PIRANSKE TERASE
1 3 scapelab Zeleni predel mesta PIRANSKE TERASE 2 1 3 Kazalo 1 1.1 UVOD......................................................................................................................................................4 Fotografije obsotječa stanja.............................................................................................................6 2 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 OSNOVNA IZHODIŠČA...................................................................................................................8 Analogija Seča in Mogoron............................................................................................................10 Konstruirana kulturna krajina namesto oblikovane krajine......................................................12 Kaj je “Hortus Conclusus”................................................................................................................14 Park kot zeleni predpražnik mestnega obzidja..........................................................................16 Posegi, ki bodo neopazni.................................................................................................................18 3 3.1 3.2 3.2.1 3.2.2 3.2.3 3.2.4 3.3 3.3.1 3.3.2 3.3.3 3.4 3.4.1 3.4.2 3.4.2 3.4.2 3.4.2 3.5 3.5.1 3.5.2 3.5.3 PREDSTAVITEV KONCEPTA........................................................................................................20 Priključek na mrežo mestnih pešpoti...........................................................................................22 Oblikovanje nove topologije: štirje tipi ureditev.........................................................................24 Zid.........................................................................................................................................................26 Stopnice...............................................................................................................................................28 Klančine................................................................................................................................................30 Terase...................................................................................................................................................32 Novi programi, da, vendar kateri?.................................................................................................34 Širša situacija - Obstoječi programi.......................,,,.....................................................................36 Ožja lokacija - Obstoječi programi.................................................................................................38 Nabor možnih programov.................................................................................................................40 Kaj storiti z vegetacijo.......................................................................................................................42 Vzpostavljanje odprtih, prehodnih teras.........................................................................................44 Selektivno odstranjevanje A.............................................................................................................46 Selektivno odstranjevanje B.............................................................................................................48 Selektivno odstranjevanje C.............................................................................................................50 Selektivno odstranjevanje D.............................................................................................................52 Zasaditev nove vegetacije..............................................................................................................54 Rastlinske vrste, ki jih zasejemo na brežine teras.......................................................................56 Območja trav in rednega košenja......................,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,........................................58 Ohranjena drevesa.............................................................................................................................60 4 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 PREDSTAVITEV