Bolnišnica je konkurenčna v evropskem prostoru
Pomurka in Pomurec meseca Gimnazija Murska Sobota Oktobra ste izbrali Aleksandro Šinko in Vlada Karolyja Učbeniški primer Nič več državnih moralnega hazarda pokojnin Socialni prejemki Šest predlogov za mesec november Ali je tudi to vzgoja bodočih družboslovcev: lobiranja, zanikanje morale in etike, odtujevanje … Bolj kot doslej upoštevano premoženje celotne družine – Tudi varstveni dodatek bodo dediči morali vrniti Stran 29 Stran 3 Stran 8 Zgodovina, kot jo vidijo mladi Razstava iz Berlina v Splošno knjižnico Ljutomer 20 let samostojne Slovenije Stran 10 17. novembra 2011 Murska Sobota, leto lxiii, št. 46, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € Murskosoboška bolnišnica bo prejela mednarodno akreditacijo DNV-NIAHO Bolnišnica je konkurenčna v evropskem prostoru Splošna bolnišnica Murska Sobota je uspešno prestala presojo komisije Mednarodne akreditacijske hiše DNV (Det Norske Veritas) in bo kot šesta slovenska bolnišnica prejela akreditacijo po standardu DNV-NIAHO. Šest presojevalcev strokovnjakov iz ZDA bo v dveh do treh tednih pripravilo še končno poročilo, na osnovi katerega bodo bolnišnici tudi uradno podelili akreditacijo. Že na predpresoji sredi poletja so trije člani komisije iz mednarodne akreditacijske hiše zaposlenim svetovali, kaj spremeniti za še boljše delo ter dosego visokega standarda kakovosti in varnosti celotne obravnave in zdravljenja bolnikov. Bolnišnica je predlagane spremembe in izboljšave upoštevala in pomanjkljivosti odpravila v nekaj mesecih, s tem pa je tudi izpolnila naloge in prepričala ekipo strokovnjakov, da je po končani presoji napovedala, da bodo v poročilu podali pozitivno mnenje in akreditacijskemu oddelku predlagali podelitev mednarodne akreditacije. Presojevalci so delovanje murskosoboške bolnišnice, ki so jo primerjali z nekaterimi bolnišnicami po svetu, predvsem v ZDA, ocenili kot zelo dobro. Člani komisije so v dveh dneh opravili veliko obhodov po oddelkih bolnišnice in anketirali številne bolnike ob prihodu v bolnišnico, in ko so jo zapuščali, kajti zadovoljstvo bolnikov in njihova varnost pri zdravljenju sta pomembna vidika za ocenjevanje. Pogovarjali so se tudi z zaposlenimi in preverjali njihove pristojnosti, izobraževanje in usposobljenost, procese dela in zdravljenja z uvajanjem stalnih izboljšav, poseben poudarek pa so dali negi bolnikov in kakovosti medicinskih storitev. Nadaljevanje na 2. strani Fotografija Nataša Juhnov Zaveza za ohranjanje tega, čemur je priznanje namenjeno, torej ljudem, vrednotam in znanju v skrbi za bolnika Prejeta akreditacija bo Splošni bolnišnici Murska Sobota po letu 2014 in s padanjem meja v Evropski uniji tudi na področju zdravstvenih storitev odprla možnost prodajanja dobrih zdravstvenih storitev tudi za bolnike iz sosednjih držav, je prepričan direktor murskosoboške bolnišnice Bojan Korošec. Pridobljena mednarodna akreditacija po visokih standardih kakovosti je torej koristna tako za bolnike kot zaposlene in seveda za delovanje ter poslovanje zdravstvene ustanove, ki je tako postala konkurenčna v evropskem merilu. Vodstvo bolnišnice tudi pričakuje, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tako kot je zapisano v nekaterih aktih, pridobljeno akreditacijo upošteval tudi pri plačilu storitev, ki naj bi bile zato višje ovrednotene. V premislek Revščina po pravici Majda Horvat Z alogaji zvrhane žlice pravičnosti pri denarnih pomočeh po novem letu se bodo marsikomu zataknili v grlu. Kljub duhu poštenosti novega sistema bodo nekateri trpeli. Najbolj starejši ljudi. Kajti nekaj moramo vedeti: eno je pravičnost razdeljevanja javnega denarja z enakimi merili in drugo pravičnost pomagati ljudem po njihovih potrebah. Nov zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev bo to dvoje razkrečil bolj kot kdaj, zaradi česar bodo v marsikaterih družinah zakrvaveli medgeneracijski odnosi. O čem govorim. O premoženju, ki bo po novem odločilni prag, ali bo človek prejel pomoč ali ne, in mislim na starejše ljudi, ki imajo ob majhni pokojnini še hišo, zemljo, morda malo prihrankov za zadnjo uro in bodo po merilih socialne pravičnosti ostali brez varstvenega dodatka in sleherne državne pomoči. Izbira je njihova, ali revščina ali iskanje pomoči pri sorodnikih ali razprodajanje tega, kar imajo. Si bodo s hišo in zemljo pridobili skrb svojih sinov in hčera kot dedičev, kakor na to odgovarjajo pripravljavci nove socialne zakonodaje? V družbi poveličevanja generacije produktivnih z odklonilnim stališčem do staranja in starosti ter dostikrat pozabljene dolžnosti odraslih otrok do staršev se bo z novo realnostjo v rodbinske odnose ugnezdila kupčija. Posel brez srčnosti. S podobo trpečega človeka brez sijaja zaupanja v očeh. V vsakem, še tako obrobnem zakonu, je država znala postaviti prehodni čas z namenom postopnosti in uvajanja, a pri tako pomembnih spremembah, ki globoko režejo v življenje ljudi in medgeneracijske odnose, tega časa ni. Pa bi ga potrebovali, da bi se spet naučili živeti skupaj, spoštovati in skrbeti drug za drugega. Ne po zakonski dolžnosti, ampak po krvi. Naročnik Nepreslišano Vsi zdajšnji in novi naročniki Vestnika dobite v trgovskem centru ERA GOOD v industrijski coni v Nemčavcih 1 kg BELEGA ZELJA z geografskim poreklom namesto za 24 centov s popustom, torej 50 % le za 12 centov za kg. # Karikatura Anton Buzeti Akcija velja od četrtka, 17. novembra, do srede, 30. novembra. Naročniki se identificirajo s tem kuponom in natisnjenimi naročniškimi podatki na naslovnici Vestnika. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica na časopis Vestnik. 2 aktualno | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Predčasne volitve Kakšna bo strankarska podoba regije po volitvah v DZ četrtega decembra V Murski Soboti največji predvolilni dogodek doslej: Slovenska demokratska stranka Janeza Janše cilja na prvo mesto tudi v Pomurju Kampanja v polnem teku Politične stranke nadaljujejo predstavitve kandidatov za poslance v Pomurju pred bližajočimi se volitvami v državni zbor četrtega decembra. Na doslej največjem predvolilnem zborovanju v okviru letošnje kampanje je v soboški gledališki dvorani kandidate predstavila tudi Slovenska demokratska stranka, ki ji javnomnenjske raziskave zaenkrat dajejo največ možnosti za zmago na Šoš, ki poudarja predvsem pomen spremembe davčne zakonodaje za zagon gospodarstva. Kandidate je na prireditvi podprl tudi evropski poslanec Milan Zver, podprla pa sta jih tudi državni svetnik Rudi Cipot in predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc, ki je bil sicer v preteklosti aktiven kot član stranke Zares. Liste kandidatov so objavili še pri nekaterih manjših strankah, ki jih navajamo v tabeli. Fotografija Timotej Milanov Podpora političnim strankam v Pomurju na zadnjih štirih volitvah v državni zbor v odstotkih glasov* V četrtem volilnem okraju osme volilne enote (Murska Sobota 1 – Goričko) bo letos volivce nagovarjal predsednik pomurske regijske koordinacije SDS Karel Šoš. Kandidati * V tabeli je prikazano, kako se je strankam spreminjala podpora v petih pomurskih volilnih okrajih, pri čemer smo upoštevali povprečen volilni rezultat stranke v vseh petih okrajih na posameznih volitvah. Demokratična stranka dela Gibanje za Slovenijo Stranka enakih možnosti Zeleni Slovenije VO 5 M. Sobota (MS 2) VO 4 Goričko (MS 1) VO 3 Ljutomer VO 6 Gornja Radgona Majda Pucko Martina Prelec Jožef Franc Milan Trol Veronika Županek Vida Štefanec Jožef Franc Alenka Sovinc Brglez Erik Kos Majda Vidovič Rozalija Karoli Milena Babič Maksimiljan Perko Lidija Kramar Jože Korpič Janez Lebar Dean Pajtler Jelka Klemenčič Milena Babič Daniel Hemghelman volitvah. Stranko bodo v Pomurju tako zastopali diplomat Vladimir Kolmanič (Murska Sobota), predsednik pomurske regijske koordinacije SDS Karel Šoš (Goričko), Petra Mlinarič Jager (Ljutomer), Marija Murg (Gornja Radgona) in Ivanka Šimonka Režonja (Lendava). Kot je poudaril, želi Kolmanič izkušnje, ki jih je pridobil z delom v izobraževanju, gospodarstvu, politiki in diplomaciji, ponuditi pomurskim volivcem v današnjih kriznih razmerah. »Da ljudje dobijo, kar si zaslužijo,« pa si bo prizadeval Karel Na kateri strani so letos Pomurci Bolnišnica Manjšinski denar Konkurenčna v evropskem prostoru Tisoči evrov za gostije in telefone? Zaveza skrbi za bolnika Nadaljevanje s 1. strani Ogledali so si tudi medicinsko opremo, ki je na nekaterih oddelkih vrhunska, na nekaterih pa si zaposleni želijo boljšo in več opreme, vendar so člani komisije ugotovili, da je tako kot povsod po Sloveniji njen nakup omejen s pomanjkanjem denarja. Mednarodni presojevalci pa niso presojali plačnega sistema in nagrajevanja zaposlenih. Poleg tega, da se bolnišnica s pridobljeno akreditacijo uvršča med konkurenčne bolnišnice v evropskem prostoru, je mednarodna presoja pomembna tudi kot zaveza za ohranjanje tega, čemur je priznanje za kakovost tudi namenjeno, torej ljudem in znanju v skrbi ter odnosu do bolnikov. Majda Horvat Pogledali smo tudi, kako se je spreminjala podpora parlamentarnim strankam na območju petih pomurskih volilnih okrajev na zadnjih štirih volitvah v državni zbor. Največji upad podpore je pri pomurskih volivcih zagotovo doživela nekoč vladajoča LDS, ki jo je leta 1996 podpirala še tretjina volivcev v Pomurju, po zadnjih volitvah pa je pristala pri 8,6-odstotni podpori in brez poslanca iz pomurskih okrajev. Tradicionalno volilno telo LDS se je na zadnjih volitvah leta 2008 »prelilo« k Socialnim demokratom, ki so skoraj potrojili svojo dotedanjo podporo v Pomurju. Najbolj premočrtno se je podpora dvigovala Slovenski nacionalni stranki, ki jo večina zadnjih javnomnenjskih raziskav postavlja pred vrata parlamenta. SNS je v Pomurju na vsakih dosedanjih volitvah izboljšala svoj rezultat. Enako je v veliko večji meri uspelo tudi Sloven- ski demokratski stranki. Nekoč visoko podporo je izgubila tudi Slovenska ljudska stranka, ki je na zadnjih treh volitvah v Pomurju dosegala okoli deset odstotkov, nihala pa je tudi podpora Novi Sloveniji, če stranko gledamo kot naslednico Slovenskih krščanskih demokratov, saj je vedno več volivcev, ki jih stranka nagovarja, svoj glas raje oddalo Janševi SDS. Podpora stranki DeSUS v regiji nikoli ni bila visoka, vendar zadostna, da ob sedanji ureditvi spet dobi poslanca iz Pomurja. Go- VO 1 Lendava lobičev Zares je dobil na svojih prvih državnozborskih volitvah leta 2008 v Pomurju skoraj šest odstotkov glasov. Četrtega decembra bo zanimivo videti, kakšna je podpora strankam po treh letih Pahorjeve vlade in kako se bosta v Pomurju odrezali listi Gregorja Viranta in Zorana Jankovića. Delni odgovor bo dala že Vestnikova javnomnenjska raziskava, ki jo bomo objavili v zadnji številki pred volitvami, prvega decembra. Timotej Milanov Kriminalisti ovadili nekdanjega predsednika Madžarov v Moravskih Toplicah Tiborja Vöröša »Delal sem v skladu s 64. členom slovenske ustave in v skladu z zakonom o narodnostnih skupnostih,« je Tibor Vöröš, bivši predsednik madžarske samoupravne skupnosti Občine Moravske Toplice, komentiral vloženo ovadbo, ki so jo proti njemu sestavili murskosoboški kriminalisti. »Po volitvah bom sklical tiskovno konferenco, na kateri bom razkril namen in zakulisje postopkov proti meni,« je napovedal ovadeni Vöröš. Razočaran je nad ravnanjem policije: »Zaslišan sem bil 14. septembra in do danes še nisem dobil zapisnika.« Vodja okrožnega tožilstva v Murski Soboti Žarko Bejek je potrdil prejem ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. »O zadevi tožilstvo zbira dodatna obvestila in bo kmalu tudi odločilo,« je še povedal višji državni tožilec Bejek. Tožilec ima namreč v lažjih zadevah mesec dni časa, da ovadbo prouči, v težjih zadevah je ta rok tri mesece. Potem se odloči, ali bo na sodišču vložil zahtevo za preiskavo ali bo prosil za dopolnitev ovadbe. Če ni utemeljenih sumov, da je nekdo storil kaznivo dejanje, se ovadba zavrže. Po preiskavi se potem za kazniva dejanja, kjer je zagrožena kazen do treh let zapora, vloži obtožni predlog, za dejanja, Sukič: »Nepregledno in nepotrebno trošijo davkoplačevalski denar slovenskih delavcev ...« kjer je zagrožena višja kazen, se vloži obtožnica. V prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika je za kaznivo dejanje, ki je očitano Tiborju Vöröšu, zapisano: »Kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, se kaznuje z zaporom do treh let.« Več uradnih informacij zaenkrat ni na voljo, smo pa po spletu prejeli kup korespondence, v kateri nas Jože Sukič iz Šulinec opozarja na domnevne nepravilnosti pri porabi denarja, namenjenega madžarski narodni skupnosti v Občini Moravske Toplice. »Nepregledno in nepotrebno trošijo davkoplačevalski denar slovenskih delavcev in nič jim ni mar, da tisti, ki ta denar prigarajo, nimajo za kruh,« je trdno prepričan Sukič, ki govori predvsem o velikih reprezentančnih stroških in neracionalnem razpolaganju z denarjem moravskotopliške madžarske samoupravne skupnosti, ko ji je predsedoval prav Tibor Vöröš. Za izjavo smo zaprosili Žuži Vugrinec, ki je na položaju nasledila Vöröša. Pojasnila je, da so na skupnosti prejeli anonimno pismo in da so potem s policisti, ki so vodili postopek, sodelovali in predali potrebno dokumentacijo. Z ovadbo ni bila seznanjena. Ferenc Horvath, predsednik krovne madžarske skupnosti v Pomurju, je za ovadbo prav tako izvedel od nas: »Vem, da je bila anonimna prijava, ovadbe pa ne morem komentirati, ker je ne poznam.« Andrej Bedek vroče www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 3 Štrukelj poziva člane Sveta zavoda Gimnazije Murska Sobota, da zaradi neetičnega ravnanja odstopijo Učbeniški primer moralnega hazarda Ali je tudi to vzgoja bodočih družboslovcev: lobiranja, zanikanje morale in etike, odtujevanje denarja, sprenevedanje … V zapisniku s seje Sveta zavoda Gimnazije Murska Sobota (27. oktobra), na kateri so odločali tudi o razrešitvi ravnateljice Regine Cipot (sedem članov je bilo proti, trije so se vzdržali, eden pa je bil za razrešitev), lahko preberemo tudi naslednje: »Odvetnik Igor Vinčec s pooblastilom ravnateljice zastopa Gimnazijo Murska Sobota oziroma vse njene organe. Stroške bo poravnal računovodski servis Finthink. Po 30. septembru gimnazija nima več sklenjene pogodbe z računovodskim servisom Finthink, ki je delno že povrnil premoženjsko škodo, v kateri pa še niso upoštevane zamudne obresti.« In v nadaljevanju izjavo ravnateljice: »Tožimo direktorja Finthinka, ker smo imeli pogodbo s to firmo in je ona oškodovala šolo. Kako so se izdajali računi, ve samo direktor. Vsak račun, ki za šolo pride, pride tudi do ravnateljice in ona ga odobri. Obstajajo pa fakture, ki niso prišle na šolo in jih ni nihče videl, tudi ravnateljica ne. Računovodja ves čas sodeluje pri preiskavi, ki bo pokazala oškodovanja in krivce.« Pri tem velja omeniti še nekaj presenetljivih ugotovitev: da so isti ljudje, ki so predhodno kot člani sindikata podpisali izjavo o nezaupnici ravnateljici in zahtevali njeno razrešitev, potem na seji sveta glasovali proti njeni razrešitvi; da je v minulem mesecu ravnateljica kljub vsem zapletom in pozivu, naj ne kadruje novih ljudi za nedoločen čas, zaposlila poslovno sekretarko Romano Lisjak; za razpisano prosto delovno mesto je bilo najprej 15. oktobra zapisano, da bo sklenjeno razmerje za določen čas, 18. oktobra pa je bil raz- Policija: Preiskava še traja Tiskovni predstavnik pomurske policije Jožef Prša je bil pričakovano skop glede tega, kako daleč je preiskava domnevnih nepravilnosti pri izplačilu plač profesorjem tukajšnje gimnazije. Brez odgovorov sta tako ostali vprašanji, katera morebitna nezakonita dejanja so zakrivili osumljenci in koliko je sploh osumljencev. Policijski preiskovalci že poltretji mesec iščejo sledi, kam je menda poniknilo najmanj petdeset tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, in še, ali je bilo vse zakonito s plačili prispevkov pri osebnih dohodkih zaposlenih. Ker je proces pridobivanja bančnih in pokojninskih podatkov precej zapleten, ni izključeno, da se bodo postopki zavlekli v čas izbire novega ravnatelja šole, ki bo delo predvidoma začel sredi februarja prihodnje leto. Iz krogov blizu preiskave pa smo izvedeli, da sta še posebej pod povečevalnim steklom računovodski servis Seči in njegov lastnik, ki je bil pred tem zaposlen v računovodskem servisu Finthink, ki je prav tako opravljal storitve za soboško gimnazijo. Preiskovalci bodo skoraj zagotovo iskali tudi morebitno odgovornost odgovorne osebe gimnazije, torej zdajšnje ravnateljice, pri domnevnih zlorabah denarja za plače profesorjev. A. B. pis popravljen in se je iskalo primerno osebo za nedoločen čas. Seveda pa budnim spremljevalcem dogodkov na gimnaziji ni ušlo, da je bila med številnimi prijavami kandidatov kot najbolj ustrezna izbrana Lisjakova, ki naj bi bila prijateljica izbranega odvetnika gimnazije. Vrhunec farse na gimnaziji pa je vsekakor zadnja seja sveta zavoda minulo sredo, ko so odpirali prijave na razpisano delovno mesto ravnateljice. Med šestimi vlogami (vse niso bile popolne in jih je treba dopolniti s potrdilom o nekaznovanosti) je bila tudi vloga sedanje ravnateljice Regine Cipot. V prihodnjih tednih bodo morali o šestih kandidatih svoje povedati tudi lokalna skupnost, svet staršev, dijaška skupnost in učiteljski zbor, nato pa bo svet izbral najprimernejšega kandidata. Predvidoma decembra naj bi izbrano ime poslali tudi na šolsko ministrstvo, ki mora podati še svoje mnenje, ki pa ni obvezujoče. Paradoks bo, če bo sedanja ravnateljica, kljub vsem zapletom v zadnjih mesecih in letih, izbrana kot najustreznejša kandidatka. In glede na to, da so znotraj kolektiva velika nesoglasja in so se prijavili še trije notranji kandidati (Roman Činč, Sanja Žilavec Nemec in Tamara Hodžar), se to kaj lahko zgodi. Tudi prijavi zunanjih dveh kandidatov (Matej Forjan in Ivan Kramperšek) glede na dosedanjo podporo članov sveta zavoda ravnateljici ne bosta kaj bistveno ogrozili začrtane smeri. »Mene preseneča, da je kaj takega sploh možno in družbeno sprejemljivo. Da recimo firma, ki je kriva za odtujitev denarja javnemu zavodu, pla- Regina Cipot odgovarja na vprašanja Vestnika Kdo je najel odvetnika, vi osebno ali zavod Gimnazija Murska Sobota, in koga zastopa? »Odvetnika je najela gimnazija v zvezi s povrnitvijo škode, ki jo je povzročil računovodski servis oziroma njegov delavec, in drugimi pravnimi nasveti. To je razvidno tudi iz pooblastila, ki je v arhivu šole.« Kdo zdaj opravlja računovodske storitve? »Računovodske storitve opravlja do zdaj zaposlena delavka, ki ima ustrezno izobrazbo in je prej opravljala dela poslovne sekretarke.« Imate res novo tajnico in zakaj niste upoštevali poziva, da naj bi nove kadre nameščal novi ravnatelj? »Ker je gimnazija na delovno mesto računovodje zaposlila dose- čuje odvetnika ravnateljici. Če pa je šola najela odvetnika, mora za to odgovarjati svet zavoda, ki je dal soglasje. Kajti ravnateljica sama o tem ne bi smela odločati, lahko odloča le o tem, da najame odvetnika zase. To, kar se dogaja, je učbeniški primer moralnega hazarda. Zato pa smo vsi tukaj, kjer smo, ker se dopuščajo stvari, ki družbenomoralno niso sprejemljive. Če pa je svet zavoda soglašal s tako danjo poslovno sekretarko, ni imela več zaposlene osebe na delovnem mestu poslovne sekretarke. Mandat imenovanemu ravnatelju se bo začel meseca februarja leta 2012. Do takrat pa ena oseba ne bi zmogla opravljati del poslovne sekretarke in računovodkinje, ker gre za prevelik obseg dela. Zaposlitev je bila izvedena v skladu s standardi in normativi zaradi nemotenega dela gimnazije in na podlagi ustreznega razpisa.« Ste oddali vlogo na razpis za delovno mesto ravnatelja za naslednji mandat? »Glede morebitne moje prijave za ravnatelja gimnazije odgovarjam sledeče: prijavo sem vložila z razlogom, saj želim stvari urediti tako materialno kot moralno.« odločitvijo, člane sveta odkrito pozivam, naj zaradi neetičnega ravnanja odstopijo. Po mojem pa je problem še večji: da ljudje take stvari sprejemajo, da je za širše okolje to sprejemljivo, da na primer odvetnika plačuje firma, ki je kriva za odtujitev denarja,« je ogorčen glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj. Bernarda B. Peček Tožbe zaradi hrupa ob cesti G1-3 Obljubam več ne verjamejo Prebivalcem med Dolgo vasjo in Mariborom država ponudila poravnalne ponudbe sprejeli zato, da bi odpravili nepotrebne stroške in zagotovili čimprejšnje izplačilo odškodnin, vendar se to ni zgodi- Izplačanih 6,5 milijona Po podatkih Sandre Kržan iz Direkcije za ceste je bilo na podlagi 682 izdanih pravnomočnih sodnih odločb, sklepov in poravnav oškodovancem od leta 2009 in do danes izplačana odškodnina v znesku 6,5 milijona evrov, večinoma leta 2009 in 2010, letos pa le 131 tisoč evrov. 2100 tožnikov zahteva okoli 14 milijonov evrov, odškodnine pa se gibljejo od 2400 do 7000 oziroma 8000 evrov. Po cesti G1-3 je mimo hiš – nekatere so od ceste oddaljene le dober meter – peljalo kar 1,4 milijona tovornjakov na leto. Težav je bilo konec, ko se je jeseni 2008. promet preusmeril na avtocesto. Fotografija Dani Mauko Septembra letos je vrhovno sodišče v primeru plačila odškodnin za življenje v primežu težkih tovornjakov dokončno pritrdilo stanovalcem, ki živijo ob cesti Maribor–Dolga vas. Država je tako ostala brez orožja, s katerim bi zadrževala izplačila, pred dnevi pa je tožnikom v odprtih sodnih postopkih, povezanih z odškodninskimi zahtevki zaradi hrupa in povečanega prometa na državni cesti G1-3, ponudila poravnalne ponudbe. Če se bodo prebivalci strinjali s ponujeno višino odškodnin, jim jih bo država izplačala najkasneje v pol leta. Doslej je bilo izplačanih le 6,5 milijona evrov odškodnin, medtem ko 2100 ljudi zahteva 14 milijonov evrov, rešenih pa je le 682 primerov. Odvetnik Silvo Belec, ki v največji množični pravdi v Sloveniji zastopa dve tretjini tožnikov, pravi, da je bila zaenkrat poplačana le petina njegovih strank. Na poravnalne ponudbe zato ne gleda optimistično: »Država je že sredi leta 2009 prebivalcem ponudila poravnavo. Minister Aleš Zalar je takrat poudaril, da so odločitev za poravnavo Tuji tovornjakarji s hrupom niso le vznemirjali domačinov, ampak tudi povzročali nesreče. lo. Država je začela zavlačevati, tako da smo šele s pomočjo vrhovnega sodišča dosegli, da so prebivalci upravičeni do odškodnin.« Odvetnik Belec tudi zaradi prazne državne malhe ne verjame, da se bo našel denar za odškodnine. »Skoraj verjetno pa bomo imeli čez dva meseca drugega ministra, ki bi lahko imel drugačen pogled na reševanje tožb.« Janez Kaučič, zastopnik lokalnih prebivalcev v pravdi proti državi pred- vsem z radgonskega konca, pravi, da mu je državno pravobranilstvo poslalo dopis, v katerem poziva sodišča, da ne razpisujejo več novih obravnav, že razpisane pa prekliče, ker se bo država s tožniki poskušala poravnavati. »V dopisu je še zapisano, da bodo vse pravnomočne sodbe izplačane do konca januarja prihodnje leto,« je še dodal odvetnik, ki ima že 210 pravnomočnih odločb, v katerih njegove stranke že od začetka leta čakajo na odškodnino. Kaučič zato preprosto ne verjame več državi, ki je šla celo tako daleč, da je svojcem umrlih tožnikov naložila plačilo stroškov, do odškodnine, ki je pripadla tožniku, pa niso bili upravičeni, ker sodba še ni bila pravnomočna: »Praksa države ni taka, da bi ji verjeli, vendar se pustimo presenetiti.« Andrej Bedek Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (trženje), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Styria Print Holding GmbH, Avstrija. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, trženje: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. 4 gospodarstvo | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kema trgovina Investicije v gradbeništvu se še držijo S Kemo se ukvarjamo zgolj kot velikim proizvajalcem gradbenih materialov. Bistveno manj pa z na videz njeno obrobno dejavnostjo – trgovino oziroma prodajo vseh vrst gradbenih materialov. Trgovina je imela ves čas svojevrstno razvojno funkcijo za Kemo. Ko se je ta uveljavila na trgu z novo blagovno znamko in svojimi materiali, je bilo težko prodirati in izpodrivati že uveljavljene proizvajalce in prodajalce znotraj obstoječe trgovske mreže. Lastna trgovina, ki je ponujala celotno paleto gradbenih materialov na lokaciji v Puconcih, je predvsem s kompenzacijskimi posli odpirala tržne police velikih trgovcev za Kemine proizvode. V času debelih krav se je trgovina utrdila znotraj pomurskega prostora predvsem med manjšimi in srednjimi gradbenimi obrtniki in podjetniki pa tudi pri fizičnih osebah. Da ne gre za zanemarljiv segment Kemine dejavnosti, dokazuje približno 30-odstotni delež trgovine v celotni realizaciji. V najbolj konjunkturnem letu 2008 so ustvarili 7,8 milijona evrov prihodkov, lani že z vsemi posledicami krize pa 7,1 milijona evrov. Vodja maloprodaje Alojz Slokan pove, da desetodstotni padec realizacije zgolj potrjuje, da se pri zasebnih investicijah kljub vsemu nekaj premika. Po njegovi oceni imajo predvsem obrtniki, tako zidarji kot tisti na področju zaključnih gradbenih del, še dovolj dela. Morebiti se občasno znajdejo v zagatah srednje veliki podjetniki. Da gre za stabilen segment dejavnosti znotraj pomurskega prostora, po mnenju Alojza Slokana dokazuje tudi to, da se ne srečujejo s finančno nedisciplino kupcev pa tudi ne s pritiski in izsiljevanji s podaljševanjem plačilnih rokov. Kljub vsemu pa prizna, da uspevajo ohranjati načrtovano raven prodaje z izredno hitrim prilagajanjem zahtevam kupcev. Kemina trgovina je razdeljena na center v Puconcih, ki ponuja ves gradbeni material, in nanjo odpade 4,1 milijona evrov realizacije, in prodajo keramike v Murski Soboti, ki dosega tri milijone realizacije v maloprodaji. Soboška prodajalna keramike je po oceni Slokana izredno dober kazalnik in- Fotografija Nataša Juhnov Povpraševanje v ponudbi gradbenih materialov se je spremenilo, saj ljudje vlagajo v pocenitev in ohranitev bivalnega okolja Alojz Slokan, vodja maloprodaje v Kemi, ugotavlja, da je prodaja gradbenega materiala v Pomurju upadla za deset odstotkov. Se je pa močno spremenila struktura prodaje predvsem za zaključna dela. Prodaja keramike se je zmanjšala za dobro tretjino, vendar so kupci ta denar zdaj usmerili v nakup materialov za vodovod in ogrevanje. vesticijskih usmeritev fizičnih oseb. Pri keramiki se je kriza najprej pokazala, saj se je prodaja te v zadnjih dveh letih zmanjšala za tretjino. Izpad je nadomestila prodaja materialov za vodovod in ogrevanje, ki še beleži rast in potrjuje, da ljudje ravnajo vse bolj racionalno in vlagajo v pocenitev in ohranitev bivalnega okolja. Pri prodaji gradbenega materiala je po njegovem nekoliko težje opredeliti gibanja kupcev, je pa velika verjetnost, da se obnavljajo in dograjujejo obstoječi objekti. Znotraj maloprodaje pa postaja za uspešnost trženja vse pomembnejša specializacija za posamezne skupine izdelkov, pri katerih Kema zagotavlja svetovanje in stalno izobraževanje predvsem obrtnikom in malim podjetnikom. Delovanje znotraj pomurskega regijskega prostora in dodaten servis, ki ga dobi njihov partner, predvsem obrtnik in podjetnik, in če je potrebno tudi investitor, je ključno v kljubovanju trenutni recesiji. Prej je bila maloprodaja pot do trgovskih polic za Kemine izdelke, v sedanji krizi pa je bila za Kemo izredno pomemben dejavnik. Kema je eno redkih podjetij, ki se mu je uspelo izvleči iz krize velikih trgovskih sistemov – tudi ali predvsem Merkurja – brez večjih prask ali terjatev. J. Votek Družba Kapela – vinogradništvo in vinarstvo Obetajo si prodor na nove tuje trge Klet Družbe Kapela, d. d., vinogradništvo in vinarstvo je bila kot edina okrogla klet v Sloveniji zgrajena leta 1959. Vendar se v teh letih klet ni obnavljala, tehnologija je še vedno na ravni tiste iz leta 1959, razlaga direktorica družbe Milena Rajk. Zaradi evropskih in svetovnih trendov na področju vinarstva so se v družbi odločili za posodobitev kleti. Prijavili so se na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tehnološka posodobitev kleti bo stala 800.000 evrov; 381.000 evrov bodo prejeli nepovratnih evropskih in državnih sredstev, preostalo morajo zagotoviti sami. Po besedah direktorice Milene Rajk bodo za to najeli dolgoročni kredit, del denarja pa bodo zagotovili tudi z lastnim obratnim denarjem. Tehnološko posodo- bitev, začeli jo bodo decembra, končali pa predvidoma do konca marca prihodnje leto, bodo opravili znotraj obstoječe kleti. V drugem nivoju kleti bodo stare lesene sode zamenjali s sodi iz nerjavečega jekla, namestili bodo tudi poseben hladilni sistem, ki bo omogočal hlajenje drozge že pred stiskalnicami, ustrezno hlajenje med vrenjem mošta pa bodo zagotovili tudi v vseh drugih območjih kleti. »S tem bomo lahko bistveno bolj poudarili arome in dosegli boljšo izraznost posameznih sort,« pravi Milena Rajk. V Družbi Kapela je že zdaj vse podrejeno naravni pridelavi, saj zagotavljajo sledljivost vsakega kilograma grozdja, tehnološka posodobitev pa bo po besedah direktorice dodala potrebno žlahtnost posamezni sorti. Fotografija Lidija Magdič Tehnološka posodobitev kleti bo stala 800 tisoč evrov – V Družbi Kapela je že zdaj vse podrejeno naravni pridelavi Direktorica Milena Rajk pravi, da bodo stare lesene sode v kapelski kleti kmalu zamenjali novi iz nerjavečega jekla. Kar zadeva letošnji pridelek, po mnenju direktorice Milene Rajk pridelek stoletja, je družba Kapela nabrala in odkupila milijon kilogramov grozdja, iz katerega imajo v skladiščih okrog 800.000 litrov mošta. »Gre za izjemen letnik, ki tako po količini kot kakovosti odstopa od predhodnih letnikov.« Osnovno tržišče družbe je slovensko, vidne rezultate pa dosegajo tudi na tujih trgih: v Veliki Britaniji, Nemčiji, Belgiji, na Švedskem, dogovarjajo pa se tudi za prodajo vina na Nizozemskem in Češkem. V prihodnje bi želeli vsaj 40 odstotkov vrhunskih vin prodati na tujih tržiščih. Poleg tega dajejo poudarek vinskemu turizmu, ki so ga dopolnili s ponudbo poslovnega turizma. Lidija Magdič Prodajanje državnega podjetja Nafta Lendava po delih Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 170 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v storitvah, gostinstvu in gradbeništvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 23, mizar – 8, klepar krovec – 6, pomožni delavec – 10, ključavničar – 7, mizar – 8, delavec brez poklica – 6, tesar – 18, zidar – 22, natakar – 2, kuhar – 3, elektrikar – 10, komercialist – 2, zdravstveni tehnik – 2, mesar – 10. Iščejo se tudi: doktor dentalne medicine – 1, socialni delavec – 1, ekonomist – 1, dipl. vzg. predšolskih otrok – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Nafta Petrochem in Nafta Strojna naprodaj Ponudniki bodo morali priložiti poslovni načrt z načrtom investicij, viri financiranja in številom delovnih mest Družba Nafta Petrochem, ki je lansko poslovno leto končala z 9,7 milijona evrov izgube, je objavila vabilo za dajanje ponudb za nakup stoodstotnega deleža v družbi Nafta Geoterm in Nafta Strojna. Zavezujoče ponudbe za vsako družbo posebej bodo zbirali do 7. decembra. Nafta Petrochem torej prodaja dve družbi, s katerima jo je krovna Nafta Lendava januarja letos rešila pred gotovim stečajem. Zaradi insolventnosti so kapitalsko ustreznost Nafte Petrochem, nekdaj paradnega konja s petrokemično dejavnostjo, popravili z vpisom dveh poslovno uspešnih družb, Naf- ta Strojna in Nafta Geoterm, v njen portfelj, vlada pa je potem aprila in po načrtu sanacije družbe Nafta Lendava sprejela sklep o desetmilijonski dokapitalizaciji. Nafta Petrochem torej prodaja Nafto Geoterm, katere nominalna vrednost je dobrih 1,5 milijona evrov, in najuspešnejšo družbo v skupini Nafta Lendava, Nafto Strojna, katere nominalna vrednost znaša dobre 4,2 milijona evrov. S tem se uresničuje napoved o prodaji podjetja v lasti države po delih, in ki jo je nazadnje v odgovoru manjšinskemu poslancu Lazslu Gönczu septembra kot možno pot reševanja lendavske- ga podjetja nakazal tudi finančni minister Franc Križanič. Dejal je, da so za Nafto Lendava potrebni novi investitorji, ki bi jih lahko dobili prek državnih vzvodov, kot je Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Novi investitorji naj bi torej VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si prinesli svež denar in donosne programe, s tem pa tudi nove zaposlitve. Ponudniki bodo zato morali ponudbi priložiti tudi poslovni načrt družbe za naslednja tri leta, ki mora vključevati načrt investicij s terminskim načrtom in viri financiranja ter številom delovnih mest v družbi v posameznem letu. Nafta Petrochem je zaradi zmanjšanja obsega poslovanja in ustavitve tovarne metanola že od lanskega decembra ugotavljala presežne delavce. Avgusta je imela še 153 zaposlenih od prej 171 delavcev, letos pa naj bi jih bilo skupaj manj 41. M. H. kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 5 Pomurska mlekarska zadruga Upravljanje gozdov in divjadi Kupec in plačnik Kje bodo hodili divji prašiči in jeleni? Kmetje so kupili delnice Pomurskih mlekarn, da jih ohranijo strani so horizontalno povezani člani zadruge, ki naj bi jih zaščitila pred prenosom rizikov poslovanja z višje na najnižjo (kmetovo) raven, na drugi pa so lastniki tovarne, ki so jo kupili (vsaj člani Pomurske zadruge), da bi zagotovili dolgoročno razvojno perspektivo sebi in posredno mlekarni, ki se ji je s sedanjim vodstvom in delno z državno pomočjo uspelo izviti iz krča. Zato je nenavadno, da kmetje kot dobavitelji in lastniki ne poskušajo urediti nezadovoljstva. Da je to očitno, dokazujejo odhodi velikih pridelovalcev mleka. Verjetno pa je tu še en problem, ki se ga kmetje premalo ali sploh ne zavedajo, vprašanje zadružnih elit, ki – to je nenavadno – ponavadi uživajo posebne bonitete, ki pa so izrazito kratkoročne in ne dolgoročno dobre niti za kmeta niti za mlekarno. Na vprašanje, kaj storiti v primeru Lactalisa oziroma Dukata, ki s preplačili odkupljenega surovega mleka na našem trgu pride do najcenejšega jo prodajajo izdelke neovirano, kar za nas nikakor ne drži, saj so mlečni izdelki v sistemu kvot. Kvote pa so bile v preteklosti razdeljene šele meseca oktobra ali kasneje.« Kmetje v svojih zahtevah ne pretiravajo, tudi naš sogovornik je poudaril, da si želi zgolj pojasnila glede vzorcev in zahteva plačilo mleka po individualnem vzorcu, saj je po njegovem kakovost na priznani evropski ravni razvojna komponenta prireje mleka, hkrati pa pričakuje, da mu bosta predstavljena razvojna vizija mlekarne in njen odnos tako do kupca kot kmeta. Bernardka Hlebič vidi ta problem tako: »Cene, ki jih lahko Pomurske mlekarne dosežejo za svoje izdelke, so odvisne od dogajanja na trgu, in to predvsem zato, ker so naši izdelki v glavnem borzni artikli (maslo, mleko v prahu, siri …). Cene tam so odvisne od ponudbe in povpraševanja in od špekulativnega kapitala. Prodajni program želimo spremeniti Fotografija Nataša Juhnov V prejšnji številki Vestnika je sogovornik v članku o odkupni ceni mleka poudaril dva problema, nejasnost glede določanja odkupnih cen in lastništvo mlekarne, v katero je zavestno vstopil, saj je predvideval, da mu to jamči določeno razvojno prihodnost. Zato niti ni pomembno, koliko delnic je kupil. Pomurske mlekarne so ene redkih, ki so jih kmetje z nakupom delnic stabilizirali in obvarovali mlekarno pred lastniškimi turbulencami, katerim je bila izpostavljena večina podjetij v tistem času. Direktorica Pomurskih mlekarn Bernardka Hlebič pravi, da so bili s kupnino za delnice poplačani prejšnji lastniki in mlekarna s tem ni dobila svežega denarja, toda zaradi lastniške stabilnosti so se Pomurske mlekarne počasi izvlekle iz krize, v kateri so se znašle. Pa se vrnimo k problemu odkupne cene in dvojnemu vzorčenju mleka. Bernardka Hlebič pravi, da je obračun mleka stvar zadruge, ki združuje rejce krav molznic in je odkupovalka Dokument, ki ni pomemben samo za lastnike gozdov in morebitne oškodovane kmete Bernardka Hlebič: »Ko bomo v industrijski prodajalni Pomurskih mlekarn lahko iztržili 0,95 evra za liter sterilnega mleka s 3,5-odstotka maščobe in ko nam bo regija pokrila od 0,03 do 0,05 evra stroškov pri litru mleka, bomo tudi mi plačevali povprečno evropsko ceno mleka za konvencionalno pridelano mleko.« mleka, in še: »Kolikor nam je znano, je vsak rejec plačan po svojem individualnem vzorcu, kar je razvidno iz obračuna mleka. Pri določitvi cene se cena beljakovinske enote pomnoži z vsebnostjo beljakovin v mleku in cena maščobe z vsebnostjo mlečne maščobe, k tema zmnožkoma pa se prišteje dodatek za kakovost, odvisen od skupnega števila mikroorganizmov in vsebnosti somatskih celic v mleku. Prav tako je treba prišteti dodatke (komercialni in zimski).« To je odgovor, ki pojasni vlogo zadruge, toda slednja je prav tako prodajalka, ki bi morala doseči tako raven cene pri svojem kupcu (mlekarni), da bi lahko plačala kmetom na tej osnovi. Odgovora, kako mlekarna obračunava in plačuje mleko zadrugi, pa ni. Nejasno je, ali se pri obračunu upoštevajo individualni vzorci mleka posameznih kmetov ali pa t. i. skupinski vzorec mleka iz cisterne na prevzemni rampi, ki naj bi ga pregledala mlekarna. Po izkušnji kmetov naj bi prevladoval drug model, ki pa naj bi dosegal bistveno nižje kriterije kakovosti, kot je to z individualnimi vzorci. Zato verjetno tudi zadruga plačuje mleko, kot ga je sama dobila plačanega od mlekarne. V tem primeru se kmetje srečujejo s problemom na dveh ravneh, na eni manjkajočega mleka na Hrvaškem, saj so vlaganja v organizacijo in lastno rejo draga in časovno dolga, hkrati pa s tem spodjeda substanco malih mlekarn, direktorica Pomurskih mlekarn Bernardka Hlebič odgovarja: »Če mleko odkupuje Dukat, gre v tem primeru za izvoz mleka v države zunaj EU. Takšno mleko mora spremljati uraden veterinarski certifikat, ki ga na osnovi pregleda izda uradna pooblaščena oseba VURS-a. Mleko se lahko izvozi izključno iz obrata ali zbirnega centra, ki ima pridobljen ovalni žig. Če se to mleko zbere s kmetij in odpelje, ne da bi ga pripeljali v zbirni center, je to seveda kršenje zakonodaje in kaže na različno interpretacijo zakonodaje pri VURS-u. Verjemite, da mi iz EU ne moremo odpeljati ničesar, če nam pristojni veterinar ne potrdi certifikata. Tega pa izda izključno šele takrat, ko vse dokažemo z deklaracijami, analizami. Kar se tiče politike Lactalisa, nanjo nimamo nikakršnega vpliva, prav tako ne na odločitve rejcev krav molznic mleka, ki so lastniki mleka in imajo prosto izbiro, komu ga bodo prodali. Hkrati so tudi lastniki mlekarne z vsemi dolžnostmi in pravicami, le da se jih večina tega bolj malo zaveda. Lactalis je želel izpeljati v letošnjem poletju mnogo nevarnejše stvari. Resnica pa je tudi ta, da hrvaška podjetja v Sloveni- in povečati delež prodaje izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Žal nimamo toliko denarja, da bi to lahko spremenili čez noč. Sploh glede na dejstvo, kje so bile Pomurske mlekarne pred štirimi leti. Kar se tiče povprečne cene mleka po posameznih državah, je to povprečna cena vsega mleka (biološkega, ekološkega, senenega in mleka konvencionalne pridelave). Avstrija ima denimo v celotni količini mleka več kot 40 odstotkov bio- in ekomleka. Nihče do danes tudi ni napisal, da v sosednjih državah regije neposredno podpirajo mlekarne in drugo živilsko industrijo s tem, da tem obratom pokrivajo del stroškov na takšen ali drugačen način. Kaj pa v Sloveniji? Ko bomo v industrijski prodajalni Pomurskih mlekarn lahko iztržili 0,95 evra za liter sterilnega mleka s 3,5-odstotka maščobe in ko nam bo regija pokrila od 0,03 do 0,05 evra stroškov pri litru mleka, bomo tudi mi plačevali povprečno evropsko ceno mleka za konvencionalno pridelano mleko. Podatki so iz ene izmed avstrijskih mlekarn, ki smo jih obiskali meseca junija. Mogoče bi bilo dobro, da si gredo posamezniki iz Slovenije to ogledat. Naj povemo še to, da so lastniki v zadnjih petih letih vložili v to mlekarno 30 milijonov evrov.