1. No category

Čeprav skromna, je ta publikacija zelo pomembna z zornega kota mednarodnega
sodelovanja. Na širšem področju turizma, kjer se spajajo ekonomske, kulturne, zgodovinske in družbene značilnosti posameznih območij, je skupni nastop dejanje,
katerega pomen presega že utrjeno prijateljstvo in sodelovanje.
V sodobni Evropi, na ozemlju brez meja, je promocijsko sodelovanje med Štanjelom in Devinom Nabrežino daljnovidna in logična strategija na turističnem in kulturnem področju, ki vključuje območja, ki so z zemljepisnega zornega kota enovito
povezana, od morja do notranjih predelov Krasa, pri tem pa poudarja značilnosti
obeh skupnosti, ki imata korenine daleč v preteklosti, pa tudi v prihodnosti, v znamenju blagostanja in miru.
comm. Giorgio Ret
Župan Občine Devin Nabrežina
Massimo Romita
Podžupan Občine Devin Nabrežina
Zloženka nas pelje po nekdaj skupni občini, ki je bila veliko bolj enovita, kot sta
danes občini Nabrežina in Komen. Skozi čas se je nabrežinska vse bolj usmerjala
v turizem, kamnarstvo in ribištvo pa sta postajali manj pomembne dejavnosti.
Komenska občina je iz kmečke postajala bolj industrijska in rokodelska. Na vsakem
koraku pa sta vidni skupna preteklost in usoda Komna in Nabrežine. Kraška krajina z značilno arhitekturo, suhozidi, grižami, vrtačami, kali in drugimi značilnostmi je
v velikem delu ohranjena in Soška fronta, ki se je čez Kras razbesnela z vso silo,
so točke prešitja, ki jih nasilne meje niso mogle izbrisati.
Zato je brošura, ki ta prostor poveže, dobrodošla. Kar so viharji časa razrvali, lahko
mir poveže in obnovi življenjske, miselne in duhovne tokove prejšnjih stoletij in jih
nadgradi s potrebami in slogi sodobnosti. Ponudba in podobe obeh občin se dopolnjujejo, dograjujejo, plemenitijo. Od visokega turizma, ki meji na industrijski pristop
do sramežljive skromnosti in prvobitnosti, lahko doživi popotnik le na nekaj kilometrih razdalje. Od masovnega do zelo osebnega in intimnega. Od prostrane plaže do
ozkega temnega brezna, od jastogov do borne polente s« tenfani šelinom«, od razkošne jahte do ozke mrzle kaverne Soške fronte, od širokih prometnic do komaj
prehodnih stez in kolovozov, od čarobnega izvira Timave do poljan golega sivega
kamna, kjer je voda samo v škrapljah, dokler je sonce ne požene uparjene v višave.
Kdor pride v prostor med Devinom in Štanjelom, pride v krajino, ki roji umetniški
navdih. V tem prostoru je nastalo veliko umetniških stvaritev na področju glasbe,
literature, arhitekture, slikarstva, kiparstva. Redko poseljeno območje je skozi zgodovino in tudi danes dalo nam in svetu velike umetnike. In tudi o tem govori brošura;
ob duhovnem bogastvu, ki ga obiskovalec, popotnik začuti, ko pride v ta robat in
obenem prefinjen in tenkočuten predel Krasa.
Vsem, ki boste s to brošuro v roki raziskovali Kras, iskali mir in duhovne blagre
voščim, da bi iskrenost in dobrohotnost tega prostora začutili v popolnosti in spokojnost nosili sredi srca.
Danijel Božič
Župan Občine Komen
Devin
Nabrežina
Občina
Občina Devin Nabrežina se razteza za 45 km2 od Jadranskega morja do italijansko-slovenske državne meje. Posamezna naselja občine imajo dvojezično
ime, saj sta uradna jezika bodisi slovenščina kot italijanščina.
Občina šteje okoli 9.000 prebivalcev.
Večja naselja so Nabrežina, ki je tudi upravno središče, Devin, ki je znan po
gradu princev Della Torre in Tasso in po mednarodni šoli Jadranskega Zavoda
združenega sveta, in Sesljan, turistično naselje, ki poleg plaže, borovega
gozda in krasnega zaliva, nudi številne možnosti nastanitve.
Na kraškem predelu občinskega ozemlja ležijo vasi Medjevas, Cerovlje,
Mavhinje, Vižovlje, Slivno, Prečnik, Šempolaj, Praprot in Trnovca. V teh krajih
je razvidna tipična kraška arhitektura, v kateri prevladuje kamen, ki odraža
težkost in skromnost nekdanjega življenja. Hiše so v takih vaseh strnjene
okrog cerkve in zvonika.
Devinski
grad
Devinski grad obdaja magičnost vrta, ki se razprostira nad zalivom z izjemnim
pogledom na morje. Grad, ki je skozi zgodovino bil dom plemičev Thurn und
Taxis, se nahaja na slikovitem skalnatem grebenu nad morskim prepadom, od
koder je prekrasen razgled na Tržaški zaliv.
Nastanek gradu sega v rimsko dobo, v njegovo zgodbo pa sta vpleteni tako
resničnost kot legenda. Stolpu pripisujejo nastanek v III. stoletju.
V tisočletni zgodovini gradu lahko naštejemo več velikih imen, ki so tu gostovala, med katerimi lahko omenimo
na primer Johana Straussa, Franza Listza, nadvojvodo Maksimilijana in njegovo soporogo Carlotto, Marka Twaina, Gabriela D’Annunzia ter Rainerja Mario Rilkeja,
ki je dobil ravno tu navdih za
svoje znane Devinske elegije.
Skozi velik vrt, olepšan z romantičnimi sprehajalnimi potmi, ob
katerih stojijo številni kipi in
5
arheološke najdbe, s terasami in stopnišči, ki gledajo na
prostranost morja, je mogoč
dostop tudi do bunkerja. Ta je
bil zgrajen v skalo strmo nad
morjem med II. svetovno
vojno. Potrpežljivost in natančnost obnovitvenih del sta
ga spremenila v sugestiven
mini muzej, kjer so v veliki
dvorani, ki meri 400 m2, izkopani 18 metrov globoko, na ogled dragoceni zgodovinski predmeti.
Grad je od leta 2003 odprt za javnost. Obisk
je možen od marca do septembra vsak dan
od 9.00 do 17.30 z izjemo torka. Od novembra do začetka marca pa je grad odprt vsak
konec tedna in ob praznikih.
Turistični ogled poteka skozi sobe, preko
teras in salonov, ki jih bogatijo cenjene umetnine in izjemni kulturno-zgodovinski utrinki.
Devinski grad je vedno bolj priljubljeno prizorišče razstav, koncertov, kongresov ter snemanja filmov.
Na skalovju, ki podpira ruševine starega gradu, je mogoče opaziti belo
skalo, ki spominja na figuro ženske,
ogrnjene v plašč, znane pod imenom
Bela Dama.
Informacije in kontakt:
Devinski grad
Tel. +39 040 208120
Fax. +39 040 208022
info@castellodiduino.it
www.castellodiduino.it
6
Bunker, ki zaobjema površino 400
kvadratnih metrov in je globok 18
metrov, je leta 1943 vklesala v pečino
organizacija TODT za nemško Kriegsmarine z namenom, da bi branili
Sesljanski zaliv pred morebitnim
izkrcanjem zavezniških sil. Bunker je
bil med vojno uporabljen kot protiletalsko zaklonišče, medtem ko je po vojni
postal skladišče za gorivo angleške
vojske. Od marca 2006 je bunker
odprt za javnost
Legenda o
Beli Dami
V gradu je živela plemenita dama, njen gospod pa je bil kruti graščak. Neke noči
jo je vrgel s skalovja in nesrečnica je med padcem tako trpeče zavpila, da se je
je nebo usmililo in jo spremenilo v skalo. Od takrat se vsako noč okrog polnoči
nesrečnica odtrga od skale in tava po gradu v iskanju sobe, kjer je zibelka z
njeno deklico. Ob zori se oddalji in se obupana ponovno spremeni v kamen.
Pešpoti
Rilkejeva pešpot
Pešpot je zagotovo ena najlepših in najbolj sugestivnih na občinskem območju. Povezuje Sesljan in Devin in se nahaja strmo nad morjem, od koder se
ponuja pogled na Tržaški zaliv. Pot je bila poimenovana po praškem pesniku
Rainerju Mariji Rilkeju, ki je bil v začetku prejšnjega stoletja gost na Devinskem gradu, kot tudi Dante že pred
njim. Tu je Rainer Marija Rilke spesnil
svoje slovite Devinske elegije.
