1. No category

glasilo KS Duplica
brezplačen izvod
september 2010
Prejmejo vsa gospodinjstva Krajevne skupnosti Duplica.
2010
13 let nemoči
Zeleno mesto je moj dom
Šola s certifikatom kakovosti
Jehovove priče
Akcija Očistimo Slovenijo
9 vprašanj 9 odgovorov
Darilo krajanom: plakat panoramskega pogleda na Duplico
Kazalo
4
13 let nemoči
5
Brez cilja so vse poti prave
7
8
5
Šolsko kulturno-umetniško društvo
Verine zvezdice
8
VVZ Antona Medveda
Zeleno mesto je moj dom
12 Osnovna šola Marije Vere:
-Šola s certifikatom kakovosti
-Državni prvaki v malem nogometu
-Radio RAM
-Pollen - Fibonacci
-Primož Suhodolčan
-Manica Janežič Ambrožič
-Mednarodna videokonferenca
-Nagrajeni na natečaju
-Insieme di nuovo
-Mladi raziskovalci
14
20 Kinološko društvo Duplica
21 Teniško društvo
21 Šahovski turnir KS Duplica
22
22 Jehovove priče
24 Čistilna akcija letos na Duplici v okviru akcije
24
Očistimo Slovenijo
25 Čistilna akcija OŠ Marije Vere
26 9vprašanj 9 odgovorov
31 Revščina
32 Sally
34 Zastopnik pravic oseb
na podoročju duševnega zdravja
2 | Dupličan
Odgovorni in glavni urednik: Špela Ašenberger
Uredniški odbor: Jožica Senica Zabret, Andrej Pirnat,
Milena Marinič, Bogdan Pogačar, Irena Sabljakovič,
Miro Suhadolčan, Miran Čas, Alojz Kahne, Dragica Požek
Lektoriranje: Špela Ašenberger
Grafično oblikovanje: G-Studio
Tisk: Tiskarna Vovk
Fotografija na naslovnici: Aeroklub Duplica Kamnik
Naklada: 1.750 izvodov
Duplica, september 2010
Nagovor predsednika Sveta KS Duplica
Spoštovane krajanke in krajani!
Kljub poletnem času smo se odločili izdati drugo številko Dupličana. V njej smo zajeli aktualno dogajanje in novosti na območju
KS Duplica.
Zadnjikrat vas nagovarjam kot predsednik Sveta Krajevne skupnosti Duplica. Z oktobrom se svetu KS izteče mandat, v katerem
smo se trudili, da bi izboljšali kvaliteto prostora, v katerem delamo,
živimo in preživljamo prosti čas. Realno gledano smo uspeli uresničiti dobršen del zastavljenih ciljev.
Seveda pa ne moremo mimo nenormalnega onesnaževanja življenjskega okolja, ki smo mu priča zadnjih 13 let. Kljub premišljenem in usklajenem delovanjem civilne družbe in lokalne skupnosti
pa poleg posameznih uspehov končnega cilja še vedno nismo dosegli. Velik problem je tudi naraščanje motenj javnega reda in miru
ter povečanje kaznivih dejanj. Slednji problem je precej velik in v
kolikor si bomo še naprej zatiskali oči, se bo le-ta samo še razraščal.
Čas, ki sem ga preživel kot član Sveta in v zadnjem mandatu kot
predsednik Sveta KS Duplica, mi bo ostal v lepem spominu, predvsem pa sem se v tej funkciji izoblikoval v bolj odločnega človeka,
pri katerem ima največjo vrednost moč argumenta. Bakovnik in
Duplica sta v zadnjem mandatu v primerjavi s prejšnjimi pridobili največ na področju javne infrastrukture (ceste, kolesarske steze,
pločniki, javne razsvetljave, mestne opreme, obnove vodovoda). S
svojimi sodelavci smo nadaljevali delo naših predhodnikov predvsem pri skrbi za ''GOZDNI PARK DUPLICA'', za nastanek katerega imata največ zaslug Miran Čas in Franc Orešnik ter njuni
takratni sodelavci.
Kljub temu da odhajam s
funkcije predsednika in člana
Sveta KS Duplica, smo s sodelavci zastavili vizijo nekaterih
projektov, ki jih bodo lahko
oblikovali in dokončali v naslednji sestavi Sveta KS Duplica.
Med te lahko štejemo nadaljevanje izdajanje glasila, ki ga imate
pred seboj, predvsem pa izgradnjo ''Medgeneracijskega centra
Duplica'', ki naj bi ga Občina
Kamnik in KS Duplica v prihodnjih letih zgradili na območju OŠ Marije Vere. Ta naj bi služil za
delovanje društev, druženje, izobraževanje in podobno. KS Duplica je za omenjeni projekt naročila izdelavo idejne zasnove, ki bo
osnova za zagotovitev finančne konstrukcije projekta in izdelavo
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V prihodnjem mandatu je potrebno zgraditi tudi otroški igrišči z igrali za najmlajše na
območjih Jakopičeve ulice in ob novi povezovalni cesti B31.
Ob tej priložnosti bi rad zahvalil vsem svojim sodelavcem, ki so
sooblikovali delovanje sveta KS Duplica, Dragici Požek za nesebično pomoč pri vodenju KS Duplica in navsezadnje VAM, ki ste s
svojimi predlogi usmerjali naše delo.
Vsaka zgodba ima svoj začetek, nima pa vsaka, tako kot naša,
srečnega konca.
Bogdan Pogačar,
Uredništvo, KS Duplica
Spoštovani bralec!
Zaradi spletne izdaje glasila, ki ga lahko najdete na spletni strani KS Duplica, in racionalizacije stroškov vas prosim, da izpolnite
prijavnico, če želite še naprej prejemati brezplačno tiskano obliko Dupličana, kot jo imate sedaj pred sabo. Nekateri imate namreč raje
spletno obliko.
Torej, če želite še naprej brezplačno prejemati Dupličana, prosim izpolnite spodnjo prijavnico in jo prinesite v tajništvo krajevne
skupnosti ali pošljite na naslov Jakopičeva 11, 1241 Kamnik ali pošljite e-pošto s svojimi podatki (ime, priimkek in naslov ter pripis,
da želite prejemati brezplačen izvod Dupličana) na elektronski naslov: bogdan.pogacar@yahoo.com
Bogdan Pogačar,
Uredništvo, KS Duplica
PRIJAVNICA
Ime in priimek:
Naslov:
DA (obkrožite), želim prejemati brezplačen izvod Dupličana na zgornji naslov.
Duplica,
(datum) Podpis:
Dupličan | 3
Aktualno
Bogdan Pogačar
13 let
nemoči
Duplica 27.03.2010
Direktiva Evropske Unije je od držav članic zahtevala, da do 30.
oktobra 2007 izdajo nova dovoljenja ali ponovno preučijo in po
potrebi obnovijo obstoječa dovoljenja za vse industrijske obrate, ki
so začeli delovati pred 30. oktobrom 1999.
Slovenija je le ena izmed šestih držav, ki ne spoštuje direktive EU o
celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, zato se bo
morala zagovarjati pred Sodiščem Evropske skupnosti. Grozi pa ji kazen 80 mio evrov, ki jih bo država poravnala v naslednjih štirih letih.
Glede na to, da imajo prebivalci južnega predela občine Kamnik
(Perovo, Bakovnik, Šmarca, Volčji Potok, Duplica) redne upravičene pomisleke na kakovost zraka, ki ga dihajo in je del njihovega
vsakdana, mi je tako brezbrižno delovanje države nedojemljivo.
Dejstvo je, da živimo v gosto poseljenem območju in v neposredni bližini industrijskih obratov, ki obremenjujejo zrak z izpusti
z naslova svoje dejavnosti. Seveda so to podjetja, ki tu delujejo že
več let, in jih ni moč preseliti drugam, vendar je potrebno storiti
vse za zmanjšanje izpustov v zrak. Ne gre samo za zdravje najbolj
ogroženih skupin, kot so to otroci in ostareli, gre tudi za zmanjšanje
vrednosti premičnin in nepremičnin na tem območju.
Najbolj boleč trn v peti nam je ''okolju prijazno'' delovanje kurilne naprave na lesno biomaso podjetja Tisa d.o.o., ki nam že 13 let
onemogoča kakovostno življenje.
V letu 2008, kot je javnosti verjetno znano, je KS Duplica podprla posameznike s prvopodpisanim Francem Orešnikom, ki so na
upravnem sodišču izpodbijali izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
za omenjeno kurilno napravo. Upravno sodišče je razsodilo tožnikom v prid in odpravilo okoljevarstveno dovoljenje ter njegovo
izdajo predalo v odločanje prvostopenjskem organu, ki je v tem
primeru Agencija RS za okolje (ARSO) pri Ministrstvu za okolje.
KS Duplica je takoj po odpravi dovoljenja s tem seznanila Inšpek4 | Dupličan
torat za okolje RS in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek
Travnik, ki nam je v odzivu zagotovila spremljanje postopkov izdaje dovoljenja.
Od januarja 2009 pa je na področju zakonodaje prišlo do sprememb v zvezi z obratovalnim in trajnim monitoringom izpustov v
zrak. Ker do danes naprava še ni pridobila novega okoljevarstvenega dovoljenja, je pa v postopku pridobivanja, ne moremo trditi, da
deluje protizakonito, vsekakor pa deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja. Kot sem omenil, o njegovi izdaji odloča ARSO, ki o tem
že več kot leto vodi postopek in s tem prevzema odgovornost za še
vnaprejšnje onesnaževanje zraka v naši okolici. Kakršna koli že bo
odločitev Agencije za okolje o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja,
je boljša, kot je sedanje stanje. V okoljevarstvenem dovoljenju bo
namreč tudi določba o trajnem monitoringu emisij v zrak, s čimer
bomo prebivalci dosegli našo zahtevo o stalnem merjenju emisij na
samem izvoru. V kolikor do izdaje ne bo prišlo, bo naprava morala
prenehati obratovati. Osebno v slednji scenarij ne verjamem, ker se
država zaveda, da bi z ustavitvijo takšnih naprav, ki jih uvršča med
zelene vire energije, poslabšala razmerje tako imenovanih zelenih
virov energije.
Vse podobne naprave bodo po Pravilniku o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (UL št. 105,
7. 11. 2008) morale izvajati trajen in stalen monitoring na samem
izvoru, ki bo dal jasen odgovor o prekomernih onesnaževalcih zraka in okolja nasploh.
Žalostno je, da moramo v Sloveniji vedno zadovoljevati le minimumu norm, čeprav je napredek v presežnikih in ne v zadovoljevanju minimalnih potreb. Po tej logiki ne potrebujemo stadionov,
povezovalnih cest in podobno. n
Aktualno
Bogdan Pogačar
Brez cilja
so vse poti prave
Povezovalka dobiva končno podobo.
V zadnjem času območje Duplice spominja na eno samo gradbišče. V južnem predelu na meji s Šmarco se gradi krožišče, na območju bivše deponije lesa v Stolu gradbeniki pospešeno gradijo nov trgovinski kompleks z vso pripadajočo infrastrukturo, ob Ljubljanski
cesti Komunalno podjetje gradi nov vodovod, ki bo nadomestil,
stare salonitne cevi, med Ljubljansko cesto in obvoznico pa nova
povezovalna cesta dobiva vse bolj končno podobo. Človek bi dobil
občutek, da se nahajamo v dobi neizmernega razvoja in razmaha
tukajšnje družbe. Vendar vsak tak poseg v prostor prinaša pozitivne
in negativne posledice, torej je odvisno od potreb prebivalcev za
kakšno ceno so še pripravljeni na razvoj in zadovoljevanje potreb.
Če izhajamo iz potreb, je potrebno omeniti, da je pomembno
graditi tisto infrastrukturo, ki služi širšemu krogu prebivalcev in
ne samo za omogočanje peščici posameznikov, da oplemenitijo
vrednost njihovih nepremičnin, ki ležijo ob tovrstni novo zgrajeni
infrastrukturi. Torej povezovalna cesta B31 je vsekakor dobrodošla za krajane Duplice, se pa poraja vprašanje, ali investicija, ki se
meri v vrednosti več milijonov evrov, prinaša prometno razbremenitev in dodano vrednost širšem območju Kamnika ali ni morda
le ustrezna komunalna opremljenost parcel, ki ležijo ob njej. Za
odgovor na to vprašanje in odgovornost nismo pristojni laiki, ampak tisti, ki smo zaupali vodenje mesta na neposrednih lokalnih
Dupličan | 5
Aktualno
Gradnja trgovskih centrov na Duplici.
volitvah. V gradbenem smislu pa je gradnja mostu preko Kamniške
Bistrice in povezovalne ceste s krožiščem na obvoznici vsekakor
eden najbolj zahtevnih in obsežnih projektov v občini Kamnik v
zadnjih 30 letih. Pozitivno, kar prinaša povezovalna cesta, je vsekakor kolesarska steza, ki se bo navezovala na obstoječo pešpot ob Kamniški Bistrici in bo sprehajalcem ter kolesarjem omogočala varno
krožno pot z Duplice preko povezovalke po pešpoti ob Bistrici,
preko Titanove brvi nazaj na kolesarsko stezo ob Ljubljanski cesti.
Pri gradnji novih trgovskih centrov je še najbolj vprašljiva upravičenost lokacije za tovrstno dejavnost. Raje bi na tem delu ob Bistrici videl obrtno podjetniško cono kot trgovinski kompleks. Zato je
pomembno, da ima občina sprejete take prostorske akte in načrte,
da lahko načrtuje in nadzoruje posege v prostor. V kolikor se teh
stvari lotevamo brez vizije in kriterijev, se nam vsakih nekaj let
zgodi gradnja, ki razburi krajane in ne prinaša dodane vrednosti ter
je lahko v nekaterih primerih celo škodljiva za okolje in zdravje ljudi, občina pa zaradi ohlapnih prostorskih aktov nima inštrumenta
za preprečitev gradnje.
Občinski organi ne smejo biti le servis za realizacijo investitorjevih želja in zahtev. Prostor nam je dan v upravljanje in ne v last,
vsak poseg ima trajne posledice, ki jih ni mogoče hitro popraviti. n
Gradnja mostu preko Kamniške Bistrice.
6 | Dupličan
Aktualno
Špela Ašenberger, predsednica društva
Šolsko kulturno-umetniško društvo
Verine zvezdice
PRISTOPNA IZJAVA
Želim postati član/-ica Šolskega kulturno umetniškega
društva Verine zvezdice.
Članarino za leto 2010, ki znaša 10,00 € (5,00 € za upokojence,
učence, dijake in študente) bom plačal/ -a v tajništvu šole.
Potrjujem, da sem seznanjen/ -a in sprejemam pravila društva.
Ime in priimek:
Naslov stalnega prebivališča:
Izobrazba:
Zaposlen pri:
OŠ Marije Vere je ustanovila novo Šolsko kulturnoumetniško društvo Verine zvezdice. Društvo je dobilo
ime po igralki Mariji Veri in je bilo izbrano na nagradnem
natečaju.
Duplica je imela nekoč zelo močno kulturno društvo in dolgoletna želja, da bi postali na kulturnem in umetniškem področju spet
tako uspešni, se je uresničila s pobudo za ustanovitev kulturnega
društva. Osnovni namen društva je organizirati in spodbujati razvijanje ljubiteljskih kulturnih in umetniških dejavnosti. Ustvarjalna
področja društva so filmska, glasbena, gledališka, lutkovna, literarna, plesna, recitacijska, multimedijska in prireditvena dejavnost ter
izobraževanje.
Društvo že ima kar nekaj članov. Ustanovnega sestanka se je udeležilo 30 članov. Vabimo pa tudi vas, da se nam pridružite in sodelujete pri kulturni dejavnosti v občini Kamnik.
Naš cilj je, da začnejo Dupličani spet uživati v različnih kulturnih
in umetniških dejavnostih, ki jih bomo skupaj z vami pripravljali.
Želimo si dobrega in ustvarjalnega sodelovanja s krajani Duplice in
Krajevno skupnostjo. Vabimo vas, da se nam pridružite, da skupaj
pripravimo plan kulturnega dogajanja v krajevni skupnosti Duplica
in da ta plan tudi uživamo. Prvi sestanek bo predvidoma potekal
konec septembra na OŠ Marije Vere.
Izpolnite pristopno izjavo in jo prinesite v tajništvo OŠ Marije Vere, kjer jo oddate in plačate članarino, ki znaša 10,00 evrov
(5,00 € za upokojence, učence, dijake in študente). Statut društva si lahko ogledate na spletni strani OŠ Marije Vere.
Vabljeni vsi ljubitelji kulture in umetnosti, da združimo moči in
naredimo Duplico še bolj kulturno skupnost. n
Letnica rojstva:
Telefon:
E-pošta:
Kraj in datum:
Podpis:
PODATKI O ZAKONITEM ZASTOPNIKU
(za člane do 15 let)
Ime in priimek:
Naslov stalnega prebivališča:
Telefon:
E-pošta:
Soglašam, da
postane član/ -ica Šolskega kulturno umetniškega društva Verine
zvezdice in potrjujem, da je seznanjen/ -a in sprejema pravila
društva.
Kraj in datum:
Podpis:
Dupličan | 7
Osnovna šola in vrtec
Milena Lampret
VVZ Antona Medveda
Zeleno mesto je
moj dom
Doživljajski tabor.
Zelena barva je barva narave. Ohranjati naravo, čisto okolje
za naše zanamce je ena od nalog, ki jo imamo današnje
generacije tukaj in zdaj. Vsakodnevno se srečujemo s problemi, kako ohraniti čisto vodo in zrak.
