1. No category

Operativni program čezmejnega sodelovanja
Slovenija – Madžarska
2007–2013
December, 2014
Kolofon
PROJEKT
Operativni program Slovenija - Madžarska 2007-2013
Okoljsko ocenjevanje in razvoj proizvodov
in storitev z analizo življenjskega cikla
Vsebinsko dopolnjeno gradivo, povzeto po izvirniku: J. Robberts, M. Levy, B. Visconti Luz,
D. Russell, J. Heumann idr., 2013. How to know if and when it’s time to commission a Life
cycle assessment. International Council of Chemical Associations. ICCA Life Cycle
Assessment (LCA) Task Force.
UREDNIK
dr. Damjan Krajnc
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Vodilni partner projekta ECO-HUB
Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
OBLIKOVANJE IN PRELOM
www.agd.si
TEHNIČNA PRIPRAVA SLIKOVNEGA GRADIVA
Iris Varga
TISK
Tiskarna Koštomaj
NAKLADA
150 izvodov
LETO IZIDA
December, 2014
Operacijo delno financira Evropska unija,
Evropski sklad za regionalni razvoj
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Univerzitetna knjižnica Maribor
502.15:005.936.43
Okoljsko ocenjevanje in razvoj proizvodov in storitev z analizo življenjskega cikla : operativni
program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013 / [urednik Damjan Krajnc].
- V Mariboru : Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 2014
150 izv.
ISBN 978-961-248-470-5
1. Krajnc, Damjan, 1976COBISS.SI-ID 80577025
2
Tiskano na recikliranem biorazgradljivem ekopapirju Cyclus, s certifikati Blue Angel,
EU okoljska marjetica (ECO-label), EMAS, ISO 14001 in NAPM.
Kontakt:
Vsebina
Damjan Krajnc
Univerza v Mariboru
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Smetanova ulica 17, 2000 Maribor
T: +386 (0)2 229 44 72 • M: 041 323 503
F: +386 (0)2 252 7774
E-pošta: damjan.krajnc@um.si
stran:
04
O brošuri
05
Kaj je »analiza življenjskega cikla«?
08
Katere so prednosti uporabe analize LCA?
08
Določanje funkcije proizvoda
09
Zametki in razmah analiz LCA
11
Zakaj je pomembno izvesti analizo LCA v skladu s standardom ISO 14040?
11
Indikatorji, ki se običajno uporabljajo v analizi LCA
15
Kako lahko koristno
16
uporabimo analizo LCA?
17
Česa ne pričakujemo od analize LCA?
18
Kako se prepričati, da je analiza LCA pravo orodje za vas?
20
Prednosti analize LCA
20
Omejitve analize LCA
20
Pristopi k analizi LCA
21
Področne, pregledne in poenostavljene analize LCA
21
Obsežna, popolna analiza LCA
21
Primerjava proizvodov
22
Atribucijska in posledična analiza LCA
22
Orodja za komuniciranje o rezultatih analize LCA
22
Okoljske izjave proizvodov
23
Pravila za kategorije proizvodov
24
Vodni odtis
24
Ogljični odtis
24
Ogljična analiza LCA in preprečene emisije
24
Ključni vidiki analize LCA:
25
26
Strokovno znanje in zahteve za izvedbo analize LCA
26
Nasvet tistim, ki razmišljajo o prvi analizi LCA
27
Uporaba in komuniciranje rezultatov analize LCA
28
Pomembnost zunanje presoje (strokovnega pregleda)
28
Zaključek
Dostopnost, kvaliteta in viri podatkov
3
Uvod
Obstaja kar nekaj priročnikov, vodnikov in referenčnih dokumentov o izvedbi
analize življenjskega cikla v skladu s standardi ISO, a so žal večinoma tujejezični.
Poleg tega pogrešamo gradiva, ki pomagajo ugotoviti, kako vedeti, če in kdaj je
čas za izvedbo analize LCA.
Pričujoča brošura opisuje sam namen, prednosti in omejitve različnih vrst analize
LCA ter sorodna orodja. V njej boste izvedeli, kateri so najpogosteje uporabljeni
indikatorji za izvedbo analize, zakaj je pomembno izvesti analizo LCA v skladu s
standardom ISO 14040 ter kako jo lahko koristno uporabimo. Brošura podaja
napotke o tem, kako se prepričati, da je analiza LCA pravo orodje za vas ter opisuje pristope in ključne vidike analize. Izvedeli boste, katero je potrebno strokovno
znanje in zahteve za izvedbo analize. Podani so nasveti za vse tiste, ki razmišljajo o
prvi analizi LCA, ter napotki glede uporabe in komuniciranja rezultatov.
V kolikor niste povsem prepričani glede prednosti in namena analize LCA in bi o
tem želeli izvedeti več, je pričujoča brošura nadvse primerna za vas. V upanju, da
vam bodo informacije koristile, vam želimo obilo poslovnih in okoljevarstvenega
uspehov. V kolikor boste želeli pridobiti dodatne informacije o podjetniškem
varstvu okolja, ste povabljeni k obisku spletne strani Eco-hub.
Damjan Krajnc
4
Kaj je »analiza življenjskega cikla«?
Razmišljanje o življenjskem ciklu pomeni upoštevanje okoljskih, pa tudi družbenih in gospodarskih vplivov proizvoda v njegovem celotnem življenjskem ciklu.
Analiza življenjskega cikla (LCA, Life Cycle Assessment) ovrednoti te vplive skozi celotno
življenjsko dobo proizvoda, od pridobivanja surovin preko predelave materialov, proizvodnje,
distribucije, uporabe, popravila in vzdrževanja, vse do morebitnega odstranjevanja ali predelave (slika 1).
Slika 1: Proizvodov življenjski cikel.
Ta brošura pojasnjuje razmišljanje o življenjskem ciku in kako ga podjetje lahko uporabi
za razumevanje njegovega prispevka k bolj trajnostno naravnanemu gospodarstvu. Analiza
celotnega življenjskega cikla pomaga opredeliti tako pozitivne kot tudi negativne vidike proizvoda ali storitve.
Pri izvajanju analize LCA je faza načrtovanja oz. razvoja po navadi izvzeta, saj je pogosto domnevano, da ne prispeva pomembno h končnim rezultatom. Seveda pa moramo upoštevati
pomembnost odločitev v fazi načrtovanja/razvoja, ki močno vplivajo na okolje v drugih fazah
življenjskega cikla. Načrtovanje proizvoda močno vpliva na njegovo delovanje v nadaljnjih
fazah (npr. načrtovanje avtomobila bolj ali manj določa porabo goriva in sproščanje emisij
na prevožen kilometer v fazi uporabe in ima velik vpliv na možne opcije recikliranja v fazi po
uporabi (end-of-life). Če je torej namen analize LCA izboljšanje blaga in storitev (ena izmed
5
najpomembnejših aplikacij analize LCA), bi morala biti študija izvedena čim bolj zgodaj v fazi
načrtovanja in skladno z drugimi načrtovalskimi postopki. Podobno to velja tudi za načrtovanje
ali izboljšanje procesa znotraj življenjskega cikla proizvoda, še posebej, če so možne interakcije z
drugimi procesi ali življenjskimi fazami.
Analiza LCA je standardizirana v ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) 14040.