Rilkejeva pešpot in Deželni naravni
Rezervat Devinskih sten je bil ustanorezervat Devinskih sten potekata
vljen leta 1996. Park ima površino 107
vzdolž strme pečine mimo kampa in
hektarjev in se razteza v ozkem pasu,
se nadaljujeta skozi gozd med kamenkjer je viden prehod iz prevlade srednje evropskih biološko geografskih
jem.
značilnosti v sredozemske. Posebno
Sprehod se lahko začne v Sesljanu s
razčlenjena biotska raznolikost se
parkirišča pri turistično informacijskem
spaja z neverjetno lepo krajino, za
centru. Pešpot je dolga 2 km.
katero so značilne bele apnenčaste
8
stene, ki se spuščajo v morje.
Informacije:
www.falesiediduino.it
info@falesiediduino.it
Njena položnost omogoča vsem, da se sprehodijo po stezi in občudujejo
morfologijo skal ter bogastvo zaščitene flore in favne. Ob poti so vidne
vojaške postojanke, zgrajene med I. svetovno vojno, za nadzor ladijskega
prometa v Tržaškem zalivu. Pešpot se zaključi v neposredni bližini Devinskega gradu.
Ribiška pešpot
Je starodavna pot, ki so jo uporabljali ribiči, ko so se odpravili na morje na lov
na tuno s svojimi tipičnimi plovili – čupami – izdolbljenimi v drevesno deblo. Po
njih nosita ime plaža in majhen pristan v Nabrežini “Pri Čupah”.
Do Ribiške pešpoti pridemo tako, da v Nabrežini sledimo napisom “šola/scuola Igo Gruden” ali pa “Ribiška pešpot/Sentiero dei pescatori”. Postavljeni so
ustrezni prometni znaki. Pot se spušča proti morju iz strme pečine skozi edinstveno pokrajino.
Povratek poteka po isti poti.
Pešpot Gemina
Pot je starodavna; uredili
so jo Rimljani pred več kot
dva tisoč leti, da bi povezali Oglej in Trst (rimski
Tergeste). Del poti je urejen za uživanje v sprehodih skozi gozd in kraške
vasice, kjer odkrivamo
gospodarske in kulturne
dejavnosti lokalnega prebivalstva. Ob poti so
nameščene table in oznake. Pešpot poteka od
Mavhinj do Trnovce skozi
vasi Prečnik, Šempolaj in Praprot. V teh vaseh je bogata ponudba kmečkih
turizmov, osmic in gostišč, kjer si lahko privoščimo postanek med zelenjem.
Pešpot je lahka, primerna tako za otroke kot za odrasle peš, s kolesom ali pa
na konju. Dolga je približno 8 km.
Žajbljeva pot
Je panoramska pot, ki poteka med Nabrežino in Križem. Pot je široka in
udobna, pred vetrom je vedno zaščitena, tudi v obdobjih, ko piha burja. Velik
del poti pokrivata žajbelj in šetraj. Pot nudi pogled na Tržaški zaliv in na laguno v Gradežu. Po kratkem vzponu lahko s pešpoti krenemo proti razgledišču
9
Razgledni stolp Liburnia
Vodovodni stolp je bil zgrajen med
letoma 1854 in 1856 po načrtu Carla
Junkerja. Po obnovi je bil leta 1985
spet odprt; razgledni stolp ponuja
najlepši in najizvirnejši razgled s
kraškega roba.
Liburnia (št. 1), od koder se odpira
eden najlepših pogledov na obalo.
Pešpot začne v Nabrežini, kjer je
potrebno slediti napisom “šola/scuola
Igo Gruden”, kjer se lahko parkira. Na
levi se odpre široka in udobna pot, po
kateri se tudi vrnemo.
Učna pot Nabrežina
Nastala je po zamisli šolarjev državne srednje šole Igo Gruden. Pot poteka ob značilni naravni krajini, ki zrcali zgodovinske, geografske, gospodarske, arhitekturne ter etnološke
posebnosti Nabrežine. Pot je označena, začne se pri šoli Igo Gruden v
Nabrežini in je dolga približno 6 km.
Pešpot kamnolomov
Pešpot začne v Sesljanu. Na dražavni cesti proti Nabrežini pred železniškim
podhodom zavijemo desno. Čez nekaj metrov se na desni začne pot, označena s številko 23. Pešpot
vodi mimo Vodnega stolpa,
rimske hiše in razglednih
točk na kraško obalo do
razgledišča Tiziana Weiss,
posvečeno mladi plezalki iz
Trsta, preminuli pri samo
26. letih. Od tu krenemo na
pot, ki vodi proti industrijski
coni Nabrežine, mimo
železniškega podhoda, kjer
vstopimo v območje kamnoloma.
10
Rimski kamnolom je globok več kot
100 m. Njegovo veličino si lahko ogledamo z vrha. Na južni steni so vidne
sledi starih rimskih izkopov.
Rimski kamnolom v Nabrežini
Pridobivanje apnenca na Krasu
sega več kot dva tisoč let nazaj. Že
veliko prej (od leta 1700 pr.Kr.) je
človek uporabljal apnenčasto kamenino za gradnjo gradišč. V starih
zemljevidih so z imenom “cava
romana” označeni od vedno znani
kamnolomi. V teku dveh tisočletij so
ljudje številne kamnolome izčrpali in
zapustili.
Cerkev sv. Ivana – San Giovanni in Tuba
Cerkev je zrasla na predkrščanskih temeljih, saj je bil kraj zaradi bogatih vodnih izvirov v bližini vedno štet za svetega. Cerkev je bila hudo poškodovana
v prvi svetovni vojni in
med popravili v petdesetih letih je prišlo na
dan več plasti starih
temeljev. Najstarejša
kapela je bila iz začetka 5. stoletja, ko je
neki Janez iz Damaska vzidal relikvije
svetih Janeza Evangelista, Štefana, Jurija in Lovrenca. Sklepati je, da sodi v isti
čas nastanek prvega
samostana, o katerem pa ostajajo samo
pisani
dokumenti.
Sedanjo cerkev so zgradili grofje Wallsee med leti 1399-1472. Visok enoladijski prostor ima gotsko zasnovo, prav tako prezbiterij s tremi vertikalnimi
okni. V zakristiji so ohranjene nekatere plošče z napisi, npr. zapis patriarha
Ulderika Eppensteina iz leta 1113, ki je našel skrite relikvije in je v tistem letu
okrog kapele razširil cerkev. Okrog cerkve je bilo do prve svetovne vojne
pokopališče, ki pa je bilo pozneje uničeno. Ogled cerkve je mogoč po dogovoru z župnikom. [1]
1 Kras med Štanjelom in Devinom, urednica Jasna Fakin s sodelovanjem
Erika Modica, Komen, Občina Komen 2004, str.92
11
Mitološka pot - od Argonavtov
do dinozavrov
Sprehod lahko začnemo pri cerkvi sv. Ivana v Štivanu, kjer si
lahko ogledamo izliv reke Timave. Ta kraj je danes tako kot v
preteklosti sugestiven in prežet s
skrivnostnostjo.
Od izliva reke Timave nadaljujemo pot ob reki do Ribiškega naselja/Villaggio del Pescatore. Ob poti št. 1 si
lahko ogledamo paleontološko najdbišče (ki se nahaja v bližini restavracije “Il
Pescaturismo”), kjer so našli okostje dinozavra. Ostanki dinozavra, ki so ga
poimenovali Antonio in je bil odkrit v Ribiškem naselju/Villaggio del Pescatore,
so na ogled v tržaškem prirodoslovnem muzeju Museo Civico di Storia Naturale di Trieste v Trstu.
Izvir Timave
Timava izvira v Sloveniji z imenom Reka in ponikne v Škocjanske jame, po 38
km podzemnega toka pa ponovno privre na površje v zeleni in mirni oazi v Štivanu. Od vedno je bil ta kraj privlačen in očarljiv. Mit pripoveduje, da se je pri
ustju Timave zaključilo potovanje Argonavtov, ki so se z zlatim runom vrnili s
Črnega morja. Po Strabonu naj bi tu bilo tudi svetišče homerjevega heroja Diomeda. Napisi na ploščah iz rimskih časov omenjajo tudi obstoj Spes Auguste,
Herkula in Saturna. Danes so vidni trije rečni rokavi z bistro vodo, ki so jih opevali pesniki od Vergila do Danteja, od Rilkeja do Carduccija, od Depangherja do
Grudna.
Pešpot boga Mitre
Kraški gozdovi že več kot dva tisoč let ščitijo skrivnosten kraj – mitrej – do
katerega pridemo po poti, ki vodi skozi gozd in kraško gmajno. V Devinu sledimo oznakam pešpoti 1a. Po nekaj
Svetišče boga Mitre
metrih dospemo do državne ceste št.