Kje lahko začnemo? Ravnateljica VVZ Antona Medveda Renata
Hojs pravi, da že pri naših najmlajših in prav zato smo v VVZ Antona Medveda celoletni projekt poimenovali Zeleno mesto je moj
dom. Kljub temu da so naši otroci majhni, so njihovi koraki veliki.
»Skupaj zmoremo veliko« – je bil naš moto in da ne bi ostalo samo
pri besedah, smo se zadeve lotili z dejanji.
V mesecu oktobru, v tednu otroka, smo v vseh skupinah našega
vrtca pripravili eko dan. Najrazličnejše dejavnosti so potekale v posameznih enotah vrtca. Staršem smo pokazali, da se iz odpadnega
materiala lahko izdela marsikaj zanimivega.
Letos prvič smo staršem prvič ponudili eko tabor na Vinharjih.
Udeležilo se ga je kar štirideset otrok našega vrtca. Otroci so pekli
kruh, spoznavali, kaj vse je potrebno postoriti na kmetiji, skrbeli so
za živali in še marsikaj. Odzivi staršev in otrok so bili pozitivni in
veseli smo, da je tabor uspel.
8 | Dupličan
Eko dan.
Prav tako smo nadaljevali z doživljajskim taborom v Kranjski
gori, ki ga vodi dr. Zdenka Zalokar Divjak v sodelovanju s strokovnimi delavci vrtca. Letošnji tabor je potekal v štirih izmenah, kar
kaže na to, da so starši z organizacijo in vsebino zadovoljni.
Osnovna šola in vrtec
Z ROKO V ROKI – Sodelovanje s Šolskim centrom
Rudolfa Maistra Kamnik
Projekt MEPI
Poudarek na našem skupnem druženju je ekologija in skupna
skrb za čisto, urejeno okolje ter ozaveščanje dijakov za skupno skrb
za čisto okolico Novega trga. Skupaj smo oblikovali »Ekološko pismo«, ki so ga otroci prinesli v ŠCRM.
Izročanje pisma.
Akcija »Zelenice prijateljstva« je bila skupno urejanje zelenice,
ki povezuje oba zavoda in postavitev tabel z »igrivimi sporočili«
o pomenu skrbi za čisto in prijazno okolje otrokom ter dijakom.
Urejene zelenice s tablami.
Projekt Medgeneracijsko sožitje in osebnostna rast
Prva skupna akcija je bila »Zasadimo lipo kot drevo življenja«. S
pomočjo dijakov so otroci v večjih enotah VVZ Antona Medveda
posadili lipe. Sedaj skrbimo zanje in jih opazujemo pri rasti.
Druga skupna akcija je bilo čiščenje okolice. Skupaj zmoremo vse
in poskrbeli smo, da so igrišča naših vrtec čista in urejena. Skupaj
smo prelopatili peskovnike, pograbili travnate površine, pometli
pohodne poti.
»Športni dan – odgovornost vseh« je zadnja akcija v okviru
projekta »Medgeneracijsko sožitje in osebnostna rast«. Zelo pomembna je skrb za zdravje in v ta namen smo izpeljali kros na igrišču pred ŠCRM in pri Osnovni šoli Marije Vere.
Projekt »Medgeneracijsko sožitje in osebnostna rast« nam je
vsem skupaj pokazal, da ni razlike med mladimi in starejšimi, da
skupaj zmoremo veliko.
Zaključek skupnih projektov VVZ in ŠCRM smo v začetku maja
proslavili z otvoritvijo »Rožletovega čutnega vrtička«. Ob otvoritvi so spregovorile vodje projektov Vlasta Horvat, Tinkara Grilc,
Barbara Ogrin, ravnateljici obeh zavodov, Renata Hojs in Tatjana
Novak. Prav tako se je dogodka udeležil tudi podžupan občine Kamnik Brane Golubovič in poudaril pomembno vlogo medgeneracijske solidarnosti za razvoj družbe.
Na kakšen način lahko zbiramo PVC zamaške, baterije, papir,
smeti, iz katerih se še lahko kaj naredi, je prijetno videti ob obisku
posameznih skupin v naših enotah. Otroci so skupaj s strokovnimi
delavkami ustvarili prave umetnije – od strica Papija, Smeška, Ekožera do Zamaškožerke in še česa.
Otroci zbirajo stvari za nadaljnjo uporabo, ločevanje odpadkov
ali humanitarne namene.
Tudi v našem zavodu smo se priključili vseslovenski akciji »V
enem dnevu očistimo Slovenijo«. Skupaj s starši in otroci smo uredili sprehajalne poti v okolici vrtca.
Čutna pot.
Dupličan | 9
Osnovna šola in vrtec
EKO PROJEKTI V VRTCU
Na nivoju celotnega zavoda sodelujemo v mednarodnem projektu »Eko vrtec« kot način življenja. Prizadevali si bomo, da izpolnimo pogoje za pridobitev »Eko zastave«. (http://www.ekosola.si).
Nekateri oddelki VVZ Antona Medveda so se vključili v Eko
bralno značko in likovni natečaj.
Sodelujemo v zbiralni akciji odpadnega papirja – »Šport Špas za
Pismo srca« – fundacija šolanju mladih in pri zbiranju izrabljenih
tonerjev in kartuš: http:// www.bitea.si/.
Zbrana sredstva bomo tako kot v preteklem letu namenili Društvu za pomoč trpečim in bolnim – »Rdeči noski«.
»Glina je čarobna, vsaj za večino otrok. Lahko se jo nežno dotikamo, jo gnetemo, mečkamo, valjamo. Je naraven material. In v teh, še
hladnih dneh februarja, je prinesla novo izkušnjo za otroke, vzgojiteljice in pomočnice,« tako je o svojem projektu zapisala Tatjana Hlačer,
specializantka podiplomskega študija Pomoč z umetnostjo Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je v naših oddelkih vsem otrokom in
vzgojiteljicam poskušala predstaviti glino kot terapevtsko sredstvo.
Mi pa zbiramo.
Masaže tako in drugače.
Masaže so dobrodošle v vseh starostnih obdobjih. Pričnemo že
pri najmlajših in pri tem uporabljamo različna sredstva, kot so žogice, predpražnik iz ličkanja, svoje roke …
Ustvarjalnost naših strokovnih delavk in delavcev ne pozna meja.
Letošnje šolsko leto smo poudarek namenili obogatitvi učnega
okolja s področja ekologije. V povezavi s tem so izpod ustvarjalnih
prstov nastajale prave umetnije, igre, igrače za male in velike. Vse
skupaj smo zbrali v glasilu VVZ Antona Medveda, ki smo ga poimenovali Antonček se igra.
Skrbimo za zdravo hrano
Glina- terapevtsko sredstvo.
10 | Dupličan
Vsi – kuharji in kuharice, strokovni delavci in otroci z roko v roki.
Pomembno je, kako pripravimo zdrav obrok, kako ga postrežemo našim otrokom, kako lahko s kuharskimi kotički v vrtcu ozaveščamo starše o zdravi prehrani. Vse to so naše naloge, ki se jih še kako zavedamo.
Letos smo se že drugič predstavili na »Veronikinem festivalu«,
na katerem smo predstavili dejavnosti s področja ekologije, pripravili razstavo eko igrač, pripravili »Čutno pot«, interaktivne igre
»Tanc šutna 1« in »Tanc šutna 2«, v sodelovanju z ABC športom
pa pomagali pri izvedbi »Antončkovega teka za najmlajše«.
Osnovna šola in vrtec
Skrbimo za zdravo hrano.
Tudi na himno in zastavo nismo pozabili. Besedilo je prispevala
Melita Lah, melodijo pa Veronika Vadlan. Vsi skupaj – otroci, starši
in delavci vrtca smo jo predstavili na omenjeni prireditvi.
Zeleno mesto, mesto Kamnik je naš dom, naj bo vsako leto lepše,
bolj zeleno, bolj eko ... n
Za zaključek pa naj himna VVZ Antona Medveda pove svoje:
EKO HIMNA VVZ
Otroci smo iz vrtca,
spod kamniških planin,
kdor koli nas obišče,
mu ostane lep spomin.
Je Kamnik naše mesto,
je čisto in lepo,
saj vsi smo radi EKO,
se trudimo za to.
Veronikin festival.
Dupličan | 11
Osnovna šola in vrtec
Jožica Senica Zabret, vodja kakovosti
Osnovna šola Marije Vere
šola s certifikatom kakovosti
Model Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja je razvila skupina vzgojno-izobraževalnih delavcev ob pomoči strokovnjakov z Inštituta za kakovost in meroslovje z namenom, da bi
tudi delavci v šolstvu poznali način, kako ugotoviti pomanjkljivosti pri delu in jih izboljšati. Slovenija je vstopila v širok evropski
prostor, v katerem se odpirajo vrata primerljivosti in konkurenčnosti. Povečujejo se zahteve in pričakovanja vseh uporabnikov in
s tem tudi kompleksnost dela v vzgoji in izobraževanju. Kakovost
vzgojno-izobraževalnih storitev postaja vse večja vrednota. Ker se
zaposleni na OŠ Marije Vere že dolgo zavedamo, da sta kakovostni
pouk in vzgoja v današnjem času zelo pomembna, in ker želimo
naš, že dober vzgojno-izobraževalni proces še izboljševati, smo se
že leta 2007 odločili vstopiti v projekt Kakovost za prihodnost
vzgoje in izobraževanja (KzP). V projekt izboljševanja delovnih
procesov na šoli so vključeni vsi, od vodstva do strokovnih in administrativno-tehničnih delavcev. Ugotovljeno je, da za kakovost
ni odgovorna posebna služba, ki se s področjem kakovosti ukvarja,
temveč vsi zaposleni. Pomembno je, da se zavedamo, da kakovost
pridelamo vsi skupaj. Tako kot pri uveljavljanju standarda 9001
v gospodarstvu in drugje tudi na šoli delavci najprej ugotavljajo
stanje in naredijo načrt, kako bi ga izboljšali. Načrt uresničimo.
Če nam uspe, si zastavimo nove cilje, v nasprotnem primeru pogledamo, kaj moramo še narediti, da dosežemo zastavljene. Namen projekta je razviti sistematičen pristop, ki vodi k nenehnemu
izboljševanju kakovosti vzgoje in izobraževanja, razvijati ustrezno
organizacijsko in sodelovalno kulturo, v sodelovanje vključiti vse
zaposlene, starše, učence in lokalno skupnost, razširjanje dobrih
praks, omogočiti in spodbujati različnost izkazovati stalno rast
kazalcev kakovosti.
Vse skupaj se je začelo z oblikovanjem aktiva za kakovost, v
katerem je poleg vodje kakovosti vključenih še devet zaposlenih
in ravnateljica. Sledila so izobraževanja po naslednjih modulih:
voditeljstvo in vodenje, razvoj zaposlenih, notranje in zunanje komuniciranje, sodelovanje z učenci in s starši, vzgojno-izobraževalni proces, razvoj in posodabljanje, nenehno izboljševanje, ki jih je
pripravil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. Po vsakem
izobraževanju smo nato vso teorijo in primere dobre prakse prirejali in vpeljevali med zaposlene na naši šoli. Oblikovali smo vizijo
in vrednote šole ter določili kratkoročne in razvojne cilje. Začeli
smo z oblikovanjem dokumenta, ki izkazuje izpolnjevanje zahtev,
poslovnika. Tako so se začele kazati prve spremembe v načinu
dela. Sledil je seminar za notranje presojevalce, ki so se ga udeležile tri članice naše šole. Sledila je temeljita priprava vseh zaposlenih. Na vsaki od konferenc je bil del časa namenjen obveščanju o
zahtevah in pripravam na izvedbo notranje presoje. Ugotovitve
notranje presoje in priporočila so bili predstavljeni vsem zaposlenim. Potem je prišla na vrsto certifikacijska presoja. Trije zunanji
presojevalci so pregledali naše delo in sistem vodenja šole ter ob
izdanih nekaj priporočilih ugotovili, da izpolnjujemo zahteve sistema kakovosti po modelu Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja. Tako smo uspešno pridobili certifikat. V prihodnje
bomo vzdrževanje in izpolnjevanje zahtev modela dokazovali enkrat letno ob ponovnem potrjevanju ustreznosti.
12 | Dupličan
S pomočjo notranjih presoj smo zaposleni poglobljeno spoznali
delo drug drugega. Na tej osnovi je nastalo več komuniciranja med
učitelji različnih predmetov in kar je še pomembnejše – med učitelji
predmetne in razredne stopnje. Poznavanje dela drug drugega in več
komunikacije omogoča več medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, omogoča pa tudi medsebojno izmenjavo izkušenj in učenje. Vse
to odpira poti tudi za kolegialno, dobronamerno kritiko, ki dopolnjuje besedo vodstva šole. Z uvedbo modela KzP smo poleg naporov
začeli doživljati tudi zadovoljstvo, samospoštovanje, medsebojno
spoštovanje in osebno rast. Na zunaj najbolj vidno smo pridobili certifikat kakovosti in pravico do uporabe znaka. Nanj smo ponosni,
saj pomeni zunanji odraz in javno priznanje našega dela. Simbolično
ponazarja rast in razvoj posameznika pod okriljem vzgojno-izobraževalnih ustanov (Q), katerih poslanstvo je kakovostno izobraževanje, nenehno izboljševanje in prebujanje inovativnosti posameznika
za njegov uspešen samostojen vstop v družbo. S certifikatom Kakovost za prihodnost potrjujemo, da imamo v zavodu vzpostavljen
sistem vodenja kakovosti, ki nas sistematično vodi od vizije do konkretnih nenehnih izboljšav. n
Osnovna šola in vrtec
Marko Zadravec
Osnovna šola Marije Vere
državni prvaki v malem
nogometu
Državni prvaki so: Primož Kočar, Aladin Keranovič, Deniel Hokič, Andrej Urankar, Primož Rems, Jasmin Korač, Domen Pleško,
Muharem Dizdarevič, Mišo Bilič in Nejc Gak. Trener ekipe: Franci Omrezu, vodja: Marko Zadravec.
Učenci OŠ Marije Vere so na zaključnem turnirju v malem nogometu v celjski športni dvorani Golovec osvojili naslov državnih
prvakov.
Finale se je odvijalo 18.5., s pričetkom ob 8.00 na OŠ Zreče.
Učenci so po začetnem žrebu igrali prvo tekmo proti favoriziranim učencem iz OŠ Videm pri Ptuju. Ptujčani so začeli izjemno
napadalno, naši nogometaši pa so v fazi branjenja čakali na svojo
priložnost in s protinapadi pretili nasprotnikovemu golu.
Kljub nenehnemu pritisku Ptujčanov so se uspeli obraniti, velike zasluge za to pa gredo tudi vratarju Primožu Kočarju (razglašen
za najboljšega vratarja). V napadu so igralci čakali na napako nasprotne ekipe in s hitrim prenosom žoge zadevali iz čistih situacij.
Tekma se je končala z rezultatom in zmago 4:3.
Sledila je pot v Celje in igra za 1. mesto. Nasprotnik je bila ekipa
Nove Gorice, s katero so naši učenci že igrali v četrtfinalu in doživeli edini poraz. Obetala se je napeta tekma, naši pa so si želeli
dokazati, da zmorejo premagati tudi Gorico. Taktika igre je bila
enaka, z obrambno igro, potrpežljivostjo in stopnjevanjem živčnosti nasprotne ekipe so izkoristili svoje priložnosti in z zmago
2:1 osvojili naslov najboljših v državi!
S tem naslovom so učenci OŠ Marije Vere Kamnik prvič v zgodovini občine Kamnik osvojili naslov državnih prvakov v malem
nogometu, kar dovolj zgovorno priča o dejstvu, kako težko dosegljiv je tovrstni športni rezultat. n
Dupličan | 13
Osnovna šola in vrtec
Špela Ašenberger
Radio RAM
Prvo oddajo smo posneli oktobra 2009 in od takrat naprej vsak
mesec vsaj eno. Z mentoricama Mojco F. Lukežič in Špelo Ašenberger ter ob tehnični pomoči Andreja Kočarja smo iz tega razvili
pravi projekt, saj nam je računalničar naredil tudi spletno stran,
kjer objavljamo najnovejše novice o dogajanju pri šolskem radiu,
rezultate nagradnih iger in posnetke vseh oddaj. Na tej strani lahko
učenci tudi glasujejo in predlagajo pesmi, komentirajo oddajo in
pošiljajo sporočila. Ker smo tako aktivni, smo se temu primerno
tudi poimenovali. V nagradni igri za najboljše ime je bil izbran
predlog radio RAM. Kratica pomeni Radio aktivne mularije. V
oddajah se dogaja marsikaj: poleg dobre glasbe, slovenske in tuje,
za najstarejše in najmlajše, imamo še nagradno igro, v kateri posnamemo smeh zaposlenega na šoli in učenci nato ugotavljajo, kdo je
ta skrita oseba.
Tako tudi bolje spoznamo naše učitelje, saj o njih izvemo vedno kaj novega. Izžrebanec v naslednji oddaji prejme praktično nagrado. V vsaki oddaji predstavimo tudi uspehe naših sošolcev, jim
predstavimo aktualne teme meseca, povemo kakšno dobro šalo in
zaključimo z lepo mislijo.
Če želite poslušati naše oddaje in spremljati, kaj se dogaja, obiščite našo spletno stran: www.os-marijevere.si n
14 | Dupličan
Osnovna šola in vrtec
Jožica Senica Zabret
Špela Ašenberger
Pollen - Fibonacci
Primož Suhodolčan
Branje za Bralno značko ima na šoli dolgoletno tradicijo in je vedno obogateno z nagrado, z obiskom pisatelja ali pesnika. Gost ob
zaključku Bralne značke je bil Primož Suhodolčan. V srečanju s
pisateljem so prav vsi zelo uživali, saj se zgodbe dotaknejo marsikoga izmed njih.
