1. No category

Preventiva na področju
samomora: priporočila za
medije
Eva Dumon in prof. Gwendolyn Portzky
Oddelek za raziskovanje samomora – Univerza v Gentu
Projekt Euregenas je prejel sredstva Evropske unije v okviru programa javnega zdravja za obdobj e
2008-2013. Za vsebino te publikacije v celoti odgovarja avtor; izvajalska agencija ni odgovorna za
kakršno koli morebitno uporabo informacij, vsebovanih v tej publikaciji.
This work is part of EQUITY ACTION which has received funding from the European Union,
in the framework of the Health Programme. The sole responsibility for this work lies with the author
2 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
Preventiva na področju samomora: priporočila za medije.
Eva Dumon in prof. Gwendolyn Portzky
Oddelek za raziskovanje samomora, Univerza v Gentu
Euregenas
2014
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
3 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
Kazalo vsebine
O PROJEKTU EUREGENAS
4
POVZETEK
7
UVOD
8
KLJUČNA DEJSTVA O SAMOMORILNEM VEDENJU
1. Epidemiologija
10
2. Splošna prepričanja
11
3. Razumevanje samomorilnega vedenja
12
POROČANJE O SAMOMORU: PRILOŽNOSTI IN TVEGANJA
Dobre prakse
16
Slabe prakse
18
Kontrolni seznam
20
Primer slabe prakse
21
Primer dobre prakse
22
LITERATURA
10
14
23
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
4 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
O PROJEKTU EUREGENAS
Namen projekta Euregenas je prispevati k preprečevanju samomorilnih misli in samomorilnega
vedenja v Evropi z razvojem in izvajanjem strategij za preprečevanje samomora na regionalnih ravneh,
ki jih lahko Evropska unija uporablja kot primere dobre prakse. Projekt združuje 15 evropskih
partnerjev, ki zastopajo 11 evropskih regij z različnimi izkušnjami na področju preprečevanja
samomora (glej sliko 1).
Slika 1 : Regije, vključene v projekt Euregenas

University Hospital Verona (AOUI-V R) – Italija

Flemish Agency for Care and Health (VAZG) – Belgija

Region Västra Götaland (VGR) – Švedska

Romtens Foundation (ROMTENS) – Romunija


Flanders
National Institute for Health and Welfare (THL) –
Finska
Unit for Suicide Research, University Ghent (UGEN T) –
Belgija

Fundación Intras (INTRAS) – Španija

Servicio Andaluz de Salud (SAS) – Španija


Fundación Pública Andaluza Progreso Y Salud (FPS) –
Španija
Mikkeli University of Applied Sciences (MAMK) –
Finska

Technische Universität Dresden (TUD) – Nemčija

Nacionalni inštitut za javno zdravje OE MB (NIJZ OE MB) – Slovenija

West Sweden (WS) – Švedska

De Leo Fund (DELEOFUND) – Italija

Cumbria County Council (CCC) – Združeno kraljestvo
Ma ribor
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
5 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
V skladu z „Drugim programom ukrepov Skupnosti na področju zdravja“ (Evropska komisija, 2008–
2013, glej http://ec.europa.eu/health/programme/policy/2008-2013/), projekt spodbuja upravljanje
regionalnih grozdov kot inovativne metode za izboljšanje obstoječih storitev.
S spodbujanjem regionalnih intervencij in kampanj, namenjenih tako ciljnim skupinam kot tudi
zainteresiranim stranem, ki niso s področja zdravja, je projekt namenjen izvajanju pakta o duševnem
zdravju v zvezi s:
1) preprečevanjem samomora;
2) destigmatizacijo duševnih motenj;
3) promocijo zdravja mladih.
Posebni cilji projekta Euregenas so naslednji:

opredelitev in popis dobrih praks obstoječih ukrepov in strategij za preprečevanje
samomora na regionalni in lokalni ravni;

izvedba analize potreb zainteresiranih strani;

priprava in razširjanje smernic in orodij za preprečevanje samomora ter strategij
ozaveščanja;

razvoj tehničnih specifikacij za integriran model e-duševnega zdravja, namenjen
preprečevanju samomora;

izboljšanje znanja in zmogljivosti med lokalnimi in regionalnimi strokovnjaki (tj. psihologi,
psihiatri, splošnimi zdravniki).
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
6 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
Projekt je namenjen uresničitvi posebnih ciljev s serijo delovnih paketov (DP). Projekt Euregenas
vključuje osem delovnih paketov: 3 horizontalne delovne pakete, o usklajevanju, razširjanju
oziroma ocenjevanju, in 5 vertikalnih osnovnih delovnih paketov (glej sliko 2).
Slika 2: Osnovni delovni paketi projekta Euregenas
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
7 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
Povzetek
Namen te publikacije je zagotoviti smernice za zaposlene v medijih o tem, kako naj poročajo o
samomoru in samomorilnem vedenju na varen oziroma odgovoren način.
Dokument vključuje štiri glavna poglavja:

Uvod, ki vključuje ozadje tega pripomočka.

