Sodobno zdravljenje srčno-žilnih bolezni Spolna moč
September 2011 Leto 6 Številka 8 Brezplačni izvod Priloga Naši Zdravo otroci poletje – zdravi in uspešni 77.000 izvodov Iz vsebine: Sodobno zdravljenje srčno-žilnih bolezni Spolna moč in moška samozavest Kako do lepega nasmeha? Sevanje – na enostaven način September 2011 Naslovnica: Shutterstock 1 Beseda urednice Jesen je pred nami, nove obveznosti, zadolžive, tempo življenja se bo pospešil. Če nam je poleti uspevalo nekoliko upočasniti čas, si prisluhniti in poslušati, začenjamo septembra ponovno v divjem tempu. Bi raje upočasnili? Kaj če bi namesto, da bi vse delali hitro, počeli vse z ravno pravo hitrostjo. Morda včasih hitro, spet drugič počasi, najpogosteje ravno prav. Si boste dovolili vzeti ravno prav časa zase, za svoje drage, predvsem za svoje malčke, šolarje, pubertetnike? Skupaj užijte vse plodove jeseni. Želim vam prijetno in doživeto jesen! Kolofon Vsebina revije Letnik 6, številka 8, september 2011 Brezplačni izvod Število izvodov: 77.000 Izdajatelj: Freising d.o.o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, www.freising.si Direktor: Franci Bogataj, bogataj@freising.si Glavna in odgovorna urednica: Barbara Marolt Žužek, dr. med. capitan@siol.net Lektoriranje: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev Oglasno trženje: Anica Angeles Kovačič abczdravja@freising.si, 04/51 55 884 Sašo Vošnjak, oglasi@freising.si, 04/51 55 889 Digitalni prelom: Mateja Štruc Fotografije (če ni drugače označeno): Shutterstock Telefon uredništva: 04/51 55 880 Faks uredništva: 04/51 55 888 E-naslov: abczdravja@freising.si Spletni naslov: www.abczdravja.si 3 Oče, to je tudi tvoj sin 4 Sevanje – na enostaven način 7 Najpogostejši pri ženskah 10 Sodobno zdravljenje 13 Po srčnem infarktu 15 Pršice – nevidna nadloga 17 Ne ščitnica, ampak obščitnica! 19 Naši otroci – zdravi in uspešni 20Misija nemogoče? 24 In stanje otroških zob? Žal, slabo 28Sodobne bolezni mladih 30Otroci in ekologija 32Nakup šolskih potrebščin 34Spolna moč in moška samozavest Revijo lahko prejemate celo leto za samo 19,60 €! Pokličite: 080 12 80 44 Obutev – ne le modni dodatek 46 Kako do lepega nasmeha? 49 Prepoznajte demenco 50Nekoč priljubljene, danes pozabljene 53 Je – boot camp je tukaj, privoščite si ga! 56 Zelene strani in koristni naslovi 58 Zanimivosti 60 Rumene strani preberite: er 2011 Septemb rkom drejem Pe om dr. An č in moška psiholog olna mo govor s ti j sin – po -žilnih bolezni Sp tudi tvo iha spros ko se ps nje srčno – Oče, to je lje g rav nin o zd eni tre Sodobn est Avtog pešni samozav avi in us Naši Priloga • • • • • • • Oče, to je tudi tvoj sin Izkoristite domače pridelke Ne »jamrajte«, izvajajte avtogeni trening Ko dojenčki komunicirajo z nami Kako izboljšam svojo telesno samopodobo? Tašča in snaha – večno vprašanje? Z živali na človeka • Motivacija ... dr otroci-z 7775 ISSN 1855- Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana mnenja avtorjev, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja. duševno zdravje V reviji Vzgojnoizobraževalna revija ABC zdravja izhaja mesečno in je brezplačna. Na leto izide enajst številk. Revijo lahko brezplačno dobite v čakalnicah zdravstvenih ustanov. Letna naročnina na revijo ABC zdravjaplus znaša 19,60 EUR. Za naročila pokličite: 080 12 80. Lahko pa izpolnite naročilnico tudi na spletni strani www.abczdravja.si Opozorilo, ki velja za članke o zdravilih, ki se izdajajo le na zdravniški recept: »Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« 36Očesni ječmen 38Jod – pomembna je prava mera 40 Ljubezenski trikotnik ... 43 Večina mladostnikov ima dobro Revijo lahko kupite pri svojem prodajalcu časopisov. Septemberska številka izide 15. septembra. št. 67 september/oktober 2011 leto 12 cena: 5,42 € ideje za ustvarjalne Ustvarjanje s štampiljkami, 1. del Oblikovanje papirnatega cvetja Izdelovanje nakita Didaktične igre Šivanje copatov priloga za otroke www.unikat.si Preko 100 kreativnih idej Ustvarjajmo s štampiljkami 1. del, učinek akvarela. Štampiljke nudijo mnogo možnosti. Z njimi ne delamo le navadnih odtisov, ampak lahko z nekaj iznajdljivosti ustvarimo zelo zanimive vzorce in učinke. V šestih delih si bomo ogledali zelo različne načine ustvarjanja s štampiljkami. Spoznajmo najprej, kako lahko ustvarimo učinek akvarela s štampiljko. Za več informacij in naročila pokličite 04/51 55 880 ali pišite na info@unikat.si 1.) Iz kartona izrežemo osnovo za voščilnico, 2.) Na štampiljko nanesemo barvo z akvarelnimi 3.) Pobarvano štampiljko enakomerno ki jo prepognemo. Iz svetlo in temno zelenega papirja izrežemo primerno velika pravokotnika, ki ju po treh stranicah izrežemo in po četrti odtrgamo. voščenkami. Nanesemo vsaj tri barve, ki ustrezajo motivu. Na primer zeleno, oker in rjavo barvo. 4.) S štampiljko takoj naredimo odtis na večji svetlo zelen pravokotnik. 5.) Z isto štampiljko naredimo še en odtis na 6.) Na prednjo stran voščilnice prilepimo zelena bež papir. Odtis je običajno dovolj močen, saj je papir svetlejši. poškropimo z vodo. Pazimo, da niso vodne kapljice prevelike. pravokotnika. Iz odtisa na svetel papir izrežemo del motiva v obliki kvadrata, ki ga zalepimo preko odtisa na zelenem papirju, tako da se odtisa ujemata. Nasvet Material: • 3D-lepilne blazinice, • podlaga za voščilnico, • barvni papir, • akvarelne voščenke, • lepilo, 7.) Na sprednji strani voščilnice večkrat 8.) Po robu voščilnice spredaj z rjavim Če se nam pri odtisu štampiljke zlije vodna • vrvica. ovijemo vrv, ki jo zavežemo v notranjosti flomastrom narišemo črtkano obrobo. Če kapljica, jo popivnamo s konico papirnatega Orodje: Pri vseh pre želimo, napišemo na prednjo stran tudi voščilo robčka. voščilnice. dstavljenih 1.) Dele za materiale • cop štampiljke, ali lepo misel. atih smo . Ob spodnjo podplat zrcalno ukr namenoma stra dodali ma ičajno dol ojimo trik uporabili razpršilka z vodo, asne cop ga in vme n in zgornjo stran rat: za 2.) lo glamurja • goč ate za gos sve sno polnilo pod in tudi tak te smo s tem tleče in satenaste strani 75. iz filca. Gle plata iz bla- del Za zgornji del cop • olfa nož, o pokaza ata zrcalno jte šablon iz poživili, jim li dobrod o na tran polnila za krpank ošl e in en del ukrojimo en 3.) ico jost copat. obiskoval • ravnilo, iz blaga za Za cem. no- žem zunanji de o trakove • pisalo. (da kov blaga. Avtorica: Tina Zlobec Baša Opozorilo Material: Pazimo, da vodne kapljice pri škropljenju na štampiljko niso prevelike, 4.) Daljše trakove seši saj bi med izdelavo skupaj. Vse šive razlikamjemo skupaj, kraj še pa 5.) o. Iz eno odtisa voda stekla preko bar tnik in ozn vnega blaga izre ačimo sred žem štampiljke odtisnjen rišemona ino. Na eno o pravokotri kva polovico drate (6 pa sta na sred cm), na drugo pol namotiv indva ga, kipreveč ovico ini prvih treh. razlila oz. spackala. • ostanki blag a v rjavi, oranžni in zlat i bar vi, • debel filc, • polnilo za krpanke, • sukanec, • diagona Orodje: Pri izdelavi voščilnice smo uporabili lepilo Mekol Creative. 28 lni robilni trak . • šivalni stro j, • likalnik, • šivanka, • škarje, • pisalo, • bucike. 6.) Narisane bovih. Do kvadrate iz sredine zare kvadrati. že 29 7.) Vse kva drate prepog ti sredini nemo po v isto sme diagona r. Pregibe zlikamo. li pro- Avtorica: Dian a Šercer Stojano vić 8.) Prvi pre so trije) zap pognjen kvadrat (na polovic smeri od ognemo po diag onali v nas i, kjer prvega pre protni giba. 9.) Nastali prepognem trikotnik zapnem o preko sred ine na 10.) 50 Prvi pre sta dva) pre pognjen kvadrat (na polovic Prepognjen pognemo enako, i, kot smo prv kjer 11.) Po diag ga zapnem del položimo čez prvi trikotn ega. tnik od treh onali prepognem o z buciko. o srednji in ga prepog b ik in črte triko. nemo pre ko sredinsk e 12. ) Enako najprej dru prepognemo še pre gega na pol osta na koncu ovici z dve l tret be razlikam jega na nasprotni ma polov o. Nastan e nazobč an trak. 3 September 2011 Mlad moški nujno potrebuje avtoriteto očeta Avtor: Andreja Hergula dr. Andrej Perko Oče, to je tudi tvoj sin Povprečen mlad moški v svojih dvajsetih, vilom samohranilk je to običajen pojav. Tisti tridesetih letih. Kaj menite o njem? Morda otroci, ki se uprejo psihološkemu terorju se vam zdi samozavesten, uspešen, človek, mater, pa v družbi veljajo za vedenjsko ki zna skrbeti zase in svoje telo ali pa da je motene in problematične. Kakšen naj bi bil – gledano na zdravoraveliki žurer, nagnjen k menjavanju zvez z ženskami. Je res tako samozavesten? Kako zumski način in demokratičen za oba spola nanjo in na njegovo moško identiteto vpliva – današnji pravi moški, obogaten s polnomati s svojo preveč zaščitniško roko in oče krvno moškostjo oz. moško identiteto? s svojo odsotnostjo? O tem v pogovoru s Moški mora imeti vizijo, mora vedeti, kaj hoče. psihologom dr. Andrejem Perkom, ki ima Mora biti uspešen »navzven«, da je lahko njiglede te teme odločne in jasne odgovore. hova izbranka ponosna nanj. Le tako ga ženV svoji praksi se veliko srečuje z »maminimi ska potrdi, se mu preda. Danes pa prihaja do sinčki«, ki jih v »Kadetnici«, stanovanjski tega, da so ženske bolj uspešne, kajti bolj so skupini za mlade moške, pripravlja na odgo- izobražene (bolj so pridne v šoli in naš šolski sistem jim je pisan na kožo) in moški se ob vorno življenje. takšnih ženskah počutijo manjvredne. Se strinjate z Romanom Vodebom, ki trdi, Bistveno vprašanje je, kaj naj družba napravi da so svetu zavladale moškinje, moški pa z moškimi, da bodo lahko uspešno sprejeli in so postali poženščeni, pomehkuženi? Je odigrali vlogo, ki jim v nekem smislu »primoška identiteta res postala šibkejša? Kje pada« že po naravi spola. Ženske težko sprejvidite to pomehkuženost? mejo takšno argumentacijo, vendar nam realZ njim se strinjam, čeprav svetu moškinje še nost pokaže, da so kljub večji uspešnosti in niso zavladale in tudi ne verjamem, da bodo. prodornosti v zunanjem svetu (poklic, družba Na feminizacijo moških, ki se je zgodila in se itd.) v bistvu nezadovoljne in razočarane. Hredogaja zadnjih 50 let, je opozoril Boštjan M. penijo po pravem moškem, ki bi se mu lahko Zupančič v zadnji knjigi Prva od suhih krav. predajale, mu zaupale. Tu ne gre za podrejen Vse več je t.i. metroseksualcev, andoginov, ki položaj ženske do moškega, gre za naravno se depilirajo, ličijo itd. Po besedah omenje- in dopolnjujočo vlogo enega in drugega. Mlad moški (star od 18 do 34 let) naj bi nega avtorja zdravo agresivni moški izginjajo, tudi biološko zaradi posledice uporabe pesti- bil po raziskavah sodeč zelo samozavesten. cidov v naravi, na kar opozarja tudi samo- Od kod izvira njihova samozavest? Je stojni raziskovalec in publicist Anton Komat. morda le navidezna? Mladi fantje z dekleti prijateljujejo, se z njimi Rezultate raziskav je treba vedno jemati s pogovarjajo kot dekleta z dekleti. Zgublja se kančkom previdnosti. Današnja družba je narerotično-seksualni naboj, kar je bilo pred cistična. Pomemben je zunanji videz, zunanji desetletjem ali dvema osnova za moško-žen- uspeh. O tem je že pred leti pisal Lasch v knjigi ske odnose. Temu je krivo tudi dejstvo, da Narcistična kultura. Narcizem pa ni samo fante vzgajajo matere in ne očetje, ki so se družbena težava, kajti prek družbenega umaknili (razlogi so lahko različni). Matere pa vzdušja postajajo narcisi tudi posamezniki. svoje sinove navežejo nase ali pa jih zlomijo. Starši od otrok pričakujejo, da so in bodo V naši feminizirani družbi z vedno večjim šte- genialni in jih sprejemajo samo takrat, ko se tako tudi obnašajo. Torej vstopajo v odnos z njimi samo takrat, ko otroci zadovoljijo njihove potrebe. Otrok se počasi začne obnašati tako, kot starši od njega pričakujejo in oblikujejo t.i. lažni jaz. Pravi jaz, prava samopodoba pa je popolnoma drugačna in se izraža v njegovih občutkih manjvrednosti in neprimernosti. To izhaja iz dejstva, da so ga starši vedno zavrnili, ga ignorirali takrat, ko se ni vedel v skladu z njihovimi pričakovanji. Lahko rečemo, da so mladi ljudje samozavestni samo za zunanji svet, sami v sebi pa ne. Nadaljevanje intervjuja lahko preberete v reviji ABC zdravjaplus.. Priloga Letna naročnina na revijo samo 19,60 EUR. Pokličite 080 12 80. Septemb Naš Zdriavo otroci poletje – zdravi in uspešn i er 2011 Leto 6 Številka 8 Brezplačni izvod Iz vsebin e: Sodobn 77.000 moška o zdravlj samoza izvodov enje srčn vest Kak način o-žilnih o do lep bolezni ega nas Spo meha? Sevanje lna moč in – na eno staven 4 September 2011 Pri zmernem radioaktivnem sevanju posledic ni zaslediti Avtor: Andreja Hergula Igor Jenčič Fotografija: osebni arhiv Sevanje – na enostaven način Seva tako ali tako že vse … Temu se ne Na vprašanje strokovnjaku, naj roma frekvence pa so različne. Alfa in beta moremo izogniti … Vsi bomo čutili posle- razloži sevanje na čim bolj sevanje pa so delci, ki so manjši od atoma, dice … Sevanje iz Fukušime je prišlo v Slo- enostaven način … imajo pa zelo veliko hitrost. venijo … Takšne ali drugačne misli nas pre- … Igor Jenčič razloži, da je sevanje širjenje vevajo v zadnjem času. Tako razmišljajo energije skozi prostor. Morda vsi ne vemo, da Na letalu ste bolj obsevani sodelavci, sosedi, znanci, a vseh ne gre vzeti so sevanja zvok, svetloba, radijski valovi, Atomi imajo jedra. Jedra nekaterih atomov resno, saj niso strokovnjaki. Zato vam v tem mikrovalovi iz naših mikrovalovnih pečic, so lahko stabilna, druga ne. Slej ko prej preičlanku ponujamo strokovno stališče dok- rentgensko sevanje in sevanja alfa, beta, dejo v stabilno stanje. Ta sprememba (radiotorja fizike in vodje Izobraževalnega centra gama, ki izvirajo iz radioaktivnega razpada aktivni razpad) povzroči višek energije, ta za jedrsko tehnologijo Igorja Jenčiča, ki bo atomskih jeder (v nadaljevanju bomo govo- energija pa je radioaktivno sevanje. Nekatera med drugim pojasnil, kaj seva, koliko, kako rili le o radioaktivnem sevanju). Značilno za jedra razpadajo hitreje, druga počasneje. in kakšne so posledice ter možnosti za ukre- prvo skupino je, da se imenujejo elektroma- Nekatera so imela za razpad ogromno časa, panje ob morebitni nesreči. gnetna sevanja, njihove valovne dolžine ozi- npr. že od nastanka Zemlje, a jim do sedaj še September 2011 ni uspelo v celoti razpasti. Tovrstni atomi so prisotni v morju, zemlji, hrani, zraku, človeških telesih. To še ni vse. Sevanje prihaja tudi iz vesolja, vendar nas atmosfera deloma zaščiti pred njim. No, če se nahajate v višjih nadmorskih višinah ali na letalu med oblaki, je količina prejetega sevanja večja. Na vasi ali v mestu – razlike ni nju. Če je sevanje večje, je tudi škoda večja. Sprejeta je doktrina, da se mora izpostavljenost umetnim virom sevanja znižati na najnižjo razumno mejo, ki je enaka izpostavljenosti naravnemu sevanju. Temu pa se tako ali tako ne moremo izogniti. Odpoved organov Čeprav gre za zelo majhne delce, močno sevaVerjetno nam je po povedanem postalo nje povzroča velike težave. Sevanje poškojasno, da se sevanju ne moremo izogniti, ne duje celico in celica odmre. Pri zelo velikih glede na to, ali živimo na vasi ali v mestu. količinah sevanja odmre toliko celic naenkrat, Naravno sevanje je prisotno vsepovsod. »Na da pride do takojšnje odpovedi ali nepravilnekaterih področjih je naravno sevanje do nega delovanja organov oziroma do smrti. desetkrat višje, npr. v Ljubljani, vendar tudi Včasih poškodovana celica ne odmre, ampak tam niso opazili škodljivih posledic za ljudi. se deli naprej (mutacija). Mutacija lahko povKar si predstavljamo kot »čisto naravo«, nima zroči raka, ki se pojavi nekaj let po obsevanju. nobene zveze s sevanjem. Onesnaženje Sicer pa se podobno dogaja tudi pri nekatenarave je v veliki večini posledica kemičnih rih drugih kemičnih snoveh, ki jih pogosto škodljivih snovi,« pove Jenčič in nadaljuje, zaužijemo ali vdihnemo v tako majhnih kolida je »izjema nekaj desetkilometrsko obmo- činah, da jih niti ne vidimo niti ne čutimo. čje okrog Černobila in Fukušime, kjer je narava onesnažena tudi z umetnimi radio- Nastradali delavci Fukušime aktivnimi snovmi, ki presegajo naravno Nedavni potres na Japonskem je povzročil, da radioaktivnost«. so se v okolje sprostile radioaktivne snovi, ki so bile prej tesno zaprte v reaktorjih. Ugibanj Človek ima mehanizme o posledicah je bilo veliko. Jenčič razloži, da Kaj pa konkretna škodljivost radioaktivnega takojšnjih in kratkoročnih posledic sevanja za sevanja za živa bitja? Človek in druga živa bitja okoliške prebivalce Fukušime ni. Razlog je praso razvili posebne mehanizme, s katerimi vočasna evakuacija ljudi. Sevanje je bilo povecelice popravljajo škodo, ki jo povzroči seva- čano tudi izven evakuacijskega območja, a nje. Govorimo o zmerni izpostavljenosti seva- resnica je ta, da se sevanje hitro zmanjšuje in Mogoče težava ni v tem, da naju gleda pes. Lahko je povsem nekaj drugega. 52% moških po 40. letu trpi zaradi erektilne motnje (EM)1 95% vseh primerov je ozdravljivih2 nič več izgovorov SICLS00068 Pogovorite se s svojim zdravnikom o EM ali obiščite najinaintima.si. Reference: 1. Feldman HA et al. Journal of Urology 1994, 151: 54-61. 2. Lobb-Rossini K. Erectile dysfunction and its management. Journal of Community Nursing Online 1999;13 (10):1-8. 5 Ste vedeli, da … … je najvišje naravno sevanje na nekaterih območjih Indije, Irana, Brazilije, Šrilanke? Slovenija je nekje v svetovnem povprečju. … se prvi škodljivi učinki sevanja pojavijo pri približno stokrat večji količini sevanja, kot je enoletna doza naravnega ozadja? Meja dovoljenega sevanja za profesionalce (ki so pod rednim zdravstvenim nadzorom) je desetkratnik naravnega sevanja, za prebivalstvo pa polovico naravnega sevanja. 6 September 2011 »Bolje kot zvoniti po toči, je poskrbeti, da do prevelikega radioaktivnega sevanja ne pride. Potrebno bi bilo varno delo z vsemi napravami, ki oddajajo sevanje. « je primerljivo z letno naravno obsevanostjo. Pri prebivalstvu ne pričakujejo niti dolgoročnih posledic. Mnogi delavci Fukušime, ki so prejeli prevelike količine sevanja, pa bodo na žalost imeli hujše zdravstvene posledice. vse potrebno za daljše bivanje, filtre za zrak, kar bi morebitnega izdelovalca in odjemalca drago stalo. Previdno v medicini in industriji Bolje kot zvoniti po toči, je poskrbeti, da do prevelikega radioaktivnega sevanja ne pride. Po slovenskih medijih in drugih neformalnih Potrebno bi bilo varno delo z vsemi naprapoteh so se širila ugibanja o tem, da naj bi vami, ki oddajajo sevanje. To pa niso le jedrSlovenija čutila posledice sevanja Fukušime. ske elektrarne, temveč tudi naprave, ki se A če gre verjeti doktorju fizike Igorju Jenčiču, uporabljajo v medicini, industriji in znanosti. naj bi bila Slovenija tako daleč, da posledic Javnosti ni toliko znano, da se je v preteklosti ne bo. Radioaktivne snovi naj bi se že zdav- zgodilo nekaj hudih nesreč, ki jih je povzronaj razredčile na milijoninko naravnega čila nepravilna uporaba medicinskih oziroma sevanja. industrijskih virov sevanja. Slovenija je predaleč JE Krško ima načrt Kaj pa naša jedrska elektrarna Krško? Verjetnost za napako ali nesrečo je majhna, a vendar. Načrti za najhujše so vedno pripravljeni: »Evakuacija je predvidena za nekaj desetkilometrsko območje – v Černobilu je bilo 30 km, v Fukušimi 20 km. V primeru manjših izpustov ali na večji oddaljenosti pa zadošča, da smo nekaj dni v zaprtih prostorih. V primeru, da veter piha pretežno v eno smer, je potrebna evakuacija iz območij v tisti smeri tudi iz večje oddaljenosti. To seveda ne pomeni, da na večji oddaljenosti za krajši čas ne bodo izmerili povečanega sevanja – skupna količina prejetega sevanja ne bo pomenila zdravstvenega tveganja.« Raje čim bolj stran kot v zaklonišča Pred preveliko radioaktivnostjo bi se lahko skrili tudi v zaklonišča. A le nekatera slovenska zaklonišča so namenjena zaščiti pred atomsko eksplozijo. V primeru nesreče v jedrski elektrarni se je mnogo enostavneje izseliti iz onesnaženega območja (vsaj nekaj kilometrov stran). Teoretična možnost zaščite je tudi posebni zabojnik, a ta mora vsebovati Ah, ko bi vsaj podrli vse jedrske elektrarne in uničili vse centre sevanja, morda razmišlja kdo izmed nas. A po besedah Jenčiča bi živeli slabše: »Sevanja v zraku ne bi bilo nič manj (jedrske elektrarne prispevajo v povprečju manj kot tisočino naravnega sevanja), imeli bi le bistveno slabšo medicinsko oskrbo, slabšo hrano, ceste, papir in druge industrijske izdelke. Medicinske diagnostike si brez sevanja ne znamo niti predstavljati. Brez jedrskih elektrarn pa bi imeli dražjo elektriko in še več izpustov toplogrednih plinov.« S te plati pa vse skupaj zgleda precej bolj pozitivno, kajne? Letna naročnina na revijo samo 19,60 EUR. Pokličite! 080 12 80 NOVOST NO NOVOS OVO O PRI LAJŠANJU BOLEČIN BREZ TABLET S SE DA ŽIVET! ET! • Bolečine v rokah, nogah, križu, ramenih, kolenu, artritisi, išias, diabetična nevropatija, športne poškodbe… • Nogavica, rokavica, pas, kolenčnik za lažjo uporabo namesto blazinic • Odpravljanje urinske in fekalne inkontinence • Lajšanje porodnih in menstrualnih bolečin BIOVIVA, telefon: 041/679 681, info@bioviva.si, www.bioviva.si September 2011 7 Sistemski eritematozni lupus Avtor: Maja Korošak dr. Matija Tomšič Najpogostejši pri ženskah Sistemski eritematozni lupus si prav zago- Bolezen je kronična, kar pomeni, da z občatovo zasluži svoje ime. Je kronična avtoi- snimi zagoni in umiritvami traja vse življenje. munska bolezen vezivnega tkiva, ki lahko Avtoimunost pomeni, da imunski sistem, ki prizadene različne celice, tkiva in organe, nas sicer varuje pred različnimi okužbami, najpogosteje pa krvne celice, kožo, sklepe, napade lastna tkiva. Organizem povzroča škodo samemu sebi. O vzrokih nastanka in ledvica in pljuča. zdravljenju sistemskega eritematoznega lupusa ter možnostih bolnikov smo povprašali prof. dr. Matijo Tomšiča s KO za revmatologijo, iz UKC Ljubljana, Bolnišnice dr. Petra Držaja. »Natančnih vzrokov za nastanek bolezni ne poznamo,« je začel dr. Tomšič, »domnevamo pa, da so za to bolezen odgovorni različni dejavniki. Dednost je eden od njih in raziskave kažejo, da imajo otroci zbolelih petodstotno verjetnost, da bodo zboleli tudi sami. Glede na to, da pri ženskah opažamo večjo zbolevnost in ker se ob tej bolezni pojavi spremenjena presnova spolnega hormona estrogena, sklepamo, da imajo pri tej bolezni pomembno vlogo spolni hormoni. Med zuna- 8 »Ali se to bolezen da popolnoma ozdraviti? Ne. Vendar pa kljub temu lahko večino bolnikov uspešno zdravimo.« September 2011 njimi dejavniki sta najpomembnejša ultravijolična svetloba, verjetno so pomembne tudi virusne in bakterijske okužbe, nekatera zdravila, kajenje, ...