Mitrej v Devinu je eden najstarejših v
14 in jo prečkamo pri potki, ob kateri
zahodnem svetu in edini v Italiji, ki se
je oznaka z napisom »Stazione forenahaja znotraj naravne jame. Perzijstale«. Čez nekaj metrov, ob napisu
ski bog Mitra se je rodil iz skale in so
ga zato tudi častili v podzemnih pro1a na stebru javne razsvetljave, zavistorih. Mitraizem je iniciacijski kult, ki
jemo levo na pot vzdolž železniške
je obljubljal odrešenje in je bil
proge.
namenjen omejenemu številu verniPred prehodom na to pot zavijemo
kov; odločilni trenutek obreda je
predstavljalo žrtvovanje bika. V
levo, kjer se pešpot zoži in kjer zasledevinskem Mitreju sta vidna dva
dimo pešpot 1a, ki nas vodi do mitrekamnita stola; v ozadju je v niši stal
ja. V notranjosti jame se nahaja
relief (danes je tam postavljena
12
mavčna kopija), ki je upodabljal
Mitro, ko ubija bika. Steza je označena s št. 1a.
nagrobni spomenik, ki prikazuje boga
Mitro med žrtvovanjem bika. Na
vogalih pa so klopi, razni kamni in
kamnita kocka, ki je služila kot žrtveni oltar.
Povratek lahko poteka po isti poti do
železniškega podhoda, od koder sledimo pešpoti 33, ki nas bo privedla do
državne ceste št. 14.
Kontaktna oseba za ogled kraja je
Bruno Bonetti - tel:+39 040 20 07 69
Strelski jarki na Grmadi
Grmada in njena okolica s svojimi
številnimi danes še dobro vidnimi
obrambnimi objekti pričajo o hudi
bitki, ki je tu potekala med prvo svetovno vojno. Območje je bilo prizorišče bojev med italijansko in avstroogrsko vojsko. V maju leta 1917 je
italijanska vojska skušala prebiti
avstrijsko obrambno linijo, prečkati
Grmado in nadaljevati proti Trstu,
naletela pa je na oster odpor. Število
žrtev je bilo visoko na obeh straneh,
še posebno na italijanski.
Pot strelskih jarkov na Grmadi
Območje hriba Grmade je bilo med prvo svetovno vojno prizorišče hudih spopadov. Pot je zanimiva, ker vodi mimo ostankov strelskih jarkov in jam, ki so jih
uporabljali kot zaklonišče med bitkami.
Od Medjevasi krene steza št.3, ki vodi nekaj metrov od vrha Grmade in se
nadaljuje med strelskimi jarki in jamami do križišča s stezo št.8, ki pelje do
vrha Grmade (323m). Pot se nadaljuje in nato prestreže stezo Strelskih jarkov Grmade, ki pelje do vrha
Gabrnjaka (297m), kakih 100 m dalje
pa se odcepi in se na levi priključi
stezi 3a, ki skozi široko dolino vodi
do Kohišča.
Pot se nadaljuje po stezi 3a, nato na
križišču zavije levo in nadaljuje do
izhodiščne točke. Gre za srednje
zahtevni sprehod; pot se lahko tudi
poveže z drugimi označenimi stezami, tako da se je mogoče sprehoditi
do Medjevasi ali Mavhinj oz. čez
mejo do Brestovice.
Namesto tega sprehoda je za obisk
hriba Grmade možno kot izhodišče
izbrati Mavhinje, Cerovlje in Štivan.
13
LEGENDA
PEŠPOTI IN STEZE
Komen
Občina
Območje občine Komen obsega zahodni del matičnega Krasa in obsega 103
kmā površine na kraški planoti, kjer meji z občinami Miren-Kostanjevica,
Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava in Sežana na slovenski strani ter občinama
Devin-Nabrežina in Zgonik v Italiji.
Na celotnem območju živi okoli 3515 prebivalcev.
Središče občine je naselje Komen, ki predstavlja tudi njegovo upravno in
gospodarsko središče. Zgodovinsko in arhitekturno najbolj poznan kraj pa je
Štanjel, s starim utrjenim delom in grajskim kompleksom na griču Turn. Zanimive so tudi med gmajno in vinogradi posejane strnjene vasi, ki se ponašajo
s kamnito gradnjo kraških hiš, ki kakor obzidje obdajajo ozke vaške ulice.
Med vaškimi cerkvami je nekaj izjemnih spomenikov, kot sta cerkvi v Svetem
pri Komnu in Marija Oberšljanska v bližini Komna. Potepanje po občini
Komen pa razkrije še veliko zanimivosti, kot so kraška dolina v Brestovici pri
Komnu, razgledni hribi nad Škrbino, kamnita dediščina v Volčjem Gradu,
ostanki iz 1. sv. vojne, strnjena vas Kobjeglava, itd.
16
Vas Štanjel
Grad in
Štanjel je znan kot “Biser Krasa”. Utrjena vasica, zgrajena na vrhu griča, pritegne pozornost in je ena najslikovitejših in najstarejših vasi na Krasu.
Vas je dobila ime po svojem zavetniku, svetem Danijelu. Zaradi svoje strateške
geografske pozicije je vas predstavljala izjemen pomen že od prve polovice
železne dobe. Nadalnji razvoj naselbine je nastopil v romanski dobi.
Ozke ulice se iztekajo v majhne trge, sredi katerih stojijo kamniti vodnjaki.
Kamnite hiše bogatijo dragoceni detajli, ki so jih izklesali obrtniki. Veliko gotskih
elementov priča o tem, da je naselje že v tistem obdobju imelo današnje
dimenzije. Najstarejši ostanki
gradu segajo v srednji vek, vendar je današnji izgled delo
družine Cobenzl, ki je konec 17.
stoletja izbrala cerkev svetega
Danijela za družinsko grobnico.
Cerkev svetega Danijela je bila
zgrajena v 15. stoletju in restavrirana v 17. stoletju. Zaradi turških
vpadov so Štanjel obzidali z
obzidjem, ki je ščitilo hiše, cerkev
in grad.
Potem ko je minila nevarnost
turških vpadov, so zaradi pomanjkanja prostora začeli graditi
tako, da so nekatere hiše in del
gradu naslonili na obzidje in na
obrambne stolpiče. V obdobju
med obema vojnama je Štanjel
doživel posebno obdobje arhitekturnega razvoja zaradi posegov
arhitekta in urbanista Maksa
Fabianija iz Kobdilja.
17
Štanjel je bil hudo poškodovan med II. svetovno vojno. Obnovitvena dela gradu so se
začela v 70. letih prejšnjega stoletja in potekajo še danes. V gradu in na grajskem dvorišču potekajo različni kulturni dogodki, razstave, tržnice.
Leta 1988 so v obnovljenem delu gradu odprli
umetniško galerijo s stalno razstavo umetniških del znanega slikarja in grafika Lojzeta
Spacala.
Pešpoti
Fabijanijeva pot
Čudovita,
romantična
sprehajlna pot po zamisli
arhitekta Maksa Fabianija
povezuje Štanjel in Kobdilj. Vhod v vrt se nahaja
pod Kobdiljskim stolpom
ali Stolpom na vratih v
Štanjelu. Poleg zelenjavnih in cvetličnih gredic,
zelenih rastlin in dreves,
pergol, balinišča, panoramskih točk in paviljona
je posebnost vrta bazen,
ki se je napajal z vodo iz
vodovodnega sistema, v
katerem se je zbirala
18
meteorna voda iz štanjelskega griča.
Iz Ferrarijevega vrta in krožne poti
ima obiskovalec lep pogled proti dolini Branice, v novejšem času pa je
park postal priljubljen prostor za zaljubljence, ki na beneškem mostičku
preizkusijo trdnost svoje ljubezni.
Povratek poteka po isti poti.
Pot kamna
Učna pot poteka skozi vas Volčji
Grad in okrog nje. Med pohodom
lahko odkrivamo naravne in kulturne
značilnosti Volčjega Gradu kot so na
primer: “pilji”, apnenica za gašenje
apna ali “japenca”, halštatsko gradišče Debela griža, ostanki jame,
pastirska kamnita hišica, suhozidani
kamniti zidovi s tipičnimi vrzelami,
“bezen”, dolina “globočnjak”, kaverne, kali, ograjene doline. Učna pot je
dolga okrog 4 km.
