doc. dr. Darinka Sikošek in Iris Petrovič NAVODILO ZA DELO S KIPPOVIM APARATOM program opreme Laboratorija za didaktiko kemije v okviru Interdisciplinarnega didaktičnega centra za okoljsko vzgojo projekt Naravoslovni izobraževalni center za trajnostni razvoj 253 KOLOFON Navodila za delo z laboratorijskimi aparati program opreme laboratorija za didaktiko kemije v okviru Interdisciplinarnega didaktičnega centra za okoljsko vzgojo projekt Naravoslovni izobraževalni center za trajnostni razvoj. Centrifuga EBA 20, Elektronska analizna tehtnica KERN AES/AEJ, Elektronsko palično mešalo Yellowline OST 20 digital, Elektronska precizna tehtnica KERN EW, Kippov aparat, Konduktometer Cond 3210 in standardizirana celica za prevodnost TetraCon 325, Laboratorijski pH meter inoLab pH 730, Membranska vakumska črpalka N 811 KN. 18, Rotavapor Laborota 4000/4001 efficient, Vodotesni pH meter in termometer HANNA HI991001. Izdajatelj: Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru Avtorici: doc. dr. Darinka Sikošek in Iris Petrovič Avtorica prevoda: Iris Petrovič Avtor fotografij: Iris Petrovič Strokovni pregled: prof. dr. Darinka Brodnjak Vončina in mag. Jelka Sodja - Božič Urednica: doc. dr. Darinka Sikošek Lektor: Oblikovanje: Iris Petrovič Naklada: Založnik: Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru Tisk: Maribor, april 2011 Navodilo je bilo izdelano v okvirju projekta Naravoslovni izobraževalni center za trajnostni razvoj (za Interdisciplinarni didaktični center za okoljsko vzgojo), ki ga je sofinancirala Norveška v okvirju Norveškega finančnega mehanizma. 254 255 rat? apa pov ip K o zrak? ata izrinem luje vega apar Kak o de ipp oz mim pre aporo? o t a par no z ov a vod arat Kippov ap uK Čem uporabiti ippo Kako iz K imerno Kdaj je pr imo Kippo v aparat? Kako poln ? in kdaj ne Napotki za delo s Kippovim aparatom 3.1 3.2 2.2 2.1 Kako posk povega ap rbimo, da posamez ni arata tesn ijo in plini deli Kipne uhajajo am vim o s Kippo ? ščititi pri de lu s plini? iv ine pridob Katere pl ? om at apar oramo za Kako se m sta ana gumijasode? i preluknj . po Čemu služdnu zg. dela reak pploščica na Napotki za delo s Kippovim aparatom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 Teoretske osnove . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256 Delo s plini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256 2.1.1 Lastnosti plinov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 256 2.1.2 Vzroki nesreč in zaščita pri delu s plini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 Pridobivanje plinov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 258 Uporaba Kippovega aparata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259 Polnjenje Kippovega aparata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259 Delovanje Kippovega aparata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262 Napotki za rokovanje z elektronsko precizno tehtnico 1 4 3 1 2 Kazalo KIPPOV APARAT 2.1 Delo s plini 2. Teoretske osnove Lastnosti plinov dodatek eksplozivnim mešanicam gori zavira gorenje pospešuje gorenje pospešuje gorenje gori butan C4H10 dušik N2 dušikov dioksid NO2 kisik O2 klor Cl2 ogljikov oksid strupen strupen oster vonj rjave pare goreča