Knjižničarka Andreja Vukmir se je potrudila in pripravila zanimivo srečanje z enim najbolj poznanih slovenskih mladinskih pisateljev. n
Špela Ašenberger
Manica Janežič Ambrožič
Evropa je spoznala, da mora med mladimi ponovno vzbuditi zanimanje za naravoslovje in naklonjenost do njega, če hoče evropsko
gospodarstvo uspešno konkurirati svetu.
Pridobivanje sposobnih mladih ljudi, ki bodo svoje znanje usmerili v iskanje rešitev za nakopičene probleme, se začne v šoli. Pouk in
odnos učiteljev do naravoslovja sta zelo pomembna, a ne odločilna.
Prav tako pomemben, če ne celo ključen, je ugled naravoslovja v
širši družbi. Evropska skupnost zato financira projekte za popularizacijo naravoslovnih znanosti.
Eden od teh je tudi mednarodni projekt POLLEN, v katerem
poleg Slovenije sodeluje še enajst evropskih držav: Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Francija,
Španija, Portugalska, Litva in Švedska. Izkušnje iz držav, v katerih
to metodo uporabljajo že več let (Francija, Švedska), kažejo, da izkušenjsko učenje naravoslovja ne le poveča interes za naravoslovje
tako med učitelji kot učenci, ampak koristi splošnemu razvoju in
uspešnosti učencev tudi na drugih področjih.
Popularizacija naravoslovja se začne z inovativnimi pristopi k pouku, predvsem z veliko eksperimentalnega dela in raziskovalnega
učenja v šolskih klopeh, nadaljuje pa med starši in lokalno skupnostjo, ko jim šole odprejo svoja vrata in jih povabijo k sodelovanju.
Projekt se bo nadaljeval tudi v letošnjem letu in se po novem imenuje POLLEN-FIBONACCI. Na OŠ Marije Vere si pripomočke
za eksperimentalno delo lahko brezplačno izposodijo kamniški učitelji, ki sodelujejo v projektu in so se udeležili delavnice, na kateri so
se s pripomočki in dejavnostmi seznanili tudi sami. n
V četrtek, 4. marca, je Osnovno šolo Marije Vere obiskala TV
voditeljica in novinarka Manica Janežič Ambrožič, ki jo lahko
sicer že nekaj let spremljamo pri vodenju Dnevnika na RTV
Slovenija.
Z učenci se je zbrala v šolski knjižnici, kjer so preživeli prijetno
dopoldne, saj besed tej ustvarjalni, pozitivni in zanimivi novinarki
ni zmanjkalo. Učencem je predstavila svoj poklic in jim odgovorila na vsa vprašanja, ki jih je bilo ogromno, saj je učence s svojo
karizmatičnostjo povsem prevzela. Po tem, ko je dala vsem tistim,
ki jih ta poklic zanima, veliko praktičnih nasvetov, so se tudi sami
preizkusili z javljanjem s terena. Svoj obisk je zaključila z željo, da bi
vsi našli poklic, v katerem bi uživali, da bi bili samozavestni, željni
uspeha in pozitivni ter jih spodbudila k branju, saj znanje odpira
vsa vrata v življenju. n
Dupličan | 15
Osnovna šola in vrtec
Špela Ašenberger in Andrej Kočar
Mednarodna
videokonferenca
V torek, 13. 4. 2010, so se učenci in učenke z mentorjema Špelo Ašenberger in Andrejem Kočarjem predstavili na mednarodni
konferenci Sirikt, v katero so se povezali z videokonferenčnim
sistemom. Konferenca je trajala ves dan. Najprej so se seznanili s
tehnično izvedbo videokonference, ki so jo ob pomoči računalničarja najbolj spretni učenci sami pripravili. Nato so poslušali predstavitve nekaterih osnovnih šol in s tem spoznavali, kako poteka
videokonferenca, ki v zadnjem času postaja pomemben pripomoček za delo na daljavo in s katero se bodo v času šolanja in poklicne
poti večkrat srečali, zato je pomembno, da se s tem seznanijo že v
osnovni šoli in jih na to obliko povezovanja na daljavo pripravimo
in poučimo. Učenci so v okviru svoje predstavitve naše šole predstavili štiri šolske projekte, s katerimi se lahko ponosno postavimo
pred druge slovenske šole: spletna učilnica, ki jo imajo učenci na
voljo, uporabo šestih interaktivnih tabel na šoli, tehniški dnevi na
temo računalniškega opismenjevanja, izdelava elektronske pravljice
v prvi triadi in šolski radio.
Videokonferenca je učencem doprinesla novo računalniško
znanje in izkušnjo udeležbe na mednarodni konferenci. n
S starši obišči spletno stran
http://www.novo-igrisce.si/glasuj/index.php?igrisce=97
in glasuj za šolsko igrišče OŠ Marije Vere, ki je potrebno prenove.
Če bomo zbrali največ glasov, bomo dobili NOVO ŠOLSKO
IGRIŠČE! Z malo sreče pa boš tudi ti dobil/a svojo novo
gugalnico. Hvala za tvoj glas!
OŠ Marije Vere
16 | Dupličan
Osnovna šola in vrtec
Katarina Komatar
Nagrajeni na natečaju
Leto 2010 so Združeni narodi proglasili za Mednarodno leto
biotske raznovrstnosti. V okviru podpore Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani in pod okriljem projekta »Ohranimo rastlinsko
raznolikost za naše otroke« sta podjetji Henkel Slovenija in Mercator v sodelovanju s strokovnjaki Botaničnega vrta v Mercatorjevih
trgovskih centrih pripravili 6 kreativnih delavnic, da bi naše najmlajše osvestili o pomenu ohranjanja naravne dediščine. Za še bolj
obsežno osveščanje otrok o ohranjanju rastlinske raznolikosti sta se
podjetji povezali tudi s programom Ekošola kot način življenja in
razpisali natečaj, na katerega se je prijavila tudi naša šola. Nagrajene
so bile ekipe iz petih šol, ki so pripravile najboljši projekt. To so: OŠ
Marije Vere Kamnik, OŠ Turnišče, OŠ Petrovče, OŠ Podgorje pri
Slovenj Gradcu in OŠ Grm, Novo mesto. Dela otrok, ki so nastala
v teh delavnicah, bodo na ogled na razstavi v Tivolskem rastlinjaku
od 16. 6. naprej. n
Polona Mežnar in Špela Ašenberger, koordinatorici srečanja
Mladi raziskovalci
V torek, 13. aprila, je Osnovna šola Marije Vere organizirala srečanje mladih raziskovalcev kamniško-domžalske regije. Učenci in
učenke z mentorji so predstavili pestro paleto svojih raziskav, ki je
obsegala kar trinajst področij. Da se raziskovalni dejavnosti v naši
regiji namenja veliko pozornosti, je dokazovalo visoko število narejenih raziskav mladih raziskovalcev, saj jih je bilo skupaj kar 55.
Med njimi so bili tudi prvošolčki, ki to dejavnost šele začenjajo
spoznavati in vse do starejših osnovnošolcev, ki so pokazali, da so
raziskovanja že zelo vešči. Zaradi visoke kakovosti narejenih nalog
se je na letošnjem državnem tekmovanju, ki je bilo 21. maja v Murski Soboti, predstavilo kar 17 predstavnikov naše regije, ki so bili
na področnem tekmovanju najvišje ocenjeni. Med njimi sta tudi
dve nalogi z naše šole. Martina Ugovšek in Nika Marovt sta z mentorico Špelo Ašenberger raziskovali, kako dobro poznajo učitelji
in učenci na naši šoli računalniške izraze in pri tem naredile tudi
kratek slovar računalniških izrazov ter naloga Prihranek električne energije s prižiganjem ustreznih luči v učilnici Staša Hafnerja in
Anžeta Muršaka pod vodstvom mentorice Urške Brožič. Ob tem
dogodku sta koordinatorici srečanja Polona Mežnar in Špela Ašenberger pripravili tudi zbornik povzetkov raziskovalnih nalog.
Martina Ugovšek in Nika Marolt sta na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti dosegli srebrno priznanje, Staš Hafner in Anže Muršak pa bronasto. n
Špela Podlipnik
Insieme di nuovo
Naše sodelovanje v projektu eTwinning traja že 5 let in letos je
skupina 22 otrok, petih staršev in dveh učiteljev zopet obiskala
našo šolo in si ogledala nekaj znamenitosti Slovenije. Za obisk so si
letos vzeli kar štiri dni, od tega so tri dni preživeli z našimi učenci in
učiteljicami, ki so jih spremljali na njihovih poteh.
Preden so prispeli v Kamnik, so si že ogledali lepote Postojnske
jame, v četrtek, 15.4.2010, pa so se oglasili na OŠ Marije Vere, kjer
so preživeli aktivno in ustvarjalno dopoldne. Naše popoldansko
druženje smo nadaljevali v Ljubljani, kjer smo s sprehodom po starem mestnem jedru in vzponom na ljubljanski grad
naredili kratek pregled znamenitosti našega glavnega mesta. Petkovo dopoldne so naši gostje preživeli na Bledu, kjer so si ogledali
grad in lepote blejskega kota, a so imeli nemalo smole in si niso utegnili privoščiti slavne blejske rezine oz.« kremšnite«. Na sprehodu
po Šutni in ob Kamniški Bistrici smo še malo poklepetali, izmenjali
nekaj vtisov, veselih trenutkov in posneli še kako fotografijo, nato
pa se odpravili proti Duplici.
V soboto, 17.4., smo odšli še do Volčjega Potoka, kjer smo si
ogledali park Arboretum, ki je v tem času že v razcvetu, poleg lepega cvetja, grmovnic in drevja pa park krasi še razstava dinozavrov,
kjer smo si lahko prazgodovinska bitja ogledali v naravnem okolju
in velikosti. n
Dupličan | 17
Društva
Mirta Kadivec
Kinološko društvo Duplica
Na Kinološkem društvu Duplica se aktivno ukvarjamo z agilityem. Nekaj članov se udeležuje tekem za državno prvenstvo
in pokal Slovenije. Obiskujemo tudi tekme v Italiji, Avstriji, Madžarski, Belgiji, na Hrvaški in se udeležujemo evropskih prvenstev. Redno se izobražujemo tudi na raznih seminarjih in delavnicah doma in v tujini.
Agility je kinološka športna disciplina, kjer pes pod vodstvom
vodnika premaguje ovire, postavljene na parkurju po vnaprej določenem vrstnem redu. Pes premaguje ovire sam, brez povodca,
vodnik pa ga sme voditi in spodbujati z glasom in kretnjami, ne
sme pa se ga dotakniti. Beseda je angleškega izvora in predstavlja
spretnost, gibčnost, delavnost … Agility je torej prikaz sproščene
vodljivosti, igrivosti, povezanosti in zaupanja med psom in človekom, osnova pa so seveda znanje, poslušnost in spretnost.
Treningi in učenje naj bi bili v zadovoljstvo tako psu kot vodniku. Zato vse izhaja iz igre, z veliko pozitivne motivacije, nagrajevanjem in spodbujanjem.
Na tekmovanjih veljajo za premagovanje ovir stroga pravila. Progo, ki jo postavi sodnik, morata pes in vodnik izdelati v čim krajšem
času, s čim manj napakami, v primeru napake sledijo kazenske točke ali celo diskvalifikacija. Za zgolj rekreativno druženje s svojim
pasjim družabnikom pa se teh strogih pravil ni potrebno držati.
Agility se greste na društvenem vadišču lahko zgolj za zabavo, čeprav se seveda zabavajo tudi tekmovalni pari. Tako je to odlična
priložnost, da vsaj za kakšno uro na teden poskrbite tako za svojo
kot pasjo rekreacijo in se ob tem družite z drugimi pasjeljubci. V
končni, tekmovalni fazi je to izredno hiter, dinamičen, eksploziven
in adrenalinski šport.
Višine ovir se prilagodijo višini psov, tako da so ti razporejeni v
treh nivojih: majhni, srednji in veliki. Tekmuje se v treh težavnostnih razredih. V prvi so ovire razporejene bolj tekoče, logično, nekomplicirano, v drugi je že nekaj več zavojev, za vodenje psa je treba
imeti več izkušenj. V tretji pa so najboljši tekmovalni pari, ki za
prestop v to kategorijo vložijo veliko energije, časa, truda in znanja.
Za udejstvovanje pri agilityju omejitev tako rekoč ni. Dobrodošli so vsi psi od mladih do starejših, čistokrvnih do čisto mešanih, majhnih do velikih, pač vsi. Priporočljiv je poprejšnji obisk
vsaj male šole, ni pa pogoj. Nujno je le, da pes pozna in obvlada
20 | Dupličan
odpoklic. Izpolnjevanje ukaza »poleg« je sicer koristno, vendar za
udejstvovanje v agilityju ni nujno. Vse ostalo se skupaj z vodnikom
naučita v društvu.
Lani smo na Duplici prvič organizirali neuradno ali 4fun tekmo, ki se je je udeležilo veliko število agilitašev. Dan prej pa je bila
tekma v dogfrisbeeju, tako da smo imeli zelo živahno dvodnevno
pasje dogajanje. Spodbujeni s pohvalami zaradi dobre in uspešne
prireditve, smo se že takrat odločili, da tekmo ponovimo tudi letos
in sicer 15. avgusta. Upamo, da nam bo uspelo, ker nam je zaradi
gradnje povezovalke onemogočen dovoz do vadišča in bo potrebno
nekaj improvizacije.
Konec junija smo po dveh letih ponovno organizirali tudi izpite šolanih psov. Tečajniki so pokazali vse in še več, kar so se naučili v osnovni šoli, z rezultati pa smo bili zadovoljni tako inštruktorji kot sodnik.
Spomladanska osnovna šola se je z uradnim preizkusom zaključila, tečajniki in njihovi kosmatinci so odšli na dopust, inštruktorji pa
do jesenskega nadaljevanja šolanja nabirajo nove izkušnje in ideje,
da bodo v prihodnje še boljši in uspešnejši pri svojem delu.
Več preberite na spletni strani: www.kd-duplica.net. n
Društva
Mitja Redja
Teniško društvo
Prav je, da se v našem novem časniku predstavimo tudi člani teniškega kluba Duplica. Res je da lokacijsko delujemo v KS Šmarca
oziroma v Sibiriji, kakor bi rekli starejši Dupličani, vendar s ponosom nosimo ime Teniški klub Duplica.
Pričetki tenisa na Duplici segajo v leto 1985, ko je bil na pobudo podjetja Stol ustanovljen gradbeni odbor za izgradnjo teniških
igrišč. Odboru so se kasneje pridružila še podjetja Titan, Alprem,
KS Duplica in KS Šmarca. Pod vodstvom predsednika odbora
Jožeta Zupina in z velikim »žegnom« vodilnih v delovnih organizacijah so se pričela gradbena dela ob Kamniški Bistrici poleg
nogometnega igrišča NK Virtus. Prvotno je bilo zgrajenih 5 teniških igrišč, sanitarni objekt in lesena brunarica. Organizirano smo
pričeli delovati v okviru športnega društva Virtus – teniška sekcija.
Malo starejši Dupličani se bodo spomnili, da je v okviru Virtusa
delovalo več sekcij, kot so nogometna, balinarska, šahovska, teniška
in malo kasneje se nam je pridružila tudi judo sekcija.
Teniška sekcija je pričela z delovanjem predvsem na področju
rekreativnega tenisa, kot rekreacija za člane delovnih organizacij
in krajevnih skupnosti. Delovali smo bolj zaprto z omejenim vpisom, pa je bilo vseeno prvo leto vpisanih 250 članov sekcije. Zaradi
velikega zanimanja za tenis, ki se je prav s tem dejanjem približal
»navadnim Zemljanom«, saj je prej veljal za šport bele elite, so se
pojavile potrebe po dodatnih igriščih. Tako je bilo v letu 1989 zgrajeno še troje igrišč. Danes imamo tako osem peščenih igrišč, kar nas
uvršča med največje klube v širši okolici.
Leta 1992 se je teniška sekcija ločila od ŠD Virtus in ustanovili
smo teniški klub Duplica. Potreba po osamosvojitvi je bila zgolj organizacijske narave in ne težnja po seperatizmu, saj še vedno dobro
sodelujemo z ostalimi športnimi panogami na tej lokaciji.
Kakor v vsakem športu smo tudi v našem klubu doživeli nihanja
tako v kvaliteti dela kakor v številu članov. V minulih dvajset in še
nekaj letih je vodstvo kluba vztrajalo predvsem na gojenju rekrea-
cijskega tenisa in šole tenisa in ne na tekmovalnem ligaškem sistemu. Klub se financira izključno s članarino in sredstvi sponzorjev
ter mnogo prostovoljnega dela. Ker so sredstva omejena, napredujemo počasi toda sigurno. V preteklem obdobju smo od podjetja
Stol odkupili zemljišče, na katerem stojijo igrišča in ostali objekti.
Naj omenim, da imamo poleg teniških igrišč še asfaltirano igrišče
za košarko in rokomet oziroma mali nogomet. Vse te objekte vzdržujemo sami brez finančne pomoči občine in krajevnih skupnosti,
katere so nam vsaj v preteklosti kdaj priskočile na pomoč.