Volčji Grad
Dobro vidni so ostanki Debele griže,
še danes dobro ohranjenega prazgodovinskega gradišča, ki ga je možno
tudi obiskati. Debela griža stoji
zahodno od vasi. Do tu nas vodita
makadamska cesta, ki pelje mimo
hišne št. 6, ali pa makadamska
cesta, ki pelje mimo hišne št. 55.
Sprva je bilo v gradišču, ki je bila
glavna utrdba na tem območju, vsaj
13.000 ton kamenja. Zloženo je bilo v
enojno in na treh mestih dvojno
obzidje z zunanjim obsegom v 850
metrov in notranjim obsegom 680
metrov. Ruševine obrambnega zidu
dosegajo danes od 8 do 15 metrov
širine in od 2 do 4 metre višine.
Pot miru: Brestovica – južni okopi Soške fronte
Pot je v celoti označena s simbolom metulja in se pričenja pri bivši vaški šoli
v Brestovici, ki je bila popolnoma porušena v prvi svetovni vojni. Nadaljuje se
v smer Gorenje Brestovice (1 km), malo po mejniku pa zavije na desno, na
netlakovano stezo. Pot nato pelje do cerkvice sv.Anastazije v Gorenji Brestovici, tu pa zavije proti jugu in v pol ure privede do razpotja, kjer se vzpne do
stražarnice jugoslovanske vojske, ki je še spomin na čase pred razpadom
Jugoslavije, ko je bila meja strogo nadzorovana. Tu prestreže stezo, ki pod
Ostrim Vrhom vodi v Cerovlje. Steza vodi proti severu do razpotja, kjer se
povzvpne na vrh Grmade. Sprehod omogoča krasen razgled na okoliške
kraške vasi. Steza vodi v “Grofove hribe”, ki so dobili to ime, ker so bili last
devinskih grofov. Vzdolž poti so ostanki jam, okopov in drugih vojaških
zgradb. Med drugim je mogoče videti tudi “Grofovo jamo”. Vhod v jamo je na
najvišji točki tega izleta. Steza nadalje vodi proti jugozahodu na hrib Jastreb,
od tu na hrib Gredino; vrh tega hriba obdaja gradišče. Sprehod se nato
nadaljuje po netlakovani stezi do Brestovice. Pot je srednje zahtevna; dolga
je 9 km. Na vrhu Grmade, na italijanski strani, se pričenjajo mnoge označene steze, ki vodijo v Cerovlje, Medjevas in Devin.
19
Grofova jama
To je 350 metrov dolga in 50 metrov
globoka fosilna jama, ki jo je med
prvo svetovno vojno avstro-ogrska
vojska spremenila v zaklonišče. V ta
namen so skopali štiri rove in zgornji
del jame preuredili v prostore za
pograde. Ta del je tudi osvetljen in
urejen za oglede. Na dnu se rov prevesi v brezno, ki vodi v spodnjo dvorano. V okolici jame je veliko ostankov utrdb, strelskih jarkov in kavern.
Sveto-Škrbina: izlet v zaledje Soške
fronte
Pot je v celoti označena s tablami s
simbolom metulja. Pričenja se pri
bivši šoli v Škrbini, nato pa se spusti
na jug vasi. Pri koritu zavije levo med
starimi hišami, zatem pa na razpotju
zapelje desno, na netlakovano stezo,
ki vodi v Sveto. Malo zatem privede
Cerkev sv. Anastazije
do gozda, skozi katerega se počasi
Cerkev leži na manjši vzpetini v gornji Brestovici. Zgrajena je bila v 15.
povzpne na vrh sv. Miklavža. Od tod
ali 16. stoletju, sestavljena je iz
se spusti do vasi Sveto (kjer je pripomanjše ladje in prezbiterija, kjer se
ročen obisk cerkve sv.Tilna). Pot
nahaja lesen baročni oltar s kipom
sv. Anastazije. Na stropu prezbiterinato pelje ob bivši gostilni in zavije v
ja je slika sv. Trojice. Po ustnem
smer Lipe. (Na desni je vojaško
izročilu naj bi bila tu postaja in počipokopališče). Na razpotju se nadaljuvališče romarjev v samostan v Štije ravno po netlakovani stezi; kakih
vanu.
200 m po gozdiču zapelje levo, še
100 m dalje pa desno. Sprehod se tu nadaljuje ob progi vojaške železnice iz
prve svetovne vojne, ki je povezovala Dutovlje in Kostanjevico. Steza privede do razpotja, kjer zavije desno v smer Lipe. V Lipi, po dveh vojaških pokopališčih, pot nadaljuje v smer Dornberka v Vipavski dolini in se kakih 100 m
kasneje prične spuščati do Šibelja, od tu pa netlakovana steza vodi v Poljane; pot nato prečka cesto Škrbina – Lipa in se nadaljuje po stari stezi med
ogradami do izhodiščne točke v Škrbini. Sprehod je dolg kakih 12 km in je
srednje zahteven.
Sveto – Cerkev sv. Tilna
Cerkev, ki je bila zgrajeana v 16. stoletju, stoji v središču vasi. Znana je po nenavadnem in posebnem osmerokotnem ostrešju, ki kot dežnik sloni na osrednjem stebru. Omembe vreden je tudi oltar, ki je med najlepšimi baročnimi oltarji na slovenskih tleh. Ob cerkvi raste petstoletna lipa.
20
Legende
o Krasu
Kraški kamen
Legenda pravi, da je bil Kras nekoč zelen in rodoviten, poln travnikov, gozdov
in potokov s svežo vodo. Nekega dne pa je dobri Bog v nekem kotu na Zemlji
opazil velik kup kamenja, ki je škodoval kmetijstvu. Zato je zadolžil arhangela
Gabrijela, da jih pobere in jih vrže v morje. Tako je Gabrijel napolnil vrečo, ki je
bila težka in se namenil proti Jadranskemu morju. Ko se je približeval Krasu,
ga je zagledal hudič, ki mu je iz radovednosti z rogovi preluknjal vrečo. In glej
nesrečo: vse tisto kamenje se je raztreslo na zemljo in spremenilo kraško planoto v eno samo melišče.
Burja
Zelo stara pripovedka pravi, da je Burja čarovnica, ki živi v kavernah na Krasu,
da bi se skrila pred ljudmi. Pozimi pa pride iz svojega zavetišča skupaj s sinom
Burinom. Besneča, s svojimi silnimi ledenimi sunki, vse uniči. Ljudje so jo
zaman poskušali ujeti in zapreti v jamo z ogromnimi kamnitimi stenami, saj se
je vedno osvobodila in vsakič znova in še bolj silno prodirala do morja.
Iz nekaterih drugih viriov legenda pravi, da je bila Burja nežna nimfa, ki je živela v kraških gozdovih. Poleti je pihala, da bi osvežila ljudi, ki so obdelovali trdo
kraško zemljo. Nekega dne pa so od daleč prišli vojskujoči se možje, ki so si tu
zgradili svoje domove. Eden izmed njih je ubil Boga, ki ga je Burja zelo ljubila.
Zato je nimfa iz maščevanja začela ledeno in silno močno pihati. Tako je postala ljudem sovražna in vse od takrat vsako zimo poskrbi za to, da občutimo
njeno hladno jezo.
Pršut in teran
Ljudje pripovedujejo, da je nekega dne Jezus utrujeno hodil skozi razne kraške
vasi. Potoval je le z nekaj vode in pršuta v svoji torbi. Ko je nastopila ura, ko je
bilo treba jesti, je Jezus ugotovil, da v njegovi torbi ni bilo več pršuta. Nekdo ga
je okradel. Na Jezusovem obrazu se je pojavil izraz neodobravanja, ko je rekel:
»Od danes naprej kdor koli bo živel na Krasu, bo živel v pomanjkanju vode,
zato da se tako ne bo nikoli pogasila žeja tistega človeka, ki mi je ukradel
pršut.« Tako je vsa voda izginila v podzemlje.
Toda Hudič, ko je slišal Jezusove besede, se je odločil, da mu ponagaja in je
tako prebivalcem Krasa podaril vino teran. Tako je Kras dobil pršut in teran.
21
Pomembne
osebnosti
Lojze Spacal (1907 - 2000)
Lojze Spacal je eden izmed osrednjih predstavnikov likovne umetnosti druge polovice 20.stoletja. V svojem opusu je mojstrsko upodobil
vzdušje, običaje in simbole Krasa, to je odljudnega, a privlačnega ozemlja, kjer se stikata
južna, mediteranska narava morja in sonca ter
severna strogost srednje evropskega prostora.
Univerzalnost likovnega jezika mu je omogočila,
da je postal predstavnik celotnega severno
jadranskega prostora in je v sebi sintetiziral značilnosti kulture, zgodovine in civilizacije prebivalcev, ki živijo na območju, ki sega od Soče do
Istre.