trska ugasne tleča trska zagori z NH3 tvori meglo razbarva barvilo zmes z zrakom plin, ki nastaja 12,5 – 75 % pri gorenju z zrakom 1,5 – 8,5 % gori v čistem kisiku strupen Zaznavanje vonj sajast plamen oster vonj zmes z zrakom vlažen rdeč 16 – 27 % lakmusov papir pomodri s kisikom 2,8 – 93 % amoniak NH3 draži sluznico v večjih količinah povzroča težje okvare Strupenost gori Gorljivost acetilen C2H2 Plin Eksplozivnost zmesi dodajamo snovi, ki imajo uvajamo ga v raztopino NaOH uvajamo ga v raztopino NaOH dodajamo snovi, ki imajo oster vonj Prepre�evanje nesre� (uni�enje plina) Da bomo med delom s plini lahko izvajali zaščitne ukrepe, moramo dobro poznati lastnosti posameznega plina. Vedeti moramo tudi s čim ga dokažemo oziroma kako ga zaznamo (glej preglednico 1). 2.1.1 Plini se od trdnih snovi in tekočin razlikujejo predvsem po tem, da se razširjajo na vse strani in se sami od sebe mešajo med seboj. Dajo se stisniti v posode, pri čemer tlak močno naraste. Prav tako se zelo poveča tlak, če se poviša temperatura plina. Plini lahko povzročajo zastrupitve, požare in eksplozije. Zato je delo s plini bolj ali manj nevarno ter moramo lastnosti plinov, s katerimi delamo, dobro poznati. Pri napravah moramo poskrbeti za dobro tesnjenje posameznih delov, namazati moramo steklene spoje, pipe, pregledati ventile na jeklenkah, pregledati naprave za merjenje tlaka. Naprave za razvijanje, čiščenje in prestrezanje plinov niso posebno zahtevne, potrebna pa je pazljivost, previdnost in odgovornost pri delu. Večino plinov, ki jih uporabljamo, dobimo tudi v jeklenkah. Plini iz jeklenk so relativno bolj čisti in tudi cenejši. Zato se, če le moremo, izogibamo mnogo dražjemu in zapletenemu pridobivanju plina v laboratoriju. S L O 256 257 gori gori zavira gorenje gori zavira gorenje propan C3H8 vodik H2 vodikov klorid HCl vodikov sulfid H2S žveplov dioksid SO2 draži dihalne organe strupen močno draži dihalne organe z zrakom 4,3 – 45,5 % pokalni plin z zrakom 4,0 – 75 % zmes s kisikom 4,5 – 95 % oster vonj vonj po gnilih jajcih z NH3 daje gosto meglo pokalni plin z zrakom 2,1 – 9,5 % BaCO3 pomotni Ba(OH)2 raztopina NaOH raztopina NaOH Vzroki nesre� in zaš�ita pri delu s plini Gorljivost Pri delu z gorljivimi plini moramo paziti, da nimamo v bližini plamena, žara, iskre. Posebno nevarno je v prostorih, kjer hranimo jeklenko z gorljivimi plini. V te prostore nikoli ne smemo z ognjem, ker nikoli ne vemo, kje uhaja plin! Strupenost Za naše telo so škodljivi tako rekoč vsi plini razen kisika. V zaprtem prostoru se zadušimo tudi s plini, ki sicer niso strupeni, ker onemogočajo dihanje. Delo z njimi je prav tako nevarno, zlasti ker jih le redko zaznamo z vonjem. Na primer: prostorninski delež CO2 v zraku je 0.03 do 0,05 %. Če se poveča delež na desetkratno vrednost, začutimo slabost, utrujenost, glavobol, bruhamo in lahko izgubimo zavest. Če naraste nad 3 %, nastopi smrt. Zaščita je predvsem dobra ventilacija! Nesreče pri delu s plini nastanejo, če ne upoštevamo dovolj lastnosti plina in se ne ravnamo po varnostnih predpisih. Najpogostejši vzroki nesrečam so strupenost, gorljivost, eksplozivnost, ekspanzivnost in še nekatere specifične lastnosti. 