Značilne vrste sistemskih mej, znotraj katerih se izvede analiza, vključujejo:
od zibelke do vrat: od pridobivanja surovin do vrat tovarne,
od zibelke do groba: od pridobivanja surovin prek uporabe do odstranjevanja proizvoda,
od vrat do vrat: od ene določene točke vzdolž življenjskega cikla (na primer, kjer dohodne
surovine vstopijo v proizvodni obrat) do druge določene točke vzdolž življenjskega cikla
(na primer, kjer je končni proizvod dostavljen končnemu uporabniku).
Meja sistema se določi na podlagi cilja analize LCA – odvisno od tega, ali želimo razumeti,
kakšen vpliv na okolje imajo surovine, vmesni deli ali končni proizvod.
Obstajajo tudi modeli in koncepti, ki izhajajo iz pristopa življenjskega cikla, kot je model »od
zibelke do zibelke«, ki sta ga razvila McDonough in Braungart. Ti pristopi so komplementarni
analizi LCA, vendar izvajalci LCA izraz “od zibelke do zibelke” včasih uporabljajo za označevanje
analize “od zibelke do groba”, kjer je proizvod na koncu življenjske dobe recikliran.
Standard ISO jedrnato definira »oceno življenjskega cikla« kot tehniko za ocenjevanje
okoljskih vidikov in potencialnih vplivov proizvoda z naslednjim pristopom:
določitev namena in ciljev analize,
pripravo inventarja relativnih vtokov in iztokov za sistem proizvoda,
ocenjevanjem potencialnih vplivov na okolje, ki so povezani s temi vtoki in iztoki, ter
interpretacijo rezultatov, dobljenih v fazah analize inventarja in ocene vplivov (slika 2),
v povezavi s cilji analize LCA.
Aplikacija:
Slika 2: Analiza LCA se izvaja v štirih soodvisnih fazah.
6
1. Namen in cilji analize LCA vključujejo
sledeče:
določitev namena za izvajanje analize
vključno z določitvijo funkcije proizvoda,
določitev ciljne skupine in uporabe rezultatov,
določitev mej sistema (od zibelke do vrat,
od zibelke do groba, od vrat do vrat),
določitev zahtev za potrebne podatke,
zavedanje o omejitvah analize,
določitev časovnih in geografskih referenc.
2. Analiza inventarja (Life Cycle Inventory,
LCI) uporabljenih virov in emisij vključuje:
zbiranje, preverjanje in združevanje
vhodnih in izhodnih podatkov za kvantifikacijo porabe surovin, porabe energije, izpustov v okolje in nastalih odpadkov v vsaki stopnji življenjskega cikla.
3. Ocena vplivov vključuje:
uporabo kategorij vplivov, kategorij indikatorjev, karakterizacijskih modelov,
ekvivalentnih in utežnih faktorjev za
pretvarjanje neobdelanih podatkov
v morebitne vplive na zdravje ljudi in
okolje.
4. Interpretacija rezultatov:
je pomembna stopnja, ki poteka skozi vse
prve tri stopnje kot ponavljajoč postopek
za oceno rezultatov v okviru projektnih
ciljev. Rezultati morajo prestati zunanjo
presojo, če jih želimo uporabiti za primerjalne trditve zunaj podjetja (na primer
trditi, da ima proizvod A manjši ali večji
okoljski vpliv od proizvoda B). Rezultati
analize LCA morajo izpostaviti pomembne
vplive in predlagati metode za zmanjšanje
porabe materialov in okoljskih bremen.
7
Katere so prednosti
uporabe analize LCA?
Analiza LCA nam pomaga izbrati proizvod, ki ima iz vidika negativnih vplivov na okolje
najmanjši učinek. To informacijo lahko uporabimo pri iskanju okoljevarstvenih rešitev ter
iskanju ekonomičnih in kakovostnih proizvodov. Metoda identificira morebitne prenose
okoljskih vplivov med uporabljenimi sredstvi (npr. čiščenje zraka z vodnimi filtri ima negativen
učinek na uporabljeno vodo) in/ali obdobji življenjskega cikla (npr. med fazo predelave materialov za ponovno uporabo in fazo izkopa surovin). Z uporabo tradicionalnih metod bi po vsej
verjetnosti omenjene prenose spregledali in s tem okrnili natančnost rezultatov.
Kot primer vzemimo primerjanje dveh sorodnih proizvodov. Recimo, da bi na prvi pogled
lahko dejali, da je za okolje prijaznejši »proizvod 1«, ker v življenjskem ciklu »proizvoda 2«
pridelamo večjo količino trdih odpadkov. Z uporabo analize LCA se lahko izkaže, da ima »proizvod 1« občutno večji vpliv na okolje z oddajanjem strupenih snovi v vodo, tla in zrak. S primerjavo rezultatov pridemo do ugotovitve, da je »proizvod 2«, z manjšimi emisijami v vodo, tla in
zrak, ugodnejša izbira, kljub večji količini trdnih odpadkov.
Določanje funkcije proizvoda
Pri določevanju področja delovanja analize LCA morajo biti jasno navedene
specifične funkcije ali karakteristike delovanja proizvoda. Funkcijska enota
definira in kvantificira opredeljene funkcije in mora biti skladna s ciljem
in področjem analize LCA. Funkcijska enota po navadi vključuje
identifikacijo proizvoda, količinsko vrednost funkcije,
časovno vrednost in kakovostno vrednost.
Ko izvajamo analizo LCA za primerjavo dveh proizvodov, je potrebno zagotoviti
funkcijsko primerljivost proizvodov. Ker bomo izbrani proizvod glede okoljskih vplivov
kasneje primerjali z drugimi razvitimi alternativami ali podobnimi proizvodi na tržišču,
je pomembno to primerjavo izvesti na osnovi iste
funkcijske enote. Zlasti pri izvajanju primerjav je
pomembno, da je funkcijska enota vseh primerjanih proizvodov enaka. Karikirano povedano:
paziti moramo, da ne primerjamo jabolk in
pomaranč.
Na primer, primerjava različnih embalaž za
pijačo mora temeljiti na enakovredni funkciji, tj.
določeni prostornini pijače. Funkcijska enota je tedaj lahko definirana kot »masa
embalaže, potrebne za specifično prostornino pijače«. Funkcijska enota je običajno
8
izražena z referenčnim procesnim tokom. Na primer, referenčni tok za funkcijsko
enoto 1 m2 popleskane stene je lahko količina barve, potrebne za prebarvanje stene
na podlagi opredeljenih značilnosti (npr. pokrivnost ipd.). Funkcijska enota naj bi bila
nevtralna za alternative, toda specifična glede lokacije, kvalitete in trajanja funkcije.
Na primer, kadar primerjamo proizvod za enkratno uporabo s ponovno uporabljivim
proizvodom (tak primer so npr. jedilni pribor, kozarci, oblačila itd.), funkcijska enota ne
more temeljiti na proizvodu, temveč na njegovi funkciji (npr. 1.000 obrokov, 1.000-kratna uporaba ipd.).