Kljub vsemu nam je v obdobju našega delovanja uspelo organizirati mnogo tekmovanj, tako rekreacijskih kakor tudi profesionalnih. Pred leti smo vsako leto (osemkrat zaporedoma) organizirali
zaključno teniško srečanje smučarske zveze Slovenije, znano pod
imeni Hitachi turnir, pozneje Orion turnir. Organizirali smo razne
turnirje za podjetja, s izposojo igrišč pa smo sodelovali tudi pri izvedbah profesionalnih turnirjev Slovenija Open Domžale. Danes
sodelujemo v rekreacijskih ligah, predvsem v ligi »Pod kamniškimi
planinami«, kjer sodelujejo še klubi iz Mengša, Domžal, Radomelj
in Stranj. Redno prirejamo klubska tekmovanja, mesečne turnirje posameznikov in dvojic ter letno ligo posameznikov, seveda vse
na rekreacijskem nivoju. Namen delovanja našega kluba ni samo
igranje tenisa. Veliko nam pomeni tudi druženje, spoznavanje med
seboj in preživljanje prostega časa v čudoviti okolici.
Letošnje leto klub šteje 155 članov in pričakujemo še nekaj novincev. Zanimanje za tenis je zopet v vzponu, pozna pa se tudi priseljevanje v novo zgrajena stanovanja v Kamniku, predvsem mladih družin.
Naj zaključim sestavek s povabilom vsem, ki jih zanima rekreacija, dobra družba in preživljanje prostega časa v čudovitem naravnem okolju, naj se nam pridružijo. Lahko se vključite tudi v tečaje
tenisa oziroma v individualno učenje, saj imamo med člani kar nekaj dobrih vaditeljev.
Lahko nas obiščete tudi na naši spletni strani www.tenisduplica.si,
kjer boste prejeli še podrobnejše informacije o našem delovanju. Še
bolje pa je, da se kar osebno zglasite na igriščih, kjer ste vedno dobrodošli. n
Bogdan Pogačar
Šahovski turnir KS Duplica
V počastitev krajevnega praznika KS Duplica je 19. 6. 2010 na Duplici potekal prvi šahovski turnir v organizaciji KS Duplica in Šahovske sekcije KS Duplica-Balin. Za nemoten potek turnirja je poskrbel
vodja tekmovanja Franc Erazem, ki je bil tudi pobudnik turnirja.
Pred začetkom sta zbrane nagovorila podžupan Občine Kamnik
Brane Golubovič in predsednik Sveta KS Duplica Bogdan Pogačar.
Podžupan je tekmovalcem zaželel bister um in hitre poteze ter
izrazil željo, da bi tudi politiki tako kot šahisti v bodoče predvideli
kakšno potezo v naprej.
Bogdan Pogačar pa je izrazil zadovoljstvo nad uspešno organizacijo turnirja, tekmovalcem zaželel športen boj z željo, naj zmaga
tisti z najboljšo dnevno formo.
Turnirja se je udeležilo 12 tekmovalcev iz Duplice, Kamnika in
Podgorja, ki so odigrali vsak po 11 partij po 10 min, in sicer po sistemu ''vsak z vsakim''. Po odigranih zanimivih dvobojih in seštevku
osvojenih točk smo dobili prvega zmagovalca šahovskega turnirja za
pokal KS Duplica, to je postal Mirko Semeja (KS Duplica-Balin).
Ob zaključku so organizatorji izrazili namero, da bo turnir postal
tradicionalen. Torej se vidimo prihodnje leto na ŠAHOVSKEM
TURNIRJU KS DUPLICA 2011.
Rezultati:
1. Mirko Semeja
2. Anton Božič
3. Franc Erazem
Letos je ekipa šahovske sekcije Duplica nastopila v III. ljubljanski šahovski ligi in osvojila zavidljivo 2. mesto. Ideji o nastopu je
prisluhnilo vodstvo KS Duplica, ki je kupila 4 šahovske ure in jim
omogočila nastop pod imenom KS Duplica-Balin. Drugo leto bo
ekipa naskakovala 1. mesto, ki se jim je letos izmuznilo za 0.5 točke
in se poizkušala uvrstiti v II. ligo.
Dupličan | 21
Predstavijo se nam
Koren Boris Stanislav
Jehovove priče
V neposredni bližini železniške postaje Duplica –Bakovnik, ob
Groharjevi ulici pri Osnovni šoli Marije Vere, stoji na več kot 3000
kvadratnih metrih slovenski Betel, kar v hebrejščini pomeni »Božja hiša«.
Tukaj so si Jehovove priče, kot verska skupnost, avgusta 2006
uredile v štirih etažah pisarne in stanovanja. 36 članov Jehovovih
prič oz. oznanjevalcev živi kot člani Betelske družine v 24 preprostih sobah v Betelu.
Jehovove priče so gradile Betel v Kamniku na Duplici v letu 2004
in 2005. To je versko središče oz. glavni urad ter izobraževalni center,
od koder koordinirajo delovanje Jehovovih prič po vsej Sloveniji.
Kaj Jehovove priče oznanjajo in kaj verujejo?
Verovanje Jehovovih prič in vsakodnevno ravnanje temelji izključno na Bibliji. Verjamejo le tisto, kar lahko podkrepijo z zapisom v Bibliji.
22 | Dupličan
Jehovove priče se od ostalih ver, ki prav tako temeljijo na Svetem
pismu, razlikujejo po tem, ker verjamejo v večno življenje na zemlji. Svojega boga imenujejo Jehova. Ne častijo Marije in ne priznajo celibata. Nimajo cerkva, namesto tega se zbirajo v kraljestvenih
dvoranah. Ne priznajo nobenih religioznih simbolov. Verjamejo,
da je Kristus umrl na kolu in ne na križu. Ne praznujejo Božiča in
drugih praznikov. Edini praznik, ki ga poznajo je spomin na Jezusovo smrt. Praznujejo ga vsako prvo spomladansko polno luno.
Kako poteka delo Jehovovih prič – Betelske družine ?
Jehovove priče oz. Betelska družina se vsak delovni dan zjutraj
ob 7. uri zbere pri zajtrku in prisluhne 15-minutni razpravi o biblijskem stavku iz Svetega pisma. Zatem se postreže zajtrk.
Od 8. do 12. ure se vsak posveti svojemu delu. Vsa dela potekajo
po določenem dnevnem redu. Vsi imajo svoje zadolžitve, kot so
priprava kosila, pranje perila, lektoriranje raznih prevodov, razna
Predstavijo se nam
Poleg teh oddelkov imajo v Betelu še Oddelek za gradnjo kraljestvenih dvoran, bolnišnično-informativno službo, pravni oddelek, računalniški oddelek, prevajalski oddelek ter oddelek za
prelom, kjer se uporablja poseben računalniški sistem (MEPS), ki
so ga razvile Jehovove priče in s katerim se lahko obdeluje besedilo
v več sto jezikih. Po opravljenem prelomu se besedilo elektronsko
pošlje v tisk v nemško podružnico v Seltersu.
Nekateri člani Jehovovih prič v Betelu delajo še v kuhinji, kjer
za betelsko družino pripravljajo po tri hranljive obroke na dan. Ti
obroki se strežejo v jedilnici, ki sprejme do 70 oseb. Drugi delajo v
pralnici in nekaj jih dela na čiščenju in vzdrževanju.
V Betelu imajo še knjižnico, frizerski salon, sobo za druženje s
televizijo, sobo za rekreacijo z raznimi tekaškimi in telovadnimi
napravami, skladišče za knjige ter recepcijo ob vhodu v Betel.
Kraljestvena dvorana
V tej dvorani se preučuje Biblija s pomočjo revije Stražnega stolpa. To je tudi kraj srečanja lokalne skupine Jehovovih prič. Tukaj se
dvakrat tedensko ob četrtkih zvečer in nedeljah dopoldne dobiva
tudi okoli šestdeset članov Jehovovih prič iz Kamnika in okolice.
Srečanja so predvsem namenjena spoznavanju Biblije in učenju
oznanjevanju. Učijo se tudi, kako predstaviti dobro novico iz Svetega pisma vsem ljudem.
Jehovove priče, ki delajo v Betelu, dobijo vsak mesec le skromno
žepnino in so posvečeni služabniki. Posvetili so se Bogu Jehovi in
se ukvarjajo s tem, da podpirajo delo oznanjevanju njihovega kraljestva. Za člane Jehovovih prič, ki delajo v Betelu, lahko rečemo,
da so družina, saj enotno služijo svojemu nebeškemu očetu Bogu
Jehovu. Kot družina skupaj delajo, jedo in preučujejo Biblijo.
Vrata Betela so odprta vsem obiskovalcem, ki bi želeli potešiti svojo radovednost ali pa premagati predsodke, ki nam žal včasih še vedno preprečujejo, da bi se bolje spoznali. Jehovove priče vam bodo z
veseljem razkazali svoje prostore in vas seznanili s svojo dejavnostjo.
popravila, skrb za čisto okolje itd.
Ob 12. uri je kosilo.
Od 13 do 17 se ponovno dela.
Ob 17. uri je večerja.
Dela oz. zadolžitve v Betelu so razdeljena po raznih oddelkih.
V oddelku za vzdrževanje skrbijo za vzdrževanje zgradbe, električno in vodovodno napeljavo ter opremo v pisarnah in sobah.
Oddelek za naročanje in dostavo literature. Iz tega oddelka
pošiljajo naročilnice za literaturo v nemško podružnico v mesto
Selters. Za ta dela imajo poseben računalniški program. Iz Nemčije
literaturo dostavijo vsak drugi teden, nato pa se ta razdeli in razpošlje verskim občinam po vsej Sloveniji.
Službeni oddelek. Nadzoruje oznanjevalsko delo članov Jehovovih prič v Sloveniji. Dopisuje si s potujočimi nadzorniki, starešinami in oznanjevalci. Prav tako službeni oddelek organizira
zbore in zborovanja Jehovovih prič. V tem oddelku tudi sestavljajo
mesečno poročilo o oznanjevanju ter verskim občinam dodeljujejo
področje delovanja.
Krajani Duplice, posebno sosedje Jehovovih prič, so zadovoljni z njihovim prihodom in naselitvijo. Okolje okrog Betela je po
njihovi zaslugi zelo lepo urejeno. V vsakem letnem času poskrbijo
za lepo ureditev cvetnih gredic. Čistoča je prva, ki jo opazi vsak
mimoidoči. Krajani so res ponosni na njihova dela. Jehovove priče
rade pomagajo vsem, ki prosijo za pomoč. Demonstracije, ki so se
vršile v letu 2004 in 2005 proti graditvi tega Betela, so le še neprijeten spomin na ta dogajanja! n
Dupličan | 23
Okolje
Bogdan Pogačar
Čistilna akcija
letos na
Duplici
v okviru akcije
Očistimo
Slovenijo
Udeleženci akcije Očistimo Slovenijo
na zbirnem mestu KS Duplica:
Že tretje leto zapored je pod vodstvom KS Duplica potekala spomladanska čistilna akcija. Letos smo bili del akcije Očistimo Slovenijo, ki je potekala 17. aprila po vsej Sloveniji. Na našem zbirnem
mestu se je ob 9. uri zbralo 71 udeležencev. Oblikovali smo skupine
od tri do pet članov in jim označili območje, ki naj ga pregledajo
ter očistijo. Zaradi dobrega odziva smo očistili tudi zunaj meja naše
krajevne skupnosti, med drugimi območje KS Duplica med desnim
bregom Kamniške Bistrice in železniško progo na zahodu. Prostovoljci z našega zbirnega mesta so očistili tudi polje ob bivši deponiji
komunalnih odpadkov in območje ob Korenovi cesti, od krožnega
križišča v Podgorju proti Duplici. Akcije so se poleg posameznikov
udeležili tudi člani Lions Kluba Kamnik, še posebej pa gre pohvaliti udeležitev 10 predstavnikov podjetja KOLORIS, ki ima sedež
podjetja registriran na območju KS Duplica. Pomembno dejstvo je
tudi, da so v tej slovenski akciji sodelovali otroci OŠ Marije Vere in
VVZ Antona Medveda, ki so se akcije Očistimo Slovenijo udeležili
pod lastnim vodstvom. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil viden
večji interes in odziv prostovoljcev na medijsko dobro pokrito akcijo Očistimo Slovenijo. Zato jo vsekakor štejemo za uspešno, res
pa je, da bi si želeli v prihodnje prostovoljce opremiti z boljšimi,
trpežnejšimi rokavicami. Ne morem mimo dejstva, da pošiljamo
na čiščenje divjih odlagališč, ki so bila polna zarjavele pločevine,
razbitega stekla, ter podobnega nevarnega materiala, prostovoljce v
rokavicah, ki so primerne le za pomivanje posode. Res je bila tako
obsežna akcija speljana prvič in zato bo še čas, da odpravimo tudi
te pomanjkljivosti. Po vsej državi se je akcije udeležilo okoli 250
tisoč prostovoljcev. Ponosni smo lahko, da smo kamenček v mozaik
očiščene Slovenije vstavili tudi mi. Vsem, ki ste bili del tega najbolj
koristnega resničnostnega šova v Sloveniji, se iskreno zahvaljujem
in upam, da se srečamo tudi prihodnjo pomlad. n
24 | Dupličan
Podjetje Koloris
Alenka Žurbi
Blaž Spruk
Resnik Jože
Marija Osolin
Klemen Spruk
Franc Svetelj
Nadja Noč
Daša Štupar
Bajde Marjan
Mirjam Noč
Uroš Maroh
Pohlin Franc
Jure Baloh
Urša Golob
Špela Bovha
Nika Berlic
Marko Vrhovnik
Igor Jurič
Ivanka Borovnjak
Demitrij Perčič
Karin Irt
Loredana Chiappolini
Roman Špeh
Sašo Irt
Marjan Razpotnik
Valentin Primc
Polona Irt
Erika Ropret
Maksim Vukmir
Cvetka Kolenc(Irt)
Ema Štupar
Jože Tomelj
Petra Judež
Dragica Požek
Rajma Šiljak
Jaka Judež
Anica Bojec
Maja Šiljak
Kaja Judež
Miroslav Suhadolčan
Brane Golubovič
Mlakar Alenka
Tončka Lukanc
Marjan Bergant
Špela Grošelj
Cilka Zore
Špela Kralj
Draga Grošelj
Marjana Razpotnik
Boris Kralj
Vesna Tomec
Marta Bojec
Sonja Spruk
Marja Adamič
Bogdan Pogačar
Ivan Spruk
Tatjana Suhadolc
Tonči Turina
Franjo Kovačič
Okolje
Špela Ašenberger
Čistilna akcija OŠ Marije Vere
Tudi OŠ Marije Vere je sodelovala pri čiščenju Kamnika. Ta dan
smo za učence organizirali različne dejavnosti, s katerimi se vsi skupaj ozaveščamo in razvijamo v smeri za kakovostnejše življenje. Vse
dejavnosti pa so se zaključile s čiščenjem Duplice, Šmarce in Kamnika. Očistili smo okolico šole, gozdno učno pot na Duplici, pot
do otroškega igrišča na Klavčičevi in v Podgorje, pot do Kriškega
bajerja ter pot na Stari grad, športni park Virtus-Duplica in park
NOB v Šmarci.
V vzgajanje za trajnostni razvoj ekologije pa ne sodi le čiščenje
okolice, ampak smo se spoznavali tudi z drugimi eko dejavnostmi.
Tako smo uredili in na novo nasadili gredico, na kateri že več let
gojimo dišavnice in začimbne rastline, olepšali cvetlično gredico in
opleli tlakovano površino v okolici šole. Drugi so pripravili razstavo Nevarne kemikalije in po blokih pobirali porabljene baterijske
vložke. Že nekaj dni pred soboto smo obvestili prebivalce stanovanj
v okolici šole in jih prosili, naj pripravijo star papir pred vhodna
vrata in tako smo zbrali skoraj cel zabojnik papirja. Najmlajši so
izdelovali eko izdelke, nekoliko večji pa so ob Kamniški Bistrici slikali odpadke z lepoto reke v ozadju.
Tako smo skupaj očistili Kamnik v enem dnevu. Vendar se s tem
naš trud za lepše okolje ni začel kaj šele končal, saj si kot EKO šola z
mentoricama Meto Kavčič in Polono Mežnar ves čas prizadevamo,
da smo prijazni do okolja in narave in da takšni tudi ostanemo. n
Dupličan | 25
Krajani spregovorijo
9 vprašanj 9 odgovorov
mag. Julijana
škem varstvu ipd. V javne projekte so v primerjavi z drugimi razvitimi
državami v Sloveniji premalo vključene nepridobitne organizacije.
V katero regijo po vaše
spada občina Kamnik?
Pred leti je bilo precej polemik o razdelitvi Slovenije
na pokrajine oziroma regije. Razprave so se namesto
na določitev kriterijev, ki bi
omogočile uspešno delovanje pokrajin, osredotočile
predvsem na število pokrajin
in na to, katera občina naj bi
postala sedež posamezne pokrajine. Predlagano je bilo
od treh do štirinajst pokrajin. Vmes so se pojavili tudi
povsem zgrešeni predlogi,
po katerih bi se npr. prebivalci občine Kamnik morali po novem
zdraviti v bolnišnici v Trbovljah in ne več v Ljubljani.
Menim, da mora delitev Slovenije v pokrajine omogočiti finančno samostojne pokrajine, ki bodo sposobne izvajati pristojnosti
in naloge, kot so skrb za visoko šolstvo, bolnišnice, za prostorsko
ureditev, regionalne ceste, skrbeti za razvoj gospodarstva, podjetništva, turizma ipd. Pri umeščanju posamezne občine v pokrajino pa
mora biti upoštevan tudi zgodovinski, geografski, gospodarski in
kulturni vidik občin, ki se povezujejo v isto pokrajino.
