Društvo upokojencev Črenšovci s svojimi dejavnostmi nudi možnost srečevanja in aktivnega preživljanja jeseni življenja preko 300 članom. Člani društva se udeležujejo srečanj upokojencev v občini in v Pomurju, posebej praznujejo ob svetovnem dnevu starejših. V času svoje starosti poudarjajo predvsem veselje ob doživljanju starosti in zadovoljstvo, da lahko v okviru društva ohranjajo in izboljšajo kvaliteto življenja starejših ob bogatem spoznanju, da je jesen življenja lahko lepa, topla in barvita. Levo od župnijske cerkve se nahaja župnijski dom Svete družine, v katerem je tudi sedež Zavoda Svete družine, kjer se srečujejo in ustvarjajo številne skupine in mladi. V osrednji večnamenski dvorani župnijskega doma se nahaja mogočen lesen mozaik, delo akademskega slikarja Štefana Hauka. V prostorih župnijskega doma so stalne razstave o Jožefu Kleklu st., Danijelu Halasu, Francetu Ciganu in naših izseljencih. Tu je tudi Župnijski urad in Kleklova knjižnica. Prekmursko društvo generala Maistra Črenšovci je domoljubno društvo, ki s svojim programom skrbi za krepitev občutka pripadnosti kraju, občini, pokrajini in domovini. Društvo Sožitje je prostovoljna nevladna organizacija, ki predstavlja možnost povezovanja, delovanja in pomoči osebam z motnjami v razvoju. V okviru svojega delovanja posvečajo največ skrbi in pozornosti usposabljanju oseb z motnjami v duševnem razvoju za samostojno življenje. Klub ŠTRK Črenšovci združuje bolnike s cerbovaskularno boleznijo, njihove svojce in tiste, ki s svojim znanjem in delom lahko tem bolnikom in njihovim svojcem pri premagovanju njihove bolezni pomagajo. Kaj vam lahko pokažemo ... Vabimo vas na sprehod po Črensovcih, da spoznate naš kraj, zgodovino, kulturno in naravno dediščino in odprtost ljudi, ki tod bivamo … Najmogočnejši in najstarejši objekt v vasi predstavlja župnijska cerkev Povišanja svetega Križa. Pred cerkvijo rastejo mogočna stoletna drevesa. Pred župnijskim domom Svete družine se nahaja Plejev križ, ki je bil postavljen leta 1906. Ob robu župnijskega dvorišča stoji pomnik našim izseljencem (2006). Onstran cerkve se nahaja Park spominov, v središču katerega je postavljen spomenik padlim v 1. svetovni vojni, okrog spomenika sta doprsna kipa naših zaslužnih rojakov dr. Franceta Cigana in dr. Ivana Zelka. Pot med urejenim drevoredom vodi na pokopališče. Osrednji križ na pokopališču je postavljen v sklopu groba prvemu črensovskemu župniku Petru Borkoviču. Leta 2002 so bili obnovljeni duhovniški grobovi. Na pokopališču stoji tudi spomenik Žalostni materi božji. Za pokopališčem se nahaja športni park Črenšovci, v katerem potekajo med letom različne prireditve in srečanja. Ob športnem parku je Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci, ob poslopju osnovne šole pa se nahaja urejen šolski park, v osrčju katerega ju umeščen šolski ribnik, tu lahko vidimo še prekmurski leseni »kukorčnjak« (lesen objekt, ki je na kmetijah služil za spravilo koruze) in učilnico na prostem. Park krasijo mogočni iglavci, bele breze, Prešernov gaj in urejene cvetlične grede. Pot nadaljujemo v smeri proti glavni cesti skozi vas do osrednjega trga, kjer je na zelenici nasproti trgovine zasajena lipa, ki so jo krajani posadili leta 1991 kot poklon novo nastali domovini Sloveniji. Ob lipi stoji spomenik prekmurske matere, ki k sebi stiska otroka in zre v daljavo. Spomenik predstavlja poklon prekmurski materi, ki je v preteklosti, predvsem v času velikih socialnih stisk in množičnega izseljevanja v tujino, predstavljala zatočišče in steber za otroke, družino in pokrajino. Pot nadaljujemo po pločniku v smeri Murske Sobote. Nasproti pošte stoji Zadruga, v kateri se nahaja kulturna dvorana, trgovina in krajevna knjižnica. Na pročelju zgradbe je spominska plošča padlim domačinom med drugo svetovno vojno. Skozi vse leto potekajo v kulturni dvorani različne prireditve. Krajevna knjižnica Črenšovci predstavlja bralno središče občine. Le streljaj naprej stoji Kleklov dom, v katerem se danes nahaja sedež Občine Črenšovci, v preteklosti pa je predstavljal versko-kulturno središče kraja in pokrajine ob Muri. Pred Kleklovim domom je postavljen doprsni kip duhovnika, urednika, publicista in narodnega buditelja Jožefa