MALČKI BRALČKI št. 41 sreda, 19. februarja 2014 17 editors@primorske.si Ko bom velika, bom tudi jaz Rdeča vila ali krvodajalka prostovoljka BRALČKARIJE Podariti najdragocenejše Poučno potepanje Medved in Miška 2 Napisala: Majda Koren Ilustriral: Bojan Jurc Založil: Zadruga novi Matajur, 2013 Cena: 15 evrov Območna organizacija Rdečega križa Piran vsako leto prireja predstavitev krvodajalstva po šolah in vrtcih. Foto: Maja Pertič Gombač Medved in Miška, prikupna lika, ki v stripu izhajata v reviji Galeb, sta zaživela že v drugi slikanici. Tokrat se podata po Sloveniji, kjer na poti odkrivata njene znamenitosti, bogato naravno in kulturno dediščino, ki je preprosto predstavljena in tako razumljiva tudi najmlajšim. Pot začneta v pustnem Trstu, nato obiščeta še Golico, Škofjo loko, primorske novice Pohorje in druge kraje, kjer so poudarjene predvsem posamezne značilnosti, denimo, suha roba v Ribnici, mlin na Muri, Tartini v Piranu, pa legende, kakršne so Kralj Matjaž na Peci, Jezernik in Uršula na Cerkniškem jezeru in druge zanimivosti, ki zaznamujejo posamezne kraje. Knjiga je s svojim poučnim značajem svojevrstno povabilo na pot. MPG PIRAN * Januarja sem se prvič kot krvodajalka prostovoljka vključila v ta program in obiskala Vrtec Mornarček v Piranu, Barčico v Portorožu, skupino Metuljčki v Svetem Petru, Zvezdice v Sečovljah in učence Osnovne šole Sečovlje. Otrokom vrtcev in prvih razredov sem predstavila pomembnost krvodajalstva in prostovoljstva s pravljico O Rdeči Kapljici, ki sem jo napisala ob tej priložnosti. Da bi si zgodbo čim bolj zapomnili, sem prišla oblečena v Rdečo vilo. Otroci so bili najprej presenečeni, nato so se v pravljico hitro vživeli in že smo pravljico skupaj zaigrali. Nagajiva Rdeča vila je svojemu največjemu zrcalu Morju, v katerega se je tako rada vedno gledala, ukradla tri najdragocenejše kapljice. Deževno kapljico, slano kapljico in grenko kapljico, solzo veselja in radosti, je Rdeča vila podarila ljudem. S pravljico o Rdeči Kapljici o pomembnost krvodajalstva in prostovoljstva Morje je zahtevalo od Rdeče vile, da tudi sama ljudem podari najdragocenejše, kar ima. Ko smo z otroki ugibali, kaj to je, smo ugotovili, da je to njena rdeča kapljica krvi. Tako je Rdeča vila postala krvodajalka. Z otroki smo se potem igrali igrico Krvne skupine A, B, AB, O, kjer so se morali med seboj iskati in združiti. Ob igri so spoznavali krvne skupine, način dajanja krvi ter odgovora na vprašanji, kdo in kdaj lahko postane krvodajalec. Najpomembneje pa je bilo, da so otroci že mnogo zanimivega o krvodajalstvu povedali sami. Pri višjih razredih osnovne šole smo se pogovarjali o zgodovini, motivih za krvodajalstvo, prostovoljstvu, postopkih odjema krvi in rekorderjih v krvodajalstvu. Ob podatkih o krvodajalstvu v svetu in pri nas, so se vključevali v razgovor tako, da nam je na koncu skoraj vedno zmanjkalo časa. Zaključili smo s kvizom o kr- vodajalstvu, v katerem so ob zabavi, zopet razdeljeni v krvne skupine, pokazali svoje znanje. Hvala vsem otrokom, učencem, vzgojiteljicam in učiteljicam za resnično lep sprejem in sodelovanje. Tudi jaz sem vesela, da sem lahko delila svoje izkušnje krvodajalstva z mladimi. Verjamem, da se bodo nekateri med njimi pridružili mnogim plemenitim slovenskim krvodajalcem, prostovoljcem. IRENA DOLINŠEK
© Copyright 2025