PROJEKTA - RISBE........................................................................................62 Širša situacija – pogled z zraka.....................................................................................................64 Širša situacija – programska shema.............................................................................................66 Ožja lokacija - pogled z zraka.......................................................................................................68 Ožja lokacija - programska shema...............................................................................................70 Perspektivni prerez čez celotno območje....................................................................................72 Perspektivni prerez - izrez 1............................................................................................................74 Perspektivni prerez - izrez 2..........................................................................................................76 5 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6 PREDSTAVITEV PROJEKTA - FOTOMONTAŽE....................................................................78 Terase - prečni pogled....................................................................................................................80 Terase kot razgledne ploščadi in prostor za objekte presenečenja...................................82 Objekti presenečenja kot program..............................................................................................84 Novi posegi ki jih ne opaziš...........................................................................................................86 Sprehajalna pot skozi park skrita za obstoječi zid....................................................................88 Pogled s cvetoče terase skozi krošnje oljik...............................................................................90 4 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 1 UVOD Konstruirana avtohtonost Lokacija parka pod obzidjem na hribu z imenom Mogoron je izjemna. Mesto, ki ga opazujemo s teras leži pred nami kot na dlani. Pogled se odpira široko, Od Seče do Ankarana, in daleč, do Beneških pristanišč. Šele ko se vzpnemo na ta skoraj neopazen grič nad mestom, se nam razkrije širina geografskega konteksta, ki mu pripada mesto Piran in ki presega virtualne državne in nacionalne meje in se zavemo, da pravzaprav zares pripada najbolj morju. Ne samo to. Sprehod skozi zelene zavese in preko teras na obzidje je tudi sprehod skozi preteklost. V tem majhnem koščku mediteranske krajine, streljaj od miz založenih s steklenicami Heinekena in plastičnim žvenketanjem igralniških žetonov je čas obstal. Zaradi vsega naštetega je tema parkovne ureditve izjemno aktualna. S pojmi kot so narava-kultura, ruralno-urbano, globalno-lokalno, se evropski urbanisti, arhitekti in krajinski arhitekti ukvarjamo zadnjih nekaj desetletij. Zaradi družbeno političnega konteksta in absolutistične ekonomske logike dostikrat popustimo in zmagujejo nasilna globalizacija ter umetna okolja, ki strežejo nenasitni želji sodobne civilizacije. Če smo se pred časom na lokaciji v Luciji po dolgih dvomih zavestno odločili, da podpremo urbanizacijo in zgoščevanje, ker nismo videli druge možnosti, na tej lokaciji nismo dvomili niti za trenutek. Na terasah pod obzidjem ni pomembno, kaj bi kdorkoli izmed nas rad storil zato ker je arhitekt ali krajinar. Nobeni rokohitrski triki tu niso zaželeni niti dopustni. Kar je pomembno na tej lokaciji je njen čisti potencial. Ob prvem obisku nam je postalo jasno, da je nova ureditev takorekoč že prisotna. Samo očistiti jo je potrebno nepotrebne, slučajne navlake, ki se je nabrala tu, medtem, ko smo gledali drugam in pokazala se bo sama od sebe. Na terasah ne predlagamo ničesar zares novega. Samo previdno smo odstranili tisto, kar se je nabralo spotoma in narahlo poudarili sloje in elemente, ki so pomembni in so tu, na hribu Mogorona praktično že od nekdaj. In to je bistvo našega predloga. Marko Studen univ. dipl. inž. arh., M.Sc. Paul Bourel, Msc. Land. Arch. Boris Matić, mag. inž. arh. Jernej Šipoš, univ. dipl. inž. arh. Jan Jazbac, abs. arh. 5 6 PIRANSKE TERASE 1.1. Obstoječe stanje - foto Zeleni predel mesta 7 8 PIRANSKE TERASE 2 OSNOVNA IZHODIŠČA 2.1. Analogija