« J. Votek V javni obravnavi je osnutek gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za naslednjih deset let. Gozdnogospodarski načrti niso novost, saj tovrstno načrtovanje sega že v pretekla stoletja. V povojnem času pa so se gozdnogospodarski načrti uveljavili že leta 1948. Pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi je vredno poudariti, da sta razvoj in izkoriščanje gozdov ves čas načrtovana regionalno oziroma območno. S tovrstnim pristopom je zajeta specifičnost posameznih okolij v Sloveniji, ki so predvsem posledica geografske lege. Posebnost ali novost sedanjega desetletnega načrta je, da poleg gozdov zajema tudi upravljanje divjadi. V preteklosti so se lovskogospodarski načrti izdelovali na ravni lovskih družin, zatem so bili po letu 2000 izdelani dolgoročni načrti razvoja divjadi za vso državo v okviru lovskogojitvenih območij in zdaj sta prvič gospodarjenje z gozdovi in upravljanje divjadi združeni. Kot je zapisano v uvodu v dokument, gre za pomemben instrument gozdarske politike. Gozd in gospodarjenje z njim sta bila z vidika zasebnega lastnika v preteklosti nekoliko odrinjena, v današnjem času pa dobivata čedalje večji pomen. Pomurje dosega 29,4-odstotno pokritost z gozdovi, to je za odstotek več kot pred desetimi leti. Kot je ugotovljeno v dokumentu, je ta porast še vedno pod slovenskim povprečjem, se pa slika hitro spreminja v gričevnatih delih predvsem na Goričkem in v Slovenskih goricah, kjer se je v posameznih delih delež gozda povečal za več kot polovico in so ti deli krajine že prešli v gozdnato, saj delež gozda presega 40 odstotkov površine. Vsaj za Pomurje pa je ob gozdnogospodarskem načrtu verjetno ravno tako pomemben lovskoupravljavski načrt. V dokumentu je posebej omenjen problem divjadi in upravljanja te. Poudarjen je problem in nakazane so rešitve kontroliranja in racionalnega upravljanja številčno okrepljene parkljaste divjadi. Bežen pregled skupnega dokumenta nam hitro pokaže, kako je eno prepleteno z drugim in kako to posredno vpliva na morebitno škodo v poljedelstvu. V dokumentu je npr. ob problemu prehoda parkljaste divjadi iz sosednjih držav poudarjen drug domač problem, to pa je izredno hitra rast poraščenosti površin z gozdom na Goričkem, ki hitro veča življenjski prostor parkljaste divjadi in s tem posredno vpliva na škodo, ki nastaja na kmetijskih zemljiščih. Gre za dokument, ki je vreden širše pozornosti in aktivnega vključevanja v javno razpravo. Zdaj je možnost, da se še vpliva na oba načrta in morebiti predlaga rešitve za upravljanje divjadi, da bi bile morebitne neposredne škode v Posebnost ali novost sedanjega desetletnega načrta je, da poleg gozdov zajema tudi upravljanje divjadi. V preteklosti so se lovskogospodarski načrti izdelovali na ravni lovskih družin. kmetijstvu čim manjše. Pasivnost pri sprejemanju tako pomembnih dokumentov posledično povzroča veliko hude krvi. Razprava o pomurskem dokumentu bo v torek, 22. novembra, ob 10. uri v Puconcih. J. V. Pomoč EU v hrani Ministri so vseeno naklonjeni večji vsoti Slovenija bo dobila 2,4 milijona evrov V prejšnji številki Vestnika smo pisali o evropskem ukrepu pomoči v hrani za najbolj ogrožene, ki je tudi v Pomurju glede na količino razdeljene hrane prav iz tega programa zelo pomembna humanitarna pomoč. Do zadnjega je kazalo, da naj bi se ta program v naslednjih letih občutno zmanjšal ali celo prekinil. Slovenija bi dobivala le petino dosedanjih sredstev. V začetku tega tedna pa so ministri EU, pristojni za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na rednem zasedanju dosegli politični dogovor o na- daljevanju programa pomoči v hrani najbolj ogroženim ljudem v EU. Dogovor pomeni izvajanje ukrepa še v naslednjih dveh letih, predlog uredbe pa bodo ministri formalno potrdili decembra v Bruslju. Tako bo program zagotavljal podobno višino sredstev kot prejšnja leta. EU ima za ta ukrep zagotovljenih 500 milijonov evrov, Slovenija pa bo za ta namen dobila 2,4 milijona evrov, ki jih bo v hrani razdelila prek dobrodelnih organizacij Slovenskega karitasa in Rdečega križa Slovenije. C. K. izobraževanje kmetovalcev 18. 11. 2011: Turistična kmetija Hadik, Lendavske Gorice 144, 9220 Lendava, 10.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – delavnica – Kletarski dopoldan. 21. 11. 2011: predavalnica KGZS – Zavod MS, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, 10.00, ne velja za KOP, Kmetijsko pravo – Oglaševanje na spletni strani KGZS – Kupujmo domače. 22. 11. 2011: vaški dom v Filovcih, Filovci 67 a, 9222 Bogojina, 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – delavnica – Kletarski večer 23. 11. 2011: sejna soba Klasa, Križevci pri Ljutomeru, Križevci 9, 9242 Križevci pri Ljutomeru, 10.00, ne velja za KOP, Dom, družina, dopolnilne dejavnosti – Možnost klanja in predelave mesa na domu kot dopolnilna dejavnost. 24. 11. 2011: dvorana Občine Turnišče, Ulica Štefana Kovača 73, 9224 Turnišče, 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – delavnica – Kletarski večer. lokalizirano | Vestnik | 17. novembra 2011 pobirki paberki V tem hladnem času predstavniki NK Mura mrzlično iščejo starinarnice. Saj veste, v davnih časih popularne trgovine, kjer se je prodajalo rabljeno blago. V tem trenutku jih ne zanima morebiten cenejši nakup. Mrzlično iščejo nekoč cenjene narokavnike. Gre za posebne rokave, ki so si jih natikali uradniki v uradih in učenci v šolah. Ščitili pa so obleke pred obrabo na komolcih. V Muri jih potrebujejo za zaščito rok nogometašev pred mrazom, saj trenutno ne premorejo nobenega dresa z dolgimi rokavi. Vsi pretendenti na visoko premiersko mesto v državi napovedujejo krčenje ministrstev. Le pri enem pa je ob krčitvi napovedana ustanovitev posebnega ministrstva, in to za racionalno rabo islandskih gejzirjev in puščavskih oaz, priključena pa mu bo po vsej verjetnosti tudi služba za dobro počutje. Sedež ministrstva bo po vsej verjetnosti v Lendavi. Od kmetijske pospeševalne službe širša javnost pričakuje, da bo v najkrajšem možnem času predstavila enega od izpostavljenih razvojnih projektov, sofinanciranega s pomočjo državnih in evropskih sredstev. Gre za projekt klavnice, ki naj bi dvignila dodano vrednost na eni od kmetij. Da se projekt predstavi v tej službi, je izrednega pomena, saj bi le tako lahko pojasnili, zakaj je bil projekt v tistem delu, kjer so sodelovali njihovi strokovnjaki, tako nizko ocenjen, da na koncu ni bil uspešen na razpisu. V M. Soboti je napovedan velik simpozij, ki ni pomemben samo po svoji vsebini, ampak poskusu uveljavitve mesta kot kongresnega središča. Simpozij ima dve tematski izhodišči, in sicer kako blokirati in kako deblokirati delovanje sistema. Hkrati bo na posebni delavnici predstavljena metoda, kako se rešiti deblokade in stopiti na višji klin na lestvi. V Dobrovniku se lahko pohvalijo z novo turistično atrakcijo. Strehovski izvir sv. Vida se je razcepil na dva curka. Geološko ozadje tega nenavadnega pojava še ni znano. Na Goričkem so na hitro ustanovili združenje upravljavcev gasilskih domov. Ugotovili so, da le na ta način lahko enakomerno in pravično razporedijo termine zasedenosti posameznih dvoran, da bodo od tega v naslednjih dveh tednih nekaj imeli. Zavedajo se namreč, da čez tri tedne, ko pričakujejo popoln padec povpraševanja, nobeden od igralcev ne bo vedel, da je gostoval prav v njihovem domu. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nova pridobitev studia madžarskih programov v Lendavi Za osem scensko različnih oddaj nov depo za opremo Pred njimi dva nova izziva, prehod na nov televizijski format in izvajanje projekta Turizem in mediji V Lendavi so pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija za madžarski program Helena Zver, generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli in lendavski župan Anton Balažek ob studiu madžarskih programov predali namenu nov scenski depo in 28 parkirnih mest. Vrednost naložbe je bila 250 tisoč evrov, denar pa so zagotovili iz razvojnih sredstev RTV Slovenija. Helena Zver je ob odprtju povedala, da so se za naložbo odločili leta 2007, ko je bila naprodaj parcela ob studiu. Sami so v stanovanjsko-poslovni zgradbi in prostorsko omejeni, zato so zagrabili priložnost in tudi zagotovili denar za naložbo. Njihovi hodniki in studio so bili namreč prenatrpani s scensko opremo, ki jo potrebujejo za osem scensko različnih oddaj v madžarskem jeziku, na dvorišču pa je bilo prostora le za nekaj službenih vozil: »Po tistem se je pojavilo veliko administrativnih zapletov s pridobivanjem različnih Fotografija Jože Gabor 6 Nov scenski depo in parkirišče ob studiu madžarskih programov dovoljenj, zato se je začetek gradnje precej zavlekel. Gradnjo je začel izvajalec del SGP Pomgrad oktobra lani in jo končal aprila letos, ob depoju pa smo uredili tudi nadstrešek za službena vozila. Leta 2007 je bilo lažje pridobiti denar za te namene kot danes. Vendar smo se morali zaposleni v narodnostnem studiu za vsako novo pridobitev, za vsak napredek vedno boriti in investicijo tudi dobro argumentirati.« Pred njimi sta dva nova izziva. Prvi je projekt Turizem in mediji, ki ga bo sofinancirala Evropska unija v vrednosti 290 tisoč evrov, štirideset odstotkov te vsote pa bo morala prispevati tudi RTV Slovenija. V okviru tega projekta bodo kupili tudi reportažni avtomobil za pomurski madžarski radio. Televizijski studio pa je tudi pred prehodom na nov televizijski format slike 16:9, saj so edini v okviru RTV Slovenija, ki ga še nimajo. J. G. Občina Beltinci bo v celoti financirala vožnjo otrok v šolo Na nekaterih relacijah in pozimi je na avtobusih premalo sedežev za vse otroke Osnovna šola in Občina Beltinci sta zaprosili za dodaten avtobus v dneh, ko je več vozačev Svetniki beltinskega občinskega sveta so soglasno sprejeli sklep, da bodo v letošnjem šolskem letu iz proračuna v celoti financirali avtobusni prevoz učencev v Osnovno šolo Beltinci in domov iz vseh vasi občine. Osnovno šolo Beltinci obiskujejo otroci iz sedmih vasi, ob Beltincih še iz šestih vasi, ki se vozijo v šolo z avtobusom: 51 učencev iz Bratonec, 99 iz Lipovec, 100 iz Gančan, 41 iz Lipe, 70 iz Melinec in 56 iz Ižakovec. Po Zakonu o osnovni šoli imajo pravico do brezplačnega prevoza v šolo učenci, katerih oddaljenost doma od osnovne šole je več kot štiri kilometre, to so šolarji iz Melinec, Lipe ter zaselkov Hraščice in Nemščak. Pravico do brezplačnega prevoza v šolo pa imajo tudi vsi učenci prvega razreda osnovne šole. Izvajalec prevozov je Avtobusni promet Murska Sobota. Občina je zagotovila za letos za avtobusne prevoze šolarjev 175 tisoč evrov, če bi starši to sofinancirali petdesetodstotno, kot je bilo pred dvema letoma in prej, pa bi s tem po izračunu občinske uprave občina prihranila le nekaj več kot deset tisoč evrov. So pa starši iz vasi Lipa in Lipovci opozorili, da je v nekaterih dneh v tednu v šolskem avtobusu premalo prostora za vse, torej da so avtobusi prepolni. Ravnateljica OŠ Beltinci Matejka Horvat je povedala, da so na to opozorili tudi župana Občine Beltinci dr. Mateja Gombošija in že tudi imeli sestanek s predstavniki občine, šole in avtobusnega prevoznika, na katerem so prevoznika zaprosili za dodaten avtobus. Dogovorili so se, da bodo na šoli vsak dan spremljali, kakšno je število učencev, ki se vozijo z avtobusi. Tako ugotavljajo, da jih je že zdaj ob sredah preveč iz krajev, kjer je večje število otrok, Lipe in Lipovec, število pa se bo še povečalo čez zimo. Ker avtobus vozi otroke v različne kraje, morajo ponekod ti nanj čakati tudi do pol ure, kar se dogaja še posebno v Lipovcih. Število otrok na avtobusu se sicer iz dneva v dan spreminja glede na različne aktivnosti, ki jih imajo šolarji v šoli, vendar mora imeti po zakonu vsak otrok na avtobusu svoj sedež. J. G. Kapelski učitelji so prisostvovali pouku na nemški in romunski osnovni šoli Bogate izkušnje za učenje in življenje V Romuniji veliko otrok živi doma z babicami in dedki, saj so njihovi starši na delu v tujini »Ko vidiš, v kakšnih razmerah in ob kako skromni opremi delajo romunski učitelji, kjer so vsi učenci oblečeni v enake uniforme, in kako bogato opremo in ogromno testov in preverjanja imajo na nemških šolah, kjer pa ni šolskih malic ali drugih ugodnosti, na primer podaljšanega bivanja kot pri nas, se zdi, da je naš šolski sistem zares zelo prijazen do otrok in staršev,« je le ena od ugotovitev učiteljev Osnovne šole Kapela, ki so pod vodstvom ravnateljice Anastazije Avsec v zadnjih mesecih obiskali Grundschulle Bairsdorf na Bavarskem v Nemčiji s tristo otroki, School nr 2 v Indepedenti v Romuniji ter dansko šolo Tolose Skole. V evropskem projektu BOLJŠA STRAN SPLETA Comeniusa z naslovom Izboljšanje bralne in matematične pismenosti sodeluje tudi norveška šola Morkved skole, ki je tudi koordinatorica triletnega projekta. Učitelji in učenci teh šol so ves čas v stiku po svetovnem spletu, izdajajo pa tudi skupni časopis oziroma okrožnice, kjer beležijo vse aktivnosti s sliko in besedo. V začetku tega leta so učitelji in ravnatelji partnerskih šol obiskali kapelsko šolo, njeni učitelji pa so pred meseci vrnili obisk in spoznali razlike. Tako jih je na nemški šoli presenetilo, da so učenci v prvih štirih razredih velikokrat testirani, saj jih že v petem razredu razvrščajo med tiste, ki bodo študirali ali se šolali za poklicno izobraževanje. »Navdušeni smo bili nad metodami sodelovalnega učenja, ko učenci načrtno sodelujejo drug z drugimi, in nad metodami samoocenjevanja, navdušila pa nas je tudi opremljenost šole, imajo na primer fleksibilne stenske table. Otroci se tudi zelo veliko gibljejo, predvsem v prvih razredih. Navdušil nas je poseben tečaj za levičarje, kjer so povabili k sodelovanju tudi starše. Čeprav so učitelji kar pod velikim pritiskom zaradi pogostih testiranj, so visoko profesionalni in predani svojemu delu,« je Anastazija Avsec opisala spoznanja z obiska na Bavarskem. V pokrajini, kjer je šola, je veliko pridelovalcev hrena in tudi za kosilo so gostje dobili hrenovo juho, otroci pa nimajo celodnevne šole in šolskih malic. Učiteljski sindikat ima tam bolj pozitivno vlogo in je nekakšen posrednik pri reševanju problemov. Čeprav so na obisk v romunsko šole odhajali z nekimi predsodki, so tam spoznali zelo kakovostno pedagoško prakso, saj uporabljajo sodobne metode poučevanje. Res pa je, da je oprema zelo skromna in so delovne razmere slabe. »Presenetilo me je, da so se otroci igrali v odmoru družabne igre brez nadzora učitelja, pa ni bilo nobenih težav. Otroci imajo uniforme, nimajo organizirane malice, mame pa so nam same pripravljale hrano in jo prinašale v šolo. Iz Bukarešte smo do mesta na vzhodu Romunije potovali z avtobusom štiri ure. To je mesto z nizkim standardom, vseeno pa je bila to zelo velika izkušnja za vse udeležence. Slabe razmere na pedagoško delo učiteljev niso vplivale,« je povedala Anastazija Avsec. V Romuniji pa so se srečali tudi s tem, da večina otrok živi doma s starimi starši, saj so starši na delu v tujini. Bernarda B. Peček lokalizirano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 7 Mestno redarstvo Redarji z radarjem nad težke noge Murskosoboški redarji po novem promet v občini nadzorujejo tudi z radarji. Voznikov, ki imajo pretežko nogo na stopalki za plin, ne ustavljajo, ampak jim domov pošljejo položnico in fotografijo. Z najetim stacionarnim merilnikom hitrosti po besedah vodje mestnega redarstva Denisa Gjereka prehitre voznike lovijo od 15. septembra: »Ker je oprema za izvajanje meritev hitrosti zelo draga, hkrati pa zahteva določeno vzdrževanje, smo se odločili za najem. Meritve se opravljajo enkrat mesečno, ker so proračunska sredstva omejena.« Pooblastila, da lahko merijo in zaračunavajo prekoračitve hitrosti, je mestnim redarjem prinesla poleti 2009. sprejeta sprememba zakona o varnosti cestnega prometa. Tukajšnji redarji lahko prehitre voznike nadzorujejo na celotnem območju murskosoboške občine, Gjerek pa je dejal, da pri postavitvi merilnika hitrosti upoštevajo dolgoročne pripombe občanov o lokacijah, kjer prihaja do velikih hitrosti. »Poudarek na meritvah je še v bližini šol in vrtcev.« Radar je sicer lahko postavljen na kateri koli javni cesti v občini. O tem, koliko kazni prehitrim voznikom so že izrekli, vodja mestnega redarstva ni vedel veliko povedati, saj so »prekoračitve odvisne od dneva, časovnega obdobja in vremenskih razmer, ko se opravljajo meritve s stacionarnim merilnikom«. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo redarji v Murski Soboti začeli boj proti prehitrim voznikom, saj so dobili občinski redarji v letih 2008 in 2009 večja pooblastila tudi za delo v prometu, občine pa občinske programe varnosti. Med drugim je redarju dovoljeno preverjanje ljudi, ki vzbujajo sum, da bodo storili prekršek, in kaznovanje prekrškov, kot so vandalizem, razgrajanje in beračenje. Prekrškarja lahko redar zadrži do prihoda policije, pri čemer so mu na voljo fizična sila in prisilna sredstva. Andrej Bedek Kobilje Krajani za ureditev bioenergetskih točk Novi prostori občine in za kulturne namene so pridobitev Tokrat vam predstavljamo rezultate ankete, ki smo jo opravljali v Kobilju. Ker je kraj majhen, smo pridobili mnenja 18 krajanov. Vprašali smo jih, kje vidijo možnost za nova delovna mesta in kaj bi z bioenergetskimi točkami, ki so jih odkrili v bližini Kobilja. Občina bo pri gasilskem domu dobila novo stavbo za svoje prostore in kulturne namene, sodelujoče smo vprašali, kaj menijo o tem. Šest vprašanih vidi možnost za nova delovna mesta v turizmu, pet anketiranih vidi možnosti v obrtništvu in podjetništvu, prav toliko pa jih vidi možnost novih delovnih mest v tovarnah. Večina, 13 sodelujočih v anketi, je odgovorila, da naj se bioenergetske točke, ki so jih odkrili v bližini Kobilja, uredijo. Pet vprašanih meni, da naj se jih pusti take, kot so. Da bo nova stavba, ki jo bo občina dobila za svoje dejavnosti in kulturne namene, pridobitev za kraj, meni 13 sodelujočih. Pet vprašanih se s tem ne strinja, saj menijo, da bi morali obnoviti staro poslopje. Kje vidite možnost za nova delovna mesta? Turizem Obrtništvo in podjetništvo Tovarna Ne vem 33 % 28 % Sodelujočim v anketi se najlepše zahvaljujemo. Lepo vabljeni vsi, ki bi želeli časopis Vestnik naročiti, da nas pokličete v Klicni studiu slepih na številko 04 51 16 440. Vsakega novega naročnika čaka darilo! V bližini Kobilja so odkrili bioenergetske točke. Kaj bi z njimi? Naj se jih uredi 11 % 28 % Pustimo jih, kot so Občina bo pri gasilskem domu dobila novo stavbo za svoje prostore in kulturne namene. Kaj menite o tem? To je pridobitev za kraj Obnoviti bi morali staro poslopje 28 % 28 % 72 % 72 % VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si Fotografija Nataša Juhnov Soboški redarji s stacionarnim merilnikom hitrosti lovijo prehitre voznike – Redarju dovoljeno preverjanje ljudi, ki vzbujajo sum Tukajšnji redarji lahko prehitre voznike nadzorujejo na celotnem območju murskosoboške občine. 8 (iz)brano | Vestnik | 17. novembra 2011 barometer www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Občutne spremembe pri socialnih prejemkih Nič več državnih pokojnin Bistveno bolj kot doslej upoštevano premoženje družine – Varstveni dodatek bodo dediči morali vrniti državi Protect GL, od aprila 2008 večinski lastnik lendavskega podjetja Integral s transportno in prometno dejavnostjo ter delavnicami, ki ga vodi direktor Štefan Kepe, išče novega kupca. Brigito Bavčar so brez njene vednosti podpisali kot odgovorno urednico strankarskega glasila DeSUS-a, ki ga je prenehala urejati po nesoglasjih v stranki glede kandidatnih list. Sobočan Mirjan Švagelj že deset let prostovoljno pomaga pri izobraževanju članov Združenja DrogArt, ki jim predava o vrstah, kemijski sestavi in nevarnosti drog. Pomurje je ena tistih regij, katere prebivalci so precej odvisni od različnih socialnih prejemkov, zato poseganje v te še kako zadeva naše ljudi. Po novem letu se bo prav to področje občutno spremenilo. Uresničevati se namreč začne lani sprejet Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po novem ne bo več državnih pokojnin, namesto teh bodo upravičenci prejemali denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, oboje pa bo treba po smrti prejemnika vrniti državi. Državne štipendije bodo prejemali le polnoletni dijaki, otroški dodatek pa le mladoletni otroci. Odslej bodo za vse socialne prejemke pristojni krajevni centri za socialno delo. Tja bodo upravičenci tudi naslovili novo vlogo, ki je za vse prejemke enotna. Za večjo pravičnost Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer v glavnem pripravljajo vse za realizacijo nove zakonodaje v praksi, pravijo, da s tem želijo poenotiti prejemke in subvencije, ki so zdaj v pristojnosti različnih ministrstev. Poenotili pa se bodo tudi postopek in merila za odločanje o posameznih socialnih prejemkih. Ti naj bi bili zdaj pravičneje razdeljeni. Popravek V 45. številki Vestnika v rubriki Barometer smo zapisali, da je ravnateljica Gimnazije Murska Sobota Regina Cipot pojasnila razloge, zakaj 18 profesorjev ni pravočasno prejelo plače. Trditev ne drži. Regina Cipot o tem ni dala izjave, za nastali položaj pri izplačilu plač pa tudi ni kriva banka NLB, kot smo zapisali, ampak družba Biromatik, d. o. o., iz Maribora zaradi napake v računalniškem programu. Otroški dodatek Na novi enotni vlogi je najprej naveden otroški dodatek. Tisti, ki ga trenutno prejemajo, ga bodo ne glede na uveljavitev nove zakonodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Na ministrstvu za delo pa svetujejo, konca leta sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Mnogi razmišljajo, da bi se zaradi tega rešili premoženja, to pa ni mogoče, saj se je država zavarovala. Prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te med prejemanjem obeh dohodkov ne smejo prodati, podariti ali obremeniti. Glede na višji vstopni cenzus naj bi bilo denarnih socialnih pomoči skupno gledano več. Prav tako pa naj bi bila z novim letom ta višja za 30 odstotkov. Koliko ljudi bo res imelo najvišjo, pa je odvisno od dohodkov in premoženja družine. Državne štipendije Državne štipendije bodo po novem prejemali le polnoletni dijaki in študenti, mladoletni dijaki pa bodo po novem letu prejemali namesto tega višji otroški dodatek. Polnoletnim študentom in dijakom, ki jim je pravica do državne štipendije že priznana, ni treba storiti nič. Mladoletni prejemniki oz. njihovi straši pa lahko od 1. decembra naprej oddajo vlogo za višji otroški dodatek, ki bo nadomestil državno štipendijo. Teh naj bi bilo več predvsem na račun večjega cenzusa. Država pa obljublja, da Državne pokojnine Državnih pokojnin, ki so jih do zdaj dobivali starejši od 65 let, ki nikoli niso plačevali socialnih prispevkov, ne bo več. Po novem jih bo center za socialno delo po uradni dolžnosti preoblikoval v denarne socialne pomoči. To pa pomeni, da jih bodo nekateri izgubili, saj se ta pravica po novem nanaša na premoženje celotnega gospodinjstva in ne zgolj na posameznika, kot je bilo pri državni pokojnini. Primer dveh zakoncev, pri čemer ima eden državno pokojnino, drugi pa pokojnino v višini med 400 in 500 evri, kaže, da bo prvi dobil le malo denarne socialne pomoči ali ostal celo brez nje. Ta pa je, kot smo že rekli, vračljiv dohodek, zato se mu upravičenci lahko odrečejo. Kot so nam sporočili z murskosoboškega pokojninskega zavoda, je v Pomurju trenutno 1418 prejemnikov državnih pokojnin, to pa znaša 9,4 odstotka v državnem merilu. Koliko od teh bo po novem upravičenih do denarne socialne pomoči, pa je trenutno težko reči. Na rob revščine zaradi dedičev Kaj spremembe pomenijo za Pomurje, je nemogoče napovedati. Na mur- Socialne delavce skrbi, da se bodo starejši odrekli socialnim prejemkom, ki jih bo treba vrniti državi, da ne bodo obremenili dedičev. Fotografija Nataša Juhnov Dr. Miran Puconja, profesor slovenskega jezika in filozofije, je svoji obsežni bibliografiji dodal novo knjigo Slovenska kmečka kultura. Predstavili jo bodo nocoj v avli ljutomerske gimnazije v sklopu Miklošičevih dni. Strelsko društvo Štefana Kovača, ki mu predseduje Edvard Špilak, je ob občinskem prazniku pripravilo zanimiv družabni dogodek Občan strelja. Občani bodo lahko tekmovali v streljanju na novem strelišču društva. kov nalagale, zdaj pa bo imela družina skupen limit vseh dohodkov in socialnih prejemkov, in ko bo ta dosežen, ne bodo več mogli prejemati drugih. Ta limit pa bo odvisen od števila družinskih članov in njihovih dohodkov ter premoženja. Upravičenec bo moral pravice uveljavljati po vrstnem redu: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija. Recimo, če ima družina mladoletnega otroka, eden izmed staršev pa ima pravico do denarne socialne pomoči, bo najprej treba zaprositi za otroški dodatek, če ga družina še nima. Odgovorni napovedujejo, da prejemnikom, ki že imajo odločbe o posameznih socialnih prejemkih, po novem letu ne bo treba storiti skorajda nič, saj bodo zadeve v večini primerov urejene avtomatsko oz. po uradni dolžnosti, le pri nekaterih bo treba oddati nove vloge. Kot pravijo na murskosoboškem centru za socialno delo, bo v praksi nov sistem res pripomogel k temu, da bodo prejemke dobivali predvsem tisti, ki so do njih najbolj upravičeni. Do zdaj so bile recimo privilegirane družine, kjer sta recimo starša živela na različnih naslovih in tako uveljavljala več pravic. Zdaj se mati, oče in otroci štejejo kot skupnost in ugotavljali se bodo skupni dohodki in premoženje. Dogajalo se je tudi, da mnogi upravičenci niso prikazali vsega premoženja, center pa je imel omejene možnosti ugotavljanja tega. Odslej bo imel center vse podatke o dohodkih ter premoženju posameznika in družine, ki jih bo pridobil kar iz 24 različnih institucij. Novi izračuni Po novem bo poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevano premoženje celotne družine, ki bo vplivalo na to, da bodo nekateri ostali brez nekaterih socialnih prejemkov. Poenostavljeno povedano so se do zdaj različne oblike socialnih prejem- da o oddaji nove vloge od 1. decembra dalje razmislijo tisti, ki imajo mladoletnega dijaka. Po novem letu namreč mladoletni dijaki ne bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa starši zanje lahko uveljavljali višji otroški dodatek. Kaj to pomeni za skupno število otroških dodatkov, je težko napovedati, nekateri izračuni pa kažejo, da se bo število teh znižalo. Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek Tudi pri denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku bo center za socialno delo po novem letu sam preveril, kdo je do njiju še upravičen, v kakšni višini, ali je upravičen še do drugih socialnih prejemkov, ter upravičence o tem obvestil. Denarna socialna pomoč bo še naprej vračljiv dohodek, po novem pa bo to tudi varstveni dodatek in ga bodo dediči po smrti prejemnika morali vrniti državi. Če upravičenci teh dveh dohodkov ne želijo več prejemati, morajo to do naj bi bile tudi višje. Vsi, ki želijo imeti, ne glede na to, da jim z novim letom še ne potečejo pravice do vseh zgoraj omenjenih socialnih prejemkov, te odmerjene po novi zakonodaji, lahko oddajo novo vlogo od 1. decembra naprej. Tako lahko relativno zgodaj izvedo, ali so upravičeni do določenih pravic in v kakšni višini. Od 1. decembra naprej pa jo morajo oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič. Po 1. decembru vlog po stari zakonodaji ne bodo več sprejemali. Subvencije Nova zakonodaja se dotika tudi številnih subvencij, kot so subvencije za malice, kosila in prevoze učencev, dijakov in študentov, ter drugih subvencij in oprostitev plačil. Posebej velja omeniti znižanje plačila za vrtce, saj je treba vlogo za prihodnje leto oddati na novo, in sicer od 1. decembra dalje na krajevno pristojni center za socialno delo in ne več na občino. Pri drugih subvencijah zaradi nove zakonodaje ni treba storiti ničesar. skosoboškem centru za socialno delo pravijo, da od pristojnih ministrstev še vedno dobivajo navodila o uveljavljanju nove zakonodaje. Višina posameznih transferov naj se ne bi zmanjšala, zna pa se zgoditi, da bo skupni znesek vseh socialnih prejemkov družine nižji. Nekateri bodo na boljšem, drugi na slabšem, odvisno od posamezne družine. Pavšalni izračun za petčlansko družino, kjer sta recimo starša brezposelna, imata pa tri otroke do deset let starosti, kaže, da bodo njihovi socialni prejemki skupno gledano po novem malenkost višji. Bistveno drugače pa bo tam, kjer je v družini vsaj en dohodek v obliki plače. Upravičena pa je bojazen, da se bodo starejši odrekli denarni socialni pomoči in varstvenemu dodatku, kamor po novem spada tudi državna pokojnina, saj je ta dva prejemka treba vrniti državi. To bodo storili zaradi tega, da po smrti otroci oz. dediči ne bodo ostali brez premoženja, za katerega so garali vse svoje življenje. Sami pa bodo rajši živeli na robu revščine. C. Kosednar (iz)brano www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | WWOOFing ali prostovoljstvo na kmetijah 9 barometer Anita in Erik sta bila kot prostovoljca v Avstraliji Na avstralskih kmetijah sta delala kot prostovoljca in doživela marsikaj, česar kot turista nikoli ne bi Še niste slišali za WWOOFing? Tudi jaz ne, dokler nisem srečala Anite Ostrič in Erika Nedelka, mladih Lendavčanov, polnih energije in potovalnih zgodb, ki si med drugim delita tudi strast do potovanj ter spoznavanja novih, alternativnih načinov življenja. Poleg množice evropskih in azijskih držav, ki sta jih že obiskala, je bila njuna želja okusiti tudi avstralsko življenje, tako iz radovednosti, ter izkusiti na lastni koži, kakšno je življenje tam »doli«. Tako sta med brskanjem za informacijami, ki bi jima bile v pomoč pred odhodom v Avstralijo, po internetu naključno prebrala o WWOOFingu. In se odločila, da si to želita preizkusiti. Gibanje WWOOF se je začelo leta 1971 v Angliji, beseda pa je angleška kratica za World Wide Opportunities on Organic Farms ali svetovne priložnosti na ekoloških kmetijah. Gre za svetovno mrežo izmenjave, ki prostovoljcem v zameno za pomoč ekološkim pridelovalcem na kmetijah daje brezplačno nastanitev in prehrano. Kmetije, ki gostijo prostovoljce, ponavadi na ta način premostijo težave s pomanjkanjem delovne sile, širijo idejo o ekološkem kmetijstvu, omogočajo spoznavanje ljudi iz drugih dežel in njihove kulture ter še mnogo več, kot sem izvedela od svojih sogovornikov Anite in Erika. Kaj vaju je gnalo v Avstralijo? V Avstralijo sva šla pogledat, preizkusit, ali bi nama bilo všeč živeti tam. Nisva šla z namenom, da ostaneva, ampak da vidiva način življenja, tamkajšnjo kulturo, ljudi. Šla sva januarja 2010 in ostala do oktobra istega leta. V tem času sva spoznala ogromno prijaznih ljudi, videla naravne lepote, ki jih je res obilo in so nekatere prav dih jemajoče. Tako je Avstralija za tiste, ki jih bolj zanima narava. Obstaja možnost, da se kdaj v prihodnosti tudi še vrneva, saj sva v deželi kengurujev resnično uživala. Kako so potekale priprave na odhod? Zaprosila sva za enoletno turistično vizo, ki stane približno 110 dolarjev. Pred izpolnjevanjem prošnje za vizo se je dobro pripraviti na razna vprašanja, na primer, kje boš spal, kaj boš počel, koliko denarja imaš, ki dokazujejo, da ne greš v Avstralijo delat na črno. Sama imava sorodnike v Sydneyju, tako sva prve tri mesece preživela pri enem od Anitinih stricev, za kar sva mu zelo hvaležna. Med iskanjem informacij o Avstraliji in o možnostih dela, potovanja, spoznavanja »Aussijev«, sva na internetnih blogih zasledila tudi informacije o WWOOFingu. Zdela se nama je super ideja in odločila sva se, da to preizkusiva na lastni koži. kraju Bloomfield. Najin gostitelj je bil Peter, gospod v srednjih letih, kateremu sva pomagala urejati okolico hiše, malo sva mu tudi pospravila po hiši. Resnično je bil hvaležen za vso najino pomoč in naju v zahvalo peljal na razne izlete: s čolnom smo naganjali krokodile po reki, šli taborit, na glasbeni festival, si ogledali mesto Cooktown … Je pa bilo tako, da je on potreboval družbo. Včasih so med ponudniki tudi osamljeni ali starejši ljudje, ki bolj kot pomoč na kmetiji potrebujejo družbo ljudi, da se tudi od njih kaj naučijo, delijo izkušnje, se pogovarjajo. Kako pa sta bila zadovoljna z namestitvijo in hrano ter lastniki kmetij? Midva sva imela srečo in bila povsod toplo sprejeta. Najboljša izkušnja je bila na kmetiji v Yungaburri. Ko sva prišla, sva se najprej ustrašila, saj je bilo poslopje – stanovanjska hiša, ki naj bi bilo kmetija – od zunaj videti kot prava podrtija. In nisva vedela, kaj naj pričakujeva. Potem pa naju sprejme 72-letna Belgijka, umetnica, ki že vrsto let živi tam. Po vstopu v hišo sva obnemela, saj je imela v njej pravi umetniški atelje. Ona naju je najbolj razvajala – peljala naju je na veliko izletov, na razstave, skupaj smo hodili na taiči ... Vsak dan sva okušala njihove jedi, seveda pa sva tudi midva kdaj skuhala kakšne slovenske specialitete in jo naučila tudi malo slovenščine ter jo seveda seznanila z lepotami naše ljube države. Tako se medsebojno bogatiš in tudi midva sva na ta način njej veliko dala. Erik je pripravljen na zasajanje deževnega gozda. stralija draga država, vendar se z malo denarja in nekoliko iznajdljivosti da veliko doživeti in videti. Med drugim tudi s pomočjo WWOOFinga. Kaj vaju je tako navdušilo pri WWOOFingu, da sta se odločila preizkusiti način življenja na avstralskih farmah? Bivala sta namreč kar na štirih različnih kmetijah. Imela sva predvsem voljo do dela, želela izkusiti nekaj novega, spoznati nove, zanimive ljudi, saj so ljudje, ki sprejmejo v svojo hišo popolne neznance, resnično »openminded«. Želela sva izpopolniti svoje znanje angleščine, začutiti pravo Avstralijo in Avstralce, naravo, kako živijo na podeželju, njihovo kulinariko. Na farmah sva imela priložnost videti ob blizu kače, koale, avstralske staroselce Aborigine. Vsega tega v mestu ne bi doživela. Je pa tudi fascinantno, kako velike so pri njih kmetije. Nekatere celo tako, da se lastniki vozijo s helikopterjem, da pregledajo vso živino na posestvu. Za nas je kaj takega nepredstavljivo. Niso redke niti kmetije z bazeni, kjer se po delovnem dnevu pač sprostiš in uživaš. Kako pa se sploh pride v stik z lastniki kmetij? Vsakega pol leta izide knjižica s seznamom kmetij, ki sprejemajo prostovoljce. Brez nakupa te knjige ne moreš nič. Z nakupom knjige si zavarovan, če se ti med delom na kmetiji kaj zgodi ali če se poškoduješ … Knjižica je razdeljena po zveznih državah. Potem si sam izbereš kmetijo glede na to, kaj ti ustreza. Vsaka farma je opisana na način, da lahko izveš, kako velika je, kakšno delo boš opravljal, kaj od tebe pričakujejo. Zaželeno je, da ostaneš na kmetiji vsaj en teden, »na probi«, da vidiš, ali se ujameš, pa se potem odločiš skupaj z lastnikom, kako dolgo boš ostal. Če ti ni všeč, lahko mirne volje greš. Vendar če te res zanima, boš že nekaj našel zase. Ni tako, da ne bi našel prave kmetije zase, ker je ponudba res raznovrstna. Vsaka kmetija ima navedeno telefonsko številko ali e-mail za dogovor z lastniki, kdaj boš prišel. Ponavadi te poberejo na postaji ali letališču, saj so večinoma te kmetije precej odročne. Kakšne pa so bile vajine naloge na kmetiji, kakšen je delavnik? Dela se ponavadi štiri ure. Na kmetiji pri Belgijki Claudine – ki je zdaj najina avstralska babica – sva recimo pomagala pri zasajanju 300 dreves v njenem gozdu in ureditvi sprehajalne poti. Ker ima veliko posestvo, je na ta način želela pomagati pri ohranitvi tropskega deževnega gozda. S Claudine smo spletli prav posebne vezi, postali smo res dobri prijatelji. Velikokrat smo tudi skupaj kuhali. Ob koncu tedna si prost, tako da te gostitelji velikokrat peljejo z avtom na izlet, v naravo, na kraje, ki jih kot navaden turist nikoli ne bi imel priložnosti občudovati. Gospa nama je vsak dan dala tudi avto s polnim rezervoarjem ali pa kanu, da sva lahko šla sama na izlet, z njenim sinom in njegovo družino pa smo šli tudi na jadranje po Velikem koralnem grebenu. Na drugi kmetiji, kjer pridelujejo citruse in mangovce, sva pomagala pri pripravi sadja za prodajo, obrezovala sadno drevje, skrbela za domače živali (kokoši, muco, psa). Barry, eden od najinih gostiteljev, je med drugim doma varil pivo in jaz sem mu pomagal. In potem sva velikokrat kakšno spila ob ali v njegovem džakuziju, ki ga ima na kmetiji za razvajanje. Tukaj se zelo opazi razlika med nami, Slovenci, in Avstralci. Res si znajo vzeti čas za sprostitev in uživanje, bolj so sproščeni in odprti. Kakšno je življenje na kmetiji, kje sta bila? Vse kmetije, na katerih sva živela, spadajo v zvezno državo Queensland. Najprej sva bila na kmetiji sredi deževnega gozda, v aboridžinski skupnosti, v Veliko mladih danes sanja o Avstraliji kot o deželi, kjer se da zaslužiti dober denar. In mnogo se jih dejansko tudi odpravi poskusit srečo. Kako pa je v resnici s tem? Jan Žibrat, slovenski reprezentant v namiznem tenisu, je po enoletni odsotnosti zaradi poklicnega igranja v Nemčiji spet nastopil na domačem turnirju in zmagal na prvem državnem topturnirju za člane v Logatcu. Murskosoboški center za socialno delo z direktorico Natašo Meolic je za potrebe povečanega obsega dela najel opremljene poslovne prostore v Lendavski ulici 11 v Murski Soboti. Ponudnik je podjetje 9 M 9. Helena Zver, pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija za madžarski program, je ob otvoritvi scenskega depoja in parkirnih mest napovedala nov uspeh evropskega denarja, ki so ga pridobili za projekt Turizem in mediji. Kaj vama pomeni ta izkušnja? Osebni arhiv Anita Ostrič in Erik Nedelko Zaslužek je bistveno višji kot pri nas – pri njih niso pomembni nazivi, diplome –, pomembno je, da si priden in da si želiš delati. Plače so do dvakrat, celo do trikrat višje kot pri nas, in če ustrezaš postavljenim pogojem – deficitarni poklic, znanje angleščine, starost, delovna doba, izkušnje –, lahko hitro najdeš primerno zaposlitev. Je pa res, da hitreje dobiš zaposlitev v tako imenovanem »outbacku«, kot rečejo Avstralci, torej na bolj odročnih območjih. Če tvoj poklic spada med deficitarne, je velika prednost, potem so pomembni še starost in izkušnje. Če delaš v skupnosti z Aborigini, dobiš še dodatek na plačo. Drugače pa je Av- Janez Kaučič, zastopnik prebivalcev z radgonskega konca v pravdi z državo zaradi cestnega hrupa, ki ima že 210 pravnomočnih odločb, vendar stranke že od začetka leta čakajo na odškodnino, pravi, da država ni taka, da bi ji verjeli, čeprav še dopušča presenečenje. Delo na farmi citrusov - priprava limet za prodajo Naju je ta izkušnja zelo obogatila. Širi ti duha. Spoznala sva krasne, dobrosrčne, vesele ljudi; bila del njihovega sveta. Z njihovo pomočjo sva izpopolnila svoje znanje angleščine, se naučila marsičesa novega. Videla in doživela sva marsikaj, česar kot turista zagotovo ne bi, o ljudeh, kulturi, novih načinih kmetovanja. WWOOFing obstaja tudi v Evropi (tudi v Sloveniji), zato le pogumno – ne bo vam žal te izkušnje. WWOOFing je zakon. Tatjana Baligač Milan Mörec, predsednik uprave družbe Mura in partnerji, je povedal, da je njihova zahteva, da bi bila najemnina prostorov in strojne opreme v lasti družbe Mura, d. d., v stečaju normalna in napovedal, da se bodo z novim letom imenovali Aha Mura. 10 kultura | Vestnik | 17. novembra 2011 Klavirski dnevi v Murski Soboti Klavirski dnevi, ki bodo od petka do nedelje v dvorani Glasbene šole Murska Sobota, ponujajo pester program, ki se s svojim naslovom Madžarska glasba od Liszta do danes in vsebino poklanja obletnici rojstva velikanov madžarske glasbe, Franzu Lisztu in Beli Bartoku. Program ponuja različne vsebine in sklope: predavanja slovenskih in tujih predavateljev, okroglo mizo, projekte šol, masterclass in dva večerna koncerta. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Natečaj slovenskih jaslic Centra DUO Zavod Marianum Veržej – Center DUO bo tudi letos organiziral Razstavo slovenskih jaslic, tokrat s poudarkom na stoletnih jaslicah. Lani si je razstavo ogledalo več kot tri tisoč domačih in tujih obiskovalcev. K sodelovanju tudi tokrat vabijo jasličarje in rokodelce iz vse Slovenije ter otroke in mlade iz Pomurja. Rok za prijavo za sodelovanje na razstavi je 25. november, odprtje razstave pa bo 9. decembra. Dve novi knjigi Olge Paušič Olga Paušič iz Lendave je izdala oktobra pri Založbi VED zbirko kratke proze z naslovom Mavrični vsakdanjiki, v novembru pa še knjigo utrinkov s potovanj po enaindvajsetih državah sveta Z nahrbtnikom, s kamero in peresom po svetu. Zgodovina Slovenije, kot jo vidijo mladi Razstava iz Berlina v Ljutomer Razstava najpomembnejših dogodkov, knjig in osebnosti v 20 letih samostojne Slovenije s prispevkom ljutomerskih dijakinj in Stefan Doepner sta ustvarila mehanično knjigo, ki problematizira izbris spomina, razstavni projekt Rojstvo Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije pa je v virtualno knjigo, ki se jo lahko lista brez dotika na zaslon, oblikovalo podjetje UNIKI. Ključnega pomena za projekt, pravi njegova vodja Sudec, je Časovnica 1991–2011 s podnaslovom: Kako mladi doživljajo preteklost svoje domovine? Časovnico so naredile dijakinje ljutomerske gimnazije (Petja Kolenko, Živa Moravec, Staša Vintar in Laura Vlaj) s pomočjo ankete med 500 slovenskimi srednješolkami in srednješolci. Na podlagi odgovorov so naredile 20-stransko knjižico, ki kaže na to, kako mladi doživljajo preteklost svoje domovine. Izpostavljeni so namreč najpomembnejši dogodki v samostojni Sloveniji, kot jih vidijo mladi. Mentor dijakinj, ki so izdelale časovnico, profesor Franc Čuš kot zanimivost poudarja, da so mladi na dogodke gledali povsem drugače, kot bi Fotografija Jerneja Domajnko Na pobudo slovenskega veleposlaništva v Berlinu je nastal razstavni projekt »…Stran XX«, ki na različne načine obravnava zgodovino samostojne Slovenije. Projekt je vodila umetnica iz Ljutomera Katja Sudec, vsak svoj del pa so k vsebini in končnemu videzu razstavnega projekta prispevali tako dijakinje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer pod mentorstvom profesorja Franca Čuša kot tudi umetnika Sanela Jahić in Stefan Doepner, znanstvenik s področja teorije socialne zgodovine Matej Kralj ter Muzej novejše zgodovine Slovenije in podjetje UNIKI. Katja Sudec pravi, da se je slovenski narod na neki način izoblikoval skozi jezik in literaturo, zato je celostna vizualna podoba razstavnega projekta zasnovana na asociaciji na knjigo. Tako so iskali 200 knjig, ki so pomembne za Slovenijo (leposlovne knjige ter knjige s področja zgodovine, politike, turizma, otroške literature in ljudske umetnosti), Sanela Jahić »Mladi vidijo zgodovino Slovenije drugače kot starejši,« pravi Franc Čuš (skrajno desno), mentor dijakinj (od leve proti desni) Petje Kolenko, Staše Vintar, Žive Moravec in Laure Vlaj. Vodja projekta Katja Sudec (desno) pa kot ključni del razstavnega projekta poudarja prav Časovnico 1991–2011, ki so jo na podlagi odgovorov 500 slovenskih srednješolk in srednješolcev izdelale dijakinje, eno različico časovnice je Petja celo ilustrirala. gledali starejši. Starejši bi verjetno kot najpomembnejši dogodek zadnjih 20 let omenjali osamosvajanje Slovenije, mladi pa so med pomembnejše dogodke v času samostojne Slovenije umestili, na primer, uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na evropsko in svetovno prvenstvo ter obiske različnih zvezdnikov. Proces osamosvajanja je za mlajšo generacijo, ki je rojena že v samostojni Sloveniji, po pomembnosti uvrščen šele nekje na deseto ali 15. mesto. »Dvajseta stran oziroma z rimskimi številkami označena stran XX je nepopisan list, ki simbolično nakazuje nadaljevanje,« pravi Katja Sudec in dodaja, da obstajata dve različici časovnice – s fotodokumentacijo zgodovine Slovencev zadnjih 20 let Muzeja novejše zgodovine Slovenije in v obliki stripa z ilustracijami dijakinje Petje Kolenko. Razstavni projekt »…Stran XX« si je mogoče ogledati do konca meseca v čitalnici Splošne knjižnice Ljutomer. Jerneja Domajnko Dela natečaja Lions kluba Lendava/Lendva v lendavski sinagogi Tekst v podobi na ogled v Gornji Radgoni Dvajset avtorjev se Razstava Plakat miru predstavlja s 25 deli na temo Otroci poznajo mir Kakovostna rast likovne produkcije v regiji Trije najboljši med dvajsetimi sodelujočimi se bodo uvrstili na državno tekmovanje čaju pa je od leta 1988 sodelovalo več kot štiri milijone otrok z vsega sveta. Razstavo del, ki predstavljajo mir in prijateljstvo skozi otroške oči, je odprl lendavski župan Anton Balažek. Lions klub Lendava/Lendava letos prvič sodeluje na 24. mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru 2011. Letošnji natečaj, na katerem s svojimi deli sodelujejo otroci od 11. do 13. leta starosti, je pod naslovom Otroci poznajo mir (Children Know Peace). Na natečaj se je s svojimi deli odzvalo dvajset šolarjev iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, DOŠ Genterovci, DOŠ I Lendava in DOŠ II Lendava. Med temi je komisija izbrala tri najboljše, ki so se uvrstili na državno tekmovanje. To so bili Kristina Süč iz DOŠ Genterovci ter Matej Jerebic in Luka Sobočan iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Najboljši na državnem tekmovanju se bodo uvrstili na mednarodno tekmovanje. J. G. Fotografija Tomo Köleš V lendavski sinagogi so odprli razstavo likovnega natečaja Plakat miru 2011 v organizaciji dobrodelnega društva Lions klub Lendava/Lendva. Obiskovalcem je natečaj in njegov namen predstavila predsednica kluba Olga Požgai Horvat, ki je povedala, da je namen natečaja spodbujati otroke k razmišljanju o miru, prijateljstvu, sožitju, strpnosti, multikulturnosti, sreči in ljubezni. O teh temah se otroci likovno izražajo v različnih tehnikah, na nate- V galeriji kulturnega doma v Gornji Radgoni so odprli regijsko tematsko razstavo Tekst v podobi. Selektor razstave docent dr. Matjaž Duh s Pedagoške fakultete Maribor je izbral dvajset avtorjev iz širše regije, ki se predstavljajo s 25 likovnimi deli. Med razstavljenimi deli so zastopana tri področja: slikarstvo, grafika in kiparstvo. Profesorja likovne umetnosti dr. Matjaža Duha na otvoritvi ni bilo, ker je bil službeno v tujini, je pa že prej sporočil svoje mnenje, da razstavljena dela kažejo na kakovostno rast likovne produkcije v regiji. Simona Pirc Katalinič z radgonske območne enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti je dejala, da si bo razstavo nekoliko kasneje ogledal tudi akademski slikar Janez Zalaznik, ki bo izbrana dela odpeljal na državno razstavo, ki bo naslednje leto v Slovenj Gradcu. Ker je spadalo odprtje razstave tudi v okvir mednarodnega festivala mlade literature Urška, so v galeriji kulturnega doma nastopili tudi učenci Zasebne glasbene šole Maestro Gornja Radgona, z nekaterimi pesmimi pa se je predstavila pesnica in pisateljica Marija Šedivy. Razstava Tekst v podobi je na ogled do konca novembra. T. K. Fotografija Jože Gabor Nekatera od razstavljenih del bo akademski slikar Janez Zalaznik odpeljal v Slovenj Gradec. Organizatorji natečaja in razstave skupaj s tremi najbolje ocenjenimi avtorji slik na temo Otroci poznajo mir za zdravje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V šestih pomurskih šolah skrbijo tudi za razvoj gibalne pismenosti in za več gibanja mladih Zabavna, zanimiva in koristna telovadba Fotografija Nataša Juhnov V Pomurju se 1063 osnovnošolcev dodatno razgibava v prostem času med urami rednega pouka v okviru programa Zdrav življenjski slog Na Osnovni šoli III Murska Sobota potekajo vaje v okviru programa Zdrav življenjski slog pod vodstvom Polonce Horvat. Kako spodbuditi oblikovanje vzorcev zdravega življenja pri otrocih, ki jih starši pripeljejo v šolo in odpeljejo z avtomobili, ki ne marajo kolektivnih športnih iger niti se ne odločijo za sodelovanje v športnih krožkih ali klubih, prosti čas pa izkoristijo za gledanje televizije ali računalniške igrice? Če k temu dodamo še nepravilno prehranjevanje, ki je sestavljeno iz hitre ali že pripravljene hrane in sladic, je vzorec nezdravega življenja določen že v otroštvu, posledice pa občutne vse življenje. Cilj projekta Zdrav življenjski slog, ki ga izvajajo v okviru 125 programov po vsej državi, pa je prav to: v gibanje vključiti 20 do 30 odstotkov šolske populacije in zainteresiranim učencem (soglasje podpišejo starši in učenec) zagotoviti pet ur športne aktivnosti na teden in s tem odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja. Na 102 šolah v Sloveniji, od tega na šestih pomurskih šolah, posebni vaditelji izvajajo za učence od 1. do 9. razreda brezplačne strokovne vadbe oziroma s pravilnim pristopom otrokom prikažejo, da je ukvarjanje s športom zabavna, zanimiva in koristna izraba prostega časa. Projekt hkrati vključuje tudi izobraževanje otrok o zdravi prehrani in pomembnosti redne športne dejavnosti, tako da dobijo udeleženci v treh letih splošen uvid v zdrav način življenja. Gabriel Gros, direktor Zavoda za šport RS Planica, ki je izvajalec projekta v Sloveniji, poudarja: »Projekt Zdrav življenjski slog je usmerjen v razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti (gibalne pismenosti), pridobivanje gibalnih spretnosti in tudi sicer k spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Program delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Javni razpis se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja Človeških virov za obdobje 2007–2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja – Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Med izvajalci prevladujejo osnovne šole, saj sta od 112 izvajalcev kar 102 osnovni šoli, sedem šol pa izvaja po dva programa hkrati.« Seveda pa ni nepomemben podatek, da je v tem triletnem projektu našlo zaposlitev v tem šolskem letu 146 strokovnih delavcev, večinoma športnih pedagogov. V projekt je vključenih tudi šest pomurskih osnovnih šol, kjer so dobili polovično zaposlitev tudi mladi športni delavci: Grad (vaditelj Boštjan Kopač), Puconci (Bojan Ropoša), Gornja Radgona (Denis Ilješ), Veržej (Miloš Bavec) in DOŠ I Lendava (Tjaša Hujs), letos pa se jim je pridružila še Osnovna šola III Murska Sobota s strokovno sodelavko Polonco Horvat. V Pomurju so strokovni delavci v prvem letu izvajanja triletnega projekta v vadbene skupine uspeli vključiti 824 učencev ali 60 odstotkov vseh otrok s teh petih šol, v tem šolskem letu pa je vključenih 1063 otrok s šestih šol. Aprila 2012 bo organizirana predstavitev novega razpisa Zdrav življenjski slog, saj je zadnji rok za oddajo prijav na tretji zadnji krog razpisa napovedan za 1. junij 2012. Bernarda B. Peček Telesno gibanje nas krepi in izboljšuje naše zdravje Pomemben del zdravega načina življenja je brez dvoma ustrezna in redna telesna aktivnost Z zadostno telesno dejavnostjo vplivamo tako na telesno kot duševno zdravje in kakovost življenja nasploh. Učinki dnevne vadbe na naše telo so posredni in neposredni: krepimo mišice in kosti, prekrvavitev tkiv je boljša, izboljša se splošno zdravstveno stanje, vzdržujemo primerno telesno težo, bolj zdravo se prehranjujemo … Telesna dejavnost blaži upadanje psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije, izboljšuje samospoštovanje in samozavest, krepi imunski sistem in izboljšuje spanec. Upočasnjuje starostne spremembe na sklepih, ožilje ohranja zdravo in bistveno zmanj- Če nismo v stalnem telesnem in duševnem pogonu, postanemo leni v gibanju, razmišljanju in doživljanju življenja. šuje možnosti za nastanek različnih obolenj, kot so osteoporoza, sladkorna bolezen in povišan krvni tlak. Če nismo v stalnem telesnem in duševnem pogonu, postanemo leni v gibanju, razmišljanju in doživljanju življenja. Zadostno gibanje, ustrezna prehrana, izogibanje slabim razvadam so stvari, ki nam bodo prinesle želene rezultate in višjo kakovost življenja. Torej, začnite s hojo, kolesarjenjem in plavanjem, nato s tekom. Jejte zdravo, polnovredno hrano, izogibajte se alkoholu in sladkim pijačam. Otresite se slabih navad in poskrbite za počitek. Pripravila Ema Mesarič 12 za zdravje | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si S Klubom 100 do najvišjega vrha Lendavskih goric Pol ure hoje do vrha in potem pol ure nazaj Med tistimi, ki si prizadevajo, da bi druge spodbudili k temu, da bi se več gibali in hodili na pohode, sta tudi Janez Bošnak iz Trimlinov in Laci Ligeti iz Lendave. Oba sta tudi vodnika skupin pohodnikov na pohodih po Pomurju in drugje. Laci je predsednik Planinskega društva Lendava, Janez pa pobudnik za ustanovitev Kluba 100, ki deluje v okviru društva. Klub 100 združuje rekreativce, ki se zavežejo, da čim večkrat letno peš ali s kolesom premagajo pot iz nižine v okolici Lendavskih goric do najvišje točke goric Piramide, ki je na nadmorski višini 328 metrov. Če to opravijo vsaj stokrat letno, jih vpišejo v knjigo Klub 100, član kluba pa je sicer lahko vsakdo, ki se zaveže, da se bo po pohodih med vinogradi držal častnega kodeksa. Pri Piramidi je tudi vpisna knjiga, v katero se vpišejo vsi, ki pridejo na vrh, in tako se je lani v knjigo vpisalo 4269 članov. Janez Bošnak pravi, da je za Klub 100 dobil idejo pri podobnih klubih v drugih slovenskih krajih, ki ležijo ob kakem hribu in so si v svoji aktivnosti zadali podobne cilje. Lani je tako 18 članov opravilo sto vzponov ali več in so se tako vpisali v knjigo Klub 100. Trije člani so prišli na vrh celo več kot 400-krat, in sicer Jože Zupanec, ki je bil na vrhu kar 770-krat, Ladislav Varga 491-, Janez Bošnak pa 412-krat. Med ženskami je največkrat prišla na vrh Eva Bošnak, ki je opravila 306 vzponov. Za to pa so se navdušili tudi nekateri mladi in tako sta Tina Šendlinger in Aljaž Miklavžin opravila trideset vzponov od nižine do Piramide. Za letos pričakujejo, da jih bo vpisanih v knjigo Klub 100 več kot dvajset. Janez pravi, da so ga Lendavske gorice vedno fascinirale in vabile, da se je odpravil na pohod po njih, vendar je v preteklosti vedno imel občutek, da so v rekreativnem smislu premalo izkoriščene, to pa se v zadnjem desetletju spreminja: »V planinskem društvu sicer že vrsto let pripravimo vsako leto nekaj organiziranih pohodov po goricah, na katere peljemo tudi večje število obiskovalcev z drugih območij Slovenije in tujine. Vsi so bili navdušeni in so se potem radi podali na pot med vinogradi še večkrat. Tako se mi je porodila ideja po bolj institucionaliziranem gibanju, ki pa ni zavezujoče. Dejansko se v Klubu 100 vsak zaveže le sam pri sebi, da bo poskušal priti do Piramide peš ali s kolesom, torej iz lastne notranje potrebe.« Dogovorili so se tudi za nekaj osnovnih načel, ki so jih zapisali v častni kodeks, katerih bi se sicer morali držati vsi pohodniki in ljubitelji narave, ki si želijo, da naravno okolje še naprej ostane neokrnjeno in čisto. Med drugim se tudi zavežejo, da ne bodo hodili po zasebni lastnini, po vinogradih, razen ob navzočnosti in soglasju lastnika. Laci Ligeti pravi, da je v Lendavskih in Dolgovaških goricah sicer zelo veliko glavnih in stranskih poti, ki so na voljo pohodnikom in kolesarjem: »Zame je vsakič, ko se odpravim po Lendavskih goricah do Piramide, to lepo doživetje. Pokrajina se ves čas, odkar jo spoznavam, spreminja. Nekoč je bilo sicer manj asfaltiranih pot, več pa je bilo javnih poti, bližnjic, ko so danes ponekod že zarasle. Naše planinsko društvo vsako leto organizira pet večjih pohodov po goricah, najprej Novoletni pohod, februarja Pohod ob meji po naši in madžarski strani, med vinogradi pelje tudi Pohod po Miškovi poti iz Velike Polane. Novembra organiziramo Pohod proti zasvojenosti, konec leta pa še Nočni pohod prijateljstva skupaj z društvi iz madžarskega Lentija in hrvaškega Murskega Središča.« Točnost, varnost, odločnost, stalna prisotnost in pomoč ... Fotografija Jože Gabor Več kot sto pohodov letno do Piramide je opravilo osemnajst ljudi, med njimi tudi navdušena pohodnika Janez Bošnak in Laci Ligeti Janez Bošnak (levo) in Laci Ligeti sta ljubitelja pohodov, za katere navdušujeta tudi mnoge druge. Vsako leto na pohodu vključijo še kakšno novo pot, katerih je med vinogradi res veliko, tako da je tistim, ki hodijo na pohode vsako leto, bolj zanimivo. Med temi potmi je tudi precej takih, ki jih tudi domačini iz Lendave bolj slabo poznajo. Med njimi so tudi lepe gozdne poti ob nekdanji meji, kjer je še veliko neokrnjene narave: »Na pohode med lendavskimi vinogradi se pogosto odpravim s prijatelji, večkrat vodim skupine od drugod, rad pa hodim tudi sam. Dobro sodelujemo z različnimi planinskimi in drugimi sorodnimi društvi iz Slovenije in tujine. Če potrebujejo vodnika, da jim razkaže in predstavi Lendavo in okoliške kraje, se obrnejo na nas in mi jim ga priskrbimo. Druga društva pa potem nas peljejo naokrog in nam razkažejo svoje kraje. Tako veliko več vidiš in doživiš, kot da bi kar nekam šel in potem tam brezciljno blodil naokrog. Sicer so mi za pohode vseeno najbolj fascinantne skale, skalnata pokrajina. Tako me zadnja leta najbolj privlačijo italijanski Dolomiti. Tudi sam tam najbrž ne bi videl in doživel desetine tistega, kar sem, če me ne bi domačini popeljali naokrog.« Cilj novoletne poti v miru, tišini in zimski idili Janez Bošnak dodaja, da pri Klubu 100 nimajo določeno, v kolikšnem času mora pohodnik priti do vrha, lahko hodi tudi ves dan, če želi. Običajno pa se z normalno hojo pride do Piramide v pol ure: »Z ženo sva pri Piramidi trikrat tudi dočakala novo leto. Najprej sva bila na zabavi v Lendavi. Ob Starostna slabovidnost je običajna nadloga po 40. letu Smo prvo zasebno podjetje v Pomurju s koncesijo za Ljudje odlašajo z nošenjem starostnih očal prevoze bolnikov v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji Naše prevozne storitve so brezplačne ne glede na število prevozov ali lokacijo bolnišnice. Nalog za prevoz, ki vam ga izda vaš osebni zdravnik, in sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje (Triglav, Vzajemna, Adriatic Slovenica) sta garanciji za naše storitve za vas med zdravljenjem. Prednosti naših storitev: prevoze opravljamo z osebnimi vozili, zaposlenimi zdravstvenimi tehniki in skrbimo za popolno zasebnost naših strank. Točnost, varnost, odločnost, stalna prisotnost in pomoč pacientu pri urejanju formalnosti, dokumentacije ali usmerjanje v ambulante in pisarne v zdravstvenih ustanovah, kamor ste napoteni na zdravljenje, so najpomembnejša vodila pri našem delu. Pokličite nas za naročanje ali informacije in prepričali se boste o kakovosti našega dela in odnosa do bolnih, ki potrebujejo prevoze med svojo boleznijo in zdravljenjem. Želimo in trudimo se delati za ljudi s srcem in poštenostjo, kajti le tako smo lahko korak pred drugimi. Sanitetni reševalni prevozi Stanislav Nedeljko, s. p., Lukavci 64, Križevci pri Ljutomeru V starosti od 45. do 50. leta začne leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako pri 60 letih prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh. Bližišče se vedno bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Ko postane leča popolnoma toga, je bližišče v daljišču. Akomodacijska širina pada in je nazadnje enaka ničli. V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje oči, vendar na koncu le spoznajo, da morajo k optiku. Nekateri imajo zgrešeno mišljenje, ker mislijo, da z odlašanjem ščitijo svoje oči. Pogosto nastanejo zaradi tega napačnega pojmovanja škodljive posledice, kot so prehitro povečanje di- optrije in še druge nevšečnosti, ki so očesu škodljive. Tudi gotova (instantna) očala, ki jih prodajajo v normalnih trgovinah, so škodljiva, kajti niso narejena posebej za vsakega posameznika, ki ima lahko različno dioptrijo desnega in levega očesa, kjer tudi ni upoštevana zenična razdalja, ter na teh mestih tudi ni kontrole glede optične kakovosti stekel. Zdravljenje: Korigira se z očali. Dioptrija se od 45. do 65. leta povečuje, nato se ustali. Dioptrijska stekla v očalih popravljajo napake očesa: kratkovidnost, daljnovidnost, napako nepravilno ukrivljene roženice, starostno daljnovidnost. Natančno izmerjena dioptrija in pravilno izdelana očala omogočajo, da zopet vidimo ostro. Mateja Donša, optičarka Optika Optimus ZDRAVSTVENI DOM CANKOVA Mateja Donša, s. p. Cankova 65 9261 Cankova, Tel.: 02 525 20 53 Mail: optika.optimus@siol.net Imate občutek, da vam peša vid? Ukrepajte pravočasno in se naročite na okulistični pregled! Pon. od 12.00 do 19.00, tor.–pet. od 8.30 do 16.00 11. uri pa sva se podala na vrh, kjer sva novo leto dočakala v miru, zimski idili, tišini. Tam sva tudi zamenjala vpisno knjigo Kluba 100, saj se z novim letom člani začnejo vpisovati v novo knjigo, potem pa sva se vrnila v nižino na zabavo.« Izbrali so tudi pet poti, po katerih se pohodniki običajno odpravijo do Piramide, pri tem pa lahko to dopolnijo še s kakšno stransko potjo. Začetek prve je v Lendavi pri turistični pisarni ob cerkvi, druga se začne pri gostilni Lovski dom, tretja pri novem pokopališču, četrta pri trgovini v Dolgi vasi, peta pa pri čentibskem nogometnem igrišču. Zadnja vključuje tudi gozdne poti ob meji, druge pa peljejo večinoma po asfaltu. Pot, ki se začne pri trgovini v Dolgi vasi, je tudi najbolj položna, najdaljša in tudi najprimernejša za kolesarjenje: »Najkrajša pa je tista, ki se začne pri Lovskem domu, po kateri se z normalno hojo pride do Piramide v dvajsetih minutah, to pa je že dovolj, da se pohodnik primerno prepoti, da pohod res koristi telesu. Tako v povprečju za te poti potrebuješ pol ure, da prideš do vrha, in pol ure za pot v dolino. Pri tem pa tudi pogosto srečam kakšne znance, s katerimi se pogovorim, tako da pot traja nekoliko dlje. Na voljo nam je veliko lepih poti, treba je le vstati od računalnika in televizije in se odpraviti na pohod ali kolesarjenje. Sčasoma to postane potreba.« Opaža, da je iz leta v leto več družin, parov, turistov pa tudi šolarjev in dijakov, ki se odpravijo odkrivat hribovito pokrajino nad Lendavo. Mnogi tudi pridejo od daleč prav zaradi tega. Med najljubšimi so mu ob pohodih po okolici Lendave pohodi po slovenski planinski poti, po Savinjski dolini, od koder je doma, zadnja leta pa ga še posebej navdušujejo poti po Hrvaški. Jože Gabor Zavarovanje Preverjanje urejenosti zdravstvenega zavarovanja V Pomurju 700 oseb brez zavarovanja V Pomurju je bilo konec septembra obvezno zdravstveno zavarovanih 115.363 ljudi, več kot 1700 oseb pa tega zavarovanja ni imelo urejenega. Od teh jih je 700 brez zavarovanja že več kot eno leto. Ker urejeno zdravstveno zavarovanje zagotavlja socialno varnost med boleznijo ali ob poškodbi, je pomembno, da zavarovanci preverjajo urejenost zavarovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje je v sodelovanju z zavarovalnicami za prostovoljna zdravstvena zavarovanja ponudil možnost za preverjanje podatkov o urejenosti zdravstvenega zavarovanja s pošiljanjem SMS-sporočil. S tem zavarovanec preveri podatke o urejenosti obveznega in dopolnilnega zavarovanja in morebitno zadržanje pravic zaradi neplačanih prispevkov, kar velja za samostojne zavarovance. Postopek je tak, da na telefonsko številko 031 771 009 pošlje SMS-sporočilo z vsebino: ključna beseda »ZZ« in zraven devetmestna številka zavarovane osebe, ki je navedena na kartici zdravstvenega zavarovanja. Poslano sporočilo plača uporabnik, vrnjena sporočila pa so brezplačna. M. H. za zdravje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 13 Kako skrbeti za kondicijo športnikov v zimskih dneh Starostniki in gibanje Brez ogrevanja in raztezanja ne gre »Počutim se boljše« Fotografija Nataša Juhnov Telo mora biti fizično in psihično dobro pripravljeno na napore Fitnes je primeren za nabiranje kondicije. do deset vaj. Sledijo vaje za raztezanje, ki jih je treba delati počasi in samo do praga bolečine. Z redno vadbo bodo svoje telo pripravili, s čimer bodo veliko lažje in boljše igrali. Naslednji sklop treninga fizične kondicije so vaje na kardiovaskularnih napravah, s katerimi obremenjujemo predvsem srčno-žilni in dihalni sistem. To so naprave, ki ponazarjajo dejavnosti v naravi, na primer kolesarjenje s sobnim kolesom, tek s tekočimi preprogami in hoja navkreber s »steperji«. S tekom ali kolesom krepimo srce in povečujemo zmogljivost pljuč. Tovrstne vaje bodo izboljšale vzdržljivost, dodale energijo in samozavest, hkrati pa tudi skurile nezaželeno maščobo v telesu. Vsak naj izbere toliko vadbe, kolikor ustreza njegovemu trenutnemu stanju. Če začenjate teči, izberite takšne dolžine, da jih boste lahko pretekli brez večjih težav. Začnite z dvajsetminutnim lahkim tekom. Preprost test, ali ste tekli prehitro: ko končate tek, se morate počutiti tako, da bi lahko še tekli, da še niste izčr- Zimski čas je idealen za izboljšanje fizične pripravljenosti za naslednjo sezono. Ne bo odveč znova poudariti, da s primerno vadbo ohranjamo pomembne gibalne sposobnosti, kot so vzdržljivost, moč, gibljivost, koordinacija in ravnotežje. Ob vseh vplivih športa na človeški organizem pa na noben način ne smemo pozabiti tudi na užitek, veselje, zabavo in razvedrilo, česar v življenju ni nikoli preveč. Brez vsega tega si je težko predstavljati pozitivne učinke vadbe, ki jo lahko opravimo v telovadnicah, zimskih bazenih, v centrih za fitnes in v različnih drugih športnih objektih in dvoranah, ki omogočajo ukvarjanje z različnimi športnimi aktivnostmi. Prva faza pri fizični pripravi je ogrevanje in raztezanje. Vsak športnik pred vadbo naredi vaje, s katerimi pripravi svoje telo na poznejše napore. Naše telo se mora namreč fizično in psihično dobro pripraviti. Slabo ogrevanje pripelje do poškodb. Ogrevanje pred igro naj traja pet do deset minut, pri čemer je priporočljivo narediti sedem pali zadnjih atomov moči. Pri tem je zelo pomemben tudi srčni utrip, ki ne sme biti večji od 80 odstotkov maksimalnega utripa (maksimalni utrip za posameznika je 220 minus starost v letih). Večje obremenitve naredijo telesu več škode kot koristi. Tovrstne vaje je priporočljivo delati od tri- do petkrat na teden, pri čemer je treba spreminjati količino in intenzivnost posameznih treningov. Ko boste v dobri formi, tecite 30 do 60 minut. Zadnja skupina vaj pa obsega vaje za krepitev telesa. Večino teh je mogoče opraviti v fitnesu, nekatere pa celo doma. Glavni namen vaj je: zagotoviti mišično ravnotežje med levo in desno stranjo telesa, osredotočanje na centralne mišice telesa, izboljšanje dinamičnega in statičnega ravnotežja. Seveda mora vsak posameznik spoznati svoje omejitve in prilagoditi program treninga svojim zmožnostim. Za pridobivanje kondicije je najprimernejši tek na dolge proge, za doseganje končnega cilja pa je nujna samodisciplina. Milan Jerše Z gibanjem do zdravja in boljšega počutja Človekovo življenje brez telesne aktivnosti je v nasprotju z zakoni narave Z razvojem civilizacije, urbanizacije in mehanizacije je človek spremenil svoj način življenja. Vedno manj je gibanja. Postal je suženj začaranega trikotnika: stol na delovnem mestu, avto in naslanjač pred televizorjem in računalnikom. Posledica tega je vedno več bolezni, ki jim pravimo tudi bolezni pomanjkanja PILAT E TNZ a S, erobi k STEP aerob a, OBLIK ika, O ZUMB VANJE te lesa A gibanja ali bolezni sedečih poklicev (zvišan krvni tlak, debelost, nevroze …). Življenje je gibanje, pravi Aristotel. Izboljšajte svojo kakovost življenja z aktivnim preživljanjem prostega časa. Mislim predvsem na gibanje v naravi ali vključevanje v razne oblike strokovno vodene skupinske vadbe. , gsm: 040 640 049 e-mail: info@fit-fajn.si www.fit-fajn.si To vam bo prineslo veliko koristi na različnih področjih. Na zdravstvenem področju: zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja ter možganske kapi, kontrolo in uravnavanje telesne teže, izboljšanje sklepne gibljivosti, večjo mišična moč, vzdržljivost, obvladovanje krvnega tlaka, preprečevanje in izboljšanje osteoporoze ter sladkorne bolezni, boljšo odpornost telesa. Na psihosocialnem področju: preprečevanje in obvladovanje stresov in depresij, poveča se možnost za druženja, spoznavanja novih ljudi. Na ekonomskem področju: imamo več energije in moči, zato smo bolj produktivni, učinkoviti v službi in tudi doma. Zavedajte se: imate samo eno telo, zato poskrbite zanj. Začnite z gibanjem že danes. Vsak začetek je težek. Vztrajajte, imejte voljo, da boste lahko kasneje občutili neprecenljive pozitivne občutke fit telesa. Verjemite, je koristno! Dušan Šut, FIT-FAJN Velikokrat lahko slišimo, kako sta gibanje in aktiven življenjski slog pomembna za zdravje ljudi. To nedvomno drži, pa najsi gre za mlade in nekoliko starejše, vsem bo telesna vadba pripomogla k boljšemu splošnemu počutju, ki je v današnjem kriznem času še kako potrebno. Vsega tega se nadvse dobro zaveda tudi Franci Klemenčič iz okolice Gornje Radgone, ki je januarja dopolnil 71 let, mnogi pa se ga spomnijo kot socialnega delavca. »Še kot študent sem pri ljubljanski Olimpiji treniral tek. V tistem času sem doma nenormalno veliko tekel po bregovih in dolinah. Nato sem za nekaj časa prenehal intenzivno trenirati, teka pa seveda nisem opustil. Pri 35 letih sem se začel zopet »mučiti«. Takrat mi je nagajal želodec, zdravnik pa mi ni mogel povedati, kaj je narobe. Zato sem se samoiniciativno odločil za tek. Od takrat naprej tečem. Poleg tega hodim, kolesarim in telovadim, že 35 let pa se s kolegi dobivamo pri igranju košarke v Gornji Radgoni. Pozimi se ukvarjam tudi z odbojko.« In kaj mu sploh pomeni tek? »Sprva pomislim, da sem nekoliko nor, ko toliko tečem, toda ko pridem domov in se oprham, se počutim povsem drugače. Počutim se boljše, ne potrebujem nobenih zdravil. Zelo redko me kje kaj boli, krvni tlak pa je ves čas normalen. K vsemu temu je vsekakor pripomoglo moje aktivno gibanje.« Po njegovem je najpomembnejše, da zadeve razčistiš v svoji glavi. »Dostikrat ni problem v fizičnem naporu, ampak v psihičnem pogledu slehernega posameznika. S tekom se ukvarja tudi moja družina. Žena zelo rada hodi in kolesari, sin se najraje poda na kolo, hčerka pa se je v mlajših letih prav tako ukvarjala s tekom. S to obliko športa in rekreacije sta Fotografija Jure Zauneker Franci Klemenčič je s tekom povezan že vse življenje Franci Klemenčič »Počutim se boljše, ne potrebujem nobenih zdravil. Zelo redko me kje kaj boli, krvni tlak pa je ves čas normalen. K vsemu temu je vsekakor pripomoglo moje aktivno gibanje.« »zasvojena« tudi moja dva nečaka, ki dosegata lepe rezultate v pomurskem pokalu. Lahko rečem, da v družini veje športen duh,« je še povedal Franci Klemenčič, ki je letos postal tudi zmagovalec pomurskega pokala v rekreativnih tekih, in sicer v kategoriji nad 70 let. Prav gotovo lepa spodbuda za naprej. Milan Jerše Ključ do vitkosti in dobrega počutja Manj kot pojemo, več izgubimo, kajne? Ne! Velika izguba telesne teže je navadno posledica ekstremnih ukrepov, kot sta zelo restriktivna prehrana in prenaporna telesna aktivnost. Ekstremni ukrepi pa nas lahko izpostavijo velikim fizičnim in psihičnim tveganjem in vodijo v začaran krog nihanja telesne teže. Raziskave kažejo, da je primerna izguba telesne teže pol do en kilogram tedensko za dosego dolgotrajnih rezultatov. Če začnemo prehitro izgubljati telesno težo, izgubljamo tudi veliko količino vode in mišične mase. Drugi problem pri drastičnem zmanjševanju kalorij je, da nam bo kmalu primanjkovalo večine potrebnih hranilnih snovi. Vse to pogosto vodi do motenj v prehranjevanju, še posebej pri ljudeh, ki so dovzetnejši za to. Raziskave so tudi pokazale, da hitreje kot izgubimo težo, hitreje jo ponovno pridobimo. Postopoma moramo ustvariti nov spomin. Odvečne telesne teže nismo pridobili kar čez noč, tudi ne smemo pričakovati, da jo bomo tako zlahka izgubili. Zmernost in potr- pežljivost sta najboljša načina, da učinkovito in trajno zmanjšamo maščobni delež v telesu. Najuspešnejši ljudje ne sledijo slepo raznim dietam, temveč imajo načrt. Prav akcijski načrt, ki zajema vsa ključna področja – telesno aktivnost, pravilno prehrano in čustveno ravnovesje –, je pot do trajnega in zanesljivega uspeha. V centrih Linea Snella oblikujemo telo in vzpostavljamo celostno ravnovesje. Naše poslanstvo je preoblikovati sanje in želje naših obiskovalk v njihov realni objektiv. Uredila Tatjana Rutar, terapevtka v centru Linea Snella 14 preprosto (ne)običajno | Vestnik | 17. novembra 2011 Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti besede mode Preudarno z antibiotiki Divji pohod Nekaj nad in kmalu pod ničlo se gibljejo temperature, ki nam omogočajo še raznovrstno obutev Dež in prvi sneg, ki se hitro topi, nista preveč zaželena pri usnjenih čevljih, zato pa vse bolj pri posebej oblikovanih iz različnih umetnih mas. Gumijasti škornji so postali tako rekoč modni s faktorjem glamurja. Divji vzorci in raznolike barve so samo eni izmed različnih elementov, ki dopolnjujejo našo vsakdanjo podobo. Zeleni odtenki Kdo bi predvidel, da bodo gumijasti škornji doživeli tak razcvet! Njihova priljubljenost se danes lahko enači z usnjenimi škornji ali čevlji na visoko peto. K ozkim hlačam iz džinsa se podajo enakovredno lepo kot čevlji z desetcentimetrsko peto. Ponavadi imajo toliko prostora, da zlahka obujemo še posebno debele nogavice. Prav v ta namen obstajajo nogavice različnih višin. Na vrhu so lahko različnih barv, morda imajo prišito krzno ali posebej debelo raznobarvno volno. Vsak detajl, ki gleda iz škornja, je lahko prav zanimiv modni dodatek, ki daje posebno piko na i prav vsak dan, tudi če so škornji v različnih odtenkih zelene barve. Antibiotiki so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje okužb z bakterijami Leopardji vzorec Divjina je polna anorganskih vzorcev, ki jih naša roka ne bi nikoli narisala, če jih ne bi prej videla. Ni čudno, da so linije avtomobilov povezane z naravo, divjimi živalmi, različnimi obrazi. Moda sama po sebi ni nikoli povsem izključila narave. Navdih, ki ga ponuja narava, je brezmejen. Samo material je tisti, ki ločuje arhitekturo, slikarstvo in oblikovanje. H gumijastim čevljem z leopardjim vzorcem ni potrebnih veliko elementov; dovolj so ozke črne hlače. Za divji pohod so zaželene samo še tople nogavice in rdeče lakirani nohti na nogah. Presenečenj ni nikoli dovolj. Tatjana Kalamar Morales minutka za zavedanje Hvaležnost »Obstajata dva načina, kako živeti svoje življenje. Prvič, kot da nič ni čudež. In drugič, kakor da je vse čudež.