1 Poslovni razgledi SAŠA regije Poslovni razgledi SAŠA regije 2 Poudarki iz govora dr. Cvetke Tinauer na podelitvi priznanj za najboljše inovacije Podjetja potrebujejo pametno okolje, pametne sodelavce, pametno državo … Slovenija je v krizi že od leta 2008. To je že dolgih šest let. Tako dolgo obdobje krčenja pusti daljnosežne posledice, ki jih ni mogoče odpraviti v enakem času, temveč v mnogo daljšem. Za preboj potrebujemo najmanj dvoodstotno gospodarsko rast, ki se pa ne bo zgodila sama od sebe. Kako torej do te rasti? S starimi ali novimi proizvodi, s starimi ali novimi storitvami, s starimi ali novimi poslovnimi modeli? Naj bodo to izdelki, s katerimi prodajamo znanje, ali le svoje pridne roke? To naj bi bila zgolj retorična vprašanja, toda v Sloveniji so to žal že dolga leta aktualna vprašanja brez ustreznih odgovorov. Ne glede na tako težko situacijo pa imamo v Sloveniji še vedno podjetja, ki imajo natančno začrtano smer razvoja, ki vedo, kaj hočejo, ki imajo in vzgajajo dobre kadre. Ta podjetja potrebujejo le še pametno okolje, da bodo lahko svoje načrte realizirala. Potrebujejo okolje, ki bo v pomoč inovativnemu podjetniku, od finančne podpore do vsega ostalega, kar potrebuje: pametne sodelavce, pametno državo, spodobne davke, pametne uradnike - tam in pravi čas, ko in kjer jih potrebuje; ne le v Ljubljani. Institucij, ki so za to poklicane, nam ne manjka. Vprašanje pa je, ali so prava podpora podjetništvu s poudarkom na inovativnih podjetjih, ki so eden od ključnih stebrov nadaljnje rasti in razvoja slovenskega gospodarstva. Produkti se ne znajdejo na trgu kar tako, ne pri novih podjetjih, ki šele nastajajo, ne pri že uveljavljenih. In če je govora o poslovnem in podpornem okolju, ki naj bi bila temu v podporo, se je treba vprašati, koliko vsi, ki jih oblikujejo, te procese sploh razumejo. Se kdaj vprašajo, kako težko je znanje prodajati na katerem koli trgu, kako težko je ustvariti, ohraniti delovno mesto, iz enega narediti še enega, nekaj deset ali sto? So to razumele podporne institucije in ali je to razumela vsakokratna politika na oblasti? Vse dosedanje vlade so oblikovale vsaka »svoje« podporne institucije, ki danes ne delujejo usklajeno, nimajo jasne delitve vlog in ne vedo, kaj in kako naj vsaka od njih prispeva k skupnemu cilju »za dinamično, inovativno in odprto Slovenijo«. Med njimi je zaradi potrebe po opravičevanju lastnega obstoja prisotna tekmovalnost bitka za denar, namesto sodelovanja s fokusom na njihov prispevek v konkretno podjetje oziroma konkretni produkt. In tako je danes podporno okolje razpršeno vse od najmanjše lokalne razvojne agencije, turističnega urada do podjetniškega sklada, poslovne in razvojne banke, do ministrstva in vlade. Nekje vmes smo tudi zbornice, s svojimi principi povezovanja, žal brez javnih pooblastil dr. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ (Foto: Jože Miklavc) za delovanje v javnem interesu tam, kjer bi lahko bile zelo koristne. Med institucijami podpornega okolja »za dinamično, inovativno in odprto Slovenijo« ni nujno potrebne integracije, ki bi omogočala izvajanje poslanstva, ki bi moralo biti skupno in edino vsem, to pa je skrb za podjetništvo. Med vsemi temi bi morala biti za spodbujanje inovativnosti, podjetništva, internacionalizacije ključna agencija SPIRIT, ki je nastala iz bivših STO, TIA, JAPTI). Po več kot letu dni njenega delovanja je javna agencija SPIRIT daleč od tega, kar bi morala biti. Bitka za avtonomijo nad njenimi vrtički je bila znotraj agencije in zunaj nje prevelika, da bi se lahko posvetili izvajanju njenega pomembnega poslanstva in prispevku k nacionalnim ciljem na področju inovativnosti, podjetništva, internacionalizacije. Na javni razpravi Za dinamično, inovativno in odprto Slovenijo sem v razmislek ponudila vprašanje: Kako se v konkretnem gospodarskem produktu na trgu odraža prispevek države in njenih institucij, če moramo podjetja inženirja za dostojno neto plačo preplačati, ker si država odreže skoraj enak kos kot znaša neto plača za delo tega inženirja? Je to prispevek države h konkurenčnosti tega produkta, je to prispevek države k spodbujanju inovativnosti v podjetju, k uporabi znanja? Kako se v tem istem produktu na trgu odražajo storitve 3 neučinkovite državne uprave, državne uprave, ki za povečanje svoje učinkovitosti ne zna uporabiti znanja, ki ga imamo v podjetjih na razpolago tudi zanjo? Pomen podpornih institucij ni v razdeljevanju subvencij in drugih oblik pomoči, pomen teh institucij je v razumevanju tega, kar v podjetjih delamo. Podporne institucije morajo skupaj s podjetji sodelovati pri ustvarjanju njihovega produkta, ki se meri na trgu in od katerega si po njegovi prodaji razdelimo zaslužek. Na slabosti slovenskega poslovnega okolja ne opozarjajo le podjetja, ki so v lasti slovenskih lastnikov. Raziskava slovensko-nemške gospodarske zbornice je pokazala, da nemški vlagatelji kot največje slabosti našega poslovnega okolja izpostavljajo stroške dela, neprožnost delovnega prava, davčno obremenitev, razvoj naložb, davčni sistem Slovenije in davčne organe, neučinkovitost javne uprave ter sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Slovenija je z drugega mesta, takoj za Nemčijo, po privlačnosti za naložbe nemških vlagateljev zdrsnila na osmo mesto. Drugo mesto je sedaj prevzela Poljska. Slovenija je na lestvici konkurenčnosti, ki jo za 60 držav pripravlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD, v primerjavi z lanskim letom izgubila še tri mesta. Po raziskavi, ki je bila objavljena v maju 2014, se je Slovenija uvrstila šele na 55. mesto. Med evropskimi državami smo uvrščeni bolje le od Hrvaške, Grčije in Bolgarije. Raziskava kaže, da Vzhodna Evropa izboljšuje svojo svetovno konkurenčnost, kar je pozitivno. Toda ta ista raziskava kaže, da Slovenija konkurenčnost izgublja. Glavni razlogi za izgubljanje naše konkurenčnosti so zlasti javne finance, hitro naraščajoči dolg in poslovna neučinkovitost. Na področju gospodarske učinkovitosti je Slovenija kljub močnemu izvozu, ki je za 20 mest popravil oceno mednarodne trgovine, dosegla le 52. mesto. In kaj je ob teh rezultatih še dodatno zaskrbljujoče? To, da politika zasluge za rahlo izboljšanje gospodarske rasti pripisuje sebi, čeprav je več kot očitno, da gredo rezultati izboljšanja zgolj in samo v prid izdatnemu napredovanju in rasti v državah, kamor izvažamo. Ob takšnem sprenevedanju nas je lahko še naprej utemeljeno strah, da tudi v prihodnje ne bomo slišani, kje šele uslišani. Ob tako veliki zadolženosti države kot tudi gospodarstva nujno potrebujemo tuja vlaganja, tuje investitorje. Toda uspešni investitorji vlagajo v konkurenčna okolja, kar pa Slovenija zagotovo ni, zato jo prav v tem delu čaka največ dela. Poslovni razgledi SAŠA regije Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v SAŠA regiji v letu 2013 Rezultate poslovanja zaznamovala visoka izguba v rudarstvu V letu 2013 je na območju desetih občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline oziroma v SAŠA regiji poslovalo 1.017 gospodarskih družb (1,3 % več kot v letu 2012) in 5 zadrug (njihovo število se v letu 2013 glede na prejšnje leto ni spremenilo). V tem obdobju je bilo na območju SAŠA regije na novo ustanovljenih 74 gospodarskih družb, iz poslovnega registra pa jih je bilo izbrisanih 39. Za 15 gospodarskih družb in eno zadrugo je bil začet stečajni postopek. 12,4 %), katerega delež v strukturi obveznosti do virov sredstev se je s 34,6 % povečal na 36%, - imele 1.140.581 tisoč evrov dolgoročnih obveznosti (+ 74,8 %), pri čemer je na povečanje vplival zlasti porast dolgoročnih finančnih obveznosti, - imele 966.280 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti (- 28,7 %). Zadruge so v letu 2013: - zaposlovale 186 delavcev oziroma 0,5 % manj kakor v letu 2012, - ustvarile 30.650 tisoč evrov prihodkov (6,8 %), od tega 29.673 tisoč evrov (96,8 %) na domačem trgu, - ustvarile 3.972 tisoč evrov neto dodane vrednosti (- 10,7 %) oziroma 21.355 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega (10,2 %), - izkazale 15 tisoč evrov čistega dobička (54,5 %), ki ga je ustvarila ena zadruga, - izkazale 212 tisoč evrov čiste izgube, kar je 106-krat več kot v letu 2012, - izkazale 197 tisoč evrov neto čiste izgube, medtem ko so predlansko leto zaključile z 31 tisoč evri neto čistega dobička. Savinjsko-šaleške zadruge so imele na dan 31. 12. 2013 28.672 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev (-0,5 %). ZBIRNI REZULTATI GOSPODARSKIH DRUŽB Prihodki Gospodarske družbe so v letu 2013 ustvarile 2.406.604 tisoč evrov prihodkov, od katerih večino (98,8 %) predstavljajo poslovni prihodki, 1 % finančni prihodki in 0,2 % drugi prihodki. V primerjavi s prejšnjimi leti se struktura prihodkov ni bistveno spremenila. Gospodarske družbe so v letu 2013: - zaposlovale 15.639 delavcev oziroma 2,7 % manj kakor v letu 2012, - ustvarile 2.406.604 tisoč evrov prihodkov (+ 3,8 %), - ustvarile 2.394.359 tisoč evrov odhodkov (+ 6,2 %), - ustvarile 593.961 tisoč evrov neto dodane vrednosti (- 6,5 %) oziroma 37.979 evrov dodane vrednosti na zaposlenega (- 3,9 %), - izkazale 70.231 tisoč evrov čistega dobička (- 19,2 %), pri čemer je čisti dobiček ugotovilo 686 gospodarskih družb ali 67,5 % vseh, - izkazale 58.863 tisoč evrov čiste izgube (+ 66,8 %), pri čemer je čisto izgubo ugotovilo 331 družb ali 32,5 % vseh, - izkazale 11.368 tisoč evrov neto čistega dobička (- 78,0 %). Gospodarske družbe so ob koncu leta 2013: - imele 3.658.466 tisoč evrov sredstev (aktive) oziroma obveznosti do virov sredstev, kar je bilo 5,8 % več kot ob koncu leta 2012, - zmanjšale obseg kratkoročnih sredstev za 3,5 % in povečale obseg dolgoročnih sredstev za 11,6 % (glede na leto 2012), - imele 1.318.697 tisoč evrov kapitala (+ Poslovni razgledi SAŠA regije 4 TEMELJNI PODATKI Velikost družb Skupaj Mikro Majhne Srednje Velike DRUŽBE Število ZAPOSLENI Delež v % Število Delež v % ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE Znesek Delež v % v tisoč EUR VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2013 Znesek Delež v % v tisoč EUR 1.017 100,0 15.639 100,0 2.312.956 100,0 3.658.466 100,0 938 92,2 2.704 17,3 220.472 9,5 281.761 7,7 43 4,2 1.467 9,4 164.899 7,1 200.476 5,5 25 2,5 3.145 20,1 482.355 20,9 445.039 12,2 11 1,1 8.323 53,2 1.445.230 62,5 2.731.190 74,7 Družbe so lani 1.270.413 tisoč evrov oziroma 52,8 % čistih prihodkov od prodaje ustvarile na domačem trgu (+ 7,6 %), višji so bili tudi prihodki na trgih EU, ki so znašali 688.346 tisoč evrov (+ 6,3 %), medtem ko je bilo čistih prihodkov od prodaje na trgih izven EU za 354.197 tisoč evrov oziroma 4,3 % manj kot v letu 2012. Delež finančnih prihodkov (24.034 tisoč evrov) se je z 1,1 % v letu 2012 lani zmanjšal na 1 %. Odhodki Družbe so v letu 2013 izkazale 2.394.359 tisoč evrov odhodkov, kar je 6,2 % več kakor v letu 2012. Večino celotnih odhodkov (96,4 %) pomenijo poslovni odhodki, 3,4 % finančni odhodki in 0,1 % drugi odhodki. Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, materiala in storitev (1.718.219 tisoč evrov), katerih delež predstavlja 71,8 %, v primerjavi z letom 2012 pa so bili višji za 5,8 %. Na drugem mestu po obsegu so bili stroški dela v višini 387.454 tisoč EUR (- 2,8 %), od tega so stroški plač znašali 281.899 tisoč EUR in so bili za 1,9 % nižji kot leto prej. V letu 2013 je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v SAŠA regiji 1.502 EUR oziroma 0,8 % višja kakor v letu 2012. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v državnem merilu je znašala 1.461 EUR, kar pomeni, da je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega v SAŠA regiji višja za 2,8 %. Po posameznih dejavnostih so v povprečju najvišje plače izplačevali v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (2.478 EUR), po posameznih občinah pa je bila najvišja povprečna mesečna plača na zaposlenega (1.840 EUR) v občini Šoštanj. Finančni odhodki so znašali 82.521 tisoč evrov in so bili za 13,3 % višji kot v letu 2012. Dodana vrednost in izguba na substanci Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Predstavlja kosmati donos od poslovanja, zmanjšan za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke. Dodano vrednost v znesku 595.768 tisoč evrov je ugotovilo 829 družb, izgubo na substanci v znesku 1.807 tisoč evrov pa 132 družb. Družbe so v letu 2013 ustvarile 593.961 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 6,5 % manj kakor v letu 2012. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 37.979 evrov, 3,9 % manj kakor v letu 2012. Čisti dobiček in čista izguba Čisti dobiček v znesku 70.231 tisoč evrov je v letu 2013 izkazalo 686 družb, to je 67,5 5 % vseh. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 19,2 %. V 16 družbah so ugotovili več kot pol milijona evrov čistega dobička, od tega v 9 družbah več kot milijon evrov. Največ čistega dobička (32.235 tisoč evrov) je lani ustvarila gospodarska družba s sedežem v Nazarjah. Omenjenih 16 družb je skupno ustvarilo 55.357 tisoč evrov ali 78,8 % vsega čistega dobička gospodarskih družb SAŠA regije. Čisto izgubo v znesku 58.863 tisoč evrov je v letu 2013 ugotovilo 331 družb, to je 32,5 % vseh. V primerjavi z letom 2012 je bila čista izguba višja za 66,8 %. V 12 družbah so ustvarili več kot pol milijona evrov čiste izgube. V šestih družbah od teh je bila čista izguba večja kot milijon evrov. Največ čiste izguNa poslovne rezultate družb so v letu 2013 vplivali tudi drugi dejavniki gospodarskih in finančnih gibanj v Republiki Sloveniji. - Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2013 povečale za 1,8 %, manj kot v letu 2012. - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 0,3 %, kar je najmanj v zadnjih treh letih (največ v letu 2011 za 3,8 %). - Obseg industrijske proizvodnje je bil drugo leto zapored manjši. Upad obsega industrijske proizvodnje v letu 2013 (za 0,7 %) je bil večji kot v letu 2012. - Povprečna temeljna obrestna mera se je zmanjšala, v letu 2013 je znašala 1,92 %, v letu 2012 pa 2,63%. Poslovni razgledi SAŠA regije be (29.781 tisoč evrov) je izkazala gospodarska družba s sedežem na območju Mestne občine Velenje. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB GLEDE NA VELIKOST Družbe se v skladu s 55. členom ZGD-1 razvrščajo v mikro, majhne, srednje in velike na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let. Velikost družb se izračunava na podlagi treh meril, in sicer povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu, čistih prihodkov od prodaje ter vrednosti aktive ob koncu poslovnega leta. Večina gospodarskih družb v SAŠA regiji (938 oziroma 92,2 %) sodi v kategorijo mikro podjetij. Lani so te družbe zaposlovale 2.704 (17,3 %) delavcev in so s 7,7 % sredstev ustvarile 220.472 tisoč EUR (9,5 %) čistih prihodkov od prodaje. Mikro družbe so ustvarile 13 % neto dodane vrednosti regijskega gospodarstva, poslovno leto pa so za- vrednosti vseh družb SAŠA regije, leto 2012 so sklenile z neto čistim dobičkom v višini 2.765 tisoč evrov, medtem ko so leto 2012 zaključile z neto čisto izgubo v višini 811 tisoč evrov. 25 srednje velikih družb je zaposlovalo večale za 146,2 %. Na rezultate poslovanja je, tako kot v prejšnjih letih, odločilno vplivalo 11 velikih gospodarskih družb, ki so zaposlovale 53,2% delavcev, dosegle 62,5 % čistih prihodkov od prodaje in imele 74,7 % sredstev. Velike družbe so ustvarile 58,9 % neto dodane vrednosti, končni rezultat njihovega poslovanja v letu 2013 pa je neto čista izguba v višini 2.960 tisoč evrov, medtem ko so v letu 2012 ustvarile 44.565 tisoč evrov neto čistega dobička. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO DEJAVNOSTIH ključile z neto čistim dobičkom v višini 2.387 tisoč evrov, ki je bil za 42,2 % manjši kot v letu 2012. V letu 2013 je bilo v regiji 43 majhnih družb, ki so zaposlovale 9,4 % vseh delavcev, ustvarile 7,1 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imele 5,5 % vseh sredstev. Majhne družbe so ustvarile 8,7 % neto dodane 20,1 % delavcev, ustvarilo 20,9 % čistih prihodkov od prodaje in imelo 12,2 % sredstev. Srednje družbe so ustvarile 19,4 % neto dodane vrednosti regije, poslovno leto pa so zaključile z neto čistim dobičkom v višini 9.176 tisoč evrov in ga v primerjavi z letom 2012 po- OPOMBI - Pri presoji poslovanja družb in zadrug v letu 2013 je treba upoštevati, da letna poročila družb in zadrug, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji rezultati njihovega poslovanja lahko tudi drugačni. - V primerjavah z rezultati poslovanja v letu 2012 se podatki nanašajo na 1.004 družbe, ki so predložile letno poročilo za leto 2012, in ne le na tiste družbe, ki so predložile tudi letno poročilo za leto 2013. Poslovni razgledi SAŠA regije 6 Najpomembnejše področje po številu zaposlenih, ustvarjenih prihodkih in vrednosti aktive so predelovalne dejavnosti. 173 družb s tega področja je lani zaposlovalo 60,6 % vseh delavcev, ki so z 37,7 % vseh sredstev ustvarili 63,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje. V predelovalnih dejavnostih so ustvarili 51.399 tisoč evrov (73,2 % celotne regije) čistega dobička in 10.313 tisoč evrov (14,7 %) čiste izgube. Družbe, ki so uvrščene v področje predelovalnih dejavnosti, so tako poslovno leto 2013 zaključile z neto čistim dobičkom v znesku 41.086 tisoč EUR in so neto poslovni izid v primerjavi z letom prej izboljšale za 140,2 %. Neto dodana vrednost je bila ugotovljena v vseh dejavnostih, največ v predelovalnih dejavnostih (333.099 tisoč evrov); sledijo rudarstvo (60.008 tisoč evrov), oskrba z električno energijo, plinom in paro (50.655 tisoč evrov), gradbeništvo (36.739 tisoč evrov) itd. Z neto čisto izgubo so poslovanje zaključile družbe iz sedmih področij; največ na področju rudarstva, sledijo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja itd. REZULTATI POSLOVANJA DRUŽB PO OBČINAH Gospodarsko najmočnejša občina v SAŠA regiji ostaja Mestna občine Velenje, na območju katere je lani poslovalo 61,0 % vseh družb, ki so zaposlovale 73,4 % vseh zaposlenih in ustvarile 55,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje. Z neto čisto izgubo so poslovanje lani zaključile družbe z območja treh občin (Velenje, Mozirje in Gornji Grad). Z največ neto čistega dobička so v letu 2013 poslovale gospodarske družbe z območja občine Nazarje, občine Ljubno in občine Šoštanj. SKLEPNE UGOTOVITVE Struktura gospodarskih družb SAŠA regije, ki je netipična za slovenske razmere, se v poslovnem letu 2013 ni bistveno spremenila. Družbe, gledano v celoti, so lani nadaljevale z zmanjševanjem števila zaposlenih, ne glede na to pa so, prvič v času krize, ustvarile manj neto dodane vrednosti na zaposlenega kot leto prej. Zaskrbljujoč je tudi nadaljnji porast čiste izgube, ki z izjemo leta 2011 narašča vse od začetka krize. Rezultate poslovanja gospodarskih družb v letu 2013 je v marsičem zaznamovala izguba v dejavnosti rudarstva, ki je dosegla skoraj 30 milijonov evrov. Če bi v rudarski dejavnosti poslovali primerljivo z rezultati prejšnjih let, ko se je neto poslovni izid te dejavnosti gibal med 300 tisoč in milijonom evrov, bi neto poslovni izid gospodarskih družb SAŠA regije presegel 40 milijonov evrov, pozitivno pa bi poslovale tudi velike gospodarske družbe, ki so lani kljub visokemu neto čistemu dobičku v predelovalnih dejavnostih poslovale z neto čisto izgubo. Vir: - Marija Močnik: Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2012. AJPES, Izpostava Velenje, maj 2013. - Danica Kamnik: Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2013. AJPES, Izpostava Velenje, junij 2014. 7 Poslovni razgledi SAŠA regije Pomembnejši podatki o poslovanju gospodarskih družb in zadrug SAŠA regije v letu 2013 Zap. št. ELEMENTI OBDOBJE 1. Število poslovnih subjektov (število predloženih letnih poročil) 2. Prihodki (v tisoč EUR) 2a. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (v tisoč EUR) 2b. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU (v tisoč EUR) 2c. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU (v tisoč EUR) 3. Odhodki (v tisoč EUR) 3a. Stroški dela (v tisoč EUR) Stroški plač (v tisoč EUR) Povprečna mesečna plača na zaposlenega (v EUR) 4. Čisti dobiček poslovnega leta (v tisoč EUR) 4a. Število družb s čistim dobičkom 5. Čista izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) 5a. Število družb z izgubo 6. Neto poslovni izid (čisti dobiček minus čista izguba) (v tisoč EUR) 7. Sredstva (v tisoč EUR) Opredmetena osnovna sredstva (v tisoč EUR) Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (v tisoč EUR) Kapital (v tisoč EUR) Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (v tisoč EUR) 8. Število zaposlenih 9. Neto dodana vrednost (v tisoč EUR) 10. Neto dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) Poslovni razgledi razgledi SAŠA SAŠA regije regije Poslovni 88 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2013 2012 2013 Indeks 2013 2012 2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks GOSPODARSKE DRUŽBE 1.004 1.017 101,3 2.318.687 2.406.604 103,8 1.180.688 1.270.413 107,6 647.633 688.346 106,3 370.224 354.197 95,7 2.254.541 2.394.359 106,2 398.489 387.454 97,2 287.479 281.899 98,1 1.490 1.502 100,8 86.896 70.231 80,8 686 35.286 58.863 166,8 331 51.610 11.368 22,0 3.457.685 3.658.466 105,8 1.820.694 2.046.855 112,4 234.965 232.336 98,9 1.176.359 1.318.696 112,1 546.619 407.265 74,5 16.078 15.639 97,3 635.648 593.961 93,4 39.535 37.979 96,1 ZADRUGE 5 5 83,3 32.902 30.650 93,1 31.583 29.673 93,9 285 319 111,9 272 215 79,0 33.028 30.845 93,4 3.205 3.182 99,3 2.300 2.243 97,5 1.025 1.005 98,0 33 15 45,5 1 2 212 10.600,0 4 31 -197 -635,5 30.192 28.672 95,0 16.848 17.091 101,4 3.589 3.677 102,5 12.244 11.714 95,7 6.479 7.201 111,1 187 