Ključna dejstva o samomorilnem vedenju, kot so epidemiološki podatki, splošna prepričanja in
pojasnjevalni model samomorilnega vedenja.

Pregled priložnosti in tveganj pri poročanju o samomorilnem vedenju, ki temelji na novejših
raziskavah ter vključuje uporaben kontrolni seznam.

Primera dobre in slabe prakse poročanja o samomoru.
Zahvala
Ta dokument je pripravil Oddelek za raziskovanje samomora na Univerzi v Gentu (vodilni partner pri
delovnem paketu 6 projekta Euregenas) z dragocenim sodelovanjem drugih partnerjev projekta
Euregenas in lokalnih strokovnjakov za preprečevanje samomora, ki so bili povabljeni, da predložijo
svoje pripombe in povratne informacije.
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
8 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
UVOD
Preprečevanje samomora in mediji
Samomor je v Evropi velik javno- zdravstveni problem, saj je povprečna stopnja samomorilnosti 11,8 na
100.000 prebivalcev (Eurostat, 2010). Preprečevanje samomora zahteva večsektorski pristop in
predstavlja pomembno področje preventive ne samo v zdravstvenem sektorju, temveč tudi v nezdravstvenih sektorjih, kot so na primer mediji.
Vse od sporočila na Facebooku do članka v lokalnem časopisu ali novice na televiziji predstavlja
poročanje o samomoru poseben izziv. Nekateri novinarji o samomoru zaradi strahu pred tem, da bi
povedali kaj narobe, raje ne poročajo. Drugi prevzamejo tveganje in o samomoru poročajo, ne da bi se
popolnoma zavedali, kakšen vpliv lahko ima njihova novica na druge, zlasti na ranljive družbene
skupine. Vendar pa lahko z odločitvijo, da o samomoru ne bomo poročali, zamudimo priložnost za
ozaveščanje o samomoru in povečujemo stigmo. Za odgovorno poročanje o samomoru so potrebna
posebna znanja.
Priporočila za medijske strokovnjake
Na podlagi smernic za medije se zvišuje kakovost poročanja o samomorilnem vedenju
(Niederkrotenthaler in Sonneck, 2007). Na podlagi tega spoznanja so bila v okviru projekta Euregenas
v delovnem paketu 6 razvita priporočila za medijske strokovnjake.
Priporočila v tem dokumentu so namenjena novinarjem in drugim medijskim strokovnjakom s ciljem
nuditi osnovne informacije o samomorilnem vedenju, o dobrih in slabih primerih poročanja ter o
načinih, kako odgovorno poročati o samomoru. Dokument kot tak predstavlja priporočila, kako lahko
medijski strokovnjaki v okviru svojega dela pripomorejo k preprečevanju samomora.
Smernice za medije so dostopne v več jezikih in si jih lahko
snamete na spletni strani www.euregenas.eu
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
9 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
Pričujoča priporočila
temeljijo na pregledu novejše literature o učinkih poročanja o samomoru v
medijih (uporabili smo Web of Scienece, 2000 – 2013) in na pregledu obstoječih smernic za medije.
Priporočila nadalje temeljijo na:

Mednarodnih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije:
http://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/resource_media.pdf

Smernicah za medije Združenega kraljestva, ki jih je razvila organizacija Samaritanci (2013):
http://www.samaritans.org/media-centre/media-guidelines-reporting-suicide

Smernice za medije Flandrije, Belgija, ki jih je razvila organizacija ‘Werkgroep Verder’
(2012): http://www.werkgroepverder.be
Povratne informacije in dopolnitve na priporočila smo pridobili s strani:

Organizacije ‘Werkgroep Verder’, združenja, ki ima izkušnje na področju razvoja priporočil
za medije s področja preprečevanja samomora v Flandriji.

Lokalnih strokovnjakov in deležnikov s področja preprečevanja samomora ter novinarjev
(preko regionalnih mrež, ki so bile oblikovane v petih regijah projekta Euregenas).

Partnerjev projekta Euregenas, strokovnjakov s področja preprečevanja samomora, vse od
oblikovalcev politik do raziskovalcev in zdravstvenega kadra na področju preprečevanja
samomora.