« Albert Einstein Na svet smo prišli kot brezskrbni otroci. Potem pa smo kar naenkrat dobili idejo, da lahko z zaskrbljenostjo preprečimo bodoče nesreče. Postali smo prepričani, da če nas neha skrbeti, se bo zagotovo zgodilo nekaj strašnega. Velikokrat delujemo po tem načelu, čeprav se tega ne zavedamo. Če nas dovolj skrbi za službo, je zagotovo ne bomo izgubili. Če nas močno skrbi za zdravje, verjetno ne bomo zboleli. Če nas vsak dan skrbi, da nas bo ljubljeni zapustil, nas ne bo. Ko živimo v takem stanju notranjega počutja, ni prostora za veselje, saj ves prostor zaseda skrb. Kar ne upamo se prepustiti veselju in hvaležnosti, saj prepuščanje tem občutkom pomeni izgubo nadzora nad položajem, pomeni, da se lahko zgodi nekaj strašnega. Domišljamo si, da če preveč uživamo in doživljamo srečo v določenih situacijah, nas hkrati premalo skrbi, to pa lahko pripelje do tega, da nam je ta sreča odvzeta. V glavnem, domišljamo si, da smo pravi mali »bogovi«, da lahko nadzorujemo svoje življenje, če nas le dovolj skrbi. Vas skrbi glede denarja? Skrb lahko v hipu preženemo s hvaležnostjo. Zdaj imamo nekaj denarja in zakaj ne bi bili hvaležni za to? Če dobro premislite, ste do zdaj vedno imeli vse, kar ste potrebovali, in tudi zdaj imate vse, kar potrebujete. Vas skrbi, da boste izgubili svoje najdražje? Ravno zdaj so tukaj, del vašega življenja, bodite hvaležni za to. Hvaležnost nas spomni na obilje vsega, kar nam je dano že danes. In naša dolžnost do življenja je, da to vidimo, sprejemamo in se zahvaljujemo. Hvaležnost poraja srečo, saj se zaradi nje počutimo izpolnjeno. Hvaležnost je spoznanje, da imamo vse, kar potrebujemo že zdaj. Zamenjajmo svoj seznam krivic, trpljenja, prizadetosti in ran s seznamom hvaležnosti. Vsaka stvar, dogodek, oseba ima pomen za nas, za naše življenje. Obrnimo se od obujanja kri- www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si vic in skrbi k hvaležnosti. Kot roža k soncu. V naravi nikdar ne najdemo rastline, obrnjene od sonca, ampak vedno k svetlobi. Bodimo tudi mi taki, posnemajmo naravo, vsak dan nas uči o nas. Življenje ni težko, vsaj večino časa ne, tudi ni res, da nesreča nikoli ne počiva. Če želimo vaditi hvaležnost, si je za to treba vzeti čas. Če čez dan samo drvimo, obstaja velika verjetnost, da spregledamo vse, kar nam je dano. Če si bomo vzeli čas, da postojimo, opazimo, da dihamo, da živimo, opazimo pogled neznanca, nasmešek otroka, piš vetra. Zavemo se hrane, ki jo bomo pojedli, miru, v katerem živimo, čistega okolja, ki nas obkroža, nog, s katerimi lahko hodimo, tečemo, plešemo … In smo hvaležni. Vendar pri hvaležnosti bodimo tudi previdni, ne silimo se v njo, samo zato da bi pregnali določena čustva v nas. To velja predvsem za odnose. Če smo bili prizadeti, ranjeni, izigrani, prevarani, razočarani, si najprej dovolimo to občutiti. Ko iskreno občutimo, kar se nam je zgodilo, lahko sčasoma to tudi opustimo. Takrat spontano začutimo hvaležnost. Tudi do nekoga, ki nas je nekdaj močno prizadel. Ker nas je pomaknil bližje k sebi. In nas preoblikoval. Za vedno. Vzemite si trenutek zase. Zaprite oči ali poglejte skozi okno. Sprehodite se skozi svoje sedanje življenje in se spomnite vsaj petih darov vašega življenja. Zahvalite se za njih. Vadite to vsak dan. Zjutraj, ko se zbudite, se zahvalite za nov dan. Zvečer, ko ležete v posteljo, se spomnite prijetnih trenutkov, ki ste jih čez dan doživeli, ali nečesa, kar ste dobro opravili. Zahvalite se. Sebi in življenju. In vsak dan se boste zavedli vedno novih in novih darov, za katere ste lahko hvaležni. In to bo krepilo tisto, kar je najboljše v vas. Tatjana Baligač (povzeto po knjigi: Stališče: Hvaležnost, M. J. Ryan) Sodobna medicina antibiotike pozna že stoletje. Njihovo odkritje je pomembno vplivalo na razvoj medicine in značilno zmanjšalo umrljivost zaradi infekcijskih bolezni. Na žalost prihaja čedalje pogosteje do oženja izbora primernega antibiotika. Gre za posledico razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom. Stroka je ugotovila, da bo v tem boju lahko uspešna le, če se bomo vključili vsi akterji, ki sodelujemo pri zdravljenju, torej poleg zdravnikov in nas, lekarniških farmacevtov, tudi vi, dragi bolniki. Kakšna je torej vaša vloga? Najprej se je treba zavedati, da antibiotik ni neko čudežno zdravilo, pač pa je namenjen (le) zdravljenju okužb z bakterijami. Z antibiotiki torej ne moremo pozdraviti navadnega prehlada ali gripe. Podobno so tudi bolečine v žrelu in kašelj večinoma posledica okužbe z virusi, na katere antibiotiki ne učinkujejo. Z antibiotiki si prav tako ne zagotovimo večje imunske odpornosti. Zdravniku morate torej zaupati, saj lahko le on prepozna bakterijsko okužbo in izbere ustrezno zdravilo za zdravljenje. Tudi ne poskušajte kupiti antibiotika v lekarni, saj je izdaja takega zdravila mogoča le na recept. Praviloma moramo ob zdravljenju z antibiotiki uporabiti vso predpisano in izdano količino zdravila. Redko lahko ostane kakšna enota zdravila (kapsula, tableta). Preostanka zdravila nikar ne hranite doma, pač pa ga oddajte v zabojnike za zbiranje odpadnih zdravil, ki so nameščeni tudi v lekarnah. Neporabljeni antibiotiki po koncu terapije sodijo med odpadna zdravila, ki jih obravnavamo kot nevarne odpadke. Zato jih ne smete zavreči med običajne odpadke ali jih celo odplakniti skozi straniščno školjko. Lekarniški farmacevti tudi odsvetujemo shranjevanje neporabljenih antibiotikov »za vsak primer«. Čeprav se naslednjič pojavijo podobni simptomi in znaki bolezni, lahko le zdravnik presodi, ali in kakšna terapija z antibiotiki je potrebna. Čeprav bi po naključju izbrali pravo zdravilo, pa količina neporabljenega antibiotika ne bi zadostovala za celotno terapijo. S takšnim samozdravljenjem bi le podaljšali trajanje bolezni ali celo pripomogli k razvoju odpornosti bakterij proti antibiotiku. Neprimerno je tudi posojanje zdravil kateremu od znancev. Poleg opisanih razlogov je zdravilo, ki je primerno za vas, zanj lahko nevarno. Njegovo zdravstveno stanje je verjetno drugačno (ima katero izmed kroničnih bolezni), je alergičen na določeno sku- Antibiotik uporabljajte le takrat, kadar vam ga bo predpisal zdravnik. Pri antibiotikih je pravilna uporaba poleg zagotavljanja varnosti in učinkovitosti zdravljenja pomembna tudi zaradi zmanjšanja razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom. pino antibiotikov ali celo jemlje zdravila, katerih sočasna uporaba s tem antibiotikom je kontraindicirana. Nič kaj vam ne bo pomagala dobra namera, če s tem ogrozite njegovo življenje! Upam, da sem vas s temi argumenti prepričal, da boste antibiotik uporabljali le takrat, kadar vam ga bo predpisal zdravnik. Vaša naloga s tem še zdaleč ni končana. Pri antibiotikih je pravilna uporaba poleg zagotavljanja varnosti in učinkovitosti zdravljenja pomembna tudi zaradi zmanjšanja razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom. Pri večini antibiotikov je pomembno, da jih vzamete točno na uro, saj se na ta način v telesu vzdržuje plazemska koncentracija, ki uspešno zatre bakterije. Neupoštevanje intervala odmerjanja lahko pripelje do podaljšanja zdravljenja, neželenih učinkov ali razvoja odpornosti bakterij proti antibiotiku. Pri odmerja- nju peroralnih suspenzij (pogovorno jim rečemo sirupi) je poleg odmerjanja točno na uro pomembno tudi, s čim zdravilo odmerjamo. Za odmerjanje vedno uporabite priloženo žličko ali brizgalko! Nekatere izmed antibiotičnih peroralnih suspenzij morate hraniti v hladilniku, saj se edino tako zagotovi obstojnost učinkovine med zdravljenjem z zdravilom. Lekarniški farmacevti vas opozarjamo, da učinek delovanja antibiotika lahko pričakujete šele po nekaj dneh, zdravljenja pa ne smete prekiniti, ko se zdravstveno stanje izboljša. Če bi zdravljenje z antibiotikom končali predčasno, s tem tvegate ponovno okužbo ali bakterija lahko postane odporna proti uporabljenemu antibiotiku. Zato je zelo pomembno, da se dosledno držite predpisanega režima jemanja antibiotika v celotnem obdobju zdravljenja. Zapomnite si, z neupoštevanjem teh navodil ne škodujete le sebi! Bakterija, ki ji boste danes omogočili razvoj odpornosti, bo morda že jutri lahko usodna za vašega bližnjega. Bojan Madjar, mag. farm. vo solimo in popramo, jo v kupčkih nadevamo na polovico kvadratkov, pokrijemo s preostalimi kvadratki in robove dobro stisnemo z vilicami. Zelenjavne žepke skuhamo do čvrstega v rahlo slani vodi. S penovko jih previdno poberemo iz vode in odcedimo. Žepke zložimo na namazan pekač, potresemo z naribanim parmezanom in jih v pečici rahlo popečemo. Mesno omako po potrebi segrejemo, jo nalijemo na topel krožnik, na omako pa položimo popečene žepke, ki jih okrasimo s svežimi lističi bazilike in majarona. 2 žlici masla, malo naribane limonine lupine, olje za pekač. Mleku dodamo sladkor, med in vaniljin sladkor ter zavremo. Dodamo mak, dobro zmešamo in dodamo še naribano limonino lupino. Makovo maso postavimo na hladno. Breskve dobro odcedimo, jih narežemo na majhne krhlje ter prelijemo z mareličnim žganjem in rahlo premešamo. Pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. Testo za zavitek položimo na kuhinjsko krpo. Na polovico testa namažemo makov nadev, ki ga obložimo z narezanimi breskvami. Robove testa premažemo s stopljenim maslom. Prazno polovico testa preganemo čez nadev. Zavitek položimo na namazan pekač. Površino zavitka namažemo s stopljenim maslom, nato pa pečemo v pečici približno 25 minut. Zavitek dobro ohladimo, narežemo na primerne kose in ponudimo. Janez Gjergek z našega štedilnika Zelenjavni žepki na mesni omaki 400 g mešanega mletega mesa, 1 čebula, žlica oljčnega olja, 2 stroka česna, žlica paradižnikove mezge, 2,5 dl zelenjavne osnove, sol, poper, 2 lista bazilike in žlička origana. Za mesno omako drobno narežemo čebulo, sesekljamo česen in baziliko. Na vročem olju rahlo prepražimo čebulo in česen. Dodamo mleto meso in premešamo. Nato dodamo paradižnikovo mezgo, origano, baziliko, dolijemo zelenjavno osnovo, začinimo s soljo in poprom ter počasi kuhamo približno 15–20 minut. Žepki Makov zavitek z breskvami 250 g rezančnega testa, po 2 žlici drobno nasekljane zelenjave (zelena, korenček, bučke in por), 100 g naribanega parmezana. Rezančno testo tanko razvaljamo in razrežemo na kvadratke. Zelenja- Testo za zavitek (50 x 40 cm), 300 g mletega maka, 600 g breskev iz kompota, 100 g sladkorja, 1,5 dl mleka, žlica medu, vrečka vaniljinega sladkorja, 2 žlici mareličnega žganja, www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si preprosto (ne)običajno 17. novembra 2011 | Vestnik | Eden najprijetnejših in najcenejših načinov gibanja Tukaj in zdaj Ples je gibanje za vse! Postilla gorička Milan Vincetič Vsi radi plešemo, ker je pri plesu gibanje povezano z glasbo in zabavo – Gibanje primerno za vse – Od dvomesečnih dojenčkov in najbolj aktivnih do upokojencev Ples – zabava ali šport? Zumba zmes plesa, aerobike in fitnesa Tadeja Markoja: »Zumba je zabavna vadba. Moram povedati, da se pri zumbi najbolj prepotiš in najbolj narediš neko vajo, recimo bolj kot pri drugih aerobikah. Gre namreč za malo bolj intervalni trening in bolj delaš ter se potiš. Bistvo pa je v tem, ker je zabavna in zato pozabiš na to, da migaš. Pri zumbi dajemo velik poudarek zabavi in meni osebno je všeč, da se veliko smejemo – kar se vsi radi –, vzdušje je pravo, gneča naredi svoje in rezultat je res dober. Ženske rade pridejo nazaj. Nimajo občutka, da morajo, ampak komaj čakajo naslednjič.« K temu seveda svoje doda glasba, ki jo plešejo pri zumbi. Gre predvsem za južnoameriške ritme in Tadeja pravi, da jo posluša povsod, da jo je skorajda zasvojila, saj jo posluša doma, v avtu, službi … »Razgibaš vse telo,« pravi Tadeja, ko jo povprašam po fizičnih učinkih zumbe: »Še skoraj najbolj ta 'kritični' del telesa – trebušne mišice, stegna in zadnjico. Potem pa tudi roke in noge.« Dodaja pa, da zaradi popularnosti zumbe v zadnjem času pozabljamo na aerobiko, ki je še Kasneje sem z istim žarom pričakoval ljubezenska pisma. Še posebno tista, v katerih je bil čopek sramnih dlak. Ali tista, ki so bila pisana z okornimi verzi ali celo prepisana iz vzorcev, ki so krožili med mladimi. Prav tako sem se veselil vsake čestitke ali razglednice mest, ki sem jih zbiral, ker so bile edini kalejdoskop sveta, ki ga naš snežavi Rizov televizor ni premogel. Kot tudi ne redka pisma deklet, ki sem jih dobival iz Češkoslovaške, Poljske ali Sovjetske zveze, iz katerih je velo eno samo sprijaznjenje, ne pa navdušenje nad domovino, ki da na daljnem rdečem obzorju ponuja obljubljeni raj. »Pri zumbi dajemo velik poudarek zabavi in meni osebno je všeč, da se veliko smejemo – kar se vsi radi –, vzdušje je pravo, gneča naredi svoje in rezultat je res dober. Ženske rade pridejo nazaj. Nimajo občutka, da morajo, ampak komaj čakajo naslednjič.« Ki pa ga ni in ni bilo od nikoder, čeprav sta ženaveljski poštar Kari, kasneje pa adrijanski Karči prinašala tudi dolarje v amerikanskih pismih. Dandanes sicer v mestih poštarji še poganjajo pedale krpanov, po podeželju pa pritiskajo na plin pickupov, a je v njih le že za vzorec prave pošte. Kot tudi na poštah, kjer se bohoti ena sama bižuterija: od zgoščenk, lepil, sveč, vžigalic, torbic, priročnega orodja do čokolad in napolitank, s katerimi zmeraj posladkam uslužne in prijazne poštne upravnice. Pa pozitivni učinki tega, da mamice hodijo plesat in migat že s svojimi dvo- ali trimesečniki? Simona: »Za mamice predvsem to, da se začnejo čim prej gibati, pa da se povežejo z drugimi mamicami in izmenjujejo izkušnje. Za otročičke pa tudi, ker se gibajo, pomagamo jim dvigovati glavico pa premikati rokice, in to je vedno priporočljivo. Pač neko spodbujanje motorike.« Prav tako, pravi, se potem hitro vidijo razlike pri večjih otrocih, ki plešejo, in tistimi, ki ne. Če ne drugje, v socializaciji. Simona: »Pri triletnikih je tu že ritem, znajo se že hitro vživeti v recimo žabo in povsem drugače odreagirajo, ko jim predvajaš neko glasbo in rečeš: 'Zdaj pa pleši.' Ti otroci so samostojnejši.« Moje zvedave oči so bile prepolne domišljije. In radovednosti. Ter hrepenenja, ki sem ga našel tudi v spranih poštarjevih očeh: mrazni kolovozi, ceste, takrat še makadamske, ter bližnjice skozi gozdove in mimo pokopališč so zame predstavljale pravo kolumbovsko pustolovščino, a njegova roka, ki je nagloma segla v trebuh zajetne – a velikokrat skoraj prazne – »turbe«, me je zmeraj spominjala na lovke hobotnice, ki jo je neustrašni podmorniški kapitan Nemo zlahka ukrotil. Ni pa mogel moje domišljije, ki je zdaleč prerasla meje današnjega vesoljnega spleta, ki ga ne more več ukrotiti noben (osebni) kompas. Ki pa zdaleč niso v mojem spominu kot petrovski upravnik Kardoš, ki sem mu poklanjal sovjetske znamke, upravnik, ki je najbrž sanjal o velesvetu kot stanovski kolega Bagari, ko mu je v Ženavljah davnega avgusta leta 1934 »Evropa padla na glavo«, ali kot poljanski poštar Janči, ki so se ga vsi odkrižali, ko je v času prve svetovne vojne začel trkati na domove s črno obrobljenimi kuvertami. Fotografija osebni arhiv Simone Kolarič Simona takoj izstreli: »Zabava!« Tadeja pa razloži: »Zabava, seveda, pride pa do športa, ko se začne v tem tekmovati.« A ta telesna plat plesa je tako povezana z zabavo in glasbo, da ju je skoraj nemogoče ločiti. Že pri otrocih, pravi Simona Kolarič: »Vedno je tu tudi pedagoški del, in če starša zanima, mu seveda vse razložimo. Otrok pa mora imeti v ospredju gibanje z neko zgodbo, to jim je najbolj zanimivo. In to potem povežemo z ustvarjalnostjo pa z veseljem do druženja, saj otroci potem že komaj čakajo, da se spet vidijo. Pri odraslih je podobno, ta element druženja potem postane skoraj tako pomemben kot vse drugo.« Tadeja Markoja: »V plesu sta zabava in šport zelo povezana. Ljudje – tudi če tekmujejo – to delajo za zabavo. In tudi otrokom moraš to čim prej dati, ker jih vleče, vsi želijo potrditev, dokazovanje.« P redobro se še spominjam: v poznem popoldnevu, mračilo se je že, najbrž je bil že november, je na vrata potrkal poštar, ženaveljski Kari, majhen, rdečeličen možakar, ki se je ob našem štedilniku vselej pogrel. Zmeraj ga je čakal kozarček vina, ki ga je bil na hitro zvrnil, obenem pa odprl svojo velikansko »poštarsko turbo« z Mikijevim zabavnikom ali Zvitorepcem. Fotografija arhiv Zeko Sports Simona Kolarič in Tadeja Markoja sta – kako bi temu rekel, da bi čim bolj zadel bistvo? Plesni migici? Da, bi kar držalo. Prva obvlada vse o plesu in gibanju od zelo majhnih primerkov človeških bitij prek predšolskih otrok, nato za šolsko mladino, za odrasle pa pilates in še kaj bi se našlo. Tadeja pa ima v malem prstu vse o plesu in miganju za ženske – a hitro doda, da je vse primerno tudi za moške, čeprav jih je le za vzorec – torej vse vrste aerobike in zdaj izredno popularne zumbe. In to, da sta čisto pravi za ples in miganje, sem vedela takoj, ko smo se sešle. Ker je iz njiju energija kar – migetala. 15 Mojega poštarja Karija ter (Kranjčevega) Jančija že zdavnaj ni več. So pa še enako pogoltni hišni poštni nabiralniki, ki jih v moji mladosti ni bilo: nabiralniki, ki jih že črviči v trebuhu od tega, s čim vse jih bodo v tem predvolilnem času basali, a ne bodo imeli niti te možnosti, da bi si potisnili prst v usta ter se, vsem na zakup in v veselje, zdravo izbruhali. »Nadzorovano gibanje je zelo pomembno, ta oblika je malo resnejša od recimo zumbe, čeprav se tudi me zelo zabavamo. Kar se tiče glasbe, pa je pilates prav tako povezan z njo. Klasični pilates z glasbo brez ritma je predvsem z namenom, da izklopiš vse zunanje.« vedno zelo primerna za gibanje, čeprav se pri svojih aerobičnih skupinah enkrat osredotoča na eno, drugič na drugo mišično skupino. Pilates – gibanje z dihanjem Simona Kolarič pravi, da je pilates prav poseben način gibanja, ki ga mnogi uporabljajo tudi v rehabilitacijske namene. Če imajo recimo probleme s skeletom, najprej opravijo fizioterapevtske oblike zdravljenja, potem pa jim pilates zelo pomaga. Simona: »Pri pilatesu je pomembno dihanje, tako, globoko, in to, da se zavedaš, kaj delaš s svojim telesom. Nadzorovano gibanje je zelo pomembno, ta oblika je malo resnejša od recimo zumbe, čeprav se tudi me zelo zabavamo. Kar se tiče glasbe, pa je pilates prav tako povezan z njo. Klasični pilates z glasbo brez ritma je predvsem z namenom, da izklopiš vse zunanje. Glasba je sicer – v primerjavi s prej omenjeno aerobiko – počasnejša, a vseeno pomembna.« »Za moške, ki radi migajo, seveda obstajajo tako številne oblike gibanja tudi v plesu, da jih je težko vse omeniti. Recimo taikick ali break dance.« Kje so pri plesu in gibanju moški? NAJPREJ V SAVNO, NATO NA ZDRAVO VADBO Ker se tako v zumbi, aerobiki kot pri gibanju otrok in dojenčkov pogovarjamo predvsem o ženskah, ne morem, da ne bi vprašala, ali moški »štrajkajo« tudi pri pilatesu. In še dobro, da vprašam, kajti Simona vsa navdušena pove: »Ne, to pa sem zelo vesela, da lahko povem, da imamo pri pilatesu celo moško skupino! In moram jih pohvaliti, da so zelo pridni, posebno skupino pa imamo zato, ker se vadba pilatesa za moške razlikuje od vadbe za ženske, saj imajo moški več mišične mase. Sem pa zelo ponosna – pa kolikor koli jih že pride –, da imamo moško skupino. Tega nima kdor koli!« Seveda takoj vprašam tudi Tadejo, ali ni kakšna lastovka, ki napoveduje pomlad, priletela tudi na zumbo: »Ja, prav ta teden je s partnerko na zumbo prišel fant. Oba sta prišla prvič in moram reči, da upam, da se bosta vrnila – oba. Vzdržal je celo uro, oba sta se zabavala, v zadnji vrsti pa je imel lep razgled tudi na vse druge.« A šalo na stran – če smo že pri moških –, mogoče pa res ne bi bilo slabo, če bi našli tudi ta način zabave. Ne samo miganje z miško pri računalniku ali sedenje pred televizijo. »Za moške, ki radi migajo, pa seveda obstajajo tako številne oblike gibanja oglas Priloga Vestnik_nov 2011.indd tudi v plesu, da jih je težko vse omeniti. Recimo tai-kick ali break dance,« pravi Tadeja, »za vsakega se kaj najde.« Sploh v plesu, ki je eden najenostavnejših, najprijetnejših in najbolj primarnih oblik gibanja. Zato – migajmo! Vida Toš Savne v hotelu Ajda - vsak dan od 11. - 20. ure Tematsko savnanje ob petkih in sobotah • v petek - peeling z dišavno soljo v turški savni • v soboto - dodatek medovega losjona v finski savni savna program se izvaja ob 17., 19. in 20.30 uri, po savnanju priporočamo zeliščni ali sadni čaj Zdravo gibanje pod strokovnim vodstvom • Individualna medicinska hidrogimnastika (20 min.) 16,50 € • Individualne aktivne terapevtske vaje (30 min.) 17,50 € • Individualne asistirane aktivne vaje (30 min.) 19,90 € Letni obisk skupinske hidrogimnastike pod vodstvom fizioterapevta 12 obiskov za SAMO 69,00 € ( 82,80 € ) Potrebna predhodna rezervacija termina, posamezna vadba traja 20 min. T: 02 512 2400 (terapevski in wellness center Thermalium) www.terme3000.si 1 11/15/2011 12:12:26 PM VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si 16 | Vestnik | 17. novembra 2011 za zdravje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V Zdravilišče Radenci že od nekdaj hodijo zaradi mehurčkov in možnosti plavanja Voda blagodejna za razgibavanje in pomirjanje Fotografiji Bernarda B. Peček Že pred stoletjem so ljudje iz izkušenj odkrili, kako jim mineralne kopeli pomagajo ohranjati zdravje, in obiskovali kopališče v Radencih Vaje pod nadzorom fizioterapevta v bazenih Zdravilišča Radenci so zelo priljubljene pri vseh kopalcih in ne le tistih, ki so se prijavili nanje zaradi zdravstvenih težav. Pri vajah v vodi izkoriščamo sile vzgona, zato smo v vodi bolj gibljivi, topla voda pa razširja žile in izboljšuje pretok krvi. V Zdravilišču Radenci je temperatura vode v bazenih med 30 in 33 stopinjami oziroma v plavalnem 29 stopinj Celzija. Seveda je prav, da se vsi srčni bolniki pred kopanjem posvetujejo z zdravnikom in redno nadzorujejo krvni tlak. Kajti veliko ljudi še nima postavljene diagnoze koronarne bolezni, imajo pa že težave s tlakom. Majda Brunčič, vodja fizioterapije v Zdravilišču Radenci, ki že trideset let opravlja delo fizioterapevtke, njeno področje pa je prav skrb za bolnike s srčno-žilnimi težavami, je prepričana, da vsaka voda ugodno deluje na naše telo, zdravilnost toplih kopeli pa so poznali že stari Grki in Rimljani. Toda še prav posebej dragocena in zdravilna je naravna mineralna voda v Radencih, ki vsebuje natrij, kalij, kalcij, magnezij in hidrogenkarbonat. Mnogi prihajajo v Radence prav zaradi teh kopeli. »To je res naš biser in mi še vedno uporabljamo prav to naravno vodo, kakršna pride iz vrtine. Voda vsebuje mehurčke CO2 in je vazodilatator, ki ugodno vpliva na celotni organizem. Povečuje pretok skozi kožne kapilare, pri čemer pride do prerazporeditve cirkulacije iz centra v periferijo, znižuje krvni tlak in srčne frekvence, povečuje diurezo – izločanje strupov, pospešuje celjenje ran in ulkusov, deluje protivnetno in zmanjšuje občutljivost za mraz ter povečuje dražljaje za toploto,« nam pojasni Brunčičeva. V bazenih so na voljo vodne masaže za posamezne dele telesa. Pod nadzorom fizioterapevta imajo vaje v bazenu za razgibavanje celotnega telesa dvakrat na dan in so namenjene vsem, tako bolnikom, ki so se nanje prijavili v zdravstveni recepciji, kot kopalcem v bazenih. Sistematično v pol ure opravijo vaje za vse telo. Tistim, ki še niso imeli večjih težav z zdravjem, Majda Brunčič priporoča: »Najpomembnejše je gibanje, takšno ali drugačno, kajti gibanje deluje tudi protistresno. Stres namreč deluje na vse, povzroča, da je dihanje plitvo in površno, pospešuje srčno frekvenco, dviguje srčni tlak … Stres je namreč kot srečanje s strupeno kačo. Beg ali boj. Če se nadledvična žleza občasno poveča in potem zmanjša, ni problema. Problem pa je, če se več ne zmanjša in smo neprestano pod stresom. Stres ni le problem menedžerjev. Danes ima vsak na ušesih telefon, je neprestano v akciji, ima številne obveznosti. Stresa se res ne da ugotoviti, je pa obvladljiv, če skrbimo zase, če si vsak dan vzamemo čas za gibanje, za plavanje in hojo. Hoja je najcenejša, najenostavnejša oblika gibanja, tudi ni enolična, ker se menjava kulisa. Lahko Majda Brunčič, vodja fizioterapije v Zdravilišču Radenci, je prepričana, da mineralna voda v kopeli deluje protistresno, vendar nas tudi plavanje v bazenu pomirja in hkrati razgibava. Klub koronarnih bolnikov Pomembna sta tako gibanje v naravi kot druženje z drugimi ljudmi – vse to pomaga premagovati težave človeka, še posebej, če ima zdravstvene težave. Klub koronarnih bolnikov v Radencih deluje že deset let in skrbi za redno vadbo in druženje ljudi, ki imajo srčno-žilne probleme. Strokovna vodja je kardiologinja Sonja Vidovič Rauter, predsednik Edvard Metličar, dobivajo pa se dvakrat na teden in izvajajo različne vaje. je intenzivna, s partnerji ali brez njih. Odvisno, kakšno delo imamo. Če imamo med službenim časom stik z veliko ljudmi, smo na sprehodu raje sami. Jaz vsakemu rečem: pojdite ven, v naravo. Veste, ne živimo le od hrane. Brez zraka lahko živimo le nekaj minut, brez hrane in vode pa dlje časa. Stres in dihanje sta zelo povezana. Že drža izdaja človeka, ki je pod stresom, ramena ima spuščena, glavo upognjeno, gleda v tla … vse to vpliva na držo, ki postane toga in povzroča tudi probleme s hrbtenico. « Vsi pa bi morali spoznati učinkovitost mineralnih kopeli, je še enkrat poudarila Majda Brunčič, ki si tudi želi, da bi pri njih enkrat v prihodnosti uredili tudi poseben bazenček z naravno mineralno vodo iz izvira. Bernarda B. Peček Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana. † »Moj Ego dobro prebavlja povišan utrip!« Najprobiotični jogurt za pomoč pri prebavi. Ego z bogastvom probiotičnih bakterij Lactobacilus acidophilusin Bifidobacteria blagodejno vpliva na prebavo ter preseneča z vedno novimi okusi. Poskrbi zase. www.l-m.si za zdravje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 17 Tudi pot na delo je lahko rekreacija Zdravilo za stres? Kolesarjenje vendar! Tomaž Pajnhart (37) je po nočni izmeni s kolesom drvel proti domu v Krogu. Reševalec nujne medicinske pomoči je zapisan športu: deset let se je aktivno ukvarjal s kajakom, zdaj si življenja nikakor ne predstavlja brez teka ali kolesarjenja. Vsaj trikrat tedensko prihaja s kolesom v službo, skoraj vsak dan preteče deset kilometrov. »Kaj mi pomeni gibanje? Ogromno. Tako vzdržujem idealno telesno težo, skrbim za zdravje in dobro počutje,« pravi Pajnhart, ki je letos že premagal mali radenski maraton in ki letno preteče tisoč petsto kilometrov. Prav tako jih toliko prekolesari. »Po nočni izmeni me z energijo napolni tek in ne spanec. Rekreacija je še,« je dodal reševalec, »idealno zdravilo proti stresu. Pol ure gibanja na dan, tudi če gre le za hojo, priporočam vsakemu. Poskušajte se gibati vsaj petkrat na teden. Zdravje bo na tak način služilo dalj časa,« je jasen Tomaž Pajnhart. In večno vprašanje o času? »Če poganjaš pedale v službo iz Kroga, potrebuješ zgolj pet minut več kot tisti, ki z avtom prevozi to razdaljo.« »Ko se preoblečem v kolesarsko opremo, je občutek neverjeten,« je nasmejan Daniel Kleindienst (41), »službene težave ostanejo skupaj z uniformo v pisarni.« Policijski inšpektor za avtomobilsko kriminaliteto je zaradi poškodbe, ki ni dovoljevala teka, pred petimi leti začel voziti kolo. Iz Nedelice v službo in nazaj domov vožnja s kolesom letno znese tudi pet tisoč kilometrov. Kolo je si- Fotografiji Nataša Juhnov Daniel Kleindienst in Tomaž Pajnhart redno s kolesom v službo in domov – Kolesarjem prometna infrastruktura ni najbolj prijazna Tomaž Pajnhart: »Po nočni izmeni me z energijo napolni tek in ne spanec.« Daniel Kleindienst: »V kolesarski opremi je občutek neverjeten.« nonim za pot v Mursko Soboto, vsakodnevno kolesarjenje preprečijo le vremenske nevšečnosti. Ker imata s soprogo isti delavnik, je v takem primeru pripeto kolo na strehi njenega avta stalnica. V petek zjutraj zavoljo megle Kleindienst ni šel s kolesom, Tako Pajnhart kot Kleindienst se kdaj zjutraj zbudita in jima turobno jutro jemlje voljo, da bi šla v službo s kolesom, vendar je to bolj izjema kot pravilo. Zdrav duh v zdravem telesu in zdrav način življenja sta namreč njuni vodili! Reševalec je s svojim iz službe je za 20 kilometrov poti domov z vrtenjem pedalov porabil 40 minut. »Za kolesarje prometna infrastruktura ni najbolj prijazna,« je še pristavil Daniel Kleindienst, ki ga je enkrat med vožnjo v službo že povozil traktorist. razmišljanjem že okužil sodelavce, da bi na delo prihajali s kolesom ali peš, policist pa je od stanovskih kolegov tudi zaradi tega, ker redno kolesari v službo, deležen še posebnega spoštovanja. Andrej Bedek Kako se tudi s pomočjo homeopatije spopasti z utrujenostjo? Utrujeni od obilice dela se vračamo domov, ob tem pa nas zvok mobilnega telefona neusmiljeno opozarja na prazno baterijo. Nervozno poiščemo polnilnik, priključimo mobilnik, sami pa se ponovno vprežemo v delo. Prav zanimivo je, da skoraj nikoli ne pozabimo napolniti baterij svojega mobilnega telefona, ker nam je popolnoma jasno in samoumevno, da kljub dovršeni brezhibnosti s prazno baterijo ne deluje! Pri sebi in soljudeh pa na to skorajda ne pomislimo. Kljub utrujenosti od sebe in pogosto tudi od drugih želimo, če ne celo zahtevamo, da delujejo – popolno, nasmejano, ustrežljivo, praktično brezhibno. Da bi se ustavili, kakor izpraznjen mobilni telefon – ni govora! Kaj je utrujenost? Utrujenost je stanje izčrpanosti in zmanjšane sposobnosti za telesno in umsko delo. Občasno jo občuti vsak človek in nikakor ni vedno znak bolezni. Pogosto je posledica stresa, garanja, pomanjkanja počitka, slabih življenjskih navad in enoličnega, obremenjujočega dela. Če ne ugodimo prošnjam telesa po počitku, stanje utrujenosti oslabi delovanje imunskega sistema in s tem povečuje možnost pojava mnogih obolenj, hkrati pa vodi v kronično utrujenost. Utrujenost se najpogosteje pojavlja v najbolj ustvarjalni življenjski dobi, to je med 20. in 40. letom, prav tako je pogostejša v starejšem življenjskem obdobju. Kdaj je utrujenost skrb vzbujajoča? Kratkotrajna utrujenost ni skrb vzbujajoča in je normalen pojav po določeni telesni ali duševni obremenitvi. Organizem sam sporoči, da potrebuje počitek, da se telo regenerira in nabere novih moči za nove izzive življenja. Če mu prisluhnemo, s počitkom utrujenost preženemo, če tega ni, pa kratkotrajna utrujenost prehaja v kronično stanje utrujenosti. Zanjo je značilno, da traja več kakor šest mesecev in ni posledica telesne bolezni, duševne motnje ali hudih telesnih naporov. Gre za težko stanje, ki človeka povsem onesposobi za vsakodnevne dejavnosti. Človeku postanejo vsakodnevna opravila (delo v službi in doma, druženje, konjički, pogovori ...) odveč, hkrati pa je načeto tudi posameznikovo zdravje. Simptomi utrujenosti Utrujenost ponavadi dobro prepoznamo. Vendar pa nanjo pomislimo tudi, kadar pogosto obolevamo, kadar ne moremo zaspati kljub utrujenosti in se zbujamo nespočiti, smo nerazpoloženi, imamo pogoste glavobole, občutimo bolečine v mišicah, sklepih, žrelu in opazimo otekle bezgavke. Kaj storiti zoper utrujenost? Vsak izmed nas se v življenju vsaj tu in tam sreča z utrujenostjo. Tudi stanje lenobe velikokrat radi opravičimo z utrujenostjo, kar pravzaprav ni nič narobe, če takšni izgovori niso prepogosti. Zavedati se moramo, da naše telo ponavadi prav dobro ve, kdaj je utrujeno, in to tudi jasno sporoči. Hudo pa je, ko zaradi preobilice dela in vsakodnevnega stresa telesu ne prisluhnemo ali ga celo preslišimo. Vsekakor so pomembni zdrav način življenja in prehranjevanja ter zagotovitev počitka. Vendar pa premalo poudarjamo, da ni zgolj počitek tisti, ki izboljša počutje. Dovolj spanja moramo uravnotežiti tudi z ukvarjanjem s tistimi aktivnostmi, ki nas veselijo, dodati nekaj športnih aktivnosti in ne pozabiti na pogovor in druženje s prijatelji. Kaj lahko ponudijo Pomurske lekarne? Kot pomoč so v lekarni brez recepta na voljo tudi izdelki, ki jih izberemo na podlagi simptomov: • zdravila in prehranska dopolnila, Posežemo lahko po vitaminsko-mineralnih pripravkih, antioksidantih, koencimu Q10, ginsengu ... • homeopatija. Homeopatija je individualna metoda zdravljenja, to pomeni, da se bo vsak posameznik svojevrstno odzval na določen bolezenski znak. Zato zdravljenje in izbira zdravila za enako bolezen pri različnih posameznikih v homeopatiji nista enaka! Vedeti moramo, da je homeopatija holistična metoda zdravljenja, torej obravnava človeka v celoti. V homeopatiji je pomembno, da spoznamo človeka tako na fizični kot čustveni ravni. To pomeni, da zgolj simptom »utrujenost« v homeopatiji ne pove dovolj. Težko namreč primerjamo ali enačimo utrujenost žalujočega po izgubi bližnjega z utrujenostjo fizičnega delavca, ki gara od jutra do večera, utrujenost študenta po težkem izpitu ali utrujenost menendžerja, ki med tednom poslovno opravi čezoceanski polet. Zato je pri homeopatskem načinu zdravljenja utrujenosti odločilnega pomena tako, »kdo« je utrujen kot »zakaj« je utrujen. In na podlagi tega lahko izberemo ustrezno homeopatsko zdravilo za ustreznega posameznika. Če je utrujenost posledica fizičnega napora, ki se kaže kot mišična utrujenost, pobitost z bolečinami, je priporočljivo poseči po zdravilih Arnica montana C6 ali Rhus toxicodendrum C6. Če je prišlo do večje izgube telesnih tekočin, se priporoča zdravilo China rubra C6. Popolnoma drugače je pri sindromu izgorevanja in pri obvladovanju stresnega načina življenja. V takem primeru zdravilo Arnica montana ne bo smiselno, pač pa lahko težave omili zdravilo Nux vomica C12. Intelektualno utrujenost, ki preti tako šoloobveznim otrokom kot odraslim zaposlenim, lahko preženemo z zdravilom Kalium phosphoricum C12, pri hujših oblikah pa lahko pomagamo z zdravilom Acidum phosphoricum C12. Popolnoma drugačna izbira homeopatskega zdravila pa bo potrebna, glede na simptome, pri utrujenosti zaradi prehlada, gripe ali drugih obolenj. Iz sestavka je mogoče razbrati, da je pravilna izbira pripravka proti utrujenosti povezana z mnogimi dejavniki. A kljub pestri izbiri je v boj z utrujenostjo smiselno pristopiti z načelom, da je bolje preprečevati kakor zdraviti. In prav v preventivi ima poglavitno vlogo vsak posameznik. Tudi tako, da na svoj počitek pomislimo vsaj takrat, ko nas na to spomni zvok prazne baterije v mobilnem telefonu. Tega pa ne preslišimo tako zlahka, kajne?! Polonca Fiala, mag. farm. Pomurske lekarne 18 za zdravje | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Vaj za boljšo gibljivost se moramo naučiti Strokovno izbrane vaje po meri človeka Mnogo vaj za dobro delovanje telesa lahko opravljamo tudi doma – Toda če so problemi zelo pereči, je bolje poiskati strokovno pomoč ima skupno točko: gibanje in vzeti si čas zase. Če je bolezensko stanje akutno, naj pridejo k nam z napotnico, imamo pa tudi samoplačniške storitve. Nikar naj se ne prestrašijo, kajti te niso tako drage, je pa še kako pomembno, da se naučijo pravilnih vaj. Dobro je, da imajo bolniki s seboj zdravniške izvide ali postavljeno diagnozo bolezni, vendar za to, da si 'kupijo' vaje pri nas, ni potreben obisk Maja Lukovnjak: »Vse ima skupno točko: gibanje in vzeti si čas zase.« Maja Lukovnjak, vodja fizioterapije v Thermalliumu v Termah 3000, s trakovi, ki so najosnovnejši in najdostopnejši vadbeni pripomočki. ponavlja tudi doma. Priporočljivo je redno gibanje vsak dan, da tako upočasnimo proces zatrditve sklepov. Poznamo razne vaje z različnimi žogami, elastičnimi trakovi, elastičnimi cevmi za krepitev. Vsi te pripomočke dobijo tudi v ortopedskih trgovinah. Za noge pa so priporočljivi vaja stiskanja prstov na nogah, kroženje stopal, krčenje kolena …« pojasnjuje Maja Lukovnjak. Pri degenerativnih obolenjih, kot sta revma in osteoartritis, obraba hrustanca v sklepih, ko ti škripajo in pokajo, Maja Lukovnjak opozarja: »Vse zdravnika.« Z veseljem tudi ugotavlja, da zadnje čase išče pomoč pri njih vse več ljudi iz lokalnega okolja. Mišična obolenja so najpogosteje posledica poškodbe sklepov ali kosti, operacij in drugih kostnih obolenj. Za ta obolenja je vsekakor potrebna strokovna pomoč, saj lahko s posebnimi prijemi pomagajo zmanjšati ali odpraviti bolečine, kajti vsaka bolečina je stres za celotno telo. Na voljo imajo novo terapijo, in sicer obravnavo bolečih točk v mišicah, v vratu in po vsem hrbtu. Pomagajo tudi pri pojavu kalcinacije. V akutni fazi je to ultrazvok, elektroterapija, ki razbija kalcinate, ko pa je bolezen premagana, priporočajo vaje v vodi in na suhem. Fizioterapevt mora vedeti, kje se nabira kalcij (najpogosteje v peti ali na hrbtenici), in določiti vaje, kajti neka- Kako pomembna je vaja, običajno spoznamo šele takrat, ko pride do poškodbe. Bojan Žalik iz Lipovec se uči izvajanja vaj ob pomoči fizioterapevtke Klavdije Lovenjak. Fotografije Nataša Juhnov Maja Lukovnjak, vodja fizioterapije v Thermalliumu v Termah 3000, kjer so specializirani za pomoč pri ortopedskih težavah, odlično sodelujejo z ortopedi iz UKC Maribor in Splošne bolnišnice Murska Sobota, priporoča, da se vsi najprej naučimo, kako pravilno izvajati vaje. Pri njih se bodo devetim redno zaposlenih fizioterapevtom kmalu pridružili še novi, tako da bodo lahko za vsakega obiskovalca in njegove težave z zdravjem posebej izbrali najprimernejše vaje in pripomočke. Ateroskleroza, ki je žilno obolenje in posledica nalaganja oblog na žile, povzroča manjšo gibljivost okončin, mnogi tudi občutijo mravljince, manjša se mišična masa. Tem priporočajo splošno gibanje vsaj 30 minut na dan, najprimernejša pa sta hoja ali vožnja s kolesom v naravi ali sobi. »Pogosto se srečujemo s posledicami revmatoidnega artritisa, ki se pojavlja na večjih ali manjših sklepih, na primer na prstih rok in nog. V začetni fazi bolezni so vaje lahko splošne za razgibavanje, zelo pomagajo tudi kopeli v topli vodi, če pa je revma izrazita predvsem v prstih, izvajamo vaje z žogicami. Če pa gre za akutno stanje, je potrebna protibolečinska terapija. Če je bolezen v takšni fazo, da je potrebna fizioterapija, je najbolje, da bolniki pridejo k nam, kjer se bodo naučili, kakšne vaje naj izvajajo. Mi moramo presoditi potrebe pacienta, določiti, kaj lahko dela in kaj ne. In na osnovi tega se oblikuje program. Pri nas se torej nauči pravilno izvajati program in vaje, ki jih potem lahko Žoga je dober vadbeni pripomoček. teri gibi so v tem primeru nedovoljeni. Tudi tukaj je pomembno gibanje, ki pospešuje cirkulacijo po telesu, da se stranski produkti hitreje izločajo iz telesa. Če te cirkulacije ni, se nabirajo v telesu in povzročajo težave. »Fizioterapija je premalo poznana, toda za vse je dobro, da se najprej pod strokovnim vodstvom naučimo potrebnih vaj in jih tudi dobro in pravilno izvajamo, bodisi doma ali v službi. Prepogosto tudi upoštevamo nasvete po internetu, televiziji in iz revij, premalo pa poiščemo pomoč pri strokovnjakih in fizioterapevtih,« je prepričana Maja Lukovnjak. Bernarda B. Peček Doživetje narave, produktov in turistične ponudbe v Pomurju ter Zalski in Železni županiji Center za zdravje in razvoj Murska Sobota se je z vodilnim partnerjem Razvojno agencijo Sinergijo prijavil na drugi razpis programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007–2013 in uspel s projektom z naslovom Spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja z novo turistično ponudbo integralnega produkta »Biodoživetje«. Projekt se je začel izvajati 1. 9. 2011 in bo trajal do 31. 8. 