Med raznimi umetniškimi priznanji je leta 1974
prejel Prešernovo nagrado, najvišje slovensko
priznanje za dosežke na področju umetnosti,
leta 1977 pa nagrado Zlati Just. V gradu Štanjel
so leta 1998 odprli stalno zbirko njegovih del in
galerijo poimenovali po njem.
Maks Fabiani (1865 - 1962)
Fabiani je bil eden izmed najpomembnejših arhitektov avstro-ogrskega
cesarstva; po razpadu cesarstva je deloval v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. Rodil
se je v Kobdilju pri Štanjelu v družini slovenskega rodu. Bil je dvanajsti od
štrinajstih otrok in je zrasel v trijezičnem okolju, saj se je poleg slovenščine
naučil tudi italijanščine in nemščine.
Arhitekturo je doštudiral na Dunaju. Po diplomi je prejel štipendijo, ki mu je
omogočila, da je potoval po Mali Aziji in obiskal skoraj vso Evropo. Ko se je
vrnil v Avstrijo, je pričel sodelovati z Ottom Wagnerjem. Bil je avtor pomembnih projektov na Dunaju in v Trstu. Po potresu v Ljubljani leta 1895 je Fabiani sodeloval pri rekonstrukciji mesta in projektiral nekatere izmed najpomembnejših stavb. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Gorico, kjer je z izdelavo
generalnega načrta iz leta 1921 prispeval k rekonstrukciji mesta, ki je bilo
hudo poškodovano zaradi vojne. V tridesetih in štiridesetih letih se je preselil v rojstni kraj in se v Štanjelu posvetil obnavljanju obrambnega zidu nasel-
22
ja, obenem pa nadaljeval dejavnost arhitekta. Ob koncu vojne se je preselil
v Gorico, kjer je umrl leta 1962.
Rainer Maria Rilke (1875 - 1926)
Pesnik in pisatelj češkega porekla Rainer Maria Rilke velja za enega izmed najpomembnejših nemških lirikov 20. stoletja. Od njegovih del, ki obsegajo tako
liriko kot prozo, so najslavnejša Soneti na Orfeja, Devinske elegije (ki jih je
napisal med bivanjem v Devinu) in Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja.
Pesniška cikla Devinske elegije in Soneti na Orfeja sta izšla leta 1923. Pesnik
opredeljuje svoj odnos do kozmosa in nalogo poezije, ki naj opeva življenje človeka kot življenje duše, ki proslavlja svet, ki ga je navdihnila božanska čistost.
Rilke je danes priznan kot največji nemški pesnik modernega obdobja.
Karel Štrekelj (1859 - 1912)
Karel Štrekelj, rojen v Gorjanskem, je bil publicist, slavist, jezikoslovec in
narodopisec. Bil je najodličnejši varuh lepote in čistoče slovenskega jezika.
V slovenske kulturno-zgodovinske anale je zapisan tudi kot neprekosljiv
pobudnik in organizator zbiranja ljudskih pesmi. Z zbiranjem je začel že v
srednji šoli. Leta 1886 mu je Slovenska Matica zaupala v urejanje Slovenske narodne pesmi. Število nabranih pesmi z napevi je do leta njegove smrti
doseglo in preseglo številko 10.000. S tem monumentalnim delom je postavil znanstvene temelje slovenski etnologiji, predvsem pri uveljavljanju strokovnih vidikov in prijemov etnološkega raziskovalnega dela, ki so še danes
aktualni. Po njem se podeljujejo Štrekljeve nagrade, ki jo za svoje življenjsko delo dobi najbolj zaslužen zbiratelj slovenskega ljudskega blaga v
pesmi in besedi.
Igo Gruden (1893 - 1948)
Je eden vidnejših predstavnikov slovenske poezije iz prve polovice 20.stoletja.
Rodil se je v Nabrežini. Bil je pesnik, prevajalec in pravnik. Njegove poezije
zaobjemajo različne tematike: ljubezenske lirike in domovinske pesmi večkrat
vezane na Kras. Bil je zelo ploden pesnik, v petih pesniških zbirkah za odrasle
in eni za otroke je objavil več kot 1000 pesmi.
23
Proizvodi
kraške zemlje
Osmice
Med vožnjo skozi kraške vasi na križiščih in v bližini nekaterih hiš opazimo
bršljanovo vejico, tako imenovano »frasko«, ki opozarja na osmice; to je
popolnoma edinstvena turistična ponudba, katere izvor sega v čas Marije
Terezije, ko je kmetom
Osmice v Občini Devin Nabrežina:
izdala dovoljenje za
Nabrežina Kamnolomi 62/a, Greco Corrado: tel. 338-3515876
direktno prodajo vina in
Nabrezina-Križ 21/b, Košuta Silvano: tel. 040-220708
nekaterih
proizvodov
Nabrežina 10, Pertot Gabriel: tel. 040-200539
(kruh, kuhana jajca, salaCerovlje 34, Andrea Antonič: tel. 040-299800
me in klobase) na svojih
Cerovlje 30, Martin Terčon: tel. 040-299435
domovih, v kleti ali pa na
Mavhinje 50, Paolo Antonič: tel. 040-299985
dvorišču za obdobje 8
Mavhinje 11, Norma Angelini: tel. 040-208553
dni. Za tiste, ki želijo obiMavhinje 42, Lisjak Maria: tel. 040-299450
skati Kras, je skoraj
Mavhinje 49, Franc Fabec: tel. 040-299442
nujno obiskati kako osmiMavhinje 58, Vidojka Verč: tel. 040-299706
co in se tako poglobiti v
ritem življenja na Krasu
ter poskusiti lokalne specialitete kot so vino
refošk/teran, malvazija,
vitovska in kupiti proizvode visoke kakovosti kot
24
Mavhinje 58/a, Pipan Adriana tel.040-2907049
Medjevas 10, Radetič Sidonja: tel. 040-208987
Medjevas 14, Luciana Pahor: tel. 040-208553
Medjevas 21/a, Nataša Pernarcich: tel. 040-208833
Medjevas 16, Nadia Legiša: tel. 040-208451
Medjevas 21, Paolo Pernarcich: tel. 040-208601
Medjevas 6, Paolo Ferfoglia: tel. 040-208726
Medjevas 1, Natuška Marussi: tel. 040-208367
Medjevas 7, Boris Pernarcic: tel. 040-208375
Prečnik 3/b, Radovan Šemec: tel. 040-200613
Praprot 20, Sandi Škerk: tel. 040-200156
Praprot 19, Renata Rebula: tel. 040-200782
Praprot 23, Beniamino Zidarich: tel. 040-201223
Šempolaj 52/b, Stubelj Ivana, tel. 040-201149
Slivno 2/a, Iztok Peric: tel. 040-200634
Slivno 9, Kralj Giovanni: tel. 040-200415
Slivno 25, Ada Cante: tel. 040-200750
Trnovca 4, Alberto Škerk: tel. 040-200937
Trnovca 9/a, Maria Ložej: tel. 040-201087
Vižovlje 1/c, Ivan Pernarcich: tel. 040-291498
Osmice v Občini Komen
Sveto, osmica Abram, 05 7668-223, info@tk-abram.si
Brje pri Komnu, osmica Kosmina, 051/242-071, milan.kosmina@siol.net
Brje pri Komnu, osmica pri Lojzetu, 05 7668-763, alojz.pangos@email.si
Brestovica pri Komnu, osmica Rebula, 041/730-698, vinarstvo.rebula@gmail.com
so vino, olje, med in siri. Osmice so odprte v različnih obdobjih leta. Povprašajte za informacije o odprtih osmicah v turistično informacijskih centrih ali
pa sledite »fraskam« ob cestah.
Vinska cesta - Teran PTP
Na Karsu se proizvaja znano temno vino teran, ki nastane iz trte refošk. Rdeča
kraška zemlja pa to vino naredi edinstveno, intenzivne rubinsko redeče barve z
vijoličnimi odtenki. Teran je vino, ki odlično paše ob surovem kraškem pršutu,
posebej je primeren za anemične osebe. Naj opomnimo, da so bile njegove
lastnosti znane že v rimski dobi, posebej priljubljen je bil cesarici Liviji, ki je temu
vinu pripisovala svoje dolgo življenje (živela je do 85. leta). Kraška vinska cesta,
ki poteka od Vižovelj do Opčin, vključuje 18 gostiln, kjer tipične jedi nastopajo skupaj s teranom. Pred gostilnami so ustrezne table z napisom “Strada del vino/Vinska cesta”.