Zametki in razmah analiz LCA
Ocena življenjskega cikla je bila prvotno razvita v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih, v
času naftne krize. Ljudje so v vrstah čakali na bencin in stroški energije so bili vrtoglavi. Podjetja so iskala načine, kako privarčevati pri energiji, njihove stranke pa so zanimali energijsko
učinkoviti proizvodi. Podjetja so začela tudi z notranjo uporabo analiz LCA, da bi izboljšala
svoje proizvode. Tako je nastala pobuda za prve inventarizacije življenjskih ciklov.
Prve študije, ki so sedaj priznane kot (delne) analize LCA izhajajo iz poznih šestdesetih in
začetka sedemdesetih, iz obdobja, v katerem so okoljska vprašanja, kot so učinkovitost rabe
virov in energije, nadzor nad onesnaževanjem in trdni odpadki postala vprašanja širšega
javnega pomena. Obseg analiz rabe energije, ki so bile dotlej izvajane več let, se je kasneje
razširil, tako da je zajemal zahteve glede rabe naravnih virov, obremenitve z emisijami ter
nastajanje odpadkov. Ena od prvih (žal neobjavljenih) študij, ki je kvantificirala potrebna vire,
obremenitve z emisijami in odpadne tokove različne embalaže za pijače je v letu 1969 izvedel
Midwest Research Institute (MRI) za podjetje Coca Cola.
Nadaljevanje študije taistega inštituta za Agencijo za varstvo okolja in podobna raziskava, ki
so jo izvedli v Švici, so zaznamovale začetek razvoja LCA, kot jo poznamo danes. MRI je uporabil izraz »analiza virov in okoljskega profila« (Resource and Environmental Profile Analysis
- REPA) za tovrstno študijo, ki je temeljila na sistemski analizi proizvodne verige preiskovanih
proizvodov »od zibelke do groba«. Po obdobju zmanjšanja javnega interesa glede analiz LCA in
številnih neobjavljenih študij pa je zanimanje za ta pristop od leta 1980 naprej hitro naraščalo.
Zlasti v primerjalnem kontekstu (»ali je proizvod A boljši od proizvoda B?«) so se razvile
obsežne in včasih ostre razprave. To je razumljivo, saj imajo alternativni proizvodi običajno
številne svojskosti. Na primer, fluorescentne žarnice imajo daljšo življenjsko dobo in porabijo
manj energije kot tradicionalne z žarilno nitko, vendar pa zahtevajo več materialov in vsebujejo težke kovine. Drugi klasični primer je embalaža za mleko (primerjava stekla, plastike in
kartona).
9
V poznih 1980-ih so začele nastajati inventarizacije življenjskih ciklov energetskih in masnih sistemov proizvodov. Za mnoge proizvode je bilo ugotovljeno, da velik del vplivov na
okolje ne izhaja iz uporabe proizvoda, ampak iz njegove proizvodnje, transporta ali odlaganja.
Postopoma je upoštevanje življenjskega cikla proizvoda ali več različnih alternativnih proizvodov pridobivalo na pomenu. Iz tega izhaja ideja o analizi življenjskega cikla kot »zbiranju in
vrednotenju vtokov in iztokov ter morebitnih okoljskih vplivov sistema proizvoda v celotnem
življenjskem ciklu«
V 1990-ih je Družba za okoljsko toksikologijo in kemijo (Society of Environmental Toxicology
and Chemistry – SETAC) vodila delavnice LCA in opredelila različne stopnje v okviru analize
LCA. Dve leti kasneje je bil okvir LCA postavljen in dodana je bila stopnja »namen in cilji analize«. Tako so bili opredeljeni štirje stebri analize LCA:
namen in cilji analize,
analiza inventarja,
ocena vplivov,
interpretacija.
Kasneje je ISO razvil serije standardov Upravljanje z okoljem, ki so vključevale tehnični
komite, zadolžen za razvoj standarda LCA.
Vrhunec teh prizadevanj je bil prostovoljni mednarodni standard, ki se kot standard
za izvajanje analize LCA uporablja še danes.
Skupaj s priljubljenostjo analiz LCA je
prišla tudi njena bolj ustvarjalna uporaba.
Sedaj smo priča analizam LCA o sežiganju
odpadkov, proizvodnih sistemih, gradbenih
in drugih materialih, turizmu ipd. Če so bile
prejšnje študije omejene na le nekaj kategorij vplivov na okolje (kot so kumulativna uporabe energije in trdni odpadki), pa se sedaj vedno
bolj upoštevajo težavnejši vplivi (npr. biološka raznovrstnost in hrup) in razširitev analiz na
gospodarske in družbene vplive. Nenazadnje smo priča povečanju zahtevnosti osnovnih modelov, od navadne sorazmernosti med aktivnostmi in emisijami ter odnosov med emisijami in
vplivi, do dinamičnih, regionalnih, nelinearnih modelov, ki vključujejo ekonomske ocene, čas
obnove ekosistemov ipd. Opažamo, da so se danes analize LCA razmahnile v mnogih smereh:
v uporabi, obsegu in globini.
10
Zakaj je pomembno izvesti analizo LCA v
skladu s standardom ISO 14040?
Verodostojnost: zagotovilo, da je analiza LCA popolna, izvedena v skladu z ISO
standardi in ponovljiva, ter s tem pomaga uporabnikom do zaupanja v rezultate.
Globalne narave: Čeprav je analiza LCA »posnetek« trenutnega stanja, ima koncept nenehnega izboljšanja in »ozelenitev« globalnega gospodarstva z upravljanjem s trajnostnimi materiali in potrošnjo korenine prav v analizi LCA.
Regionalno sprejetje globalnega standarda: Države po vsem svetu so sprejele
LCA za razvoj platform in podatkov za njihove specifične regije. V okviru Programa Združenih narodov za okolje (United Nations Environment Programme –
UNEP) in Društva za okoljsko toksikologijo in kemijo (Society for Environmental
Toxicology and Chemistry – SETAC) je podana Iniciativa za življenjski cikel, tj.
koncept razmišljanja o življenjskem ciklu z uporabo regionalnih podatkov LCA,
stroških življenjskega cikla in družbeni LCA.
Ekonomija obsega: Raba analize LCA v razvoju in javna izmenjava informacij LCA
za vse zainteresirane uporabnike.
Indikatorji, ki se običajno uporabljajo
v analizi LCA
Metodologija življenjskega cikla zajema vse tri stebre trajnosti: gospodarski, družbeni in
okoljski razvoj. Poročilo Ocena življenjskega cikla: Načela in prakse Agencije za zaščito okolja
Združenih narodov (U.S. Environmental Protection Agency – EPA) določa zbirno tabelo pogosto uporabljenih indikatorjev LCA ter tudi informacije o njihovi uporabi. Nekateri od teh
indikatorjev so podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju:
11
Skupne zahteve po energiji (SZE): Skupna porabljena energija v celotnem življenjskem ciklu pri doseganju funkcijske
enote (vključno z upravljanjem z odpadki na koncu življenjskega cikla).
Skupne zahteve po energiji iz fosilnih
virov: Je podskupina SZE in opisuje
skupno porabljeno energijo na osnovi
fosilnih goriv v celotnem življenjskem
ciklu pri doseganju funkcijske enote
(vključno z upravljanjem z odpadki na
koncu življenjskega cikla). Fosilna goriva
vključujejo premog, nafto in njene derivate, zemeljski plin.