Seča in Mogoron 2.2. Kulturna krajina namesto oblikovane krajine 2.3. Kaj je “Hortus Conclusus” 2.4. Park kot zeleni predpražnik mestnega obzidja 2.5. Posegi, ki bodo neopazni Zeleni predel mesta 9 10 PIRANSKE TERASE 2.1. Analogija: Seča in Mogoron Ko smo iskali referenčno območje na obali, ki bi bilo sorodno obravnavanemu, nam je na misel prišla Seča. Tako Seča kot Mogoron sta izjemni krajinski območji, ki se stikata z urbaniziranim delom slovenske obale. Med njima obstaja jasna analogija. Gre za dvoje robnih območj, ki sta ohranili možnost ohranjnaja krajinskega zelenega pasu predvsem zaradi specifične topologije. Na obeh območjih se je ohranila neka idealizirana podoba mediteranske kulturne krajine - v smislu relativne nepozidanosti, ohranjanja primitivnih obdelovalnih tehnik ter zaenkrat še prevladujočih avtohtonih rastlinskih vrst. Območji sta si morda podobni še po tem, da je na obeh že desetletja prisoten izjemen pritisk po privatiziranju, ki se samo še krepi. V območju Seče nam najbrž ni potrebno te izjave dodatno argumentirati, na območju Mogorona pa sklepamo na take apetite po zasebni hiši , ki je grobo vsajena v zeleni pas, obkrožena z javnimi površinami in ki praktično preprečuje vhod v park in kvari vizuro na mestno obzidje. Zeleni predel mesta 11 12 PIRANSKE TERASE 2.2. Konstruirana kulturna krajina namesto oblikovane krajine Pri pristopu k oblikovanju sta na voljo dve različni smeri. Prva je, da v krajino vtisnemo močan pečat prisotnosti civiliziranega sveta, tako da posege v krajino geometriziramo, kompozicijsko uredimo in uokvirimo z elementi, ki so očitno delo človeških rok in čisto na koncu geometriziramo še rastline same, jih oblikujemo in režemo tako, da zavzamejo oblike, ki so lastne mentalnemu prostoru urbane civilizacije. Druga možnost je, da krajino kot tako dojemamo že kot zaključeno popolnost, brez da bi jo dodatno silili, da postane nekaj drugega. Kulturna krajina poseduje nekakšno notranjo urejenost in usklajenost, pa vendarle ni oblikovana, ne obstaja nihče, ki bi jo vnaprej zasnoval. Samo nastajanje krajine skozi obdelovalne tehnike in specifične rastlinske vrste, ki se sčasoma prebijejo na površje ter ritem letnih časov, ki se zapisuje v to skorajda naključno kompozicijo je tisto, ker človeško oko prepozna kot urejenost v večih nivojih in plasteh. Zeleni predel mesta 13 14 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 2.3. Kaj je “Hortus Conclusus” Naslednja analogija je povezana s srednjeveškim prostorom sprostitve dvorjanov – Hortus Conclusus je predstavljal varen, zamejen prostor, namenjen zasebnosti, miru, glasbi in igri, skratka umiku v zavetje konstruirane narave, oblikovane po človekovih željah in okusu. Hortus Conclusus je bil tudi prostor zeliščnih oz. botaniških vrtov s specifičnim izborom rastlinskih in drevesnih vrst. Terasni park je že sedaj pravo nasprotje urbaniziranemu, popločenemu in gosto poseljenemu prostoru Pirana. Je že prazen prostor, z dobrimi nastavki da lahko postane “hortus conclusus” prebivalcev Pirana in obiskovalcev - kontrasten svet urbanemu okolju in globalizirani krajini, izkušnja avtohotne krajine s pogledi na širok teritorij. Rajski vrt c. 1410 Tempera na lesu, 26,3 x 33,4 cm Stadelsches Kunstinstitut, Frankfurt 15 16 PIRANSKE TERASE 2.4. Park kot zeleni predpražnik mestnega obzidja Obzidje je zelo pomemben element parka, še posebej v veduti z mestne strani. Pri oblikovanju parka, se nam zdi, je pomembno ohraniti ta bistven element obstoječe vedute. V tej veduti se namreč hrib Mogorona razprostre kot zelen predpražnik, na katerega je postavljeno mestno obzidje in na tak način dobita veljavo oba, tako terasasti hrib kot obzidje. Topologija hriba je praktično neopazna, zakrita s krošnjami dreves. Edini moteči element, ki štrli, je vila v območju parka. V idealni situaciji te vile ne bi smelo biti. Prav tako nobenih drugih elelemntov, ki bi podrli jasno in čisto vedutno razmerje med poraščenim hribom kot zelenim predpražnikom mestnega obzidja. Zeleni predel mesta 17 18 PIRANSKE TERASE 2.5. Posegi, ki bodo neopazni Prav ničesar novega ne želimo dodati v ta prostor. Elementi, ki jih bomo dodali v park bodo imeli značaj plemenitega staranja. Prekrila jih bo patina časa in v nekaj letih se bo zdelo, kot da so tu od nekdaj. Govorimo o izboru lokalnih materialov, preprosti, arhetipični tektoniki in premišljenih detajlih. Zeleni predel mesta 19 20 PIRANSKE TERASE 3 PREDSTAVITEV KONCEPTA 3.1. Priključek na mrežo mestnih pešpoti 3.2. Oblikovanje nove topologije: štirje tipi ureditev 3.2. Novi programi, da, vendar kateri? 