Znanstvenega odbora projekta Euregenas.
Kot dopolnitev temu dokumentu svetujemo pregled regionalnih in nacionalnih
smernic preprečevanja samomora. Posamezne države imajo oblikovane tudi
vire za novinarje. Za popoln seznam obiščite spletno stran Mednarodne
organizacije za preprečevanje samomora:
http://www.iasp.info/resources/Suicide_and_the_Media
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
10 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
KLJUČNA DEJSTVA O SAMOMORILNEM VEDENJU
Samomorilne misli in samomorilno vedenje je mogoče opredeliti kot kompleksen
proces, ki obsega vse od samomorilnega razmišljanja, načrtovanja samomora in poskusa samomora do
smrti zaradi samomora. Samomorilno vedenje je posledica vzajemnega delovanja bioloških, genskih,
družbenih, okoljskih in situacijskih dejavnikov (Hawton in van Heeringen, 2009).
1. Epidemiologija
Samomor je v Evropi velik javno- zdravstveni problem, saj je povprečna stopnja samomorilnosti 11,8
na 100.000 prebivalcev (Eurostat, 2010). Samomor prizadene ljudi vseh starosti, kultur in skupin
prebivalstva. Moški storijo samomor skoraj petkrat pogosteje kot ženske, kar je značilno za vse države
Evropske Unije (Svetovna zdravstvena organizacija).
Poskusi samomora so veliko pogostejši kot samomori. Študije kažejo, da so samomorilna dejanja,
ki se ne končajo s smrtnim izidom, najmanj 10-krat pogostejša kot samomori s smrtnim izidom. V
nasprotju z dokončanimi samomori so poskusi samomora najpogostejši med mladostniki, njihovo
število pa se z leti zmanjšuje (Nock idr., 2008).
Vsak samomor in poskus samomora neposredno ali posredno prizadene tudi druge ljudi. Močno
prizadene
preživele , kot so partnerji, starši, otroci, družina, prijatelji, sodelavci in vrstniki, ki jih je
preminuli zapustil, tako v zadevnem trenutku kot tudi dolgoročno. Ocenjuje se, da vsak samomor
prizadene šest do štirinajst družinskih članov in prijateljev (Clark in Goldney, 2000; Jordan in McIntosh,
2011).
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
11 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
2. Splošna prepričanja
O samomorilnem vedenju obstaja veliko napačnih prepričanj. V nadaljevanju so obravnavana
najpogostejša prepričanja.
Samomora ni mogoče preprečiti
Eno izmed najpogostejših prepričanj o samomorilnem vedenju je, da ga ni mogoče preprečiti. Vendar
pa ima večina ljudi s samomorilnimi nagnjenji mešane občutke glede smrti. Celo hudo depresivne
osebe do zadnjega trenutka kolebajo med željo po življenju in končanjem svoje bolečine. Poleg tega
obstajajo znanstveni dokazi o tem, da imajo številne intervencije preprečevalni učinek.
Pogovor z nekom o samomoru povečuje tveganje za samomorilno vedenje
Če oseba izraža samomorilne misli, se tega ne sme obravnavati kot zgolj potrebo po pozornosti,
temveč kot izraz bolečine, ki kaže, da je oseba obupana in čuti močno čustveno bolečino. Govorjenje o
samomorilnih mislih in načrtih ne povečuje samomorilnih namenov ali brezupnosti. Nasprotno, odprt
pogovor o samomorilnih nagnjenjih v intimnem okolju je lahko učinkovita preventivna/terapevtska
metoda. Poleg tega lahko pogovor o samomoru s spodbujanjem iskanja pomoči reši življenje. Za
ozaveščanje o samomoru v medijih vas vabimo, da preberete pričujoče smernice.
Samomor je normalna reakcija na nenormalno situacijo
Samomor ni normalna ustrezna reakcija na npr. ekstremne dejavnike stresa v življenju . Samomor je
neobičajna in neustrezna reakcija na dokaj normalno situacijo. Vsakdo se mora v življenju spopadati s
stresnimi situacijami ali negativnimi življenjskimi dogodki, ki se pogosto pojavljajo, vendar pa vsak ne
bo razvil samomorilnih misli ali načrtov.
Ljudje, ki govorijo o samomoru, ne bodo naredili ali poskušali narediti
samomora
Večina oseb, ki so poskušale narediti samomor, in žrtve samomora so pred de janjem samomora
izražale samomorilne misli. Zato je zelo pomembno, da se kakršno koli izražanje samomorilnih misli
jemlje resno in da se spodbuja iskanje pomoči.
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
12 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
3. Razumevanje samomorilnega vedenja
Raziskave jasno kažejo, da je samomorilno vedenje zelo kompleksna in večstranska težava.
Samomorilno vedenje nima nikoli enega samega vzroka in se vedno razvije zaradi medsebojnega
vplivanja dejavnikov tveganja v kombinaciji s pomanjkanjem varovalnih dejavnikov.
Dejavniki tveganja vključujejo značilnosti, ki povečujejo verjetnost, da bo posameznik razmišljal
o samomoru, ga poskušal narediti ali ga naredil. Med dejavnike tveganja sodijo: psihiatrična bolezen
(npr. depresivna motnja, motnja, povezana z uživanjem psihoaktivnih snovi), somatska bolezen (npr.
zdravstvena stanja, ki povzročajo kronično bolečino), zgodnje negativne življenjske izkušnje (npr.
izguba starša v zgodnjem otroštvu, zloraba), osebne lastnosti (npr. brezupnost, impulzivnost) in
predhodno samomorilno vedenje. Dejavniki tveganja tekom življenja posameznika niso statični.
Varovalni dejavniki
vključujejo značilnosti, ki zmanjšujejo verjetnost, da bodo posamezniki
razmišljali o samomoru, ga poskušali narediti ali ga naredili. Primeri možnih varovalnih dejavnikov so:
pozitivna samopodoba, ustrezno reševanje težav, iskanje pomoči, družbena podpora …
Model, opisan na sliki 3, kaže integriran biopsihosocialni model, ki temelji na vplivu, ki ga imajo
lahko biološki, psihološki, psihiatrični in družbeni dejavniki tveganja na razvoj samomorilnega
vedenja. Model se osredotoča na tri ključne dejavnike:

