1. No category

SOUTH EAST
EUROPE
Transnational Cooperation Programme
Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa.
www.southeast-europe.net
Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij.
Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor.
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V
PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA
(ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
www.natreg.eu
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
SMERNICE
1 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
Priporočilo za MAREGA, M., URATARIČ, N. Smernice za vključevanje
citiranje: deležnikov v pripravo načrtov upravljanja (za)varovanih
SOUTH EAST
območij. Regionalni center za okolje za srednjo in
EUROPE
Transnational Cooperation Programme
vzhodno Evropo, podružnica Ljubljana. Ljubljana
Izdajatelj:
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Avtorji:
Milena Marega, Nina Uratarič
Datum:
April 2011
S M EDelovni
R Nsklop:
I C E3.3 Razvoj smernic
prevod
ZASlovenski
VKLJUČEVANJE
V
Henrik Ciglič
in lektoriranje: Nina Uratarič, DELEŽNIKOV
PRIPRAVO
UPRAVLJANJA
Gregor Danev, Amela
Smajić Hodžić
Pregled in revizija:NAČRTOV
(ZA)VAROVANIH
OBMOČIJ
ZAVOD
Slika na naslovnici: arhiv AGNATURE,
Oblikovanje,
Avtorji: Milena Marega, Nina Uratarič
prelomi: AvantGuarde Design, Beograd, Srbija
Datum: April 2011
Tisk: Zlatna knjiga plus, Jagodina, Srbija
Projekt NATREG financira program transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa.
www.southeast-europe.net
Publikacija izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE ni odgovorno za
kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij.
Tiskanje publikacije sta omogočila Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo Republike
Slovenije za okolje in prostor.
Delovni sklop: 3.3. Razvoj smernic
Število izvodov: 100
Viri
· Spletna stran projekta NATREG http://www.natreg.eu
· NATREG platforma Pohorje http://www.natreg.eu/pohorje/
· The Guide to Effective Participation / The A-Z of Effective Participation
http://www.partnerships.org.uk/guide/AZpartic.html
· Working space on Protected Areas and Governance – Governance, Participation, Equity and
Benefit Sharing http://protectedareasandgovernance.groupsite.com/main/summary
· Creative Techniques: Clustering
http://www.gabrielerico.com/home/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1
· Effective Meetings http://www.effectivemeetings.com/
SMERNICE
3 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 2
Project code:
Starting date:
Ending date:
Project WEB site address:
Lead partner organisation:
Project manager:
E-mail:
Telephone number:
Title of the deliverable:
WP/activity related to
the deliverable:
Type (internal or restricted
or public):
WP leader:
Activity leader:
Editor(s)/Author(s):
E-mail:
Telephone number:
Javno
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Milena Marega, Nina Uratarič
milena.marega@rec-lj.si
+386 1 426 96 51
AKRONIMI IN OKRAJŠAVE
VZO
SWOT
JSIMPA
MP
NATREG
(Za)varovano območje
Analiza prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti
Enotna strategija za integrirano upravljanje z (za)varovanimi območji
Načrt upravljanja
Kako upravljati (za) varovana območja narave, da bodo postala priložnost
za trajnostni razvoj
KAZALO
I Uvod
II. Izhodišča
III. Identifikacija in analiza deležnikov
IV. Različne ravni vključevanja deležnikov
V. Orodja za obveščanje, posvetovanje in sprejemanje odločitev
VI. Izzivi in tveganja pri vključevanju deležnikov
VII. Spremljanje in vrednotenje procesa sodelovanja – kazalci uspešnosti
VIII. Namen in cilji vključevanja deležnikov v upravljanje (za)varovanih območij
IX. Praktične smernice za vključevanje deležnikov v proces priprave načrtov
upravljanja na NATREG-ovih pilotnih območjih
NATREG-ov pristop
Preplet faz načrtovanja z dejavnostmi vključevanja deležnikov
1. faza načrtovanja upravljanja: Predhodno načrtovanje
Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja
2. faza načrtovanja upravljanja: Zbiranje in analiza podatkov
Vzorčni primer Pohorje – Zbiranje in analiza podatkov
3. faza upravljavskega načrtovanja: Priprava osnutka načrta upravljanja
Vzorčni primer Pohorje – Priprava osnutka načrta upravljanja
X. Literatura in viri
4
5
8
12
13
15
16
17
17
17
19
20
20
24
26
28
29
31
DEVELOPMENT WITH NATURE
DEVELOPMENT WITH NATURE
Project acronym:
Project title:
DELIVERABLE SUMMARY
PROJECT INFORMATION
NATREG
Kako upravljati (za)varovana območja, da bodo postala priložnost
za trajnostni razvoj
SEE/A/479/2.3/X
11.03.2009
31. 7. 2011
www.natreg.eu
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Gregor Danev
gregor.danev@zrsvn.si
00 386 1 23 09 532
DELIVERABLE INFORMATION
Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo načrtov
upravljanja (za)varovanih območij
WP 3 - Enotna strategija za integrirano upravljanje
z (za)varovanimi območji
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 4
SMERNICE
5 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
DEVELOPMENT WITH NATURE
I. UVOD
Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo integriranih načrtov upravljanja za
(za)varovana območja so ene izmed petih dokumentov ENOTNE STRATEGIJE ZA
UPRAVLJANJE Z (ZA)VAROVANIMI OBMOČJI (JSIMPA), katere namen je pomagati
NATREG-ovim projektnim partnerjem pri načrtovanju upravljanja (za)varovanih
območij. Slonijo na prepričanju, da je načrtovanje upravljanja (za)varovanih
območij najuspešnejše takrat, ko so ključni deležniki – še posebej lokalni
prebivalci – obveščeni in vključeni v proces načrtovanja, tako da se z načrtom
upravljanja poistovetijo in tudi nadalje sodelujejo pri izvedbi upravljavskih
ukrepov.
Glavni namen tega dokumenta je zagotoviti strateške smernice in praktična orodja
za vključevanje deležnikov v proces načrtovanja upravljanja.
Glavni cilji smernic so:
· zagotoviti enotno razumevanje pomena vključevanja deležnikov;
· za NATREG-ova (za)varovana območja definirati skupne cilje in pristope
vključevanja deležnikov v načrtovanje upravljanja in izvajanje;
· zagotoviti smernice za pripravo/načrtovanje vključevanja deležnikov v procese
načrtovanja upravljanja;
· identificirati tako ovire kot potrebe za krepitev zmogljivosti ('capacity-building');
· podpreti dosledno vrednotenje procesa vključevanja deležnikov z identifikacijo
kazalnikov.
Dokument sestoji iz dveh delov. Prvi del je pretežno teoretičen; njegov namen
je zagotoviti enotno razumevanje pomena sodelovanja deležnikov v omenjenih
procesih. Podaja osnovna načela sodelovanja deležnikov v načrtovanju upravljanja
ter definicijo širšega pomena deležnikov in njihovega vključevanja v kontekstu
dobrega upravljanja (za)varovanih območij. Hkrati predstavlja priložnosti in ovire,
glavna načela, načine za identifikacijo deležnikov kot tudi različne ravni in orodja
za njihovo vključevanje. Zaključi pa s predstavitvijo kazalnikov za spremljanje in
vrednotenje izvedenih načrtovalskih procesov.
Drugi del vsebuje smernice, kako vključevanje deležnikov na NATREG-ovih
pilotnih območjih izpeljati v praksi. Na osnovi projektnih ciljev daje priporočila za
povezovanje faz načrtovanja upravljanja z dejavnostmi vključevanja deležnikov.
Za vsako fazo načrtovanja podaja opis pomena vključevanja deležnikov, skupaj s
predlogi, kako to izpeljati v praksi.
Da bi dosegli načrtovane naravovarstvene cilje, je treba upoštevati specifičnosti,
lokalne razmere in tradicije vsakega pilotnega območja. To pomeni, da pristop
„en model za vse“ ni ustrezen. Na osnovi teh smernic je potrebno za vsako pilotno
območje določiti najustreznejši, za točno to območje specifični načrtovalski proces.
1. del: Splošni vidiki sodelovanja deležnikov
II. IZHODIŠČA
»Načrtovanje je intelektualna ali ‹umska› komponenta procesa naravovarstvenega upravljanja.
To je sam po sebi dinamičen, ponavljajoč se proces. Gre za spoznavanje stvari, ki so pomembne,
in za odločanje o tem, kaj želimo doseči in kaj moramo za to tudi storiti. Pri načrtovanju gre za
povezovanje tega procesa z drugimi, tako da lahko dosežemo določen dogovor; gre za komunikacijo
in učenje. Je najpomembnejša izmed vseh dejavnosti naravovarstvenega upravljanja.
Načrtovanje upravljanja mora biti vse vključujoč proces. Vsakogar, ki je kakorkoli vključen v
upravljanje nekega območja, oziroma bodo/bi lahko upravljavske odločitve nanj kakorkoli vplivale,
je treba upoštevati in, kadar mogoče in primerno, vključiti v proces odločanja.«
Citat iz knjige „Načrtovanje naravovarstvenega upravljanja“ Mika Alexandra kar najbolje
ponazarja pomen vključevanja deležnikov v načrtovanje upravljanja. Vključevanje deležnikov je
na splošno priznano kot mehanizem, ki lahko pomaga pri ohranjanju in učinkovitem upravljanju
(za)varovanih območij, saj tesni odnosi med upravljavci območij in lokalnimi deležniki
pomembno prispevajo k reševanju zapletenih načrtovalskih vprašanj. Danes se soočamo z
zahtevnim izzivom, kako na najboljši možni način uravnotežiti razvoj in naravovarstvo, hkrati pa
tudi, kako najti ravnotežje med okoljskimi, družbenimi in ekonomskimi potenciali (za)varovanih
območij. Eden izmed predpogojev za doseganje tega ravnotežja so dobri odnosi in obojestransko
zaupanje med deležniki, ki pa jih lahko še izboljšamo, če te deležnike spodbudimo k sodelovanju
pri načrtovanju in uresničevanju procesov.
Diana Pound v knjigi “Ekosistemski pristop – kaj to pomeni v praksi?” pravi, da je za
uresničevanje eko-sistemskega pristopa potrebno povezovanje ljudi z zelo različnimi interesi
in strokovnimi znanji, pri čemer bodo to znanje delili med seboj in razvili skupno razumevanje.
To vključuje različne discipline, različne sektorje in različne interese tistih, ki živijo in delajo v
obravnavanem ekosistemu. Šele ko se to res zgodi, je mogoče najti medsebojno sprejemljive
poti naprej in ekosistem pravično upravljati.
Vsekakor potrebujemo premik v razumevanju sprejemanja odločitev. Na splošno se premalo
zavedamo, kako način, na katerega se odločitve sprejmejo, vpliva na to, kakšne odločitve
bodo sprejete. Slab proces odločanja, ki odtujuje deležnike ali ignorira nekatere oblike
znanja, bo prinesel slabe rezultate, pa naj bodo znanstvene informacije ali strokovne podlage
še tako dobri.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 6
Vključevanje deležnikov je orodje, ki lokalnim prebivalcem omogoča, da sodelujejo pri
načrtovanju in oblikovanju inovativnih rešitev za lokalne probleme. Proces vključevanja jim daje
