Verzija 2, 3. julij 2013 1/142 1. UREDITVE, KI ZAGOTOVLJAJO USKLADITEV S STRATEGIJO UNIJE ZA PAMETNO, TRAJNOSTNO IN VKLJUČUJOČO RAST (ČLEN 14(1) (A) UREDBE SSO) 1.1. Analiza razvojnih razlik, potreb ter potencialov rasti ob upoštevanju tematskih ciljev in teritorialnih izzivov ter upoštevajoč nacionalni reformni program, kadar je ustrezno, in ciljev iz priporočil za vsako drţavo v skladu s členom 121(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije ter ustreznih priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 148(4) Pogodbe o delovanju Evropske Unije Slovenija se je skladno s strategijo EU2020, ki jo je potrdil Evropski svet v letu 2010, zavezala k zasledovanju cilja treh rasti: vključujoča, pametna in trajnostna rast. Zavezanost k tem ciljem Slovenija kot članica EU in območja evra 1 letno potrjuje tudi v okviru procesa evropskega semestra z Nacionalnim reformnim programom in Programom stabilnosti. Hkrati je Slovenija zavezana tudi za izpolnjevanje zahtev iz Pakta za stabilnost in rast ter Pogodbe o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Tabela 1: Cilji strategije EU 2020 Cilji EU 2020 za pametno rast Skupne javne in zasebne naloţbe v višini 3% BDP Evropske unije v raziskave in razvoj 75% stopnja zaposlenosti ţensk in moških v starosti od 20-64 let Uspešnejše izobraţevanje: Manj kot 10% mladih, ki opustijo šolanje Vsaj 40%oseb med 30 in 34. Letom naj bi imelo visokošolsko izobrazbo(ali enakovredno) Cilji EU 2020 za vključujočo rast 75% stopnja zaposlenosti ţensk in moških v starosti od 20-64 let Uspešnejše izobraţevanje: Manj kot 10% mladih, ki opustijo šolanje Trenutno stanje v Sloveniji 2,47% (2011) Nacionalni cilji zapisani v NRP 3% 68,3% (2012) 75% 4,2 (2011) Deleţ zgodnjih osipnikov ne bo presegel 5% (2011:4,2%) 37,9 (2011) 40% mlajše populacije,med 30. in 34. letom, bo imelo terciarno izobrazbo(2011:37,9%) Trenutno stanje v Sloveniji 68,3% (2012) Nacionalni cilji zapisani v NRP 75% 4,2 (2011) Deleţ zgodnjih osipnikov ne bo presegel 5% (2011:4,2%) 37,9 (2011) 40% mlajše populacije,med 30. in 34. letom, bo imelo terciarno izobrazbo(2011:37,9%) Vsaj 20 milijonov manj revnih in socialno izključenih 386.000 (2011) Cilji EU 2020 za trajnostno rast 20% manj izpustov toplogrednih plinov Trenutno stanje v Sloveniji +17% (2020 projekcija na osnovi leta 2005) -2% (2010 zmanjšanje izpustov v primerjavi z letom 2005) Število oseb,ki imajo visoko tveganje za revščino in socialno izključenost, se bo zmanjšalo za 40.000 doleta 2020, glede na leto 2008, ko je bilo to število 360.000 Nacionalni cilji zapisani v NRP emisije toplogrednih plinov na področjih, ki niso vključena v shemo trgovanja z emisijskimi kuponi (promet, kmetijstvo, odlaganje odpadkov, gospodinjstva in storitve) se do leta 2020 lahko - 1 Vsaj 40%oseb med 30 in 34. Letom naj bi imelo visokošolsko izobrazbo(ali enakovredno) http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/evropski_semester/nova_evropska_razvojna_strategija_do_2020/ 2/142 povečajo za 4 % glede na leto 2005; 20% deleţ obnovljivih virov energije v končni porabi 20% povečanje energetske učinkovitosti 19.8 (2010) Doseţen vmesni cilj za 2010: 2,5 % prihranka končne energije po Direktivi 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije Vir: Nacionalni reformni program, maj 2013 in SURS Povečanje deleţa obnovljivih virov v končni rabi na 25% Povečanje učinkovite rabe energije Gospodarska gibanja in izzivi Slovenija se vse od leta 2009 dalje sooča s krčenjem oziroma bistveno upočasnitvijo gospodarske aktivnosti, posledično pa se zniţuje tudi ţivljenjski standard prebivalstva merjen z BDP po kupni moči. Ta je v 2011 dosegal 84 odstotkov povprečja drţav EU, kar je najmanj po letu 2003. Gospodarska rast je v letih pred krizo temeljila predvsem na ugodnih gibanjih v mednarodnem okolju in visoki dostopnosti do finančnih virov. Ti pa so bili pogosto usmerjeni v manj produktivne namene, prestrukturiranje gospodarstva in povečevanje konkurenčnosti pa je bilo prepočasno. Zaradi velike odvisnosti bank od tujih virov financiranja in njihove precejšnje izpostavljenosti do posameznih gospodarskih panog so se močno povečali pritiski na likvidnost bančnega sistema. Ohranjanje togosti javnofinančnih izdatkov in visokega strukturnega primanjkljaja tudi v obdobju visoke gospodarske rasti pa je povečalo tudi izpostavljenost javnih financ. Ob delovanju avtomatskih stabilizatorjev in odlašanju s konsolidacijo, pa tudi zaradi poskusov reševanja bančnega sektorja in nekaterih podjetij v drţavni lasti z dokapitalizacijami, je bilo poslabšanje razmer v času krize med največjimi v EU. Omenjene teţave v finančnem sistemu so ohromile financiranje slovenskega gospodarstva, preko poslabšanja percepcije Slovenije na mednarodnih finančnih trgih pa še dodatno oteţile dostop do virov financiranja, potrebnih za oţivitev gospodarstva. (Poročilo o razvoju 2013, UMAR) Gospodarska kriza je izpostavila strukturne slabosti slovenskega gospodarstva in šibko konkurenčnost, predvsem relativno nizko tehnološko zahtevnost, premalo učinkovito vodenje podjetij, povezano tudi z ohranjanjem velike vloge drţave v podjetjih in prepočasno izboljševanja poslovnega okolja (administrativne ovire, nefleksibilnost trga dela, visoka obremenitev dela). Na slabšanje konkurenčnosti kaţejo od začetka krize rastoči stroški dela na enoto proizvoda in padajoči trţni deleţ Slovenije na svetovnem trgu. Poslabševanje stroškovne konkurenčnosti se je v letu 2011 ustavilo, k čemur je pomembno prispevalo restriktivna politika plač in stroškov dela v javnem sektorju. Vendar pa glede na precej manj ugodno razmerje med stroški dela (deleţ plač) in bruto domačim proizvodom v primerjavi z EU ţe pred začetkom krize in precejšnje poslabšanje v obdobju 2008–2010, izboljšanje stroškovne konkurenčnosti ostaja velik izziv za Slovenijo. Konkurenčnost Slovenije močno omejuje tudi zmanjšanje zaupanja v pravno drţavo, kar kaţejo tudi podatki 2 Svetovne banke . Ocene World Economic Forum (WEF) pa kaţejo na poslabšanje neodvisnosti sodstva od vplivov 3 politike in zasebnega sektorja ter neučinkovitost pravnega okvirja pri reševanju sporov in izpodbijanju predpisov . Na vseh treh področjih je Slovenija precej poslabšala uvrstitve v primerjavi z drugimi drţavami Evropske unije, podjetja pa še zlasti opozarjajo, da pravni okvir za reševanje sporov med podjetji ni učinkovit (111. mesto med 142. drţavami). 4 Evropska komisija je v svoji analizi v okviru publikacije Pregled stanja na področju pravosodja EU za Slovenijo ugotovila, da so kljub opaznemu trendu krajšanja časa reševanja postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, 2 World Bank Governance Indicators 2011. 3 WEF; The Global Competitiveness report 2011/12. 4 Justice Scoreboard – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti, COM(2013) 160 final, 27.3.2013. 3/142 potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi za odpravo teh problemov, saj počasni postopki na teh področjih bistveno ovirajo poslovno dejavnost podjetij in zmanjšujejo privlačnost Slovenije za neposredne tuje naloţbe. Učinkovitost sodnega sistema pa se meri tudi z učinkovitostjo dejanskega izvrševanja sodnih odločitev, zlasti v izvršilnih 5 postopkih . Na teh podlagah je Komisija v svojem priporočilu za Priporočilu Sveta v zvezi z Nacionalnim reformnim 6 programom Slovenije za leto 2013 in za mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 2013-2016 , v posebnem ločenem priporočilu Sloveniji poudarila, da naj se nadgradi dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjševanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih zadevah ter zmanjševanju števila 7 nerešenih zadev, zlasti tudi tistih v izvršilnih postopkih. Pri tem velja poudariti tudi, da po podatkih Svetovne banke enostavnost poslovanja podjetij močno omejujejo dolgotrajni postopki, saj se za sodno uveljavitev pogodb porabi kar 1.290 dni, kar je precej več kot v drugih članicah Evropske unije. K temu velja dodati, da so v Sloveniji dolgotrajni in neučinkoviti postopki zaradi insolventnosti pomemben dejavnik slabšanja konkurenčnosti gospodarstva. Stečajni postopki in postopki prisilne poravnave (sodno prestrukturiranje) so zapleteni in nenaklonjeni upnikom, zlasati v primeru MSP in mikro podjetij. To je prepoznala tudi Evropska komisija, in je na tej podlagi v svojem zadnjem CSR v zvezi z Nacionalnim reformnim programom Slovenije, v okviru priporočila št. 9. posebej poudarila, da naj Slovenija izboljša izvrševanje postopkov zaradi insolventnosti v gospodarskih druţbah in delovanje mehanizmov sodnega in izvensodnega reševanja sporov, vključno s hitrim reševanjem sodnih zadev v zvezi s stečajnimi postopki, ki čakajo na obravnavo, da bo vrednost izterjanih sredstev čim višja in se bo spodbudilo pravočasno in učinkovito reševanje slabih posojil. Na obravnavano problematiko dolgotrajnih stečajnih postopkov posebej izpostavlja tudi zadnja priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Economic Survey of Slovenia 2013. Ob visokih stroškovnih pritiskih ter neugodni geografski in proizvodni strukturi izvoza se postopno zmanjšuje tudi izvozna konkurenčnost Slovenije. Izvoz je bil namreč glavni dejavnik gospodarske aktivnosti v času krize, ki pa bi ob učinkovitem tehnološkem prestrukturiranju gospodarstva v preteklih letih lahko okreval hitreje. Trţni deleţ Slovenije na svetovnem trgu se je zmanjšal, poloţaj izvoznikov pa je dodatno oteţilo poslabšanje stroškovne konkurenčnosti. Gospodarska aktivnost se je v Sloveniji v letu 2012 zmanjšala za 2,3%, krčenje pa se bo nadaljevalo tudi v letu 2013. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v pomladanski napovedi za leto 2013 napoveduje 1,9 % zmanjšanje BDP. Po razmeroma visoki rasti v letu 2011 je izvoz v letu 2012 ostal na doseţeni ravni, uvoz pa se je ob znatni upočasnitvi rasti izvoza in precejšnjem padcu domače potrošnje zniţal za 4,3 %. Skladno s tem je tekoči račun plačilne bilance beleţil preseţek v višini 2,5 % BDP. Za leto 2013 je na podlagi predvidenih gibanj na najpomembnejših izvoznih trgih moţno le rahlo okrevanje izvoza. Izvoz v hitrorastoče drţave se sicer v zadnjih letih povečuje, vendar ostaja relativno majhen. Neustrezna je tudi proizvodna struktura, z razmeroma nizkim deleţem tehnološko najzahtevnejših proizvodov v primerjavi z drţavami, kjer izvoz okreva hitreje. Domače povpraševanje se je v letu 2012 občutno zniţalo. Poraba gospodinjstev se je zniţala za 2,9 %, drţavna potrošnja za 1,6 % in investicije v osnovna sredstva za 9,3 %. Ob nadaljevanju slabih gibanj na trgu dela, restriktivne plačne in kadrovske politike v javnem sektorju in nadaljnje racionalizacije javne porabe se bo povpraševanje gospodinjstev in drţave tudi v letu 2013 zniţalo (–4,0 % oziroma –2,9 %). Precej manjši kot v predhodnih štirih letih pa bo padec investicij (–0,5 %), predvsem zaradi načrtovanih drţavnih investicij, povezanih s pospešenim črpanjem EU sredstev, in gradnje večjega energetskega objekta. Razmere na trgu dela so se v letu 2012 še dodatno poslabšale. Zaradi padca gospodarske aktivnosti se je zaposlenost (po statistiki nacionalnih računov) zmanjšala za 1,3 %. %). Delovna aktivnost v Sloveniji je od leta 2008 naprej občutno upadla; stopnja delovne aktivnosti (starostne skupine 20-64 let) je v letu 2012 znašala 68,3 % (za 4,7 odstotne točke manj kot v letu 2008). Čeprav je bila Slovenija vse od leta 2000 naprej nad povprečjem EU glede stopnje delovne aktivnosti, se je v letu 2012 spustila rahlo pod povprečje EU (EU-27 68,5 %) in se oddaljila od cilja Evrope 2020. Stopnja delovne aktivnosti ţensk v Sloveniji v letu 2011 je bila 64,6 %, kar je višje od povprečja 5 Iz večletnega gibanja izvršilnih zadev na sodiščih je razvidno, da sodni sistem sicer že več let obvladuje pripad izvršilnih zadev, vendar je obremenjen s še vedno razmeroma visokim vsakoletnim pripadom in velikim številom nerešenih zadev iz preteklih obdobij, kar je v Pregledu stanja na področju pravosodja EU ugotovila tudi Evropska komisija. 6 COM(2013) 374 final, 29.5.2013; CSR. 7 Doing Business, 2013. 4/142 EU-27 (62,4 %), delovna aktivnost moških pa se je od leta 2008 (77,4 %) zniţala pod povprečje EU-27 (75 % v 2011) in je bila v letu 2012 le 71,8 %. Stopnja registrirane brezposelnosti se je povišala, na 12,%, anketne pa na 8,9 % (moški 8,4 %, ţenske 9,4 % (EU27 10,5 %)). Po podatkih ZRSZ je bilo konec leta 2012 nekaj več kot 60 % brezposelnih evidentiranih v vzhodni kohezijski regiji. V letu 2013 bo padec zaposlenosti še nekoliko večji (–1,6 %) kot lani. Ob takšnih gibanjih in upoštevajoč znatno povečanje števila brezposelnih ţe ob koncu lanskega leta bo v letu 2013 precej višja tudi stopnja brezposelnosti (registrirane 13,4 %, anketne pa 10,0 %). Na slovenskem trgu dela še naprej vztrajajo strukturna neskladja. Stopnja delovne aktivnosti starejših je bila z 31,9 % (moški 40,7 %, ţenske 25 %) v letu 2012 med najniţjimi v EU (EU-27 v 2011 48,9 %). Stopnja brezposelnosti mladih je v letu 2012 narasla na 20,6 % (moški 20,3 %, ţenske 21%), kar je za 4,9 odstotne točke več kot leta 2011 in 10,2 odstotne točke več kot leta 2008. Registrirana brezposelnost mladih je bila konec leta 2012 po podatkih ZRSZ višja v vzhodni kohezijski regiji, kjer so registrirali več kot 66 % vseh brezposelnih mladih v Sloveniji. Kot 8 navaja UMAR, so na veliko poslabšanje poloţaja mladih na trgu dela vplivali naslednji dejavniki: (i) velika razširjenost začasnih zaposlitev med mladimi (nepodaljševanje pogodb kot način zmanjševanja števila zaposlenih v podjetjih); (ii) skromno povpraševanje po delu oz. število prostih delovnih mest, kjer imajo mladi zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj pogosto manjše moţnosti za zaposlitve; (iii) zmanjševanje obsega študentskega dela, ki je bilo še bolj izrazito v drugi polovici leta 2012; (iv) neusklajena sestava diplomantov terciarnega izobraţevanja po področjih izobraţevanja s potrebami trga dela in veliko povečanje števila diplomantov. V razmerah skromnega povpraševanja in ob povečanem obsegu vstopanja diplomantov bolonjskega programa na trg dela se je v obdobju 2008−2012 skoraj podvojila stopnja brezposelnosti terciarno izobraţenih, ki je v letu 2012 znašala 6,1%. Slabšanje zaposlitvenih moţnosti mladih povečuje verjetnost in obseg bega moţganov ter zahteva oblikovanje inovativnih in učinkovitih programov in pristopov za izvajanje jamstva za mlade, dodaja UMAR. Narašča tudi stopnja dolgotrajne brezposelnosti, v letu 2012 je znašala 4,3 % (EU-27 4,6 %). Med registriranimi dolgotrajno brezposelnimi osebami je bilo 48,4 % ţensk ter 51,6 % moških. Med dolgotrajno brezposelnimi osebami so še v posebej nezavidljivem poloţaju starejše osebe. Največji deleţ dolgotrajno brezposelnih oseb ima I. stopnjo izobrazbe, kar 34,5 %, sledijo osebe s IV. (24,8%) in V. (22,7%), pri vseh ostalih kategorijah pa je odstotek niţji od 10. Brezposelnost niţje usposobljenih oseb v Sloveniji vztraja, prav tako pa je nizka stopnja delovne aktivnosti niţje kvalificiranih oseb in sicer 46,4 % (moški 40 %, ţenske 29,2 %) v letu 2012 (EU-27 52,2 %). Število brezposelnih z nizko stopnjo izobrazbe narašča z leti, in sicer je največ starejših od 50 let (34,7%), nezanemarljiv deleţ je med starimi od 40 do 49 let (23,1%) ter nekaj manj med starimi od 30 do 39 let (19,2%). Več kot 50 % spada med dolgotrajno brezposelne. Na podlagi Poročila o razvoju 2013 (UMAR) je za oţivitev gospodarske aktivnosti ključno odpraviti makroekonomska neravnovesja. Ker je slovensko gospodarstvo v začaranem krogu med nizko gospodarsko aktivnostjo na eni strani ter slabimi razmerami v finančnem sektorju in v javnih financah na drugi strani, je nujna čimprejšnja ureditev pogojev, ki bodo omogočali dostop Slovenije do finančnih virov. V letu 2012 so bili uveljavljeni ukrepi za uravnoteţenje javnih financ. Primanjkljaj sektorja drţava (tudi strukturni) se je prvič od začetka krize zmanjšal, vendar pa je bilo zniţanje izdatkov v določeni meri tudi interventne narave, zato so za vzdrţnost javnih financ na srednji rok potrebni korenitejši strukturni posegi na izdatkovni strani, ki jih bo smiselno kombinirati z ukrepi za povečanje prihodkov. Sprejeta je bila tudi pokojninska reforma, ki bo srednjeročno ublaţila pritiske pokojninskih izdatkov na javnofinančno blagajno. Drugi ključni pogoj za ponovni zagon gospodarske rasti je ureditev razmer v bančnem sektorju. V preteklem letu je bila sprejeta krovna zakonodaja za sanacijo bančnega sistema. Ključna je njena čimprejšnja izvedba, pri čemer bo ob vzpostavitvi normalnih pogojev za financiranje podjetij pomembno tudi zmanjšati vpliv, ki ga bo sanacija imela na povečanje javnega dolga. Pregled Priporočil Evropske komisije Sloveniji za 2013 – 2014 Na podlagi ocene Nacionalnega reformnega programa in Programa stabilnosti je Evropska komisija pripravila priporočila Sloveniji, naj v letih 2013-2014 sprejme ukrepe predvsem naslednjih področjih: 8 Ekonomski izzivi: Spremembe stanja in reforme na trgu dela v obdobju krize, UMAR, 2013, Ljubljana 5/142 - Odpravi čezmerni primanjkljaj do leta 2015 ter doseţe srednjeročni cilj do leta 2017, trajno odpravi fiskalna neravnovesja, ohrani rasti naklonjeno potrošnjo, poveča izpolnjevanje davčnih obveznosti ter do konca leta 2013 zaključi sprejetje pravila o uravnoteţenih javnih financah. - Okrepi dolgoročno vzdrţnost pokojninskega sistema po letu 2020 vključno z navezavo zakonsko predpisane upokojitvene starosti na podaljšanje ţivljenjske dobe. - Nadaljuje z ukrepi na trgu dela za povečanje konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, odpravi segmentacijo trga dela, z aktivno politiko zaposlovanja poveča zaposlenost med mladimi, starejšimi in nizko kvalificiranimi delavci ter odpravi neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela. - Do junija 2013 izvede ukrepe za najem zunanjega neodvisnega svetovalca, ki naj do konca leta pregleda kakovost aktive bank v celotnem bančnem sistemu, zagotovi morebitni dodatni kapital, ob prestrukturiranju spoštuje pravila drţavnih pomoči, do marca 2014 razvije in izvede celostno sektorsko strategijo za zagotovitev upravljanja prestrukturiranih bank ter hitro nadaljuje s privatizacijo NKBM. - Do konca leta 2013 pregleda zakonodajni okvir za banke ter po potrebi okrepi nadzorne zmogljivosti, transparentnost in statistična razkritja. - Pospeši reformo reguliranih storitev ter okrepi agencijo za varstvo konkurence. - Zmanjša trajanje sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah. - Razvrsti naloţbe drţave v strateške in nestrateške z namenom odprodaje nestrateških naloţb, zagotovi operacionalizacijo in profesionalno upravljanje Slovenskega drţavnega holdinga (SDH) ter prenese lastništvo in upravljanje vseh deleţev na SDH, razvije strategije za ključne deleţe ter uvede register imenovanj v upravne odbore in nadzorne svete podjetij v drţavni lasti. - Zagotovi okolje za vzdrţno prestrukturiranje prezadolţenih oziroma premalo kapitaliziranih potencialno uspešnih podjetij, do septembra 2013 sprejme pravni okvir za učinkovito izvensodno prestrukturiranje ter izboljša izvrševanje postopkov zaradi insolventnosti v gospodarskih druţbah in sodne poravnave, vključno s stečajnimi postopki. Druţbeni, socialni in okoljski razvoj 9 Kot ugotavlja Nacionalni program socialnega varstva (v nadaljevanju NPSV) se je v zadnjih letih v Sloveniji socialna problematika zaostrila, predvsem kot posledica ţe nekaj let trajajoče gospodarske krize, visoke brezposelnosti in majhnih moţnosti novega zaposlovanja ter na splošno niţjih dohodkov v populaciji. Stopnja tveganja revščine po prejemanju socialnih transferjev je v letu 2008 znašala 12,3 %, v letu 2009 se je zmanjšala na 11,3 %, do leta 2011 pa se je skokovito povečala na 13,6 %. V letu 2008 je bila stopnja tveganja 10 revščine starejših od 65 let 21,3 %, leta 2010 pa je znašala 20,2 % . Med bolj socialno ogroţene spadajo starejše osebe, ki ţivijo same (45 %) ter enostarševske druţine z vsaj enim vzdrţevanim otrokom (30,8 %)in starejše ţenske, saj je pri njih stopnja tveganja revščine znašala 27,1 % (SURS, 2012). Tudi za leti 2012 in 2013 pričakujemo, da se bodo še močno kazali podaljšani socialni učinki krize, kar pomeni, da bo število oseb, ki tvegajo revščino in/ali socialno izključenost, vsaj tolikšno kot v letu 2011 ali celo nekoliko višje. Stanje na področju socialne vključenosti prikazujemo tudi s številom ljudi, ki tvegajo revščino in socialno izključenost, številom ljudi pod pragom tveganja revščine, številom ljudi, ki so hudo materialno prikrajšani in številom ljudi, ki ţivijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno aktivnostjo. Leta 2008 je bilo v Sloveniji 361.000 ljudi, ki so tvegali revščino ali socialno izključenost po teh kriterijih, leta 2010 pa se je njihovo število povišalo ne 366.000 in v letu 2011 na 386.000 oseb (19,3% populacije). Kljub povišanju pa Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi drţavami še vedno ostaja precej pod evropskim povprečjem. V letu 2012 se število prejemnikov DSP ni povečevalo (vpliv nove zakonodaje) oziroma nekoliko zniţalo (v letu 2011 je bilo prejemnikov v povprečju na mesec 51.651) na 47.857 v prvih osmih mesecih. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da se med prejemniki DSP povečuje deleţ pasivnih/dolgotrajnih prejemnikov DSP (MDDSZ, 2012), ki v zadnjih 16 mesecih najmanj 12 mesecev prejemajo redno DSP. Decembra 2009 je znašal deleţ dolgotrajnih prejemnikov DSP med vsemi prejemniki DSP 63 %, leto dni kasneje pa je ta deleţ povečal na 75,8 %, kar pomeni tri četrtine vseh prejemnikov. 9 Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (ReNPSV13–20), Ur.l. št. 39/2013 z dne 6. 5. 2013 10 upoštevanje dohodka brez dohodka v naravi 6/142 Trenutno naj bi po ocenah EK v Sloveniji potrebovalo dolgotrajno oskrbo pribliţno 3 % celotnega prebivalstva, ta odstotek pa naj bi se zaradi pojava pospešenega staranja prebivalstva v naslednjih letih drastično povišal. Po podatkih OECD (Help Wanted) je trenutno število prejemnikov formalne dolgotrajne oskrbe v Sloveniji 1,9 % vseh prebivalcev, kar je rahlo pod povprečjem OECD drţav, ki znaša 2,3 %. Največji deleţ prebivalstva v formalni dolgotrajni oskrbi ima med drţavami OECD Avstrija (5,1 %), najmanjšega pa Poljska (0,2 %). Izmed vseh (1,9 %) prejemnikov formalne dolgotrajne oskrbe v Sloveniji jih je 1,2 % v institucionalnem varstvu, 0,7 % pa koristi dolgotrajno oskrbo na domu. Nasploh je za sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji značilen izredno majhen obseg storitev v skupnosti, pomanjkanje preventivne dejavnosti ter premajhna uporaba IKT. Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU po deleţu zaposlenih v socialnem varstvu, in sicer tako po deleţu zaposlenosti kot po deleţu zaposlenosti v opravljenih delovnih urah. Pri številu zaposlenih v socialnem varstvu na 100.000 prebivalcev Slovenija dosega le 42 odstotkov povprečja EU (oziroma dosega 50 odstotkov povprečja EU, če upoštevamo opravljene delovne ure (UMAR, Ekonomsko ogledalo, julij - avgust 2012). Predvidena širitev mreţ na področju socialnovarstvenih storitev in programov (še predvsem na področju dolgotrajne oskrbe) ne pomeni le odgovora na povečanje potreb (zaradi demografskih sprememb in ranljivosti določenih skupin), ampak pomeni tudi ustvarjanje novih delovnih mest, tako v javnem kot v zasebnem sektorju in v nevladnih organizacijah. Hkrati je to področje, kjer se lahko dobro uveljavi tudi zaposlovanje v socialnih podjetjih (torej zaposlovanje oseb, ki so teţje zaposljive). Poslabšanje gospodarskih razmer je privedlo do zmanjšanja materialne blaginje prebivalstva, ki se je v pred kriznem obdobju izboljševala. Blaginja prebivalstva sedanjih in prihodnjih generacij se bo povečala, če bodo ukrepi sistema socialne zaščite prilagojeni starajočemu se prebivalstvu in spremenjenim razmeram v druţbi. Tudi na področju okoljskega razvoja Slovenija ni v zadostni meri sledila strateškim usmeritvam za trajnejše 11 zmanjšanje pritiskov na okolje in zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti . Evropska Komisija ugotavlja šibkosti v prenosu, izvajanju in nadzoru nad izvajanjem EU okoljske zakonodaje, za kar je potrebna krepitev usposobljenosti. Pritiski na okolje so se z zniţanjem gospodarske aktivnosti in posledičnim pasivnim zmanjšanjem porabe energije začasno ublaţili, a lahko ob relativno visokih izpustih toplogrednih plinov in porabi energije na enoto BDP ob zagonu gospodarstva pričakujemo njihovo ponovno hitro povečanje. Na obremenjevanje okolja v obdobju 2005–2013 je v preteţni meri vplivalo nihanje gospodarske aktivnosti, manj pa strukturne prilagoditve. Emisije toplogrednih plinov so se v letih gospodarske konjunkture povečevale, v obdobju 2009–2010 pa so se skladno s padcem gospodarske aktivnosti močno zniţale. To je Slovenijo sicer pribliţalo kjotskim ciljem, zavezam EU do leta 2020, vendar pa bo ob nespremenjenih politikah in ponovni oţivitvi gospodarske rasti teţko dosegljive, saj ostaja emisijska intenzivnost gospodarstva (emisije na enoto BDP) visoka. V primerjavi z drţavami EU slovensko gospodarstvo močno sloni na rabi surovin, kar se odraţa v njegovi nizki snovni produktivnosti in slabši konkurenčnosti gospodarstva. Kljub izvajanjem nekaterih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti zaradi povečanja pritiskov iz izvajanja različnih dejavnosti ni bilo mogoče zaustaviti upadanja biotske raznovrstnosti. Za zmanjšanje pritiskov na okolje so ključnega pomena spodbujanje učinkovite oz. trajnostne rabe virov v vseh sektorjih, izvedba zelene davčne reforme, poseben poudarek pa moramo nameniti zmanjševanju emisij iz prometa, ki edine močno presegajo raven iz leta 2005. Model urbanega razvoja Slovenije, ki sloni na krepitvi središč in tako podpira gospodarski, socialni in okoljski razvoj drţave, se ne uresničuje na predviden način. Na strukturo urbanega sistema vplivajo pospešene dnevne migracije v smeri avtocestnega kriţa, zlasti z osebnimi avtomobili ter močna suburbanizacija ki povečuje ogljični odtis in pritiske na prostor, med drugim tudi na najbolj kakovostna kmetijska zemljišča. Posledično prihaja tudi do zgoščanja prebivalstva v okolici nekaterih večjih središč, medtem ko se funkcije (vključno s stanovanjsko) v središčih krčijo,ter slabljenje bolj oddaljenih območij in tamkajšnjih urbanih središč. Krčijo se storitve javnega pomena, povečujejo se tudi emisije zaradi rasti osebnega in tranzitnega motornega prometa. 11 Kus Veenvliet, J. (2012). Analiza doseganja ciljev Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Povzetek končnega poročila. Nova vas: Zavod Symbiosis. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/analiza_strategije_biotske_raznovrstnosti_povzetki.pdf 7/142 Prednost geografskega poloţaja Slovenije je bliţina hitro razvijajočih se evropskih regij, ki imajo vlogo generatorjev razvoja. V tem kontekstu ima poseben pomen transnacionalno in medregionalno sodelovanje, kar lahko Slovenska mesta in regije izkoristijo za izboljšanje svoje konkurenčnosti v širšem prostoru. Zaradi poznavanja ter razumevanja razmer na zahodnem Balkanu lahko Slovenija sodeluje v procesih gospodarskega razvoja tega območja. Slovenija je tudi kriţišče pomembnih evropskih poti -v Sloveniji se stikata V. in X. pan-evropski prometni koridor - ki se navezujejo na pomembnejša središča v urbanem sistemu drţave (Koper – Ljubljana – Celje - Maribor in Jesenice - Kranj – Ljubljana – Novo mesto). Celoten prometni kriţ Slovenije, vključno z dvema odsekoma proti Hrvaški je tudi del celovitega TEN-T omreţja, preteţni del pa tudi Jedrnega TEN-T omreţja in koridorjev jedrnega omreţja.Slovenija tu do sedaj ni v celoti izkoriščala svojih konkurenčnih prednosti, predvsem na področju ţeleznic in logistike. Slovenija ima skoraj 1400 km drţavne meje, to je 70 cm na prebivalca, kar pomeni dvakrat več kot Avstrija, trikrat več kot Švica in devetkrat več kot Nemčija. V Sloveniji lahko kar 50% občin opredelimo kot obmejne, če obmejni pas omejimo na 10 km. Temu ustrezen je tudi naš čezmejni promet. Slovenski drţavljani opravimo letno okoli 50 milijonov prehodov. Globalne gospodarske in finančne razmere močno določajo oblikovanje politik, tako na nadnacionalni ravni, kot tudi na nacionalnih ravneh. Pomemben dejavnik, ki vpliva na prihodnji razvoj politik, je tudi spremenjeno razmerje moči v globalni ekonomiji, predvsem zaradi ve večje vloge hitro razvijajočih se drţav. Ob tem pa se soočamo tudi z izzivi podnebnih sprememb, pritiskov na okolje ter naravnih in drugih nesreč. Cene surovin in energentov, kljub povečani energetski učinkovitosti ter tehnološkemu napredku pri pridobivanju, ostajajo na zgodovinsko visokih ravneh. Okolja ne obravnavamo več le kot dejavnika omejevanja rasti, ampak kot razvojno priloţnost za novo razvojno paradigmo, ki išče sinergije med cilji na gospodarskem, druţbenem in okoljskem področju. Nove vire za rast predstavljajo predvsem odgovori na druţbene izzive z uveljavitvijo nove paradigme razvoja, izhajajoče iz konceptov zelene rasti (OECD), zelenega gospodarstva (UNEP) in snovno učinkovite ter nizkoogljične druţbe (EK), ki temeljijo na izboljševanju učinkovitosti (energetske, materialne, okoljske in druţbene) namesto na vse večji porabi prostora, surovin in energije. Okoljska politika postaja tudi pomemben steber celostne pomorske politike. Vse večji izziv predstavljata nestanovitnost cen in nestabilnost kmetijskih trgov. Naraščanje svetovnega prebivalstva in vse večja urbanizacija še dodatno povečujeta pritiske z vidika prehranske varnosti. Staranje prebivalstva in hkratno zmanjševanje deleţa delovno aktivnih prebivalcev spreminjata tudi tokove in odnos do migracij. Pregled razvoja Slovenije v zadnjih letih kaţe, da je odmik od uresničevanja strateških ciljev na gospodarskem, okoljskem in socialnem področju v času sedanje gospodarske krize močno povezan z nezadostnim, predvsem pa z neučinkovitim izvajanjem ključnih strateških usmeritev v času krize. Zaradi globine krize in bistveno spremenjenih mednarodnih razmer Slovenija danes potrebuje razmislek o novem razvojnem modelu, ki bo, ob upoštevanju tudi pričakovanih prihodnjih izzivov, gradil na povezovanju vseh obstoječih potencialov in med drugim predstavljal okvir za učinkovito izvajanje ţe sprejetih perspektivnih usmeritev. S tem vodilom Slovenija pristopa k pripravi novih strateških dokumentov za obdobje od leta 2014 naprej. V okviru ţe opredeljenih razvojnih prioritet smo kot bistvena za gospodarski razvoj identificirali naslednja tri področja:raziskave in razvoj ter inovacije, mala in srednja podjetja ter zaposlovanje in usposabljanje . Razvoj mora temeljiti na izboljšanju učinkovitosti rabe vseh virov, človeških, finančnih in naravnih, ter na ustrezni delitvi bremen in ugodnosti ob povečanju zaposlenosti. Osnovna teza novega razvojnega modela je namreč: »Druţbeno in okoljsko odgovoren razvoj z večjo učinkovitostjo prispeva k večji konkurenčnosti«. V skladu s to tezo je pomembno pozornost še bolj posvečati tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Nov razvojni model bo mogoče implementirati z uveljavitvijo bolj celostnega pristopa v razvojnem načrtovanju, ki upošteva gospodarske, druţbene, okoljske in kulturne razseţnosti – torej povezovanje ukrepov v integralne zelene lokalne, regionalne in nacionalne razvojne modele, s poudarjeno prehransko (zlasti z ekološko pridelano hrano) in energetsko samooskrbo, vzpostavljene na avtentični slovenski kulturi in njenih temeljnih vrednotah ter z vključevanjem naravne dediščine. Zato je med drugim potrebno vzpostaviti nove, trajnostne in dolgoročne modele druţbeno-ekonomskega delovanja, ki presegajo klasično pojmovanje trga dela in socialne zaščite - kot so novi načini (prido)bivanja), ter vzpostavitev mreţe znanja, ki spodbuja posameznika, podjetje – organizacijo – lokalno skupnost in druţbeni razvoj. Slovenija ima izjemne danosti in priloţnost za razvoj novega, vključujočega in 8/142 polnovrednega razvojnega modela, ki ne bo temeljil le na ekonomiji rasti, ampak bo enakovredno upošteval trajnostno in druţbeno dimenzijo razvoja (torej Slovenija kot pilotna drţava integralne zelene ekonomije). Razvoj regij A) Razdelitev Slovenije po razvojnih regijah Gospodarska kriza se je najbolj odrazila v ekonomsko šibkejših regijah z relativno visokim deleţem predelovalnih in delovno intenzivnih dejavnosti. Še posebej prizadeta so obmejna problemska območja, ki se soočajo tudi z demografskimi problemi, problematiko prometne dostopnosti, pogosto z visokim deleţem območij Natura 2000 in ne izkoriščajo v zadostni meri za razvoj svoje obmejne lege in naravnih danosti. Med obmejnimi problemskimi območji je tudi največ problemskih območij z visoko brezposelnostjo (npr. Pomurje, Pokolpje, Posočje, Maribor s širšo okolico) kjer se izvajajo posebni programi prestrukturiranja in razvojne podpore. Na teritorialni ravni NUTS 3 je Slovenija razdeljena na dvanajst razvojnih regij, ki so v obdobju 2005-2008 večinoma dohitevale povprečno razvitost EU, oziroma osrednjeslovenska celo povečala prednost, nakar se je pod vplivom gospodarske krize v letih 2009 in 2010 napredek izničil. Zaostajanje za evropskim povprečjem je v primerjavi z letom 2005 najbolj povečala koroška regija. Osrednjeslovenska regija je imela v letu 2010 2,1-krat višji BDP na prebivalca kot ekonomsko najšibkejša pomurska regija, kar je malenkost manj kot leta 2009 (1:2,2) in toliko kot leta 2005. V primerjavi z drugimi drţavami EU je razmerje v BDP na prebivalca med regijama s skrajnima vrednostma na ravni NUTS 3 v Sloveniji med manjšimi. Relativna razpršenost BDP na prebivalca, ki je tudi eden od kazalnikov regionalnih razlik se je v letu 2010, glede na leto 2009, zmanjšala za 0,4 o.t. na 22,4 %, od leta 2005 pa se je povečala za 0,6 o.t. (Poročilo o razvoju 2013, UMAR) B) Razdelitev Slovenije na dve kohezijski regiji Slovenija bo v novem programskem obdobju po letu 2014 razdeljena na dve kohezijski regiji (NUTS-2), in sicer na bolj razvito Zahodno regijo, ki presega 75% raven razvitosti in manj razvito Vzhodno regijo. Na podlagi zadnjih razpoloţljivih podatkov z leta 2010 lahko ocenimo,da se razvojni problemi koncentrirajo preteţno v Vzhodni Sloveniji, ki je v letu 2010 dosegala le 82,7 % slovenskega povprečja BDP-ja, v nekoliko manjši meri pa so prisotni razvojni problemi tudi v Zahodni Sloveniji, ki je v tem letu dosegla 119,5 % slovenskega povprečja. V Zahodni Sloveniji, ob višji gostoti, narašča prebivalstvo hitreje. Ugodnejši je indeks staranja, višja izobrazbena raven prebivalstva, višja stopnja delovne aktivnosti in niţja stopnja brezposelnosti. Višje so plače in višji je deleţ storitvenih dejavnosti in višji so izdatki za RRD. Vendar pa je boljši rezultat Zahodne Slovenije predvsem posledica razvoja glavnega mesta Ljubljane med tem, ko se obljubljanske občine in druge regije ravni NUTS 3 v Zahodni Sloveniji ne razlikujejo bistveno od tistih na vzhodu drţave. Kohezijska regija Z ahodna Slovenija obsega okrog 8.000 km2. Sega izpod Alp in se razteza čez kraško, deloma gozdnato Dinarsko gorstvo vse do skrajnega severnega dela Mediterana. V Alpah, ki se iz severa in severozahoda zaključijo v Sloveniji, se razprostira edini slovenski nacionalni park, tj. Triglavski narodni park. Jugozahodni rob regije sega do 47 km dolge obale Jadranskega morja. Prebivalstvo regije je zgoščeno okoli glavnega mesta Ljubljane in drugih urbanih centrov, prav tako ob obali. Oddaljeni hriboviti in gorati predeli so večinoma neposeljeni. Število prebivalcev se v zahodni Sloveniji povečuje hitreje kot v vzhodni Sloveniji, tako zaradi naravnega prirasta kot priseljevanja. Storitve prispevajo k bruto dodani vrednosti 75 %. Tu je ktiţišče 5. in 10. evropskega prometnega koridorja, infrastrukturno omreţje pa ima dve veliki prometni središči – Luko Koper in mednarodno Letališče Joţeta Pučnika Ljubljana. V tem delu Slovenije je večina drţavnih institucij, poleg tega pa tu poteka tudi velik del poslovnih, raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti.Je pa v tem delu Slovenije tudi področje z najslabšo dostopnostjo do avtocestnega omreţja in do večjih urbanih središč in to je Posočje. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija obsega okrog 12.000 km2. Njena lega na stičišču Alp, Panonske niţine ter Dinarskega gorovja se odraţa v veliki pokrajinski raznolikosti regije; severozahodni alpski del se proti vzhodu niţa v vinorodna gričevja na robu Panonske niţine, proti jugu pa v kraško Dinarsko gorstvo. Zaradi redko poseljenih obmejnih območij in večjih gozdnatih predelov je gostota poseljenosti tukaj niţja od povprečne v drţavi. V gospodarskem pogledu velja ta regija za manj razvito. Zaznamuje jo kmetijska dejavnost, saj je tukaj več kot 70 % kmetijskih gospodarstev in večji del kmetijskih zemljišč. Kljub temu pa kmetijstvo malo prispeva k bruto dodani 9/142 vrednosti (BDV). Veliko več prispeva industrijska dejavnost (okrog 40 %), in sicer zdruţuje tradicionalne in moderne panoge (rudarstvo, tekstilna, avtomobilska, farmacevtska ter elektrotehnična dejavnost). Ta regija ima pomembno vlogo pri energetski oskrbi drţave, saj je na njenem ozemlju poleg edine jedrske elektrarne tudi večina energetske infrastrukture. Kar se prometa tiče, so tudi v tem delu Slovenije regije s slabo dostopnostjo do avtocestne infrastrukture in do večjih urbanih središč, to so Koroška, Bela krajina in Kočevsko. Za Slovenijo so značilne razdrobljene in po velikosti neuravnoteţene teritorialne strukture, ki oteţujejo osredotočeno delovanje razvojnih politik. Omejena javna sredstva zato zahtevajo osredotočenost na ključne prioritete in dopolnjevanje razvojnih politik za doseganje sinergij, kar je mogoče doseči le ob racionalnih teritorialnih strukturah. Poleg velikega števila občin in upravnih enot imamo v Sloveniji prek 30 lokalnih akcijskih skupin za izvajanje programa razvoja podeţelja, 12 razvojnih regij in območna razvojna partnerstva za izvajanje regionalne politike, ter dve kohezijski regiji za izvajanje kohezijske politike EU. Uveljavljanje teritorialne agende EU v Sloveniji je zaradi tega oteţkočeno, izvajanje razvojnih politik pa razdrobljeno in nepregledno. Pri izvajanju regionalne politike in razvojnih politik je zato potrebna osredotočenost na manjše število večjih funkcionalnih območij s kritično maso razvojnega potenciala. Na drugi strani pa je potrebno zmanjševanje neenakosti med regijami/območji ter zagotoviti usklajen in trajnostni razvoj funkcionalnih območij z različnimi značilnostmi in posebnostmi. C) Pomen in vloga lokalnih skupnosti Boljšo regionalno razvitost pa bi lahko dosegli z boljšim povezovanjem občin,ki jih imamo v Sloveniji kar 212, tudi z vidika izvajanja in udeleţevanja pri posameznih projektih. Zaradi različnih in številčnih interesov na lokalni ravni je teţko zasledovati cilje na regionalni kot tudi višje na nacionalni ravni. Nujna je krepitev sodelovanja in funkcionalnega povezovanja na medobčinski ravni, da bi tako učinkoviteje in laţje dosegli cilje, ki bi imeli pozitivne učinke za čim širšo skupnost. Teritorialna reforma z zdruţevanjem manjših občin in razvojnih regij ter njihovo funkcionalno povezovanje sta izziv tudi z vidika izvajanja projektov in doseganje razvojnih ciljev. Evropsko teritorialno sodelovanje in makroregije Glede na središčno geopolitično lego Slovenije in dolţino notranjih in zunanjih meja ter na dejstvo, da večina slovenskega prebivalstva ţivi v obmejnem območju, je Evropsko teritorialno sodelovanje eden ključnih instrumentov za spodbujanje razvoja obmejnih območij. Čezmejno teritorialno sodelovanje je posebnega strateškega pomena tudi zaradi razvojnih interesov narodnih manjšin. Slovenija se s celotnim nacionalnim območjem aktivno vključuje v transnacionalne in medregionalne programe ter v dve makroregionalni strategiji (Podonavsko in Jadransko-jonsko), katerih območji sta skladni s transnacionalnima programoma Podonavje in Jugovzhodna vrata. Slovenija kandidira za Organ upravljanja programa JV vrata. Slovenija bo v programskem obdobju 2014-2020 sodelovala v trinajstih programih evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS): • v štirih čezmejnih : Slovenija-Italija, Slovenija-Madţarska, Slovenija-Hrvaška, Slovenija-Avstrija; • petih transnacionalnih: Območje Alp, Srednja Evropa, Jugovzhodna Vrata, Mediteran in Podonavje • štirih medregionalnih: INTERREG VC, INTERACT, ESPON in URBACT. Slovenija je članica Makroregionalne Strategije za Podonavje, kjer koordinira dve prednostni področji (PP), in sicer: PP 1b: »Izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti – cestne, ţelezniške in zračne povezave« (koordinator: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor) in PP 10 »Pospeševanje institucionalne zmogljivosti in sodelovanja« (koordinator; Center za razvoj financ). Slovenija bo nadaljevala z aktivno vlogo pri izvajanju ciljno usmerjenih projektov, izvajanje vodilne vloge na področju mobilnosti, institucionalne krepitve in sodelovanja, na področju energetike in na področju trajnostnega upravljanja (npr. Dinarskega Krasa) kot odziv na klimatske spremembe. Slovenija je aktivno sodelovala pri pripravi Pomorske Strategije za Jadransko in Jonsko morje, ki je eden osrednjih stebrov prihodnje Strategije za Jadransko-Jonsko makroregijo, ki jo bo moţno uresničevati tudi z novim transnacionalnim programom Jugovzhodna vrata. Slovenija je ratificirala ICZM protokol o celovitem upravljanju obalnih območij. Slovenija se bo aktivno vključevala v njegovo izvajanja. 10/142 Skladno z Morsko direktivo bo Slovenija prikazala gospodarski pomen pomembnih dejavnosti, povezanih z morskim okoljem, in ga primerjala z obremenitvami, ki jih povzročajo. Vzdrţevala bo ekosistemske storitve, ki bi lahko bile v prihodnosti izgubljene zaradi poslabšanje morskega okolja. To so poleg sektorskih razvojnih načrtov, ki so še vedno predvsem naravnani na ekonomske cilje, ključni gradniki za doseganje trajnostnega razvoja obalnih regij. Morska direktiva tudi spodbuja vzpostavitev regionalnega zbiranja podatkov o stanju morja (biološki in okoljski kazalniki), kar Slovenija vsekakor podpira. Posebna pozornost v okviru makroregije bo namenjena tudi povezovanju pristanišč (Trst – Koper – Reka), varnosti plovbe, intermodalnosti in povezovanju pristanišč z zaledjem. Slednje bo povečalo dostopnost in atraktivnost območja z naravnimi in kulturnimi potenciali in povečalo turistično ponudbo. Sodelovanje Slovenije na območjih EUSDR in PSJJM (JJ MRS) bo prispevalo k učinkovitejšemu in celovitejšemu izvajanju prednostnih nalog financiranja iz ESI skladov. Če se bo pomorski del ESPR izvajal v okviru deljenega upravljanja, bo najverjetneje namenjen izvajanju okoljskega stebra celostne pomorske politike, tj. aktivnostim za izvajanje Okvirne Direktive za pomorsko strategijo in torej izboljšanje stanja morja do leta 2020. Na podlagi izkušenj, dobrih praks tudi iz sodelovanja v Makroregionalni Strategiji za Podonavje ter številnih čezmejnih, transnacionalnih in medregionalnih programih, bo Slovenija zasledovala uresničitev ključnih ciljev Strategije razvoja Slovenije, Programa drţavnih razvojnih prioritet in investicij Republike Slovenije za obdobje 20142017 ter Regionalnih razvojnih programov za obdobje 2014-2020 tudi s partnerji izven nacionalnih meja: - dogovore glede razvojnih specializacij regij ter izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave&inovacije&znanje; učinkovito rabo energije in prehod na nizkoogljično druţbo, rast delovnih mest z razvojem in rabo ekozelenih tehnologij; integralno in učinkovito upravljanje s prostorom, trajnostno rabo naravnih virov (vključno z NATURO 2000), ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter optimalno integracijo človeških virov; izboljšano dostopnost in intermodalnost; krepitev institucionalnih zmogljivosti. S programi ETS bo Slovenija nadaljevala doseţeno in ţe tradicionalno sodelovanje v partnerstvih, ki se razlikuje po programih in mejah ter med regijami; prednostne teme zato upoštevajo doseţeno stopnjo in zrelost sodelovanja. Sodelovanje se bo v novem programskem obdobju osredotočilo na manjše število prioritet. Analiza razvojnih potreb, razlik in potencialov rasti po tematskih ciljih Analiza razvojnih potreb, razlik in potencialov rasti Slovenije ter na podlagi tega narejena identifikacija 12 prednostnih nalog, ki jih bo moč financirati iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov, upoštevajoč 11 tematskih ciljev, ki so skupni za vseh pet skladov EU kot skupni prispevek k doseganju ciljev Strategije EU 2020: vključujoče, pametne in trajnostne rasti. Analiza zajema vsa identificirana prednostna področja financiranja iz EU skladov in je razdeljena na enajst tematskih ciljev, ki jih imamo namen v novem programskem obdobju s posameznimi aktivnostmi/ukrepi podpreti. Tematski cilj 1: Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij Slovenija zasleduje skupni cilj EU na področju raziskav in razvoja in sicer povečati deleţ raziskav in razvoja na 3% BDP. Ta zaveza je integrirana tudi v Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS). Temu cilju se Slovenija počasi pribliţuje. Bruto izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (v nadaljevanju RRD) so se v obdobju 2007-2010 povečevali iz 1,45% BDP v letu 2007 na 2,09% BDP v letu 2010. V letu 2011 se je ta deleţ povečal na 12 Tematski cilji so naslednji: krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR); podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omreţnih infrastrukturah; spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; vlaganje v spretnosti, izobraţevanje ter vseţivljenjsko učenje; učinkovita pravna drţava ter izboljšanje institucionalnih zmogljivosti v okviru javne uprave. 11/142 2,47% BDP (bruto domačih izdatki za RRD so znašali 894,2 milijona EUR), kar je deloma posledica vpeljanih metodoloških sprememb pri izračunu . Javna vlaganja v RRD so znašala 200,7 milijona EUR ali 0,55 % BDP. Največ sredstev so v letu 2011 za izvajanje RRD so namenili v poslovnem sektorju, in sicer 660,5 milijona EUR ali 1,83% BDP, kar je 73,9 % vseh porabljenih sredstev za RRD (Vir: SURS). Kot ugotavlja UMAR v poročilu o razvoju 2013 je Slovenija povečala prednost pred povprečjem EU, kjer deleţ izdatkov za RRD v BDP stagnira (v letu 2011 2,03 % BDP) in se priključila peterici članic EU, ki za RRD namenijo največji deleţ izdatkov v BDP. V letu 2011 so se vlaganja poslovnega sektorja v RRD povečala bolj kot v drţavnem sektorju. K temu so nedvomno pripomogli ukrepi, ki jih drţava izvaja za spodbujanje podjetniških vlaganj v raziskave in razvoj. Ob krčenju drţavnih proračunskih sredstev za RRD v letu 2012, padcu gospodarske aktivnosti in ob neugodnih napovedih gospodarskih gibanj za leto 2013, pa ni pričakovati, da bi lahko poslovni sektor nadomestil izpad drţavnih vlaganj v RRD, kljub višji davčni olajšavi uvedeni leta 2012. Poleg povečanja lastnih sredstev, je za poslovni sektor pomembno, da še bolj kot doslej izkoristi sredstva, ki jih za RRD pridobi iz tujine. V letu 2011 se je njihov priliv v Slovenijo občutno povečal in znašal 63 mio EUR, od tega je na sredstva Evropske komisije odpadlo 30,2 mio EUR. Čeprav so podjetja izkoristila več kot polovico priliva, pa njihov deleţ pri črpanju močno zaostaja za tistim, ki ga imajo v virih za RRD iz tujine podjetja v drugih drţavah (EU-2011: 71,0 %). Vzroke za zaostanek gre pripisati (i) nezadostni vključenosti večjega števila malih in srednje velikih podjetij v mednarodno poslovanje in sodelovanje s partnerji iz tujine, (ii) šibki povezanosti z raziskovalno sfero doma, (iii) pomanjkanju znanja in usposobljenosti malih podjetij za pridobivanje sredstev iz tujine ter (iv) prevelikemu administrativnemu bremenu v zvezi s poročanjem. Nadaljnja pomanjkljivost glede vlaganja v RRD v Sloveniji je povezana s tem, da od celotnih izdatkov poslovnega sektorja za RRD na storitvena podjetja odpade nizek deleţ (okoli 14 % leta 2010, v večini drţav EU pa med 30 in 60 %). Slovenija in slovenska podjetja se zavedajo pomena vlaganj v raziskave in razvoj za ohranjanje in povečevanje 13 konkurenčnosti podjetij za večjo in vzdrţno gospodarsko rast Slovenijo po deleţu izdatkov poslovnega sektorja za 14 RR v BDP umeščajo med evropski vrh RR izvajalcev poslovnega sektorja. Visoko rast RR izdatkov v poslovnem 15 sektorju poudarjajo tudi v poročilu Innovation Union Scoreboard 2013 . Podjetja iz dejavnosti, ki največ sredstev namenjajo za izdatke za R&R (izdatki poslovnega sektorja za RR) v obdobju 2008-2011 (več kot 10 milijonov EUR na leto) in imajo skupaj deleţ 80% vseh izdatkov za R&R so: oddelki SKD 20- proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21- proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, 22proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, 25-proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, 26proizvodnja računalnikov, elektronskih, optičnih izdelkov, 27 - proizvodnja električnih naprav, 28- proizvodnja drugih strojev in naprav, 29- proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, 62- računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, 72- znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost. V kmetijstvu, gozdarstvu in ţivilsko predelovalni industriji je inovativnost slabše zastopana. Posamezna prizadevanja obstajajo pri mladih nosilcih kmetijskih gospodarstev. Sodelovanje med različnimi akterji na podeţelju predstavlja velik potencial za inovativnost in krepitev baze znanja. Kmetje so zelo dejavni v različnih društvih in zdruţenjih, v katerih gre predvsem za izmenjavo znanja, izkušenj in medsebojno pomoč. Najvišja stopnja inovativnosti je prisotna pri tistih, ki so usmerjeni v nišne storitve in proizvode ali pa so se uspešno diverzificirali v nekaj medsebojno povezanih dejavnosti, skrbijo za prenos znanja in dejavnosti na mlajše generacije in jih z manjšimi odgovornimi nalogami ţe med šolanjem vključujejo v dejavnost. Informiranost je eden od ključnih dejavnikov inovativnosti. V okviru sprotnega vrednotenja PRP 2007–2013 je bilo ugotovljeno, da je inovativnost povezana z računalniško pismenostjo in uporabo interneta, ki pa je predvsem odvisna od starosti gospodarjev upraviteljev kmetijskega gospodarstva. Na področju kmetijstva, gozdarstva in ţivilsko predelovalne industrije je sicer dobro razvita raziskovalna dejavnost, vendar teţavo predstavlja prenos rezultatov raziskav v prakso oz. sodelovanje vseh ključnih akterjev: raziskovalcev, svetovalcev in uporabnikov. Zato se bo v okviru Programa razvoja podeţelja 2014 – 2020 spodbujal predvsem prenos znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeţelskih območjih preko spodbujanja inovacij in baze znanja na podeţelskih območjih ter preko krepitve povezav med kmetijstvom, proizvodnjo hrane in gozdarstvom ter raziskavami in inovacijami . 13 Research an Innovation performance in EU Member States and Associated countries, Innovation Union progress at country level 2013, European commission, Brussels, p. 244 14 Research an Innovation performance in EU Member States and Associated countries, Innovation Union progress at country level 2013, European commission, Brussels, p. 245 15 Innovation Union Scoreboard, European Union, 2013, p. 50 12/142 Večina članic EU je kljub gospodarski krizi uspela obdrţati ali povečati raven inovacijske intenzivnosti. Slovenija se na področju inovativnosti po podatkih EK uvršča na 12. mesto med t.i. drţave zasledovalnih inovatork oz. tik pod povprečje EU. Zaostajanje Slovenije pri inovacijah zmanjšuje konkurenčnost izdelkov in storitev na zunanjih trgih ter pomeni nadaljnjo stagnacijo deleţa izvoza visokotehnoloških izdelkov in na znanju temelječih storitev v skupnem izvozu. (UMAR, Poročilo o razvoju 2013). Deleţ inovacijsko aktivnih podjetij v trţnih storitvah se je v obdobju 2008–2010 zniţal na 44,7 %.Ob takšnih gibanjih v Sloveniji teţko pričakujemo večji izvoz storitev z visoko dodano vrednostjo na globalnem trgu. Nove tehnologije omogočajo vrsto priloţnosti za inovacije v vseh dejavnostih, vendar storitvena podjetja skoraj trikrat pogosteje uvajajo samo ne-tehnološke kot tehnološke inovacije. Poleg tega več storitvenih podjetij inovira samo ne-tehnološko v primerjavi s predelovalnimi. Ob tem ne gre zanemariti pomena na znanju temelječih storitev pri uvajanju inovacij v vseh gospodarskih dejavnostih in pri povečanju njihove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. (UMAR, Poročilo o razvoju 2013). Da bi se Slovenija priključila najinovativnejšim drţavam EU, bo morala večjo pozornost nameniti dvigu inovativnosti in produktivnosti, predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih ter še posebej v storitvenem sektorju. Pri tem mora graditi na prednostih, kot so močno podprt sistem z uspešnimi raziskovalci, visoko kulturo raziskovanja in odličnimi raziskavami na izbranih področjih, ter na obseţnem visokošolskem sektorju z visokim vpisom in moţnostmi za nadaljnje izboljšanje kakovosti človeških virov. Pomembni koraki pri zagotavljanju temeljev za razvijanje znanstvene odličnosti so bili storjeni ţe v preteklosti in se odraţajo predvsem v mednarodno prepoznavni znanstveni odličnosti, naraščajoči prepoznavnosti znanstvenih del (citiranost) in naraščajoči patentni aktivnosti. Ključni izzivi za prihodnost pa ostajajo predvsem: Ustrezna koncentracija sredstev na področjih, kjer Slovenija izkazuje pomembne potenciale in kjer so pretekli instrumenti ţe pokazali rezultate v smeri inovacijskega in tehnološkega preboja; Zagotavljanje ustreznega institucionalnega in infrastrukturnega okolja za učinkovito delovanje trikotnika znanja; Izboljšanje konkurenčnosti slovenske znanosti v evropskem in globalnem merilu s posodabljanjem in povezovanjem raziskovalne infrastrukture; Izboljšanje sodelovanja raziskovalnih organizacij in gospodarstva ter izvajanje skupnih trţnih RRI projektov; Spodbujanje delovanja obstoječih in novih inovativnih skupin (npr. grozdov, tehnoloških in razvojnih centrov), katerih namen je mreţenje podjetij ter visokošolskih, raziskovalnih, svetovalnih in mednarodnih organizacij za izmenjavo znanj, izkušenj, prenos tehnologij, uvajanje novih poslovnih modelov, odpiranje novih poslovnih priloţnosti ter vzpostavitev novih razvojnih povezav; Spodbujanje razvojnih dejavnosti in tehnoloških investicij v podjetjih; Krepitev človeških virov, vključno s spodbujanjem zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih oziroma krepitvijo razvojno raziskovalnih oddelkov v podjetjih Za vzpostavitev druţbe znanja, ki bo ustrezno odgovarjala na druţbene izzive, je potreben nadaljnji razvoj vseh znanstvenih področij, ob hkratni koncentraciji sredstev na področjih z največjim razvojnim potencialom. Poleg tega je ključno spodbujati partnerski odnos med znanostjo in njenimi uporabniki, kar omogoča razvoj novih, trajnostno naravnanih tehnologij, ki so tesno povezane z znanstvenimi spoznanji in prihajajočimi področji. Uspešen raziskovalni in inovacijski sistem temelji na odlični znanosti, sodelovanju med javno in zasebno sfero in se ne zapira v meje nacionalne drţave ali regije, zato je pomembno da se omogoči: nadgradnja obstoječih inštrumentov centrov odličnosti in kompetenčnih centrov --> ohranjanje in nova delovna mesta (2000 FTE); visoka stroškovna učinkovitost, saj se s koncentracijo sredstev preprečuje razdrobljenost raziskav 16 Pomen nadaljevanja inštrumentov za koncentracijo sredstev je izpostavljen v dokumentu komisije , ki poudarja 17 potrebo po nadaljevanju oblikovanih instrumentov. Tudi zaključki mednarodnih študij poudarjajo pomen koncentracije sredstev. V nacionalni raziskovalni in inovacijski strategiji (RISS) je proces kontinuiranega posodabljanja »pametne specializacije« poudarjen kot ukrep za identifikacijo področij z visokim razvojnim potencialom. OECD z vidika večje učinkovitosti raziskovalne dejavnosti in povečanja vpliva na gospodarski in druţbeni razvoj predlaga, da se instrumenti, ki so bili razviti (centri odličnosti, kompetenčni centri) nadaljujejo, vendar v smeri, da s svojimi programi, upravljanjem, vključevanjem podjetij in kritično maso prispevajo (osredotočenost na nekaj prioritetnih področij) k odličnosti, ekonomski in druţbeni relevanci slovenske raziskovalne 16 Position of the Commission Services on the development of Partnership Agreement and programmes in SLOVENIA for the period 2014-2020 17 Npr. OMC peer review (http://www.era.gv.at/attach/Item4.1Slovenia_OMC_Report_FinalDec20.pdf), študija OECD. 13/142 dejavnosti. S tega vidika je pomembno, da so centri odličnosti s svojo horizontalno prioriteto ţe prispevali k pospeševanju prehoda v energijsko učinkovito gospodarstvo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Eden ključnih izzivov za povečanje konkurenčnosti Slovenije je izboljšanje vpliva raziskav na gospodarstvo. Doseţeno raven znanstvene odličnosti je potrebno vzdrţevati in nadgrajevati, hkrati pa povečati njeno druţbeno relevanco. Glede na evalvacije instrumentov za koncentracijo sredstev (CO in KC) so ţe vzpostavljeni mehanizmi ustrezna podlaga za doseganje ciljev (ob ustreznem definiranju prioritetnih področil v RIS3 strategiji). Instrumenta CO in KC sta bila tudi predmet vmesne evalvacije in sta bila pozitivno ocenjena tako s strani tujih 18 ocenjevalcev (na ravni posamezne operacije), kot tudi s strani neodvisnega nacionalnega evalvatorja (na ravni 19 sistema oz. instrumenta) . Centri odličnosti (CO) so izpolnili zastavljene cilje zagotoviti uspešno delovanje slovenskih raziskovalnih centrov v evropskem in mednarodnem merilu. Centri so spodbudili koncentracijo znanja ter učvrstili partnerstvo med gospodarstvom in akademsko sfero. Pri nekaterih centrih se je vzpostavil nov model delovanja raziskovalcev, tako da so se začeli aktivneje vključevati in razumeti potrebe gospodarstva. Kompetenčni centri (KC). Operacije uresničujejo cilj podpore programom na definiranih oţjih tehnoloških področjih, ki izkazujejo zdruţitev kritične mase inovativne industrije in odlične znanosti. Instrument je sproţil prenos raziskovalnih doseţkov v prakso. Podjetja pa bodo ta znanja uporabljala za nadaljnji razvoj inovativnih rezultatov. V prihodnosti bo Slovenija pozornost posvetila izzivom druţbeno-ekonomsko vpetosti odličnih raziskav, podpore celotni verigi raziskovalnih aktivnosti na ozkih prioritetnih področjih in koncentracije raziskovalnih sredstev na področjih, kjer se kaţe potencial za preboj med najboljše v globalnem merilu. razvijanje podpornega okolja --> vpliv na povečan deleţ pridobljenih sredstev v H2020 Dokumenti EK izpostavljajo tudi potrebno vzpostavitev sinergij med strukturnimi sredstvi, nacionalnimi sredstvi za raziskave in razvoj ter sredstvi Obzorja 2020. Glede na to, da bo program Obzorje 2020 visoko kompetitiven program, ki bo samo z majhnim delom sredstev posredno spodbujal širitev sodelovanja (predlog drţav EU 13), bo izgradnja zmogljivosti v domeni drţav članic, podkrepljen s strukturnimi sredstvi. S tega vidika je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva za zagotavljanje visoke ravni podpornega okolja, vključno s podpornimi mreţami. Potrebo po modernizaciji sistema upravljanja poudarja tudi »Position paper« EK. Pregled podatkov (MIZŠ) kaţe, da se število udeleţencev pri prijavah na okvirne programe povečuje, kot tudi višina sofinanciranja, ki so ga na podlagi sklenjenih pogodb oz. sprejetih projektov pridobili udeleţenci, z ustreznim podpornim okoljem bi bili rezultati lahko še boljši. Število sklenjenih pogodb v 6.OP je 503, z 616 udeleţenci, izkupiček sofinanciranja s strani EK 76,4 M€. Število sklenjenih pogodb v 7.OP pa 573, z 589 udeleţenci in izkupičkom 133,4 M€. Problem v Sloveniji danes je, da nimamo vzpostavljenega ustreznega podpornega okolja, vključno z instrumenti za povezovanje sredstev strukturnih skladov s sredstvi Obzorja 2020. spodbujanje in povezovanje Slovenije v mednarodne projekte raziskovalne infrastrukture skladno z NRRI, ESFRI vključno s FAIR --> vpliv na rast konkurenčnosti gospodarstva Pomen vlaganj v raziskovalno infrastrukturo je prepoznan tudi v dokumentih EK20, pri čemer igrajo ključno vlogo projekti v okviru ESFRI. Glede na potrebno izjemno visoko vlaganje na tem področju Slovenija optimizira razpoloţljiva sredstva preko vključevanja v ESFRI projekte in nekatere druge infrastrukturne projekte, ki so strateško opredeljeni v Načrtu razvoja raziskovalne infrastrukture (NRRI). Trenutno je Slovenija ţe vključena v več tovrstnih mednarodnih mreţ (ESS, SHARE, CERIC), članstvo v nekaterih pa je predvideno do konca leta 2013 (ELIXIR, EATRIS, DARIAH). Hkrati je potrebno nadaljevati tudi z vključevanjem v druge povezave. Poleg ESFRI projektov iz analiz in mednarodnih priporočil izhaja tudi potreba po vlaganju v srednjo in veliko raziskvoalno infrastrukturo. To je pomembno predvsem z vidika vključevanja raziskovalcev v mednarodno okolje in na drugi strani zaradi spodbujanja nacionalnih visoko tehnoloških podjetij, pri komercializaciji znanstvenih doseţkov. V prihodnosti se bo Slovenija posvetila izzivom zagotovitve pogojev za doseganje globalne konkurenčnosti (odličnosti) na celotni verigi znanja z zagotavljanjem ustreznih infrastrukturnih pogojev tako z zagotavljanjem lastnih kapacitet, kot tudi povezovanjem obstoječih v mednarodne grozde raziskovalne infrastrukture. 18 Evalvacije dostopne na: http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_tehnologija/centri_odlicnosti_in_kompetencni_centri/vmesna_evalvacija_centrov_odlicnosti/ 19 Vrednotenje ukrepov za spodbujanje raziskovalno razvojnih aktivnosti v gospodasrtvu in institucijah znanja – končno poročilo o vmesnem vrednotenju, MK Projekt, oktober 2012. 