) Projekt »Analiza učinkovitosti prepleta teorije in prakse preko instituta mladih raziskovalcev« in doktorski študij v Sloveniji dr. Nada Trunk Širca, nada.trunk@fm-kp.si Valentina Jošt, asist. Vesna Skrbinjek, asist. Podatki o projektu Aplikativni projekt (manjši) Analiza učinkovitosti prepleta teorije in prakse preko inštituta mladih raziskovalcev Trajanje: 1. 9. 2009 – 30. 4. 2012 s podaljšanjem na 30. 9. 2012 Izvajalci: UP, Fakulteta za management in ZRC-SAZU Financiranje: ARRS, sofinancerji: ViSport, d.o.o. in Abelium, d.o.o. Vodja projekta: izr. prof. dr. Nada Trunk Širca Raziskovalna skupina: Ana Arzenšek, Valentina Jošt, Alenka Kocbek, Katarina Košmrlj, Dušan Lesjak, Lucija Mulej, Matic Novak, Matjaž Novak © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 2 Namen in cilji projekta Relevantnost: Družba znanja v nastajanju, pozitiven vpliv izobraževanja na gospodarsko rast, prenos znanja v prakso, motivacija za produkcijo znanja, motivacija za diseminacijo znanja Cilji: ključni motivi za usposabljanje, ocena usposabljanja, ključni motivi za prenos znanja, ocena vplivov dejavnikov usposabljanja na prenos znanja, identifikacija dobrih praks, primerjava mehanizma s primeri iz tujine Namen: oceniti uspešnost programa glede na zastavljene cilje, oblikovati predloge za boljšo implementacijo © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 3 Pristopi k uresničevanju ciljev projekta • Obravnava relevantne teorije in obstoječih raziskav (normativno-razvojni vidik, ekonomski vidik, psihološko-sociološki vidik) • Mednarodna primerjava: strukturirani intervjuji in analiza primerov • Raziskava: anketa (MR, MRG) in fokusne skupine (MR, MRG, mentorji) © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 4 Uvod v družbeno-konceptualno ozadje projekta Doktorski (in mag/Z) študij – družba znanja •MR, MRG – od 1985 dalje je osnovni cilj dotok človeških virov v raziskovalno dejavnost •Cca 7000 MR (letno skupaj cca 1200, novih cca 300), cca 100.000 EUR/MR strošek države, 15% jih ne zaključi študija (mag, dr); priporočilo RS – ugotoviti vzroke za neuspešno zaključevanje programa •Po zaključku študija se jih le 17% zaposli v gospodarstvu (tehnika, naravoslovje), v javnem sektorju (53% na univ in JRZ, 16% drugi javni zavodi, 1% državna uprava), 13% ni podatka; MR so po merilih znanstvene in strokovne uspešnosti uspešnejši od drugih raziskovalcev © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 5 Pregled vpisa na doktorski študij, 1. letnik 2004 Doktorsko 2005 2006 2007 197 80 95 77 - 28 52 234 2008 125 2009 2010 8 - (prejšnje) Doktorsko 334 1.597 1.441 (3. bolonjska stopnja) •Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Opomba: Večina študentov se je v doktorski študij vpisovala neposredno v 3. letnik po končanem magistrskem študiju, ocenjujemo da se je letno vpisalo v doktorski program med 400 do 500 študentov (individualni študij). Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 Diplomanti doktorskega študija 2004 Doktorsko 2005 2006 2007 2008 2009 2010 355 369 395 415 402 455 430 - - - - 3 11 35 (prejšnje) Doktorsko (3. bolonjska stopnja) •Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Doktorandi glede na: •kohezijsko regijo: 60% Z. Slov., 40% V.Slov. •starost: 20% manj kot 35 let, 55% med 35 in 64 let, 25% več kot 65let •spol: cca 60% moških, cca 40% žensk •sektor zaposlitve: cca 10% gospodarstvo, cca 60% univ in JRZ, cca 30% drugi javni zavodi in državna uprava Nezaposleni doktorandi: 2007 – 38. 2008 – 40, 2009 – 63, 2010 – 66 Delež doktorandov, ki so se usposabljali po programu MR: 1997 – skupaj 206, 78%; 2000 – skupaj 296, 56%, 2003 – skupaj 367, 49%, 2006 – skupaj 395, 40%, 2009 – 466, 35% Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 Financiranje doktorskega (in mag/Z) študija •Program MR, MRG: cca 550 mio EUR (+ asistenti stažisti) •Sofinanciranje po sklepu o sofinanciranju podiplomskega študija (1998 do 2010): cca 40 mio EUR, cca 35.000 sofinanciranih mest-letnikov (brez „obveze“ vračanja sredstev v primeru neuspešnosti pri študiju), cca 85% mag/Z, 15% dr, v letu 2009/10 sofinanciranih cca 1000 mag/Z, 400 dr/stari, 1300 dr/bolonjski •Inovativna shema za sofinanciranje doktorskega študija (2011-2013): cca 33 mio EUR, UL – 74%, UM – 15%, UP – 8%, UNG – 3% © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 8 Mednarodna primerjava •strukturirani intervjuji s tujimi eksperti (Nizozemska, ZDA, Avstralija, Izrael, Tajska): financiranje, status, kakovost (pogoji za vključitev, mentorstvo, zaposlitev) •analiza primerov (Slovenija, Avstrija, Finska, Nizozemska, Avstralija, Japonska, ZDA – vir spletne strani): financiranje in oblike študijske pomoči ter status doktorskega študenta (zaposlen na univerzi?) © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 9 Medn. prim. - analiza primerov: financiranje, status Slovenija Avstrija Finska Nizozemska Avstralija Japonska ZDA Financer Proračun RS in ESS, študenti, delodajalec Sklad za spodbujanje znanstvenega raziskovanja Proračun (Ministrstvo za izo. in kulturo) 1) Univerza 2) Študenti 3) Delodajalec 1) Proračun (za domače študente) 2) Tuji študenti – šolnina Študenti Študenti Načini financiranja 1) Inovativna shema za sofinancira nje dr. študija (šolnina + pomoč) 2) MR (ARRS) 3) MRG (TIA) Preko raz. projekta ali doktorskega kolegija Preko Finske Akademije (možnost zaposlitve višina sredstev 1.772-2.290 EUR/mesec) 1) Možnost zaposlitve na univerzi 2) Šolnina 3) Zaposlitev pri delodajalcu 1) Research training sheme (domači študenti) 2) Šolnina (za tuje študente AU 11,000 do AU 18,500/leto) Šolnina (Vpisnina 280,000 JPY in šolnina: 530,000 JPY ) Šolnine (npr. 12.000 in več USD/ leto) Oblike študents ke pomoči Štipendije: - državne (med 70 in 190 EUR) - Zoisove (100 EUR ali več) - kadrovske (Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije) Štipendije: - Avstrijske akad. znanosti (30.000 EUR/leto bruto) - iz zasebnih virov Javna finančna podpora Štipendije Posojilne sheme Nepovratna sredstva Štipendije (AU 20,000 do 26,000/leto) Štipendije - Državna (154,000 JPY) - Zasebne Posojilne sheme (10.000 USD/leto) Državna študijska pomoč (do 679 eur/ mesečno) Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 Tuition waivers Fellowship Medn. prim. – struk. intervjuji: status, kakovost/1 Financiranje in status: različno urejeno, zaposlitev in plača – v zameno opravlja raziskovalno delo in pomoč pri pedagoškem delu (cca 25%) Vpisni pogoji in študij: končan magistrski študij, intervju, preskusno leto, zagotovljena sredstva za raziskavo, objavljanje v času študija, omejen čas študija (full time 3 do 5 let, part time 5 do 7 let), spodbujajo aplikativne raziskave (Izrael) Mentorstvo: selekcija profesorjev z referencami, omejeno število doktorskih študentov (ZDA – praviloma 2/leto) Zaposlitev: spodbujajo zaposlitev v gospodarstvu – prenos znanja in spremljajo profesionalno integracijo doktoranda (Avstralija, Izrael, Tajska) © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 11 Medn. prim. – struk. intervjuji: status, kakovost/2 Cilji doktorskega usposabljanja: •Različni vidiki „znanosti“: etika, epistemologija, poznavanje vsebina - področje raziskovanja, metodologija, objavljanje,… •Transverzalne spretnosti in znanja: tuj jezik – angleški, metode raziskovanja, komunikacijske spretnosti – tudi IKT, sposobnost načrtovanja osebnega razvoja – projektni management, vodenje sestankov in delo z ljudmi, management kakovosti, … •Znanja in spretnosti za poslovni in akademski svet: vedenje o profesionalnih „združenjih“ in gospodarstvu v državi, podjetništvo za nove poslovne priložnosti, univerzitetno poučevanje, zaposljivost (tehnike iskanja zaposlitve, intervju, delovna zakonodaja in pogodbe, načrtovanje lastne kariere in samoocenjevanje), … © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 12 Medn. prim. – struk. intervjuji: status, kakovost/3 Mentoriranje – spremljanje in nadzorovanje napredka doktorske raziskave/naloge: •Mentor je učitelj, ki ga univerza „pooblasti“ za mentoriranje doktorandov, mentor letno poroča znanstvenemu svetu/doktorski šoli o napredku raziskave •Posvetovalna komisija (advisory committee) se s študentom in mentorjem sestane najmanj 2x letni, 3x v času študija in sproti poroča Komisiji za oceno iz zagovor doktorata •Mentor študentu pomaga pri dostopu do raziskovalne infrastrukture, mobilnosti v tujino, vzpostavljanju stikov s civilno družbo in podjetji, … , spremlja študentovo delo, ga „usposobi“ za javni zagovor doktorata © FM Koper Posvet Program mladih raziskovalcev: kako naprej? Ljubljana, 30. 5. 2012 13