186 99,5 4.449 3.972 89,3 23.790 21.355 89,8 Osnovni podatki o poslovanju gospodarskih družb SAŠA regije v letu 2013 po dejavnostih DRUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI Delež v% Število Skupaj ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ZAPOSLENI Delež v% Število Znesek v tisoč EUR 1.017 100,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 2 0,2 3 0,0 222 B Rudarstvo 2 0,2 1.307 8,4 173 17,0 9.481 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 20 2,0 E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 10 F Gradbeništvo G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Delež v% Znesek v tisoč EUR 100,0 0,0 7.530 0,2 117.884 5,1 196.545 5,4 60,6 1.461.447 63,2 1.380.085 37,7 470 3,0 245.859 10,6 1.422.215 38,9 1,0 480 3,1 42.850 1,9 51.273 1,4 152 14,9 1.346 8,6 119.019 5,1 109.675 3,0 191 18,8 630 4,0 139.443 6,0 94.509 2,6 H Promet in skladiščenje 65 6,4 371 2,4 43.215 1,9 41.521 1,1 I Gostinstvo 42 4,1 463 3,0 26.395 1,1 50.980 1,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 59 5,8 156 1,0 11.263 0,5 13.674 0,4 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 17 1,7 26 0,2 2.660 0,1 28.755 0,8 L Poslovanje z nepremičninami 23 2,3 49 0,3 7.025 0,3 72.410 2,0 189 18,6 711 4,5 79.285 3,4 154.138 4,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 23 2,3 45 0,3 10.531 0,5 16.844 0,5 P Izobraževanje 16 1,6 28 0,2 1.532 0,1 2.101 0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 15 1,5 19 0,1 1.338 0,1 1.231 0,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 9 0,9 28 0,2 1.739 0,1 13.981 0,4 S Druge dejavnosti 9 0,9 26 0,2 1.249 0,1 999 0,0 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.312.956 100,0 Delež v% 3.658.466 C Predelovalne dejavnosti 15.639 100,0 VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2013 Osnovni podatki o poslovanju gospodarskih družb SAŠA regije v letu 2013 po občinah DRUŽBE Število ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ZAPOSLENI Delež v % Število Delež v % Znesek v tisoč EUR Delež v % Gornji Grad 20 2,0 24 0,2 3.489 0,2 Ljubno 39 3,8 595 3,8 87.750 3,8 Luče 27 2,7 89 0,6 23.876 1,0 Mozirje 71 7,0 285 1,8 25.075 1,1 Nazarje 51 5,0 1.726 11,0 387.204 16,7 Rečica ob Savinji 30 2,9 110 0,7 11.920 0,5 Solčava Skupaj Zgornja Savinjska dolina Šmartno ob Paki 8 0,8 43 0,3 3.634 0,2 246 24,2 2.872 18,4 542.948 23,5 31 3,0 88 0,6 17.396 0,8 Šoštanj 120 11,8 1.198 7,7 474.233 20,5 Velenje 620 61,0 11.481 73,4 1.278.379 55,3 Skupaj Šaleška dolina 771 75,8 12.767 81,6 1.770.008 76,5 1.017 100,0 15.639 100,0 2.312.956 100,0 Skupaj SAŠA regija 9 Gospodarski Poslovni razgledi SAŠA regije Neto poslovni izid gospodarskih družb SAŠA regije po dejavnostih Delež in vpliv predelovalnih dejavnosti Delež in vpliv družb predelovalne dejavnosti je v SAŠA regiji bistveno večji kot v državnem merilu. V preglednici so prikazani deleži (v %) predelovalne dejavnosti v celotnem gospodarstvu po številu družb, številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje in vrednosti aktive. 2012 2013 Znesek v 000 EUR Znesek v 000 EUR 51.610 11.368 11 6 303 -29.689 C Predelovalne dejavnosti 17.104 41.086 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 32.466 2.138 246 -3.561 -677 1.784 -2.950 913 1.283 2.229 -827 -446 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 371 456 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 294 1.293 L Poslovanje z nepremičninami 1.342 -1.451 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 3.333 -3.948 9 948 P Izobraževanje -38 252 Q Zdravstvo in socialno varstvo 109 88 Šmartno ob Paki 1.025 -766 -728 Šoštanj 1.840 -3 -2 Velenje 1.493 Skupaj Šaleška dolina 1.453 Skupaj SAŠA regija 1.502 PODROČJA DEJAVNOSTI SKUPAJ A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo B Rudarstvo E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja F Gradbeništvo G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil H Promet in skladiščenje I Gostinstvo N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti S Druge dejavnosti SAŠA SLO Št. družb 17,0 12,0 Št. zaposlenih 60,6 37,6 Čisti prihodki od prodaje 63,2 30,5 Vrednost aktive 37,7 24,0 Povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarskih družbah po občinah v letu 2013 (v EUR) Gornji Grad 1.185 Ljubno 1.342 Luče 1.035 Mozirje 1.171 Nazarje 1.525 Rečica ob Savinji 998 Solčava 1.318 Skupaj Zgornja Savinjska dolina 1.225 Delež gospodarskih družb SAŠA regije v slovenskem merilu TEMELJNI PODATKI LETO 2012 LETO 2013 INDEKS Delež v % Delež v % 2012 = 100 Število družb 1,7 1,7 100,0 Število zaposlenih 3,7 3,7 100,0 Prihodki skupaj 2,7 3,1 114,8 Čisti prihodki od prodaje 2,9 3,2 110,3 Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 3,9 3,9 100,0 Odhodki skupaj 2,9 3,1 106,9 Vrednost aktive na dan 31. 12. 3,6 3,9 108,3 Čisti dobiček poslovnega leta 3,3 2,5 75,8 Čista izguba poslovnega leta 1,5 2,8 186,7 Neto dodana vrednost 3,8 4,1 107,9 Poslovni razgledi SAŠA regije Izdajatelj: Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Rudarska 6a, 3320 Velenje, tel. 03/898-4202, faks 03/898-4206, e-pošta: info@ssgz.si. Odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Priprava in tisk: Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje. Poslovni razgledi SAŠA regije izhajajo občasno in jih brezplačno prejmejo vsi člani SŠGZ. Naklada: 200 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodijo Poslovni razgledi SAŠA regije med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5%. Poslovni razgledi SAŠA regije 10 Poslovanje samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji v letu 2013 Samostojni podjetniki še vedno »ujetniki« neugodnih razmer v slovenskem poslovnem okolju Podatke iz letnih poročil za leto 2013 je AJPES predložilo 1.790 samostojnih podjetnikov oziroma 3,7 % manj kot za leto 2012. Lani je z dejavnostjo na novo pričelo 337 samostojnih podjetnikov, 273 jih je bilo izbrisanih iz registra, za dva samostojna podjetnika pa se je začel stečajni postopek. - izkazali negativni poslovni izid v znesku 1.256 tisoč evrov ali 18,8 % manj kakor v letu 2012 (negativni poslovni izid je ugotovilo 17,4 % vseh samostojnih podjetnikov), - skupaj ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 10.466 tisoč evrov, kar je bilo 14,6 % več kakor v letu 2012, - imeli na dan 31. 12. 2013 117.498 tisoč evrov sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, kar je bilo 2,8 % manj kakor na dan 31. 12. 2012, - imeli 66.456 tisoč evrov podjetnikovega kapitala oziroma 1,6 % manj kakor na dan 31. 12. 2012 (delež kapitala v virih sredstev je znašal 56,6 %), - povečali dolgoročne obveznosti za 2,5 % (na povečanje so vplivale zlasti dolgoročne finančne obveznosti), - povečali pa so tudi kratkoročne obveznosti, in sicer za 5,2 %, na kar so vplivale zlasti kratkoročne poslovne obveznosti. ZBIRNI REZULTATI POSLOVANJA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Prihodki in odhodki Samostojni podjetniki so v letu 2013 ustvarili 143.698 tisoč evrov prihodkov, 3,0 % manj kakor v letu 2012. Večino celotnih prihodkov (99,2 %) so predstavljali poslovni prihodki, Samostojni podjetniki so lani: - zaposlovali 1.397 delavcev oziroma 4,2 % manj kakor v letu 2012, - ustvarili 143.698 tisoč evrov prihodkov oziroma 3,0 % manj kakor v letu 2012, - izkazali 133.232 tisoč evrov odhodkov, kar je bilo 4,2 % manj kot v letu 2012, - ustvarili 42.569 tisoč evrov neto dodane vrednosti ali 1,6 % več kot predlani (neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 30.472 evrov in je bila 6,0 % višja kakor v letu 2012), - izkazali 11.722 tisoč evrov podjetnikovega dohodka oziroma 9,8 % več kakor v letu 2012 (podjetnikov dohodek je ugotovilo 82,6 % vseh samostojnih podjetnikov), ostalo (0,8 %) pa finančni in drugi prihodki. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so lani znašali 120.510 tisoč evrov in so bili glede na leto 2012 nižji za 4,9 %. V strukturi prihodkov so čisti prihodki od prodaje na domačem trgu predstavljali 83,9-odstotni delež. Čisti prihodki od prodaje na trgih EU so lani znašali 17.983 tisoč evrov in so bili za 7,1 % višji kot leto prej, čisti prihodki od prodaje na trgih izven EU pa so dosegli 1.966 tisoč evrov oziroma 16,7 % več kot leta 2012. Samostojni podjetniki so v letu 2013 izkazali 133.232 tisoč evrov odhodkov, 4,2 % manj kot v letu 2012. Večino celotnih odhodkov (99 %) so predstavljali poslovni odhodki, 1 % pa finančni in drugi odhodki. Pretežni 11 Poslovni razgledi SAŠA regije del poslovnih odhodkov (65,8 %) so predstavljali stroški blaga, materiala in storitev, ki so bili v primerjavi z letom 2012 manjši za 5,1 %, svojo udeležbo v odhodkih so zmanjšali za 0,3 odstotne točke. Stroški dela so pri samostojnih podjetnikih pomenili 16,3 % vseh odhodkov. Znašali so 21.749 tisoč evrov, 0,7 % manj kakor v letu 2012. Stroški plač so v letu 2013 znašali 15.822 tisoč evrov in so bili prav tako za 0,7 % nižji kot predlani. Dodana vrednost in izguba na substanci Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost gospodarskega subjekta. Predstavlja poslovne prihodke, zmanjšane za stroške blaga, materiala in storitev in druge poslovne odhodke (v primeru, da je dodana vrednost negativna, govorimo o izgubi na substanci). Dodano vrednost je lani ugotovilo 1.553 samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji, to je 86,7 % vseh. Izgubo na substanci je izkazalo 237 samostojnih podjetnikov ali 13,2 % vseh. tnikov dohodek povečal za 9,8 %. Takih podjetnikov je bilo 1.479. Negativni poslovni izid v skupnem znesku 1.256 tisoč evrov je v letu 2013 izkazalo 17,4 % samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji. V primerjavi z letom prej je bil lani negativni poslovni izid nižji za 18,8 %. Takih podjetnikov je bilo 311. Samostojni podjetniki so v letu 2013 skupaj ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 10.466 tisoč evrov, kar je za 14,6 % več kakor v letu 2012. Rezultati poslovanja samostojnih podjetnikov po številu zaposlenih, dejavnostih in občinah 1.372 samostojnih podjetnikov (76,6 % vseh) v SAŠA regiji lani ni imelo zaposlenih. Pri tem je potrebno upoštevati, da majhni podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Po številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje in sredstvih je bila tudi v letu 2013 največja skupina samostojnih podjetnikov, ki Samostojni podjetniki so v letu 2013 izboljšali kazalnik celotne gospodarnosti z 1,066 v letu 2012 na 1,079. To pomeni, da so na 100 evrov skupnih odhodkov izkazali 107,90 evrov skupnih prihodkov. S tem so malce presegli kazalnik celotne gospodarnosti na ravni Slovenije, ki je znašal 1,07. nja in popravil motornih vozil (245 oziroma 13,7%). Največ zaposlenih (24,6 %) so imeli samostojni podjetniki na področju predelovalnih dejavnosti. To področje izkazuje tudi največ čistih prihodkov od prodaje (25,6 %). Tudi največ neto podjetnikovega dohodka (24,2 %) je bilo doseženega v predelovalnih dejavnostih. Največ samostojnih podjetnikov v SAŠA regiji (44,6 %) je registriranih na območju Mestne občine Velenje. Velenjski podjetniki so lani zaposlovali 37,6 % vseh zaposlenih in ustvarili 31,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje. SKLEPNE UGOTOVITVE Samostojni podjetniki so v letu 2013 ustvarili 42.569 tisoč evrov neto dodane vrednosti, 1,6 % več kakor v letu 2012. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 30.472 evrov in je bila v primerjavi z letom 2012 večja za 6,0 %. Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid Podjetnikov dohodek v višini 11.722 tisoč evrov je ugotovilo 82,6 % samostojnih podjetnikov. V primerjavi z letom 2012 se je podje TEMELJNI PODATKI so zaposlovali od 2 do 9 delavcev. V tej skupini je bilo 11,3 % podjetnikov, ki so zaposlovali 52,3 % vseh delavcev, ustvarili 36,7 % vseh čistih prihodkov od prodaje in imeli 33,5 % vseh sredstev. Število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih upada vse od leta 2008 dalje. Največ podjetnikov (285 oziroma 15,9 %) je registriranih na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, sledijo podjetniki na področju gradbeništva (270 oziroma 15,1 %) in trgovine, vzdrževaSAMOSTOJNI PODJETNIKI Samostojni podjetniki v SAŠA regiji, katerih število se je drugo leto zapored zmanjšalo, so lani ob nadaljnjem zmanjševanju števila zaposlenih nekoliko izboljšali svoje poslovanje v primerjavi z letom 2012, vendar še naprej ostajajo »ujetniki« izjemno neugodnih razmer v slovenskem poslovnem okolju, ki se najbolj drastično odražajo v upadu domačega povpraševanja in zaostrenih pogojih za financiranje s strani poslovnih bank. V strukturi prihodkov samostojnih podjetnikov čisti prihodki od prodaje na domačem trgu predstavljajo še vedno zelo visok 83,9-odstotni delež, kar pomeni, da so savinjsko-šaleški podjetniki v letu 2013 uspeli zmanjšati (pre) veliko odvisnost od domačega trga za dve odsotni točki. Vir: - Danica Kamnik: Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2012. AJPES, Izpostava Velenje, maj 2013. - Danica Kamnik: Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov s področja Savinjsko-šaleške regije v letu 2013. AJPES, Izpostava Velenje, junij 2014. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ZAPOSLENI Število Delež v% 1.372 76,6 0 1 zaposlen 192 10,7 229 16,4 15.610 11,1 12.564 10,7 2 do 9 zaposlenih 203 11,3 731 52,3 51.594 36,7 39.384 33,5 23 1,3 437 31,3 36.160 25,7 30.378 25,9 1.790 100,0 1.397 100,0 140.459 100,0 117.498 100,0 Velikost s.p. 0 zaposlenih 10 do 49 zaposlenih SKUPAJ Poslovni razgledi SAŠA regije 12 Število Delež v% 0,0 Znesek v tisoč EUR VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2013 37.095 Delež v % 26,4 Znesek v tisoč EUR 35.172 Delež v % 29,9 Pomembnejši podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov SAŠA regije v letu 2013 Zap. št. ELEMENTI 1. Število poslovnih subjektov (število predloženih letnih poročil) 2. Prihodki (v tisoč EUR) 2a. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (v tisoč EUR) 2b. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU (v tisoč EUR) 2c. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU (v tisoč EUR) 3. Odhodki (v tisoč EUR) 3a. Stroški dela (v tisoč EUR) Stroški plač (v tisoč EUR) Povprečna mesečna plača na zaposlenega (v EUR) 4. Podjetnikov dohodek (v tisoč EUR) 5. Negativni poslovni izid (v tisoč EUR) 6. Neto poslovni izid (podjetnikov dohodek minus negativni poslovni izid) (v tisoč EUR) 7. Sredstva (v tisoč EUR) Opredmetena osnovna sredstva (v tisoč EUR) Kratkoročne poslovne terjatve (v tisoč EUR) Terjatve do podjetnika (v tisoč EUR) Podjetnikov kapital (v tisoč EUR) Kratkoročne poslovne obveznosti (v tisoč EUR) 8. Število zaposlenih 9. Neto dodana vrednost (v tisoč EUR) 10. Neto dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) 13 OBDOBJE 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 31.12.2012 31.12.2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks 2012 2013 Indeks SAMOSTOJNI PODJETNIKI 1.857 1.790 96,4 148.176 143.698 97,0 126.688 120.510 95,1 16.789 17.983 107,1 1.684 1.966 116,7 139.043 133.232 95,8 21.905 21.749 99,3 15.939 15.822 99,3 911 943 103,5 10.680 11.722 109,8 1.547 1.256 81,2 9.133 10.466 114,6 120.893 117.498 97,2 60.760 58.695 96,6 31.812 28.601 89,9 4.917 5.777 117,5 67.516 66.456 98,4 24.704 23.185 93,8 1.458 1.397 95,8 41.901 42.569 101,6 28.739 30.472 106,0 Poslovni razgledi SAŠA regije Osnovni podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov SAŠA regije v letu 2013 po dejavnostih S.P. PODROČJA DEJAVNOSTI Delež v% Število SKUPAJ ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ZAPOSLENI Delež v% Število Znesek v tisoč EUR 1.790 100,0 18 1,0 13 0,9 1.266 3 0,2 0 0,0 209 11,7 357 29 1,6 2 F Gradbeništvo Delež v% 100,0 0,9 1.060 0,9 133 0,1 198 0,2 25,6 34.440 24,5 33.944 28,9 4 0,3 770 0,5 2.243 1,9 0,1 0 0,0 81 0,1 78 0,1 270 15,1 332 23,8 20.119 14,3 15.219 13,0 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 245 13,7 162 11,6 21.522 15,3 15.179 12,9 H Promet in skladiščenje 128 7,2 234 16,8 29.616 21,1 24.873 21,2 I Gostinstvo 171 9,6 131 9,4 9.789 7,0 9.541 8,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 66 3,7 8 0,6 2.089 1,5 1.274 1,1 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 34 1,9 6 0,4 864 0,6 240 0,2 L Poslovanje z nepremičninami 18 1,0 10 0,7 1.573 1,1 2.159 1,8 285 15,9 71 5,1 10.970 7,8 6.666 5,7 54 3,0 11 0,8 1.675 1,2 1.354 1,2 2 0,1 0 0,0 26 0,0 7 0,0 P Izobraževanje 64 3,6 12 0,9 1.583 1,1 739 0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 25 1,4 3 0,2 503 0,4 262 0,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 46 2,6 0 0,0 637 0,5 699 0,6 121 6,8 43 3,1 2.804 2,0 1.763 1,5 B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z električno energijo, plinom in paro E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti S Druge dejavnosti 140.460 100,0 Znesek v tisoč EUR 117.498 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.397 100,0 Delež v% VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2013 Osnovni podatki o poslovanju samostojnih podjetnikov SAŠA regije po občinah S.P. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE ZAPOSLENI Število Delež v% 91 5,1 66 4,7 6.396 4,6 5.893 5,0 107 6,0 76 5,4 9.430 6,7 8.042 6,8 73 4,1 48 3,4 5.063 3,6 6.220 5,3 Mozirje 187 10,4 162 11,6 20.997 14,9 17.845 15,2 Nazarje 90 5,0 56 4,0 7.624 5,4 3.047 5,2 101 5,6 179 12,8 20.263 14,4 18.130 15,4 25 1,4 8 0,6 1.187 0,8 3.085 2,6 674 37,7 595 42,6 70.960 50,5 65.292 55,6 87 4,9 68 4,9 6.950 4,9 6.405 5,5 Šoštanj 230 12,8 209 15,0 18.681 13,3 15.286 13,0 Velenje 799 44,6 525 37,6 49.868 31,2 30.515 26,0 Skupaj Šaleška dolina 1.163 62,3 802 57,4 69.499 49,5 52.206 44,4 Skupaj SAŠA regija 1.790 100,0 1.397 100,0 140.459 100,0 117.498 100,0 OBČINA Gornji Grad Ljubno Luče Rečica ob Savinji Solčava Skupaj Zgornja Savinjska dolina Šmartno ob Paki Poslovni razgledi SAŠA regije 14 Število Delež v% Znesek v tisoč EUR VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2013 Delež v % Znesek v tisoč EUR Delež v % GORENJE D.D. VELENJE Obisk ekipe Centra za mednarodno poslovanje GZS Predstavniki Centra za mednarodno poslovanje pri GZS so se strinjali z gostitelji, da obstaja še veliko priložnosti za sodelovanje, zlasti pri vzpostavljanju novih stikov in prodajnih poti na hitro rastočih trgih. (Foto: Franci Kotnik) V Gorenju so 21. januarja s priložnostno slovesnostjo simbolično zagnali proizvodnjo pomivalnih strojev, ki so jo lani iz Švedske preselili v Slovenijo in tako ohranili 300 delovnih mest. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac je ob tej priložnosti povedal, da v Velenju zdaj prvič v zgodovini podjetja izdelujejo pomivalne stroje, proizvodnjo pa so iz Švedske v Slovenijo preselili zato, ker je bila na severu predraga. Slovesnosti se je udeležila tudi ekipa Centra za mednarodno poslovanje (CEMP), ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), in se seznanila z lanskoletnimi dosežki ter razvojnimi usmeritvami Skupine Gorenje. Gorenje so ekipi CEMP na čelu z direktorjem Alešem Cantaruttijem predstavili takratni pomočnik predsednika uprave, danes pa član uprave, dr. Peter Kukovica, direktorica korporacijske identitete in komuniciranja Uršula Menih Dokl in direktor razvoja novih trgov Boštjan Vodeb. Kot so povedali, je vizija Gorenja postati najboljši proizvajalec aparatov za dom na svetu, usmerjen v inovacije, ki jih poganja dizajn. Temeljna strateška dejavnost ostajajo proizvodi in storitve za dom, ostale dejavnosti pa so portfeljske naložbe. Med najpomembnejšimi lanskoletnimi dosežki so bili omenjeni zaključena selitev proizvodnje, odprodaja proizvodnje pohištva, reorganizacija in optimizacija prodajne strukture ter strateška povezava s Panasonicom. V strateškem načrtu Skupine Gorenje do leta 2018 je predvideno, da bodo nadaljevali z globalno širitvijo, razvojem strateškega partnerstva, zmanjšanjem kompleksnosti na vseh področjih in optimizacijo upravljanja dobavne verige. Intenzivno bodo vlagali tudi v raziskave in razvoj ter inovacije. Sodelovanje Gorenja z različnimi organizacijskimi enotami GZS je bilo ocenjeno kot dobro, vsekakor pa obstaja še veliko priložnosti za izboljšanje, zlasti pri vzpostavljanju novih stikov in prodajnih poti na hitro rastočih trgih, na katere se nameravajo v Gorenju v prihodnje še posebej osredotočiti. 5. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA SŠGZ Gospodarstvo SAŠA regije zahteva 3. razvojno os Upravni odbor SŠGZ je na 5. redni seji 3. marca znova razpravljal o problematiki 3. razvojne osi in z velikim nezadovoljstvom ugotovil, da se umeščanje trase razvojne osi v prostor vse bolj zapleta in tako odmika v nedorečeno prihodnost. Medtem ko so iz DARS-a novembra lani poročali, da poteka optimizacija trase F3b in usklajevanje omenjene trase z varstvenimi ministrstvi, je bilo iz februarske informacije Ministrstva za infrastrukturo in prostor mogoče razbrati, da je v pripravi novelacija prometnega modela za 3. razvojno os od meje z Avstrijo do avtoceste A1, ki naj bi šele potrdila upravičenost investicije in osnove za načrtovanje zmogljivosti objektov. Dinamiko realizacije 3. razvojne osi naj bi definirala šele Resolucija o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture v RS do leta 2020, ki je prav tako v izdelavi in naj bi bila zaključena do začetka druge polovice tega leta. Istočasno prihaja do občasnih zapor obstoječih prometnic zaradi vremenskih ujm (poplave, žled ...), na regionalni cesti Velenje – Arja vas, ki je po podatkih Direkcije RS za ceste prometno bolj obremenjena kot prekmurska avtocesta ali severnoprimorska hitra cesta, pa je zaradi dotrajanosti prometne infrastrukture stalna delna zapora. Vse to negativno vpliva na logistično oskrbo našega gospodarstva, v katerem prevladuje predelovalna industrija, kjer lahko že nekaj minut zamude v dobavi povzroči ogromno gospodarsko škodo. Konkurenčnost poslovnega okolja, v katerem posluje naše gospodarstvo, se zaradi navedene problematike resno slabša. Z razvojnega vidika lahko ima to usodne posledice, saj v sedanjih razmerah niti domači niti tuji investitorji niso zainteresirani za vlaganje v prometno slabo dostopne destinacije. Nekatere gospodarske družbe iz predelovalnih dejavnosti v naši regiji, v katerih je največ delovnih mest, so napovedale selitev proizvodnje v bolj konkurenčna poslovna okolja, v kolikor se problematika 3. razvojne osi ne reši v doglednem času. Gospodarstvo regije, kjer posluje nekaj velikih izvoznikov na čelu z Gorenjem, ki je največji slovenski izvoznik in najbolj internacionalizirano slovensko podjetje, ima dovolj odlašanja in izgovorov. Za ugašanje delovnih mest, če rešitve opisane problematike ne bo niti v bližnji prihodnosti, bo nekdo moral prevzeti odgovornost. Upravni odbor SŠGZ je zato zahteval takojšnji sestanek z ministrom za infrastrukturo in prostor in pristojnimi strokovnimi službami. Člani upravnega odbora so bili enotni: za ugašanje delovnih mest, če tretje razvojne osi ne bo kmalu, bo nekdo moral prevzeti odgovornost. (Foto: Marija Lebar) 15 Poslovni razgledi SAŠA regije 5. SEJA UPRAVNEGA ODBORA SŠGZ Letos poseben poudarek internacionalizaciji malega gospodarstva Člani upravnega odbora SŠGZ so se na 5. redni seji seznanili z dejavnostjo Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in potrdili poročilo o poslovanju SŠGZ za leto 2013 ter program dela s finančnim načrtom za leto 2014. Upravni odbor je predlagal skupščini SŠGZ, da članarina tudi letos ostane nespremenjena - na nivoju iz leta 2008, ko je SŠGZ začela s poslovanjem kot samostojna pravna oseba. Kot je pojasnil kustos muzeja usnjarstva Miran Aplinc, je bilo usnjarstvo na Slovenskem v preteklih stoletjih pomembna go- Upravni odbor je potrdil poročilo o poslovanju SŠGZ za leto 2013 in program dela s finančnim načrtom za leto 2014. (Foto: Marija Lebar) Kot je pojasnil kustos Miran Aplinc, se v muzeju usnjarstva v Šoštanju nadejajo podpore s strani gospodarstva. (Foto: Marija Lebar) Poslovni razgledi SAŠA regije spodarska dejavnost, v drugi polovici 20. stoletja pa je večina usnjarskih obratov pri nas propadla. Po ukinitvi Tovarne usnja Šoštanj (TUŠ) je leta 2002 začel delovati iniciativni odbor za ohranitev kulturne in tehniške dediščine TUŠ, ki je z leti svoje delovanje razvil v prizadevanje za ustanovitev muzeja usnjarstva. Občina Šoštanj je leta 2007 sprejela odločitev o postavitvi muzeja v prostorih nekdanje tovarniške kopalnice. Muzej usnjarstva na Slovenskem je začel delovati leta 2009 pod okriljem Muzeja Velenje. V muzeju je zbirka Usnjarski stroji, ki vse- 16 buje najpomembnejše stroje in naprave za predelavo kož v usnje. Zbirka Usnjarstvo v Šoštanju predstavlja razvoj usnjarske obrti v veleindustrijo in pomembno gospodarsko panogo, ki je imela vpliv na družbeni in demografski razvoj prebivalstva. Za sodelovanje na področju turizma in vzpostavitev dodatnih zbirk se v muzeju nadejajo podpore s strani gospodarstva, za kar so člani upravnega odbora izkazali načelni interes. Leto 2013 je SŠGZ sklenila uspešno, saj je izvedla veliko večino s programom dela zastavljenih nalog. Članska struktura ostaja stabilna in izraža visoko stopnjo reprezentativnosti, saj je pod okriljem SŠGZ zbrano več kot štiri petine regijskega gospodarstva, merjeno z vrednostjo kapitala in številom zaposlenih. Planirane prihodke je lani SŠGZ presegla za šest odstotkov, pri čemer je delež članarine znašal le še dobro polovico vseh prihodkov. Ostale prihodke je zbornica ustvarila z drugimi storitvami. Program dela SŠGZ za leto 2014 vključuje nekaj že standardnih ključnih nalog (podelitev priznanj najboljšim inovacijam za leto 2013, organizacija oziroma soorganizacija poslovnih dogodkov in konferenc …), poseben poudarek pa bo namenjen prizadevanjem za 3. razvojno os in spodbujanju internacionalizacije malega gospodarstva. SŠGZ bo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi izdelala nabor priložnosti, ovir in ukrepov za spodbujanje podjetništva in se samostojno ter preko Gospodarske zbornice Slovenije aktivno vključevala tudi v prizadevanja za bolj konkurenčno poslovno okolje. OBISK MINISTRA ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR SAMA OMERZELA Stroka se zavzema za traso Šentrupert – Velenje, a spremeni se nič Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel se je na povabilo SŠGZ 1. aprila v Velenju srečal s predstavniki gospodarstva in lokalnih skupnosti ter državnozborskimi poslanci iz regije SAŠA na temo tretje razvojne osi. Po predstavitvi številnih argumentov, zakaj gospodarstvo v najkrajšem možnem času potrebuje sodobno prometno povezavo z avtocesto A1, je v konstruktivni razpravi minister Omerzel pojasnil, da se v Ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MzIP) zavzemajo za izvedbo 3. razvojne osi po trasi F2-2 Šentrupert – Velenje. V uvodnem delu sestanka je predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer povzela dosedanja prizadevanja gospodarske zbornice za 3. razvojno os, ki potekajo že vse od leta 2002, nakar je direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik nanizal nekaj najbolj tehtnih argumentov (delež gospodarstva SAŠA v slovenskem merilu, struktura gospodarstva SAŠA in obremenitve obstoječih prometnic), zaradi katerih regijsko gospodarstvo v najkrajšem možnem času potrebuje sodobno prometno povezavo z avtocesto A1 na eni strani in Republiko Avstrijo na drugi strani. V nadaljevanju je predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac povedal, da za ohranitev proizvodnje in delovnih mest v Velenju potrebujejo konkurenčne pogoje, vključno s prometno infrastrukturo, in če se na tem področju ne bo spremenilo nič, bo nekdo dobesedno odgnal Gorenje iz Šaleške doline. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je izpostavil sedanje nevzdržno stanje cestne infrastrukture, zaradi česar je Šaleška dolina pogosto brez povezav z avtocesto A1, in poudaril, da se mora za čim hitrejšo realizacijo investicije v 3. razvojno os opredeliti vlada. Slovenija se mora odločiti, ali bo zagotovila pogoje za razvoj inovativnega in izvozno usmerjenega gospodarstva, ki ustvarja kakovostna delovna mesta, ali pa bo za vsako ceno ohranjala kmetijska zemljišča, ki so nadomestljiva s čiščenjem zaraščenih zemljišč. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac je izrazil bojazen, da nekdo dobesedno odganja Gorenje iz Šaleške doline. (Foto: Marija Lebar) Minister Samo Omerzel je pojasnil, da trenutno še vedno poteka usklajevanje trase F3b Podlog – Velenje z varstvenimi ministrstvi, vendar se MZIP zavzema za traso F2-2 Šentrupert – Velenje, ki je najbolj optimalna in zaradi že izvedenih postopkov najhitreje izvedljiva. Minister Omerzel je obljubil, bo z dodatnimi argumenti skušal pridobiti pozitivno mnenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, če pa to ne bo mogoče, bo predlog za traso F2-2 kljub temu posredoval v potrditev vladi. Gospodarstveniki, župani in poslanci SAŠA regije so napovedali skupni dopis predsednici vlade Alenki Bratušek in pristojnim ministrom, v katerem bodo pojasnili argumente za 3. razvojno os ter tako podprli ministra Omerzela pri njegovih prizadevanjih za traso, ki pomeni tudi rešitev za prometno povezavo Zgornje Savinjske doline in občine Šmartno ob Paki. Kot je znano, je nedolgo za tem dogodkom vlada Alenke Bratušek odstopila, zato do predvidenega odločanja o spremembi tra- Minister Samo Omerzel (levo) je v Velenju veliko obljubil, s padcem vlade Alenke Bratušek pa so vse njegove obljube padle v vodo. (Foto: Marija Lebar) si 3. razvojni osi ni prišlo, ker naj bi to presegalo pristojnosti vlade, ki opravlja tekoče posle. Zaradi pasivnosti pristojnih organov v škodo gospodarstva so pred nedavnim znova protestirali župani in gospodarstveniki Koroške, kjer so glede cestne infrastrukture v še nekoliko slabšem položaju kot SAŠA regija. Kljub prizadevanjem poslancev, županov in gospodarstvenikov se glede 3. razvojne osi ni premaknilo nič. (Foto: Marija Lebar) 17 Poslovni razgledi SAŠA regije 8. redna seja skupščine SŠGZ Veliko priložnosti za nova delovna mesta, vendar le v bolj konkurenčnem poslovnem okolju Skupščina SŠGZ je na 8. redni seji 22. aprila sprejela poročilo o delu v minulem letu in program dela ter finančni načrt za leto 2014. Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi predloga razvojnega programa statistične Savinjske regije za obdobje 2014-2020, ob tem pa tudi razpravi o odpiranju novih delovnih mest v gospodarstvu. Slednje se bo zgodilo le v primeru, če se bo konkurenčnost poslovnega okolja izboljšala, kar za SAŠA regijo med drugim pomeni tudi 3. razvojno os. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič je povzel ugotovitve iz analize, ki je pokazala, da lahko slovensko gospodarstvo do leta 2020 ustvari okrog sto tisoč novih delovnih mest. (Foto: Marija Lebar) Direktor RASR Janez Jazbec je predstavil predlog razvojnega programa statistične Savinjske regije, ki temelji na štirih razvojnih prioritetah. (Foto: Marija Lebar) povzel ugotovitve iz analize GZS, ki je pokazala, da lahko slovensko gospodarstvo do leta 2020 ustvari okrog sto tisoč novih delovnih mest. Direktor Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) Janez Jazbec je predstavil predlog razvojnega programa statistične Savinjske regije, ki temelji na štirih razvojnih prioritetah: predelavi in obdelavi materialov (kovine, les, umetne mase, steklo), prehranski oskr- Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je uvodoma samokritično ugotovila, da gospodarska zbornica v dialogu z vlado in ostalimi socialnimi partnerji še vedno ni dovolj učinkovita in uspešna, zato konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji ostaja na nizki ravni. Podjetja se pri poslovanju srečujejo zlasti s težavami zaradi nedelovanja pravne države, prekomernih obremenitev, zlasti stroškov dela, kreditnega krča, neustrezne zakonodaje na področju javnih naročil in, kot v primeru SAŠA regije, zastarele infrastrukture. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Samo Hribar Milič je k naštetim oviram dodal pomanjkanje nacionalnega konsenza o investicijskih prioritetah, togo delovnopravno zakonodajo, birokratske postopke za umeščanje v prostor in neučinkovito črpanje sredstev EU. Hribar Milič je nato Poslovni razgledi SAŠA regije 18 bi, trajnostnem turizmu in energetski oskrbi. Evidentiranih je 167 projektnih predlogov, žal pa država zamuja s strateškimi dokumenti, zato črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020 letos še ne bo mogoče. V razpravi je bilo izrečenih precej kritik na račun države, ki si regionalni razvoj očitno predstavlja bistveno drugače, kot kažejo dejanske potrebe gospodarstva in lokalnih skupnosti. DRUŠTVO ZA KAKOVOST IN RAVNANJE Z OKOLJEM Novo vodstvo bo okrepilo povezovanje s sorodnimi društvi v regiji in izven nje Člani Društva za kakovost in ravnanje z okoljem (DKRO), ki predstavlja sekcijsko obliko dela SŠGZ, so na volilnem občnem zboru 13. marca za novega predsednika izvolili dr. Emila Šterbenka in se ob tej priložnosti zahvalili dotedanji predsednici mag. Vilmi Fece, ki je društvo uspešno vodila tri mandatna obdobja zapored. Kot je napovedal novi predsednik, bo DKRO nadaljeval z dosedanjim konceptom delovanja in ga okrepil na področju druženja članov ter povezovanja s programsko sorodnimi društvi v regiji in izven nje. V lanskem letu je DKRO poleg tekočih aktivnosti v sodelovanju s podjetjem Esotech organiziral izobraževanje za notranje presojevalce po standardih kakovosti ISO, postavljena je bila društvena spletna stran, najzahtevnejša programska naloga pa je bila 13. konferenca kakovosti na temo zakonskih sprememb na področju varovanja okolja, ki jo je društvo v sodelovanju s SŠGZ izvedlo 5. de- Za novega predsednika DKRO je bil izvoljen dr. Emil Šterbenk (desno), za sekretarko pa Helena Poličnik (levo). (Foto: Franci Kotnik) 34. SKUPŠČINA DRUŠTVA VARNOSTNIH INŽENIRJEV Varstvo pri delu pomembno tudi v krizi Mag. Vilma Fece, ki je društvo uspešno vodila tri mandatna obdobja zapored, je prejela veliko pohval za svoje delo. (Foto: Franci Kotnik) cembra 2013. Po konferenci je bil izdan zbornik z referati. V razpravi je bilo lanskoletno delovanje DKRO, ki trenutno šteje 85 članov, ocenjeno pozitivno, zato je bila razrešnica dosedanjim organom izglasovana soglasno. Poleg novega predsednika sta bila izvoljena tudi nov upravni in nadzorni odbor. Sekretarsko funkcijo je od Mojce Ferk, ki je tako kot Vilma Fece, prejela veliko pohval za svoje dosedanje delo, prevzela Helena Poličnik, Šterbenkova sodelavka v podjetju Erico. V letu 2014 bodo ključne programske aktivnosti DKRO: izvedba izobraževanja za interne presojevalce kakovosti, 14. konferen- ca kakovosti, katere tema bo izbrana tekom leta, tematska predavanja, vsebinska nadgradnja spletne strani, družabno srečanje članov DKRO in povezovanje s programsko sorodnimi društvi oziroma organizacijami v drugih slovenskih regijah. 19 V prostorih SŠGZ so se na 34. letni skupščini zbrali člani Društva varnostnih inženirjev Velenje in gostje iz partnerskih organizacij: Društva za kakovost in ravnanje z okoljem, Slovenskega društva vzdrževalcev in SŠGZ. Udeleženci skupščine so potrdili poročila o delu v minulem obdobju in se dogovorili za programski okvir letošnjega delovanja. V imenu partnerskih organizacij je varnostne inženirje nagovoril direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik. Kljub skromnejši udeležbi na dogodkih, ki jih v kriznih časih organizirajo zbornice in nevladne organizacije, je izrazil prepričanje, da je povezovanje potrebno in da je na tem področju še veliko neizkoriščenih priložnosti. SŠGZ bo tudi v prihodnje nudila vsem trem omenjenim društvom prostorske pogoje za delovanje. Varnostni inženirji, ki delujejo na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter Koroške, so se dogovorili za nekoliko manjši obseg dela v letu 2014, a so kljub temu odločeni, da strokovne naloge, izobraževanje članstva in interesno druženje nadaljujejo tudi v 35. letu delovanja. Poslovni razgledi SAŠA regije IPAK INŠTITUT Delovanje nevladnih organizacij pomembno tudi za gospodarstvo Nevladne organizacije v razvitih družbah opravljajo dve pomembni funkciji: so vir novih delovnih mest (na primer na Nizozemskem 12 % zaposlenih, v ZDA 10 %), ustvarjajo za- organizacije relativno šibke, ocenjuje direktor IPAK inštituta dr. Stanko Blatnik, tako finančno kot glede človeških virov, tako da težko opravljajo omenjeni funkciji. Direktor IPAK inštituta dr. Stanko Blatnik (levo) pričakuje sodelovanje med gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami za hitrejši in trajnostni razvoj regije. (Foto: Marija Lebar) upanje in povezanost v družbi, kar omogoča uresničitev pomembnih družbenih projektov. Čeprav imamo v Sloveniji veliko nevladnih organizacij, je število zaposlenih v njih bistveno nižje (manj kot 1 %). Primerjava sicer ni povsem skladna, kajti nevladni sektor se po državah razlikuje. Trenutno so nevladne Poslovni razgledi SAŠA regije Ne glede na to trendi kažejo, da se nevladni sektor spreminja. Število nevladnih organizacij narašča. V Savinjski regiji jih deluje 3.137, od tega 2.954 društev, 199 zavodov in 20 ustanov. Poleg prevladujočih društev nastajajo novi zavodi in ustanove, tako da lahko v prihodnosti pričakujemo, da bo nevladni 20 sektor v Sloveniji prevzel funkcije, ki jih ima v razvitih državah. Dr. Stanko Blatnik: »V tem trenutku je delovanje nevladnih organizacij pomembno tudi za gospodarstvo. S svojim delovanjem dvigujejo kakovost življenja. Višja kakovost življenja pomeni večje zadovoljstvo, kar pa posledično pomeni tudi višjo kakovost dela v podjetjih. Poleg tega lahko skupaj z gospodarstvom opozorijo na probleme, ki so pomembni za vse in predlagajo ukrepe za njihovo razrešitev.« IPAK inštitut že leta izvaja projekt Stičišča nevladnih organizacij Savinjske regije, s katerim podpira njihov razvoj. Skupaj s Savinjskošaleško gospodarsko zbornico je IPAK v okviru projekta Stičišče letos v Velenju organiziral dve pomembni srečanji: okroglo mizo o izobraževanju, gospodarstvu in nevladnih organizacijah ter posvet o inovativnosti, znanosti in izobraževanju. Na omenjenih dogodkih so predstavniki gospodarstva, šolstva, lokalne skupnosti in nevladnih organizacij izpostavili probleme ter predlagali rešitve. »Verjamemo, da se bo ta praksa nadaljevala in da bomo skupaj sodelovali za hitrejši in trajnostni razvoj regije,« je optimističen dr. Stanko Blatnik. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE V TRSTU Kako iz Italije v Slovenijo prenesti dobro prakso zborničnega delovanja Delegacija SŠGZ v sestavi predsednica dr. Cvetka Tinauer, podpredsednica Uršula Menih Dokl in direktor mag. Franci Kotnik je 6. junija obiskala Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v Trstu in se z njihovim vodstvom pogovarjala o možnostih nadaljnjega sodelovanja na področju spodbujanja internacionalizacije malega gospodarstva SAŠA regije. SŠGZ in SDGZ sta sicer lani novembra na razvojni konferenci v Velenju podpisali dolgoročni sporazum o poslovnem sodelovanju. SDGZ je združenje podjetnikov, ki v osnovi zastopa interese slovenskih gospodarstvenikov v Italiji. Sodi med najbolj aktivne subjekte na področju čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Organizira srečanja, dogodke in pobude in sodeluje z vsemi gospodarskimi organizacijami na obeh straneh meje, kakor tudi z nekaterimi v tretjih državah. SDGZ povezuje več kot 700 slovenskih in 500 italijanskih podjetij, pod njegovim okriljem delujejo tri storitvena podjetja: Servis, Euroservis in Servis Koper. SDGZ ima pet sekcij: mednarodna trgovina in storitve, obrtniki, trgovci na drobno, turistični operaterji in gostinci ter svobodni poklici. Združenje odliku- je poznavanje podjetniškega okolja v Italiji in Sloveniji, poznavanje obeh jezikov in kultur. V živahni izmenjavi izkušenj iz prakse so obiskovalci iz Velenja dobili nekaj zamisli za nadaljnje korake na področju spodbujanja internacionalizacije malih in srednjih podjetij, kakor tudi na področju delovanja zborničnega sistema, ki bo moral v prihodnje narediti nekaj bolj smelih razvojnih korakov, da bi ostal še naprej glavni reprezentant slovenskega gospodarstva na nacionalni in regionalni ravni. Predstavniki SDGZ bodo znova gostje SŠGZ na osrednjem jesenskem poslovnem dogodku v Šaleški dolini. Udeleženci sestanka na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu se bodo znova srečali jeseni v Velenju. (Foto: SDGZ) 6. SEJA UPRAVNEGA ODBORA SŠGZ Analiza projekta Connect SME pokazala številne ovire za čezmejno sodelovanje podjetij Člani upravnega odbora SŠGZ so se na 6. seji sestali 21. junija v Metlečah pri Šoštanju in se seznanili z rezultati čezmejnega projekta spodbujanja povezovanja malih in srednjih podjetij ter rezultati poslovanja gospodarskih subjektov v SAŠA regiji v letu 2013. Pri pregledu sklepov prejšnje seje so z razočaranjem ugotovili, da se kljub obljubam ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela ob njegovem obisku v Velenju glede 3. razvojne osi medtem ni premaknilo nič. Rezultate projekta spodbujanja čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij Connect SME je predstavila direktorica Ekonomskega inštituta Maribor (EIM) Viljenka Godina. EIM je v projektu sodeloval kot zunanja ekspertna institucija, partnerji pa so bili Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, SŠGZ, GZS Območna zbornica Koroška in Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj. V sklopu projekta je bilo opravljenih 82 intervjujev z zainteresiranimi podjetji za čezmejno sodelovanje, in sicer s 25 na avstrijski in 57 na slovenski strani, od tega jih je bilo 16 iz SAŠA regije. Analiza odgovorov je pokazala, da so podjetja Direktorica Ekonomskega inštituta Maribor Viljenka Godina je povedala, da predstavlja neznanje jezika soseda veliko oviro za čezmejno sodelovanje avstrijskih in slovenskih podjetij. (Foto: Marija Lebar) 21 zainteresirana za udeležbo na delavnicah o skupnem razvoju in naložbah ter nastopu na tretjih trgih, za individualna svetovanja, za informacije o poslovnem okolju sosednje države v maternem jeziku, za pomoč pri iskanju konkretnih poslovnih partnerjev in pridobivanju finančnih sredstev, predvsem pa so poudarila potrebo po zmanjšanju birokratskih postopkov, zlasti na slovenski strani. V projektu se je tudi izkazalo, da predstavlja neznanje jezika soseda veliko oviro za medsebojno sodelovanje. Število gospodarskih družb v SAŠA regiji se je lani povečalo, število zadrug je ostalo nespremenjeno, število samostojnih podjetnikov pa se je zmanjšalo. Tako družbe kot podjetniki so lani zmanjšali število delovnih mest oziroma zaposlenih, medtem ko se slednje pri zadrugah ni spremenilo. Skupni neto rezultat regijskega gospodarstva je bil tudi lani pozitiven in bi bil spričo zelo dobrega poslovanja predelovalnih dejavnosti bistveno boljši, če ne bi z izgubo v letu 2013 poslovali v dejavnosti rudarstva. Poslovni razgledi SAŠA regije SEKCIJA RAČUNOVODSKIH SERVISOV PRI SŠGZ Dober računovodski servis bdi nad podjetjem Sekcija računovodskih servisov pri SŠGZ je novembra lani organizirala odmevno srečanje s podjetniki in obrtniki SAŠA regije, katerega temeljni namen je bil seznanitev s pomenom dobrega računovodskega servisa. Tudi s to aktivnostjo so članice sekcije želele vplivati na zmanjšanje števila tako imenovanih garažnih servisov, ki so se sicer razrasli preko vseh razumnih meja. Njihove storitve