PUBLIKACIJA OB OBLETNICI DEKLARACIJE.pdf
DEKLARACIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA SAVINJSKE REGIJE povzetek izvajanja za obdobje 2011/12 Skrbnik Deklaracije RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o. direktor Janez Jazbec REGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Leto dni nazaj smo v Savinjski regiji sprejeli odločitev, da bomo v vsa razvojna prizadevanja vgrajevali načela trajnostnega razvoja in poudarjali njegove vrednote. Na RASR, Razvojni agenciji Savinjske regije smo pripravili Deklaracijo trajnostnega razvoja, ki jo je leta 2011 sprejelo 50 prvo povabljenih nosilcev družbenega razvoja, med njimi vse občine v regiji. Ob obletnici slavnostnega podpisa, smo podpisniki Deklaracije pripravili povzetek aktivnosti, ki smo jih v tem času izvedli ali jih še izvajamo. V pregled so zajete različne, velike in majhne aktivnosti, ki pa je vsaka zase pomembna, ker izražajo skrb za ohranjanje okolja in za pozitivne družbene spremembe. Poročilo o izvedenih projektih trajnostnega razvoja 2011/2012 smo na RASR pripravili kot skrbniki izvajanja Deklaracije. In naprej…?! Posebno vrednost in nadgradnjo za izvajanje Deklaracije trajnostnega razvoja pomeni velik odziv vodstev uspešnih regijskih podjetij, ki letošnje povabilo med podpisnike z odobravanjem sprejemajo. Družbena odgovornost, ki jo s tem izkazujejo, je dober razvojni obet za prihodnost Savinjske regije. S podpisom, ki ga bo 1. junija 2012 pod Deklaracijo slavnostno pridodalo več kot 40 pomembnih gospodarstvenikov, postaja regija močnejša, njena smer še bolj jasno in odločno začrtana. Ne skrivamo, svojo regijo želimo uveljaviti konkurenčno prepoznavno po skrbi in izvajanju razvoja, ki je okolju in družbi prijazen. Tako in s tem se želimo naučiti živeti in delati, v tem vidimo prihodnost za svoje rodove. Ob vsem, kar na tem področju začenjamo poudarjeno delati kot svojo domačo nalogo, bo potrebno skrb in odgovornost za trajnostni razvoj regije in vse z njim povezano, z velikimi črkami zapisati tudi v razvojne dokumente regije. Prvič, zato da ne ponavljamo napak iz bližnje preteklosti, drugič pa zato, ker bo to osnova za črpanje evropskih sredstev finančne perspektive 2014-20. Naj se vrednost Deklaracije in vsega, v njenem duhu izvedenega, izraža v skupni razvojni usmeritvi regije za cilje, ki pomenijo več in bolje za ljudi in okolje, ki v njej delamo in živimo. To je njen namen. Janez Jazbec 3 Mestna občina Celje, župan Bojan Šrot Občina Šoštanj, župan Darko Menih Mestna občina Velenje, župan Bojan Kontič Občina Štore, župan Miran Jurkošek Občina Braslovče, župan Branimir Strojanšek Občina Tabor, župan Vilko Jazbinšek Občina Dobje, župan Franc Leskovšek Občina Vitanje, župan Slavko Vetrih Občina Dobrna, župan Martin Brecl Občina Vojnik, župan Benedikt Podergajs Občina Gornji Grad, župan Stanko Ogradi Občina Vransko, župan Franc Sušnik Občina Kozje, župan Dušan Andrej Kocman Občina Zreče, župan mag. Boris Podvršnik Občina Laško, župan Franc Zdolšek Občina Žalec, župan Janko Kos Občina Ljubno, župan Franjo Naraločnik RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., direktor Janez Jazbec Občina Luče, župan Ciril Rosc Razvojna agencija Savinja, direktorica Danica Jezovšek Korent Občina Mozirje, župan Ivan Suhoveršnik Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d.o.o., direktorica Jasna Klepec Občina Nazarje, županja Majda Podkrižnik Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko, direktor mag. Marko Zidanšek, Simbio d.o.o. Občina Podčetrtek, župan Peter Misja Razvojna agencija Kozjansko, direktorica mag. Andreja Smolej Občina Polzela, župan Ljubo Žnidar Razvojna agencija Sotla, direktorica Bojana Žaberl Občina Prebold, župan Vinko Debelak Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje, vodja Ivo Trošt Občina Rečica ob Savinji, župan Vincenc Jeraj Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, vodja Anton Breznik Občina Rogaška Slatina, župan mag. Branko Kidrič Zavod RS za varstvo narave, OE Celje, vodja Mojca Tomažič Občina Rogatec, župan Martin Mikolič Visoka šola za varstvo okolja, direktorica mag. Milena Pečovnik Občina Slovenske Konjice, župan Miran Gorinšek Kmetijsko gozdarski zavod Celje, direktor Stanko Jamnik Občina Solčava, župan Alojz Lipnik Regionalna gospodarska zbornica Celje, direktor Drago Polak Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije nosilci družbenega in gospodarskega razvoja simbolično sprejemamo ob svetovnem Dnevu Zemlje 22. aprila 2011. Občina Šentjur, župan mag. Marko Diaci Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, predsednica dr. Cvetka Tinauer Občina Šmarje pri Jelšah, župan Jože Čakš NT&RC, d.o.o. Celje, direktor Srečko Šrot S svečanim podpisom se zavezujemo k izvajanju Deklaracije. Občina Šmartno ob Paki, župan Alojz Podgoršek IPAK - inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij - Stičišče NVO Savinjske regije, vodja dr. Stanko Blatnik Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije Izvajanje Deklaracije trajnostnega razvoja se nanaša na območje Savinjske regije, kjer na 2301 km2 živi več kot 255.000 prebivalcev v 31 lokalnih skupnostih. Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije se zavezujemo, da bomo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji. Uspešnost regije bomo udejanjali z integracijo gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih ciljev. Pri tem bomo vključevali človeške vire s področij vladnih, nevladnih in gospodarskih akterjev. Z naravnimi viri bomo upravljali vzdržno in okolju prijazno. S sonaravnim upravljanjem razpoložljivih kmetijskih, gozdnih, energetskih, gospodarskih in drugih virov bomo spodbujali samooskrbo regije. V svoje razvojne dokumente bomo vgrajevali načela trajnostnega razvoja in jih upoštevali tudi pri pripravah in izvajanju načrtovanih investicij. Za zagotavljanje okoljevarstvenih investicij, za trajnostno in tehnološko prestrukturiranje podjetij bomo iskali ekonomske spodbude. Razvoj regije bomo gradili na etičnih načelih in regijo uveljavljali kot družbeni ekosistem. V svojem delovnem in bivalnem okolju bomo podpisniki deklaracije skrbeli za pozitivne družbene spremembe in za ozaveščanje soljudi. Rezultate napredka trajnostnega razvoja regije bomo spremljali in vrednotili z izvajanjem aktivnosti v regijskem projektu »Savinjska regija - Ekoregija«. Spremljali in merili bomo Ekološki odtis Savinjske regije in ga z različnimi razvojnimi aktivnosti postopno izboljševali tako, da bomo v procesne faze odgovorno vnašali standarde za dosego trajnostnega razvoja regije. Razvojna agencija Savinjske regije bo kot nosilec zagotavljala odprtost projekta, ki temelji na vključevanju znanja, izkušenj in primerov dobrih praks projektnih partnerjev. Odločenost, da razvojna prizadevanja prednostno in poudarjeno izvajamo z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja, vidimo kot konkurenčno prednost Savinjske regije. Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, predsednik Miran Gracer Avtor: Janez Jazbec, direktor RASR Podpisano v Celju, 31. maja 2011 Šolski center Šentjur, direktor mag. Branko Šket Kozjanski park, direktor mag. Teo Hrvoje Oršanič KSSENA, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, direktor Boštjan Krajnc MESTNA OBČINA CELJE Podpisnik deklaracije: župan Bojan Šrot 6 IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Obnova dela starega mestnega jedra Namen projekta je celovita prenova in ureditev dela starega mestnega jedra v Celju kot prispevek k dolgoročnemu izboljšanju življenjskih pogojev v mestnem jedru, k atraktivnosti za razvoj drugih gospodarskih in turističnih dejavnosti, v okviru oživitve mestnega jedra. Investicija bo obsegala tlakovanje, komunalno energetsko ureditev (vodovod, kanalizacija, plinovod, električne instalacije vključno z javno razsvetljavo in kabelska kanalizacija), ureditev električnih inštalacij (ulične svetilke) in ureditev urbane opreme (klopi, koši za smeti…). Cilji projekta so večja atraktivnost in prepoznavnost mesta, ustvarjanje pogojev za nadaljnji turistični razvoj mestnega območja in s tem prispevek k razvoju regije, večja urejenost in privlačnosti mesta, prebivalcem in obiskovalcem omogočiti prijetno preživljanje prostega časa v okolju, ki je prijazno za vse generacije in preprečitev preseljevanja poslovne dejavnosti in obiskovalcev ter prebivalcev iz starega mestnega jedra. Območje operacije obsega Krekov trg z delom Gubčeve in Razlagove ulice, del Savinove in del Linhartove ulice, del Prešernove ulice od Krekovega trga do Savinove ulice ter del Stanetove ulice od Glavnega trga do Cankarjeve ulice. Celovita prenova Knežjega dvorca Celje – 3. faza (sanacija komunikacijskega stolpa in zahodnega trakta) Celovita prenova Knežjega dvorca Celje – 3. faza bo ustvarjala nove možnosti za trajnostni razvoj mesta Celje in širše regije ter hkrati prispevala k nastanku novih delovnih mest v povezavi s kulturnim in gospodarsko-turističnim razvojem. Z izvedbo operacije bomo obnovili in oživili kulturni spomenik, ustvarili nova delovna mesta in krepili zaposlovanje ter povečali število obiskovalcev kulturnega spomenika. V okviru projekta se bodo funkcionalno uredili prostori celotnega komunikacijskega stolpa in celotnega zahodnega trakta (severno - vključno s stopniščem). Z omenjeno prenovo spomenika bo Celje pridobilo ustrezne prostore za izvedbo kulturnega programa, s tem pa se bo v mestu povečal tudi dostop obiskovalcev do bogate kulturne dediščine. Bistveni del programa bosta na spomeniku izvajala Pokrajinski muzej Celje in Zavod Celeia Celje. Izgradnja Bežigrajske ceste v Celju Predmet investicije je izgradnja manjkajočega dela Bežigrajske ceste z novimi tehničnimi elementi ceste in povezavami na servisne ceste. Cilj investicije je gospodarstvu in prebivalcem zagotoviti učinkovito mobilnost ter omogočiti najboljše izkoriščanje prostorskih potencialov ter ustvariti pogoje gospodarskega razvoja, povečanje aktivnosti območja in možnosti za nova delovna mesta v poslovno industrijski coni ter izboljšati pretok prometa, zmanjšati zastoje, zagotoviti večjo prometno varnost in izboljšati poplavno varnost. Odvajanje odpadnih voda Šmartinsko jezero - vzhod/ESRR Osnovni namen investicije “Odvajanje odpadnih voda Šmartinsko jezero - vzhod” je ureditev komunalne infrastrukture na območju, kjer se vse komunalne odpadne vode iztekajo v greznice in preko njih v površinske jarke oz. dotoke v jezero. Z investicijo se je zagotovilo javno kanalizacijsko omrežje z učinkovitim čiščenjem odpadne vode na centralni ali lokalnih čistilnih napravah. V okviru investicije je bilo izgrajenih 6,5 km gravitacijske in tlačne kanalizacije s 5 črpališči. Zagotovili smo odvajanje in čiščenje odpadne vode za 195 prebivalcev. URBAN SMS - Strategija upravljanja s tlemi v mestnih območjih Cilj projekta URBAN SMS je bil izdelati ustrezna orodja in oblikovati strategije pri načrtovanju in varovanju tal v urbanih okoljih, ki bodo občinskim urbanistom s svojo metodologijo omogočala upoštevanje lastnosti tal in njihovih različnih okoljskih funkcij v procesu načrtovanja rabe tal in razmestitve dejavnosti v prostoru. Projekt je vodilo mesto Stuttgart sodelovala pa so Milano, Praga, Salzburg, Dunaj, Bratislava, Wroclaw in Celje ter raziskovalne inštitucije iz Slovenije, Italije, Češke, Poljske, Avstrije in Slovaške. MOC je v okviru projekta izboljšala in nadgradila obstoječo podatkovno bazo (izdelava karte pričakovane onesnaženosti s težkimi kovinami in pedološke karte v merilu 1:10.000), razvila GIS orodja, ki omogočajo ovrednotenje kmetijskih zemljišč z vidika potrebe vključitve v sistem prostorskega načrtovanja, pridobila celovit nabor študij za uspešnejše upravljanje s tlemi v mestnem okolju, študij okoljskih in podnebnih vplivov pretirane pozidave tal ter študij ocene primernosti izravnalnih ukrepov za izgubo tal in izdelala film o ogroženosti tal v mestih. SUGAR - Trajnostna logistika v urbanih središčih Projekt SUGAR predstavlja prenose dobrih praks iz izkušenih mest v manj izkušena mesta, povečanje znanja za planiranje in implementacijo boljših pristopov k urbani logistiki v mestih/regijah, izboljšanje lokalnih in regionalnih politik na tem področju in pripravo lokalnih akcijskih planov. Projekt je namenjen managementu logistike v mestnih jedrih s poudarkom na izboljšanju dostave v mestna jedra, ki je vir zastojev in onesnaževanja ter obremenitve mestnih jeder. Partnerji na projektu so 4 mesta/regije kot viri dobrih praks (regija Emilia Romagna, London, Barcelona, Pariz), 8 mest prejemnikov dobrih praks, 2 EU mreži in 3 javne organizacije, ki sodelujejo pri ustvarjanju politik na področju transporta. Celje nastopa v vlogi mesta prejemnika dobrih praks. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Lokalni energetski koncept Mestne občine Celje V letu 2011 je MO Celje pripravila in sprejela Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju: LEK). To je strateški dokument trajnostne rabe energije v občini. Izdelan je z namenom, da se najprej ugotovi obstoječe stanje oskrbe in rabe energije na lokalni ravni, da se to stanje analizira in ugotovijo šibke točke. V dokumentu so analizirani tudi potenciali učinkovitejše rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. Na tej osnovi so opredeljeni ukrepi, ki upoštevajo obstoječe stanje (šibke točke, potenciale, priložnosti) in upoštevajo tudi načrtovani razvoj. Predlagane so rešitve za racionalizacijo rabe energije, učinkovitejšo in trajnostno oskrbo z energijo ter uvajanje obnovljivih virov energije v lokalno energetsko bilanco, vse to pa se posledično odrazi tudi v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Posebno poglavje v LEK-u je namenjeno tudi povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije. (Pripravil: Sandi Marzidošek) 7 MESTNA OBČINA VELENJE Podpisnik deklaracije: župan Bojan Kontič 8 IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Brezplačni mestni potniški promet Lokalc V Mestni občini Velenje smo v letu 2008 pričeli izvajati projekt Lokalc, in sicer z uvedbo brezplačnega javnega prevoza. Projekt še danes zelo uspešno poteka, nekajkrat smo ga že posodobili z upoštevanjem želja potnikov. Po mestnem jedru in okolici vozijo štirje avtobusi, ki brezplačno prevažajo potnike na želene lokacije. Cilji projekta so: - razbremenitev mestnega prostora, - zmanjšanje potrebe po investicijah v parkirišča in garaže, - zmanjšanje onesnaževanja zraka, - enakopravni pogoji za dostopnost do delovnega mesta začasno ali stalno telesno in senzorno oviranim osebam. EU projekt GUTS Projekt GUTS je projekt “zelenih” mest v Srednji Evropi, ki uvajajo inovativne in ekološke rešitve javnega transporta. Velik poudarek posvečamo trajnostnim in inovativnim aplikacijam uporabe alternativnih virov energije v javnem prevozu. Promet je namreč glavni vir onesnaženosti okolja in velik porabnik energije, hkrati pa je tudi odločilen dejavnik za kakovost življenja v urbanih območjih. Poglavitne pridobitve projekta GUTS za Mestno občino Velenje so, poleg izvedbe ukrepov za promocijo uporabe Lokalca, tudi poglobljena analiza stanja prometa v Mestni občini Velenje ter tehnologij za zmanjševanje izpustov dizelskih motorjev in akcijski načrt za izvedbo ekonomsko upravičenega in učinkovitega prehoda na bolj ekološke rešitve javnega potniškega prometa v MO Velenje. EU projekt BICY Cilj: spodbujanje trajnostne oblike mobilnosti v urbanih območjih – kolesarjenje z namenom zmanjševanja okoljskih obremenitev iz prometa. Rezultati: – pregled stanja v Velenju (SWOT analiza), – lokalna kolesarska politika ter koncept izposoje javnih koles, – implementiran inovativen mestni kolesarski sistem za izposojo koles »Vzpostavitev avtomatiziranega sistema izposoje mestnih koles« - 5 točk za izposojo (skupno 25 mestnih koles), – promocijski material. Čistilne akcije: Moje čisto Velenje, Očistimo Slovenijo Projekt “Čisto moje Velenje” se izvaja vsako leto, in sicer že od leta 2002 v času poletnih počitnic (od 27. junija do 30. septembra). V tem času se izmenja več skupin dijakov in študentov, ki delo opravljajo po štirinajst dni. V projekt se je v letu 2011 vključilo 450 mladih, ki so delo opravljali v sedmih skupinah (skupaj 35 ekip). Skupaj so zbrali 1.080 kg mešanih komunalnih odpadkov, 140 kg mešanih gradbenih odpadkov in 28.960 kg odpadkov, primernih za kompostiranje. Projekt, pri katerem mladi urejajo središče mesta, parke, okolico šol in vrtcev, javnih zavodov, krajevne skupnosti in mestne četrti ter pohodne poti, je bil nadgrajen z novimi vsebinami, katerih poudarek je na medgeneracijskem sodelovanju. Poleg urejanja okolice mladi tako odslej sodelujejo pri aktivnostih Medobčinske zveze prijateljev mladine na centralnem otroškem igrišču, pomagajo tabornikom pri izvedbi tradicionalnega taborjenja v Ribnem in pomagajo varovancem Doma za varstvo odraslih, pri čemer krepimo medgeneracijske vezi. Obenem že več let ob dnevu Zemlje (22. april) organiziramo veliko očiščevalno akcijo (podobno kot “Očistimo Slovenijo”). Akcija je v letu 2011 potekala od 25. 3. do 7. 