12
Potencial tanjšanja ozonske plasti:
Kategorija, ki odraža relativni vpliv skupnih emisij plinov, ki tanjšajo stratosferski ozon skozi celoten življenjski cikel
proizvoda ali storitve, ki se uporablja
za doseganje funkcijske enote, vključno
z upravljanjem z odpadki na koncu
življenjskega cikla. Stratosferski ozon obstaja kot plast naravno prisotnega plina v
zgornji atmosferi, ki ščiti žive celice pred
preveliko izpostavljenostjo sončnemu
ultravijoličnemu (UV) sevanju; prevelika izpostavljenost UV sevanju lahko
povzroči, na primer, kožnega raka ali
manjši kmetijski pridelek.
Skupne zahteve po obnovljivi energiji:
Je podskupina SZE in opisuje skupno porabljeno energijo iz obnovljivih virov v celotnem življenjskem ciklu pri doseganju
funkcijske enote (vključno z upravljanjem
z odpadki na koncu življenjskega cikla).
Obnovljiva energija vključuje sončno,
fotovoltaično, hidro, vetrno, valovalno in
geotermalno energijo.
Potencial globalnega segrevanja, imenovan tudi ogljični odtis: Je kategorija, ki odraža podnebne spremembe
v določenem časovnem obdobju (običajno 100 let), v smislu skupnih emisij
toplogrednih plinov v zrak (ogljikovega
dioksida (CO2) in drugih ekvivalentov
CO2, kot sta metan (CH4) in di dušikov
oksid (N2O)), skozi celotni življenjski cikel
proizvoda ali storitve, ki se uporablja
za doseganje funkcijske enote, vključno
z upravljanjem z odpadki na koncu
življenjskega cikla.
Potencial acidifikacije: Kategorija, ki
odraža relativni vpliv skupnih emisij kislih
plinov (npr. žveplovi oksidi (SOx), dušikovi
oksidi (NOx), klorovodikova kislina (HCl),
fluorovodikova kislina (HF), amonijak
(NH4)) v zrak, skozi celotni življenjski cikel
proizvoda ali storitve, ki se uporablja za
doseganje funkcijske enote, vključno
z upravljanjem z odpadki na koncu
življenjskega cikla. Usedanje teh emisij
lahko zakisa reke in jezera ter prst in
lahko povzroča korozijo.
Potencial evtrofikacije, je imenovan tudi
potencial nutrifikacije: Kategorija, ki odraža prekomerno rast alg zaradi neposrednega ali posrednega izpusta hranilnih
snovi (spojine, ki vsebujejo fosfor in dušik)
v vodo (jezera, počasi tekoče reke itd.) in
prst skozi celotni življenjski cikel proizvoda
ali storitve, ki se uporablja za doseganje
funkcijske enote, vključno z upravljanjem
z odpadki na koncu življenjskega cikla.
Potencial nastajanja fotokemičnega
ozona: Kategorija, ki odraža relativni vpliv
skupnih emisij hlapnih organskih spojin
(HOS) in dušikovih oksidov skozi celotni življenjski cikel proizvoda ali storitve,
ki se uporablja za doseganje funkcijske
enote, vključno z upravljanjem z odpadki
na koncu življenjskega cikla. Emisije HOS
(ne-metanski ogljikovodiki) reagirajo z
dušikovimi oksidi v prisotnosti sončne
svetlobe in tvorijo ozon (O3) v nižjih plasteh atmosfere (fotokemični smog).
13
Vodni odtis: Opisuje skupno potrebno
vodo skozi celotni življenjski cikel, ki je
potrebna za doseganje funkcijske enote,
vključno z upravljanjem z odpadki na
koncu življenjskega cikla. Pogosto je
razdeljena na svežo vodo in morsko ali
brakično vodo; glede na vir (reka, jezero,
vodnjak, morje).
Ocena toksičnosti za ekosistem in ljudi:
Modeli ocene toksičnosti, kot je model
USEtoxTM, določajo kemijsko specifične
karakteristične faktorje, ki kvantificirajo
vpliv kemijskih emisij na okolje in zdravje
ljudi ter gospodarstvo, tako da ocenijo izpostavljenost in učinek.
Neposredna sprememba uporabe zemljišča: Pomemben indikator, ki je še v razvoju, povezan s spremembo zemljišča iz
njegovega »izvirnega« stanja (gozd, pašnik,
travnik, polje, degradirano zemljišče itd.)
v alternativno stanje za pridelavo kmetijskih ali gozdarskih pridelkov (npr. surovin
za biogorivo) s spremembo emisij toplogrednih plinov in skladiščenjem ogljika na
tem zemljišču.
Posredna sprememba uporabe zemljišča: Pomemben indikator, ki je še v
razvoju, zajema sekundarne spremembe
zemljišč, ki so rezultat primarnih sprememb zemljišč. Primarne spremembe
zemljišč izpodrivajo komercialni pridelek,
ki je posledično pridelan na drugem mestu in vodi do nadaljnjih sprememb iz enega stanja v drugega s spremembo emisij toplogrednih plinov in
skladiščenjem ogljika na tem zemljišču.
14
Kako lahko koristno uporabimo analizo LCA?
Analiza LCA je uporabna za:
podporo pri odločanju in izpostavljanju priložnosti za učinkovitost vzdolž vrednostne verige;
razumevanje industrijskih sistemov, ki so vključeni v proizvodnjo proizvodov ali nudenje
storitev končnim potrošnikom;
optimizacijo industrijskih sistemov z identifikacijo tistih operacij znotraj marketinške verige,
ki imajo največjo možnost za izboljšanje (žarišča);
zagotovilo, da spremembe, narejene za izboljšavo enega dela industrijskega sistema, ne
bodo »preusmerile bremena« s prenosom težav ali ustvarjanjem novih problemov v drugem delu verige;
obveščanje izvajalca analize LCA o kompromisih, ki jih bo potrebno sprejeti; kakšen vpliv
lahko ima določena odločitev na ravnovesje vplivov skozi kategorije okoljskih vplivov; na
primer, implementacija določene tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
lahko povzroči večjo porabo vode;
primerjavo dveh sistemov, ki nudita enako storitev/proizvod kot jo definira funkcijska enota.
Tu je pomembno opozoriti naslednje: razlike med dvema sistemoma; manjše od 10 % so
znotraj tipične napake kvalitetne analize LCA; pomenljive razlike morajo biti mnogo večje;
analiza LCA lahko smiselno primerja samo proizvode ali storitve, ki nudijo enako funkcijsko
enoto; primerjava različnih proizvodov je nesmiselna;
določanje, ali bo investicija v izboljšave v enem delu marketinške verige povzročila kakšno
pomembno izboljšanje skozi celotni življenjski cikel;
primerjalno analizo procesov enega podjetja z industrijskim povprečjem podobnih procesov, da bi identificirali možnosti za izboljšanje;
zagotavljanje podatkov za okoljski odtis, kot je ogljični odtis;
podprtje okoljskih trditev z rezultati analize LCA.
15
Česa ne pričakujemo od analize LCA?