dejavnike, odvisne od značaja, kot so genski, biološki in psihološki dejavniki (npr. motnje
serotonina, osebnostne in kognitivne psihološke motnje);

značilnosti, odvisne od stanja, kot so depresija in brezupnost, na katere vplivajo dejavniki
stresa v življenju (npr. gospodarska kriza, socialni problemi, nasilje v družini) ali duševna
motnja;

mejne dejavnike, ki lahko povečujejo tveganje ali imajo varovalni učinek. Na primer,
dostopnost nevarnih sredstev lahko poveča samomorilno vedenje, dostopen zdravstveni
sistem pa lahko varuje osebe in jih odvrača od samomorilnega vedenja.
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
13 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
14 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
POROČANJE O SAMOMORU: PRILOŽNOSTI IN TVEGANJA
Poročanje o samomoru prinaša visoko tveganje; lahko zvišuje verjetnost, da bodo ljudje razvili
samomorilno vedenje. Pregled literature in metaanalize so jasno pokazale, da poročanje o samomoru
lahko zvišuje stopnjo samomorilnosti v populaciji (Pirkis and Blood, 2001; Sisask and Värnik, 2012; Stack,
2000; Stack, 2005). Pogostejše kot je poročanje o samomoru v medijih, višje je tveganje za
dvig samomorilne stopnje (Chen idr., 2011; Pirkis idr., 2006; Stack, 2000).
Izraz
»WERTHER-jev učinek«* se uporablja za opis učinka, ki ga ima lahko poročanje
na ranljive družbene skupine. Za posameznike, ki so že v samomorilnem procesu, lahko
poročanje o samomoru učinkuje kot sprožilec za izvedbo samomorilnega vedenja (glej
pojasnjevalni model na str. 13).
Zlasti,
ko
je
razkrita
metoda
*Werther se nanaša na glavni literarni
samomora, novica zvišuje tveganje,
lik
da se bodo posamezniki te metode
mladega Wertherja (1174). Izdaja te
tudi poslužili. Nadalje, ob poročanju o
knjige je bila močno povezana s
samomoru slavne osebnosti, se lahko
porastom samomorilnega vedenja, saj
tveganje za posnemanje vedenja
so
v
Goethejevi
ljudje
posnemali
samomor in se
zviša še toliko bolj v primeru, ko se
knjigi
Trpljenje
Wertherjev
v svojih poslovilnih
pismih celo sklicevali na knjigo. Knjiga
posameznik identificira s to slavno
je bila v 18-tem stoletju v številnih
osebnostjo.
državah prepovedana.
ZNAČILNOSTI UČINKA POSNEMANJA

Posnemanje vedenja je bolj pogosto, ko je oseba, ki je storila samomor slavna osebnost ali
ženska (Stack, 2005).

Najbolj ranljivi za posnemanje samomora so mladi ljudje (Huh idr., 2009).

Močan učinek posnemanja je značilen za depresivne paciente (Cheng idr., 2007).

Posnemanje je bolj pogosto, če se oseba npr. po spolu ali letih identificira z žrtvijo samomora
(Yip idr., 2006).
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
15 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
Vendar pa ima lahko poročanje o samomoru tudi varovalni vpliv, saj ljudi odvrača
od samomorilnega vedenja, kar pogosto imenujemo kot
»PAPAGEN-ov
učinek«*
Raziskave so pokazale, da ko v ospredje
postavimo
zgodbe
ljudi,
ki
so
preživele
samomorilno krizo ali ki opisujejo pozitivne
strategije
spoprijemanja,
obstaja
pozitivna
*Papageno
se nanaša na lik
Papagena
v
Mozartovi
“Čarobna
piščal”.
Papageno
s
V
opera
zgodbi
podporo
svojih
povezava z znižanjem samomorilne stopnje
prijateljev premaga samomorilno
(Niederkrotenthaler idr., 2010).
krizo.
[Photo by Ken Howard]
OB UPOŠTEVANJU ŠKODLJIVIH DEJAVNIKOV TVEGANJA IN OB REDKIH
VAROVALNIH DEJAVNIKIH POROČANJA O SAMOMORU:
- Sprva dvakrat premislite: je ta novica vredna poročanja?
- V novice vedno vključite varovalni vidik (glej dobre prakse na str. 17).
- Ko se novica nanaša le na samomorilno vedenje in na nič drugega, o njej raje
ne poročajte.
- Vprašajte se: ali je vredno poročati o novici, če s tem zvišujem tveganje?
Kakšne so negativne posledice, če ne boste poročali o tej novice?
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
16 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
DOBRE PRAKSE
 Poročajte o preverjenih
številkah in se držite dejstev
 Novice ne uvrstite

uporabite
na najbolj brana
zanesljive
vire
in
številke
postavite v ustrezni kontekst.

