Dobrodelna misijonska tombola

Izjemna slovenska misijonarka s. Ljudmila
Anžič bo osrednja gostja na misijonski
tomboli na Ljubnem ob Savinji 9. 9. 2012.
Prireditev se bo pričela ob 10.00 uri v
župnijski cerkvi Sv. Elizabete, s sveto mašo,
ki jo bo daroval celjski škof Stanislav
Lipovšek. Dogajanje se bo nato preselilo na
prireditveni prostor v Vrbju z uradnim
pričetkom tombole ob 12.00 uri.
KDOR VIDI V MISIJONSKEM DELU
SAMO NOVAČENJE ZA KATOLIŠKO
CERKEV, NE BO NIKOLI RAZUMEL,
KAJ POMENI VRAČATI LJUDEM
ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO, KI JE
BILO POTEPTANO IN UNIČENO.
Skupina za dobrodelnost
Dekanije Gornji Grad
Župnija Luče ob Savinji,
Luče 25, 3334 Luče
župnik Viki Košec s sodelavci
telefon: 031 306 738
TRR PBS SI 56 9067 20000615914-SKLIC 20
NAMEN: MISIJONSKA TOMBOLA
Kambodža - ne sme nam biti vseeno!
Dobrodelna
misijonska
tombola
9. 9. 2012 na Ljubnem ob Savinji
Edino ljubezen lahko reši svet.
(bl. Mati Terezija)
Ljudje upajo in sanjajo o velikem belem svetu.
Vsak, ki jim nameni nekaj minut časa, bo za
vedno zapisan v njihovih srcih in bo krepil
upanje, da beli svet ni pozabil na grozote, ki so
jih pretrpeli, in da veliki beli svet ne pomeni le
novega suženjstva, ki ga k njim prinašajo naše
tovarne in za zelo nizkotne plače izkoriščajo
poceni delovno silo. KAMBODŽA, nekoč razvita
francoska kolonija, imenovana tudi azijska
Švica, je danes žalosten dokaz, kaj lahko
naredita človeška neumnost in fanatizem. V
obdobju
strahotnih
mučenj,
pokolov
izobražencev in tudi otrok, zaporov po vsej
državi je bilo ubitih dva milijona ljudi. Dvajset
let po padcu režima Rdečih Kmerov in
njihovega diktatorja Pola Pota je država še
vedno brez gospodarskih perspektiv in
urejenega zdravstvenega in šolskega sistema. V
ljudeh so hude vojne izkušnje pustile veliko
psihičnih travm. Mnogi umirajo za boleznimi, ki
so drugod že ozdravljive. Veliko mladostnikov
ne zna brati in pisati. Kambodža je dežela JV
Azije z najhitreje rastočo populacijo, okuženo s
smrtonosnim virusom in je tako odličen
poligon za velike mednarodne farmacevtske
koncerne, ki na ljudeh testirajo nove blokatorje
virusa HIV. Kot soseda Tajske »pobira« še
nizkotnejše oblike izkoriščanja ljudi. Pedofilski
bordeli za bele turiste in prodaja otrok so del
vsakdana. V Kambodži vidiš obup in bedo, pa
tudi ljudi, polnih elana, upanja in veselja.
Ko se je država v 90-ih letih znova odprla in
medse spustila tujce, so med prvimi na pomoč
ljudstvu prihiteli misijonarji, med njimi
salezijanke ali Hčere Marije Pomočnice.
Sredstva, zbrana na dobrodelni misijonski
tomboli, bomo namenili misijonarki s.
Ljudmili Anžič, ki od leta 1999 deluje med
najrevnejšimi otroki v Kambodži.
V glavnem mestu Phnom Penhu so se začele
ukvarjati s šolstvom. Bilo je zelo težko, kajti
dežela je ostala brez izobražencev, saj jih je bila
večina pobitih, in tudi če je bil kdo izobražen,
se je bal to povedati. Strah je v ljudeh
zakoreninjen še dandanes. Sestre so s skrajnimi
napori in iznajdljivostjo začele opismenjevati
ljudi. Med prvimi se je dela lotila slovenska
misijonarka LJUDMILA ANŽIČ. Ob pomoči
Misijonskega središča Slovenije in Radia
Ognjišče se je lotila gradnje šole v predmestju
Phnonm Penha v kraju Teuk Thla, ki so jo odprli
leta 2007. Našli so se novi dobrotniki, ki sta jih
pogum in odprtost Slovencev spodbudila, da so
se vključili v pomoč pri gradnji šole. Nastal je
šolski center, kjer je poleg stavbe prve šole
zraslo še več prostorov za vrtec, osnovno šolo
ter kuharsko in gospodinjsko šolo. Sedaj
center, ki ga vodi s. Ljudmila, obiskuje 900
otrok v starosti od 3 do 25 let. Izhajajo
večinoma iz revnih družin in vsak od njih ima za
sabo tragično zgodbo. Vsaka vojna poleg
notranjih ran v ljudeh za seboj pušča tudi mine.
Te so razsejane po vsej Kambodži in se selijo
skupaj z vodo, ki prehaja in zaliva riževa polja.
Nihče ne ve, kje so. Koliko je zgodb o otrocih, ki
se poškodujejo na minskih poljih! Tudi zanje
sestre najdejo pomoč za njihovo rehabilitacijo.
Glavna hrana v deželi je riž. Vremenske
razmere so takšne, da ljudje potrebujejo
vodnjake in vrtine, ki jih misijonarji pomagajo
izvrtati ob hišah in poljih. Potrebujejo čim več
vrtin in vodnjakov za pridelavo najnujnejših
povrtnin za preživetje v najbolj sušnem
obdobju.