Predstavljajmo si analizo LCA kot »posnetek v času« merjenja okoljskih bremen. Manjši kot
so vplivi skozi življenjski cikel proizvoda ali sistema, manjši je okoljski odtis. Analiza LCA meri
bremena – kaj vstopa (koliko energije in surovin je potrebnih za izdelavo proizvoda) in kaj izstopa (koliko odpadkov, onesnaževalcev vode in emisij v zrak) skozi življenjski cikel proizvoda.
Kaj torej ne moremo pričakovati od analize? Analiza LCA:
ne meri uspešnosti proizvoda ali njegovih delov –
ne pove, ali je analizirani proizvod boljši ali slabši
od drugega proizvoda. Podaja pa vtoke in iztoke v
življenjskem ciklu, ki se pojavijo pri izdelavi proizvoda.
ni povezana z upoštevanjem okoljske zakonodaje. Skladnost z zakonodajo se običajno jemlje kot
izhodiščna osnova, kjer ni zakonsko prekoračenih trdnih odpadkov, ni kršitev standardov o onesnaževanju
zraka ali vode ipd. Analiza LCA predvideva, da merjen
sistem proizvoda izpolnjuje veljavne lokalne, regionalne ali mednarodne okoljske standarde.
običajno ne vključuje investicij v stavbe proizvodnega obrata, kjer je proizvod izdelan. Prav tako ne vključuje energije in odpadkov, ki so povezani s proizvodnjo opreme,
vključno z opremo za proizvodnjo stavb, motornih vozil in industrijskih strojev.
običajno ne vključuje analize kadrovskih potreb ter energije in odpadkov, povezanih z
raziskavami in razvojem.
običajno ne meri priprave stavbnega prostora. Raba energije za ogrevanje, hlajenje in
razsvetljavo proizvodnih objektov je v večini primerov izpuščena iz kalkulacij. Za proizvodne obrate, ki izvajajo toplotno obdelavo ali kako drugače porabijo veliko količino
energije, je poraba energije za pripravo prostorov dokaj majhna v primerjavi s procesno energijo.
praviloma ne zajema tistih materialov (katalizatorjev, pigmentov ali drugih dodatkov),
ki skupno predstavljajo manj kot en utežni odstotek neto procesnih vtokov. Ti manjši
prispevki običajno niso vključeni v oceno, razen če so podatki za njihovo proizvodnjo
dostopni ali če je prisotna domneva, da bo material občutno prispeval k porabljeni
energiji ali vplivom na okolje.
običajno ne daje informacij o neposrednih vplivih zaposlenih. Na primer, prevoz na delo,
poslovna potovanja in odpadki iz prehrane po navadi niso vključeni v analizo LCA.
ne določa, kakšni naj bodo nadaljnji ukrepi. Analiza LCA daje rezultate, ki bodo pomagali
deležnikom sprejeti kar najboljše odločitve, ki bodo temeljile na skrbno ocenjenih kompromisih.
16
Kako se prepričati, da je analiza LCA pravo
orodje za vas?
Če želite preučiti več kot en okoljski ali energijski atribut proizvoda in morate preučiti kompromise glede uvedbe sprememb, ki lahko pomagajo identificirati področja, ki so primerna za
zmanjšanje celotnega okoljskega odtisa sistema proizvoda, je vsekakor smiselno razmišljati o
širšem pristopu v obliki analize LCA.
Analiza LCA je orodje za »analizo sistema«, ki obravnava celoten sistem, ki je potreben za
zagotavljanje storitev (predvsem z uporabo proizvodov) končnim uporabnikom (potrošnikom
in organizacijam). Upošteva lahko več stopenj življenjskega cikla, procesnih enot in tokov, na
primer:
vtoke in iztoke v glavni veji proizvodnje/obdelave,
distribucijo/transport,
uporabo in vzdrževanje proizvodov,
odstranjevanje procesnih odpadkov in proizvodov,
predelava rabljenih proizvodov
(vključno s ponovno uporabo, recikliranjem in energetsko predelavo),
proizvodnjo pomožnih materialov,
proizvodnjo, vzdrževanje in razgradnjo investicijske opreme,
dodatne operacije, kot sta razsvetljava in ogrevanje,
druge vidike, povezane z oceno vplivov (če obstajajo).
17
Koristno je sistem opisati z uporabo diagrama procesnih tokov, ki kaže procesne enote in
njihove medsebojne odnose. Osnovni diagram poteka kaže, katere specifične procesne enote
preučevanega sistema so vključene v vsaki fazi življenjskega cikla. Primer takega diagrama
prikazuje slika 3.
Slika 3: Primer poenostavljenega procesnega diagrama proizvoda iz aluminija s prikazom
posameznih procesnih stopenj za faze življenjskega cikla.
18
Analiza LCA in njeni rezultati morajo biti podani glede na »funkcijsko enoto«. Standard ISO
definira funkcijsko enoto kot kvantificirano delovanje sistema proizvoda, ki se uporablja kot
referenčna enota v analizi LCA.
O funkcijski enoti lahko razmišljamo tudi kot o enakovredni meritvi ali »funkciji«, ki bo srce
analize LCA. Je tisto, kar omogoča primerjavo raznolikih stvari z namenom prepoznavanja
kompromisov. Na primer:
1 liter mleka, ki je na voljo v supermarketu v Mariboru.
1 m2 preproge, ki jo je mogoče reciklirati, je odporna proti madežem, ima življenjsko
dobo 10 let in je primerna za hodnik med pisarnami, ki je podvržen veliki obrabi.
Analiza LCA ima celosten pregled nad izvajanjem storitev z merjenjem vtokov in iztokov,
vseh operacijskih enot, da zagotovi storitve končnemu potrošniku. Vtoki vključujejo surovine,
komponente in energijo, iztoki pa proizvode, stranske produkte in odpadke. Ti materialni in
energijski tokovi potekajo tako gor vodno v smeri proti potrošniku kot tudi dol vodno v smeri
s tokom (npr. upravljanje z odpadki) in so v analizi zbrani v smislu funkcijske enote. Analiza
LCA se po definiciji ne osredotoča na en okoljski parameter, ampak preučuje vse pomembne
vidike.
Analize LCA zaradi celovite narave morda niso najboljše orodje za oceno ene same operacije znotraj industrijskega sistema ali za vidik tveganja uporabe proizvoda. Slika 4 prikazuje,
da je analiza LCA eno od mnogih orodij, ki jih je potrebno upoštevati pri celostnem procesu
odločanja. V takih primerih so namesto analiz LCA priporočljive ocene tveganja ali okoljskih
parametrov in ocene tveganja proizvoda za specifično območje. Analize LCA so uporabne za
identifikacijo večjih sistemskih vplivov na podjetje in okolje.
Podjetja včasih želijo razviti inventarje za model od vrat do vrat za podporo pri analizi LCA
za širšo branžo. Na primer, proizvajalci plastičnih smol želijo razviti potrebne podatke za analizo LCA smole za model od zibelke do vrat. Ponavljanje teh analiz lahko zagotovi sledilne sisteme za okoljske programe tako na ravni podjetij, kot tudi na ravni industrije.
Slika 4: Celostni proces odločanja, vključno z analizo LCA.
19
Prednosti analize LCA
Analitična metoda, ki temelji na podatkih.
Upošteva celoten življenjski cikel
proizvoda ali procesa.
Poudarja kompromise.
Različne razpoložljive metode za oceno vplivov naredijo orodje robustno z
upoštevanjem različnih perspektiv.