20 Npr. Elementi za skupni strateški okvir za obdobje 2014-2020 (str. 3), Position of the Commission Services on the development of Partnership Agreement and programmes in SLOVENIA for the period 2014-2020 14/142 usposabljanje in zaposlovanje raziskovalcev ter krepitev RR oddelkov v podjetjih --> novoustanovljena inovativna podjetja, kar bi dalo novih 200 FTE Glede na analizo potrebe po človeških virih je struktura in obseg visoko izobraţenih kadrov spodbuden. Glede na mnoge kazalnike ţe presegamo povprečje EU. Hkrati pa je izziv vzpostavitev sistema, ki bo omogočal ustrezen prenos znanja v gospodarstvo, ustanavljanje novih visoko tehnoloških podjetij, spodbujanje aktivnega sodelovanja z JRO in gospodarstva. S tega vidika je pomembno vzpostaviti instrumente za uspešen prenos znanja v ta segment. Ocenjujemo, da je danes interakcija med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom neustrezna, da bi omogočala prenos znanja in čim uspešnejši prenos znanj do končnega uporabnika. izgradi Center znanosti (demonstracijski projekt za prenos razvitih rešitev na trg) Demonstracijski projekt s posrednimi učinki na delovna mesta. Promocija vrhunskih tehnologij bo sluţila kot referenčna točka za visoko tehnološka podjetja in na ta način povečala konkurenčnost gospodarstva. Inovativna javna naročila so eden ključnih instrumentov spodbujanja visokotehnoloških podjetij in prenosa znanja. Za razliko od subvencij inovativna javna naročila omogočajo aktivnejšo vlogo podjetij in odpirajo trge za nove izdelke oz. tehnološke rešitve z visoko dodano vrednostjo. Tovrsten način javnih naročil spodbuja »Position paper«. Center znanosti je zamišljen kot demo projekt trajnostne gradnje, ki bo hkrati predstavljal referenčni objekt trajnostnega gradbeništva in snovne učinkovitosti ter infrastrukturno zmogljivost za izvajanje promocijskih aktivnosti znanosti in inovativnosti. Slovenija se bo v prihodnjih letih intenzivno spopadla s področjem spodbujanja radovednosti in inovativnosti razmišljanja vseh skupin prebivalstva, kar je temelj za inovativno in na znanju temelječo druţbo. Hkrati v polnosti izkoristiti instrument demonstracijskih projektov kot spodbude visoko tehnološkim podjetjem. sofinanciranje skupnih raziskovalnih projektov med zasebnim in javnim sektorjem s poudarkom na trţno usmerjenih produktih Velik neposreden vpliv na nova delovna mesta + spodbujanje neposrednega sodelovanja med institucijami znanja in gospodarstvom Za namen ustrezne komercializacija znanstvenih doseţkov in stimulacija visoko tehnoloških podjetij je potrebno izvajanje programov za promocijo znanosti in inovativnosti zlasti s poudarkom na mladih, podpora aktivnostim za promocijo znanosti, spodbujanje večje vloge ţensk v znanosti, izgradnja platforme in sistema za urejen in enovit dostop do raziskovalnih podatkov Aktivnosti za promocijo znanosti so integralni del vsakega moderno zasnovanega izobraţevalnega in inovacijskega sistema. S tega vidika je potrebno področje promocije znanosti/znanja in inovativnosti, vključiti v vse segmente izobraţevanja in vzpostaviti ustrezno mesto teh aktivnosti v druţbi. Ocenjujemo, da v Sloveniji znanje in znanost v druţbi še nima ustreznega mesta, zato je pomembna izgradnja CNT, IMT&ZAG&GeOZS, regionalno globalnega centra ter izgradnja industrijsko razvojnih centrov --> povečanja vlaganja v RR zahtevajo tudi ustrezna infrastrukturna vlaganja, na podlagi izkušenj iz perspektive 2007-2013 je mogoče predvideti 80 novih delovnih mest na področju znanosti. Na področju raziskovalne infrastrukture je Slovenija pripravila: Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011–2020 (NRRI) Metodologija izbire prioritet NRRI: Na podlagi 2 javnih pozivov v novembru 2009, je MVZT vabilo raziskovalne organizacije (RO) in vse druge zainteresirane fizične in pravne osebe, da preko izpolnjenih vprašalnikov ministrstvu posredujejo svoje predloge za vključitev Slovenije v posamezne mednarodne infrastrukturne projekte ter predloge projektov razvoja velike raziskovalne infrastrukture (RI) v Sloveniji. Na ta način se je v odprtem postopku identificiralo potrebe slovenske znanosti in podjetništva za dostop do novih, ali nadgrajenih, nacionalnih in mednarodnih RI. V predlogih (77 predlogov) so slovenske RO med drugim opisale stanje obstoječih RI, priloţnosti, ki bi jih nove RI nudile raziskovalcem, njihove koristi za napredek znanosti, za gospodarstvo in za druţbo v celoti. Na podlagi vseh opisanih dejavnosti je po strokovnem postopku pregleda prijav (predloge je pregledalo 22 neodvisnih zunanjih strokovnjakov iz raziskovalne, visokošolske in podjetniške sfere iz vse Slovenije) Projektna skupina (ob upoštevanju znanstvene relevantnosti in privlačnosti projektov za slovensko znanstveno skupnost ter njihove koristi za razvoj znanja, gospodarstvo in druţbo v celoti) za pripravo slovenskega NRRI določila predlog naslednjih prednostnih področij: 15/142 CERN, FAIR, CERIC, SHARE, ESS, DARIAH, CESSDA, XFEL, ILL, BELLE, LIFEWATCH, ELIXIR IN EATRIS, CLARIN in PRACE. European Roadmap for Reserach Infrastructures (ESFRI) Metodologija izbire prioritet ESFRI: Načrt ESFRI opredeljuje nove raziskovalne infrastrukture (RI) vseevropskega interesa, ki ustreza dolgoročnim potrebam evropskih raziskovalnih skupnosti, ki zajemajo vsa znanstvena področja, ne glede na morebitno lokacijo. Načrt je bil prvič objavljen leta 2006, s 35 projekti, v letu 2008 posodobljen na 44 projektov oz. raziskovalnih infrastruktur in v letu 2010 posodobljeno na 48 RI z vključitvijo področij energije, hrane in biologije, naslednja posodobitev pa je predvidena v letu 2015. Vsa znanstvena in tehnološka področja so bila izbrana na podlagi različnih strokovnih in delovnih skupin. Ti strokovnjaki so bili imenovani s strani ESFRI delegacij na podlagi njihove znanstvene strokovnosti. Organizirana so bila tudi zaslišanja v zvezi z moţnimi projekti, kjer so se predlogi oblikovali na podlagi intervjujev z znanstveniki in upravljavci raziskovalnih organizacij. Kot mednarodni trend je prepoznan inovativni način povezovanja (ne)tehnoloških inovacij in storitev v obliki sodelovanja med umetnostjo in znanostjo. Kljub uveljavitvi slovenskih umetnikov s projekti na stičišču znanosti in umetnosti v svetovnem merilu, Slovenija nima sodobno opremljene večnamenske predstavitvene točke, ki bi ustrezala vsaj minimalnim standardom sodobne tehnološko pogojene umetnosti oziroma interdisciplinarnosti na stičišču znanosti in umetnosti. Z vzpostavitvijo sodobnih, tehnološko popolnoma opremljenih prizorišč na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, bi omogočili interdisciplinarno predstavnost na stičišču znanosti in umetnosti ter vzpodbudili širše zanimanje za kreativnost in povezovanje na tem področju, tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Namen je oblikovanje povsem novih ustvarjalnih praks, povezovanje deleţnikov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter večanje dostopnosti kulturnih dobrin. Ekoinovacije so eden ključnih elementov za doseganje boljše snovne učinkovitosti. V Sloveniji imamo na tem področju priloţnosti, saj podatki Scoreborda EU Eko inovacij kaţejo, da smo v Sloveniji po skupni oceni glede eko inovacij sicer nad povprečjem EU 27, vendar pa imamo podpovprečne rezultate, ko gre za vprašanja okoljskih vplivov zaradi eko inovacij, vlaganj v eko inovacije, predvsem slabi pa smo, ko gre za vprašanje rezultatov eko inovacij, kjer dosegamo le 58 % povprečja EU 27. Glede na to, da okoljske tehnologije in storitve predstavljajo enega od hitro rastočih niš, bodo horizontalna vlaganja v spodbujanje ekoinovacij in njihove učinkovite uporabe na ključnega pomena za dvig snovne učinkovitosti in posledično konkurenčnosti. Po mednarodni primerjavi inovacijskih sistemov (Union Innovation Scoreboard 2013) ) je bila Slovenija v zadnjem letu inovacijsko nekoliko manj uspešna, zadrţala pa je mesto med drţavami, ki sledijo inovacijsko najuspešnejšim drţavam. Kljub krepitvi nekaterih dejavnikov inovacijske sposobnosti med krizo (povečevanje vlaganja v RRD, krepitev človeškega kapitala) je napredek na drugih področjih prepočasen (intelektualna lastnina, prenos znanja v podjetja, učinkovita uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij v podjetjih ali javnem sektorju) ali pa nastaja celo zaostanek (inovacijska dejavnost). Nekateri ukrepi inovacijske politike kaţejo dobre rezultate glede povečanja števila patentov ali znanstvenih publikacij (npr. centri odličnosti in kompetenčni centri), manj pa pri uporabi novega znanja s prodajo novih proizvodov in storitev na domačem in tujih trgih.. Podobno ugotavlja tudi OECD v pregledu inovacijske politike Slovenije iz leta 2012, namreč da je output na področju znanosti, merjen v številu člankov na milijon prebivalcev in mednarodnih soavtorskih objavah, relativno visok po mednarodnih merilih, je pa vprašljiva povezava teh kazalcev s tistimi o ekonomski dejavnosti. Evropska inovacijska lestvica uvršča Slovenijo med inovacijske sledilke. V primerjavi z drţavami EU je še premalo izkoriščen potencial kulturnih in kerativnih industrij (KKI), kjub temu, da nam primerjava povprečne ustvarjene BDV na zaposlenega v Sloveniji v letu 2009 kaţe, da KKI ustvarijo bistveno večjo BDV (44.867 EUR) kot je povprečje slovenskega gospodarstva (33.173 EUR) in srednje-visokotehnoloških panog (32.063 EUR). Kreativne industrije pa s kar 51.280 EUR ustvarjene BDV na zaposlenega močno presegajo omenjena povprečja in se celo pribliţajo visokotehnološkim panogam (58.218 EUR BDV na zaposlenega). Zaradi neprepoznavanja vloge oblikovanja v produkcijski politiki gospodarstva, je bilo to strokovno področje odrinjeno v sfero kulture, kjer je bilo obravnavano kot umetniška in ne kot gospodarsko pomembna panoga (Priporočila 9. razvojne skupine za kreativne industrije za povečanje konkurenčnosti Slovenije, 2008). Oblikovalska politika ne obstaja, prav tako ne nacionalna podporna infrastruktura. Le redka podjetja se zavedajo pomena oblikovanja in znajo izkoristiti njegov potencial, ki daleč presega zgolj estetsko funkcijo. Spodbujanje razvoja novih in inovativnih produktov in storitev na področju KKI se kaţe kot niša, ki jo je vredno izkoristiti. Poleg oblikovanja so tudi tradicionalna znanja, veščine in tehnike tista 16/142 področja, ki povezujejo znanost, tehnologijo in umetnost . Kot rezultat sodelovanja med znanostjo in umetnostjo pa so prepoznani t.i. »biotehnology art«, »nanotehnology art«, »cybernetic art«, »information art«. ter drugi novi in inovativnih produkti in storitve, ki bodo usmerjeni v rast in razvoj KKI. V analizah raziskav biotske raznovrstnosti je ugotovljeno kronično pomanjkanje sintez o stanju in trendih biotske raznovrstnosti ter o ekologiji in biologiji vrst in njihovih zdruţb, še bolj pa tistih, ki zahtevajo dolgoletno akumulacijo znanja. Vsaj v biologiji je zato tudi zelo oteţen prenos znanja v uporabo, nenazadnje tudi v dejavnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in v zagotavljanje ekosistemskih storitev. Pomemben ukrep je zato spodbujati raziskovalne aktivnosti bazičnih in aplikativnih znanosti, ki so nujno potrebne za izboljšanje poznavanja ekologije rastlinskih in ţivalskih vrst ter habitatnih tipov in njihovega delovanja. Prenosi tega znanja v prakso so povezani z določitvijo ogroţenosti in ključnih virov ogroţanja vrst in habitatov, iz katerih se izpeljujejo rdeči seznami ogroţenih vrst in habitatnih tipov. Ti seznami so lahko povezani z razvijanjem tehnologij (npr. rabe naravnih virov), ki še bolj ohranjajo biotsko raznovrstnost in s tem omogočajo enako, če ne še uspešnejšo rabo naravnih virov v prihodnjih desetletjih. Nadalje je pomembno zagotoviti tudi osnovno vedenje o stanju Natura vrst in habitatnih tipov, za katere tega znanja še ni dovolj. Ključnega pomena je ustvarjanje pogojev za spodbujanje raziskovalne, razvojne, inovativne in demonstracijske dejavnosti za projekte in raziskave, ki omogočajo učinkovit preboj izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo na trg, so neposredno uporabne v gospodarstvu in uspešno promovirajo Slovenijo in njeno znanje v tujini. Na področju kulturne dediščine tako v Evropi kot v Sloveniji je področje tehnoloških raziskav moč oceniti kot zanemarjeno (Priporočilo Komisije z dne 26. aprila 2010 o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov "Kulturna dediščina in globalne spremembe: nov izziv za Evropo"). Izraţa se potreba po mednarodnem povezovanju razsikovalnih centrov in institucij ter po spodbujanju programov in projektov oz. programov za raziskovanje in razvijanje novih materialov, tehnik, metod in pristopov za ohranjanje kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva (identificiranje materialov, diagnostika stanja, zaščitni ukrepi, itd.). Inovativna sposobnost ribiškega sektorja je šibka. Obstajajo le posamezna prizadevanja v akvakulturi. V znanstvenoraziskovalni sferi tudi ni zaznati večjega zanimanja za raziskave v ribištvu. Večina raziskav, izvedenih do sedaj, je bila financiranih iz nacionalnih sredstev v obliki ciljno-raziskovalnih projektov. Razlogi za pomanjkanje raziskovalne kapacitete v ribiškem sektorju so bili najverjetneje v odsotnosti virov (informacije, finančni viri), slabem sodelovanju posameznih raziskovalnih institucij, slabih usmeritvah glede potreb s strani drţavne administracije, prav tako pa slabem sodelovanju raziskovalnih institucij z ribiškim sektorjem. Mogoče je zaznati tudi slabše sodelovanje posameznih podsektorjev (morski gospodarski ribolov, akvakultura, predelava) s kupci oz. trgom, da se zagotovijo večja dodana vrednost proizvodov, novi proizvodi. Tudi študija stanja in potencialov sektorja akvakulture, ki jo je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ugotavlja, da je inovativna sposobnost sektorja akvakulture šibka. Izkušnje sedanje perspektive 2007-2013 kaţejo, da so znanja o rabi morja in ulovljenih proizvodih, o rabi drugih naravnih virov (celinske vode, prostor), o zavarovanih vrstah, o dobrih ribolovnih praksah, načinih upravljanja z morskim okoljem in prostorom, okolju prijaznih praksah v akvakulturi premalo uporabljena oziroma, da bo Slovenija v prihodnje morala vloţiti več napora v izvedbo tovrstnih ukrepov. Za nadaljnji uspešni razvoj informacijske druţbe, ima Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) in njena uporaba, v poslovanju in ţivljenju bistveno vlogo. IKT predstavlja ta hip najmočnejšo gonilno silo gospodarske rasti in zaposlovanja. Glede na kazalce informacijske druţbe se Slovenija v splošnem uvršča v povprečje EU. Po uradnih podatkih Evropske digitalne agende (EDA) zaostajamo od povprečja EU predvsem pri vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije na področju IKT. Te cilje raziskav, razvoja in inovacij zasleduje tudi Obzorje 2020 (Horizont 2020). Zaostanek RS na področju vlaganj v RRI vpliva na ponudbo e-storitev in posledično na samo uporabo interneta, kjer glede na povprečje EU (22%) RS (28%) izstopa pri posameznikih, ki še nikoli niso uporabili interneta. To ima neposredni vpliv na gospodarsko rast in na delovna mesta, kar se še izraziteje kaţe v času gospodarske krize, kjer se zaradi upada gospodarske aktivnosti posledično zmanjšujejo tudi investicije v raziskave, razvoj in inovacije novih e-storitev. Razvoj novih in inovativnih e-storitev je zato nujen pogoj za povečanje gospodarske rasti, konkurenčnosti podjetij in izgradnjo novih delovnih mest. Zagotovitev podpore industriji za vzpodbujanje raziskav, razvoja in inovacij so nujni ukrepi za doseganje ciljev EDA. Ta podpora je tudi ključnega pomena za prodor slovenskih IKT podjetij na tuje trge. 17/142 Področja RRI, ki še posebej zaostajajo in izstopajo od povprečja EU, so predvsem: prihodnji internet (infrastruktura, storitve, vsebine, RS 7%. EU 13%), digitalni podatki (big data), zelene IKT storitve (trajnostni razvoj, pametni transport RS 4%, EU 5%, pametna mesta...), IKT za socialo (zdravstvo RS 5%, EU 7%, starejši RS 1%, EU 2%, evključevanje RS 1%, EU 2% , e-izobraţevanje RS 3%, EU 4% ...), s poudarkom na velikih panoţnih projektih. Zato je večji poudarek namenjen prav podpori raziskavam, razvoju in inovacijam področij na katerih RS zaostaja in odstopa od povprečja EU in še posebej, kjer RS zaostaja za ţelenimi cilji EDA in drugimi cilji IKT politike Evropske unije. Le tako se bo mogoče soočiti s ključnimi teţavami in izzivi gospodarske krize ter, še posebej, razvojnimi izzivi informacijske druţbe. Tematski cilj 2: Izboljšanje dostopa do IKT ter njihove uporabe in kakovosti Eden od pomembnih dejavnikov gospodarskega razvoja sta tudi ustrezna prometna in energetska infrastruktura, ter dostopnost širokopasovne infrastrukture elektronskih komunikacij na celotnem ozemlju drţave ter IKT storitve za komunikacijo med pravosodnimi organi ter drţavljani in podjetji za zvišanjem dostopa do sodnega varstva. Širokopasovna omreţja na podeţelju omogočajo enakomernejši razvoj podeţelja, ustvarjanje okolja za razvoj SME in ohranjanje kulturne dediščinePri cca 450.000 gospodinjstvih bo potrebno opraviti nadgradnjo omreţja, da bo zmoglo dosegati cilje EDA. Vsa ostala gospodinjstva še nimajo nobene vrste širokopasovnega dostopa, od teh jih je najmanj 260.000 gospodinjstev na območjih belih lis, kjer operaterji nimajo komercialnega interesa. Konec leta 2008 je bila po ugotovitvah evropske študije »Development of Broadband Access in Europe« na podeţelskih območjih v Sloveniji pokritost z internetno povezavo DSL 83 % (končno poročilo, 2009). Iz Popisa kmetijstva 2010 izhaja, da se je število kmetijskih gospodarstev, ki so za vodenje kmetijske proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih uporabljala računalnik, v zadnjih desetih letih povečalo za desetkrat: z 1 % (v letu 2000) na 10 % (v letu 2010). Obseg uporabe računalnika za vodenje kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu je povezan s starostjo gospodarja upravitelja kmetijskega gospodarstva. Gospodarji upravitelji večine kmetijskih gospodarstev, na katerih se za vodenje kmetijske proizvodnje uporablja računalnik, so stari večinoma od 35 do 55 let. Po podatkih o statističnih meritvah stanja digitalizacije (marec 2012) v okviru evropskega projekta Enumerate, pri katerih je sodelovalo 52 institucij (muzeji, arhivi, specialne in visokošolske knjiţnice), so v meritve vključene kulturne ustanove digitalizirale pribliţno 20% svojih gradiv, prek spleta pa je dostopnih le 40 % njihovih ţe digitaliziranih gradiv. Kompleksnost izzivov digitalizacije zahteva uporabo najsodobnejše informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma e-inafrastrukture. Sektor kulturne dediščine je potencialno pomemben uporabnik storitev e-infrastrukture, einfrastruktura omogoča pomembne raziskave in servise za digitalno kulturno dediščino (tehnični servisi kot npr. interoperabilnost, agregiranje, podpora naprednemu iskanju, trajna hramba, enolični identifikatorji, napredno iskanje; servisi za upravljanje in nadgradnjo podatkov kot npr. geo-referneciranje, 3D vizualizacija …). V zadnjem obdobju so slovenske kulturne ustanove digitalizirale precejšnje število digitalnih vsebin ter so uspešno sodelovale v mednarodnih projektih na področju e-kulture, s čemer se poleg vsebin za Evropeano (do aprila 2012 je bil v Evropeano posredovanih 247.216 slovenskih digitalnih objektov) zagotavlja tudi večja usklajenost z mednarodnimi standardi, večja povezljivosti in vključenost slovenskih digitalnih kulturnih vsebin v evropsko okolje. Digitalizacija kulturnih vsebin kljub temu poteka prepočasi, pogosto nesistematično in nekoordinirano. Medopravilni okvir, povezovanje digitalnih kulturnih vsebin in ponovna uporaba digitalnih kulturnih vsebin na nacionalnem nivoju niso dovolj razviti. Velik zaostanek je tudi pri digitalizaciji avdiovizualnih gradiv. Zagotavljanje trajne hrambe javnega arhivskega gradiva je eden od ciljev Strategije razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si (2010-2015). V praksi imajo posamezne institucije vzpostavljeno trajno hrambo za sklope digitalnih gradiv (npr. Arhiv RS, NUK), večina kulturnih institucij pa problema trajne hrambe še ni začela reševati. Koordinacija med institucijami na področju zagotavljanja trajne hrambe digitalnih gradiv je slaba. Zaradi kompleksnosti zagotavljanja trajne hrambe digitalnih gradiv je smiselno vzpostaviti prototip zagotavljanja trajne hrambe, ki bo lahko sluţil različnim kulturnim ustanovam, ter vzpostaviti večjo koordinacijo in sodelovanje med institucijami. Upravni in strokovni procesi varstva kulturne dediščine, arhivskega in knjiţničnega gradiva ter procesi na področju ustvarjalnosti in medijev so slabo informacijsko podprti (celovito je podprta obdelava arhivskega in knjiţničnega gradiva, na področju nepremične kulturne dediščine je podprto le vodenje registra nepremične kulturne dediščine in 18/142 delno smernic in mnenj za prostorske akte, sistemi za muzejsko dokumentacijo so parcialni; obstoječi sistemi niso v celoti prilagojeni izzivom digitalizacije in so nujni posodobitve). Z vzpostavitvijo novih informacijsko podprtih sistemov za podporo upravnim in strokovnim procesom in prenovo obstoječih sistemov lahko zagotovimo večjo učinkovitost dela v javni upravi, hkrati pa drugim deleţnikom zagotovimo dostopnost in povezljivost podatkov ter z njimi povezanih storitev. V okviru teh procesov lahko zagotovimo tudi večnamensko dokumentiranje in sistematično digitalizacijo kulturnih vsebin. Tematski cilj 3: Izboljšanje konkurenčnosti MSP Krepitev podjetništva, inovacij in s tem tehnološkega razvoja je ključni vzvod za rast produktivnosti ter posledično rast gospodarstva in njegovo konkurenčnost. Kot ugotavlja UMAR v Poročilu o razvoju 2013, se Slovenija v zadnjih letih oddaljuje od strateških ciljev na področju gospodarskega razvoja. Slovenski bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je do leta 2011 upadel na 84 % povprečja EU oziroma za 7 odstotnih točk glede na leto 2008, ko je bil zaostanek za EU najmanjši, gospodarska gibanja v letu 2012 pa nakazujejo nadaljnjo poglobitev razvojnega zaostanka. Gospodarska kriza je v Sloveniji razkrila številne strukturne pomanjkljivosti, zlasti da je rast BDP preveč odvisna od nizko tehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkurenčnost gospodarstva. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva se je v zadnjih letih precej zmanjšala. Slovenija na svetovnem trgu vse teţe konkurira s proizvodnjo tehnološko manj zahtevnih proizvodov ali delovno intenzivnimi proizvodnjami v okviru sicer tehnološko zahtevnejših dejavnosti. Poleg tega oviro za hitrejšo rast izvoza predstavlja njegova preteţna usmerjenost na trge EU in bivše Jugoslavije, ki v krizi okrevajo relativno počasneje. Trţni deleţ Slovenije na svetovnem trgu se je v času krize tako precej zmanjšal, poloţaj izvoznikov pa je dodatno oteţilo močno poslabšanje stroškovne konkurenčnosti. Potrebno je vzpostaviti pogoje za dvig konkurenčnosti gospodarstva, predvsem mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki predstavljajo 99,8 odstotkov vseh podjetij. Ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva je treba usmeriti (i) neposredno v dvig dodane vrednosti proizvodov in storitev s povečanjem inovacijske sposobnosti gospodarstva ter (ii) v odpravo ovir za poslovanje in razvoj podjetij. Slovenija na svetovnem trgu namreč ni konkurenčna z delovno intenzivnimi proizvodnimi procesi ali tehnološko manj zahtevnimi proizvodi. Analiza gibanja našega trţnega deleţa v tujini tudi kaţe, da pomemben del geografskih trgov, na katere je osredotočen naš izvoz, ne spada med hitro rastoče trge. Zato je odločilno podpreti razvoj novih za globalni trg zanimivih proizvodov in storitev, ki bodo omogočili napredovanje v verigi ustvarjanja dodane vrednosti. Pri tem je treba nameniti pozornost tudi pomenu na znanju temelječih storitev in ne-tehnoloških inovacij za dvig dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti. Deleţ slovenskih predelovalnih dejavnosti (industrija v oţjem smislu) v dodani vrednosti je v letu 2011 znašal 20,2%, medtem ko je v povprečju EU znašalo okoli 15%. Kljub temu, da je Slovenija majhna drţava, ima dokaj visoko stopnjo diverzifikacije industrije. Struktura predelovalnih dejavnosti z vidika tehnološke zahtevnosti ne odstopa več bistveno od povprečne v EU, izrazitejši pa so zaostanki na področju produktivnosti, ki je ključna za izboljšanje konkurenčnosti. Produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega se v predelovalni industriji od začetka krize giblje na ravni okoli 60 % evropskega povprečja. Nizko produktivnost je mogoče pripisati tudi teţavam pri povezovanju področij znanosti, raziskav in razvoja s podjetniškim sektorjem (premalo učinkovit trikotnik znanja) in premajhni vlogi netehnoloških inovacij (npr. uporabi kulturnih in kreativnih industrij, predvsem industrijskega oblikovanja) pri dvigu dodane vrednosti. V primerjavi z drţavami EU je niţja od povprečja E27 tudi snovna produktivnost slovenskega gospodarstva, visoka je tudi energetska intenzivnost, čeprav je spodbudno dejstvo, da se ta zniţuje v najbolj izvozno usmerjenem delu gospodarstva (predelovalne dejavnosti), kjer stroški energije pomembno vplivajo na konkurenčnost. Upoštevajoč pričakovane trende naraščanja cen surovin in energentov ter nevzdrţnimi pritiski na okolje, ki jih povzroča obstoječa struktura gospodarstva, mora Slovenija poleg produktivnosti ter učinkovitost dela bistveno izboljšati tudi snovno in energetsko produktivnost, taka vlaganja pa bodo imela sinergijske učinke v segmentu dviga konkurenčnosti podjetij, pri zmanjšanju obremenjevanju okolja in pri ustvarjanju novih (zelenih) delovnih mest. Prednostna področja (Slovenska indutrijska politika), z vlaganjem v katera bi uspešno odgovorili na okoljsko energetske izzive, so: 19/142 - - - - - - tehnologije za učinkovito ravnanje z viri, zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala, recikliranje (npr. oprema, ki omogoča predelavo, zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov), tehnologije pametnih elektroenergetskih omreţij (npr. virtualne elektrarne na osnovi uravnavanja odjema, novi koncepti vodenja pametnih omreţij ter upravljanja z odjemom gospodinjskih odjemalcev prek rešitev pametnega doma (SmartHome), tehnologije za učinkovito rabo energije (URE), surovin in drugih virov (npr. izolacija stavb, tehnologije za učinkovito rabo energije in vode), tehnologije in oprema za pametna omreţja (števci,…); tehnologije za razvoj energetsko učinkovitih strojev in naprav (npr. elektromotorji, ventilatorji, pogonski sistemi, pretvorniki električne energije, svetila, stroji z nizko porabo energije ter visokim izkoristkom pretvorbe električne energije), tehnologije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (OVE) (npr. fotovoltalične celice, solarni kolektorji, gorivne celice, male HE, prečrpalne HE, vetrne elektrarne, oprema za izkoriščanje energije iz biomase, bioplastika) in shranjevanje energije (npr. baterije, vodik), tehnologije za sistemsko upravljanje z energijo iz OVE (razpršenih virov) in integracijo teh virov v energetski sistem (smart grids), za sisteme dobave energije z upravljanjem porabe na strani porabnika, tehnologije za zmanjšanje in preprečevanje onesnaţevanja in podnebnih sprememb (npr. čistilne naprave filtri, oprema za čiščenje odpadnih vod, črpalke), tehnologije za energetsko učinkovite gradbene rešitve pri novogradnji in prenovi objektov, tehnologije za proizvodnjo biogoriv druge generacije iz odpadkov in lesa, tehnologije za proizvodnjo ekoloških ţivil. Identificirani ključni sektorji so: energetika, trajnostno gradbeništvo, predelovalne dejavnosti (še posebno lesnopredelovalna industrija, kovinska, elektroindustrija in elektronika, ţivilsko-predelovalna industrija), kemijska in procesna industrija. V sklopu spodbujanja zelenih tehnologij in proizvodov je potrebno omeniti premalo izkoriščen potencial kmetijstva, gozdarstva in ţivilstva. V tem kontekstu bo potrebno vlaganja usmeriti zlasti v nadaljnjo krepitev ekološke proizvodnje in druge visokokakovostne, nadstandardne oblike kmetijske proizvodnje in predelave. Hkrati bo potrebno več pozornosti nameniti horizontalnemu in vertikalnemu povezovanju vzdolţ agroţivilske verige in gozdno-lesne verige, promociji ter razvoju novih proizvodov, tehnologij in praks, prenosu najsodobnejših znanj ter spodbujanju tesnejše vključenosti v lokalno gospodarstvo, zlasti preko drobnega podjetništva in dopolnilnih dejavnosti. Za posodobitev in prestrukturiranje obstoječe industrije v industrijo znanja in inovativnosti, ki bo prinašala nova ter bolj kakovostna delovna mesta, je potrebna krepitev razvojnih sposobnosti gospodarstva preko podpore podjetništvu (še zlasti mikro, malim in srednjim podjetjem), tudi na podeţelju v povezavi z naravnimi potenciali (pridobivanje lesne biomase, predelava kmetijskih in ţivilskih proizvodov, predelava lesa, turizem, naravna in kulturna dediščina ipd.) in inovacijam ter podpora razvoju perspektivnim tehnološkim in industrijskim področjem, v skladu s Strategijo pametne specializacije. Pomemben dejavnik gospodarskega razvoja so tudi turizem in druge storitvene dejavnosti. Po oceni Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v Sloveniji ustvarja kar 12% BDP. Hkrati je turizem zelo pomembna izvozna dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije zajema dobrih 8% celotnega izvoza in več kot 40% izvoza storitev. Izhajajoč iz pregleda doseţkov ciljev kohezijske politike v obdobju 2007-2013 k doseganju cilja spodbujanje podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja posebno prispevajo tiste naloge OP RR in OP RČV, ki krepijo dejavnike inovacijske sposobnosti: vlaganja v razvojno raziskovalnih dejavnosti, povečevanje števila raziskovalcev, posebno v poslovnem sektorju, povečevanje števila diplomantov naravoslovja in tehnologije, raven dostopa in uporabe IKT. Kljub druţbeno gospodarskim okoliščinam so se vlaganja poslovnega in javnega sektorja v raziskovalno razvojne dejavnosti povečevala od leta 2007 dalje, kar se odraţa v povečanju deleţa inovacijsko aktivnih podjetij v Sloveniji na preko 49%. Doseţeni cilji so:preko 1900 podprtih podjetij, ustvarjenih več kot 24.000 novih delovnih mest, doseţenih preko 500 novih inovacij in patentov, zgrajenih je preko 6.500 novih širokopasovnih priključkov ter število nočitvenih kapacitet se je povečalo za več kot 8.500. Za doseganje cilja izboljšanje kvalitete sistema izobraţevanja in usposabljanja ter raziskovalno razvojne dejavnosti je poleg povečanja deleţa inovativnih podjetij v Sloveniji, odgovarjajoč kazalnik za doseganje tega cilja tudi deleţ prenovljenih javno veljavnih programov izobraţevanja in usposabljanja. Kazalnik se pribliţuje cilju; med letoma 2009 in 2011 se je vrednost močno povečala. K doseganju tega cilja NSRO dosegamo z izvajanjem OP RČV 20/142 in OP RR. Učinki izvajanja se kaţejo tudi v povečanju deleţa raziskovalcev v gospodarstvu med vsemi raziskovalci in sicer za 5%. Doseţeni cilji so: deleţ prenovljenih javno veljavnih programov izobraţevanja in usposabljanja se je s 5 % povečal na več kot 40%, deleţ inovacijsko aktivnih podjetij se je povečal na 49,4% ter deleţ raziskovalcev v gospodarstvu med vsemi raziskovalci se je povečal na 46%, torej za 5 %. Tretji cilj NSRO: izboljšati fleksibilnost trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve še posebej z ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti, v preteţni meri dosegamo z izvajanjem OP RČV, doseganje tega cilja pa je močneje prizadel vpliv finančne in gospodarske krize. V aktivnosti namenjenih doseganju tretjega splošnega cilja je bilo v Sloveniji do leta 2013 vključenih preko 290.000 oseb, ustvarjenih pa je bilo več kot 26.227 (24.092 za OP RČV) novih delovnih mest. Po podatkih Globalnega podjetniškega monitorja 2012 se je po triletnem upadanju podjetniška aktivnost v Sloveniji ponovno okrepila. Deleţ prebivalstva, ki se ukvarja s podjetništvom, se je leta 2012 po treh letih zmanjševanja povečal, Slovenija pa se po nastajanju novih podjetij še naprej uvršča v spodnjo polovico drţav EU. Poleg zgodnje podjetniške dejavnosti se je lani nekoliko povečal deleţ ustaljenih podjetnikov, tako pa celotno podjetništvo, ki vključuje zgodnje in ustaljene podjetnike. Obrat v letu 2012 v številu novih in nastajajočih podjetij povezujemo z okrepljenim podeljevanjem subvencij za samozaposlitev med krizo, saj se je število njihovih prejemnikov v obdobju 2009–2011 precej povečalo. Izsledki različnih mednarodnih raziskav konkurenčnosti še naprej kaţejo na številne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji. V zadnjih letih je bil narejen pomemben napredek za enostavnejše in hitrejše ustanavljanje podjetij, premalo pa je bilo narejeno pri podpori delovanju podjetij. Podjetniki so, podobno kot v preteklih dveh letih, tudi v letu 2012 ugotavljali (WEF, IMD, Doing Business), da so glavne ovire za poslovanje podjetij v Sloveniji predvsem omejen dostop do financiranja, neučinkovita drţavna birokracija in omejevalna delovna zakonodaja. Dostop podjetij do sredstev financiranja se je še poslabšal, v primerjavi z drugimi drţavami pa je bila slabo ocenjena tudi likvidnost bank. Ob tem velja omeniti, da so v mednarodni primerjavi Nizko produktivnost je mogoče pripisati tudi teţavam pri povezovanju področij znanosti, raziskav in razvoja s podjetniškim sektorjem (neučinkovit trikotnik znanja) in premajhni vlogi kreativnih dejavnosti pri dvigu dodane vrednosti. Zaradi vseh teh pomanjkljivosti imamo v Sloveniji velik zaostanek na področju visokotehnološkega izvoza. Leta 2010 se je namreč povečala celo vrzel do povprečja novih članic EU in dosegla najvišjo raven v zadnjem desetletju. Zaradi krčenja nestoritvenih dejavnosti se je povečal deleţ storitvenih dejavnosti, ki so v obdobju 2008 – 2010 predstavljale 67,6 %. Slovenija je v obdobju od 2008 do tretjega četrtletja 2011 izgubila pribliţno 15,6 % deleţa na svetovnem trgu blaga in 7,5 % deleţa v največjih trgovinskih partnericah. Izgubili smo dobro polovico povečanja v predhodnem sedemletnem obdobju neprestane rasti (UMAR, 2012). Nujno potrebno je vlaganje v izobraţevanje kadrov za izvajanje zelenega javnega naročanja, ter energetske sanacije in trajnostno gradnjo stavb in drugih področjih, ki jih neposredni in posredni proračunski uporabniki potrebujejo za svoje delovanje. Zato je med drugim potrebno, da se pozornost posveti tudi promociji in spodbujanju inovativnih in zelenih javnih naročila za povezovanje stroke in znanosti v skupne pilotne in demonstracijske projekte, kamor spadajo tudi vlaganja v stavbni fond zasebnega in javnega sektorja s sinergijskimi učinki zmanjševanja ogljičnega odtisa, zlasti v urbanih centrih in zmanjševanje nepotrebne logistike. Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2004 – 2009 (2012) je pokazala, da so bili prejemniki spodbud na vseh področjih skrbno izbrani in nadpovprečni v poslovanju pred in po prejemu spodbude. Kljub temu analiza kaţe na omejene in preteţno kratkoročne rezultate. Najboljši rezultati so bili pri povečanju zaposlenosti, plač in v povečanju prodaje. Skromni rezultati pa so predvsem na področju povečevanja produktivnosti in izvozne sposobnosti, kar je posledica tako zastavljenih ciljev pri pripravi Operativnih programov in posameznih ukrepov (Jaklič idr., 2013). Socialno podjetništvo in druţbena odgovornost podjetij sta koncepta, ki sta zdruţljiva z gospodarsko konkurenčnostjo, hkrati pa s poudarjenimi etičnimi temelji in odgovornim odnosom do okolja podpirata usmeritev v gospodarstvo, delujoče po načelih trajnostnega razvoja. Socialno podjetništvo, pri katerem ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj dejavnosti in deluje po načelih demokratičnega odločanja in solidarnosti, na primer odlikujejo odpornost na trţne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Slovenija zaostaja v razvoju socialnega podjetništva, kakršno se je uveljavilo v Evropi. Zakon o socialnem 21/142 podjetništvu smo dobili šele leta 2011, v pripravi je strategija razvoja tega področja, imamo ţe nekaj dobrih praks. V naslednjih letih lahko pričakujemo bolj sistematično podporo tej dejavnosti, tudi s sredstvi EU – strokovne ocene govorijo, da imamo v tem sektorju priloţnost zagotoviti več kot 50.000 novih delovnih mest v dejavnostih, ki so druţbeno koristne. Poleg promocije ter izobraţevanja in usposabljanja so za dosego teh ciljev pomembni tudi sistemski ukrepi pri reševanju podjetij v teţavah, kot je prednostna nakupna pravica lastniških deleţev podjetij za notranji odkup, socialno podjetništvo in priznano druţbeno odgovorne investitorje. Evropska komisija definira druţbeno odgovornost podjetij (DOP) kot odgovornost, da v svoje poslovne prakse vgradijo skrb za njihov socialni, okoljski in etični vpliv na druţbo ter njihov vpliv na človekove pravice in potrošnike. Zaradi številnih prednosti in koristi, ki jih prinaša vsem vpletenim, DOP podpirajo tudi mednarodne organizacije (smernice OECD in Zdruţenih narodov), pred kratkim je bil pripravljen poseben standard ISO26000, sprejete so bile nacionalne strategije. Nemška nacionalna strategija na primer poudarja, da se prakticiranje druţbene odgovornosti splača tako za podjetja kot za druţbo: ponuja priloţnost za krepitev mednarodne konkurenčnosti podjetij na dolgoročni osnovi in pomaga najti rešitve za druţbene izzive. Slovenija ima veliko degradiranih urbanih območij (študija je pokazala da je teh cca 900ha - brez stanovanjskih sosesk), ki so velik potencial za investicije, razvoj novih tehnologij in ustvarjanje novih delovnih mest. Za zagotovitev učinkovitega in celovitega prostorskega razvoja eno od podlag predstavlja celovito upravljanje z degradiranimi območji v Sloveniji. Problematika degradiranih območij presega sektorski pristop in narekuje postavitev ustrezne metodologije in vzpostavitev celovitega registra degradiranih območij v Sloveniji, ki bo pokrival različne vidike; npr.: gospodarski, okoljski, kmetijski, zdravstveni). Z urbano prenovo se dosega ponovno reaktivacijo komunalno ţe opremljenih zemljišč, kar med drugim tudi poveča ponudbo zemljišč v mestih za razvoj. Potencial predstavljajo tudi zemljišča, ki leţijo v območjih Drţavnih prostorskih načrtov, kjer so prostorske ureditve ţe izvedena, rezervacija prostora (območje DPN) pa ostaja tudi na nepozidanih površinah. Najti je treba sistemske rešitve za problem takih . Občine namreč na teh zemljiščih ne morejo načrtovati, dokler se ne ugotovi, katero nezazidano površino je mogoče »sprostiti« za načrtovanje. Zaradi večje preglednosti in varnosti za investiranje ter s tem poenostavitev postopkov na področju prostorskega načrtovanja in graditve in učinkovito odločanje o razvojnih projektih na različnih ravneh in v vseh vrstah območij je treba izvesti tudi program projektov eProstor. Kulturne in kreativne industrije (KKI) predstavljajo velik potencial za gospodarski razvoj, predvsem kot vedno bolj pomemben nosilec netehnološkega razvoja. Pomembne so za gradnjo medgeneracijskega in medkulturnega dialoga ter grajenja skupnosti, na daljši rok pa preko vpliva na izobraţevalni sistem zvišujejo kulturno osveščenost prebivalstva. Kulturne vsebine igrajo bistveno vlogo pri razvijanju informacijske druţbe, izboljšujejo kakovost ţivljenja, ohranjajo kulturno identiteto in prispevajo k socialni koheziji. Stopnja rasti izvoza kreativnih izdelkov in storitev po podatkih UNCTAD je bila v Sloveniji v obdobju 2003-2008 12,6 %, kar nas uvršča na 9. mesto med EU27, stopnja rasti uvoza izdelkov in storitev kreativnih industrij v istem obdobju je znašala 12,1 % (Prodan et al., 2011). KKI v Sloveniji zaposlujejo 2-8 % celotne delovne sile, ustvarijo 6 % bruto dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in 44.867 evrov na zaposlenega, s čimer presegajo povprečje gospodarstva (MIZKŠ, 2012). Nova razvojna paradigma, koncept kreativnih dejavnosti in še posebej njihovega povezovanja z ostalimi gospodarskimi sektorji, povezuje gospodarstvo in del kulture, kar vključuje ekonomske, kulturne, tehnološke, okoljske in socialne vidike razvoja tako na makro kot mikro ravni. Bistvo nove razvojne paradigme je dejstvo, da so ustvarjalnost, znanje in dostop do informacij vse bolj prepoznani kot motorji gospodarske rasti in spodbujanja razvoja v globaliziranem svetu (UNCTAD, 2008). KKI so v EU predstavljale 4,5% celotnega EU BDP v letu 2008. Leta 2009 so kreativne industrije v Sloveniji zaposlovale 33.758 ljudi, to je 4 % vseh zaposlenih prebivalcev Slovenije (MK, 2011). Študija Pro Inno Europe/INNO Metrics (Hollanders, van Cruysen, 2009) Slovenijo uvršča po indikatorju »kreativne klime« (kamor prišteva kreativno izobrazbo, samo izraţanje ter odprtost in tolerantost) na 16. mesto od proučevanih 27 evropskih drţav, medtem ko indikator kreativnosti in oblikovanja uvršča Slovenijo v EU27 na 14. mesto. Indikator »kreativnost in oblikovanje« je sicer sestavljen iz indikatorjev kreativnega sektorja, kreativnosti v R&R, oblikovalskih aktivnosti in konkurenčnosti v oblikovanju. Izmed omenjenih dimenzij se Slovenija najslabše odreţe pri kreativnem sektorju in pri oblikovalskih aktivnostih. Glede na poloţaj Slovenije v primerjavi z razvitimi članicami EU ter potencial, ki ga predstavlja kulturni in kreativni sektor za gospodarsko rast in zaposlovanje, se mora Slovenija usmeriti v spodbujanje razvoja in rasti tega sektorja. V kontekstu spodbujanja razvoja gospodarstva je 22/142 pomemben predvsem tisti del kreativnih dejavnosti, ki se nanaša na oblikovanje, še posebej npr. oblikovanje prihodnosti (design future) in industrijsko oblikovanje, ob ustreznem povezovanju oziroma vključevanju kreativnih dejavnosti v procese v ostalih podjetjih, predstavlja pomembno gonilo inovacij - v najširšem smislu ga lahko razumemo kot most med kreativnostjo in inovacijami (Cox, 2005). Pravna drţava mora biti temelj trţnega gospodarstva. Pravosodni sistem ima pomemben nacionalni in strateški pomen pri varstvu pravic drţavljanov, gospodarskega razvoja in blaginje. Podjetniško spodbudno okolje se lahko razvija zgolj v druţbi, kjer je vzpostavljena določena mera zaupanja v vladavino prava. V Sloveniji glede zagotavljanja pravnega reda in zaupanja v pravo in institucije prevladuje negativna percepcija, kar negativno vpliva na zdravo gospodarsko tekmovalnost, poleg tega pa tudi onemogoča nemoten socialni in gospodarski razvoj. Nezaupanje v pravosodni sistem se kaţe tudi v mednarodnih primerjavah konkurenčnosti gospodarstev, kjer se Slovenija uvršča vsako leto slabše. Ocene Slovenije so poleg domačega okolja pomembne tudi v mednarodnem gospodarskem okolju, predvsem v privabljanju tujih neposrednih investicij. Evropska komisija je v Sporočilu komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij zapisala, da je »Pravica zamujena, pravica odrečena«. Za podjetja in vlagatelja so pomembne pravočasne odločbe. Druţbe pri odločitvah o naloţbah upoštevajo tveganje, da so lahko vključene v gospodarske spore, delovne spore, spore glede obdavčevanja ali plačilne nesposobnosti. Zelo pomembna je učinkovitost, s katero pravosodni 21 sistem v drţavi obravnava spore. V okviru študije o delovanju pravosodnih sistemov in delovanja gospodarstva v drţavah članicah EU, je bila Slovenija na 19 mestu po času potrebnem za reševanje civilnih in gospodarskih 22 pravdnih zadev. Za doseganje dolgoročnega cilja Slovenije, to je večje konkurenčnosti podjetij, je nujno hitro in kvalitetno sojenje v sporih, ki so povezani z delovanjem teh podjetij, saj se s tem veča finančna disciplina in ni ustavljen tok denarja v gospodarstvu in se krepi zaupanje morebitnih investitorjev v takšna podjetja. S tem namenom bo Slovenija ob upoštevanju celostnih priporočil Evropske komisije in OECD za zagotovitev večje učinkovitosti pravosodja v smeri trajnostnega spodbujanja in zagona gospodarstva z mozaikom ukrepov prenovila in optimizirala poslovne procese procesuiranja reševanja civilnih in gospodarskih pravnih zadev, pri čemer pa poudarek ne bo samo na optimizaciji reševanja zadev na sodiščih, ampak bodo gospodarski subjekti z različnimi ukrepi stimulirani predvsem k izvensodnemu reševanju sporov. V enaki meri pa bo Slovenija zagotovila tudi celostne ukrepe za učinkovitejšo izvršbo in celostno pospešitev stečajnih postopkov. Zaupanje v pravno drţavo pa po drugi strani v bistvenem krepi tudi zavedanje, da bodo morebitne kršitve dolţnega ravnanja tudi na področju gospodarstva učinkovito kazensko preganjane in procesirane. Zato je toliko bolj pomembno, da drţava zagotovi pregon gospodarskega kriminala in korupcije v vseh moţnih oblikah, saj ti pojavi v bistvenem izkrivljajo naravno konkurenco med podjetji ter razmere na relevantnih trgih. Prav zaradi korupcije in šibke pravne drţave je v Sloveniji velika stopnja nezaupanja v pravosodni sistem in posledično pritoka tujih investicij, ki so 23 v trenutni situaciji eden od ključnih faktorjev za zagon gospodarstva (generalna in specialna prevencija). Posledica gospodarskega kriminala in korupcijskih kaznivih dejanj pa je med drugim tudi premoţenje nezakonitega izvora, ki predstavlja tisto korist na trgu, ki ni bila pridobljena s konkurenčnim bojem in maksimalizacijo koristi za končnega uporabnika dobrin in storitev na trgu. Njegov obstoj sam po sebi izkrivlja konkurenco in zavira zdravo, vzdrţno in trajnostno rast gospodarstva, zato bo Slovenija povečala učinkovitost mehanizmov za njegov zakonit odvzem. V preteklosti je bilo ugotovljeno, da je eden od ključnih dejavnikov za učinkovit pregon teh najbolj zahtevnih vrst kaznivih dejanj prav učinkovita in pravočasna izmenjava, predvsem pa kvaliteta izmenjanih podatkov med policijo in toţilstvom na eni strani ter drugimi nadzornimi institucijami (DURS, CURS, KPK, KDD, itd). Kvalitetna in učinkovita izmenjava relevantnih podatkov v realnem času med toţilci in preiskovalci, ki zadevo preiskujejo, se kaţe kot ozko grlo pregona tovrstnega kriminala, zato je Slovenija identificirala to kot prioritetno investicijsko področje. Vzpostavitev banke znanja, v kateri bi zdruţevali strokovna znanja specialisti s področja gospodarskega prava, bančništva, financ in davkov ter policijski preiskovalci in drţavni toţilci, specializirani za pregon tovrstnega kriminala, bi pomenila trajno dodano vrednost k učinkovitejšemu pregonu te kriminalitete in krepitvi pravne drţave. Zaradi specialnosti znanj, 21 Na primer, kolikor dlje traja sodni spor, toliko dražja postane izvršitev dobavne pogodbe ali pogodbe o opravljanju storitev, po določenem času pa včasih postane celo nepomembna, saj se zmanjša verjetnost plačila na podlagi pogodbe ali plačila pogodbene kazni. http://ec.europa.eu/justice/effectivejustice/files/justice_scoreboard_communication_en.pdf 22 http://ec.europa.eu/justice/index_sl.htm 23 Raziskava Ernst & Young o korupciji med managerji 23/142 potrebnih za pregon tovrstne kriminalitete, je treba krepiti vse tiste elemente, ki omogočajo mobilnost izvrševanja kazenskega pregona po celotni drţavi in virov ne omejujejo zgolj na določeno območje. Ker pa učinkovit pregon najzahtevnejših oblik pregona kriminala in korupcije ter učinkovito vodenje postopkov odvzema premoţenja nezakonitega izvora po sami naravi stvari terja za veliko resursov tako na kadrovski kot na organizacijski ravni, bo ena od investicijskih prioritet tudi učinkovitejši in enostavnejši pregon t.i. bagatelnih oblik kaznivih dejanj. S hitrejšim in poenostavljenim reševanjem teh zadev se bodo pri reševanju pregona pri organih sprostili ključni resursi, ki bodo preusmerjeni na pregon bolj zahtevnih oblik kaznivih dejanj. Evropska komisija je v Sporočilu komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij zapisala, v okviru Pregleda stanja na področju pravosodja v EU – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti, predlaga ukrep, naj bosta v naslednjem večletnem finančnem okviru za reforme pravosodnih sistemov na voljo tako Sklad za regionalni razvoj kot tudi Evropski 24 socialni sklad . Evropska komisija je izvedla vrsto analiz o obstoječih politikah drţav članic na podorčju spodbujanja internacionalizacije, ter ovirah s katerimi se podjetja, predvsme MSP pri tem soočajo. Zaključki so bili, da naj si drţave članice prizadevajo za izboljšanje poslovnega okolja za inovativna mala in srednja podjetja (MSP) ter za promocijo internacionalizacije MSP (še posebej se spodbuja gospodarske aktivnosti izven EU). Po podatkih Statističnega urada RS sta bili letni realni rasti izvoza in uvoza blaga največji v letu 2007. Izvoz in uvoz sta naraščala do oktobra 2008, nato sta zaradi krize začela upadati. V letu 2012 je Slovenija največ blaga izvozila v drţave članice EU (69,1 % celotnega izvoza blaga), medtem ko izvoz v ostale drţave sveta ostaja na relativno enakem nivoju (okoli 30%). Deleţ izvoza v BDP je v letu 2012 znašal 73,0 %, deleţ prihodkov gospodarstva na tujem trgu od celotnih prihodkov pa 31,8 % (op. podatek za leto 2011). Deleţ izvoza MSP podjetij pa je v letu 2012 znašal 33,1 %. Glede na povprečje EU so slovenska MSP med bolj internacionaliziranimi v EU, vendar pa podatki kaţejo, da večino prihodkov na tujih trgih ustvarijo velika podjetja, medtem ko mikro podjetja, ki predstavljajo več kot 90 % slovenskega gospodarstva, na tujih trgih ustvarijo le okrog 10 % prihodkov. Ob negotovi rasti domačega trga in stagniranju domačega povpraševanja postaja internacionalizacija poslovanja za podjetja vse večja nuja. Učinkovita vladna politika mora spodbujati povečevanje vpetosti gospodarstva v mednarodne tokove poslovanja in mednarodne verige vrednosti, poleg tega pa mora spodbujati tudi inovativne načine uveljavljanja slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih, kot so pilotni in demonstracijski projekti ter različni načini internacionalizacije po konceptu skupnih vlaganj znanj, tehnologij in kapitala. Veliki trgi, kot so Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija (drţave BRIC), beleţijo visoke stopnje gospodarske rasti in predstavljajo hkrati tudi potencial in veliko priloţnosti tudi za slovenska podjetja. Po podatkih OECD bodo trgi v razvoju oz. hitro rastoči trgi do leta 2030 predstavljali kar 60 % svetovnega BDP. Vloga drţave, da učinkovito spodbuja internacionalizacijo slovenskih podjetij je v skladu z ugotovitvami in prioritetami EU za naslednje finančno obdobje in je izjemno pomembno tudi za slovensko gospodarstvo. 25 UNCTAD v Svetovnem investicijskem poročilu za leto po kazalniku privlačnosti za TNI , Slovenijo v letu 2011 uvršča med drţave, ki so privabila manj TNI, kot je bilo pričakovati glede na gospodarske dejavnike. Novi kazalnik 26 prispevka TNI pa uvršča Slovenijo med drţave nad pričakovanim prispevkom TNI k razvoju gospodarstva. Tudi analiza Slovenija kot lokacija za neposredne tuje investicije, kaţe na to da so najpomembnejše ovire za TNI: visoki davki, plačilna nedisciplina, visoki stroški delovne sile, teţave pri odpuščanju zaposlenih, neučinkovit sodni sistem, slabo delovanje davčne uprave, korupcija, neustrezno varstvo konkurence, majhnost slovenskega trga, rigidnost delovnega časa (JAPTI, 2011). Leta 2008 je bil deleţ podjetjih s TNI v celotni populaciji 4,5 %, leta 2009 pa smo imeli 5.271 EUR TNI/preb (SVREZ, 2012). Na podlagi podatkov Banke Slovenije za leto 2011 v tujino investira v obliki neposrednih naloţb 1,7 % vseh slovenskih podjetij. Leta 2011 je bil deleţ podjetjih s TNI v celotni populaciji 4,4 %, leta 2011 pa smo imeli celo leto vhodnih 5.680,6 EUR TNI/prebivalca (SVREZ, 2012) Konec leta 2011 so imela podjetja s tujimi neposrednimi naloţbami 18,6 % kapitala, 20,8 % sredstev in 18,5 % zaposlenih celotnega podjetniškega sektorja. Podjetja s tujimi neposrednimi investicijami zavzemajo pomembno vlogo tudi v celotnem izvozu in uvozu blaga, kjer po vrednosti zavzemajo dve petini vseh poslov. V skladu z usmeritvijo v zeleno 24 COM(2013) 160 final, 27.3.2013. http://ec.europa.eu/justice/effective-justice/files/justice_scoreboard_communication_en.pdf 24/142 gospodarstvo in socialno podjetništvo ter za uveljavitev načel druţbene odgovornosti podjetij je nujno vzpostaviti sistemske ukrepe za pridobitev TNI s strani druţbeno odgovornih investitorjev (kot so etične banke, trajnostna in socialna podjetja, itd.). Slovenija namreč izgublja na lestvici zaţelenih gostiteljic tujih vlaganj. V podjetjih z nemškim kapitalom (več kot 550 podjetij z nemški kapitalom, ki zaposlujejo več kot 46.000 ljudi) se je v letu 2013 najbolj 27 povečalo nezadovoljstvo povečalo nezadovoljstvo zaradi korupcije. Eden od temeljnih pogojev gospodarske konkurenčnosti v globalnem okolju je kakovost in učinkovitost sporazumevanja, saj mora vsak uporabnik razumeti jezik sporočila, blaga ali storitve. Pomenljivo dejstvo je, da se pretok spletnih vsebin v angleščini z leti manjša na račun vedno večje prisotnosti drugih jezikov. Po podatkih 28 Evropske komisije 57 % uporabnikov spleta v Evropi naroča blago in storitve v nematernem jeziku. Po podatkih 29 Unesca se prisotnost angleščine v na spletu iz leta v leto manjša, od 75 % leta 1998 do 45 % oz. po nekaterih podatkih celo pod 40 % v letu 2009, in sicer na račun prisotnosti drugih jezikov. Te okoliščine napeljujejo ugotovitev, da Evropa in ne nazadnje globalni trg delujeta večjezično, kar zahteva vlaganja tako v kompetence (prevajalci) kot jezikovne vire in tehnologije, ki omogočajo vsem govorcem sodelovanje v druţbeni in politični debati ne glede na jezikovne meje. Jezikovne tehnologije lahko poenostavijo in avtomatizirajo proces prevajanja, produkcije vsebin, upravljanja znanja za vse evropske in svetovne jezike, ţe zdaj pa s pomočjo njih lahko iščemo relevantne informacije, s pomočjo črkovalnikov preverjamo besedila, najdemo priporočene izdelke v spletnih trgovinah, sledimo govornim navodilom navigacijskih sistemov, prevajamo spletne strani s pomočjo spletnih servisov itd. Po podatkih primerjalne študije, ki jo je opravila evropska mreţa odličnosti META-NET, je stanje razvoja jezikovnih virov in 30 tehnologij za slovenščino zaskrbljujoče in zaostaja za ravnijo tehnološke podpore več evropskih jezikov. Jezikovni viri in jezikovne tehnologije so bistveni del informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in njihov razvoj ima sinergične in multiplikacijske učinke na različnih področjih druţbene in gospodarske dejavnosti, tudi v okviru 31 32 enojezičnega prostora: na področju zdravstva, na področju izobraţevanja, upravljanja pametnih mest (smart cities), obdelovanja velikih količin podatkov (big data), luščenja relevantnih informacij za specifične namene itd. Za ohranjanje in povečevanje konkurenčnosti gospodarstva je pomembno okrepiti zdravo jedro, ki ga predstavlja industrija in z njo povezane storitve, kot generator inovacij, rasti in zaposlovanja. Dejstvo je, da vsako delovno 33 mesto ustvarjeno v industriji, ustvari od 0,6 do 2 novi delovni mesti v povezanih dejavnostih. Dejstvo je tudi, da se 80 % vseh zasebnih sredstev v raziskave in razvoj vloţi v industriji, ki je torej glavni vir inovacij in hkrati zagotavlja rešitve za druţbene izzive, s katerimi se soočamo. Krepiti je potrebno tudi kulturne in kreativne industrije, ki predstavljajo pomemben del gospodarskega in intelektualnega razvoja druţbe, so vir spodbud za razvoj novih podjetij ter kreativni potencial za povečanje konkurenčnosti obstoječih podjetij. Za posodobitev in prestrukturiranje obstoječe industrije (in celotnega gospodarstva) v industrijo znanja in inovativnosti, ki bo prinašala nova bolj kakovostna delovna mesta, je potrebna krepitev razvojnih sposobnosti gospodarstva preko podpore podjetništvu (še zlasti malim in srednjim podjetjem), zlasti na podeţelju ter v povezavi z naravnimi potenciali (pridobivanje lesne biomase, predelava kmetijskih in ţivilskih proizvodov, predelava lesa, turizem, naravna in kulturna dediščina ipd.) in ustvarjanjem novih delovnih mest in inovacijam, podpore kulturnim in kreativnim industrijam ter podpore razvoju perspektivnih tehnoloških in industrijskih področij. Ob tem je še zlasti pomembno vzpostaviti instrument sistematičnega snovanja zelenih programov za podjetja v prestrukturiranju. Pomemben dejavnik 34 gospodarskega razvoja so tudi turizem in druge storitvene dejavnosti. Po podatkih UNWTO je bilo med več kot 900 milijoni turistov, ki so potovali v letu 2007 v tujino, cca. 80 % takšnih, ki so si ogledali vsaj eno kulturno znamenitost ali obiskali vsaj eno kulturno prireditev ter bili s tem statistično zajeti v vzorcu »kulturnih turistov«, hkrati pa sektor "kulturnega turizma" zaposljuje 1.171 mio prebivalcev v EU25. Po študiji, ki jo je naročila Evropska komisija 27 28 Častnik Delo, 9.4.2013 Evropska komisija: User Language Preferences Online, 2011. http://ec. europa.eu/public_opinion/flash/fl_313_en.pdf. 29 Daniel Pimienta, Daniel Prado and Álvaro Blanco: Twelve years of measuring linguistic diversity in the Internet: balance and perspectives, 2009, Unesco. 30 Simon Krek: Slovenski jezik v digitalni dobi, Springer, 2012, http://www.meta-net.eu/whitepapers/e-book/slovene.pdf. 31 Prim. jezikovno tehnologijo ameriškega podjetja M*Modal, ki omogoča celosten produkt zdravniškega izvida: http://langtechnews.hivefire.com/articles/290385/healthcare-providers-adopt-m-modal-fluency-for-ima/ 32 Prim. npr. razvoj orodja za avtomatsko skeniranje, pregledovanje in vrednotenje pisnih izdelkov učencev, ki ga je razvilo ameriško podjetje XEROX: http://langtechnews.hivefire.com/articles/share/290383/. 25/142 (KEA, 2006) je turizem tisti sektor, ki najbolj izkorišča kulturno dediščino za svoje dejavnosti. Hkrati pa ima prav področje kulturne dediščine tudi velik vpliv na zaposlovanje (neposredno, posredno v gradbeništvu in turizmu, povzeto po študiji KEA, The economy of culture, 2006). Prepoznane ovire pri doseganju večje konkurenčnost slovenskega turizma so med drugim nizka stopnja prepoznavnosti Slovenije na ciljnih trgih, premalo konkurenčni turistični proizvodi ter nepovezana turistična ponudba.V skladu z prepoznano vlogo in pomenom kulturnega turizma kot temeljnega področja turistične ponudbe v okviru Strategije slovenskega turizma 2011-2016 je spodbujanje razvoja novih in inovativnih produktov in storitev, ki bodo nadgradili kulturno-umetniško ponudbo in jo povezali z drugimi sektorji osnova za povečanje konkurenčnosti in izboljšanju prepoznavnosti Slovenije Po oceni Svetovnega turističnega in potovalnega sveta (WTTC) turizem v Sloveniji ustvarja kar 12% BDP. Hkrati je turizem zelo pomembna izvozna dejavnost, ki v plačilni bilanci Slovenije zajema dobrih 8% celotnega izvoza in več kot 40% 35 izvoza storitev. Po podatkih SURS 30% tujih turistov v Slovenijo privabi prav ohranjena narava, ki tako predstavlja predpogoj za ohranjanje teh delovnih mest, tega deleţa BDP in navedenega deleţa izvoza. Skrb za ohranjanje narave in infrastrukture za obiskovanje območij ohranjene narave tako predstavlja tudi razvojni potencial, npr. s programi za trţenje ohranjene narave, podporo shemam za razvoj odgovornega turizma v zavarovanih območjih in območjih Natura 2000, ki se odraţa tudi z moţnostjo večanja obiska (tudi izven glavne turistične sezone), večjih prihodkov na dan bivanja kot tudi večanje dodane vrednosti. S turizmom je intenzivno povezan tudi sektor ribištva. Namen ukrepov trajnostnega razvoja ribiških območij, ki ga vodi skupnost, je prispevati tudi k razvoju turistične dejavnosti v ribiških območjih, a v povezavi s sektorjem – bodisi gospodarskim ribolovom na morju bodisi akvakulturo. Tudi Evropska komisija v pogajalskih izhodiščih za pripravo partnerskega sporazuma ugotavlja, da so v revnejših industrijskih in podeţelskih območjih, vključujoč akvakulturo, moţnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. V območjih, ki so odvisna od ribolova, pa so moţnosti za diverzifikacijo (znotraj ali izven ribiškega sektorja). Nedotaknjen potencial akvakulture na podeţelskih območjih in diverzifikacija ribiških dejavnosti bosta gotovo med ključnimi za spodbujanje razvoja v omenjenih območjih, ustvarjanja dodane vrednosti na podeţelju, in sicer najverjetneje v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD). Tovrstni ukrepi bodo posredno prispevali k večji konkurenčnosti ribiškega sektorja. V finančni perspektivi 2007-2013 smo v okviru strategije predvideli izvajanje ukrepov spodbujanja dolgoročnega razvoja in konkurenčnosti ribiških območij, iskanja alternativnih moţnosti za ustvarjanje dohodka z diverzifikacijo ribiških aktivnosti, še posebej z izkoriščanjem potenciala ekološkega in ribiškega turizma, pod pogojem, da ta ne veča ribolovnega napora, izboljšanja distribucije proizvodov, boljšega sodelovanja med ribiči, spodbujanja razvoja in varstva okolja, naravne in kulturne dediščine ter doseganja dodane vrednosti ribiških proizvodov. Analiza ribiškega sektorja v Sloveniji je pokazala, da je konkurenčna sposobnost ribiškega sektorja (morski gospodarski ribolov, akvakultura, predelava) precej šibka zaradi različnih razlogov (majhen sektor po številu podjetij in proizvodnji, zastarela oprema in objekti, nezadostna infrastruktura, majhna in zastarela ribiška flota, v glavnem iz plovil, namenjenih malemu priobalnemu ribolovu, upad ribolovnih virov v morju, ki so skupni več drţavam, tudi tistim, ki imajo večji in bolj industrijski ribolov, pomanjkanje izmenjave znanj in dobrih praks v vseh podsektorjih, razpršenost sektorja akvakulture, odsotnost organiziranosti itn.). V finančni perspektivi 2007-2013 smo spodbujali ukrepe trţenja ribiških in ribogojskih proizvodov večinoma z izrabo trţnih niš in trţenja lokalnih proizvodov, spodbujali smo zavedanje javnosti o pozitivnih učinkih porabe rib in školjk in predvideli razvoj novih trgov s poudarkom na oglaševalskih kampanjah. Analiza ribiška sektorja za namen finančne perspektive 2014-2020 je pokazala, da sta ponudba in poraba lokalnih ribiških proizvodov (iz morja in akvakulture) še vedno razpršeni in šibki. Ulov iz morja ţe dolgo ne zadošča več potrebam slovenskih potrošnikov, zato se veliko rib, porabljenih na slovenskem trgu, uvozi od drugod. Stanje je sicer boljše v akvakulturi, a tudi tu je 100% samooskrba zagotovljena le pri vzreji školjk. Slovenija je do sedaj premalo spodbujala vključevanje primarnih proizvajalcev v prehransko verigo (bodisi z ustanavljanjem trgovskih znamk, dodajanjem vrednosti proizvodom, trţenjem lokalnih proizvodov ali izgradnjo prodajaln v okviru ribogojnic). Generična promocijska kampanja je sicer spodbudila zanimanje potrošnikov za proizvode iz ribištva in akvakulture, a je bila premalo usmerjena v iskanje novih trţnih niš. S trţenjem ribiških proizvodov se ukvarjajo registrirani obrati – večinoma so to ribarnice, registrirani 26/142 kupci, ribogojci in ribiči. Proizvajalci (ribiči, ribogojci) so do sedaj premalo vlagali v promocijo na lokalnih trgih. Interes ribogojcev za vzrejo novih vrst v akvakulturi bi lahko bil večji, prav tako pa za okolju prijazno vzrejo. Slovenija ima le nekaj obratov, katerih izključna dejavnost je predelava in trţenje rib, tako morskih kot sladkovodnih. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je odobrenih 24 obratov, ki se ukvarjajo z ribiškimi proizvodi. To so preteţno mala podjetja ter eno večje podjetje. Slovenski ribiški predelovalni sektor zaradi majhne proizvodnje in odvisnosti od surovin iz tujih trgov (to velja za morske ribe) teţko konkurira večjim predelovalnim podjetjem v EU. V prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 bo omogočena izgradnja predelovalnih obratov znotraj ribogojnice s ciljem dodajanja vrednosti obstoječim proizvodom oz. iskanja novih proizvodov. Čeprav je kmetijstvo po podatkih nacionalnih računov skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom leta 2011 k skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispevalo le okrog 2,5%, k bruto domačemu proizvodu (BDP) Slovenije pa 1,2% ter k skupni zaposlenosti 8,4%, je z vidika zagotavljanja ustrezne stopnje samooskrbe s hrano in zagotavljanja številnih neblagovnih javnih dobrin ter tesne povezanosti z ţivilsko-predelovalno industrijo pomemben gospodarski sektor. Prispevek proizvodnje hrane in pijač k skupni dodani vrednosti gospodarskih dejavnosti, kot tudi k skupni zaposlenosti, se zmanjšuje in v zadnjih letih znaša pod 2 % (v letu 2010 1,5 % dodane vrednosti in 1,6 % zaposlenosti). S kmetijsko dejavnostjo v Sloveniji se ukvarja več kot 208.000 v kmetijskih podjetjih in na druţinskih kmetijah delovno aktivnih oseb. Dodana vrednost na zaposlenega v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu je po podatkih AJPES za leto 2010 znašala 29.205 EUR (26.392 EUR v 2009). Slovenija je neto uvoznica agroţivilskih proizvodov, kar pomeni, da z domačo, lokalno pridelavo ne pokriva svojih potreb po agroţivilskih proizvodih. Razlogi so večplastni, zagotovo pa sta med pomembnimi strukturnimi slabostmi majhnost kmetijskih gospodarstev (v letu 2010: 6,4 ha) ter nizka produktivnost (v letu 2010: 0,16 PDM/ha) ter prešibko trţno povezovanje med proizvajalci in vzdolţ agro-ţivilske verige in velik deleţ območij z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za kmetijsko dejavnost (okoli 86 % ozemlja). Poleg tega je za Slovenijo značilen velik deleţ območij, kjer veljajo posebni reţimi upravljanja z vidika varovanja okolja. Omenjeno predstavlja omejitve kmetovanju. Odpira pa tudi priloţnosti za preusmeritev s konvencionalnega v razvoj ekološkega kmetovanja in drugih oblik okolju prijaznejših načinov kmetovanja, rezultat katerih so proizvodi višje kakovosti, kar je lahko pomembna konkurenčna prednost z vidika pričakovanj javnosti in naraščajočega povpraševanja potrošnikov po proizvodih, ki so pridelani na okolju prijazen način. Zaradi razpršene poselitvene strukture v Sloveniji, je dostop kmetij do javne infrastrukture še toliko bolj oteţen, kar dodatno zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Poleg prestrukturiranja v smeri višje okoljske in ekonomske učinkovitosti, velik izziv in priloţnost predstavlja dvig dodane vrednosti v smeri zagotavljanja višje kakovosti in vzpostavitev tesnejšega horizontalnega in vertikalnega povezovanja v omenjenih sektorjih, med drugim tudi v obliki vzpostavitve in promocije kratkih verig, razvoja logističnih platform in lokalnih trgov. K doseganju teh ciljev bo prispevalo povezovanje v celostne, integralne zelene lokalne in regionalne razvojne modele, s poudarjeno prehransko (zlasti z ekološko pridelano hrano) in energetsko samooskrbo, vzpostavljene na avtentični slovenski kulturi in z vključevanjem naravne dediščine. V letu 2011 je bilo v ţivilskopredelovalni panogi registriranih 599 podjetij, ki so zaposlovali slabih 13.000 delavcev. S 7,7 odstotnim deleţem zaposlenih v predelovalnih dejavnostih je ţivilskopredelovalni sektor tretji največji delodajalec. Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2011 znašala 33.106 EUR. Najpomembnejše deleţe v strukturi slovenske ţivilskopredelovalne dejavnosti ustvarjajo štiri panoge: pekarstvo, mesnopredelovalna industrija, predelava mleka in proizvodnja pijač. Za ţivilsko-predelovalno industrijo je značilna (pre)nizka produktivnost dela in stroškovna učinkovitost, prenizka dodana vrednost, prešibka horizontalna povezanost kot tudi vertikalno sodelovanje s primarnim sektorjem, odvisnost od cen in dostopnosti določenih surovin na svetovnih trgih, kot je na primer sladkor, ki ga v Sloveniji ne proizvajamo več. Velika ovira nadaljnjemu razvoju je tudi slaba izkoriščenost proizvodnih kapacitet ter premajhna izvozna naravnanost. Opazni so tudi naraščajoči pritiski trgovskega sektorja. V okviru spremljanja Programa razvoja podeţelja 2007–2013 glede doseganja ciljev konkurenčnosti agroţivilstva in gozdarstva je produktivnost dela v kmetijstvu je v letu 2009 padla, kar je posledica poslabšanih gospodarskih razmer in s tem povezanim krčenjem investicij v kmetijsko in ţivilsko proizvodnjo. Le ta se je začela izboljševati v letih 2010 in 2011, kar lahko pripišemo tudi vplivu ţe izvedenih naloţb, saj je v tem obdobju ţe prišlo do zaključka projektov, ki so bili odobreni v začetku programskega obdobja. Glede na povprečen letni indeks rasti produktivnosti in zaostrenih razmer v kmetijstvu je realno pričakovati, da ciljna vrednost v letu 2013 še ne bo doseţena. Produktivnost dela v ţivilsko predelovalni industriji je po zabeleţeni rasti v predhodnih letih (2006, 2007 in 2009) v letih 2010 in 2011 začela padati. Kljub rahlemu padcu pa je pričakovana ciljna vrednost ţe doseţena. Glede na novo Eurostatovo 27/142 metodologijo produktivnosti dela v gozdarstvu ni mogoče več spremljati po metodologiji, ki je bila upoštevana v začetku izvajanja programa. V okviru Programa razvoja podeţelja 2014 - 2020 se bo krepila konkurenčnost kmetijstva in vitalnost kmetij. Pospeševalo se bo prestrukturiranje kmetij, predvsem kmetij z nizko stopnjo udeleţbe na trgu, trţno usmerjenih kmetij v posameznih sektorjih in kmetij s potrebo po kmetijski diverzifikaciji. Prav tako se bo podpiral laţji začetek opravljanja kmetijske in nekmetijske dejavnosti ter zlasti generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju. Velik poudarek bo dan tudi horizontalnemu in vertikalnemu sodelovanju med udeleţenci vzdolţ agroţivilskih in gozdnolesnih verig, predvsem preko boljšega vključevanja primarnih proizvajalcev v ţivilsko verigo prek shem kakovost za kmetijske proizvode in ţivila, promocije na lokalnih trgih, kratkih dobavnih verig, skupin proizvajalcev in medpanoţnih organizacij ter spodbujanju dobrega počutja ţivali. Za slovensko kmetijstvo in predvsem ţivilsko-predelovalno industrijo bodo pomembe tudi podpore v predelavo in trţenje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov. Dober razvojni potencial pa predstavlja tudi primerno izkoriščanje gozdov ter predelava slovenskega lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo, a ostaja na razmeroma nizki ravni. Vzroke za to najdemo v neugodni lastniški strukturi zasebnih gozdov, gozdne površine so povečini razdrobljene in majhne (68 % lastnikov ima v lasti manj kot 1 hektar gozdne površine), lastniki (predvsem zasebni) na trgu nastopajo nepovezano. Lastniki gozdov so v povprečju tehnično slabo opremljeni, strokovno premalo usposobljeni, zato so tudi nesreče pri delu pogoste. Kaţejo se potrebe po tesnejšem povezovanju v gozdno-lesne verige kot tudi sodelovanju med raziskovalnimi institucijami ter končnimi uporabniki znanja (npr. lastniki gozdov, delavci v gozdovih). Iz Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 (MKO, 2012) je razvidno, da je bilo leta 2011 registriranih 495 podjetij s področja gozdarstva. V letu 2010 je gozdarska opravila izvajalo (z lastno ali najeto delovno silo) nekaj več kot 43.000 druţinskih kmetij. Vse od leta 2006 se povečuje izvoz nepredelanega lesa (hlodovina) ter zniţuje izvoz izdelkov iz lesa. Izvoz surovine pomeni manjšo dodano vrednost in neizkoriščeno razvojno moţnost. Boljšo pridelavo kakovostnega lesa in njegovo gospodarsko izkoriščenost ovirajo velika razdrobljenost gozdnih posesti, slaba tehnološka opremljenost in nizka usposobljenost zasebnih lastnikov, pa tudi njihova nepovezanost in netrţna usmerjenost. Po začasnih podatkih SURS o zunanji trgovini za leto 2012 je Gozdarski inštitut Slovenije ocenil, da 3 je znašal izvoz okroglega lesa dosegel rekordne količine in je znašal 1.320.000 m po zdruţenih kategorijah 3 sortimentov. Od tega je večino predstavljal izvoz industrijskega lesa (1.030.000 m ) za kurjavo pa smo izvozili 3 290.000 m lesa. Izvoz je tako v letu 2012 predstavljal ţe slabih 40 % vseh proizvedenih količin iz slovenskih gozdov. Lesnopredelovalna industrija je bila pred 30 leti paradna panoga Slovenije. Osnovni vzroki za upadanje števila zaposlenih in razvitosti panoge so bili razpad jugoslovanskega trţišča, močan menjalni tečaju tolarja (izvoz panoge včasih nekajkrat presegal uvoz) ter nič ali malo vlaganj v nove tehnologije, raziskave in razvoj s strani podjetij kar je eden ključnih zaviralnih dejavnikov še danes. V panogi ni vidnega uvajanja novih, inovativnih materialov, tehnologij, izdelkov z visoko dodano vrednostjo in trţenjskih pristopov. (Humar et al., 2012) Še boljši učinki tako na delovna mesta kot na konkurenčnost in pri energetsko-okoljskih ciljih bodo doseţeni s povezovanjem v ţe omenjene zelene razvojne modele na lokalni in regionalni ravni. Na področju prometa je bil večji del aktivnosti v preteklosti vezan le na prevoz blaga. V kolikor ţelimo resnično izkoristiti vse potenciale in prednosti, ki jih prenaša prometna dejavnost, je potrebno več pozornosti usmeriti v logistiko. Ta bo ustvarjala nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Logistična dejavnost lahko ustvari 14% deleţa v bruto druţbenem ptoizvodu zato je treba v prihodnje z javnimi spodbudami zagotoviti večja privatna vlaganja v logistične centre. S tem bomo zagotovili tudi učinkovitejšo izrabo različnih načinov prevoza. Na področju IKT ima RS velik potencial, podjetja v tem sektorju imajo skupaj s farmacevtsko industrijo največjo dodano vrednost na zaposlenega. Za uspešen izhod iz gospodarske krize je nujnega pomena, da se vzpodbuja rast MSP, ki so nosilec gospodarske rasti. Ustanovitev novih, uspešnih podjetij je ključen za dvig BDP, ustvarjanje novih delovnih mest in dviga konkurenčnosti celotnega gospodarstva v RS. Potrebno je vzpodbujanje in podpora ustanavljanja novih inovativnih internetnih start-up podjetij, s podporo za uspešen razvoj in rast podjetja od podjetniške ideje same, pa vse do pomoči podjetju za konkurenčno globalno rast. Internetna startu-up podjetja so specifična, ki za uspešno ustanovitev in zagon potrebujejo različne podporne storitve IKT. Mlado podjetje oz. startup tipično potrebuje podporo pri aktivnostih, ki so vezane na podjetniške aktivnosti, ki niso neposredno povezane z osnovno idejo. Podjetje potrebuje razvojno IKT okolje, osebna skrbništva in mentoriranje, svetovanja iz 28/142 marketinga, pravna vprašanja (intelektualna lastnina), vse vrste izobraţevanj, podjetju podporne naloge računovodstvo so podporne storitve, ki jih start-up potrebuje. Sektor IKT je močno razvit, a ţal tudi široko razpršen. 2.600 podjetij z več kot 20.000 zaposlenimi razvija veliko število različnih IKT rešitev. Za večjo prepoznavnost in predstavitev produktov in storitev IKT industrije in za morebitne skupne nastope na tujih trgih, je potrebna ustanovitev demonstracijskega centra IKT industrije. Namen centra je celovita predstavitev IKT rešitve slovenske industrije na enem mestu, ki zagotavlja obiskovalcem vzorčne primere produktov in storitev. Ob tem, da se v centu predstavljajo posamezni izdelki, je glavni namen centra na poudarku predstavitev integriranih in celovitih rešitev industrije IKT. Tematski cilj 4: Podpora prehodu v nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih Za prehod Slovenije v nizkoogljično druţbo ob sočasnem zasledovanju ciljev zanesljivosti in konkurenčnosti zahteva bistvene spremembe pri ravnanju z energijo. Ključnega pomena je zagotoviti zadosten investicijski potencial pri končnem porabniku energije za vse donosne ukrepe učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije ter ustrezno upravljanje druţbenih sprememb za realizacijo potrebnih tehnoloških sprememb in sprememb pri ravnanju z energijo. K učinkovitemu upravljanju druţbenih sprememb bo pomembno prispevala uveljavitev integralnega razvojnega pristopa na vseh ravneh. Cilji energetske politike so zagotavljanje: zanesljivosti oskrbe z energijo in energetskimi storitvami; okoljske trajnosti in boj proti podnebnim spremembam; konkurenčnosti gospodarstva in druţbe ter razpoloţljive in dostopne energije oz. energetskih storitev ter socialne kohezivnosti. Z uravnoteţenim doseganjem zastavljenih ciljev bo mogoče aktivno ravnanje z energijo in dolgoročen prehod Slovenije v nizkoogljično druţbo. Prednostna področja energetske politike za povečanje zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti druţbe ter postopen prehod v nizkoogljično druţbo so: učinkovita raba energije, izraba obnovljivih virov energije in razvoj aktivnih omreţij za distribucijo električne energije. Za doseganje ciljev na prednostnih 36 področjih bodo potrebna velika vlaganja, in sicer letno na ravni okrog 600 mio EUR . Tako energetika predstavlja enega ključnih stebrov pospeševanja gospodarske rasti. Da pa bodo doseţeni čim večji pozitivni makroekonomski učinki, je potreben tudi preboj pri samem razvoju in proizvodnji tehnologij veznih na OVE in URE. Prednostna področja rabe in oskrbe s toploto. Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb bo ključni ukrep prihodnje energetske politike za oskrbo s toploto. Vzporedno bo potekal ambiciozen prehod na nizkoogljične vire, in sicer pospešeno uvajanje OVE ter ohranjanje fosilnih goriv za proizvodnjo toplote le v SPTE z visokim izkoristkom, povezano s pospešenim razvojem sistemov daljinskega ogrevanja. Spodbude bodo namenjene obseţnemu programu energetske sanacije stavb, razvoju finančnih mehanizmov za izvedbo le-teh ter povečanju vloge dobaviteljev energije za spodbujanje in izvedbo projektov učinkovite rabe energije. Vodilno vlogo pri sanaciji stavb bo prevzel in javni sektor in dajal zgled ostalim sektorjem. Podprti bodo ukrepi za povečanje konkurenčnosti industrije z izboljšanjem učinkovitosti rabe in upravljanja z energijo. Prednostna področja rabe in oskrbe z električno energijo. Ključni ukrep bo obvladovanje rasti rabe električne energije z izboljšanjem energetske učinkovitosti v vseh sektorjih. Zagnan bo nov investicijski cikel za gradnjo objektov za proizvodnjo električne energije. Pospešen bo razvoj proizvodnje električne energije iz OVE: poleg razvoja proizvodnje iz hidroenergije bo znatno večji tudi deleţ proizvodnje iz drugih OVE in iz SPTE z visokim izkoristkom. Deleţ električne energije iz OVE glede na bruto končno rabo električne energije so bo do leta 2020 povečal na 40 odstotkov. Večji del zastarelih in okoljsko nesprejemljivih termoenergetskih objektov bodo nadomestile nove enote, dolgoročno bo razvoj usmerjen v konkurenčno nizkoogljično proizvodnjo električne energije. Predvidena sta razvoj in izgradnja aktivnih omreţij v podporo večji učinkovitosti rabe in razpršeni proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE z visokim izkoristkom. Slovenija je v zadnjih dveh letih uvozila letno za dobre 2 milijardi evrov energentov (brez elektrike), kar je v letu 2012 predstavljalo ţe 7 % BDP. Ta deleţ ob nizki gospodarski rasti v zadnjih letih stalno narašča, in je bil v lanskem letu najvišji v vsem obdobju po letu 2000. Zato so ukrepi s katerimi zmanjšujemo rabo energije še kako pomembni, saj prispevajo k zmanjšanju stroškov, poleg tega pa se z njimi odpirajo tudi nova delovna mesta, kar je še posebej pomembno v razmerah v kakršnih se trenutno nahaja naše gospodarstvo. 36 V rabo obnovljivih virov energije 370 mio EUR, v učinkovitejšo tabo energije 180 mio EUR, 45 mio EUR v razvoj pametnih omrežij. 29/142 Sedanje zaveze na področju učinkovite rabe energije (URE) so v obdobju 2008-2016 doseči 9 % prihranka pri rabi energije ter v skladu z novo Direktivo o energetski učinkovitosti do leta 2020 za 20 % povečati energetsko učinkovitost. Za doseganje prvega cilja je januarja 2008 Vlada RS sprejela Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost, v naslednjem letu pa je potrebno pripraviti novega, ambicioznejšega, da bomo dosegli tudi cilj za leto 2020. V skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (OVE) ima Slovenija obveznost doseči najmanj 25 % deleţ obnovljivih virov v rabi bruto končne energije in najmanj 10 % deleţ v prometu. Izpolnjevanje obveznosti in doseganje ciljev na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov sta medsebojno odvisna, saj z učinkovitejšo rabo energije zmanjšujemo porabo energije in s tem tudi potrebno količino obnovljive energije za doseganje 25 % deleţa OVE v celotni porabljeni energiji. Z učinkovitejšo rabo energije za enak produkt porabimo manj energije, za kar pa so namesto uvoţene energije potrebne investicije in delovna sila, kar pospešuje gospodarsko rast. Z učinkovitejšo rabo energije se tako ustvarijo delovna mesta, zmanjša se problem energetske revščine, manjši je uvoz energentov in s tem niţja energetska odvisnost. Z izvajanjem Akcijskega načrta za učinkovito rabo energije za obdobje do leta 2016 bomo v letu 2016 porabili 4.300 GWh energije manj, kar pomeni, da bodo skupni letni stroški za energijo v letu 2016 okoli 500 milijonov EUR niţji. Izvajanje programa pomeni tudi letno pribliţno 3.000 delovnih mest. Poleg tega imajo investicije v učinkovito rabo energije nedvomno največji multiplikativni učinek, saj gre za delovno intenzivne investicije, kar pomeni da je na enoto investicije ustvarjenih največ delovnih mest. Hkrati so to investicije z največjo domačo komponento, saj so vgrajeni materiali (npr. gradbeni materiali, stavbno pohištvo) preteţno domačega izvora. V okviru kohezijskih sredstev Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013 (OP-ROPI) je bila tako večina sredstev usmerjena v razpise sofinanciranje energetske sanacije javnih stavb; od skupnih 230 mio EUR jih je za ta namen predvidenih 175 mio EUR. To so razpisi za sofinanciranje energetske sanacije bolnišnic, srednjih šol, domov za starejše, visokih šol in študentskih domov ter za energetsko sanacijo stavb 2 v lasti lokalnih skupnosti. S temi sanacijami bo na leto obnovljenih okrog 150.000 m stavb v javni lasti, kar ustreza zavezi obvezne prenove stavb v drţavni lasti vsako leto v višini vsaj 3 % površine, ki nam jo prinaša nova Direktiva o energetski učinkovitosti. Projektni podatki kaţejo, da so prihranki energije v povprečju 50-odstotni. Če predpostavimo, da so prihranki energije predvsem pri toploti, to pomeni, da bo s temi sanacijami strošek za energijo v saniranih stavbah vsako leto vsaj za 4 mio EUR niţji. Prihranek je znaten, vendar bi lahko bil 3-krat večji, če bi bil deleţ subvencioniranja energetske sanacije niţji oziroma bi v sanacijo stavb vključili še zasebni kapital. V prihodnje bo zato potrebno več pozornosti nameniti oblikovanju ukrepov in finančnih mehanizmov, ki bodo spodbudili vstop zasebnega kapitala v projekte energetske sanacije stavb javnega sektorja. Na področju obnovljivih virov energije razpoloţljivi podatki za leto 2011 kaţejo izpolnjevanje vmesnega cilja, saj je deleţ skupne rabe končne energije iz OVE znašal 18,9 % (16,1 % v letu 2005). Po sektorjih rabe energije se uspešno izpolnjuje cilj na področju ogrevanja, na področju rabe električne energije pa nekoliko zaostajamo za predvideno dinamiko, predvsem zaradi zaostajanja investicij v nove proizvodne naprave. V slovenski podporni shemi za spodbujanje OVE v proizvodnji električne energije je bilo konec leta 2012 uvrščenih skupaj 2543 elektrarn s skupno močjo 375 MW, kar predstavlja pribliţno 11 % vseh instaliranih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Od januarja do decembra leta 2012 je v sistem vstopilo 1410 novih naprav. Večino vstopov v shemo v letu 2012 so predstavljaje sončne elektrarne. Po ocenah so investicije v nove naprave, ki so vključene v shemo omogočile na letni ravni dobrih 2.500 delovnih mest. Podporna shema na segmentu električne energije ostaja ključni instrument za izpolnjevanje ciljev OVE, vendar bo za doseganje večje stroškovne učinkovitosti, stabilnosti delovanja in financiranja ter pospešitev uveljavitve tehnologij z niţjimi stroški ključno, da se delovanje sheme revidira in prilagodi trţnim razmeram. Za doseganje ciljnega deleţa OVE v rabi bruto končne energij s področja toplote (33-odstoten ciljni deleţ do leta 2020) in električne energije (40-odstoten ciljni deleţ do leta 2020) bo potrebno prednostno spodbujanje izrabe vseh okoljsko sprejemljivih OVE. Potreben bo razvojni preboj tudi danes manj izkoriščanim OVE, da se bodo leta 2030 v pribliţno enakem obsegu kot hidroenergija in lesna biomasa izkoriščali tudi preostali OVE. Za proizvodnjo toplote je predvideno prednostno spodbujanje izrabe lesne biomase, sončne in geotermalne energije ter izkoriščanje lesne biomase v SPTE z visokim izkoristkom in sistemih daljinskega ogrevanja, za proizvodnjo električne energije pa je predvideno izkoriščanje vetrne, sončne in hidro energije ter lesna biomasa in bioplin v SPTE z visokim izkoristkom. Izkoriščanje vodnega potenciala z gradnjo hidroelektrarn predstavlja velik investicijski izziv, ki lahko ima velike pozitivne sinergijske učinke, saj je do 90 % investicije moţno zagotoviti iz domače proizvodnje. Vendar pa določene neskladnosti nastajajo zaradi prekrivanja območij Nature 2000 in potencialnih območij izkoriščanja OVE, kar 30/142 narekuje pretehtati kateri okoljski cilj (blaţenje podnebnih sprememb ali ohranjanje biotske raznovrstnosti) je pomembnejši z vidika celotne druţbe. Nedvomno ta konflikt draţi in upočasnjuje izvedbo projektov, zato bo treba več sredstev in napora usmeriti v njegovo reševanje. Nov ukrep na področju distribucije električne energije bo spodbujanje širitve pametnih distribucijskih sistemov z uvajanjem pametnih aktivnih omreţij in merilnih sistemov za daljinski prenos podatkov za povečanje energetske učinkovitosti in boljšo rabo obnovljivih virov energije. Podpirale se bodo raziskave in demonstracijski projekti, ki bodo podali osnovne usmeritve na nacionalnem nivoju za boljšo izkoriščenost obstoječega elektroenergetskega omreţja, moţnost aktivnega vključevanja odjema in razpršene proizvodnje in uvedbo novih naprednih storitev za odjemalce na nizkonapetostnem elektroenergetskem omreţju. Na področju spodbujanja OVE in URE v sektorju gospodinjstev bodo ukrepi tudi v prihodnje usmerjeni v finančno spodbujanje energetsko učinkovitih obnov in trajnostnih gradenj eno, dvo in večstanovanjskih stavb in vlaganja v energetsko učinkovite ogrevalne sisteme. Dodatno bo kot ukrep zmanjševanja energetske revščine podprta še shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki ter promocijske, informativne in svetovalne dejavnosti v okviru delovanja energetske svetovalne mreţe za občane. V javnem sektorju bo poudarek na energetski učinkoviti obnovi in trajnostni gradnjo stavb javnega sektorja (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele, knjiţnice in drugi objekti neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov), finančnih spodbudah za ukrepe učinkovite raba električne energije, uvajanju sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju (energy management), energetskem pogodbeništvu (energy performance contracting) in v izobraţevanju kadrov za izvajanje zelenega javnega naročanja. Za sektor gospodarstva in storitev (industrija, MSP in velika podjetja) bodo finančne spodbude namenjene učinkoviti rabi električne energije, izgradnji sistemov za ogrevanje (geotermalni, sončni kolektorji, kotli na lesno biomaso, daljinsko ogrevanje na lesno biomaso), povečanju rabe OVE za proizvodnjo električne energije in toplote, uvedbi razvojne sheme in spodbudam gospodarstvu pri vstopu zelenih energetskih izdelkov na trg ter uvajanju sistemov za upravljanje z energijo. Trenutna situacija na področju trajnostne mobilnosti in uporabe javnega potniškega prometa (JPP) je v Sloveniji izredno slaba. Povpraševanje po mestnem potniškem prometu je v preteklih 10 letih upadlo za več kot 30 %, kar je posledica povečanega lastništva osebnih avtomobilov (AVARIS, 2013) in spremenjenih potovalnih navad. V obdobju 2007 - 2011 se je povečalo število registriranih osebnih avtomobilov za 5,9 % (SURS, 2011), kar uvršča Slovenijo s 521 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev med drţave z najvišjim deleţem (473 je povprečje v EU). Ob tem v Sloveniji beleţimo tudi velik deleţ izdatkov za transport, ki jih gospodinjstva namenijo za nakup vozil in izdatke povezane z njihovim delovanjem. V letu 2010 so tako izdatki gospodinjstev za transport predstavljali 13,9 % (SURS, 2011), kar nas uvršča na prvo mesto med drţavami članicami EU (Vir: Eurostat, marec 2013). Število prepeljanih potnikov v JPP iz leta v leto upada. V obdobju 2007 – 2011 beleţimo 15,9 % padec števila prepeljanih potnikov v cestnem prometu in 2,4 % padec v ţelezniškem prometu (SURS, avgust 2012). Osebni potniški promet, namesto javnega spodbuja tudi trenutni sistem vinjet, pa tudi nadomestilo za prevoz na delo. Aktivnosti RS na področju trajnostne mobilnosti si prizadevajo zagotavljati enako dostopnost do šolanja, delovnih mest in prostočasnih dejavnosti vsem drţavljanom RS ne glede na starostno in socialno strukturo. Zagotavljanje dostopnosti z javnimi prevoznimi sredstvi, oz. zagotavljanje pogojev za trajnostno mobilnost, ki vključuje tudi pešačenje in kolesarjenje, pomeni zagotavljanje enakosti vsem skupinam drţavljanov, kar je eden temeljnih principov demokratične druţbe. Za izboljšanje javnega potniškega prometa se bo uveljavil razvoj celostne trajnostne in dostopne mobilnosti v mestih, posodobila se bodo vozna sredstva, ki bodo dosegala okoljske cilje, uvedene bodo napredne tehnologije za učinkovitejše spremljanje in upravljanje javnega potniškega prometa. Zagotavljala se bo infrastruktura, da se omeji osebni prometu pri izvoru in infrastruktura za kolesarski promet. Poraba energije v kmetijstvu je izraţena z neposredno porabo plinskega olja, bencina in električne energije ter s posredno porabo za proizvodnjo mineralnih gnojil. Največji deleţ od skupne porabe energije v kmetijstvu predstavlja plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (42,6 %). Sledijo energija za proizvodnjo mineralnih gnojil (42,6 %), električna energija (4,6 %) in bencin (3,2 %). Poraba plinskega olja v kmetijstvu je v Sloveniji od leta 1992 do leta 2004 upadla za 11,7 %. Glavni obnovljivi vir energije v Sloveniji, ki izvira iz kmetijstva, je bil v letu 2011 bioplin. Drugi kmetijski viri obnovljive energije (bioetanol, slama, zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst) še niso zaţiveli. Razvoj kmetijskih bioplinskih naprav se je v Sloveniji začel po letu 2002. Te poleg gnojevke ali gnoja uporabljajo tudi druge substrate, povečini energetske rastline, ki imajo dober izplen metana oziroma bioplina. Les slabše kakovosti, ki nastaja kot stranski produkt (ostanek) pri primarni predelavi lesa v lesnopredelovalnih obratih, ter lesni ostanki, ki nastajajo pri rednem gospodarjenju z gozdom se uporablja za namen proizvodnje toplotne in električne energije 31/142 (»lesna biomasa«). Letno se v Sloveniji za toplotne energetske namene porabi 1,3 mio m3 lesa bruto (biomase), s katerim se proizvede 415 PJ toplotne energije. V okviru spremljanja Programa razvoja podeţelja 2007–2013 se pozitivni trendi izkazujejo pri gibanju vrednosti kazalnika, povezanega s proizvodnjo obnovljive energije v kmetijstvu in gozdarstvu. Obseg površin in količina, namenjenih proizvodnji obnovljivih virov energije iz kmetijstva in gozdarstva, namreč ţe presegajo zastavljene cilje. Prispevek iz kmetijstva k izpustom toplogrednih plinov v letu 2011 je bil 10,8 % (2.108 Gg CO2 ekv.) celotnih izpustov. K izpustom iz kmetijstva sta največ prispevala metan - CH4 (50,2 %) in didušikov oksid - N2O (41,1 %). Pribliţno 80 % izpustov metana prispeva govedoreja. Največ N2O nastane med skladiščenjem ţivinskih gnojil ter zaradi gnojenja z ţivinskimi in mineralnimi gnojili. Zelo veliko N2O prispevajo tudi posredni izpusti, ki so posledica izpiranja dušikovih spojin v podtalnico in vodotoke. Letni izpusti CH4 v kmetijstvu so se od leta 1986 do leta 2011 zmanjšali za 7,2 % in izpusti N2O za 21,3 %. Toplogredni učinek TGP iz kmetijstva, izraţen v ekvivalentih CO2, se je v tem času zmanjšal z 2.628 na 2.108 Gg CO2 ekv. ali za 19,9 %. K zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov so posredno prispevali tudi kmetijsko okoljski ukrepi, ki so se začeli izvajati leta 2001 v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa in kasneje v okviru Programov razvoja podeţelja za obdobje 2004-2006 in 2007-2013. Izpusti TGP iz gozdarstva v letu 2011 so bili 16,15 Gg CO2 ekv., kar je le 0,08 % celotnih izpustov TGP. Izpusti TGP iz gozdarstva nastajajo pri rabi goriv za sečnjo, spravilo in dodelavo lesa na skladiščih (večinoma kot CO2). Od leta 1986 do leta 2011 so se zmanjšali od 58,25 na 16,15 Gg CO2 ekv. ali za 72,3 %. V podporo spodbujanju učinkovite rabe virov ter prehodu v nizkoogljično in podnebnim spremembam odporno gospodarstvo v kmetijskem, ţivilskem in gozdarskem sektorju bodo v okviru PRP 2014 – 2020 vlaganja prednostno usmerjena v povečanje proizvodnje in učinkovite rabe obnovljivih virov energije ter spodbujanje kogeneracije v kmetijstvu in ţivilski predelavi. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je lahko tudi priloţnost za zagon in razvoj nekmetijskih dejavnosti na podeţelju. Podprta bodo tudi vlaganja za ureditev dostopov do kmetijskih in gozdnih zemljišč in v oskrbo z energijo. Tematski cilj 5: spodbujanje blaţenja podnebnih sprememb ter preprečevanja in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; V Sloveniji se soočamo z vedno bolj pogostimi in uničujočimi naravnimi nesrečami, med katere sodijo tudi poplave. Hidrološki ekstremi so v zadnjih letih silovitejši in pogostejši. Število in razporeditev visokih voda v zadnjih letih kaţeta na pogostejše in izrazitejše pojave hidroloških ekstremov na celotnem območju Slovenije Razni deli Slovenije so bili v zadnjih 25 letih kar pogosto poplavljeni. Ob smrtnih ţrtvah kot posledici poplav (npr. leta 2007 so poplave 37 zahtevale najmanj štiri, leta 2010 pa najmanj tri človeška ţivljenja) je ocenjena neposredna škoda (brez DDV) po poplavah leta 1990 znašala cca 580 mio EUR, po poplavah leta 1998 cca 180 mio EUR, po poplavah leta 2007 cca 200 mio EUR, po poplavah leta 2009 cca 25 mio EURov, po poplavah leta 2010 cca 190 mio EURov in po poplavah leta 2012 cca 310 mio EURov. V zadnjih cca 25 letih so večji poplavni dogodki v Sloveniji torej povzročili za cca 1500 mio EURov škode (cca 1800 mio EURov z DDV), samo v zadnjih cca 10 letih pa je škoda v Sloveniji po večjih poplavnih dogodkih znašala pribliţno 730 mio EURov (brez DDV) oz. cca 870 mio EUR (z DDV). (Vlada RS, 2012). V Sloveniji smo določili 61 območij pomembnega vpliva poplav, za katera lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da so glede na kriterije poplavne ogroţenosti zdravja ljudi, gospodarstva, javne infrastrukture, kulturne dediščine in okolja najbolj poplavno ogroţena v RS. Na teh območjih pomembnega vpliva poplav, ki se prostorsko razprostirajo na 47 2 km , prebiva cca 130.000 prebivalcev, na njih se nahaja cca 23.000 stavb, cca 1.500 enot kulturne dediščine in cca 17.000 poslovnih subjektov. Poleg tega je na teh območjih ogroţenih tudi cca 85.000 delovnih mest, 44 IPPC in SEVESO objektov/zavezancev, cca 600 km drţavno pomembne linijske infrastrukture in cca 500 druţbeno pomembnih objektov (bolnišnice, šole, vrtci, itd.). (MKO 2013) Negradbeni protipoplavni ukrepi v okviru protipoplavne direktive, ki se bodo umeščali na območja Natura 2000, so ena izmed hrbtenic zelene infrastrukture. Zato je v duhu iskanja sinergij smiselno negradbene protipoplavne ukrepe prednostno umeščati na območja Natura 2000 z največjim deleţem vrst in habitatnih tipov v neugodnem stanju ohranjenosti in vezanih na vodo. Projekte, s katerimi bi lahko v letu 2014 dejansko začeli obvladovati poplavno ogroţenost na območjih pomembnega vpliva poplav v grobem delimo na gradbene in negradbene. Cilj vseh predlaganih ukrepov je zmanjševanje poplavne ogroţenosti na območjih pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji. S predlaganimi aktivnostmi pa ustvarimo tudi nova delovna mesta. Načrtuje se gradbene protipoplavne ukrepe na naslednjih območjih: OPVP Ljubljana-jug, OPVP Dobrova-Brezje pri Dobrovi, OPVP Ţelezniki, OPVP Vransko, OPVP Spodnji Duplek, OPVP Ptuj, OPVP Dravograd, OPVP Prevalje37 Povzeto po Predhodni oceni poplavne ogroženosti RS (MOP, 2011) in podatkih o škodah po poplavah 2012. 