možnost, da izrazijo svoja mnenja, ustvarja priložnost za razprave, jim daje moč, da sodelujejo pri
sprejemanju odločitev, in zagotavlja, da se deležniki s temi odločitvami poistovetijo (jih vzamejo za
svoje). Z vključevanjem dobijo priložnost, da so dobro obveščeni, da se učijo in preudarjajo. Pri tem
pa različni deležniki komunicirajo ne le s tistimi, ki odločitve sprejemajo, marveč tudi med seboj.
DEVELOPMENT WITH NATURE
NATREG-ov pristop k vključevanju deležnikov
K skupnemu načrtovanju upravljanja je po Eurosite-ovem Priročniku za načrtovanje upravljanja
(Management Planning Toolkit), je mogoče pristopiti na različne načine:
· s posvetovanjem še pred začetkom priprave načrtov;
· s sodelovanjem med celotnim procesom načrtovanja;
· s posvetovanji v različnih fazah priprave načrtov;
· s posvetovanji o zaključenih načrtih.
NATREG-ov pristop kot najustreznejši način zagovarja posvetovanje v različnih fazah priprave
upravljavskih načrtov, saj le-ta hkrati tudi najbolj spoštuje določila Aarhuške konvencije o dostopu
do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do varstva pravic v okoljskih zadevah
(Aarhus Convention On Access To Information, Public Participation In Decision-making And Access
To Justice In Environmental Matters) in določila Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki upravljanje
kopnega, voda in živih virov opredeljuje kot predmet družbene izbire.
NATREG-ov pristop poudarja, da je za uspeh procesa vključevanja nadvse pomembno obveščanje
in vključevanje deležnikov v zgodnji fazi, saj se s tem okrepi njihovo zaupanje v prihodnje
dejavnosti. Deležnike je potrebno vključiti, ko so različne možnosti še odprte, in z vključevanjem
nadaljevati skozi celoten proces načrtovanja. Če so deležniki vključeni v pozni fazi procesa ali
pa v fazi, ko so odločitve že sprejete, se lahko počutijo izigrane in izgubijo zaupanje. V takšnih
primerih je boljše, da k sodelovanju sploh ne pristopimo.
(NATREG-ov pristop k vključevanju deležnikov je opisan v 2. delu tega dokumenta.)
Koristi in pomanjkljivosti vključevanja deležnikov
Največja korist sodelovanja deležnikov pri načrtovanju upravljanja je boljša kakovost načrtov
upravljanja. Kot zapisano v IUCN-ovih Smernicah za načrtovanje upravljanja (za)varovanih
območij, so koristi naslednje:
· močnejše poistovetenje;
· večja podpora načrtu upravljanja;
· povezanost naravovarstvenega načrtovanja z razvojnim načrtovanjem;
· dobra obveščenost.
Vključevanje deležnikov vnaša v načrtovalski proces seznanjanje s problemi in potrebami,
spodbuja državljane k izražanju mnenj o predlaganih možnostih, omogoča razprave o
SMERNICE
7 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
alternativnih rešitvah in zagotavlja priložnost, da javnost razpravlja o zapletenih vprašanjih in
jih hkrati tudi razume. Omogoča kakovostnejše odločitve in ustvarja skupno osnovo za usklajeno
delovanje. Izboljšuje zavedanje o vedenjskih ravnanj, pomaga pri poenotenju pogledov ter
povečuje javno podporo in družbeno sprejemljivost. Vključevanje deležnikov tudi povečuje
legitimnost načrtovanja in sprejemanja odločitev, saj omogoča dialog in razmišljanje o različnih
problemih. Prav tako omogoča povratne informacije deležnikov o sprejemljivosti in uporabnosti
upravljavskih ukrepov. Vključevanje deležnikov je zahteven proces, pri katerem pogosto
naletimo na različne ovire, ki so največkrat povezane s pomanjkanjem zmogljivosti in veščin
za sodelovanje, s težavami pri doseganju konsenza, s podaljševanjem načrtovalskega procesa
zaradi vključitve deležnikov ter s povečanimi stroški.
(Več o teh ovirah lahko preberete v poglavju Izzivi in tveganja pri vključevanju deležnikov.)
Načela sodelovanja deležnikov
Nadvse pomembna za uspešno vključevanje deležnikov so naslednja glavna načela:
· Učinkovitost: Načelo ‚učinkovitosti‘ terja jasne in dobro oblikovane postopke kot tudi načrt
vključevanja deležnikov, kar zadeva obveščanje, posvetovanja in aktivno sodelovanje pri
sprejemanju odločitev.
· Vključenost in preglednost: To načelo terja odprtost in preglednost procesa ter vključitev široke
palete udeležencev iz skupnosti. Poseben poudarek na pravilni identifikaciji glavnih deležnikov
in ustrezno prilagojenih posvetovanjih.
· Dejanski vpliv: Načelo ‚dejanskega vpliva‘ zahteva, da se v celoti upoštevajo pogledi deležnikov
ter da imajo resničen učinek na razvoj in izvedbo načrtov. Kadar pa deležniki nimajo jasne vloge
ali ni gotovo, da lahko vplivajo na odločitve, njihova vključitev ni smiselna, saj lahko prinese le
negativne učinke.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 8
III. IDENTIFIKACIJA IN ANALIZA DELEŽNIKOV
Deležnik je katerikoli posameznik, skupina ali organizacija, ki živi znotraj vplivnega
območja, ali na katero/ega utegne upravljavska odločitev oz. ukrep vplivati, ter katerikoli
posameznik, skupina ali organizacija, ki utegne vplivati na upravljanje območja.
DEVELOPMENT WITH NATURE
Na splošno so deležniki v procesu sodelovanja zastopani v okviru naslednjih treh glavnih skupin:
· javni sektor,
· poslovni sektor, in
· civilna družba.
Jasno sliko o tem, kdo so primerni deležniki, najučinkoviteje dobimo z analizo deležnikov,
kar pomeni, da identificiramo vse potencialne deležnike, določimo razlike med različnimi
kategorijami deležnikov ter raziščemo povezave z (za)varovanim območjem in deležniki ter
tudi med deležniki samimi. Analiza deležnikov omogoča rangiranje deležnikov glede na njihove
interese in potencialni vpliv na proces načrtovanja.
Slika 1: Diagram razvršča deležnike glede na stopnjo, do katere lahko vplivajo na problem/upravljavski ukrep
ali pa so vpliva deležni sami.
Tabela 1: Deležniki, ki so praviloma vključeni v vodenje (za)varovanega območja, so:
Javni sektor
ministrstvo za okolje
ministrstvo za kmetijstvo
druga ministrstva
regionalna vlada
lokalne oblasti
lokalne javne agencije /
službe
upravljavci zaščitenih območij
agencije za
regionalni razvoj
partnerska telesa
predstavniki kmetijskega
sektorja
predstavniki gozdarskega
sektorja
predstavniki turističnega
sektorja
prostorski načrtovalci
Poslovni sektor
nacionalna poslovna
združenja
glavni delodajalci
Civilna družba
naravovarstvene in okoljske
nevladne organizacije
lastniki zemljišč
zasebni finančniki
mednarodna/nacionalna
podjetja
regionalna/
lokalna podjetja
lokalna poslovna
združenja
mala podjetja
sindikati
lokalne interesne skupine
trgovci na drobno
lokalni prebivalci
javna storitvena podjetja (npr.
elektrika, telekom)
……
mediji
organizacije
lokalnih skupnosti
obiskovalci
Drugo
raziskovalni zavodi
univerze
šole
izvedenci z
drugih območij
ustanove
vzgojne inštitucije
……
inženirji/izvajalci
transportni operaterji/
oskrbovalci
svetovalci
…..
prometni načrtovalci
Pri razvijanju participativnega procesa moramo jasno vedeti, na koga bodo oz. bi lahko sprejete
odločitve in ukrepi vplivali ter tudi, kdo lahko vpliva na samo oblikovanje odločitev ter na
kasnejše izvajanje le-teh.
Preden se lotimo procesa vključevanja, moramo natančno identificirati glavne deležnike,
kajti zelo pomembno je, da zagotovimo zastopanost vseh tistih, na katere bo določen ukrep
neposredno ali posredno vplival. Poleg tega pa identificiramo tudi vse tiste, ki lahko s svojimi
znanji, pozicijo ali zaradi drugih dejavnikov vplivajo bodisi na načrtovanje bodisi na kasnejšo
izvedbo odločitev (načrt upravljanja).
Vir: Journal of Environmental Management: Who’s in and why? A typology of stakeholder analysis methods
for natural resource management
Analizo deležnikov lahko pripravimo v matrični obliki, na kateri so predstavljeni interesi, dejanska
vloga, moč, odgovornost, zmogljivosti za sodelovanje in potencialni prispevek deležnikov k
načrtovanju in uresničevanju upravljavskih ukrepov.
Matrica v Tabeli 2 prikazuje primer analize deležnikov na naslednji strani.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
9 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 10
Tabela 2:
Matrica analize deležnikov
Deležniki
Kontakti
(po
kategorijah)
Poslanstvo,
odgovornosti,
povezane z ZO
Človeški in
drugi viri,
povezani z ZO
Potekajoče
dejavnosti,
projekti,
procesi,
povezani z ZO
Stopnja, do katere
lahko vplivajo
ali pa so vpliva
deležni zaradi
načrtovanja/
upravljanja z ZO
DEVELOPMENT WITH NATURE
Deležniki iz javnega sektorja
Deležniki iz zasebnega sektorja
Civilna družba
Potencialna vloga deležnikov v procesu načrtovanja upravljanja (za)varovanega
območja (ZO):
· Ključni – deležniki z velikim interesom in vplivom.
· Vplivneži – zelo vplivni deležniki, a z majhnimi interesi; ker pomenijo določeno tveganje, jim
je potrebno posvetiti posebno pozornost.
· Subjekti – deležniki z velikimi interesi, a majhnim vplivom; navadno pripravljeni ponuditi
podporo, a imajo prešibke sposobnosti, da bi bilo čutiti njihov vpliv (potrebujejo spodbudo);
lahko postanejo vplivni s sklepanjem zavezništev z drugimi deležniki.
· Množica – deležniki z malo interesa ali vpliva na želene rezultate; majhna potreba po njihovem
mnenju ali vključevanju.
(Vir: Journal of Environmental Management: Who’s in and why? A typology of stakeholder analysis
methods for natural resource management)
Interesi, povezani z Povezave z drugimi Potencialna vloga v Zaželeni načini
Druge pripombe upravljanjem ZO
deležniki
procesu načrtovanja vklju-čevanja,
nasveti
in upravljanja ZO
potreba po podpori
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
11 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
SMERNICE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 12
SMERNICE
13 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
Metode za identifikacijo deležnikov
V. ORODJA ZA OBVEŠČANJE, POSVETOVANJE IN SPREJEMANJE ODLOČITEV
Za identifikacijo deležnikov lahko uporabimo več pristopov, kot na primer:
· strokovna mnenja,
· ciljne skupine,
· razgovore,
· samo-prijave zainteresiranih,
· dogodke,
· izdelavo seznama možnih/najverjetnejših deležnikov ali
· kombinacije le-teh.
Ponavadi med procesom, ko se analiza še nadaljuje, dodajamo nove deležnike.
Na voljo so številna orodja in njihove kombinacije za obveščanje, posvetovanje in aktivno
sodelovanje pri sprejemanju odločitev. Izbor metod in orodij je odvisen od ciljev in učinkov, ki jih
želimo s procesom participacije doseči:
· če se želeni učinki nanašajo na ozaveščanje in izobraževanje javnosti, zadostujejo orodja za
obveščanje;
· če želimo od državljanov dobiti povratno informacijo, bomo izbrali posvetovalna orodja;
· če je želeni učinek vključiti deležnike vključiti v oblikovanje novih odločitev, uporabimo orodja