Prilagodljivo orodje.
Podpira proces odločanja.
Omejitve analize LCA
Zahteva dosti podatkov.
Pogled posnetka – ne upošteva
sprememb v času.
Zagotavlja vhodne podatke za sprejemanje odločitev, ne pa dokončnega
odgovora (zaradi sprejetih kompromisov).
Ne more izračunati vplivov za področja, za katera numerični modeli ne
obstajajo.
Ni absolutne znanstvene osnove za
združevanje rezultatov analize LCA
na en skupen rezultat ali indeks.
Obstajajo pa metode združevanja,
ki so uporabne za normalizacijo in
ponderiranje okoljskih rezultatov.
Pristopi k analizi LCA
Pristopi k analizi LCA lahko prispevajo k
varovanju okolja in trajnostnemu razvoju ter
s tem pomagajo premagovati globalne izzive.
Slika 5 prikazuje ponavljajočo se naravo procesa izboljšanja proizvoda, ki ga pri uvajanju
proizvoda na trg uporablja večina industrij.
Torej katero »vrsto« pristopa k življenjskemu
ciklu izbrati? Začnemo z najenostavnejšimi
vprašanji:
Kaj želimo doseči z analizo LCA?
Na katera vprašanja želimo odgovoriti?
Katere odločitve želimo podpreti?
Kdo bo prebral analizo LCA?
Kdo bo uporabljal rezultate?
20
Slika 5: Izboljšanje proizvoda – ponavljajoč
se proces.
V nadaljevanju obravnavamo različne tipe
analiz in orodij, ki izhajajo iz analize LCA.
Odvisno od zgoraj navedenih petih vprašanj,
bo morda potrebno izvesti več analiz, ki
vključujejo LCA. Te lahko segajo od področne
ali pregledne analize LCA za tiste, ki želijo
»grob prvi pregled« kompromisov, do popolne analize LCA, ki lahko primerja različne sisteme proizvoda.
Področne, pregledne in
poenostavljene analize LCA
Morda se prvič srečujete z analizo LCA
in želite dobiti idejo o ključnih obremenitev
(energija, zrak, voda, trdni odpadki) skozi
celotni življenjski cikel sistema proizvoda,
ki vam lahko nudi najboljšo priložnost za
izboljšanje in zmanjšanje okoljskega odtisa
proizvoda. Pregledna in področna analiza
LCA sta grobi in hitro pripravljeni analizi z veliko predpostavkami in uporabo približnih/
nadomestnih podatkov za določanje celotnega (smernega) pokazatelja rezultatov,
pričakovanih od analize, ki uporabi celotno
metodologijo LCA. Poenostavljena analiza
LCA uporablja specifične in definirane poenostavitve, da pride do popolnejšega, toda
ne tako natančnega rezultata kot popolna
analiza LCA.
Obsežna, popolna analiza LCA
Če želite ne le določiti energijo, surovine in
emisije (zrak, voda, odpadki) glede okoljskih
vplivov življenjskega cikla, temveč izvesti
popolno analizo vplivov teh vtokov in iztokov
energije in materialov z ocenitvijo podnebnih sprememb, acidifikacije, fotokemičnega
smoga ali izčrpavanja fosilnih goriv, bi morali
izvesti popolno analizo LCA v skladu s standardi
ISO 14040. »Popolna analiza LCA« je vedno
analiza »od zibelke do groba« ali »od zibelke do zibelke« in vedno temelji na definirani
enoti storitve (funkcijski enoti).
Primerjava proizvodov
Standardi ISO 14040 so bili razviti s predvidevanjem, da bodo analize LCA izvedene
za primerjavo proizvodov ali sistemov in
da bodo iz teh analiz LCA verjetno izhajale
okoljske trditve. Če boste izvedli »primerjalno oceno LCA«, se seznanite z zahtevami ISO
standardov, ki vključujejo:
identifikacijo vseh interesnih skupin v
zgodnji fazi procesa,
uporabo zunanje presoje (strokovni
pregled) skozi proces, vključno z obravnavanjem pripomb, ki se pojavijo pri
strokovnem pregledu, in
izdelavo popolne analize LCA (brez
zaupnih podatkov), javno dostopne
vsem deležnikom (ne samo povzetki
posameznih rezultatov).
Upoštevanje teh pravil nam lahko pomaga
izvesti primerjalno analizo LCA, ki bo zagotovila informacije, ki jih lahko tako kritiki kot zagovorniki naše analize ponovijo ali pa ovržejo.
21
Atribucijska in posledična analiza LCA
Atribucijska analiza LCA odgovori na vprašanje »Kakšne so skupne emisije procesnih in
materialnih tokov, uporabljenih v življenjskem
ciklu (proizvodnja, uporaba in odstranjevanje)
proizvoda, na sedanji stopnji proizvodnje?«,
posledična analiza LCA pa poskuša odgovoriti
na vprašanje: »Kakšna je sprememba (pozitivna ali negativna) v skupnih emisijah, ki izvira iz
marginalne spremembe stopnje proizvodnje
(in uporabe ter odstranjevanja) proizvoda«?
Orodja za komuniciranje
o rezultatih analize LCA
Okoljske izjave proizvodov
Standard ISO 14025, ki je osnova za Okoljske izjave proizvodov (OIP), ima korenine v tradicionalnih analizah LCA. OIP je deklaracija, ki razkriva okoljsko učinkovitost proizvoda ali storitve
v celotnem življenjskem ciklu. OIP ni trditev o okoljski večvrednosti (ne smemo je zamenjevati
s primerjalno analizo LCA) in je znana tudi kot Okoljska deklaracija tipa III ali Eko oznaka tipa III.
Zakaj bi nas OIP morale zanimati? Več držav, kot je Francija, zahteva izdelavo OIP. V Združenih
državah je predvidena zakonodaja za ogljični odtis, ki je del OIP. OIP temeljijo na analizi LCA in
bodo vsebovale povzetek nekaterih ključnih rezultatov analize LCA (ogljični odtis, acidifikacija,
izčrpavanje fosilnih goriv in drugih virov: tako imenovano abiotsko izčrpavanje, globalno segrevanje) skupaj z drugimi okoljskimi komponentami – vsebnost recikliranih snovi, energije,
izjave »brez vsebnosti kemikalij« in verjetno logotip (če gre za podjetje).
Pravila za kategorije proizvodov
Predpogoj za izvedbo OIP je vzpostavitev Pravil za kategorije proizvodov (PKP) za posamezen proizvod ali sistem,
skladno s standardom ISO 14025.
Razvoj PKP zajema izbiro zainteresiranih strokovnjakov,
ki predstavljajo dotične industrije in druge interesne skupine. PKP so bila pred kratkim razvita za živilske proizvode,
izolacijske proizvode in avtomobilske dele.
22
PKP naj bi bila vodnik »kako« izvajati bodoče analize LCA, ki so namenjene podpori priprave
OIP, specifične za zadevni sektor ali proizvod. Namen je določiti nekatera jasna in ponovljiva
»temeljna pravila« o tem, kaj mora vsebovati področje delovanja analize LCA in kako je analiza
LCA izvedena, da lahko vsakdo, ki pripravlja OIP za svoj proizvod, izvede analizo LCA na kontroliran in dosleden način. PKP so pregledana s strani neodvisnih strokovnjakov in »upravljalec
programa« upravlja s shemo OIP in povezanimi PKP. Vsaka OIP, ki temelji na PKP, je validirana
v okviru sheme (po navadi z zunanjo presojo in verifikacijo) in ko dobi potrdilo, lahko OIP postane dostopna kot registrirani OIP proizvod tega proizvajalca.