so praviloma manj kakovostne ali celo v neskladju z zakonodajo, s cenami pa kakovostnim računovodskim servisom povzročajo nelojalno konkurenco. »Težko rečem, ali je dogodek dosegel svoj namen, kajti od enega srečanja ne moremo pričakovati želenih rezultatov. Stvari namreč niso od včeraj, zahtevajo celovitejšo obravnavo in večjo podporo tudi na državni ravni. Sem pa prepričana, da je kdo med obrtniki in podjetniki začel vsaj razmišljati o tem, kakšen računovodski servis ima, kaj mu ponuja,« pravi predsednica sekcije Petra Pleterski. Dober računovodski servis bdi nad svojo stranko oziroma podjetjem, dela v njegov prid in mu svetuje, da lažje sprejema poslovne odločitve. Prav tako mu svetuje, kako naj se odziva na zahteve v davčni zakonodaji, Poslovni razgledi SAŠA regije pri pridobivanju posojil in v podobnih situacijah. Še zdaleč ni dober računovodski ser- vis tisti, ki le evidentira že opravljene poslovne dogodke in oddaja poročila. Zaradi nenehnih sprememb na področju računovodstva, delovnopravne zakonodaje in financ ostaja informiranje in osveščanje obrtnikov in podjetnikov o teh spremembah prednostna naloga sekcije tudi v prihodnje. Da bodo lahko sledili vsemu naštetemu, nameravajo organizirati več predavanj oziroma seminarjev. Redne stike imajo tudi z vodstvom davčnega urada. Jeseni znova načrtujejo srečanje s podjetniki in pripravljajo zanimive vsebine. Z velikim zadovoljstvom, pravi Petra Pleterski, so sprejeli pobudo za sodelovanje s strani velenjskega društva kadrovskih delavcev, tesnejše stike pa so navezali tudi z Društvom računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline. Z njimi načrtujejo izmenjavo dobrih praks in skupno organizacijo strokovnih dogodkov. Predsednica sekcije računovodskih servisov Petra Pleterski opozarja, da dober servis ni tisti, ki le evidentira poslovne dogodke in oddaja poročila. (Foto: Marija Lebar) 22 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Najbolj inovativna kmetijska zadruga v Sloveniji Po znanih podatkih je Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZŠD) edina od petih zadrug v SAŠA regiji poslovala pozitivno. Dobro ji gre tudi v letošnjem letu, saj je v prvih šestih mesecih beležila 800 tisoč evrov več prometa kot v enakem obdobju lani. »Delamo po zdravi kmečki logiki in za zdaj nam uspeva,« pravi direktor zadruge Ivo Drev in dodaja, da sta ključ za uspeh inovativen pristop in premišljena poslovna politika. »Delovanje zadruge je vseskozi usmerjeno k njenim članom. Trudimo se jim biti dober servis. Prav tako ne iščemo velikih zgodb, ampak snujemo razvoj korak za korakom. Veliko vlagamo v razvoj in kadre,« pojasnjuje Drev, ki je zadovoljen, da je njihovo inovativnost opazila tako strokovna kot širša javnost. Biotehniška fakulteta v Mariboru je KZŠD za njen projekt Ekodar – ekološko meso podelila naziv najboljša slovenska blagovna znamka v zdravi prehrani. Na tej osnovi sedaj KZŠD sodeluje v izboru za najboljšo evropsko blagovno znamko v zdravi prehrani. Zadružna zveza Slovenije je KZŠD pred nedavnim izbrala za najbolj inovativno kmetijsko zadrugo v Sloveniji. Ta laskavi naslov ji omogoča, da se lahko poteguje za naziv najbolj inovativne kmetijske zadruge v evropskem merilu. Odprtje poslovno trgovskega centra Kmetijske zadruge Šaleške doline v Nazarjah. (Foto: Marija Lebar) 23 Po besedah Iva Dreva sta lastni blagovni znamki Ekodar in Slodar za KZŠD velikega pomena, ne toliko v finančnem smislu kolikor v smislu pridobivanja zaupanja pri domačih in tujih kupcih: »Naloga zadruge je oskrba njenih članov s kakovostnim repromaterialom po sprejemljivih cenah, hkrati pa biti na trgu tudi uspešen trgovec, katerega ponudba blaga naj bi zadovoljila tudi druge potrošnike.« Tako kot ponudbo blaga, ki jo KZŠD sedaj širi tudi izven Slovenije, širi izven Šaleške doline svojo poslovno mrežo. Rezultat te strategije je januarja letos odprt poslovno trgovski center v Nazarjah, ki dobro posluje, ima pa še mnogo možnosti. Za potrošnike pripravljajo v njem nove programe, med drugim gorsko mehanizacijo. Manj zadovoljni so z odzivom ponudnikov ekološko pridelanega mleka v Zgornji Savinjski dolini. Tu, je prepričan Drev, obstajajo velike priložnosti za kmete, zadrugo in mlekarno v Arji vasi. Med letošnjimi poslovnimi načrti ima KZŠD tudi širitev palete izdelkov pod blagovno znamko Ekodar, izdelavo protitočne zaščite na posestvu Turn v Hrastovcu pri Velenju in ponudbo novih izdelkov – jabolčnega vina in balzamičnega kisa. Poslovni razgledi SAŠA regije Podelitev priznanj za najboljše inovacije SAŠA regije v letu 2013 Inovativnost je genialna radovednost, ki odpira vrata skrivnosti ... V imenu GZS je inovatorjem spregovoril predsednik mag. Samo Hribar Milič. srebrnih priznanj v kategoriji profesionalno podprtih inovacij ter eno zlato priznanje v kategoriji inovacij, ki niso bile deležne organizirane in profesionalne podpore. Predsednik komisije za ocenjevanje inovacij pri SŠGZ Bojan Stropnik je opozoril na opazno rast kakovosti inovacij, ki je v veliki meri posledica načrtnega spodbujanja inovacijske klime oziroma stalnih izboljšav in inovacij znotraj podjetij. Po njegovem mnenju je potrebno področje inovativnosti promovirati še naprej in s tem spodbuditi tako samostojne inovatorje kot inovatorje v podjetjih za prijave na razpis SŠGZ. Za udeležence slovesnosti je bilo zelo zanimivo predavanje Andreja Pompeta, ki je govoril o skrivnostih inovatorskega uma in trženju inovacij. Med drugim je poudaril, da ustvarjalnost ni le dogodek trenutka, ampak je v bistvu stil življenja. Uspešnost trženja inovacij je odvisna predvsem od tega, kakšen problem rešuje inovacija, kdo ima tak problem, do kakšne mere inovacija rešuje tak problem, koliko ljudi ali/in organizacij ima tak problem, kje se ti nahajajo in kako so dostopni. Žal so v Sloveniji številni inovatorji prepuščeni sami sebi, njihov uspeh pa je prevečkrat odvisen od naključij, kar z drugimi besedami pomeni, da je po različnih predalih ogromno dobrih rešitev, ki morda nikoli ne bodo ugledale luči sveta. Pompe se je v sklepnem delu predavanja spomnil misli Walta Disneyja, ki je dejal: »Inovativnost je genialna radovednost, ki odpira vrata skrivnosti in usmerja korak človeštva na poti do velikih dosežkov.« V imenu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pod okriljem katere poteka projekt Letošnja podelitev priznanj je potekala v atriju osnovne šole v Nazarjah. Poslovni razgledi SAŠA regije 24 Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je ob kritičnem pogledu na padajočo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja čestitala inovatorjem za njihove dosežke. Predsednik komisije za ocenjevanje inovacij pri SŠGZ Bojan Stropnik je opozoril na opazno rast kakovosti inovacij. V kulturnem programu so nastopili učenci in pedagogi Glasbene šole Nazarje. Operacijo sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. SŠGZ je na priložnostni slovesnosti 3. junija v Nazarjah podelila priznanja za najboljše inovacije v SAŠA regiji za leto 2013. Na letošnji javni razpis je prispelo 14 inovacijskih predlogov devetih predlagateljev, pri katerih je sodelovalo 98 inovatorjev. Na podlagi ocen po posameznih kategorijah (inventivnost, gospodarski rezultati, trajnostni učinki in okoljski vidiki) je komisija za ocenjevanje inovacij dodelila 7 zlatih in 6 zbiranja in ocenjevanja inovacij na regionalni in nacionalni ravni, je inovatorjem spregovoril in jim izrekel iskrene čestitke predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič. Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je ob kritičnem pogledu na padajočo konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja prav tako čestitala inovatorjem, saj prav slednji pomembno prispevajo h konkurenčnosti njihovih podjetij in so hkrati tisti, ki so v lanskem letu pomembno prispevali k povečanju izvoza Slovenije. S podobnimi komplimenti je inovatorje nagovorila tudi županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik, ki je s podžupanom Mestne občine Velenje dr. Francem Žerdinom podelila priznanja. Foto: Jože Miklavc Andrej Pompe je govoril o skrivnostih inovatorskega uma in trženju inovacij. INOVACIJE, KI NISO BILE DELEŽNE ORGANIZIRANE IN PROFESIONALNE PODPORE Zlato priznanje Stroji in oprema za izdelavo peletnih sekancev - predlagatelj: Bider kmetijski stroji Bojan Bider s.p. - avtor: Jože Bider Podjetje Bider iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji je razvilo proizvodnjo novega energenta – peletnih sekancev, ki se proizvajajo s traktorskim peletnim sekalnikom. Peletni sekanci predstavljajo alternativo na trgu že uveljavljenim peletom in so v primerjavi z njimi bistveno cenejši, saj se pri proizvodnji porabi 90 % manj energije za enako energetsko vrednost. Inovacija predstavlja nov način uporabe manj vrednega lesa za avtomatsko kurjenje in vključuje s patentom zaščiteni peletni sekalnik in ostalo strojno opremo, ki je v celoti plod domačega znanja in izdelana v podjetju Bider. PROFESIONALNO PODPRTE INOVACIJE Srebrna priznanja Razvoj kompleksne naprave za preizkušanje kakovosti krogličnih ležajev za potrebe visokoserijske proizvodnje - predlagatelj: Gorenje Orodjarna d.o.o. - avtorji: Roman Plevnik, Jure Zagorc, Matjaž Lešnik in Igor Blatnik V podjetju Gorenje Orodjarna so razvili in izdelali napravo za preizkušanje kakovosti krogličnih ležajev za vhodno kontrolo pralno-pomivalnih strojev v podjetju Gorenje d.d. Kakovost vgrajenih ležajev v pralnih in sušilnih strojih precej niha, težave pa so se običajno pokazale kasneje, ko je bila zamenjava zelo draga. Naprava izmeri vibracije, temperaturo in hitrost vrtenja ležaja ter omogoča njegovo klasifikacijo kot dober, pogojno dober in slab. Z njo je mogoče pravočasno izločiti do 100 % potencialno slabih krogličnih ležajev. 