za aktivno participacijo.
Identifikacija deležnikov je mogoča le takrat, ko je jasen celoten kontekst načrtovalskega procesa in ko
je jasno definiran namen, ki ga želimo doseči z vključevanjem deležnikov. Le tako lahko identificiramo
tiste, ki so bodisi kakorkoli deležni vpliva bodisi lahko vplivajo na odločitve, povezane z načrtovanjem
upravljanja. Če tega ne vemo, je težko določiti, katere deležnike bi morali povabiti k sodelovanju.
a. Orodja za obveščanje
Pomembno je tudi upoštevati, da se v različnih fazah načrtovalskega procesa po potrebi lahko
posvetujemo z različnimi deležniki: nekaterih faze načrtovanja zahtevajo vključevanje vseh
deležnikov, nekatere pa le določenih deležniških skupin za presojanje o specifičnih zadevah.
Ustrezno zagotavljanje informacij je predpogoj za kakršnokoli sodelovanje, saj se ‚informirane
odločitve‘ lahko sprejemajo le na osnovi ustreznih informacij. Da bi lahko učinkovito sodelovali
pri procesu, potrebujejo deležniki dvojno informacijo, ki sestoji iz:
· tehnične informacije, povezane z načrtom upravljanja, in
· informacije o participativnem procesu, ki vsebujejo cilje vključevanja deležnikov, koledar
posvetovalnih dogodkov, razpoložljivo pomoč deležnikom za sodelovanje, načine, kako bodo
pripombe upoštevane, itd.
Po tem, ko smo deležnike dodobra analizirali, moramo ugotoviti, kdaj in kako naj le-ti postanejo del
participativnega procesa in kako njihovo sodelovanje najučinkoviteje vključiti v načrtovalski proces.
Cilji obveščanja (ozaveščanja in izobraževanja) obsegajo pripravo ustreznih informativnih gradiv,
ki bodo izbrani ciljni javnosti razumljiva.
To je opisano v načrtu vključevanja, ki upošteva cilje vključevanja in značilnosti določenih
deležniških skupin ter sloneč na tem definira ustrezne tehnike in orodja za obveščanje,
posvetovanje in aktivno sodelovanje deležnikov pri sprejemanju odločitev.
Deležnike lahko dosežemo z različnimi komunikacijskimi orodji, vsekakor pa je potrebno skrbno
razmisliti o izbiri ustreznih orodij in kanalov za doseganje specifičnih deležnikov, še posebej
mladine in ranljivih skupin.
IV. RAZLIČNE RAVNI VKLJUČEVANJA DELEŽNIKOV
Izbiramo lahko med različnimi nivoji participacije:
1. Zagotavljanje informacij – najnižja raven participacije; enosmeren proces od zgoraj navzdol, s
katerim zainteresirane redno obveščamo;
2. Posvetovanje – korak več od obveščanja; z deležniki potekajo pogovori, njihovi pogledi so
zabeleženi, a ne nujno tudi upoštevani in realizirani;
3. Skupno odločanje – tisti, na katere bodo odločitve vplivale, so povabljeni, da aktivno
sodelujejo pri sprejemanju odločitev;
4. Skupno delovanje – deležniki so vključeni v uresničevanje odločitev;
5. Podpiranje interesov neodvisnih skupnosti – to je najvišja raven sodelovanja, kjer lokalna
oblast omogoči, da interesne skupine v skupnosti razvijejo svoje lastne strategije in uresničijo
sprejete odločitve.
Orodja za zagotavljanje informacij:
· pasivno zagotavljanje dostopa do informacij na osnovi zahtev deležnikov:
- spletni portal,
- interno upravljanje informacij,
- katalogi, registri,
- “vprašanja in odgovori”(Q&A), …
· aktivno zagotavljanje informacij prek različnih informativnih gradiv ali publikacij:
- uradni dokumenti,
- pripravljalne uredbe in pravni dokumenti,
- poročila,
- pisma,
- informativne pole,
- priročniki, vodniki, letaki, brošure, posterji,
- okrožnice,
- avdio trakovi, filmi, igre ...
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 14
DEVELOPMENT WITH NATURE
Informacijska orodja moramo izbirati tako, da ustrezajo določenim ciljem. Prav tako moramo poskrbeti,
da so informacije, ki so namenjene določeni javnosti, le-tej privlačne in da jo dejansko dosežejo.
Komunikacijski kanali:
· neposredni kanali:
- izjave/govori,
- direktno pošiljanje,
- spletne tehnike (informativne strani, novice) in na spletu temelječi forumi (klepetalnice,
ankete, javne informacijske table, on-line povratne informacije),
- telefonske informacijske linije ter popisi in intervjuji,
- informacijska središča in stojnice,
- lastne prireditve in razstave,
- oglaševanje;
· posredni kanali:
- sporočila za medije,
- tiskovne konference in intervjuji,
- radijske in TV prireditve, napovedi in oglasi.
-
SMERNICE
15 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
c. Orodja za aktivno sodelovanje pri sprejemanju odločitev
Orodja za aktivno sodelovanje omogočajo deležnikom uveljavljanje pomembnega vpliva na
sprejemanje odločitev, čeprav imajo zadnjo besedo še vedno odločevalci. Ta orodja so pomembna za
opozarjanje na specifična vprašanja in stališča, ki zadevajo določene probleme, in pri pripravi priporočil.
Orodja za aktivno sodelovanje:
· konference soglasja,
· državljanske porote,
· delovne skupine,
· oblikovanje vizij in scenarijev,
· forumi deležnikov,
· in drugi načini dialoga.
Natančnejši opisi teh orodij so na voljo v naslednjih dokumentih:
· OECD Handbook on information, consultation and public participation in policy-making;
· Community Planning Handbook, Nick Wates; Communityplanning.net.
b. Posvetovalna orodja
VI. IZZIVI IN TVEGANJA PRI VKLJUČEVANJU DELEŽNIKOV
Posvetovanja z deležniki so še posebno pomembna pri obravnavanju obstoječih problemov,
oblikovanju vizij, iskanju alternativnih rešitev in scenarijev, določanju posebnih ciljev ter pri
vrednostnih ocenah. Glede na cilje, ki jih želimo doseči, lahko vključitev deležnikov pomeni velik
ali majhen del dejavnosti v katerikoli določeni fazi. Deležniki lahko prek posvetovanja neposredno
vplivajo na sprejemanje odločitev. Do povratne informacije deležnikov lahko pridemo pasivno
brez zahteve zanje, ali pa aktivno s povabilom, da se odzovejo.
Razlogov, zakaj je vključevanje deležnikov tako zahtevna naloga, je več. Med najpomembnejšimi
je zagotovo pomanjkanje razumevanja, zaupanja, znanja pa tudi kulture in spretnosti na
obeh straneh – tako deležnikov kot tistih, ki odločitve sprejemajo. Iz nedavnih izkušenj lahko
opozorimo na nekatera tveganja, ki bi lahko še bolj otežila vključevalni proces, in jih je zato
potrebno upoštevati že na izhodišču vsakega načrtovanja vključevanja deležnikov.
Orodja za nezahtevane povratne informacije:
· pisemski nabiralniki,
· analitična poročila.
Orodja za zahtevane povratne informacije (kadar deležnike prosimo za njihova mnenja):
· anketiranje, poslušanje in poročanje,
· razprave v ciljnih skupinah,
· popisi,
· javnomnenjske raziskave,
· vključitev posameznih deležnikov v posvetovalna telesa,
· delavnice, seminarji, konference,
· javne razprave,
· neobvezujoči referendumi,
· 'dnevi odprtih vrat',
· državljanski odbori,
· svetovalni odbori, itd.
· Politična volja in zavezanost sta predpogoja za spoštovanje načel in pravil vključevanja
deležnikov. Brez te zavezanosti za najvišji ravni vključujočega procesa ni mogoče uspešno
izpeljati.
· Dvomi o participaciji – še vedno prevladujeta skepticizem in nezaupanje med deležniki in
odločevalci.
· Lokalni prebivalci kot šibka deležniška skupina – medtem ko so deležniki iz javnega in
poslovnega sektorja močnejši in že uveljavljeni v procesih načrtovanja in sprejemanja odločitev,
se državljani s tem šele na novo srečujejo. Še posebno v srednji in vzhodni Evropi imamo na
tem področju zelo malo izkušenj oziroma dobrih praks. Lokalni prebivalci namreč pogosto
ostajajo zunaj procesov načrtovanja in sprejemanja odločitev, zato za kakovostno sodelovanje
razumljivo potrebujejo dodatno podporo. Če prebivalci niso organizirani v interesnih skupinah
in nimajo svojih predstavnikov, je težko učinkovito nadzirati vključevanje velikega števila
zainteresiranih posameznikov; to terja učinkovito organizacijo, izurjene moderatorje in več časa
za posvetovalni proces.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 16
· Jasni cilji in nameni v izogib nerealističnim pričakovanjem deležnikov – če cilji in nameni
vključujočega načrtovanja niso jasni, lahko naletimo na velike težave in celo spore. Razlika med
zadevami, o katerih se ne moremo pogajati, in zadevami, za katere je prispevek deležnikov
zelo pomemben za proces načrtovanja, mora biti zelo jasno predstavljena, če se želimo izogniti
pričakovanjem, ki jih ni mogoče izpolniti.
DEVELOPMENT WITH NATURE
· Zasebni interes je pogosto postavljen pred javni interes – deležniki pogosto dajejo prednost
zasebnemu kot javnemu interesu, kar zagotovo še dodatno otežuje dialog.
· Pomanjkanje motivacije za sodelovanje – če so deležniki vključeni prepogosto, se utegnemo
srečati z ‹utrujenostjo deležnikov›; če so intervali med vključevanji predolgi, pa lahko deležniki
izgubijo interes. Tu in tam se lahko soočimo tudi s pomanjkanjem pripravljenosti za delitev
odgovornosti.
· Uravnotežena zastopanost deležnikov je prvi pogoj za učinkovito sodelovanje – identifikacija
deležnikov, še posebej lokalnih prebivalcev, ki naj bi bili vključeni v procese sodelovanja, je
zahtevna naloga in analiza deležnikov je pri tem lahko koristna. Posebno pozornost je treba
nameniti marginaliziranim skupinam.
· Skrbno upoštevanje želja deležnikov – pripombe in predloge deležnikov je potrebno skrbno
preučiti in morajo biti v končnih odločitvah ustrezno upoštevane. Če pripombe deležnikov
niso upoštevane, je njihovo sodelovanje nesmiselno; vsekakor pa zadnja odločitev pripada
oblastem. Upoštevati je treba tudi, da se zadeve, ki se deležnikom zdijo pomembne, vselej
uvrstijo na dnevni red sestankov.
VII. SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE PROCESA SODELOVANJA
– KAZALCI USPEŠNOSTI
Vključevanje deležnikov zahteva dobro načrtovano komunikacijo, odprt in zanimiv proces
vključevanja, ustrezno izbrane tehnike vključevanja, dobre priložnosti za razprave in
posvetovanja ter podporo tistim deležnikom, ki to potrebujejo. Z učenjem iz izkušenj bomo
izboljšali svoj pristop v prihodnjih procesih. Zato sta nadvse pomembna kritično vrednotenje
procesa in definicija pomembnih kazalcev – izkušnje in lekcije, ki smo se jih naučili, bi morali
uporabiti za boljše delo v prihodnosti.
Za vrednotenje vključevanja deležnikov bodo uporabljeni naslednji parametri:
1. Deležnikom so bile na voljo dvojne informacije (informacije, povezane s tehničnimi vidiki
načrta upravljanja in procesom vključevanja).
2. Obveščanje in proces vključevanja sta se začela v zgodnji fazi, ko so bile različne možnosti še
odprte.
3. V procesu participacije so bili zastopani predstavniki vseh treh glavnih deležniških skupin.
4. Deležnikom je bila zagotovljena ustrezna podpora in jim je omogočila participacijo.