Vodni odtis
Namen omrežja vodnega odtisa (www.waterfootprint.org) je spodbujanje prehoda na
trajnostno, pravično in učinkovito rabo virov
sveže vode po vsem svetu s pospeševanjem
koncepta »vodnega odtisa«, povečanjem
ozaveščenosti glede »vodnega odtisa« med
skupnostmi, vladami in podjetji ter spodbujanjem upravljanja z vodami na način, ki
zmanjšuje negativne okoljske in družbene
vplive rabe vode.
Ocena rabe vode znotraj ocene življenjskega cikla iz Iniciative življenjskega cikla
UNEP/SETAC cilja k pripravi skladnega okvirja, znotraj katerega se merijo in primerjajo
okoljska učinkovitost proizvodov in operacij
v smislu porabe sveže vode ter povezane
okoljske posledice. Standard ISO 14046:
2014 – Vodni odtis se osredotoča na:
pogoje in definicije,
popis voda in osnovne izračune vodnih
tokov,
oceno vpliva na vodo in zahteve za profil
vodnega odtisa,
poročanje in kritični pregled.
23
Ogljični odtis
Ogljični odtis je indikator podnebnih sprememb, ki se izračuna s popolno analizo LCA.
Predstavlja vsoto vseh emisij toplogrednih
plinov (ogljikov dioksid, metan, didušikov
oksid in drugi toplogredni plini) skozi celotni življenjski cikel, ki izhajajo iz proizvodnje,
uporabe in upravljanja z odpadki na koncu življenjskega cikla proizvoda. Obstajajo
specifični standardi za ogljični odtis, ki temeljijo na standardih za analizo LCA:
Britanska institucija za standarde (The
British Standards Institution – BSI) je
oktobra 2008 razvila PAS 2050, oktobra 2011 je bil popravljen. PAS 2050 že
uporablja veliko podjetij po vsem svetu.
WRI/WBCSD je razvil GHG Protokol, ki
ga je leta 2010 testiralo 60 podjetij in je
bil izdan oktobra 2011.
ISO 14067: 2013 – Ogljični odtis za
proizvode.
Vsi trije standardi vsebujejo zahteve in
smernice za sprejemanje odločitev, ko se
izvaja analiza ogljičnega odtisa. Odločitve
vključujejo vprašanja analize LCA, kot so
definicija cilja in področje delovanja, strategije zbiranja podatkov, določitev mej in
poročanje. Poleg tega ti standardi nudijo
zahteve za specifična pomembna vprašanja
glede ogljičnega odtisa, vključno s spremembo uporabe zemljišč, skladiščenjem ogljika,
biogenimi emisijami ogljika, spremembo
ogljika v tleh, oceno časovnega okvirja in
zeleno električno energijo.
Ogljična analiza LCA in preprečene emisije:
Ogljična analiza LCA (Carbon LCA ali cLCA) je metodologija, ki jo uporablja Japonsko
združenje kemijske industrije (Japan Chemical Industry Association) za komunikacijo o
ogljičnem odtisu proizvoda na način, ki pokaže emisije, preprečene z uporabo kemijskih
proizvodov.
Mednarodne organizacije, kot sta WBCSD in WRI, ter tudi nacionalna združenja,
so prepoznala potrebo po vzpostavitvi enotno priznanih »meril«, ki omogočajo
razvoj splošne metode in standarda za (kemijsko) industrijo za izračun
»preprečenih emisij«, ki jih lahko realizira (kemijski) proizvod ali tehnologija.
Ta metodologija je enakovredna razliki med ogljičnimi emisijami dveh različnih
alternativ za dosego enake koristi za uporabnika.
Ko bodo razviti soglasni kriteriji za preprečene emisije, bo to še eno merilno
orodje skupaj s tradicionalnimi analizami LCA.
24
Ključni vidiki analize LCA:
Dostopnost, kvaliteta in viri podatkov
Podatki za analizo LCA so lahko zbrani na izvoru;
podjetje lahko uporabi lastne podatke (primarni podatki), lahko pa je analiza bolj splošna in se uporabijo javni ali kupljeni podatki (sekundarni podatki).
V vseh analizah LCA morajo biti upoštevane tudi
zahteve za kvaliteto podatkov na ravni podrobnosti, ki
je odvisna od cilja in področja obravnave analize LCA:
Natančnost: merjenje variabilnosti podatkovnih
vrednosti za vsako izraženo kategorijo (npr. varianca).
Popolnost: odstotek lokacij, ki poročajo o primarnih podatkih glede na potencialno število podatkov vseh obstoječih lokacij v procesni enoti.
Reprezentativnost: kvalitativna ocena stopnje, do katere nabor podatkov odraža resnično
popu- lacijo interesov (npr. geografsko pokritost, časovno periodo in tehnološko pokritost).
Ocena časa v procesu zbiranja podatkov: proces zbiranja primarnih podatkov je po navadi
najbolj zamuden del analize LCA. Za natančnost
analize LCA je pomembno najti pravo ravnovesje med porabljenim časom in viri, da bi dobili
najbolj ustrezne informacije za pomoč v procesu odločanja.
Doslednost: kvalitativna ocena, kako enakomerno se metodologije analize LCA uporablja v
različnih komponentah analize.
Ponovljivost: kvalitativna ocena obsega, do katerega informacije o metodologiji in podatkovnih vrednostih omogočajo neodvisnemu izvajalcu ponoviti rezultate, ki so izkazani v analizi
LCA.
Kadar se analiza LCA uporablja za podporo primerjalne trditve, ki je razkrita javnosti, je priporočljivo, da
so vse podatkovne zahteve opisane zgoraj, vključene
v analizo LCA. Poleg tega je potrebno pozornost nameniti tudi podatkovni negotovosti. Slika 6 prikazuje
procesne stopnje in okoljske vplive, ki so vključeni v
celovito analizo LCA.
Slika 6: Analiza LCA:
Celostna ocena okoljskega delovanja.
25
Strokovno znanje in zahteve
za izvedbo analize LCA
Ko potrebujemo izračun dohodnine, pogosto najamemo računovodjo, da nas vodi skozi zakonike. Ko potrebujemo medicinsko pomoč, poiščemo usposobljenega zdravnika za
zdravljenje naše bolezni. Kam se torej obrnemo, če smo novinec v analizi LCA? Seveda na
strokovnjaka za analizo LCA, ki je dobro seznanjen s tovrstno analizo.
Od vzpostavitve eko-profila v poznih 1960-ih (zdaj znanega kot inventarizacijski podatki
življenjskega cikla ali »life cycle inventory data») je postalo področje podatkovnih baz LCA zelo
obsežno. Kaj to pomeni za vas, ki prvič izvajate analizo LCA? Da se lahko osredotočite na uporabo analize LCA – kaj se želite naučiti, primerjati ali prikazati skozi analizo LCA.