5., vanjo pa so bile vključene vse krajevne skupnosti, društva, osnovne in srednje šole, uprava občine. Skupno je bilo zbranih 12 ton odpadkov. Energetski projekti: Izvajanje konvencije županov; novelacija LEK-a; Nizkoenergetski vrtec; sončne elektrarne; Energijsko samozadostna ulična svetila – V začetku leta 2011 smo skupaj z Zavodom KSSENA in zunanjim izvajalcem zgradili javno razsvetljavo za osvetlitev pločnika. Električno napajanje javne razsvetljave je izvedeno s pomočjo fotovoltaičnih modulov. – Septembra 2011 smo odprli nizkoenergetski vrtec Vrtiljak I. V njem je prostora za 4 oddelke. Narejen je po tehničnih predpisih PURES-a. – Septembra 2011 smo v sodelovanju z Zavodom KSSENA izvedli Projekt demo center Energijsko samozadostna ulična svetila. Projekt izvedbe energijsko samozadostnih uličnih svetil temelji na kombiniranem principu izkoriščanja obnovljivih virov energije. Za delovanje uličnega svetila izkoriščamo vetrno in sončno energijo. – Novelacija LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA Mestne občine Velenje (KSSENA). – Še pred zakonsko uvedbo smo v 35 javnih zgradbah uvedli energetsko knjigovodstvo. – V letu 2010 smo na javnih zgradbah postavili 3 mikro fotovoltaične elektrarne moči 17,4 kW, 49,68 kW in 45,6kW. – Na Osnovna šola Škale se je leta 2010 izvedla rekonstrukcija ogrevalnega sistema, kjer kogeneracijska enota namesto kurilnega olja (ELKO) uporablja zemeljski plin. Šola je tako pridobila popolnoma novo in sodobno kotlovnico z dvema kogeneracijskima enotama, ki bosta v prihodnje oskrbovali šolo s toplotno in električno energijo ter vplivali na zmanjšanje emisij CO2. – V letu 2010 sta bila postavljena dva električna stebrička za polnjenje električnih avtomobilov. – Vsako leto se v sodelovanju z lokalno energetsko agencijo KSSENA organizira konferenca za širšo strokovno in splošno javnost (v letu 2011 smo organizirali konferenco Donosnost in varnost sončnih elektrarn ter njihova umestitev v prostor), izvajajo pa se tudi delavnice in seminarji za uporabnike in upravljavce javnih zgradb. – Mestna občina Velenje je vključena v iniciativo »COVENANT OF MAYORS«. – Sodelovanje Mestne občine Velenje v EU projektu M2RES - izraba degradiranih območjih za namene učinkovite rabe energije (URE) ter izrabo obnovljivih virov energije (OVE). – Več ko 90 % gospodinjstev v občini je priključenih na daljinsko ogrevanje. Čiščenje odpadnih voda, oskrba z vodo v Šaleški dolini (projekti od leta 2011): - Izgradnja vodovoda Vinska Gora – faza IV. odseka 7 in 7a (Prelska – Meje) – 1.960 m sekundarnega voda, s katerim bo omogočena priključitev 29 objektov - Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini ČN Grmov vrh, ČN Mazej in ČN Čujež, in 43,5 km vodovodnega omrežja daljinski nadzor in hidravlično analiza omrežja, sodelujoče občine OŠ. MOV in ŠMOP) - Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini (8 km fekalne kanalizacije, sekundarni kanali 1,4 km, 0,4 km meteorne kanalizacije, sodelujoči občini MOV in OŠ) DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Promocijske/ozaveščevalne akcije: –EU projekti v izvajanju: ATRIUM, ReNewTown, CLEAR, TAB, City Impulses, kolesarska tematska pot Paški Kozjak; poslovna cona Rudarski dom – razširitev, CUSTODES, FREE; –vsakoletno sodelovanje oz. izvedba Tedna mobilnosti; –organizacija Dneva čistega prevoza (v okviru projekta GUTS); –UseReuse projekt (zagotavljanje pogojev za vzpostavitev Centra ponovne uporabe); –»energetske« delavnice v vrtcih Velenje; –izvedba okroglih miz: Centri ponovne uporabe, kolesarski projekti MOV, Trajnostni promet, energetska učinkovitost … ; –izobraževanja na temo OVE in URE; –energetskega knjigovodstva pri izvajanju energetskih pregledov; –izobraževanja na temo ravnanja z odpadki v šolah, vrtcih ter občinski upravi. Nagrade Mestni občini Velenje: Naj zelena mestna občina 2010, finalistka Naj zelena mestna občina 2011, Naj zelena mestna občina 2011 na področju ravnanja z odpadki, Naj energetsko učinkovita občina 2010, v letu 2011 priznanje Ministrstva RS za okolje in prostor za pokazano skrb za kakovost življenja svojih občanov, prostorsko načrtovanje in javni potniški promet. (Pripravila: Špela Šeliga) 9 OBČINA BRASLOVČE IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Branimir Strojanšek Izgradnja sekundarne kanalizacije Braslovče S ciljem varovanja in zaščite vodnih virov ter zmanjšanja vplivov na okolje je Občina Braslovče v letu 2011 izvedla projekt »izgradnja sekundarne kanalizacije Braslovče« v okviru katerega je bilo zgrajenih 849 m kanalov v naseljih Rakovlje in Parižlje. Ob izgradnji kanalizacijskega sistema so se dodatno urejali tudi pločniki in javna razsvetljava. Izgradnja rastlinske čistilne naprave Občina Dobje je na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pristopila h gradnji rastlinske čistilne naprave. Trenutno je projekt v fazi zaključevanja oziroma predaje objekta v uporabo. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje za aplikativno ekologijo LIMNOS d.o.o. Rastlinska čistilna naprava Dobje ima kapaciteto 100 populacijskih enot in bo zagotavljala čiščenje odpadne komunalne vode v delu naselja Dobje za daljše časovno obdobje. Čiščenje v rastlinski čistilni napravi temelji na naravni sposobnosti čiščenja vode s pomočjo močvirske vegetacije. Za delovanje ni potrebno virov energije, sposobnost čiščenja rastlinske čistilne naprave je od 90 - 99%. Zato je značilnost rastlinske čistilne naprave učinkovito zmanjševanje obremenitve odpadnih voda dušikovih, fosfornih spojin, težkih kovin ter drugih strupenih snovi in bakterij ob nizkih stroških izgradnje ter obratovanja, pri čemer je prisotna krajinska privlačnost. Načrtovanje izgradnje kanalizacije Male Braslovče – Letuš Občina Braslovče je pripravlja projektno dokumentacijo in potrebno gradbeno dovoljenje za izgradnjo sistema za odvajanje odpadnih komunalnih voda (sekundarni sistem) na območju naselja Preserje in dela naselja Male Braslovče v skladu s tehničnimi in okoljskimi standardi, ki veljajo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Z izgradnjo kanalizacijskega sistema bo zagotavljena storitev rednega odvajanja in čiščenja odpadne vode v omenjenih naseljih in s tem zagotovitev boljših življenjskih in sanitarnih pogojev za bivanje. Investicija predvideva izgradnjo 3.862m kanalizacije. 10 Obnova gradu Žovnek V letih 2011 in 2012 se nadaljujejo dela na najpomembnejšem kulturnem spomeniku Občine Braslovče, gradu Žovnek. Zelo pomemben korak pri obnovi gradu je sanacija okroglega stolpa in izvedba strehe, za kar se v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravlja ustrezna dokumentacija. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Sanacija pomožnih objektov na prireditvenem prostoru v Braslovčah Obnova otroškega igrišča Parižlje Obnova manjših objektov kulturne dediščine Z objektivom na lov Občina Dobje je skupaj z Lovsko družino Handil realizirala projekt urejanja učne pohodne poti. Posebej so markirane redke posebnosti iz rastlinskega in živalskega sveta , ki jih bodo obiskovalci lahko »ulovili« v svoj objektiv ter shranili med svoje trofeje. Cilj projekta je osvestiti prebivalstvo in obiskovalce o pomenu ohranjanja naravne dediščine ter prispevati k večji prepoznavnosti območja in k razvoju turistično rekreativne ponudbe. OBČINA DOBJE Podpisnik deklaracije: župan Franc Leskovšek 11 12 OBČINA DOBRNA IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Martin Brecl Ekološki vrtec Dobrna Občina Dobrna je v letu 2011 pričela z izgradnjo novega ekološkega vrtca. Izvedba projekta je delno sofinancirana s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Vrtec bo priključen na toplotno črpalko voda-voda, otrokom najprijetnejše talno gretje bo dopolnjeno s stropnim sevalnim hlajenjem, rekuperacija bo dosegala 80% izkoristek, deževnica bo zbrana in uporabljena, centralni nadzorni sistem pa bo omogočal optimizacijo delovanja vseh sistemov. Izgradnja kanalizacije Bočna Izgradnja kanalizacijskega omrežja se v letošnjem letu nadaljuje. Izvajalec del KPL d.d. iz Ljubljane, ki je bil izbran na podlagi javnega naročila je v letošnjem letu pristopil k nadaljevanju izgradnje takoj, ko so začele dopuščati vremenske razmere. V letu 2010 je Občina Gornji Grad s Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko podpisala pogodbo o sofinanciranju operacije »Kanalizacija Bočna« v skupni višini 955.239,00 EUR. Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete«Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Sofinancerska sredstva so v celoti namenska sredstva Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z nepovratnimi sredstvi bo sofinanciran del javnih izdatkov za upravičene stroške v višini 85% vseh potrjenih javnih upravičenih izdatkov. Ostala sredstva bo zagotovila lokalna skupnost iz lastnih sredstev. Z izvedbo operacije bo Občina Gornji Grad v strjenem naselju Bočna pridobila 2.318 km dolžine kanalizacijskega omrežja in 100 kos pripravljenih hišnih priključkov, ter povezavo na centralno čistilno napravo v Gornji Grad. Vse aktivnosti realizacije morajo biti izvedene najkasneje do konca septembra letošnjega leta. Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na Povodju Savinje, v Občini Dobrna Zaradi evropskih direktiv, ki določajo, da je potrebno do leta 2015 oz. 2017 rešiti odvajanje in čiščenje odpadnih vod, to pomeni zgraditi fekalno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, se je Občina Dobrna lotila izdelave projektne dokumentacije za izgradnjo fekalne kanalizacije, ki je vključena v Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Dobrna. V projektni dokumentaciji je planirana izgradnja 22 km fekalne kanalizacije ter dveh čistilnih naprav. Centralna čistilna naprava s 4000 PE je bila rekonstruirana v letu 2010. Ureditev trga Dobrna Občina Dobrna je v letu 2011 izdelala projektno dokumentacijo za celovito ureditev trga na Dobrni. Predmet projekta Ureditev trga Dobrna je prenova osrednjega trga v Dobrni, ki zaobjema tako novo ureditev parkovnih in peščevih površin, kot tudi novo prometno ureditev ter programsko zasnovo. Nova ureditev bo ponudila osrednji prireditveni prostor, ki bo omogočal postavitev prireditvenega odra ter zadosten in predvsem primerno oblikovan prostor gledalcev. Poleg osrednjega se bo umestil še manjši prireditveni prostor, ki bo deloma nadkrit. V sklopu ureditve trga je predvidena tudi sanacija stopnic in obzidja pod cerkvijo. Ob rob osrednjega tržnega prostora bo umeščen objekt paviljonskega tipa. V njem se bo združil notranji prostor galerijskih dejavnosti in trgovine izdelkov domače obrti ter gostinski program kavarne (za potrebe prireditev in delovanja trga). Ureditev na drugi strani ceste ob občinski stavbi predvideva umestitev enovite nadstrešnice, ki bo omogočala razvoj programa ekološke tržnice in spremljajočega dela TIC-a. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: - Natečaju »Zelena Slovenija« in prejet naziv: »Najbolj zelena občina do 5000 prebivalcev« - v letu 2011 uvrstitev med štiri čebelam najbolj prijazne občine. Ostali projekti občine so: odprava posledic škode po neurjih in poplavah, ureditev Gozdne učne poti Dobrna, uporaba daljinskega energetskega managementa v vseh javnih stavbah za spremljanje porabe energije in stroškov, izdelava Lokalnega energetskega koncepta Občine Dobrna, organiziranje čistilnih akcij, pridružili smo se tudi vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo«, izvajanje ločenega zbiranja odpadkov na območju občine, ureditev ekoloških otokov in postavitev košev za pasje iztrebke, uporaba elektronskega gradiva za člane občinskega sveta, dostop do interneta preko javnih e-točk, priprava projekta izgradnje širokopasovnega omrežja, organiziranje seminarjev in delavnic, namenjenih izobraževanju in osveščanju občanov, postopna prenova svetilk javne razsvetljave v skladu z izdelano Strategijo razvoja infrastrukture javne razsvetljave, brezplačno glasilo Dobrčan,… (Pripravila: Urška Vedenik) DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Poleg navedenega je Občina v preteklem letu izvedla Projekt« Obnova stavbe na Attemsovem trgu 23«, kateri je bil sofinanciran s strani programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada, za razvoj podeželja. Skupaj z Ministrstvom za promet, Direkcijo Republike Slovenije za ceste se je izvajal projekt ureditve regionalne ceste skozi Bočno. Asfaltno prevleko pa so pridobili tudi določeni odseki lokalnih cest (Pripravil: Stanko Ogradi) OBČINA GORNJI GRAD Podpisnik deklaracije: župan Stanko Ogradi 13 14 OBČINA KOZJE IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Dušan Andrej Kocman Posodobitev vodovodnega sistema Pilštanj – Kozje Občina je v lanskem letu pričela z obnovo dotrajanega salonitnega vodovoda na relaciji Pilštanj – Kozje. Projekt se izvaja dve leti, kjer smo v letu 2011 obnovili cca 3 km vodovoda (Pilštanj – Šonovo), v letošnjem letu pa bo obnovljenih še cca 3,2 km (Šonovo – trg Kozje), skupaj 6,2 km vodovoda. Iz posodobljenega vodovodnega sistema v obmejnih naseljih Kozje, Lesično, Ješovec pri Kozjem in Pilštanj se bo napajalo 694 prebivalcev. Z izvedbo projekta želi občina doseči učinkovitejšo izrabo naravnih virov, to je učinkovita raba pitne vode. Obnova starega mestnega jedra Laško Namen projekta je prenova in ureditev dela starega mestnega jedra Laško, ki obsega obnovo večnamenskega objekta na Valvazorjevem trgu, obnovo graščinskega dvorišča in obnovo tematske poti do gradu Tabor. Projekt prispeva k povečanju atraktivnosti in prepoznavnosti mesta Laško, kar je pomembno za razvoj drugih gospodarskih predvsem pa turističnih dejavnosti, v okviru oživitve mestnega jedra. V okviru investicije se bo na novo tlakovalo graščinsko dvorišče, obnovilo se bo ostrešje in fasada na objektu Valvazorjev. V sklopu obnove tematske poti na grad Tabor pa se bodo obnovile obstoječe stopnice iz Aškerčevega trga pa do Poti na Grad ter uredila pot od stanovanjskega objekta Pot na Grad 5 pa do gradu Tabor. Cilj celotnega projekta je ohranjanje arhitekturne dediščine Laškega z namenom izboljšanja izgleda, atraktivnosti, prepoznavnosti in uporabnosti starega mestnega jedra Laško. Projekt s svojimi učinki prispeva k trajnostnemu razvoju Občine Laško in Savinjske regije. Sofinancira ga Evropski sklad za regionalni razvoj. Poslovno obrtna cona kozje – 1. Faza Občina Kozje je zaključila projekt izgradnje Poslovno obrtne cone Kozje – 1. faze, v sklopu katerega je občina pripravila pogoje za razvoj gospodarstva v občini in širše, saj so komunalno opremljene površine v poslovno obrtni coni pripravljene za odkup potencialnim investitorjem. Investicija je trajnostno dostopna in okoljsko učinkovita, saj bodo nova podjetja in poslovni prostori nastajali na območju poslovno obrtne cone, katera je opremljena z vso potrebno komunalno infrastrukturo, s čimer je poskrbljeno za zmanjševanje vplivov na okolje (meteorna in fekalna kanalizacija povezana s čistilno napravo, ekološko ločeno zbiranje odpadkov in učinkovita javna razsvetljava). Rekonstrukcija lc 181100, odsek 181101 Občina je v letu 2011 dokončala dvoletni projekt rekonstrukcije lokalne ceste LC 181100, potek Lesično-Drenik-Klake-Zdole–Zeče–Kozje, v skupni dolžini 6,4 km. Krajani Občine Kozje in ostali uporabniki uporabljajo izboljšano infrastrukturo pod enakimi pogoji, s čimer smo zadostili pogoju enake možnosti. Boljša infrastruktura omogoča izboljšano dostopnost ter razvojno vitalnost in privlačnost podeželja s prepoznavnostjo naravnih in kulturnih značilnosti krajin. Fizična izvedba projekta v nobenem primeru ni imela negativnih posledic na okolje, z ekološkega vidika, pa tudi glede posega v prostor, saj so dela potekala po obstoječi trasi. Projekt je trajnostno dostopen in okoljsko učinkovit. Izvedeni posegi ne kvarijo obstoječega stanja in tako ne vplivajo kvarno na zunanji videz. Izvedba projekta ima nevtralen učinek na okolje, saj so z izvedenim projektom izboljšani pogoji za trajnostni razvoj podeželja, vezano na trajnostni in sonaravni turizem, ohranjanje kmetijske pridelave in s tem kulturne krajine in biotske pestrosti, ki je vezana na sonaravne načine pridelave kmetijskih proizvodov. Posodobitev vodovodnega sistema na Gorjanah Občina Kozje je v lanskem letu pristopila k učinkovitemu reševanju oskrbe s pitno vodo na območju Gorjan, kar pomeni, da je obnovila dotrajan 20m3 vodohran in dotrajan vodovod v skupni dolžini cca 800 m1 ter vgradila telemetrijski sistem. Občina še posebno skrb posveča pri zagotovitvi kvalitetne pitne vode prebivalcem na demografsko ogroženem področju, povečanju učinkovitosti rabe pitne vode in zmanjšanju izgub na samem sistemu. Tako bo prebivalstvu na deželi – v območju, ki je manj dostopno in v nekaterih pogledih neprijazno za bivanje, zagotovljena osnovna življenjska dobrina – kvalitetna pitna voda v vseh letnih obdobjih in omogočeno nadaljnje bivanje in kmetovanje v teh odmaknjenih zaselkih. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: - Izgradnja dela kanalizacije v Kozjem - Dom krajanov Osredek (Pripravil: Daniel Čoklc) Vodovod Vrh - Radoblje - Globoko V Občini Laško so še območja, kjer vsi prebivalci nimajo možnosti oskrbe z vodo. Za trajnostni razvoj občine in regije pa je nujno, da se vsem prebivalcem zagotovi nemoteno oskrba z neoporečno pitno vodo. Namen investitorja je doseči boljšo oskrbo s pitno vodo prebivalcev v KS Rimske Toplice, KS Marija Gradec in KS Vrh nad Laškim s tem pa izboljšati kvaliteto bivanja občanov, tako v smislu dostopnosti do naravnih virov ter požarne varnosti. Projekt obsega izgradnjo vodovoda, ki ga po projektni dokumentaciji sestavljajo vodovod Rimske Toplice II. in III. etapa, vodovod Trije studenci IV. etapa in povezovalni vodovod Lažiše Konc v občini Laško. Skupna dolžina vodov znaša 39,3km. Občina je za projekt v letu 2010 pridobila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ureditev kanalizacije Laško in Rimske Toplice Namen investicije je izgradnja kanalizacijskega sistema, ki bo omogočal celovito odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odplak s ciljem zmanjšati onesnaževanje voda in okolja. Projekt zajema izgradnjo kanalizacija v Laškem, ki zajema del Kidričeve ulice, Valentiničeve ceste, Podšmihela, Debra, Rečice ter kanalizacije v Rimskih Toplicah v delu Trsteniške ulice, Završnikove ceste, Pod Sedovcem, Partizanske poti, Cankarjeve ulice, Zdraviliške ceste. Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja znaša 6,5 km. Projekt bo zaključen v letu 2012 in se sofinacira iz sredstev Evropskega skalda za regionalni razvoj. (Pripravil: mag. Andrej Flis) OBČINA LAŠKO Podpisnik deklaracije: župan Franc Zdolšek 15 OBČINA LJUBNO IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Franjo Naroločnik Na področju varovanja okolja se je nadaljevalo z izgradnjami fekalnih kanalizacijskih sistemov. V zadnjem letu se je na fekalni kanalizacijski sistem priključilo 25 stanovanjskih objektov. Prav tako se je sofinanciralo male čistilne naprave. Čebelarski center v naselju Raduha Skupaj s čebelarji občine se je konec aprila zaključila izgradnja Čebelarskega centra v naselju Raduha. Kot večnamenska gradnja bo služil za potrebe: - vzpostavitve čebelarskega središča (s sanitarijami, laboratorijem in dvorano 4m × 7m), - vzrejališča čebeljih matic avtohtone kranjske sivke (Apis m. carnica); - šolsko-učnega čebelnjaka. Pripravljena je dokumentacijo za »Kanalizacijo Radmirje in Juvanje«, s katero se bo občina prijavila na razpis za evropska sredstva (RRP). V izvedbi je vzpostavitev »Centra za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline« v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji, kjer bodo potekala izobraževanja in aktivnosti za boljšo ekološko ozaveščenost prebivalstva. S prenovo javne razsvetljave na območju Občine Ljubno se bo v letu 2012 celotno javno razsvetljavo prilagodilo standardom glede svetlobnega onesnaževanja, ter z varčnimi sijalkami znižalo porabo električne energije. 16 Zgrajen je bil večji ekološki otok na Lokah, kjer se bo učinkoviteje ločeno zbiralo odpadke. Uredilo se je vodotoke Radmirskega in Okoninskega grabna ter se tako zmanjšalo poplavno nevarnost. (Pripravil: Blaž Presečnik) OBČINA LUČE Podpisnik deklaracije: župan Ciril Rosc Zato bo v končni fazi objekt opremljen tudi z vso potrebno opremo (čebelnjak s panji, čebelarskim priborom, laboratorijsko opremo, drobnim laboratorijskim priborom, z ureditvijo dvorane za potrebne strokovne predstavitve ter multivizijsko projekcijo), da bo pomenil osrednje mesto tako za strokovne predstavitve, kot tudi nadaljnji razvoj čebelarstva na tem območju. (Pripravil: Ciril Rosc) 17 OBČINA MOZIRJE IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Ivan Suhoveršnik Modernizacija ceste Mozirje-Golte Modernizacija ceste omogoča varnejšo in trajnostno povezavo do turistično rekreacijskega centra Golte, kjer je obnovljen in dograjen novi hotel z depandansami. Omogoča razvojni potencial pretežno ruralnega območja, ki ga navezuje. Bohačev kozolec - toplar Projekt Bohačev toplar je večji povezovalni projekt in predstavlja objekt, ki ohranja zgodovino s sodobnimi arhitekturnimi dosežki. V toplarju se prelivajo tri vsebine: tržniški, zgodovinski in podjetniško - rokodelski. S tržniškim delom občina spodbuja domačo samooskrbo, opozarja na zdravo doma pridelano hrano, pospešuje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in posredno s tem povečuje število delovnih mest na kmetiji, na podjetniško - rokodelskem delu spodbujamo podjetniško dejavnost in s tem zaposlitve, na zgodovinskem del pa poznavanje krajev v občini, običajev in razvoja občine. Projekt Dobimo se na tržnici poteka preko LAS ZSD. Najmanj enkrat mesečno je dogajanje v kozolcu popestreno z različnimi aktivnostmi in dogodki. Občina spodbuja kmetijsko samooskrbo in podjetniške aktivnosti v okviru Bohačevega toplarja. Obnova sekundarne kanalizacije in vodovoda Mozirje jug Oskrba z ne oporečno vodo, izhaja iz celovitega pristopa do zagotavlja trajnostnega razvoja tako občine Mozirje, kot tudi širšega območja. Nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih vod je rezultat dosedanjega več desetletnega dela na področju varovanja okolja. Projekt zajema obnovo 1km vodovodnega omrežja in 0,7 km obnove sekundarnega kanalizacijskega omrežja v južnem pretežno stanovanjskem predelu naselja Mozirje. Celovita sanacija plazov, ki so se sprožali v neurjih 2008 in 2009 Projekt je zajemal celovito sanacijo 10 evidentiranih plazov, ki so ogrožali stanovanjske ali gospodarske oziroma infrastrukturne objekte. Sanacija plazov pomeni obstoj poseljenosti na hribovitem območju naše občine. 18 Urejanje poplavne varnosti naselja Mozirje Na hudourniškem potoku “Trnava” je bil poleg pregrad zgrajen zadrževalnik v velikosti 4.000 m3, ki ima veliko akumulativno sposobnost zadrževanja v deževju naraslega potoka in naplavin tako, da voda ne poplavlja starega dela naselja Mozirje in zmanjšuje dolvodno odlaganje naplavin v strugi potoka skozi Naselje DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Skrb za najmlajše - prizidava dveh oddelkov vrtca Dograjena sta bila dva oddelka za prvo starostno obdobje in en oddelke za drugo starostno obdobje s pripadajočimi sanitarnimi prostori. Rekreacija in prostočasne aktivnosti Na območju športno turističnega centra “Gaj” je bila urejena športno rekreacijska infrastruktura : večnamenski športni objekt, igrišče na mivki, “skate” park, otroško igrišče z igrali. Projekt usmerjanja in obveščanja ter oglaševanja Umestitev projekta v prostor, izdelanega na podlagi celostne grafične podobe občine. (Pripravila: mag. Ivo Glušič, Jaka Vačovnik) OBČINA NAZARJE Podpisnica deklaracije: županja Majda Podkrižnik DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: V občini skrbimo za postopno sanacijo in preventivo pred poplavami. V večjem obsegu so že sanirani usadi in plazovi ki so ogrožali objekte, postavljeni so oporni zidovi, cestni odseki poškodovani v poplavah septembra 2007 in 2010, ki so večinoma že sanirani. Občani so se o preventivnem obnašanju dodatno poučili z brezplačno literaturo poslano na domače naslove in predavanji organiziranimi s sklopu zborov krajanov. Zagotavljamo okoljevarstvene investicije. Na področju urejanja odpadnih voda skupaj z drugimi občinami peljemo aktivnosti za centralno čistilno napravo Mozirje. Trenutno načrtujemo izgradnjo sistema fekalne kanalizacijefazna izvedba. Najprej je predvidena izgradnja fekalne kanalizacije za območje Vologa in Šmartnega ob Dreti v sklopu rekonstrukcije regionalne ceste Nazarje-Gornji Grad, kjer bo prvič ustrezno urejen tudi odvod meteorne vode pod rekonstruirano cesto. Spodbujamo vgradnjo malih čistilnih naprav na območjih, kjer v doglednem času ni predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema. Urejanje področja odpadkov. Skupaj z drugimi občinami peljejo aktivnosti za izgradnjo zbirnega centra odpadkov na območju nekdanjega odlagališča Podhom. Skrbimo za ohranitev kulturne dediščine. Osnova za razvoj turizma: grad Vrbovec, povezava gradu z ostalimi kulturnimi znamenitostmi v Nazarjah s projektom tematske poti in ureditev samostanskih stopnic( cerkev Matere božje v Nazarjah, Frančiškanski samostan s samostansko knjižnico, samostan sester klaris), nakup in obnova Tominškove kašče kot najstarejše kašče na Celjskem območju (zgrajena l. 1686) ter planirana povezava z ostalimi kulturnimi znamenitostmi na tem področju. Ostali trajnostno naravnani projekti vključujejo človeške vire. Spodbuja se medgeneracijska dejavnost Povezovanje s sonaravnim upravljanjem razpoložljivih virov se spodbuja predvsem samooskrba. Spodbujanje lesne industrije tudi z eno od aktivnosti Lesarski praznik z Lesarsko konferenco, s tem se promovira in podpira lesno industrijo in izkoriščanje naravne danosti- les kot bogastva. Izvajamo aktivnosti po sprejetju Lokalnega energetskega koncepta Občine Nazarje, ki smo ga sprejel 2010 (v nadaljevanju: LEK). V sklopu izvedbe LEK občina v sodelovanju z lokalno energetsko agencijo Kssena izvaja aktivnosti za zmanjšanje porabe energije in nižje izpuste CO2: uvajanje energetskega knjigovodstva, zamenjava oken na javnih zgradbah, zamenjava azbestnih kritin ter izolacija podstrešja na vrtcu, zamenjava sistema ogrevanja v podružnični šoli iz sistema z oljem na sistem peletov. Strategija prenove javne razsvetljave. Skladno z Uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja poteka projekt zamenjave neustreznih svetil javne razsvetljave. (Pripravil: Samo Begič) 19 OBČINA PODČETRTEK Podpisnik deklaracije: župan Peter Misja IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Projekt: 48 ur – Oblikovanje skupnih čezmejnih standardov (projekt sodelovanja Slovenija-Hrvaška) Občinski prostorski načrt Polzela (OPN Polzela) Čas trajanja projekta: 1. 9. 2009 – 31. 1. 2012 Rezultat projekta je oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov ter tako preseči trenutno stanje in probleme ter s pomočjo skupnega delovanja in povečanjem ozaveščenosti pripraviti integralni pristop pri reševanju okoljskih problematik, ki nikoli niso samo lokalne pač pa širše, regionalne in čezmejne. Občina Podčetrtek je bila partner v projektu. V okviru projekta je bil izvedena investicija v priključitev premične čistilne naprave za odpadne vode v naselju Pristava s čimer bo zagotovljena čistejša Sotla, manj odpadnih voda. Projekt: Izgradnja kanalizacije Imeno (projekt financiran iz razpisa Razvoj obmejnih občin s Hrvaško) 20 Čas trajanja projekta: 2011- september 2012 V okviru projekta bo občina zgradila ločeni sistem kanalizacije v obmejnem naselju Imeno v skupni dolžini 6.958,43 m, ČN kapaciete 450 PE, po zaključku investicije (september 2012) bo priključenih 300 prebivalcev in 15 poslovnih objektov na kanalizacijski sistem s ČN , katerim se prvič rešuje problem odvajanja odpadnih voda. Projekt bo prispeval k izboljšanju stanja na področju okoljske infrastrukture, izvedeno celovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naselju Imeno, tako da bodo dosežene zahteve veljavnih kriterijev tehnične in okoljevarstvene regulative. (Pripravila: Mojca Amon) OBČINA POLZELA župan Jože Kužnik Občina Polzela je v letu 2011 sprejela Občinski prostorski načrt Polzela (OPN Polzela) - temeljni prostorski akt. V njem so določeni cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtovane so prostorske ureditve lokalnega pomena, natančno je določena namenska raba vseh zemljišč ter določeni pogoji umeščanja objektov v prostor. (Podpisnik deklaracije: Ljubo Žnidar - nekdanji župan) OPN Polzela je pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini in za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo prebivalcev. Gradnja kanalizacije Polzela S ciljem varovanja in zaščite vodnih virov ter zmanjšanja vplivov na okolje je Občina Polzela v letu 2009 pričela z gradnjo kanalizacije Polzela. Gradnja poteka v dveh delih, in sicer kot primarna kanalizacija in kot sekundarna kanalizacija. Izgradnja primarne kanalizacije Polzela je zaključena in se je izvajala kot skupen projekt z občinami Spodnje Savinjske doline z naslovom »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje«. Projekt sekundarne kanalizacije Polzela – dopolnilni kanalizacijski sistem, se izvaja kot samostojna operacija. Gradnja se izvaja fazno. Vsako leto se zgradi okoli 1400 m kanalizacijskega voda, ki po izgradnji in prevzemu izvedenih del omogoča izvedbo hišnih priključkov. Do konca letošnjega leta bo predvidoma na sistem moč priključiti vsa gospodinjstva v naselju Polzela. Grad Komenda Grad Komenda na Polzeli je oživel in z njo starodavna zgodovina Polzele. V letu 2011 se je namreč zaključila obnova gradu, s katero je občina pridobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, kulture in družabnega življenja. Projekt obnove gradu Komenda je bil izdelan na osnovi konservatorskega programa in se uvršča med najpomembnejše projekte, namenjene razvoju turizma in povečanju turistične atraktivnosti na območju občine in širše regije. V gradu so urejeni prostori za delovanje Zavoda za kulturo, šport in turizem ter prostori za druge potrebe javnega značaja – glasbena dejavnost, knjižnična dejavnost. V sklopu projekta Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva je obnovljena najstarejša horizontalna sušilnica hmelja iz 19. stoletja. Postavljena je stalna razstava Malteških vitezov. Urejena je poročna dvorana ter prostori za občasne razstave (likovne in druge), kulturne in druge prireditve (koncerti, recitali, čitalniški dnevi, ure pravljic za otroke. V gradu se nahaja tudi Vstopno informacijska točka, kjer lahko obiskovalci dobijo vse informacije o turistični ponudbi Občine Polzela. V kletnih prostorih obratuje gostinski lokal Malteza z atrijem ter grajsko kletjo. (Pripravila: Alenka Kočevar) 21 OBČINA PREBOLD IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Vinko Debelak Varovanje povodja v občini Prebold Projekt financiran s strani EU sklada za regionalni razvoj. Zgrajeno 4700m sekundarne kanalizacije povezane s čistilno napravo in obnovljeno 1300m vodovoda. Število prebivalcev na območju, ki se bo priključilo na kanalizacijski sistem je 450. Dopolnilno kanalizacijsko omrežje Varpolje – Spodnja Rečica Občina Rečica ob Savinji je v letih 2010 in 2011 zgradila dopolnilni kanalizacijsko omrežje Varpolje – Spodnja Rečica. Dopolnilni sistem naselij Spodnja Rečica, Nizka, Varpolje in Šentjanž je zasnovan v modificiran ločen kanalizacijski sistem. Sestavljen je iz dveh zaključenih celot oziroma faz. Faza 1 (Varpolje in Šentjanž), faza 2 (Nizka, Spodnja Rečica). Fekalni vod se priključuje na obstoječi povezovalni kolektor Varpolje – Rečica in se zaključi v čistilni napravi Mozirje. Dopolnilno kanalizacijsko omrežje tvorijo kanali v dolžini 6800m. Vodovod Smrekovina Zaradi pomanjkanja pitne vode v zimskem in poletnem času (dovažanje vode s cisternami) je bilo zgrajeno dodatno vodno zajetje za naselje Smrekovina v Marija Reki za 30 gospodinjstev. Podpisnik deklaracije: župan Vincenc Jeraj DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: - Obnova vodovodnega omrežja v Varpolju, DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: 22 OBČINA REČIČA OB SAVINJI - Postavitev novih ekoloških otokov, Ločeno zbiranje odpadkov V letu 2011 je za celotno območje občine urejeno ločeno zbiranje odpadkov v zelenih, rumenih in rjavih bioloških zabojnikih. Možno je ločeno odlaganje na ekoloških otokih, kjer stojijo trije zabojniki. Dvakrat tedensko pa je omogočeno odlaganje kosovnih odpadkov v Zbirnem centru Latkova vas. - Sanacija plazu Čremešnik in plazu Tiršek, - Izgradnja povezovalne ceste in pločnika v Varpolje, - Obnova mostu Predkrižnik, 23 - Obnova vrtca Rečica ob Savinji. - Ureditev kotlovnice vrtca na zemeljski plin - Izvedba dodatnih parkirišč na pokopališču z zasaditvijo dreves (Pripravil: Franci Škrabe) (Pripravil: Rok Jamnikar) OBČINA ROGAŠKA SLATINA Podpisnik deklaracije: župan mag. Branko Kidrič 24 IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Parkirna hiša Janina Podzemna parkirana hiša Janina se nahaja v neposredni bližini zdraviliškega jedra in znatno pripomore k urejanju parkirne problematike v bližini hotelov in Medical centra. Grajena je v štirih medetažah s skupno 179 parkirnimi mesti, od tega jih je 17 namenjenih invalidom, za lažji dostop je na voljo tudi osebno dvigalo. Z njeno izgradnjo se je iz tega področja mirujoči promet umaknil pod površino zemlje, dodatna kvaliteta temu prostoru pa bo tudi ureditev mestnega parka nad parkirno hišo, del katerega je že bil urejen v sklopu hortikulturne ureditve prostora v območju parkirne hiše. Obnova gospodarskega poslopja graščine Strmol – Pristave Obnova objekta kulturne dediščine, ki je potekala v skladu z usmeritvami pristojnih institucij glede varovanja kulturne dediščine, je dopolnila turistično ponudbo lokalnega in s tem širšega območja, kajti kompleks dvorca, ki ga sestavlja dvorec Strmol, zgornje in spodnje gospodarsko poslopje, park in pristava, je dobil celovito podobo, hkrati pa vsebino, ki je s turističnega vidika zanimiva. V obnovljenem objektu so zagotovljeni prostori za občinsko upravo Občine Rogatec ter za Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj občine Rogatec in večnamenska dvorana, namenjena izvedbi prireditev, predavanj, seminarjev, razstav…. Ločeno zbiranje bioloških odpadkov Pred leti se je na področju občine pričel izvajati sistem individualnega zbiranja in odvoza odpadkov z ločevanjem odpadkov na izvoru s projektom »rumene vreče« in sistemom »od vrat do vrat«, v letu 2011 pa je bilo uvedeno še ločeno zbiranje bioloških odpadkov v strjenih naseljih, saj le ti zavzemajo več kot 35% teže mešanih komunalnih odpadkov. Manj bioloških odpadkov med mešanimi odpadki pomeni manj odpadkov na odlagališču in manj toplogrednih plinov. V ta namen je bila na deponiji Tuncovec, kjer se nahaja tudi center ponovne uporabe, urejena kompostarna za predelavo bioloških odpadkov v kompost, ki se uporablja v različne namene. Obnova centralnega Zdraviliškega parka Dolgoročni cilj ureditve osrednjega zdraviliškega parka v Rogaški Slatini je povrnitev slovesa nekdaj enega najbolj urejenih parkov v tem delu Evrope in na ta način ohranitev kulturnega spomenika. Preurejenih je bilo 2500 m2 tlakovanih pohodnih površin, temeljito je bila prenovljena hortikultura parka na površini 4690 m2, v celoti je bil obnovljen avtomatski zalivalni sistembrez tega bi v današnjih klimatskih pogojih imela investicija bistveno krajšo življenjsko dobo. Nujna je bila tudi obnova fontane v osrčju parka, ki je s sedem metrskim stebrom vode ponovno postala osrednja atrakcija Rogaške Slatine. V skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine je bila obnovljena tudi razsvetljava parka. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Lokalni energetski koncept Občine Rogaška Slatina Konec leta 2011 je občina pripravila in v začetku leta 2012 sprejela Lokalni energetski koncept (LEK), strateški dokument trajnostne rabe energije v občini. Z analizo obstoječega stanja oskrbe in rabe energije je ustvarjeno izhodišče za predlagane rešitve, katerih uvajanje vodi do racionalizacije rabe energije, učinkovitejše in trajnostne oskrbe z energijo ter uvajanje obnovljivih virov energije v lokalno energetsko bilanco. Zunanji fitnes za vse generacije V mesecu maju 2012 je bila urejena in predana svojemu namenu nova javna rekreacijska površina na prostem, zunanji fitnes za vse generacije, ki bo v prosti rabi in zanj ni potrebna posebna športna oprema, namenjen pa je predvsem starejši generaciji. Fitnes naprave so zasnovane tako, da preprečujejo možnost poškodb, omogočajo zabavno rekreacijo, aerobno vadbo in vadbo za moč, kar omogoča starejši in invalidni populaciji ohranjanje optimalne fizične pripravljenosti. Zunanji fitnes je lociran med domom starejših občanov in zdravstveno postajo in pričakovati je pozitiven odziv uporabnikov. (Pripravila: Brigita Kregar) Večnamenska športna dvorana Rogatec Občina Rogatec je zgradila večnamensko športno dvorano na lokaciji prejšnje telovadnice pri Osnovni šoli Rogatec. Investicija predstavlja največji finančni projekt v občini Rogatec, od leta 1995, ko je občina postala samostojna. Stara telovadnica je bila premajhna, zato je bilo potrebno zgraditi večnamensko športno dvorano s tremi vadbenimi površinami, dimenzije 48 x 40 m, oziroma 2.271m2 neto površinami, ki omogočajo izvedbo vseh oblik športa, ter zagotavljajo prostor za razne turistične, zabavne in kulturne prireditve. Dvorana je zgrajena z energetsko varčnimi materiali in je ena redkih v Sloveniji, ki v poletnih mesecih zagotavlja klimatizirane vadbene površine. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Izgradnja objektov vodooskrbe v občini Rogatec V letu 2010 se je izvedla investicija na področju vodooskrbe, ki je obsegala: - izgradnjo 250m3 vodohrana, ki je lociran nad Rogatcem, s katerim je zagotovljena določena rezerva pitne vode, - izgradnjo 25m3 vodohrana in prečrpališča v naselju Log, - položitev cevovodov v dolžini 4.700m. Posodobitev obmejnih lokalnih cest V letu 2010 se je izvedla posodobitev lokalnih cest v naselju Log, v skupni dolžini 13.485m. Lokalni energetski koncept Občine Rogatec Konec leta 2011 je občina pripravila in sprejela Lokalni energetski koncept (LEK), ki pomeni dolgoročno načrtovanje občine na energetskem in z energijo povezanim okoljskim razvojem. Pomeni osnovo za postavitev in izvajanje ustrezne okoljske in energetske politike. Kanalizacija Rogatec V prvi fazi se je izvedla prevezava sekundarne kanalizacije na kolektor, ki omogoča ločeno odvajanje odpadnih voda iz strnjenega naselja Rogatec, na obstoječo čistilno napravo v Rogaški Slatini. V drugi fazi pa sta se z dograditvijo fekalnega kanala priključila na čistilno napravo še območja osnovne šole Rogatec in območje predvidene stanovanjske cone. OBČINA ROGATEC Podpisnik deklaracije: župan Martin Mikolič 25 OBČINA SLOVENSKE KONJICE Podpisnik deklaracije: župan Miran Gorinšek 26 IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij Občina Slovenske Konjice je z uspešno kandidaturo na razpisu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo uspešno pridobila sredstva za gradnjo širokopasovnega omrežja (optični vod) za zagotavljanje širokopasovnega dostopa vsem gospodinjstvom, ki tega dostopa nimajo oziroma se pri njih v naslednjih dveh letih ne bo zgradilo takšno omrežje s strani zasebnih izvajalcev. 1.027 gospodinjstev se bo lahko priključilo na širokopasovno povezavo predvidoma do konca leta 2012. V občini Solčava so v letu 2011 odprli Center Rinka, večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega. Delovanje Centra Rinka se vsebinsko povezuje z razvojem Solčavskega in širšega območja na vseh ključnih temeljih trajnosti ekonomskem, okoljskem in socialnem. Turistično informacijska točka, stalna razstava o atrakcijah v območju in multimedijska dvorana s tematskimi filmi usmerjajo obiskovalce. Celovita ureditev Starega trga s parkom Namen projekta je celovita prenova in ureditev Starega trga Slovenskih Konjic z obnovo parka in otroških igral, s čimer prispevamo k izboljšanju življenjskih pogojev v starem mestnem jedru Slovenskih Konjic in k privlačnosti starega mestnega jedra za razvoj drugih gospodarskih in turističnih dejavnosti. Projekt predstavlja nadgradnjo v letu 2010 zaključenega projekta Obnova komunalne infrastrukture na območju centra Slovenskih Konjic ter vsebinsko povezavo s projektom Obnova mestne tržnice, ki se je izvedla v letu 2010. Po končani izvedbi vseh treh projektov bo občinsko središče Slovenske Konjice sodobno urbano središče, stičišče prebivalcev vseh generacij in ob povezavi z ohranjeno stavbno dediščino in naravnim okoljem tudi turistično privlačna destinacija. Izgradnja Centra Rinka je osrednji projekt, s katerim se lahko osmisli tudi aktivnosti ostalih vsebinskih oz. tematskih projektov. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: 27 - Stara nova Rinka DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: - Dogodki - Identiteta - Kvaliteta Podpis pogodbe za centralno čistilno napravo in izgradnjo kanalizacije Predmet pogodbe: - projektiranje čistilne naprave in kanalizacijskega sistema; - izgradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema; - izvedba poskusnega obratovanja čistilne naprave; - odprava pomanjkljivosti. - Brezmejna doživetja narave Projekt Sanacije javne razsvetljave: Projekt predvideva zamenjavo svetilk javne razsvetljave z varčnimi LED svetilkami, Največji prihranki so na Liptovski cesti, kjer se je znižala moč svetilk iz prvotnih 900 W na 122 W. V letu 2010 in 2011 je bilo zamenjanih 408 svetilk (15, 30, 60 in 90 W), visečih, trških in cestnih (od skupaj 1482). Skupaj (kljub razširitvi mreže JR) je bilo privarčevanih več kot 27.000 kWh el. Energije. Vse investicije Občine in Krajevnih skupnosti so do sedaj znašale: 220.000€. V letu 2012 se predvideva zamenjava 250 svetilk. Projekt Postavitve sončnih elektrarn (2010): Postavljeni sončni elektrarni na Športni dvorani v Slovenskih Konjicah in na Osnovni šoli Ob Dravinji sta skupne moči 354 kW (240 kW in 114 kW). Proizvodnja električne energije: 389 MWh letno. 233 ton manj izpusta ogljikovega dioksida letno. Kapaciteta sončnih elektrarn zadostuje potrebam po električni energiji za 100 gospodinjstev. Podpisnik deklaracije: župan Alojz Lipnik Razstavno prodajni prostor za lokalne izdelke predstavlja končno točko ključnih proizvodnih verig (lesne: od drevesa do mize, volnene: od ovce do polstenih izdelkov, kulinarične: iz narave na krožnik). Center Rinka je prostor številnih dogodkov tako za domačine, kot tudi za obiskovalce. Prostori za podjetniški inkubator pa spodbujajo domače mlade podjetnike, da ostanejo in delajo v domačem kraju. - Harmonija treh dolin Projekt STOP CO2: Predvideva se zamenjava 171 svetilk javne razsvetljave z varčnimi LED svetilkami, vgradnjo daljinskega nadzora in redukcije svetlosti ponoči, vzpostavitev GIS-a za celo občino in nabavo programske opreme za nadzorovanje izpustov toplogrednih plinov. Projekt se bo izvajal na področju KS Loče. OBČINA SOLČAVA (Pripravila: Albina Štiftar) 28 OBČINA ŠENTJUR IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan mag. Marko Diaci Dograditev kapacitet JZ Vrtec Šentjur Z izgradnjo nizkoenergetskega vrtca bo občina pridobila nove prostorske zmogljivosti za izvajanje predšolske vzgoje, izobraževanja in varstva 116 predšolskih otrok. Zgrajeni bodo novi prostori za 6 oddelkov z ločenima vhodoma za I. in II. starostno obdobje, 6 igralnic z nadkritimi terasami, garderobe, sanitarije, skupni in dodatni prostori, prostori za individualno delo z otroki, prostor za svetovalno delo in upravni prostori. S to investicijo bo občina rešila vprašanje kakovosti in številčnosti namestitve v vrtec vpisanih otrok, hkrati pa zagotovila optimalne pogoje za izvajanje predšolskih dejavnosti s strani pedagoškega osebja. Izgradnja vodohrana – Šentjanž nad Zibiko Občina Šmarje pri Jelšah je v začetku meseca aprila predala svojemu namenu 750m3 vodohran Šentjanž. S to investicijo je zagotovila dodatne količine pitne vode za območje občine saj je bilo zagotavljanje pitne vode že kritično. Predvsem se je to začelo odražati v teh mesecih, ko suša še vedno traja in so tudi globinski viri vode že prizadeti. Investicija je znašala 300.000 EUR, od tega je občina pridobila 180.000 EUR s prijavo na 21. in 23. člen Zakona o financiranju občin. Dograditev kanalizacijskega omrežja na ČN Šentjur Z izvedbo je občina pridobila: -kanalizacijsko omrežje v dolžini 3.135 km -242 hišnih priključkov -komunalno opremila z novim ali obnovljenim kanalizacijskim omrežjem 7 naselij -na kanalizacijski sistem je priključila 739 prebivalcev. Dograditev kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur pomeni celovito, učinkovito in ekonomsko najugodnejšo ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod iz zahodnega in južnega dela Občine Šentjur. Prispeva k izboljšanju zdravja in bivalnega okolja lokalnih prebivalcev, pospešuje industrijski in gospodarski razvoj regije ter ustvarja boljše pogoje za razvoj obstoječih ter prihod novih podjetij. Industrijska cona Šentjur – jug 2 Občina Šentjur je z ureditvijo industrijske cone Šentjur – jug 2 pridobila 6,5 ha na novo opremljenih komunalnih zemljišč, namenjenih gradnji gospodarskih objektov. V sklopu projekta je bilo tudi zgrajeno cestno omrežje v skupni dolžini 1.200 m vključno s pločnikom. Nova cona je opremljena s fekalno in meteorno kanalizacijo, vodovodnim omrežjem, javno razsvetljavo ter kabelsko kanalizacijo za elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Urejena industrijska cona dolgoročno gledano za občino predstavlja ključno naložbo v razvoj gospodarstva in zagotavlja prihod investitorjev ter ustvarjanje novih delovnih mest. OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH Podpisnik deklaracije: župan Jože Čakš Lokalni center za zbiranje odpadkov V lanskem letu je občina Šmarje pri Jelšah uredila lokalni center za zbiranje odpadkov. Na lokaciji pri čistilni napravi Šmarje pri Jelšah je skupaj s komunalnim podjetjem OKP Rogaška Slatina postavila zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Občani občine Šmarje pri Jelšah lahko tukaj odlagajo ves odpadni kosovni material in nevarne odpadke. Center je odprt dvakrat tedensko (ob sredah in sobotah). Strošek investicije je znašal 50.000 EUR, ki jih je občina zagotovila v proračunu. Obrezovanje glavatih vrb ob šmarskem potoku in zaščita hrošča puščavnika V skrbi za kulturno krajino je občina Šmarje pri Jelšah skupaj z Zavodom za varstvo narave – enota Celje pristopila k projektu – Obrezovanje glavatih vrb ob šmarskem potoku in zaščita hrošča puščavnika. Obrežja šmarskega potoka od Šmarja do Stranja so edinstvena naravna dediščina, saj je ob potoku, ki ima zelo lepo vijugasto speljano strugo, ohranjenih izjemno veliko glavatih vrb, ki so ljudem dajale veliko možnosti za uporabo. Projekt skupaj financirata Zavod za varstvo narave, EU kmetijski sklad za razvoj podeželja in občina Šmarje pri Jelšah. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: -Sanacija plazov v naseljih Vinski Vrh, Platinovec, Završe v skupni vrednosti 300.000 EUR; -Izgradnja kanalizacije Dvor – Šmarje s priključkom na čistilno napravo; -Ureditev kanalizacije in drugih komunalnih vodov na glavni ulici v naselju Grobelno. (Pripravil: Jože Čakš) 29 OBČINA ŠMARTNO OB PAKI Podpisnik deklaracije: župan Alojz Podgoršek IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Ločeno zbiranje odpadkov po gospodinjstvih V preteklem letu so se ločeno zbrani odpadki na ekoloških otokih nadgradili z ločenim zbiranjem plastične in kovinske embalaže po gospodinjstvih. Tako imenovane »rumene kante« so prejela vsa gospodinjstva. Pričakovano je, da se bo s tem količina mešalnih komunalnih odpadkov, ki jih ni možno predelati in obremenjujejo okolje še bistveno zmanjšana. Projekt «Ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost« OOZ Celje se zaveda, da so za trajnostni razvoj Savinjske regije, najbolj pomembni tisti, ki bodo sebi in vsem nam v prihodnosti gradili svet – naši sedanji osnovnošolci. In prav tem je OOZ Celje v projektu «Ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost« posvetila veliko časa s pomočjo nalog ustvarjalnega zaznavanja narave, spoznavanja inovativnosti v naravi, seznanitvijo s problematiko ekologije, iskanja rešitev ohranjanja naravnega okolja in načinov varovanja pristnega naravnega okolja ter zbiranja ločenih odpadkov. Ena izmed projektnih nalog udeležencev projekta druge triade v šolskem letu 2011/2012 je bila prav izvedba postavitve ekološkega otoka za OŠ Lava. Odstranitev azbestnih odpadkov iz divjih odlagališč Letne čistilne akcije v občini so bile organizirane projektno, z namenom, da se zberejo odpadki, ki jih posameznik sicer ne zmore. Eden večjih projektov znotraj te čistilne akcije je bil odvoz vseh azbestnih strešnih plošč, ki so jih odlagali na divjih odlagališčih. Pobranih je bilo dobrih 21 ton teh nevarnih odpadkov. 30 Podpisnik deklaracije: predsednik Miran Gracer DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Izdelava projektne dokumentacije za kanalizacijsko omrežje Na podlagi lokalnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje občine so bila določena področja, na katerih bo zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Sedaj ima občina izdelane projekte za izgradnjo. Občina se je prijavila na razpis SVLRja za sofinanciranje. Po pridobitvi sredstev se prične z gradnjo prvega od petih odsekov. »Izbira poklica - izziv za prihodnost« S pomočjo projekta je mladim omogočeno, da pridobijo informacije o dejavnikih odločanja za nadaljnjo karierno pot, o možnosti pridobitve štipendij, predvsem tistih pod okriljem regijske štipendijske sheme in se tako izobražujejo v smeri deficitarnih kadrov v regiji. To nam omogoča, da izobraženi mladi potenciali ostanejo v Savinjski regiji. Izdelava projekta pešpoti za varno pot v šolo Že pred leti je bila narejena študija varnih pešpoti po občini s ciljem, da bi čim več otrok hodilo varno v šolo. Občina bo s tem zmanjšala obremenitev prometa s šolskimi prevozi in prispevala k boljši kondiciji najmlajših generacij. Izdelani so bili projekti za izdelavo potrebnih pločnikov in prehodov, ki bodo povezali bližnja naselja s središčem občine in s šolo. Cilj je zmanjšanje avtomobilskega prometa na kratkih razdaljah. »Ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja v gradbeništvu« V skladu z vključevanjem visoko kvalitativnih standardov v procese dela in bivanja se je OOZ Celje kot partner vključila v projekt, ki se izvaja za področje gradbeništva v celotni Sloveniji. V okviru zbornice deluje 24 sekcij in le te prednostno obravnavajo tematike s področja ravnanja z odpadki in ekologije, v ta namen pa so članom na voljo tudi različne oblike usposabljanj in izobraževanj. Posebno je potrebno izpostaviti sekcijo avtoprevoznikov, ki si že vrsto let prizadeva k povečanju prometne varnosti, učinkoviti rabi energije in čistemu okolju ter spodbujanju uporabe varčnejših in ekološko sprejemljivih vozil. (Pripravil: Drago Kovač) OBMOČNA OBRTNOPODJETNIŠKA ZBORNICA CELJE (Pripravila: mag. Tatjana Štinek) 31 ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR Podpisnik deklaracije: direktor mag. Branko Šket 32 OBČINA ŠOŠTANJ IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Postavitev čebelnjaka v okviru projekta Čebelarske zveze Slovenije Na ekološkem delu posestva se je s pomočjo skupnega projekta – s Čebelarsko zvezo Slovenije postavil čebelnjak in zasadilo zbirko medovitih rastlin. V okviru tega projekta deluje dijaški čebelarski krožek pod mentorstvom ga. Cvetke Cokan- Grenko in čebelarskega mojstra Jernej Andreja. Dijaki opravijo vsa potrebna dela v ekološki pridelavi medu, skrbijo za čebelje družine, vzdržujejo panje, čebelnjak in sadijo ter gojijo medovite rastline. To jim je pomembna izkušnja za trajnostno kmetovanje in trajnostni razvoj podeželja. Izgradnja kanalizacijskega omrežja v naselju Lokovica Zaradi neurejenosti kanalizacijskega omrežja v naselju Lokovica v bližini mesta Šoštanj in Velenje je prihajalo do onesnaženja okolja, podtalnice, potokov. Da bi se temu izognili se je v letu 2011 pričelo z izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki povezuje cca 110 stanovanjskih objektov in se zaključuje z izgradnjo dveh malih čistilnih naprav. Vrednost investicije znaša 1,5 mio EUR. Projekt je skladen z Regionalnim razvojnim programom Savinjske regije 2007 – 2013. Investicija Občine Šoštanj prispeva k uresničitvi vizije in strateških ciljev regije ter je usklajena z razvojnimi prioritetami Savinjske regije. Leonardo da Vinci projekt mobilnosti na temo: »Trajnostni razvoj v kmetijstvu in proizvodnji« V tem projektu so dijaki iz programov: naravovarstveni tehnik, kmetijsko podjetniški tehnik, živilsko prehranski tehnik opravili praktično usposabljanje na sadjarsko vinogradniški in vrtnarski šoli Laimburg, Auer na J Tirolskem. Opravili so predvsem laboratorijsko prakso na temo pedoloških analiz – torej kakovosti tal in analize kakovosti živil: medu, sira, vina, sadja. Seznanili so se z analitskimi postopki za ugotavljanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev, določanje sladkorjev, kislin, alkohola, beljakovin, aromatskih snovi.Vadili so tudi senzorične načine ugotavljanja kakovosti in lastnosti živil. Učili so se različnih načinov rezi vinske trte in sadnega drevja, cepljenja in sajenja. Za naše dijake je to pomembna izkušnja, ki jo bodo prav gotovo v prihodnosti uspeli prenašati v naš razvoj. Izgradnja vročevoda Lokovica Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je eden največjih tovrstnih sistemov v Sloveniji. Ker v svoje delovanje vključuje tudi odvečno toplotno energijo TEŠ pomeni med drugim ekološko zelo sprejemljiv način oskrbe prebivalstva s toplotno energijo. V letu 2011 so se naseljem Šoštanj, Metleče, Topolšica, delu Florjana in delu Lokovice, pridružil še en del naselja Lokovica. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: - Videofilmom na natečaju Mladi možgani Evrope Dijaki iz programa naravovarstveni tehnik so dosegli prvo mesto s svojim prispevkom Naslov prispevka: Pridobivanje varne hrane - Razvoj šolskega posestva, dejavnosti Šolskega centra Šentjur so usmerjene v izobraževanje za trajnostni razvoj vseh zainteresiranih udeležencev izobraževanj. Šolsko posestvo je pomemben poligon razvoja tehnologij v biotehniki za trajnostni razvoj. (Pripravila: Staška Buser) Namestitev sončne elektrarne na streho OŠ Šoštanj Občina je pri projektu sodelovala tako, da je podelila služnostno pravico na strehi objekta OŠ Šoštanj gospodarski družbi, ki je v letu 2011 sončno elektrarno postavila in v jeseni 2011 začela z obratovanjem. S svojim dejanjem je Občina Šoštanj prispeval k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in s tem k varovanju okolja, ki je pomembna komponenta trajnostnega razvoja. Rekonstrukcija ceste z izgradnjo kolesarskih poti v Topolšico Projekt je pomemben z vidika urejene cestne povezave turističnega kompleksa Naravnega zdravilišča Terme Topolšica z okolico, zlasti pa zaradi nadaljevanja kolesarskih povezav med navedenim turističnim območjem ter z mesti Šoštanj in Velenje. Izgradnja doma krajanov v KS Zavodnje in doma krajanov z gasilskim domom v Topolšici Izgradnja obeh objektov pomeni izboljšanje pogojev delovanja podeželjskih KS, kot teritorialnih enot lokalne samouprave, s prostori namenjenimi društvom v obeh KS pa tudi bolje pogoje za delovanje civilne družbe na podeželju. Z novimi prostori gasilskega doma v Topolšici pa je primerneje urejena tudi protipožarna zaščita bližnje okolice. Izdaja publikacije - Vodnik po stalnih zbirkah vile Mayer V preteklih letih je Občina Šoštanj precejšnjo pozornost in sredstva namenila izgradnji in obnovi objektov kulturne dediščine. Zgrajen je bil objekt Muzej usnjarstva na slovenskem, v katerem je predstavljena usnjarska zbirka s področja celotne Slovenije . Obnovljena je bila tudi meščanska vila Šoštanjske družine Mayer, v kateri se nahaja več stalnih zbirk: stalna zbirka kiparja Ivana Napotnika, domoznanska zbirka Zvoneta Čebulja, soba družine Mayer in hortikulturna zbirka Alojza Kojca. S svojo vsebino pomeni publikacija kvalitetno prezentacijo umetniškega ustvarjanja, zbirateljske dejavnosti, določene strokovnosti (vrtnarstvo) in življenja v določenem zgodovinskem obdobju Šoštanja. Kot takšna predstavlja pomemben element kulturnega življenja v Občini Šoštanj. Ob tem dodajamo, da je kultura nujen element slehernega trajnostnega razvoja. uporabe varčnejših in ekološko sprejemljivih vozil. (Pripravil: Darko Menih) Podpisnik deklaracije: župan Darko Menih 33 34 OBČINA ŠTORE IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Miran Jurkošek Projekt »48 UR« Pri aktivnostih projekta »48 UR« (OP IPA SI-HR 2007-2013) sta na čezmejnem območju sodelovala slovenska in hrvaška stran. Občina je skozi vodenje dosegala bogate delovne rezultate, kateri bodo občini v ponos zagotovo še v prihodnje. Občina je omogočila vzpostavitev okoljskih pisarn in info točk in s tem pripomogla k večji ozaveščenosti, o inovativnih varstvenih ukrepih, med prebivalci in obiskovalci. Ne le investicija - izgradnja povezovalnega kanala odpadnih voda med obrtnima conama v dolžini 1015 metrov, ampak tudi druge v projektu načrtovane dejavnosti, so bile uspešno izpeljane. Tako kot smo želeli, smo prispevali k varovanju in ohranjanju okolja. Ta potencial pa bo v prihodnje zagotavljal nastanek bogatega čezmejnega območja z visoko razvitimi trajnostnimi okoljskimi standardi. Kanalizacija Ojstriška vas II faza S tem projektom zagotavljamo odvajanje odpadne vode s področja zahodnega dela naselja Ojstriška vas. Z izvedbo kanalizacije Ojstriška vas se izvaja tudi povezava z že zgrajenim kanalizacijskim omrežjem v naselju Tabor. S tem bomo zagotovili priključek cca 35 stanovanjskih objektov v Ojstriški vasi, povezavo treh malih komunalnih čistilnih naprav kapacitet od 60 do 150 PE ter cca dodatnih 40 stanovanjskih objektov v naselju Tabor. Projekt delno sofinanciran s strani Evropske unije in je eden izmed pogojev za doseganje končnih ciljev skupnega projekta >Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanju vodnih virov na povodju Savinje. Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah Občina Štore je v okviru 5. javnega razpisa Razvoj regij končala projekt »Rekonstrukcija in prizidek vrtca Lipa v Štorah«. Občani in predvsem naši najmlajši se bodo sedaj lahko igrali in ustvarjali v treh novih igralnicah in šestih povečanih že obstoječih igralnicah. Najmlajši bodo imeli tudi na razpolago telovadnico in knjižnico s čitalnico. Neto površina objekta se je povečala iz obstoječih 500 na 1500 m2. Poskrbeli bomo tudi za zdravo prehrano v novi kuhinji. Pridobitev bo prispevala k najvišjemu nivoju varstva in vzgoje naših najmlajših občanov, seveda pa tudi k varovanju okolja, saj je vrtec zgrajen v skladu z najvišjimi nizkoenergetskimi standardi. Izgradnja vodarne Laška vas V letu 2011 je bila dokončana izgradnja črpališča Laška vas. V črpališču je bilo potrebno namestiti opremo za čiščenje pitne vode, tako je v objektu nastala vodarna. V črpališče so bili vgrajeni 4 tlačni hitri peščeni filtri, 3 črpalne postaje ter merilna oprema: merilniki pretoka, tlaka, nivoja vode, prostega klora ter motnosti. Vgrajena je bila tudi oprema za nadzor in upravljanje črpališča ter daljinski prenos podatkov v nadzorni center podjetja Vodovod-kanalizacija, javno podjetje d.o.o.. Izgradnja povezovalnega cevovoda Laška vas – Šentjanž Del naselja Kompole se je oskrboval s pitno vodo iz vodnega vira Kompole. Vodni vir Kompole je v deževnih obdobjih kalil, zato je bila pogosto motena oskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Za rešitev težav, se je občina odločila izvesti investicijo, ki bi omogočila oskrbo prebivalcem Kompol iz drugega vodnega vira. Tako je bil v zgrajen cevovod od črpališča Laška vas do obstoječega raztežilnika Šentjanž, ki je omogočil, da se vodni vir Kompole izključi iz vodovodnega sistema, naselje Kompole pa se oskrbuje z pitno vodo iz vrtine Laška vas, ki se predhodno čisti v vodarni Laška vas. Zgrajen je bil vodovod iz PE cevi s premerom 110 in dolžine 897 m in PE cevi s premerom 63 mm in dolžine 42m. (Pripravila: mag. Alenka Obrul) Čistilna naprava Tabor Projekt predstavlja zaključek izgradnje kanalizacijskega sistema male Čistilne naprave Tabor in s tem ureditev odvajanja odpadne vode v naseljih Občine Tabor. V prvi fazi Čistilna naprava zagotavlja odvajanje odpadne vode 800 PE iz naselij Tabor in Ojstriška vas, z možnostjo povečanja kapacitete na 1600 PE v nadaljevanju priključevanja naselij v Občini Tabor. Tudi ta projekt je delno sofinanciran s strani Evropske unije in je eden izmed pogojev za doseganje končnih ciljev skupnega projekta >Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanju vodnih virov na povodju Savinje. Javna pot Tabor – vinogradi Projekt predstavlja rekonstrukcijo in izgradnjo 1.541 m dolgega odseka ceste Tabor – Vinogradi s čimer se vzpostavlja povezava med naselji Loke in Vinogradi z občinskim središčem ter vzpostavitev normalnega voznega stanja. V cestno telo je vgrajena tudi vsa potrebna komunalna infrastruktura (obnova vodovoda, fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava). Vsled intenzivne gradnje stanovanjskih izdelkov na tem območju nova cestna povezava poleg krajše in varne povezave predstavlja tudi zanimivo rekreativno, športno in nenazadnje tudi turistično destinacijo. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Financiranje, projektiranje in izgradnja prizidka, adaptacija za širitev vrtca ter povečanje kapacitet jedilnice podružnične osnovne šole Tabor. OBČINA TABOR Podpisnik deklaracije: župan Vilko Jazbinšek 35 OBČINA VITANJE IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Slavko Vetrih Izgradnja kanalizacije Vitanje Občina Vitanje je v zadnjih letih intenzivno vlagala v gradnjo in rekonstrukcijo glavnega kanalizacijskega sistema na območju naselja Vitanje. Kanalizacijski sistem je praktično v celoti obnovljen in dolgoročno rešen. Bodoče izvajanje zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami se bo izvajalo v ločenem sistemu (fekalne – ostale vode). Celoten kanalizacijski sistem se zaključuje v smislu zagotovitve tehničnih parametrov tega sistema. V letu 2012 se bo investicija zaključila in pričele se bodo aktivnosti za priklop na čistilno napravo. Čistilna naprava in kanalizacija Frankolovo Občina Vojnik je z izvedbo dosegla cilj in namen projekta: zgraditi ustrezno komunalno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, ki so v državnem programu opredeljene kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami. Pomembno je, da se je s projektom doseglo zmanjšanje vplivov na okolje, ohranitev naravnih virov in ekosistemov, izboljšanje kvalitete podzemne vode kot vira pitne bode, izboljšanje življenjskih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalcev, nadalje izboljšanje pogojev za gospodarski in turistični razvoj regije ter doseganje ciljev regionalnega razvojnega programa. Odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij Zaključena je izgradnja primarnega in sekundarnega dela odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Položenih je bilo preko 40 km primarnih vodov vključno do najvišje ležečih zaselkov. S tem tudi uporabniki na območju belih lis pridobivajo primerljiv ali celo boljši status kot urbano območje centra. Zgrajeni so skoraj vsi hišni priključki. Uporabniki sklepajo pogodbe s ponudniki interneta, televizije in telefonije. 36 Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij V obdobju preteklega leta je bil zgrajen objekt Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, ki je zdaj v fazi izdelave inštalacij in zaključnih del. Izhodiščna lega kulturnega središča je ohranjanje spomina na pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga. Objekt je zasnovan tako, da bo postal prostor združevanja znanosti in umetnosti ter bo s svojim transnacionalnim programom dopolnjeval kulturne in družbene aktivnosti dosedanjega kulturnega doma Vitanje. V prostorih KSEVT se bosta obiskovalcu predstavila zgodovinski astronavtski spomin Evrope in evropska astronavtska prihodnost. Tu gre za vseslovenski, vseevropski in hkrati projekt svetovnega pomena. Rekonstrukcija regionalne ceste R431 v Vitanju Občina Vitanje je po podpisanem sporazumu z glavnim investitorjem Ministrstvom za promet zagotovila predvidena sredstva in sodelovala pri pripravi izvedbe na lokalni ravni v projektu rekonstrukcije regionalne ceste R431 v odseku Rupnikovo križišče- Blagovnica. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Priprava plana aktivnosti za zagon čistilne naprave v Vitanju OBČINA VOJNIK Podpisnik deklaracije: župan Benedikt Podergajs Nizkoenergetski vrtec Vojnik Gradnja nizkoenergetskega vrtca Vojnik zaradi težav v samem začetku gradnje ne poteka po terminskem planu. Projekt zajema izgradnjo novega vrtca v dveh etažah, kar pomeni 1367,5 m2 novih površin. Cilj projekta je zagotoviti ustrezne prostorske pogoje na eni lokaciji za izvajanje predšolske vzgoje in izboljšati kvaliteto bivanja otrok. Projekt je v skladu z Regionalnim razvojnim programov Savinjske regije 2007-2013. Po zaključku investicije bo objekt funkcioniral kot energetsko učinkovit. Center kulture in ustvarjalnosti Vojnik Namen in cilj projekta »Ureditev prostorov za Center kulture in ustvarjalnosti v Kulturnem domu Vojnik« je bil rekonstrukcija dela objekta in vzpostavitev pogojev za izvajanje kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti. Z ureditvijo omenjenih prostorov je občina želela izboljšati pogoje za razvoj kulturno-umetniške ustvarjalnosti. Posodobitev prostorov je zajemala: obnovo odrskih prostorov in ureditev dostopa do novih prostorov, ureditev podstrešja, sanacija fasade, ureditev mansarde, zagotovitev ustreznih tehničnih prostorov in komunikacije za funkcioniranje na novo pridobljenih površin. Prireditveni paviljon Frankolovo Predmet projekta »Prireditveni paviljon Frankolovo« je zajemal rekonstrukcijo obstoječega dotrajanega objekta v parku Frankolovo. Namen je bil vzpostaviti kvalitetne pogoje za izvajanje prireditev, ki se v kraju izvajajo na mnogih področjih. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Občina Vojnik je v letu 2011 prejela priznanje Planetu zemlja prijazna občina 2011 v kategoriji od 3.000 do 10.000 prebivalcev ter priznanje finalistu izbora za Najbolj zeleno občino 2011 v kategoriji občin z več kot 5000 prebivalci (2. mesto). Poleg projektov večjega investicijskega značaja je izvedla sklop manjših, vendar trajnostno pomembnih projektov: Gozdno učno modrijanovo pot, daljinski energetski management vseh javnih stavb za spremljanje porabe energije in stroškov, termovizijo javnih objektov, vsakoletno čistilno akcijo, vključevanje mladih v delo Režijskega obrata »Skrb za okolje«, elektronska gradiva za člane občinskega sveta in osveščanje o učinkoviti rabi energije preko spletnega medija www.mojaobcina.si ter brezplačnega javnega glasila Ogledalo. (Pripravila: Lea Preložnik) 37 38 OBČINA VRANSKO IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Franc Sušnik Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela občine Vransko V okviru regionalnega razvojnega programa » Razvoj regij« je občina Vransko v jeseni 2011 zaključila projekt » Čiščenje odpadnih voda vzhodnega dela občine Vransko «. Projekt je zajemal izgradnjo povezovalnega voda Čeplje – Prekopa dolžine 3.797 m. Zgrajena pa je bila tudi čistilna naprava velikosti 800 PE na skrajnem jugu naselja Prekopa. Centralna čistilna naprava Zreče Gre za projekt izgradnje fekalne kanalizacije na območju Kovaške ceste, Cesta na Roglo in Dravinjske ceste. ČN se bo gradila na parceli 55/4 k.o. Zreče Pričetek del 12/2011 - zaključek projekta 12/2014, sredstva se črpajo iz EU kohezijskega sklada, del iz državnega proračuna in del iz občinskega proračuna. Izvaja se gradnja fekalne kanalizacije. Izkop do nivelete kanalizacije, priprava posteljice, montaža cevi in zasip gradbene jame. Na prečkanjih z reko Dravinjo se bo izvajalo vodeno vrtanje prav tako pod rondojem Padežnik-Kekl. Konferenca z naslovom Odpravimo ovire na poti do obnovljive energije v Sloveniji Energetika Vransko je bila v jeseni 2011 na letošnji praznični konferenci z naslovom Odpravimo ovire na poti do obnovljive energije v Sloveniji, ki je potekala dne 15.11.2011 nominirana za vključitev v mrežo biomasnih centrov centralne Evrope. Energetika Vransko d.o.o. bo skupaj z nemško Agencijo za obnovljive vire energije, Inštitutom za energijo iz Poljske, RE CORD in CRPA centroma iz Italije in Energijskim centrom iz Madžarske tvorila mrežo bioenergetskih centrov za Centralno Evropo za promocijo obnovljivih virov energije. Bioenergetski centri za Centralno Evropo (CEBC) prejmejo nominacijo na podlagi kriterijev, ki so bili razpisani v sklopu Evropskega projekta 4Biomass. Glavne naloge CEBC centrov so: - Podpora trajnostni rabi bioenergije in prispevek k doseganju sektorskih ciljev, ki so si jih zadale države članice v Nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljivo energijo, - Delo v smeri trajnostnega izkoriščanja obstoječih virov biomase in implementacija novih virov biomase za ogrevanje, električno energijo in biogoriva, - Obveščaje in promocija bioenergetskih tehnologij in inovativnih projektov za ogrevanje/hlajenje, biogoriv in pridobivanje električne energije iz biomase. Sprejemniki sončne energije-sončni kolektorji Na strehi proizvodne hale KIV-a smo v letu 2011 zmontirali 850 m2 sprejemnikov sončne energije – sončnih kolektorjev, ki so montirani pod kotom 25 stopinj. Sončni kolektorji predstavljajo nadgradnjo sistema DOLB Vransko (daljinskega ogrevanja na lesno biomaso) in so bistvenega pomena za dobro poslovanje družbe, saj nadgradnja pomeni zagotavljanje sanitarne tople vode v poletnih mesecih, ko bosta kotla na lesno biomaso (2 in 1,2 MW) lahko mirovala, kar bo posledično pomenilo manjše stroške oz. večji izkoristek. Sistem te vrste je prvi v Sloveniji. Solarna svetilka za javno razsvetljavo sle 35/90 Solarna svetilka za javno razsvetljavo sle 35/90 so v letu 2011 razvili v Energetiki Vransko. Namen svetilke je, da bo ta nudila zadostno razsvetljavo izključno z rabo sončne energije in nadomestila ekološko neprijazno konvencionalno razsvetljavo priklopljeno na električno omrežje za lokalno dostopne ceste in parkirišča (oz. javna razsvetljava), ter ostale lokacije, kjer je potreben zakonsko določen nivo osvetlitve do 0,5 cd/m2. Omogoča razsvetljavo tudi na odročnih krajih, kjer izvedba konvencionalne razsvetljave ni mogoča. Solarna svetilka tipa SLE (ta oznaka opisuje produkt) predstavlja rešitev, ki nudi estetsko ekološko javno razsvetljavo, neodvisno od porasta cen električne energije, je konkurenčna konvencionalni razsvetljavi ter hkrati modernega človeka opominja na pomembnost razvoja okolju prijazno naravnanih izdelkov DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: - Avtobusna postajališča Vransko - Zunanja ureditev pri pokopališču Vransko OBČINA ZREČE Podpisnik deklaracije: župan mag. Boris Podvršnik Kanalizacija nova Dobrava 2 Gre za projekt izgradnje meteorne kanalizacije na območju cest in ulic: Kovaška cesta, Cesta na Roglo, Cesta talcev, Mladinska ulica, Štajerska ulica, Pohorska cesta, Ulica bratov Mernik, Ogljarska ulica. Pričetek del 10/2010 - zaključek projekta 09/2012, sredstva se črpajo iz V. razpisa EU sklada za regionalni razvoj. Izvaja se gradnja meteorne kanalizacije. Izkop do nivelete kanalizacije, priprava posteljice, montaža cevi in zasip gradbene jame. Kanalizacija nova Dobrava 3 Gre za projekt izgradnje meteorne kanalizacije na območju od vrtca, gostišča Zreški gaj, po Cesti na Roglo in Kovaški cesti do odcepa za Novo cono. Pričetek del 10/2010 - zaključek projekta 09/2012, sredstva se črpajo iz V. razpisa EU sklada za regionalni razvoj. Izvaja se gradnja meteorne kanalizacije. Izkop do nivelete kanalizacije, priprava posteljice, montaža cevi in zasip gradbene jame. Sklad za ohranjanje narave Pohorja Unior Kovaška industrija Zreče d.d. (v nadaljevanju Unior), Zavod RS za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN) in Občina Zreče smo dne 22.07.2009 podpisali dogovor o sodelovanju v okviru katerega Unior ustanovi Sklad za ohranjanje narave Pohorje, kjer se sredstva zbirajo na posebnem računu in bodo namenjena izvajanju akcij, projektov in aktivnosti s področja ohranjanja narave. Občina Zreče bo s prostorsko politiko podpirala trajnostni in sonaraven razvoj Pohorja ter finančno in strokovno podpirala delovanje Sklada. V letu 2011 so bile izvedene naslednje pomembne aktivnosti: Celostna grafična podoba Sklada, Organizacija in izvedba Interdisciplinarnega mladinskega raziskovalnega tabora Rogla 2011, Organizacija NATREG dneva, Foto natečaj »Narava Pohorja skozi letne čase« Iz nagrajenih 12 fotografij je bila izvedena razstava, izdelane razglednice in koledar za leto 2012. Projekt ALPA Z marcem 2012 se je uradno začel izvajati slovensko - avstrijski čezmejni projekt »Sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih – ALPA«. Zavod RS za varstvo narave je vodilni partner v projektu. Na slovenski strani, pa sta partnerja še Občina Zreče in Triglavski narodni park, ter na avstrijski strani štirje partnerji. S pomočjo projekta bomo v naslednjih dveh letih predvsem oživeli oz. revitalizirali pašna območja na Pohorju, razvili in vpeljali kriterije za trajnostno upravljanje planin, razvili in vpeljali kakovostne in trajnostne turistične storitve ter spodbudili razvoj in trženje proizvodov pašnih planin. 