3.3. Kaj storiti z vegetacijo 3.4. Zasaditev nove vegetacije Zeleni predel mesta 21 22 PIRANSKE TERASE 3.1. Priključek na mrežo mestnih pešpoti Sprehajalne poti po obali Pirana se iztečejo na zeleno ploščad ob cerkvi nad mestom. Z vzpostavitvijo piranskih teras pod obzidjem bi lahko sklenili obhodno pešpot okoli mesta ter za prebivalce in obiskovalce odprli pot skozi park in proti obzidju tudi s te smeri. Doživetje terasnega parka pod obzidjem, s pogledi, ki jih ponuja, omogoča novo, specifično doživetje, ki je kontrastno doživetju Tartinijevega trga. Terasni park je odprt v krajino, v teritorij, medtem ko je Tartinijev trg zavetje med zidovi, zaprto, kot v dlani. Terasni park je krajinska javna površina, namenjena posameznikom, manjšim skupinam, tišini in kontemplaciji, medtem ko je Tartinijev trg dejansko dnevna soba mesta, kjer se zbirajo družine, kjer se živi in komunicira v množici, zunaj na razgretem mestnem tlaku. Zeleni predel mesta 23 24 PIRANSKE TERASE 3.2. Oblikovanje nove topologije: štirje tipi ureditev Zeleni predel mesta 3.2.1. Zid 3.2.2. Stopnice 3.2.3. Klančine 3.2.4. Terase 25 26 PIRANSKE TERASE 3.2.1. Zid - kot južni rob parka in hkrati urbana sprehajalna pot po robu parka Zeleni predel mesta 27 28 PIRANSKE TERASE 3.2.2. Stopnice - hitra in najkrajša povezava med terasami Zeleni predel mesta 29 30 PIRANSKE TERASE 3.2.3. Klančine – poševna pot, ki preči terase in vijuga kot bližnjica med njimi Zeleni predel mesta 31 32 PIRANSKE TERASE 3.2.4. Terase – velike površine položene od roba do roba parka, namenjene programom in urbanim elementom Zeleni predel mesta 33 34 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 3.3. Novi programi, da, vendar kateri? Pri programski zasnovi smo sledili vodilu, da je prostor sam dovolj zanimiv in da s pravilno prezentacijo obstoječih potencialov pravzaporav ne potrebuje dodatnih programskih “atrakcij”, ravno obratno. Piranske terase bi po našem prepričanju morale ostati terase, namenjene sprehodu skozi tipično krajino, s pogledi na širok teritorij in z skromnimi, neopaznimi urbanimi elementi, namenjeni posedanju, poležavanju in druženju manjših skupin. Preprosta specifična parkovna ureditev, ki bi jo bilo možno nadgraditi z “objekti presenečenja”, ki jih odkrivaš na terasah, ko se vzpenjaš proti zidu – skulpture s specifično zvočno tematiko, tematiko vode ali podobno 3.3.1. Širša situacija Obstoječi programi 3.3.2. Ožja lokacija Obstoječi programi 3.3.3. Nabor možnih programov 35 36 PIRANSKE TERASE Na diagramu so prikazani obstoječi programi v širšem območju, kjer je razvidno, da so javni programi v Piranu razporejeni koncentrično-osrednje storitve okoli Tartinijevega trga, nastanitve in gostinski objekti ob robu. Piranske terase so dejansko edino večje zeleno območje v bližini središča mesta. Piranske terase so prostorski in programski kontrapunkt Tartinijevemu trgu: - terase so odprte v krajino, navzven, Tartinijev trg je zamejen s stavbami, obrnjen vase - terase so namenjene individualnim programom in malim skupinam, Tartinijev trg je najbolj množičen mestni prostor, njegova dnevna soba. 3.3.1. Širša situacija - Obstoječi programi Zeleni predel mesta 37 38 PIRANSKE TERASE V obstoječi rabi je območje trenutno namenjeno predvsem razgledu in obisku obzidja, ter vrtičkom. Obstoječi zasebni stanovanjski objekt z ekstenzivnim zagrajenim obodnim prostorom preprečuje vstop v park in zavzema večji del vitalne zgornje terase ob obzidju, ki bi morala biti prazna. Zasebna stavba v tem prostoru predstavlja resno razvrednotenje prostorskega in programskega potenciala. 3.3.2. Ožja lokacija – Obstoječi programi Zeleni predel mesta 39 40 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta Pri programski zasnovi smo sledili vodilu, da je prostor sam dovolj zanimiv in da s pravilno prezentacijo pravzaporav ne potrebuje dodatnih programskih “atrakcij”, ravno obratno. Kljub temu smo zapisali izbor programov, ki se nam ne zdijo vsiljivi, in ki bi lahko delovali, vkolikor se mesto zanje odloči. Nabor možnih programov: Če že ni možno odkupiti in odstraniti zasebne hiše, ki stoji sredi največje terase ob obzidju, predlagamo, da jo mesto odkupi in nameni javnemu programu. (Hostel ni nujno edina dobra ideja). Mikro ambienti za piknike. Prostori za sprostitev - kamnite klopi, ploščadi za meditacijo. Gojenje oljk in vinske trte, pridelovanje olja in vina. Botanična izobraževalna pot. Netipizirani elementi za otroško igro, s poudarkom na neformalni igri. Mirne igre za odrasle - mize za igre. Elementi za razstave na prostem, ob obzidju. 