« Znaki so raznovrstni iz različnih delov telesa, lahko se pojavi tudi krvavitev v možgane. Podplutbe po koži dobijo že ob manjših udarcih. Določanje diagnoze Zdravnik osebo, za katero sumi, da bi lahko imela sistemski eritematozni lupus, natančno pregleda in se z njo pogovori. Pri postavljanju diagnoze si pomaga z laboratorijskimi preiskavami in določitvijo avtoprotiteles. Redni kontrolni pregledi krvi in seča pa so pomembni za spremljanje aktivnosti bolezni, uspešnosti zdravljenja in odkrivanje morebitnih neželenih učinkov zdravil. »Če je potrebno, napravimo še preiskave, s katerimi ugotavljamo prizadetost posameznih organov, npr. elektrokardiogram, rentgensko slikanje pljuč in srca, ultrazvočno preiskavo srca, preiskavo pljučne funkcije, globinsko slikanje pljuč, slikanje glave z magnetno resonanco, biopsijo prizadetih organov in tkiv. Najpogosteje sta potrebni biopsiji ledvic in kože,« je pojasnil dr. Matija Tomšič. Kako vemo, da gre za to bolezen? Bolezen se lahko začne zelo različno, npr. kot kožni izpuščaj ali bolečina in otekanje v sklepe. Prve težave so lahko bolečine v prsnem košu, npr. ob vnetju porebrne mrene ali otekanje v predelu gležnjev in goleni zaradi izgubljanja beljakovin preko ledvic. Pogosto se pridružijo splošni znaki, kot so vročina, potenje, hujšanje, izguba teka, splošna oslabelost in utrujenost. Pri hujši obliki bolezni so lahko prizadeti številni organi. Kateri so to? Vnetje pljučne ovojnice, ovojnice, ki obdaja srce, ali ovojnice, ki obdaja trebušne organe. Vnetje se lahko pojavi na pljučih, srčni mišici, zadebelijo se lahko srčne zaklopke. Bolezen pogosto prizadene tudi ledvice. Bolniki z vnetjem ledvičnih telesc lahko opazijo bolj rožnat seč, pogosto se seč tudi bolj Kako se zdravi? peni, pojavijo se otekline nog, občasno tudi »Nadvse pomembno je, da je bolnik dobro vek, neredko ugotavljamo tudi višji krvni tlak. seznanjen s to boleznijo, saj se mora zavedati Bolj redko ugotovimo povečana jetra, pove- pomembnosti kontrolnih pregledov ter čano vranico in vnetje trebušne slinavke. rednega jemanja zdravil. Posameznike s to Tudi možgani in živci so občasno prizadeti. boleznijo opozorimo na škodljivost izpostaV tem primeru se bolezen kaže kot glavobol, vljanja soncu, ženske z antifosfolipidnimi proepilepsija, težave s koncentracijo in pomnje- titelesi pa še na nevarnost uživanja hormonnjem, motnje čustvovanja, depresija in psi- ske kontracepcije. Ženske v rodnem obdobju hoza, ki je resna duševna motnja, pri kateri se morajo o morebitni zanositvi posvetovati je spremenjeno mišljenje in vedenje. Možno z revmatologom. Če je bolezen umirjena, je tudi vnetje različnih živcev. Vnetje vidnega nosečnost in porod ne predstavljata večjega živca je lahko prvi znak bolezni. tveganja za poslabšanje bolezni,« je še poveZnižanje števila krvnih celic povzročijo dal dr. Matija Tomšič. Ali se to bolezen da popolnoma ozdraprotitelesa, ki so usmerjena proti različnim krvnim celicam. Propad rdečih krvnih celic (ki pre- viti? »Ne. Vendar pa kljub temu lahko večino našajo kisik od pljuč do ostalih delov telesa) bolnikov uspešno zdravimo. Zdravljenje je imenujemo hemoliza in lahko povzroči slabo- zelo odvisno od prizadetosti organov. Ob krvnost. Ta propad je lahko blag in postopen postavitvi diagnoze so običajno potrebni ali pa zelo hiter in predstavlja nujno stanje. Zni- večji odmerki zdravil, da bolezen umirimo in žano število belih krvnih celic pri sistemskem preprečimo okvare notranjih organov. Pri eritematoznem lupusu običajno ni nevarno. večini z ustreznim zdravljenjem dosežemo Znižano število krvnih ploščic imenujemo umiritev bolezni in tedaj lahko zelo zmanjtrombocitopenija. Bolniki z nizkim številom šamo ali po določenem obdobju celo ukikrvnih ploščic so bolj nagnjeni h krvavitvam nemo zdravljenje.« »V kratkem bo tudi v Sloveniji na voljo prvo biološko zdravilo za zdravljenje sistemskega lupusa eritematozusa.« Manjše kožne spremembe zdravijo z glukokortikoidnimi mazili. Splošne znake, sklepne težave in blaga vnetja pljučne, srčne in trebušne ovojnice zdravijo z nesteroidnimi antirevmatiki. Zdravila, ki jih sicer predpisujejo pri malariji, se uporabljajo predvsem pri različnih oblikah kožne prizadetosti, pa tudi kadar se kožnim spremembam pridruži sklepno vnetje. Sicer pa med malarijo in sistemskim eritematoznim lupusom ni nobene povezave. Osnovna zdravila pri zdravljenju sistemskega eritematoznega lupusa so glukokortikoidi. Delujejo protivnetno in zavirajo aktivnost imunskega sistema. »Praviloma jih dajemo pri vnetju ovojnic in spremembah na notranjih organih. Pri blagi obliki bolezni začnemo zdravljenje z manjšimi odmerki, pri večjih okvarah notranjih organov pa z večjimi. Po začetni umiritvi bolezenskih znakov odmerek glukokortikoidov zmanjšujemo do najmanjšega odmerka, ob katerem je bolezen še umirjena. Super je, če se bolnik drži navodil, ki mu jih da lečeči zdravnik,« je poudaril dr. Matija Tomšič. Hujša oblika bolezni, še zlasti, če so okvarjena ledvica in osrednje živčevje, se zdravi z imunosupresivnimi zdravili. Delujejo drugače kot glukokortikoidi, vendar pa prav tako zmanjšujejo vnetje in zavirajo preveč aktiven imunski sistem. Potek bolezni je lahko zelo različen, ravno tako izid. Predvsem je to odvisno od prizadetosti posameznih organov in tkiv. Za bolezen so sicer značilna obdobja poslabšanja in obdobja, ko se bolezen za krajši ali daljši čas umiri. Kakšni so možni izidi? Če je bolezen blago izražena, tako da so prizadeti le sklepi in koža, je izid običajno zelo ugoden, kadar pa so prizadeti življenjsko pomembni notranji organi, kot so ledvica, srce in pljuča, pa je seveda drugače. Še slabše je pri prizadetosti osrednjega živčevja. Pa tudi pri tem je pomembno, kakšne so spremembe, kako razširjene so in kako hude. Na ledvicah lahko najdemo zelo blage spremembe, ki ne napredujejo in ne ogrožajo delovanja ledvic, lahko pa tudi hujše okvare, ki hitro napredujejo in oslabijo ledvično delovanje ter privedejo do končne odpovedi ledvic. Slednje se zaradi učinkovitega zdravljenja zgodi zelo redko. V tem primeru je potrebna dializa. Poslabšanje bolezni lahko izzovejo različne okužbe ali pa stresni dogodki, na primer operativni posegi, porod, in drugo. Dostikrat žal na potek in razplet bolezni vplivajo tudi zdravila, ki jih morajo dobivati posamezniki s to boleznijo. Tako na primer poleg same bolezni tudi dolgoletno zdravljenje z glukokortikoidi pospešuje aterosklerozo, posledica so pogostejše bolezni srca in ožilja in tedaj ni samo osnovna bolezen tista, ki ogroža življenje. Vendar pa dr. Matija Tomšič poudarja, da se je v zadnjih desetletjih zaradi zgodnejšega odkrivanja in boljšega zdravljenja sistemskega eritematoznega lupusa preživetje pri tej bolezni zelo podaljšalo, izboljšala se je tudi kakovost življenja bolnikov. Oznaka sistemski pomeni, da bolezen lahko prizadene celo telo. Beseda lupus v latinščini pomeni volk ter se nanaša na značilen metuljast izpuščaj po koži obraza, ki spominja na bele lise na obrazu volka. Izraz eritematozus pa pomeni v grščini rdeč in označuje rdečo barvo kožnega izpuščaja. Lupus je sicer razmeroma redka bolezen, saj se pojavi le pri 0,1 % prebivalstva, vendar pa je najpogostejša pri ženskah v rodnem obdobju. 10 September 2011 Srčno-žilne bolezni Avtor: Maja Korošak Blaž Mrevlje, dr. med. Fotografija: Maja Korošak Sodobno zdravljenje Srčno-žilne bolezni so eden najpogostejših vzrokov smrti v zahodnem svetu, podobno velja tudi za Slovenijo. Te bolezni je treba jemati z vso resnostjo in že ob prvih znakih poiskati zdravniško pomoč ter se pozneje držati zdravnikovih navodil. Tokrat nas je podrobneje zanimalo, kakšne so novosti pri diagnosticiranju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni. Obrnili smo se na Blaža Mrevljeta, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo, UKC Ljubljana. Pojasnil nam je, katere srčno-žilne bolezni so najpogostejše in kako poteka njihovo zdravljenje. »Gotovo je najpogostejša srčno-žilna bolezen koronarna bolezen. To je bolezen koronarnih arterij, ki jo ljudje dobro poznajo, saj imajo skoraj zagotovo v svojem sorodstvu nekoga s to boleznijo. Ko postane pomembna, se izraža kot težje dihanje in/ali bolečina v prsih, sprva ob naporu, v napredovali fazi pa lahko tudi v mirovanju. Lahko pa se prvič izrazi celo kot srčni infarkt,« je povedal Mrevlje. Žilne bolezni so bolezni ven in arterij. V primeru obolenja perifernih arterij gre lahko prav tako kot pri koronarnih arterijah za zožitve, kar se izraža kot bolečina v mišicah nog pri hoji. V obeh primerih je mehanizem enak: zožitev na arteriji pomeni zmanjšan pretok v žili za zožitvijo in tako tkiva dobijo manj kisika. Ob naporu, ko je potreba po kisiku večja, pride do tako imenovane ishemične bolečine. September 2011 Tretja skupina bolezni, ki so pri nas pogoste, so bolezni srčnih zaklopk, zlasti zožitev aortne zaklopke. To je značilna bolezen starejših ljudi zaradi degenerativnih sprememb zaklopke. Kaže se lahko na različne načine, npr. kot bolečina v prsih, težka sapa ob naporu, sinkopa ali zmanjšanje telesne zmogljivosti. Pogoste so še motnje srčnega ritma, npr. atrijska fibrilacija. Druge srčno-žilne bolezni pa so redke. Vse bolezni vodijo v končni fazi v srčno popuščanje, ki bolnikom močno zmanjša kakovost življenja. in znaki bolezni, lahko poteka zdravljenje na dva načina. Sodobnejša metoda je t.i. perkutana koronarna intervencija. Pri tej metodi v dimljah uvedejo vodilo v arterijo, preko katerega po vodilni žici uvajajo katetre do srca. Koronarne žile slikajo s pomočjo vbrizgavanja kontrastnega sredstva v koronarne arterije in uporabe rentgenskega aparata. Tako ugotavljajo, kje so na žilah zožitve. Te lahko razširijo z balončkom, potem pa na to mesto vstavijo žilno opornico. »To metodo zdravljenja uporabljamo internisti in jo na našem oddelku izvajamo v Katetrskem laboratoriju, ki ga vodi prim. Darko Zorman. Bolj invazivna Dejavniki tveganja in klasična metoda zdravljenja koronarne Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, še bolezni pa je kirurška metoda. Ljudje jo najzlasti za koronarno bolezen, so: moški spol, bolje poznajo pod imenom bypass operacija. starost, družinska obremenjenost, povišane Takšne posege izvajajo kolegi na Kliničnem maščobe v krvi, sladkorna bolezen, kajenje, oddelku za kardiovaskularno kirurgijo pod povišan krvni tlak. Na nekatere dejavnike tve- vodstvom prof. dr. Boruta Geršaka.« ganja lahko vplivamo, na druge žal ne moremo (spol, starost, družinska obremenje- Perkutano tudi pri zaklopkah nost), je izpostavil Mrevlje. Lahko pa prene- V zadnjih dveh letih so na KO za kardiologijo, hamo kaditi in se začnemo telesno gibati UKC Ljubljana, pod vodstvom prof. dr. Matjaža (nikoli ni prepozno) ter urejamo sladkorno Bunca uvedli novo metodo za perkutano zdrabolezen in krvni tlak, če imamo ti dve bole- vljenje aortne stenoze (zožena aortna zni. S temi ukrepi bistveno zmanjšamo tve- zaklopka). To je ali balonsko širjenje aortne ganje za pojav ali pa stopnjo srčno-žilne bole- zaklopke ali pa vstavitev nove zaklopke s zni. Ljudje včasih mislijo, da je na starost postopkom, ki je podoben že opisanemu za prepozno, da bi postali telesno aktivni. »To perkutano zdravljenje koronarne bolezni. ni res, le aktivnost je treba prilagoditi svojim zmožnostim,« je poudaril naš sogovornik. Presaditev srca Na KO za kardiologijo imajo poseben oddelek, ki ga vodi prof. dr. Bojan Vrtovec, kjer Brez odpiranja prsnega koša Zdravljenje srčno-žilne bolezni je zelo odvi- zdravijo bolnike s hudim srčnim popuščasno od vrste bolezni. Napredovanje koro- njem, t.i. napredovalim srčnim popuščanjem. narne bolezni lahko dolgo časa preprečujemo Gre večinoma za bolnike, ki bodo v bližnji priz zmanjševanjem števila ali intenzitete dejav- hodnosti potrebovali presaditev srca, ker je nikov tveganja. Torej ne zdravimo neposre- to tako opešalo, da druge metode zdravljedno bolezni, pač pa urejamo tisto, kar jo pov- nja večinoma niso več uspešne. Bolnike tu zroča: sladkorna bolezen, arterijski tlak, pripravljajo na presaditev srca in jim po jemljemo zdravila proti holesterolu, ustrezna potrebi pomagajo tudi s posebnimi srčnimi dieta. Ko postane koronarna bolezen bolj izra- črpalkami, ki srcu pomagajo prebroditi dneve zita, torej ko se pojavijo že opisani simptomi ali tedne pred urgentno presaditvijo. Univer- 11 »Novejša diagnostična metoda je tudi preiskovanje žil z znotrajžilnim ultrazvokom. Ne gledamo le zožitve, ampak tudi žilno steno ter iz česa je sestavljen plak, ki žilo oži.« zitetni klinični center Ljubljana je vključen v evropsko mrežo Eurotransplant, s čimer se je za bolnike bistveno povečala dostopnost do ustreznega organa. Tako je skupina pod vodstvom prof. Vrtovca uspela bistveno izboljšati možnosti tovrstnega zdravljenja za slovenske bolnike z napredovalim srčnim popuščanjem. Uspehi s kliničnega in raziskovalnega področja to enoto KO za kardiologijo in s tem celoten oddelek uvrščajo v sam svetovni vrh na področju presaditve srca. Nov srčni spodbujevalnik Motnje srčnega ritma na KO za kardiologijo obravnavata dve skupini. Ena skupina se ukvarja predvsem z elektrofiziološko preiskavo motenj srčnega ritma, druga, pod vodstvom prof. dr. Igorja Zupana, pa s tistimi bolniki, ki potrebujejo vstavitev srčnega spodbujeval- 12 nika. »Prav pred nekaj dnevi je prof. Zupan kom pa preiskujejo celotno žilno steno. prvič vstavil srčni spodbujevalnik, ki omogoča »Nadgradnja znotrajžilnega ultrazvoka je virbolniku, da lahko, če je to potrebno, opravi tualna histologija. Posamezne sestavine v pregled z magnetno resonanco. To je bilo prej plaku se obarvajo z različnimi barvami. S tem nemogoče, saj preiskava z magnetno reso- poleg debeline plaka vidimo tudi to, iz česa je nanco ni bila mogoča, če je bilo v telesu nekaj sestavljen, kar je pomembno za sklepanje o kovinskega, novi srčni spodbujevalnik pa je tem, koliko je ta plak stabilen. Če je večinoma narejen tako, da ni nevarnosti za bolnika, ki sestavljen iz veziva ali kalcija, je stabilen, če pa potrebuje magnetno resonanco,« je pomen je sestavljen iz razpadlih celic, vnetnega pronovosti razložil dr. Mrevlje. cesa in maščevja, je manj ali nestabilen. Tak plak lahko poči in povzroči zaprtje žile s srčOdrasli bolniki nim infarktom.« Dr. Blaž Mrevlje je tudi povedal, da bodo na njihovem oddelku v prihodnos prirojeno srčno napako S temi bolniki se ukvarja skupina pod vod- sti uvajali še nove metode, npr. optično stvom prof. dr. Mirte Koželj, predstojnice KO koherenčno tomografijo, s katero bo mogoče za kardiologijo. »Gre za prirojene bolezni srca. še natančneje opazovati dogajanje v žilni steni. Zdravijo se lahko na klasičen način s kirurško »Trenutno uvajamo tudi metodo, ki je nekometodo. Zadnji dve ali tri leta pa nekatere liko starejša, a ponovno aktualna. To je FFR, s zdravimo tudi s sodobnejšim, perkutanim pri- katero izmerimo, koliko je neka zožitev v stopom. Gre za zapiranje odprtin v septumu resnici pomembna.« med obema preddvoroma z vstavitvijo posebne mrežice, ki jo kasneje preraste tkivo, Akutni koronarni sindrom odprtina pa se tako zaraste in zapre.« Akutni koronarni sindrom združuje več stanj. Lahko gre za bolečino v prsih, četudi EKG še Novosti v diagnostiki ne pokaže sprememb in v krvi še ne zaznamo Ob novih metodah zdravljenja se uvajajo tudi nove diagnostične metode. Od teh v prihodnosti prihaja tudi k nam tridimenzionalni ultrazvok srca (do zdaj smo poznali le dvodimenzionalnega), ki omogoča natančnejše opazovanje zgradbe srca. Novejša diagnostična metoda je tudi preiskovanje žil z znotrajžilnim ultrazvokom. »Ne gledamo le zožitve, ampak tudi žilno steno ter iz česa je sestavljen plak, ki žilo oži. Ateroskleroza je namreč bolezen na koronarni žili, pri čemer se v žilno steno odlagajo vezivo, kalcij, maščoba, ta tkiva lahko začnejo propadati, začne se vnetni proces,« je pojasnil sogovornik. Pred uvedbo znotrajžilnega ultrazvoka so spremembe v žilni steni lahko opazovali samo s kontrastno preiskavo oziroma s slikanjem koronarnih arterij (koronarna angiografija), torej posredno. Z znotrajžilnim ultrazvo- September 2011 povišane vrednosti troponina (ta kaže na okvaro srčne mišice). Naslednja stopnja je manjši srčni infarkt, pri katerem žila ni popolnoma zaprta, je pa kritično zožana.. Najhujša oblika pa je pravi srčni infarkt. »Vse tri vrste bolnikov zahtevajo urgentno preiskavo in urgentno zdravljenje. Bolnike s srčnim infarktom moramo obravnavati takoj, saj vsaka minuta, ko je del srca brez kisika, pomeni, da bo tisti del odmrl. 90 minut je skrajni rok, v katerem je treba žilo odpreti,« je povedal Blaž Mrevlje. Takšnega bolnika je torej treba takoj pripeljati na urgentni oddelek ali pa neposredno v katetrski laboratorij, kjer srčne žile slikajo in ugotovijo, katera je zamašena. Strdek posesajo, s tem žilo odprejo, na tem mestu pa je potem treba vstaviti žilno opornico. Letna naročnina na revijo samo 19,60 EUR. Pokličite! 080 12 80 September 2011 13 Fizična aktivnost je najboljše zdravilo Avtor: Maja Korošak prof. dr. Irena Keber Fotografija: Maja Korošak Po srčnem infarktu Za bolnika, ki je doživel srčni infarkt, je to običajno hud dogodek in je zato pripravljen marsikaj storiti, da se bolezen ne bi ponovila. Sčasoma spomin na dogodek zbledi, strah pa tudi in motivacija za bolj zdrav način življenja upade. A je nadvse pomembno, da bolniki po doživetem srčnem infarktu za vedno prenehajo kaditi, če so to prej počeli, začnejo čim prej telovaditi in se bolj zdravo prehranjevati, poudarja prof. dr. Irena Keber s Kliničnega oddelka za srčne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani. način življenja sprejmejo, neposredno po infarktu pa so za to zelo dojemljivi.« Zato je tako zelo pomembna rehabilitacija: da bolnika seznanimo z dejavniki tveganja, z načinom življenja, s katerim lahko prepreči poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma ponovne dogodke. Hospitalizacija bolnikov po srčnem infarktu je danes kratka, le nekaj dni: opravi se rentgensko slikanje koronarnih arterij, ki pokaže zaporo ali zožitev žile, ki je pripeljala do infarkta. Prizadeto žilo se razširi, vstavi se opornico. Če je to opravljeno kmalu po nastopu infarkta, lahko v večji meri preV zgodnji fazi po infarktu, torej prvo leto po prečijo okvaro srčne mišice, tako da so ti boltem dogodku, ostane kadilcev le kakšnih 10 niki le malo prizadeti. »Precej drugače je bilo odstotkov. Prognoza bolnikov, ki ostanejo pred leti, ko še nismo poznali takega načina kadilci, pa je v primerjavi s tistimi, ki kajenje zdravljenja in nismo mogli preprečiti infarkta. opustijo, slaba, je povedala dr. Kebrova. Takrat so bili bolniki hospitalizirani tudi po tri »Vedeti moramo, da so spremembe življenj- tedne ali pa še dlje in smo jih lahko že med skega sloga izjemno težke. Običajno je hospitalizacijo marsikaj naučili in jim povepotrebnih nekaj mesecev, da spremenjen dali,« se spominja dr. Irena Keber. Tudi težki bolniki Rehabilitacija ni obvezna, je pa priporočljiva in tudi evropske smernice pravijo tako. V kolikšni meri so bolniki napoteni na rehabilitacijo, je odvisno predvsem od kardiologa, ki jih zdravi. Nekateri dobijo napotnice za zdravilišče za štirinajstdnevno rehabilitacijo, v Ljubljani pa obstaja možnost ambulantne rehabilitacije na Kliničnem oddelku za žilne bolezni na Polikliniki. »V Kardiološkem združenju smo mnenja, da bi bilo dobro v vseh večjih krajih po Sloveniji izvajati takšno ambulatno rehabilitacijo. Vendar do tega ni prišlo, ker je premalo kadrov, ki bi to lahko opravljali. Premalo zdravnikov je, da bi se s tem ukvarjali, pa tudi zdravstvena zavarovalnica tega ni podprla. Tako je večina bolnikov še vedno napotena v zdravilišča.« Zakaj je ambulantna rehabilitacija boljša? »Učinki ambulantne rehabilitacije so boljši kot v zdravilišču predvsem zato, ker je daljša in ker poteka, ko 14 September 2011 je bolnik že v domačem okolju in soočen z vanju, nato pa 35–40 minut vadbe na kolesu vamo neposredno na srce, ampak bolj na najrazličnejšimi težavami, ki mu jih lahko v ali na tekočem traku. Sestra pred obremeni- periferijo, na mišičje in to potem vpliva na času rehabilitacije pomagamo rešiti.« tvijo izmeri krvni tlak in ga povpraša, kako je srce. To izkoriščamo pri težkih bolnikih, saj s z njim, ali je imel kakšne težave, in če je kar- tem, ko okrepijo svoje mišice, olajšajo delo Kako dolgo torej traja rehabilitacija? »Dolžina rehabilitacije je odvisna od prizade- koli narobe, na to opozori zdravnika. Med tre- srcu. Fizična aktivnost je najboljše zdravilo. tosti bolnika. Če je bolnik bolj prizadet in ima ningom se s telemetrijo snema elektrokardi- Raziskave so pokazale, da se z rehabilitacijo, dodatne zaplete ali ima okvarjeno srčno funk- ogram, s čimer odkrivajo motnje srčnega predvsem zaradi telesne vadbe, zniža umrcijo, poteka rehabilitacija počasneje. Danes ritma med telesno vadbo, vendar tega ne ljivost bolnikov po infarktu za 20 odstotkov. namreč v rehabilitacijo sprejemamo tudi zelo naredijo pri vseh. »Če je bolnik neogrožen, To je zelo pomembno. Res pa je, da telesna težke bolnike, takšne, za katere so včasih če je bil potek infarkta nezapleten in je bil vadba zahteva samodisciplino. Veliko lažje mislili, da zanje telesna vadba ni primerna. obremenitveni test v redu, če je dosegel je vzeti zdravila.« Tudi takšne, pri katerih gre za srčno popušča- visoke obremenitve, potem telemetrije ne Za boljšo motivacijo bolnikov za zdrav način življenja je koristno, da se ti kam vkljunje, saj se je izkazalo, da je tudi njim rehabi- delamo. Pri ogroženih pa vedno.« Sestra pouči bolnika o dejavnikih tvega- čijo. Dr. Irena Keber vsem bolnikom priporoča litacija zelo koristna, samo da jo je treba izvajati počasneje in pod večjim nadzorom. V teh nja, za skupine bolnikov so organizirana tudi vključitev v katerega od koronarnih klubov, primerih traja rehabilitacija najmanj tri predavanja. O prehrani jim predavajo sestre ki imajo v Sloveniji zelo dobro razvejeno mesece in jo po potrebi podaljšamo, tako da dietetičarke, o treningu fizioterapevtke, mrežo. Organizirano imajo telovadbo po traja šest mesecev.« Tisti, ki so ozdraveli že zdravnik pa razloži, kaj je vzrok bolezni in dostopnih cenah, organizirajo psihološko med potekom akutnega infarkta, pa potre- kako ukrepati, da se ne bo ponovila. Zakaj je pomoč in svetovanje sladkornim bolnikom. bujejo zelo kratko rehabilitacijo. Toliko, da se prišlo do ateroskleroze, kako je nastal infarkt, »Ti klubi so zelo primerni za starejše ljudi, da seznanijo z dejavniki tveganja, da se znebijo kako je potekal zdravniški poseg in na kaj tam najdejo družbo in niso tako zelo strahu, da vidijo, da je z njimi vse v redu in da morajo paziti po posegu. Po njem namreč osamljeni.« lahko pride do ponovne zožitve koronarne življenje lahko normalno poteka. Na splošno velja, da so bolniki po srčnem arterije ali do ponovnega krvnega strdka, ki infarktu bolj zaprti sami vase, težko se jim je lahko zapre žilo. »Učimo jih, na kaj vse približati. Poleg tega so zelo prestrašeni, Bolniki čedalje mlajši Bolnik je v bolniškem staležu toliko časa, morajo biti pozorni, na kaj morajo oni opo- zaskrbljeni in napeti. Zaradi posega, s katedokler traja rehabilitacija. »Bolniški stalež tudi zoriti nas in kako morajo ukrepati. Kako naj rim so jim širili srčne žile, čutijo tudi neoprepotrebuje, saj se mora nujno umiriti in odpo- uporabljajo nitroglicerin, kdaj je treba poi- deljive bolečine v prsih in tega se še dodatno čiti. Danes je veliko infarktov, ki nastanejo skati nujno pomoč. Zelo poudarjamo, da bojijo. Drugače pa je na primer pri bolnikih zaradi stresa. Opažamo tudi, da infarkt priza- morata biti krvni tlak in holesterol urejena. s srčnim popuščanjem, ki so sicer težji bolniki, dene čedalje mlajše ljudi. Nekoč so bili to Ob koncu rehabilitacije je ponovno obreme- vendar pa psihično niso tako obremenjeni, moški, stari petdeset let in več, danes pa so nitveno testiranje in pogovor o načinu življe- je še povedala dr. Keber. stari štirideset, petintrideset let, ki živijo in nja, zdravilih, delazmožnosti in kontrolnih delajo pod velikim stresom. Pa tudi takšnih, pregledih.« ki delajo težka fizična dela, je veliko. Ti so z vidika rehabilitacije najbolj problematični, saj Umrljivost se bistveno zmanjša jih ne moremo vrniti na delo. Težko fizično Rehabilitacija poteka v treh fazah. Prva je delo namreč zanje ni primerno. To je velika hospitalna, ki poteka že v bolnišnici. Druga je v obdobju rekonvalescence (zdraviliška ali težava.« Danes je tudi več žensk, ki jih prizadene ambulantna), tretja pa je trajna doživljenjska srčni infarkt, kot jih je bilo nekoč. »Vzroki so rehabilitacija. Nekoč je bila strokovna doktrina drugačna, največkrat spet stres in kajenje. Kot opažam pri svojem delu, je pri ženskah potek te bole- zelo so poudarjali počitek srčnega bolnika zni daljši in ne gredo tako hitro nazaj na delo po infarktu. »Rekli smo, da mora bolnik ležati, da srce čim manj dela, da je treba srce imokot moški.« bilizirati. Izkazalo se je, da je to zelo nevarno, saj lahko pride do tromboz ali embolij, izgube Potek rehabilitacije Kako izgleda rehabilitacija? Prof. dr. Irena ortostatskih refleksov in hitrega bitja srca,« Keber: »Vsak bolnik, ki pride k nam, mora biti je povedala dr. Irena Keber. »Z vadbo ne vplinajprej pregledan pri kardiologu. Ta oceni celoten potek bolezni. Kaj se je dogajalo v akutnem obdobju, kakšne so bile spremembe na ožilju. Bolnika pregledamo, ugotovimo vse dejavnike tveganja in naredimo obremenitveno testiranje, da vidimo, koliko je bolnik zmožen, ali se kažejo še kakšni znaki slabe prekrvavljenosti. Naredimo tudi ultrazvok srca. Na podlagi tega načrtujemo rehabilitacijo. Vključimo ga v trening, v vadbo, ki poteka dvakrat do trikrat tedensko po eno uro. Na osnovi obremenitvenega testiranja individualno predpišemo tudi višino obremenitve.