Klekla starejšega, ki je v času svojega duhovniškega službovanja in pozneje v času svojega bivanja v Črensovcih pustil neizbrisen pečat kraju, pokrajini ob Muri in ljudem. Po pločniku ob glavni cesti nadaljujemo pot v smeri Murske Sobote mimo vaškega gasilskega doma. Želimo, da bi se v našem kraju prijetno počutili in upamo, da se boste kot lastovke med nas vrnili še kdaj. Izdaja: Zavod svete družine Črenšovci Vsebine: Dragica Kolenko, Andreja Sever, dr. Andrej Hozjan Oblikovanje: www.veveve.si Več informacij na: www.zupnija-crensovci.si www.obcina-crensovci.si www.jenamena.si ČRENSOVCI Kako so živeli v Črensovcih? Kako živimo v Črensovcih? Konec 11. stoletja je področje kraja vključeno v madžarsko kraljestvo. Civilno- in cerkvenoupravno je sprva spadalo v okvir gospostva ter pražupnije s sedežem v bližnjem Črncu (poznejše Turnišče), nato pa od 1645. do konca 1. svetovne vojne v okvir gospostva Beltinci. Najstarejši znan zapis krajevnega imena, Chremsouc, Chrensouch, je iz leta 1322. Malo po omenjenem letu je tu že stala lesena kapela, posvečena Povzdignjenju sv. Križa. Ob podložnih kmetih je tu vseskozi živelo nekaj svobodnih kmetov in celo dve nižjeplemiški družini Salaj in Godina. S povečanjem okoliškega prebivalstva se 1807. tu ustanovi nova župnija sv. Križa, ki 1859. dobi novo veliko cerkev, in stalna nižja šola. Okrog 1850. je bilo v kraju že 29 kmetij in še 16 želarjev, skupaj približno 870 ljudi. Iz nekdanje vaške občine je ustanovljena mala občina in še notarišija (= državni notar) ter matični urad. Od 1883 je tu pošta in tudi prva trgovina ter krčma, prebivalstvo pa je preseglo 1000. Kulturno-turistično društvo Črenšovci omogoča svojim članom delovanje v številnih sekcijah društva. Največji in najbolj odmeven projekt Kulturno-turističnega društva Črenšovci, ki odmeva tudi širše po Pomurju in domovini, predstavlja tradicionalni JENAMENA FEST, festival rokodelstva, domače obrti, kulture in kulinarike, ki poteka vsako leto konec avgusta in je predvsem festival z bogato vsebino, kjer lahko vsak obiskovalec najde nekaj zase. Ko se je tu naselil upokojeni župnik Jožef Klekl st., je kraj hitro postal eno od središč prekmursko-slovenske zavesti, po priključitvi Prekmurja Kraljevini SHS pa tudi močno javno, predvsem versko in kulturno središče. Z novo oblastjo nastopijo povsem drugačne življenjske razmere. Notarski urad so ukinili, občine pa ne. Nastalo je več društev ter religioznih združb, ljudska hranilnica in posojilnica, agrarna zadruga, zgrajen je Naš dom (Kleklov dom), ki je postal tudi prosvetni dom in sedež krajevne knjižnice. Društvo ETNO združuje predvsem mlade, ki delujejo na področju turistične in športne dejavnosti. Tako vsako leto člani na začetku maja organizirajo že tradicionalno športno prireditev MURA KROS. Športno društvo Črenšovci si prizadeva za večjo vključenost občanov v športne in rekreativne dejavnosti. Za člane organizirajo rekreativno vadbo v šolski telovadnici in različne pohode. Nekateri člani tekmujejo v streljanju z zračno puško in dosegajo vidne uspehe v republiškem merilu, udeležujejo pa se tudi mednarodnih tekmovanj. 2. svetovna vojna je tu znova vzpostavila madžarsko oblast. A ta oblast je 1945. morala pobegniti, nastopila je nova komunistična Jugoslavija. Ta je ukinila staro črensovsko občino in jo nadomestila z novo krajevno skupnostjo, podrejeno občini Lendava. Življenjske razmere so se takoj po vojni zelo zaostrile, od konca 50. let 20. stoletja naprej pa se je življenje v kraju začelo postopoma izboljševati. Nogometno društvo Črenšovci z ekipami, od mladinske do članske, goji in širi veselje do igranja in spremljanja nogometne igre. Danes Črensovci z okrog 1200 prebivalci imajo banko, pošto, osnovno šolo, zdravstveni dom z lekarno in matični urad. www.geopedia.si Člani Čebelarskega društva Črenšovci v svojih čebelnjakih posedujejo blizu 2000 čebeljih družin. Prvo medenje se v naših krajih prične s cvetenjem sadnega drevja in oljne ogrščice; sledi najpomembnejša paša na akaciji. V sklopu svojega delovanja organizirajo debatne večere o aktualnih problemih, udeležujejo se strokovnih usposabljanjih in ozaveščajo potrošnike o pomenu rabe medu in medenih izdelkov v prehranski verigi.