mesta
Ko poročate o stopnjah ali številkah,
Za nacionalna poročila in mednarodno
statistiko ali grafe obiščite spletno stran
SZO:
Izogibajte se uvrščanju novice na
http://www.who.int/topics/suicide/en/
prvo stran časopisa ali na vrh
spletne
strani.
V
primeru

V izogib napačnim interpretacijam in
poročanja na televiziji ali po
nejasnostim natančno opredelite razliko
radiju novice ne poročajte kot
med
prve. Pri poročanju katerekoli
poskusa samomora.
novice v kateremkoli mediju,

stopnjo samomora
in
stopnjo
Številke navajate kot dejstva. Izogibajte se
zlasti ko gre za spletno poročanje
uporabi besed kot “epidemija”, “močen
npr. preko socialnih omrežij kot
porast” itn.
sta Facebook ali Twitter, se

Posvetujte se z regionalnimi/ lokalnimi
izogibajte besedi “samomor” v
strokovnjaki ali obiščite spletne strani za
naslovu.
preventivo samomora, da se prepričate o
pravilni terminologiji*.
*Preživeli so lahko občutljivi do določene terminologije, in sicer ob opisovanju samomora kot
»uspešnega« ali »uspelega« (če se je končal s smrtjo) ali kot »neuspešnega« ali »neuspelega« (če za
rezultat ni imel smrti). Bolje je govoriti dokončanem samomoru ali o poskusu samomora.
Image courtesy of Janaka Dharmasena and Gualberto107 at FreeDigitalPhotos.net
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
17 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
DOBRE PRAKSE
 Poudarite, da je samomor
posledica delovanja več
dejavnikov
Poročanje o samomoru je priložnost, da
javnost
seznanite
s
kompleksnostjo
samomora. Samomor ima več vzrokov in
nepravilno je reči, da je nekdo naredil
samomor zaradi enega razloga. Poudarite
razliko
med
vzroki
in
sprožilci
(glej
pojasnjevalni model na str. 13).
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
18 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
 Poudarite, da je samomor
preprečljiv
Vključite
pozitivno
sporočilo.
Izpostavite
varovalne dejavnike in se osredotočite na to,
kako lahko osebe premagajo krizo, kar lahko
učinkuje kot varovalni učinek (glej str. 15).
Kadar je možno, lahko prosite za mnenje
strokovnjaka s področja duševnega zdravja.
Prav tako se lahko posvetujete z ustanovami s
področja duševnega zdravja in preprečevanja
samomora v vaši regiji ali državi.
 Ovrzite mite
Trudite se ovreči mite kot so “samomora se

Spoštujte občutke oseb,
ki žalujejo po samomoru
ne da preprečiti” in “ osebe, ki govorijo o
samomoru, ne bodo storile samomora” (glej
str. 11 za več mitov).
Vselej upoštevajte učinek, ki ga lahko ima
novica na osebe, ki so izgubile bližnjega
zaradi samomora. Preživeli izgubo zaradi
 Usmerite na nadaljnjo
samomora občutijo kot širok razpon
strokovno pomoč
čustev, sram, zanikanje ali krivdo. Še več,
izpostavljeni so večjemu tveganju, da tudi
Spodbujajte
sami razvijejo samomorilno vedenje. Zato
spregovorijo o svojih težavah. Sporočajte
je priporočljivo, da se to ranljivo skupino
informacije o strokovnih pomočeh. Nikoli
zaščiti in upošteva želje žalujočih ter
ne pozabite navesti kontaktnih podatkov
spoštuje njihovo zasebnost in zasebnost
telefona v duševni stiski, spletnih strani ali
njihovih sorodnikov.
institucij za pomoč osebam, potrebnim
ljudi,
da
v
skrbi
zase
pomoči.
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
19 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
SLABE PRAKSE
POSEBNA PREVIDNOST je
potrebna pri poročanju o
samomoru SL AVNIH
OSE BNOS TI
 Izogibajte se razkrivanju
Kadar slavna oseba, kot npr.
metode in lokacije (poskusa)
znani
samomora
igralec ali športnik umre zaradi
voditelj,
samomora,
Čeprav ni enostavno, poročanje o samomoru brez
informacije o metodi samomora ali brez omembe
lokacije, ni nemogoče. In če upoštevamo tveganje,
se je vredno potruditi.
Raziskave
jasno
METODI,
je
zanimanje
javnosti veliko. Žal raziskave iz
številnih držav kažejo (Evropa,
Azija, ZDA), da ima poročanje
o samomoru slavne osebnosti
kažejo,
poročanje
opisom,
zelo močan vpliv in zvišuje
poimenovanjem ali natančno navedbo odmerka
Yip, 2009; Niederkrotenthaler
zdravil, spodbuja samomorilno ogrožene osebe k
idr., 2012). Samomor slavnih
samomorilnemu vedenju. Zlasti kadar je metoda
osebnosti
enostavno dostopna, kakor tudi če je “nova” ali
dolgoročni negativni učinek na
nenavadna.
samomorilne misli tako pri
se
natančnim
o
tveganje za posnemanje (Fu in
osebe
z
da
s
Enako velja za
npr.
glasbenik,
LOKACIJO samomora. Ranljive
tako
lahko
prej
zatečejo
k
samomorilnemu vedenju. V zvezi s tem se je
posebej potrebno izogibati označevanju lokacij kot
»samomorilne«. Raziskava v Nemčiji in Švici je
pokazala, da se je po poročanju o samomoru na
železnici in samomoru s skokom v globino,
pogostost te metode samomora značilno zvišala
ima lahko
celo
ranljivih kot tudi ne-ranljivih
posameznikih (Fu in Yip, 2007;
Hegerl idr., 2013).
Poskusite omejiti škodo tako,
da izbere dobre prakse v tej
publikaciji
in
se
izogibate
vnovičnemu poročanju vedno
istega samomora.
(Kunrath idr., 2011; Reisch in Michel, 2005).
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
20 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
POSEBNA
POZORNOST je
potrebna pri
poročanju o
NENAVADNEM
samomoru
SLABE PRAKSE
 Izogibajte se uporabi (eksplicitnih)
Čeprav
fotografij
se
samomori,
nenavadni
kot
npr.
z
Z novico, v kateri so uporabljene (eksplicitne ) fotografije,
uporabo
se
izogibajte
samomor na nenavadnem
fotografijam, ki prikazujejo mesto (poskusa) samomora in
mestu ali samomor zelo
metode samomora (katerekoli). Prav tako se izogibajte
mlade osebe, zdijo zanimivi
objavi poslovilnih pisem in fotografij žrtev samomora (ali
in vredni poročanja, ima
njihovih bližnjih ter očividcev).
obveščanje o njih lahko
lažje
identificiramo.
Še
zlasti
se
zelo
Koreji