2014. in srednjih podjetij s spodbujanjem poslovnega sodelovanja. V projektu sodelujejo še Ekološki center Svit Pomurje ter madžarska partnerja Celodin Zalai Alapitvany in Naturpark Tersegfejlesztesi Kozhasznu Nonprofit kft. Projekt je nadgradnja pilotnega programa Vlaganje za zdravje in razvoj v Sloveniji – program Mura, katerega cilj je identificirati, razviti, implementirati in krepiti dobre prakse na področju socialno-ekonomskega in okoljskega razvoja, da bi dosegli boljše zdravje in kakovost življenja prebivalcev pomurske regije. Med drugim to pomeni spodbujanje izletniškega, doživljajskega in sonaravnega turizma. Glavni cilj projekta je v skladu z naravnimi potenciali območja Pomurja ter Zalske in Železne županije ter v skladu z nacionalnim programom razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 okrepiti razvoj ekoloških proizvodov in jih vključiti v turistično ponudbo programskega območja, to pa pomeni z drugimi besedami spodbujanje trajnostnega razvoja turizma, zgrajenega na čezmejni regionalni identiteti in na naravnih ter kulturnih danostih z namenom podaljševanja turistične sezone in zagotovitve dodatnih virov dohodka na podeželju. Povečati želimo tudi privlačnost podeželja kot skupne turistične destinacije za aktivno, zdravo in sonaravno preživljanje prostega časa, kot tretje pa smo si zadali, da bomo izboljšali konkurenčnost malih Splošne cilje bomo dosegli z naslednjimi specifičnimi cilji: razvili bomo čezmejni integralni turistični produkt »Biodoživetje«, vzpostavili bomo skupno trženje in promocijo ekoloških kmetijskih produktov, razvili bomo logistično mrežo in infrastrukturo za učinkovitejše trženje in promocijo ekoloških kmetijskih produktov ter zagotovili alternativne vire prihodkov na podeželju. Kako nam bo vse to uspelo? V začetku izvajanja projekta smo začeli z identifikacijo obstoječe ponudbe na področju zdrave prehrane, ekokmetijstva in turizma. Prav tako smo se intenzivno lotili animacije in usposabljanja obstoječih in potencialnih ponudnikov na področju kmetijstva in turizma ter hkrati s tem razvoja in oblikovanja integralnega turističnega proizvoda »Biodoživetje«. Prva izmed aktivnosti Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota pri identifikaciji obstoječe ponudbe na področju ekokmetijstva je promocija Ekološke košarice. Ekološka košarica pomeni poslovanje po principu partnerskega kmetovanja, kjer pomurska ekološka kmetija predstavi svoje izdelke, jih mesečno po dogovoru dostavlja odjemalcem, ki s tem dobijo vsak teden oz. po dogovoru SVEŽO EKOLOŠKO PRIDELANO ZELENJAVO IN SADJE. Posebnost pri takšnem načinu poslovanja je hiter čas, ki mine od trenutka, ko je zelenjava ali sadje nabrano, do trenutka, ko ga prejmete – v Pomurju to pomeni največ 30 minut. Več informacij o ekološki košarici, kje jo dobite in kdaj ter o ekoloških kmetijah na www.czr.si. Glavni produkti in glavne povezovalne točke ponudnikov kmetijskih proizvodov in turizma na obeh straneh meje bodo turistična pot »Biodoživetje«, dva bioučna centra (eden v Sloveniji in eden na Madžarskem), promocija na sejmih, ekoloških tržnicah in kulturno-turističnih dogodkih ter kuharske oddaje o pripravi hrane na zdrav način in z uporabo ekoloških sestavin. intervju www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 19 Višja kustosinja Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd »Osebno mi je največji uspeh, da dobim Trejziko ali Ferija, da pride v muzej« Etnologinja, ki ljubi ljudi in teren – Najraje dela življenjske zgodbe – Veličina človeka je v tem, kako je preživel v težkih časih Vlečejo jo teren in ljudje Ko sem jo klicala za intervju, sem jo ujela »na kraju zločina«. Na terenu. »Na Kozjanskem sem, povej!« se mi je smejala v telefon. In zato sem jo, ko sva sedli za mizo ob dišečem čaju, najprej vprašala o tem delu njenega dela in službe. »V Obsotelju delam za Muzej Rogatec, evidentiramo rokodelce in domače dejavnosti. Veliko delam z njimi, kljub temu, da je moj matični muzej Pokrajinski muzej Muska Sobota. Z Rogatcem sodelujem izključno še zaradi terena, ta mi je izziv. Pri njih sem bila zaposlena eno leto, v Kozjanskem parku, in teren je tam res fantastičen. Kot tu, v Pomurju ali pa v Porabju.« Jelka Pšajd je med študijem delala v Tehniškem muzeju v Ljubljani, nato v ljubljanskem Mestnem muzeju, prvo službo pa je dobila v Kozjanskem regijskem parku. Nato se je prijavila na razpis soboškega muzeja za etnologinjo. Rojena je v Kranju, nato so se preselili v Destrnik v Slovenskih goricah. Gimnazijo je obiskovala na Ptuju in študirala v Ljubljani. »Urbana kultura ni zame. Ne le, da je v Ljubljani preveč stresno. Jaz sem za kmečko okolje, tudi komuniciram lažje s temi, preprostimi ljudmi.« In prav človek je tisto, kar jo vleče od nekdaj. V Ljubljani se je namreč vpisala na antropologijo, pol leta so za osem študentov celo izvajali to smer, nato so jih, ker jih je bilo premalo, razporedili na sociologijo kulture in na etnologijo ter kulturno antropologijo na filozofski fakulteti. »Pojma nimam, zakaj. Sploh ne vem, kako sem prišla na etnologijo. Ja, člo- Jelka je tudi avtorica in soavtorica mnogih knjig, publikacij in katalogov, ki jih je tukaj nemogoče našteti. Pa ne le samostojnih publikacij, tudi člankov, prispevkov … Pa razstav. vek. Pa družba, človek, vpet v družbo, najbolj pa njegov način življenja. Dobro, od nekdaj so me zanimale šege, delovne, pa šege življenjskega ciklusa in praznične. A o etnologiji nisem vedela veliko. Menda ni naključij, a jaz sem se na etnologiji znašla po naključju. Pa po gimnaziji ravno ne veš, kaj bi … Pa tudi moram povedati – to vedno omenim – pri profesorju Bogataju smo imeli dva izpita. Metodologijo in način življenja Slovencev. In prvi izpit sem delala štiri-, drugega pa trikrat. In sem skoraj obupala. No, ampak v četrtem letniku, ko smo imeli diplomske izpite – v katerem si moral znati znanja vseh štirih let – sem naredila z devet. Hočem povedati: v gimnaziji sem bila povprečna, prav tako na fakulteti v totalnem povprečju. A na koncu vidiš, ko delaš v poklicu, da je pa najbolj pomembno, da si na tistem področju, ki si ga vzel za svojega, da lahko delaš in da delaš z dušo. In jaz imam to srečo, da sem prišla v muzej, kjer lahko delam, kjer lahko delam z dušo in kjer imam teren.« Nazivi ne vplivajo na bistvo Po izobrazbi je Jelka Pšajd univerzitetna diplomirana sociologinja kulture in etnologije ter kulturne antropologije. Naziv, ki je s svojo dolžino čisto nasprotje njene preprostosti. In tudi stereotip kustosa je nekaj, česar ji ne moremo prilepiti. Tisti stereotip namreč, ki pravi, da je njihova služba, da sedijo v muzeju, vlečejo javni denar in se čohajo, saj veste, kje. Jelka dlje od tega ne bi mogla biti. »Drži, sem višja kustosinja, in tudi to drži, da večina ljudi ne ve, kaj kustosi sploh počnemo, čeprav vsi trdijo, kako nam je fino. Ker menda nič ne delamo. Kustos dobesedno pomeni 'čuvar zbirke'. In jaz sem skrbnica etnološke zbirke. Skrbim, da se to evidentira, hrani, da sploh pride v muzej. Poznam pa ta stereotip in – roko na srce – ni tako le v javnem sektorju, ampak povsod. Da imaš dve možnosti. Ali delaš ali pa ne delaš. A meni je glede na to, da je to etnologija in da jaz spadam še v staro šolo, teren primaren. In zavedam se, da namesto mene nihče ne bo nič naredil. In če kak dan enostavno nimam volje ali energije, potem to pač naredim doma. Ali kasneje. In zdi se mi, da je 'loviti bližnjice' neodgovorno in nezrelo, ker verjamem, da smo na svetu z nekim določenim namenom. Mislim si, da bi bilo škoda, da ne bi, če lahko delam. Škoda časa, da bi se praskal po ta zadnji. A to je povezano s človeškim karakterjem, kaj izbere. In v bistvu je tako: vsi vemo, da delo je. Zdaj pa je tvoja izbira, ali ga vidiš ali ga ne vidiš. Jaz imam srečo, ker ga vidim. In zakaj sem toliko na terenu? Ker si vedno mislim: 'Mati sveta, zdaj bo Ilonka umrla in vse bo odšlo z njo.' Pomembni so namreč živi nosilci informacij. Ljudje. Ki pa nismo večni.« A to, da nekdo rad dela in da ima rad teren, ne pove še nič. Dober etnolog ima ljudi rad. »Da, pri nas je pomembna empatija. Res da moraš biti tudi objektiven. In dokler bom jaz empatična in se mi bo ženska ob pripovedovanju razjokala ali pa bo informator vse čustveno podoživljal in bom to tako doživljala tudi jaz, tako dolgo bom še hodila na teren. Ko pa v meni ne bo več empatije, pa boljše, da sem v pisarni, delam zapiske in transkribiram. Moje prepričanje je namreč, da ne more oditi, kar je v knjigah, kar je zapisano. Je tu. In lahko raziskuješ tudi več kot petdeset let. Na terenu pa, ko ti ljudje pomrejo, ne moreš več nič. Ljudje so tisti, ki ti dajo nove informacije in ki te učijo. Tudi zato imam rada teren. Ker se toliko naučim od ljudi … Ne le zgodovine, tudi življenjskega. Življenjske zgodbe so res različne in veličina človeka je v tem, kako je preživel v težkih situacijah. Tega pa ne najdeš drugje kot med ljudmi. Čeprav je zadnja leta trend v etnologiji teorija. Mladi etnologi so blazni teoretiki. Jaz nisem. Pa ameriške, francoske in teorije vseh vrst. A ko jaz pridem k Mariški, mi 'dunajski kulturni krog' nič ne pomaga. Ti ji moraš Fotografija Nataša Juhnov S aj poznate občutek, ki vas prevzame, ko pridete nekam in je, kot bi prišli domov? Tako je v njeni pisarni. Še vedno, ko sem prišla, sem se počutila tako … domače. To je verjetno povezano s človekom, ki tam dela, saj si po svoji meri oblikuje delovno okolje. In še vedno sem pri njej našla – ne le vse, kar sem pričakovala, ampak vedno več. Tudi tokrat. Ko sem hitela proti muzeju v mrzlem in meglenem jutru, se je oglasil moj mehur. In ko sem stopila v njeno toplo pisarno v drugem nadstropju gradu, sem najprej zagledala – nočno posodo. Enega od predmetov z njene razstave o higieni v Pomurju, ki so jo pred kratkim podrli. Ko sem rekla: »Točno to potrebujem!« sva se obe od srca nasmejali. Tako kot vedno. Ker taka pač je. Domača. Topla. Srčna. Jelka Pšajd. Jelka Pšajd: »Veličina je v malih ljudeh in vsakdanjem življenju.« enostavno slediti, biti moraš človek. In tega je vedno manj. Jaz pač ne pogrešam teorij, saj od ljudi dobiš največ.« Ljubi življenjske zgodbe Jelka je tudi avtorica in soavtorica mnogih knjig, publikacij in katalogov, ki jih je tukaj nemogoče našteti. Pa ne le samostojnih publikacij, tudi člankov, prispevkov… Pa razstav. Kar je delo, ki zahteva sedenje, 'lederzic', kot radi rečemo. »Naloga muzeja je tudi, da promovira svojo dediščino. Na različne načine. Z razstavami, predavanji … In naša naloga je tudi, da vse to, kar delamo, predstavimo okolju. In tudi to je naše delo – ne le promocija muzeja, ampak tudi naše dediščine. Drugače pa tako povem, kar se tiče nastopanja, to je tisti 'mus' oziroma tudi to spada zraven. Tudi razstave so mi izziv, ker ima čisto vsak kustos svoj pristop, še poseben čar pa mi je zraven napisati tudi publikacijo. Osebno pa je zame največji uspeh to, da dobim recimo Trejziko s Kükeča ali Ferija iz Šalo- vec, da pride v muzej. Da pride pogledat razstavo ali poslušat predavanje. To je največ. Ker – roko na srce – večina izobražencev pride v muzej, Sobočani tudi, a okoliški ljudje ne pridejo. In se z muzejem tudi ne identificirajo. No, so tudi drugi razlogi, zakaj ne pridejo. Imajo recimo delo na polju, pa gledaš, da daš tako uro predavanja, ko že opravijo. Ampak, hočem povedati, to je res uspeh, da dobiš nekoga, ki tega ni bil navajen, da se potem še vrača, ker mu je bilo všeč.« Jelka je urednica oziroma avtorica številnih etnoloških knjig, polnih zanimivih tem. Kot so recimo življenjske zgodbe. In prav zbiranje teh je eno njenih najljubših opravil. »Marija Makarovič je najboljša terenka – tudi pri tem mi je vzor –, je iz stare šole in ona je začela s temi življenjskimi zgodbami. In ona vedno tako reče: 'Pa kaj ljudje vedno berejo tiste trač revije pa kralje pa kraljice! Dajmo, enkrat poslušajmo Jerico s terena.' In ona je začela s tem, v kar verjamem tudi jaz. Da je pomemben navaden, Ludvik Rudolf bi rekel mali človek. In ko ti iz več takih 'malih' zgodb sestaviš mozaik, potem dobiš res verodostojno podobo nekega preteklega življenja. In to je tudi eden od razlogov, zakaj imam tako rada življenjske zgodbe. Ker ti tam človek pove realno sliko. Pri življenjskih zgodbah – ko jih zapisuješ – se mi zdi, da si najmanj uokvirjen. Ker človeka citiraš. In to je njegovo videnje, bralec pa si sam ustvari sliko. Jaz res veliko delam na tem in uspelo nam je izdati Porabske zgodbe, na katere smo ponosni še iz enega razloga. Ker so zapisane tako v knjižnem jeziku kot v narečju. Narečje je pravi materni jezik in je najmočnejša identifikacija s prostorom. Zato jaz 'gučin', ne govorim. Ker je ljudem pomembno, da govoriš njihov jezik okolja. In verjamem, da mi ljudje – kar je verjetno psihološko – zdaj, ko 'gučin', bolj zaupajo in več povedo. No, sicer moraš znati tudi poslušati, a – več povedo.« Jelka je pri tem ena od redkih 'priseljenk', ki se je dobro naučila prekmurščino, kar pa zanjo ni bilo tako enostavno. Ker je rojena v Kranju, je z maternim mlekom spila tudi kranjsko govorico, in se – tudi ko so se preselili v Slovenske gorice – nikoli ni naučila tamkajšnjega narečja. Čeravno je prav to narečje njenih staršev. A prekmurščino z vsemi njenimi ü-ji obvlada. »To sem naredila zavestno. Ker sem videla, da se ljudje bolj odprejo. In ko sem začela delati v Porabju, mi je neka gospa rekla: 'Dobro, da gučite po naše, ka vas razmimo.' In to je zame pomembno. Narečje. Ker te približa.« Trenutno je v središču njenega zanimanja, tako kot vedno, več tematik. In dela več stvari naenkrat. »Zadnja tri leta veliko snemam, predvsem rokodelce. S tem namenom, da posnamemo avdioučbenike. Proces neke veščine od začetka do konca. Da bo – če bo kdo kdaj želel – videl, kako se to dela. In da znanje ne umre. Odprte terene pa imam na Kozjanskem, na Goričkem in v Porabju, zadnje čase malo manj v Slovenskih goricah in malo več na Pohorju. Tam sem nazadnje posnela film o furmanih. Da, pa vedno še v Makedoniji, čeprav je tisti teren bolj 'počitniški'. Torej grem na dopust in še potem opravim kak teren. Nazadnje sem tam 'delala' vampirje.« Za svojo najljubšo knjigo, publikacijo ali razstavo se težko odloči. »Vsaka zase mi je pri srcu. Mogoče – če bi se res morala odločiti – življenjske zgodbe iz Porabja. Ker so v narečju. Trenutno pa komaj čakam, da izide, in to bo vsak čas, knjiga Ludvika Rudolfa Nekaj besed o Mali Nedelji in njenih ljudeh. Ker je to spet neki nov izziv. Tu se namreč znajdeš pred dilemo, koliko upoštevati avtorja in koliko posegaš v knjigo. Jaz sem se zavestno odločila, da je to delo Ludvika Rudolfa, in sem temu sledila. Čeprav bi jaz naredila prej in drugače. A zdaj ima posebno vrednost. Ker vedno pravim – in to se tu posebno dobro vidi –, kako pomembni so domačini. Ti si etnolog, prideš v kraj, nekaj napraviš in odideš. Če pa hočeš, da stvar živi, pa morajo biti zraven domači ljudje. On recimo tako podrobno piše o nekih stvareh, ki jih etnolog sploh ne bi videl ali mu ne bi bile pomembne. Njemu pa je to pomembno in vedno bolj vidim, da je najboljše, če piše domačin. Ki ima sicer manj metodološkega znanja, a to se da urediti. Ker ta knjiga bo zdaj velik vir, s katerim si bo lahko pomagal tudi strokovnjak. Čeprav avtor nima etnološkega znanja, a je delal s srcem. In to je bistvo. Ker veličina je v malih ljudeh in v vsakdanjem življenju.« Vida Toš 20 kraji in ljudje | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Dogajanje okrog »izpraznjenega« Ledavskega jezera Čiščenje okolice in reševanje življa V akciji rešili 200 kilogramov školjk in nabrali okrog dve toni smeti – O Ledavskem jezeru se bodo pogovarjali na dodatnem sestanku Prebivalke Ledavskega jezera so tudi školjke. rib je ostalo v vodi in ali jih bo treba zaradi pomanjkanja kisika še kaj preseliti. Množične prebivalke Ledavskega jezera pa so tudi školjke. Gre za jezersko brezzobko, ki zraste tudi do veličine človeške dlani. Ko je bila višina vode normalna, jo je bilo težko opaziti, po izpustu vode pa se je odprl pogled na jezersko dno, ki je bilo posejano s to vrsto školjke. Kmalu po tem, ko se je nivo vode v jezeru ustalil pri želeni ravni, so školjke iz blata, kjer ne bi več dolgo živele, reševali naravovarstveniki iz Krajinskega parka Goričko. Kot pravi Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik v parku, so školjke zelo pomembne za stoječe vode, saj so nekakšen filtrator vode. Poleg tega so tudi del ekosistema in vir prehrane živalim, na primer vidri in pticam. V Ledavskem jezeru je ostalo še veliko školjk, zato populacija naj ne bi bila ogrožena. Akcijo so izvedli predvsem zaradi humane geste, saj gre za živo bitje in je bilo težko opazovati, kako odmirajo v jezerskem blatu, ki se je vsak dan bolj izsuševalo. V preostanek jezera so preselili okrog 200 kilogramov školjk. Okolica Ledavskega jezera pa je značilna tudi po pticah, zato nas je zanimalo, kako nižja gladina vode vpliva nanje. Kot pravi Malačič, ki je tudi član pomurske sekcije ornitologov, zmanjšan obseg jezera v tem tre- Razstava likovne sekcije Silva Preloga Društvo upokojencev Lipa s Pertoče Na dobri poti Prikaz kolin na star način Z razstavo ponovno počastili spomin na likovnega ustvarjalca in pedagoga Društvo pripravi na leto štiri do pet različnih prireditev O usodi Ledavskega jezera Ribiči čistijo jezersko dno. nutku nima posebnega vpliva na njih. Če je bilo treba jezero zaradi obnove delno izprazniti, je zdaj najprimernejši čas za to. Delno izpraznjeno jezero pa ni odkrilo le školjk na jezerskem dnu, ampak tudi smeti, ki jih je naplavil potok Ledava ali so jih v vodo zmetali ribiči in drugi obiskovalci jezera. Zato so te dni eno izmed številnih čistilnih akcij izvedli tudi člani murskosoboške ribiške družine in nabrali, kot so povedali, po grobih ocenah skoraj dve toni smeti, ki jih bodo v naslednjih dneh odpeljali v CERO v Puconce. C. K. Fotografija Ciril Kosednar Fotografija Jerneja Domajnko Pred dnevi naj bi se v Kraščih mudili predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje in prostor. S predstavniki nekaterih društev, zavodov in organizacij, ki imajo kar koli opraviti z jezerom, so se dogovorili, da bodo konec novembra na sedežu Krajinskega parka Goričko organizirali sestanek, na katerem se bodo pogovarjali o nadaljnji usodi Ledavskega jezera. Fotografiji Ciril Kosednar Pred tedni so v Kraščih zaradi nujnih vzdrževalnih del na zapornicah delno izpraznili Ledavsko jezero. Med tem ko izvajalec opravlja dela, ki naj bi bila ob primernem vremenu končana konec tega meseca, so v akcijo stopila različna društva in posamezniki, ki so poskušali rešiti jezerski živelj in očistiti okolico jezera ter njegovo odkrito dno. Že prve dni po izpustu vode so člani murskosoboške ribiške družine zaradi nasičenosti in pomanjkanja kisika v preostankih jezera del ribje populacije preselili v druge pomurske vode. Na preži so skoraj vsak dan, saj je nemogoče vedeti, koliko Razstavo likovne sekcije Silva Preloga je v Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru postavil vodja galerije Srečko Pavličič, odprl pa predsednik sekcije Bohumil Ripak, ki obiskovalke in obiskovalce poziva, da si sami ustvarijo selekcijo najboljših razstavljenih slik, ob tistih slikah, ki jim niso všeč, pa naj zamižijo na eno oko. Vsako leto okoli 7. novembra, ko je obletnica smrti likovnega pedagoga in ustvarjalca iz Ljutomera Silva Preloga, članice in člani likovne sekcije, ki nosi po njem ime, pripravijo razstavo svojih del, da počastijo spomin nanj. Tokrat je v Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru pod skupnim imenom »Na dobri poti« razstavljenih 45 del dvanajstih ljubiteljskih umetnikov in umetnic, ki imajo po besedah postavljavca razstave in vodje galerije Srečka Pavličiča veselje in nadarjenost za likovno ustvarjanje in izražanje. Predsednik likovne sekcije Bohumil Ripak, katerega dela so tudi razstavljena, pravi, da so na razstavo umeščene prav vse slike, ki so jih prinesli ljubiteljski slikarji. »Sicer bi težko zapolnili prostor v tako veliki galeriji,« še dodaja. Tudi v motivih in tehniki članice in člani likovne sekcije, ki deluje v okviru Kulturnega društva Ivana Kaučiča Ljutomer, niso bili omejeni. Tako so razstavljena abstraktna dela kot tudi konkretna, kot so prevladujoči motivi šopkov in pokrajin. Ustvarjalnost ljubiteljskih slikark in slikarjev si je v ljutomerski galeriji mogoče ogledati do konca meseca. Jerneja Domajnko Mesarskega dela se je lotil poklicni mesar ob pomoči članov upokojenskega društva. Minulo soboto je pripravilo Društvo upokojencev Lipa Občine Rogašovci na Pertoči koline na način, kot so jih pripravljali nekoč. Na prizorišču pri eni izmed tamkajšnjih domačij so se zbrali dobršen del članstva in drugi obiskovalci, ki so si prišli ogledat prireditev. Omenjeno društvo je eno izmed dveh upokojenskih društev v Občini Rogašovci. Ustanovili so ga pred štirimi leti, sedež pa ima na Pertoči. Vanj je trenutno včlanjenih več kot 150 čla- nov, večina iz Ropoče, Pertoče in Večeslavec, nekaj pa tudi iz drugih krajev rogašovske občine. Kot pravi predsednik društva Ludvik Bačič, letno pripravijo štiri do pet različnih prireditev. Poleg občnih zborov ponavadi še dva izleta po Sloveniji ali tujini, piknik v avgustu, martinovanje in še kakšno drugo priložnostno prireditev. Minulo soboto so združili martinovanje in prikaz kolin. Te so pripravili na način, ki je v tem delu Prekmurja že zelo redek, in si- cer tako, da so prašiča po zakolu očistili v gorečem kupu slame. Da je vse šlo po pravilih, se je mesarskega dela lotil profesionalni mesar ob pomoči članov upokojenskega društva. Dogodek so tudi pospremili s krajšo razlago pomena in poteka kolin ter šaljivimi vložki posameznikov. Po kolinah je v bližnjem vaško-gasilskem domu potekala pogostitev, na kateri je bilo postreženo z dobrotami, ki sodijo h kolinam, ter »mladim« vinom. C. K. kraji in ljudje www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 21 V Renkovcih obnovili vaško-gasilski dom in cesto Vrednost naložb več kot 600 tisoč evrov V Renkovcih so pripravili v nedeljo v okviru prireditev ob občinskem prazniku slovesnost ob otvoritvi obnovljenega vaško-gasilskega doma s sodobno urejenimi prostori. Obiskovalce sta ob tem nagovorila predsednik KS Renkovci Avgust Kalina in župan turniške občine Slavko Režonja, ki sta tudi prerezala trak, zgradbo pa je blagoslovil turniški župnik Robert Brest. V kulturnem programu so nastopili šolarji turniške osnovne šole in ljudski pevci Kulturnega društva Antona Martina Slomška Renkovci. Župan Režonja je povedal, da je bila vrednost investicije 209 tisoč evrov, dela pa je začelo podjetje Legartis aprila. Projekt je bil 85-odstotno sofinanciran iz Evropskega sklada za razvoj podeželja – ukrep Obnova in razvoj vasi, Občina Turnišče pa je prispevala 15 odstotkov denarja. Obenem je podjetje Pomgrad obnavljalo občinske ceste skozi vas v vrednosti 135 ti- soč evrov, to podjetje pa tudi obnavlja državno cesto skozi vas, tako da bo skupna vrednost letošnjih naložb v Renkovcih več kot 600 tisoč evrov. Tako so, kot pravi Režonja, v občini kljubovali kriznim časom in tako v Renkovcih kakor tudi v drugih vaseh v celoti realizirali svoje načrte. Z ureditvijo vaško-gasilskega doma so krajani dobili prostore, kjer bodo svoje dejavnosti izvajala društva, krajani pa bodo imeli tudi primerne prostore za druženje. V domu so ob večnamenski dvorani za prireditve z odrom še Kupinarski muzej, kuhinja, sanitarije, prostori za gasilsko in druga društva ter prostori za gasilsko vozilo, ki so ga kupili lani, ter opremo. Zamenjali so tudi kritino ter povečali energetsko učinkovitost zgradbe z vgradnjo talne, stropne in stenske toplotne izolacije. Uredili so tudi okolico doma ter postavili vrtne klopi in mize. Jože Gabor Fotografija Jože Gabor Za sodobno opremljen vaško-gasilski dom večino sredstev prispevala Evropska unija Vaško-gasilski dom je prostor za delovanje društev in druženje občanov, v njem pa bo tudi Kupinarski muzej. Razstava malih živali Fotografija Milan Jerše Fotografija Jerneja Domajnko V Ljutomeru mošt krstili dvakrat Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota je pripravilo že 24. tradicionalno razstavo, ki je bila v soboto in nedeljo v prostorih OŠ I v Murski Soboti. Člani društva so tokrat prikazali okrog 500 najrazličnejših malih živali, med katerimi so prevladovali golobi, kunci, perutnina in okrasna perutnina. Strokovna komisija je ocenila najboljše primerke živali raznih pasem in različnih prelepih barv, ki so zbudile pozornost številnih obiskovalcev, zlasti mladih. Ob tej priložnosti so bili na ogled tudi številni izdelki in risbice malčkov iz soboških vrtcev, ki na ta način prikazujejo svoj odnos do živali in okolja. M. J. Stari brod na novem brodišču Vilma Sapač praznovala 102. rojstni dan Fotografija Jože Žerdin V okviru projekta Ekomuzej Mura so se Občina Beltinci, Zavod za turizem in kulturo Beltinci in Krajevna skupnost Melinci odločili za premestitev broda na novo brodišče, ki so ga zgradili pri Ciglarskem naselju v Melincih. Šlo je za dokaj obsežen projekt, ker je bilo treba zgraditi novo brodišče na levem in desnem bregu reke Mure ter brod preseliti na novo lokacijo, saj je bil na stari lokaciji premajhen pretok vode. Slovesnega odprtja novega brodišča se je minulo soboto udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Novo brodišče sta s prerezom traku odprla župan Občine Beltinci Matej Gomboši in predsednik Krajevne skupnosti Melinci Andrej Duh. Cerkveni obred blagoslovitve je opravil kaplan Župnije Beltinci Luka Rajf. Za to priložnost je bil pripravljen kulturni program. Sledila je slovesna vožnja z brodom. J. Ž. Fotografija Jože Žerdin Rogisti Lovske družine Križevci pri Ljutomeru so martinovanje v Ljutomeru popestrili v soboto dopoldan, ko je bila na Glavnem trgu martinova tržnica (s predstavitvijo prleških vinarjev, degustacijo vin in kramarskim sejmom). Drugi dan dvodnevnega martinovanja v Ljutomeru so imeli še martinov nogometni turnir; da bi bilo martinovanje v Ljutomeru zanimivo tudi najmlajšim, pa jih je zabaval čarovnik Jani. Sicer so začeli martinovanje v Ljutomeru v petek, 11. 11. 2011, ob 11. uri in 11 minut – s pečenim kostanjem, moštom in kuhanim vinom. Za petek so pripravili še degustacijo prleških vin, zbrane pa je obiskala vinska kraljica. Oba dneva si je bilo mogoče privoščiti tako martinovo kosilo kot tudi zabavo pozno v noč (s skupinami Dismissed in Glinasti golobi v petek ter z Victory v soboto). Da bi iz mošta zagotovo nastalo vino, je Pepek z brega krstil mošt kar oba dneva. V soboto so mu pri tem pomagali še humorist Klumpa ter ljutomerska županja Olga Karba, dobrovniški župan Marjan Kardinar in ljubljanski župan Zoran Janković. J. D. Pred dnevi je v Vadarcih svoj 102. rojstni dan praznovala Vilma Sapač. V mladosti je veliko delala predvsem na kmetijah v Prekmurju, na Hrvaškem in v Avstriji, kjer je tudi spoznala moža Ludvika, s katerim sta živela v Stogovcih. V zakonu so se jima rodili trije otroci, Gizela, Ivan in Sidonija, pri kateri zdaj tudi živi. Vilma (na fotografiji s šopkom rož) je še vedno vitalna in trdnega zdravja. Rada gleda televizijo ter bere časopise in knjige, vse še zmeraj brez očal. Kljub letom tudi sede za svoj šivalni stroj in kaj zakrpa. Ima šest vnukov, dvanajst pravnikov in šest prapravnukov. J. Ž. 22 | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Lendavska OŠ s prilagojenim programom V ekovrtcu Romano posadili drevo Predstavili so se v Opatiji Učenki in mentorici s stojnico in delavnico kita iz fimomase. Srečanja so se udeležile učenki Sabrina Horvat in Martina Lanjšček, mentorica Roberta Turk in ravnateljica Spomenka Juretič. Potovanje je bilo naporno, vendar so se imeli lepo. Spoznali so številne zanimive ljudi in navezali prijateljstva. Dvojezična osnovna šola II Lendava Na obnovljenem igrišču bo raslo sadno drevo – Za njo bomo lepo skrbeli Fotografija Vida Toš Na povabilo Združenja šolskih skupin Republike Hrvaške se je Dvojezična osnovna šola II iz Lendave kot gostja udeležila 23. srečanja šolskih skupin v Opatiji, kjer se je predstavilo 64 skupin iz vse Hrvaške. Predstavili so se z interesno dejavnostjo ter pripravili stojnico in delavnico izdelovanja na- Imamo že češnjo in jablano, zdaj pa tudi marelico Naredili smo vse, da bo naša marelica lepo rasla in bogato obrodila. Mojemu bratcu je ime Leonardo. Star je 11 mesecev. Njegovi najljubši igrači sta: tetine bergle in moja kitara. Ima 12 zob. Najraje je zunaj. Njegov hobi je nagajanje. Ne more še govoriti. Je zelo prikupen. Toda dere se, da gre skozi ušesa. Najbolj uživa, ko: hodi, se pelje in se nosi. Pred kratkim je bil v bolnišnici. Včasih ga nosim štuporamo. Bolj ko nori, bolj se smeji. Zelo rad trga: časopis, plakate in revije. Vedno mi gre na živce. Vedno da, potem prosi, potem spet da … Nerad spi in je zelo aktiven. Imam ga zelo rad. Marko Sagaj, 4. a, Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru Moj oče Mojemu očetu je ime Simon, piše se Vrbnjak. Dela v Murski Soboti v zaporu. Po poklicu je paznik. Ko je doma, rad gleda televizijo. Zjutraj naju z bratom odpelje v šolo in se odpelje v službo. Ko grem na avtobus, pride po mojega brata in ga odpelje domov. Ko pridem z avtobusom domov, pripravi kosilo. Če ima zvečer službo, gre spat v spalnico in ga z bratcem pustiva spati. Če ima zjutraj službo, pa naju v šolo odpelje mama. Rad nam pripravi večerjo. Ko se najemo, nama z bratom prebere pravljico. Ko se oprhava, nama včasih, če sva pridna, kam skrije tudi kakšen bombon. Ko se mama in oče odpravita spat, tudi midva zaspiva. Adam Vrbnjak, 4. a, Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru Goba iz odpadnih listov Hana Črček, 4. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru tja, jeseni pa listja, ampak tudi – sadeže. To tudi ni naše prvo sadno drevo. Imamo namreč že češnjo in jablano, ki ju skrbno spremljamo, opazujemo in tudi negujemo, in to skrb nam obe obilno in radodarno vračata. Kot ekovrtec sledimo načelu, da ne le spoznavamo, ampak se tudi prehranjujemo s sadjem iz domačega okolja. Zato smo tokrat izbrali sicer za skrb malo zahtevnejšo, a po besedah našega bivšega ravnatelja Daneta Kataliniča, ki nam je drevesce marelice tudi podaril, za nas prav tako primerno sadno drevo. Zadnja dva tedna smo tako v vrtcu vse svoje dejavnosti in zanimanja uskladili z drevesi. Pogovarjali smo se o njih, opazovali smo, kako čudovito pisana in ustvarjalna je teta jesen, risali, barvali in na vse načine ustvarjali – vse povezano z drevesi. Marelico smo sami tudi pomagali posaditi, zdaj pa jo bomo vsakodnevno obiskovali in spremljali. V ekodnevnik bomo vpisovali naša opazovanja: kaj se dogaja z njo in okoli nje, kako raste, risali jo bomo in nasploh za njo lepo skrbeli. Prepričani smo, da nam bo marelica – tako kot vsa druga živa bitja, do katerih smo prijazni – zelo hvaležna in nam bo to znala na svoj sladki način tudi povedati. Otroci obeh skupin vrtca Romano Pušča in Vida Toš Otroci izdelali 1064 medalj za voznike, ki vozijo trezni Ne pij alkohola, ko voziš! Na martinovo treznim delili zahvale – Sodelovalo 19 pomurski šol in 14 vrtcev Soboški zavod za zdravstveno varstvo, 19 pomurskih osnovnih šol in 14 vrtcev, soboška policijska postaja in Pomursko društvo za boj proti raku so na martinovo dopoldan pri starem bencinskem servisu v Tišinski ulici v Murski Soboti sklenili akcijo Otroci za varnost v prometu. Policisti so ustavljali voznike, z alkotestom preverjali njihovo primernost za sedenje za volanom, otroci osnovne šole II iz Murske Sobote pa so tistim najbolj prijaznim – tistim, ki ne pijejo alkohola, ko vozijo – delili medalje za prijazne voznike. Od septembra do konca oktobra – v mesecu boja proti odvisnosti – so se učenci od prvih do četrtih razredov osnovnih šol in otroci starejših skupin v vrtcu pogovarjali o prometu in nevarnostih, ki nam grozijo, če pijemo, ko vozimo. Spoznali so, da alkohol jemlje življenja, sploh, če je v prometu. In to tako tistih, ki vozijo pijani, kot tudi nedolžnih. Ugotovili so, da je varen voznik le tisti, ki je trezen. Zato so se odločili, da bodo odgovornim voznikom v zahvalo podarili nekaj posebnega. Izdelali so namreč medalje z osebnimi sporočili, ki so jih razdelili treznim voznikom. Otroci so s pomočjo 82 mentorjev izdelali 1064 medalj. Izdelke so odnesli tudi Fotografija Nataša Juhnov Moj bratec Otroci enote soboškega vrtca Romano na Pušči smo v četrtek komaj čakali pravo uro, da se bomo vsi iz vrtca, pa tudi naši starši in drugi povabljeni zbrali na našem južnem igrišču. Tega so namreč pred kratkim obnovili, tako da smo dobili novo tlakovano potko, ob kateri so posejali tudi travo. A kljub temu, da je naš vzgojitelj Aljoša fasado porisal s pisanimi krogi, se nam je igrišče zdelo preveč pusto in polno betona. Zato smo se odločili, da bomo posadili nekaj živega. Hitro smo ugotovili pravo rešitev: ne le rožice, ampak drevo! Čisto pravo, kot jih imamo že kar nekaj okrog vrtca, le da to drevo ne bo dajalo le sence in zave- »Dober dan! Hvala, da ste eden tistih, ki ne pijejo alkohola, ko vozijo!