Premislek o vsem naštetem bo treba narediti pri oblikovanju novega predloga o pokrajinah, ki ga pripravlja ministrstvo. Prepričana
sem, da se bomo na osnovi presoje skupaj z občani in občankami
Kamnika odločili, da bomo del tiste pokrajine, ki bo občini Kamnik v prihodnje nudila najboljše razvojne možnosti.
Ali se vam zdi postopek sprejemanja posameznih Občinskih podrobnih prostorskih načrtov dovolj transparenten?
Verjamem, da so bili sedanji postopki skladni z zakoni, vendar so
se ti pokazali kot nezadostni, da bi se prostor povsod uredil v skladu s potrebami občanov in občank. Vsekakor si je treba prizadevati
za boljšo obveščenost in za večjo vključenost občanov in občank v
odločitve glede prostorskih načrtov v občini. Večja transparentnost
lahko prepreči lobijem z zemljišči uveljavljanje njihovih zasebnih
interesov v škodo javnega interesa.
Bizjak Mlakar
Kateri so trije največji uspehi v zadnjem mandatu?
Med uspešne projekte Občine Kamnik lahko prištevamo nove
oddelke vrtca VVZ Antona Medveda in vrtec v Šmarci. Žal ti projekti ne dohajajo potreb na tem področju. Pomembnejši projekti so
tudi obnove kulturnih domov npr. v Špitaliču, v Stranjah in v Šmarci za potrebe knjižnice. Pomembni so tudi cestna infrastruktura, t.j.
izgradnja pločnikov in asfaltiranje lokalnih cest. Precej pomislekov
glede smotrnosti investicije je med občani deležen projekt nove povezovalne ceste, ki je finančno precej zahteven projekt. Med najbolj
uspešne projekte v občini lahko prištevamo festival Kamfest, Dneve narodnih noš, Srednjeveške dneve, Veronikin otroški festival,
Veronikin tek in drsališče na Glavnem trgu.
Kakšno je vaše stališče do gradnje javne infrastrukture v javno
zasebnem partnerstvu?
Javno zasebno partnerstvo se pri nas na področjih, kjer je partnerstvo smiselno, ni dovolj razvilo. Verjetno je problem v premajhnem
poznavanju tega področja in v premalo dorečeni zakonodaji, da bi ta
sistem lahko deloval ustrezno v javno korist in v obojestransko zadovoljstvo. Na tem področju je zato še ogromno priložnosti, npr. pri gradnji širokopasovnega optičnega omrežja, pri skrbi za starejše, pri otro26 | Dupličan
Naštejte tri področja oz. projekte, ki so potrebni takojšnje pozornosti?
Področij, ki se jih je treba nemudoma lotiti, je veliko tako v mestu
kot na podeželju. Naj omenim potrebo po zagotovitvi otroškega
varstva za vse otroke v občini, po izgradnji osnovnih šol, dogovoriti
moramo razvojno vizijo našega bisera Velike planine, oživiti Šutno
ipd. Potrebna je tudi infrastruktura, ki bi omogočila kvalitetno preživljanje prostega časa mladim in pomoč starejšim. V občini je treba
ustvariti nova delovna mesta in s tem namenom zagotoviti boljše
pogoje za razvoj podjetništva, obrti in turizma. Kamnik je s svojo
kulturno dediščino in okolico občina izjemnih, doslej še ne dovolj
izkoriščenih priložnosti.
Kako komentirate dejstvo, da po občinskem statutu Duplica in
Bakovnik nista naselji za razliko od Šmarce in Mekinj, ki sta prav
tako organizirani po uličnem sistemu; se vam zdi to prav?
Nekateri občani so opozorili še na nekatere druge nedoslednosti
Statuta občine Kamnik. Potrebno bi bilo boljše sodelovanje vodstev
krajevnih skupnosti (KS) z vodstvom občine in večji vpliv občanov
in občank na odločitve o občini in na vsebine občinskih aktov.
Ali podpirate predlog, da bi del sredstev iz komunalnega prispevka pripadal neposredno območju oz. krajevni skupnosti v kateri se novogradnja nahaja, vendar bi bil namenjen izključno za
gradnjo infrastrukture?
To bi zagotovo lahko prispevalo k bolj domiselnim in učinkovitim projektom v krajevnih skupnostih in tudi k boljšemu nadzoru
porabe javnih sredstev.
Kje vidite priložnost za razvoj Velike planine?
Velika Planina bi morala dobiti mesto naravnega bisera ne le v
Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Zato bi moralo biti vodstvo občine
sposobno pod skupno razvojno vizijo tega področja združiti vse,
ki imajo svoj interes na tem področju. Zavarovati je treba naravne lepote tega področja, kulturno dediščino, omogočiti dejavnost
bajtarjev in pastirjev, z ustrezno razvito turistično dejavnostjo privabiti goste in jih znati obdržati, da se bodo ti vedno znova vračali
na Veliko Planino.
Ali Kamnik potrebuje en prostor, na katerem bi bila obrtna
cona, namesto zdajšnje razpršene obrtne dejavnosti?
Če se ozremo k sosednjim občinam, vidimo mnoge prednosti, ki
jih občinam prinašajo kvalitetne podjetniško obrtne cone. To je v
Krajani spregovorijo
naši občini ena najbolj nujnih še nerealiziranih nalog. Na srečo živimo blizu občin, ki so uspele bolje od naše občine razviti podjetništvo in obrt. Večina zaposlenih iz naše občine se zato lahko vozi na
delo drugam, kar pa povzroča v občini prometne in druge zadrege.
V občini zagotovo rabimo kvalitetno podjetniško obrtno cono, ki
bo prispevala k novim delovnim mestom. n
Franc
Orešnik
V katero regijo po vaše
spada občina Kamnik?
Menim, da občina Kamnik
spada v Osrednjo slovensko
regijo.
Kateri so trije največji
uspehi v zadnjem mandatu?
Največji uspehi občine so
povečanje kapacitet v vrtcih,
gradnja povezovalke in začetek gradnje krožišča v Šmarci.
Kakšno je vaše stališče do
gradnje javne infrastrukture v
javno zasebnem partnerstvu?
Za gradnjo javne infrastrukture bi bilo javno zasebno partnerstvo zelo dobrodošlo, saj bi s tem načinom sodelovanja in sofininciranja med občino in zasebnim kapitalom gradnja infrastrukture
dobila nove ideje in razsežnosti.
Ali se vam zdi postopek sprejemanja posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov dovolj transparenten?
Postopek sprejemanja OPN- jev je preveč vezan na občinsko koalicijo in njihovo zagovarjanje posameznih projektov, tako da so v
takih primerih zainteresirane stranke izključene iz postopka, oziroma težko vplivajo na spremembe.
Naštejte tri področja oz. projekte, ki so potrebni takojšnje pozornosti.
Takojšnje pozornosti so v naši občini potrebni trije projekti: reorganizacija Velike planine, gradnja obrtne cone, pomoč kmetijstvu.
Kako komentirate dejstvo, da po občinskem statutu Duplica in
Bakovnik nista naselji za razliko od Šmarce in Mekinj, ki sta prav
tako organizirani po uličnem sistemu; se vam zdi to prav?
Dejstvo, da sta naselji Duplica in Bakovnik pripojeni mestu, je potrebno spremeniti. Duplica je obstajala že veliko let kot vas in je bila
poteza občine, oziroma občinskega sveta neprimerna in nepotrebna.
Ali podpirate predlog, da bi del sredstev iz komunalnega prispevka, pripadal neposredno območju oz. krajevni skupnosti, v kateri se novogradnja nahaja, vendar bi bil namenjen izključno za
gradnjo infrastrukture?
Del sredstev iz komunalnega prispevka se je že nekdaj uporabljal
za gradnjo infrastrukture v posamezni KS. V tistih časih, se je zgradilo in financiralo veliko projektov pomembnih za določeno KS,
zato bi bilo potrebno komunalni prispevek ponovno namenjati za
take projekte.
Kje vidite priložnost za razvoj Velike planine?
Velika planina bi morala postati projekt več sosednjih občin, ki bi
vlagale denar in gospodarile z naravnim bogastvom.
Ali Kamnik potrebuje en prostor, na katerem bi bila obrtna
cona, namesto zdajšnje razpršene obrtne dejavnosti?
Kamnik potrebuje prostor za obrtno cono, ki bi postala tehnološki park za inovativne dejavnosti, ki jih nedvomno Kamnik ima. n
Rudolf
Pfajfar
V katero regijo po vaše
spada občina Kamnik?
Idealno bi bilo, da bi spadali v Severno ljubljansko ali
Kamniško-zasavsko
regijo
brez Hrastnika in Trbovelj, saj
v taki regiji že sedaj delujemo
na številnih področjih. Kot
mi je znano,Vlada RS pripravlja nov predlog v želji po čim
manjšem številu regij, in sicer
je govora o šestih ali devetih
regijah oziroma pokrajinah,
kar bi za nas pomenilo vključitev v Osrednjeslovensko
regijo. Žal pa nikakor ne bi
želel, da nas povežejo skupaj z Ljubljano, saj sodimo zaradi njene razvitosti na konec seznama črpanja razvojnih sredstev. Podobno kot je to v
drugih državah EU bi morali opredeliti glavno mesto kot samostojno
urbano pokrajino, okoliške občine pa kot pokrajino Ljubljana okolica. V tej regiji bi bili primerljivi s podobnimi gorenjskimi občinami,
namesto da nam skupaj z Ljubljano, kjer tvorimo četrtino slovenskega
prebivalstva, pripada 2 % vsega razvojnega denarja. Izkušnje kažejo,
da so skupno breme predvsem projekti glavnega mesta, medtem ko na
podeželju ostajamo sami s svojimi problemi, če ostane še kaj denarja.
Kateri so trije največji uspehi v zadnjem mandatu?
Zagotovo so to vlaganja v investicije, ki pomenijo večjo prometno
varnost; ceste, kolesarske steze, pločniki, prehodi za pešce in pešpoti.
Nadalje se uspehi kažejo tudi pri izgradnji novega kanalizacijskega
omrežja in pripravi ter koordinaciji na regijskih kohezijskih projektih. Aktivni smo bili tudi pri uvedbi ločenega zbiranja odpadkov. Veliko truda je bilo potrebno vložiti, da so bile s strani države izvedene
številne investicije na vodotokih. Pripravljamo nov Lokalni energetski koncept. Izvedeni so bili različni projekti, kjer smo uspešno črpali
državna in evropska sredstva v okviru Regionalne razvojne agencije
ljubljanske urbane regije, katere član sem, ter Razvojnega partnerstva
središča Slovenije v Litiji in še bi lahko našteval. Sicer pa upam, da
sem bil v pomoč tudi marsikateri krajevni skupnosti, saj se zavedam,
da nimajo zaposlenega kadra, ki bi vsakodnevno razreševal vse njihove težave, s katerimi se soočajo pri svojem delu in ob tem potrebujejo
pomoč. Sedaj, ko se končuje moj prvi mandat, je potrebno povleči
črto pod narejenim. Mislim, da smo postorili veliko tudi v mestnem
predelu. Naj naštejem samo največje investicije, med katere sodi obnova skoraj celotne Ljubljanske ceste, obnova in razširitev obvoznice
med Maistrovim mostom in Šolsko ulico, gradnja povezovalne ceste
Dupličan | 27
Krajani spregovorijo
čez Kamniško Bistrico, ki jo bomo v kratkem odprli, gradnja pešpoti
in kolesarskih poti. V vsemu temu pa smo uspeli tudi zaradi dobrega
in požrtvovalnega dela župana Toneta Smolnikarja, naše liste LTS za
Kamnik in koalicije v celoti. Vedno so nam bili v ospredju konkretni
projekti in razvoj v celoti, medtem ko smo se politikantstvu, ki se počasi seli iz državne tudi na občinsko raven, skušali čim bolj izogniti.
Kakšno je vaše stališče do gradnje javne infrastrukture v javno zasebnem partnerstvu?
Kot vsi vemo, je pri takem partnerstvu potrebno zagotoviti tako javni interes in dovolj dobička za zasebnika, da bo videl prednosti vstopa
v tako partnerstvo. Ob tem je potrebno zagotavljati tudi spoštovanje
načela prostega trga in konkurenčnosti. Na podlagi nekaterih izkušenj
menim, da je tako partnerstvo najbolj smiselno vzpostaviti na področju
velikih investicij v javno infrastrukturo, za katero običajno ni dovolj razpoložljivih proračunskih sredstev naenkrat, poleg tega pa so potrebni
novi organizacijski pristopi in tehnologije. Prednosti se zagotovo vidijo
tudi v hitrejši izvedbi, zmanjšanju stroškov in pritisku na javna sredstva,
razporejanju tveganja med partnerji, povečana pa je tudi vključenost
javnosti. Žal pa vemo, da je pri velikih projektih veliko večja tudi možnost, da se kaj zaplete; dostikrat je nejasna delitev odgovornosti med
javnim in zasebnim partnerjem, kako ravnati v primeru stečaja zasebnega partnerja … Zavedamo se, da mora partnerstvo delovati v daljšem
obdobju, kar je običajno pri velikih projektih daljše od dvajset let, zato
se kaj hitro lahko spremenijo izhodiščni pogoji v obliki povečanja stroškov delovanja, projekt pa lahko zgubi tudi politično podporo.
Sicer pa je pri nas, predvsem pa že dalj časa tudi v Evropi, veliko
primerov, ko je tako partnerstvo že obrodilo sadove. Spodbuda velja tudi zaradi omejenega financiranja dejavnosti in projektov zaradi
omejenega zadolževanja, ki jih določa Zakon o financiranju občin.
Prav zato bodo mnogi z veseljem sprejeli možnost partnerstva, ki jim
bo omogočilo pospešeno izgradnjo infrastrukture in z njo povezanimi storitvami. Zaradi vsega navedenega bo, v to sem prepričan, povezava javnega in zasebnega partnerstva pomenila za vse nas dodaten
zagon na področju investicij in njenega upravljanja.
Ali se vam zdi postopek sprejemanja posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov dovolj transparenten?
Prostorsko načrtovanje je določeno z prostorsko zakonodajo (Zakon o prostorskem načrtovanju), ki določa možnost sodelovanja javnosti pri samemu sprejemanju posameznega OPPN-ja. Na Občini
Kamnik smo se posebej potrudili, da bo sam postopek in sprejem
posameznega prostorskega akta transparenten in dostopen vsem
občanom in zainteresirani javnosti. Prav zato so vsi prostorski akti v
času javne razgrnitve razgrnjeni na občini, na krajevni skupnosti in na
internetni strani občine. Postopek sprejemanja OPPN-jev je tako dostopen tudi posamezniku, ki želi sodelovati pri njenem sprejemanju.
Naštej tri področja oz. projekte, ki so potrebni takojšnje pozornosti.
Zagotovo zagotovitev zadostnih kapacitet na področju otroškega
varstva, gradnja obeh osnovnih šol, maksimalne napore moramo
vključiti za čim prejšnje sprejetje novega prostorskega plana občine,
ki bo omogočil nemoten nadaljnji razvoj, nadaljevati moramo z investicijami povezanimi s prometno varnostjo (pešpoti, kolesarske steze,
prehodi, postajališča, parkirišča, nove prometne ureditve …), črpanjem EU sredstev na številnih področjih s poudarkom na koheziji,
postaviti temelje bodočega mestnega prometa in še bi lahko našteval.
Kako komentirate dejstvo, da po občinskem statutu Duplica in
Bakovnik nista naselji za razliko od Šmarce in Mekinj, ki sta prav
tako organizirani po uličnem sistemu; se vam zdi to prav?
28 | Dupličan
Tudi meni je to nerazumljivo, saj ime obeh naselij pogosto uporabljamo v praksi. Na spletni strani Občine Kamnik najdete tudi Odlok o pripojitvi naselja Duplica k naselju Kamnik, ki je bil sprejet leta
1994. Glede na obdobje, sklepam, da so bile odločitve povezane z težnjami po ustanovitvi novih občin, oziroma mestne občine. Sicer pa
postopek za določitev območja naselja ali imena naselja podrobneje
opredeljuje Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb.
Ali podpirate predlog, da bi del sredstev iz komunalnega prispevka pripadal neposredno območju oz. krajevni skupnosti v kateri se novogradnja
nahaja, vendar bi bil namenjen izključno za gradnjo infrastrukture?
To ne bi bilo najbolje, saj bi v tem primeru težko prišli do sredstev
za komunalno opremljanje novih območij, prav tako pa največkrat
plačujemo nekaj, kar je bilo narejeno že v preteklosti. Zakon o prostorskem načrtovanju pravi, da je komunalni prispevek namenski vir
financiranja gradnje komunalne opreme. Občina z odlokom, s katerim sprejme občinski proračun, določi komunalni prispevek kot
namenski prihodek. Odlok prav tako določa, da se tako zbrana sredstva porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z
načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.
Kje vidite priložnost za razvoj Velike planine?