dramatiziranju samomora
NORMALIZIRANJU samomora. Kadar
tveganje
poročanje
o
posnemanja.
epidemiji,
Prav
tako
zvišuje
se
še
tveganje
izogibajte
in
natančnih
metodah
samomora
sledilo veliko
posnemanj
samomorilnih
Poskušajte
s
omejevati
škodo s tem, da odgovorno
Izogibajte se DRAMATIZIRANJU samomora. Poročanje o
ali
smrtih
kaj je “varno poročanje”.
preprečevati.
samomorilnosti,
o
tem, kaj je “novica” in tem,
samomor ni rešitev in da ga je možno in potrebno
stopnje
poročanju
krhkim ravnotežjem med
za
samomorilno vedenje pri njih samih. Vedno poudarite, da
zviševanju
V
Novinarji se soočajo
bodo ljudje samomor videli kot možno pot spoprijemanja
zvišuje
učinek.
idr., 2009).
rešitev stresne življenjske situacije, obstaja verjetnost, da
kar
je
metode,
vedenj med mladimi (Huh
samomor predstavljate kot normalno in razumljivo
s težavami v življenju,
močan
nenavadnih
Izogibajte se normaliziranju in
Izogibajte se
nove
poročate in se izogibate
slabše
vedno vnovičnih poročanjih
učinka
o istem samomoru.
opisovanju
samomora kot o junaškem ali romantičnem dejanju.
Raziskave kažejo, da se število samomorov zviša, če
mediji smrt zaradi samomora opisujejo kot romantično ali
Image courtesy of Kromkrathog at FreeDigitalPhotos.net
dramatično (Sudak in Sudak, 2005).
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
21 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
KONTROLNI SEZNAM
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
22 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
PRIMER SLABE PRAKSE
ŠE EN SAMOMOR V KANALU
Včeraj je še ena ženska končala svoje življenje.
V zadnjih mesecih je most v bližini mestne
tržnice postal samomorilno mesto.
©Photo by Herlinde Noppe
Potem ko je J___ Horvat (26) v baru Figa spila štiri kozarce viskija, je odšla v svoje stanovanje in pogoltnila še 20 tablet aspirina .
Vzela je svoje kolo in se peljala proti mostu v bližini mestne tržnice, s katerega je v trenutku obupa skočila in se utopila. V njenem
poslovilnem pismu (glej naslednjo stran) je opisala svoje bedno življenje, v katerem se je sklicevala na nedavno dramatično
prekinitev zveze s partnerjem ter o problemih trpinčenja na delovnem mestu (bila je učiteljica). Njena smrt je za njeno družino in
prijatelje, ki jih je zapustila, tragedija, vendar pa se je to zdela edina logična rešitev za trpeče življenje, ki ga je imela.
Zakaj je to primer slabe prakse:
1. Samomor je omenjen v naslovu.
2. Prikazana je fotografija mesta samomora ter objavljeno je poslovilno pismo.
3. Uporabljen je preveč natančen opis: opisano je samomorilno vedenje po korakih, vključujoč metodo in mesto,
prav tako je omenjeno ime, starost in delovno mesto žrtve.
4. Samomor je dramatiziran z uporabo besed kot so “ še en”, “samomorilno mesto”, “nemogoče”, “dramatično”,
“tragedija”.
5. Vključuje natančen opis življenjskih okoliščin (kar povečuje možnost identifikacije) in ne poudarja, da je
samomor posledica delovanja več dejavnikov.
6. Niso navedeni kontaktni podatki do služb za pomoč v duševni stiski.
7. Zaključek vsebuje dramatično brezupno sporočilo, ki sporoča, da samomora ni mogoče preprečiti in da je edina
možna rešitev v taki situaciji.
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
23 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
PRIMER DOBRE PRAKSE
* primer novice je izmišljen, zato ni naved enih
kontaktnih podatkov do tega progra ma
DELUJMO PREVENTIVNO
Včeraj je starejši moški v domu za starejše storil samomor. Novejše raziskave kažejo,
da so starejši izpostavljeni večjemu tveganju za samomor kot druge starostne
skupine. Oblasti se soočajo s težkim izzivom: kako promovirati duševno zdravje in
preprečevati samomor pri starejših?
Novi državni preventivni program »Delujmo preventivno«
se osredotoča na ranljive družbene skupine. Sprejete
bodo nove inciative z namenom izboljšati prepoznavo
samomorilnih misli in vedenj pri starejših ter vzpostaviti