3.3.3. Nabor možnih programov 41 42 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 3.4.1. Vzpostavljanje odprtih, prehodnih teras 3.4. Kaj storiti z vegetacijo Ohranjamo vso kvalitetno, avtohtono vegetacijo in odstranjujemo vegetacijo, ki preprečuje prehod, poglede ali je v prostor prinešena naključno ali pa je celo izrazit tujek. Celoten sistem vzpostavljanja nove krajine temelji na tehnikah vzgoje in vzdrževanja posameznih rastlinskih in drevesnih vrst, torej je analogna principom, po katerih nastaja kulturna krajina. 3.4.2. Selektivno odstranjevanje A 3.4.2. Selektivno odstranjevanje B 3.4.2. Selektivno odstranjevanje C 3.4.2. Selektivno odstranjevanje D 43 44 PIRANSKE TERASE Bistven prostorski koncept, ki ga zasledujemo je ustvarjanje odprtih prehodnih teras od enega do drugega roba parka. Neravnine, grmičevja, drevesa, ki sedaj preprečujejo tako oblikovanje teras, odstranimo, prekinjene terase povežemo v enovita programska polja, ki jih je potrebno redno kositi. 3.4.1. Vzpostavljanje odprtih, prehodnih teras Zeleni predel mesta 45 46 PIRANSKE TERASE 3.4.2. Selektivno odstranjevanje A Zeleni predel mesta Na terasi pred obzidjem predlagamo odstranitev vseh grmovnic, bambusa in drugih naključno zasajenih rastlinskih in drevesnih vrst ter ustvarjanje enovite travnate terase, zasajene z oljkami. 47 48 PIRANSKE TERASE 3.4.2. Selektivno odstranjevanje B Zeleni predel mesta Na osrednjih terasah predvidevamo odstranitev dreves, ki so posajena na ploskve teras in drugih, naključno zasajenih neavtohtonih drevesnih in rastlinskih vrst. 49 50 PIRANSKE TERASE 3.4.2. Selektivno odstranjevanje C Zeleni predel mesta Na najstrmejšem delu z najožjimi terasami predvidevamo ohranjanje avtohtonih drevesnih vrst na brežinah in odstranjevanje drugih, naključno zasajenih neavtohtonih drevesnih in rastlinskih vrst. 51 52 PIRANSKE TERASE 3.4.2. Selektivno odstranjevanje D Zeleni predel mesta Z ustreznim vzdrževanjem se ustvarja razlika med brežinami in košenimi površinami teras. 53 54 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 3.5. Zasaditev nove vegetacije Novih zasaditev je praktično zelo malo. Najbolj obsežno je sejanje na poševninah med terasami, kjer je predvidena mešanica lokalnih avtohtonih rastlin z različno cvetno dobo in barvitostjo. Terasni deli so namenjeni avtohtonim travam, ki jih je potrebno redno kositi, lokalno pa so posejane z marjeticami in regratom. Od dreves ohranjamo samo štiri avtohtone vrste, ki jih dosadimo po potrebi tam, kjer je obstoječih dreves premalo, so preredka ali pa so poškodovana. 3.5.1. Rastlinske vrste, ki jih zasejemo na brežine teras 3.5.2. Območja trav in rednega košenja 3.5.3. Ohranjena drevesa 55 56 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta Grmovnice 3.5.1. Rastlinske vrste, ki jih zasejemo na brežine teras Zelišča Cvetlice Ajuga genevesis 'Istra', Dlakavi skrečnik 'Istra' Lilium carnicolicum, Kranjska lilija Allium cepa, Čebula Berberis vulgaris, Navadni češmin Campanula cespitosa, Kampanula rušnata Moehringia villosa, Popkoresa Artemisia dracunculus, Tarragon Frangula rupestris, Skalna krhlika Cichorium intybus, Navadni potrošnik Astrantia major, Zali kobulček Mentha longifolia, Sdolgolistna meta Ligustrum ibota, Ibota kalina Linum narbonense, Francoski lan Galium verum, Prava lakota Rosmarinus officinalis, Rožmarin Gentiana verna, Tržaški svišč Trollius europaeus, Navadna pogacica Salvia officinalis, Sage Pelargonium radens, Rožovinka Anthyllis vulneraria, Alpski ranjak Satureja montana, Pisani šetraj Geranium macrorrhizum, korenikasta krvomočnica Oenothera biennis, Dvoletni svetlin Thymus longicaulis, Dolgostebelna materina dušica 57 58 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta Trava Fescue spp. mix, Trata Leucanthemum vulgare, Marjetica Taraxum officinale, Regrat 3.5.2. Območja trav in rednega košenja 59 60 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta Drevo Olea spp, Oljke Nerium oleander, Oleandri Cedrus brevifolia, Cedre Cupressus sempervirens, Vednozelene cipresse 3.5.3. Ohranjena drevesa 61 62 PIRANSKE TERASE 4 PREDSTAVITEV PROJEKTA - RISBE 4.1. Širša situacija - pogled z zraka 4.2. Širša situacija - programska shema 4.3. Ožja lokacija - pogled z zraka 4.4. Ožja lokacija - programska shema 4.5. Perspektivni prerez čez celotno območje 4.6. Perspektivni prerez - izrez 1 4.7. Perspektivni prerez - izrez 2 Zeleni predel mesta 63 64 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 4.1. Širša situacija - pogled z zraka Tartinijev trg Piranske terase Hostel Mandrač Terasa Vrtec Mornarček Večnamensko parkirišče Obstoječe otroško igrišče 65 66 PIRANSKE TERASE 4.2. Širša situacija - programska shema Zeleni predel mesta 67 68 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta vhod 4.3. Ožja lokacija - pogled z zraka piknik prostor sprehajalna pot razgledna točka obstoječi bunker novo kamnito stopnišče meglenje cvetoča pobočja kamnita klop glavna terasa nasad oljk vodnjak hostel kavrna hostla vhod servisni vhod za hostel vstop na zid 69 70 PIRANSKE TERASE 4.4. Ožja lokacija - programska shema Zeleni predel mesta 71 72 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 4.5. Perspektivni prerez čez celotno območje Izrez 1 Terasasti park, ki ga omejujeta staro mestno obzidje in Ulica IX. korpusa, omogoča odprt pogled na mesto Piran. Izrez 2 73 74 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 4.6. Perspektivni prerez - izrez 1 Vzdrževano zelenje omogoča dostop in poglede s piranskega kllifa. Obiskovalci parka imajo možnost dostopa do očiščenih teras. 75 76 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 4.7. Perspektivni prerez - izrez 2 Pobočja teras so zasajena z bogatim avtohtonim zelenjem, ki skozi letne čase menja svoj izgled. Obiskovalci lahko tukaj naberejo zelišča in začime. 77 78 PIRANSKE TERASE 5 PREDSTAVITEV PROJEKTA FOTOMONTAŽE 5.1. Terase - prečni pogled 5.2. Terase kot razgledne ploščadi in prostor za objekte presenečenja 5.3. Objekti presenečenja kot program 5.4. Novi posegi ki jih ne opaziš 5.5. Sprehajalna pot skozi park skrita za obstoječi zid 5.6. Pogled s cvetoče terase skozi krošnje Zeleni predel mesta 79 80 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 5.1. Terase - prečni pogled Terase se raztezajo od roba do roba parka kot proste, košene površine. Preproste, neopazne klopi iz lokalnega kamnoloma služijo za posedanje, poležavanje, piknik prostor ali za partijo šaha. 81 82 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 5.2. Terase kot razgledne ploščadi in prostor za objekte presenečenja S teras se odpirajo široki pogledi na zaledni in morski teritorij. V ospredju t.i. “element presenečenja”, ki jih obiskovalci odkrivajo ob sprehajanju po parku. 83 84 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 5.3. Objekti presenečenja kot program Po parku so razporejeni “elementi presenečenja”, ki so lahko pravzaprav edini dodatni program parka. Prikazani so elementi zvočnih inštalacij, ki jih je možno oblikovati s preprostimi, trajnimi materiali in lahko predstavlajo tudi netipična igrala za starejše otroke (5-12 let). 85 86 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 5.4. Novi posegi, ki jih ne opaziš Nove stopnice so izklesane v lokalnem kamnolomu in so v primerjavi z obstoječimi sicer res nove, vendar se bodo zelo hitro obarvale in se stopile z okoljem. 87 88 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 5.5. Sprehajalna pot skozi park skrita za obstoječi zid Nova pot je skrita pogledom z ulice, položena za obstoječi zid, tlakovana z enakim materialom, iz katerega je narejen zid. 89 90 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta 5.6. Pogled s cvetoče terase skozi krošnje Terasa posuta z marjeticami in pogled na Piran skozi krošnje, ki po silhueti spominjajo na pogled skozi lok obzidja. 91 92 PIRANSKE TERASE Zeleni predel mesta KOLOFON scapelab d.o.o. arhitektura I urbanizem I planiranje Levstikov trg 4a SI-1000 Ljubljana Slovenija T: 01 200 3591 F: 01 200 3598 E: info@scapelab.com S: www.scapelab.com Avtorji Marko Studen univ. dipl. inž. arh., M.Sc. Paul Bourel, M.Sc. Land. Arch. Boris Matić, mag. inž. arh. Jernej Šipoš, univ. dipl. inž. arh. Jan Jazbac, abs. arh. Svetovalka prof. dr. Sonja Ana Hoyer 93
© Copyright 2024