2.1.2 Delovni prostori morajo biti naravno in dodatno ventilirani. Zaradi varnosti delamo v digestoriju, še bolje v posebnem prostoru za razvijanje plinov, najbolje na prostem. V bližini eksperimentatorija naj bo vedno kdo, ki mu ob nesrečah lahko pomaga. Posode, v katerih razvijamo, hranimo in prenašamo pline, morajo biti neprepustne. V bližini naprav, kjer so gorljivi plini, ne sme biti plamena. V primeru, da nam postane slabo, takoj zapustimo delovni prostor in gremo na zrak. Če kdo izgubi zavest, ga odnesemo na zrak, mu odpremo obleko, nudimo prvo pomoč in pokličemo zdravnika. iz trdnega in tekočega reagenta (npr.: vodik, klor, ogljikov dioksid, vodikov sulfid), iz raztopin v katerih so raztopljeni (npr. amoniak), iz tekočih reagentov (npr. dušik), iz trdnih reagentov (npr. kisik). Običajno naprave za razvijanje plinov sestavljajo buča z okroglim ali ravnim dnom, lij kapalnik in cev za odvod plina. V bučo damo trdni reagent, v lij kapalnik pa tekočino, običajno kislino. Pod cev kapalnika podstavimo kratko epruvetko. Ko odpremo pipo, napolni tekočina epruvetko, nato pa se preliva na reagent. S tem dosežemo enakomerno reakcijo, tekočina v epruveti pa deluje obenem kot zaporna tekočina. Za pridobivanje manjših količin plina uporabimo epruveto, za večje pa bučo z dolgim vratom. Obe lahko opremimo z lijem kapalnikom in odvodno cevko (slika 1). Zelo primerne so buče in nastavki z lijem, ki imajo obrus. Za reakcije, kjer ni potrebno segrevanje, lahko uporabimo tudi erlenmajerico. Najbolj znana naprava za razvijanje plinov pa je Kippov aparat (slika 2, 3, 5 in 6). � � � � V laboratoriju pridobivamo pline na več načinov: 2.2 Pridobivanje plinov Če smo dovolj previdni, nesreče niso pogoste. V omaricah za prvo pomoč pa moramo imeti navodila za prvo pomoč in potrebno opremo. Gašenje plinskih požarov je težavno. Z vodo jih ne moremo gasiti, pač pa uporabljamo gasilne aparate s tekočim ogljikovim dioksidom. � � � � � � � Zaš�ita pri delu s plini Ekspanzivnost (raztezanje) Stisnjeni plini zelo hitro eksplodirajo. Posode in jeklenke s stisnjenim plinom eksplodirajo, če imajo razpoko. Pod visokim tlakom stisnjene pline hranimo in transportiramo v uradno preizkušenih jeklenkah. dodajamo snovi, ki imajo oster vonj prepoved plamena Eksplozivnost Čisti, gorljivi plini, brez primesi drugih plinov, niso eksplozivni. Eksplozivne so njihove zmesi z zrakom in čistim kisikom. Če eksplodirajo plinske zmesi v odprtem prostoru, slišimo oglušujoč pok. V zaprtem prostoru povzročajo plinske eksplozije strašna razdejanja. oster vonj Preglednica 1: Lastnosti nekaterih plinov (v tabeli so modro zasenčeni plini, ki jih lahko pridobivamo s Kippovim aparatom) zavira gorenje ogljikov dioksid CO2 CO S L O 258 259 � Slika 2: Kippov aparat po namestitvi trdnega reagenta V prazen aparat, skozi tubus za odvod plina, namečemo dovolj velike kose trdnega reagenta (slika 2). 