« Na začetku bolnik še ne doseže najvišjih obremenitev, v štirinajstih dneh pa že. Izvajanje telesne vadbe vodi fizioterapevt, medicinska sestra pa nadzira bolnikovo zdravstveno stanje. Na začetku vadbe je najprej deset minut razgibalnih vaj, ki služijo ogre- September 2011 15 Avtor: Maja Korošak Pršice – nevidna nadloga Konec poletja in začetek jeseni sta letna Tem nadležnim podnajemnicam se nobeno, časa, ki zelo ustrezata eni od sodobnih še tako čisto gospodinjstvo ne more izogniti, nadlog, ki s prostim očesom ni vidna – saj niso znak pomanjkljive higiene ali čistoče, hišnim pršicam. Pršice so drobceni pajkovci ampak so pravzaprav naraven del ekosistema (veliki od 0,1 do 0,5 mm), ki s prostim v naših stanovanjih. Malo svetlobe, visoka očesom niso vidni. zračna vlaga (od 65- do 80-odstotna) in temperatura od 20 do 30 stopinj so najbolj ugodne razmere za njihovo razmnoževanje. Za njihovo prehrano pa poskrbimo kar ljudje sami, saj se najraje hranijo z odmrlimi kožnimi celicami. Kar 100.000 se jih nahrani s tistim gramom odmrlih kožnih celic, ki jih odda odrasel človek. To, na kar se nekateri ljudje – približno petina nas je takšnih – odzivajo z alergijskimi reakcijami, so njihovi iztrebki. In zanimivo, šele ob začetku kurilne sezone, ko večina pršic zaradi suhega zraka odmre, so alergijske težave največje. Takrat se namreč nakopiči največja količina teh iztrebkov. Kroglice iztrebkov se izsušijo, razpadejo, kot fin prah se dvigujejo in z vdihanim zrakom jih inhaliramo. Kje so? Pršice živijo povsod, kjer najdejo ugodne življenjske razmere in kjer so preskrbljene s hrano, torej s kožnimi celicami, zlasti pa v tkaninah, kot so preproge, tekstilne talne obloge, blazine, vzmetnice, vzglavniki, odeje, celo v oblačilih in plišastih igračah. Ker pršice bežijo pred svetlobo, se redko zadržujejo na teks- 16 »Kako se kaže alergija na hišne pršice? Najbolj pogosto se kaže kot alergijski rinitis ali alergijski nahod.« September 2011 tilnih vlaknih, temveč so med njimi. Posebej veliko pršic je praviloma tam, kjer ljudje pogosto ležijo in sedijo, kjer se preoblačijo ali češejo, kajti tam je največ odmrlih kožnih celic. Geografsko gledano so prizadeta zlasti vlažna in topla območja, medtem ko v visokih hribovskih ali suhih puščavskih območjih pršic zaradi nizke zračne vlage praviloma ni. Kihanje in srbečica Kako se kaže alergija na hišne pršice? Najbolj pogosto se kaže kot alergijski rinitis ali alergijski nahod. Znaki bolezni so kihanje (10-krat do 30-krat zaporedoma), smrkanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha in kašelj. Če znakov ne prepoznamo in alergije ne zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo. Pri bolniku s celoletnim alergijskim nahodom je zato treba s preiskavami ugotoviti, ali gre morda tudi za astmo. Znak alergije na pršico je tudi atopijski dermatitis ali srbečica. njihove alergene iztrebke. To pomeni, da iz stanovanja odstranimo, če je le možno, vse tekstilne talne obloge. Sedežno pohištvo naj bo iz usnja ali iz umetnega usnja. Posteljo redno preoblačimo (enkrat tedensko), posteljno perilo pa perimo na vsaj 60 stopinjah Celzija. Tudi vzglavniki in odeje naj bi bili pralni na 60 stopinjah. Druga možnost je, da jih na določen čas damo v zamrzovalnik in tam pustimo vsaj 24 ur – ta postopek ponovimo, kadar opazimo, da imamo težave. Enako lahko naredimo s plišastimi otroškimi igračkami. Zelo učinkovito je, da na vzglavnike in vzmetnice namestimo posebne prevleke. Spalnica naj ne bo pretopla, v njej naj bo manj kot 20 stopinj Celzija. Iz stanovanja odstranimo tudi rastline (vlažijo zrak). Zelo pomembno je pogosto zračenje stanovanja in postelj oziroma posteljnine. Nekateri nas prepričujejo, da bo pomagalo, če kupimo nove vzmetnice in vzglavnike. Ja, vendar le za en mesec. Pa tudi globinsko sesanje posteljnine nima prav velikega učinka. Kako se jih znebiti? Ko nam postavijo diagnozo, da smo alergični na pršice, je naš najpomembnejši cilj ta, da predvsem odpravimo vzrok alergije. Iz stanovanja je treba kar se da odstraniti pršice in ® Letna naročnina na revijo samo 19,60 EUR. Pokličite! 080 12 80 September 2011 17 Avtor: Andreja Hergula Ne ščitnica, ampak obščitnica! Težave s ščitnico so znane, o njih se veliko govori. Obstaja pa tudi majhen del telesa, ki leži ob sami ščitnici in se imenuje obščitnica. Povzroči lahko popolnoma drugačna, pestra in nevarna stanja, o njej pa slišimo bore malo – čeprav so med hormonskimi motnjami po pogostosti kmalu za sladkorno boleznijo in boleznimi ščitnice ravno bolezni obščitnic. Najbolj značilni znak, ki nakazuje na težave, je povišana raven kalcija v krvi. Kako odkrijemo, da imamo preveč kalcija? Po strokovnem mnenju dr. Mojce Jensterle Sever, dr. med., se to večkrat odkrije pri običajnem rutinskem pregledu. jajo ob zgornjih in spodnjih polih ščitnice. Bolezen Obščitnica je zanimiva z vidika svoje dina- Čeprav gre za majhen organ, lahko obščitnico mičnosti – lahko se namreč spusti do višine prizadene tudi huda bolezen. Najpogostejša srca. Prav tako je spremenljivo tudi število je primarni hiperparatiroidizem (jezik se ob obščitnic. Kljub majhnosti pa po pomemb- tem izrazu zapleta, a žal bolj slovenskega nosti ne zaostaja za ščitnico. Hormon obšči- izraza ni). Pojavi in razvije se zaradi avtonotnice (beljakovina) ureja količino kalcija in fos- mne, čezmerne in nenadzorovane tvorbe in forja v krvi. sproščanja hormona PTH. Bolezen ni odvisna od koncentracije kalcija v krvi. Ta medicinski izraz morate spoznati Odkritje na rutinskem pregledu Ne želimo vas obremenjevati z medicinskimi Če imate ledvične kamne, neučinkovito zdraizrazi, ki so pogosto zapleteni in težko berljivi, vljeno ali na novo odkrito osteoporozo, vnea enega moramo omeniti. Hormon parathor- tje trebušne slinavke brez znanega razloga, mon (lažje bo, če si zapomnimo kratico – PTH) izbranega zdravnika opozorite, naj preveri ima pomembno nalogo. Vzdržuje normalno vrednosti kalcija v krvi. Če bodo vrednosti koncentracijo kalcija v krvi. Deluje na ledvice, kalcija povišane, so potrebne nadaljnje preMini po velikosti, maksi po kosti in prek vitamina D tudi na prebavila. Ko iskave. Če vam na rutinskem laboratorijskem pomembnosti Obščitnica je zelo majhna žleza, a s prostim se koncentracija kalcija v krvi zniža, se izloča- pregledu naključno ugotovijo povišane vreočesom jo vseeno lahko opazimo. Velika je nje tega hormona poveča in obratno. Na izlo- dnosti kalcija, se mora diagnosticiranje kot riževo zrno, ponavadi pa se v telesu naha- čanje omenjenega hormona vplivajo še fosfat, nadaljevati. jajo štirje »primerki«. Obščitnica je težka magnezij, kislost krvi in vitamin D (a njihovo 35–50 miligramov. Omenjene žleze se naha- delovanje je v tem smislu manj pomembno). 18 Tudi tu tumorji Dr. Jensterle postreže s podatkom, da »povišano koncentracijo kalcija v krvi, ki je ključna najdba pri prekomernem delovanju obščitnice, lahko povzroči več kot 25 različnih bolezni. Prevelika koncentracija kalcija se lahko pojavi tudi v sklopu različnih presnovnih motenj, pri malignomih in nekaterih drugih boleznih«. V 80–85 % bolezen povzroča benigni tumor ene izmed obščitnic, t.i. adenom (benigna tvorba), redkeje najdemo dva ali več benignih tvorb, v 10–15 % pa so povečane vse štiri obščitnice. Najredkejši vzrok primarnega hiperparatiroidizma je rak obščitnic (1–2 %), ki običajno raste v sosednje strukture in zaseva v oddaljene organe. Več kot tri litre urina na dan Če je bolezen odkrita v zgodnji fazi, ne pride do hudih zapletov. Večina ljudi s primarnim hiperparatiroidizmom ob postavitvi diagnoze nima očitnih težav. Razlog leži v rutinskem določanju kalcija v krvi z biokemičnimi analizatorji. V primeru neprepoznanih težav ali nezdravljene bolezni prekomernega delovanja obščitnic pa so lahko posledice zelo resne in pestre. Lahko se pojavijo težave z ledvicami, na primer pogosti ledvični kamni, slabše ledvično delovanje in celo odpoved ledvic. Sočasni zapleti so povečano odvajanje urina (več kot 3 litre na dan) in dehidracija. Grožnja kostem, sklepom, prebavilom Bolezen lahko napade kosti. Zgodijo se kostne spremembe v obliki osteoporoze, obenem pa bolniki tožijo tudi zaradi kostnih bolečin, pojavljajo se motnje mineralizacije kosti in včasih tudi oteklina čeljusti. Ko se kalcijevi kristali odlagajo v sklepe, kite in sklepni hrustanec, so lahko prizadeti tudi sklepi. Bolezen lahko napade tudi prebavila. Prisotni so lahko naslednji simptomi: slabost, bruhanje, zaprtje, vnetje trebušne slinavke ipd. September 2011 Celo depresija Če vas skrbi, povejte Bolezen je pogostejša pri ženskah Enkrat letno na pregled Pri višjih vrednostih kalcija se lahko pojavi celo depresija in večja vzdražljivost, morda pride tudi do psihoze in motenj zavesti. Mnogi tožijo, da se hitro utrudijo in da čutijo šibkost v mišicah. Najresneje je takrat, ko zaradi povišanih vrednosti kalcija, kar pomeni več kot 3,7 mmol/l (merska enota milimol na liter), pride do motenj srčnega ritma in takrat bolniku grozi srčni zastoj. Tudi če ne spadate v naštete starostne in druge kategorije, dr. Jensterle miri: »Danes so kirurške tehnike napredovale, možen je minimalno invaziven kirurški poseg. Zato odločitev za operacijo podpremo tudi pri bolnikih z blažjimi oblikami bolezni, ki ne izpolnjujejo opisanih kriterijev, jim pa prisotnost adenoma obščitnic povzroča neprijetne občutke in skrbi.« Bolezen je pogostejša pri ženskah, pred- Če bolnik ne odide na kirurško zdravljenje, so vsem pri pomenopavznih ženskah. Po bese- potrebni redni pregledi. Zdravniki priporodah dr. Jensterle ni točno znano, koga bo čajo enkrat letno določanje serumske vrednoprizadela bolezen obščitnice. Pri večini obo- sti kalcija in kreatinina (stranski produkt prolelih ni jasnega vzroka. Dedni dejavniki so teina kreatina, ki priskrbi energijo za krčenje pomembni le pri nekaterih obolelih. Pri tej mišic), na eno do dve leti pa merjenje minebolezni ne moremo delovati preventivno. ralne kostne gostote na ledveni hrbtenici, kolku in gornji okončini. Kostne zaplete preTreba bo na operacijo prečujejo z bisfosfonati (ki zdravijo pomenoZdravljenje primarnega hiperparatiroidizma pavzalno osteoporozo) in estrogeni. Na voljo poteka kirurško. Operacija je potrebna pri so tudi zdravila kalcimimetiki, ki zavirajo sproosebah, ki imajo očitne zaplete (ledvične ščanje hormona PTH in posledično znižajo kamne in vnetje trebušne slinavke, ki je količino kalcija v krvi. posledica povišanih vrednosti kalcija v krvi). Če bolniki nimajo navedenih zapletov, obsta- Nalivanje z mlekom ne, z vodo da jajo priporočila, da je treba na operacijo v Kakšna prehrana in koliko tekočine je pripoprimerih, ko so bolniki mlajši od 50 let, imajo ročena pri bolnikih s primarnim hiperparativrednosti serumskega kalcija vsaj 0,25 roidizmom? »Svetujemo omejitev vnosa kalmmol/l nad mejo normale, pri zmanjšanem cija s hrano na 800 mg dnevno. Potreben je ledvičnem delovanju in pri osteoporozi. večji vnos tekočin (vsaj 2–3 litre), da preprečijo dehidracijo, in pa gibanje, da ne pride do Juhuhu, dobro počutje je tu pospešenega izplavljanja kalcija iz kosti Uspešno opravljen kirurški poseg prinese zaradi imobilizacije. Odsvetujemo jemanje veliko ugodnosti. Koncentracija kalcija v krvi nekaterih zdravil, ki lahko dodatno višajo konse postopno zniža, zmanjša se pogostost centracijo kalcija v krvi, zato ne smejo uživati pojavljanja ledvičnih kamnov, izboljša se preparatov kalcija, aktivnih oblik vitamina D mineralna kostna gostota, po nekaterih in nekaterih zdravil za zdravljenje povišanega dokazih se zmanjša tudi srčno-žilna ogrože- arterijskega tlaka. Če so njihove zaloge vitanost in kar je še lepše, izboljša se kakovost mina D nizke, je pomembno, da jih življenja na splošno – celo pri tistih, ki niso zapolnimo.« imeli očitnih zapletov bolezni. Naši otroci zdravi in uspešni V prilogi preberite: Misija nemogoče In stanje otroških zob? Žal slabo Sodobne bolezni mladih Otroci in ekologija Nakup šolskih potrebščin Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni 20 September 2011 Je prava prehrana za otroke in mladostnike »misija nemogoče«? Avtor: Helena Okorn, mag. farm. Misija nemogoče? vloženo ali posušeno, pazimo le, da ni dodaPred nami je novo šolsko leto in z njim eno Skrivnost dobrega prehranjevanja je v uživanih preveč nepotrebnih ali morda celo od pogostih vprašanj: »Kako vzgojiti srečne, nju dobre, okusne in predvsem raznovrstne obremenjujočih dodatkov. zdrave in uspešne otroke?« Hrana in način hrane ter pijače. • Za rastoč organizem otrok in najstnikov prehranjevanja sta ena pomembnejših vididobimo nujno potrebne beljakovine v kov našega vsakdana, ki ga lahko delimo z Osnovna priporočila za otroke in mladomlečnih izdelkih z malo maščobe (npr. 1,6 otroki: hrana kot gorivo za polno in uspe- stnike se glasijo: %), kot so mleko, jogurt, sir, skuta. Poleg šno življenje, hrana kot hranilo za močna, • Izbirajmo med množico žit, ki vsebujejo ogljikove hidrate, vlaknine, B-vitamine; beljakovin so le-ti odlični viri kalcija in ostazdrava telesa in pametne možgane, hrana police v trgovinah se »šibijo« pod težo teh lih mineralov. Pusto meso, perutnina, ribe, kot kulinarični užitek in priložnost za druizdelkov in težko se je odločiti za pravega. jajca, stročnice, oreščki vsebujejo beljakoženje s prijatelji in z znanci. Izbirajte med polnozrnatimi, čim manj vine, železo, cink in vitamine skupine B in so nepogrešljivi na krožnikih razvijajočih predelanimi. • Sadje in zelenjava so viri antioksidantov, se otrok. vitaminov A in C, kalija in vlaknin. Ne • Otroci naj popijejo 1,5–2,5 l tekočine na moremo zgrešiti v izbiri: sveže in lokalno dan, pretežno vode, ter čim manj sladkih je najboljše. Če tega ni, vzemimo zmrznjeno, in gaziranih pijač. Tako se bodo izognili Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni September 2011 nepotrebnim dodatnim kalorijam in različnim dodatkom, obenem pa boste prihranili nekaj denarja. Voda je zdrava in najcenejša osvežilna pijača. • Kolikokrat na dan naj otroci jedo? Priporočilo 5-krat na dan poznamo vsi. Ali se po njem ravnamo in to predajamo naprej otrokom? Priporočila so jasna in nekoliko suhoparna, vedno pa se poraja vprašanje, kako naj jih izvajamo: namesto z nadzorom, s slabo voljo in z nenehnimi bitkami ali raje v prijetnem in sproščenem vzdušju? Začnimo z zajtrkom, prvim pomembnim obrokom. Zakaj? Naše telo potrebuje energijo za osnovne življenjske procese že med spanjem. Da lahko telo po nočnem postu uspešno preživi dan, potrebuje svežo energijo. Energijo dobi iz hrane, ki si jo privoščimo za zajtrk. Raziskave kažejo, da uravnotežen zajtrk pripomore k večji storilnosti, tako mentalni (učenje, osredotočenost, spomin) kot telesni. Naši možgani za svoje delovanje potrebujejo glukozo, naše mišice pa poleg glukoze lahko uporabijo še maščobne kisline. Če otrok izpusti zajtrk, njegovo telo »trpi« cel dan. Zelo verjetno bo že po prvi šolski uri pograbil prvo sladkarijo, ki mu bo prišla pod roko, ker bo lakota velika. Sladkariji bo sledila večja količina kruha za malico in sladek sok. Tako je že na dobri poti k pridobivanju prekomerne telesne teže. O tej temi v prihodnosti. 21 Zdravi in okusni prigrizki, ki so vedno lahko na razpolago: •sadje: najbolje lokalno in sezonsko •smoothie: sadje (sveže ali zmrznjeno) zmešamo z mlekom ali jogurtom •suho sadje •oreščki •sendvič z namazom, sirom ali salamo ter zelenjavo (paradižnik, paprika, solata) • kosmiči z mlekom ali jogurtom ter koščki sadja • tuna s koruzo in kislo smetano s kosom kruha • narezana zelenjava (npr. korenček, paprika) z omako Otroci in najstniki potrebujejo kakovostno gorivo za rast, razvoj, učenje in ostale aktivnosti. To pomeni hrano in pijačo, polno dobrih hranil in z ne preveč kalorijami, maščobami in sladkorji. Pomagajmo jim razviti veščine, kako izbrati pravo hrano in pijačo, ne glede na okolje, v katerem se gibljejo. Prehranjevanje je le en del vzgoje. Začeti moramo že od malega in biti predvsem zgled. Če pa smo zamudili zgodnja leta, začnimo uvajati spremembe počasi in potrpežljivo, saj dejansko nikoli ni prepozno, da naši otroci in mladostniki še prejmejo od nas dobro popotnico za življenje. »Da lahko telo po nočnem postu uspešno preživi dan, potrebuje svežo energijo. Energijo dobi iz hrane, ki si jo privoščimo za zajtrk.« Zato pripravimo zajtrk, čeprav smo ponavadi v časovni stiski. Nekaj idej, za katere ni potrebna posebna priprava: kos kruha, namazan z marmelado ali s sirnim namazom, kozarec mleka ali jogurta, jajce, opečenec s sirom in/ali šunko, kosmiči z mlekom ali jogurtom, sadje. Če otrok do sedaj ni jedel zajtrka, začnimo z majhnimi količinami hrane, ki mu je všeč. Morda košček sadja, kozarec sadnega jogurta, mlečni šejk (zmešamo sadje z mlekom ali jogurtom, po okusu dodamo med ali sladkor). Ne silimo ga. Dajmo mu dovolj časa, kar pomeni, da mora vstati 15 minut prej, sami pa mu bodimo dober zgled. Če nas ne vidi jesti zajtrka, ga bomo težko prepričali v njegovo potrebnost. V nadaljevanju bom razdelila otroke in mladostnike v dve skupini, njihove potrebe in način prehranjevanja se namreč precej razlikujejo. Obstajajo pa tudi skupne točke, k i jih je dobro up oštevati pri ob eh skupinah. Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni 22 Otroci 6–12 let Nekoč, v bolj tradicionalni obliki družinskega življenja, so starši skrbeli in imeli nadzor nad prehrano ter aktivnostjo svojih otrok. V današnjem natrpanem življenjskem ritmu pa imajo naši otroci manj nadzora in več prostosti pri izbiranju hrane in pijače. Njihovo izbiro velikokrat narekujejo tako mediji kot sovrstniki, sošolci in prijatelji. Ker preživijo precej časa stran od naših starševskih budnih oči, je najbolje, da jih naučimo, kako naj dobro izberejo med obsežno ponudbo in se izognejo nezdravim jedem in pijači. Bodimo pozorni na skupne družinske obroke, čeprav se nam včasih zdi, da so le-ti posebno med delovnimi dnevi »misija nemogoče«. Vendar so po raziskavah sodeč dobra naložba za celotno družino in vsakega njenega člana posebej: izoblikujejo občutek pripadnosti in varnosti, razvijajo pogovor in Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni September 2011 dobre odnose, omogočajo sprotno reševanje težav, preprečujejo slabo vedenje doma in v šoli; hkrati pa krepijo dobre prehranjevalne navade v izbiranju hrane in doprinesejo k primerni telesni teži otrok. Glede na tako občudovanja vreden seznam dobrobiti skupnih obrokov bi jih bilo vredno vključiti v naš natrpan urnik. Začnimo postopoma in v tem uživajmo. Kako? Vključimo vse družinske člane, saj so dela glede na težavnost zelo različna; za vsakega lahko najdemo primerno opravilo. Vendar brez utvar – treba bo načrtovati in morda vnaprej kaj pripraviti. Otrok naj sodeluje tudi pri izbiri hrane. S tem mu damo priložnost izbire in odločanja, obenem pa ga lahko naučimo, kako izbrati dobre stvari. Verjetno bo tudi manj negodovanja, ko bo pred njimi na mizi poln krožnik. Poiščimo preproste recepte. Knjigarne in spletne strani so polne predlogov in idej. Gotovo lahko najdemo kaj primernega. Še bolje bo, če se z otroki tu in tam odpra- vimo po nakupih. Naučili ga bomo razlikovati med različnimi hranili. Kar pa je še pomembnejše, dovolimo mu izbirati. Verjetno bomo morali sprva »pogoltniti« tudi kakšno sladkarijo, a če mu bomo potrpežljivo razložili, kaj bi potreboval za dobro večerjo in zakaj, bo začel tudi sam izbirati prave sestavine. Če imamo domač zelenjavni vrt, ima otrok priložnost, da sadi, okopava, reže, zaliva in na koncu tudi pobira sadove svojega dela. Tudi to je del vzgoje za dobro prehrano. Izogibajmo se bitkam zaradi hrane. Če bomo (čeprav z dobrimi nameni) otroka silili z določeno hrano, ki je ne mara, bomo morda tisti trenutek uspešni, dolgoročno pa bo otrok verjetno to hrano zavračal. Če mu bomo prepovedali sladkarije, bo gotovo našel način, kako bo prišel do njih. Mi tega morda niti vedeli ne bomo. Torej »nasilna« kontrola ne pomaga. Poskušajmo z dogovori. Predvsem pa bodimo zgled. Kupujmo in jejmo kakovostno hrano. Na zalogi ne imejmo čipsov, smokijev, sladkarij ter sladkih pijač. Tako bo manj priložnosti, da tako mi kot naši otroci sežemo po njih. Šoloobvezni otroci imajo možnost organizirane malice in kosila. Izkoristimo to priložnost in prepričajmo otroke, da pojedo, kar dobijo na krožnikih, čeprav jim šolska hrana morda ni vedno všeč. Drugače pa je naša odgovornost, da skupaj z njimi pripravimo zdrave malice in se ne zanašamo na September 2011 avtomate s kolači in pijačo ali samostojno nja). Odvisne so od trenutne rasti, spola, telenakupovanje sendviča takoj po končanem sne sestave in fizične aktivnosti, s katero se pouku. najstniki ukvarjajo. Primer za ponazoritev razPosebno pozornost moramo nameniti ličnih potreb: 15-letnik, ki raste in trenira vsak popoldanskim prigrizkom. Otroci pridejo dan, potrebuje 3.500 kcal dnevno, medtem ponavadi domov pred nami, po njihovih ko njegova vrstnica, ki športno ni aktivna in želodcih pa velikokrat »kruli«. Postregli si se je skoraj že razvila, »le« 1.500 kcal. bodo z najlažje in najhitreje dosegljivo hrano, Najstniki iščejo svojo pot. Radi svobodno zato poskrbimo, da najdejo v hladilniku in prihajajo in odhajajo. Želijo jesti, kar jim je všeč, omarah zdrave stvari in si znajo iz njih pripra- in kadar imajo čas. Vpliv sovrstnikov je velik. viti okusne prigrizke. Sadje, narezana zele- Z vsemi šolskimi in izvenšolskimi aktivnostmi njava z omakami, jogurti in mleko, sendviči, zlahka zdrsnejo v nepravilen in nezdrav način krekerji s sirom, oreščki in suho sadje naj bodo prehranjevanja: npr. izpuščanje obrokov in vedno na razpolago in na vidnem mestu. Sta- prehranjevanje večinoma zunaj doma, npr. v rejše naučimo, kako naj na enostaven način restavracijah hitre prehrane. Vendar smo starši kombinirajo različne sestavine in si naredijo kljub videzu, da najstnikom ni mar in da svobodno odločajo tudi glede prehranjevanja, pestre obroke. še vedno odgovorni tudi za ta del njihovega odraščanja. Najti moramo pot med možnoNajstniki Z začetkom najstništva se enakomerna rast, stjo svobodne izbire in občasnim nujnim značilna za otroška leta, nenadoma in dra- poseganjem v najstnikovo odločitev. Dogomatično pospeši. Načeloma se puberteta vorimo se, da si najstnik organizira svoj delovzačne pri 10., 11. letih pri deklicah, pri fantih nik in prigrizke čez dan tako, da prihaja domov, malo kasneje – okoli 12. leta. Pred puberteto npr. na večerjo ob dogovorjenem času in tudi se telesna sestava med deklicami in fanti lačen. Naučimo ga, da so nujno potrebni trije nekoliko razlikuje, toda z razvojem se razlike obroki dnevno z vmesnimi prigrizki. Pustimo povečajo in odražajo predvsem na skeletnem ga, da najde svoj način prehranjevanja zunaj sistemu, pusti telesni masi (mišicah) in doma: da se sam odloči, kaj in koliko poje, ter maščobnih zalogah. kako dobi, kar potrebuje. Pri tem mu pomaEnergijske in hranilne potrebe so v obdo- gajmo. Doma naj bo vedno na zalogi hrana, s bju pubertete največje v vsem življenjskem katero si bo lahko v kratkem času naredil okutoku (z izjemo obdobja nosečnosti in doje- sen prigrizek. 23 »Posebno pozornost moramo nameniti popoldanskim prigrizkom: sadje, narezana zelenjava z omakami, jogurti in mleko, sendviči, krekerji s sirom, oreščki in suho sadje naj bodo vedno na razpolago in na vidnem mestu.« Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni 24 September 2011 Avtor: Maja Korošak In stanje otroških zob? Žal, slabo Irena Vidic je specialistka pedontologije in dela v Zobni polikliniki Kranj. Starši pravijo, da če otrok ne odpre ust pri njej, jih ne bo nikjer. Kako ji to uspeva? Otroška zobozdravnica ni postala po naključju, saj ima, kot pravi, otroke predvsem rada. Vendar pa se pristopa do otrok in dela z njimi ni naučila na fakulteti, čeprav bi bilo po njenem mnenju koristno, če bi temu posvetili več pozornosti. Otrok pač ni pomanjšan odrasli, zato potrebuje sebi primeren pristop, ki se od otroka do otroka lahko zelo razlikuje. Prepričana je, da otrok takoj začuti, ali ga imamo radi in ali sami točno vemo, kaj želimo. Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni Kakšen je torej obisk v njeni ordinaciji? Preprečiti oziroma zmanjšati strah, odpor in druge negativne občutke pri majhnem otroku, ki se znajde na zobozdravniškem stolu, verjetno ni lahka naloga. Kaj želi pri otroku, poleg tega, da brez strahu drži usta odprta, še doseči? »Prvi obisk pri zobozdravniku naj bi bil bolj spoznavne narave. Najpomembneje je vzpostaviti stik in si pridobiti otrokovo zaupanje. Zato je potrebno, da se zobozdravnik z otrokom pogovarja in mu predstavi stvari, ki jih je v ambulanti kar precej, otrok pa jih vidi prvič in zato ni prepričan, ali jim gre zaupati. Zato se s starši in z otrokom najprej malo spoznamo, pogovorimo, otroku predstavim stvari, ki jih vidi, in pripomočke, ki jih pri delu potrebujem. Vse to je hkrati informacija tudi za starše, ki prav tako ne vedo natančno, v kaj se spuščajo in čemu bo njihov otrok v tistem trenutku izpostavljen. Zato so podzavestno ali zavestno tudi sami v manjšem ali večjem strahu, morda tudi zaradi lastnih neprijetnih izkušenj. Ko si pridobim zaupanje, stvar steče sama po sebi,« je povedala Vidičeva. »Veliko neprijetnih občutkov, odpora itd. izvira iz strahu pred neznanim in iz učinka presenečenja. Če se pri majhnem otroku večjih posegov lotimo prehitro, ga seveda ujamemo nepripravljenega in v tem primeru se ustraši že kakšnih manjših stvari, September 2011 25 kot sta na primer voda v ustih ali sesalček. Ko se nečesa močno ustraši, se potem boji vsega po vrsti. Zato je tako zelo pomembno, da mu stvari predstavimo, preden jih uporabimo.« Priprava doma Kako pa naj bi starši pripravili svojega otroka na obisk pri zobozdravniku? »Predvsem se mi zdi pomembno, da starši pred prvim obiskom zobozdravnika otroku nekako predstavijo, kaj ga čaka. Opažam, da so sicer dobronamerne, vendar napačne »priprave« največkrat povezane z besedami, da ne bo nič hudega, da ne bo nič bolelo in da mu zobozdravnik ne bo ničesar naredil. Tako otrok, še preden dobi prvi vtis, zobozdravnika poveže z besedami »hudo«, »bolelo« in »naredil«. Težko ga bo torej prepričati, naj zobozdravniku kljub temu zaupa. Otroku torej ne opisujmo, česa vsega ne bo. Povejmo mu raje, kaj bo. Pomembno je, da otrok izve, kaj ga čaka. Povejmo mu, da bo šel na obisk k zobozdravniku. Sedel bo na velikem stolu. Zobozdravnik mu bo z ogledalom pregledal zobe in mu povedal, kakšni so. Otrok naj zobozdravnika pozorno posluša in uboga. Če bodo potrebni nadaljnji obiski, lahko tudi otrok vpraša zobozdravnika, kaj bosta delala naslednjič. Kdaj se začne? Skrb za higieno se začne takrat, ko v usta pokuka prvi zobek, poudarja Irena Vidic. Čudi se, ko v svoji ordinaciji ugotavlja, da se starši še vedno premalo zavedajo pomena ustne higiene pri otrocih. »Starši ne pomislijo na dejstvo, da slaba higiena in slabe prehrambne navade hitro povzročijo poškodbe zobne sklenine in kasneje tudi dentina, torej gnitja zob. To otroku v najboljšem primeru povzroča bolečine ob vsakem dražljaju, npr. ob hranjenju, pitju in na mrzlem zraku. Kasneje pa ga zob boli kar sam od sebe, pojavita se lahko oteklina in povišana telesna temperatura, sledijo pa seveda večji in za otroka zelo naporni posegi pri zobozdravniku.« Zobe otroku torej umivamo dvakrat dnevno in pri tem uporabljamo zobno pasto s fluoridi. Dokler otrok vse, kar dobi v usta, tudi poje, naj bo količina zobne paste majhna. Ko pa zna izpljuniti, jo na ščetko nanesemo v velikosti grahovega zrna, to je prečno čez ščetine. Po končanem čiščenju naj otrok usta spere z majhno količino vode. Nekateri starši rečejo, da otroku zob ne umivajo dovolj redno zato, ker jim ne pusti in tako krivdo za slabo higieno valijo na otroke. To pa je, vsaj pri manjših otrocih, izključno skrb staršev. Predšolskim in nekaj časa tudi šolskim otrokom naj starši pri umivanju zob pomagajo. Nadzor nad tem, kako si otroci umivajo zobe, motivacija in spodbujanje pa sta potrebna še dolgo in se zavlečeta v puberteto. »Ne razumem, kako si starši predstavljajo, da bo majhnemu otroku pomagal zobozdravnik, če ga otrok morda sploh še ne pozna,« se sprašuje Vidičeva in dodaja, da je mnenje, kako skrb za mlečne zobe ni Irena Vidic, spec. pedontologije: »Rada imam prijetno vzdušje, zato se v moji ambulanti veliko smejimo. Morda tudi zato, ker je smeh pol zdravja. Včasih se čudim tudi sama, kako navdušeno sodelujejo že zelo majhni otroci. Če pa naletimo na kako čemerno trmo, ki jezno gleda izpod čela in piha kot razdražen muc, imamo v kotu tako imenovani »vzgojni stolček«. Tam mora sedeti brez staršev in v prijetnem vzdušju gledati druge otroke, ki so pridni in odhajajo iz ordinacije veseli. Rekord stolčka je tri ure. Kako vztrajni so otroci! Ko pa začetni odpor obrnemo v sodelovanje, smo srečni vsi: otrok, starši in mi. To so mali koraki do prijateljstva. Pomenijo zelo veliko, saj delu dajejo čar in prinašajo zadovoljstvo.« (Foto: osebni arhiv) tako zelo potrebna, povsem zgrešeno. Dobra higiena mlečnih zob namreč ni pomembna le zato, da otroka obvarujemo pred bolečino in večjimi posegi pri zobozdravniku. Otrok z velikim številom gnilih zob ima v ustih tudi ogromno bakterij, ki povzročajo gnitje zob, kar je zelo slaba popotnica. Ko stalni zob izraste v tako okolje, ima malo možnosti, da ostane zdrav. Če pride tako daleč, da je treba mlečni zob prezgodaj izpuliti, pa to za otroka pomeni tudi tveganje za razvoj ortodontske nepravilnosti, ki jo bo treba kasneje urejati z aparatom. Sladkarije, sladkarije Kaj še lahko naredimo za boljše zdravje zob otrok? »Sladki napitki in sladkarije so realnost, od katere težko pobegnemo, predvsem zato, ker so povsod prisotni in ker so nam pač tako zelo všeč. Za zobe pa so škodljivi predvsem iz dveh razlogov. To je pogostost uživanja sladkih napitkov in lepljivost prigrizkov. Zato priporočamo tri- do štiriurne razmike med sladkimi napitki, vmes pa pijemo vodo. In bolje je, da otrok poje vse sladkarije naenkrat in jih ne daje po malem v usta preko celega dne. Najbolje je, če so sladkarije pridružene glavnemu obroku hrane. V skandinavskih državah so temu posvetili tako veliko pozornost, da so uvedli t.i. »sladki dan«. To je dan v tednu, ko se otroci sladkajo po mili volji, ostale dni pa sladkarije le zbirajo, jedo jih pa ne. V zdravju zob nas daleč prekašajo, tako da učinek očitno ni izostal. »Zato priporočamo trido štiriurne razmike med sladkimi napitki, vmes pa pijemo vodo. In bolje je, da otrok poje vse sladkarije naenkrat in jih ne daje po malem v usta preko celega dne.« Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni 26 September 2011 Kakšno zobno ščetko izbrati? »Pojavnost zobne gnilobe je velika in ne kaže, da bi upadala. Osebno vidim vzroke predvsem v hitrem tempu in načinu življenja.« nem zobovju, saj je marsikatero anomalijo Kakšni naj bodo pripomočki? »Glede pripo- mogoče odpraviti že v tem obdobju ali vsaj močkov sem že omenila starosti prilagojeno omiliti njen razvoj. Pri tem običajno uporazobno pasto s fluoridi, ki se je izkazala kot bimo manjše, enostavnejše priprave, ki še pomemben dejavnik pri omejevanju zobne niso pravi ortodontski aparat. Nekatere gnilobe zaradi delovanja na bakterije, ki pov- napake pa zahtevajo nošenje aparata že v zročajo gnitje zob, in vzpostavljanja ravno- zgodnjem obdobju. To je odvisno od posatežja v skleninskem kristalu v primeru zače- meznega primera in o tem, kaj je za otroka v tnih demineralizacij. Zobna ščetka naj bo določenem trenutku najbolje in najprimerotroška, primerne velikosti, ščetine naj ima neje, presodi specialist zobne in čeljustne mehke ali srednje trde in, najpomembnejše ortopedije.« pa je, da jo uporabljamo! Krvavenje dlesni je prvi znak, da ščetka premalokrat zaide v usta. Veliko kariesa Mnogi ljudje se krvavenja ustrašijo in menijo, Irena Vidic ni preveč navdušena nad zobozda so otroka ranili, v resnici pa je to največ- dravstvenim stanjem pri predšolskih in šolskih otrocih. »Pojavnost zobne gnilobe je krat le znak slabe higiene.« Glede električne zobne ščetke naša sogo- velika in ne kaže, da bi upadala. Osebno vidim vornica meni, da je odličen pripomoček, pri- vzroke predvsem v hitrem tempu in načinu meren za večje otroke, mladostnike in odra- življenja. Steklenička s sladkim napitkom, da sle. »Malčke pa je dobro najprej naučiti se otrok potolaži. Bonboni za podkupnino, osnov.« Nekaterim otrokom pa zobozdrav- sladkarije za nagrado. Če otrok nečesa ne želi, niki še dodatno predpišejo tabletke s fluoridi. ga pač ne silimo, ker naj bi bilo to nasilje nad Zakaj? »Fluoridi imajo najboljši učinek takrat, otrokom. Dovoljujemo vse po vrsti, samo da kadar jih dobimo pogosto, v majhnih kon- bo mir, brez pomisleka na precej hitre negacentracijah neposredno v usta, kar v praksi tivne posledice. Menim, da je celo preventiva pomeni redno uporabo zobne paste s fluo- v vrtcih in šolah, ki smo jo uvedli pred več kot ridi, prilagojeni otrokovi starosti. Takšne so dvajsetimi leti, v neki meri pokazala naspronajnovejše smernice v otroškem zobo- tne učinke v tem smislu, da se mnogi starši zdravstvu. Nekateri otroci pa so lahko zaradi ravno zaradi tega, ker tudi vrtec in šola skrdrugih bolezni in težav ali družinske obreme- bita za higieno in zobno preventivo, na to vse njenosti bolj izpostavljeni nastanku zobne preveč zanašajo in opuščajo delo, ki bi ga gnilobe. V teh primerih si lahko pomagamo morali opraviti sami doma. Šola in vrtec pa tudi s tabletkami. Če jih otrok je, se je seveda sta predvsem vzgojno-izobraževalni ustanovi, ki skušata s temi aktivnostmi v sodelovanju treba natančno držati navodil za jemanje.« Nekateri otroci že zelo zgodaj začnejo z zobno preventivo na terenu otroke dodanositi zobni aparat. Ali je običajno, da se tno motivirati. Vendar je tako za higieno zob nepravilno raščene zobe začne »ravnati« že kot tudi za prehrambne navade ter pravočav predšolskem obdobju? »Seveda, zobne in sne in redne obiske zobozdravnika vsekakor čeljustne nepravilnosti se urejajo že v mleč- odgovoren otrokov dom!« Otrok mora zobozdravniku zaupati in ga tudi ubogati, sicer je poseg v ustih lahko nevarno početje. Zobozdravnik mora po začetni vzpostavitvi domačnosti in zaupanja postaviti tudi meje. (Foto: osebni arhiv) Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni 28 September 2011 Avtor: Doris Komen Sodobne bolezni mladih Mladi praviloma ne prenašamo omejevanj. Želimo si izkušenj, doživetij in svobode, življenje pa pogosto teče mimo naših zamisli in želja. Večkrat nam prinaša preizkušnje in nalaga težko razumljiva bremena. Eno takih je gotovo bolezen, ki lahko povsem spremeni načrtovano življenjsko pot. Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni Soočiti se z boleznijo in učiti se živeti z omejitvami, ki jih povzročajo posledice bolezni ali poškodb, zahteva veliko mero osebne trdnosti, poguma in ustvarjalnosti. Za sodobne bolezni bi lahko rekli, da so vzrok drugačnega življenjskega ritma in načina ter se – za razliko od preteklosti, ko so bile bolezni značilne za poznejša življenjska obdobja – le-te množično pojavljajo tudi pri mladih. Mnogi bi sicer možgansko kap, visok krvni tlak, trombozo in ostale srčno-žilne bolezni pripisali le starejšim ljudem, vendar smo tudi mladi zelo izpostavljeni tem obolenjem. Že podatek, da gre za najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti, spodbudi k razmišljanju, da bi bilo smiselno že v mladosti preprečiti tveganja za ta pojav. Kronične bolezni se pojavljajo zahrbtno in njihovega September 2011 začetka ponavadi ne opazimo dovolj zgodaj, tveganja pa lahko uspešno zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom (pravilna prehrana, omejitev soli in alkoholnih pijač, redno gibanje, opustitev kajenja, …) in rednim jemanjem zdravil, ko do bolezni že pride. Ena izmed bolezni, na katero žal ne moremo vplivati in nismo »krivci« za njen nastanek, je multipla skleroza. To je najpogostejša kronična bolezen osrednjega živčevja pri mladih odraslih, ki ni dedna bolezen. Ponavadi se ne prenaša s staršev na otroke, res pa je, da je pogostejša pri članih ene družine, kjer so določeni geni pogostejši. Izbruh bolezni se torej pojavi sam od sebe ali ga sproži okužba. Bolezen ni ozdravljiva, obstajajo pa postopki, s katerimi se zmanjša pogostost in resnost napadov. Precej pogoste in v velikem porastu so med mladimi tudi presnovne bolezni in bolezni prebavil. Vsem poznana sladkorna bolezen, ki jo označujejo že kar kot epidemijo in je v prihodnosti še pričakovati njen porast, naj bi se v mlajšem obdobju pojavljala predvsem kot posledica virusne okužbe in spremenjenega imunskega sistema, dedne obremenjenosti ali napačne prehrane. Podobni vzroki za nastanek bolezni so tudi pri vse pogostejši Crohnovi bolezni (kronična vnetna črevesna bolezen). Bolezen (prav tako kot sladkorna bolezen) ni ozdravljiva, številni načini zdravljenja in sprememba življenjskega sloga pa lahko pomagajo zmanjšati simptome in olajšati bolnikovo življenje. in izvor morebitne nove okužbe za druge. Največja koncentracija virusa je v krvi, spermi in vaginalnem izločku. Vsi, ki želijo zmanjšati možnost okužbe, morajo upoštevati naslednja pravila: obojestranska zvestoba partnerjev, spolna vzdržnost (npr. odlašanje s prvim spolnim odnosom), zmanjšanje števila partnerjev, pravilna uporaba kondoma ob vsakem spolnem odnosu, previdno ravnanje z injekcijskimi sredstvi, … Telo in psiha Vsem poznana rakava obolenja, ena izmed pogostejših bolezni, so posledica medsebojnih vplivov okolja in značilnosti posameznika. Na srečo so številne vrste raka ozdravljive in poznamo nekatere pomembnejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj malignih obolenj. Raziskave kažejo, da bi že s pravilno prehrano, z izogibanjem kajenju in pretiranemu pitju alkohola ter vzdrževanjem normalne telesne teže pomembno zmanjšali tveganje za nastanek raka. Vsekakor pa so tu pomembni tudi ostali dejavniki sodobnega načina življenja – stres, situacije na delovnem mestu, družini, zakonu in medčloveških odnosih. Našteto je hkrati tudi povod za številne psihofizične bolezni, kot so izgorelost in kronična utrujenost, ter duševne bolezni (depresija, shizofrenija, odvisnosti). Preprečimo! Upam si trditi, da večina izmed nas podlega tempu sodobnega načina življenja in smo torej vsakodnevno izpostavljeni omenjenim Infekcijske bolezni dejavnikom tveganja za različna obolenja. Zaskrbljujoče so tudi razne infekcije, katerih Zavedajmo se možnih posledic in poskušajmo število hitro narašča. AIDS je še vedno sino- torej zavestno vplivati na dejavnike, ki jih je nim za bolezen mladih, ker je vezan na spol- možno spremeniti. Poleg gibanja in uravnonost in odvisnost od drog. Kdor se okuži z težene ter redne prehrane je smiselno sprevirusom HIV, je dosmrtno nosilec tega virusa meniti tudi tempo našega vsakdana. Urav- 29 MNENJE STROKOVNJAKA Mira Ahlin, dr. med., spec. psihiatrije »Ključno je predvsem duševno zdravje mladih. Dobra psihična in fizična kondicija veliko pripomoreta k temu, da lahko uživamo življenje. Fizična aktivnost so razne oblike rekreacije, ki posameznika naredijo predihanega in telesno zdravega. Dobra pot k izboljšanju psihične kondicije pa je, da se vsak nauči poslušati samega sebe – da ugotovi, kakšne so njegove sposobnosti in potrebe, potem pa išče pomoč zunaj sebe, tam, kjer on ugotovi, da jo potrebuje. Noben zdravnik ne more biti boljši zdravnik od nas samih. Samopomoč je najpomembnejša osnova in začetek.« notežimo delovni oziroma študijski čas s svojimi prostočasnimi dejavnostmi, naučimo se smiselno organizirati obveznosti, negovati medosebne odnose, razreševati konflikte, obvladovati stresne situacije, se sproščati, … Omenjene bolezni močno zaznamujejo mladostnikovo življenje. Kljub bolečim preizkušnjam, stresom in krizam je ključnega pomena pozitivizem posameznika ter energija misli, ki dajejo vsakdanu pomen. Mladi, ki uspešno premagajo to obdobje, lahko te izkušnje vgradijo v svojo življenjsko izkušnjo in postanejo bolj topli, bolj cenijo življenje in se veselijo lepot življenja, ki jih drugi morda ne opazijo. To je velikokrat neželena življenjska preizkušnja, ki pa obrusi mladostnikovo osebnost v najlepše oblike. Zanimivosti DO DIAGNOZE V 15 MINUTAH – gre za nov tehnološki dosežek – biosenzor, ki lahko odkrije zelo širok spekter snovi, vključno z biomarkerji, ki jih najdemo pri raku prostate in jajčnikov, možganski kapi, multipli sklerozi, koronarni srčni bolezni in glivičnih okužbah. TESTIRANJE IMUNSKEGA SISTEMA – v Sloveniji so osrednji laboratoriji za testiranje imunskega sistema na oddelku za imunologijo, ki deluje na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Pri preventivnem testiranju imunskega sistema je iz vzorca krvi razvidna obramba proti bakterijam, pokazatelj vitalnosti in pričakovane dolžine življenja, kakovost obrambnega sistema pred virusi in tumorjem, nagnjenost k okužbam, kroničnim vnetjem in alergijam. Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni 30 September 2011 Avtor: Saša Vrbančič Otroci in ekologija Zemlja je naš edini dom in ni vseeno, kako z njim ravnamo. Zato je razmišljati in biti eko za mnoge postal način življenja. Kot starši vzgajamo bolj z zgledom kot z besedami, zato ni vseeno, kaj počnemo. To pomeni, da moramo ekološkega bivanja naučiti tudi naše otroke. Sicer ni nikoli prepozno za učenje katerekoli stvari, najbolje pa je, da začnemo že v rani mladosti. Ampak kako jim stvari razložiti na dovolj jasen in nazoren način, da bodo znali živeti zdravo in bolj okolju prijazno življenje. Predšolski otrok in ekologija Učenje se začne pri vodi. Ko točimo vodo, naj bo curek debel kot svinčnik. Nadaljujemo z ugašanjem luči. Učimo ga, da ni potrebno, da so luči prižgane, ko nas ni v prostoru. Tudi naravna sončna svetloba zadošča za primerno osvetljenost prostora, zato podnevi ugašajmo luči in tega naučimo tudi otroke. Kaj pa umivanje rok? Otroci naj si roke umivajo z navadnimi mili in s toplo vodo. Raziskave so pokazale, da naredijo antibakterijska mila več škode kot koristi. Nekatere bakterije so vendar koristne in ni potrebno, Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni da jih uničimo. Vsa mila, ki vsebujejo trietanolamin, lahko poškodujejo jetra in ledvice, zato bodite pozorni, kaj kupujete. Spoznanje, da je vse, kar škodi človeku, škodljivo tudi okolju, je bistvenega pomena. Naučite jih ločevati odpadke. Papir na svoj kupček, biološke odpadke na svojega. Z urnikom naredite red in določite, kdo je na vrsti za določeno nalogo. Otroci naj sodelujejo in vadijo tudi pri izbiri hrane. Sadje in zelenjava naj bosta dovolj zrela. Olupke in ostanke hrane – teh naj bo čim manj – naj odlagajo na kompostnik. Seznanite jih z osnovami vrtnarjenja in jim povejte, da so ostanki hrane tudi naravno gnojilo in hrana za zemljo in rastline v njej. In najbolj enostavno: hoja peš je zelo koristna stvar. Kot starši jih ne vozite od vrat do vrat. Tudi sami jim dajte zgled. Ekologija v nižjih razredih osnovne šole Sedaj je čas, da otrok med umivanjem zob zapira vodo. Poleg ugašanja luči, ko nas ni v prostoru, naj ugaša tudi televizijo, če je ne gleda, in računalnik, če ga ne uporablja. Sploh pa ga naučimo, da je računalnik orodje za delo in zato naj ga uporablja čim manj. Stanje pripravljenosti ravno tako porablja elektriko, zato naj bodo vse tipke ugasnjene. V tem obdobju že lahko začnemo uporabljati izraz recikliranje. Otrok naj ve, da se odpadke ločuje zato, da jih kasneje lahko reciklirajo. Naj ve, da so eden glavnih onesnaževalcev okolja plastične vrečke. Malico, sadje, zelenjavo, ki jo vzamejo za malico, jim zapakirajte v posode za večkratno uporabo. Vaši otroci naj postanejo tudi kolesarji. Če se le da, naj gredo v šolo in po prostočasnih dejavnostih z javnimi prevoznimi sredstvi. Ekologija v višjih razredih osnovne šole V tem obdobju naj otrok že kar dnevno upošteva in izvaja vse prej našteto. Dokončno naj se nauči varčnega ravnanja z vodo. Pranje zelenjave in pomivanje posode sta lahko dobri vaji. Z vodo, v kateri smo prali zelenjavo, lahko na hitro speremo posodo ali zalijemo rože. Curek naj bo majhen, vodo naj se zapira, kadar je le mogoče. Pred pranjem v pomival- September 2011 31 nem stroju je dobro posodo sprati, da na njej OŠ Domžale in mladi ekologi v do hitrejših pedagoških, didaktičnih prebojev, ni posušene hrane, nato pa čim bolj varčno, šolskem vrtičku kajti učenci v prihodnje potrebujejo nova znas čim manj energije oprati posodo. Cilj projekta je ozavestiti otroke 1. in 2. triade nja. Učence je smiselno učiti jezikov, oblikovaVarčna raba elektrike obsega tudi zapiranje o ekološki problematiki in jih usposobiti za nja osebnih mnenj, jim pomagati pri urjenju vrat hladilnika ali zamrzovalne skrinje. Pri šol- odgovorno ravnanje z okoljem. Evalvacija tre- spomina, jih bodriti v strasti, predstavljanju skem delu naj otrok uporablja nestrupene in nutnega stanja je pokazala različno znanje dejavnosti oz. umetnosti, učiti jih konstruirati reciklažne svinčnike. Naučite jih, da se str- otrok o ekološki problematiki, kateremu je robote, imeti izkušnje iz vodenja, omogočiti gano stvar lahko zašije ali popravi, naučite skupno nizko udejanjanje znanja v konkre- jim dostopanje do podatkov in obdelave lejih varčnega nakupovanja in jih spoznajte z tnih življenjskih situacijah. Zato je treba oza- teh, vse za oblikovanje trajnega znanja (eko ekološko pridelano hrano in pomenom le-te veščanje otrok nadaljevati v smeri razvijanja bivanja). Spodbuja se veščine v kritičnemu za vse nas in Zemljo. čuta za življenje z naravo, ponotranjenje rav- mišljenju in reševanju problemov, navaja se nanj in odmikanja ravnanja, ki je pogojeno z na sodelovanje v mrežah in skupinah, spodTudi vrtci in šole delujejo zunanjim nadzorom. Delo je jasno pokazalo, buja se delavnost, prizadevnost in podjetnost, da za spremembo svojih ravnanj otroci potre- krepi učinkovito pisno in ustno komunikacijo, ekološko V slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustano- bujejo poleg zavedanja tudi konkretno izku- radovednost in domišljijo, … Pomembne zmovah se v zadnjih nekaj letih pod vodstvom dr. šnjo ekološkega ravnanja in zgled. Otroke žnosti, ki jih spodbuja najuspešnejši šolski svet Natalije Komljanc z Zavoda za šolstvo RS odvi- namreč najbolj spodbudi ravno aktivno delo v 21. stoletju, so analitično in ustvarjalno mišljejajo inovacijski projekti, ki v sebi skrivajo mar- in viden uspeh (npr. zelenjava in dišavnice, ki nje ter reševanje problemov, kompleksna sikaj ekološkega. Kako se na različnih ravneh so zrasle na vrtu). komunikacija (ustna, pisna), vodenje in timsko izobraževanja spopadajo z ekologijo, govori sodelovanje, digitalna in druga pismenost, glokar nekaj uspešnih primerov. Tudi učenje sreče je ekologija balna perspektiva, prilagodljivost, iniciativnost, V OŠ III Murska Sobota menijo, da mora člo- prevzemanje odgovornosti in integriteta in vek znati biti srečen. Zato so se odločili za etičnost. Vse naštete lastnosti in znanja so Odpri oči, napni možgane Vrtec Domžale je z inovacijskim projektom inovacijski projekt, v katerem sodelujejo nujna, da bi lahko eko (trajno) sobivali.