Kraška vinska cesta/Strada del vino del Carso
Poteka skozi kraški vinorodni okoliš v Sloveniji; vključuje 123 proizvajalcev
različnih vrst kraških vin od Sežane do Štanjela. Vinarje, vključene v Kraško
vinsko cesto, prepoznamo po tabli z napisom »Kraška vinska cesta«. Izdana je
tudi nova zloženka (2010) z vsemi naslovi ponudnikov na tej cesti ter spletna
stran: www.vinskacestakras.si
Kmečki turizmi
Kmečki turizmi so razpršeni po Krasu. Nudijo proizvode tipične kulinarične tradicije teh krajev. Lahko boste uživali v zelenju in ob specialitetah, pripravljenih
iz domačih sestavin. Kraška kuhinja nudi veliko specialitet, npr. mešan narezek
s surovim kraškim pršutom, domačim sirom, panceto, vratovino in kuhanim
pršutom s hrenom kot hladno predjed. Tople predjedi so jota (iz kislega zelja ali
pa repe in fižola), krompirjevi ali kruhovi njoki, rezanci in rižote. Domače sveže
meso je pripravljeno na žaru. Za zaključek si lahko privoščimo jabolčni zavitek
ali potico. Da je obed zares zaključena, je potrebno popiti dobro žganje ali
»šnopc«. Dober tek in še opozorilo: porcije so obilne!
25
Občina
Devin Nabrežina
NAZIV
NASLOV
GRAN OSTERIA TRE NOCI***
Sesljan, 33
HOTEL POSTA***
Sesljan, 51
LOCANDA GAUDEMUS***
Sesljan, 57
HOTEL EDEN***
Sesljan, 42/A
AI SETTE NANI***
Sesljan, 54/E
AI SETTE NANI DEPENDANCE**
Sesljan, 54/C
ALBERGO ALLA DOLINA garnì **
Sesljan, 54/F
DUINO PARK HOTEL***
Devin, 60/C
IDEA HOTEL TRIESTE DUINO***
Devin, 78
VILLA GRUBER pensione**
Devin, 61/F
AL PESCATORE**
Devin, 69
DAMA BIANCA*
Devin, 61/C
GARNI' AURORA *
Devin, 15
BAIA DEGLI USCOCCHI**
Ribiško naselje, 162
HOTELI
KONTAKT
Tel. +39 040-299222 Fax +39 040-2907153
info@trenoci.it - www.trenoci.it
Tel. +39 040-299103 Fax +39 040-299859
info@hotelposta.it - www.hotelposta.ts.it
Tel. +39 040-299255 - +39 3472241926 Fax +39 040-2908021
gaudemus@gaudemus.com - www.gaudemus.com
Tel. +39 040-2907042 Fax +39 040-2908253
info@edensistiana.it - www.edensistiana.it
Tel. +39 040-299170 Fax +39 040-291481
hotelsettenani@hotmail.com - www.hotelsettenani.it
Tel. +39 040-299170 Fax +39 040-291481
hotelsettenani@hotmail.com - www.hotelsettenani.it
Tel. +39 040-299350 Fax +39 040-2908287
info@albergoalladolina.191.it
Tel. +39 040 208184 Fax +39 040-208526
info@duinoparkhotel.it - www.duinoparkhotel.it
Tel. +39 040-208273 Fax +39 040-208836
triesteduino@ideahotel.it
Tel. +39 040-208115 Fax +39 040-2071119
villagruber@alladamabianca.com - www.alladamabianca.com
Tel. +39 040-208188 Fax +39 040-208897
hotelpescatore@email.it
Tel. +39 040-208137 - +39 040-208470 Fax +39 040-208258
info@alladamabianca.com - www.alladamabianca.com
Tel. +39 040-208212 Fax +39 040-208212
info@albergogarniaurora.it - www.albergogarniaurora.it
Tel. +39 040-208191 Fax +39 040-208055
info@baiadegliuscocchi.it - www.baiadegliuscocchi.it
AGRITURIZMI Z NASTANITVIJO
NAZIV
NASLOV
KONTAKT
LUPINC DANIELE***
Praprot, 11/B
Tel./fax: +39 040-200848 - info@lupinc.it www.lupinc.it
RADOVIC NEVO***
Nabrežina, 138/A
TERRA DEL CARSO
KRASKA ZEMLJA***
Šempolaj, 28/B
HERMADA***
Cerovlje, 1/O
LA MEZZALUNA***
Mavhinje, 54/A
CAMPEGGIO AGRITURISTICO Nabrežina
Kamnolomi, 55
IMPERIAL
Nabrežina
LE TORRI DI SLIVIA
Kamnolomi, 62/A
Tel./fax: +39 040-200173
n.radovic@libero.it - www.agriturismiradovic.com
Tel./fax: +39 040-201056 – 3289633243
terradelcarso@agriturismiradovic.com - www.agriturismiradovic.com
+39 040-299501 - info@agriturismohermada.it
www.agriturismohermada.it
Tel./fax: +39 040-291529 – 3391438037
allamezzaluna@alice.it - www.mezzaluna.it
+39 040-200459 - 339-7066001
campingimperial@libero.it - www.campingimperialcarso.it
338-3515876 - www.letorridislivia.net
CASA KLARCEVA
Cerovlje, 13
Tel. +39 040-299442 – fabects@alice.it
NAZIV
NASLOV
ADRIA
Sesljan, 59 V
KONTAKT
Tel. +39 3280977182
adriasistiana@libero.it www.adriasistiana.altervista.org
BAIA ARCOBALENO
Sesljan 57/T
Tel. +39 3924204404 - info@baiaarcobaleno.it www.baiaarcobaleno.it
OLTREMARE
Sesljan 34/E
Tel. +39 3389378246
SOLEMARE
Sesljan, 230/B
Tel. +39 040 2907143 – Tel. +39 3393259225 - gabriellasil@alice.it
VERDE CARSO
Nabrežina, 188/A
Tel. +39 3477398462 - info@verdecarso.it - www. verdecarso.it
BED & BREAKFAST
CANOVELLA
Nabrežina, 153/F1
Tel. +39 040 2024153 – Tel. +39 3483142494 - bed4u@canovella.it
www.canovella.it
STRUPETOU
Mavhinje 16
Tel. +39 0402907126 – Tel. +39 3477950723 - strupetou@tele2.it
PANE E TULIPANI
Devin 75/Z
Tel. +39 3297213197 - www.panetulipani.splinder.com
CASTELLO
Devin 35/A
Tel. +39 040-208120
APARTMAJI
NAZIV
NASLOV
KONTAKT
GRUDEN VANDA
Praprot, 14
Tel. +39 040-200151 - Fax +39 040-200854 - info@myresidence www.myresidence.it
BOWLING DUINO
Devin 5/D
Tel. +39 040 208362 - Fax +39 040-2070000
RESIDENCE VILLA SUSY Devin 25/D
Tel. +39 040 208188 - Fax +39 040-2071162
NAZIV
Ristorante Locanda Bar
AL CAVALLUCCIO
KONTAKT
Tel. +39 040-208133 – Tel. +39 3492208090 - Fax +39 040-208133
alcavalluccio@libero.it - www.alcavalluccio.it
NASLOV
Devin, 61/D
VILLA RILKE
Devin, 75/E
Tel. 3470197928 - Fax +39 040-2070030
GRUDEN
Šempolaj, 49
Tel. +39 040-200151 - Fax +39 040-200854
info@myresidence.it - www.myresidence.it
PAM PAM
IL VELIERO
Nabrežina, 168
SOBE
Tel. +39 040-201312 - Tel. +39 3343996567
Tel. +39 3490095369 – Tel. +39 3478061338
camere@ilveliero.org www.ilveliero.org
Devin, 50
AVTOKAMPI
NAZIV
NASLOV
KONTAKT
CAMPEGGIO ALLE ROSE*
Sesljan, 24/D
Tel. +39 040-299457
MARE PINETA S.R.L. ****
Sesljan, 60/D
Tel. +39 040-299264 - Fax +39 040-299265 info@marepineta.com
www.marepineta.com
NAZIV
NASLOV
RESTAVRACIJE, PIZZERIJE, OKREPČEVALNICE