SMERNICE
17 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
5. Posvetovanja so deležnikom omogočila, da so skupaj razpravljali o problemih in rešitvah.
6. Deležnikom so bile predstavljene povratne informacije o obravnavi in vplivu njihovih mnenj in
predlogov.
7. Povečalo se je število dobrih praks vključevanja deležnikov.
8. Povečali so se spretnosti in znanje udeležencev za participacijo.
2. del: Smernice za praktično izvedbo vključevanja deležnikov
v načrtovanje upravljanja NATREG-ovih pilotnih območjih
VIII. NAMEN IN CILJI VKLJUČEVANJA DELEŽNIKOV V UPRAVLJANJE
(ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
Partnerji v projektu NATREG smo se zavezali, da bomo v načrtovanje upravljanja pilotnih območij
vključili deležnike predvsem z namenom, da prepoznamo njihovo razumevanje problemov in
potreb, njihovo vizijo in usmeritve za trajnostne rešitve, pa tudi načine za njihovo sodelovanje pri
izvedbi upravljavskih ukrepov.
Glavni cilji vključevanja deležnikov na NATREG-ovih pilotnih območjih:
· Dvigniti participativno kulturo na vseh NATREG-ovih pilotnih območjih (z obveščanjem in
ozaveščanjem deležnikov, odprtjem posvetovalnih procesov ter z upoštevanjem mnenj in
predlogov deležnikov pri načrtovanja upravljanja);
· Pospešiti sodelovanje med sektorji v načrtovalskem procesu z obveščanjem in vključevanjem
deležnikov iz različnih sektorjev, ki skupaj razpravljajo o vprašanjih in rešitvah glede upravljanja
(za)varovanih območij;
· Prispevati k spreminjanju praks (posebno na lokalni ravni) z razvijanjem partnerskih odnosov
med javno upravo, zasebnim sektorjem in civilno družbo pri uresničevanju trajnostnega
upravljanja. To bo omogočilo razpravo in podporo praksam, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju
(za)varovanih območij ter so namenjene naravovarstvu in reševanju okoljskih problemov.
IX. PRAKTIČNE SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PROCES
PRIPRAVE NAČRTOV UPRAVLJANJA NA NATREG-OVIH PILOTNIH OBMOČJIH
NATREG-ov pristop
Po definiciji Eurosite je vključevanje deležnikov »nekaj, kar počnemo zato, da bi izboljšali
upravljanje območja«. V kontekstu projekta NATREG je vključevanje deležnikov v funkciji priprave
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
19 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
SMERNICE
kakovostnega načrta upravljanja, ki temelji na potrebah in prioritetah deležnikov. Vključujoči
pristop upošteva različne interese in spodbuja vključevanje deležnikov v vseh pogledih
načrtovanja upravljanja.
Vključevanje deležnikov je del celega niza dejavnosti. Komunikacija in posvetovanja z deležniki se
začnejo že zgodaj v pripravljalni fazi načrtovanja in se nadaljujejo skozi celoten proces, oblikujejo
pa se glede na specifična vprašanja, ki so pomembna v vsaki posamezni fazi načrtovanja.
Vključevanje deležnikov namreč ni enako pomembno v vseh fazah načrtovanja – cilji, povezani
z vključevanjem deležnikov, so v različnih fazah različni. Zato moramo upravljavske dejavnosti
načrtovati za vsako fazo posebej z ozirom na te cilje. Pa vendar so najpomembnejši trenutki,
kjer deležniki prispevajo največ, identifikacija problemov in potreb, razvoj vizije ter nabor
upravljavskih ciljev in dejavnosti za reševanje problemov ali zadovoljevanje potreb.
Prvi korak v načrtovanju vključevanja deležnikov je določitev namena vključevanja deležnikov
v načrtu upravljanja, ki je v pripravi, ter določitev specifičnih ciljev in vprašanj, ki so relevantna
za posvetovanje z deležniki v posamezni fazi načrtovanja. Na osnovi ciljev in izzivov za vsako
fazo načrtovanja identificiramo relevantne deležnike, ki bodo vključeni v proces (lahko izdelamo
tudi analizo deležnikov), in izberemo dejavnosti vključevanja, ki so potrebne za dosego teh ciljev
in primerne za specifične skupine deležnikov. Na osnovi ciljev vključevanja in tipov relevantnih
deležnikov se faze načrtovanja prepletejo z dejavnostmi vključevanja (obveščanje in posvetovanje).
Slika 3
Da bi ti koraki načrtovanja kar najbolj ustrezali posameznim NATREG-ovim pilotnim območjem,
jih lahko spremenimo ali prilagodimo.
Preplet faz načrtovanja z dejavnostmi vključevanja deležnikov
Celovit pristop vključevanja deležnikov je predstavljen na sliki 4. Pod vsako fazo načrtovanja je
opis glavnih ciljev/izzivov, pomembnih za posvetovanje z deležniki v posamezni fazi načrtovanja.
Metode in tehnike vključevanja so predstavljene v nadaljevanju besedila.
Slika 4
Rezultati in učinki vsakega posvetovanja z deležniki se integrirajo kot vnosi v naslednjo fazo
načrtovanja, tako kot prikazano na sliki 2.
Slika 2
Z uporabo opisanega pristopa so v nadaljevanju dokumenta (slika 3) predstavljene praktične
smernice za vključevanje deležnikov. Definirane so glede na glavne faze načrtovanja upravljanja
(za)varovanih območij, kot jih navajajo smernice IUCN: World Commission on Protected Areas
(WPCA) and IUCN Guidelines for Management Planning in Protected Areas.
Ta pristop smo uporabili slovenski projektni partnerji (Zavod RS za varstvo narave, Regionalni
center za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z zasebnim podjetjem ALIANTA
d.o.o.) v procesu vključevanja deležnikov v pripravo osnutka načrta upravljanja pilotnega
območja Pohorje, ki je na naslednjih straneh predstavljen kot vzorčni primer Pohorje.
DEVELOPMENT WITH NATURE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 18
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 20
DEVELOPMENT WITH NATURE
1. faza načrtovanja upravljanja: Predhodno načrtovanje
Načrtovanje vključevanja deležnikov je v prvi vrsti odvisno od specifičnih okoliščin in
ravni participativne kulture v določenem pilotnem območju. V tem pogledu je analiza stanja
participativne kulture dobro orodje za seznanitev s tradicijo in prakso v participaciji deležnikov
v neki skupnosti, z najpogosteje uporabljenimi instrumenti za vključevanje deležnikov in še
posebej lokalnih prebivalcev, z zakonodajo in institucionalnimi mehanizmi ter s primeri dobrih
praks vključevanja deležnikov, ki jih je mogoče uporabiti kot primere v prihodnosti.
Drugi pomembni faktor, ki definira vključevanje deležnikov, je niz ciljev, ki jih želimo doseči s
participacijo deležnikov v vsaki fazi načrtovanja. Ko so ti cilji definirani in so hkrati identificirani
tudi vsi deležniki, imamo dobro osnovo za pripravo načrta vključevanja deležnikov.
Dejavnosti vključevanja deležnikov v fazi predhodnega načrtovanja
Načrt vključevanja deležnikov pripravimo s prepletom faz načrtovanja upravljanja z dejavnostmi
vključevanja (obveščanjem in posvetovanjem z deležniki). Tako bodo zainteresirani deležniki jasno
videli, kdaj se bo njihovo sodelovanje začelo in kako bo potekalo.
Koraki v pripravi načrta vključevanja deležnikov so naslednji:
· identifikacija ciljev vključevanja deležnikov;
· identifikacija in analiza deležnikov;
· definiranje specifičnih izzivov/vprašanj, o katerih se je smiselno posvetovati z deležniki, povezovanje
faz načrtovanja upravljanja z dejavnostmi vključevanja, izbira ustreznih tehnik, priprava seznama
in urnika dejavnostmi vključevanja (dejavnosti za obveščanje, posvetovanje in/ali sprejemanje
odločitev) in napoved načrta za vključevanje deležnikov.
Za uspešno organizacijo in koordinacijo procesa je dobro imenovati koordinatorja za vključevanje
deležnikov ter zagotoviti ustrezne finančne vire.
Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja
Predhodno načrtovanje
V prednačrtovalni fazi smo najprej pripravili Načrt za pripravo osnutka načrta upravljanja ZO
Pohorje s podrobnim opisom procesa vključevanja deležnikov, v katerem smo identificirali
cilje vključevanja deležnikov, ki so:
· dvig ravni participativne kulture na Pohorju (obveščanje in ozaveščanje deležnikov,
začetek posvetovalnih procesov ter upoštevanje mnenj in predlogov deležnikov v procesu
načrtovanja upravljanja);
· izboljšati sodelovanje med sektorji v vključujočem procesu načrtovanja z obveščanjem in
vključevanjem deležnikov iz različnih sektorjev, jih povezati med seboj in jim omogočiti, da
skupaj razpravljajo o problemih in rešitvah upravljanja;
· prispevati k spreminjanju praks (še posebej na lokalni ravni) z razvijanjem partnerskih
odnosov med javnim sektorjem, zasebnim sektorjem in civilno družbo pri uresničevanju
trajnostnega upravljanja.
Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja
Identifikacija deležnikov
Naslednji korak je bila identifikacija deležnikov, temu pa je sledila analiza deležnikov, ki je
bila opravljena v dveh fazah. Identifikacijo deležnikov smo naredili projektni partnerji sami s
preprosto tehniko ‘viharjenja možganov’ (brainstorming), pri čemer smo se vprašali, katere so
naše ciljne skupine za načrt upravljanja pilotnega območja Pohorje. Za osnovo smo uporabili
Tabelo 1 iz teh smernic.
Slika 5: Nabor najrazličnejših deležnikov z območja Pohorja, ki smo se jih mogli domisliti.
Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja
Analiza deležnikov
V prvi fazi smo partnerji naredili tudi analizo deležnikov, kar je pomenilo bolj podrobno
razporeditev deležnikov znotraj vnaprej začrtanih ciljnih skupin (slika 6).
Ocenili smo tudi moč in interese naših deležnikov, kar nam je omogočilo, da smo vsaj približno
ugotovili, kateri deležniki so najmočnejši in najbolj vplivni v upravljanju in imajo hkrati največ
interesov v tako rekoč vsem, kar se dogaja na Pohorju.
Potem smo napravili seznam relevantnih deležnikov in njihovih kontaktov (adremo), ki smo
ga v celotnem procesu potrebovali za pošiljanje vabil, publikacij itd.
Slika 6
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
21 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 22
Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja
Naznanilo
V podporo našim dejavnostim smo pripravili informativni letak (slika 9), ki je – poleg poziva
k izpolnitvi vprašalnika – vseboval vse pomembne informacije o nameri za izdelavo načrta
upravljanja, skupaj s shemo o procesu načrtovanja upravljanja, načini za vključevanje
deležnikov in s pojasnilom, kako bodo njihovi predlogi upoštevani. Letak smo poslali vsem
deležnikom in ga objavili na spletni strani Zavoda RS za varstvo narave.
٠maj 2011
٠konec marca 2011
Javne predstavitve
in javna razprava
Projektna delav
nica za predsta
vitev akcijskega
načrta in obliko
vanja zasnov
projektnih idej
٠januar, februar 2011
Skupna zaključna
delavnica SWOT
٠oktober 2010
Preliminarna delavnica
SWOT skozi vprašalnike
٠september 2010