« svojim staršem, nekaj jih bodo razdelili po zdravstvenih domovih, knjižnicah in na stojnici v enem od trgovskih centrov, ko bodo merili tudi dejavnike tveganja. Vida Toš na sceni www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 23 DrogArt V dvanajstih letih veliko storjenega Mišljenje mladih še vedno obvladujejo številni miti – Na prvem mestu še vedno alkohol in tobak, narašča uporaba kokaina Združenje DrogArt je neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1999 z namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi. Poleg terenskega dela na prireditvah elektronske glasbe med področja delovanja DrogArta med drugim spadajo še informiranje in svetovanje, publicistična dejavnost in raziskovanje. Pretekli konec tedna je v Moravskih Toplicah potekal spoznavno-izobraževalni konec tedna za DrogArtove prostovoljce. Kot je v svojem predavanju povedal ustanovitelj društva Matej Sande, so med svojim delovanjem razdelili več kot milijon preventivnih gradiv, v infotočki DrogArta so zabeležili že več kot 30 tisoč obiskov, terensko akcijo Pleši z glavo so na prireditvah z elektronsko glasbo izvedli že več kot 250-krat, več kot tisočkrat so in- tervenirali v obliki prve pomoči, za terenske delavce so izobrazili že več kot 330 mladih, izvedli pa so tudi štiri raziskave, namenjene spremljanju trendov uporabe drog. Tudi v Moravskih Toplicah so se tako nadobudni člani združenja, ki bodo v prihodnje na terenu ozaveščali o nevarnostih uporabe drog in tudi pomagali uporabnikom, seznanili z osnovnimi informacijami o prepovedanih drogah in alkoholu, o poteku terenskega dela in informiranju, z metodami prve pomoči in se udeležili še številnih zanimivih predavanj. Pomemben projekt je tudi Izberi sam, ki je namenjen zmanjševanju škodljivih posledic alkohola med mladimi. Projekt je na predavanju predstavila Ana Colja, ki je med drugim povedala, da veliko mladih še vedno misli, da alkohol ni droga, pred- vsem zaradi tega, ker je lahko dostopen. Gre seveda za zmoto, saj, kot pravi, je alkohol droga, ki je med drogami precej visoko po zasvojljivosti, v kontekstu zdravstvenih težav, prometnih nesreč in težav v družini, pa ga celo postavlja na prvo mesto med drogami v Sloveniji. Coljeva je prav tako ovrgla številne mite o alkoholu, ki so še danes med mladimi (glej okvir). V okviru projekta Izberi sam tako skušajo prostovoljci ozaveščati mlade o nevarnostih alkohola z delavnicami o alkoholu na osnovnih in srednjih šolah, informiranjem mladih na različnih prireditvah, sodelujejo pa tudi s številnimi gostinskimi lokali, kjer se mladi pogosto zabavajo. V delavnice Izberi sam so vključili več kot 1500 dijakov iz vse Slovenije. Timotej Milanov Nekaj mitov o alkoholu, ki delno ali v celoti ne držijo: Strokovni sodelavec DrogArta Mirjan Švagelj o trenutnem stanju na področju drog v Sloveniji - Če bruham, ne bom več pijan. Katere droge razen alkohola so trenutno med mladimi v Sloveniji najbolj razširjene? Alkohol se že v času od petnajst do trideset minut po zaužitju absorbira v kri, od koder ga ne moremo izbruhati. Med mladimi v Sloveniji je takoj za uporabo alkohola in tobaka uporaba različnih tablet, najpogosteje pomirjeval, nato pa si mesto delijo ekstazi, LSD in gobice, vedno bolj je popularen tudi kokain. - Če spijemo dve pivi, to ne vpliva na sposobnost za vožnjo. Raziskave so pokazale, da že najmanjša količina alkohola v krvi vpliva na sposobnost za vožnjo. Kdaj so se v Sloveniji pojavile sintetične droge in kakšna je danes med mladimi uporaba v primerjavi s prejšnjimi leti? - Mešanje alkoholnih pijač vpliva na stopnjo pijanosti. Fotografiji Timotej Milanov Mešanje različnih alkoholnih pijač lahko sicer vpliva na naše počutje, ne pa na stopnjo pijanosti, saj je pomembna zgolj količina zaužitega alkohola in ne vrsta alkoholne pijače. - Pitje alkoholnih pijač izboljša spolni odnos. Alkohol lahko poveča spolno poželenje, same pripravljenosti na akcijo pa ne. Prav tako se pod vplivom alkohola veča nevarnost neželenih spolnih odnosov. Študenti socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so ob delavnicah pripravili projekt čarobne sobe, v kateri so lahko udeleženci občutili svet prek vseh čutil razen oči. Bistvo projekta naj bi bilo zaupanje vodnikom in prepuščanje občutkom. Po besedah udeležencev gre za enkratno doživetje. Tradicionalna zabava prekmurskih študentov Prekmurska gibanica s Kvašenimi retaši Izkupiček prireditve bo namenjen dobrodelnemu projektu Študentski fond Klub prekmurskih študentov pripravlja že 15. Prekmursko gibanico, ki bo v torek, 6. decembra 2011, na mariborskem ŠTUK-u. Na Prekmurski gibanici, ki na ŠTUK-u slovi kot ena najboljših študentskih zabav, se vsako leto zbere okrog 1200 prekmurskih in drugih slovenskih študentov. Tudi letos bodo med obiskovalce brezplačno razdelili prekmursko gibanico, pripravljeno po licenci z geografskim poreklom. Izkupiček prireditve bo namenjen dobrodelnemu projektu Študentski fond, v okviru katerega pomagajo socialno ogroženim študentom z enkratnimi štipendijami. Prekmurska gibanica se bo začela ob 20. uri. V preddverju bosta za popularne plesne viže skrbela DJ Berti in DJ Urosh, v dvorani pa bodo nastopili mladi rockerji The Eight, znana prekmurska rock skupina Dismissed in Jože Činč z D'kwaschen Retashy. Zabava bo trajala vse do ju- tranjih ur. Cena vstopnice za člane Kluba prekmurskih študentov bo tri evre, za druge pa šest evrov. Na dan prireditve bo za vse enotna cena devet evrov. Lani je zaradi velikega povpraševanja kar nekaj obiskovalcev na dan dogodka ostalo brez vstopnice, zato v klubu svetujejo, da si vstopnico v predprodaji zagotovite čim prej. Vstopnice bodo na voljo pri Pomurskem študentskem servisu (Murska Sobota), ŠTUK-u (Maribor) ter na ŠOU-točki v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Vstopnico bo mogoče dobiti tudi na Unibusu (študentski avtobus, ki tedensko vozi študente v Ljubljano in nazaj). Tako kot vsako leto bo tudi letos organiziran avtobusni prevoz iz Ljubljane in Murske Sobote. Sedež na avtobusu si zagotovite z nakupom bona za avtobus. Več o avtobusnih prevozih in drugih informacijah lahko preberete na: www.kps.si/ gibanica. Sintetične droge so se množično pojavile v letu 1996, ko se je pojavila kultura elektronske glasbe. Trend se je nekaj časa dvigoval in se je v zadnjih letih umiril. V zadnjem času pa smo opazili porast uporabe kokaina. Omenjali ste tudi pojav t. i. novih drog. Katere so nove droge in kakšne so njihove značilnosti? Vse nove droge so praviloma sintetičnega izvora in izhajajo iz starih, že prepovedanih drog, to pomeni, da so jim po kemijski sestavi zelo podobne. Variacija novih drog je lahko zelo velika in nove droge najdemo v praktično vseh skupinah že prepovedanih drog, tako da so tudi njihovi učinki lahko zelo različni. Nove droge so lahko zaradi svoje neraziskanosti za uporabnike zelo nevarne. V primerjavi s starimi drogami, kjer so stranski učinki in nevarnosti znane, tukaj teh podatkov ni. Govorili ste tudi o različnih manj znanih substancah, ki so prisotne na trgu (NBP, NPR), kako se jim mladi lahko izognejo? Zelo nazoren je podatek Inštituta za varovanje zdravja, kjer so v svojem nacionalnem poročilu o drogah (2010) ugotovili, da med željo po uporabi drog in dejansko realizacijo uporabe drog ni razlik. To kaže, da jih tisti, ki si droge želijo, tudi prej ali slej uporabijo. Ker se v Združenju DrogArt tega zavedamo, skušamo mladim pomagati tako, da dobijo vse informacije, ki jih potrebujejo za manj tvegano uporabo. Če pa imajo težave zaradi drog, jim pa skušamo pomagati. filmogled The Guard (Irska, 2011) Režija: John Michael McDonagh – Igrajo: Brendan Gleeson, Don Cheadle, Mark Strong, Katarina Čas – Žanr: kriminalna komična drama Črna komedija The Guard, ki prihaja v slovenske kinematografe z naslovom Policist, je doslej najboljše režisersko delo irskega filmarja Johna Michaela McDonagha, ki ima za sabo za zdaj še kratko kinematografsko kariero. Do letošnjega leta smo si ga še najbolj zapomnili kot scenarista odlične avstralske zgodovinske drame Ned Kelly (2003), kjer sta igrala takrat še živeči Heath Ledger in Orlando Bloom. S filmom The Guard je uspel McDonaghu doslej največji met, saj je postal Policist v svoji domovini najbolj gledana neodvisna irska stvaritev, ustvaril je velik dobiček, gostoval je že na številnih festivalih in dobil veliko pozitivnih kritik. Zgodba filma govori o nekonvencionalnem policijskem (v irskem jeziku gaelic se policistu pravi »garda«, zato naslov The Guard) naredniku Gerryju Boyleu (Brendan Gleeson), ki na oddaljeni in samotni zahodni obali Irske stvari rešuje na svoj način, ki ni ravno v skladu s policijskimi načeli, včasih pa je tudi nelegalen. Ko se v njegovi bližini zgodi umor, pride po službeni dolžnosti k njemu temnopolti ameriški agent FBI-a Wendell Everett (Don Cheadle), ki sumi, da so v okolici trije nevarni prekupčevalci z drogo. Odnos med osornim in nenavadnim Boyleom ter osamljenim in nekoliko zgubljenim Wendellom poskrbi za kup nerazumevanj, a obenem združi oba moža v iskanju filozofsko naravnanih trgovcev z narkotiki. V glavni vlogi blesti Irec Brendan Gleeson, ki smo ga lahko videli pred kratkim na nacionalki kot Winstona Churchilla v filmu Into The Storm (V neurju), zapomnili pa smo si ga predvsem po vidni vlogi v stvaritvi In Bruges (Morilca na kolektivca), ki je po svoji strukturi in žanrskem prepletu še najbolj podobna filmu The Guard. Pri slednjem velja omeniti še igro angleškega igralca Marka Stronga, ki je kljub hladnokrvnosti morilca poln duhovnih nasvetov in britanskega prezira do irskih »zabitežev«. Za Slovence pa bo film zanimiv zato, ker v njem igra (sicer Hrvatico) naša igralka Katarina Čas, ampak pojavljanje ob boku filmskih veličin, kot sta Gleeson in Cheadle (Crash, Hotel Ruanda, Traffic …), ji bo prav gotovo odprlo vrata Hollywooda. The Guard sicer ne prinaša česa novega, mogoče je malce preveč tudi vulgarnega jezika, vseeno pa ponuja gledalcu dobro uro in pol zabave in napetosti. Omeniti velja še primerno glasbeno kuliso, pod katero se je podpisal ameriški bend Calexico. T. K. 24 občina velika polana | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Občina Velika Polana končuje petletno investicijsko obdobje Uspešni pri pridobivanju evropskega denarja Naložbe vredne skoraj osem milijonov evrov – največja kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo Kanalizacija z biološko čistilno napravo Primarno kanalizacijsko omrežje so zgradili v sklopu širšega projekta, imenovanega Dolinska kanalizacija. Primarno podtlačno kanalizacijsko omrežje je dolgo devet kilometrov in 646 metrov ter je razpeljano po naseljih Velika Polana, Mala Polana in Brezovica. Za potrebe čiščenja komunalnih voda je bila zgrajena tudi biološka čistilna naprava z zmogljivostjo 2.000 Po zgraditvi primarnega ali glavnega kanalizacijskega omrežja s podtlačno vakuumsko postajo so v dveh sklopih zgradili še sekundarno omrežje. V okviru projekta Simbioza Natura 2000 so zgradili omrežje v naselju Velika Polana in zagotovili priključke za šeststo občanov. Vrednost teh del je znašala dobrih 868 tisoč evrov, od tega so dobili iz evropskih strukturnih skladov 441.763 evrov, velikopolanska občina pa je primaknila 426.778 tisoč evrov. Drugi del sekundarnega kanalizacijskega omrežja so gradili za naselja Mala Polana in Brezovica s priključki za 240 občanov. Vrednost teh del je bila skoraj 622 tisoč evrov, od tega iz evropskih strukturnih skladov 360.495, prispevek občine pa je bil 261.245 evrov. Gradnja celotnega kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo je torej stala 5,2 milijona evrov. Občina Velika Polana je za največjo in razvojno najpomembnejšo naložbo uspela pridobiti več kot polovico potrebnih sredstev iz evropskih virov in dobrih osem odstotkov iz državnega proračuna, dobro petino iz občinskega proračuna (22 odstotkov), delež občanov pa je dobrih sedem odstotkov. Dežela štorkelj, Destinacija Natura 2000 Biotska raznovrstnost in številne naravne danosti velikopolanskega območja so dobra osnova za razvoj turizma, celotnega projekta je bila 1,4 milijona evrov, financiranje pa sta si razdelila evropski Strukturni sklad (718.655) in Občina Velika Polana (427.515 evrov). Obnova cest Velikopolanska občina je dogradila kanalizacijsko omrežje z biološko čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode za vsa gospodinjstva. Gre za največjo investicijo iz petletnega naložbenega obdobja, vredno 5,2 milijona evrov, za katero je občina pridobila dobrih šestdeset odstotkov sredstev iz evropskih virov. kovosti bivalnega okolja. Velikopolanska občina je tako bogatejša za urejeno občinsko središče z opremo, ki je namenjena razlagi naravne in kulturne dediščine, uredili so tudi park in parkirišče za obiskovalce, ki se od tod lahko podajo na kolesarjenje ali pohod po urejeni kolesarski poti, dolgi nekaj več Temeljito obnovljena dvorana Doma krajanov v Veliki Polani bo dajala streho številnim društvom v občini, ki so s svojim množičnim članstvom in prireditvami znana daleč naokoli. V njej je tudi urejeno avdiovizualno središče. PE, ki zadostuje za čiščenje odpadnih voda iz vseh gospodinjstev v občini in za vse prebivalce. Gre za največjo naložbo v občini, saj znaša v celoti dobrih 3,7 milijona evrov. Skoraj petinšestdeset odstotkov (2.466.034 evrov) je občina pridobila iz evropskih strukturnih skladov, občinski delež znaša skoraj trinajst odstotkov (455.512 evrov), nekoliko manj je prispevala država ( 427.498 evrov), občani pa so prispevali 378 tisoč evrov. Ime investicije 1. Simbioza v NATURI 2000 Vir financiranja ki pa ga je treba najprej spodbuditi s prepoznavnostjo destinacije in turistično ponudbo, ob povečanem številu obiskovalcev pa poskrbeti za negativne učinke, ki jih razmah turizma lahko prinaša okolju. Oboje je tako bil cilj projekta Dežela štorkelj, Destinacija Natura 2000. Z njegovo izvedbo so tako pomembno prispevali k ohranjanju naravne in kulturne dediščine, številne aktivnosti v sklopu projekta pa so pomembno prispevale tudi k dvigu ka- 2. Sekundarna kanalizacija Mala Polana in Brezovica EU KS EU SS 3. Dolinska kanalizacija (gradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave) Večnamenski prostor za medgeneracijsko druženje v Mali Polani z velikim številom članov zelo dejavna na različnih področjih in so s svojimi programi ter prireditvami znana daleč naokoli. Društva tudi pomembno prispevajo k negovanju tradicije in ljudskega izročila ter k medgeneracijskemu sožitju. V sklopu številnih dokončanih investicij je tudi nova vzdrževalna postaja v Veliki Polani v velikosti 420 kvadratnih metrov, ki bo namenjena vzdrževanju pridobljene infrastrukture. Vrednost Dežela štorkelj, Destinacija Natura 2000 2.466.034,72 441.763,70 360.495,00 718.655,00 EU SRP 76.460,12 RS 427.498,54 Občani Občine V. Polana 378.000,00 Večnamenski prostor v Mali Polani K ohranjanju bogatega kulturnega in družabnega življenja v občini, ki pa ga ne more biti brez medgeneracijskega sodelovanja, bodo prispevali tudi Znamenit Copekov mlin, mikavna izletniška točka, je dobil novo preobleko. kot tri kilometre vse do zaselkov Mačkovci in Bükovje v Mali Polani. Obiščejo lahko tudi obnovljen Copekov mlin ob potoku Črnec, ki je zanimiva izletniška točka in edini ohranjeni ter še delujoči mlin od nekoč petih ob potoku. Kot tehnični objekt je pristen primerek etnološke dediščine, in ker je bil v njem med drugo svetovno vojno ustanovljen odbor OF, je zaščiten tudi kot zgodovinski spomenik. Obnovili so še domačijo pisatelja Miška Kranjca, kjer so zbrana Rekonstrukcija ceste R3-729 Hotiza–Velika Polana in na ogled postavljena njegova številna dela, v katerih je veliko pisal o domačem kraju in ljudeh. Za družabno življenje so v tem sklopu uredili dvorano v Domu krajanov, kjer so uredili tudi avdiovizualno središče s turističnoinformacijskim centrom (TIC). V občini namreč deluje kar šestnajst društev, ki so Občina Velika Polana je v zadnjem letu in po sklenjeni pogodbi z državo sodelovala tudi pri ureditvi povezovalne ceste od Velike Polane do Hotize v dolžini 2.200 metrov, potem skozi naselje Velika Polana ter v dolžini 300 metrov proti Gomilici. Celotna trasa ceste od Velike Polane do Gomilice bo urejena predvidoma prihodnje leto. Občina je sofinancirala gradnjo pločnikov, ki so pomembni predvsem za varno pot otrok v šolo, in izvedla rekonstrukcijo javne razsvetljave v naselju Velika Polana za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja in povečanje energetske učinkovitosti. Hkrati z obnovo ceste od Velike Polane do Hotize so uredili tudi avtobusno postajališče in kolesarsko stezo. Za obnovo cest in gradnjo obcestne infrastrukture so namenili 1,2 milijona evrov. Država je prispevala 937.045, velikopolanska občina pa 332.839 evrov. 937.045,85 10.000,00 Skupaj Delež 2.466.034,72 31,48 1.520.913,70 19,42 76.460,12 0,98 1.364.544,39 17,42 388.000,00 4,95 Občina Velika Polana 426.778,53 261.245,60 455.512,52 332.839,26 113.286,34 427.515,46 2.017.177,71 25,75 SKUPAJ 868.542,23 621.740,60 3.727.045,78 1.269.885,11 199.746,46 1.146.170,46 7.833.130,64 100,00 novi prostori v Mali Polani. V objektu medgeneracijskega druženja so večnamenska dvorana, konferenčna soba, kuhinja in pomožni prostori. Na novo urejeni prostori bodo namenjeni družabnemu in društvenemu življenju, različnim vadbam in prireditvam. Naložba je stala skoraj 200 tisoč evrov, od tega iz občinskega proračuna 113.286 evrov in evropskega Sklada za razvoj podeželja 76.460 evrov, krajani Male Polane pa so primaknili deset tisoč evrov. Visoka absorbcijska sposobnost Občina Velika Polana je po pridobljenem denarju iz državnih in evropskih virov na prebivalca med slovenskimi občinami na devetem mestu (Vir: Slovenske občine, Zlati kamen), to pa kaže na njeno visoko absorbcijsko sposobnost. S tem je dosegla svoj cilj, torej da pridobi čim več evropskih sredstev in uspešno dokonča čim več načrtovanih investicij. Oglasno sporočilo Občina Velika Polana je bila ustanovljena leta 1998 in zajema naselja Brezovica, Mala Polana in Velika Polana. Razprostira se na 19 kvadratnih kilometrih in šteje dobrih 1.500 prebivalcev. Občina Velika Polana se je leta 2006 lotila številnih razvojnih projektov in z njimi po obdobju intenzivne gradnje nadomestila razvojni zaostanek s sosednjimi območji. Prostorsko je občina v celoti na območju s posebnim varovanjem naravnega okolja Natura 2000, zato so njeni razvojni programi tesno povezani s cilji naravovarstvenega programa nekaterih držav članic EU pri ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter ogroženih habitatov. Za napredek krajev ob hkratnem varovanju narave, torej sobivanju človeka in zaščitene flore in favne, je zato ključnega pomena dokončanje kanalizacijskega omrežja z biološko čistilno napravo. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 25 Promocijski dogodek v Turnišču Atleti leta 2011 V soboto Občan strelja Mladinca Rozmarič in Benkova Ob tekmovanju še ogled enega najsodobnejših strelišč in opremo, s katero tekmujejo strelci iz Občine Turnišče, ki s svojima ekipama kot eden izmed redkih slovenskih klubov sodelujejo v prvoligaški druščini tako z zračno puško kot zračno pištolo. SD Štefana Kovača Turnišče odlikuje tudi kakovostno delo s pomladkom, ki je v preteklih letih v različnih konkurencah osvojil več naslovov državnih prvakov in drugih medalj na največjih tekmovanjih. Z vsemi strelci boste lahko sproščeno poklepetali, svoje izkušnje in doživetja pa bo z obiskovalci delil tudi svetovni prvak s samostrelom, dolgoletni reprezentant Slovenije in eden najboljših slovenskih strelcev vseh časov Robi Markoja. Podrobnejše informacije o dogodku bodo sproti objavljali tudi na spletni strani http://sdstefankovacturnisce.blogspot.com/. Dodatne informacije: Gregor Maučec, mobitel: 031 817 059, elektronski naslov: gregor. maucec@gmail.com. Milan Jerše Atleta leta sta Primož Kozmus in Martina Ratej Fotografija Nataša Juhnov Strelci iz turniške občine, ki že od leta 1974 delujejo v okviru Strelskega društva Štefana Kovača Turnišče, so se letos odločili popestriti dogajanje ob občinskem prazniku in hkrati predstaviti svoje strelišče širši javnosti. Tako bo v soboto, 19. novembra, od 15. ure naprej na društvenem strelišču v stavbi podjetja Agrocorn (Ulica Štefana Kovača 2 a, Turnišče), kamor so se turniški strelci preselili pred dvema sezonama, tekmovanje Občan strelja. Na njem bodo lahko sodelovali le tisti, ki strelskega športa ne trenirajo aktivno, tekmovanje pa bo potekalo z elektronskimi tarčami. Poleg ekip vseh štirih vasi iz občine bodo lahko sodelovali tudi posamezniki. Najboljše ekipe in posamezniki bodo prejeli pokale in medalje. Poleg tega bo ogled novega strelišča, ki z elektronskimi tarčami velja za enega najsodobnejših v Sloveniji in tem delu Evrope. Ob tej priložnosti boste preizkusili tudi drugo orožje Eva Dora (levo) pod košem gostujočih igralk Strelstvo Ženska košarka Nov vzpon pomurskih strelcev AJM tokrat boljši Robert Markoja drugi na prvi članski kontrolni tekmi V Račah je bila prva kontrolna tekma za sestavo slovenske reprezentance. V članski konkurenci se je vnovič izkazal Robert Markoja (Turnišče), ki je s 591 krogi zasedel drugo mesto. Od njega je bil boljši le Grega Potočnik (593), tretji pa je bil Rajmond Debevec (590). V močni konkurenci sta se dobro odrezala tudi mladinec Mitja Černi (Gančani), ki je bil šesti, in sedmi Dušan Ziško (Tišina), oba po 586 krogov. Pri članicah se je na odlično drugo mesto uvrstila Saša Marija Ratnik (Tišina) s 390 krogi. V mladinski konkurenci je bil Tadej Žalik (Turnišče) s 578 krogi peti, pri mladinkah je bila s 391 krogi druga Špela Mihalič (Tišina), peta pa Bianka Vogrinčič (Črenšovci) s 386 krogi. Pomurski strelci se lahko pohvalijo tudi z dosežki iz Ruš. Tam je na turnirju z zračno puško za nagrado Po- horja Robert Markoja z izidom 691,6 (589) zasedel četrto mesto, osmi je bil Gorazd Kocbek (J. Jurkovič), deveti pa Rajko Robnik (Ljutomer), oba po 585. V ekipni konkurenci je slavil Triglav Koroška Bela s 1746 krogi, tretji so bili strelci Janka Jurkoviča (1745), peta pa Tišina (1738). Pri mladincih se Mitja Černi z izidom 688,8 (589) ponaša z drugim mestom, Tadej Žalik 683,2 (584) pa s tretjim. Ekipno je zmagala Severovzhodna regija (Mitja Černi, Jan Šumak, Tadej Žalik) s 1753 krogi. Turniščani (1678) so bili šesti, ekipa Pomurja (1662) pa sedma. Pri mladinkah je bila Špela Mihalič s 487,0 (387) četrta, Bianka Vogrinčič pa s 485,2 (384) sedma. Ekipno je bila Severovzhodna regija (Špela Mihalič, Bianka Vogrinčič, Tjaša Draškovič) s 1152 krogi tretja. Milan Jerše Mariborčanke premagale Rašico s 75 : 46 (40 : 22) V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije sta bila Primož Kozmus (Brežice) in Martina Ratej (Šentjur) razglašena za najboljša atleta leta 2011. Kozmus je osvojil bron v metu kladiva na svetovnem prvenstvu v Daeguju, kjer je bila Ratejeva sedma v metu kopja. Priznanji sta dobila tudi njuna trenerja, Marjan Ogorevc in Andrej Hajnšek. Med članicami je bila druga Snežana Rodič, tretja pa Tina Šutej (obe Mass). Med atleti je bil drugi Mitja Kosovelj (Kobarid), tretji pa Rožle Prezelj (Kranj). Mass iz Ljubljane je bil izbran za najboljši atletski klub v državi. V mlajših kategorijah sta se izkazala tudi dva pomurska predstavnika, člana AK Panvita iz Murske Sobote. Pri starejših mladincih je bil drugi slovenski reprezentant Tomaž Rozmarič, pri mlajših mladinkah pa se s tretjim mestom ponaša mladinska reprezentantka Anja Benko. Ob tej priložnosti so razglasili tudi zmagovalca mednarodne atletske lige za VN Vzajemne. V seriji najmočnejših mitingov pri nas sta bila najboljša Ratejeva in Prezelj. Podelili so tudi več zlatih, srebrnih in bronastih plaket AZS zaslužnim atletskim delavcem. M. J. V 5. krogu prve slovenske košarkarske lige za članice je mariborski AJM po pričakovanju v Murski Soboti premagal Rašico z 29 točkami razlike. Brez poškodovane Alje Samec se Sobočanke niso mogle bolj enakovredno kosati z gostjami, čeprav so s koši Tine Kerčmar in Simone Kuzma na začetku tekme vodile z 10 : 6. Nato pa je prišla vse bolj do izraza večja izkušenost in kakovost Mariborčank, ki že dlje časa nastopajo v elitni druščini slovenske ženske košarke. Pred maloštevilnimi gledalci sta sodila David Maguša in Miran Zver. Po prvi četrtini je bilo deset točk razlike v korist gostij; bilo je 24 : 14. Do polčasa so svojo prednost povišale na 18 točk (40 : 22). Tudi v drugem delu, ko sta pri domačinkah s trojka- mi prednjačili Urška Juteršnik in Simona Kuzma, so igralke iz Maribora večale razliko, ki je na koncu znašala 29 točk. Pri Sobočankah so največ točk dosegle Simona Kuzma (19), Urška Juteršnik (14) in Tina Kerčmar (9), pri gostjah pa so izstopale Kristina Baltič (19), Ines Kerin in Maja Drozg po 13 ter Tjaša Unverdorben (12). Drugi izidi: Ježica – Odeja 20 : 0 b. b., Grosuplje – Domžale 61 : 43, Athlete Celje – Rogaška 87 : 60, Triglav – Ilirija 72 : 59. Vodijo Athlete Celje, Triglav in Grosuplje s po 10 točkami, Rašica pa je s 7 točkami na sedmem mestu. V naslednjem krogu bodo igralke Rašice gostovale pri ljubljanski Iliriji. Milan Jerše Šah krog 3. lige vzhod: Korotan – Radenska II 2 : 6 (3216 : 3235), Nafta – Prepolje 5 : 3 (3234 : 3095). (M. J., F. B.) 2. krog Pomurske lige: PŠK Ljutomer I – Sobota 60 : 79 (Domanjko 21; Pok 27), PŠK Ljutomer III – Paloma Alfa Sladki Vrh 48 : 108 (Govedič 17; Cehnar 44), Lindau Lendava – SBK G. Radgona 76 : 83 (Balažic 30; Gomboc 23), GMT Beltinci – Picerija Nona Lenart 91 : 60 (Farkaš 19; Šijanec 22), Sv. Ana – PŠK Ljutomer II 43 : 92 (Polenšak 17; Karba 25). Vrstni red: Paloma Alfa, GMT Beltinci in Sobota po 4. (M. J.) Pikado Znova Ruck? Kdo bo najboljši domačin V nedeljo ob 10. uri bo v prostorih hotela Diana v Murski Soboti 22. mednarodni turnir v pospešenem šahu. Na lanskem turnirju je med 64 tekmovalci zmagal madžarski velemojster Rober Ruck, član ŠD Radenska Pomgrad. Najboljši domačin je bil Denis Gjuran na osmem mestu. Skupni nagradni sklad znaša 880 evrov, zmagovalec pa bo prejel 250 evrov. M. J. teden v številkah Strelstvo 2. krog regijske lige: Gančani – Graničar Domajinci 1046 : 1050, Veterani MS – J. Jurkovič 1057 : 1083, Graničar Cankova – Gederovci 982 : 1082, Strelec Andrejci – Bakovci 1069 : 1082, Segrap Ljutomer – Sebeborci 1022 : 1091, Dobrovnik Jezero – Radgona 1014 : 1012. Vrstni red: Sebeborci, J. Jurkovič, Gederovci in Domajinci po 6 točk. Posamično: Robert Čontala (Sebeborci) 737, Anton Kocbek (J. Jurkovič) in Matjaž Cör (Bakovci) po 734, Jože Terplan (Andrejci) 733, Milan Kreft (Gederovci) 730. Drugi turnir regijske pionirske lige, Gančani (27 tekmovalcev in 15 tekmovalk iz 14 ekip): 1. Turnišče 528, 2. Tišina 518, 3. Ormož 517, 4. Pomurka MI 516, 5. Črenšovci 489. Pionirke: 1. Sabina Bradač (Turnišče) 180, 2. Iva Sever (Pomurka) 178, 3. Katja Cipot 174, 4. Melisa Žalik (obe Tišina) 173, 5. Urška Horvat (Pomurka) 170. Pionirji: 1. Žan Tomažič (Ormož) 179, 2. Ivan Keglevič (Tišina) 176, 3. Marko Zavec (Turnišče), 4. Marko Kreslin (Pomurka), oba po 175. (M. J.) Judo EP veteranov, Lipnica v Avstriji (610 tekmovalcev iz 29 držav) – kategorija M8, do 66 kg: 3. Štefan Vehab (JK M. Sobota). Spominski turnir Zlatka Papaca 2011 v Zagrebu (581 tekmovalcev iz šti- rih držav) – U-9: 1. Luka Denša (do 34 kg), Aljoša Marič (do 30 kg) in Nika Pal (do 32 kg), 2. Anja Škafar (do 32 kg), 3. Lino Lipuš (do 27 kg). U-11: 2. Primož Škafar (do 50 kg), 3. Luka Podgorelec (do 24 kg) in Eva Lepoša (do 32 kg), 5. Pia Perc (do 32 kg), vsi KBV Lendava. (M. J.) Karate Tretja pokalna tekma Slovenije, Kanal ob Soči (300 tekmovalcev iz 35 klubov) – boji, kadetinje: 2. Melisa Novak (do 47 kg); kadeti: 3. Sebastijan Koltaji (do 63 kg); st. deklice: 3. Kaja Casar (do 45 kg) in Fiona Zečiri (do 50 kg); st. dečki: 3. Marko Törnar (nad 55 kg); ml. dečki: 3. Vid Veren Hochstetter (do 35 kg). Kate, ekipno: 3. ml. dečki, st. dečki in st. deklice, vsi KK M. Sobota. (M. J.) Kegljanje 8. krog 1. A-lige (m): Radenska – Triglav 3 : 5 (3396 : 3403; Milan Kovačič 642), Konstruktor – Brest 6 : 2 (3468 : 3379), Litija – Proteus, Sinet – Interokno 6,5 : 1,5 (3489 : 3391), Calcit – Ljubelj 5 : 3 (3413 : 3390). Vodi Triglav 14, 10. Radenska 2. 8. krog 1. B-lige (ž): Radenska – Novo mesto 8 : 0 (3241 : 2972). V dresu Lantexa II se je izkazala veteranka Marika Kardinar, ki je dobila svoj dvoboj s 549 podrtimi keglji. 8. krog 2. lige vzhod (ž): Nafta – Rudar 2 : 6 (2989 : 3049). 8. Rokomet 1. B DRL vzhod (ž): Millennium – Krim Mercator B 34 : 33 (17 : 13). S tretjo zmago so se igralke od Svetega Jurija ob Ščavnici, ki jih vodi trener Boštjan Žinkovič, povzpele na tretje mesto prvenstvene lestvice. Najboljše strelke: Laura Pihlar 9, Martina Šijanec in Sabina Kurbus po 6. (M. J.) Šah 14. Martinov turnir, Ivanovci (29 igralcev): 1. Boris Kovač (Radenska Pomgrad) 7,5, 2. Miran Zupe (Branik Maribor) 7, 3. Franc Virtič ml. (Nova KBM Kovinar MB) 6,5, 4. Denis Gjuran, 5. Matej Titan (oba Radenska Pomgrad), 6. Mato Tolič (Fram), vsi po 6. (M. J.) Košarka 1. SKL vzhod, kadeti U-16: Radenska Creativ Sobota – Domstan Koroška 75 : 63 (Aleš Kalamar 29, Črt Šiftar 17). 10. krog 1. SKL vzhod A2, pionirji U-14: Radenska Creativ Sobota – Grosuplje 78 : 64 (Jaka Banič 24, Filip Dora 21). 1. SKL, kadetinje U-16: Pomurje – Konjice 52 : 55 (Urška Juteršnik 19, Natalija Rebrica 17). 1. SKL B1 vzhod, pionirke U-14: Panter Ilirija – Pomurje 34 : 81 (Melani Dolgov 18, Teja Cvijanovič 17). Dvoranski hokej Mednarodni veteranski turnir v Subotici: 3. Triglav Predanovci. Izidi: Triglav Predanovci – Akademičar Zagreb 7 : 5 (Tomaž Poredoš 3, Vitomir Fujs 2, Franjo Kovačič, Martin Kulič), Triglav Predanovci – Old Boys Subotica 3 : 7 (Martin Kulič, Boštjan Obal, Tomaž Poredoš), Triglav Predanovci – Mladost Zagreb 2 : 6 (Janko Kulič, Tomaž Poredoš). (M. J.) Golf Odprti Martinov turnir Terme 3000, Golf Livada Moravske Toplice – bruto: 1. Živko Mlinarič (M. Toplice) 33. Neto, skupina A: 1. Gorazd Kranjc (Brnik) 43, 2. Ludvik Vereš (M. Toplice) 38; skupina B: 1. Janez Erjavec 44, 2. Bojan Merklin (oba M. Toplice) 37; skupina C: 1. Damir Banfi (M. Toplice) 42. Najdaljši udarec: Silvo Puklavec 214 m; najbližji zastavici: Ljubomir Kološa (oba M. Toplice) 225 cm. Prijateljsko srečanje: M. Toplice – Brnik 341 : 299. (M. J.) 1. krog Pomurske lige: Brizgalna bar Vanča vas – Dokležovje 14 : 11, Picolo Melinci – Čarne vrane Ižakovci 17 : 8, Pajdaši Dokležovje – F1 Pajek Dokležovje 7 : 18, Viktorija Filovci – Maži bar Ižakovci 3 : 22. 2. krog Občinske lige Križevci, rdeča skupina: Coctail bar – MRD Shooters 8 : 2, Bar Baza – ŠD Berkovci 7 : 3, Gabrijelov barček – Bar Spomin 8 : 2. Vrstni red: Gabrijelov barček in Bar Baza po 4. Modra skupina: Boreški veterani – MRD Shooters Kapučinke 8 : 2, Kasač – MK Novak 9 : 1, Boosters – Naš ovinek 8 : 2. Vrstni red: Boosters 4, Kasač in Boreški veterani po 2. (T. G., M. J.) Namizni tenis 3. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Animus Markišavci – ŠD Polana 6 : 4, Čobi bar Beltinci – Alf M. Sobota 7 : 3, Jelenov hram – Spin Mala Nedelja 9 : 1, Kema veterani – Sobota veterani 9 : 1, Meho Bakovci – Sebeborci 2 : 8. Vrstni red: Kema veterani 6, Jelenov hram, Sobota veterani in Čobi bar Beltinci po 4. (M. J.) Invalidski šport DP invalidov v hitropoteznem šahu, Litija – moški: 1. MDI Žalec 30,5, 8. Zveza Sonček 16,5; ženske: 1. DI Muta, 2. MDI Murska Sobota, oboje po 2 točki. (M. J.) 26 šport | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 6. krog prve državne odbojkarske lige za ženske 10. krog 1. SŽNL Pomurkam jesenski naslov Pucončanke za las ob zmago Gneča pod vrhom – Spomladi bo še zanimivo Po pravi drami favorizirane Novogoričanke do zmage – Domačinke niso izkoristile zaključne žoge Maribor – Teleing Pomurje 1 : 5 (0 : 4; Tanja Vrabel 3, Tjaša Tibaut, Manja Rogan), Velesovo Kamen Jerič – Krka 2 : 3 (1 : 1), Jevnica – Slovenj Gradec 3 : 2 (2 : 1), Dornava – Rudar Škale 1 : 3 (1 : 1). Postava vodilnih Pomurk: Melinda Szvorda, Damjana Antolin (Urška Kozar, 61), Petra Klemenčič, Anja Prša, Jasmina Zelko, Bianka Köröcz, Manja Rogan, Nina Marič (Vanja Kozic, 72), Mateja Zver (Noemi Scüez, 72), Tanja Vrabel, Tjaša Tibaut. Pomurje Krka Sl. Gradec Rudar Jevnica Maribor Velesovo Dornava Ogorčen boj pri mreži Drugi izidi: Aliansa – Luka Koper 1 : 3, UOK Vital – Jesenice-Bled 3 : 0, Formis Bell – Prevalje 3 : 0. Vodi Luka Koper (18), 5. Kema Puconci (7). Pari 7. kroga: Luka Koper – Kema Puconci, Prevalje – Aliansa, Jesenice-Bled – Formis Bell, Hit Nova Gorica – UOK Vital. Zmagi Sobočank in Ljutomerčank 6. krog 2. DOL (ž): DŠR M. Sobota – Zreče 3 : 0 (19, 23, 27). Vodijo Braslovče (15), 4. DŠR M. Sobota (12). 6. krog 3. DOL vzhod: Maribor III – Beltinci Panvita Galex 3 : 0 (14, 12, 17). Vodi LIP Polj- čane (15), 7. Beltinci Panvita Galex (5). 4. Krog 3. DOL vzhod (ž): Črna – ZM Ljutomer 1 : 3 (21, -23, -22, -19). Vodi Turbina (13), 4. ZM Ljutomer (9). Omenimo, da so tokrat igralci Panvite Galexa v 1. DOL počivali, saj je bila tekma z Mariborom preložena na 13. december. Milan Jerše Namizni tenis Prvi turnir v mali odbojki Žibrat spet zmagovalec Zaslužena zmaga beltinskega podmladka 1 3 2 2 2 1 0 1 2 1 2 2 2 7 9 9 56 : 21 27 : 9 39 : 13 35 : 11 35 : 16 16 : 34 14 : 67 9 : 60 22 21 20 20 20 7 3 1 PNL Deset golov Ljutomera Turnišče ugnalo Apače – Beltinci do točke z Bistrico 13. (zadnji jesenski) krog: Turnišče – Apače 3 : 0 (Lutar, Koren, Gjerkeš), Črenšovci – Kema Puconci 2 : 1 (Kustec 2; Škerlak), Kobilje – Ljutomer 0 : 10 (Vogrinec 6, Munda, Novak, Grizold, Jelen), GMT Bogojina – Hodoš 2 : 1 (Kocet, Ošlaj; Benkič), Šalovci – Gančani 4 : 2 (Korpič, Kerčmar, Grkinič, Štefanicki; Dravec, Palatin), Hotiza – Dobrovnik 3 : 2 (Gyerkeš 3; Piberčnik, Zemljič), Virs Bistrica – Agroservis Beltinci 2 : 2 (Zver 2; Kovač, Krauthaker). Močno se pozna strokovno vodstvo znanega odbojkarja Andreja Tota Tomaž Roudi presenetil s četrtim mestom Beltinci Ljutomer Turnišče Apače Šalovci Hotiza Bistrica Bogojina Črenšovci Kema Gančani Hodoš Kobilje Dobrovnik Na prvem državnem TOP-turnir za člane v Logatcu je v treh kakovostnih skupinah nastopilo 24 igralcev. V odsotnosti Tokiča, Lasana in Horvata je zmagal Jan Žibrat, ki igra v Nemčiji. Dosegel je šest zmag in izgubil z Zafoštnikom. Odlično četrto mesto je zasedel Tomaž Roudi. Za Patrika Sukiča je bilo veliko priznanje, da ga je državni kapetan Rak prvič poklical na članski TOP-turnir v prvo skupino. Zasedel je zanj odlično šesto mesto (2 : 5), Bojan Ropoša (2 : 5) pa sedmo. V drugi skupini je Dominik Škraban zasedel le četrto mesto (3 : 4), Ervin Železen (1 : 6) pa sedmo. V tretji skupini je bil soliden Gorazd Horvat (5 : 2), ki je zasedel drugo mesto, Tomaž Pelcar (3 : 4) pa sedmo. 10 9 8 8 8 8 4 4 3 2 1 2 1 0 2 1 47 : 11 3 1 37 : 7 3 2 28 : 14 2 3 34 : 23 2 3 27 : 24 1 4 30 : 22 6 3 31 : 25 4 5 22 : 29 5 5 19 : 19 6 5 22 : 32 7 5 18 : 24 3 8 18 : 21 0 12 10 : 58 2 11 12 : 46 32 30 27 26 26 25 18 16 14 12 10 9 3 2 Fotografija iz klubskega arhiva M. J. Pričakovan poraz Pucončanov V 4. krogu srednjeevropske superlige so Pucončani proti avstrijski ekipi Niederösterreich doživeli maksimalni poraz. Čeprav so gostje nastopili brez Schlagerja in Chena, so bili gostje premočen nasprotnik. Domačini, ki v naslednjem krogu gostijo SE Penzügyör iz Budimpešte, so osvojili le štiri nize. Kema Puconci – Niederösterreich 0 : 7 (Horvat-Škraban – Fegerl-Da. Habeson 1 : 3, Ropoša – Fegerl 0 : 3, Horvat – Do. Habeson 1 : 3, Škraban – Da. Habeson 0 : 3, Horvat – Fegerl 0 : 3, Ropoša – Da. Habeson 2 : 3, Škraban – Do. Habeson 0 : 3). Mirko Unger 7 6 6 6 6 2 1 0 M. J. Fotografija Nataša Juhnov Odbojkarice Keme Puconci so se po dveh zaporednih zmagah pomerile z ekipo Hit Nova Gorica, ki je bila le za mesto pred njimi. V telovadnici Ekonomske šole Murska Sobota je potekala pred več kot 200 gledalci prava drama, v kateri so naposled s 3 : 2 (-31, 15, 19, -21, 15) zmagale srečnejše gostje. Sodila sta Seifried in Sujkanovič (oba Maribor). Kema Puconci: Koler, Praprotnik 5, Vidonja 9, Franko 7, Sočič, Raj, Donša 13, Potočnik, Borko 20, Frumen 2, Sakovič 13, Topolovec 2. Hit Nova Gorica: Vogrič 13, Barič 23, Spacal 30, Kolbl 9, Preradovič, Božič 6, Lazar 1, Kodelja, Zavrtanik 5. Že prvi niz je postregel z izenačenim srečanjem. Pred končnico so z 21 : 18 vodile Novogoričanke, toda niz je po rekordno dolgem času s 33 : 31 vendarle pripadel domačinkam. Tudi v drugem nizu so imele sprva prednost, toda nato povsem popustile. Tudi v tretjem nizu gostje po vodstvu z 8 : 2 ob prvem tehničnem odmoru niso izpustile vodstva. Ko so v četrtem nizu povedle že z 8 : 2, je kazalo na njihovo lahko zmago. Toda domačinke so se prebudile in jih začele loviti, kar jim je naposled uspelo in niz celo dobiti. Tako je odločitev o zmagovalcu padla šele v petem nizu. Potem ko so gostje povedle z 8 : 5 in s 14 : 11, se je zdelo, da je srečanje odločeno. Toda Hitovke so zapravile kar tri zaključne žoge in priložnost se je znova ponudila domačinkam, ki pa je niso izkoristile. Po sumljivo dosojenem avtu so popustile in igralke iz Nove Gorice so se lahko veselile težko prigarane zmage. Hokej na travi Lipovci prvi Pri članicah Triglav Zmagovalna ekipa Beltinec V športni dvorani OŠ I M. Sobota je potekal prvi od štirih turnirjev Panvite Galexa v mali odbojki. Na turnirju so nastopile štiri ekipe, ki delujejo pod okriljem slovenskega prvoligaša, in sicer M. Sobota, Veržej, Beltinci in G. Radgona. Vsaka tekma je trajala dva niza ne glede na to, ali je bil izid izenačen ali je ekipa zmagala. Slavila je beltinska ekipa pod vodstvom Andreja Tota, ki ni izgubila nobenega niza. Drugo mesto so zasedli varovanci trenerja Mihe Žaliga, tretje pa odbojkarji Gornje Radgone. Varovanci Martine Rajšp so ob tesnem porazu proti Beltinčanom dvakrat remizirali. Z zadnjim mestom se je morala zadovoljiti ekipa Toneta Štermana iz Veržeja, ki bo priložnost za kakšno zmago iskala na naslednjih turnirjih. Izidi: G. Radgona – M. Sobota 1 : 1, Beltinci : Veržej 2 : 0, Veržej – M. Sobota 0 : 2, Beltinci – G. Radgona 2 : 0, G. Radgona – Veržej 1 : 1, Beltinci – M. Sobota 2 : 0. S potekom turnirja je bil zadovoljen tudi vodja šole Sebastijan Lenarčič: »Ti turnirji so nekakšna priprava na redna tekmovanja v okviru odbojkarske zveze. Zato bomo organizirali še tri tovrstne turnirje, da lahko otroci čim več igrajo in napredujejo v igri, ob tem pa se še družijo in medsebojno zabavajo. Pokazali so veliko znanja.« Tomaž Štrakl Jesenski del sezone na prostem je za nami. V članski konkurenci s šestimi točkami vodi HK Lipovci, medtem ko sta HK Moravske Toplice in HK Triglav Predanovci zbrala po eno točko. Izidi: Triglav – M. Toplice 4 : 4, Lipovci – Triglav 5 : 1, M. Toplice – Lipovci 2 : 4. Na vrhu lestvice strelcev sta s po tremi zadetki Boštjan Stanko (Lipovci) in Peter Fras (M. Toplice). Pri članicah je prvi Triglav Predanovci. M. J. šport www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | 27 Rokomet 3. SNL vzhod Remi v pomurskem derbiju Prvi poraz prvega Zavrča Arcont Radgona in Pomurje sta se po dobri predstavi razšla z neodločenim izidom 32 : 32 (19 : 14) Čarda na četrtem, Grad na zadnjem mestu Zadnji jesenski krog: Rakičan – Odranci 3 : 0, Grad – Čarda 2 : 3, Malečnik – Tehnostroj Veržej 2 : 1, Zreče – Tromejnik G-Kalamar 4 : 1, Aha Emmi Bistrica – Stojnci 0 : 1, Koroška Dravograd – Zavrč 1 : 0, Paloma – Kovinar Štore 2 : 3. Prekmurski derbi Rakičanu Igrišče v Rakičanu, 260 gledalcev, sodnik: Bojan Tkalčič (MB). Strelci: 1 : 0 Godvajs (10), 2 : 0 Karas (32), 3 : 0 Gruškovnjak (38). Rumena kartona: J. Tkalec, Balažic. Rakičan: Vuzem, S. Kupčič, P. Duh, Žekš, Vouri, Godvajs, Piberčnik, Opec, Karas (Bagari, 87), Gruškovnjak (M. Vinkovič, 68), B. Kupčič (Frčko, 70). Odranci: M. Gönc, Mlinarič (Tompa, 46), Gostan, Balažic (Raduha, 76), J. Duh, J. Gönc, Janev, P. Vöröš, Žerdin, J. Tkalec. T. Duh. Čarda ugnala Grad Fotografija Niko Klun Minulo soboto je bil v Radencih prvi pomurski derbi v letošnji sezoni. Gledalci z obeh strani reke Mure so dodobra napolnili dvorano in pripravili odlično vzdušje, kakor se za lokalni derbi spodobi. Igralci obeh ekip so jim vrnili z dobro predstavo na igrišču. Večji del srečanja so prevladovali domačini, ki so na začetku drugega polčasa vodili tudi že za sedem zadetkov. A gostje iz Prekmurja se niso predali in so z borbeno igro Radgončane ujeli na 28 : 28. Napeto ozračje na igrišču sta še dodatno podžigala sodnika, ki sta s svojimi odločitvami, predvsem v drugem polčasu, razburjala tako igralce kot navijače obeh ekip. V končnici tekme so si igralci Arconta Radgone ponovno priigrali tri zadetke prednosti, a so gostje tekmo končali z delnim rezultatom 3 : 0. Za izenačenje 32 : 32 (19 : 14) je ob zvoku sirene poskrbel Aleš Mesarec. Točke so se bolj veselili igralci Pomurja, ki na srečanju niso niti enkrat povedli. Na drugi strani pa so Radgončani žalovali za izgubljeno točko. Še najboljši strelci – pri domačinih Luka Kotnik 7, David Petraš in Gregor Radovič po 5, pri gostih pa Robi Kreft 9, Aleše Mesarec 8 in Samo Kores 7. V zaostali tekmi 6. kroga pa je Arcont Radgona v napeti tekmi uspel doseči prvo letošnjo domačo zmago. S 27 : 26 (9 : 13) so ugnali Brežice. Ekipi sta bili večji del prvega polčasa izenačeni, pred odhodom na odmor pa so gostje izkoristili napake Radgončanov in si priigrali štiri zadetke prednosti. Domačini so tudi drugi del začeli z veliko napakami in razlika je narasla na šest Velike bojevitosti ni manjkalo na nobeni strani. zadetkov zaostanka. Nato pa so vendarle bolje zaigrali v obrambi, kjer so uspeli ustaviti najnevarnejšega igralca Brežic Luskovca. Stekla je tudi igra v napadu in razlika se je začela manjšati. Končnica tekme je pripadla igralcem Arconta Radgone, ki so se na koncu veselili minimalne zmage. Največ golov (9) je dosegel Boštjan Žinkovič, petkrat je bil uspešen Sašo Vrečar, štirikrat pa Gregor Radovič, pri gostih pa je izstopal Alen Luskovec z desetimi zadetki. Na lestvici vodi Slovenj Gradec 2011 s 16 točkami, Arcont Radgona (7) je sedmi, Pomurje (4) pa 11. V naslednjem krogu Arcont Radgona gostuje v Radečah, Pomurje pa gosti Brežice. Niko Klun Nogometne aktualnosti Junior prvi Ošlaj predčasno končal uspešno kariero Križevci zaostajajo le za točko – Otovci vodijo Izkušen branilec bo poslej deloval v strokovnem vodstvu ND Mura 05 11. (zadnji jesenski) krog MLMN Križevci: Grabe – Vučja vas 2 : 1, Slaptinci – Bunčani 1 : 4, LO-KO – Lukavci 2 : 2, Junior – Berkovci 2 : 2, MRD – Križevci 4 : 10, Kalinovjak – Ključarovci 1 : 2. Vrstni red: Junior 25, Križevci 24, Ključarovci 23, Slaptinci 19, Kalinovjak 18, Berkovci 17, Bunčani 16. Strelci: Mario Skuhala (Junior) 18, Žajdela (Križevci) 15, Raščan (Kalinovjak) 14. Na 1. Martinovem turnirju v mini nogometu na odboj se je zbralo na ploščadi ljutomerskega mestnega središča 11 prleških ekip. Razvrščene so bile v tri skupine, iz katere sta po dve ekipi napredovali, v finalni del pa so se uvrstile tri ekipe, ki so se pomerile med seboj. Izidi: Picerija MBM (Ključarovci) – 100 plus (Križevci) 2 : 2 (5 : 3 po kazenskih strelih), 100 plus – Bučečovski kenguruji 7 : 1, Picerija MBM – Bučečovski kenguruji 4 : 2. Vrstni red: 1. Picerija MBM, 2. 100 plus, 3. Bučečovski kenguruji. Člani zmagovalne ekipe: Aleš Antolin, Marko Budja, Kristijan Vrbnjak in Marko Kovačec. Najboljši strelec: Denis Ilješ (Pri Hudem mačku) 9. 