specifične mreže pomoči za starejše. Karla Dobrovec,
izkušena psihologinja na področju dela s starejšimi, je
izpostavila težave na tem področju: »Pogosto
podcenjujemo širok razpon čustev, ki jih imajo sta rejši.
Problem ni le v tem, da starejši o svojih depresivnih in
samomorilnih misli ne govorijo, ampak tudi v tem, da se
nam zdi depresija pri starejših nekaj no rmalnega.
Čas je, da vsak znak vza memo resno. Pozo rno poslušajte
in se s starejšimi pogovarjajte o njihovih mislih in
občutkih ter ne zmanjšujte po mena morebitnih
samomorilnih misli.«
Na naslednji strani lahko preberete pričevanja starejših
oseb o svojih načinih spoprijemanja z osamljenostjo ali
zdravstvenih težavah v svojem življenju. Če razmišljate o
samomoru ali bi se radi pogovorili o tem, kako pomagati
sorodniku, pokličite Klic v duševni stiski:
Za več informacij o državnem preventivnem programu
obiščite: *
Zakaj je to primer dobre prakse:
NAGRADE ZA MEDIJE!
1. Samomor ni omenjen v naslovu.
2. Niso vključene (senzacionalistične) fotografije.
V
nekaterih
državah
3. Gre za kratek opis dejstev brez omembe metode
Avstralija, Belgija in Danska) v
s
(npr.
samomora. Okoliščine mesta samomora so sicer navedene,
skladu
smernicami
vendar brez natančnih informacij.
organizirajo medijske nagrade
4. Samomor ni ne normaliziran ne dramatiziran.
novinarjem
za
odgovorno
5. Novica vključuje sporočilo, da samomor lahko preprečimo.
poročanje
o
samomoru.
6. Novica vključuje pozitivna (varovalna) pričevanja in mnenja
Preverite
ali
vaša
država
podeljuje nagrade za medije,
strokovnjakov.
7. Novica vključuje kontaktne podatke do telefona v duševni
poiščite
še
več
primerov
odgovornega poročanja in se
stiski in preventivnega programa.
potegujte za nagrado!
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
24 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
LITERATURA
Chen, Y.Y., Chen, F., & Yip, P.S. (2011). The impact of media reporting of suicide on actual suicides in
Taiwan, 2002–05. J. Epidemiol. Community Health, 65, 934-940.
Cheng, A.T., Hawton, K., Chen, T.H., Yen, A.M., Chang, J.C., Chong, M.Y., Liu, C.Y., Lee, Y., Teng, P.R., &
Chen, L.C. (2007). The influence of media reporting of a celebrity suicide on suicidal behavior in
patients with a history of depressive disorder. J. Affect. Disord., 103, 69-75.
Clark, S. E., & Goldney, R. D. (2000). The impact of suicide on relatives and friends. In K. Hawton & K.
van Heeringen (Eds.), International handbook of suicide and attempted suicide (pp. 467–484).
Chichester, UK: Wiley & Sons.
Eurostat, statistics ‘death due to suicide’. Available on: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/ Accessed
February 2014.
Fu, K.W., & Yip, P.S.F. (2007). Long-term impact of celebrity suicide on suicidal ideation: Results from a
population-based study. J. Epidemiol. Community Health, 61, 540-546.
Fu, K.W., & Yip, P.S.F. (2009). Estimating the risk for suicide following the suicide deaths of 3 Asian
entertainment celebrities: A meta-analytic approach. J. Clin.Psychiatry, 70, 869-878.
Hawton, K., & van Heeringen, K. (2009). Suicide. Lancet, 373, 1372-1381.
Hegerl, U., Koburger, N., Rummel-Kluge, C., Gravert, C., Walden, M., & Mergl, R. (2013). One followed
by many? Long-term effects of a celebrity suicide on the number of suicidal acts on the German
railway net. Journal of Affective Disorders, 146 (1), 39-44.
Huh, G.Y., Jo, G.R., Kim, K.H., Ahn, Y.W., & Lee, S.Y. (2009). Imitative suicide by burning charcoal in the
southeastern region of Korea: The influence of mass media reporting. Leg. Med. (Tokyo), 11(Suppl 1),
S563-S564.
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
25 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
Jordan, J. R., & McIntosh, J. L. (2011). Suicide bereavement: Why study survivors of suicide loss? In J. R.
Jordan & J. L. McIntosh (Eds.), Grief after suicide. Understanding the consequences and caring for the
survivors (pp. 3–17). New York, NY: Taylor and Francis.