« »Odpri oči, napni možgane« otrokom omo- poleg otrok tudi starši in strokovni delavci gočil številne možnosti raziskovanje sveta šole. Že v 1. razredu se učijo veščin s podro- Vse za trajno zdravje okoli sebe. Nastali so naravoslovni kotički za čja komunikacije in reševanja konflikta. Z igra- Dejstvo je, da slovenski inovatorji po vzgojnoeksperimentiranje, čutne poti, kotički za raz- njem vlog in različnimi didaktičnimi igrami izobraževalnih ustanovah spodbujajo preokrajanje odpadkov, izdelava vulkanov, gejzir- vrednotijo obnašanje v razredu, razvijajo str- brazbo od dolgočasne h kratkočasni šoli, kjer jev, posvojili so drevesa, spoznavajo rojstvo pen odnos do drugačnosti, odkrivajo svoje se spodbuja razvoj jezikov in drugih znanj, otroka, učijo se izdelovanja čokolade, spo- osebne vrednote in prepričanja, izvor in svoje odprto učenje in formativno spremljanje znaznavajo vesolje, postavili so planetarij, pri- odzivanje na konflikt ter spoznavajo pomen nja. Nekateri med njimi spodbujajo različne pravili kompostnik, ... Strokovni delavci so spoštovanja različnosti drugih in enkratnosti ekološke spremembe v osebni kulturi in kulotrokom pripravili prostor, različne situacije, vsakega človeka. turi drugih v naravi in doma. Vse to za trajno materiale, ki otroke spodbujajo k raziskovazdravje. nju, opazovanju, pogovoru, sodelovanju in Oblikovanje trajnega znanja vodi iskanju različnih poti za rešitev težav. Veliko v eko bivanje je bilo povezav in sodelovanja z drugimi usta- Dr. Natalija Komljanc, gonilna sila in vodja inonovami (Hiša eksperimentov, Botanični vrt, vacijskih projektov v Sloveniji na vseh ravneh Naravoslovni muzej, Arboretum, Živalski vrt, izobraževanja, pravi: »Svet gre dalje. Nekje z Osnovna šola, Planetarij, …), z različnimi stro- neverjetno hitrostjo, nekje počasi in nekje celo kovnjaki in s starši. Otroci se tako učijo o v napačno smer. V šolstvu najdemo vse tri raznovrstnosti in povezanosti življenjskega smeri. Najhitrejši so inovatorji v šolstvu, ki od prostora. spodaj gor pomagajo učencem in kolegom Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni 32 September 2011 Kupujmo z glavo Avtor: Damijana Škrlj Nakup šolskih potrebščin Vsako leto se srečujemo z istim vprašanjem: šola se še ni prav končala, ko je že treba kupiti šolske potrebščine za novo leto. Nad izbiro šolskih potrebščin se danes res ne moremo pritoževati, čeprav je nakupna odločitev pogosto povezana tudi s ceno in ne samo z izgledom neke potrebščine, ki jo potrebujemo. Preden gremo v nakup, preverimo, kaj lahko še uporabimo od preteklega leta, morda so otroci kakšno šolsko potrebščino prejeli za rojstni dan oziroma se v omari nahaja še kakšna zaloga iz preteklih let. Kadar je nakup neizogiben, ne »planimo« na tisto, kar nam je lepo na oko, temveč se (četudi nimamo dosti denarja) pozanimajmo, kako je s kakovostjo. Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni K nakupom pristopimo taktično Pogled v predale Brez seznama, kaj naš otrok potrebuje za šolo, Na prvi pogled so seznami res obširni in znene gre. Osnovne sezname šolskih potrebščin, sek nakupa visok. A vendar lahko nekaj priknjig in učbenikov za potrebe naših učencev hranimo, če v novem šolskem letu uporain dijakov v naslednjem šolskem letu pripra- bimo šolske potrebščine iz preteklega vijo v šolah in jim ga posredujejo v zadnjih šolskega leta. Več kot nesmiselno je kupodneh tekočega šolskega leta. Seznami so vati vedno nove barvice, voščenke, tempera obširni in vsebujejo vse potrebščine, ki jih bo barve, vodenke, čopiče, šolske copate, otrok potreboval v celem šolskem letu. Naj- šestilo, ravnila, radirko, svinčnike, če jih več pozornosti je treba nameniti delovnim imamo še od preteklega šolskega leta in so zvezkom in učbenikom, saj ponatisov le-teh še uporabni. Barvice, voščenke ipd. bodo med šolskim letom običajno ni in jih je težko tako ali drugače (čeprav kupimo nove) že kupiti. Vse ostale šolske potrebščine pa lahko čez mesec ali dva ošiljeni in ko se jih ne bo kupimo tudi med šolskim letom. Učbenike si dalo več uporabiti, jih bomo nadomestili z šolarji in dijaki lahko izposodijo iz šolskih skla- novimi. Manjši otroci se bolj veselijo novih dov, delovne zvezke pa kupijo preko različ- šolskih potrebščin. Veselje pri pripravi šolnih založb. Srednješolci si marsikatero knjigo ske peresnice, kjer smo uporabili »stare« zaradi kasnejše mature kupijo. potrebščine, jim povečamo, če npr. barvice September 2011 okrasimo z bleščicami ipd., pri čemer nam otroci tudi pomagajo. Pri nakupu novih barvic, voščenk, svinčnikov kupujte kakovostne izdelke, saj nič ne prihranimo, če se lomijo pri šiljenju, če voščenka ali barvica ne barva dovolj močno, če se radirka pri radiranju lomi, če šilček ne šili, če puščica že prvi mesec razpade po šivu, če ima zvezek slab papir ali malo listov, flomastri pa se posušijo že po prvi uporabi itd. Izdelki brez blagovne znamke, še posebej pri pisalih, so pogosto izredno slabe kakovosti, zato se jim je bolje izogniti. Kar se tiče zvezkov, jih je v trgovini res pestra izbira. Če smo malce bolj pozorni na njihovo ceno, kaj hitro ugotovimo, da bleščeče se platnice običajno pomenijo bistveno višjo ceno. Privlačne platnice zvezkov lahko z malo ustvarjalnosti ustvarijo tudi otroci sami ali pa jim pri tem pomagamo. Malce pozornosti velja nameniti trdnosti platnic, sicer pa lahko mehkejše platnice utrdimo z uporabo tršega ovojnega papirja, npr. listov koledarja, ki ima poleg tega mnogokrat zanimive in privlačne fotografije. Pri nakupu zvezkov v akciji kupite kakšnega več. Prišli vam bodo prav med letom ali pa kot rojstnodnevno darilo. • Naj bo torbica iz vodoodpornega in dovolj trdnega materiala, da se robovi zvezkov in knjig ne zvijajo in mečkajo, nanje pa ne moreta vplivati niti dež ali sneg. Pri izbiri torbice namenimo posebno pozornost tudi vonju materiala, saj nekateri materiali izredno smrdijo. Taki materiali so za zdravje vprašljivi, mnogokrat pa niti čez čas ne izgubijo vonja, ki se ga »naleze« tudi vsebina. Izogibajte se jim. • Pazimo, da torba ne bo prevelika in prenerodna ter da se lepo zapira. • Zaželeno je, da ima torbica več (a ne preveč) notranjih in zunanjih predalov, predvsem zaradi lažjega razvrščanja vsebine (zvezki in knjige, puščica, šolski copati ipd). • Poskrbimo za varnost v prometu tudi z odsevnikom na vidnih delih šolske torbe. • Najstnikom ne moremo preprečiti izbire torbe ali šolskega nahrbtnika, pa četudi je izbira v nasprotju z vsemi priporočili zdravnikov za varovanje hrbtenice. Lahko pa jim predstavimo, kakšen vpliv ima napačen način nošenja torbe tudi na bolečine v hrbtu in ramenih. Na starših je naloga, da na svoje šolajoče se otroke to vedenje tudi prenesejo. Nakup šolske torbe Ah, te težke torbice Šolskih torb praviloma ne kupujemo vsako leto, saj so običajno (razen, če so res slabše kakovosti) primerne za več let. Če kupujemo novo šolsko torbo, bodimo pozorni na kakovost. Nekaj priporočil za nakup najustreznejše šolske torbice: • Visoka cena šolske torbe še ne pomeni, da je le-ta kakovostna, saj so v ceni torbice lahko vključeni tudi dodatki (peresnica, copati, odvisno od prodajne akcije) ali pa je cena preprosto višja zaradi blagovne znamke. Pred nakupom preverimo ustreznost torbe, ki smo si jo ogledali. • Preden gremo v trgovino z otrokom, je dobro opraviti ožji izbor torbic, ki so primerne za našega šolarja. Dobro je (če le lahko), če šolar sodeluje pri izbiri torbice, saj bo le tisto torbico, ki mu bo všeč, tudi z veseljem nosil. • Šolska torba se mora prilegati otrokovemu hrbtu, sicer pa jo napolnimo in preizkusimo, če otroka morda žuli ali tišči. Šolska torba je veliko breme za otrokovo hrbtenico, zato je treba otrokov hrbet utrditi, kar pa lahko storimo le na en način: da poskrbimo za otrokovo zadostno gibanje, s čimer se mu bodo okrepile tudi hrbtne in trebušne mišice. Tako bo torbico nosil lažje od tistega sovrstnika, ki se giba mnogo manj. • Težja kot je torbica, bolj se zajedajo v ramena njene naramnice, zato naj bodo naramnice dovolj široke, podložene ter dovolj dolge, da se jih ustrezno uravnava in prilagaja. • Ostri robovi zvezkov in knjig ne bodo tiščali v otrokov hrbet, če bo hrbtišče šolske torbe pravilno oblikovano in podloženo. V želji po čim lepši in čim dražji šolski torbici starši marsikdaj pretiravamo. Priporočila o maksimalni obremenitvi so različna, vrtijo pa se med 10–15 % telesne teže. Tako npr. otrok s 30 kg ne bi smel nositi torbe, težje od 4,5 kg (teža torbice z vsebino vred!). Težje torbice pripomorejo k bolečinam v ramenih in hrbtenici, poviša pa se tudi možnost deformacije hrbtenice. Spodnji del torbe naj bo v višini zadnjice (torej je treba pasove torbice ustrezno nastaviti). Nošenje šolskih torbic preko ene rame je za hrbtenico še toliko bolj škodljivo, saj je obremenitev hrbtenice toliko večja. Tudi torbice na kolesih niso idealna rešitev za hrbtenico, saj se otrok tudi pri vlečenju torbice za sabo nepravilno drži, večkrat pa jo zaradi terena tudi dvigne (vstopanje na avtobus in z njega, hoja po stopnicah, dvigovanje čez šolski prag ipd). Pri tem je taka torbica zaradi dodatnega mehanizma še težja, kot bi bila sicer. 33 »Priporočila o maksimalni obremenitvi so različna, vrtijo pa se med 10–15 % telesne teže. Tako npr. otrok s 30 kg ne bi smel nositi torbe, težje od 4,5 kg (teža torbice z vsebino vred!).« Za konec Vsako šolsko leto je za našega učenca in dijaka nov izziv. Na nek način je tudi nakupovanje in priprava šolskih potrebščin praznik zase, ki ga lahko z malo domišljije, pa čeprav ob nekaterih starih šolskih potrebščinah, naredimo edinstvenega. Morda so ravno bleščice, bleščeča pisala, aplikacije za na torbo in puščico, etikete, ki jih iz čisto navadnih, belih, naredimo sami, stara šolska torba z zanimivo verigo, vezeno aplikacijo, ki smo jo naredili sami, ali atraktivnim obeskom tista pika na i, ki bo našega šolajočega se otroka iz počitnic pospremila v nov šolski dan z navdušenjem. Ni vedno tisto, kar je novo, tudi najzanimivejše. Naj bo nov šolski dan praznik tako za šolajočega se otroka kot za njegovega starša, pa najsi bo to s čisto novimi šolskimi potrebščinami ali pa tudi s kakšnim »spominčkom« iz preteklega šolskega leta. Priloga: Naši otroci – zdravi in uspešni 34 September 2011 Avtor: prim. mag. Igor Bizjak, dr. med., specialist urolog Spolna moč in moška samozavest V prejšnjih številkah sem že veliko pisal o Zavedati se moramo, da bolezni nimajo vpliva motnji erekcije in njenem zdravljenju, le na naše telo. Pomembno je tudi, kako jih tokrat pa bi se rad nekoliko bolj posvetil doživljamo in kako vplivajo na odnos s parvprašanju, zakaj se mi zdi pisanje o zdravju tnerjem, z družino in s prijatelji. Težja kot je v spolnem življenju pomembno. Nenaza- bolezen, bolj ogroža naše življenje, močnejše dnje sem specialist urolog, ki ima polne je tudi naše čustvovanje ter stiske, kar seveda roke dela z zdravljenjem pacientov v Splo- občutijo tudi naši najbližji. Pri motnji erekcije šni bolnišnici Celje in v ambulanti za zdra- pa je tako, da njene posledice na organizem vljenje motnje erekcije v Topolšici. Zakaj se niso posebej hude. Nič ne boli in ne ogroža mi zdi vredno o moških težavah in zdravju življenja. Morda je motnja erekcije znak, ki pisati tudi v takšnih revijah, kot je ABC kaže na sladkorno bolezen ali srčno-žilna obolenja, ki lahko ogrožajo življenje. Sama po zdravja? sebi pa motnja erekcije pomeni »le«, da je okrnjeno spolno življenje moškega in njegove partnerke. Tudi tega seveda ne gre jemati zlahka, saj je spolnost pomemben del našega življenja, ki nam daje ugodje in je izraz ljubezni. Želim pa še posebej izpostaviti dejstvo, da je doživljanje motnje erekcije običajno bistveno bolj intenzivno, kot bi lahko sklepali na osnovi z motnjo povezanih telesnih težav. Moški spolno moč pogosto enačijo s svojo moškostjo, zato jih motnja erekcije zelo prizadene. To pa običajno močno občutijo tudi njihove partnerke. Tudi če se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov moški ne odloči za zdravljenje, je pomembno, da pozna možnosti rešitve svo- September 2011 jih težav. Naj ne dopusti, da bi strah ali celo sram poglobila njegove osebne stiske, ki jih morda doživlja zaradi težav z erekcijo. Namen pisanja in pogovorov o težavah z erekcijo ter spolnem življenju je torej pomoč moškim in njihovim partnerkam, da rešijo težave v njunem spolnem življenju. Pa naj pri tem rešitev težav pomeni odločitev za zdravljenje ali pa motnjo erekcije preprosto sprejmejo in ne dopustijo, da bi težava vplivala na njun odnos oziroma kakovost življenja. Le 10 % moških se odloči za zdravljenje Žal že pokojni urolog prim. doc. dr. Ciril Oblak je naredil raziskavo, v kateri je ugotovil, da tudi za Slovenijo veljajo podobne statistike kot v številnih drugih državah, ki kažejo, da je pri moških po 40. letu starosti motnja erekcijo vedno bolj pogost pojav. Za zdravljenje pa se jih odloči le okoli 10 %. Zanimivo bi bilo ob tem imeti tudi podatke o tem, kolikšen je odstotek moških, ki o svojih težavah z erekcije spregovorijo vsaj s svojo partnerko. Še sploh moški smo pri spolnosti osredotočeni predvsem na sam spolni akt in spolno moč enačimo z moškostjo, zato je tudi za moške motnja erekcije tako mučna izkušnja. Ženske pa na spolnost običajno gledajo malo drugače in sta jim lahko intimnost ter ljubkovanje celo pomembnejša od samega spolnega akta. Že sam pogovor s partnerko lahko zmanjša stisko moškega in prinese olajšanje. Pomembno pa je še eno spoznanje - za moškega je pogosto olajšanje že to, da ve, da obstajajo možnosti zdravljenja motnje erekcije. Zakaj se za zdravljenje ne odloči več moških? Pisal sem že o raziskavah, ki kažejo, da je moške zaradi motnje erekcije sram, pogosto zmotno mislijo, da bodo težave minile same od sebe, ali pa jih je tudi strah, da bi zdravnik pri njih odkril še kakšno drugo bolj resno zdravstveno težavo. In takšna razmišljanja kažejo na to, kako pomemben je pri teh občutljivih moških težavah psihološki vidik. Čeprav zdravniki ocenjujemo, da naj bi bili v približno 80 % primerov motnje erekcije vzroki organske narave – torej posledica drugih bolezni ali neželeni učinki jemanja določenih zdravil – pa se tem pogosto pridružijo še psihični dejavniki. Moški se boji novega neuspeha v postelji, zato občuti vedno večji pritisk. To pa le še poglablja njegove težave in znajde se v začaranem krogu, iz katerega mu lahko pomagata njegova partnerka in zdravnik. Doživljanje spolnih težav Zdravniki specialisti psihiatrije opozarjajo, da je pri doživljanju težav v spolnem življenju pomembna tudi osebnost moškega. Uspešni moški bodo običajno bolj zahtevni do sebe in jih lahko neuspeh v postelji bolj obremeni. Obremenjujejo jih tudi občutki krivde in sramu, ker partnerki ne nudijo spolnega zadovoljstvo. Velika težava pa je, da te občutke moški običajno zadržujejo v sebi. 35 »Ker je psihološki vidik, torej doživljanje motnje erekcije, tako močan, lahko kot pomemben napredek pri zdravljenju motnje erekcije označimo nedavni razvoj tako imenovane dnevne terapije.« Lahko postanejo razdražljivi in depresivni, ni jim do druženja. Teh težav niti tako imenovana čudežna modra tabletka ne more odpraviti, zato zdravniki pogosto svetujemo še obisk pri spolnih terapevtih. Po drugi strani pa imajo tablete za zdravljenje motnje erekcije tudi pomemben psihološki učinek, saj se moški počuti bolj samozavestnega in ga je manj strah pred morebitnim novim neuspehom v postelji. Ker je psihološki vidik, torej doživljanje motnje erekcije, tako močan, lahko kot pomemben napredek pri zdravljenju motnje erekcije označimo nedavni razvoj tako imenovane dnevne terapije. Če je viagra prinesla veliko olajšanje za moške, da imajo kljub motnji erekcije še vedno lahko spolne odnose, pa jim je cialis z dnevno terapijo omogočil, da tako rekoč pozabijo na to svojo hibo. Dnevna terapija namreč temelji na vsakdanjem jemanju manjših odmerkov učinkovine za zdravljenje motnje erekcije. S tem se moški oziroma par izogne mučnemu načrtovanju spolnih odnosov. Pri dnevni terapiji se partnerja lahko znova posvečata predvsem občutkom in obujanju spominov na njuno zgodnejše obdobje zaljubljenosti, ko je bila tudi spolnost bolj spontana in sproščena. Pri mlajših praviloma psihološki vidik močnejši Prav nič neobičajnega ni, če ima moški kdaj težave z doseganjem erekcije. Verjetno se je že vsakemu moškemu kdaj zgodilo, da sta si oba s partnerko želela ljubljenja, pa ni šlo. Problem nastane šele takrat, ko se ta težava začne ponavljati. Zdravniki ugotavljamo, da je predvsem pri mlajših moških motnja erekcije lahko pogosteje povezana s psihičnimi dejavniki, kot sta na primer strah pred morebitnim neuspehom v postelji ali pa neizkušenost. S tem je tesno povezana njihova samozavest, ki običajno izvira iz prepričanja, da mora biti moški vedno pripravljen na spolni odnos, če bi si to želel oziroma bi se mu ponudila priložnost. V tem primeru bi bilo verjetno najbolje, če bi se moški vseeno odločil za obisk pri zdravniku, ki bi izločil morebitne druge razloge za nastanek motnje erekcije. Terapija pa bi bila najbolj učinkovita, če bi vključevala obisk pri spolnem terapevtu in morda še tablete za zdravljenje erekcije, ki bi okrepile njegovo samozavest. Kadar je motnja erekcije pove- zana predvsem s psihičnimi dejavniki, je tudi predpisana terapija potrebna le v prehodnem obdobju. Kadar pa so težave z erekcijo organskega izvora, je praviloma potrebna kronična terapija zdravljenja motnje erekcije. Kot vedno znova opozarjam, pa je motnja erekcije običajno tesno povezana s splošnim zdravstvenim stanjem. Čim bolje boste imeli pod nadzorom svoje osnovne kronične bolezni (sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja), boljše bo tudi vaše spolno zdravje in potenca. Pogovor med partnerjema V prejšnjih prispevkih sem že pisal o tem, kako o svojih intimnih težavah spregovoriti z zdravnikom. Vedno znova pa poudarjam, kako pomemben je tudi pogovor med partnerjema. Kako torej načeti to kočljivo tematiko v pogovoru s partnerko oziroma partnerjem? Če sta se partnerja na splošno navajena veliko pogovarjati o odnosu, potem se bosta verjetno lažje pogovarjala tudi o spolnosti in intimnih težavah. Za marsikoga pa so spolnost in težave v spolnem življenju še vedno tabu. Morda boste lažje kot »motnja erekcije« izrekli besede, s katerimi boste opisali svoje občutke in čustva. Spomnite se na prijetne občutke in zaljubljenost iz začetnih obdobij vajinega odnosa. Obujanje lepih spominov je dobra priložnost, da spregovorite o željah in o tem, zakaj ste se v zadnjem času morda vedli drugače kot običajno. Še posebej, če ste se zaradi svojih težav s potenco izogibali partnerki. Brez pogovora lahko hitro pride do kratkega stika in slabe volje v odnosu. Podpora partnerke lahko precej izboljša terapijo zdravljenja motnje erekcije. Kot večkrat poudarjam, so tablete za zdravljenje motnje erekcije precej učinkovite in pomagajo v 70–80 % primerov. Skupaj z ostalimi oblikami zdravljenja motnje erekcije to težavo lahko uspešno zdravimo kar v 95 % vseh primerov. Ker pa je psihološki vidik pri doživljanju težav z erekcijo pri moških tako zelo močan, tablete za zdravljenje motnje erekcije morda še ne bodo zadostno zdravilo. Prav tako zdravilne učinke ima na moško spolno potenco lahko tudi pogovor s partnerko. Kadar pa je vzrok ponavljajočih se težav z motnjo erekcije predvsem psihološke narave, je seveda potreben še obisk specialista psihiatrije. 36 September 2011 Kdaj je potreben operativni poseg? Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović Očesni ječmen Očesni ječmen je vnetna sprememba, ki se Ječmen na zunanji ali notranji na veki pojavi kot ognojek, po svoji veliko- strani vek sti in obliki pa spominja na zrno ječmena. Ječmen lahko nastane iz žlez, ki se nahajajo Zaznamo ga kot bolečino, ki jo včasih spre- na notranji ali zunanji strani veke. mlja tudi rdečica in solzenje, kasneje pa se »Na notranji strani veke se nahajajo t.i. pojavi izboklina. Vzrok za nastanek ječmena Meibomianove žleze, ki izločajo mucin, torej je zapora izvodil ob robu vek, iz katerih se hlapljivi del solznega filma, na zunanji strani izloča mucinski in mastni sloj solznega pa imamo Mollove in Zeisove žleze, ki izlofilma. Ječmen nastane ob ponavljajočih se čajo maščobni del solznega filma. Vnetje vnetjih robov vek, zaradi česar pride do omenjenih žlez povzroči nastanek ječmena, edema in zaprtja izvodila, zastajanja vse- in sicer iz Meibomianovih žlez nastane chalacion oziroma notranji ječmen, iz Mollovih bine v žlezah in vnetne reakcije teh žlez. in Zeisovih pa nastane hordeulum ali zunanji ječmen. Zunanji ječmen se navadno sam predre in izprazni, chalacion pa se ne izprazni sam in po vnetju običajno pusti kapsulirano maso, ki jo je treba operativno odstraniti,« pojasni razliko med notranjim in zunanjim ječmenom asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med., vodja Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani. »Bolj nevarno je, da ljudje zamenjujejo ječmen z vnetjem solznega mešička pri nosu spodaj pod očesom in ne obiščejo zdravnika dovolj zgodaj.« Zdravljenje K tovrstnim vnetjem so nekateri bolj nagnjeni kot drugi. Na začetku, dokler nas samo ščemi in pravega vnetja še ni, pomaga nežno masiranje veke in topli obkladki. Če gre za vnetje na zunanji veki, se vsebina običajno skozi izvodilo izloči sama. »Če masiranje in topli obkladki ne zadostujejo, je treba obiskati zdravnika, ki predpiše ustrezne antivnetne in antibiotične kapljice, da se stanje čim prej umiri. Zunanji ječmen se bo s temi postopki odprl sam in izpraznil. Če ugotovimo, da gre za notranji ječmen, je potreben operativni poseg, saj se ta ne odpre sam. Pri posegu odpremo žlezo z notranje strani veke, jo izpraznimo in odstranimo tudi kapsulo. Šivanje ni potrebno, saj se notranja plast veke zaceli sama,« razloži mag. Kosec. Zapleti Bolečina, ki je odvisna od posameznika in njegove lastne odpornosti, traja približno teden dni. Če pa bolečina oz. vnetje traja 14 ali več dni, in četudi ni videti nevarno, je priporočljiv obisk zdravnika, ki bo ugotovil, kaj povzroča tako dolgotrajno vnetje. »Vsako zadebelitev na vekah, tudi če ne boli, mora pregledati zdravnik, ker se za tem lahko skrivajo tudi določena obolenja v smislu tumorjev na vekah. Pri teh ločimo med malignimi in benignimi tvorbami. Ni pa nujno, da je vsaka tovrstna zadebelitev tudi resna tvorba, vendar jo je smiselno pogledati. Lahko je npr. tudi ječmen, ki se je sicer umiril, a izboklina je ostala, kar pa ni nevarno,« pojasni sogovornica. Večjih zapletov pri ječmenu ponavadi ne beležijo. V zelo redkih primerih lahko pri obsežnejših ječmenih pride do globljega vnetja v orbiti, ki ga spremlja vročina in drugi sistemski znaki vnetja. »Bolj nevarno je, da ljudje zamenjujejo ječmen z vnetjem solznega mešička pri nosu spodaj pod očesom in ne obiščejo zdravnika dovolj zgodaj. V tem primeru nastane otrdlina, oteklina in boleče mesto s solzenjem. Vnetje solznega mešička se ponavadi ne zazdravi samo, nemalokrat pa je povezano s splošnim vnetnim stanjem, temperaturo, slabim počutjem,« pove mag. Kosec. Preventiva Ljudje, ki imajo pogosta vnetja robov vek in otekle veke, naj redno čistijo veke z ustreznimi pripravki, in sicer s prekuhano, a mlačno in rahlo soljeno vodo ali fiziološko raztopino, s čimer odstranijo vse odmrle epitelne celice, ki se nabirajo na robovih vek. Na trgu obstaja tudi preparat za čiščenje robov vek, ki ga lahko uporabljate tudi za odstranjevanje make upa. »V hujših primerih lahko poleg rednega čiščenja s toplimi obkladki nekoliko pogrejete veke, s čimer pospešite delovanje žlez na robovih vek. Pazljivost velja tudi pri uporabi make upa, in sicer odsvetujemo mazanje po notranjih robovih vek, saj s tem zmanjšujete delovanje roba vek, kjer se v bistvu izločajo vse sestavine solznega filma. Poskrbite tudi za redno in temeljito odstranjevanje make upa,« pove še nekaj napotkov za preventivo asist. prim. Kosec. A Do nastanka ječmena lahko pride na notranji ali zunanji strani veke. B Zunanji ječmen se običajno izprazni sam, pri odstranitvi notranjega pa je potreben operativni poseg. C Tovrstnim vnetjem so nekateri bolj nagnjeni kot drugi. Ti naj še posebej skrbijo za preventivo. 