Vsekakor v ohranjanju naravnih danosti, saj je to edinstven biser
v Evropi. Žal pa ga ne tržimo v zadostni meri, da bi družba, ki je v
naši lasti, v zdajšnjem obsegu poslovala z lastnimi sredstvi. Zato je
prevladalo stališče, da v okviru družbe poskrbimo predvsem za prevoz z gondolo in sedežnico, saj je z vidika obremenjevanja okolja in
ohranjanja narave to najbolj »čist« prevoz, za razliko od ceste. Analiza poslovanja iz prejšnjih let je pokazala, da je treba reorganizirati
predvsem področja kot so marketing, gostinstvo, predvsem pa dejavnost smučanja, ki zaradi velikega tveganja zelenih zim, odvisnosti od
samo naravnega snega in dotrajanih starih naprav, nima prave perspektive. Izredno drago je tudi vzdrževanje starih naprav. Zaradi nujnih vlaganj je bila na zadnji seji Občinskega sveta sprejeta odločitev o
zamenjavi pogonskega sistema nihalne žičnice. Z žičniškimi sistemi
v Tihi dolini se ne bomo več ukvarjali, saj na zgoraj navedena dejstva
prinašajo minimalen izkupiček. Sicer pa bo potrebno dodatno spodbuditi vse akterje, ki se že sedaj pojavljajo na planini. V prejšnjem
mesecu sem imel priliko sprejeti trideset francoskih županov, ki so si
želeli ogledati Veliko planino. Tudi oni so pozdravili naše usmeritve
po ohranjanju narave ter opozorili, da se tudi pri njih žičniški sistemi
ne financirajo sami, ampak so v to vključeni vsi zainteresirani akterji,
predvsem pa regija in država. Žal pri nas še nismo prišli do tega.
Ali Kamnik potrebuje en prostor, na katerem bi bila obrtna cona,
namesto zdajšnje razpršene dejavnosti?
Občina Kamnik potrebuje nove obrtne cone, ki bodo na eni strani
zagotavljale nova delovna mesta, na drugi pa bodo nove cone omogočale nadaljevanje preselitev proizvodnje in obrtne dejavnosti iz
stanovanjskih naselij. Vseskozi sem se trudil za umestitev novih con v
novem OPN-ju Tuhinjski dolini in za preselitev nekaterih obstoječih
con na nove lokacije. Posebej je treba omeniti razširitev nove poslovne cone na obeh straneh Korenove ceste. Zgolj urejena poslovna cona
bo pripomogla k razvoju podjetništva in omogočila znosnejšo ter bolj
zdravo okolje. Poslovno cono, ki se nahaja na območju družbe Stol
in je nekontrolirano zrasla v devetdesetih letih, bomo skušali v prihodnosti urediti s sprejetjem OPPN-B 20 Stol. Rad bi poudaril, da
tudi v naši svetniški skupini LTS-za Kamnik, kjer podjetniške žilice ne
manjka, velja popolna podpora pri sodelovanju in nadaljnjemu razvoju podjetništva ter zagotavljanju prostora za njeno boljše delovanje. n
Krajani spregovorijo
Brane
Golubovič
V katero regijo po vaše
spada občina Kamnik?
Kamnik je vezan predvsem
na Ljubljano in na sosednje
občine, zato je logično, da
smo del ljubljanske urbane
regija, ki združuje 26 občin.
V prihodnosti se pričakuje,
da bo Ljubljana samostojna
pokrajina. Kamnik pa bo moral s sosednjimi občinami zagovarjati povezovanje občin
severno od Ljubljane v svojo
pokrajino, ki mora biti sprejemljiva tako iz gospodarskega,
kulturnega, šolskega, prometnega, zdravstvenega ... vidika. Gre za občine, ki danes
sodelujejo v podjetni regiji.
Rad pa bi poudaril, da so lahko pokrajine učinkovite in racionalne samo, če bomo prenesli na njih določene državne pristojnosti,
med njimi tudi naloge upravnih enot, zaposlene na državni ravni in
seveda finančna sredstva. Bistvo je, da razumemo pomen pokrajin,
ki pomeni predvsem usklajeno delovanje na regionalnih projektih
(kanalizacija, vodooskrba, promet, izobraževanje, večja športna infrastruktura, zdravstvo, podjetništvo, kmetijstvo, turizem …), če pa
bomo na pokrajine gledali kot delitev političnih funkcij in kaj bo
kakšna občina dobila, potem še nismo zreli za ustanovitev pokrajin
in je bolje, da vsaka občina ureja svoj vrtiček oz. sama gradi olimpijski bazen, kanalizacijo, vodovode, poslovne cone, razvija turizem,
kmetijstvo, obrtne cone ipd. Sami lahko kaj premaknemo, skupaj pa
smo nepremagljivi.
da bi nehote postali talci zasebnega kapitala pri zagotavljanju javnih
služb. V Občini smo na podlagi JZP dosegli dogovor o vzdrževanju
lokalnih cest in izvajanju zimske službe, pa tudi na področju predšolske vzgoje se po principu JZP postavlja že drugi vrtec, ki bo izvajal
javno službo, na podlagi JZP se izvaja tudi javna služba pomoči na
domu za starejše občane, ipd. Čaka nas velik projekt JZP pri gradnji
in nato upravljanju Športno-turističnega centra Kamnik, v katerem
bo tudi olimpijski bazen in hotel ter še nekatere druge storitve.
JZP je vsekakor priložnost za občine, če imajo jasno vizijo in je
vodstvena struktura odprta ter strokovno usposobljena za sodelovanja in povezovanja med javnim in zasebnim. Zato menim, da bo potreben določen čas, da najdemo najboljše modele vlaganja zasebnega
kapitala v javne projekte.
Kriza je pospešila sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, saj se
javni sektor zaveda, da brez dodatnih sredstev ne bo šlo pri gradnji
javne infrastrukture, zasebni sektor pa ne stremi več k tako velikim
dobičkom in so sedaj sprejemljive tudi investicije v javno infrastrukturo, ki ne prinašajo velikih donosov.
Ali se vam zdi postopek sprejemanja posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov dovolj transparenten?
Sprejemajo se tako, kot to predpisuje veljavna zakonodaja, v dveh
javnih obravnavah. Sam zagovarjam, da se pred uradno javno obravnavo prostorskega akta, le ta da v predhodno razgrnitev na splet v 3D
obliki z obrazložitvami, na katere je možno dajati pripombe in da se
organizira razprave, s predstavitveno maketo, o projektu med ljudmi,
krajevno skupnostjo in stroko na terenu. Res je, da to podaljša čas sprejemanja, a je akt usklajen oz. župan in investitorji dobijo signal okolice.
Kateri so trije največji uspehi v zadnjem mandatu?
Na področju prometne politike je širitev kamniške obvoznice - štiripasovnica. Nato prenova Ljubljanske ceste in pa investiciji, ki sta v
zaključku: širitev obvoznice na jugu in krožišče Šmarca/Duplica ter
gradnja povezovalne ceste.
Na področju vrtcev je to zagotavljanje novih mest, saj smo do sedaj
zagotovili dva nova vrtca in nekaj oddelkov, skupno 19, v gradnji pa
sta še dva vrtca ter nekaj oddelkov, ki bodo še letos sprejeli v vrtec
dodatnih 270 otrok. Tako bomo v štirih letih zagotovili preko 600
novih mest, in če vemo, da je bilo v vrtce konec leta 2006 vključenih
650 otrok, je to vsekakor velik korak naprej. Dogovori pa potekajo,
da bi nov koncesionar odprl 8-oddelčni vrtec v letu 2011 ter Občina
zagotovila v Šmartnem še tri oddelke vrtca.
Tretji uspeh, ki pa ni viden, je pa še kako pomemben in ga občutijo
otroci, mladi, starši, šole, društva …, je usmeritev občine, da otrokom
in mladostnikom omogočimo enake možnosti razvoja ne glede na ekonomski in socialni položaj njihovih staršev. Poleg tega pa smo povišali
sredstva za dejavnost različnih društev in klubov in tako letno namenjamo 600.000 €. V naslednjih letih pa se mora biti usmeritev občine
v družben razvoj in dvig kvalitete bivanja za vse generacije nadaljevati
še v večjem obsegu. Kot primer naj navedem, da z osnovno šolo na Duplici sodelujemo odlično, kar se vidi tudi v prostorskih kapacitetah in
opremljenosti šole ter konec koncev uspehih učenk in učencev.
Naštejte tri področja oz. projekte, ki so potrebni takojšnje pozornosti.
Če omenim eno prioritetno področje, je to kvaliteta bivanja v
občini in vse kar je povezano s tem dvema besedama. Občanke in
občani morajo imeti takšne pogoje, da se bodo v njej dobro počutili, da bodo imeli možnost za zaposlovanje ali podjetniško iniciativo,
urejeno varstvo za svoje otroke in dovolj prostorne osnovne šole, ki
bodo imele še boljšo opremo, mladi pogoje za aktivnosti, dovolj rekreativnih in športnih površin ter kolesarskih poti, kulturni utrip,
mestni potniški promet in dobro prometno infrastrukturo po občini
in do sosednjih občin, … ter da se bo omogočilo sodelovanje posameznikov, civilne družbe, stroke, politike in krajevnih skupnosti, ker
Kamnik ima velik potencial v ljudeh.
Glede projektov, ki se jim bomo morali takoj posvetiti, pa je teh
kar nekaj, ki so bili začeti v tem mandatu in z njihovo izvedbo ne
smemo zamujati. Naj naštejem samo nekatere: različni manjši ukrepi
za izboljšanje življenja mladih družin in starostnikov, sodelovanje s
predstavniki večstanovanjskih naseljih s ciljem dviga kvalitete v njih,
gradnja dveh mestnih šol, novi oddelki vrtca, športni park z bazenom, nadaljevanje gradnje kolesarske in peš poti ob Kamniški Bistrici s športno – rekreacijskimi površinami ob reki (Šmarca, Duplica,
Kršmančev park – tudi mestna plaža, Mekinje …), prenova asfalta
po ulicah ter zamenjava različne infrastruktur (elektrika, optika,
vodovod …), ureditev obrtne cone v Stolu, izgradnja podjetniškega
inkubatorja, razvoj turizma, izgradnja varnih šolskih poti, prostor za
druženje krajanov na Duplici ipd..
Kakšno je vaše stališče do gradnje javne infrastrukture v javno zasebnem partnerstvu?
Sam sem zmerni zagovornik javno zasebnega partnerstva ( JZP)
tudi na podlagi izkušenj, ki jih lahko zasledimo v tujini. Torej JZP da,
a ne za vsako ceno, saj so določene javne službe in javna infrastruktura
prepomembne, da bi jih predali v upravljanje zasebnemu sektorju in
Kako komentirate dejstvo, da po občinskem statutu Duplica in
Bakovnik nista naselji za razliko od Šmarce in Mekinj, ki sta prav
tako organizirani po uličnem sistemu; se vam zdi to prav?
Kamnik je leta 1994 kandidirala za mestno občino in je morala
izpolnjevati tudi pogoj števila prebivalcev v mestu in zato so z občinskim predpisom pripojili določena naselja mestu. Takrat smo bili
Dupličan | 29
Krajani spregovorijo
zelo blizu, a je državna politika zavrnila pobudo Kamnika. Sam ne
vidim težav v tem ali je neko območje naselje ali ne. Pomembno je,
da se kraj razvija, da so ljudje zadovoljni z življenjem v kraju, da lahko
sodelujejo pri oblikovanju odločitev in da krajevna skupnosti dela.
Se pa strinjam s pobudo, da se v statut umesti ti dve naselji.
Ali podpirate predlog, da bi del sredstev iz komunalnega prispevka, pripadal neposredno območju oz. krajevni skupnosti, v kateri se
novogradnja nahaja, vendar bi bil namenjen izključno za gradnjo
infrastrukture?
To je bila praksa že do sedaj v marsikaterem primeru, a se je potrebno zavedati, da moramo tako na ravni države, kot tudi na ravni
občin stremeti k enakomernem razvoju občine. Župan ne more biti
župan le za eno območje, kot tudi poslanec ne more biti poslanec le
za eno občino, ampak je po ustavi predstavnik vseh ljudi v Sloveniji,
saj vse občine nimajo svojega poslanca, kot tudi vse krajevne skupnosti ne svojega župana. Tudi to je odgovornost prevzemanja funkcije
župana, podžupana ali poslanca, skrbeti za trajnostni razvoj in zato
je podvajanje funkcij nesmiselno.
Sam bolj vidim težavo v tem, da se lahko komunalni prispevek
namenja samo za komunalno in cestno infrastrukturo, ne pa tudi
družbeno (igrišča, vrtci, šole, knjižnica, zdravstveni dom …). To pa je
težava, ki jo je potrebno na ravni države odpraviti.
Kje vidite priložnost za razvoj Velike planine?
V povezovanju in dejstvu, da je Velika planina, skupaj z Malo in
Gojško planino ter dolino Kamniške Bistrice še dokaj neokrnjena.
Zato je naša priložnost narava in kulturna dediščina ter povezovanje. Sam bi razdelil upravljanje na tri finančno in organizacijsko samostojne stebre, ki se med seboj povezujejo in sodelujejo. V prvem
stebru bi imeli nihalko in dvosedežnico, kot sodobni javni prevozni
sredstvi, ki ju sofinancira občina. V drugem stebru bi agrarne skupnosti upravljale z dostopom po cesti in urejenimi parkirišči, kjer je
nujno na neki točki ustaviti promet. Tretji steber pa bi vseboval promocijo in programe oz. vsebino (med njimi tudi smučanje, če bi se
izkazalo za smiselno) na planinah in dolini. Vsi skupaj pa bi sodelovali pri skupnem upravljanju treh planin in doline Kamniške Bistrice
v sodelovanju z vsemi ostalimi subjekti, ki so na planinah ali v dolini,
tudi Občino, katere glavni cilj bi moral biti tudi ureditev komunalne
infrastrukture v dolini (voda in kanalizacija). Od tukaj naprej ni daleč ustanovitev Krajinskega parka Velika planina.
Ali Kamnik potrebuje en prostor, na katerem bi bila obrtna cona,
namesto zdajšnje razpršene obrtne dejavnosti?
Vsekakor je potrebno razvijati cono ob Korenovi cesti, ki ima blizu
železniško in prometno infrastrukturo – v načrtu je gradnja industrijskega železniškega tira proti Korenovi in obvozna cesta okoli Mengša
(Mengeš – Želodnik), ki se bo priključila na avtocesto pri Krtini.
Glede ostalih obstoječih con, pa je dejstvo, da jih bo potrebno
na dolgi rok prestaviti na obrobje občine, a to je v teh kriznih časih
»misija nemogoče«, zato je naloga občine, da obstoječe cone pravno
in infrastrukturno uredi v obstoječih mejah. Tako smo uredili cono
Titan – Svit, Alprem na Duplici in Zarjo v Mekinjah. Ureja pa se
tudi del cone na Korenovi. Čaka nas še ureditev obrtne cone v Stolu,
kjer so razmerja neurejena ter sprejetje prostorskih aktov za območje
Utoka in Alprema v mestnem jedru, kjer obrtne cone ne more biti
več, kot tudi območje KIK-a, kjer se mora večina industrije preseliti.
Bi pa v teh časih, za določen čas, znižal komunalni prispevek za
gradnjo v urejenih podjetniških in obrtnih conah ter nadaljeval
spodbujanje podjetniškega inkubatorja za dejavnosti, ki so razvojno
naravnane. n
30 | Dupličan
Matej
Tonin
V katero regijo po vaše
spada občina Kamnik?
Odvisno na koliko regij
delite Slovenijo. Če imate v
mislih delitev Slovenije na
tri regije, potem spadamo v
Osrednje slovensko regijo.
Če imate v mislih delitev
Slovenije na šest pokrajin,
potem spadamo na Gorenjsko. Če pa imate v mislih
štirinajst pokrajin, potem bi
si občine severno in vzhodno
od Ljubljane zaslužile svojo
pokrajino, ki bi se morala,
glede na zgodovino mesta
Kamnik in glede na prepoznavnost Kamniško-Savinjskih Alp, imenovati Kamniška pokrajina.
Kateri so trije največji uspehi v zadnjem mandatu?
Izgradnja štiripasovnice, ki je precej povečala pretočnost prometa. Sistemski pristop obnavljanja kulturnih domov po občini. Precejšnje povečanje sredstev za urejanje varnih šolskih poti. Vendar je
potrebno ob tem poudariti veliko zamujenih priložnosti predvsem
pri ustvarjanju pozitivne gospodarske klime, ki bi prinesla nov razvoj
in nova delovna mesta.
Kakšno je vaše stališče do gradnje javne infrastrukture v javno zasebnem partnerstvu?
Javno-zasebnemu partnerstvu pri gradnji javne infrastrukture sem
naklonjen, v kolikor pomeni bistveno zmanjšanje vlaganja javnih
sredstev v določen projekt in da vzdrževanje in uporaba tovrstne
javne infrastrukture ne pomeni večjih stroškov za občino in občane.
Netipičen primer javno-zasebnega partnerstva, ki pa vendar pokaže
bistvene učinke, ki bi jih javno-zasebno partnerstvo moralo imeti, je
gradnja koncesijskega vrtca. Občina Kamnik je sicer z nepovratnimi
sredstvi spodbudila zasebnega investitorja, da je začel graditi vrtec,
ki za starše ne bo nič dražji kot vrtec, ki bi ga zgradila občina sama,
vendar bo občina v primeru koncesijskega vrtca razbremenjena precejšnjega dela vlaganj v novogradnjo in kasnejših stroškov vzdrževanja. Bistveno pri javno-zasebnem partnerstvu je, da imajo od njega
koristi vsi, vse prevečkrat pa je javno-zasebno partnerstvo sinonim za
vlaganje javnih sredstev v zasebne projekte, od katerih imajo koristi
predvsem zasebni investitorji. Velika priložnost za še eno netipično
javno-zasebno partnerstvo v prihodnosti, bi morala biti izgradnja
moderne obrtno- poslovne cone, kjer bi občina iz javnih sredstev
zgradila infrastrukturno in jo dala po nizki ceni v najem podjetjem,
ki bi se v zameno za ugodne pogoje najema morala zavezati, da bodo
v nekaj letih ustvarila določeno število novih delovnih mest.
Ali se vam zdi postopek sprejemanja posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov dovolj transparenten?