12. krog KMN Puconci, skupina B: Triglav – Radovci 8 : 2, Zenkovci – Poznanovci 6 : 3, Kuštanovci – Moščanci 0 : 7, Prosečka vas – Beznovci 4 : 3, Skakovci – Vadarci 9 : 4, Lemerje – Otovci 3 : 6, Dolina – Dankovci 3 : 6. Vrstni red: Otovci 28, Prosečka vas in Poznanovci po 25. Zaostala tekma lige veteranov: Otovci – Puževci 5 : 1. Vrstni red po jesenskem delu: Breza 27, Prosečka vas 24, Polana 21, Bodonci 15, Otovci, Vidonci in Šalamenci po 12, Puževci in Izvir po 6, Strukovci 0. Milan Jerše, Niko Šoštarič 35-letni nogometaš Mure 05 Damjan Ošlaj je zaradi poškodbe kolena končal kariero, v kateri je poleg Mure igral še za Olimpijo, Maribor, Ljubljano in Nafto. Ošlaj je nastopil v prvi ligi 342krat in skupno dosegel 16 zadetkov, enkrat pa je oblekel tudi dres z državnim grbom, in sicer aprila 2003 je sodeloval pri zmagi naše reprezentance s 3 : 1 proti reprezentanci Malte. V prihodnje bo popularni Mesek, kot ga kličejo prijatelji, vključen v strokovno vodstvo črno-belih, hkrati pa bo vodil eno od mlajših klubskih selekcij. Vedran Vinko je odigral prvi polčas srečanja med Metzem in nemškim prvoligašem Freiburgom, ki so ga z 2 : 1 (1 : 0) dobili Francozi. Igralci lendavske Nafte bi morali v Zalaegerszegu odigrati prijateljsko tekmo z madžarskim prvoligašem ZTE, vendar do nje ni prišlo. Zaradi novega spora z vodstvom kluba, ki naj bi bil posledica neizplačanih obveznosti igralcem, ti niso vadili in niso odpotovali na dogovorjeno tekmo. Vodstvo kluba takšno obnašanje obsoja, saj trdi, da gre le za eno plačo, ki zamuja iz objektivnih razlogov, in da bodo zoper pobudnike disciplinsko ukrepali. Nedelja, 20. novembra, ob 10. uri v hotelu Diana v Murski Soboti: 22. mednarodni turnir v pospešenem šahu. Organizator: ŠD Radenska Pomgrad. Informacije: Ludvik Titan, 031 864 623. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. Fotografija Nataša Juhnov Mali nogomet Damjan Ošlaj Prijateljska tekma: Mura 05 – Slaven Belupo (Koprivnica) 0 : 2 (Bučić, Grgić). ODNT Lendava je pripravilo v prostorih študijske učilnice SDŠ Lendava izobraževalni seminar. Le-ta je organiziran v sklopu pridobivanja potrebnih točk za licence v letu 2012. Predavala sta gosta iz Zagreba, Sreten Čuk, inštruktor zagrebške regije, o metodiki učenja sistema 1-4-4-2 in mag. Mario Tot, trener Dinama in Lokomotive, o protinapadu kot osnovi za spremembe v fazi napada. V zaostali tekmi 1. SNL je Maribor na gostovanju v Velenju s 3 : 0 (1 : 0) premagal Rudarja in povišal prednost na prvenstveni lestvici. Zdaj ima 37 točk, druga Olimpija 30, tretji Hit Gorica pa 28. Mura 05 (20) je osma, Nafta (17) je deveta, Triglav (11) pa deseti. Že v soboto ob 16. uri bodo Lendavčani gostovali v Velenju, črno-beli pa se bodo v nedeljo ob 13.30 doma pomerili s CM Celjem. 14. krog 1. SML: Maribor – Mura 05 3 : 0 (0 : 0). Vodi Hit Gorica (31), 11. Mura 05 (19). 14. krog 1. SKL: Maribor – Mura 05 4 : 1 (2 : 1; Gregorec). Vodi Koper (42), 11. Mura 05 (15). 15. krog lige U-14 vzhod: Dravograd – Tehnostroj Veržej 0 : 1, Tezno MB – Nafta 2 : 0. Vodi CM Celje (39), 8. Mura 05 (20), 10. Nafta (18), 11. Tehnostroj Veržej (14). 7. krog lige deklet U-17: Teleing Polana – Brinje Grosuplje 4 : 1. Vodi Teleing Polana (12). 14. krog 2. SML vzhod: Tehnostroj Veržej – Jarenina 1 : 2, Dravinja – Nafta 2 : 1, Šoštanj-Mozirje – Ljutomer 1 : 2. Vodi Tehnostroj Veržej (34), 10. Ljutomer (13), 13. Nafta (10). 14. krog 2. SKL vzhod: Tehnostroj Veržej – Jarenina 1 : 4, Dravinja – Nafta 0 : 1, Šoštanj-Mozirje – Ljutomer 4 : 0. Vodi Jarenina (34), 3. Nafta (29), 10. Tehnostroj Veržej (16), 11. Ljutomer (14). 13. (zadnji jesenski) krog MNL Lendava: Nedelica – Graničar 2 : 1, Čentiba – Žitkovci 3 : 2, Renkovci – Polana 2 : 3, Zvezda Dolina – Petišovci 2 : 3, Olimpija Dolga vas – Veterani Turnišče 5 : 2, Panonija Gaberje – Kapca 2 : 0, Nafta veterani – Mostje 0 : 2. Vrstni red: 1. Nedelica, 2. Panonija Gaberje, obe po 30, 3. Nafta veterani 29, 4. Čentiba 27, 5. Polana 26, 6. Renkovci 21, 7. Graničar 20, 8. Veterani Turnišče 17, 9. Žitkovci 16, 10. Petišovci 14, 11. Mostje 13, 12. Olimpija Dolga vas 11, 13. Kapca 5, 14. Zvezda Dolina 0. V torek ob 14. uri bo v Odrancih mednarodna prijateljska tekma med reprezentanco Slovenije do 20 let in srbskimi vrstniki, ki sodi v okvir regionalnega tekmovanja reprezentanc. Čeprav selektor Tomaž Kavčič tokrat v reprezentanco ni uvrstil nobenega mladega pomurskega nogometaša, se obeta zanimivo srečanje, ki ga ne kaže zamuditi. Milan Jerše, Franc Bobovec Igrišče pri Gradu, 550 gledalcev, sodnik: Armando Šorli (MB). Strelci: 0 : 1 Atanasov (11), 0 : 2 Zadravec (55), 0 : 3 Cipot (57), 1 : 3 Buček (66), 2 : 3 Benkič (84). Rumeni kartoni: Fujs, Krauthaker, Banfi, Šiško; Rogač, Mauko, Granfol, Cipot, Puhan, Atanasov. Grad: Klemenčič, Krauthaker, Benkič, Gorinšek, Krpič (Buček, 58), S. Sukič, Banfi, Fujs (D. Sukič, 73), D. Recek, Stošić, Šiško. Čarda: Kamnik, Kerčmar, T. Recek, U. Krajnc, Flisar (Puhan, 71), Zadravec, Mauko (Gjergjek, 78), Gjerek (Cipot, 46), Rogač, Atanasov, Granfol. Zavrč Dravograd Malečnik Čarda Kovinar Zreče Stojnci Tromejnik Bistrica Veržej Paloma Odranci Rakičan Grad 11 7 6 7 6 6 6 6 6 4 4 4 3 2 1 1 5 1 5 2 2 4 2 5 2 5 1 6 0 7 0 7 3 6 1 8 0 9 3 7 1 10 45 : 12 22 . 14 25 : 19 26 : 22 22 : 21 15 : 15 23 : 22 20 : 27 19 : 29 18 : 19 20 : 18 20 : 30 19 : 31 18 : 33 34 26 23 23 20 20 19 18 18 15 13 12 12 7 Tesen poraz Veržeja Igrišče v Malečniku, 100 gledalcev, sodnik: Vojko Goričan (Loče pri Poljčanah). Strelci: 1 : 0 Kramberger (41), 2 : 0 Dvoršak (68), 2 : 1 Sečko (87). Rumeni kartoni: Gašperšič, Morsi, Dvoršak, Kramberger; Karnet, D. Vinkovič. Tehnostroj Veržej: Andrejč, Lukač (Kavaš, 70), Polajžer, Fekonja, B. Čontala (Pelcl, 46), Kaučič, Kocuvan, Lovrec (Sečko, 75), Majer, D. Vinkovič, Karnet. Ničla z igralcem manj Igrišče v Zrečah, 50 gledalcev, sodnik: Dejan Vivod (Dravograd). Strelci: 1 : 0 Marinšek (26), 2 : 0 Čander (33), 3 : 0 Čander (48), 3 : 1 Šnurer (52), 4 : 1 Gašparič (79). Rumeni kartoni: Jelenko, Flis; M. Mešič, D. Mešič, Škrbič, Šnurer, Sukič. Rdeči karton: D. Mešič (32). Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, Nemec, Vrečič (Štesl, 85), D. Mešič, G. Bokan, J. Janža, R. Bokan (R. Kous, 46), Grah (Sukič, 75), Šnurer, M. Matej, D. Čontala. Milan Jerše BOLJŠA STRAN SPLETA 28 družabna | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Komentar tedna na Pomurje.si Nismo muha enodnevnica Že pred vojno je izsledil geodet tov. Kolarš iz Murske Sobote nahajališča bazalta v okolici Ocinja ob avstrijski meji. Za nahajališča se je do sedaj razen tov. Kolarša le malokdo zanimal. Območje, kjer se nahaja bazalt po mnenju tov. Kolarša, bo v kratkem raziskala posebna komisija iz Ljubljane. Če so v okolici Ocinja res nahajališča bazalta, bo s tem odkrit nov vir neprecenljivih dohodkov za gospodarstvo Pomurja. Bazalt je kamenina, ki jo uporabljamo v iste namene kot asfalt, le da je bazalt trši in vsestransko boljši. V naši državi je malo nahajališč bazalta, pa tudi v drugih državah po svetu je redkost. O izsledkih in ugotovitvah komisije bomo še poročali. Pomurski Vestnik, 17. novembra 1955 Uporabnik Dobrastreha o vožnji pozimi: »Osebna vozila, ki imajo samo zadnji pogon je najboljše v zimskem času pustiti parkirana nekje na suhem, je najbolj varno.« Zunanje temperature so trenutno sicer popolnoma neprimerne za podvig, ki so si ga omislili v Osnovni šoli Puconci. A gre za prave male mojstrovine – obleke, ki so jih učenke in učenci sedmega razreda oblikovali iz papirja, vrečk, časopisa in kartona. Na Tržnici znanja, ki se je zgodila na osnovni šoli v Črenšovcih, pod temo Ekoobleka in obdelava slik, so jih predstavili 99 učiteljem iz 23 slovenskih šol. Glavno vlogo je odigrala učiteljica likovnega pouka Monika Prelog, ki je dobro prakso pri pouku likovne vzgoje v povezavi z izbirnim predmetom multimedija predstavljala skupaj z Juretom Remsom. Fotografija Anastazija Avsec Fotografija Bernarda Balažic Peček BOLJŠA STRAN SPLETA Nekaj učiteljev Osnovne šole Kapela je v okviru projekta mobilnosti obiskalo eno od romunskih šol v mestu Idepedenta na vzhodu države. Bili so, milo rečeno, prevzeti. Nad skromnostjo in preprostostjo tamkajšnjih šolarjev in učiteljev. Ter nad tem, kako so otroci samostojni, saj se recimo med odmori zunaj samoiniciativno in brez prisotnosti učitelja ali varnostnika igrajo družabne igre. Zdaj vam je pa gotovo žal, da nismo radio, da bi jih lahko slišali. Fante iz pomurske skupine Vasectomy namreč, ki igrajo prav posebno zvrst glasbe, death metal. Kljub mladosti so se odločili za staro šolo death metala, ki ohranja vso svojo surovost in brutalnost. Fantje so nastopili v ljubljanskem Orto baru, kjer so navdušili publiko. Kritiki pa so še posebno pohvalili vokal, ki po njihovem mnenju »poslušalca dobesedno potegne v bistvo banda«, kot so zapisali. Fotografija Marcello Manonni Fotografija Branko Ritlop Fotografija Noles Jovanovič Slana Voda je biser okolja pa je projekt, ki tudi v organizaciji iniciative Posvejt teče na lendavski dvojezični srednji šoli. Tokrat so se na arhitekturni delavnici pogovarjali o ureditvi vodotoka kot delu mestnega parka. Raziskovali so potenciale vodotoka in oblikovali konkretne kolaže ter programske načrte za obvodni park med Kobiljanskim potokom in Ledavo. Tole je pa čisto druga zvrst – rokenrol namreč! In to na dveh kolesih. Vsaj tako je povedal Rok Bagoroš, pomurski kaskader z motociklom, ki je v Milanu, na salonu motociklov Eicma 2011, dobesedno podžgal publiko. Svoje nastope je odvozil ob boku legend, kot sta recimo Chriss Pfeiffer in Kevin Carmichael. kronika www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | Zimske razmere na cestah Izbor Pomurke in Pomurca meseca Začenjamo izbor Pomurke in Pomurca novembra Pol ure pri mehaniku in pamet v glavo Pred nami je še zadnji mesečni izbor za Pomurko in Pomurca. Najprej pa rezultati glasovanja preteklega meseca. Za Pomurko meseca oktobra ste izbrali direktorico kleparstva Šinko Aleksandro Šinko, za Pomurca meseca pa lastnika in direktorja podjetja GMT Vlada Karolyja. Tu pa so predlogi za Pomurko in Pomurca meseca novembra S pravočasno pripravo avta se izognemo težavam – Med vožnjo odločajo malenkosti ra pade pod sedem stopinj Celzija, na trgu pa se pojavljajo tudi gume, ki v zimskih razmerah niso najbolj zanesljive in so zaradi cene zanimive za kupce, vendar so lahko zelo nevarne. Starost gum je po avtomehanikovih besedah lahko odločilna: »Več kot štiri leta stare gume ne opravljajo svojih nalog, kot bi morale, čeprav imajo še zadosten profil.« In še o najpogostejši napaki šoferjev! »Če avto nekaj časa stoji zunaj na mrazu, je najprej treba prižgati motor in ga ogreti ter počakati nekaj časa, preden gremo na vožnjo. Nikar ne poskušamo 'turirati' motorja,« je glasno poudaril Ficko. Varnostna razdalja Pomurka meseca novembra Pravilo dveh sekund za varnostno razdaljo pozimi ne velja. Pri vožnji na mokri cesti mora biti ta razdalja najmanj tri sekunde, na zasneženem ali zelo spolzkem cestišču pa moramo imeti štiri- do petsekundno varnostno razdaljo. Varnostno razdaljo lahko ugotavljamo tako, da ob robu ceste najdemo prometni znak in nato štejemo, koliko časa mine od trenutka, ko mimo tega znaka zapelje zadnji del vozila pred nami, do tedaj, ko pripeljemo mi. Viktorija Bencik, mlada, še ne tridesetletna gledališka igralka, doma iz Lendave, letošnja dobitnica nagrade za mlado igralko na 46. Borštnikovem srečanju. Dobila jo je za vlogo ženske v predstavi Hudič babji v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Strokovna komisija je v svoji utemeljitvi med drugim poudarila, da skrbno stilizirana vloga mlade žene prinaša zanimiv razpon – od pasivne krhkosti do usodne »hudičevke«, od žrtve do krvnice. V Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je zaposlena, je že pred novo premiero in bo nastopila v vlogi prostitutke v predstavi Rekviem. Fotografija Nataša Juhnov Zima počasi trka na vrata, od torka je že obvezna zimska oprema na avtomobilih, led in sneg na cestah zahtevata še posebno zbranost med vožnjo. Da jekleni konjiček ne odpove v trenutku, ko ga najbolj potrebujemo, smo po nekaj nasvetov odšli k Simonu Ficku iz cankovskega avtoservisa Ficko: »Posebno pozornost zahtevajo gume, akumulator in tekočine v vozilu.« Pol ure v avtomehanični delavnici je torej dovolj, da vaš avtomobil brezskrbno kljubuje snegu, zmrzali in nizkim temperaturam. Seveda je tudi temeljit pregled zavor obvezen del avtomehaničnega dela pred zimo. Pozimi v prometu vladajo zelo specifične razmere. Minus strup za dizel Zgodba zase so vozila na dizelski pogon. Pri njih je pred zimo priporočljivo pregledati sistem za dovod goriva in po potrebi očistiti filter za gorivo. Pozimi pri avtomobilih z dizelskim motorjem gorivu dodajo sredstvo proti zmrzali in za večji izkoristek. Zaradi nizkih temperatur se namreč lahko zgosti dizelsko gorivo v filtru. Ko smo avtomobil pripravili na zimske razmere, je na sopotnikov sedež sedel Dušan Pohovnikar, učitelj varne vožnje. Uvodoma je postregel s statistiko: na suhi asfaltni podlagi s sodobnimi gumami se avtomobil ob zaviranju pri 100 kilometrih na uro ustavi po 40 ali manj metrih. V zimskih razmerah je drugače: na zasneženi cesti se avto ustavi po več kot 100 metrih, na poledeneli cesti pa šele po 200 metrih in več. »Ne glede na to, kakšen zavorni sistem ima naše vozilo, moramo pred zaviranjem pritisniti sklopko, da preprečimo dinamične prenose težišča vozila, ki jih lahko povzroča vpliv motorja v vozilu. Tudi ob vsakem zanašanju, če do tega že pride, je naša prva naloga, da s pomočjo sklopke izničimo vpliv motorja na dinamične prenose težišča vozila.« Če nas začne na spolzki cesti zanašati, ne smemo zavirati, ker bi tako le pospešili zlet s ceste: »Volanski obroč sučemo zmeraj v smer, kamor sili zadek vozila. Ob prvi zaznavi, da se zadek umirja, pa moramo volan poravnati, še preden se zadek popolnoma ustavi, da ne bi v nadaljevanju s položajem prvih koles, ker jih nismo poravnali, povzročili zasuka vozila v nasprotno smer. Sklopko spustimo šele, ko smo vozilo popolnoma poravnali.« »Najprimerneje bi bilo, da hitrost vožnje v slabih voznih razmerah zmanjšamo toliko, da ne bi bili prisiljeni nenadno in močno zavirati,« je preprost recept učitelja varne vožnje, da ne končamo v jarku. Osnova varne vožnje v vsakršnih razmerah je po sogovornikovih besedah vsekakor predvidevanje prihajajočih nevarnosti. To pa terja od voznika popolno zbranost. »Velja tudi opozorilo, da imajo vsi avtomobilski sistemi, kot je recimo elektronski stabilizacijski sistem, ki ob nenadnem zanašanju s pomočjo zaviranja posameznega kolesa avto usmerja nazaj v normalen položaj, svoje okvirje in nam prav nič ne pomagajo, ko voznik naredi preveč Daniela Krpič, zaposlena v občinski upravi Občine Grad, je srce in duša organizacijskega odbora tradicionalne prireditve Noč čarovnic pri Gradu, ki je postala ena najbolj množičnih prireditev v Pomurju. Krpičeva pri organizaciji Noči čarovnic sodeluje vseh dvanajst let. Čeprav priznava, da je delo iz leta v leto lažje, se vsake nove prireditve loti z enako zagnanostjo, odgovornostjo in novimi idejami, to pa opazi tudi več kot deset tisoč obiskovalcev, ki vsako leto pridejo na Noč čarovnic pri Gradu na Goričkem. Nika Zorjan, mlada talentirana pevka s Petanjec, ki se v oddaji nacionalne televizije Misija Evrovizija s svojimi odličnimi nastopi uvršča med najboljše, ki se potegujejo za zmago, ki prinaša nastop za Slovenijo na izboru za pesem Evrovizije 2012 v Azerbajdžanu. Sodniki so v njenih prepričljivih nastopih in odličnem glasu prepoznali velik talent. Sicer pa je z glasbo povezana od rojstva in ima za sabo najrazličnejše pevske nastope, med drugim krajši čas tudi kot pevka v Novi legiji. Odeja in lopata Pred potjo je dobro spraviti sneg z avtomobila, saj pri močnem zaviranju sneg pade na vetrobransko steklo in šoferju zelo oteži pogled na cesto. Dobro je tudi, da so v avtomobilu rokavice, odeja, strgalo za led in manjša snežna lopata. Pozimi je treba še večkrat oprati avtomobil, saj so sol in drugi materiali za posipanje poledenelih in zasneženih cest veliki sovražniki za avtomobil, ker uničujejo zaščito podvozja, tako da hitro nastane rja. napak, predvsem pa ne prilagodi hitrosti razmeram na cesti,« je še posvaril Pohovnikar. Andrej Bedek Pomurec meseca novembra Branko Kerman iz Murske Sobote, arheolog v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, avtor razstave Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja, ki jo je postavil na podlagi arheoloških izkopavanj na trasi avtoceste in raziskovanj v minulem desetletju, pripoveduje pa o prvih slovanskih prišlekih, ki so v ta naš prostor prišli v drugi polovici šestega stoletja. Razstava odkriva najdene dokaze o najzgodnejših slovanskih kulturah v slovenskem prostoru in je dosežek s presežkom v slovenski arheologiji in kulturi nasploh. Tomaž Rozmarič, član Atletskega kluba Panvita Murska Sobota, ki ga je Atletska zveza Slovenije na letošnji razglasitvi najboljših športnic in športnikov uvrstila na visoko drugo mesto v kategoriji starejših mladincev. Mlad slovenski reprezentant je državni članski prvak v teku na 800 in 1500 metrov. V letošnji sezoni je tekel na 1500 metrov in postavil tudi svoj osebni rekord ter starega popravil za deset sekund. Z atletiko se je začel ukvarjati šele pred tremi leti in na eni izmed tekem za pomurski pokal je njegov sedanji trener v njem takoj prepoznal velik talent. Matej Sinic iz Puževec, 18-letni državni prvak v oranju, je bil največje presenečenje letošnjega 55. državnega tekmovanja v Turnišču pri Ptuju. Kljub okvari na plugu pred zadnjo brazdo je suvereno premagal vse prekaljene tekmovalce in v svojem prvem uradnem nastopu na državnem prvenstvu na presenečenje mnogih zmagal. Z lastnimi prihranki si je kupil tekmovalne pluge krajnike, da je lahko vadil, za tekmovanje pa sta z očetom preuredila tudi traktor. Matej se bo tako leta 2012 udeležil svetovnega prvenstva v oranju, ki bo na Hrvaškem. Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku, pošljite najkasneje do petka, 16. decembra 2011, na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočila prav tako lahko pošiljate do petka, 16. decembra. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR. Za Viktorijo Bencik glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo: RMV P A. Za Danielo Krpič RMV P B, za Niko Zorjan pa RMV P C. Za Branka Kermana glasujete tako, da pošljete na 2929 SMS sporočilo RMV P D. Za Tomaža Rozmariča RMV P E in za Mateja Sinica RMV P F. Pomurka in Pomurec meseca novembra Pomurka meseca: Pomurec meseca: Ime in priimek, naslov: # Meritev ledišča in ravni hladilne tekočine ter preizkus sistema za močenje vetrobranskih stekel so ena najnujnejših avtomehaničnih opravil pred zimo. Brez dobrega akumulatorja pozimi v prometu prav tako nimamo kaj iskati: »Akumulator pregledamo, očistimo kabelske priključke in preverimo stanje elektrolita v celicah. Pozornost namenimo tudi vžigalnim in žarilnim svečkam.« Ne pozabimo niti na ključavnice, ki jih občasno pobrizgamo z WD 40 ali podobnim antikorozivnim sredstvom, da ne zamrznejo. Eno ključnih vlog pozimi igra obutev prevoznega sredstva: »Pri pnevmatikah sta pomembna profil in pritisk. Gume morajo biti ustrezno napolnjene, saj imajo tako boljši oprijem na cesti.« Letne pnevmatike se na cestah ne obnašajo najbolje že, ko temperatu- Sklopka rešuje iz zagate 29 30 turizem | Vestnik | 17. novembra 2011 turistične prireditve Murska Sobota – V četrtek, 17. novembra, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predavanje z naslovom Pomen popisov ptic za varstvo narave, ki bo v organizaciji Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Predavala bo Katarina Denac. Turnišče – V četrtek, 17. novembra, ob 18. uri bo pri OŠ Turnišče Astronomski večer. Gornja Radgona – V petek, 18. novembra, ob 8. uri bo na ploščadi pred ljudsko univerzo Kmečka tržnica. Gornja Radgona – V sklopu projekta Doživetje panonske gastronomije organizirajo vodene petkove tematske kulinarične večere. V petek, 18. novembra, bo v Gostilni Šmid. Lendava – V soboto, 19. novembra, ob 10. uri se bo pred kulturnim domom začel Pohod proti zasvojenosti v organizaciji Policijske postaje Lendava, Planinskega društva Lendava in OS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pohod bo potekal po Lendavskih in Dolgovaških goricah, končali pa ga bodo na dvorišču DOŠ I Lendava. Genterovci – V soboto, 19. novembra, ob 14. uri bo v vaškem domu otvoritev Razstave ročnih del vezilj skupine iz Genterovec. V soboto bo razstava na ogled do 18. ure, v nedeljo, 20. novembra, pa od 10. do 18. ure. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si V Bogojini je bilo regijsko tekmovanje Mladina in gore Med najboljšimi pomurske ekipe Ob ekipah pomurskih osnovnih šol so sodelovale še ekipe drugih šol vzhodne Slovenije vse do Mozirja V prostorih Osnovne šole Bogojina je v soboto potekalo regijsko tekmovanje Mladina in gore, ki ga organizirajo pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Med šestimi najboljšimi ekipami, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, so bile tri pomurske. Zmagala je ekipa Nepredvidljivi iz OŠ Braslovče, ki deluje v okviru Planinskega društva Dobrovlje-Braslovče, druga je bila ekipa z imenom Flosarke iz OŠ Ljubno ob Savinji (PD Ljubno ob Savinji), tretji pa Planšarji iz OŠ Vransko – Tabor (PD Vransko). Četrto mesto sta si delili ekipi Joker iz OŠ Bogojina in Štrki iz OŠ Beltinci, šesta pa je bila ekipa Smile iz OŠ Bogojina. Državno tekmovanje bo januarja naslednje leto v Rušah. Organizator regijskega tekmovanja je bil ob OŠ Bogojina še Planinsko društvo Matica Murska Sobota, v katero so tudi vključeni mladi planinci sodelujočih Boštjan Majerič: »Vsako leto imamo zimski pohod na Pokljuko, v tem šolskem letu bomo šli še dva dneva na Pohorje.« pomurskih osnovnih šol. Na tekmovanju je sodelovalo 120 učencev osnovnih šol iz vzhodne Slovenije, ki vključuje šole od Mozirja do Bogojine. Ob že omenjenih so iz Pomurja sodelovale še ekipe Cepinčki in Cofki iz Beltinec, Goričanke, Ferariji, Planinke in Planike iz Puconec ter Discovery iz Bogojine. Na predstavitvi pred začetkom tekmovanja so po kulturnem programu sodelujoče pozdravili predstavniki šole, Občine Moravske Toplice, Planinske zveze Slovenije in PD Matica Murska Sobota. Kot je povedal vodja organizacije regijskega tekmovanja Boštjan Majerič, ki je mentor planincev iz bogojinske osnovne šole, vsako leto mladi tekmovalci iz planinskih vsebin pokažejo na tekmovanjih precej znanja, med najboljšimi pa so tudi pomurski planinci. Na OŠ Bogojina imajo planinski krožek tretje leto in od takrat se tudi vsako leto udeležujemo tekmovanja Ines Pucko: »Ekipe smo iz literature pred tekmovanjem veliko izvedele o planinstvu in gorah, ki me zelo zanimajo.« Beltinci – V soboto, 19. novembra, ob 13. uri bo v Športnem parku Beltinci prvi sejem rabljene zimske športne opreme v organizaciji Društva labda Beltinci. Ljutomer – V soboto, 19. novembra, od 8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tržnica, ki jo pripravlja LTO Prlekija. Tržnica je vsako soboto v novembru, med ponudbo pa so tudi izdelki ljudske obrti, domače dobrote in napitki. Turnišče – V soboto, 19. novembra, ob 15. uri bo na strelišču podjetja Agrocorn prireditev Občan strelja (z zračno puško). Martjanci – V soboto, 19. novembra, med 15. in 20. uro in v nedeljo, 20. novembra, med 9. in 16. uro bo v vaškem domu razstava adventnih in drugih prazničnih aranžmajev. Organizator je Turistično društvo Martin Martjanci. Turnišče – V soboto, 19. novembra, ob 20. uri bo v klubskih prostorih KMT potopisno predavanje o Galiciji. Fotografije Jože Gabor Vučja Gomila – V soboto, 19. novembra, ob 19. uri bo v gasilskem domu prireditev Lüpanje bučnega semena, ki je namenjena ohranjanju nekdanjega opravila. Organizator je KUD Avgusta Gašpariča Vučja Gomila. V Bogojini se je zbralo 120 šolarjev, ki so tudi letos pokazali veliko znanja o planinstvu. Mladina in gore: »Prizadevamo si, da bi otroke tudi čim večkrat peljali v hribe. Pri tem nam zelo pomaga tudi Planinsko društvo Matica Murska Sobota, tudi s prevozi, tako da nas pride precej ceneje. Tako letno organiziramo tri do štiri lepe izlete. Vsako leto imamo zimski pohod na Pokljuko, v tem šolskem letu bomo šli še dva dneva na Pohorje, julija pa bomo šli za dva dneva v dolino Triglavskih jezer. Običajno jih je za poln avtobus, okrog petdeset, to je četrtina šolarjev šole.« Med tistimi, ki so sodelovali na tekmovanju, je tudi Ines Pucko z Ivanec, ki pravi, da so se vsi šolarji, člani ekip, z navdušenjem pred tekmovanjem lotili pridobivanja znanja o planinstvu iz knjig: »Na tekmovanju sodelujem, ker me gore zelo zanimajo, mislim pa tudi, da mi bodo nekatere stvari, ki sem se jih ob tem naučila, prišle prav v življenju. Planinski krožek OŠ Bogojina sodeluje na tekmovanju s tremi ekipami, v vsaki pa so štirje člani. Rada imam pohode, vendar doslej nisem bila veliko v gorah. Bila sem na Boču, kjer je bilo zelo lepo, zelo rada pa bi šla tudi do Triglavskih jezer.« Jože Gabor Martinov pohod od Kapelskega Vrha do Bratonec Bučečovci – V nedeljo, 20. novembra, ob 14. uri bo v vaško-gasilskem domu prireditev v Prleščini Drogi sosid, dober den v organizaciji Kulturnega društva Kajer Bučečovci. Turnišče – V nedeljo, 20. novembra, ob 10. uri bo v Jeričevem domu javno vodstvo po razstavi Reciklaža identitete – dediščinski projekt Mežnarskega ceja. Razstavo, ki je na ogled do 4. decembra, bo asociativno recikliral zgodovinar, znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino Marko Zajc. Moravske Toplice – V Termah 3000 v novembru organizirajo kuharski tečaj Double D s kuharskima mojstroma Danilom Kozarjem in Danilom Čurmanom. Tečaj bo še v torek, 22. in 29. novembra. Puconci - V kulturnem domu je na ogled razstava Zveza skozi desetletje, ki so jo pripravili ob desetletnici Zveze kulturnih in turističnih društev Občine Puconci. Lendava – V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled fotografska razstava Milana Klemenčiča Pogled od zgoraj – Lendava iz zraka. Fotografija Dani Mauko Grad - V gradu Grad so ob stalnih razstavah na ogled razstave Rokodelski dizajn, najboljši izdelek mednarodnega rokodelskega natečaja in Dediščina za poklice prihodnosti. Na gradu novembra prehajajo na jesenski odpiralni čas. Grad bo ob ponedeljkih za oglede zaprt, druge dni v tednu, vključno s soboto in nedeljo, pa so ogledi možni med 10. in 16. uro. Na martinovo soboto sta organizirali turistični društvi Bratonci in Klopotec Kapela že 29. Martinov pohod, tek in kolesarjenje med Kapelo in Bratonci, verjetno najstarejšo tovrstno prireditev v Pomurju ali celo v Sloveniji. Pred staro prešo na Kapelskem Vrhu je ob različnih časih krenilo na pot 129 pohodnikov, 58 tekačev in 49 kolesarjev na približno enaindvajset kilometrov dolgo pot do Turjanskega Vrha, Hrašenskega Vrha, Murščaka, Murskega Vrha, naprej do Vučje vasi in po novem mostu čez Muro skozi Male Bakovce do Dokležovja in Bratonec. Pred odhodom skupin so udeležence pozdravili predstavniki obeh društev in pobudniki prvih pohodov pred skoraj tridesetimi leti. Pohodniki so se na cilju pri vaško-gasilskem domu v Bratoncih še dolgo zadržali na prijetnem družabnem srečanju, nekateri pa so se vrnili na Kapelski Vrh, kjer je potekalo martinovanje. Dani Mauko razvedrilo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 17. novembra 2011 | Vestnik | Horoskop napisala Jolanda Želite izvedeti več in spremeniti življenje ter najti pravo rešitev? Za osebni obisk pokličite 031 457 557 ali 090 44 66 | (1,29 eur/min.) OVEN 21. 3.–20. 4. TEHTNICA 24. 9.–23. 10. Ta teden boste dočakali dolgo pričakovano srečanje. Sprejmite druge ljudi takšne, kot so. To bo lahko težavno, a malo vadite. Ta teden boste razdvojeni med delom in osebnimi razmerji. Če ne boste prisluhnili ljubljeni osebi, jo boste lahko izgubili. Ponavadi ste hladnokrvni. Ta teden boste čustveni. Ta teden se boste posvečali sami sebi in meditaciji. Srečali boste ljudi, ki jih sicer ne bi imeli za prijatelje. Ne ozirajte se samo na svoje mnenje in se posvetite tem osebam. Ne razmišljajte več o starih stvareh in se posvetite prihodnosti. Malo previdnosti pri prehrani ne bo škodilo. BIK 21. 4.–21. 5. ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11. Pri vašem delu bo prišlo do zastoja, saj ne bo potekalo tako, kot ste si zamislili. Vsaj mislite, da je tako. Ta teden boste zelo samozavestni. Sami najbolje veste, kako izpeljati stvari. Ne pustite da vas pomisleki ovirajo pri tem. Popazite na svojo fizično pripravljenost. Ne jezite se na kolege, ki niso opravili svojih nalog, saj se bo vse dobro izteklo. Ker želite biti preveč neodvisni, ste v napetih odnosih s partnerjem, ki bo postal celo ljubosumen na vas. Ne zaupajte preveč svojim kolegom na delovnem mestu, da vas ne bi izigrali. DVOJČKA 22. 5.–21. 6. STRELEC 24. 11.–22. 12. Ta teden bodo ljudje preizkušali, ali ste zanesljivi. Bodite previdni, da se ne opečete. Lahko da boste pod stresom, ampak to bo za vas pozitivno, ker boste zato več in bolje delali. Želeli boste izkusiti kratko, a močno ljubezensko razmerje. Čustva prevladala nad razumom. Ta teden boste lahko imeli težave, ker boste odkrito povedali svoje mnenje. Določenih stvari raje ne povejte. Pozanimajte se o dopustu in o tem, da naredite vse potrebno, da vas v službi nekaj dni ne bodo pogrešali. Najboljši dan za vas ta teden bo petek. RAK 21. 6.–22. 7. KOZOROG 23. 12.–20. 1. Ta teden boste sprejeli pomembno odločitev, ki bo močno vplivala na vaše delo in kariero. Morda boste celo razmišljali o novi službi, zato boste navdušeni. To vam lahko pomaga pri uspehu v življenju. Ta teden se bolj posvetite družini. Pokličite starega prijatelja in utrdite zvezo z njim. V dobri kondiciji boste. To bodo opazili tudi ljudje okoli vas. Dobro se boste počutili, zato boste blagi do svojih kolegov v službi. Tudi manjše nepravilnosti vas ne bodo zmedle. Preučevali boste sebe, mogoče boste celo meditirali, čeprav vas prej to ni zanimalo. LEV 23. 7.–23. 8. Če ste samski, imate srečo. Dve osebi vas občudujeta. Izberite tisto, ki bo upala pristopiti. Teden bo izvrsten za spoznavanje novih ljudi. Prihajajoč konec tedna bo zelo primeren za vaše ljubezensko življenje. Tokrat si vzemite čas za družino in prijatelje. DEVICA 24. 8.–23. 9. Povejte drugim, kakšna so vaša čustva. Dobro boste sodelovali s kolegi na delovnem mestu. Občudovali boste tiste kolege, ki bodo živeli življenje, kot ga sami hočejo. V nedeljo boste na ljubezenskem področju najbolj uspešni. Pustite vsakodnevne skrbi ob strani. 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belović 2.–8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 25. novembra 2011. Rešitev: 1. nagrada kuharska knjiga: Marta Laslo, Dobrovnik 204 i, Dobrovnik. 2.–8. nagrada majica: Barbara Varga, Sokolska ulica 83, Maribor; Kristina Pernat, Rakičan, Cankarjeva ulica 3, Murska Sobota; Ludvik Županec, Globoka 43 a, Ljutomer; Franc Lucu, Gornji Petrovci 83, Petrovci, Srečko Antonič, Trate 5, Dokležovje, Beltinci, Lena Forjan, Lipovci 267, Beltinci; Darja Kočar, Cankarjeva ulica 47, Murska Sobota. Ste zelo odgovoren človek. To boste dokazali tudi ta teden, ko ne boste tako diplomatski. Tiste, ki se ne bodo odgovorno obnašali, boste opozorili. Ne bodite nestrpni. Stvari se bodo postavile na svoje mesto tako ali drugače. Ob koncu tedna se posvetite svojim najdražjim. RIBI 20. 2.–20. 3. Ta teden se boste zabavali, zato boste pozabili na vse skrbi in stres. Obiščite rekreacijski center. Tudi na delovnem mestu bo vse potekalo dobro. Imeli boste veliko sreče. Zdaj je možnost, da izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. Sprejmite, kar vam daje življenje, in ne delajte težav. deset razlik Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 6 3 2 8 5 Ime in priimek, naslov: VODNAR 21. 1.–19. 2. 4 8 6 9 1 9 2 3 1 1 7 2 3 7 7 8 9 6 5 3 4 5 2 9 3 Ilustraciji Mladen Mrčela Nagrade za izžrebane reševalce Rešitve iz 44. številke: BRANKO KERMAN, ZEMLJANKA 31 32 | Vestnik | 17. novembra 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si oglasi@vestnik.si tel.: 02 538 17 20 V SPOMIN živali VEČ BREJIH TELIC prodam. Tel.: 551 10 66. m021494 NESNICE, rjave, grahaste, stare 14 tednov, prodam za 3,70 evra. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m021563 posesti Te dni bo minilo 20 let, odkar pogrešamo med nami našo najdražjo Dragico Gorza iz Dobrovnika 273 V naših srcih boš zapisana v večnosti. Hvala vsem, ki hranite spomin nanjo. Vsi njeni V BELTINCIH prodam dvosobno stanovanje, 59 m2, obnovljeno 2010. Tel.: 041 691 767. m021556 KIOSK ZA HITRO PREHRANO v Rakičanu ugodno prodam. Tel.: 070 224 830, 031 581 804. m021544 STANOVANJE V BAKOVCIH, 70 m , damo v najem. Tel.: 041 334 581. m021551 2 GOZD v Bokračih, 78 arov, prodam. Tel.: 545 14 31. m021559 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO V BOGOJINI prodam. Tel.: 547 14 47 ali 041 590 550. m021526 HIŠO NA HODOŠU 43, z gospodarskim poslopjem, na 13-arski parceli, prodam za 25.000 evrov. Tel.: 031 388 515. m021528 kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR ZETOR ALI IMT. Tel.: 041 678 130. m021534 TRAKTOR Steyr 80-90 in razne kmetijske priključke prodam. Tel.: 041 328 430. m021462 Izginil je tvoj lepi nasmeh, ostale solze so v očeh, pustila za sabo si trpljenje, brez tebe prazno je življenje. Odšla si tiho naskrivaj, za teboj ostal je le – zakaj? V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 18. november 2005, ko se je ustavilo plemenito srce drage žene, mame, babice in tašče Zdenke Kapun iz Stročje vasi 16 a Iskrena hvala vsem, ki se radi z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem grobu, ji prižgete svečko, podarite cvet ali se je spomnite v molitvi. KUPIJO TRAKTOR ŠTORE ALI UNIVERZAL, nakladalnik za gnoj, dobro ohranjeno prikolico ali vile za gnoj in izkopalnik krompirja. Tel.: 041 341 578. m021541 DVOBRAZDNI PLUG BATUJE in klinasto brano z valji ugodno prodam. Tel.: 051 345 119. m021555 BOČNO KOSO ZA URSUS 35, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 041 286 635. m021562 srečanja Zelo uspešni, resni in prijazni pri posredovanju partnerjev za občasna srečanja ali resno zvezo, za vso Slovenijo. Posredovalnica »Zdravilni dotik«, Gederovska ul. 14, Černelavci, tel.: 521 14 28, 041 285 615, ali zdravilni dotik.si. m021552 storitve LIZING – TUDI BREZ POLOGA – za vozila po vaši izbiri! Možnost odkupa vašega rabljenega vozila. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., d. o. o., Industrijska ulica 9, MB, 02 228 30 20. m021045 POSOJILO NA VAŠE VOZILO. Odplačilo s položnicami. Možnost plačila starega lizinga ali posojila. Posredujemo za več posojilodajalcev. PANTA RHEI & CO, d. n. o., Industrijska ulica 9, MB, 02 228 30 21. m021058 iz Melinec 106 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, položite cvet in prižgete svečo. Preveč že žalostnih dni je minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo, in tvoje črke na grobu govorijo, da zate že dve leti sveče gorijo in angeli tvoj grob krasijo. V SPOMIN 22. novembra bosta minili dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama, žena, tašča, babica, prababica in sestra Kristina Ficko iz Boreče 18 Tvoj grob zdaj cvetje krasi, lučka v spomin ti gori, v naših srcih boš ostala za vedno, draga mama. Žalujoči vsi njeni najdražji V 69. letu nas je zapustila Sonja Bohar Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. ZAHVALA V Bogu je zaspal dragi mož, oče, tast, dedek in brat Ludvik Ambruž iz Mačkovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Žalujoči vsi njeni iz Bratonec Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom, ki ste se prišli poslovit od našega očeta, nam izrekli sožalje, bedeli z nami pri molitvi ter darovali za svete maše in sveče. Iskrena hvala generalnemu vikarju Francu Režonji, domačemu župniku Alojzu Benkoviču, vsem duhovnikom, pevcem iz Bratonec ter cimbalistu in violinistu za odigrano melodijo »K tebi želim, moj Bog«. Žalujoči domači Srce, žalost, bolečina, to te zbudilo ni, a ostala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN 19. novembra mineva deset žalostnih let od takrat, ko nas je zapustila naša draga Gizela Luthar PREMOG zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. m021468 MOTORNO ŽAGO Husqarna in motorno škropilnico Stihl prodam. Tel.: 031 496 464. m021543 Katarina Jerebic ZAHVALA razno PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1 a, 3210 Slovenske Konjice. m020933 Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša najdražja Žalujoči: mož Branko ter hčerki Branka in Klavdija z družinama KUPIJO TRAKTOR ZETOR, URSUS ALI IMT. Tel.: 041 235 349. m021524 STISKALNICO na vodni tlak za grozdje ali sadje ter sadike murve, nešplje in kodrave vrbe žalujke prodam. Tel.: 02 556 11 58. m021540 V SPOMIN Njeni najdražji KUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKE PRIKLJUČKE. Tel.: 041 679 937. m021498 KULTIVATOR Z DVEMA VALJEMA, dvoredni sejalnik koruze in orehovo olje prodam. Tel.: 031 674 087. m021539 Grob tvoj cvetje krasi, luč v spomin ti gori. V naših srcih za vedno boš ti. iz Vučje Gomile 55 Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi … Za vsak položen cvet in prižgano svečo najlepša hvala. Tvoji najdražji ZAHVALA Z bolečino v srcu ne moremo dojeti, da nas je v 59. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica Martina Hozjan iz Male Polane 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in druge darove ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. duhovnikoma Simonu Slani in Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici ge. Aranki Zver za poslovilne besede, osebju bolnišnice v Murski Soboti ter pogrebnemu podjetju Ferenčak. Ne jokajte! Še sem tu, v sončnem žarku in v snu. Ne bojte se, bolečina bo minila, s spomini srce bo ovila. V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, stric, prijatelj in sosed Mirko Kouter iz Beltincev Žalujoči vsi njeni Ob njegovem zadnjem slovesu bi se radi zahvalili g. župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Beltinci, darovalcem cvetja, sveč in svetih maš, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v teh dneh pomagali, ter vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja in nam ponudili roko v oporo. Draga babica, Dragi Mirko, živel boš v našem spominu! pogrešal te bom – Luka Vsi tvoji Vsem še enkrat – iskrena hvala! 17. novembra 2011 | Vestnik | www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Kratka bolezen je bila močnejša, srce je omagalo, spomin nate bo večno ostal. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila dobra mama, babica, tašča in sestra Cecilija Ficko iz Boreče 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter denar za svete maše in cerkev pri Sv. Ani. Hvala gospodoma župnikoma Dejanu Horvatu in nečaku Jožefu Pasičnjeku za opravljeno pogrebno mašo in obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Hozjan. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, brat, dedi in stric Janez Sečko iz Murske Sobote Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga od blizu in daleč pospremili na zadnji poti, darovali sveče, vence ter pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala pevcem, Športni zvezi za venec, gospe Eriki za poslovilne besede in DE Pogrebništvo Komunale za pogrebni obred. Lepa hvala vrtičkarjem za darovane sveče. Žalujoči: vsi njegovi najdražji, posebno vnuki Sanja, Matej in mali Grega, ki bodo dedka močno pogrešali Našel si svoj mir, v večnosti tišine našel si svoj prostor, kjer ni več bolečine. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, tast in brat ZAHVALA Jožef Šernek V 55. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi iz Beltinec Josip Gergorec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Jurič in ge. Elizabeti za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! iz Sebeborec 95 c Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, podjetju Agrosaat, ABD-Dimnikarstvu Murska Sobota, vsem sodelavcem iz Mure ter pogrebnemu podjetju Banfi. Njegovi najdražji Hvala za izrečene besede sožalja, cvetje, sveče, za denarne prispevke in za prispevke za vežico v Sebeborcih. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 45. letu nas je zapustil naš dragi Avguštin Černi iz Nedelice 148 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in brata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Zadravec, botrini Gjerkeš-Žižek, Društvu paraplegikov Pomurja, nekdanjim sošolcem in sodelavcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali za svete maše, cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala lepa g. duhovnemu pomočniku Štefanu Grabarju in rojaku g. župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred. Iskrena hvala pevcem, pogrebništvu Ferenčak, govornici, gasilcem PGD Nedelica in osebju Doma starejših občanov Lendava. Žalujoči vsi njegovi Alojza Omarja Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi »Odhajaš, ne da bi se dotaknila tal, odhajaš, pogled daleč stran si uprla, odšla si prehitro, ne da bi se ozrla.« Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Vsakodnevno srečevanje in klepetanje je razbilo tudi najbolj turobno jutro. Zdaj pa se zdi vse enako, pa vendar je popolnoma drugače – ker te ni. Vse je bilo samoumevno, samo konec ne. Tvoje kofetarice KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti iz Rankovec 37 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste se mu v tako velikem številu poklonili na domačem pokopališču, in hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot v večnost. Hvala za darovane svete maše, za cvetje, sveče, darove za dobrodelne namene, za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala duhovnikoma g. Čehu in g. Smodišu za verski obred in opravljene svete maše. Hvala g. Boštjanu Čehu, ki je našega dragega redno obiskoval med njegovo kratkotrajno boleznijo in mu s pogovorom lajšal prenašati breme zahrbtne bolezni. Hvala govornici ob odprtem grobu gospe Tinki Omar, pevcem za odpete žalostinke, domačim in okoliškim gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, Društvu upokojencev Tišina, EHO Podpornici ter pogrebnemu podjetju Banfi za pogrebne storitve. Hvala njegovemu osebnemu zdravniku gospodu Kövešu ter osebju reanimacijskega oddelka bolnišnice v M. Soboti. Posebna zahvala pa velja nečakinji Martini, ki je nad njim bdela noč in dan in mu tako pomagala lažje prenašati breme bolezni. Vsem in vsakemu posebej – iskreni Bog plačaj! Zvonec odhod tvoj je v vasi naznanil: 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 Žalujoči njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot vodi nas tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. V SLOVO POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! Lepa hvala duhovnici ge. Katji Ajdnik in duhovniku g. Evgenu Balažicu za ganljiv obred in pevcem za odpete žalostinke. Dragi dedi, pogrešala te bom – tvoja vnukinja Larisa Kristini Vonj po kavi ostaja enak, ljudje so enaki, ampak manjkajo tista tvoja toplina, tvoja pozitivnost in tvoj glasni smeh. Žalujoči vsi njeni, ki so jo imeli radi Srce je omagalo, tvoj dih zastal, a nate spomin bo večno ostal. 33 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA V 39. letu nas je nepričakovano zapustila draga hčerka, sestra, vnukinja in sestrična Suzana Bertalanič iz Rakičana Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče. Najlepša hvala magistru Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Banfi. Žalujoči mama, ata, brat Danijel z Gabrijelo in vsi, ki smo jo imeli radi tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Cenik osmrtnic 1 kolona x 13 cm 2 koloni x 7 cm 2 koloni x 8 cm 2 koloni x 9 cm 2 koloni x 10 cm 2 koloni x 11 cm 2 koloni x 12 cm 2 koloni x 13 cm 84,50 evra 91,00 evrov 104,00 evrov 117,00 evrov 130,00 evrov 143,00 evrov 156,00 evrov 169,00 evrov Doplačilo za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo ob naročilu in plačilu pri blagajni 20 % popusta. pisma/sporočila | Vestnik | 17. novembra 2011 Pisma sprejemamo na naslov Vestnik, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, e-pošta: vestnik@vestnik.si. Prostorske možnosti za objavo so omejene na 3.500 znakov. Pisem ne lektoriramo. Veliko je razlogov za HE Kot koncesionar HE na reki Muri, Dravske elektrarne Maribor (DEM) ne moremo pristati na tezo, da »ni razlogov za HE«, ki jo ponuja članek B. B. Peček ( 20. oktober 2011) pod istim naslovom. Pri prebiranju prispevka bralec lahko dobi občutek, da obstaja delitev na naravovarstvenike na eni in podpornike projekta na drugi strani. Pa temu ni tako. S civilno družbo dravske elektrarne namreč dobro sodelujemo in so dragocen partner v procesu odločanja o HE. Tudi ne drži teza, da so v predlogu nacionalnega energetskega programa (NEP) verigo elektrarn zamenjale posamezne pretočne elektrarne zaradi pritiska civilne družbe. Gre za povsem strokovno ugotovitev. Pokazale so jo že strokovne podlage Študije trajnostnega razvoja (ŠTR), ki so jo naročile DEM in so jo strokovnjaki zaključili še pred pripravo NEP-a. Razlogi za HE so. Hidroelektrarne so obnovljiv vir energije (OVE) in kot tak okolju prijazen. Več obnovljivih virov si želijo vse napredne države, seveda tiste, ki si jih lahko zaradi naravnih in ekonomskih danosti tudi privoščijo. Evropska komisija je januarja 2008 sprejela podnebno energetski sveženj. Z njim želi Evropska unija zmanjšati količine toplogrednih plinov za vsaj 20 odstotkov do leta 2020 in za prav toliko, torej 20 odstotkov, do leta 2020 povečati delež obnovljive energije v porabi energije. OVE so prioriteta vseh razvitih evropskih držav, ki so podpisale Kjotski protokol. Hidroelektrarne so želen in nujen vir. Naj samo spomnimo, da ima Avstrija na reki Muri več kot 30 elektrarn. Spet nove so tik pred otvoritvijo, nekatere pa so še v izgradnji. Sodobna razvojna paradigma na področju izgradenj elektrarn že nekaj časa ne sloni več samo na ekonomskih učinkih investicij in ukrepov, temveč na njihovi celovitosti v okviru trajnostnega razvoja. Zaveza k trajnostnemu razvoju zahteva, da se pri vrednotenju učinkov investicij odmaknemo od prakse presoje pretežno internih učinkov projekta (interna stopnja donosnosti ipd.) in ocenjevanja morebitne okoljske škode (koncept presoje vplivov na okolje- PVO). Presoditi je potrebno širšo paleto zunanjih učinkov projekta po vseh stebrih družbenega razvoja – ekonomskem, okoljskem in družbenem. Na tak način se obravnava tudi projekt HE na Muri. Ukrepi in sam projekt se tako merijo s »Presojo vplivov na trajnost - PVT« (v izvirniku Sustainability Impact Assessment - SIA). Za razliko od presoje vplivov na okolje je PVT predvsem razvojni dokument in je primeren za oblikovanje lokalnega razvojnega partnerstva. Investitor in Pomurje danes že razpolagata z osnovnim vpogledom vpliva investicije na razvojne kazalce Pomurja. Hkrati s tem sistematično nastaja tudi nabor ukrepov, za vzpostavitev želenega stanja. Zgolj kategorija ekonomskega učinka, ki jo kot edini možni svetovni vzgib za odločitev o izgradnji ponuja prispevek, ne vzdrži malce širše obravnave. Kot tudi ni in ne more biti edini vzvod za odločitev ekološko stanje reke, saj se to spreminja in je nanj možno ter potrebno pozitivno vplivati nenehno. Delitev na naravovarstvenike na eni in podpornike projekta na drugi strani je tudi v Sloveniji le navidezna. In ni strokovna. S civilno družbo v Pomurju imamo dravske elektrarne zgleden dialog, z njo sodelujemo zato so dragocen partner v procesu odločanja o HE. Ne drži, da se država v Nacionalnem energetskem programu (NEP) odreka HE na Muri. Osnutek predloga NEP Republike Slovenije do 2030 je obravnava tudi projekt energetske izrabe reke Mure. Za objekte je določeno območje potencialne izrabe reke Mure na mejnem odseku z Avstrijo do avtocestnega mostu pri Vučji vasi na notranji Muri (skupne moči od 1,5 MW do 55 MW) glede na okoljsko sprejemljivost. Poleg splošnih omilitvenih ukrepov za umeščanje in izgradnjo HE, NEP vsebuje še posebne usmeritve in omilitvene ukrepe za energetsko izrabo reke Mure. Vse te bo moral investitor dosledno upoštevati. NEP od pripravljavcev zahteva ponovno natančno proučitev vplivov na naravna in lokalna okolja. Ob upoštevanju, da je sistem HE na reki Muri, ki je zgrajen v Avstriji, realno dejstvo, je energetska izraba poleg mejnega dela smiselna še na dolvodnem delu Mure na območju Hrastje Mota. Ponovno pa izpostavljamo, da izhodišče programa za preveritev možnosti izgradnje HE na Muri sloni na možni sinergiji med potrebnimi vodnogospodarskimi ureditvami, izboljšanjem ekološkega potenciala reke Mure in njeno energetsko izrabo. Elektrarne se v skladu z NEP uvrščajo torej tja, kjer je njihov vpliv na trajnostni razvoj pozitiven. Sosednja Avstrija z izjemnim zaslužkom od turizma in velikim številom elektrarn prav na delu, kjer je zaslužek od eko turizma največji ter hkrati nadpovprečno dobrim gospodarskim stanjem je dokaz, da trajnostne rešitve niso pravljice za male otroke, temveč realno uresničljiv princip prihodnjega razvoja. V Dravskih elektrarnah Maribor smo prepričani, da smo ga skupaj s civilno družbo Pomurja, lokalnimi skupnostmi, kmetijci, turističnimi delavci, gozdarji, splavarji, ribiči, lovci, gospodarstveniki, nevladnimi organizacijami in slehernim posameznikom, ki živi ob Muri, zmožni realizirati. So mar sosedi, ki jim je to uspelo in jim z novimi hidroelektrarnami še vedno uspeva, bolj pametni od nas? Ne verjamemo. In prepričani smo, da zmoremo to skupaj tudi dokazati!« Mag. Igor ČUŠ, Dravske elektrarne Maribor, vodja projekta HE na Muri Dan brez avtomobila Na 5. seji Upravnega odbora (UO) Združenja šoferjev in avtomehanikov dne 19. 10. 2011 so člani (UO) razpravljali o prispevku vašega novinarja T. Milanova v mesečni prilogi Pena na strani 37 v rubriki »Mislišče« z naslovom »Dan brez avtomobila«, kjer avtor skrajno neprimerno piše o članih Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki so bili povabljeni k akciji »Dan brez avtomobila«, ki jo je vodil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem primeru Mestne občine Murska Sobota. Sprejet je bil sklep, da se pošlje uredništvu prošnja za popravek. V tekstu med drugim piše; »razpotegnjen tisti rdeče-beli trak, za njim pa je stal gospod iz ne vem katerega kontingenta gasilcev in žandarjev, še najbolj je bil podoben starejšemu mornariškemu častniku, ki je avtomobilistom dal vedeti ...« Tale gospod (ni pa bil sam, kajti v mestu jih je bilo ta dan kar 20) je član naše organizacije Združenja šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota (modra uniforma, našitki zlate barve in rumeni varnostni jopič na gornjem delu telesa), ki deluje že več kot 62 let. Člani te organizacije so poklicni vozniki in avtomehaniki, ki redno sodelujejo pri akcijah za vzgojo in preventivo v cestnem prometu pri občinskih svetih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in podobnih preventivnih akcijah. Presenečeni smo, da tega avtor prispevka teh članov ni prepoznal in poimenoval s pravilnim imenom. Na naše društveno (amatersko) delo smo ponosni. Škoda, da teh mornariških oficirjev niste opazili pri prvih septembrskih šolskih dnevih, kolesarskih tekmovanjih »Kaj veš o prometu« pri kolesarskih izpitih, pri tradicionalnem avtorelliju in podobnih akcijah. www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Pedro Hidalgo dva dni v Pomurju Govorica telesa je pomembna Kako vidi slovenske gostinsko-turistične delavce direktor kadrovske službe v španskem hotelu Kempinski Gospod Pedro Hidalgo, direktor kadrovske službe v hotelu Kempinski Bahia Estepona v Španiji, ne izstopa po videzu, ne govori hitro, na glas ali preveč, po čemer mnogi prepoznajo Špance. Toda kdor zna opazovati ljudi, lahko takoj opazi, da je sproščen in skorajda nezainteresiran izraz obraza zgolj krinka; njegove oči namreč ves čas spremljajo dogajanje, vsako kretnjo sosedov za mizo, predvsem pa vse, kar so pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem. Njihove inovativne jedi je z zanimanjem poskušal in z razumevanjem spremljal na trenutke negotovo strežbo bodočih natakarjev ter bil vidno ganjen in polaskan, ko mu je ob koncu eden od dijakov v španščini izrekel dobre želje in zahvalo, da jih je počastil z obiskom. To, da bi obiskoval šole in države, iz katerih so dijaki, ki prihajajo v njihov hotel na prakso, namreč ni v njegovi navadi. Pravzaprav je to prvič, da se je odzval vabilu, razlog pa je bil povsem oseben: hotel je videti deželo, kjer vzgajajo tako odlične natakarje, kuharje in turistične delavce. Hidalgo je študiral pravo, dolga leta pa je delal v turizmu pogodbeno, torej kot svobodnjak. Pred enajstimi leti so ga v verigi Kempinski želeli obdržati le zase, zato so ga zaposlili. Od leta 2005 je direktor kadrovske službe – to je službe, ki lahko z dobro izbiro kadrov dvigne ali uniči turistično podjetje. Hotelska veriga Kempinski ima hotele po vsem svetu, v španskem hotelu pa so v okviru programa Leonardo da Vinci že tretje leto opravljali enomesečno prakso tudi dijaki radenske srednje šole. Letno prihaja k njim opravljat prakso tudi po 40 dijakov in študentov z vseh koncev sveta. Toda Hidalgo je takoj opazil razliko med slovenskimi in ruskimi, kubanskimi ali francoskimi dijaki. »Poudariti moram nekaj, kar sem opazil pri dijakih, ki pridejo iz slovenskih šol: to je ta človeški odnos do gostov in pozitiven odnos do dela. Razlika je tudi v tej naravni, verjetno prirojeni gostoljubnosti, želji po učenju novega, svoje delo pa opravljajo s primerno zavzetostjo. So preprosti in dostopni, obvladajo spretnost, kako pristopiti h gostom. Zelo se trudijo s pogovorom in se učijo jezika, čeprav je prav govorjenje včasih problem. Mi zaposlujemo ljudi z vsega sveta, ne le Špance. Toda lahko pride nekdo s še tako pomembne in priznane šole, če nima te prirojene prijaznosti, ustrežljivosti in v rokah maturitetnega spričevala ali diplome, ga ne zaposlimo,« je Pedro Hidalgo pojasnil bistvo izbiranja kadrov v španskem hotelu Kempinski. Prepričan je namreč, da je govorica telesa izjemnega pomena tudi pri opravljanju dela v turizmu. »Ko strežete jed, so pomembni vsak gib telesa, drža rok, nasmeh, pogled z očmi – in prav to imajo ti dijaki iz radenske šole. To sposobnost, da razumejo želje gostov, da začutijo, kaj si gost želi. Vedeti moramo, da gostu za prijetno preživljanje časa v hotelu niso dovolj le hrana, lep razgled in hotelska soba, ampak tudi odnos zaposlenih v hotelu,« je povedal Hidalgo. Ponuditi prakso tako različnim praktikantom iz različnih šol je zelo koristna izkušnja tudi za španski hotel, kar nekaj od teh praktikantov so povabili k opravljanju sezonskega dela ali so jih kar zaposlili. In kakšen vtis je dobil o naši majhni butični deželi: »Prvi vtis o deželi je fantastičen. Že prej sem jo poznal po hrani, saj že nekaj let sodelujemo s slovenskimi šolami, zdaj pa sem spoznal še njeno krajinsko pestrost. Tudi hotel Radin, kjer sem prenočil, je zelo dober, predvsem pa sta me prijetno presenetila kot odlična gostitelja oba direktorja Mladen Kučiš in Milan Karoli, saj sem opazil, da sta zelo zavzeta in verjameta v to, kar govorita.« Bernarda B. Peček Ideja o dnevu »V mestu brez avtomobila« ni naša društvena ampak je mednarodna, izvaja pa se po vseh večjih mestih. Vse podrobnosti o akciji so vam na voljo pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota. S prošnjo za objavo popravka prispevka, kjer je ostalo nedorečeno, kdo je bil udeležen (v uniformi) v tej preventivni prometni akciji vas lepo pozdravljam in želim vse dobro v prihodnje. Franc Časar, predsednik UO Združenja šoferjev in avtomehanikov Prevoze opravljamo z osebnimi in reševalnimi vozili z nalogom za prevoz. Pridemo po vas domov. Pomagamo vam urediti dokumentacijo za pregled, sprejem ali terapijo. SANTRA, reševalni prevozi, d. o. o. PE Murska Sobota G r a j s k a u l i c a 11 9000 Murska Sobota tel.: 02 530 10 03 GSM: 031 646 797 Posebna ponudba do 31. decembra 2011 -15 % 34 Z vami počakamo do konca pregleda. Po pregledu vas odpeljemo domov. Pokličite in se prepričajte o naši kakovosti. Za vse, ki imate urejeno dodatno zavarovanje, so naše storitve brezplačne. Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji in zunanja, lamelne zavese, markize in komarnike) Z vami pri reševanju problema prevoza! Rešilna , nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 Informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič napovednik www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Odprtje LENDAVA LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA Petek, 18. novembra 1. Moja violijna – Daniel Horvat 2. Prekmurski cvejt – Halgato band 3. Pozaba je uspavanka – Maja Seršen 4. Ona zdaj ne joka več – Nova legija 5. Med vodo in soncem – Broken Hearts 20.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače, neposredni prenos letnega koncerta Murskega vala in voditelja Geze: Helena, Modrijani, Kvašeni rejtaši, Jelena Rozga ... PREDLOGA 17.00 Rudar : Nafta, javljanja s prvoligaškega nogometa LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Ti moja rožica – Modrijani 2. Žejen sem njene ljubezni – Akordi 3. Najlepši cvet moje ulice – Igor in Zlati zvoki ter Alfi Nipič 4. Stari dobri časi – Cvet 5. Če sreča kdaj te zapusti – Čar PREDLOGA Sanjala sva – Unikat Ta beli sneg – Štrk LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 11.15 Zamurjenci, komaj čakam! Sobota, 19. novembra 20.00 Propöler – kdo drug kot Primož in Cepo Nedelja, 20. novembra 10.30 Nedeljska kuhinja: Volitve 2011, Slovenska demokratska stranka 13.30 Mura : Celje, javljanja s prvoligaškega nogometa 18.00 Na narodni farmi: Podkrajski fantje Ponedeljek, 21. novembra 11.15 Oaj, kak san zlufto! Reprezentanca izgubila, brez Murinih in Naftinih igralcev … 18.00 Mv dur: Leeloojamais 1. Sončna hiša – Samo Budna 2. Tukaj si – Marko Vozelj 3. Naj traja – Rudi Bučar 4. Pozdrav z ljubeznijo – Nina Pušlar 5. Danes je dan – Slavko Ivančič Počasi … je lepo – Jelen band Ti si moja roža – Alenka Godec V petek, 18. novembra, ob 18. uri bo na lendavskem gradu otvoritev razstave umetniških del Waela Darwesha in Kristine Mesaroš. Umetnika bo predstavil likovni kritik Mario Berdič. Razstava bo na ogled do 3. januarja. MARIBOR V četrtek, 17. novembra, ob 17. uri bo v razstavišču Pokrajinskega arhiva Maribor odprtje razstave z naslovom Varašanci – prekmurski meščani, Trg Turnišče v arhivskih virih. Odprl jo bo dr. Andrej Hozjan, prekmursko melanholijo pa bo z glasbo pričarala pevka Regina. Razstava bo na ogled do 31. januarja. MONOŠTER V soboto, 19. novembra, ob 18. uri bo v Slovenskem kulturnem in informativnem centru otvoritev razstave del, nastalih na 10. mednarodni likovni koloniji v Monoštru. Koncert MURSKA SOBOTA V soboto, 19. novembra, ob 19. uri bo v Gledališču Park koncert, na katerem bosta nastopila Alenka Godec & Band z naslovom So najlepše pesmi že napisane II. V soboto, 19. novembra, ob 18. uri bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja koncert ob 15-letnici delovanja zbora Chorus. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV PREDLOGA V petek, 18. novembra, ob 18. uri bo v preddverju gledališke in koncertne dvorane otvoritev razstave umetniške fotografije Davorja Dolenčića Panonski zid. Avtorja in fotografije bosta predstavila Sandra Habjanič in Vinko Šebrek. Od petka, 18. novembra, do nedelje, 20. novembra, bodo v Glasbeni šoli Murska Sobota Klavirski dnevi s predavanji, okroglimi mizami, predstavitvami projektov šol. V petek ob 20. uri bo večerni koncert Lovorka Nemeš Dular – ugrofinski skladatelj, v soboto ob 17.15 koncert študentov Akademije za glasbo Ljubljana, ob 20. uri pa večerni koncert Adama Györgya (Madžarska). PREDLOGA 1. NEW AGE – Marlon Roudette 2. PARADISE – Coldplay 3. JUNK OF THE HEART – The Kooks 4. SALVAMI – Moda' 5. GREEN LIGHTS – Aloe Blacc 20.00 Ponedeljkovi potepuhi s kolovodjo Bojanom Rajkom Torek, 22. novembra 11.15 Kratki stik, aktualni pogovor po izboru in v izvedbi Petre Kranjec PUMPED UP KICKS – Foster The People GERONIMO – Aura Dione V soboto, 19. novembra, ob 22.30 bo v Mikku koncert skupin Paramount Styles (New York) in Werefox (Prekmurje). LENDAVA V soboto, 19. novembra, ob 18. uri bo v sinagogi v okviru Koncertnega cikla Simfoničnega orkestra Festine nastopil Slovenski tolkalni duo: Jože Bogolin in Simon Klavžar. KRIŽEVCI V soboto, 19. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu dobrodelni koncert Z glasbo za glasbo, na katerem se bo Marko Pascal Rožman predstavil skupaj s kitaristom Aljažem, violinistko Tajdo in gostjo Majo Seršen. Majico Murskega vala dobi: Jožica Peček, Tešanovci 112. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje. JERUZALEM V četrtek, 17. novembra, ob 20. uri bo nastopila v Dvorcu Jeruzalem v okviru Jazz večerov skupna Balžalorsky Drašler Trio. Kupon št. 46 Glasujem za skladbo GORNJI PETROVCI V OŠ Gornji Petrovci bo v soboto, 19. novembra, ob 18. uri koncert Moškega kvarteta Martinje, ki praznuje 20-letnico delovanja. Zbor bo predstavil tudi svojo novo zgoščenko. Domača plošča: TURNIŠČE Glasba našega srca: 17.00 Osrednja informativna oddaja: redakcija Nataša Brulc Šiftar, voditeljica Suzana Panker 7 Veličastnih: Sreda, 23. novembra 08.10 V tednu Karitasa, dnevna javljanja pomurskih aktivistov NSTSNMV: Ime in priimek, naslov: 20.00 Mursko-morski val Simone Špindler, Flavia Dotta, Ferija Kuzmiča, Jožeta Režonje … Četrtek, 24. novembra 08.15 Strokovni nasveti kmetijskih strokovnjakov 18.00 Mali radio, Nina, Nino in kopica majhnih kandidatov za sovoditelje V petek, 18. novembra, ob 18. uri bo v šolski telovadnici v okviru praznovanja 50-letnice OŠ Turnišče koncert bivših učencev osnovne šole. LJUTOMER V petek, 18. novembra, ob 18. uri bo v domu kulture Jesenski večer – koncert društva z gosti v organizaciji KD Manka Golarja Ljutomer. Gledališče GORNJA RADGONA V soboto, 19. novembra, ob 20. uri bo v domu kulture Stand up večer, na katerem bosta nastopili Lucija Čirović in Martina Ipša. LJUTOMER V petek, 18. novembra, ob 20.30 bo v Hotelu Jeruzalem Stand up predstava, na kateri bo nastopila Ana Marija Mitič. MURSKA SOBOTA V četrtek, 17. novembra, ob 19. uri bo v Gledališču Park gledališka predstava – komedija Martine Ipša, Tine Gorenjak: XXL Bejbe. Predstava bo za izven. Izpolnjen kupon pošljite do torka, 22. novembra 2011, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 35 napovednik prireditev glasbene lestvice na radiu murski val Eno sem jaz – Bogdana Gorza Moja rouža – Horizont 17. novembra 2011 | Vestnik | dališke skupine Egy & Mas Vandorszinhaz Mihaly Kornis: Körmagyar. BELTINCI Literatura V soboto, 19. novembra, ob 18.30 bodo pri kapeli sv. Antona prižigali svečke na predvečer svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč. MURSKA SOBOTA GORNJA RADGONA V četrtek, 17. novembra, ob 19. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici Večer sodobne češke poezije s češko pesnico, prozaistko in prevajalko Lenko Danhelovo ter slavistom, novinarjem in prevajalcem Petrom Kuharjem. Večer bo glasbeno popestril Urban Kuhar. V četrtek, 17. novembra, ob 17. uri bo na sedežu društva upokojencev literarno srečanje. LENDAVA V četrtek, 17. novembra, ob 18. uri bosta v čitalnici Knjižnice Lendava srečanje z avtorico knjig Olgo Paušič in predstavitev dveh njenih novih knjig: Mavrični vsakdanjiki ter Z nahrbtnikom, s kamero in peresom po svetu. DOBROVNIK V petek, 18. novembra, ob 18. uri bo na dvojezični osnovni šoli predstavitev knjige dr. Attile Kovacsa Podobe iz življenja Dobrovnika v prvi polovici 20. stoletja. O knjigi bosta govorila Metka Fujs in Laszlo Göncz. LJUTOMER V četrtek, 17. novembra, ob 19. uri bo v avli Gimnazije Ljutomer predstavitev knjige Mirana Puconje Slovenska kmečka kultura. V sredo, 23. novembra, ob 11. uri bo pri Svetilniku miru dan Rudolfa Maistra. KANČEVCI V soboto, 19. novembra, ob 10.30 in 16.00 bo v samostanu delavnica novih svetih plesov v krogu na sakralno glasbo, ki jo bo vodil učitelj plesov v krogu iz Španije. Razstava MURSKA SOBOTA V razstavišču Pokrajinskega muzeja Murska Sobota v soboškem gradu je na ogled razstava Tü mo – Slovanska poselitev Prekmurja. Avtor razstave in besedila je Branko Kerman, na ogled pa bo do 31. maja 2012. V Galeriji Murska Sobota bo do 23. novembra na ogled razstava Pogled 6 – Slovenija: Jaz, tukaj, zdaj. V Galeriji Robin je na ogled razstava karikatur Antona Buzetija. V Klubu PAC je na ogled razstava del oblikovalca vizualnih komunikacij Davida Fartka. Predavanje LENDAVA DOLENCI V mansardnem razstavnem prostoru lendavskega gradu je na ogled fotografska razstava Aljoše Rebolja Skulpturirani čas. V petek, 18. novembra, ob 9. uri se bo začel v vaškem domu simpozij o Jožefu Kleklu ml. S Krajne v Dolence, z besedo k ljudem. V soboto, 19. novembra, ob 10. uri bosta v župnijski cerkvi sv. maša in odkritje doprsnega kipa Jožega Klekla ml. Oba dneva bo na ogled tudi priložnostna razstava. DOKLEŽOVJE V četrtek, 17. novembra, ob 16.30 bo v vaškem domu posvet o Ivanu Jeriču ob 120. obletnici njegovega rojstva. Ob tem bodo tudi predstavili projekt Pokončni rodoljub in razstavno zbirko Ivana Jeriča. Ob 18. uri bo odprtje njegove spominske sobe s kulturnim programom in strokovnim vodstvom po razstavi. VELIKA POLANA V nedeljo, 20. novembra, ob 9. uri se bo začela v občinski dvorani sklepna prireditev 13. Srečanja mladih ornitologov Slovenije – SMOS v organizaciji Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Letos je osrednja tema srečanja bela štorklja. Po prireditvi bo še Štorkljina tržnica. MURSKA SOBOTA Od torka, 22. novembra, do sobote, 26. novembra, bo v Hotelu Diana Festival inovativnosti, znanosti in ustvarjalnosti mladih – IZUM 2011. V ponedeljek, 21. novembra, ob 16. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitveni seminar pred začetkom usposabljanja za prostovoljce, ki ga organizira Slovensko društvo Hospic. V soboto, 19. novembra, ob 12. uri bo v sejni dvorani mestne občine predstavitev projekta Semenska knjižnica, ki je pristop k ohranjanju pestrosti kulturnih rastlin. GORNJI PETROVCI V nedeljo, 20. novembra, ob 14. uri bo v evangeličanski cerkvi predavanje mag. Branke Belovič Svetlobno onesnaževanje vpliva na zdravje človeka. V sinagogi je na ogled razstava likovnega natečaja Plakat miru 2011 dobrodelnega društva Lions klub Lendava – Lendva. Razstava bo do 20. novembra. LJUTOMER V Galeriji Antona Trstenjaka Ljutomer je na ogled razstava članov Likovne sekcije Silva Preloga v organizaciji KD Ivana Kaučiča Ljutomer. V Splošni knjižnici Ljutomer je do konca novembra na ogled razstava del projekta »….stran xx«, ki tematizira zgodovino Slovenije skozi več perspektiv. GORNJA RADGONA V Domu starejših občanov Gornja Radgona je na ogled razstava kolonije članov Likovnega društva Gornja Radgona Sinestezije – oblike in barve besed. V galeriji doma kulture je na ogled regijska tematska razstava Tekst v podobi, na kateri sodeluje dvajset pomurskih ustvarjalcev. Razstava bo na ogled do konca novembra. VELIKA POLANA V domu Danijela Halasa so na ogled dela, nastala na 5. likovni minikoloniji za ljubiteljske likovnike Pomurja. Razstava bo na ogled do 30. novembra. BELTINCI V gradu je na ogled razstava del udeležencev 19. mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2011. Razstava bo na ogled do 3. decembra. VERŽEJ V Marjanišču ja na ogled razstava ikon – svetih podob, katerih avtorici sta mag. Silva Božinova in Vesna Deskoska. Razstava bo na ogled do 30. novembra. PUCONCI V Spominskem domu Števana Küzmiča je na ogled slikarska razstava domače ustvarjalke Majde Kuhar. RADENCI Dogodek MURSKA SOBOTA V Hiši Sadeži družbe bo v četrtek, 17. novembra, ob 15.30 kozmetična delavnica, v petek ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami, ob 16. uri bo kuharska in šiviljska delavnica, ob 16.30 pa medgeneracijski tečaj italijanskega jezika. V ponedeljek ob 15. uri bo cvetličarska delavnica, ob 16. uri druženje ob čaju, ob 17.30 pa joga smeha. V torek ob 8.30 bo krožek ročnih del, ob 14. uri pa računalniška delavnica na OŠ I Murska Sobota. V sredo ob 14. uri bo računalniška delavnica, ob 16.30 pa medgeneracijsko druženje in ustvarjanje babic, dedkov in vnukov. V avli DOSOR-ja je na ogled razstava slikarskih del Ivice Vukan. Razstava bo na ogled do 30. novembra. Film GORNJA RADGONA V petek, 18. novembra, ob 18. uri bodo predvajali film Johnny English 2. Star Max MURSKA SOBOTA (od 17. 11. do 23. 11.) Animirani film Winx klub: čarobna pustolovščina – 3D (od četrtka do torka 16.40, v soboto in nedeljo še ob 14.40, v sredo ob 17.00) V petek, 18. novembra, ob 17. uri bo v dvorani evangeličanskega župnišča delavnica izdelovanja adventnih venčkov in aranžmajev, ki jih bodo prodajali po vseh cerkvenih občinah, izkupiček pa bo za dobrodelne namene. Akcijska kriminalna drama Nesmrtni – 3D (21.00) TURNIŠČE Fantazijska romantična drama Somrak saga: Jutranja zarja 1. del (od četrtka do torka 17.00, 19.45, v petek in soboto še ob 22.30, v soboto in nedeljo še ob 14.15, v sredo ob 20.15) Komedija Tintin in njegove pustolovščine – 3D (18.40) Animirani družinski film Vesele nogice 2 – 3D (sreda ob 18.00) V sredo, 23. novembra, ob 19. uri bo v Gledališču Park gledališka predstava Marc Camoletti: Seks in ljubosumnost. Predstava je za abonma komedija in izven. V soboto, 19. novembra, ob 10. uri bo na Osnovni šoli Turnišče prireditev ob 50-letnici šole. CANKOVA V soboto, 19. novembra, ob 13. uri bo v vaško-gasilskem domu družabna prireditev Bajca, ge si do zdaj bijla, ka san te nej čiu. Akcija Kužna nevarnost (21.30) GENTEROVCI Komična drama Stanje šoka (17.30) V soboto, 19. novembra, ob 14. uri bo v vaškem domu otvoritev razstave ročnih del Krožka ročnih del KD Hetes Genterovci. Napovedi kulturnih in turističnih prireditev pošiljajte na elektronski naslov: joze.gabor@vestnik.si. V kulturnem domu bo v soboto, 19. novembra, ob 19. uri prireditev Veseli večer ali Deček s kumaro. LENDAVA V soboto, 19. novembra, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani predstava gle- VADARCI Grozljivka Paranormalno (19.30, v soboto in nedeljo še ob 15.30) 36 (ne)nazadnje | Vestnik | 17. novembra 2011 Četrtek: megla Petek: megla Sobota: megla min -3 | 1 min -2 | 0 -2 | 1 vreme www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Nedelja: pretežno jasno, megla -3 | 2 Ponedeljek: pretežno jasno, megla -3 | 3 fotografija tedna Andrej Velkavrh Meglena morja bodo vztrajna Vreme je letos res stabilno. Spremembe, vsaj izrazitejše, so redke. Tudi v naslednjih dneh bo podobno. V višinah se bo zadrževal razmeroma topel in suh zrak, po nižinah pa so nastala obsežna jezera hladnega zraka, ki se zlepa ne bodo premaknila. Meglena morja bodo vztrajna. Morda se bo ponekod čez dan za krajši čas pokazalo sonce, ki pa novembra v nekaj urah ne more kaj dosti dvigniti temperature. V Prekmurju bo tako prevladovala megla, na Goriškem in v Slovenskih goricah pa bo morda po vrhovih nekaj sonca, vsaj čez dan. Temperaturne razlike med dnevom in nočjo bodo zelo majhne, razen po dovolj visokih gričih. Kaj je vreme? Kaj je podnebje? Morda sta to besedi, ki se nam zdita sami po sebi umevni in sploh ne razmišljamo več o njunem pomenu. Kar se dogaja v ozračju, so vremenski pojavi. Oblaki, padavine, veter, strele, grmenje … Tega je veliko in res se skoraj stalno nekaj dogaja. No, zdaj me boste verjetno prijeli za besedo in rekli, da se v teh dneh nič ne dogaja z vremenom, da je iz dneva v dan enako. Ja, takole čez prst gledano res! A če bi, na primer, merili temperaturo, bi videli, da verjetno ni vsak dan enaka. In da količina sončnega sevanja (mimogrede, tudi v meglenem dnevu ga pride nekaj do tal) ni enaka od dneva do dneva. Če pa gledamo Slovenijo v celoti, potem je razlik iz dneva v dan še več! Enkrat se megla razkroji okoli enajste, naslednji dan traja malo dlje, pa spet manj in podobno. Torej tudi v teh dneh, ko se zdi vreme enako vsak dan, so razlike, ki lahko naredijo prognostiku nekaj sivih las. Kaj pa podnebje? Po definiciji je to značilno vreme, ki se pojavlja v daljšem časovnem obdobju. Se pravi, pri nas ni suhega in deževnega obdobja, kot recimo ponekod drugod po svetu, v kakšnem drugem podnebnem pasu. Imamo štiri letne čase. Nimajo jih povsod na Zemlji. Značilne so nevihte v topli polovici leta. In še bi lahko naštevali. Tudi sneg je značilen za naše podnebje, pa čeprav ga je zadnja leta manj. vestnikov koledar Č – 17. november GREGOR P – 18. november ROMAN S – 19. november ELIZABETA N – 20. november SREČKO P – 21. november MARIJA Fotografija Bernarda B. Peček Iz dneva v dan enako Opozarjanje na raka prostate – z brki Movember vsak november Rak prostate tretji najpogostejši rak – Lani prvič akcija mednarodnega gibanja Movember tudi pri nas Najprej sem pomislila, da česa ne vem. Recimo, da ne poznam dejstva, da rast brk preprečuje raka ali kaj podobnega. Potem pa se mi je posvetilo, da ne gre za prav nobeno povezavo. Gre za to, da na zelo viden način – da si torej pustiš rasti brke – opozarjaš na raka, ki je malo bolj skrit in malo nižje, na prostati. ku. Sploh če se »problem« ali zdravnik suče okrog … saj veste, njihovega »največjega zaklada«. A dejstvo je, da prej ko greš na pregled in odkriješ raka, Mednarodno gibanje Movember (ki je sestavljenka besed moustache – po angleško brki – in imena meseca novembra; v slovenščini pa bi lahko bila tudi seštevek besed moški in november) je začelo delovati leta 2003 v Avstraliji. Od tod se je ideja razširila najprej v angleško govoreče države in nato prišla v Evropo. Lani tudi v Slovenijo. Tako obstaja slovenska veja Mo moških, ki je lani štela 23 podpornikov, letos več kot 60, še več pa si jih je pustilo rasti brke. Med movembrovce je včlanjen recimo tudi voditelj Lado Bizovičar. CILKA Moški se bolj bojijo zdravnika S – 23. november KLEMEN In kaj je cilj movembrovcev? Da tudi z akcijo puščanja brk vsak november ozaveščajo javnost o moških boleznih, kakršna je recimo rak na prostati. Če smo iskreni, si moramo priznati, da gredo moški zelo neradi k zdravni- Movembrska pravila za brkače pa so: da moraš v november vstopiti sveže obrit in si pustiš brke rasti ves mesec. Oblikuješ jih tako, da se ne smejo dotikati zalizcev ali združiti s kozjo bradico. In – vesti se moraš kot pravi džentelmen. Naročite svoj izvod časopisa Vestnik narocnina@vestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Datum: Poštna številka: Pošta: več možnosti za ozdravitev imaš. In rak prostate se tukaj nič ne razlikuje od drugih. Poleg ozaveščanja pa je drug namen Mo moških zbiranje de- piti sveže obrit in si pustiš brke rasti ves mesec. Oblikuješ jih tako, da se ne smejo dotikati zalizcev ali združiti s kozjo bradico. In – vesti se moraš kot pravi džentelmen. Pa še nekaj – če hočeš biti podporni član movembrovcev, ni nujno, da nosiš brke, niti ni nujno, da si moški. Ženskam so brki namreč pogosto všeč, če ne zares, pa samo kot štos za mesec dni … Movember = brki + november T – 22. november V četrtek, 17. novembra, sonce vzide ob 7. uri in 5 minut, zaide ob 16. uri in 28 minut. Dan bo dolg 9 ur in 23 minut. V petek, 18. novembra, ob 16. uri in 9 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Narava nam tu in tam ponudi rešitve, ki so boljše od še takega načrtno skonstruiranega ali umetniškega dela. Takšna je tudi skulptura oziroma ostanek iglavca ob cesti med Tišino in Mursko Soboto, kjer so v neposredni bližini tudi odcepi cest v Krog, Satahovce in Murske Črnce. Tako je povsem nenačrtno nastal naravni smerokaz, ki pa je pravzaprav bolj opozorilo in v tej višini in podobi veliko bolj vpadljivo zdaj kot prej, ko je drevo še raslo. Lahko pa naravno umetniško delo razumemo tudi drugače: da nam ponazarja aktualno moralno, politično in ekonomsko stanje, torej neenotnost in razslojenost slovenske družbe in splošno pomanjkanje moralnih vrednot, ko poštenost, čast in dobro ime niso več odlika, ampak prej ovira za vzpenjanje po družbeni lestvici. Lahko pa si tale ostanek drevesa enostavno razlagamo tudi tako, da je to pač zgolj hotel za prezimovanje žuželk, ki jih je v naravi veliko, le da je ta bolj na očeh javnosti. B. B. P Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. narja za raziskave raka na prostati pa tudi drugih moških bolezni. Poskušajo razbiti tabuje, ki so spleteni okrog tega, in s tem mogoče komu rešiti življenje. Brki so le simbol, kot roza ali rdeča pentlja. Imajo tudi svoja pravila Nekatera so bolj za šalo, druga pravila, ki se tičejo organizacije, pa so malo resnejša. Tako so recimo enotno po vsem svetu dogovorjeni, da so sponzorji seveda dobrodošli, a ne smejo prihajati iz farmacevtske industrije, da ne bi prihajalo do konflikta interesov. Druga movembrska pravila za brkače pa so: da moraš v november vsto- Rak prostate je tretji najpogostejši rak in šesti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka med moškimi v Sloveniji. Je bolezen, ki je v porastu. Vsako leto pri nas na novo zboli več kot 500 moških. Če se odkrije dovolj zgodaj in če je omejen samo na prostato, je delež ozdravljenih okrog 80-odstoten. Bolezen ne izbira Da pred boleznijo ni varen nihče, dokazujejo znani, ki so se borili z rakom na prostati. Eden nam bližnjih je slovenski predsednik Danilo Türk, ki so mu maligni tumor na prostati odstranili v Innsbrucku. Drugi svetovni politiki, ki so zboleli za rakom na prostati, so nekdanji republikanski senator Bob Dole, newyorški župan Rudy Giuliani, francoski predsednik Francois Mitterand, ameriški zunanji minister Collin Powell in južnoafriški predsednik Nelson Mandela. S to vrsto raka pa so se srečali tudi pevec Harry Belafonte, igralec Robert De Niro, igralec Charlton Heston in pevec Frank Zappa. Vida Toš
© Copyright 2024