39 40 OBČINA ŽALEC IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: župan Janko Kos Varovanje voda in vodnih virov Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje: V okviru projekta, ki se sofinancira iz kohezijskega sklada in proračuna RS, se je v letu 2011 nadaljevala izgradnja primarnega kanalizacijskega sistema v občinah SSD in aktivnosti za nadgradnjo CČN Kasaze v OŽ (60.000 PE), ki bo pokrivala potrebe 6 občin SSD. Vrednost operacije v OŽ je 20 MIO EUR. ČN Kasaze bo realizirana v l. 2013. Iz strukturnih skladov se sofinancirata izgradnja sekundarne kanal. in obnove vodovoda v Šempetru in v KS Petrovče. Projekta bosta končana v l.2012. Projekt Savinjska regija – Ekoregija RASR je nosilec projekta, v okviru katerega skrbimo za izmenjavo primerov dobrih praks iz različnih izvedenih okoljskih naložb in drugih aktivnosti trajnostnega razvoja. V izvajanje regijskega projekta Savinjska regija – Ekoregija so vključene vse občine Savinjske regije. V času izvajanja projekta je bilo izvedenih 7 regijskih delavnic, na katerih je svoje izkušnje in primere dobrih praks predstavilo 14 naših občin. Izvedene so bili tudi javne radijske in časopisne predstavitve teh primerov dobrih praks, ki so jih praviloma opravili župani, županja občin. Projekt spodbuja umeščanje preverjeno dobrih projektov v prostor Savinjske regije. Z izvajanjem bomo nadaljevali. Varstvo okolja in ohranjanje narave Sofinanciranje odvoza azbestne kritine za gospodinjstva: Občina Žalec že od leta 2001 krije stroške odvoza in deponiranja azbestnih odpadkov – salonitne strešne kritine za vsa gospodinjstva v občini. V letu 2011 smo temu namenili 31.600 EUR, odpeljano pa je bilo 237,60 ton teh nevarnih odpadkov. Pomladansko čiščenje okolja: Marca 2012 je OŽ sočasno z akcijo »Očistimo Slovenijo za lepši svet« izvedla že 19. akcijo. Sodelovalo je 3.695 prostovoljcev (300 več kot l. 2011), od tega 2.360 učencev OŠ in VVZ z vzgojitelji. Zbrali smo 24 ton odpadkov (40 % ločeno), kar znaša 9 ton manj kot leta 2011. Ohranjanje naravnih vrednot (NV) in urejanje učnih poti, poplavna varnost ob reki Savinji. V OŽ imamo številne NV in zavarovana območja (15,4 % površine), v katerih izvajamo upravljanje ter urejamo učne poti. Za reko Savinjo (NV in NATURA 2000), se izdeluje državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti, v katerega se je OŽ vključila s pripombami za bolj trajnostne rešitve. Ekoturizem Strategija razvoja turizma za obdobje 2012-2018: je bila sprejeta v decembru 2011. Poudarjena je vloga varstva okolja in narave, trajnostnega razvoja ter razvoja ekoturizma. Urejanje in promocija tematskih poti: Hmeljska pot, ki povezuje tradicijo hmeljarstva z naravno in kulturno dediščino je bila v nov. 2011 nagrajena za drugo naj pot izmed 89 tematskih poti v RS. V teku je nadgradnja poti za celotno Sp. Savinjsko dolino in posodobitev gozdne učne poti Hrastje. Trajnostni razvoj ribnika Vrbje z zaledjem: priprava projektov za razpise EU in RS – Ekokamp Vrbje, Razgledne ploščadi ob ribniku Vrbje, ureditev brvi čez reko Savinjo, urejanje pešpoti ob Savinji. Ekofest (ZKŠT Žalec): projekt trajnostnega razvoja, vzpodbujanja zelenega turizma, pospeševanja javno zasebnega partnerstva ter ozaveščanja ljudi je v letu 2011 prejel priznanje sončne osebnosti oz. skupine, ter v jan. 2012 diplomo za inovativnost v okviru sejma Alpe Adria – Turizem in prosti čas. Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (ZKŠT Žalec): Izgrajen v letu 2009 tudi z sredstvi EU. V letu 2011 je opazen porast obiska, ZKŠT Žalec pa je prejel priznanje NAŠA SLOVENIJA, s katerim se nagrajujejo prizadevanja pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine/krajine. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Ločeno zbiranje odpadkov - urejeno za celotno območje občine po sistemu »od vrat do vrat« Sofinanciranje zbiranja odpadnega papirja in baterij za osnovne šole - donacije v višini 9.400 EUR Sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij - 7 projektov v skupni višini 5.000 EUR Posadimo drevo za lepši jutri - 22. aprila so učenci OŠ in VVZ, krajani in društva posadili ca 70 dreves Energetsko knjigovodstvo javnih zgradb – vključenih 21 javnih objektov (Pripravila: Marjana Kopitar) Samooskrba Savinjske regije RASR je koordinator v letu 2012 zastavljenega projekta Vzpostavitev lokalne trajnostne oskrbe Savinjske regije. V projekt so vključene vse Lokalne akcijske skupine Savinjske regije (LAS-i) in Kmetijsko-gozdarski zavod Slovenije – KGZS, enota Celje. Za izboljšanje samooskrbe Savinjske regije bomo spodbujali razvoj obstoječih prehrambnih blagovnih znamk in vzpostavljali najkrajše poti od manjših ponudnikov prehrambnih izdelkov do njihovih potrošnikov. Analiziramo trenutno stanje na področju pridelave hrane, obdelali bomo stanje glede potreb in želja po občinah in se skupaj zavzemali za okrepitev delovanja lokalnih tržnic in vzpostavitev potujoče regijske tržnice. V sklopu tega projekta omogočamo skupen nastop manjših pridelovalcev na že uveljavljenih regijskih sejmih v Velenju, Celju in Podsredi na Kozjanskem. Les – regijska razvojna priložnost Z letom 2012 začenjamo z obravnavo lesa kot regijske razvojne priložnosti s poudarjeno aktivnim pristopom. RASR je oblikoval regijsko delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki iz stroke, gospodarstva in lokalnih skupnosti. Delovna skupina se sestaja in za področje učinkovitejše in kvalitetnejše izrabe lesa pripravlja predloge aktivnosti, ki jih bo regija kot prednostne umestila v svoje razvojne programe, pri tem pa upoštevala okvire in izhodišča z nivoja države. Regijska štipendijska shema Savinjske regije S pomočjo, s strani EU podprtega projekta, je mladim omogočeno, da se lahko posvetijo izobraževanju v smeri deficitarnih kadrov v regiji. Štipendija je kadrovska, podjetje, ki jo daje, pa omogoča mladim prvo zaposlitev in s tem možnost, da izobražen kader ostaja v Savinjski regiji. V izvajanje se vključujejo uspešna regijska podjetja in nekatere občine v regiji. V šolskem/študijskem letu 2011/12 se iz projekta štipendira 126 štipendistov Savinjske regije. Trajnostni razvoj Savinjske regije se z izvajanjem tega projekta izkazuje v pozitivnih družbeno ekonomskih rezultatih. Izvajanje projekta se nadaljuje. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: - Kolesarsko omrežje Savinjske regije - Kanalizacijski sistem Savinjske regije - Ukrepi na področju okolju prijaznega poslovanja v okviru družbe RASR RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE, d.o.o. Podpisnik deklaracije: direktor Janez Jazbec 41 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA Podpisnica deklaracije: direktorica Danica Jezovšek Korent 42 IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Sodelovanje pri pripravi in izvajanju »okoljskih« projektov občin ORP SSD, med katerimi so predvsem: - Kohezijski projekt »Sanacija in čiščenje odpadnih voda povodja Savinje« naša naloga je vodenje in koordinacija projekta izgradnje primarne kanalizacije in dograditve CČN Kasaze, kjer smo se v zadnjem letu ukvarjali predvsem z reševanjem problematike dokončanja projekta zaradi stečaja obeh glavnih izvajalcev; - Projekti izgradnje sekundarne kanalizacije v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline, ki se izvajajo s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj iz 5. JR, pripravljali pa smo tudi skupen tovrstni projekt za pet občin, ki ga bomo prijavili na 6. JR. - EKOFEST kot vsebina nadgradnje ponudbe EKOMUZEJA ŽALEC (nosilec ZKŠT Žalec; osnovni cilj projekta je promocija ekologije, zdravega načina proizvodnje, predelave in porabe hrane, zdravega načina življenja) Priprava in izvajanje projektov s področja varstva okolja oziroma trajnostnega razvoja, ki jih RA Savinja izvaja v okviru različnih EU razpisov: - SURF NATURE – bodoče financiranje projektov, ki varujejo naravo, biotsko raznovrstnost in okolje – RA Savinja je slovenski partner v projektu, financiranem iz programa Interreg IVC, ki poteka v obdobju 2010-2012 in v katerem je povezanih 14 partnerjev iz 10 EU držav; v teh dneh se odvija enotedensko srečanje projektnih partnerjev z mednarodno konferenco, ki je bila v torek, 8. maja 2012 v Žalcu in v okviru katere se je med drugim predstavil tudi naš projekt EKO-REGIJE; pomemben prispevek projekta SURF NATURE na evropski ravni je v tem, da bo po njegovi zaslugi skrb za naravo in okolje ter biotsko raznovrstnost jasneje umeščena med 11 ključnih ciljev Evropske skupnosti v naslednjem programskem obdobju 2014-2020; - »Trajnostni razvoj nas povezuje« - projekt, s katerim smo s pomočjo sredstev SVLR, pridobljenih na razpisu za sofinanciranje projektov bilateralne mednarodne razvojne pomoči državam v razvoju, v letu 2011 skupaj s šestimi partnerji iz Savinjske regije in s partnerji iz Kruševca nadgradili podoben projekt iz obdobja 2009-2010. Osnovni cilj projekta je nadgradnja trajnega sodelovanja obeh regij (Savinjske regije in Rasinskega okrožja s središčem v Kruševcu) ter prenos dobrih praks na področju trajnostnega razvoja s poudarkom na sodelovanju mladih Priprava, izvajanje, upravljanje projektov v okviru LAS za razvoj podeželja Spodnje Savinjske doline – med katerimi izpostavimo predvsem tiste, ki so neposredno ali posredno povezani z varovanjem okolja, narave oziroma trajnostnim razvojem: - Energetska učna pot po Spodnji Savinjski dolini (sodelovanje na projektu ter upravljanje z vidika LAS SSD – prijavitelj Energetika Vransko) - Posodobitev gozdne učne poti Hrastje pri Grižah (sodelovanje na projektu ter upravljanje z vidika LAS SSD – prijavitelj Občina Žalec) - Tematski potep po Spodnji Savinjski dolini (RA Savinja izvajalec projekta, ki med drugim povezuje tudi eko-turistično ponudbo doline). DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Kmečko-ekološki sejem, spodbujanje samooskrbe s slovensko hrano, Krožna učna pot Marija Reka Strateški okvir ocenjevanja in izvedbe racionalne rabe energije na lokalnem nivoju, Trajnostna obogatitev Krajinskega parka Ribnik Vrbje z zaledjem, Podeželska tržnica v Žalcu (osnova za ponudbo eko-produktov domačih proizvajalcev) in drugi. (Pripravila: Danica Jezovšek-Korent) SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA Mednarodni projekt RUBIRES (januar 2009 - december 2011) AGENCIJA, d.o.o. Namen projekta je povečati uporabo obnovljivih virov energije – pri čemer so IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: se v SAŠA regiji na podlagi opravljenih analiz odločili za lesno biomaso. Projekt se je vzporedno s povečanjem rabe obnovljivih virov ukvarjal z možnostmi ustvarjanja in povečanja dodane vrednosti v regiji. Pri tem je bila izrednega pomena izmenjava izkušenj med partnerji iz različnih držav in razvijanje skupnih usmerjenih strategij, ki so predpogoj za povečanje dodane vrednosti na osnovi gospodarske aktivnosti pri uporabi potenciala obnovljivih virov energije. Prav tako je pomembna tudi ustrezna urejenost in usklajenost na področju rabe zemljišč, ki bi lahko bila namenjena za pridelavo biomase. Projekt RUBIRES je predstavljal temeljno pot v smeri ugotavljanja virov biomase in obnovljive energije za vse udeležene regije. Ustvarjenih je bilo veliko novih sinergij in med akterji, ki pred projektom nikoli niso sodelovali med seboj, je prišlo do vzpostavitve plodnega dialoga. Regionalna destinacijska organizacija SAŠA Namen projekta je izvajanje promocijskih, distribucijskih, razvojnih in operativnih funkcij ter krepitev povezovanja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju turizma na regionalni ravni. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Organizacija 4. razvojne konference lesarjev - vseslovensko srečanje lesnopredelovalne panoge. Podpisnica deklaracije: direktorica Jasna Klepec 43 OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO OSREDNJE CELJSKO Podpisnik deklaracije: direktor mag. Marko Zidanšek, Simbio d.o.o. 44 IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Mladi v simbiozi z okoljem Namen projekta je bil (skladno z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih) za države članice EU opredeljen okoljski cilj, ki se nanaša na gospodinjstva in pravi: - do leta 2020 se bo priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov, kot so najmanj papir, kovine, plastika in steklo iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, če bodo ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečajo na najmanj 50 % skupne teže. Projekt »Mladi v simbiozi z okoljem« je bil namenjen mladim, ki smo jih želeli spletnimi igrami spodbujati k pravilnemu ločenemu zbiranju odpadkov. S primerno vzgojo mladih o pravilnem ločevanju odpadkov smo želeli posredno prispevati k trajnostnemu ravnanju z okoljem. Z osveščanjem osnovnošolske mladine smo posredno vplivali na pravilno ravnanje z odpadki njihovih staršev, učiteljev in širše javnosti. Nosilec projekta je bil Simbio, d.o.o., Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko, partnerji projekta so bili Mestna občina Celje, Občina Laško, Občina Štore, Občina Vojnik. V projekt so bile vključene tudi osnovne šole z vsemi podružnicami: OŠ Ljubečna, OŠ Primož Trubar Laško (Debro, Rečica, Reka, Šentrupert, Vrh nad Laškim), OŠ Anton Aškerc Rimske Toplice (Jurklošter, Lažiše, Sedraž, Zidani Most), Osnovna šola Štore (Kompole), OŠ Vojnik (Šmartno, Nova Cerkev, Socka) in OŠ Frankolovo. V prvi fazi smo izdelali tri spletne igre (»Ločuj varuj!«, »Smeti napadajo!« in »Poveži pare«), ki so brezplačno dostopne na spletni strani: www.mladizaokolje. si, ter promocijski material. Spletna stran je do sedaj zelo dobro obiskana, saj smo zabeležili že več kot 15.000 obiskov, v povprečju pa se igralci iger na njej zadržijo 13 minut, kar je nad povprečjem. V drugi fazi smo izvedli 27 delavnic na 19 osnovnih in podružničnih šolah. Sodelovali so učenci od prvega do petega razreda, ki živijo na podeželju Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Vojnik. Kar 500 učencev smo poučili o pomenu ter načinu pravilnega ravnanja z odpadki. Le-ti so svoje znanje utrdili z igranjem spletnih iger, ki so se izkazale za odličen učni pripomoček, saj so otroci izjemno hitro obvladali ločevanje odpadkov. Le-tega zdaj uporabljajo tudi v praksi, doma, v šoli. V okviru projekta je potekala tudi nagradna igra, v kateri je sodelovalo več kot 100 učencev. Mlade igralce, ki so pravilno ločevali odpadke, smo 14. julija 2011, nagradili z izletom, piknikom ter praktičnimi nagradami, ki smo jih podelili na Celjski koči. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Ostali projekti so še bili: Gradnja širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območju belih lis; Izdelava in kooordinacija konzorcijske pogodbe; Lokalni energetski koncept Občine Dobrna in Občine Štore – še v izdelavi; Izgradnja pustolovskega parka ter plezalne stene Celjska koča; Javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje »Lokalne razvojne strategije občin Celje, Laško, Štore, Vojnik 20072013« za leto 2011; Civil protection (Evropska komisija): »Aqua safe«; Volčeke: partnerji pri prijavi projekta; Smarter waste: partnerji pri prijavi projekta; Bilateralno sodelovanje »Trajnostni razvoj nas povezuje«: partnerji v projektu; Ohranjanje vernakularne arhitekture z oživitvijo kozolca Laška vas – Pečovje. (Pripravila: Brigita Tratnik) IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Predstavitev projekta Tradicionalno in naravno/ »Traditional and wild« RA Kozjansko je v preteklem letu pričela z izvajanjem projekta »Tradicionalno in naravno«, v katerem sodelujejo projektni partnerji iz štirih srednjeevropskih držav: Češke, Madžarske, Poljske in Slovenije. Glavni cilj projekta je zbiranje in ohranjanje informacij o uporabi, nabiranju in etnobotaniki zelišč kot dela kulturne dediščine regij, v okviru projektnih aktivnosti pa želimo predvsem mladim in ženskam na podeželju predstaviti možnost uporabe rastlin (zelišč, sadežev …) kot poslovno priložnost. Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj – iz Programa Centralna Evropa in traja od maja 2011 do aprila 2014. V okviru projekta bo razvit in implementiran pilotni model, ki bo socialno in kulturno sprejemljiv, ekonomsko rentabilen in okoljsko vzdržen za nabiranje zelišč, njihovo predelavo in uporabo. RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO Podpisnica deklaracije: direktorica mag. Andreja Smolej Vzpostavitev pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj Projekt temelji torej na razvoju novih znanj po sistemu »learning by doing«. Predvsem mladi bodo na vzpostavljenih poligonih pridobivali lastne izkušnje neposredno ob delu. Projektno partnerstvo sestavlja: Limnost podjetje za aplikativno ekologijo d.o.o. – prijavitelj projekta in konzorcijski partnerji: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, RISO Zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture ter socialnega okolja, Razvojna agencija Kozjansko, Energetska agencija za Podravje – Zavod za trajnostno rabo energije. Glavne naloge projekta so: - Vzpostavitev izvedbenih pogojev za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj - Priprava inovativno zasnovanih gradiv za izkustveno izobraževanje (za terensko delo, za ekskurzije, naravoslovne dneve, šolo v naravi in druge oblike izobraževanja na prostem). - Oblikovanje katalogov programov za izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj. - Oblikovanje sistemskih predlogov za učinkovito izkustveno izobraževanje za trajnostni razvoj in pospeševanje ter spodbujanje učinkovitega transnacionalnega sodelovanja in partnerstva. Operacijo delno sofinancira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Razvoj čezmejne wellness destinacije s povezovanjem podeželskih turističnih produktov Skupna vrednost projekta je znašala 472.000 EUR, od tega dodeljeni znesek sofinanciranja v višini do 401.558 EUR. V projektu so sodelovali še partnerji: RA Sotla , LTO Zreče, GIZ, Zagorska razvojna agencija iz Krapine in Krapinsko Zagorska županija. Gre za trileten projekt, ki smo ga zaključili v marcu 2012 in ga je Razvojna agencija Kozjansko prijavila v okviru razpisa Operativnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007-2013, prednostna naloga: Gospodarski in družbeni razvoj, v okviru ukrepa: Razvoj turizma in podeželja. V okviru projektnih aktivnosti smo izvedli številne promocijske akcije, predstavitve na mednarodnih turističnih sejmih, pripravili promocijske materiale, usposobili območne turistične vodiče za vodenje po celotnem območju projektnega partnerstva, poseben poudarek pa smo namenili usposabljanju kolesarskih vodičev. V okviru projekta so turistični ponudniki na podeželju, lahko pridobili nova znanja o možnostih plasiranja svojih proizvodov in storitev, priložnostih za ustvarjanje višje dodane vrednosti, priložnostih za razvoj skupne uravnotežene ponudbe pod prepoznavno tržno znamko. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Projekti Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«, katerega upravljalec je Razvojna agencija Kozjansko izvajani in zaključeni projekti v letu 2011: - Dodajanje vrednosti travniškim sadovnjakom (nosilec KGZS-KSS Slov. Konjice in Šentjur), - Gozdna učna pot Dobrna (nosilec Občina Dobrna), - Srčkova učna pot (nosilec Planinsko društvo Zreče), - Ozaveščanje občanov o koristnosti uporabe biomase (nosilec LT-KA d.o.o. Oplotnica), - Apiterapevtski čebelnjak in čebričenje – Wellness natur (nosilec Zavod Grča Dobje), - Od Rifnika do Rifnika (nosilec KS Rifnik-Šentjur). 45 46 RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Projekt ’’VINO COOL – vino, kultura, kulinarika’’ Projekt »SylvaMED« Nelesni gozdni proizvodi in storitve Podpisnica deklaracije: direktorica Bojana Žaberl Aktivnosti mednarodnega, slovensko-avstrijskega projekta Vino Cool – vino, kultura, kulinarika – Doživeti vinske ceste, katerega namen je obogatiti in povezati turistično ponudbo vinskih cest slovensko-avstrijskega čezmejnega območja ter jo z izpostavitvijo lokalnih posebnosti narediti še privlačnejšo, se bodo zaključile v avgustu 2012. Mednarodni projekt VINO COOL – vino, kultura, kulinarika izpostavlja naslednje lokalne posebnosti, na osnovi katerih se bodo razvijali tematski turistični produkti, ki bodo povezovali celotno projektno območje: Stara trta, arhitektura, klopotec – običaji in tradicija ter eko-vino-kulinarika. Projekt traja od 1.9.2010 do 31.8.2013. Evropski gozdni ekosistemi zagotavljajo številne dobrine in storitve, ki veliko prispevajo k socio-ekonomskemu razvoju podeželja. V zadnjih letih izrazito narašča pomen nelesnih dobrin in storitev, na primer pridobivanje in rekreativno nabiranje gozdnih, preživljanje prostega časa, oddih, rekreacija, turistične aktivnosti, ohranjanje pitne vode idr. Koristi so pomembne za širok krog uporabnikov gozdnega prostora – lastnike gozdov, lokalno prebivalstvo in širšo javnost. Medtem, ko je pomen nelesnih gozdnih dobrin in storitev dobro prepoznan je vrednotenje in trženje teh koristi še vedno slabo razvito, nezadostna pa je tudi njihova vključenost v gozdarsko politiko. Projekt v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007 – 2013 vodi Zavod za turizem Maribor v sodelovanju s partnerji Weinland Steiermark, RIC Slovenska Bistrica, Prleška razvojna agencija, Mariborska razvojna agencija, Halo - Edil Ing in Razvojna agencija Sotla. Evropski gozdni akcijski načrt in nacionalni gozdni programi izpostavljajo potrebo po ocenjevanju celotne vrednosti gozdov, katerega namen je tudi vzpostavitev nadomestnih mehanizmov za netržne dobrine in storitve. V ta namen se je razvil tako imenovani sistem plačil okoljskih storitev (PES). Namen projekta SylvaMED je na primerih dobre prakse prikazati, da je mogoče s sistemi PES uveljaviti in ohranjati trajnost pridobivanja in koriščenja netržnih dobrin in storitev, hkrati pa omogočiti dodaten prihodek za lokalne prebivalce. Pri tem projektu še posebej vzpodbujamo ponudnike ob vinsko-turističnih cestah za odločitev za ekološko kmetovanje in ekološke produkte – eko vino ter eko kulinariko. Projekt: ’’48 ur – oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov’’ Pri aktivnostih projekta »48 UR« (OP IPA SI-HR 2007-2013) so sodelovali projektni partnerji iz slovenske in hrvaške strani upravičenega območja. V projektu smo skupaj s partnerji dosegli zanimive izsledke na področju varovanja okolje ter analizirali in povzeli možnost oblikovanja skupnih okoljskih standardov na slovenski in hrvaški strani projektnega območja. V projektu smo vzpostavili okoljske pisarne in info točke, ki so bile tudi eden glavnih outputov projekta, ki dobo razložijo tudi naslov projekta. Zakaj 48 ur? Vprašanj in odgovorov, kaj lahko naredimo za varovanje narave je veliko, časa pa malo. Odločili smo se, da v sklopu projekta vzpostavimo delovanje okoljskih pisarn in informacijskih točk, kjer bo lahko širša javnost pridobila več informacij. Če informacije ne bodo našli, smo jih povabili, da nam zastavijo vprašanje, mi pa jim bomo s pomočjo strokovnjakov odgovor priskrbeli najkasneje v 48 urah. In tukaj se 48 ur še kako močno dotika okoljskih standardov. Projekt v okviru Operativnega programa Slovenija - Hrvaška 2007 – 2013 je vodila Občina Štore v sodelovanju s partnerji Razvojno agencijo Sotla, Občino Podčetrtek, Občino Zagorska sela in ORZ Slovenske Konjice. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Tudi drugače pa velja poudariti, da RA Sotla in tudi LAS Obsotelje in Kozjansko (katerega upraviteljica je RA Sotla), redno pripravlja aktivnosti na temo trajnostnega razvoja subregije (delavnice, predstavitve itd.) in tako sooblikuje boljše pogoje za nadaljnji trajnostni razvoj (sub)regije. Osrednji del projekta predstavlja vzpostavitev omrežja lokalnih projektov, kjer se bodo preizkusili načini in možnosti vrednotenja nadomestil ob upoštevanju obstoječih PES modelov. Zavod za gozdove Slovenije je v ta namen izbral dva pilotska projekta: gospodarjenje s kostanjevimi sestoji na območju zasebnih gozdov na Gorjancih ter socialne funkcije urbanih gozdov v Celju kot možnost dodatnih prihodkov za zasebne gozdne lastnike. Vodilni partner projekta je gozdarski raziskovalni inštitut iz Katalonije (Centre Forestal Tecnologic de Catalunya), v projektu pa sodeluje še šest partnerjev iz Francije, Italije, Španije, Slovenije in Grčije. Podporo projektu omogočajo Konferenca evropskih lastnikov gozdov, Francoski nacionalni urad za gozdove ter Sredozemsko gozdarsko združenje. Skupna vrednost projekta je 1.278.126.00€. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE Celje Podpisnik deklaracije: vodja Ivo Trošt 47 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE Nazarje Podpisnik deklaracije: vodja Anton Breznik IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Projekt MANFRED Tema projekta: VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI ALPSKEGA PROSTORA. Med cilji projekta je tudi prilagoditev gozdov alpskega prostora podnebnim spremembam (učinkovito gospodarjenje, zaščita in varstvo gozdov). Slovenski partner pri projektu je Zavod za gozdove Slovenije, del projekta pa se je odvijal tudi v OE Nazarje (terenska dela – vzorčni objekti, seminarji, ekskurzije). PROJEKT ALPA S projektom želimo, na naravi prijazen in sodobnemu času primeren način, ponovno oživiti planine, ki se zaradi opuščanja planinske paše zaraščajo. Pripravili bomo načrte upravljanja, ki bodo vodili k okoljsko in ekonomsko trajnostnim planinam na pilotnih varovanih območjih na obeh staneh meje z Avstrijo. Vodilni partner je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in partnerji: TNP, Občina Zreče, avstrijski partnerji. Projekt »Solčavski gorski les« Sodelovanje pri projektu »Solčavski gorski les«. Gre za promocijo gorskega lesa s Solčavskega, posekanega ob pravem času (»po luni«) in postopno uveljavitev blagovne znamke. (Sodelujoči: Občina Solčava, ZGS OE Nazarje). Zasaditev sadnega drevoreda Zasaditev sadnega drevoreda na poti do cerkve v Radmirju. (Sodelujoči: Občina Ljubno, ZGS OE Nazarje, Savinjsko gozdarsko društvo). 48 Nabava in sadnja cemprinov Nabava in sadnja cemprinov (gorski bor) v vsaki občini v Zg. Savinjski dolini. (Sodelujoči: Savinjsko gozdarsko društvo, ZGS OE Nazarje, občine). Postavitev tabel k naravnim spomenikom Postavitev tabel k naravnima spomenikoma oziroma vrednotama: Kolenčeva lipa in Savinja v Ljubnem ob Savinji. (Sodelujoči: občina Ljubno ob Savinji, Savinjsko gozdarsko društvo, Zavod za varstvo naravne dediščine OE Celje, ZGS OE Nazarje). Vzdrževanje drevoreda češenj Vzdrževanje (predhodna leta tudi osnovanje) drevoreda češenj in lip na pešpoti od Nazarij do Mozirja. (Sodelujoči: Občini Nazarje in Mozirje, ZGS OE Nazarje, Savinjsko gozdarsko društvo). Sodelovanje pri urejanju naravoslovne poti Sodelovanje pri urejanju naravoslovne poti okoli Kavčnikove domačije v projektu Lokalne razvojne strategije za Šaleško dolino za leto 2011 – postavljenih je bilo 12 informativnih tabel (Nosilec: ERICO Velenje). Postavitev razstave o invazivnih Postavitev razstave o invazivnih – tujerodnih rastlinskih vrstah v Muzeju gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec v Nazarjah (predstavitev invazivnih vrst). (Sodelujoči: ZGS OE Nazarje, Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje). ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE Celje Podpisnica deklaracije: vodja Mojca Tomažič PROJEKT GLAVATE VRBE Šmarski potok obdaja ozek pas jelš in vrb, ki jih v zimskem času že stoletja obrezujejo »na glavo«. Zaradi dolgoletnega obrezovanja so se v duplih najdebelejših vrb ustvarili odlični pogoji, primerni za življenje ekosistemsko zelo pomembnih živali, med drugim mednarodno varovane vrste hrošča, puščavnika. Glavate vrbe so ogrožene zaradi opuščanja tradicije obrezovanja, erozija in zaradi tega, ker ni pomlajevanja. S projektom želimo spodbuditi lastnike priobalnih zemljišč k nadaljevanju tradicionalnega obrezovanja glavatih vrb in trajnostnem upravljanju z obvodno vegetacijo ob Šmarskem potoku. Vodilni partner je Zavod RS za varstvo narave OE Celje in partnerji: Razvojna agencija Sotla, Občina Šmarje pri Jelšah. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Predavanja in predstavitve: »Varstvo narave – naravne vrednote in biotska raznovrstnost«, predavanja smo izvedli v vseh OŠ Mestne Občine Celje, ki sodelujejo v projektu Ekorg; »Sopota – od izvira do izliva« sodelovanje ob mednarodnem letu gozdov z Zavodom za gozdove in Občino Radeče; »V zavetju mejic«, predavanje v Info centru Rinka v Solčavi in Knjižnici Vojnik; »Predstavitev projekta Glavate vrbe ter naravovarstvenih vsebin ob Šmarskem potoku«, ki smo ga izvedli na kmečki tržnici v Šmarju pri Jelšah in v naselju Stranje v Občini Šmarje pri Jelšah. Predstavitev je bila namenjena lastnikom in občanom ter drugim obiskovalcem. Izvedli smo jo v sodelovanju z Občino Šmarje pri Jelšah ter Razvojno agencijo Sotla; »Savinja pri Šentjanžu« predstavitev naravovarstvenega območja na seji občinskega sveta Občine Rečica ob Savinji; »Eko dan na OŠ Frana Kranjca«, sodelovanje v okviru naravoslovnega dne z vsebinami varstva narave. Publikacije: - Zloženka »Na obisku pri kamninah« - Zloženka »Savinja – med prodnimi biseri« v sodelovanju z Občino Rečica ob Savinji Naravovarstvene akcije: »Menina«, sodelovanje z Zavodom za gozdove, OE Nazarje; »Čiščenje gvana iz cerkve v Završah v Občini Šmarje pri Jelšah«, sodelovanje z občino Šmarje, PGD Šentvid pri Grobelnem ter Slovenskim društvom za preučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN); »Otvoritev informacijskih (izobraževalnih) tabel na Travniku« v sodelovanju z Naravovarstveno zvezo Smrekovec, Planinskim društvom Ljubno ter Občino Ljubno; »Demontaža obstoječih ter vgradnja novih vrat v jami Raja peč ter izdelava informativne table« v sodelovanju z Občino Sevnica; »Sanacija naravne vrednote Stiplovškov hrast« v sodelovanju z Občino Tabor; »Montaža podstavka za gnezdo štorkelj v Mestinju« v sodelovanju z Elektrom Celje ter Občino Šmarje pri Jelšah; »Srčkova učna pot«, sodelovanje z Občino Zreče pri pripravi informativnih tabel in brošure; »Zavarovanje brežine Šmarskega potoka z vrbovim popletom in količki« v sodelovanju z lastniki, Občino Šmarje pri Jelšah, Razvojno agencijo Sotla ter prostovoljci. Razstave: »Kje so tiste mejice k’so včasih bile?« v Info centru Rinka v Solčavi, knjižnici Vojnik, Kulturnem domu Štore, Zadružnik Šmarje, v hotelu Planja na Rogli;»Mavrična doživetja travnikov« v Kulturnem domu Štore. 49 VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA Podpisnica deklaracije: direktorica mag. Milena Pečovnik IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Prva mednarodna poletna šola Poletna šola je (finančno in kadrovsko) najzahtevnejši projekt Visoke šole za varstvo okolja. Je obštudijska dejavnost, ki jo lahko študentje uveljavljajo kot priznanje določenega dela obveznih vsebin dodiplomskega študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije. Poletni teden nudi domačim in vabljenim (tudi tujim) študentom pod mentorstvom visokošolskih učiteljevraziskovalcev in sodelavcev VŠVO možnosti poglabljanja znanja različnih okoljskih in naravovarstvenih tem z obilo terenskega in raziskovalnega dela ter praktičnimi izkušnjami. V letih 2011 in 2012 smo na KGZS-Zavodu Celje za kmete z območja zavoda izdelali 85 vlog za razpise MKO za posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe na področju sadjarstva, vinogradništva, hmeljarstva, živinoreje ter za naložbe mladih prevzemnikov kmetij. Izdelali smo 75 vlog za razpis Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011, 14 vlog za naložbe na področju dodajanja vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom in 8 vlog za naložbe s področja diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti. Za interdisciplinarno in aplikativno usposabljanje študentov in pridobivanje kompetenc s trajnostno uporabnostjo na VŠVO občasno organiziramo strokovne ekskurzije in spodbujamo udeležbo študentov na konferencah ter strokovnih srečanjih z ekotehnološkimi, okoljevarstvenimi in naravovarstvenimi temami. 50 Podpisnik deklaracije: direktor Stanko Jamnik Pripravili smo 13 tehnoloških načrtov za gradnjo hlevov – 8 novogradenj in 5 rekonstrukcij, v katerih bo prostora za 920 živali (govedo, konje in drobnico), 1 tehnološki načrt za klanje prežvekovalcev in kopitarjev ter predelavo mesa na kmetiji ter 2 tehnološka načrta za rastlinsko čistilno napravo na kmetiji. Za 2 tehnološka načrta smo z zunanjimi sodelavci izpeljali tudi Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi projekti bodo pomembno prispevali k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in varovanju okolja, prav tako pa tudi k boljšemu počutju živali. Prav tako je nadstandardni del študija na VŠVO priprava delavnic v naši Karierni točki, kjer se ukvarjamo s poklicno orientacijo naših študentov. V okviru seminarja Moja poklicna pot jim s pomočjo gostov iz prakse omogočamo spoznavanje delovnih mest z okoljskim predznakom. Zeleni poklici, socialno podjetništvo, polnomočna prehranska samopreskrba so gotovo trajnostno naravnane vsebine. Na območju KGZS-Zavoda CE je 143 kmetij, na katerih se ukvarjajo s predelavo živil rastlinskega ali živalskega izvora in kar 172 turističnih kmetij. V ponos nam je, da smo svetovalci zavoda pomembno prispevali k razvoju dopolnilnih dejavnosti na številnih kmetijah v regiji, k večjemu vključevanju regionalnih jedi in pijač v turistično ponudbo, k večjemu povpraševanju po regionalnih posebnostih v gastronomski ponudbi, k večjemu obisku turistov ter s tem tudi k ohranjanju delovnih mest na podeželju. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Tudi v letu 2011 in 2012 smo sodelavci zavoda sodelovali pri projektu izvedbe razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Kmete z območja zavoda že 23 let spodbujamo k sodelovanju na tej razstavi. Letos so v ocenjevanje poslali kar 338 izdelkov. V 23 letih so kmetje prejeli kar 116 znakov kakovosti, od tega 35 v letih 2011 in 2012. ( Znak kakovosti dobi izdelek, ki tri leta zaporedoma prejme najvišje - zlato priznanje.) Poleg rednega izvajanja študijskega programa skrbimo za dodatno kulturno– izobraževalno dogajanje. Redno prirejamo fotografske raziskave in predavanja z okoljskimi in naravovarstvenimi temami, ki ob naših študentih tudi širšo javnost navajajo na trajnostno gledanje na svet. KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Pomemben prispevek je bila tudi obnova poslovnih prostorov na Trnoveljski cesti 2 v letu 2011. Stavbo zgrajeno leta 1977 smo v celoti obnovili. S tem smo bistveno prispevali k znižanju porabe energije za ogrevanje in poleti za hlajenje prostorov. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: V letu 2011 smo izvedli 151 usposabljanj kmetovalcev za izvajanje ukrepov kmetijsko okoljskega programa Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki se jih je udeležilo 8.000 kmetov. Zagotovili smo vso potrebno svetovalno podporo 562-im ekološkim kmetijam na območju zavoda in ostale kmetije spodbujali k preusmeritvi v ekološko kmetovanje. Strokovnjakom iz Švice, svetovalcem iz inštitucije AGRIDEA, smo v okviru njihovega študijskega obiska v Sloveniji, predstavili primere dobre prakse razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in razvoja izdelkov z dodano vrednostjo v regiji in jih navdušili za ponudbo podeželja. 51 REGIONALNA GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE Podpisnik deklaracije: direktor Drago Polak 52 IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Zadnji doseženi rezultati trajnostnega razvoja Savinjske regije imajo dobro osnovo iz preteklosti, zato je realno je pričakovati, da bomo v prihodnosti na tem področju prvi in najboljši. Pred leti realiziran projekt Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje obsega območje 23 občin celjske regije, na katerem živi približno 220.000 prebivalcev. V regiji je rešeno celovito ravnanje z odpadki za naslednjih trideset let. Simbio, družba za ravnanje z odpadki, d.o.o. in RCERO so primer dobre prakse v Sloveniji in tujini, ki so pogosto obiskani in proučevani. Aprila 2012 je bila s strani Ministrstva za kmetijstvo in družbo Nivo Eko podpisana pogodba za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje. Projekt je vreden dobrih 35 milijonov evrov, večina sredstev pa je zagotovljena iz evropskega kohezijskega sklada. Za začetek projekta imajo največ zaslug na Mestni občini Celje, kjer so leta 2008 z državo podpisali sporazum o tem, da bodo v imenu države in na svoje stroške pripravili potrebno dokumentacijo za izgradnjo lokalnih protipoplavnih ukrepov. Projekt je za regijo izjemnega pomena ne samo iz vidika poplavne varnosti in preprečitve škod ob naraslih vodah, temveč tudi zaradi zagona gospodarskih aktivnosti. Večina gospodarskih družb v regiji je ekološko dobro ozaveščenih, mnoga med njimi pa na področju trajnostnega razvoja uveljavljajo nove poslovne priložnosti. Fotovoltaična industrija se danes srečuje s številnimi težavami, saj propadajo največja in še do nedavnega najbolj perspektivna nemška ter ostala podjetja širom po svetu. BISOL Group, eden vodilnih evropskih proizvajalcev fotonapetostnih modulov in drugih solarnih rešitev, posluje z zavidljivimi uspehi. Konstantno povečuje prodajo in utrjuje svojo blagovno znamko na obstoječih trgih ter se širi na nove. Z vidika ekologije veljajo sončne elektrarne za čiste in okolju prijazne, saj ne povzročajo nobenih emisij toplogrednih in drugih plinov. Med prvimi večjimi družbami so postavili sončne elektrarne Celjski sejem d.d., Celjske mesnine d.d., sledijo pa jim mnogi drugi, tudi fizične osebe. Družba A2S intenzivno razvija program LED svetil in postavili so prvo solarno ulično svetilko v Celju. V družbi NIVO so razvili biološko čistilno napravo BIOMATIC. Gre za popolnoma samostojen in učinkovit sistem biološkega čiščenja odpadnih vod, ki je plod Slovenskega znanja. Sejem EKO - Ekologija in varovanje okolje je na Celjskem sejmu tradicionalen dogodek, ki namenjen vsem tistim, ki s svojo ponudbo izdelkov in storitev prispevajo k uresničevanju prehoda na trajnostno gospodarstvo, uporabo obnovljivih virov energije, ohranjanju naravnih virov, obnavljanju biotske raznovrstnosti ter preprečevanju onesnaženja vseh vrst. EKO je letna bienalna sejemska prireditev. Uporabnikov električnih polnilnih postaj je za zdaj malo, vendar so v regiji številni premiki na tem področju. Na cestah je še zanemarljivo število električnih avtomobilov, infrastruktura polnilnih mest, kjer se takšna vozila napolnijo pa se že razvija. 11. konferenca kakovosti 11. konferenca kakovosti je SŠGZ v sodelovanju z Društvom za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO) v Velenju organizirala decembra lani. Osrednja tema konference je bila varstvo okolja, udeleženci pa so opozorili na sicer znano dejstvo, da so odpadki pereč okoljski problem, zato si moramo vsi, tako poslovni subjekti kot fizične osebe prizadevati, da se količina odpadkov zmanjša, nastali odpadki pa v čim večjem obsegu uporabijo kot sekundarne surovine. 12. konferenca kakovosti v letu 2012 bo namenjena problematiki varnega in zdravega dela, že v mesecu maju pa v sklopu rednega zasedanja skupščine SŠGZ načrtujemo razpravo o etičnosti poslovanja in korupciji. V nedavni anketi med nemškimi vlagatelji v Slovenijo sta bila korupcija in plačilna disciplina uvrščeni med pet največjih slabosti slovenskega poslovnega okolja in lahko resno ogrozita izhod iz krize, če ju ne bomo uspeli odpraviti. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Eno od pomembnih področij dela RGZC je ozaveščanje, spodbujanje, informiranje in povezovanje gospodarskih subjektov glede trajnostnega razvoja. Večina gospodarskih družb v regiji je ekološko dobro ozaveščenih, mnoga med njimi pa na področju trajnostnega razvoja uveljavljajo nove poslovne priložnosti. (Pripravil: Drago Polak) 4. razvojna konferenca lesarjev Slovenije V sodelovanju s Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo in Občino Nazarje so septembra 2011 v Nazarjah organizirali 4. razvojno konferenco lesarjev Slovenije. Namen konference je bil predstaviti osnutek strategije prestrukturiranja slovenske lesne industrije, predstaviti možnosti in perspektive uporabe lesa v stanovanjskih in javnih zgradbah ter na osnovi primerov dobre prakse nakazati nove razvojne poti. 11. konferenca kakovosti »Odpadek ali surovina?« 11. konferenco kakovosti je SŠGZ v sodelovanju z Društvom za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO) v Velenju organizirala decembra 2011. Osrednja tema konference je bila varstvo okolja, udeleženci pa so opozorili na sicer znano dejstvo, da so odpadki pereč okoljski problem, zato si moramo vsi, tako poslovni subjekti kot fizične osebe prizadevati, da se količina odpadkov zmanjša, nastali odpadki pa v čim večjem obsegu uporabijo kot sekundarne surovine. (Pripravil: Franci Kotnik) SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Podpisnica deklaracije: predsednica dr. Cvetka Tinauer 53 NT&RC, d.o.o. Celje IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: direktor Srečko Šrot Medijska hiša Novi tednik&Radio Celje se je v okviru podpisa omenjene deklaracije odločila v okviru svojih možnosti prispevati k ekološkemu osveščanju in ohranjanju naše naravne dediščine. V podjetju so v vseh oddelkih uspeli bistveno zmanjšati porabo papirja na minimum in skoraj povsem preiti na elektronsko poslovanje. K temu so se zavezali vsi zaposleni, ki čutijo, da s tem prispevajo k ohranjanju okolja za naše zanamce. V prihodnjih letih nameravajo iti še korak dlje in preiti na tiskanje časopisa na ekološkem in okolju prijaznem papirju. Tudi pri napravah, ki jih redno uporabljajo pri svojem delu (zlasti novinarji), so naredili spremembo in se poslužujejo baterij za ponovno polnjenje, ki preprečujejo energetsko potratnost naprav in posledično prispevajo k varovanju okolja. Stičišče NVO Savinjske regije Nevladne organizacije predstavljajo eno izmed ključnih gonil trajnostnega razvoja. Niso obremenjene s pojmi kot je dobiček ali dnevna politika in zato lahko opozarjajo, podpirajo in vztrajajo na uporabi načel trajnostnega razvoja. V sklopu projekta, ki ga financira MJU prek strukturnih skladov, IPAK podpira razvoj nevladnih organizacij v Savinjski regij. Veliko teh organizacij je neposredno vključeno v trajnostni razvoj. IPAK vse te organizacije podpira z izobraževanjem, svetovanjem, izdelavo spletnih mest in oblikovanjem različnih materialov. V obdobju po podpisu deklaracije je IPAK intenzivno podpiral NVO in njihove napore na področju trajnostnega razvoja. Na ta način nevladje postaja bolj učinkovito in usposobljeno za delovanje v smeri trajnostnega razvoja. IPAK-Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij - Stičišče nevladnih organizacij Podpisnik deklaracije: vodja dr. Stanko Blatnik (Pripravila: Vesna Lejič) 54 PTO – Plavanje kot terapija za osebe s posebnimi potrebami Uspešno vključevanje in integracija oseb s posebnimi potrebami je ena izmed ključnih komponent trajnostnega razvoja. V projektu PTO skupaj s partnerji iz Reke in Pule promoviramo plavanje kot terapijo za osebe s potrebami in izobražujemo vaditelje plavanja, ki delajo z osebami s posebnimi potrebami. Organizirali smo seminar v Arja vasi in Festival plavanja na Rogli, sodelovali smo na podobnih dogodkih na Hrvaškem. S temi dejavnostmi smo prispevali izboljšanju kakovosti življenja oseb s posebnimi potrebami, njihovih staršev in skrbnikov ter lokalne skupnosti, v kateri živijo te osebe. Istočasno smo razvili dobre odnose s partnerji iz Hrvaške in tako postavili temelje za bodoče sodelovanje na tem pomembnem področju trajnostnega razvoja. STENCIL omrežje za promocijo znanosti Razvoj znanosti je pomemben element trajnostnega razvoja, še posebej pa novačenje mladih, da se odločijo za poklicno kariero na področju znanosti. STENCIL je projekt, ki ga izvaja 21 izvajalcev iz 9-ih držav v sklopu programa vseživljenjskega učenja (Lifelong Learning Programme) EU. V projektu, skupaj z ostalim partnerji, promoviramo znanost med učenci osnovnih in srednjih šol. Zbiramo pobude na področju promocije znanosti iz Slovenije in jih predstavljamo na spletnem mestu projekta, organiziramo tekmovanja v katerih sodelujejo osnovnošolci, srednješolci in študenti, promoviramo znanost v medijih in pripravljamo razstave. V projektu smo izmenjali izkušnje in pridobili partnerje, s katerimi bomo nadaljevali sodelovanje tudi po končanem projektu. Out of Forty Out of Forty je projekt, ki ga izvajamo s študenti iz držav nekdanje Jugoslavije. Cilj projekta je razviti model trajnostnega razvoja lokalne skupnosti, ki temelji na človeških virih, mladih v povezavi s seniorji (osebami, ki imajo znanja izkušnje in modrost niso pa več aktivne v gospodarskem življenju). Želimo povezati entuziazem in energijo mladih z izkušnjami in modrostjo starejših ter v lokalnih skupnostih razviti dejavnosti, ki temeljijo na načelih trajnostnega razvoja, ne zahtevajo velika vlaganja, lahko pa dajo pomembne pozitivne družbeno-gospodarske učinke. Pilotsko izvajanje s študenti in seniorji iz Tuzle je dalo obetajoče rezultate. 55 56 KOZJANSKI PARK IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: IZPOSTAVLJENI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: Podpisnik deklaracije: direktor mag. Teo Hrvoje Oršanič Od vijeglavke do soka V Kozjanskem parku smo v mesecu juliju 2009 začeli z izvajanjem mednarodnega projekta IPA v okviru programa Čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 z naslovom Od vijeglavke do soka, ki daje nove vsebine, aktivnosti in cilje, ki so povezani z ohranjanjem travniških sadovnjakov. Kozjanski park je prijavitelj in vodilni partner v projektu, katerega partnerji so še Javni zavod Krajinski park Kolpa in na Hrvaškem Javni zavod Nacionalni park Risnjak. S projektom želimo strokovno, upravljavsko in izvedbeno povezati zavarovana območja Kozjanskega parka, Parka Kolpa in NP Risnjak pri prizadevanjih za ohranitev visokodebelnih travniških sadovnjakov kot habitata vrst Nature 2000. Izvedli smo tri praktične prikaze vzgoje, vzdrževanja in rezi visokodebelnega sadnega drevja v sodelovanju z Društvom izviri Dobrina, Društvom Kozjanske jabke in Turističnim kulturnim društvom Pišece, na katere je bila vabljena širša javnost. Lastnikom kmetijskih zemljišč in travniških sadovnjakov smo dali 900 orehovih sejancev z namenom večanja biotske raznovrstnosti v travniških sadovnjakih in preprečevanje erozije na gričevnatih in strmih kmetijskih zemljiščih. Urejali smo kolekcijski sadovnjak na kmetiji Čerček. Od meseca februarja smo na celotnem območju Kozjanskega parka izvajali vrednotenje travniških sadovnjakov po TB metodi s pomočjo študentov in dijakov, ki opravljajo v JZ Kozjanski park praktično delo. Sodelovali smo pri ureditvi drevoreda tradicionalnih sort hrušk med Podčetrtkom in Olimjem. S sodelavci smo opravljali oglede travniških sadovnjakov glede zdravstvenega varstva, obnove, revitalizacije, pridobivanje fotografskega materiala in za potrebe podelitve naziva Carjevič na sadjarskem tronu. Ocenjevali smo delo in sadovnjake 36 lastnikov travniških sadovnjakov. Izoblikovali smo dokument skupne strategije Zavod KSSENA z implementacijo projektov na katerih deluje, pospešuje promocijo in implementacijo ukrepov na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije ter trajnostnega mestnega prometa. Marijina romarska pot V Kozjanskem parku smo v mesecu oktobru 2009 začeli izvajati dvoletni projekt z akronimom Marijina romarska pot, ki je sofinanciran iz operativnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013. Cilj projekta je vzpostavitev 700 km dolge čezmejne Marijine romarske poti, ki bo povezovala Marijina romarska središča in druga Marijina svetišča na projektnem območju. Namen projekta je trasiranje in označitev čezmejne Marijine romarske poti za pohodnike, označitev kulturnih objektov, postavitev informacijskih tabel, ureditev počivališč za romarje, izdaja različnih promocijskih materialov, izdelava skupnih čezmejnih turističnih paketov za romarje. Pilgrimage Europe SI-AT Cilj projekta PILGRIMAGE-EUROPE SI-AT je mrežna povezava obstoječih in novih pobud projektne regije v eno in edinstveno, čez meje segajočo srednjeevropsko romarsko regijo: vzpostavitev in nadaljnji razvoj regionalnih kot tudi čezmejnih zgodovinskih in sodobnih romarskih poti in romarskih ponudb v Sloveniji in Avstriji, skupna, usklajena turistična in kulturna ponudba ustrezne kvalitete, razvoj tržnih ponudb ter skupna mednarodna prodaja. DRUGI PROJEKTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA: - Transnacionalno teritorialno sodelovanje – program Srednja Evropa – TransEcoNet - Rastlinska čistilna naprava - 3. javni poziv LAS OBSOTELJE IN KOZJANSKO« ZA IZBOR PROJEKTOV ZA IZVAJANJE LOKALNE RAZVOJNE STRATEGIJE 2007-2013 - Projekt Zlato jabolko Projekt MOVE S projektom MOVE (program SI-AT Cilj3) so s pomočjo demo centra – Energetsko Samozadostne ulične svetilke, poudarili in vplivali na izkoriščanje obnovljivih virov energije, saj le –te energijo pridobivajo s pomočjo sonca in vetra. KSENNA, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško Podpisnik deklaracije: direktor Boštjan Krajnc EnergyCity S projektom EnergyCity se proučujejo energetska stanja javnih zgradb s pomočjo laserskega skeniranja na podlagi katerega se določijo kriteriji in predlagajo načini obnove oz. rekonstrukcije zgradb v bolj energetsko učinkovite zgradbe. O rezultatih obnovljenih zgradb se uporabniki zgradb obveščajo s pomočjo energetskih izkaznic – display postrov. Le – te so bile izdelane v okviru projekta Cyber display in so se upravljavcem javnih zgradb predstavile in podelile ter pripomogle k odločitvam o rekonstrukciji javnih objektov. 57 Vsebina Uvodna beseda 3 Deklaracij trajnostnega razvoja Savinjske regije 4 Povzetek izvajanja iz poročil podpisnikov 2011/12 Mestna občina Celje Mestna občina Velenje Občina Braslovče 58 6 8 10 Občina Dobje 11 Občina Dobrna 12 Občina Gornji Grad 13 Občina Kozje 14 Občina Laško 15 Občina Ljubno 16 Občina Luče 17 Občina Mozirje 18 Občina Nazarje 19 Občina Podčetrtek 20 Občina Polzela 21 Občina Prebold 22 Občina Rečiča ob Savinji 23 Občina Rogaška Slatina 24 Občina Rogatec 25 Občina Slovenske Konjice 26 Občina Solčava 27 Občina Šentjur 28 Občina Šmarje Pri Jelšah 29 Občina Šmartno ob Paki 30 Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje 31 Šolski center Šentjur 32 Občina Šoštanj 33 Občina Štore 34 Občina Tabor 35 Občina Vitanje 36 Občina Vojnik 37 Občina Vransko 38 Občina Zreče 39 Občina Žalec 40 RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o. 41 Razvojna agencija Savinja 42 Savinjsko-Šaleška območna razvojna agencija, D.O.O. 43 Območno razvojno partnerstvo osrednje Celjsko 44 Razvojna agencija Kozjansko 45 Razvojna agencija Sotla 46 Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje 47 Zavod za Gozdove Slovenije, OE Nazarje 48 Zavod RS za varstvo narave, OE Celje 49 Visoka šola za varstvo okolja 50 Kmetijsko gozdarski zavod Celje 51 Regionalna gospodarska zbornica Celje 52 Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica 53 NT&RC, d.o.o. Celje 54 IPAK-Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij-Stičišče nevladnih organizacij 55 Kozjanski park 56 KSENNA, Zavod energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško 57 RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o. Ulica XIV. divizije 12 3000 Celje telefon.: 03 /589 40 82 faks: 03/ 589 40 83 e-pošta: razvojna.agencija@rasr.si www.rasr.si Podatki: podpisniki Deklaracije in RASR d.o.o. Slikovni material: Arhiv RASR - Regijski koledar Savinjske regije 2012
© Copyright 2024