V zadnjem mandatu smo lahko videli, kako različne standarde je
imela sedanja občinska oblast pri sprejemanju občinskih podrobnih
prostorskih načrtov (OPPN). Nekatere OPPN-je, kot na primer
tistega za varovana stanovanja ob kamniški obvoznici, je občinska
oblast forsirala za vsako ceno, čeprav so bili pravo skrpucalo, spet drugi OPPN-ji, kot na primer za center za ravnanje z obnovljivimi viri
Krajani spregovorijo
ob Korenovi cesti, pa niso prišli niti na dnevni red občinskega sveta.
Zdi se, da je bil pri sprejemanju OPPN-jev pomembnejši od vsebine
odnos župana do posameznih investitorjev v določenem OPPN-ju.
Glavni problem sedanjega kamniškega urbanizma je, da se pri pozidavi občina poslužuje stihijskega odnosa do izrabe prostora, ko določeni močni interesi narekujejo vsebino prostora, namesto, da bi bil
trajnostni razvoj občine tisti, ki bi začrtal namembnost prostora.
Naštejte tri področja oz. projekte, ki so potrebni takojšnje pozornosti?
Mestni šoli, vrtci, Velika planina in razvoj gospodarstvu prijaznega okolja so projekti, ki bodo potrebovali takojšnjo pozornost v naslednjem mandatu, bo pa potrebno tudi nekaj strateških sprememb
pri urbanističnem in gospodarskem načrtu razvoja občine.
Kako komentirate dejstvo, da po občinskem statutu Duplica in
Bakovnik nista naselji za razliko od Šmarce in Mekinj, ki sta prav
tako organizirani po uličnem sistemu; se vam zdi to prav?
Mislim, da bi morali imeti za vse enake standarde. Če sta lahko samostojno naselje Šmarca in Mekinje, potem ne vidim razloga, zakaj
ne bi mogla biti še Duplica in Bakovnik. Še pomembnejše kot status
posameznega naselja, pa se mi zdijo pristojnosti krajevne skupnosti.
Ali podpirate predlog, da bi del sredstev iz komunalnega prispevka pripadal neposredno območju oz. krajevni skupnosti v kateri se
novogradnja nahaja, vendar bi bil namenjen izključno za gradnjo
infrastrukture?
Podpiram.
Kje vidite priložnost za razvoj Velike planine?
Na Veliki planini je potrebno najprej v temelju racionalizirati poslovanje, odpovedati se je potrebno vsem tistim dejavnostim, ki na
Veliki planini ne ustvarjajo bistvene dodane vrednosti, vendar pa
vsako leto ustvarjajo velikanske izgube. Eden takšnih primerov je
zagotovo smučarija v Tihi dolini. Za tem moramo jasno urediti in
opredeliti dostopa na Veliko planino. Sedaj vlada nered, avtomobile
srečujemo vsepovsod na planini, gondola pa zaradi dotrajanosti in
inšpekcij enkrat deluje spet drugič ne. Občina se mora odločiti ali bo
vzdrževala varen in zanesljiv gondolski dostop ali pa bo z druge strani, po zgledu nekaterih drugih evropskih visokogorskih cest, uredila
cesto, parkirišča in uvedla cestnino. Zaradi mene lahko tudi oboje,
pomembno je, da se vzpostavi red. V strateškem smislu pa mislim,
da je prihodnost Velike planine pohodni in etnološki turizem. Zaradi svoje lege in prostorskih možnosti se Velika planina enostavno
ne more razviti v uspešen in moderen smučarski center, brez da bi
bistveno okrnili naravne danosti planine, ki pa so ravno tiste, ki privabljajo največ obiskovalcev.
Ali Kamnik potrebuje en prostor, na katerem bi bila obrtna
cona, namesto zdajšnje razpršene obrtne dejavnosti?
V opoziciji smo v iztekajočem mandatu ves čas opozarjali, da stanovanjska in industrijska gradnja ne gresta skupaj, saj ustvarjata celo
vrsto konfliktov, ki so moteči tako za industrijo kot prebivalstvo. Na
žalost smo naleteli na gluha ušesa, tudi v tem mandatu je županova
koalicija nadaljevala s sprejemanjem Občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki niso jasno razmejili področja za industrijske in poslovne dejavnosti ter stanovanjska področja. Pri prihodnjem razvoju
mesta, bi morali obrtno- poslovne dejavnosti umikati na obrobje
mesta. Dober potencial za razvoj v moderno obrtno-poslovno cono
ima področje ob Korenovi cesti, ne smemo pa pozabiti tudi na vzhodni del Tuhinjske doline, ki ima z logističnega vidika dober in hiter
dostop do avtoceste na Vranskem. n
Nagrajeni spis na natečaju »Evropa v šoli«
Revščina!
Danes revščino poznajo že povsod na svetu. Mnogo ljudi ne ve,
kaj je to revščina, saj živijo v razkošju in obilju. Toda mnogi ljudje
so izgubili službo, dom, vse, kar so kdaj imeli in edino, kar imajo,
je družina, žal včasih izgubijo še to. Hodimo po ulicah in videvamo ljudi, kako prosijo za pomoč ali iščejo hrano, vidimo jih, a gremo samo mimo, kot da ni nič. Včasih celo slišimo otroke, kako jih
zmerjajo z raznimi žaljivkami, kot je »klošar«. Toda ne zavedajo
se, da je ta človek izgubil vse kar je imel, in da se podobno lahko
zgodi tudi nam, ko bomo odrasli, saj se v tem svetu nikoli ne ve,
kaj nas čaka.
Vsak dan, ko hodim v šolo, slišim otroke, kako navdušeno govorijo o tem, kaj si želijo. Od dragih igrač do računalniških igric.
Vse in še več. In ko starš noče kupiti otroku nečesa, mu le ta jezno
zabrusi, da ga ne mara več in začne jokati tiste »krokodilje« solze.
Otroci v revnejših družinah pa si želijo samo drobne slaščice. Sreča, da jih mi pojemo v izobilju.
Danes se otroci pritožujejo, kako so ubogi, ker morajo zjutraj
vstati in oditi v šolo, ker morajo delati domače naloge. Revni pa bi
dali vse, da bi lahko redno hodili v šolo, da bi delali domačo nalogo, toda njihovi starši jim tega ne morejo omogočiti, saj je treba
danes vse plačati. Tak izdatek pomeni za njihovo družino preveč
denarja.
»Saj te razumem!« To je stavek, ki ga izreče mnogo ljudi. Ne
verjamem, da je čisto tako. To si lahko samo predstavljamo. Revščino bomo razumeli šele, ko bomo mi izgubili službo , ko bomo
imeli v predalu kup neplačanih položnic, ko bomo izgubili stanovanje in živeli v stari baraki, v najslabšem primeru kar na ulici. To
je revščina!!!
Toda človek, ki je reven je lahko zelo bogat. Bogat je v srcu. Nikoli ne bo odklonil pomoči, dal bo vse, če bo le imel. Bogataš je
pa bogat od zunaj, a reven na znotraj. Kaj ti bo materialna dobrina
oz. denar, ko pa z njim ne moreš kupiti ljubezni, osebe, življenja.
O revščini govori veliko filmov. Eden od njih je film Daj naprej.
Film govori o fantu Trevorju, ki v šoli dobi seminarsko nalogo o
tem, kako bi pomagali ljudem in s čim bi lahko spremenili svet.
Nalogo vzame zelo resno. Dolgo razmišlja, dokler se nekega dne
ne odpelje mimo smetišča in tam spozna brezdomca, ki ga povabi
k sebi domov in mu ponudi pomoč. Izmisli si igro Daj naprej. Igra
se igra tako, da eden pomaga trem in vsak od teh treh še trem in
tako naprej. Enako igro si je nekoč izmislila tudi njegova babica,
ki je bila brezdomka. Tako sta dva igrala isto igro in s tem počasi
spreminjala svet. Fant na koncu, na žalost, umre, saj se vmeša v
pretep, kjer ga eden od najstnikov zabode. Na koncu mnogo ljudi iz celega sveta pride pred njegovo hišo prižgat svečko v njegov
spomin.
Biti mora nekaj, kar res pomaga ljudem.
Nekaj, česar sami ne zmorejo.
Kar jaz storim zanje, lahko oni dajo še drugim.
Benjamin Zajc
Mentorica: Maja Drolec, OŠ Marije Vere. n
Dupličan | 31
Krajani spregovorijo
prof. V. Premk
Sally
Nikoli si ne bi predstavljal, da se bom še kdaj v življenju tako strgal. Če bi se mi to zgodilo vsaj v zrelih moških letih, pa se mi zgodi
zdaj na starost. Zdaj, ko bi moral biti po umirjenosti in modrosti
zgled otrokom in vnukom.
Zmeraj sem imel taka čustvena brenčanja za znamenje malomeščanske lahkoživosti, neodgovornosti in nam plus ultra zmedenih
stanj. Zase sem menil, da sem človek, na pol kmečkega izvora, trdnega značaja in realističnega odnosa do svojega okolja in življenja. Menil sem, da znam trezno usmerjati svoje življenje. Pa se mi
primeri nekaj takega. V mladih letih sem že dal kakšno izjavo, kaj
mislim o malomeščanski mentaliteti, manirah in usmeritvah. Prijateljica se spomni, kaj sem rekel pred tridesetimi ali štiridesetimi
leti, kaj vse sem ji očital, za kakšen karakter sem se imel. Saj pravim,
kaj vse si človek domišlja o sebi. Kaj po ne potrebnem sem govoril!
Tako se ti zgodi, da te čez leta s tvojimi lastnimi besedami tolčejo
po glavi. Res je, da se zarečenega kruha največ poje.
S Sally sva hodila vsak dan na sprehod, se udeleževala kulturnih
prireditev, jadrala – tako na morju, kot v zraku, hodila v hribe preko celega leta in potovala po celi Evropi. Kjer koli sva se pojavila je
bila »atrakcija« tudi za TV in novinarske hiše v Skandinaviji.
V pričakovanju sprehodov sem postal tudi sam nemiren in čakal
uro, ko sem se z malo »princesko« pojavil v naravi.
Priljubljena destinacija moje Sally je bil tudi Arboretum Volčji
Potok, da je bila vedno med rožami.
Kako prisrčna in živahna je bila Sally. Kako me je imela rada in kako
je znala to pokazati. Imel sem jo in še vedno jo imam rad. Njen topli
pogled, njena veselost, sproščenost, gibčnost … so izžarevali iz nje.
32 | Dupličan
Prijateljica mi je večkrat očitala, da na sprehodih ogovarjam napol znane ali sploh neznane osebe-ljudi in da mlade ženske zaradi
tega zavijajo oči. Jaz tega zavijanja oči nisem nikoli opazil ali pa se
tega zavedal. Mislim, da se je prijateljica to gladko izmislila, da bi s
tem upravičila, zakaj ne mara hoditi z menoj, ker posvečam preveč
pozornosti moji ljubljenki. Ženske so pač ženske, saj ne trpijo nobene »konkurence«, pa čeprav na štirih tačkah.
Ne bom razpredal kakšne krivice mora človek prestajati in to tudi
od lastne krvi. Hočem le povedati, ko sem hodil in se potepal po
mestu s Sally, sem zelo premišljeno ogovoril kakšno damo ali gospo,
saj nikoli nisem vedel, kaj drugi mislijo o nas »ljubiteljih živali«.
Prišlo je do korenitih sprememb in to v tem, da so pričeli drugi
ogovarjati mene – moški in ženske, stari in mladi, da, celo otroci.
Ali je kužek ali je psička? Koliko je stara? Stavim, da vi pri teh
letih niste bili tako gibčni.
Na zastavljena vprašanja sem jim odgovarjal s ponosom.
Rojena je v angleški »aristokratski« družini, kot Yorkshirska terierka, kjer je očka 5-kratni evropski prvak, sicer Francoz z imenom
Loulou-Blue du gue de L'adour, in njena mamica 2-kratna evropska
prvakinja, Angležinja Devil's of York Diamond, dočim ima Sally
pravo rodovniško ime: Devil's of York Jenna, rojena na Madžarskem 8. 12. 1996.
Sally ima še bratca in sestrico in tudi sama je skotila leta 2001 fantka in punčko: Kir in Kiro, ki živita pri ljubečih lastnikih v Ljubljani.
Nekateri so samo slišali o moji lepotici, videli pa je niso nikoli
v živo, pa sem jim govoril: »Dve dobri pedi je velika, poraščena z
zlato rjavkastimi laski, kot lisička«. Gobček je imela podolgovat –
res pasjega, ne pa prfrknjenega ali topega kot imajo le-te razni pasji
spački v zelo pozitivnem smislu, ko kažejo ponosno svoje grimase.
Pri teku se je vedno dokazovala. »Glej me, saj bolje tečem kot ti, ko
si bil še atlet«.
Svoje zadovoljstvo in ponos je vedno kazala z mahanjem svojega
kratkega repka, ki me je na momente spominjal na »metronom«.
S svojimi ušeski mi je vedno dala vedeti, da razume vse, samo še
govoriti in pisati ni znala. Njenim ušeskom sem ljubkovalno rekel
»radarji«, saj je z njimi zaznala vibracije, katere sam nisem zaznal.
To se je izkazalo v dveh potresih, ki jih je zaznala pred leti v Sloveniji.
Sally pa mi je že v njeni rani mladosti dala »vetra«, saj si je umislila ljubimca, s tem pa je vzcvetela platonska ljubezen, zaradi katere je dolgo trpela.
Jaz pa kot ljubeč »sebičnež« do nje, sem njene radosti preprečil
in ji še do danes nekatere njene vragolije nisem odpustil.
Naj vam povem še to zgodbo o Sallynem ljubimcu pred leti.
Pri Sally mi je bila všeč zlasti njena gibčnost. Kako se je zapodila na
njivo, ker je včasih rasla koruza in je prepodila vrane! Kako je uprizorila pred veliko večjimi psi od sebe dirke v nepravilnih krivuljah.
Večinoma jih je zanašalo in jo nikakor niso mogli ujeti. Pri sebi
sem sklenil, da Sally ne potrebuje nobene vzgoje ali dresure. Kar je
koristno zanjo, ji je poklonila že narava. Zelo rada ima otroke. Marsikdaj se vzpne po kakšnem malčku in ga obliže po licu. Ko otrok in
njegova mama dojameta, da noče nič hudega in da jo je sama prijaznost in dobra volja, se še nekaj časa igrata z njo. Po navadi vpraša:
»Koliko je stara vaša punčka?« »Dve leti in dva meseca,« pravi
mama. Jaz pa samovšečno povem: »Psička ima pa šele 4 mesece in
teče bolje kot kateri koli od nas.« Čez dva meseca pa so se začele
Krajani spregovorijo
spremembe. Ko sem jo spet peljal na sprehod, sem spregovoril nekaj
vljudnostnih besed s sosedom, ki je nekaj brkljal po svojem dvorišču. Njegov kratkonogi pes Bobby pa je kratko malo skočil na Sally.
Komaj sem ga spravil z nje. Sosed pa se je zarežal: »A vaša je pa
punca?« Rekel sem samo: »Ja.« V sebi pa sem se jezil, da sosed svojemu pesjanarju ni vcepil niti malo dostojnega obnašanja. Domače
ženske so mi rekle, da ima Sally že menstruacijo in da naj pazim nanjo. Lahko dobi že mladičke. Tri ali štiri drobne kepice. Kaj bomo
z njimi? Lahko je dajati navodila, težko jih pa je uresničevati. Ko
sva šla na sprehod, so bili za Sally naenkrat dva ali trije pasji samci.
Velik črn labradorec Kingi, danski terier Goldi in še en surrealističen
pes: nekaj takega, kot bi blazina z resicami prosto tekala naokrog.
Vsak si je prizadeval, da bi jo povohal ali ji obliznil rit. Dogajanje
okrog Sally se mi je zdelo čedalje bolj nedostojno, njej pa ne. To se
je najbolj videlo po njenem visoko dvignjenem repu. Jasno, da se ji
je zdelo to, da zbuja veliko poželenja, imenitno. Najbolj vztrajen pri
zasledovanju Sally je bil neki potepuški psiček. Sprva ga sploh nisem
maral pogledati. Sčasoma, ko sem ga že tolikokrat podil od hiše, sem
si ga le ogledal. Kratek gobček, bistre oči, ušesca vedno pokonci, po
prsih bel, drugod pa temnorjav in črn. Malo večji od Sally. Ker ne
vem njegovega imen, mu pravim kar Frajer. Ko sem bil doma, sem
govoril Sally: »Sally, Frajer ni zate. Ali ne vidiš kako je grd? Pa tudi
nobene eksistence nima. Nobenega doma nima. Na neki kmetiji na
barju mu dajejo jesti ali si celo kar sam ukrade. On se pa ves ljubi dan
klati po svetu. Ti si vendar nobel živalica. Ješ Pedigre in Chapy. Imaš
svojo sobo. Voziš se z avtomobilom. Ne moreš s takim klošarjem.«
Zdelo se mi je, da me razume. Vsaj razumno me je gledala. Pa ni
bilo tako. Hči me je poklicala, da bom nekaj videl. Sally je sedela na
notranji okenski polici, Frajer pa se je upiral s tačkama na zunanjo
okensko polico, samo šipa je bila med njima. Milo sta se gledala,
kot Romeo in Julija. O ljubi bog, kam pripelje zaljubljenost, bodisi
človeka ali žival. Ženske so mi naročile, da moram imeti Sally privezano na vrvici. Frajer se je utaboril na našem vrtu. Ko sem šel s Sally,
privezano na vrvici , na sprehod, me je v varni razdalji spremljal.