Programska oprema za analize LCA temelji na podlagi dolgoletnih procesov in podatkov.
Danes so na voljo podatkovne baze, metode ocenjevanja vplivov in programska orodja za
analize LCA – strokovnjak za analize LCA vam lahko pomaga pri sprejemanju pravih odločitev
za vaše potrebe.
Nasvet tistim, ki razmišljajo o prvi analizi LCA
Vedeti morate, kaj želite.
Posvetujte se s strokovnjakom za analizo življenjskega cikla.
Uporabljajte vire iz regionalnih centrov življenjskega cikla, kot je Brazilsko
združenje za življenjski cikel (ABCV – Brazilian Association for Life Cycle),
Ameriški center za oceno življenjskega cikla (ACLCA – American Center for Life
Cycle Assessment) in Evropska platforma za razmišljanje o življenjskem ciklu
(European Platform on Life Cycle Thinking).
Vprašajte svojega morebitnega strokovnjaka za življenjski cikel, ali je seznanjen
z analizo LCA in sledi seriji standardov ISO 14040 in/ali drugim dobrim praksam,
npr. ILCD. Pojasni naj, kako bo sledil štirim stebrom analize LCA.
26
Uporaba in komuniciranje
rezultatov analize LCA
Analiza LCA ima potencial, da zagotovi nov model za predpise, ki temeljijo na celostnem pogledu okoljskih vplivov, in se ne osredotočajo samo na kemijsko upravljanje tveganj. Iterativni proces LCA, skupaj z dejstvom, da meri in tehta več parametrov – energijo,
surovine, odpadne vode, vplive – zagotavlja močno orodje.
Rezultat analize LCA je v veliki meri odvisen od ljudi, ki so vpleteni v analizo – vas, vaših kolegov, svetovalca za LCA – in kako ste zmožni sodelovati.
Na globalni ravni so se mnoge organizacije iz zasebnega in javnega sektorja (med drugim
multinacionalke, majhna in srednje velika podjetja, mesta, regionalne vlade) zavezale k
izboljšanju svoje družbene in okoljske učinkovitosti s sprejetjem pristopov življenjskega cikla.
Mnogi posamezniki pri sprejemanju odločitev o nakupu uporabljajo informacije, ki so na voljo
v trgovinah in na spletu.
Kaj morate upoštevati preden izvedete analizo LCA in dokončno uporabite rezultate?
Bodite čim bolj natančni – uporabite najnovejše podatke (primarne podatke, ki jih morate
zbrati, ali podatkovne baze, ki so pomembne za vašo regijo ali procese).
Namen in cilji – poskrbite, da boste poznali meje analize LCA.
»Smeti noter = smeti ven« – ne ubirajte bližnjic. Celovita kakovost in zbiranje podatkov na
začetku pomeni dober reprezentativni rezultat za končno poročilo.
Komuniciranje – analiza LCA lahko pomaga pri utemeljitvi trditev; trditve o okoljski
učinkovitosti proizvoda ali sistema; trditve o primerjavi. Zapomnite si, da »zeleno pranje«
in »pobiranje češenj na vrhu drevesa« na podlagi izbranih rezultatov analize LCA, medtem
ko ne razkrijete vsega, vodi v neučinkovito in potencialno neetično komunikacijo.
Zeleno trženje – pazite na »zeleno pranje«. Ne uporabljajte rezultatov izven konteksta,
bodite transparentni in poskrbite, da bo vaše okoljske trditve mogoče utemeljiti.
Analiza LCA je zaveza – ustrezni interni viri (inženirji, menedžerji/operaterji procesov in
povezave do dobaviteljev) bodo morali pomagati izvajalcu analize LCA pri izgradnji zanesljivih podatkovnih baz za vaš proces in sistem. Ne pozabite, da analiza LCA ni ravno pristop
»prilagodi-in-pozabi«. Močna in predana povezanost med stranko in izvajalcem analize je
najboljši način, da pridemo do visoko kakovostnih, relevantnih in koristnih analiz LCA.
Verjamemo, da je lahko prehod na trajnostno gospodarstvo uspešno dosežen le tedaj, če
odločitve temeljijo na trdnih, znanstvenih informacijah. Če želimo, da bo zeleno gospodarstvo
prineslo potrebne spremembe za zagotovitev
prihodnosti na Zemlji, mora biti odločanje o
trajnostnih proizvodih, investicijah in politiki
usklajeno z uporabo razmišljanja o življenjskem
ciklu in operacionalizirano skozi upravljanje,
pristope in orodja življenjskega cikla.
27
Pomembnost zunanje presoje (strokovnega pregleda)
Za interne analize LCA so zunanje presoje neobvezne, vendar priporočene. Če pa je
analiza razvita za izdelavo primerjalne trditve, ki bo kasneje razkrita javnosti, mora biti
zunanja presoja opravljena v skladu s standardom ISO 14040:2006, 7.3.
Namen zunanje presoje je preveriti, ali analiza LCA izpolnjuje zahteve Mednarodnega standarda za metodologijo, zahteve glede podatkov in poročanja, da zagotovimo
veljavnost rezultatov. Zato je pomembno, da razumemo cilje analize LCA, določimo kaj
mora biti vključeno v fazo določanja namena in ciljev in ali je bila analiza predmet formalne zunanje presoje v skladu z ISO 14040/44. Ključni vidiki, na katere se bo osredotočil
presojevalec in o njih poročal, so preglednost in popolnost analize ter skladnost z navedenim ciljem in področjem delovanja (poročilo zunanje presoje mora biti na voljo
zraven poročila LCA v skladu z ISO standardi).
Postopek pregleda se lahko izvaja kot:
Enostopenjski postopek (podatki so pregledani in potrjeni na koncu analize).
Tekoči postopek (npr. podatki so pregledani v treh različnih stopnjah procesa – namen in cilji, LCI in LCA – in potrjeni na koncu, da se zagotovi točnost in preglednost).
Komisijo za zunanjo presojo običajno sestavljata dva ali trije strokovnjaki in jo vodi tisti, ki
izdela poročilo o strokovnem pregledu. Komisija
bi morala vključiti tudi druge interesne skupine,
ki jih zadevajo zaključki analize LCA, kot so vladne
agencije, nevladne organizacije ali konkurenti.
Zaključek
Ta kratka brošura je zasnovana kot pomoč vodilnim v podjetjih in
širši javnosti pri izobraževanju glede življenjskega cikla in kako oz.
kdaj naj izvedejo popolno oceno življenjskega cikla.
Brošura bralcu zagotavlja dovolj informacij o prednostih razmišljanja
o življenjskem ciklu (upošteva okoljske, družbene in gospodarske vplive
proizvoda skozi celoten življenjski cikel) in podaja ravno prav podrobnosti o tem, kako vedeti, če in kdaj je čas za izvedbo analize LCA.
Upamo, da vam bo brošura pomagala pri izboru vrste analize LCA in
povezanih orodij za analize in sprejemanje dobrih trajnostnih odločitev
na podlagi najnovejših informacij in metod, predstavljenih v brošuri.
28
ISBN 978-961-248-470-5
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj
Befektetés a jövőbe
A projekt az Európai Unió támogatásával, az Európai
Regionális Fejlesztési Alap társfinanszírozásával valósul meg
29