3 regionalne
delavnice za
dokončanje vizije
ter določitev
strateških ciljev in
nabora prioritetnih
aktivnosti v
akcijskem načrtu
2 sektorski
delavnici SWOT
٠junij 2010
Sektorska analiza SWOT
prek intervjujev
٠junij–september 2010
Individualni
stiki z deležniki
ključnimi delež
niki o načrtu
vključevanja
javnosti

Pripravljalna faza
 Posvetovanje

s










Strokovne

podlage
in 

predhodne

analize




3 uvodne
regionalne
delavnice






Aktivnost posvetovanja oziroma soodločanja
Obvestilo o osnutku
pNU
Poročilo o dosedanjem
sodelovanju delež
nikov in o učinkih
sodelovanja
Vabilo na projektno
delavnico
Vabilo na regionalne
delavnice

Poročilo o doseda
njem sodelovanju
deležnikov
Poročilo o dosedanjem
sodelovanju deležnikov
Obvestilo o
akcijskem načrtu
Obvestilo o prvem
osnutku vizije in
prvem naboru
strateških ciljev

Vabilo k sodelovanju pri
izdelavi analize SWOT
Vabilo k
posredovanju
informacij in
mnenj
Obvestilo o
vsebinah analize
stanja
Pismo o nameri
priprave pNU z
vključevanjem
javnosti
Analiza prednosti,
slabosti, nevarnosti
in priložnosti
(analiza SWOT)
Zbiranje
podatkov za
analizo
območja in
stanja
Program
priprave pNU in
načrta
vključevanja
javnosti
Analiza stanja
Faze
Obveščanje
Obvestilo o dosedanjem
sodelovanju deležnikov
Akcijski načrti
Vizija, strateški cilji
in conacija
Osnutek pNU
Končni
osnutek
pNU
Slika 8
Projekt NATREG financira program transnacionalnega teritorialnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa www.southeast-europe.net
Letak izraža izključno mnenja avtorjev; vodstvo programa SEE za vsebino ni odgovorno. Izdal Regionalni center za okolje; junij 2010.