25 Poslovni razgledi SAŠA regije Izvajanje servisnih posegov s pomočjo pametnih telefonov in QR kode - predlagatelj: HTZ Velenje I.P. d.o.o. - avtorji: Peter Hudournik, mag. Suzana Koželjnik in Matej Vošnjak (vsi HTZ) ter Jože Novinšek, Sergej Natlačen, Ivan Gaberšek, Marko Zabreznik in Stanko Krstić (M2M informacijski sistemi d.o.o.) HTZ Velenje ima trenutno več kot 170 najemnikov, ki imajo v najemu preko 600 aparatov za vodo. Za vse te aparate je potrebno voditi ažurno bazo podatkov, kje se posamezni aparat nahaja, kateri posegi so bili na njem narejeni, koliko časa in materiala je bilo porabljeno za posamezni servis. Pred uvedbo te inovacije so vse omenjene podatke beležili ročno, porabljen material pa v poslovno informacijskem sistemu. Zaradi različnih baz in večkratnih vnosov v različne preglednice je prihajalo do napak. Skupaj s podjetjem M2M so izdelali rešitev, ki temelji na sodobni tehnološki platformi in uporabi QR kode za identifikacijo. Aplikacija je čas za poročanje opravljenega dela skrajšala s 3 minut na 5 sekund na poseg in predstavlja tudi korak v smeri brezpapirnega poslovanja. Daljinski nadzorni sistem SPTE enot - predlagatelja: Indop d.o.o. in Miel d.o.o. - avtorji: Franc Blažič, Matjaž Koradej, Sašo Veternik, Slaviša Stojanović, Vanja Grossmann, Jernej Stvarnik, Kristijan Jurko in Dajan Pavlović (vsi Indop), Andrej Rotovnik, Jernej Bule in Miha Strašek (vsi Miel) ter Matej Rožič, Ivan Lenart in Aleš Rošer (RCE d.o.o.) Kogeneracijske oziroma SPTE enote je potrebno redno vzdrževati in v izogib izpadu dohodka sproti odpravljati morebitne napake, zato morajo imeti upravljavci in serviserji ves čas pregled nad delovanjem. V ta namen so v podjetjih Indop, MIEL Elektronika in RCE razvili sistem za oddaljen nadzor, preko katerega v realnem času spremljajo različne parametre, alarme, servisne posege, statuse in zgodovino delovanja, alarmov ter servisov. Podatki se na strežnik pošiljajo preko 3G/UMTS signala, kar omogoča neodvisnost postavitve SPTE enote. Naprava za končno kontrolo in sledljivost proizvodnje avtomobilskih sedežev predlagatelj: Miel d.o.o. - avtorji: Andrej Rotovnik, Miha Strašek in Ambrož Podkoritnik V podjetju Miel so za znanega naročnika razvili in izdelali napravo za končno kontrolo in sledljivost avtomobilskih sedežev, ki omogoča avtomatsko preverjanje avtomobilskih sedežev v fazi sestavljanja in popolno sledljivost proizvodnje ter arhiviranje v podatkovno bazo preko nadzornega sistema, ki so ga prav tako razvili. Naprava zagotavlja 100 % kontrolo sestave avtomobilskih sedežev, pri čemer upošteva ustreznost vgrajenega materiala in sestavnih delov. Poslovni razgledi SAŠA regije 26 Alarmiranje izrivov in izbruhov plina na odkopih - predlagatelj: Premogovnik Velenje d.d. - avtor: Vinko Kotnik Na odkopih v velenjskem premogovniku pri sunkovitem zapiranju stropnega dela pogosto prihaja do izrivov velikih količin plinov. Poleg tega prihaja do izbruhov iz prelomnih con, ki jih aktivirajo z odkopavanjem. Če se zaposleni v takih razmerah nahajajo v izstopnih progah in niso seznanjeni z nastalo situacijo, je lahko to zanje usodno. Zaradi tega so razvili sistem obveščanja zaposlenih na ogroženih delovnih mestih z bliskavicami. Slednje aktivirajo stacionarni merilniki metana in ogljikovega dioksida, ki so nameščeni vzdolž odkopov in izstopnih prog. Ko merilniki zaznajo povečano koncentracijo plinov, pošljejo signal bliskavicam. Slednje, odvisno od stopnje koncentracije plinov, alarmirajo s svetlobnim ali svetlobnim ter zvočnim signalom, zaposleni pa lahko pravočasno zapustijo ogroženo območje. Načrt obrambe in reševanja v realnem času NOIR - predlagatelj: Premogovnik Velenje d.d. - avtorji: Vinko Kotnik, Boštjan Salmič in Vekoslav Hostnik Načrt obrambe in reševanja Premogovnika Velenje je dokument v pisni obliki in zajema pričakovano stanje v jami, ki pa nikoli ni povsem ažurno in točno. Če želijo v premogovniku reševati na podlagi tega dokumenta, je to zelo zamudno, zato so razvili inovativni načrt obrambe in reševanja, ki preko varnostno tehničnega informacijskega sistema omogoča vpogled v trenutno dejansko stanje v jami, prikaz lokacije ogroženega območja, vrsto in obseg nevarnosti, kot so na primer izrivi in izbruhi metana in ogljikovega dioksida, zaplinjenost zaradi intenzivnosti odkopavanja in oksidacijski procesi, pravilno pot umikov zaposlenih glede na stanje v jami, pot svežega in izrabljenega zraka in še vrsto drugih podatkov, ki so potrebni za pravilno, učinkovito in uspešno reševanje. Zlata priznanja Avtomatizacija glavnih jamskih črpališč na k. -130 in k. -41,5 - predlagatelj: Premogovnik Velenje d.d. - avtorji: Danijel Šibanc, Jože Tevž, Boštjan Salmič in Anton Kotnik V Premogovniku Velenje so izdelali popolnoma avtomatiziran sistem črpanja vode iz jame, ki ga sestavljata dva zaporedno vezana glavna jamska črpališča, preko katerih letno izčrpajo na površino približno 1,2 milijona kubičnih metrov vode. Programska rešitev sistema avtomatizacije je tehnično zelo kompleksna. Eden izmed zelo pomembnih dejavnikov je tudi visoka stopnja zanesljivosti, ki je dosežena na takšen način, da ima vsaka črpalka svoj samostojni krmilni sistem. Vsi krmilni sistemi komunicirajo med sabo in določajo zaporedje črpanja posameznih črpalk. Obe črpališči imata možnost obratovanja v odprtem ali zaprtem krogotoku, sistem omogoča tudi daljinski nadzor in upravljanje s površja. 27 Poslovni razgledi SAŠA regije Taxi Controller – optimiziran sistem za avtomatizacijo poslovanja logističnih podjetij - predlagatelj: Mega M d.o.o. - avtorji: mag. Matej Meža, mag. Miran Meža, Goran Stojakovič in mag. Jure Kovač Taxi Controller je informacijski sistem za avtomatsko razpošiljanje vozil. Obdelane rezervacije avtomatsko posreduje voznikom v skupini na najbolj optimalen način. Sistem poleg tega zagotavlja podporo vseh poslovnih procesov podjetja s taksi dejavnostjo. Ključni element sistema, s katerim se najbolj ločuje od konkurence, so optimizirani postopki avtomatizacije razpošiljanja vozil, eksplicitno prilagojeni delovanju taksi službe, ki upoštevajo maksimalen nabor vplivnih faktorjev in minimizirajo njihov negativni vpliv. To pripomore h krajšim časom čakanja na vozilo, pravični razdelitvi rezervacij med voznike, boljšemu izkoristku njihovega časa in nižji porabi goriva. Sistem je primeren tako za mala kot večja taksi podjetja in je namenjen globalnemu trgu. Naprava za denitrifikacijo pitne vode - predlagatelj: HTZ Velenje I.P. d.o.o. - avtorji: Matjaž Ravnjak (RCE d.o.o.), Bojan Voh in Matej Vošnjak (oba HTZ), dr. Albin Pintar (Kemijski inštitut) in dr. Nataša Ževart Uranjek (Komunalno podjetje Velenje) Cilj te inovacije podjetja HTZ Velenje je razvoj tehnologije in naprave za odstranjevanje nitratov in nitritov iz pitne vode. Razgradni produkti nitratnih in nitritnih ionov v človeškem telesu so zdravju škodljivi in dokazano povzročajo rakaste tvorbe na črevesju. Na osnovi smernic EU bodo maksimalno dovoljene koncentracije nitratnega iona v bližnji prihodnosti znižane z danes veljavnih 50 na 25 mg/l. Na predlog Kemijskega inštituta kot zunanjega strokovnega izvajalca so med različnimi možnimi načini odstranjevanja nitratnega iona iz vode v HTZ izbrali biološko denitrifikacijo, kjer s pomočjo bakterijske združbe iz nitratnega iona nastane neškodljiv plinasti dušik in nekaj malega ostalih odpadkov. Celotna naprava je postavljena v zabojniku in je mobilna. Espresso avtomat TE8 - predlagatelj: BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje - avtorji: Slavko Fujs, Igor Žibret, Rok Apat, Matej Spasič, Evgen Kozelj, Klemen Lončarič, Klemen Britovšek, Uroš Pečnik, Rok Stakne, Aleš Kreslin Espresso avtomat TE8 je nov aparat za pripravo kave in kavno-mlečnih napitkov. S pritiskom na samo en gumb je na voljo kombinacija različnih napitkov, kot so: espresso, cappuccino, latte macchiato, penjeno mleko, vroče mleko ali vroča voda za čaj. TE8 vključuje vrsto inovativnih funkcij, med katerimi je na prvem mestu inteligentni sistem za doziranje kave, ki optimizira količino kave, ne glede na sorto kavnih zrn. Z inteligentnim pretočnim grelcem je skozi celoten cikel kuhanja kave zagotovljena konstantna in optimalna temperatura vode, s čimer je skrajšan čas priprave kave ter zmanjšana poraba električne energije. S tem sistemom je aparat TE8 hitrejši od konkurence pri pripravi prve skodelice kave. Bistveno prednost predstavlja tudi zmanjšanje hrupa. Poslovni razgledi SAŠA regije 28 Tassimo Suny - predlagatelj: BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje - avtorji: Henrik Pavlovič, Peter Brezovnik, Boštjan Ogrizek, Matej Mejač, Damjan Golčman, Klemen Zevnik, Mitja Habe in Tadej Počivavšek Tassimo Suny je aparat za pripravo multi napitkov s pomočjo T-diskov, kar pomeni, da gre za aparat, ki lahko pripravi različne kavne napitke, vročo čokolado in različne čaje. To fleksibilnost mu daje edinstvena tehnologija z branjem črne kode, s katero aparat ugotovi, kateri T–disk ima trenutno v enoti za pripravo napitka. Avtomat se od večine drugih tovrstnih aparatov za pripravo napitkov razlikuje tudi po sistemu za segrevanje vode, ki omogoča hitrejšo pripravo napitka in boljši nadzor nad temperaturo vode. Ker je aparat namenjen čim hitrejši pripravi napitkov, je bila razvita smartStart tehnologija, ki omogoča, da uporabnik aktivira pripravo napitka zgolj s pomočjo potiska skodelice na gumb. Tako je interakcija z aparatom še hitrejša in še bolj intuitivna kot sicer. Palični mešalnik nove generacije MSM8-Maxomixx - predlagatelj: BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje - avtorji: Uroš Semeja, Igor Dečman, Uroš Žlaus, Roman Pačnik, Uroš Klemše in Gregor Krajnc Nova generacija paličnega mešalnika MSM8 cilja na podvojitev tržnega deleža v premium segmentu paličnih mešalnikov v Evropi. MSM8 Maxomixx združuje vrsto funkcij obdelave živil, in sicer: mešanje in penjenje, sekljanje, stepanje, gnetenje, sekljanje, drobljenje, rezanje, strganje ter pasiranje. V primerjavi s predhodnikom MSM8 odlikuje robustnejša gradnja in izboljšan, močan ter tih motor z nazivno močjo 800 vatov, ki je najmočnejši v višjem segmentu paličnih mešalnikov. Zaradi modulne gradnje MSM8 omogoča uporabo široke palete novih kakor tudi določenih obstoječih priključkov. Sodoben dizajn daje aparatu vrhunski izgled in kupcu omogoča ergonomsko uporabo. Inventivnost se kaže v visoki stopnji tehnične zaščite, saj je bilo vloženih 5 prijav izumov za zaščito s patentom. Nova generacija samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov širine 600: C-FS600-14 - predlagatelj: Gorenje d.d. Velenje - avtorji: Dejan Dren, Peter Groznik, Tomaž Zagoršek, Aleksander Sedovšek, Bojan Kralj, Edin Ahmetović, Marko Kralj, Drago Ranzinger, Dušan Mesner, Edi Pocajt, Peter Sevčnikar, Anton Tovšak, Janez Koren, Majda Meža, Branko Mandelc, Mojca Katič, Sebastjan Zaverla, Tina Jerabek, Gregor Trupi, Branko Lah, Gregor Kladnik, Matej Pečnik, Jože Katanec, Darja Slapničar in Vlado Bač Pri razvoju nove generacije samostojnih hladilno zamrzovalnih aparatov so si v Gorenju postavili za cilj ustvariti idealne pogoje za shranjevanje vseh vrst hrane in razviti inovativne, okolju in uporabniku prijazne aparate. Aparati imajo mehansko in elektronsko upravljanje, ki je v najvišjih razredih nadgrajeno s tehnologijo Adaptive cool (samoučeči hladilnik) in upravljanjem na dotik. Bistvene novosti družine aparatov C-FS600-14 so: novi platformi hladilnih sistemov, panelna sestava ohišja aparatov, višji energijski razredi, po višini nastavljive posode vrat, dvodelni predali, večfunkcionalna posoda za shranjevanje živil, inventivna izvedba nosilca steklenic v hladilniku, večfunkcionalna posoda kondenzata, LED osvetlitev in adaptivni sistem hlajenja. Za pet od naštetih novosti so bile vložene patentne prijave. 29 Poslovni razgledi SAŠA regije Poslovni razgledi SAŠA regije 30 31 Poslovni razgledi SAŠA regije Poslovni razgledi SAŠA regije 32
© Copyright 2024