3.1 Polnjenje Kippovega aparata 3. Uporaba Kippovega aparata Slika 1: Naprave za razvijanje plinov iz trdnega in tekočega reagenta Kippov aparat uporabljamo v laboratoriju, če pridobivamo: vodik, ogljikov dioksid ali vodikov sulfid. Sestavljata ga kroglasti lij in reakcijska posoda s tubusom za odvod plina. (Nekatere reakcijske posode imajo spodaj tudi tubus za izpuščanje tekočine). Na dnu zgornjega dela reakcijske posode je preluknjana gumijasta oziroma plastična ploščica, ki zadržuje kose trdnega reagenta, luknjice pa omogočajo stik s kislino. Reakcijo pospešimo s segrevanjem in hitrejšim dodajanjem tekočine. Slaba stran takega postopke je, da reakcije ne moremo popolnoma prekiniti. Če začasno prenehamo uporabljati plin, ga speljemo v raztopino reagenta, s katerim reagira (v absorpcijsko sredstvo). Delamo v digestoriju! S L O Skozi lij nalijemo kislino, da se ta napolni do ¾ (slika 3). � � Oba zavarujemo, da ju plin ne izrine. Pipo zapremo. � Slika 4: Vodna zapora, s katero običajno dodatno opremimo Kippov aparat Običajno lij še opremimo z vodno zaporo, da preprečuje širjenje kislinskih par po laboratoriju (slika 4). Slika 3: Polnjenje Kippovega aparata V tubus vstavimo gumijast (oziroma steklen) zamašek s pipo. � 260 261 � Slika 6: Razvijanje plina v Kippovem aparatu b) Plin se nabira v srednji buči in potisne kislino v spodnjo posodo in po cevi lija navzgor. Reakcija se prekine (slika 6b). a) Napravimo preizkus na čisti plin. Med tem se nivoja tekočine v reakcijski posodi in v liju izenačita (slika 6a). Če je bil preizkus pozitiven ali če ni bil potreben, pipo zapremo. � Slika 5: Kippov aparat z zrakom v reakcijski posodi in po izrinjanju zraka b) Tekočina polni spodnjo posodo in se dviga v zgornjo (slika 5b). Ko doseže reagent, se razvija plin. Pustimo nekaj časa, da plin in zrak izhajata v oddušek. a) V reakcijski posodi je poleg reagentov še zrak (slika 5a). Tega izrinemo. Pipo odpremo (slika 5b). � � 3.2 Delovanje Kippovega aparata http://www.youtube.com/watch?v=z7_DVACocMw Animation of Kipp's apparatus. (2009). Pridobljeno 6. 9. 2010, iz: Kipp's apparatus. (2010). Pridobljeno 6. 9. 2010, iz: http://en.wikipedia.org/wiki/Kipp's_apparatus Spletna vira: Sodja-Božič, J. (1990). Laboratorijska tehnika. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Temeljni viri: 4. Viri Preizkus na pokalni plin: plin lovimo v navzdol obrnjeno epruveto, počakamo, da se napolni. Nato se z obrnjeno epruveto približamo plamenu gorilnika. Če je v epruveti zmes zraka in vodika, slišimo rahel pok, če pa je samo vodik, mirno zgori. Pri razvijanju vodika lahko nastane v aparaturi pokalni plin. Zaradi varnosti izpuščamo vodik toliko časa, da izrinemo zrak in nato še naredimo preizkus. Za varno delo s Kippovim aparatom moramo poskrbeti, da so obrusi namazani in da ne puščajo. Ob začetku, da ni preburno razvijanje plina, odpremo pipo zelo previdno in spustimo le malo kisline do reagenta. Kippov aparat je primeren samo za velike kose trdnega reagenta, ki s kislino reagirajo in se v njej ne topijo. Taki so npr. cink, marmor in železov sulfid. Neprimeren pa je kalijev manganat (VII), ki pri reakciji s koncentrirano klorovodikovo kislino sprošča klor v njej pa se obenem tudi topi. Ko pipo zapremo, se reakcija ne prekine! Kadar plin potrebujemo, odpremo pipo, tlak plina v posodi se zniža, nivo tekočine se dvigne do reagenta, reakcija se nadaljuje. Tako lahko z odpiranjem in zapiranjem pipice na odvodni cevki uravnavamo razvijanje plina. Reakcijo pospešimo, če je dovolj trdnega reagenta, le z menjavo izrabljene kisline. S L O 262
© Copyright 2024