Z anketo smo tudi ugotovili, kakšni so interesi deležnikov in njihovih organizacij glede načrta
upravljanja pilotnega območja Pohorje, in pridobili njihovo mnenje o sodelovanju z drugimi
sektorji (glede na močno ‘sektorsko raznolikost’). Anketirance smo tudi prosili, naj nam
zaupajo stopnjo svoje pripravljenosti za sodelovanje pri izdelavi osnutka načrta upravljanja
pilotnega območja Pohorje in kako v tem vidijo svojo vlogo, kar je prikazano na sliki 8.

ww.natreg.eu
Več informacij: Dr. Jurij Gulič, lokalni koordinator, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor,
Pobreška 20, 2000 Maribor, tel. 02 333 13 74 / 041 731 976; e-pošta: jurij.gulic@zrsvn.si

Podrobnejši načrt vključevanja javnosti
s predvidenimi termini dogodkov si lahko ogledate
v shemi na hrbtni strani.
Predlog procesa izdelave osnutka načrta upravljanja,
skupaj z načrtom vključevanja javnosti, najdete na spletni strani Zavoda RS na varstvo narave www.zrsvn.si

Tega pa se bomo lotili v sodelovanju v Vami,
saj prav Vi z vašimi dejavnostmi sooblikujete vsakodnevni utrip Pohorja!
Kot smo že začeli v letu 2009, bomo tudi v prihodnje organizirali več različnih posvetovanj, delavnic, izobraževanj
in individualnih sestankov, na katerih bomo skupaj z
Vami obravnavali ključne izzive, specifične potrebe in
probleme območja ter oblikovali vizijo, strateške cilje in
prednostne ukrepe akcijskih načrtov.
Shema načrta vključevanja javnosti v proces priprave osnutka Načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje
DEVELOPMENT WITH NATURE
Pohorje je v zadnjem času preobremenjeno z negativnimi vplivi; njihov skupni učinek močno ogroža obstoj celotnega sistema in vrednosti območja. Velik del težav izvira predvsem iz administrativne razdrobljenosti območja, ki botruje pomanjkanju skupnega upravljanja.
Prav zato smo si v okviru projekta NATREG, katerega glavni namen je spodbujati potenciale (za)varovanih območij, kot enega izmed ključnih ciljev zastavili tudi pripravo osnutka Načrta upravljanja
pilotnega območja Pohorje.
Obvestilo o
načrtovanih projektih
Slika 9
Slika 7
Vabilo k izpolnitvi
ankete
Vzorčni primer Pohorje – Faza predhodnega načrtovanja
Za drugo fazo analize deležnikov smo pripravili anketo, jo poslali vsem relevantnim
deležnikom in objavili na projektnih spletnih straneh.
Namen te ankete je bil natančno definirati ključne deležnike, njihovo poslanstvo, mandat/
pristojnosti, obstoječe dejavnosti in odstotek izvedencev, ki le-te izvajajo. Pridobili smo
tudi mnenje deležnikov o tem, kakšen učinek bo imel osnutek načrta upravljanja pilotnega
območja Pohorje nanje ter kako lahko oni in njihove dejavnosti vplivajo na njegovo pripravo.
Slika 7 prikazuje strukturo deležnikov, ki so izpolnili našo anketo.
Spletna podpora
Vsem dejavnostim, povezanim s pripravo osnutka načrta upravljanja, smo zagotovili spletno
podporo na tako imenovani ‘Platformi Pohorje’ (www.natreg.eu/pohorje), kjer so (bile)
deležnikom na voljo vse informacije, od tega, kako lahko v procesu sodelujejo, do vabil in
rezultatov delavnic. Platforma omogoča objavo različnih projektnih idej, o katerih lahko vsi
zainteresirani tudi izrazijo svoje mnenje. Povezava do platforme je bila objavljena tudi na
vseh spletnih straneh okoliških občin
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
23 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 24
2. faza načrtovanja upravljanja: Zbiranje in analiza podatkov
DEVELOPMENT WITH NATURE
Koraki načrtovanja upravljanja v tej fazi so:
1. zbiranje podatkov in identifikacija problemov;
2. vrednotenje informacij o (za)varovanem območju;
3. identifikacija različnih ovir, priložnosti, nevarnosti.
V praksi je (za)varovano območje ustanovljeno na osnovi začetnih podatkov, ki so uporabljeni
za določanje ciljev upravljanja. Zbrani podatki vključujejo informacije o samem območju in
informacije o trendih, ki nanj vplivajo (ter o iz trendov izhajajočih izzivih za upravljanje). Podatki
se navezujejo tako na fizične vidike območja kot na njegovo družbeno/kulturno in ekonomsko
pomembnost.
V procesu zbiranja podatkov lahko poleg strokovnega znanja, ki je osnovni in najpomembnejši
dejavnik v procesu načrtovanja, k predstavitvi stanja in k identifikaciji upravljavskih problemov
pomembno prispeva tudi lokalno znanje. Lokalni prebivalci pogosto vedo o posebnostih območja
več kot izvedenci (npr. o krajevnem rastlinstvu in živalstvu).
Poleg tega pa skupni napori za identifikacijo in oceno problemov, povezanih z naravovarstvom,
rabo zemljišč, varstvom okolja in ekonomskim razvojem, ustvarjajo širše razumevanje in
omogočajo deležnikom, da skupaj poiščejo informacije in podatke, ki bodo uporabljeni pri
načrtovanju ukrepov in rešitev. Na tak način lokalno znanje dopolnjuje podatke in informacije, ki
jih zberejo strokovnjaki z uporabo znanstvenih metod.
Kot navajajo smernice WCPA (Guidelines for Management Planning in Protected Areas), gre
upoštevati tudi možnosti, da se za zbiranje nekaterih podatkov uporabi, in celo plača, znanje
lokalnih deležnikov. Kljub stroškom utegne to biti finančno učinkovito in lahko pospeši tudi
zanimanje deležnikov za sodelovanje pri načrtu upravljanja.
Dejavnosti vključevanja deležnikov v fazi zbiranja in analize podatkov
Najboljši način za zbiranje tovrstnih podatkov je neposreden individualen pristop k deležnikom, ki imajo
specifično znanje oz. podatke, ter prek vprašalnikov, popisov ali tematskih delavnic za skupine deležnikov.
Preden deležnike povabimo k sodelovanju, je potrebno začetek priprave načrta upravljanja javno
naznaniti, skupaj z jasno shemo procesa načrtovanja upravljanja in načini, kako se deležniki lahko v ta
proces vključijo. Poleg tega je treba tudi opisati fazo zbiranja podatkov in potencialno vlogo deležnikov.
Naslednja dva koraka v upravljavskem načrtovanju sta vrednotenje informacij o (za)varovanem
območju in analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Glavni namen vrednotenja
je ugotoviti in razumeti, zakaj je (za)varovano območje sploh pomembno (ocena njegove
pomembnosti). To pomaga pri opisu vrednot, povezanih z (za)varovanim območjem, pojasnjuje,
zakaj je bilo izbrano in identificira njegove koristi za družbo. Vrednotenje vključuje dva vidika: (i)
identifikacijo izjemnih vrednot, ki jih je treba zaščititi; in (ii) opis pomena, ki ga ima zavarovano
območje za lokalno skupnost ali za določene interesne skupine.
SMERNICE
25 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
Namen SWOT-analize je dobiti jasno sliko o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih, ki
so povezane z upravljanjem (za)varovanega območja.
Vrednotenje informacij o (za)varovanem območju mora biti odprt proces. V tej fazi načrtovanja
upravljanja je pomembno, da se zagotovi razumevanje vrednot lokalnih prebivalcev in tudi
vrednot drugih deležnikov v (za)varovanem območju. Le tako namreč načrt upravljanja lahko
natančno upošteva lokalne vrednote in potrebe.
Če načrt upravljanja ne naslovi interesov in skrbi lokalnih prebivalcev, ne bo mogoče zagotoviti
njihove kasnejše podpore pri izvedbi ukrepov. Enako velja za SWOT-analizo – deležniki pomembno
prispevajo k celostnosti te analize, saj so prav oni tisti, ki živijo v in z (za)varovanim območjem.
Dejavnosti vključevanja deležnikov v fazi zbiranja in analize podatkov
Eden izmed mehanizmov, s katerim je mogoče identificirati in opisati vrednote in potrebe lokalnih
deležnikov, je dobro načrtovano in široko posvetovanje z deležniki. To je mogoče izvesti na različne
načine, na primer z anketami, intervjuji ali, še bolje, z različnimi posvetovalnimi dogodki. Večji
posvetovalni dogodek, na katerem vsi ključni deležniki izrazijo svoje poglede in prisluhnejo mnenjem
drugih, lahko predstavlja dodano vrednost k tej fazi načrtovanja upravljanja: ustvarja skupno
razumevanje o tem, zakaj je pomembno in vredno zaščititi in upravljati območje na trajnostni način,
ter tudi začetno zavezanost ključnih deležnikov, da bodo sledili tej poti.
Takšen dogodek, če je seveda dobro organiziran, bi lahko uporabili tudi za pripravo analize prednosti,
slabosti, priložnosti in nevarnosti. Za SWOT-analizo lahko uberemo različne pristope, pomembno
pa je, da je izvedena na posvetovalen način, saj ta analiza pomembno vpliva na prihodnost (za)
varovanega območja in njegovih prebivalcev. Lahko je izpeljana tudi v obliki vprašalnikov, poslanih
ključnim deležnikom, vendar ponavadi interaktivna delavnica prinese precej boljše rezultate.
Najbolj učinkovita pa je kombinacija obeh – vnaprejšnje SWOT-analize in nato delavnice deležnikov
za izvedbo končne SWOT-analize.
Sodelujočim naj bodo na voljo vse osnovne informacije kot tudi podatki, kako bodo mnenja in
predlogi deležnikov uporabljeni v naslednjih fazah načrtovanja.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 26
DEVELOPMENT WITH NATURE
Vzorčni primer Pohorje – Zbiranje in analiza podatkov
Zbiranje podatkov in identifikacija problemov