KONTAKT
AL CAVALLUCCIO
DEVIN 61/D
Tel. +39 040-208133 - alcavalluccio@libero.it
AL PESCATORE
DEVIN 69
Tel. +39 040-208188 - hotelalpescatore@email.it
RESTAVRACIJA ALLA DAMA BIANCA DEVIN 61/C
Tel. +39 040-208137 - info@alladamabianca.com
PIZZERIJA BOWLING DUINO
DEVIN 4
Tel. +39 040-208238 - info@bowlingduino.it
GOSTILNA DA CIRO
DEVIN 81/C
Tel. +39 040-208226 - info@ristorantedaciro.com
BELL'ITALIA (HOLIDAY INN)
DEVIN 78
NABREŽINA 97
Tel. +39 040-208273
GOSTILNA BUNKER
NABREŽINA
Tel. +39 040-200228
NABREŽINA POSTAJA
Tel. +39 040-299532
NABREŽINA 168
Tel. +39 040-200200 - franzjosefstube@libero.it
PIZZERIJA PAM PAM
GOSTILNA TERZONI
MAVHINJE 1
Tel. +39 040-299449
RESTAVRACIJA MEZZALUNA
MAVHINJE 54/A
Tel. +39 040-291529
GOSTILNA SUBAN
TRNOVCA 16
Tel. +39 040-200175
GOSTILNA DA PINO
MEDJAVAS 10/A
PREČNIK 1/B
Tel. +39 040-208296 - c.cadez@alice.it
GOSTILNA SARDOC
PREČNIK 14
Tel. +39 040-200871 - info@sardoc.eu
ŠEMPOLAJ 49
Tel. +39 040-200525
GOSTILNA GRUDEN
PANINOTECA LA GIOSTRA
SLIVNO 36
Tel. +39 040-201166
GOSTILNA ALLA BELLA VISTA
SLIVNO 5
CANOVELLA DE' ZOPPOLI
FRANZ JOSEF STUBE
GOSTILNA DA FRANZ
Tel. +39 040-201312
Tel. +39 040-200151 - info@myresidence.it
KRIŽ 16
Tel. +39 040-200146
OSTERIA IL PETTIROSSO
PANINOTECA MARILLON
SESLJAN 123
Tel. +39 040-2916070 - marillionitalia@yahoo.it
GRAN OSTERIA TRE NOCI
SESLJAN 33
Tel. +39 040-299222
VANILIJA À LA CARTE
SESLJAN 42/A
Tel. +39 040-2907042 - info@edensistiana.it
RESTAVRACIJA AI 7 NANI
SESLJAN 54/E
Tel. +39 040-299170 - hotelsettenani@hotmail.com
RESTAVRACIJA GAUDEMUS
SESLJAN 57/E
Tel. +39 040-299255 - gaudemus@gaudemus.com
GOSTILNA DA GINO
SESLJAN 59
Tel. +39 040-299273 - trattoriadagino@virgilio.it
Tel. +39 040-220619
BAR RESTAVRACIJA CASTELREGGIO SESLJAN
Tel. +39 040-291222 - info@castelreggio.com
RESTAVRACIJA IL GABBIANO
Tel. +39 040-208145
BAIA DEGLI USCOCCHI
RIBIŠKO NASELJE 103
RIBIŠKO NASELJE 162
Tel. +39 040-208191-info@hotelbaiadegliuscocchi.com
AGRITURIZMI
NAZIV
NASLOV
KONTAKT
LEGHISSA MICHELE
Medjavas , 5
Tel. +39 347-4836436
PIRC SONJA
Cerovlje, 44
Tel. +39 040 299798
AL PESCATURISMO
Ribiško naselje 83
Tel. +39 040 209846 - Fax +39 040 208265
SVARA MARTINA
Trnovca, 14
Tel. +39 040-200898
FABEC FRANC
Mavhinje, 48/A
Tel. +39 040-299442 - fabects@alice.it
CANTE EDDY
Praprot, 1/A
Tel. +39 040-200255
USAJ MARTINO
Nabrežina, 8
Tel. +39 3394193779
PERNARCIC PAOLO
Medjavas, 21
Tel. +39 040-208601
NAZIV
BAR IGOR
NASLOV
NABREŽINA 103
NABREŽINA 143
BAR AURISINA
NABREŽINA KAMNOLOMI 24
BAR SPORT
NABREŽINA 69
KAVARNA GRUDEN
NABREŽINA 153/S
BAR LE GINESTRE
BARI, KAVARNE, ENOTEKE
KONTAKT
Tel. +39 040-200141
Tel. +39 040-200488
Tel. +39 040-200255
Tel. +39 338-9277739
NABREŽINA POSTAJA
NABREŽINA POSTAJA
Tel. +39 040-200246
AVTOCESTA A4
Tel. +39 040-208234
AUTOGRILL DUINO NORD
AVTOCESTA A4
Tel. +39 040-208262
BAR MICKEY MOUSE
DEVIN 28
Tel. +39 040-208351
BAR AL CASTEL
DEVIN 28/A
Tel. +39 040-208747
BAR CASTELLO DI DUINO
DEVIN 32
Tel. +39 040-208120
SALA GIOCHI "ONLY BOWLING"
DEVIN 4
Tel. +39 040-208238 - info@bowlingduino.it
LATTERIE CARSICHE
DEVIN 5/F
Tel. +39 0481-91105 - info@lattecarso.it
AGIP CAFE'
DEVIN S.S. 14
PEŠPOT RILKE
Tel. +39 347-3302595
SESLJAN 122
Tel. +39 040-2916071
BAR AI SPORTIVI
SESLJAN 126
Tel. +39 040-299160
BAR COSTA DEI BARBARI
SESLJAN 34/F
Tel. +39 040-299963
CAFFE' ENOTECA LA VIGNA
SESLJAN 43
BAR ALABARDA
SESLJAN 43
Tel. +39 040-299218
WHY NOT
SESLJAN 45/A
Tel. +39 392-3924463
BAR GELATERIA RICO
SESLJAN 45/F
CAFE' METRO'
SESLJAN 45
Tel. +39 348-2436833
BAR INTER
SESLJAN 47
Tel. +39 040-291541
CHIOSCO MARILLON
SESLJANSKI ZALIV
Tel. +39 348-8194454
CHIOSCO ON THE ROAD
SESLJANSKI ZALIV
Tel. +39 380-5152510
CHIOSCO DUOBLE
SESLJANSKI ZALIV
Tel. +39 333-2853403
CHIOSCO BAR DORJE LING
SESLJANSKI ZALIV
Tel. +39 349-0063987
CANTERA CAFE'
SESLJANSKI ZALIV
Tel. +39 335-1287724
COHIBA
SESLJANSKI ZALIV
Tel. +39 335-1287724
BAR BELVEDERE
SESLJAN 50/A
Tel. +39 040-291207
SPECIAL ONE
SLIVNO 37
BAR SOCIALE
BAR TENNIS (IST)
AUTOGRILL DUINO SUD
RIFUGIO RILKE
BAR SAN MAURO
RIBIŠKO NASELJE 65
BAR SPORT
Tel. +39 040-299137
Tel. +39 334-8271019
Tel. +39 040-208965
NAZIV
DAMA BIANCA**
NASLOV
Devin, 61/C
KOPALIŠČA
KONTAKT
Tel. +39 040-208137 - info@alladamabianca.com - www.alladamabianca.com
CASTELREGGIO***
Sesljan, 74
Tel. +39 040-2017111
LE GINESTRE***
Nabrežina, 153/S
Tel. +39 040-200364
Občina
Komen
NAZIV
NASLOV
TURISTIČNA KMETIJA PRI
TAVČARJEVIH Patricija Petrovčič
Hruševica 44 - 6222 Štanjel
IZLETNIŠKA KMETIJA
GRČA - Ivan Grča
ŠPACAPANOVA HIŠA
Ago Špacapn
HIŠA POSEBNE SORTE
TURISTIČNA KMETIJA
ABRAM-ŽERJAL Martina Žerjal
DOMAČIJA PRI FRANKIČU
Hruševica 6 - 6222 Štanjel
GOSTIŠČA IN TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO
KONTAKT
+386 (0)5 769 02 24
www.sloveniaholidays/grca
+386 (0)5 769 01 36 +386 (0)41 500 054
petrovcic.p@volja.net
+386 (0)5 766 04 00 +386 (0)41 297 829
gostilna.spacapan@siol.net - www.spacapan.si
Komen 85 - 6223 Komen
+386 5 7690 000 +386 41 728 619
sorta@siol.net - www.sorta.si
Kodreti 15 - 6222 Štanjel
Sveto 69 - 6223 Komen
Brje pri Komnu 12 - 6223 Komen
+386 (0)5 766 87 71 +386 (0)31 204 493
alan.peloz@gmail.com
SOBE IN APARTMAJI
NAZIV
SOBE IN APARTMAJI
FRATNIK Nataša Kobe Fratnik
Kobdilj 5c - 6222 Štanjel
KONTAKT
+386 (0)5 769 01 16
info@fratnik.si - www.fratnik.com
NASSA DESELLA d.o.o.,
apartmaji Jože in Marija Švagelj
Štanjel 6° - 6222 Štanjel
+386 (0)5 769 00 18 - +386 (0)31 522 188
nassa.desella@siol.net - www.sloveniaholidays.com/apartma-jera
APARTMA POD KOSTANJI
Erik Modic s.p.