32/142 Ravne na Koroškem in OPVP Črna na Koroškem-Ţerjav v skupni vrednosti cca. 100 mio. EUR, ki naj bi obsegali pripravo projektne dokumentacije, odkupe zemljišč, pridobivanje gradbenega dovoljenja in izvedbo protipoplavnih ukrepov (gradnjo zadrţevalnikov, ureditve vodotokov, ki ogroţajo) Načrtovani negradbeni protipoplavni ukrepi so: - identifikacija ključnih razlivnih površin visokih voda v Sloveniji (tako ob samih vodotokih kot tudi v celotnih porečjih posameznih vodotokov, ki ob nastopu visokih voda ogroţajo zdravje ljudi, gospodarstvo, kulturno dediščino in okolje), ki še tako ali drugače niso pozidane in bi se jih bilo treba odkupiti in urediti za bolj ali manj kontrolirano razlivanje visokih voda ob nastopu večjih poplavnih dogodkov; - vzpostavitev novih vodomernih postaj Agencije RS za okolje z namenom vzpostavitve rednega hidrološkega monitoringa na območjih pomembnega vpliva poplav, kjer se vodostaji (in pretoki) ne spremljajo redno ali premalo podrobno; – razvoj hidroloških modelov za napovedovanje visokih voda na območjih pomembnega vpliva poplav in dovolj zgodnje opozarjanje na njih. Najprej je treba preveriti z Agencijo RS za okolje za katera izmed 61 območij pomembnega vpliva poplav se napovedi ţe izdelujejo na podlagi ţe razvitih hidroloških modelov in na katerih hidrološki modeli še niso dovolj razviti. – vzpostavitev novih evidenc na področju obvladovanja poplavne ogroţenosti – informiranje, ozaveščanje, obveščanje ogroţenih subjektov na območjih pomembnega vpliva poplav – izdelava informativnih materialov, obveščanje ogroţenih prebivalcev in subjektov o načinih ukrepanja v času nastopa visokih voda, izvedba pripravljalnih vaj, itd. Slovenija nima sprejete celovite strategije prilagajanja na podnebne spremembe kot 15 najbolj razvitih članic EU, je pa ţe leta 2008 sprejela Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ki ji je sledil Akcijski načrt za leti 2010 in 2011 (kmetijstvo in gozdarstvo sta bila namreč ocenjena kot najbolj ranljiva sektorja). Zato si bo Slovenija prizadevala razširiti in poglobiti svoje napore pri načrtovanju in izvajanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe in bo prednostno pristopila k pripravi celovite ocene tveganj in priloţnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za drţavo. Priprava celovite medsektorske ocene tveganj in priloţnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo (ocena tveganj) bo predstavljala podlago za pripravo ukrepov prilagajanja ter preprečevanja in obvladovanja tveganj (akcijski načrt prilagajanja na podnebne spremembe). Z namenom vodenja in usmerjenja procesa priprave politik prilagajanja bo ţe v letu 2013 ustanovljena Medresorska delovna skupina za prilagajanje na podnebne spremembe, preko katere se bo tudi iskalo skupne moţne sinergijske učinke in pristope različnih sektorskih politik. Rezultat tega procesa identifikacije najbolj ogroţenih sektorjev in aktivnosti ter priprave najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov bo okrepljena odpornost Slovenije na vplive podnebnih sprememb (manjša škoda, manjše število prizadetih - obolelih, trajno prizadetih, mrtvih, večja stabilnost naloţb in ekosistemov). Učinkovitost ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe bo mogoče povečati z vzpostavljanjem sinergij z drugimi ukrepi v okviru integralnega razvojnega načrtovanja, vključno s trajnostnim prostorskim načrtovanjem. Slovenijo ogroţajo tudi druge vremensko pogojene naravne nesreče, povezane s klimatskimi spremembami: suša, poţari v naravi, neurja in plazovi. Od drugih nesreč največjo nevarnost predstavlja potres, pojavljajo pa se tudi epidemije in nesreče v prometu. Obstajajo tudi tveganja (sicer majhna) za nastanek tehnoloških nesreč (npr. jedrska nesreča). Suši so najbolj izpostavljeni vzhodna Slovenije ter submediteranski jugozahodni del drţave. V zadnjem desetletju so bile večje suše v letih 2003, 2006, 2007 in 2012. Najhujša je bila leta 2012, ko je bilo prizadetih 106.258 ha površin, ocenjena škoda v tekoči kmetijski proizvodnji pa je znašala 56 milijonov eur. Pred poţari v naravi je najbolj ogroţen submediteranski jugozahodni del drţave. Poţarov v naravi je letno vsaj 2000. Leta 2003 jih je bilo skoraj 2900 (pogorelo je 3020 ha površin), leta 2007 smo jih zabeleţili 2000 (pogorelo 700 ha površin), leta 2012 pa 2500 (pogorelo 1430 ha). Neurja se pojavljajo po vsej drţavi, najbolj uničujoča so v severovzhodnem delu. Posledice so poplavljanje, vetrolomi, poškodbe zaradi toče in udarov strel, teţave z oskrbo s pitno vodo in električno energijo, onesnaţenje okolja, obseţni zemeljski plazovi ipd. Največ škode so neurja s točo in vetrom povzročila leta 2008, ko je bilo poškodovanih okoli 28.500 stavb, ocenjena škoda na objektih pa je znašala skoraj 85 milijonov eur. Pojav nalezljivih bolezni pri ljudeh prav tako predstavlja realno moţnost. Po ocenah bi ob izbruhu pandemske gripe v Sloveniji lahko zbolelo od 25 do 45 % ljudi (več kot 850.000 ljudi), kar bi imelo hude socialne, zdravstvene, gospodarske in druge posledice. Smrtnost bi pri pandemiji gripe znašala do 0,37 % obolelih oz. 1850 ljudi. Potres je ena najhujših nesreč, ki lahko prizadenejo Slovenijo. Imela bi najhujše posledice tako za ţivljenje in premoţenje drţavljanov, premoţenje in poslovno dejavnost podjetij kot tudi za izvajanje javnih storitev drţave in lokalne samouprave. Večina ozemlja drţave je potresno aktivna. Glede na karto potresne intenzitete za povratno 33/142 dobo 475 let je 54 odstotkov površine Slovenije na območju intenzitete 8 EMS, kjer ţivi 1.020.000 ljudi ali 53 odstotkov prebivalcev. Najbolj ogroţena so širše ljubljansko območje, Zgornje Posočje ter Spodnje Posavje, kjer lahko pričakujemo potrese z učinki 8. stopnje EMS, na posameznih oţjih območjih s slabo nosilnostjo tal pa tudi 9. stopnje EMS. Največ škode in človeških ter materialnih izgub bi povzročil potres intenzitete VIII po EMS na širšem ljubljanskem območju, kjer ţivi skoraj pol milijona ljudi. Na teh območjih so ţe bili potresi z močnimi poškodbami objektov, najhujši leta 1998 z magnitudo 5,6 je poškodoval 3000 objektov, leta 2004 pa z magnitudo 4,9 pa 1800 objektov. Ocena je, da bi 10-30 odstotkov stavb na omenjenih območjih, ki niso zgrajene v skladu z EUROCODE 8, utrpelo tako hude poškodbe konstrukcije, da bi bila v njih ogroţena človeška ţivljenja in da se v njih ne bi mogle izvajati javne storitve. Preliminarne analize raziskovalnega projekta POTROG so pokazale, da je v Sloveniji pribliţno 1.900 stanovanjskih stavb , ki bi ob močnem potresu utrpele zelo hude poškodbe konstrukcije in v katerih je ogroţenih pribliţno 31.562 stanovalcev. Od teh bi utegnilo biti 16 stanovanjskih stavb, ki bi utrpele poškodbe 5 ravni (porušitev). Izvedene analize za ostale, tudi javne stavbe, so v tem trenutku še manj zanesljive in kaţejo na 225 stavb, ki bi utrpele poškodbe 4. in 5. ravni in bi v njih bila ogroţena človeška ţivljenja in izvajanje dejavnosti. Izvajanje javnih dejavnosti in bivanje bi začasno, do ustreznega popravila konstrukcijskih in nekonstrukcijskih elementov stavbe, bilo onemogočeno v veliko večjem številu objektov. Objektov, ki bi po potresu zahtevali zahtevnejša popravila, preden bi bilo v njih mogoče bivati in izvajati javne in poslovne dejavnosti, je v Sloveniji med 125.000 in 185.000. Potres je ena najhujših nesreč, ki lahko prizadenejo Slovenijo. Imela bi najhujše posledice tako za ţivljenje in premoţenje drţavljanov, premoţenje in poslovno dejavnost podjetij kot tudi za izvajanje javnih storitev drţave in lokalne samouprave. Večina ozemlja drţave je potresno aktivna. Glede na karto potresne intenzitete za povratno dobo 475 let je 54 odstotkov površine Slovenije na območju intenzitete 8 EMS, kjer ţivi 1.020.000 ljudi ali 53 odstotkov prebivalcev. Najbolj ogroţena so širše ljubljansko območje, Zgornje Posočje ter Spodnje Posavje, kjer lahko pričakujemo potrese z učinki 8. stopnje EMS, na posameznih oţjih območjih s slabo nosilnostjo tal pa tudi 9. stopnje EMS. Največ škode in človeških ter materialnih izgub bi povzročil potres intenzitete VIII po EMS na širšem ljubljanskem območju, kjer ţivi skoraj pol milijona ljudi. Na teh območjih so ţe bili potresi z močnimi poškodbami objektov, najhujši leta 1998 z magnitudo 5,6 je poškodoval 3000 objektov, leta 2004 pa z magnitudo 4,9 pa 1800 objektov. Preliminarne analize raziskovalnega projekta POTROG so pokazale število poškodovanih stavb, ki bi ob močnem potresu utrpele zelo hude poškodbe konstrukcije. Objektov, ki bi po potresu zahtevali zahtevnejša popravila, preden bi bilo v njih mogoče bivati in izvajati javne in poslovne dejavnosti, je v Sloveniji po prvih ocenah med 125.000 in 185.000. Edini način za zmanjšanje človeških ţrtev, teţjih poškodb ljudi in zagotavljanje izvajanja javnih storitev (zdravstvo, šolstvo, pitna voda, transport idr.) je zviševanje ravni znanja o potresni ranljivosti stavb in povečanje protipotresne odpornosti objektov. Če ne bo preventivnih dejavnosti za zmanjšanje potresne ranljivosti objektov bodo posledice morebitnega potresa z močnimi poškodbami (8 EMS) ali močnejšega za Slovenijo teţko neobvladljive, tako kadrovsko kot finančno. V okviru PRP 2014-2020 se bodo, s ciljem zagotavljanja okoljske funkcije kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine, podpore namenjale kmetijsko okoljskim in kmetijsko podnebnim plačilom ter plačilom kmetom na gorskih območjih ali drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za kmetijsko dejavnost. Eno izmed pomembnih področji je tudi izboljšanje upravljanja tal ter zmanjšanje vnosa fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Poseben poudarek bo namenjen tudi spodbujanju uvajanja nadstandardnih tehnologij pridelave ter preusmerjanju kmetijskih gospodarstev oz. spodbujanju nadaljevanja z ekološkim kmetovanjem. Sektor ribištva je močno odvisen od naravnih virov (voda, prostor). Na zaloge vode močno vplivajo podnebne spremembe. Poplave povzročajo škodo v sektorju akvakulture (izguba ribjega staleţa, uničenje gojitvenih bazenov). Tveganja v akvakulturi so vezana na spremembe z biološko onesnaţenostjo morja; zaradi pojava alg in biotoksinov v školjkah pride do prepovedi prodaje le-teh za prehrano ljudi in zaprtja školjčišč. Zdruţeni učinki podnebnih sprememb, drugih okoljskih sprememb, človekovih posegov in varnostnih tveganj ogroţajo tudi kulturno dediščino. Predvsem podnebne spremembe lahko povzročijo nepopravljivo škodo ali izgubo kulturne dediščine zaradi njene krhkosti in starosti, zato je potrebno spodbuditi izvajanje programov in projektov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu preprečevanju in obvladovanju tveganja za poškodovanje ali uničenje območij / objektov / predmetov kulturne dediščine ob naravnih in drugih nesrečah katerih pojavnost se povečuje zaradi aktualnih podnebnih sprememb. Tematski cilj 6: varstvo okolja in spodbujanje učinkovite in trajnostne rabe virov 34/142 Varovanje stanja ohranjene narave ter odgovorna in trajnostna raba naravnih sta ključna predpogoja za kakovost bivanja in blagostanje prebivalcev Slovenije, saj se gledano globalno, pritiski na okolje povečujejo. Ohranjena narava zagotavlja ekosistemske storitve, ki so nepogrešljive za človekovo blaginjo in gospodarsko uspešnost ter zmanjšujejo moţnost uničujočih sprememb, povezanih z izgubo biotske raznovrstnosti, npr. manjše škode v gozdovih, na vodah in v kmetijstvu zaradi stabilnejših ekosistemov, gospodarske škode zaradi invazivnih vrst. V Sloveniji se količine nastalih odpadkov trenutno zmanjšujejo, kar moramo verjetno pripisati predvsem niţji gospodarski dejavnosti in na splošno manjši porabi in ne ukrepom za preprečevanje nastajanja odpadkov. V zakonodaji ima preprečevanje nastajanja odpadkov prednost, zato so ţe sprejeti nekateri ustrezni ukrepi, zlasti tisti, ki se nanašajo na zasnovo proizvodov ter načrtovanje ravnanja z odpadki (načrt gospodarjenja z odpadki mora vsebovati tudi elemente njihovega preprečevanja). Na sistemski ravni še ni pripravljen program preprečevanja nastajanja odpadkov,zato tudi še ni sprejetih vseh ustreznih ukrepov, s katerimi bi lahko sledili cilju preprečevanja nastajanja odpadkov v celoti. V letu 2011 smo ustvarili 6 % (6,55 mio ton) manj odpadkov kot v letu 2007. Od tega je bilo skoraj 722 tisoč ton komunalnih odpadkov, kar je 16 % manj kot v letu 2010. Količina nastalih nevarnih komunalnih odpadkov pa se je v tem času povečala in sicer za 17 %. Zmanjšale so se tudi količine komunalnih odpadkov, zbranih z javnim odvozom (za 9,4 % glede na leto 2010). Na račun ločenega zbiranja se je za 19 % zmanjšala količina mešanih komunalnih odpadkov. Še vedno pa smo v letu 2011 odloţili okoli 58 % komunalnih odpadkov (več kot 419 tisoč ton), čeprav je trend tu ugoden, saj se je glede na leto 2010 količina vseh odloţenih odpadkov na komunalnih odlagališčih zmanjšala za 19 %, količina odloţenih komunalnih odpadkov pa za skoraj 25 %. Največ zbranih komunalnih odpadkov so odloţili v koroški (kar 87 %), zasavski in goriški (v vsaki po 73 %) statistični regiji, najmanj pa v savinjski (41 %), podravski (45 %) in spodnjeposavski (48 %) statistični regiji (SURS, oktober 2012). Eden od razlogov za visoke odstotke odlaganja odpadkov je pomanjkanje ustrezne infrastrukture za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, pa tudi nizka okoljska dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja 38 odpadkov, ki ne predstavlja dovolj močne spodbude za spremembo vedenjskih vzorcev . Ko govorimo o odlaganju odpadkov na odlagališčih je eden od ključnih izzivov s katerimi se bomo morali soočiti tudi zmanjšanje količin odloţenih biorazgradljivih odpadkov. Izboljšati moramo tudi deleţ predelave odpadkov, in sicer tako, da se v strukturi deleţa predelanih skupnih količin odpadkov poveča deleţ reciklaţe vseh nastalih odpadkov, vključno s komunalnimi in gradbenimi odpadki. Po izgradnji infrastrukture za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki se izvaja v okviru OP ROPI, bi morali razpolagati z dovolj velikimi kapacitetami za obdelavo le teh. Masni tok odpadkov, bo skladno s sprejetim OP RKO potrebno dokončati z ustrezno termično obdelavo. V skladu s strategijo zmanjševanja odpadkov, ki gredo v nadaljnjo bo potrebno dograditi javno mreţo infrastrukture za zbiranje odpadkov – zbirni centri (sredstva ERDF) Pomembno bo tudi oblikovanje in financiranje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov- spodbujanje konkurenčnosti (sredstva ERDF). Opremljenost s sistemom zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda moramo izboljšati, saj je le 53 % prebivalcev priključenih na javni kanalizacijski sistem z določeno stopnjo čiščenja, pri čemer je cilj doseči 70 % prebivalcev priključenih na javni kanalizacijski sistem do leta 2015 (OECD). Leta 2008 je bilo tako po javni kanalizaciji odvedenih 61,27 % PE odpadnih voda, medtem ko je bilo prečiščenih le 48,88 % PE odpadnih voda. Slika stanja se sicer razlikuje glede na različna območja poselitve. Tako je denimo na območjih poselitve s skupno obremenitvijo več od 100.000 PE, ki leţijo na vodnem območju Donave, deleţ odvajanja odpadnih voda po javni kanalizaciji 95,3 % PE, deleţ odpadnih voda, za katere je zagotovljeno čiščenje pa 78,6 %. Najniţji deleţ priključenosti PE na ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda smo imeli v tem letu na območjih poselitve, ki so obremenjena med 50 in 2000 PE ter z gostoto obremenjenosti več kot 20 PE/ha, ter z več kot 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami. Teţave pri izgradnji tovrstne infrastrukture so po eni strani posledica razpršene poselitve po drugi strani pa tudi problemov pri umeščanju te infrastrukture v prostor. (OECD, 2012, MKO, 2013). Zatika se tudi pri izvedbi postopkov javnih naročil. Ne glede na dejstvo, da se je v obdobju 2007 -2011 število priključkov na kanalizacijsko omreţje povečalo za 16 %, medtem ko se je v istem obdobju dolţina kanalizacijskega omreţja podaljšala za okoli 24 %, smo v letu 2011 v Sloveniji prečistili le pribliţno dve tretjini odpadnih voda, kar je za 17,3 % manj kot v letu 2010 in v okolje iz javne kanalizacije izpustili za 0,1 % več neprečiščenih odpadnih voda (SURS, oktober 2012a). Z vidika kakovosti vodotokov v Sloveniji dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala ne dosega 59 (38,1 %) vodnih teles površinskih voda. Od tega sta vodni telesi Kamniška Bistrica Študa – 38 v Sloveniji je v letu 2010 znašala 11 EUR/tono, na NL pa je bila ta višja od 100 EUR/tono, v VB je trenutno okoli 70 EUR/tono, načrtujejo pa dvig na okoli 100 EUR/tono. 35/142 Dol in Cerkniščica razvrščeni v zelo slabo stanje (ARSO, 2013). Glede na zahteve Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode mora Slovenija do 31.12.2015 zagotoviti ustrezne sisteme odvajanja in čiščenja v vseh aglomeracijah nad 2000 PE. V skladu z nacionalno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav mora Slovenija do istega roka na območjih poselitve med 50 in 2000 PE ter gostoto poselitve večjo od 20 PE/ha oziroma večjo od 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami, zagotoviti ustrezen sistem za odvajanje in čiščenje. Ocenjujemo, da zaradi velikega obsega potrebnih sredstev tega pravočasno ne bo moţno realizirati. Zato bo potreben dogovor o nadaljevanju aktivnosti do izpolnitve obvez v obdobju 2014 – 2020. Z izvedbo operacij v obdobju 2007 - 2013 bomo zagotovili do 50% opremljenih aglomeracij nad 2000 PE. Ostale aglomeracije in njihovo opremljanje z okoljsko infrastrukturo, bodo v okviru izvedbe investicij drţavnega pomena, imele prednost v prihodnje. Drugi sklop okoljskih investicij v sklopu uresničevanja tematskega cilja varstva okolja in spodbujanje učinkovite in trajne rabe virov, pa so investicije, ki bodo prispevale k enakomernemu in trajnostnemu razvoju regij. Skupaj z ostalo okoljsko infrastrukturo, ki je pogoj gospodarskega, socialnega in ekološkega trajnostnega razvoja regij, je izgradnja ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode v aglomeracijah med 50 in 2000 PE, v teh primerih zaradi velike razpršenosti poselitve v Republiki Sloveniji, ključnega pomena. Del sredstev bi bil namenjen dogradnji obstoječih sistemov in novemu opremljanju, del sredstev pa bi bil namenjen izgradnji malih čistilnih naprav. Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja okoli 97 % potrebnih količin. Viri podzemne vode kaţejo veliko prostorsko in časovno variabilnost. V zadnjem času je izraţena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih hidroloških suš podzemne vode. Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2011 izrazito niţja od povprečja v obdobju 2001-2010. Največje odstopanje od povprečja je bilo v vodnih telesih Krške, Dravske in Murske kotline ter Slovenskih goric. Nekoliko manjše odstopanje od povprečja je bilo v vodnih telesih alpskega območja. Na področju rabe vode iz javnega vodovoda v letu 2011 beleţimo za 1,2 % niţjo porabo vode v gospodinjstvih, medtem ko so je v poslovnih subjektih porabili za 4,7 % več kot leto prej. Kritične so izgube vode v omreţju, saj so se v letu 2011 glede na leto 2010 povečale za 6 %. V istem obdobju se je povečala tudi količina dobavljene, a neobračunane vode in sicer za 17 %. Izboljšuje se opremljenost z vodovodnim omreţjem, saj se je dolţina celotnega vodovodnega omreţja v letu 2011 povečala za 6,1 %, število porabnikov in njihovih priključkov na omreţje pa za 1,3 % (6172 priključkov) (SURS, avgust 2012). Glede nadzora nad kakovostjo pitne vode so predvsem problematični mali sistemi. Večina (72 % vseh oz. 700 sistemov) sistemov, ki oskrbuje le po 50500 ljudi je bila vključena v sistem strokovnega upravljanja zaradi zahtev pravilnika oz. Direktive EU o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (Direktiva 98/83/ES). Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo, saj nimajo ustreznega strokovnega upravljanja, zlasti za pripravo pitne vode (kjer je potrebna), imajo pomanjkljiv nadzor in drugo. Večino teh sistemov, ki glede na predpise ne zagotavljajo varne pitne vode, bi bilo potrebno ukiniti ali ustrezno urediti (MKO, 2012). V skladu z določbami direktive o pitni vodi in nacionalne Uredbe o oskrbi s pitno vodo morajo biti z javnim vodovodom opremljena območja poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem (tj. z gostoto večjo od 5 prebivalcev na ha) in manjša območja poselitve v primeru, če se iz enega vodovoda oskrbuje več kot 50 prebivalcev oz. je zmogljivost takega vodovoda večja od 10 m3/dan. Prioriteto na tem področju predstavlja zagotavljanje ustreznih vodnih virov in ustrezna infrastruktura za vodooskrbo, ki bo omogočala zmanjševanje izgub ter kvalitetno in zanesljivo oskrbo prebivalstva s pitno vodo na območjih, kjer javni sistem vodooskrbe še ni zgrajen, in kjer je javni sistem neustrezen (Kohezijski sklad). Upravljanje voda je mogoče deloma členiti na urejanje voda (ciljno upravljanje s hidrotehničnimi objekti - vodno infrastrukturo) in upravljanje z vodami (spremljanje pritiskov na vode in njihova regulacija). Področje upravljanja voda je trenutno organizacijsko in upravljavsko razdrobljeno med več inštitucij (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Inštitut za vode RS in koncesionarji, ki opravljajo javne sluţbe s področja upravljanja z vodami), kar onemogoča celovito in učinkovito upravljanje z vodami po porečjih, ovira učinkovito zagotavljanje dobrega stanja voda in ovira zaščito zdravja ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in strateško pomembnih okoljskih dobrin pred škodljivim delovanjem voda. Zato je treba čim prej pristopiti k reorganizaciji vseh sluţb znotraj zgoraj naštetih institucij, ki se ukvarjajo s tem področjem, jih po potrebi zdruţiti na enem mestu in vzpostaviti jasne odnose med njimi. 39 Na področjih oskrbe z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki ter na področju sanacije okolja (dejavnost E ) je zaposlenih 2 % vseh zaposlenih v gospodarskih druţbah, vendar je ena redkih panog, kjer se je število zaposlenih v zadnjih letih povečevalo. Zaposlenost v dejavnosti E se je v letu 2011 povečala za 3,7 % na 9.229 ljudi. Na 39 Po SKD so to dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 36/142 strukturno neučinkovitost poslovanja teh podjetjih kaţejo podatki o padcu dodane vrednosti na zaposlenega v obdobju 2008 – 2011, in sicer s 35.927 EUR (2008) na 32.896 EUR (2011). Ob tem so se stroški dela na zaposlenega povečali iz 22.909 v letu 2008 na 23.699 v letu 2011, posledično se je povečal tudi deleţ stroškov dela v dodani vrednosti in je v obdobju 2008 – 2011 narasel z 63,8 % na 72 % (Kmet Zupančič idr., 2012). Za izgradnjo investicij na področju okoljske infrastrukture so, v skladu s 149. členom Zakona o varstvu okolja, pristojne občine (UL RS, št. 97/2012). Zato je uspešnost izvajanja okoljske politike v tem delu v veliki meri odvisna od učinkovitosti izvajanja nalog na lokalni ravni in od odnosa med nacionalno in lokalno ravnijo. Zaradi velikega števila občin je pogosto problem doseganja ekonomije obsega in optimalnejše porabe finančnih in naravnih virov. Slovenija se sooča s pojavom podnebnih sprememb, daljših sušnih obdobij in neenakomerno oskrbo z vodo, kar vpliva na časovno nedoločenost in kakovost pridelave, ter povzroča izpad dohodka v proizvodnji, kar je v veliki meri mogoče premostiti z izvedbo dovolj obseţnih in kvalitetnih namakalnih sistemov, posebno pri pridelavi vrtnin, sadja in drugih intenzivnejših kultur. V Sloveniji se namaka manj kot 1 % kmetijskih površin. V letu 2012 je bilo za namakanje porabljenih 2,2 milijona m3 vode to je za 29 % manj kot v letu 2011; 49 % namakalne vode je bilo pridobljenih iz zbiralnikov, 34 % iz tekočih voda, 11 % iz podtalnice, 3 % pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov (SURS, 2012). Močno so se povečale zlasti površine, ki so pripravljene za kapljično namakanje, kar kaţe na spremembe v smeri uporabe sodobnejših in učinkovitejših sistemov namakanja. Dejanska uporaba namakalnih sistemov je nizka in marsikje ne preseţe 50 % zemljišč na območju namakalnega sistema. Povečini so bili namakalni sistemi zgrajeni pred letom 1990, po tem pa je njihov razvoj zastal. Ponoven zagon je dobil v okviru Programa razvoja podeţelja 2007-2013 s spodbujanjem naloţb v namakalne sisteme in proizvodne tehnike za varčevanje z vodo. Hitrejši razvoj na tem področju ovira zlasti dolgotrajno pridobivanje vseh ustreznih dovoljenj in dokumentacije. Na območju, kjer je raba vode za namakanje iz vodnih teles površinskih voda najugodnejša, leţi 125.964 ha potencialno primernih kmetijskih zemljišč za namakanje. Tudi v okviru PRP 2014 – 2020 bodo prednostno podprte naloţbe v namakanje in učinkovito rabo vode, zlasti preko ponovne rabe, zbiranja in čiščenja vode. Za Slovenijo je značilna izredno pestra in sorazmerno dobro ohranjena narava. Na ozemlju drţave ţivi okoli 24.000 vrst ţivih bitij, številčne ocene vseh potencialnih vrst se gibljejo med 45.000 in 120.000 vrst. Od tega je 800 ţivalskih in 46 rastlinskih vrst endemičnih. Posebej značilni so gozdni, podzemni in vodni ekosistemi, mokrišča, morje, alpski in gorski svet, suha travišča idr. Ugodno stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji dosega skoraj polovica habitatnih tipov, več kot 60 % vrst pa ugodnega stanja ohranjenosti ne dosega. V Sloveniji smo v mreţo Natura 2000 uvrstili 37,9% ozemlja. Okoli 70 % omreţja pokrivajo gozdovi. Od negozdnih površin je v omreţju Natura 2000 pribliţno 20 % kmetijskih površin, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Kljub različnim varstvenim reţimom se je v Sloveniji ohranitveno stanje številnih habitatov in vrst poslabšalo v razmeroma kratkem času, čeprav je bil na nekaterih področjih doseţen precejšen napredek (Natura 2000, zavarovana območja, uvedba kmetijsko-okoljskih plačil, varstveni ukrepi v gozdovih, načrtovanje na področju sladkovodnega ribištva). Poslabšanje je posledica predvsem vse večjih pritiskov na biotsko raznovrstnost, predvsem zaradi širjenja poselitvenih območij, gradnje industrijskih območij in prometnic ter intenzifikacije zanimivejših kmetijskih površin. Če ţelimo zaustaviti trend izgube biotske raznovrstnosti moramo oblikovati bolj usmerjene in aktivne ukrepe (tudi v okviru bodočih kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil) in bolje izkoristiti nekatere sistemske rešitve (ukrepi pogodbenega varstva in skrbništva) in izboljšati upravljanje v zavarovanih območjih. Med zavarovanimi območji je pri nas namreč večino takih, ki jih upravljajo javni zavodi, imamo pa tudi nekaj takih, kjer je za upravljanje podeljena koncesija. Ker je javnih sredstev za upravljanje zavarovanih območij na voljo vedno manj in ker so primeri upravljanja v primeru podeljenih koncesij uspešni, bo treba pri ohranjanju biotske raznovrstnosti izboljšati tudi sodelovanje z zasebnim sektorjem. Vzporedno bo treba dograditi sistem koncesijskega upravljanja zavarovanih območji (urediti izvajanje investicij v javno infrastrukturo, standardizirati upravljavske naloge). Izboljšati bo treba tudi izvajanje neposrednega varstva jam, s katerim bi uredili način upravljanja naravovarstveno pomembnejših jam. Ne glede na napredek na tem področju so površine v kmetijsko okoljskih ukrepih še vedno premajhne in ob hkratnih trendih intenzifikacije kmetijstva ne zagotavlja ohranjanja habitatov in vrst. V zadnjih desetih letih se je izboljšalo stanje na področju ohranjanja avtohtonih pasem in sort (vzpostavljena javna sluţba ohranjanja slovenskih ţivalskih genskih virov), genska banka na področju rastlinskih virov pa zaenkrat deluje še programsko, a sorazmerno usklajeno. Pomen varovanja in ohranjanja izvirnih lastnosti in genske variabilnosti avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih ţivali in sort kmetijskih rastlin je prepoznan tudi v okviru Programov razvoja podeţelja za obdobje 2004-2006 in 2007-2013. V obdobju 2007-2013 je podpore deleţnih 25 avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih ţivali in 170 avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. Zaradi izvajanja ukrepov na področju gozdarstva je večina gozdnih habitatov in vrst v dobrem ohranitvenem stanju, povečujejo pa se pritiski na nekatere tipične gozdne vrste, ki ţe veljajo za ogroţene. Izboljšati bo treba tudi vključevanje ohranjanja 37/142 biotske raznovrstnosti v upravljanje z vodami, saj je v praksi na tem področju še veliko teţav. Izboljšalo se je stanje na področju monitoringa, ki je sicer v celoti usmerjen na spremljanje stanja evropsko pomembnih vrst, vzpostavljen je tudi ustrezen dostop javnosti do podatkov o naravovarstveno pomembnih območjih, slabše pa je stanju na področju dostopnosti do podatkov o razširjenosti vrst. Usmerjeno delovanje na področju raziskovanja biotske raznovrstnosti je pomanjkljivo. Kot mnogim drugim drţavam bi tudi Sloveniji koristila ekonomska analiza ekosistemskih storitev, ki bi med številnimi drugimi koristmi pripomogla k ugotavljanju večje uporabnosti trţnih pristopov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ustrezen odgovor na različne pritiske na okolje kot so širjenje poselitvenih območij, gradnja industrijskih območij in prometnic ter intenzifikacija zanimivejših kmetijskih površin je ohranjanje in oţivljanje kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v zavarovanih območjih in območjih Natura 2000. Na ta način se bo zagotavljal učinkovit in celovit prostorski razvoj, ki bo podpiral izboljševanje konkurenčnosti podjetij, kakovost bivanja in grajenega okolja ter povečal intenzivnost prenove in oţivljanja obstoječih objektov pred novogradnjo. Poslabšalo se je tudi izobraţevanje o biotski raznovrstnosti v osnovnih šolah in v poklicnih srednjih šolah (Kus Veenvliet, 2012; OECD, 2012). Poiskati bomo morali tudi ustrezne rešitve za povečanje črpanja sredstev EU (tako iz strukturnih skladov, kot tudi v okviru programa LIFE +) za namen ohranjanja biotske raznovrstnosti, saj je to oteţkočeno tudi zaradi interesa občin po usmerjanju sredstev v druge prioritete, pomanjkljive usposobljenosti, pa tudi zaradi zahteve, da se lahko lastna udeleţba zagotavlja le iz javnih virov. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot za zagotavljanje naravnih virov in ekosistemskih storitev ter zmanjševanje negativnih posledic njihove izgube je treba dokončati vzpostavitev sistema upravljanja območij Natura 2000, vključno z ustreznimi kmetijsko okoljskimi programi, postavitvijo zelene infrastrukture, prednostno v sinergiji s protipoplavnimi ukrepi, zagotovitvijo odkupa naravovarstveno pomembnih nepremičnin na zavarovanih območjih, zagonom sistem pogodbenega varstva in skrbništva nadgradnjo sistema monitoringa ter izpeljavo investicij v preprečevanje naseljevanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in nadzor in preprečevanje vnosa katerihkoli tujerodnih vrst. Kmetijstvo v Sloveniji je pomembna dejavnost, ki s svojo trajnostno naravnanostjo ter druţbeno in socialno odgovornostjo, pomembno prispeva k ohranjanju in racionalni rabi naravnih virov, zagotavljanju zadostne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane, javnih dobrin, razvoju turizma, ohranjanju kulturne dediščine ter ohranjanju poseljenosti in zaposlenosti na podeţelskih območjih ter razvoju novih delovnih mest. Naravne razmere za kmetijstvo so v Sloveniji razmeroma neugodne. Zemljišča, primerna za kmetijstvo, so omejena, saj gozdovi pokrivajo okoli 60 % ozemlja. Kmetijska zemlja zavzema manj kot 30 % vse površine (v EU27 pa v povprečju 40 %), ta deleţ pa vztrajno pada zaradi zaraščanja, širjenja zazidalnih površin in nove prometne infrastrukture. V strukturi kmetijskih zemljišč prevladujejo trajne travinje, in sicer okoli 60 %. Le okoli 35 % vseh kmetijskih zemljišč je namenjen pridelavi poljščin in vrtnin, preostalih 5 % pa pokrivajo trajni nasadi. Okoli 75 % kmetijskih površin je na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami, večinoma v gorskih in gričevnatih predelih. Čeprav neugodne razmere ne preprečujejo povsem kmetovanja na teh območjih, pa je zaradi njih produktivnost niţja, izbor kmetijskih usmeritev omejen, proizvodni stroški pa višji. Iz Popisa kmetijstva 2010 izhaja, da se je obseg vseh kmetijskih zemljišč v RS v obdobju od leta 2000 do leta 2010 zmanjšal za 37.989 hektarov (ali 10 hektarov na dan) V letu 2007 je imela RS po podatkih Eurostata 2.447 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca, povprečje EU27 pa je znašalo 3.469 kvadratnih metrov na prebivalca. Zato je pomembno, da se zemljišča, ki še niso ali ne bodo zasedena s prostorsko ureditvijo in leţijo v območju DPN-ja, ponovno preuči z vidika namenske rabe in se nezasedena zemljišča ne spreminja avtomatično v zazidalna območja za druge namene pač pa se jih sprošča, kjer je to mogoče in smotrno za prvotno namensko rabo in to v kmetijsko zemljišče. Slovensko kmetijstvo, ki po mednarodni primerjavi ni uvrščeno med najbolj intenzivne panoge, je v zadnjih letih večinoma zmanjševalo obremenitve na okolje. To je predvsem posledica usmeritve skupne kmetijske politike, ki upravičenost do finančnih podpor pridelovalcem pogojuje z upoštevanjem s strani EU predpisanih okoljskih standardov (navzkriţna skladnost, dobra kmetijska praksa). Povečuje se tudi pomen okoljskih vsebin in ukrepov v okviru izvajanja politike razvoja podeţelja. Leta 2010 se je intenzivnost gnojenja z mineralnimi gnojili v Sloveniji sicer povečala, a je bila kljub temu za skoraj tretjino niţja kot na začetku desetletja, zniţevanje skupne porabe pesticidov pa se je nadaljevalo. Glavni vir vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavlja dušik iz ţivinskih in mineralnih gnojil. Predvsem zaradi manjše skupne površine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi je ocenjena povprečna poraba 38/142 mineralnih gnojil v letu 2011 glede na leto 2010, na hektar kmetijskih zemljišč, večja za 5 %, ocenjena povprečna poraba glavnih rastlinskih hranil na hektar pa večja za 1 %. Povprečna poraba dušikovega rastlinskega hranila (N) na hektar se je povečala za 4 %, poraba drugih dveh rastlinskih hranil pa se je nekoliko zmanjšala (SURS, 2012). V obdobju 1992-2010 se je skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča zmanjšal od 92.130 ton N na 77.749 ton N, oziroma za 15,6 % (ARSO, 2013). Ostanki mineralnih gnojil skupaj z nitrati predstavljajo najpomembnejši vir iz kmetijstva izhajajočega onesnaţevanja podzemnih in posledično pitnih voda. Spremljanje kakovosti pitnih voda v Sloveniji kaţe, da so na nekaterih merilnih mestih v bliţini najintenzivnejšega kmetovanja še vedno občasni preseţki dopustnih vrednosti posameznih aktivnih snovi, v splošnem pa je stanje razmeroma dobro in se počasi izboljšuje. Drţave članice Evropske unije direktiva (Water Framework Directive; 2000/60/EC), zavezuje da do leta 2015 vsa vodna telesa podzemne vode doseţejo dobro kemijsko stanje. To pomeni, da moramo v Sloveniji do leta 2015 z učinkovitim nadzorom, monitoringom ter s sanacijskimi ukrepi zagotoviti, da v vodnih telesih podzemnih voda koncentracija nitratov ne bo presegla 50 mg NO 3 /l. Velik deleţ kmetijskih zemljišč leţi tudi na vodovarstvenih območjih (VVO). Vodovarstvena območja obsegajo slabih 345.000 ha oz. 17 % ozemlja. Največ površin na VVO je v obdobju 2002-2011 pokrival gozd (210.000 ha, 61 %), sledijo kmetijska zemljišča (104.000 ha, 30%), urbana zemljišča (19.000 ha, 6 %) ter ostala zemljišča (3 %). Spremembe v strukturi rabe tal na VVO so bile v obdobju 2002-2011 relativno majhne(ARSO, 2013). Poraba fitofarmacevtskih sredstev se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila, z 2.031 t v letu 1992 na 1.134 t v letu 2010. V letu 2010 je skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev znašala 5,7 kg/ha (FURS, 2011). Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč je v Sloveniji večja kot v večini drugih drţav EU, vendar pa primerljiva z drţavami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Za Slovenijo je značilen velik deleţ trajnih nasadov (sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč), na katerih je poraba sredstev za varstvo rastlin (predvsem fungicidov) na hektar precej večja kot pri ţitih in večini okopavin. V okviru izvajanja Programa razvoja podeţelja 2007–2013 se je na področju cilja ohranjanje kulturne krajine in varovanje okolja spremljalo kazalnik indeks populacije ptic kmetijske krajine, ki se uporablja kot eden od pokazateljev stanja biotske raznovrstnosti v prostoru. Indeks kaţe na ohranjanje primernih habitatov, v katerih se zadrţujejo značilne vrste ptic. Razviden je upad slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine, zlasti če primerjamo leti 2010/2009, v letu 2011 pa je začel rahlo naraščati in je znašal 80,2 % (glede na leto 2008). Relativno strm upad populacij ptic kmetijske krajine je značilen za vso Evropo in je v večini primerov neposredna posledica intenzifikacije kmetijstva. Gibanje vrednosti kazalca kaţe, da je potrebno stanje na področju biotske pestrosti, ki je sicer v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi drţavami članicami EU zelo visoka, v prihodnje natančno spremljati in ugotoviti, ali gre v tem primeru le za medletno nihanje ali za obrat trenda v negativno smer, potrebno pa je tudi nadaljevati časovno serijo monitoringa ptic kmetijske krajine. Nasprotno pa lahko kot pozitivno ocenimo naraščanje obsega ekološke pridelave in zmanjšanje vnosa hranil, ki je eden izmed ključnih kazalnikov kakovosti vode. Na področju ekološke pridelave se je obseg površin z ekološko pridelavo zvišal z začetnih 26.831 ha na 32.149 ha v letu 2011. Ciljni obseg površin, na katerih se izvajajo kmetijsko-okoljski ukrepi (200.000 ha), se v obdobju 2009–2011 gibljejo okoli pričakovanih vrednosti. Pozitivni trendi se izkazujejo pri gibanju vrednosti kazalnika, povezanega s proizvodnjo obnovljive energije v kmetijstvu in gozdarstvu. Obseg površin in količina, namenjenih proizvodnji obnovljivih virov energije iz kmetijstva in gozdarstva, namreč ţe presegajo zastavljene cilje. V okviru PRP 2014 - 2020 se bodo, s ciljem zagotavljanja okoljske funkcije kmetijstva in ohranjanja kulturne krajine, podpore namenjale kmetijsko okoljskim in kmetijsko podnebnim plačilom ter plačilom kmetom na gorskih območjih ali drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za kmetijsko dejavnost. Eno izmed pomembnih področji je tudi izboljšanje upravljanja tal ter zmanjšanje vnosa fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. Poseben poudarek bo namenjen tudi spodbujanju uvajanja nadstandardnih tehnologij pridelave ter preusmerjanju kmetijskih gospodarstev oz. spodbujanju nadaljevanja z ekološkim kmetovanjem. Pričakujemo, da bo mogoče pomemben premik v prostorskem načrtovanju in njegovim povezovanjem z drugimi procesi razvojnega načrtovanja za učinkovito odzivanje na ključne druţbene izzive doseči s povezovanjem prostorskih potencialov, načel integralnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. To med drugim pomeni povezovanje v celostne, integralne zelene lokalne, regionalne in nacionalne razvojne modele, s poudarjeno prehransko (zlasti z ekološko pridelano hrano) in energetsko samooskrbo, vzpostavljene na avtentični slovenski 39/142 kulturi in z vključevanjem naravne dediščine. Še boljši učinki tako na delovna mesta kot na konkurenčnost in pri energetsko-okoljskih ciljih bodo doseţeni s povezovanjem v ţe omenjene zelene razvojne modele na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. K učinkovitemu upravljanju druţbenih sprememb bo pomembno prispevala uveljavitev integralnega razvojnega pristopa na vseh ravneh. Strategija prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje 15 središč nacionalnega pomena od katerih imajo tri mednarodni pomen. Mesta imajo v gospodarstvu ključno vlogo kot središča povezav, inovacij, ustvarjalnosti in storitev. Stopnja produktivnosti je v urbanih območjih na splošno višja in povečan pretok kapitala in trgovine posledično poviša tudi pretok ljudi, dobrin, storitev in idej. Urbane regije praviloma proizvajajo večji odstotek nacionalnega BDP-ja kot je sicer povprečje na prebivalca. Urbana središča morajo zato ponujati kakovostno in privlačno delovno in bivalno okolje, ki je kot lokacija dobro vključeno v prometne tokove, ima visoko dostopnost do storitev, je prilagojena potrebam sodobnega ţivljenjskega utripa in upošteva zunanje dejavnike (zlasti podnebne, pa tudi demografske spremembe). V mestih in mestnih naseljih ţivi v Sloveniji pribliţno polovico slovenskega prebivalstva. Zaradi gostote poseljenosti ponujajo veliko moţnosti za varčevanje z energijo in spodbujanje ogljično nevtralnega gospodarstva. Mesta so zato ključnega pomena za uspešno izvajanje strategije EU 2020 in bodo odločala o prihodnjem gospodarskem, druţbenem in prostorskem razvoju Unije (EK DG REGIO). Hkrati pa se v njih kopičijo tudi teţave, saj imajo mesta visok ogljični odtis, h kateremu največ prispevata promet in stavbe (vsak cca. 40 %), ki pa ga je mogoče zmanjšati z energijsko sanacijo stavb, uporabo obnovljivih virov energije pa tudi z ustrezno organizacijo (urbanizmom, postavitvijo objektov, izbiro lokacij, prenove namesto novogradnje). V mestnih središčih je še neizkoriščen potencial ohranjanja in oţivljanja objektov kulturne dediščine za trajnostno in okoljsko vzdrţno politiko mest. Mesta se morajo tako ves čas prilagajati novim izzivom (podnebnim, demografskim, okoljskim, globalnim ipd.), pomemben pa je tudi nadzor nad rabo ter kakovostjo javnega prostora in stavbnega fonda. Trenuten trend je širitev naselij na vedno nove površine, slabo izkoriščena urbana zemljišča pa ostajajo neizkoriščena. V Sloveniji je evidentiranih 979 ha degradiranih območij večjih od 1 ha (Filozofska fakulteta idr., 2012), čeprav so 40 primerna za umeščanje starih in novih dejavnosti v prostor. Na drugi strani pa na račun nenadzorovanega širjenja naselij izgubljamo dragocena kmetijska zemljišča, ki so predpogoj za doseganje samooskrbe s hrano. Poleg evidentiranih degradiranih območij zaradi opuščene dejavnosti, je degradiranih območij v Sloveniji gotovo še več, a niso ustrezno evidentirana. Zaradi suburbanizacije se povečujejo dnevne migracije do delovnih mest in storitev (predvsem z osebnimi vozili iz suburbaniziranih predelov ali podeţelja, tranzitni tovorni promet). To, poleg povečevanja ogljičnega odtisa slabo vpliva na kakovost zraka in zdravje ljudi. Onesnaţevanje zraka je v gosto naseljeni krajih velik problem predvsem zaradi industrializacije, številnih kurišč, izpustov iz stavb, uporabe motornih vozil itd. Tako smo bili v letu 2010 po 3 izpostavljenosti prebivalcev v urbanih središčih onesnaţenju s PM 10 nad uteţenim povprečjem EU27 (SI: 28 µg/m , 3 EU-27 26 µg/m ), še slabše pa je bilo istega leta tudi stanje glede onesnaţenosti s prizemnim ozonom, saj je bilo 3 3 uteţeno povprečje EU27 3316 µg/m , v Sloveniji pa 4497 µg/m . Leta 2011 je bila na vseh merilnih postajah v urbanem okolju, razen na Primorskem, prekoračena dnevna mejna vrednost delcev PM 10 izpostavljenost čezmernim koncentracijam delcev PM10 bistveno večja kot je v povprečju v EU, kjer je pribliţno 20 % urbane populacije ţivi na območjih s preseţenimi mejnimi vrednosti delcev PM10 (EEA, 2012; ARSO, 2012). Do preseganja mejnih vrednosti delcev PM10 v Sloveniji prihaja izključno v hladni polovici leta predvsem zaradi neugodnih razmer za razredčevanje emisij in zaradi kurilne sezone (emisije zaradi ogrevanja, ki imajo kar dvotretjinski deleţ v letnih emisijah delcev). Velike emisije zaradi ogrevanja stavb so predvsem posledica uporabe lesa v zastarelih in nepravilnega vzdrţevanja kurilnih naprav gospodinjstev. V letu 2011 je bil odstotek prebivalcev, ki so trpeli zaradi hrupa v Sloveniji sicer niţji od povprečja EU (SI: 17,2 %, EU-27: 19,9 %) (Eurostat, 2013). Samo zaradi prometa je hrupu izpostavljenih 20 % prebivalstva, največ v mestnih naseljih in naseljih ob pomembnejših prometnicah. Povezanost s sosednjimi drţavami in regijami je dobra, prav tako tudi dostopnost do dejavnosti splošnega (javnega) pomena, vendar to velja le za dostopnost z osebnimi motornimi vozili in ne za javni potniški promet. Nenadzorovano širjenje mest z nizko gostoto poselitve je ena od glavnih nevarnosti za trajnostni teritorialni razvoj; javne storitve so draţje in jih je teţje zagotavljati, naravni viri so prekomerno izkoriščeni, ponudba javnega potniškega prometa je neustrezna, odvisnost od avtomobila in zastoji v mestih in njihovi okolici so veliki, povečuje se izpostavljenost poselitve poplavam, problem je zagotavljanje kakovostne vodooskrbe in odvajanja ter čiščenja odpadnih komunalnih voda. Prebivalstvo Slovenije se zgošča 40 Npr. proizvodne, poslovne, logistične cone, sončne elektrarne, vzgojno-izobraževalne ustanove, turistični in rekreacijski objekti in dejavnosti, čistilne naprave, centri za ravnanje z odpadki ipd. 40/142 predvsem v okolici nekaterih večjih središč. Periferne in obmejne slovenske regije se še naprej praznijo in tudi hitro starajo. Na račun okoliških občin in pospešene suburbanizacije, izgubljajo tudi mestna središča znotraj funkcionalnih regij. Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Kranj, Murska Sobota demografsko stagnirajo ali celo nekoliko nazadujejo. Slovenija spada med najbolj gozdnate drţave v Evropi, saj skoraj 60% površine drţave pokriva gozd. Zato je slovenska lesnopredelovalna industrija edina slovenska gospodarska panoga z domačim bogatim in kakovostnim surovinskim zaledjem iz obnovljivega naravnega vira. Nacionalni Program razvoja gozdov v Sloveniji predvideva, da se deleţ gozdov načrtno ne bo več povečeval, razen v primeru dodatnega zaraščanja ter opuščanja nekdanjih kmetijskih površin. Iz Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč Ministrstva za kmetijstvo in okolje (stanje april 2013) izhaja, da znaša površina gozda 1.211.469 ha. Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni. Deleţ ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino. Vrednostna veriga lesa v Sloveniji bi zaradi izrednega potenciala domače surovine morala tako okrepljeno povezovati trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, predelavo lesa, razvoj in oblikovanje, proizvodnjo in trţenje lesnih izdelkov in komponent iz lesa ter, kot element, ki se pojavlja skozi celoten proces, izrabo lesnih ostankov in odpadkov za proizvodnjo energije. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 se povečuje. V Sloveniji se iz obnovljivih virov (lesa in druge trdne biomase) proizvede malo več kot 2 % električne energije. Les je tradicionalno pomemben vir energije za ogrevanje v Sloveniji, saj se z njim ogreva več kot 30 % vseh gospodinjstev. Kot lesno gorivo še vedno prevladujejo drva, v zadnjih letih pa se hitro uveljavljajo tudi lesni sekanci in peleti. Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (75 % gozdov je v zasebni lasti) in ostali rabi, kjer je raba energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo (ARSO, 2013). Lesne zaloge in letni prirastek slovenskih gozdov se povečujejo. Slovenija se je po količini lesne zaloge uvrščala na visoko mesto med drţavami članicami EU-27 z največjo lesno zalogo. Po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije za 3 3 3 leto 2012 znaša lesna zaloga 320085 m /ha, prirastek 7,51 m /ha, količina poseka pa 3.910.807 m . V zadnjih 60 letih sta se hektarska lesna zaloga in prirastek povečala za več kot 120 %, medtem ko je posek v tem času nihal 3 3 med 2.mio m (v letu 1991) do 3.,9 mio m (v letu 2012) kar je predstavljalo med 100 % prirastka v petdesetih letih 3 20. stoletja do manj kot 40 % v začetku devetdesetih let, dejansko pa je bilo posekanih 3,9 mio m lesa, kar znaša 68 % načrtovanega. (MKO, 2013)Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen tudi od socialno-ekonomskih faktorjev, zato se je skozi desetletja spreminjal in danes znaša pribliţno 50 % prirastka. Razlog za tako veliko akumulacijo lesne zaloge v slovenskih gozdovih ter za takšna gibanja prirastka je smotrno gospodarjenje z gozdovi (ARSO, 2013). Deleţ neizkoriščenega poseka lesa se vsako leto absolutno povečuje, zaradi vsakoletnega novega prirasta lesa. Sečnja dreves v gospodarskih gozdovih je nujna zaradi zagotavljanja odpornosti in stabilnosti gozdov na biotske in abiotske dejavnike ter zagotavljanju proizvodnje kakovostnega lesa. Gozd je pomemben tudi zaradi skladiščenja ogljika in deluje kot blaţilec podnebnih sprememb. S svojo zadrţevalno in prečiščevalno funkcijo je najpomembnejši regulator vodostaja tekočih voda. Slovenski gozdovi so leta 2010 v ţivi gozdni biomasi skladiščili skoraj 180 milijonov ton ogljika ali malo manj kot 2 % vseh zalog v EU27 (skoraj 10 milijard ton). Z varstvom gozdov ohranjamo tudi pestro biodiverziteto slovenskih gozdov ter sledimo smernicam Nature 2000. Z intenziviranjem gospodarjenja z gozdom, s posekom in nego gozdov, kar je vezano na dosledno izvajanje načrtov za gospodarjenje z gozdovi, bo v slovenskih gozdovih več kvalitetnejših sortimentov, ki bodo na trgu dosegali višje cene. Več poseka pomeni tudi več delovnih mest, predvsem na podeţelju. Sektor ribištva je močno odvisen od naravnih virov. Sektor morskega gospodarskega ribolova je omejen zaradi številnih dejavnikov in različnih interesov rabe morja. Tehnike ribolova slovenske ribiške flote so večinoma pasivna ribolovna orodja, nekaj pa je tudi vlečnih ribolovnih orodij in zapornih plavaric. Ribiška plovila so v povprečju zelo stara (34 let). Večina plovil ribiške flote je krajših od 12 metrov, namenjenih t. i. malemu priobalnemu ribolovu. Ribolovni viri, ki jih lovijo slovenski gospodarski ribiči, so večinoma selivski in deljeni. Upravljavski ukrepi v zvezi z biološkim stanjem morja so zato smiselni na regionalni ravni. Znanja glede izkoriščanja ribolovnih virov in metode upravljanja z morjem so razpršena, premalo je izmenjave teh znanj med posameznimi uporabniki. Tudi instrument 41/142 celostne pomorske politike za namen doseganja dobrega stanja morskega okolja do sedaj ni bil dobro izkoriščen. Predvideno je, da bodo v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 doseganje novih znanj, izmenjava dobrih praks, usposabljanja in sodelovanje z znanstveno-raziskovalno sfero ter druge aktivnosti pripomogli k izvajanju reformirane skupne ribiške politike. Izkušnje sedanje perspektive 2007-2013 kaţejo, da so znanja o rabi vode in okolju prijaznih praksah v akvakulturi premalo uporabljena oziroma, da bo Slovenija v prihodnje morala vloţiti več napora v izvedbo tovrstnih ukrepov. Tehnologija slovenskih ribogojnih objektov je v primerjavi z ribogojnimi praksami drugod še vedno zastarela. Na drugi strani pa je poznavanje ribogojnih praks v drugih drţavah EU s strani okoljevarstvenikov prešibko. Zato velikokrat pride do slabih upravljavskih odločitev. Da se te izboljšajo, je potreben prenos znanj in dobrih praks na eni strani ter usposabljanja na drugi strani, še zlasti, da se zagotovi izvajanje reformirane skupne ribiške politike. Tematski cilj 7: spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omreţnih infrastrukturah Promet je v Sloveniji pomemben dejavnik razvoja. Republika Slovenija se tega pomena zaveda in išče ter uveljavlja najboljše rešitve s katerimi uveljavlja svoj prometno politični poloţaj na kriţišču pomembnih prometnih koridorjev v mednarodnem okolju ter zagotavlja mobilnost prebivalstva in blaga v pogojih preteţno goratega ozemlja in izredno razpršene poselitve. Slovenija se v celoti zaveda priloţnosti in svoje odgovornosti pri uveljavljanju načel trajnosti v prometnem sektorju. Če ţeli spodbujati okolju prijaznejše oblike prometa, uveljavljati načela multimodalnosti, mora prednostno odpraviti zatečene strukturne slabosti v razvoju infrastrukture, v prvi vrsti na področju ţelezniške infrastrukture. Uvedba sodobnih tehnologij za vodenje in upravljanje prometa, ter zagotavljanje varnosti je nujen pogoj za razvoj prometnega sektorja v Sloveniji. Pospešen razvoj prometnega omreţja v Sloveniji je nujen predpogoj za doseganje vseh ostalih razvojnih ciljev Slovenije, tako na področju konkurenčnosti, zaposlovanja, zmanjšanja vplivov na okolje, kot tudi pospeševanja regionalnega razvoja. Z izboljševanjem infrastrukture se Slovenija konkurenčno vključuje v širši sistem prometnih omreţij. Na ta način na eni strani Slovenija prispeva k izboljšanju predpostavk za nemoteno odvijanje prometa v regionalnem merilu, na drugi strani pa s tem tudi prevzema del predvsem okoljskih bremen predvsem tranzitnega prometa. Del teh bremen bo mogoče kompenzirati s hitrejšim razvojem od razvitosti prometnega omreţja odvisnih dejavnosti, tu še posebej mislimo na celotno področje logistike, luško dejavnost in drugo. Hkrati pa pričakujemo, da bo tudi Evropska unija razumela specifične in nesorazmerne probleme tranzitnih drţav in to upoštevala pri razvoju politik. Indeks globalne konkurenčnosti, ki ga izračunava World Econmomic Forum, vsebuje tudi sklop kazalcev za kakovost infrastrukture. V zadnji raziskavi 2012-13 se Slovenija po razvitosti infrastrukture uvršča na 35. mesto med 144 drţavami in na 15. mesto med drţavami EU-27. Na splošno glede kakovosti infrastrukture se Slovenija uvršča na 30. mesto, pri razvitosti cest na 38. mesto, pri kakovosti ţelezniške infrastrukture na 54. mesto, pri pristaniški infrastrukturi na 33. mesto, pri kakovosti infrastrukture za zračni promet na 72. mesto, pri razpoloţljivem številu letalskih sedeţev in prevoţeno razdaljo pa na 129. mesto. V obdobju 2014-2020 načrtujemo na področju prometa tri sklope ukrepov: Za razvoj prometne infrastrukture, s katerimi se ţeli neposredno izboljšati predpogoje za gospodarsko rast in zaposlovanje, izboljšano konkurenčnost z zmanjšanjem zunanjih stroškov prometa zaradi boljše pretočnosti z odpravo ozkih grl in večjo prometno varnostjo ter zmanjšanje regionalnih razlik; - Za uveljavljanje trajnostne mobilnosti, pri čemer bo teţišče na izboljšanju konkurenčnosti javnega potniškega prometa z integriranjem vseh oblik prometa ter - Druge ukrepe osredotočene na spodbujanje razvoja logistike ter na nekatere okoljske ukrepe, ki se bodo izvajali v okviru prednostne osi za ozelenitev gospodarstva ter izboljšanje okolja. Slovenija bo vsaj v prvih letih nove finančne perspektive te ukrepe izvajala v pogojih globoke gospodarske in socialne krize ter v izredno zoţenih javnofinančnih pogojih. Prav zaradi krize so ukrepi drţave na področju investicij v prometno infrastrukturo nujni, z njimi pa se zasleduje cilj okrepiti oz. celo ponovno zagnati gospodarsko rast. 42/142 Zaradi intenzivnega investiranja v avtocestno infrastrukturo so v preteklem obdobju zelo zaostajale investicije v ţelezniško infrastrukturo, saj je bil Nacionalni program razvoja slovenske ţelezniške infrastrukture realiziran le v manjšem obsegu. Celotna dolţina ţelezniškega omreţja znaša 1200 km, 50 % od teh je glavnih tirov, elektrificiranih 2 pa je okoli 42 % prog. Gostota ţelezniškega omreţja je v Sloveniji (61 km ţel.prog/1000 m ) primerljiva s 2 povprečjem EU27 (57 km ţel.prog/1000 m ) (AVARIS, 2013). Konfiguracija ţelezniških prog je zastarela in za sodoben ţelezniški promet ni več ustrezna. Velik problem predstavlja investicijsko vzdrţevanje, kar se odraţa v visoki amortiziranosti prog, velikem številu odsekov z zniţanimi hitrostmi, zmanjšani kapaciteti prog in nekonkurenčnosti omreţja v primerjavi s sosednjo Avstrijo, s katero konkuriramo na V. transportnem koridorju. S posodabljanjem bo treba začeti tudi pri infrastrukturi za daljinsko vodenje prometa. Z nadgradnjami in novogradnjami bo treba povečati tirne kapacitete in novih tehnologij ter posodobiti javno ţelezniško infrastrukturo sodobnim zahtevam potrošnikom. Ne glede na teţave se je v letu 2011 število ţelezniških kilometrov povečalo za 5 % glede na leto 2010 in za 12 % glede na leto 2000). Število tovornih kilometrov se je povečalo za 10 % glede na leto 2010. V obdobju 2004 – 2009 se je število potniških kilometrov po ţeleznici v Sloveniji povečalo za 7 %, tovorni promet po ţeleznici pa se je v obdobju 2000 – 2011 povečal kar za 31 %. Del tovornega ţelezniškega prometa je bil v letu 2010 17,7 % (v tonskih km), kar je skoraj enako kot povprečje EU27 17,1 %. (AVARIS, 2013) Na področju ţelezniške infrastrukture bo poudarek na razvoju ţelezniške infrastrukture, še posebej na V. koridorju oz. prioritetnem TEN-T projektu številka 6 (smer jugozahod – severovzhod), kjer gre za nadaljevanje investicijskega cikla tekoče finančne perspektive s ciljem izboljšanja kapacitet, povečanja varnosti, zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje in posledično preusmeritve prometa iz preobremenjenega cestnega omreţja na ţelezniško. Investicije na tem koridorju se bodo nadaljevale še v letih 2020 - 2030. Potekale bodo tudi priprave na investicijski cikel v ţelezniški X. koridor (smer jugo-zahod – severo-vzhod). Poseben sklop aktivnosti se bo nanašal na krepitev vloge ţelezniških odsekov okrog urbanih središč za razvoj javnega potniškega prometa. 2 Slovenija ima na račun intenzivnih vlaganj v avtoceste skoraj dvakrat večjo gostoto avtocest (30 km/1000 m v letu 2009) od povprečja EU-27 (15,7 km/1000 m2 v letu 2008) (AVARIS, 2013). Poleg pozitivnih učinkov dosedanjih vlaganj v prometno infrastrukturo pa so tudi negativni vplivi na okolje (UMAR, 2012). Z vidika tovornega cestnega prometa je bilo v drugem četrtletju 2012 11 % tonskih km opravljenih v notranjem prometu, 27 % v izvozu in 23 % v uvozu, medtem ko je bilo največ, kar 38 % tonskih kilometrov mogoče pripisati tranzitnemu prometu. Ne glede na navedeno je potrebno v prihodnjem obdobju zagotoviti izgradnjo manjkajoče cestne infrastrukture, ki je predpogoj za implementacijo ostalih predvidenih ukrepov. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl je eden od predpogojev za normalno delovanje poslovnega okolja, v katerem bo nemoteno potekal razvoj podjetništva. Iz infrastrukturnega vidika je potrebno na področju cestnega omreţja dograditi manjkajoče odseke na TEN-T omreţju, ki predstavljajo ozka grla idr.) ter tako omogočiti kvalitetno povezavo posameznih področij in regij. Iz vidika boljše regionalne povezanosti in skladnega regionalnega razvoja bo treba investirati tudi v t.i. razvojne osi. Od 6.454 km drţavnih cest jih kar 50 % odsekov potrebuje nujna vlaganja v posodobitve (MZIP, 2012). Na področju varnosti v cestnem prometu se stanje izboljšuje, vendar mora cestna infrastruktura zagotavljati boljše pogoje za izboljšanje varnosti in varovanja udeleţencev cestnega prometa ter voznih sredstev. V prihodnjem obdobju se bodo zato zato morali izvesti ustrezni ukrepi, tudi skladno z novo zakonoidajo EU na področju TEN-T omreţja Razvoj cestne infrastrukture je usmerjen na razvojne osi, ki jih je Slovenija ţe opredelila kot nujni pogoj za regionalni razvoj, t.i. razvojne osi ter manjkajoči deli AC kriţa. Na področju drţavnih cest se ţeli predvsem s projekti t.i. razvojnih osi zagotoviti dostopnost do AC omreţja, izboljšati dostopnost ljudi in razvoj gospodarstva v odročnih regijah v Sloveniji. Investicije v te projekte imajo velik pomen za razvoj regij v/iz katerih potekajo, tako z demografskega, kot tudi gospodarskega in okoljskega vidika, vendar zahtevajo velika vlaganja in jih brez evropskih sredstev ne bo mogoče izvesti. Na področju avtocest se načrtuje dokončanja nacionalnega programa izgradnje AC omreţja ter predor Karavanke, katerega investicija ja nujna zaradi povečanja varnosti skladno z zahtevo Uredbe o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji. Koprsko pristanišče je eno od najpomembnejših strateških platform in ima ugodno strateško geografsko lego za oskrbovanje trţišč srednje in vzhodne Evrope, posebej v povezavi s hitro rastočimi trgi preko Sueza. V preteklem obdobju je promet naraščal in v letu 2011 dosegel nekaj več kot 17 mio ton pretovora, v letu 2012 pa 17,8 mio ton. Med strateškimi blagovnimi skupinami koprskega pristanišča sta hitro rastoča kontejnerski pretovor in pretovor 43/142 avtomobilov. Cilj pristanišča do leta 2020 je povečati celoten pretovor na 27 mio ton, z vmesnim ciljem 21 mio ton v letu 2015. Z modernizacijo obstoječe proge Koper – Divača in z izgradnjo 2. tira, bo mogoče do leta 2030 pretovor povečati na 30 – 40 mio ton. Koprsko pristanišče je eno od pomembnejših pristanišč vseevropskega transportnega omreţja TEN-T, zato je vlaganje v razvoj ustrezne pristaniške infrastrukture in poglabljanje vplovnih kanalov ključen gradnik pri vzpostavitvi vseevropskih multimodalnih omreţij, ki bodo zagotovila nemoteno delovanja notranjega trga EU in krepitev gospodarske in socialne kohezije. Zasleduje se cilj doseganja sinergij ter pospešiti oz. omogočiti razvoj logistike, ki na področju prometa ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. V panogi letalskih prevozov so se v zadnjih nekaj letih razmere izredno spremenile. Velik napor je bil vloţen v ohranjanje obsega prepeljanih potnikov v javnem prometu , katerih je bilo v letu 2011 na letališču Joţeta Pučnika Ljubljana za pribliţno 2 % manj od leta 2010. V istem obdobju se je povečala količina pretovorjenega blaga in sicer za pribliţno 14 %. (Aerodrom Ljubljana, d.d., 2012) Na področju razvoja letališč in letališke infrastrukture bodo ukrepi usmerjeni v obnavo obstoječe in v nove infrastrukturne objekte, naprave in sredstva na letališčih, kakor tudi infrastrukturne objekte, naprave in sisteme navigacijskih sluţb zračnega prometa, ki bodo omogočili razvoj letališke dejavnosti na treh mednarodnih letališčih v Sloveniji, ki so tudi del jedrnega TEN-T omreţja zaradi potrebe po zagotavljanju varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa. Ukrepi za vzpodbujanje trajnostne mobilnosti Zaustaviti je treba trend postopnega prehajanja z JPP na osebni avto po dopolnjenem 18 letu starosti in ohraniti znaten deleţ teh potnikov ter hkrati pridobiti potencialne potnike, ki so sedaj v osebnih vozilih in jih preusmeriti na javni prevoz. S povečanjem deleţa potnikov na JPP bo zagotovljena večja varnost kot posledica manjše gneče na cestah, manjše okoljske obremenitve, ugodni učinki na zdravje ter ekonomskih učinki za gospodinjstva (zmanjšanje stroškov nakupa in vzdrţevanja avtomobilov). Ukrepi bodo osredotočeni v načrtovanje in izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti na drţavni in lokalni ravni, s katerimi ţelimo pomembno prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje, izboljšanja kvalitete ţivljenjskega prostora v urbanih območjih, prometne varnosti in povečanja mobilnosti prebivalstva iz odmaknjenih območij. Uvedba enotne elektronske vozovnice je ena nujnih izboljšav na tem področju, vendar pa ne bo zadostovala za to, da ustavimo trend upadanja števila potnikov v JPP. Zato je kompleksno načrtovanje razvoja prometa na ravni lokalnih skupnosti ali regij, ki sledijo smernicam za pripravo celostnih prometnih strategij, nujen pogoj za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti. Načrtujejo se tudi ukrepi v segmentu izboljšanja voznega parka v ţelezniškem in javnem potniškem parku ter izgradnja parkirišč P+R. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za delovanje integriranega javnega potniškega prometa (potniški centri, postajališča, pločniki, kolesarske steze, območja za pešce) bo potrebno pristopiti k celovitim rešitvam s pomočjo smernic za izdelavo celostnih prometnih strategij za mesta, lokalne skupnosti ali regije. Zato bo potrebno oblikovati in izvajati tudi ustrezne ukrepe upravljanja mobilnosti (izobraţevanje, ozaveščanje, informiranje javnosti, zapiranje mestih jeder za osebni potniški promet, učinkovita parkirna politika ipd.). Trajnostna mobilnost prinaša pozitivne okoljske, druţbene in gospodarske učinke za drţavo in drţavljane. Ukrepi trajnostne mobilnosti se osredotočajo na zagotavljanje pogojev v prostoru za njihovo izvajanje, izboljšanje ponudbe trajnostnega načina prevoza oseb ter spreminjanje potovalnih navad in šele celovitost izvajanja ukrepov bo dala zadovoljive rezultate in zagotovilo dolgoročne spremembe na tem področju. Ukrepi na področju tematskega cilja spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omreţnih infrastrukturah bodo pripravljeni na podlagi izkušenj iz obdobja 2007 – 2013 in z upoštevanjem teţav pri izvajanju projektov tekoče perspektive. V okviru pregleda doseţkov po petih splošnih ciljih kohezijske politike za obdobje 2007-2013, je v okviru cilja: zagotoviti moţnosti za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanja kakovosti okolja in ustrezne infrastrukture, pri kazalniku dolţina novozgrajenih in posodobljenih cest opazen znaten napredek. Cilj je doseţen v 67,7 odstotkih, zgrajenih in posodobljenih je preko 56 km cest. Na področju ţelezniške infrastrukture se je konec leta 2012 doseganje kazalnika novozgrajenih in posodobljenih ţelezniških prog bistveno izboljšalo. Cilj je doseţen v 38,51 odstotkih 44/142 Tematski cilj 8: spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile Za dosego ciljev na tem področju bo treba nadalje izvajati in prilagajati obstoječe ter s celostnim, integralnim pristopom oblikovati nove ukrepe, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti, in zagotavljati večjo skladnost posameznih politik, ki vplivajo na razmere na trgu dela in niso omejene zgolj na politike trga dela. 41 V Nacionalnem reformnem programu 2013 – 2014 je Vlada RS med ukrepi Slovenije za izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020 za področje trga dela izpostavila programe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih, predvsem starejših, mladih ter slabše izobraţenih. 42 Evropska komisija je v predlogu priporočil na Nacionalni reformni program Slovenije posebej opozorila na problem brezposelnosti mladih, nujnost prikrojenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja za povečanje zaposlenosti mladih, starejših in niţje izobraţenih, izboljšanja kvalifikacij delovne sile glede na potrebe trga dela ter potrebe po prilagajanju delovnega okolja podaljševanju zaposlenosti starejših. V tem smislu je komisija priporočila Sloveniji, da naj izvaja nadaljnje ukrepe za povečanje zaposlenosti mladih, starejših in niţje izobraţenih delavcev, tako da bo vire usmerjala na posebej prikrojene programe aktivne politike zaposlovanja in povečevala njihovo učinkovitost ter da naj se spopade z vrzeljo med usposobljenostjo delavcev in potrebami trga dela z izboljševanjem privlačnosti ustreznega poklicnega izobraţevanja in usposabljanja ter z nadaljnjim razvojem sodelovanja z deleţniki pri ocenjevanju potreb na trgu dela 43 Komisija v zvezi s programiranjem obdobja 2014 - 2020 za področje trga dela ugotavlja, da je stopnja delovne aktivnosti starejših od 55 let, mladih, ki prvič stopajo na trg dela, dolgotrajno brezposelnih in niţje izobraţenih, niţja od povprečja EU. Zato EK predlaga oblikovanje posebnih ukrepov, ki bodo prispevali k aktivnemu staranju, omogočali zaposlovanje ter ohranjanje zaposlenosti starejših. Med prednostnimi nalogami omenja nujnost financiranja kreiranja novih delovnih mest. Nujno pa je tudi izboljšanje delovanja institucij na trgu dela. Aktivacija navedenih ključnih ciljnih skupin lahko ob uspešnih ukrepih spodbudi pribliţevanje cilju 75 % zaposlenosti do leta 2020. Dejansko se največji potencial višje delovne aktivnosti v Sloveniji skriva v mladih in starejših ter med osebami, katerih trenutna prenizka usposobljenost ne omogoča konkurenčnosti in integracije na trg dela. Neaktivni v Sloveniji imajo takšne posebnosti, da je njihova pot do zaposlitve kompleksnejša, zato bi jih prednostno podpirali v okviru prednostne naloţbi aktivacija tematski cilj Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini Mladi so večinoma zaposleni na podlagi pogodb za določen čas, za njih pa je značilna tudi velika vključenost v terciarno izobraţevanje po 24 letu starosti. Pri vstopu na trg dela jim primanjkujejo ustrezne delovne izkušnje in znanja. Po drugi strani pa so mladi ambiciozni in iniciativni. Zato bomo zlasti spodbujali ukrepe zaposlovanja mladih v povezavi z njihovim predhodnim usposabljanjem za učinkovit vstop na trg dela v smislu sheme za mlade. Prav tako bomo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja spodbujali samoiniciativnost mladih pri iskanju kakovostne zaposlitve. Iz analize stanja na področju kulture je prav tako razviden upad zaposljivosti med mladimi za 12 %. Z danimi ukrepi bi sanirali stanje in nivo zaposljivosti vrnili na stanje pred l. 2011 (na dan 19.6.2011 je bilo 830, na dan 19.6.2012 je bilo 770, in na dan 19.6.2013 je bilo 680 mladih samozaposlenih). Demografski trendi zahtevajo hitre ukrepe v smislu reaktivacije starejših na trg dela. Starejši brezposelnosti imajo v primerjavi z mlajšimi brezposelnimi v povprečju večje teţave pri iskanju zaposlitve. Zaradi vrste stereotipov (niţja produktivnost, pomanjkanje fleksibilnosti, nepripravljenost za izobraţevanje, usposabljanje, višje bolniške odsotnosti, izredno močna delovnopravna zaščita), ki lahko drţijo ali ne, se jih delodajalci pri zaposlovanju pogosto izogibajo, kar pomeni, da v večji meri prehajajo v dolgotrajno brezposelnost. To pomeni, da se njihove moţnosti za zaposlitev še dodatno zmanjšujejo, tako da je pri zaposlovanju starejših v večji meri potrebno posredovanje drţave prek 41 Nacionalni reformni program 2013 – 2014, maj 2013, dosegljivo na: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/evropski_semester/nova_evropska_razvojna_strategija_do_2020/nacionalni_reformni_program 42 Priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2013 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 2012-2016, 29. 