V fazi zbiranja podatkov smo poleg izdelave več strokovnih študij organizirali tri uvodne
regionalne delavnice z naslovom ‘Razvojne priložnosti za južno/zahodno/vzhodno Pohorje’,
ki so potekale v treh različnih mestih na tem območju in z različnimi deležniki (skupaj 105
udeležencev).
Na delavnicah smo predstavili proces priprave osnutka načrta upravljanja; lokalni deležniki
pa so predstavili svoje poglede na razvoj Pohorja in svoje projekte, vse v iskanju sinergij. Poleg
tega so bile delavnice namenjene tudi zbiranju podatkov za analizo, identificiranju skupnih
vrednot lokalnih deležnikov in poudarjanja pomena naravovarstva.
Poleg tega smo organizirali tudi 20 sestankov z deležniki, ki dobro poznajo to območje in
imajo veliko znanja, potrebnega za kakovostno pripravo osnutka načrta.
Vzorčni primer Pohorje – Zbiranje in analiza podatkov
Samoocena
Pomemben del te faze je bilo tudi vrednotenje (za)varovanega območja. Enodnevno
delavnico z naslovom ‘Samoocena pilotnih območij’ je vodilo podjetje E.C.O. – Inštitut za
ekologijo Celovec. Pri delu smo uporabili aplikacijo ‘IPAM Toolbox’ (http://www.ipam.info/), s
katero je mogoče analizirati razvoj in življenjski cikel nekega (za)varovanega območja: začne
se z osnovno idejo o območju, se nadaljuje s pripravo priročnika za načrtovanje in pozneje s
podrobnim načrtovanjem območja, konča pa z izvedbo, kot prikazuje slika 10.
Namen samoocenjevanja na pilotnem območju je bila izdelava pregledne strukture in
trenutne celostne slike območja. Rezultati naj bi prispevali k sistematičnemu pregledu
dejanskih statusov na območju.
Rezultati samoocene za pilotno območje Pohorje so osvetlili razsežnost območja in veliko
število različnih skupin deležnikov, hkrati pa razkril, da je treba na Pohorju dati poudarek
povezovanju deležnikov in ozaveščanju na področju varstva narave.
Slika 10
SMERNICE
27 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
Vzorčni primer Pohorje – Zbiranje in analiza podatkov
Vključevanje deležnikov v pripravo SWOT-analize
Identifikacija deležnikov je pokazala, da je na Pohorju veliko deležnikov in različnih sektorjev.
Zato smo organizirali predhodne SWOT-delavnice z deležniki iz treh najpomembnejših
sektorjev na tem območju, in sicer gozdarstva in lovstva, kmetijstva ter turizma, kjer smo
skupaj z 62 deležniki identificirali glavne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti
območja. Pri tem delu smo uporabljali tehniki ‘vrtiljak’ in ‘rangiranje’.
Po zaključku teh delavnic smo zbrali vse dejavnike, ki so jih udeleženci označili kot
najpomembnejše v posameznih sektorjih (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti), in
jih uporabili kot osnovo za skupno SWOT-delavnico, na katero smo povabili vse deležnike iz
različnih sektorjev; delavnice se je udeležilo 37 oseb.
Udeležence smo prosili, naj skrbno pregledajo vnaprej pripravljeni izbor prednosti, slabosti,
priložnosti in nevarnosti ter jih bodisi potrdijo bodisi dopolnijo; naslednji korak je bil zopet
‘rangiranje’. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki so jih
udeleženci tokrat označili kot najpomembnejše, so postale rezultati
zadnje skupne SWOT-analize, ki nam je nadalje služila kot osnova za
določanje ciljev.
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 28
3. faza upravljavskega načrtovanja: Priprava osnutka načrta upravljanja
DEVELOPMENT WITH NATURE
Ta faza sestoji iz naslednjih načrtovalskih korakov:
1. oblikovanje vizije in ciljev upravljanja;
2. razvoj (in vrednotenje) možnosti za doseganje vizije in ciljev, vključno s conacijo;
3. priprava osnutka načrta upravljanja in akcijskega načrta.
S stališča vključevanja deležnikov sta oblikovanje vizije in upravljavskih ciljev med
najpomembnejšimi trenutki. Oblikovanju vizije sledi določanje nabora ciljev za njeno
uresničevanje. Po tem, ko so upravljavski cilji določeni, se je treba lotiti vprašanja, kako te
cilje najbolj učinkovito doseči. V ta namen je treba razviti nabor ukrepov upravljanja in izbrati
najustreznejše med njimi. Tudi izbiranje med alternativnimi ukrepi je pomemben moment
v procesu participacije. Deležniki morajo biti vključeni tudi v oblikovanje meril in v razpravo o
alternativnih rešitvah in ukrepih.
Dejavnosti vključevanja deležnikov v pripravo osnutka načrta upravljanja
Za najširšo možno paleto deležnikov, ki zastopajo prav tako raznolike interese, organiziramo srečanje
za oblikovanje vizije, na katerem bodo razmišljali o svoji prihodnosti, določili skupna izhodišča in
pripravili bodisi elemente vizije bodisi izjavo o viziji, za kar se lahko uporabijo različne tehnike (npr.
vodena izgradnja skupne vizije). V drugem delu se srečanje deležnikov lahko nadaljuje z določanjem
strateških ciljev in definiranjem ukrepov za doseganje ciljev.
Takšno srečanje deležnikov (ali več srečanj) terja profesionalno organizacijo, kar pomeni, da ga morajo
pripraviti in koordinirati za to ustrezno usposobljeni posamezniki. Kjer je npr. veliko deležnikov,
lahko celoten dogodek z organizacijskega stališča postane zelo zahteven. Vključitev bi morala biti
omogočena na različnih ravneh. Lokalne skupnosti ali specifične interesne skupine bi lahko najprej
o problemih razpravljale interno in imenovale svoje zastopnike, ki bi na zadnjem srečanju deležnikov
govorili tudi v njihovem imenu. Lahko bi organizirali tudi zelo velika srečanja s stotimi ali več
udeleženci, vendar bi jih bilo treba organizirati zelo skrbno, če želimo doseči začrtane cilje.
Ob tovrstnih srečanjih moramo zagotoviti tudi vse ključne informacije, povezane z načrtovanjem
upravljanja, in informacije o participaciji deležnikov.
Za pripravo osnutka načrta upravljanja so odgovorni upravljavci in/ali koordinatorji. Ko je
dokončni osnutek nared, je potrebo deležnikom in zainteresirani javnosti zagotoviti možnost, da
ga pregledajo in podajo zadnje pripombe.
SMERNICE
29 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
Dejavnosti vključevanja javnosti pri dopolnjenem osnutku načrta upravljanja
Zadnja stopnja participacije deležnikov so javne predstavitve in obravnave, ki sicer z vidika
vključevanja deležnikov niso tako zelo pomembne. Deležniki so najintenzivneje vključeni v prve faze
načrtovalnega procesa, ko je njihovo sodelovanje nujnejše. Na tej zadnji stopnji zgolj skupaj ocenijo,
ali dokončni dokument zadovoljuje njihova pričakovanj in kakšen dejanski vpliv so imeli njihovi
prispevki med celotnim procesom načrtovanja.
Priporočljivo je, da dokončni dokument spremlja poročilo o tem, kako so deležniki sodelovali v
procesu načrtovanja upravljanja in kako so prispevali h kakovosti načrta upravljanja.
Naslednji koraki v upravljanju (za)varovanih območij (conacija, ocena privolitve, ponoven
pregled osnutka načrta upravljanja, priprava dokončnega dokumenta in njegova potrditev ali
izražena podpora) niso predmet teh Smernic.
Vzorčni primer Pohorje – Priprava osnutka načrta upravljanja
Oblikovanje vizije
Za oblikovanje vizije smo uporabili tehniko ‘metaplan’. Vsak izmed udeležencev je zapisal 3
misli, ki so se mu porodile ob razmišljanju o Pohorju v letu 2030.
Sorodne misli smo nato združili v skupine in vsaki od dali ustrezen pomenski naslov; te
naslove smo nato uporabili kot elemente vizije.
Iz teh elementov je lokalni zapisovalec v sodelovanju z lokalno projektno skupino napisal
besedilo vizije, in sicer krajšo različico, ki zajema bistvo, ter daljšo različico, ki podrobneje
pojasnjuje, kako si predstavljamo Pohorje v letu 2030.
Besedilo vizije je bilo potem objavljeno na spletni strani ZRSVN in v lokalnih glasilih, skupaj
s pozivom zainteresirani javnosti, naj izrazi svoje pripombe in/ali predloge. Na naslednjih
srečanjih pa smo udeležence povabili, naj morebitne pripombe in/ali predloge zapišejo na za
to namenjen plakat (tehnika ‘parkirišče’).
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 30
Vzorčni primer Pohorje – Priprava osnutka načrta upravljanja
Določanje ciljev
V prvi fazi se je določanja ciljev lotila projekta skupina, in sicer s tehniko ‘viharjenja možganov’
(brainstorming), pri čemer smo upoštevali rezultate SWOT-analize in vizijo Pohorja 2030 ter
uporabili naše strokovno znanje o območju. Rezultat je bil niz strateških ciljev s pripadajočimi
operativnimi cilji.
V naslednji fazi smo organizirali 3 delavnice v treh različnih mestih, na katere smo povabili
lokalne deležnike. Udeležence smo prosili, naj skrbno preverijo predhodno pripravljeni niz
ciljev, in jih – če je treba – spremenijo, dopolnijo, dodajo ali črtajo.
Potem smo zbrali vse pripombe/spremembe/dodane cilje itd. in pripravili zadnji izbor
strateških in operacijskih ciljev, iz katerih je potem izhajal osnutek načrta upravljanja. Za vsak
cilj smo določili tudi ključne kazalnike. Končne predloge ciljev smo deležnikom predstavili na
naslednjem, četrtem skupnem srečanju.
Vzorčni primer Pohorje – Priprava osnutka načrta upravljanja
Načrtovanje akcij (akcijski načrt)
V drugem delu delavnic, namenjenih začrtovanju ciljev, smo se lotili zbiranja nabora