38 September 2011 Nujno potreben za hormone ščitnice in presnovo celic Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović Jod – pomembna je prava mera Jod ima pomembno vlogo pri tvorbi ščitničnih hormonov in posledično tudi pri razvoju človeškega telesa ter urejanju energijskega ravnovesja in presnovnih procesov. Joda telo ne more tvoriti samo, pridobiti ga mora iz hrane. Potreba po jodu Priporočilo za odraslega človeka je 100–140 mikrogramov joda na dan, po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije pa tudi 200 mikrogramov na dan. Med nosečnostjo in dojenjem se potreba po jodu še poveča. Dnevna prehrana, ki vsebuje manj kot 50 mikrogramov joda na dan, že lahko vpliva na rast ščitnice. Pomanjkanje joda je mogoče na endemskih področjih, kjer ga primanjkuje v vodi in zemlji. Z uživanjem zadostne količine vode človek dobi tretjino dnevno potrebnega joda, ostalo mora dobiti s hrano. Pomembno je torej, da v telo vnesemo zadostno količino joda, a hkrati moramo vedeti, da so prevelike količine joda lahko tudi škodljive, zato dodatnega jemanja joda ne priporočajo brez predhodnega posvetovanja z zdravnikom. izčrpanost, počasno duševno odzivanje, težave s koncentracijo, močno potrebo po spanju, depresijo in oblive mrazenja, nabiranje kilogramov, suho testeno kožo, izpadanje in krhkost las, krhkost nohtov itd. Naravni viri joda Največ joda je v morskih ribah in sadežih ter algah, njegova vsebnost v kopenskih rastliPomanjkanje joda v otroštvu zaustavlja tele- nah pa je odvisna od koncentracije joda v tleh. sni in duševni razvoj, v odrasli dobi pa lahko Če tovrstne hrane ne uživamo dovolj, je pripovzroči golšavost in hipotireozo. Pomanjka- poročena jodirana sol. Nekaj joda se nahaja nje joda povzroča motnje v presnovi. Ščitnica tudi v mleku in mlečnih izdelkih ter jajcih. se poveča, ker želi izdelovati hormone, pri Velja omeniti, da določene snovi iz svežih čemer pa ni uspešna, zato nastane t.i. golša, ki kapusnic (zelje), soje in tudi kikirikija onemolahko pritiska na sapnik in ovira dihanje. Pra- gočajo izkoriščanje joda. vijo, da je jod »motor« našega telesa in duše, saj njegovo pomanjkanje povzroča utrujenost, Posledice pomanjkanja September 2011 39 Pripravimo si Največ joda je ravno v morski hrani, zato vam v nadaljevanju ponujamo nekaj namigov, kako pripraviti okusen in zdrav obrok. File lososa Sestavine: Priprava: • ½ kg lososa, • 100 g mandljevih lističev, • 1 dl sladke smetane, • maslo, • česen, • sol, • peteršilj. Mandlje popražimo na maslu in zalijemo s smetano, začinimo in povremo, da se zgosti. Lososa narežemo na enake kose in solimo, zložimo ga v pomaščen pekač, prelijemo z mandlji in pečemo 15 minut na temperaturi 190 °C. Testenine z morskimi sadeži Sestavine: Priprava: • 500 g morskih sadežev, • olivno olje, • česen, • peteršilj, • 1 dl belega vina, • 250 g sladke smetane, • sol, poper, • 250 g testenin. Na segretem olju v loncu za minutko popražimo česen in peteršilj, da zadiši, dodamo morske sadeže in jih pet minut pečemo v posodi. Nato zalijemo z vinom in kuhamo na rahlem ognju 10 minut. Solimo in popramo po okusu, zalijemo s sladko smetano in kuhamo še 10 minut. V posebnem loncu skuhamo testenine, jih odcedimo ter dodamo morskim sadežem. Mešanico kuhamo še 5 minut, nato še vroče postrežemo. File pange Sestavine: Priprava: • 1 kg fileja pange, • 1 paprika, • 1 paradižnik, • česen, • peteršilj, • sol, • olivno olje. Pango položimo v pomaščen pekač in solimo. Papriko in paradižnik narežemo na kocke in dodamo začimbe. Premešamo in po kupčkih razdelimo na ribo. Pečemo 20 minut na temperaturi 180 °C. 40 September 2011 Med materjo, dojenčkom in probiotiki Avtorji: Katja Jarc in Tanja Carli, študentki 5. letnika splošne medicine UL, in Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živ. tehnol., mladi raziskovalec na Pediatrični kliniki, Služba za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano Ljubezenski trikotnik... Normalno črevesno mikrobioto (združbo vseh mikroorganizmov na nekem področju) sestavlja več kot 400 različnih vrst mikroorganizmov, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju imunskega odziva, preprečevanju razrasta človeku škodljivih bakterijskih vrst, omogočanju absorpcije hranilnih snovi, po drugi strani pa vseeno predstavljajo potencialen vir okužb. Ste pripravljeni na divjo vožnjo po prebavilih? vem, ki v telesu povzročijo imunski odgovor, t.i. antigenom. Mednarodne raziskave so dokazale, da ima dojenje ključno vlogo pri vzpostavitvi imunskega sistema otroka, saj novorojenček preko materinega mleka prejema poleg hranilnih snovi tudi vse potrebne zaščitne snovi (antigene in druga protitelesa). S tem se dokazano zmanjša pojavljanje alergijskih in infekcijskih bolezni, sladkorne bolezni in celiakije kasneje v odrasli dobi. Dokler otrok biva v materinem telesu, je njegovo črevo sterilno, t.j. brez bakterij. Pionirke otrokovega primarno neposeljenega črevesa so predvsem tisti mikroorganizmi, ki sestavljajo materino nožnično in črevesno mikrobioto in s katerimi pride otrok v stik pri prehodu skozi porodni kanal. Pravilna naselitev novorojenčkovega prebavnega trakta je večstopenjska. Črevo najprej poselijo enterobakterije, sledijo streptokoki in stafilokoki, naza- Apčiiiih...Na zdravje dnje bakterije iz rodu Bifidobacterium. Alergije so največja težava razvitega sveta. Otrokov imunski sistem je v procesu poseli- Tako naj bi za alergijami bolehal že vsak tretve prebavil izpostavljen številnim novim sno- tji Evropejec. Kaj sploh je alergija? Alergija je 41 September 2011 nepravilen, pretiran odziv imunskega sistema na sicer posamezniku popolnoma neškodljive snovi – alergene. Slednji lahko v telo vstopajo preko dihal, kože in prebavil. Stik z alergenom pri preobčutljivi osebi sproži nastanek alergijske reakcije, ki se najpogosteje kaže z izpuščaji na koži, nahodom, s solzenjem oči, z bruhanjem in bolečinami v trebuhu, s srbenjem kože in nosu. V najhujšem primeru nastopi celo anafilaktični šok. To je življenjsko ogrožajoča alergijska reakcija, ki se kaže Tako se izkaže, da je zmagovalna kombinaz nespecifičnimi simptomi, in sicer s srbečimi cija v preprečevanju alergij izključno dojenje izpuščaji na koži, slabostjo in z bruhanjem, s otročička. suhimi usti, pekočim jezikom, z motnjami vida in koncentracije ter oteženim dihanjem in se Potujte z nami stopnjujejo vse do padca krvnega tlaka, neza- Ker do sedaj še vedno ni razkrita povezava vesti in celo smrti. med prehrano matere, sestavo njenega Pri pojavljanju alergij v sodobni družbi ima mleka ter poselitvijo otrokovih prebavil z poleg prenizke stopnje izpostavljenosti anti- mikrobi, so se raziskovalci z Biotehniške fakulgenom v okolju pomembno vlogo tudi tete Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dednost. Epidemiološke študije so pokazale dr. Irene Rogelj, dipl. ing., povezali s strokovmočno povezavo med pojavnostjo alergij- njaki sPediatrične klinike Univerzitetnega kliskih bolezni pri materi in njihovo pojavnostjo ničnega centra Ljubljana pod vodstvom asist. pri otroku. Kako jih lahko preprečujemo? dr. Boruta Brataniča, dr. med., in doc. dr. Nataše Fidler Mis, univ. dipl. inž., ter zasnoSkrivnostni patron vali raziskavo z naslovom »Moje mleko«. Poleg hranilne oskrbe malčka sestava mate- Glavni cilj raziskave je pojasniti vlogo bakterinega mleka zagotavlja tudi zaščito novoro- rijske ter maščobno kislinske sestave materijenčka v njegovem najbolj ranljivem obdo- nega mleka na razvoj črevesne mikrobiote bju življenja, ko se še ni sposoben samostojno in zdravstvenega stanja dojenčka. V raziskavo zoperstaviti zdravju nevarnim bakterijam. so že vključene, prijazno pa povabljene tudi Najpomembnejši otrokov zaščitnik je imu- nove nosečnice iz treh regij Slovenije: Ljunoregulator TGF-β, ki spodbuja sluznico prebavnega trakta k tvorbi IgA-protiteles, ki prekrivajo stene dojenčkovih nezrelih prebavil. Tako kot živi zid preprečujejo vstop molekulam alergenov v dojenčkov krvni obtok in s tem preprečijo možen nastanek alergijske reakcije. Mednarodne študije so pokazale, da se koncentracije TGF-β v prvem mleku matere (kolostrumu) spreminjajo glede na novorojenčkovo sposobnost samostojne tvorbe specifičnih IgA-protiteles proti prehrambnim antigenom. Tako naj bi preprečevali pojavljanje alergijskih bolezni pri otrocih, ki so izključno dojeni. »Tako kot živi zid preprečujejo vstop molekulam alergenov v dojenčkov krvni obtok in s tem preprečijo možen nastanek alergijske reakcije.« Materino mleko, obljubljena dežela Materino mleko ni »sterilna« tekočina brez mikroorganizmov, ampak vsebuje številne bakterije rodov, kot so Staphylococcus, Streptococcus, Micrococcus, Lactobacillus, Lactococcus, Enterococcus in Bifidobacterium. Predvidevajo, da je pestrost omenjene bakterijske sestave materinega mleka odvisna od materine prehrane, zlasti uživanja probiotičnih izdelkov. Kaj so probiotiki? Probiotiki so živi mikroorganizmi, največkrat iz rodov bakterij Lactobacillus, Bifidobacterium in Streptococcus ter kvasovk (SaccharomycesBoulardii), katerim skupna lastnost je, da ob zadostni zaužiti količini s svojo aktivnostjo ali svojimi presnovnimi produkti (kratkoverižne maščobne kisline in drugi imunomodulatorji) blagodejno vplivajo na počutje in zdravje gostitelja – človeka. Poleg tega pa probiotiki spodbujajo še sintezo prej omenjenega TGF-β. Dojenje je za dojenčka najboljši način prehranjevanja. Začetno mleko za dojenčke uporabljajte le po nasvetu pediatrov ali drugih neodvisnih strokovnjakov. bljana z okolico, Maribor z okolico ter s Primorske, ki nameravajo izključno dojiti svojega otroka in dvakrat voditi 4-dnevni tehtani prehranski dnevnik (prvič v zadnji tretjini nosečnosti, drugič štiri tedne po porodu). Med raziskavo nosečnice nadaljujejo s svojo običajno prehrano, vsi biološki vzorci (prvo in zrelo materino mleko, urin, mekonij in blato dojenčka), potrebni za opravljanje laboratorijskih analiz, pa so odvzeti brez posega v telo. Vse zainteresirane prostovoljke, ki bi želele sodelovati v raziskavi, si lahko dodatne informacije poiščejo na spletnem naslovu: http:// www.moje-mleko.si. Prijava k projektu poteka preko interneta na omenjenem spletnem naslovu. Sama prijava nosečnice ne obvezuje k sodelovanju v raziskavi, bodo pa prijavljene nosečnice povabljene na predstavitev raziskave, kjer se lahko odločijo za sodelovanje. Udeležene nosečnice lahko iz raziskave tudi kadarkoli izstopijo. Zaščita pred akutnimi ČREVESNIMI OKUŽBAMI. BEBA s PROBIOTIČNO Mleko za dojenčke bifidobakterijo (Bifidus Lactis) ŠČITI pred akutnimi črevesnimi okužbami. ColdHot™ kompresa za doječe matere Lastnosti in prednosti: • Terapijazalajšanjebolečinpridoječihmaterah. • Hladenintopelobkladekzavečkratnouporabo. Uporaba: • TOPEL:topelobkladekstimulirapretokmleka, odpiramlečnežlezeinpomagareševatitežavepri zamašitvižlez,mastitisupridoječihmaterah. • HLADEN: hladenobkladekzmanjšujeverjetnost vnetjainbolečinopodojenju. • Prevleka:obkladkujepriloženaposebnooblikovanaprevleka(100%bombaž),kiščitiobčutljivo kožodojkinsejolahkopere. • Enostavnauporaba. ColdHotTM kompresa za večkratno uporabo – za lajšanje bolečin pri doječih materah Iris Mednarodna trgovina, d.o.o., Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01/200 66 77 42 September 2011 Oglasno sporočilo HiPP Combiotic® - NOVA generacija mlečnih formul po vzoru materinega mleka HiPP-ovi strokovnjaki so razvili prvo mlečno formulo, k i temelji na kombinaciji prebiotičnih prehranskih vlaknin in probiotičnih mlečnokislinskih kultur, izoliranih iz materinega mleka. NOVA, izpopolnjena generacija ekološke mlečne pre® hrane - HiPP COMBIOTIC s pomočjo pre- in probiotičnimi kulturami vzdržuje zdravo floro, ki dokazano igra ključno vlogo pri razvoju dojenčkove črevesne funkcije in imunskega sistema. Kombinacija prebiotikov in probiotikov – blagodejen učinek je klinično potrjen Približno 70 % človekovega imunskega sistema se nahaja v prebavnemu traktu, zaradi česar je zdrava črevesna flora za dojenčke še posebej pomembna. Krepi namreč obrambni sistem telesa in preprečuje alergije. Za nastanek naravne črevesne flore igrata še posebej veliko vlogo dve sestavini materinega mleka: probiotične mlečnokislinske kulture in prebiotične prehranske vlaknine, ki so tokrat prvič združene v HiPP Combiotic® mlečni liniji. Probiotiki se nahajajo v črevesju, kjer se borijo za življenjski prostor s škodljivimi bakterijami. Prebiotiki so hrana za probiotike, s čimer spodbujajo reprodukcijo telesu prijaznih kultur. Probiotična sestavina, ki jo HiPP uporablja, je mlečnokislinska kultura z imenom Lactobacillus fermentum hereditum®, ki je bila izolirana iz materinega mleka in je tako naravnega izvora. Prebiotični galaktooligosaharidi (GOS), ki izvirajo iz laktoze, pomagajo vzdrževati zdravo črevesno floro. Njihova uporaba v mlečni formuli je preverjena in preizkušena, dojenčki pa jih dobro prenašajo. Ker je nova HiPP COMBIOTIC® mlečna linija izdelana po vzoru materinega mleka, je tudi vir večkrat nenasičenih dolgoverižnih omega-3 in omega-6 maščobnih kislin (LCP). Pri dojenih otrocih te maščobne kisline skrbijo za zdrav razvoj možganov, živčevja in očesne retine. Za otroke, ki se že hranijo z gosto hrano, pa HiPP nudi nadaljevalno Combiotic® mlečno formulo. S popolnoma novo kombinacijo bogatih hranilnih snovi, pre- in probiotikov in maščobnih kislin se je HiPP s svojo novo mlečno formulo še bolj približal materinemu mleku. *Pomembno obvestilo: materino mleko je najboljša hrana za vašega dojenčka. Preden se odločite za dopolnilno prehrano, se posvetujte s pediatrom. 44 September 2011 Avtor: Damijana Škrlj Obutev - ne le modni dodatek Obutev zaščiti stopala pred poškodbami, Nasveti za nakup dobre obutve umazanijo, vremenskimi vplivi. Dobra • Obutev kupujte konec dneva, ko je stopalo obutev je kar najbolj podobna stopalu, je že malo otečeno in zato nekoliko večje. po možnosti iz naravnih in zračnih materi- • Izberite obutev s prožnim podplatom, ki alov ter ima prožen podplat. omogoča veliko gibljivost stopala (taka obutev je še posebej primerna za vsakodnevne obremenitve, športne aktivnosti, Prsti morajo imeti dovolj prostora (ne smejo majhne otroke, …). bit torej utesnjeni), pregib obutve je na mestu, kjer se pri hoji upogiba stopalo, drsnost obu- • Ob nakupu obutve le-to obvezno obujte, tve naj bi bila primerljiva z drsnostjo podnaredite nekaj korakov in upognite stopalo, da preverite, če vam palec »udari« ob vrh plata. Nošnja obutve za drugo osebo je sporna predvsem zaradi možnosti poškodbe čevlja. Če se to zgodi, obutve ne kupite, saj je premajhna. obuvala, kot na primer obraba pete (le-ta pri hoji spreminja os spodnje okončine, kar v • Potreba po nakupu nove otroške obutve veliki verjetnosti lahko posledično povzroči nastopi, ko je obutev manj kot 5 mm večja od otroškega stopala. Ne odlašajte z zamenapačen prenos sil, zaradi tega pa tudi bolečine), deformacije opetnika, obrabe notranjavo obutve. njega dela čevlja ipd., pa tudi zaradi morebi- • Pri nakupu novih otroških čevljev upoštetnih glivic, ki se v njej lahko nahajajo. V vajte pribitek na velikost otroškega stopala, primeru, da je obutev dobro ohranjena, se saj je zaradi hitre rasti otroškega stopala okužbi z glivičnimi obolenji izognete z raztreba izbrati nekoliko večjo obutev. Človekuževanjem obutve. ško stopalo se popolnoma razvije šele okrog 16. leta. • Otrok ne more presoditi, ali mu obutev odgovarja in mu je prav. Včasih je kakšna obutev celo nekoliko manjša od njegovega • • • • stopala. Vedno preverite, kako je z velikostjo obutve. Nepisano pravilo je, da naj bi bila otroška obutev ob nakupu za prst večja od njegovega stopala (10–5 mm za poletno obutev ter 15–20 mm za zimsko). Otroško stopalo med 3. in 6. letom v povprečju zraste za 1 mm mesečno. Da se lahko pri izbiri obutve za nakup odločite zgolj na podlagi velikosti obutve, ki je navedena na čevlju oziroma embalaži. Na pravo velikost morate biti pozorni tudi pri nakupu otroške obutve, zato vedno izmerite otroško stopalo in velikost primerjajte z izmerjeno notranjo velikostjo obutve. Pri tem ne pozabite vzeti nekoliko večje obutve. Pohodniška obutev, gumijasti škornji, zimska obutev ipd. mora biti zaradi nošnje debelejših nogavic nekoliko večja. Tesna obutev običajno ne postane udobnejša niti, kadar se razširi. Ne kupujte torej čevljev, ki so že na začetku neudobni. Ob pomerjanju obutve (in seveda še pred nakupom) vanjo vstavite vložke, ki jih nameravate nositi in tako še pred nakupom preverite, če vam obutev res ustreza. V kolikor ne, obutve ne kupujte. September 2011 »V primeru, da že imate težave s stopali, naj vam strokovnjaki svetujejo najprimernejšo ortopedsko obutev.« • Ne drži vedno, da je draga obutev kvalitetnejša… visoka cena še ni garancija za kvaliteto. Žulji so posledica neprimerne obutve ali prevelikih nogavic. Radi nastanejo pri športnih aktivnostih. Preprečite jih s suho, udobno obutvijo primerne velikosti, s kakovostnimi in suhimi nogavicami (vlažne nogavice povzročajo drgnjenje med obutvijo in stopalom). Občutljivejša mesta po potrebi še pred nastankom žuljev zaščitite z obližem. Bradavice so virusnega izvora. Mnogokrat boleče izrastline se rade razširijo, če se jih ne zdravi. Običajno jih z injekcijami zdravil, s salicilnim mazilom, s pomočjo tekočega dušika, v težjih oblikah pa tudi z operativnim posegom odstranjuje zdravnik. V ljudskem zdravilstvu za odstranjevanje bradavic uporabljajo krvavi mlečnik (Chelidonium majus). Z oranžnim mlečkom namažete bradavice (pa tudi kurja očesa) dvakrat dnevno. Pazite, da ne mažete kože okolice bradavice. Po opravilu si umijte roke, da mlečka ne zanesete v oči. Po nekaj dneh bradavice običajno izginejo. Nevrom nastane kot posledica preozke obutve. To bolečino, pekoč občutek in otopele prste povzroči zatekanje in vnetje živca na stopalu. V začetni fazi si lahko pri odpravljanju bolečine pomagate sami, z nošnjo udobne obutve, uporabo posebnih blazinic na podplatih, če pa so težave večje, je potrebna operativna odstranitev nevroma. 45 Mogoče še ne veste •Tudi ortopedsko obutev je pred nakupom treba pomeriti, saj ni nujno, da boš v njej »hodil kot bos«. Preverite, če so vam ortopedski natikači prav, saj so lahko preohlapni, preohlapna obutev pa ne nudi zadostne opore. Če poskušate pri hoji s skrčenimi nožnimi prsti zadržati obutev, te obutve nikar ne kupite, saj vam bo pri dolgotrajnejši hoji povzročila bolečine. •V primeru, da že imate težave s stopali, naj vam strokovnjaki svetujejo najprimernejšo ortopedsko obutev. Ni namreč vsaka obutev primerna za vsakogar. •Usnjeni podplat ni prava rešitev za vso obutev. Predvsem je neprimeren za obutev, ki jo nosimo v vlažnem vremenu, v snegu in dežju, saj tak podplat vedno vpija vlago. Primeren ni niti za športno obutev, saj ob športni obremenitvi telo še z večjo močjo pritiska na podplat kot sicer. Pri neustrezni izbiri obutve so tako obremenitve sklepov še toliko večje. •Če je že nošena obutev dobro ohranjena in ni deformirana, jo lahko nosite. To še posebej velja za otroško obutev, saj otroci obutev zelo hitro prerastejo. •Premajhna obutev ne škodi zgolj stopalom, temveč tudi kolenom, kolkom, hrbtu, saj ovira sproščeno hojo. Pozorno spremljajte velikost otrokovih stopal in pravočasno zamenjajte obutev. 46 September 2011 5 nasvetov, kako z minimalno invazivnimi posegi dosežemo izboljšan videz svojega nasmeha Avtor: Taja Dular Potočar, dr. dent. med. Kako do lepega nasmeha? 1. Beljenje Včasih je veljalo, da je zdrav zob rumen zob. To seveda velja še danes, vendar se je z napredkom na področju zobozdravstva razvilo tudi varno in neškodljivo beljenje zob. Vsekakor trdimo, da so tudi beli zobje zdravi, le da je nasmeh tako lepši in videz obraza v trenutku pomlajen. Postopek beljenja zob je najpogosteje izvajan zobni lepotni poseg na svetu. Seveda pa je treba omeniti nekaj pravil in omejitev za varno in učinkovito beljenje. Poseg je načeloma primeren za vsakogar, vendar je prej pametno opraviti pregled in posvet pri zobozdravniku, ki te posege izvaja. Tako vam bo lahko svetoval, ali ste primeren kandidat za beljenje (določil bo, kakšno je vaše zabarvanje zob, saj se vsa ne dajo popraviti ali pa se pobelijo neenakomerno) in vam dal vsa potrebna navodila za pred in po postopku. Pred samim postopkom je treba popraviti vse kariozne zobe, saj belilo lahko pronica v samo kaviteto in povzroči prekomerno preobčutljivost zoba, ravno tako je treba omeniti, da se lahko pobelijo le naravni zobje, nadomestki iz umetnih mas (krone, luske, bele zalivke) pa ostanejo enaki. Za koliko odtenkov se bodo zobje pri določenem posamezniku posvetlili, je težko napovedati, je pa treba imeti v mislih, da če imate kombinacijo naravnih in umetnih zob (krone, luske, bele zalivke), je možno, da bo treba po beljenju le-te zamenjati, saj bodo barvno neustrezni. Beljenje zob je poseg, ki mora biti opravljen strokovno in varno, zato sodi pod nadzor zobozdravnika in v zobozdravstveno ambulanto. In to ne samo zaradi varnosti in učinkovitosti, ampak tudi zaradi strokovnega znanja, ki je vodilo pri estetskih odločitvah. 2. Preoblikovanje Preoblikovanje zob je hiter in neboleč poseg, ki precej izboljša izgled zob. Med samim posegom zobozdravnik s finimi svedri in polirniki minimalno preoblikuje in popravi manjše nepravilnosti na zobeh, kot so na primer neravni grizni robovi na sekalcih, odkrušeni manjši deli zoba, … Primerni kandidati za tovrsten poseg so ljudje z manjšimi nepravilnostmi v obliki zoba, ki so sicer zdravi in stojijo pravilno v zobnem loku (v obliki enakomerne podkve). Sam poseg je hiter (nekaj minut) in pri večini ljudi neboleč, saj gre dejansko za zelo površinsko obdelavo sklenine. Da pa se popolnoma izognemo skelenju zob in da zaščitimo sklenino, po posegu obdelane površine premažemo s fluorom. Njegova prednost je še, da ohrani naravno zobno strukturo, slabost pa ta, da je seveda nepovraten in zahteva pravilen zobni lok. 3. Bele zalivke Bele zalivke so z estetskega vidika veliko bolj sprejemljive kot amalgamske oz. sive, še posebno v vidnem delu našega nasmeha, to je pri večini ljudi od petke do petke, zgoraj in spodaj. V zadnjih letih je tehnologija belih oz. kompozitnih materialov tako napredovala, da lahko rečemo, da med kompoziti in amalgamom ni bistvenih razlik v trajnosti, trdnosti, čeprav nekateri zobozdravniki še vedno zagovarjajo, da so zalivke iz amalgama trajnejše in trdnejše, še posebno na zadnjih zobeh, ki so med ž večenjem najbolj obremenjeni. Glede izbire samega materiala za zalivko je najbolje, da se posvetujete s svojim zobozdravnikom in tako skupaj izbereta najboljšo rešitev, ki bo tudi estetsko zadovoljila vaše zahteve. S kompozitnimi materiali pa ne delamo le zalivk, ampak lahko tudi uspešno preoblikujemo in popravimo manjše nepravilnosti na zobeh: popravimo odkrušene vogale ali robove zob, zgladimo nepravilne površine ali zapolnimo vrzeli med zobmi, … Na ta način uspešno spremenimo velikost, obliko in položaj zoba. To lahko jemljemo kot predstopnjo dražjih, a seveda trajnejših estetskih rešitev, kot so na primer luske in ortodontski aparati. Prednosti so, da je poseg relativno hiter (običajno le en obisk pri zobozdravniku), zobje izgledajo zelo naravno, med posegom se odstrani najmanj zobne snovi in da so cenejši kot trajnejši estetski posegi. Slabosti pa so, da se hitreje polomijo in zabarvajo kot porcelanski trajnejši nadomestki ter da se po beljenju takih zob lahko pojavi neskladnost v barvi zob (kar pomeni, da je treba kompozitne strukture zamenjati). 4. Luske Luske so ultratanke, individualno narejene tanke ploščice, ki se jih trajno prilepi neposredno na zobe. V zadnjem času postajajo vedno bolj popularne, saj so odlična trajna rešitev za spremembo velikosti, oblike, položaj in barve zob. Uporabljamo jih za zapiranje presledkov med zobmi, za izravnavo zob, za obnovitev obrabljenih griznih robov, za September 2011 izboljšanje zabarvanosti in same barve zob, skega zdravljenja določenih estetskih nepra... Vsekakor se je pred posegom treba posve- vilnosti so, da se s tem ohranjajo vaši zobje tovati z zobozdravnikom, ali ste primeren kan- nedotaknjeni in zdravi, slabost pa je seveda didat za poseg. Zobozdravnik vas bo pregle- v trajanju samega zdravljenja. dal in vam svetoval, katera estetska rešitev je za vas najprimernejša, saj če so zobje preveč Za konec pa moram omeniti, da je pri vseh poškodovani oz. manjka preveč zobne snovi, petih estetskih posegih HIGIENA bistvenega bo namesto luske bolj primerna in trajnejša pomena, in sicer tako za samo zdravje zob in rešitev prevleka. Najboljši kandidati za luske ustne votline kot tudi za vzdrževanje novega so ljudje, ki imajo zdrave zobe in dlesni ter stanja. Le z dobro, redno in s pravilno ustno dobro ustno higieno in so brez griznih higieno ter z rednimi obiski zobozdravnika boste uspeli ohranjati svoj nasmeh bel, lep nepravilnosti. in mladosten. 