Kunrath, S., Baumert, J.,& Ladwig, K.H. (2011). Increasing railway suicide acts after media coverage of a
fatal railway accident? An ecological study of 747 suicidal acts. J. Epidemiol. Community Health, 65,
825-828.
Mann, J.J., Apter, A., Bertolote, J., Beautrais, A., Currier, D., Haas, A., Hegerl, U., Lonnqvist, J., Malone,
K., Marusic, A., Mehlum, L., Patton, G., Phillips, M., Rutz, W., Rihmer, Z., Schmidtke, A., Shaffer, D.,
Silverman, M., Takahashi, Y., Varnik, A., Wasserman, D., Yip, P., & Hendin, H. (2005). Suicide
prevention strategies: a systematic review. JAMA, 294, 2064-2074.
Niederkrotenthaler, T., Fu, K., Yip, P.S.F., Fong, D.Y.T., Stack, S., Chent, Q., & Pirkis, J. (2012). Changes
in suicide rates following media reports on celebrity suicide: a meta-analysis. Journal of Epidemiology
and Community Health, 66, 1037–1042.
Niederkrotenthaler, T., & Sonneck, G. (2007). Assessing the impact of media guidelines for reporting
on suicides in Austria: interrupted time series analysis. Australian and New Zealand Journal of
Psychiatry 2007, 41(5), 419-428.
Niederkrotenthaler, T., Voracek, M., Herberth, A., Till, B., Strauss, M., Etzersdorfer, E., Eisenwort, B., &
Sonneck, G. (2010). Role of media reports in completed and prevented suicide: Werther v. Papageno
effects. The Britisch Journal of Psychiatry, 197, 234-243.
Nock, M.K., Borges, G., Bromet, E.J., Cha, C.B., Kessler, R.C., & Lee, S. (2008). Suicide and Suicidal
Behavior. Epidemiologic Reviews, 30 (1), 133-154.
Pirkis, J., & Blood, R.W. (2001). Suicide and the media: (1) Reportage in nonfictional media. Crisis,
22(4), 146-154.
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
26 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
Pirkis, J.E., Burgess, P.M., Francis, C., Blood, R.W., & Jolley, D.J. (2006). The relationship between media
reporting of suicide and actual suicide in Australia. Social Science & Medicine, 62 (11), 2874-2886.
Reisch, T., & Michel, K. (2005). Securing a suicide hot spot: Effects of a safely net at the Bern Muenster
Terrace. Suicide Life Threat. Behav., 35, 460-467.
Sisask, M., & Värnik, A. (2012). Media roles in suicide prevention: a systematic review. International
Journal of Environmental Research and Public Health; 9, 123-138.
Stack, S. (2000). Media impacts on suicide: A quantitative review of 293 findings. Social Science
Quarterly, 81(4), 957-972.
Stack, S. (2005). Suicide in the media: a quantitative review of studies based on non-fictional stories.
Suicide and Life Threatening Behaviour, 35(2), 121-33.
Sudak, H.S., & Sudak, D.M. (2005). The media and suicide. Acad. Psychiatry, 29, 495-499.
The Samaritans (2013). Samaritans’ Media Guidelines for Reporting Suicide. Available on:
http://www.samaritans.org/media-centre/media-guidelines-reporting-suicide
Accessed
October
2013.
van Heeringen, C. (2001). Suicide in adolescents. International Clinical Psychopharmacology, 16 (2), S1S6.
Werkgroep Verder (2013). Als journalist kan je levens redden. Mediarichtlijnen inzake zelfoding.
Available on: http://www.werkgroepverder.be Accessed October 2013.
World Health Organization / Europe. Mental health - Data and statistics. Retrieved February 2014
from:
http://www.euro.who.int/en/health-topics/noncommunicable-diseases/mental-health/data-andstatistics
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu
27 of 27  Suicide Prevention Toolkit for Media Professionals_NIJZ
World Health Organization. Preventing suicide: a resource for media professionals. Available on:
http://www.who.int/mental_health/prevention/suicide/resource_media.pdf Accessed October
2013.
Yip, P.S.F., Fu, K.W., Yang, K.C.T., Ip, B.Y.T., Chan, C.L.W., Chen, E.Y.H., Lee, D.T.S., Law, F.Y.W., &
Hawton, K. (2006). The effects of a celebrity suicide on suicide rates in Hong Kong. J. Affect. Disord., 93,
245-252.
www.euregenas.eu
Contract number 20101203
www.euregenas.eu