prednostnih akcij (akcijski načrt), ki bo predstavljal osnovo za nove razvojne projekte.
Uporabili smo tehniko ‘strukturirano viharjenje možganov’ (structured brainstorming).
Udeležence v skupinah smo prosili, naj naštejejo kakršnekoli dejavnosti, ki bi jih bilo po
njihovem mnenju smotrno izvajati/izvesti na tem območju. Nato so izmed vseh izbrali dve, ki
sta jim bili najbolj všeč, in ju zapisali na lističe; za dve zamisli, ki sta dobili največ ‘glasov’, smo
pripravili podrobnejši akcijski načrt.
Na naslednjem, 4. skupnem srečanju je bil glavni namen najti sinergije med različnimi
deležniki za nekatere izmed zamisli, ki so bile predlagane, predvsem zato, da se pripravijo
osnove za sledeče projekte.
SMERNICE
31 / ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ
X. LITERATURA IN VIRI
Literatura
· Mike AlexAnder, 2008, Management Planning for Nature Conservation
· diAnA Pound, 2008, The Ecosystem Approach, What does it mean in practice? diana.pound@
dialoguematters.co.uk
· JournAl of environMentAl MAnAgeMent, 2009: Who’s in and why? A typology of stakeholder analysis
methods for natural resource management
· World CoMMission on ProteCted AreAs, iuCn, 2003, Guidelines for Management Planning in
Protected Areas
· OECD Handbook on information, consultation and public participation in policy-making;
· niCk WAtes, 2008, The Community Planning Event Manual, communityplanning.net.
· AArts, n. & vAn WoerkuM, C., 2000: Communication in nature management policy making. ,
European Centre for nature Conservation, Netherland, 27-47.
· AbAdiA, r., CAstro, f. & CAstro, H., 2006: Designing a communication strategy. The 4-P Workshop.
Lessons from the field: Conservation Awareness, Conservation International, Washington, 112S.
· AnonyMus, 1998: Promoting local participation in sustainable forest management. In: euroPeAn
CoMission (HRSG.): Life in action.Demonstration projects for Europe‘s environment.96 success
stories, Office f. Official Publications of EC, Luxembourg, 183-184.
· Arbter, k., HAndler, M., Purker, e., tAPPeiner, g., trAttnigg, r., 2007: The public participation manual.
Shaping the future together. Wien, 64S.
· bluM, b., borggräfe, k., kölsCH, o. &luCker, t., 2000: Partizipationsmodelle in der Kulturlandschaft.
Analyse von erfolgsförderndenFaktoren in 13 Regionalentwicklungsprojekten. Naturschutz
und Landschaftsplanung 32. Jg., 11/2000, 340-349.
· borrini-feyerAbend, G. &kotHAri, A., 2004: Parks and people in a world of changes: Governance,
participation and equity. In: bArber, C. V., Miller, K. R. &boness, M.: Securing Protected Areas
in the Face of Global Changes Issues and Strategies. , IUCN - The World Conservation Union,
Cambridge, 97-135.
· CHAMbers, R., 2002: Participatory Workshops. A Sourcebook of 21 Sete of Ideas and Activities,
Earthscan, London, 220S.
· doriC, A., 2004: The Role of Citizen Participation in the Establishment of National Parks in Austria.
Diplomarbeit Roskilde University, 127S.
· HeinriCHs, H., 2005: Partizipationsforschung und nachhaltigeEntwicklung. GAIA Heft 1, 30-31.
· Jones-WAlters, L., 2000: Communication: the basics. , European Centre for nature Conservation,
Netherland
· JungMeier, M., PAul-Horn, i., Zollner, d., borsdorf, f., lAnge, s., reutZ-Hornsteiner, b., grAseniCk, k.,
rossMAnn, d., Moser, r., diry, CH. 2009: „Part_b: Participation Processes in Biosphere Reserves
- Development of an Intervention Theory, Analysis of Strategies and Procedural Ethics by
example of BRs Nockberge, Vienna Forest and GroßesWalsertal (Austria) – Volume I: Main
conclusions: Study on behalf of: Austrian MAB-National Committee, Austrian Academy of
sciences, Klagenfurt, 107p.
· liPP, U. &Will, H., 1996: Das große Workshop-Buch.Konzeption, Inszenierung und Moderation
vonKlausuren, Besprechungen und Seminaren. , BeltzVerlag, Weinheim Basel, 299S
DEVELOPMENT WITH NATURE
SMERNICE
SMERNICE
DEVELOPMENT WITH NATURE
ZA VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV V PRIPRAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA (ZA)VAROVANIH OBMOČIJ / 32
· Mignotte, A., 2002: Versunegestionconertéeet participative des réseaux de sentiers et des
espacesnaturels protégés. In: netZWerkAlPinersCHutZgebiete (Hrsg.): Revue de Géographie Alpine.
Schutzgebiete - Forschungsgebiete. FallbeispielAlpenbogen. Internationales Journal of
mountain research N 2, 45-59.
· nAtionAl PArks And Wildlife serviCe (HRSG.): Stakeholder Management (Neighbour Relations),
o.A.S.p
· oPPerMAnn, B., 2000: Konfliktlösungs- und Partizipations modelle für ein ebürgernahe
Naturschutz politik. In: sCHWePPe-krAft, B.: InnovativerNaturschutz - Partizipation und
marktwirtschaftlicheInstrumente. AngewandteLandschaftsökologie Heft 34, 37-59.
· PArks And Wildlife CoMMision (HRSG.), 2002: Public Participation in Protected Area Management
Best Practice. , Nothern Territory, 28 p + appendix
· PArks And Wildlife CoMMission of tHe nortHern territory, 2002: Public Participation In Protected Area
Management - Best Practice. 28 p + appendix
· Participation Thematische Synthese zum Forschungsschwerpunkt III„Zielfindung und Gestaltung“.
· Pfefferkorn, W., golobiC, M., ZAugg stern, M., buCHeCker, M., 2006: Question 5: New Forms of Decision
Making. What new forms of decision-making are the most promising with regard to sustainable
development when it comes to negotiating regional planning demands? Final report. Vienna,
Ljubljana, Zürich, Schaan, 121p.
· rAMsAr Convention seCretAriAt (HRSG.), 2004: Ramsar Handbook 5: Participatory management. 2nd
Edition, Ramsar Convention Secretariat, Gland, 96S.
· reed, M. S., 2008: Stakeholder participation for environmental management: A literature review.
Biological Conservation Volume 141, Heft 10, 2417-2413.
· rientJes, S., 2000: Communicating Nature Conservation. A manual on using communication in
support of Nature Conservation Policy and Action., European Centre for nature Conservation,
Netherland, 95S.
· siMMen, H. &WAlter, F., 2007: Landschaftgemeinsamgestalten - Möglichkeiten und Grenzen der
· stoll-kleeMAnn, S. & WELP, M., 2008: Participatory and Integrated Management of Biosphere
Reserves. Lessons from Case Studies and a Global Survey. GAIA S1 (2008), 161-168.
W., 2008:financira
Communication
for Stakeholdersodelovanja
Involvement,Jugovzhodna
Venice, 20p +Evropa.
annex
· suske,NATREG
Projekt
programTools
transnacionalnega
uske, W., tielgroenestege, v. &ZeCHMAnn i. 2007: First Aid Kit to public participation.
·
s
www.southeast-europe.net
· Synthesebericht NFP 48, vdfHochschulverlag AB der ETH Zürich, Zürich, 142S.
· tHe strAtegiC grouP of PArtiCiPAtion/ögut, 2003: Worksheets on Participation. Vienna.
Publikacija
izključno
mnenja
avtorjev; vodstvo
programaLinking
SEE ni odgovorno
za
J., 2005:
Towards
Participatory
Management:
People, Resources
and
· toMiCeviC, izraža
kakršnokoli
uporabo
tu
vsebovanih
informacij.
Management. A Socio-Economic Study of Tara National Park. SchriftenreiheCulterra 43,
Tiskanje
publikacije sta omogočila
Zavod RS zaFreiburg,
varstvo Freiburg,
narave ter186S.
Ministrstvo Republike
InstitutfürLandschaftspflege
der Universität
, A.okolje
&WiesMAnn
, u. 2009: Critical Issues in Managing Protected Areas by Multi-Stakeholder
· WAllnerza
Slovenije
in prostor.
Participation - Analysis of a Process in the Swiss Alps. eco.mont Vol. 1, Nr. 1 - June 2009, 45-50
· WAllner, A. &WiesMAnn, U., 2009: Critical Issues in Managing Protected Areas by Multi-Stakeholder
· WArner, K., 2002: Participatory Processes and Conflict Management in Community Forestry. In:
ogletHorPe, J.: Adaptive management. From theory to practice. SUI Vol. 3, 83-91.
Priporočilo za
citiranje:
Izdajatelj:
MAREGA, M., URATARIČ, N. Smernice za vključevanje
deležnikov v pripravo načrtov upravljanja (za)varovanih
območij. Regionalni center za okolje za srednjo in
vzhodno Evropo, podružnica Ljubljana. Ljubljana
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Avtorji:
Milena Marega, Nina Uratarič
Datum:
April 2011
Delovni sklop:
Slovenski prevod
in lektoriranje:
3.3 Razvoj smernic
Nina Uratarič, Henrik Ciglič
Pregled in revizija:
Gregor Danev, Amela Smajić Hodžić
Slika na naslovnici:
arhiv AGNATURE, ZAVOD
Oblikovanje,
prelomi:
Tisk:
Število izvodov:
AvantGuarde Design, Beograd, Srbija
Zlatna knjiga plus, Jagodina, Srbija
100
Viri
· Spletna stran projekta NATREG http://www.natreg.eu
· NATREG platforma Pohorje http://www.natreg.eu/pohorje/
· The Guide to Effective Participation / The A-Z of Effective Participation
http://www.partnerships.org.uk/guide/AZpartic.html
· Working space on Protected Areas and Governance – Governance, Participation, Equity and
Benefit Sharing http://protectedareasandgovernance.groupsite.com/main/summary
· Creative Techniques: Clustering
http://www.gabrielerico.com/home/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1
· Effective Meetings http://www.effectivemeetings.com/