Zdaj se je tako približal, da je Sally že ovohaval, ko sem ga napodi,
je bil 30 metrov pred nama ali za nama. Ljudje so mi pričevali: »A
zdaj imate pa že dva psa?« Jaz pa sem odgovoril: »Ne, to je samo
Sallyin ženin!« Midva s Sally sva lepo hodila po pločniku, Frajer
pa je tekal na ono stran ceste in spet na to. Šoferji so zmanjševali
hitrost, da ga ne bi povozili. Nekateri so mi z razprtimi rokami dajali
znamenj, češ zakaj ne poskrbim za tega psa. Ker Sally ni več prosto
tekala, je izgubila veliko svoje očarljivosti. Najini sprehodi mi niso
bili več tako v zadovoljstvo. Nekega dne, ko Sallyjinega ženina ni
bilo pred hišo, sem s Sallly hitro prekoračil glavno cesto in povzpela
sva se na greben Golovca. Odpel sem vrvico in jo spet spustil. Bila
je spet stara Sally. Zdaj je ovohavala živalske sledove, zdaj ja z gobčkom vrtala v kakšno luknjo v zemlji, zdaj se pognala čez Breženico
in tekla vzporedno z menoj po vzpetinicah ob gozdni cesti. Toda
groza! Ko sem imel najbolj občutek, da je sprehod s Sally takšen,
kot je bil včasih, se je pred nama kot strela z jasnega pojavil Frajer.
Sally je planila za njim. Zaman sem kričal: »Sally,Sally,Sally!« Kot
nora sta zadivjala po pobočju navzdol. Nekaj časa sem zmeden
stal sredi ceste. Saj me ima Sally rada, saj jo vsak dan odpeljem na
sprehod. Toda bolj kot mene ima rada Frajerja. In to kljub mojemu
prepričevanju, da ni zanjo. Kaj naj naredim? Povprek po gozdu kot
psa ne morem iti, saj se lahko še ubijem. Razočaran in slabovoljen
sem se podal po gozdni poti, nazaj proti vznožju hriba. Na vsake
toliko časa sem zavpil: »Sally!SALLY!« Ampak vse je bilo zaman.
Nazadnje sem stal pri teniškem igrišču, ob vznožju Golovca in premišljeval, kaj naj naredim. Trije scenariji dogajanje so se mi motali
po glavi. Tragični: Frajer bo Sally zvlekel čez glavno cesto. Ona se
ne znajde v prometu. Pridrvel po desettonski tovornjak. Sally bo
obupno zacvilila in obležala mrtva na cestišču. Elegični: Sally se bo
potepala s Frajerjem. Klatila se bosta od vasi do vasi, kradla hrano
po kmečkih dvoriščih, tekala po gozdovih in poljih, večkrat lačna
kot sita, toda srečna. Realistični: Sally se bo vrnila domov in čez ne
vem koliko tednov povrgla 4 mladičke: 2 svetlorjava, kot je ona, in
2 temnorjava, kot je Frajer. Kaj bomo z mladički? Kje bomo dobili prijazne gospodarje zanje? In se še izneverila svoji aristokratski
družini! KATASTROFA!!! Sredi teh mojih razmišljanj sta psa pridrvela po bregu navzdol. Sally se je vsa razigrana ustavila ob meni
in se pustila prikleniti na vrvico. Za Frajerja se mi je zdelo, da se mi
nagajivo posmehuje. Zaradi tega dogodka so se precej podrli moji
filozofski nazori. V vseh debatah, kadar koli in s komer koli, sem
dajal prednost naturi pred kulturo. Zdaj pa je Sallyina in Frajerjeva
živalska natura tako silovito udarila na dan kakor požar ali nevihta.
Če nočem imeti namesto mirnega doma pasjo farmo, moram ukrepati. Nič več ni preprostega tekanja. Kadar je zunaj, je Sally obvezno
na vrvici ali v mojem naročju. Frajer jo lahko gleda le od daleč. Skrbi
me prihodnost, Sally pa nič. Oh ti moja ZLATA punčka SALLY!
Naj končam z mislijo na njo, saj je moja ljubljenka, ki mi je pomenila vse, 19. 5. 2010 za vedno zaspala. Moj svet je čez noč postal –
prazen, brez pravega življenja, kajti spomini na njo so ohranjeni globoko v meni. Vedel sem, da bo slej kot prej prišlo do boleče ločitve,
vendar sem upal, da bova skupaj vsaj še nekaj let. Hvala Sally za vso
tvojo iskreno ljubezen, ki si mi jo nudila za čas svojega življenja. n
Dupličan | 33
Aktualno
Milena Marinič, mag. prava
Zastopnik pravic oseb
na podoročju duševnega zdravja
Avgusta 2009 je pričel veljati Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) (objavljen v Uradni list RS, št. 77/2008 z dne 28. 7. 2008 ),
katerega osnovni namen je zaščititi pravice osebe s težavami v duševnem zdravju od sprejema do zdravljenja v oddelku pod posebnim
nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavi v varovanem oddelku
socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi.
Zakonska podlaga
Kadar za človekove pravice oseba ne more skrbeti sama, ker nima
dovolj moči ali ima premalo znanja, ima možnost pooblastiti drugo
osebo, ki ji najbolj zaupa, da bi ga zastopala pri uresničevanju njegovih pravic in izpolnjevanju želja. Pri uresničevanju pravic na področju duševnega zdravja si posameznik lahko izbere zastopnika, za
uresničevanje drugih pravic v zvezi z zdravstveno obravnavo pa pooblaščenca, ki bo skladno z navodilom skrbel za uveljavljanje pravic.
Spoštovanje dostojanstva
Osnovno izhodišče za varovanje človeškega dostojanstva in osebnih pravic in temeljnih svoboščin je podala Splošna deklaracija o
človekovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna Skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948. Splošna deklaracija pomeni močan
instrument, ki ima vpliv na življenja ljudi po vsem svetu. Deklaracija je ena najbolj poznanih in najpogosteje citiranih dokumentov o
človekovih pravicah na svetu in se uporablja za obrambo in razvoj
človekovih pravic. Na osnovi omenjene deklaracije so Vlade članic
Sveta Evrope sprejele Evropsko konvencijo o človekovih pravicah
(EKČP) v Rimu, 4. novembra 1950. Vse demokratične države so se
zavezale spoštovati načela EKČP po tem obdobju in to tudi vnesle
v svoje ustave, s čemer so človekove pravice in temeljne svoboščine
dobile zakonsko veljavo.
Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)
Duševno zdravje je stanje osebe, ki se kaže v mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja (4. točka 2.
člena ZDZdr).
34 | Dupličan
V zdravstveni obravnavi temeljne človekove pravice in svoboščine zakonsko varujejo Zakon o pacientovih pravicah (ZpacP)1,
Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)2, Zakon o varovanju osebnih podatkov (ZVOP)3 in drugi. Zakon o pacientovih pravicah
opredeljuje pravice oseb, ki koristijo zdravstvene usluge v javnih
ali zasebnih zavodih, Zakon o duševnem zdravju pa je specialni
zakon in določa pravice oseb s težavami v duševnem zdravju, na
podlagi katerega je nastal tudi Pravilnik o opravljanju izpita ter izbiri in vlogi zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja. Pravice oseb v institucionalnem varstvu ščitijo tudi Pravilnik
o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih
storitev4, ki predpisuje predvsem opremo in prostorske zahteve ter
Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter o postopku njihove verifikacije5, kjer so določeni kadrovski, tehnični in prostorski pogoji za izvajanje nalog na
področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva
in centre za socialno delo ter postopek njihove verifikacije. Ta pravilnik v 2. členu definira pojem varovanega oddelka v domu starejših občanov, v katerem so stanovalci zaradi svojih potreb v zvezi
z duševnim zdravjem deležni posebne zaščite in oddelka oziroma
zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Zakon o socialnem varstvu določa organizacijske oblike institucionalnega varstva in v 50.
členu opredeljuje varstvo starejših.6 Zakon o pacientovih pravicah
ZpacP ureja varovanje pravic oseb v času zdravstvene oskrbe, ki je
opredeljena v 22. odstavku 2. člena ZpacP in zajema medicinske in
druge posege za preprečevanje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo in zdravstveno nego ter druge storitve
oziroma postopke, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev opravijo
pri obravnavi pacienta. Pojem pacienta torej predstavlja zdravo ali
bolno osebo, ki koristi zdravstvene usluge. Zakon o pacientovih
pravicah v svoji osnovi ščiti pravice oseb, ki koristijo zdravstveno
obravnavo v javnih7 in zasebnih zdravstvenih ustanovah. 52. člen
ZpacP določa postopke za zastopanje, med katere sodi natančno
pisno pooblastilo osebe zastopniku s točno določenimi navodili
(pooblastilo za zastopanje). ZpacP določa tudi pritožbene postopke v primeru nezadovoljstva uporabnika zdravstvenih storitev z
odnosom izvajalcev ali z opravljanjem storitev zdravstvene obravnave. Ko gre za nespoštovanje pravic oseb na področju duševnega
zdravja, pa ZDZdr določa v 1. členu da se uporabijo določbe Zakona o pacientovih pravicah.
Aktualno
Zakon o duševnem zdravju8
Določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom
psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno
varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. Duševno zdravje je
v omenjenem zakonu opisano kot stanje posameznika, ki se kaže v
njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja (4. točka 2. člena). Poudarek pri namenu zakona
je zdravstveno stanje posameznika z duševno motnjo, kamor sodijo poleg psihoze še depresivne motnje, demenca, tudi kjer je bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma zanje ni potrebno. Zakon
natančno opredeljuje tudi postopke sprejema osebe: na zdravljenje v
oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice; v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda; v nadzorovano obravnavo; v obravnavo v skupnosti s ciljem zagotavljati posamezniku dostojanstvo in pravico do samoodločanja.9
Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja
V skrbi za spoštovanje pravic šibkejšega posameznika s težavami v
duševnem zdravju je le-temu država dodala moč pri varovanju svojih pravic. V 18. točki 2. člena ZDZdr je tako določila zastopnika
pravic oseb na področju duševnega zdravja – to je posameznika, ki
varuje pravice, interese in koristi osebe, katera ga je pisno za to pooblastila. Zastopnike naj bi imenovalo Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve s soglasjem Ministrstva za zdravje, vendar do imenovanje še ni prišlo.
Zastopnik v interesu posameznika
Varuje pravice, interese in koristi osebe v postopkih obravnave v
oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi. Naloge zastopnika določene v 24. členu ZDZdr
so: informiranje osebe o vsebini pravic, ki jih ima oseba v obravnavi
in morajo zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, zlasti njene osebnosti, dostojanstva ter duševne in telesne celovitosti, dajanje konkretnih usmeritve za uveljavljanje pravic
tega zakona in predlaga možne rešitve, svetovanje osebi glede uveljavljanja pravic iz tega zakona, prizadevanje pri izvajalcu obravnave
za spoštovanje pravic iz tega zakona in zasebnosti osebe, preverja, ali
se za osebo vodi evidenca o omejevanju pravic oseb na podlagi tega
zakona, evidenca o uporabi posebnih varovalnih ukrepov in evidenca o zdravljenju s posebnimi metodami zdravljenja.
Zastopnik v okviru nalog in pooblastil, ki mu jih da posameznik
spoštuje želje osebe, če te za osebo niso škodljive. Kadar gre za uveljavljanje pravic oseb s težavami v duševnem zdravju pri zdravstveni
obravnavi zastopnik lahko sodeluje z zastopnikom pacientovih pravic v skladu s zakonom, ki ureja pacientove pravice. Zastopnik lahko
opravlja tudi naloge zastopnika pacientovih pravic, če je imenovan v
skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice.
Vse podatke, ki jih zastopnik pri svojem delu pridobi o osebi, na
podlagi 4. točke 24. člena ZDZdr je dolžan kot poklicno skrivnost
varovati. Pri tem gre za vse informacije, ki jih pri opravljanju svojega
dela zve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju,
osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z
zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb. Oseba zastopnika na podlagi 27. člena ZDZdr lahko izbere iz seznama zastopnikov
pri izvajalcu obravnave (zdravstvena ustanova, dom upokojencev,
socialno varstveni zavod). Če oseba zastopnika ne izbere, ga lahko
zanjo pooblasti najbližja oseba. Pooblastilo iz tega odstavka lahko
oseba kadar koli prekliče na kakršen koli način. Tudi za pravice mladoletnih oseb in posameznike, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost lahko na podlagi pooblastila zakonitega zastopnika poskrbi zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja (za otroke starši,
pri odraslih pa oseba, ki jo za zastopanje določi sodišče). Izvajalci
programov in storitev za duševno zdravje imajo dolžnost omogočiti
zastopniku dostop do osebe, ki ga je za zastopanje pooblastila v vseh
prostorih, v katerih se izvaja zdravljenje oziroma obravnava, ter dostop do evidenc posebnih varovalnih ukrepov in omejevanja pravic
v skladu zakonom. V kolikor posameznik zastopnika pooblasti za
vpogled v zdravstveno dokumentacijo, so izvajalci obravnave dolžni
zastopniku omogočiti tudi to.
Zakon o pacientovih pravicah
Omogoča izbiro pooblaščenca. Pooblaščenec za uveljavljanje pacientovih pravic je katera koli polnoletna oseba, ki ji pacient zaupa.
Izbira pooblaščenca izključi odločanje zakonitih zastopnikov (družinskih članov), ki bi v primeru nezmožnosti odločanja osebe, lahko
prevzeli skrb za njene pravice. Kadar posameznik svojcem ne zaupa
dovolj, je smiselno določiti pooblaščenca – to je polnoletno osebo,
da bo odločala v njegovo korist.
Pooblastilo pooblaščencu za varovanje pravic pacienta
Lahko ga napiše posameznik sam, pomembno je, da je podpis
pooblastitelja (osebe, ki pooblastilo daje) overjen na upravni enoti.
V pooblastilu je potrebo zapisati osnovne podatke pooblaščenca,
pooblastila, ki mu jih posameznik daje, oziroma naloge ki naj jih
pooblaščenec zanj opravi. V pooblastilu mora biti opisana situacija,
ko prične pooblastilo veljati (ko se bo zgodilo ..., naj...). Zakon o
pacientovih pravicah je predvidel, da bo takšna informacija razvidna
izvajalcem zdravstvene obravnave iz zdravstvene kartice, kar trenutno še ni zagotovljeno. Priporočljivo je torej, da posameznik takšno
pooblastilo s telefonsko številko pooblaščenca prinese s seboj, ko bo
koristil zdravstvene usluge, da bi bil izvajalec zdravstvene obravnave
poznal ta podatek. Tudi oseba s težavami v duševnem zdravju, ki
ima že izbranega zastopnika (s pisnim pooblastilom) naj ima pooblastilo s seboj ob sprejemu v bolnišnico, da bo zdravstvena ustanova lahko obveščala njegovega zastopnika o posebnih varovalnih
ukrepih ali omejevanju človekovih pravic.
Vsakdo je upravičen do spoštovanja dostojanstva, kar pomeni
med drugim tudi upoštevanja njegove volje in odločitve. Posameznik je šibkejši člen, ko gre za zagotavljanja njegovih pravic, zato mu
je zakonodajalec ponudil možnost v obliki pomoči zastopnika. Od
posameznika pa je potem odvisno, ali bo za uveljavljanje svojih pravic poskrbel ali se jim bo prostovoljno odrekel. n
1
Zakon o Pacientovih pravicah, Uradni list RS, št. 15/2008 z dne 11. 2. 2008. Dostopno
na http://www.uradni-list.si/
2
Zakon duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008 z dne 28. 7. 2008. Dostopno na
http://www.uradni-list.si/
3
Zakon o varstvu osebnih podatkov. Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007. Dostopno na http://www.uradni-list.si/
4
Uradni list RS, št. 67/2006 z dne 29. 6. 2006. Dostopno na http://www.uradni-list.si
5
Uradni list RS, št. 97/2009 z dne 30. 11. 2009 Dostopno na .http://www.uradni-list.si
6
Uradni list RS, št. 3/2007 z dne 12. 1. 2007 Dostopno na .http://www.uradni-list.si
7
7 točka 2 člena ZpacP določa da so izvajalci zdravstvene obravnave: javni zdravstveni zavodi , kamor sodi zdravstveni dom, lekarna, bolnišnica in druga oblika zdravstvene organizacije v skladu z zakonoma, ki urejata zdravstveno in lekarniško dejavnost. Dostopno na
http://www.uradni-list.si
8
Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr). Dostopno na http://www.uradni-list.si
9
Priznati posamezniku pravico, da življenje in odločitve v zvezi s tem oblikuje po svoji želji,
pomeni priznanje pravice do dostojanstva.
Dupličan | 35
Podjetje, ki je čistilo Duplico in Slovenijo
VABILO NA DELAVNICO VEZENJA
V prostorih KS Duplica bo organizirana
delavnica vezenja »REŠELJE«.
Delavnico bo vodila Majda Voupotič,
ki ima certifikat OZS.
Potekala bo v času uradnih ur KS Duplica: ob torkih od 12.00–15.00.
Prične se prvi torek v oktobru in traja 20 ur.
Vabljeni vsi, ki bi radi izvezli vezenine, da bodo krasile vaš dom
in si v dobri družbi krajšali jesenske dni.
Prijave sprejema KS Duplica. Učne ure so plačljive.
GEODET z najkrajšim
odzivnim časom!
Gregorčičeva ulica 2, 1241 Kamnik
T: +386 1 831 79 41, info@abcgeo.si
geodetske storitve
in inženiring
Informacije:
w w w. a b c g e o. s i
36 | Dupličan