STANARJEVI
Vesna in Marjan Černe
APARTMAJI – VALETOVI
Dušana Švagelj
NASLOV
+386 (0)5 766 82 23 +386 (0)31 326 769
info@tk-abram.si - www.tk-abram.si
Kobdilj 37 - 6222 Štanjel
Štanjel 29 - 6222 Štanjel
Štanjel 20 - 6222 Štanjel
VILA ŠKRBINA TDS skupina d.o.o
Škrbina - 6223 Komen
(najem hiš)
Brestovica pri Komnu 74
Pensione URŠKA
6223 Komen
NAZIV
ŠPACAPANOVA HIŠA
Ago Špacapan s.p.
Restavracija GRAD Štanjel
Katjuša Ščuka s.p.
Gostilna
KRALJESTVO PRŠUTA
TURISTIČNA KMETIJA
PRI TAVČARJEVIH
IZLETNIŠKA KMETIJA
GRČA
+386 (0)5 769 02 06 +386 (0)41 378 645
info@marapoko.com - www.marapoko.com
+386 (0)5 769 10 07 +386 (0)31 389 621
info@stanarjevi.com - www.stanarjevi.com
+386 (0)5 769 01 97 +386 (0)41 337 422 +386 (0)31 257 937
gradstanjel@guest.arnes.si - www.sloveniaholidays.com/valetovi
+386 (0)1 563 31 90 +386 (0)31 662 497
dusan@tds.si - www.hisazrazgledom.com
+386 (0)5 41 597 881
NASLOV
Komen 85 - 6223 Komen
Štanjel 1° - Štanjel
Kobjeglava 63a, Štanjel
Hruševica 44 - 6222 Štanjel
Hruševica 6 - 6222 Štanjel
GOSTILNE IN TURISTIČNE KMETIJE
KONTAKT
+386(0)5 766 04 00 +386 (0)41 297 829
info@spacapan.si - www.spacapan.si AGO ŠPACAPAN
+386 (0)5 769 01 18 +386 (0)41 711 744
gradstanjel.gostinstvo@siol.net KATJUŠA in JERNEJ ŠČUKA
+386 (0)5 731 00 80
kobjeglava@gmail.com - www.krok.si SIMO KOMEL
+386 (0)5 769 01 36 +386 (0)41 500 054
PATRICIJA PETROVČIČ
+386 (0)5 769 02 24 +386 (0)31 743 491
www.sloveniaholidays/grca IVAN GRČA
TURISTIČNA KMETIJA -VINOTOČ Coljava 5 Gabrovica pri Komnu MATEJA OSTROUŠKA +386 (0)5 766 80 61
6223 Komen
mateja.ostrouska@siol.net - www.ostrouska.dobrote.com
OSTROUŠKA PELICON
Buffet pizzeria
NA STAREM PLACU
Komen 59 - Komen
DANIJELA BRUMAT
+386 (0)5 766 87 33 +386 (0)31 293 967
TURISTIČNA KMETIJA
PRI FRANKIČU
Brje pri Komnu 12
6223 Komen
ALAN PELOZ +386 (0)5 766 87 71 +386 (0)31 204 493
alan.peloz@gmail.com
TURISTIČNA KMETIJA
ABRAM-ŽERJAL
Sveto 69 - 6223 Komen
Gostilna HIŠA POSEBNE SORTE Kodreti 14 - 6222 Štanjel
MARTINA ŽERJAL +386 (0)5 766 82 23 +386 (0)31 326 769
info@tk-abram.si - www.tk-abram.si
VID SORTA +386 05/769 00 00 +386 041/728 619
www.sorta.si - info@sorta.si
ENOTEKA
NAZIV
ENOTEKA
GRAD Štanjel
NAZIV
IZLETNIŠKA KMETIJA
GRČA
NASLOV
Štanjel 1a, - 6222 Štanjel
KONTAKT
+386 (0)5 769 01 18 +386 (0)41 711 744
gradstanjel.gostinstvo@siol.net
NASLOV
KONTAKT
Hruševica 6, - 6222 Štanjel
+386 (0)5 769 02 24
PRŠUTARNE
i
Koristne informacije
PREDKLICNE ŠTEVILKE
Predklicna številka iz Slovenije v Italijo: +39
Predklicna številka za pokrajino Trst: 040
Predklicna številka iz Italije v Slovenijo: +386
Predklicna številka za občino Komen: (0)5 (po
mednarodni predklicni številki je treba začetno
ničlo izpustiti)
JAVNI PREVOZI
Avtobusna linija podjetja APT št. 51 povezuje Devin in Sesljan s Trstom v obe
smeri.
Za pojasnila in informacije o urniku voženj:
TIC-IAT Sesljan, tel. +39 040 299166 ali www.aptgorizia.it tel.: 800 955957
Avtobusne linije podjetja Trieste Trasporti št. 43, 44 (ob delavnikih) in 73 (poletna sezonska linija) povezujejo kraška naselja s Trstom.
Za pojasnila in informacije o urniku voženj:
TIC-IAT Sesljan tel. +39 040 299166 ali www.triestetrasporti.it tel.: 800 016675
Poletna sezonska avtobusna
linija “Med Krasom in morjem”
trikrat dnevno povezuje Štanjel
z Devinom. Avtobus vozi vsako
soboto in nedeljo ter ob praznikih.
Za dodatne informacije:
IAT Sistiana
tel. +39 040-299166 e
TIC Štanjel
tel. +386 (0)5 7690056
30
IZPOSOJA KOLES, JADRNIC IN ČOLNOV
DEVIN
Carsokras.com
Izposoja koles in jadrnic
Devin, 50
tel: +39 3474400895 /+39 3490095369
www.carsokras.com
ŠTIVAN
Marina Timavo
Štivan, 29/A
tel: +39 040-209868
Izposoja motornih čolnov
ŠTANJEL
RENT A BIKE
MIT-O, Mitja Furlan s.p.
Tel.: +386 (0)70 703 696
E-Mail: mitja.furlan@gmail.com
www.rentabike-kras.eu
PAINTBALL
KOMEN
tel: +386 (0)41 525688
E-Mail: volbec@siol.net
www.volbec.com
TURISTIČNE INFORMACIJE
OBČINA DEVIN NABREŽINA
IAT-TIC Sesljan
Sesljan, 56/B
tel: +39 040299166
iatsistiana@marecarso.it
www.marecarso.it
OBČINA KOMEN
TIC Štanjel
Štanjel 42c
6222 Štanjel
tel.: +386 (0)5 7690056
tic.stanjel@komen.si
www.kras-carso.com
31
Kras brez meja med Devinom in Štanjelom
Brošuro je pripravila Občina Devin Nabrežina
v sodelovanju z Občino Komen
s finančno pomočjo Avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine
Zamisel: Nord Est Guide - Tanja Spacal
Prevod: Občina Komen in Občina Devin Nabrežina
Fotografije: Pino Sfregola, Vojko Franetič, arhiv TICa Štanjel, Marino Sterle, Lucia Lalovich
Toscano, Matteo Fabris
Zemljevid: Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana
Grafična priprava: Graphikamente di Alberto Gregori
Viri:
- Kras med Štanjelom in Devinom, urednica Jasna Fakin s sodelovanjem Erika Modica,
Komen, Občina Komen 2004
- www.kras-carso.com
- www.storija.info
Comune di Duino Aurisina
Občina Devin Nabrežina
Nabrežina Kamnolomi 25 - 34011 Nabrežina
Tel. +39 040 2017111 fax: +39 040 200245
Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, turizem, stike z javnostjo in evropske projekte
Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina
Tel.: +39 040 2017372 / 374
fax: +39 040 201307
www.comune.duino-aurisina.ts.it
TIC Sesljan
Sesljan 56/b – 34011 Sesljan
Tel./fax: +39 040 299166
e-mail:iatsistiana@marecarso.it
Občina di Komen
Komen 86
6223 Komen
Tel.: +386(0) 5 7310450
Fax: +386(0) 5 7310460
e-mail: obcina@komen.si
www.komen.si
TIC Štanjel
Štanjel 42c
6222 Štanjel
tel.: +386 (0)5 769 00 56
gsm.: +386 (0)41 383 986
e-mail: tic.stanjel@komen.si
www.kras-carso.com
Comune di Duino Aurisina
Občina Devin Nabrežina
Občina Komen