5. Ortodontski aparat Ortodontski aparati niso več le domena otrok. Čeprav se večina ortodontskih zdravljenj začne v otroštvu , pa se vedno več odraslih odloča za eno izmed oblik ortodontskega aparata. Pri popolnem ortodontskem zdravljenju imamo tudi v Sloveniji na izbiro več različnih nosilcev fiksnega aparata: klasične kovinskojeklene, brezbarvne keramične, brezbarvne kompozitne, lingvalne ali skrite (nameščeni so na notranji strani zobnega loka in tako nevidni) ter skoraj nevidne plastične ali polimerne nosilce (npr. Invisalign, ki je najbolj znan, je pa sedaj tudi vedno več evropskih ortodontskih laboratorijev, ki uspešno izdelujejo te polimerne pladnje). Najbolje pa vam bo svetoval izbrani ortodont, kateri tip fiksnega aparata oz. njegovih nosilcev bo za vas glede na tip nepravilnosti in vaše želje ter zahteve najprimernejši. Prednosti ortodont- 47 Estetsko zobozdravstvo je vedno bolj uveljavljena in pomembna veja zobozdravstva. Zahvaljujoč naprednim metodam je tako pogosto potrebno zelo malo za lep, zdrav in mladosten izgled zob ter posledično celotnega obraza: beljenje zob, brezkovinske prevleke, luske Za pregled in posvet se lahko naročite na naši telefonski številki: 051-612-777 DENTAL SPA, Rožna dolina, C. V/26, Ljubljana www.dentalspa.si, 051-612-777 YOTUEL – EDINA ENCIMSKA BELILNA ZOBNA KREMA Proti zobnim oblogam, kariesu in zabarvanim zobem. YOTUEL je edinstvena belilna zobna krema, ki: • beli zobe z naravnimi encimi in preprečuje nastanek novih madežev • popravlja mikropoškodbe sklenine in krepi zobe • preprečuje nastanek zobnih oblog in kamna • vsebuje 10% naravni ksilitol za maksimalno zaščito pred kariesom • brez škodljivih abrazivov in toksičnih penilcev Za optimalen rezultat beljenja uporabljajte v kom- UČINKOVITOST POTRDILA MEDNARODNA ZDRAVSTVENA SKUPNOSTI! binaciji z Yotuel belilno ustno vodo! Na voljo v lekarnah, prodajalnah Sanolabor, drugih specializiranih prodajalnah ter po povzetju. Uvoznik: Miba Vita d.o.o., Aljaževa 5, Ljubljana, tel.: 01/511 40 40 48 September 2011 Estetske luske – neboleč poseg za lep nasmeh Z napredkom v zobozdravstvu popoln nasmeh ni več privilegij slavnih in medijsko izpostavljenih ljudi. Za olepšanje različnih nepravilnosti zobovja – od nepravilne razporejenosti (asimetrije) zob, obarvanosti zob kot posledice staranja, uživanja kave, čaja, nikotina in drugih snovi pa do poškodovanih oziroma okrušenih zob ali zobnih zalivk – so v sodobnem zobozdravstvu na voljo različne metode. Ena izmed njih, ki v relativno kratkem času na obraz pričara popoln in bleščeč nasmeh, so tudi estetke luske. „Gre za nebolečo, minimalno invazivno metodo, ki praktično ne poškoduje zoba in hkrati ohranja naraven zob,“ pojasnjuje sogovornica in poudarja, da je glavna indikacija za korekcijo z luskami reševanje estetskega videza zob (oblike, barve, velikosti), saj se primeri večjih anomalij zobovja rešujejo z ortodontskimi aparati ali kirurškimi posegi. Bistvo estetske luske je, da naraven zob ostane vitalen, spremeni pa se lahko njegova oblika, barva in velikost,“ pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se luske danes izdelujejo izključno iz vrhunskih materialov, ki predstavljajo polni porcelan. Po korekciji je zob transparenten, naravno proseva in ima popolnoma naraven videz. I n ka ko p ra v za p ra v p ote ka s a m postopek? „Namestitev porcelanske luske zahteva minimalno pripravo sprednjega dela zoba (zob se obrusi v debelini kontaktne leče), pri čemer se poškoduje res minimalen del zobne sklenine. Kljub izredni tankosti luska prekrije vse Pred posegom Oglasno sporočilo nadomestne začasne prevleke. Po približno sedmih dneh se pacient ponovno oglasi v ordinaciji, kjer mu končni izdelek namestimo. Sam postopek je enostaven, praktično neboleč, sama storitev pa je za pacient prijazna,“ pravi sogovornica. V primeru bolezni zoba se luske odstrani, kar omogoča nemoteno nadaljnjo strokovno oskrbo bolezni. „Zanimanja za luske je vedno več, saj so ljudje vedno bolj osveščeni glede videza svojih zob, hkrati pa vedo, kaj lahko pričakujejo. Opažamo, da korekcija spremeni življenje praktično vsakomur, ki se za poseg odloči – z nasmehom, ki postane del vsakdana, se namreč poveča tudi samozavest,« na podlagi izkušenj zaključuje Fabjanova. Tina Fabjan, dr. dent. med. nepravilnosti. Včasih pa sklenine sploh ni treba brusiti in takrat govorimo o lumineerjih,“ razlaga Fabjanova. Pred posegom posebnih priprav oziroma zahtev ni, nadaljuje sogovornica. Najpomembneje je, da je pacient natančno seznanjen s potekom postopka in natanko ve, kaj lahko pričakuje. „Pacient nas obišče dvakrat. Med prvim obiskom nepravilen zob rahlo obrusimo (0,3–0,5 milimetrov), odvzamemo odtis za estetske luske in pacientu priskrbimo NOVO: Zobozdravstvena ordinacija. Podjetje Medical Fabjan, je odprlo novo zobno ordinacijo tudi v Ljubljani na Peričevi ulici 29, v Bežigrajskem Dvoru. Sicer pa sta ostali dve ordinaciji še na obstoječih lokacijah v Celju in Kolombanu nad Ankaranom. Več informacij lahko dobite na tel. številki 041 386 622 ali pa preko spleta www.zobozdravnik.org. Po posegu September 2011 49 Prepoznajte demenco Nekateri podatki govorijo, da je obolelih za demenco v Sloveniji trenutno čez 30.000. Prav gotovo pa bo število v nekaj letih še zraslo, saj se slovensko prebivalstvo stara. Srednji stadij, stadij razvite bolezni Bolezen je že napredovala, pojavljajo se različni bolezenski znaki. Bolezen tako prinaša v življenje obolelega in njegove družine čedaPri starosti 65 let so prizadeti 3 % ljudi, nato lje več težav, ki jim sami niso več kos. Bolnik se število bolnikov vsakih pet let podvoji in potrebuje pomoč, saj se zaradi napredovap o 8 0. l e tu im a d e m e n co d o 50 % lih sprememb ustavlja sredi opravljanja dejavnosti in ne ve, kako naprej. Za svoje stanje je prebivalcev. manj kritičen, ne zna pojasniti sprememb v okolju, vzroke išče izven sebe, v okolju, bliZgodnji stadij, blaga oblika žnje obtožuje slabih dejanj, uhaja od doma. bolezni To je obdobje, ko bolnik potrebuje predvsem To obdobje je za družinske člane najtežje. Bolspodbudo in sodelovanje, da še vedno opra- nik potrebuje veliko mero potrpljenja in umirvlja različne dejavnosti, saj tako vzdržuje svoje jeno podporo. sposobnosti. Ker pa čuti omejitve pri miselnih dejavnostih, lahko postane potrt, celo Zadnji stadij, huda oblika depresiven. Hitreje pride do izbruhov čustev, demence najpogosteje kot jeza. Pojavijo se prve motnje Bolnik je vse bolj odvisen od pomoči drugih, pri obnašaju. Zato je zelo pomembno, da so nebogljen, pogoste so še telesne težave, slabo njegovi najbližji seznanjeni z naravo bolezni. je gibljiv. V tem obdobju dementni bolnik potrebuje predvsem nego. Včasih se še odziva na nebesedno komunikacijo, največkrat pa je v povsem svojem svetu, daleč od vseh. Najpogostejše spemembe pri bolniku z demenco: •Pozabljanje •Težave pri dnevnih aktivnostih •Težave pri govoru • Težave s časovno in krajevno orientiranostjo •Težave s presojo •Težave z abstraktnim mišljenjem •Spremembe čustvenega razpoloženja in vedenja •Osebnostne spremembe •Izguba spontanosti 50 September 2011 Iz zakladnice naših babic Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović Nekoč priljubljene, danes pozabljene Nekoč so se ljudje ob zdravstvenih težavah Kapucinka pogosteje obračali v zakladnico narave, ki Kapucinko so v 17. stoletju prinesli iz Južne je ponujala številne možnosti za lajšanje Amerike v Evropo in od takrat naprej jo bolečin. Danes se zdravilne rastline počasi, gojimo predvsem kot okrasno vrtno rastlino. a vztrajno ponovno vračajo v naše domove. Ta plazeča rastlina je s svojimi barvitimi cveNekatere zdravilne rastline so zaradi vse tovi čudovit okras marsikaterega vrta tudi pogostejših raziskav glede njihovih učin- na Slovenskem. A njen adut ni samo lepota. kov že zasedle mesto, ki jim pripada, neka- Če je rastlina posajena zraven sadnega tere pa so ostale nekoliko pozabljene, v drevja, le-tega ščiti pred boleznimi in školjudskem zdravilstvu pa so še vedno dljivci. Kapucinka se med drugim lahko cenjene. V nadaljevanju bomo nekaj teh pohvali z veliko vsebnostjo žvepla, vitamirastlin predstavili, omejili pa smo se na tiste, nov (predvsem vitamina C) in antibiotičnih ki jih je mogoče najti na naših tleh. snovi. Listi, cvetovi in pripravki z eteričnim oljem delujejo protimikrobno, rastlina je tudi naravni antiseptik kože, dihal in sečil. V ljudskem zdravilstvu jo priporočajo za dvigovanje odpornosti, ob nahodu, kašlju, gripi, bronhitisu, pri vnetju ledvičnega mehurja, za glivične bolezni in okužene rane itd. V Peruju uporabljajo kapucinko za zdravljenje gnojnih ran. Kapucinko lahko uporabljamo tudi v kuhinji. Mlade liste in cvetove v manjših količinah uporabimo za solate, kot začimbo jo dodajamo juham, prikuham in omakam, lahko je tudi obloga in okras jedi, številni pa cvetne popke in nezrele plodove vlagajo kot kapre. September 2011 »Danes se zdravilne rastline počasi, a vztrajno ponovno vračajo v naše domove.« Pasijonka Videz cveta pasijonke, ki je doma na celotni ameriški celini, je evropske misijonarje spominjal na Kristusovo trpljenje na križu, od koder je rastlina tudi dobila ime. Danes poznamo že več kot 400 vrst te trajnice, do 10 metrov visoke grmičaste plezalke. Za zdravilno uporabo so primerni sveži ali posušeni listi in stebla. Uporabljamo lahko pripravljena zdravila s tekočim izvlečkom ali pa si pripravimo čaj. Za eno skodelico potrebujemo eno čajno žličko zeli, ki jo prelijemo z vrelo vodo in po 10 minutah precedimo. Pasijonka je primerna pri živčnem nemiru, motnjah spanja, razdražljivosti, napetosti, težavah v meni ipd. V ljudskem zdravilstvu je pogosta tudi zunanja uporaba, in sicer pri kožnih vnetjih, ranicah, mozoljih in tudi hemoroidih. grenčine, eterično olje, flavonoidi in urzolna kislina. V zdravilne namene uporabljamo cvetoče vejice. Ožepkov čaj uporabljamo pri boleznih dihal, predvsem pri nahodu in kašlju, pa tudi pri bronhialnem katarju in astmi. Pitje ožepkovega čaja je priporočeno pri prebavnih težavah in za izločanje vode. Ožepek naj bi odganjal tudi listne uši in številne vrtne škodljivce, njegovo eterično olje pa s pridom uporabljajo tudi v industriji parfumov. To dišavnico, posušeno ali svežo, lahko izkoristimo tudi v kuhinji, in sicer v manjših količinah za začinjanje mesa, zlasti divjačine in rib; dobro se poda tudi k sveži solati, juham, enolončnicam itd. Navadna marjetica Malo je znano, da je marjetica, ki ji z ljudskim imenom rečejo tudi gospodična, zelo uporabna rastlina. Vsebuje saponine, čreslovine, Netresk Netresk raste v skalnih razpokah v Julijskih smolo, eterično olje, beljakovine, veliko vitaAlpah, pogosteje pa ga gojimo v cvetličnih mina C itd. Nabiramo cvetne koške in liste. lončkih po domovih. Nekoč so navadni Čaj iz posušenih cvetnih koškov in listov čisti netresk namerno zasajali na slamnate strehe, kri, spodbuja delovanja jeter in žolča, korisaj so verjeli, da ta rastlina varuje hišo pred sten je pri vnetjih želodčne in črevesne slustrelami. Od tod torej tudi ime. Rastlina je bila znice, pri slabokrvnosti itd. Sveže liste in sok zelo cenjena že v antiki in kasneje v srednjem uporabljamo zunanje za blaženje bolečine veku, nato pa je potonila v pozabo. Z moderno in pospešitev celjenja pri poškodbah in gnojhomeopatijo, ki se je zavzela za netresk, je ta nih ranah. Sveže liste in cvetove lahko uporastlina ponovno postala bolj znana. Za zdra- rabimo za pripravo solat, juh in prikuh, cvevljenje uporabljamo liste, večinoma sveže, ki tne popke pa lahko vlagamo kot kapre. so na voljo skoraj vse leto. Listi vsebujejo čreslovine, sluzi in flavonoide. Na rane in kožne Navadni vrednik razjede, ki se slabo celijo, lažje opekline in na Navadni vrednik ali tudi roža svetega Urha mesta pikov žuželk položimo sveže liste netre- oz. svete Urše vsebuje veliko čreslovin in eteska, ki smo jim odstranili povrhnjico. Iz svežih ričnega olja. Vrednikov čaj v ljudskem zdralistov lahko tudi iztisnemo sok ter nakapamo vilstvu cenijo pri želodčnih težavah ter pri na sterilno gazo ter položimo na rane. Pri vsem motnjah prebavnih organov, jeter in vranice, je velik poudarek na čistoči. V ljudskem zdra- pa tudi pri kašlju in pljučnih boleznih. Zunavilstvu sveže iztisnjeni sok netreska upora- nje rastlino uporabljamo kot močen prevretek, ki ga v obliki obkladkov polagamo na bljajo tudi pri bolečinah v ušesih. poškodbe, rane, zmečkanine in hemoroide. Vrbovec Obstaja več vrst vrbovca, vendar niso vse zdravilne. Med zdravilnimi sta najbolj znana drobnocvetni in ozkolistni vrbovec. Vse zdravilne vrbovce prepoznamo po majhnih cvetovih v rdečkasti, bledo rožnati ali skoraj beli barvi. Vrbovec vsebuje flavonoide, čreslovine, pektine in druge sestavine oz. učinkovine. V ljudskem zdravilstvu priporočajo čaj iz te rastline za zdravljenje povečane prostate in kot blag diuretik pri težavah z mehurjem. Navadni ožepek Ožepek je po videzu nekoliko podoben sivki in je med drugim odlična paša za čebele. Med njegove glavne sestavine sodijo čreslovine, Beli lokvanj Dom te lepe samorodne rastline so stoječe in počasi tekoče vode, vendar v Sloveniji velja za ranljivo vrsto, saj njeno pojavljanje počasi upada. Rastlino je mogoče tudi gojiti. V ljudski medicini velja za naravni sedativ, torej naj bi pomirjal in sproščal, pomagal pa naj bi tudi pri nespečnosti. Zunanje ga uporabljamo tudi kot antiseptik pri različnih vnetjih, predvsem pri vnetju grla. Ptičja dresen Ta rastlina je v bistvu plevel, vendar je v ljudski medicini cenjena kot zdravilna rastlina. Vsebuje kremenčkovo kislino, čreslovine, fla- 51 52 »Plešec s svojimi prepoznavnimi srčastimi listki spada med plevel, ki je v Sloveniji zelo razširjen, vendar ima številne pozitivne učinke na zdravje.« September 2011 vonole, saponine itd. Rastlino uporabljamo v obliki čaja. 2–3 žličke prelijemo z mrzlo vodo in segrejemo do vretja. Čaj izboljša sestavo krvi, spodbuja presnovo in deluje diuretično. Rastlina naj bi se dobro obnesla pri najrazličnejših krvavitvah, npr. krvavitvah iz maternice, želodca, hemoroidov in pljuč. Čaj pripomore tudi k izboljšanju splošne odpornosti, še posebno proti nahodu in gripi. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz ptičje dresni pri menstrualnih težavah, sveže ostrgano, zmečkano in na rane položeno rastlino pa za zaustavitev krvavitev. šimo in uporabimo v obliki čaja za umivanje kožnih obolenj, ki jih povzročajo glivice. Ovseno slamo, ki ostane po mlatvi, uporabljamo zunanje za kopeli, in sicer pri boleznih ledvic in mehurja, revmatizmu, ozeblinah, pri ženskih trebušnih težavah, pri črevesnih kolikah, kroničnih ekcemih itd. Milnica Prijetno dišečo milnico nabiramo celo ob času cvetenja, jeseni in spomladi pa samo korenine. Milnico uživamo v obliki čaja, zunanje pa jo uporabimo ob glivičnih obolenjih, ko čaj nekoliko razredčimo z vodo ali pa s kamiPlešec ličnim čajem. Zunanje se uporablja tudi pri Tudi plešec s svojimi prepoznavnimi srčastimi drugih kožnih obolenjih, kot so akne, ekcemi, listki spada med plevel, ki je v Sloveniji zelo luskavica itd. V ljudskem zdravilstvu se milrazširjen, vendar ima omenjena rastlina šte- nico uporablja tudi kot sredstvo proti kašlju. vilne pozitivne učinke na zdravje. Pri tem velja Sicer pa saponini v tej rastlini povečujejo izloopozoriti, da rastlina s sušenjem izgubi del čanje vseh žlez prebavnega trakta in bronhisvoje zdravilne moči, zato jo pogosteje upo- alnih žlez, zaradi česar pride do lažjega izkarabljajmo kar svežo, saj jo lahko nabiramo od šljevanja. Milnica deluje tudi rahlo diuretično aprila do novembra. Za skodelico čaja potre- in odvajalno. bujemo 4 žličke posušenega zelišča ali 2 žlički svežega plešca, lahko pa čaj pripravimo tudi Dišeča in divja vijolica iz žličke svežega in žličke suhega zelišča. Čaj Tako dišečo kot divjo vijolico uporabljamo iz plešca naj bi zaustavljal različne krvavitve, v obliki čaja. Dišeča vijolica se dobro obnese in sicer iz želodca, črevesja, maternice, nosu, predvsem pri suhih vrstah kašlja, saj draži ran, ledvic itd. Čaj izboljša prebavo, prav tako sluznice, da proizvajajo več izločka, ki ga pa uravnava tako visok kot tudi nizek krvni posledično lažje izkašljamo. Čaj naj bi pomatlak. gal tudi pri razdraženosti in nespečnosti, deluje pa tudi kot blag diuretik. Tudi divja Navadni oves vijolica deluje diuretično in pospešuje znoOves, ta vsestranska rastlina, lahko zdravju jenje ter pomaga pri boljši sestavi krvi. Za koristi na različne načine, učinek pa je odvisen grgranje ga lahko uporabimo pri vnetjih od priprave. Zrele plodove uporabljamo za ustne votline in žrela. Zunanje pa se je divja mletje moke in izdelavo ovsenih kosmičev, ki vijolica izkazala za učinkovito pri različnih zaradi velike količine esencialnih aminokislin kožnih obolenjih, kot so luskavica, kožni in mineralnih snovi veljajo za enega boljših ekcemi, mozoljavost itd. dietetičnih prehrambenih izdelkov, vplivajo Letna naročnina na revijo pri želodčnih in črevesnih obolenjih, čistijo krvi, samo 19,60 EUR. pomagajo pri izčrpanosti, … Oves s koreniPokličite! 080 12 80 nami vred nabiramo ob času cvetenja, posu- September 2011 53 Je kaj novega na področju fitnesa? Avtor: Saša V. Je – boot camp je tukaj, privoščite si ga! Krajši jesenski dnevi, oblaki, dež, vse to je Kaj je trenutno najbolj moderno v dovolj, da se zadovoljno zleknemo na kavč, svetu in pri nas na področju pred televizijo in se tolažimo z razmišlja- fitnesa oziroma vadbe v zaprtih njem o neprimernih pogojih za gibanje na prostorih? prostem. Kaj pa, če bi si omislili kaj živah- Tako v svetu kot pri nas ima vse večjo veljavo nega, novega? V fitnesu? Za vse, ki niste lju- funkcionalna vadba (npr. boot camp). To bitelji enolične vadbe ali trenažerjev v zapr- pomeni, da pri vadbi ne uporabljamo naprav, tem prostoru, smo poiskali najbolj vroče ki narekujejo in omejujejo naše gibanje, pač novosti letošnjega leta. To sta zumba in pa delamo s telesom in prostimi utežmi, ki boot camp. O dveh letošnjih svetovnih hitih omogočajo pristnejše in svobodnejše gibasmo govorili s Sanjo Pahernik, izkušeno nje. Na tak način pridobimo funkcionalno fitnes trenerko, ki ima znanja z različnih moč, ki je dejansko uporabna v vsakdanjem področij. Morda je to za vas, poskusite! življenju in pri čisto vsakdanjih opravilih (vsta- janje, pobiranje/nošenje težkih bremen, ravnotežje). Na področju osebnega trenerstva se trend nagiba k polosebnem trenerstvu, kjer pod budnim očesom osebnega trenerja vadijo 3–4 posamezniki. Tovrstni dogovor še vedno omogoča dovolj oseben pristop in kakovost ter nadzor, istočasno pa to storitev cenovno približa širši množici ljudi. Med skupinskimi vadbami je seveda treba omeniti tudi zumbo. 54 September 2011 Vpliv vadbe moči na telo »Uživajte v vadbi.« Načelo vadbe za moč oz. vadbe z obremenitvijo temelji na dejstvu, da se naše telo prilagaja zahtevam, katerim ga izpostavljamo. Če od telesa torej zahtevamo, da dviguje ali premaguje težka bremena, bo telo razvilo zadostno mišično maso. Večja mišična masa posledično pomeni večjo kalorično porabo; mišica je namreč aktivna in največji porabnik energije, medtem ko je maščoba neaktivno tkivo. Večja kalorična poraba (ob enakem kaloričnem vnosu s hrano) privede do izgube telesne teže. Poleg tega večja mišična masa naredi telo bolj čvrsto ter izboljšuje telesno držo, zaradi česar nemudoma izgledamo postavnejši. Zabavna zumba navdušuje predvsem ženske Zumba je zabavna plesna vadba ob ritmih pretežno latinoglasbe. Mešanica hitrih in počasnih ritmov poskrbi za odličen trening, ob katerem hkrati porabljate odvečno maščobo, krepite svoje srce in pljuča, prido- bivate kondicijo, ... Hkrati pa se sploh ne zavedate, da vadite, saj 60 minut te zdrave zabave mine, kot bi mignil. V kombinaciji z anaerobnim treningom je zumba idealna za izgubo odvečnih kilogramov. Boot camp – raznoliko, zabavno, energijsko potratno Boot camp je krožna vadba, ki temelji na funkcionalnih vajah z lastno težo (bodyweight exercises) ter raznimi pripomočki (TRX, kettlebells, medicinke, elastike itd.). Tovrstna vadba je izredno učinkovita pri oblikovanju postave. Med vadbo posameznik porabi ogromno kalorij, mišice pa s pravo izbiro vaj pridobijo lep tonus. Boot camp vadba pospešuje metabolizem, kar zagotavlja večjo porabo kalorij tudi več ur po sami vadbi. Vaje se izvajajo ena za drugo z minimalnim vmesnim počitkom, saj je cilj vadbe poleg moči razvijati tudi vzdržljivost. Zgoraj opisane vaje sicer predstavljajo jedro treninga oz. vadbene enote, a ta poleg tega združuje tudi druge koristne elemente, kot so SMFR – masaža mišične ovojnice na foam rollerjih, vaje za mobilnost in aktivacijo, September 2011 vaje za preprečevanje poškodb in korektivne vaje, vaje za moč in vzdržljivost, vaje za močno jedro, vaje za hitrejši metabolizem in pospešeno porabo maščobe, vaje za boljšo regeneracijo, vaje za koordinacijo, ... Boot camp program je zasnovan tako, da je vadba prilagodljiva, torej ne zahteva nobenega predznanja ali določene stopnje telesne pripravljenosti, uspeh pa je zagotovljen. Ravno v tem je tudi čar te vadbe. Napredek doseže vsak, ne glede na začetno stopnjo telesne pripravljenosti. Treningi so izredno raznoliki in zabavni, tako da ne bodo razočarali niti tistih, ki v vadbenem programu potrebujejo veliko pestrosti. Prehrana kot podpora oblikovanju telesa Sanja je strokovnjakinja tudi za prehrano, ki jo terja vadba oblikovanja telesa. Pravi takole: »Če je cilj vadbe oblikovanje telesa, je prehrana ključnega pomena. Dnevni vnos mora biti prilagojen posameznikovim potrebam. Če posameznik želi izgubiti telesno maščobo, mora biti dnevni kalorični vnos manjši od porabe, če pa želi pridobiti na telesni teži (predvsem mišični masi), mora vnos presegati potrebo. Poleg skupnega kaloričnega vnosa je seveda pomembno tudi, od kod te kalorije izhajajo (zdravi viri) ter razmerje posameznih hranil glede na dnevne potrebe. Najpomembnejše je, da na zdrav način prehranjevanja ne gledamo le kot na nekajtedensko dieto, polno odrekanja in stradanja, temveč da ga vzamemo kot življenjski slog, ki se ga dolgoročno držimo. Priporočam 4–5 zmernih obrokov dnevno z zadostnim vnosom beljakovin, zmernim vnosom ogljikovih hidratov (kompleksni viri predvsem v dopoldanskem času in čim več zelenjave) ter nekaj zdravih maščob.« 55 »Boot camp program je zasnovan tako, da je vadba prilagodljiva, torej ne zahteva nobenega predznanja ali določene stopnje telesne pripravljenosti.« Naravna lepota telesa tudi jeseni Hujšanja se lahko danes lotite na številne načine. Pri tem upoštevajte dve glavni vodili, in sicer zdrava izguba kilogramov naj poteka postopoma ter v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo. Naravna mineralna voda Donat Mg vam pri hujšanju učinkovito pomaga, saj sodeluje pri presnovi maščob in nadomešča izgubljene minerale, še posebej magnezij. Donat Mg je edinstvena naravna mineralna voda na svetu, saj vsebuje več kot 1.000 mg magnezija v enem litru. Magnezij krepi našo telesno odpornost in povečuje zaloge energije, ki jo ob zdravem hujšanju s športno aktivnostjo vsekakor potrebujemo. Donat Mg vsebuje tudi okoli 7.700 mg/L hidrogenkarbonatnega iona, ki nase veže velike količine odpadnih kislin in tako po telesni vadbi pomaga pri ponovnem vzpostavljanju bazno-kislega ravnotežja v telesu in preprečuje neprijetne mišične krče. Kolesarjenje, aerobika, tek ali športna vadba po vaši izbiri vam skupaj s pitjem naravne mineralne vode Donat Mg pomaga pri vzdrževanju zdravega in lepega telesa tudi v hladnejših dneh, ki prihajajo. Donat Mg. ZA ZDRAVJE! Wellness Orhidelia Razvajanje v mističnem svetu termalnih užitkov. m Pridruži se nau! na Facebook Wellness Orhidelia je nov svet termalnih užitkov, kjer se boste lahko v bazenih potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic, v savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce. NOČNO KOPANJE IN NOČNA SAVNA – vsak petek in soboto, od 20.00 do 24.00 ter FKK NOČNO KOPANJE vsak petek od 22.00 do 24.00 ure. Ob večdnevnem razvajanju lahko prenočite v Wellness Hotelu Sotelia****s, kjer PODARIMO 50% POPUST drugi osebi ob rezervaciji 3-dnevnega paketa/2x polpenzion v obdobju 4.9 – 16.9.2011. Cena: 189,00 € za prvo osebo ter samo 94,50 € za drugo osebo. (velja za bivanje med tednom)! Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek T 03 829 70 00 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.terme-olimia.com Oglasno sporočilo Lahkotna oblačila bomo počasi pospravili v omaro, kar pa ne pomeni, da lahko zanemarimo svoje telo, za katerega poleti zagotovo bolje skrbimo. Zdravo telo je namreč naš glavni adut za dobro in kakovostno življenje, zato ga moramo redno vzdrževati s pravilnim prehranjevanjem in redno telesno aktivnostjo. Če želite ob tem na zdrav način izgubiti še kakšen odvečen kilogram, pijte naravno mineralno vodo Donat Mg. 56 September 2011 ZELENE STRANI ABC zdravja • Specialisti • OLIVIER’S, d. o. o., MEDICO DR. KOLTAJ, KIRURŠKI CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE, SPLOŠNA, ESTETSKA IN LASERSKA KIRURGIJA, koncesija. Levstikova 17, 9226 Moravske Toplice (center), GSM 041 716 596, www.oliviers-slo.com, suzana.koltaj@gmail.com HemoDial, zdravstvene storitve, d.o.o., center za nefrologijo in dializo. Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik, tel.: 03/780 42 90, 03/780 42 75 FITEX, d.o.o. CENTER ZDRAVJA Zdravljenje bolezni hrbtenice, sklepov in notranjih organov. Dr. A. Vershinin, revm., ortoped tel.: 01/56 84 091 INTERNISTIČNA pulmološko-alergološka AMBULANTA, prim. asist. mag. N. Šegota, dr. med. Diagnostika alergij, respiratorni in hematološki laboratorij, digitalni rentgen, endoskopija dihal. Opekarniška 15b, Celje, tel.: 03/49 23 730, 041 883 250 www.pulmolog-segota.si POPDENT ZOBNA ORDINACIJA, D. O. O., Žolgarjeva ulica 7, 2000 Maribor, tel.: 02/300 04 70, faks: 02/300 04 72, GSM: 041 321 853, info@popdent.com, www.popdent.com DERMATOLOŠKO MEDICINSKI IN LASERSKI CENTER DIMNIK+ŽGAVEC Diagnosticiranje in zdravljenje kožnih bolezni, zgodnje odkrivanje kožnega raka, alergološka kožna testiranja, lasersko odstranjevanje dlak ter najsodobnejše metode estetske medicine. Tel.: 01/52 02 118, 031/574 912, www.proderma.si Gastromedica d.o.o., Inštitut za bolezni prebavil z endoskopijo prebavil, ultrazvok, pH-metrijo in impedanco, testi za alergijo hrane iz kapilarne krvi, baloni za hujšanje Kocljeva 10, 9000 Murska Sobota tel.: 02/5211 370, gastromedica.doo@siol.net OPTIKA PLANINŠEK LAH, Tržaška c. 17, Logatec Ob najvišjem strokovnem znanju mojstra očesne optike vam nudimo svetovanje, preglede za očala in kontaktne leče. Smo pogodbeni dobavitelj ZZZS očal in kontaktnih leč na recept. Tel.: 01/754 33 88 ZOBNA ORDINACIJA STJEPAN Fuis, dr. dent. med. Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236 21 02 B DENT, d. o. o., Krašnja 57a, 1225 Lukovica Zobozdravstvo in zobna protetika z uporabo sodobnih materialov, specializirani za brezkovinsko keramiko. tel.: 01/723 45 22, www.b-dent.com DIAVITA, ord. za bolezni dojk in ginekologijo Celostna obravnava na enem obisku, mamografija, ultrazvok. ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka tel.: 04/515 40 68, www.diavita.si Kirurški center Toš, Osojnikova c. 9, 2250 Ptuj, tel.: 02/78 76 450, www.kc-tos.si, info@kc-tos.si RAN zobozdravstvena dejavnost, d. o. o. Nudimo celostno oskrbo – za lepoto in zdravje vaših zob, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/511 17 27, 040 557 257, info@ran.si, www.ran.si Psihoterapevtsko svetovanje. Pomoč posameznikom in parom v situacijah, ki motijo vaš mir in jim sami niste kos. Kontakt: 041/399 840, Matjaž Košir. PSIHOTERAPEVTSKA POMOČ – Jana Potočnik Strokovno, zaupno in celovito reševanje psihičnih stisk. 040 350 936, psihoterapija@janapotocnik.si www.janapotocnik.si PEDIATRIČNA ALERGOLOŠKA IN PULMOLOŠKA AMB. LJUBICA DEISINGER dr. med.,spec. pediater V naši amb. izvajamo kožne vbodne teste, spirometrijo, meritev e-No, metaholinski test. Jadranska cesta 73, 6280 Ankaran, tel.: 05/669 22 19, alergoloska.ambulanta@gmail.com Medicinsko termalni center Fontana, Koroška c. 172, 2000 Maribor Managerski pregledi, kardiologija, ginekologija, osteoporoza, Mamografija, urologija, ortopedija, EMG, ORL, RTG, CT, MR, laboratorij, akupunktura. Tel.: 02/23 44 102, 02/23 44 130, www.termemb.si, zdravstvo@termemb.si PULPA d. o. o., ZASEBNA SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA AMBULANTA Brez bolečinsko vrtanje zob in zdravljenje koreninskih kanalov z laserjem. Sokolska ulica 44, 2000 MARIBOR, tel.: 02/42 97 010 MAKSIMED d.o.o., Portorož, CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH IN LIMFNIH BOLEZNI (Operacije, oskrba, medicinske nogavice). Tel.: 05/640 02 31, www.maksimed.si PROVENS, VENSKI MEDICINSKI CENTER Specialistični ultrazvočni pregledi ven na nogah in vratnih arterij, radiofrekvenčna zapora ven (VNUS), sklerozacija, flebektomija, Leskoškova 9d, 1000 Ljubljana, 040 232 424 PSIHIATRIČNA AMBULANTA, Podkrajšek d.o.o. Peričeva 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01/43 63 108 ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA – ISTVAN HAGYMAS dr. med. spec. psihiater Rakičan ,Ulica dr. Vrbnjaka 1, 9000 Murska Sobota Tel.: 02/530 42 56, psih.amb.istvan.h@siol.net Kabinet za ustno higieno – Koper Odstranjevanje zobnega kamna, profesionalno beljenje zob, učna delavnica. Tel.: 05/662 50 30, www.beljenjezob.si AKD D.O.O. Jurčkova cesta 231, 1000 Ljubljana tel: 01 281 11 29, fax: 01 281 11 30, email: boris.kralj@akd.si, www.akd.ordinacija.net Medical Fabjan d.o.o., estetsko zobozdravstvo Implantologija, estetske luske, beljenje zob, lasersko zdravljenje zob, nevidni zobni aparat. Celje, Ankaran tel.: 041 386 622, www.zobozdravnik.org Priloga Septem Na Zdši rav otr o oci polet – zd je ravi in uspešn i Leto 6 Številka 8 Brezplač ni Iz vseb ine: So dobn 77.00 moška samozave o zdravljenje izvodov0 srč st Kako način do lepeg no-žilnih bolez ni Spoln a nasm eha? Se a moč in vanje – na enost aven Letna naročnina na revijo samo 19,60 EUR. Pokličite 080 12 80 ber 201 1 izvod September 2011 Medicinski • pripomočki • Sanolabor, specializirane prodajalne z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Upokojencem nudimo vsak mesec 5 % gotovinski popust od 1. do 5. Prodajalne: Ljubljana Koseze, Ulica bratov Učakar 54, 01/5108448, Ljubljana Cigaletova, Cigaletova 9, 01/43979 80, Ljubljana Dravlje, Celovška 280, 01/5108519, Ljubljana Citypark, Šmartinska 152, 01/5211288, Ljubljana Interspar Vič, Jamova 105, 01/4237300, Domžale, Slamnikarska 1, 01/7244423, Ribnica, Majnikova 1, 01/8369756, Maribor TC City, Vita Kraigerja 5, 02/2310276, Slovenj Gradec, Ronkova 4a, 02/883 86 06, Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, 02/5361030, Celje, Opekarniška 9, 03/4911701, Celje – Prosana, Kocbekova ul. 4, 03/544 3395, Trbovlje, Trg revolucije 26, 03/5630296, Velenje, Tomšičeva 13-15, 03/8977320, Jesenice, Spodnji plavž 5, 04/5836460, Nova Gorica, Industrijska cesta 6, 05/3334496, Koper, Pristaniška 8, 05/6262670, Postojna, Prečna 2, 05/7203610, Novo mesto, Podbevškova 4, 07/3930260, Brežice, Černelčeva 8, 07/4993200, Sevnica, Trg svobode 14, 07/8162840, Ptuj, Potrčeva 23-25, 02/7711562, Škofja Loka, Stara cesta 17, 04/5138383, Kočevje, Livod 27a, 01/8954534, Kranj, Bleiweisowa 30, 04/2521134. Izposoja in prodaja zdravstvenih pripomočkov za nego na domu, Leskovškova 4, Ljubljana, tel.: 01/5854340. • Storitve • Specializirana trgovina z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki Proloco Medico, d. o. o., Hrvatski trg 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01/43 98 300, www.proloco-medico.si VIKTORIA - specializirana trgovina z lasuljami www.viktoria.si Pooblaščeni dobavitelj ZZZS za izdajo lasulj (ženskih, moških, otroških), prsnih protez in nedrčkov na naročilnico. TRGOVINA: Trubarjeva 76, Ljubljana, tel.: 01/43 43 750, 041 580 812 KSFH HAIR ATELJE kot pogodbeni dobavitelj MTP ZZS nudimo veliko izbiro LASULJ na naročilnico brez doplačila, lasne vstavke, pokrivala, dodatke. Lilekova 3, Celje, tel.: 03/490 01 02, www.lasulje.net Psihoterapevtska pomoč posameznikom, zakoncem in družinam v stiski (konflikti, nezvestoba, nizka samopodoba, odtujenost idr.). Tel.: 01/430 46 14, 031 702 938, www.stik.si Nutriticon - DIETNO SVETOVANJE Prehransko svetovanje Andreja Širca Čampa s.p., Poslovna cona A18, ŠENČUR, tel.: 04/27 919 70, info@prehranskosvetovanje.si, www.prehranskosvetovanje.si • • Lepota in zdravje • AVE – LEPOTNO ZDRAVSTVENI SALON Strokovno vodeni prog. hujšanja in oblikovanja telesa, kozmetični programi, kolonohidroterapija, ročna limfna drenaža, zdr. masaže, pedikura. Odlikuje nas tradicija, natančnost in izkušnje. 57 Zeliščne in specializirane prodajalne • KALČEK Naravno z okusom – ekološke samopostrežne trgovine z največjo in najboljšo izbiro ekoloških izdelkov v Sloveniji. Ljubljana, BTC-Hala 9, Celovška 268, Trubarjeva 28, tel.: 01/52 33 562. Več na www.kalcek.si; info@kalcek.si Medical center, d.o.o., Kozakova ulica 20, Lj. Podutik, Tel.: 01/519 01 25, 041/401 600, www.salonave.si KORISTNI NASLOVI • Optiki • Pušnik-Novljan – Okulistika, optika, zobozdravstvo Turkova ulica 8, 8000 Novo mesto Tel.: 07/39 35 555 Očesna optika Rimc Terezija s. p. Cesta prvih borcev 32, 8250 Brežice Tel.: 07/49 90 780 Optika Šergo Adrijan s. p., Trg Etbina Kristana 3, 6310 Izola Tel.: 05/64 18 111 Optika Vervega Nevenka s. p., Tavčarjeva 1, 4000 Kranj Optika Golavšek Vida s.p., Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš Tel.: 01/72 37 968 ARGUS ZDRAVJE D.O.O. Rozmanova 15, 8000 Novo mesto Fotooptika RIO, Barbara Lušič - Knes s.p., Ljubljanska 24, 6310 Izola Tel.: 05/64 00 500 • Specializirane prodajalne • Zakladi narave – spec. trgovini z zdravo prehrano, naravno kozmetiko, Tržnica Koseze Tel.: 01/51 99 433 Tel.: 04/23 66 550 Tel.: 07/33 75 240 • Lekarne • Lekarna Dren, Nežka Petek, mag. farm., spec., Gačnikova pot 3, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02/82 21 191 Lekarna Pesnica, Pesnica pri Mariboru 42c, 2211 Pesnica pri Mariboru Tel.: 02/65 36 261 Lekarna Pušnik, Henrik Pušnik, mag. farm., Obrtniška 29, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 28 173 Zeliščna drogerija Pur Žalec, Mestni trg 4, 3310 Žalec Optika Jureš d. o. o., Slovenska 47, 9000 Murska Sobota Tel.: 02/53 81 044 Optika Jureš d.o.o., Ormoška 3, 9240 Ljutomer Tel.: 02/58 21 445 Tel.: 03/57 15 691 Libo d.o.o. – specializirana prodajalna Oxivit, Ziherlova ul. 8, 1000 Ljubljana Tel.: 01/28 35 800 Optika Manja, Valvasorjev trg 9a, 1270 Litija Tel.: 01/89 85 156 Hiša narave, specializirana prodajalna, Cesta 4. julija 41, 8270 Krško Tel.: 07/49 20 694 Optika Center, Marinka Trope s. p., Kidričeva ulica 2 PE TZO Nama Center, 1330 Kočevje Tel.: 01/89 31 486 Apoteka Natura »moja eko trgovina« Adamičeva 8, 1290 Grosuplje Tel.: 01/78 62 570 • Bio trgovina Bio Si trgovina Savinova 2, 3000 Celje • Tel.: 03/62 02 204 Letna naročnina na revijo samo 19,60 EUR. Pokličite! 080 12 80 58 September 2011 Zanimivosti 7. dan slovenskih lekarn – Zdravila in samozdravljenje Tudi letos bodo lekarne 26. september, ko godujeta zavetnika lekarništva, brata Kozma in Damijan, obeležile z aktivnostmi, posvečenimi ozaveščanju o pravilni in varni uporabi zdravil. Aktivnosti bodo potekale v okviru Dneva slovenskih lekarn, ki ga Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in Lekarniška zbornica Slovenije letos organizirata že sedmo leto zapored. Osrednja pozornost je letos namenjena odgovornemu samozdravljenju in zdravilom. Projekt Dan slovenskih lekarn je namenjen ozaveščanju bolnikov o pravilni in varni uporabi zdravil, saj je zagotavljanje odgovornega zdravljenja z zdravili eno od temeljnih poslanstev opravljanja farmacevtskega poklica. Pri tem ne gre le za zdravila na recept, ampak tudi zdravila brez recepta oziroma galenske izdelke ter zdravila naravnega izvora, po katerih bolniki posegajo pri samozdravljenju. Letošnja tema dneva slovenskih lekarn sledi potrebam bolnikov po kakovostnih zdravstvenih informacijah, ki jim bodo v pomoč pri sprejemanju odgovornih odločitev o njihovem zdravju. To je pri samozdravljenju še posebej pomembno, saj odgovornosti za zdravljenje ne nosita več zdravnik in lekarniški farmacevt, ampak bolnik. Pri samozdravljenju je bolnik odgovoren za pravo oceno resnosti zdravstvene težave, odločitev za izbiro zdravila, uporabo zdravila v skladu z navodili in spremljanje poteka zdravljenja. Posvet z lekarniškim farmacevtom pri odločanju o samozdravljenju pa je še posebej pomemben v tistih primerih, ko se bolnik zaradi morebitnih drugih bolezni oziroma bolezenskih stanj zdravi tudi z zdravili na recept. Septembra bodo ob Dnevu slovenskih lekarn v lekarnah na voljo brezplačne informativne knjižice o pravilni in varni uporabi zdravil »Zdravila in samozdravljenje«, lekarne pa bodo opremljene tudi s plakati. Glavne aktivnosti bodo v lekarnah potekale 26. septembra, več informacij pa bomo za medije pripravili v tednu pred tem. Tudi letos je dala Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu pobudo za izvedbo raziskave o uporabi zdravil. Namen letošnje Tek za upanje, hoja z namenom Jesenski sobotni sprehod ali morebitni tekaški trening lahko naredite malce drugačen – v družbi z bogatim programom in s ščepcem dobrodelnosti. Z nekaj dobre volje, s kančkom solidarnosti in z nekaj evri v žepu se lahko pridružite več kot tisoč tekačem in pohodnikom v Ljubljani ali Mariboru. Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna tudi letos organizira Tek in hojo za upanje 2011 pod sloganom »Zaveži za življenje«. Tradicionalno športno druženje ljudi dobre volje že osmo leto zapored predstavlja uvodni dogodek v rožnati oktober, svetovni mesec boja proti raku dojk, ki ga bodo tudi v Sloveniji zaznamovale številne aktivnosti. V Ljubljani se v soboto, 24. 9. 2011, ob 9. uri začnemo zbirati pred Halo Tivoli, tek in hoja pa se pričneta ob 11. uri. V Mariboru bo naše druženje le soboto kasneje, 1. 10. 2011. Tudi na Štajerskem se zberemo ob 9. uri, s tekom in hojo pa pričnemo ob 11. uri. Oba športnodobrodelna dogodka se bosta zaključila z zabavnim programom in znanimi izvajalci. Kakor tudi bolezen ne vpraša za vreme, se tudi mi ne bomo ozirali nanj. Dogodka bosta v vsakem vremenu, saj bomo v primeru dežja za vas poskrbeli s pelerino. Z udeležbo na teku ali hoji in s plačilom štartnine, ki znaša 10 evrov v Ljubljani in 5 evrov v Mariboru, boste podprli prizadevanja Europe Donne in letos prispevali v sklad, s katerim želimo pomagati bolnicam z rakom dojk, ki so se znašle v težki finančni situaciji, ki nujno potrebujejo zdravstveno pomoč, ki je ZZZS ne krije (zdravljenje limfedema, psihična podpora itd.). Prav tako bomo pomagali bolnicam, ki so ostale brez dela in jih je hkrati prizadela še bolezen. Poskrbite za svoje zdravje, ob tem pa pomislite tudi na tiste, ki so mogoče prav v tem trenutku zaradi različnih razlogov v veliki stiski in jim jo bo vaša pomoč olajšala. Predvsem pa bodo začutili, da v težavah niso sami. Srčno vabljeni! Več o teku in združenju na www.europadonna-zdruzenje.si. raziskave je pridobiti več informacij o uporabi izdelkov za samozdravljenje ter načinu informiranja bolnikov glede njihove uporabe. Rezultati raziskave bodo na voljo predvidoma septembra, ko bodo potekale aktivnosti v okviru projekta Dan slovenskih lekarn. Oglasno sporočilo Kretska dieta je mediteranski način prehranjevanja v svoji najboljši izdaji. Raziskava sedmih dežel (A. Keys, 1980) je pokazala, da imajo prebivalci Krete nenavadno nizko smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja. Medicina že dolgo ve, da so Krečani zelo zdravi in da živijo zelo dolgo. V čem je skrivnost ? Ekstra deviško olivno olje skoraj pri vsakem obroku ! (poraba na prebivalca Krete znaša 31 l. letno, kar je največ na svetu). Celo svinjino pripravljajo z olivnim oljem ! Spletna trgovina www.mediterra.si vam predstavlja 10 zakonitosti kretske diete. Olivno olje Lyrakis Classic 750 ml lahko kupite v vseh megamarketih INTERSPAR, BIO Cretan Village pa v eko supermarketih KALČEK. September 2011 59 Mladi in mladi po srcu s Simbioz@ končno v stiku »Starejši so bili v času rasti računalništva le pasivno udeleženi v eni izmed najpomembnejših pravljic preteklega tisočletja in je zato toliko bolj potrebno, da se vanjo vključijo aktivno. Ampak ne samo kot uporabniki, temveč tudi kot tisti, ki bodo krojili razvoj dela tega področja v skladu s svojimi potrebami, ne potrebami bistveno mlajših.« (prof. dr. Borut Geršak, predstojnik Kliničnega centra za kirurgijo srca in ožilja UKCL) Število starejših je iz dneva v dan večje, vendar kljub temu še vedno ostajajo v ozadju, saj se v današnjem času zelo na hitro zgodi preveč sprememb, ki jim je težko slediti. Še težje je za starejšo generacijo, ki zaradi svoje starosti izgublja zaupanje vase in svoje sposobnosti in raje ostaja v preteklosti, kot da bi se naučila soočati s sedanjostjo. Velikokrat jim mlajši pri tem nismo v pomoč. Sodobni način življenja ima dve glavni lastnosti, ki sta individualnost in izjemna hitrost. Ob vsem tem hitenju in skrbi zase pozabljamo na pristne medčloveške odnose in sodelovanje. Z namenom, da bi okrepili povezanost med ljudmi in spodbudili medgeneracijsko sodelovanje, se bo od 17. do 21. oktobra odvijal projekt Simbioz@, ki predstavlja največji prostovoljni projekt letošnje jeseni. Življenja brez digitalne oziroma računalniške tehnologije si dandanes skorajda ne znamo več predstavljati. Kljub temu dejstvu pa se večina starejših od 65 let z računalnikom še nikoli ni rokovala. Da bi tudi starejšo generacijo navdušili nad računalniškim svetom, bodo v občinah po vsej Sloveniji organizirane brezplačne delavnice, kjer bodo mladi prostovoljci starejše navduševali in jih navdihovali k osvojitvi osnovnih računalniških veščin, s katerimi si bodo olajšali in popestrili vsakdanje življenje. Veliko vlogo v akciji igrajo mladi, ki se bodo preobrazili v učitelje in bodo tokrat oni delili svoje znanje z dedki in babicami. »Mladi imajo različne talente, vsem pa je skupen talent za uporabo računalnika in interneta. Tega talenta pa žal nimajo naše babice in dedki – oktobra jim bomo v okviru vseslovenske prostovoljske akcije Simbioz@ skupaj pokazali, da je učenje računalniških veščin zabavno,« pravi Vid Valič, stand up komik in podpornik projekta. Projekt Simbioz@ bo z nekaj kliki povezal mlade, ki so z računalniki zrasli, in starejše, da zlezejo iz svojih kokonov in ugotovijo, da napisati elektronsko sporočilo ali komunicirati preko spleta sploh ni tako strašno opravilo. Delavnice e-opismenjevanja bodo potekale v treh modulih. V prvem bodo udeleženci izvedeli, kaj je računalnik, kako se ga uporabi in govora bo tudi o pisanju besedil v programu Microsoft Word. V drugem modulu se bodo udeleženci srečali z internetom in nazadnje se bodo soočili še z elektronsko pošto. Dr. Danilo Türk, predsednik države in častni pokrovitelj projekta, pravi, da »računalniško opismenjevanje lahko marsikomu odpre nove možnosti povezovanja, pa tudi sporazumevanja s starejšimi, kakor tudi z mlajšimi,« torej ga ne smemo zanemarjati. Starejši udeleženci se lahko prijavijo na več načinov. Tisti, ki so bolj računalniško pismeni, se lahko na spletni strani www.simbioza.eu prijavijo kar sami. Za vse ostale bodo na fizičnih lokacijah, predvsem knjižnicah, odprta vpisna mesta, kjer bodo starejšim pri prijavi na delavnice pomagali lokalni koordinatorji in knjižničarji. Prijave za prostovoljce bodo potekale izključno preko spletne strani www. simbioza.eu. Ob prijavi pa je treba navesti tudi termin in lokacijo, kjer bi kot prostovoljec želel sodelovati. Za več informacij in pomoč pri prijavah bodo na voljo tudi info točke po vsej Sloveniji, lahko pa pišete tudi na elektronski naslov info@simbioza.eu ali pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 47 47. Krepite mišice medeničnega dna? Mišice medeničnega dna so ene najpomembnejših mišic našega telesa. Podpirajo mehur, črevo, vagino in maternico. Če te mišice oslabijo, kot posledica porodov, prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb, kroničnega kašlja ali starosti, ne zadržujejo več pritiska. To privede do nemalo težav, kot so urinska inkontinenca, hemoroidi, bolečine v križu, zmanjšan užitek pri spolnih odnosih… Za preprečitev ali odpravo teh težav se priporoča redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje). Za učinkovito vadbo priporočamo nov revolucionarni pripomoček Pelvic Wand. Pripomoček je anatomsko idealno oblikovan, higieničen, ne povzroča alergij, udoben in zelo enostaven za uporabo. Z njim lahko tudi preverite ali vaje izvajate pravilno, saj ima za to namenjen indikator, ki avtomatsko pokaže ali krepimo prave mišice. Kar pa je najpomembneje, zadostuje le 6 minut vadbe na Oglasno sporočilo dan, za razliko od priporočenih 300 stiskov mišic dnevno, kar pomeni prihranek pribl. 2 uri dragocenega časa na dan. PELVIC WAND Revolucionarna vadba za krepitev mišic medeničnega dna • Za krepitev mišic po porodu. • Za preprečevanje in zmanjševanje urinske inkontinence. • Za pridobivanje mišic namesto maščobe. • Za intenzivnejše orgazme. Iris Mednarodna trgovina, d.o.o., Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01/200 66 50 ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA dr. Cocić, dr. Barić Akupresurna blazina z 8820 akupresurnimi bodicami! Mlinše 11/a, Izlake Tel: 03/567 50 10 E-mail: cocic.baric@siol.net www.zobozdravnik-mlinse.si 20 minut na dan vam lahko pomaga: - pri bolečinah v hrbtu - pri težavah spanja - napetosti in izčrpanosti - stresu in vegetativnih motnjah - glavobolih in migrenah Protetika, kirurgija – impalantologija, ortopansko slikanje zob, lasarsko zdravljenje, ozonsko zdravljenje (biozonix) DOSEGLJIVOST 24h NOVO NA TRŽIŠČU! Naprodaj v Sanolaborju, ZDRAVILA. Informacije www.yantramat.si ali na telefon 031/426 900. OVSENI KOSMIČI KOELLN – NAJBOLJŠE IZ OVSA Parmova 53 1000 Ljubljana Tel.: 01/ 436 00 23 Rahli ovseni kosmiči Koelln prijajo za zajtrk, malico ali večerjo, uporabite jih lahko kot dodatek juham, omakam, enolončnicam ali za pripravo slastnih kolačev. Z Instant ovsenimi kosmiči Koelln, ki se v tekočini v trenutku raztopijo, bo vaš napitek tudi energijsko bogat. Privoščite sebi in svoji družini najboljše! Ovseni kosmiči vsebujejo kakovostne beljakovine, ogljikove hidrate, vitamine skupine B ter vlaknine. V ovsenih kosmičih vsebovani škrob se v telesu zelo počasi presnavlja v glukozo, zato ne povzroča nenadnih zvišanj ravni glukoze v krvi. K dobremu počutju dodatno pripomorejo vlaknine, le-teh je posebej veliko tudi v izdelku Ovseni otrobi Koelln. Ovseni otrobi instant so hitro topljivi in zelo primerni v prehrani vseh, ki imajo povišano raven holesterola. OVSENI KOSMIČI KOELLN – ZAJTRKUJMO MODRO! Distributer: MS KOMUNIKACIJA d.o.o. Kosovelova ul.16, 3000 Celje, tel.: 03/54 42 440 Delovni èas: od pon. do pet.: 0730- 1500 DIAGNOSTIÈNI LABORATORIJ - Biokemiène preiskave Imunološke preiskave Hematološke preiskave Urinske preiskave www.adrialab.si BREZPLAČNO STROKOVNO PREDAVANJE LEKARNE LJUBLJANA TEMA PREDAVANJA: Pravilna in varna uporaba zdravil KDAJ: ponedeljek, 12. 9. 2011, ob 18. uri LOKACIJA: Viteška dvorana, Križanke v Ljubljani VSTOPNICA: Kartica zvestobe Lekarne Ljubljana Predavateljica: Katja Zibelnik, mag. farm., Lekarna Ljubljana Udeležbo na predavanju potrdite na brezplačni telefonski številki 080 71 17 ali na e-naslovu: kartica.zvestobe@lekarna-lj.si. Vljudno vabljeni! Posebna ponudba na Celjskem sejmu in sejmu Narava –zdravje 8/17/11 10:38:51 A oglas brezplacno predavanje 97x68 mm_tisk.indd 1
© Copyright 2024