5. 2013, dosegljivo na: http://ec.europa.eu/europe2020/europe-2020-in-yourcountry/slovenija/index_en.htm 43 Stališče sluţb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020, dosegljivo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/pdf/partnership/sl_position_paper_sl.pdf 45/142 programov aktivne politike zaposlovanja, ki bodo odpravljali zgoraj navedene teţave. Ne smemo pozabiti na oblikovanje elementov aktivnega staranja, predvsem v smislu prilagoditve delovnih mest za podaljšanje aktivnosti starejših delavcev. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja bomo spodbujali tudi usposabljanja, kvalifikacije in prekvalifikacije, ter priznavanje predhodno pridobljenega znanja zlasti za niţje usposobljene brezposelne osebe. Nekateri delodajalci se še vedno ne zavedajo pomena kakovosti poloţaja delavca in njegovega počutja za kakovost delovnega procesa v celoti. Stres na delovnem mestu postaja velik problem delovnih procesov ter vpliva na kakovost opravljenega dela. Prav tako je pomembno zagotavljanje usklajenega poklicnega, druţinskega in zasebnega ţivljenja kot tudi spodbujanje splošne druţbene odgovornosti podjetij. V Sloveniji ţe obstajajo določene dobre prakse na tem področju, ki bi jih v prihodnje še spodbujali v dialogu s socialnimi partnerji. S tem bomo bistveno vplivali na produktivnejše oblike organiziranosti dela, vključno z boljšimi pogoji za zdravje in varstvo pri delu. Vloga socialnih partnerjev je zelo in bo pomembna pri kreiranju in izvajanju strukturnih reform, prilagajanju podjetij in posamezniku, demografskih gibanj, prilagajanju delovnih mest in iz vidika skupnega kreiranja ukrepov ter njihovega izvajanja. V ta namen je potrebno krepiti zmogljivost socialnih partnerjev za socialni dialog, kreiranje in izvajanje skupnih ukrepov predvsem na vse področjih. Posebna pozornost je potrebno nameniti usposobljenosti, neodvisnih analizah in vrednotenj, usposabljanja za izvajanja posameznih strukturnih sprememb, sodelovanje pri prilaganju podjetij in institucij v njihovem preoblikovanju. V obdobju so socialni partnerji ţe vključeni v izvajanje Operativnega programa razvoja človeških virov, ki dajejo pozitivne rezultate. Pomanjkanje delovnih mest je eden od ključnih razlogov za brezposelnost. Leta 2009 je bilo povpraševanje po delavcih za tretjino niţje kot v letu prej. Zmanjšalo se je skoraj v vseh dejavnostih, za več kot tretjino pa je upadlo v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gradbeništvu ter dejavnosti prometa in skladiščenja. V letih 2010 in 2011 se je povpraševanje povečevalo, vendar je hkrati rastel deleţ prostih delovnih mest za določen čas (ZRSZ, 2011). Prav zato je pomembno kreiranje delovnih mest, ob pomoči strukturnih skladov, ki je moţno v gospodarstvu in dejavnostih, ki so z njim tesno povezane (npr. raziskovanje, izobraţevanje…), pa s skupnimi interdisciplinarnimi projekti z zdruţenji delodajalcev ali samimi delodajalci ter ostalimi socialnimi partnerji, pri tem so projekti lahko regionalnega ali sektorskega značaja. Sem prištevamo projekte ustvarjanja novih zlasti zelenih delovnih mest za iskalce zaposlitve iz propadlih sektorjev kot so gradbeništvo, nekatere predelovalne industrije ter projekti trajnostno naravnanega gospodarstva (energetske obnove stavb, proizvodnja energije iz obnovljivih virov,, trajnostni turizem, trajnostna mobilnost, kroţna ekonomija)), v regijah s kmetijskim potencialom pri dopolnilni turistični ponudbi, distribuciji in proizvodnji kmetijskih izdelkov in samooskrbi ter spodbujanje socialnega podjetništva (cilj ustvarjanje delovnih mest in ne dobiček Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi (samo)zaposlovanju ustvarjalcev, zlasti mladih na vseh področjih kulture, in sicer preko podpore projektov mladih ustvarjalcev, mentorskim programom, spodbujanja prekvalifikacij kot moţnosti za novo zaposlitev...)kot tudi t.i. belim zaposlitvam, ki zajemajo najrazličnejše storitve za starajoče se prebivalstvo, pa tudi za vse druge ranljive skupine, od ljudi s posebnimi potrebami in invalidi, do otrok in mladine. V preteklem letu so se zaključile raziskave, z namenom vrednotenja in preverjanja uspešnosti ukrepov na trgu dela. Glavne ugotovitve Ciljno raziskovalnega projekta št. V5-1045 »Vrednotenje največjih programov aktivne politike 44 zaposlovanja, vključno z ukrepi proti gospodarski in finančni krizi« , ki so ga pripravili v EIPF, Ekonomski institut, d.o.o., so: učinki ukrepov aktivne politike zaposlovanja na zaposlovanje so lahko le omejeni, kar pa ne pomeni, da bi jih morali opustiti; brezposelnost je rezultat neravnoteţij na trgu dela (ponudba delovnih mest, ki je odvisna od tehnološkega napredka in gospodarske aktivnosti na eni strani ter ustreznega kadra); strukturna brezposelnost ostaja eden izmed ključnih problemov Slovenije (premajhna ponudba dela za nekatere poklice, zato je potrebno brezposelne prekvalificirati); deleţ sredstev za APZ v skupnih izdatkih za politiko trga dela je med najniţjimi v EU. Ob zaključku raziskave predlagajo večjo osredotočenost programov, tako da se optimizirajo njihovi učinki. Ob tem izpostavljajo programe usposabljanja, spodbud zasebnemu sektorju, povečanje učinkovitosti iskanja dela. Za slednjega ugotavljajo, da se v kombinaciji z drugimi ukrepi APZ, kot so usposabljanje in subvencije za zaposlovanje, 44 Vrednotenje največjih programov aktivne politike zaposlovanja, vključno z ukrepi proti gospodarski in finančni krizi, oktober 2012, EIPF, EKONOMSKI INSTITUT, d.o.o. 46/142 učinkovitost še poveča. V času izvedbe raziskave zaposlovanje mladih ni bilo problematično, zato se tudi v raziskavi sprašujejo o smiselnosti mladih kot ciljne skupine. Obenem se sprašujejo, ali je APZ primeren način reševanja brezposelnosti te ciljne skupine. Predlagajo, da se ekonomska politika osredotoči na ukrepe, ki bi preprečevali nastanek brezposelnosti mladih. Ekonomska politika mora biti usmerjena k povečevanju zaposljivosti ter laţjemu prehajanju na trgu dela. Pri preverjanju uspešnosti subvencijskih programov ugotavljajo, da subvencije za zaposlitev izboljšujejo posameznikovo verjetnost za nadaljnjo zaposlitev, imajo pozitivne učinke na trgu dela. Zato predlagajo povečanje sredstev, namenjenih subvencijam, ustrezen čas izvajanja subvencioniranja zaposlitev (predvsem v času gospodarske krize), ciljno naravnane skupine brezposelnih – razširitev ciljnih skupin, katerim so ti programi namenjeni, subvencije naj predstavljajo pomoč pri prilagoditvi gospodarskim razmeram. V letu 2011 in 2012 je bilo izvedeno »Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV 45 izvaja Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve« . Vrednotenje je obsegalo instrumente v okviru prednostnih usmeritev Usposabljanje in izobraţevanje za konkurenčnost in zaposljivost, Štipendijske sheme, Pospeševanje novih zaposlitvenih moţnosti, Spodbujanje iskalcev dela in neaktivnih, Reforma institucij na trgu dela. Ključne ugotovitve so, da je MDDSZ oblikovalo in izvajalo instrumente kot odgovor na gospodarsko krizo, manj pa je bilo preventivnih instrumentov. Ukrepi morajo biti nujno povezani z večjo zaposljivostjo, višjo produktivnostjo in konkurenčnostjo delovne sile. Pri tem igra pomembno vlogo modernizacija institucij trga dela z identifikacijo in krepitvijo ukrepov za učinkovitejši trg dela. Slovenija mora za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 čim prej oblikovati sklop ukrepov, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti, in zagotavljati večjo skladnost posameznih politik, ki pa niso omejene zgolj na politike trga dela. Zaradi problema segmentacije trga dela in potrebnega povečanja odzivnosti trga dela na krizne razmere je treba oblikovati manjkajoče sklope reforme trga dela in spremembe nekaterih institucij trga dela. Spremembe so usmerjene v pravo smer, saj ekonometrične ocene kaţejo na moţne pozitivne, čeprav skromne, učinke na zaposlenost. Hkrati pa je treba za povečanje odzivnosti trga dela na krizne razmere izpostaviti tudi potrebo po reformi drugih institucij trga dela, zlasti povečanje učinkovitosti APZ in delovanja Zavoda za zaposlovanje ter bolj 46 odzivnega sistema plač. Prav tako pa bi bilo ustrezno pozornost nameniti delovanju in usposobljenosti zaposlenih na Inšpektoratu RS za delo. Potrebno je oblikovanje sistema za uspešnejše usklajevanje potreb in ponudbe na trgu dela, spodbujanje regionalnih razvojnih pobud, povezovanje institucij na trgu dela (ZRSZ, JSRSRKŠ, CSD, Fundacije, socialni partnerji…), krepitev kariernih središč, izboljšanje administrativne usposobljenosti in informacijskih sistemov, njihova stalna optimizacija, prilagajanje in povezljivost na vseh interoperabilnostnih nivojih, vključno z mehanizmi za varno in učinkovito izmenjavo podatkov in dokumentov med institucijami ter učinkovitejše izvajanje storitev na trgu dela ter spodbujanje nadnacionalne mobilnosti delovne sile (EURES). Za večjo mobilnost brezposelnih na EU nivoju je potrebno informiranje in svetovanje iskalcev zaposlitve, čezmejno sodelovanje s tujimi delodajalci, izmenjava prostih delovnih mest in nadaljnje izvajanje EURES storitev. Podpreti bi morali tudi učinkovite mobilnostne sheme. Na nujnost oblikovanja sistema/modela za ugotavljanja potreb po delavcih in zagotavljanja ustreznih brezposelnih oseb so opozorili tudi izvajalci vrednotenja PU s področja trga dela. Med srednjeročnimi ukrepi je izpostavljena potreba po oblikovanju sistema za spremljanja potreb po delavcih. Zato je potrebno sistematično spremljanje sedanjega stanja kot tudi napovedi potreb po delavcih in predvidevanja za prihodnost. Pri tem je potrebno sodelovanje tako resornih ministrstev, ZRSZ, UMAR in socialnih partnerjev. V preteklem letu se je zaključila Institucionalna evalvacija Zavoda RS za zaposlovanje, ki ga je izvedla Univerza na 47 Primorskem Fakulteta za management Koper . Namen raziskovalnega projekta je bil ovrednotenje delovanja storitve posredovanja dela ter ugotoviti na kakšen način je moč izboljšati uspešnost posredovanja dela. Med ključnimi ugotovitvami je izpostavljena potreba po ustreznem usposabljanju ključnih veščin in kompetenc relevantnih pri posredovanju dela, saj kot ugotavljajo, le to lahko ogroţa uspešnost posredovanja dela. Ustrezno usmerjeno usposabljanje orientirano na pridobivanje znanj in kompetenc, ki so ključne v kritičnih točkah procesa 45 Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV izvaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, maj 2012, dosegljivo na: http://www.eu-skladi.si/skladi/crpanje-evropskih-sredstev/studije-in-vrednotenja/studije-in-vrednotenja-zaprogramsko-obdobje-2007-2013/vrednotenja-2007-2013/operativni-program-razvoja-cloveskih-virov 46 Spremembe stanja in reforme na trgu dela v obdobju krize, dosegljivo na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/izzivi/2013/trgdela.pdf 47 Institucionalna evalvacija Zavoda RS za zaposlovanje, Zaključno poročilo o raziskovalnem projektu, Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper, oktober 2012 47/142 posredovanja dela lahko tako učinkovito vpliva na višjo uspešnost posredovanja dela. Po drugi strani pa se kot stalnica se kaţe tudi potreba po prilagajanju obstoječe informacijske podpore posredovanju dela, in sicer pomen ustreznosti, razpoloţljivosti in popolnosti podatkov ter ustreznosti –prekrivanja ponudbe in povpraševanje. Izboljšave morajo biti usmerjene v zviševanje uspešnosti posredovanja. Potrebno je oblikovanje protokolov in praks preverjanja klientov, sistematično zbiranje in diseminacija dobrih praks. V okviru izvajanja OP RČV 2007 – 2013 je MDDSZ za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja brezposelnih in neaktivnih do konca 2012 vključil nekaj več kot 70.000 brezposelnih oseb, povprečno 14.000 na leto. Izplačano je bilo več kot 158 mio EUR, povprečno 32 mio EUR na leto. Ključni programi za večjo zaposlenost so spodbujanje samozaposlovanja, subvencije delodajalcem za zaposlitev brezposelnih oseb, predvsem teţje zaposljivih oseb. Za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb in boljšo usposobljenost se izvaja poglobljeno vseţivljenjsko karierno svetovanje, institucionalno usposabljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij ter usposabljanje na delovnem mestu. vsi našteti programi omogočajo brezposelni osebi, da začne samostojno voditi svojo nadaljnjo poklicno kariero, potrdi svoja neformalno pridobljena znanja in spretnosti ter spozna konkretne delovne naloge in se usposobi za samostojno delo. V nadaljevanju podajamo podatke o vključenih osebah v aktivnosti OP RČV v obdobju 2007 – 2012. Podatki so ločeni glede na spol, starost in regije. Slovenija je ţe v času izvajanja OP RČV 2007 – 2013 namenila več sredstev za izvajanje programov za vzhodno regijo. Nekaj manj kot 61 % odstotkov vseh vključenih oseb je iz vzhodne regije. Na področju kulturnih dejavnosti, kjer je nizka zaposljivost prav zaradi pomanjkanja delovnih mest, je ena izmed primarnih oblik na področju kulturno umetniških dejavnosti samozaposlitev. Gre za izjemno ranljivo skupino, katere prihodki odraţajo njeno teţko situacijo, sploh v dolgotrajni gospodarski krizi, ko je padla kupna moč in s tem tudi zanimanje za storitve, ki jih ta delovna skupina nudi. Zaradi gospodarske situacije se je število samozaposlenih v kulturi zmanjšalo, tako da je bilo v letu 2011 2486 samozaposlenih, v letu 2013 pa 2330 samozaposlenih (Vir: evidenca MK). Posebno pozornost je zato treba nameniti tudi (samo)zaposlovanju ustvarjalcev, zlasti mladih, na vseh področjih kulture, in sicer preko podpore projektom mladih ustvarjalcev, mentorskim programom, spodbujanja prekvalifikacij kot moţnosti za novo zaposlitev itd., kot tudi t.i. belim zaposlitvam, ki zajemajo najrazličnejše storitve za starajoče se prebivalstvo, pa tudi za vse druge ranljive skupine, od ljudi s posebnimi potrebami in invalidov, do otrok in mladine. Večina slovenskih kmetij zaradi specifične agrarne strukture ne more preţiveti le z dohodki iz kmetijstva, kot izhaja iz Zaključnega poročila o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta »Potenciali dopolnilnih dejavnosti in podjetništva na podeţelju«. Le slaba petina jih pridobiva dohodek izključno iz kmetijstva, preostale pa iz drugih virov na ali izven kmetije. Ena izmed pojavnih oblik diverzifikacije dohodka na kmetiji so dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ti potenciali so tako vitalnega pomena za razvoj kmetij, lokalne skupnosti in podeţelja nasploh. Dopolnilne dejavnosti omogočajo kmetiji boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile druţinskih članov. Z različnimi oblikami dopolnilnih dejavnosti se je v letu 2012 ukvarjalo 4.353 kmetijskih gospodarstev. Po podatkih popisa kmetijstva 2010 se je skoraj dve tretjini vseh kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, ukvarjalo z gozdarstvom. Med ostalimi izstopajo predvsem štiri dejavnosti: različne oblike predelave hrane, turizem na kmetijskih gospodarstvih, predelava lesa ter storitve s kmetijsko mehanizacijo. V okviru Programa razvoja podeţelja 2007–2013 se je spremljalo kazalnike, povezane s cilji izboljšanja kakovosti ţivljenja v podeţelskih območjih in spodbujanje gospodarske diverzifikacije. Število samozaposlenih oseb se je povečalo za 5,5 % iz 109.000 na 115.000 oseb. Povečala se je tudi zaposlenost v sekundarnem in terciarnem sektorju, in sicer z izhodiščnih 845.300 oseb na 863.500 oseb leta 2011 (2,2 %). Glede na izkazane trende bodo ciljne vrednosti doseţene. Kaţe se tudi razvoj nekmetijskega sektorja na podeţelju, saj je njegova bruto dodana vrednost narasla za dobrih 14 % in se s 30.323 mio EUR ţe zelo pribliţala ciljni BDV 31.000 mio EUR. Nekoliko nejasen je zaenkrat trend pri kazalniku kmetije z nekmetijskimi viri dohodka zaposlitve, saj je časovna serija še prekratka, glede na dejstvo, da se je strukturni popis kmetijskih gospodarstev izvaja vsako drugo leto. Tudi v okviru PRP 2014 - 2020 se nadaljuje spodbujanje diverzifikacije, ustanavljanja in razvoja malih podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest. Trend zaposlovanja v morskem ribištvu je bil v obdobju 2007-2010 negativen. Po drugi strani je trend zaposlovanja v marikulturi, v istem obdobju, naraščajoč, čeprav se je zaposlenost leta 2010, glede na leto 2009, zniţala. Zniţanje zaposlenosti v letu 2010 lahko pripišemo manjši proizvodnji in prodaji v marikulturi, saj so bila školjčišča, zaradi toksičnih fitoplanktonskih organizmov, velik del omenjenega leta zaprta. Socioekonomski poloţaj slovenskih ribičev in ribogojcev je slab; sektor je majhen in razpršen, veliko je mikro podjetij, druţinskih podjetij ali samozaposlenih, akvakultura pa se v manjšem deleţu izvaja tudi kot diverzifikacija na kmetijskih gospodarstvih. Zaradi odsotnosti organiziranosti ribiškega sektorja teţje prihaja do prenosa znanj in dobrih praks, premalo pa je tudi aktivnosti sodelovanja – tako znotraj sektorja kot navzven z izobraţevalnimi, raziskovalnimi idr. institucijami. V perspektivi 2007-2013 se je to stanje precej izboljšalo v sektorju morskega gospodarskega ribolova, in sicer s pomočjo ukrepov 48/142 trajnostnega razvoja ribiških območij, ki temelji na pristopu od spodaj navzgor. Sektor ribištva je še zlasti z vidika ohranjanja kulturne dediščine ter kot tradicionalna dejavnost za Slovenijo zelo pomemben. Ukrepi trajnostnega razvoja ribiških območij, tudi v okviru CLLD, se tako za prihodnjo finančno perspektivo 2014-2020 zdijo še kako smiselni, saj bodo prispevali k ustvarjanju novih poslovnih priloţnosti (dodajanje vrednosti ribiškim proizvodom, povezovanje ribolova s turizmom, diverzifikacija dejavnosti, izobraţevanje, promoviranje naravne in kulturne dediščine itn.). Tematski cilj 9: spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini Socialne in druţbene posledice gospodarske krize, ki so se močno odrazile na trgu dela in tudi v naraščajočih socialnih neenakostih in krhanju druţbene povezanosti, ter spremembe demografske strukture prebivalstva postavljajo Slovenijo pred številne izzive za prihodnost, za katere je treba čim prej najti ustrezne rešitve. Niţanje razpoloţljivega dohodka prebivalstva ob hkratnem spreminjanju njegove strukture (niţa se deleţ dohodkov iz dela, povečuje pa deleţ dohodkov iz javnih virov) ter staranje prebivalstva imata tako ekonomske kot širše druţbene posledice. V prihodnjem obdobju je treba socialno politiko zastaviti tudi kot investicijo v bodočo ekonomsko uspešnost ter stabilno in povezano druţbo. Poleg nujnih strukturnih sprememb je treba izpostaviti priloţnosti za razvoj storitev (predvsem na področju zdravstva, socialnega varstva, skrbi za otroke, mladino in druţino, podpore ranljivim skupinam, dolgotrajne oskrbe in podobno). Oblikovanje trajnostnih, dolgoročnih rešitev mora izhajati iz celostnega pristopa z upoštevanjem gospodarske, druţbene, okoljske in kulturne razseţnosti razvoja, in uvajanjem novih modelov – kot je vzpostavitev programa za zagotovitev najbolj ranljivim brezposelnim in neaktivnim, zlasti mladim, moţnost preţivetja z lastnim delom na način, da sonaravno izkoristijo sedaj neizkoriščene trajnostne vire (kot je samooskrba z ekološko pridelano hrano z obdelavo neobdelane plodne zemlje). Za uresničitev cilja zmanjšanja števila oseb z visokim tveganjem revščine oz. socialne izključenosti do leta 2020 za 40.000 oseb namerava Slovenija poleg ustrezne reforme zakonodaje krepiti razvoj programov, vključno z razvojem socialnih inovacij, na področju socialne aktivacije, vključenosti in opolnomočenja oseb z visokim tveganjem revščine ali socialne izključenosti. Programi socialne aktivacije in vključevanja so namenjeni dolgotrajnim prejemnikom DSP in osebam iz ranljivih skupin, ki niso direktno zaposljivi oziroma pred morebitno vključitvijo v programe zaposlovanja potrebujejo še dodatne programe psihosocialne rehabilitacije motivacijske programe in programe za krepitev moči in zmoţnosti. Slovenija mora odgovoriti z ustreznimi ukrepi aktivacije, ki bodo pripomogli k temu, da dolgotrajni prejemniki DSP ne bi izgubili stika s trgom dela. Trenutno je ponudba programov usmerjena na dolgotrajne prejemnike DSP nizka. V okviru spodbud za zaposlovanje in kreiranje delovnih mest je bilo vključenih v letu 2012 1.653 prejemnikov DSP (1.210 v letu 2011, 3.137 v letu 2010). Pri programih opolnomočenja pa gre predvsem za nudenje informacij in pomoč pri razmisleku in izbiri različnih moţnostih, pomoči pri reševanju finančnih vprašanj in stisk (prezadolţevanje, razporejanje in načrtovanje finančnih sredstev, uporaba cenovno bolj ugodnih energetskih virov) ipd. Pomembno področje dela bo tudi razvoj ukrepov za aktivno staranje in priprave na starost (preventiva; podaljševanje let zdravega ţivljenja; povezava med socialnimi in zdravstvenimi storitvami; poudarek na razvoju skupnostnih oblik pomoči) ter socialna vključenost starejših (medgeneracijski centri). Ponudba storitev v javni mreţi na področju dolgotrajne oskrbe starejših in drugih skupin prebivalstva, ki so odvisni od tuje pomoči temelji predvsem na storitvah institucionalnega varstva (trenutno je te oblike vključeno skupno okoli 22.000 oseb), medtem ko je v skupnostne oblike oziroma formalne oblike pomoči na domu vključeno trikrat manj uporabnikov (okoli 6.000 oseb na letni ravni). Zato je eden od ciljev Nacionalnega programa socialnega varstva sprememba razmerja med uporabniki skupnostnih oblik socialnega varstva in uporabniki institucionalnih oblik socialnega varstva oziroma povečanje deleţa uporabnikov skupnostnih oblik in zmanjšanje deleţa uporabnikov institucionalnih oblik socialnega varstva, t.i. deinstitucionalizacija. Do leta 2020 ţelimo bistveno okrepiti skupnostne oblike socialnega varstva in povečati število njihovih uporabnikov, na drugi strani pa povečevati kapacitete institucionalnega varstva le toliko, da bodo ustrezale povečanju ciljnih populacij (na primer povečanju deleţa starejše populacije), ki zaradi specifičnih razlogov potrebujejo institucionalno varstvo, in jih ne dodatno širiti. . 49/142 Poleg zgoraj opisanih socialnih in druţbenih izzivov lahko v prihodnje pričakujemo spremembe tudi glede zdravstvenega stanja prebivalstva, sestave druţin in oblik sobivanja ter selitev prebivalstva. Slednje neposredno vpliva tudi na spreminjanje bivanjskih vzorcev, na katerega je treba odgovoriti z ustreznimi ukrepi prostorske in stanovanjske politike. Vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami so v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniţevanja tveganja revščine. Ustrezne oblike socialnih in druţinskih prejemkov je treba zagotavljati in razvijati tudi v prihodnje. V druţbi znanja izobraţevanje pomembno vpliva na priloţnosti posameznika za aktivno vključevanje na trg dela in za soočanje z izzivi globalizirane druţbe. Prav zato je pravičnost sistema izobraţevanja pomembna dimenzija trajnostno naravnanega druţbenega razvoja. Podatki iz mednarodne študije PISA 2009 kaţejo, da Slovenija, ne sodi med drţave, kjer bi se izobraţevalni sistem uspešno soočal s preseganjem razlik v doseţkih učencev, ki so posledica okoliščin iz katerih učenci izhajajo (socialno-ekonomska prikrajšanost, migrantsko ozadje, Romi, otroci s posebnimi potrebami).Tudi OECD (2011) ugotavlja,da so pri preseganju razlik v doseţkih učencev na osnovi SES, spola, kulture, migracij, nekatere drţave veliko uspešnejše.. Za Slovenijo so bile izmerjene variance večje od povprečja OECD tako pri naravoslovni pismenosti merjeni 2006 (OECD, 2007, 173) kot pri bralni pismenosti 2009 (OECD, 2010, 90), zaradi česar je bila Slovenija uvrščena med drţave, ki ne zagotavljajo visoke ravni pravičnosti izobraţevalnega sistema (OECD 2007, 173). Podatki PISA 2009 tudi kaţejo, da je odstotek t.i. resilient students among disadvantage students (gre za dijake, ki so, kljub zahtevnim socialno-ekonomskim in drugim neugodnim okoliščinam, šolsko uspešni) v Sloveniji manjši (25%) od povprečja drţav OECD (31%). (OECD, 2010, 63), kar kaţe da izobraţevalni sistem ne prispeva k povečevanju moţnosti dijakov, da bi se uspešno vključevali v druţbo. Na nepravične razlike v povprečnih doseţkih med slovenskimi osnovnimi šolami opozarjajo tudi letna poročila Drţavne komisije za vodenje nacionalnih preverjanj znanja. Iz analize lenih poročil Drţavne komisije izhaja (Letno poročilo za leto 2011/12, RIC, 2012, str. 123 ali http://www.ric.si/preverjanje znanja/statisticni_podatki), da se v doseţkih učencev sistematično pojavljajo razlike iz določenih regij. Podobna so tudi opozorila povezana z doseţki učencev s posebnimi potrebami. V zvezi z zagotavljanjem uspešnega vključevanja učencev Romov v izobraţevanje je bila izdelana evalvacijska študija (Nacionalna evalvacijska študija uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli, Pedagoški inštitut 2011), ki kaţe, da se je z ukrepi izvedenimi s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada izboljšala vključenost učencev v osnovno šolo predvsem na Dolenjskem, da pa ostaja velik izziv za slovensko šolstvo kako zagotoviti večjo uspešnost in dokončanje osnovne šole. Navedene študije tudi opozarjajo, da brez celovitih ukrepov (vključevanja druţin, širše skupnosti v ukrepe) tudi izboljšanja doseţkov ni mogoče pričakovati. Na šolsko uspešnost namreč pomembno vpliva socialni in kulturni kapital celotne skupnosti (druţine, regije…). Deleţ odraslih z dokončano srednjo poklicno izobrazbo in več s starostjo pada. Med starejšimi od 45 let je visok deleţ manj izobraţenih, kar bo zaradi podaljšanja delovne dobe vedno večji problem. Ta ciljna skupina se teţje prilagaja novim zahtevam delovnega mesta, zlasti če nimajo pridobljenih ključnih oziroma poklicnih zmoţnosti. (2) Deleţ prebivalstva s terciarno izobrazbo v starosti od 30 do 34 let je pod povprečjem drţav EU. (3) Sedem odstotkov prebivalstva, starega 15 let in več, nima dokončane osnovne šole. (4) Med brezposelnimi je visok deleţ starejših od 50 let, ki nimajo poklicne oziroma strokovne izobrazbe. (5) Kljub statističnim podatkom o majhnem osipu je še vedno preveč mladih, ki na različnih stopnjah opustijo šolanje. V smislu zagotavljanja zdravega sloga ţivljenja in aktivnega staranja je nujno privzgojiti celotnemu prebivalstvu 48 pozitiven odnos do gibanja. Raziskave namreč kaţejo, da se je telesni in gibalni razvoj otrok in mladine v zadnjem desetletju bistveno poslabšal. Tako se je deleţ gibalno manj kompetentne mladine povečal iz 4,9 na 10,4%, deleţ debelih otrok iz 5,5 % na 13%, slabši so tudi kazalniki na področju mišičnega fitnesa, aerobnega indeksa in podkoţne maščobne mase. Redna, kakovostno strukturirana in ustrezno intenzivna športna rekreacija je za posameznika zelo pomembna, predvsem zaradi ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druţenja, ustvarjalnega izraţanja, tekmovanja ali zabave. Aktivno ukvarjanje otrok in mladine na številnih športnih področjih pa omogoča, da postane otrok oziroma mladostnik gibalno kompetentna oziroma gibalno izobraţena osebnost, ki bo tudi boljše deloval na trgu dela. Obstaja neposredna povezava med športnim udejstvovanjem in zdravjem na delovnem mestu. 48 Biopsihosocilni konteksti v kineziologiji 1970, 1983, 1993/94, 2003/2004 – 2% reprezentativni vzorec slovenskih otrok in mladine med 6 in 198. letom starosti in SLOFIT sistem – analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine med 6. – 18. letom starosti 50/142 Pri tem velja poudariti tudi širšo tematiko preventivnega učinka poglobljenega pristopa k zagotavljanju moţnosti za izobraţevanje osebam, ki prestajajo prostostne kazni. Avtentično izobraţevanje odraslih pomaga pri uravnoteţenju negativnih posledic odvzema prostosti – razosebljanja, institucionalizacije in razdruţbljanja (načelo normalizacije). Veliko zapornikov ima zelo majhne oz. negativne izkušnje z izobraţevanjem v preteklosti; zaradi zagotavljanja enakih moţnosti je zaprtim osebam med prestajanjem kazni ponujena priloţnost, da nadomestijo morebiten izobrazbeni primanjkljaj. Tretji argument pa je rehabilitacijske narave: izobraţevanje ima moč, da prebudi pozitivne zmoţnosti učenca, mu odpre nove moţnosti in izbire v ţivljenju, s tem pa se povečuje tako verjetnost, da posameznik ne bo več storil kaznivega dejanja, kot tudi veča njegovo zaposlitveno zmoţnost po preteku kazni. Prav tako je potrebna posebna skrb tudi glede socialne vključenosti pripadnikov ranljivih druţbenih skupin na področju kulture. Z večjo stopnjo socialne vključenosti in z zmanjšano materialno ogroţenostjo pripadnikov ranljivih skupin ter z bojem proti vsem oblikam diskriminacije prispevamo k uveljavljanju koncepta enakih moţnosti. Z ustvarjanjem novih delovnih mest tudi za ranljive skupine omogočamo dostop do zaposlitve in usposabljanj tudi ranljivim skupinam. Z razvojem podjetništva na področju kulture, ki omogočajo nova delovna mesta in moţnost za socialno integracijo posameznikom, ki so različni zaradi ranljivosti ali omejitev v neenakem izhodiščnem poloţaju na trgu dela, hkrati pa se krepi administrativna in organizacijska usposobljenost organizacij, ki delujejo na področju kulturne raznolikosti. Tudi druţbeni poloţaj kmečke populacije ni ugoden, saj je med najniţjimi v Sloveniji, še zlasti tistih z manjših druţinskih kmetij. Deleţ starejše generacije (65 let in več) se med kmečkim prebivalstvom hitro povečuje. Glede na šibko gospodarsko moč velikega dela kmetij so številni člani kmečkih gospodinjstev izključeni iz splošnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. S tega vidika so še zlasti prikrajšane ţenske, kar se med drugim kaţe tudi v manjši pripravljenosti mlajših ţensk za ţivljenje na kmetiji. Pri tem ne moremo spregledati neugodne povprečne starosti gospodarjev (upraviteljev) druţinskih kmetij, ki je leta 2010 znašala 57 let in se od leta 2000 ni spremenila. Starostna struktura gospodarjev kmetij tako ne odraţa ugodne situacije za krepitev usposobljenosti in nadaljnjega razvoja slovenskega kmetijstva kot tudi z njim povezanih sektorjev. Socio-ekonomski poloţaj slovenskih kmetij se lahko izboljša s povezovanjem in usklajenim delovanjem vseh politik in akterjev, ki delujejo na podeţelskih območjih in se vključujejo v širše lokalno gospodarstvo. V tem kontekstu je potrebno izpostaviti tudi pomen krepitve lokalnih razvojnih pobud po pristopu od spodaj navzgor, zlasti LEADER, ki spodbuja aktivacijo endogenih potencialov na podeţelju, še zlasti pa človeškega, gospodarskega, socialnega in okoljskega kapitala ter prispeva k večji socialni vključenosti na podeţelju. Izvajanje pristopa LEADER v okviru 4. osi Programa razvoja podeţelja 2007–2013 je uspešno, kjer se po postopnem zagonu kaţejo spodbudni rezultati in vedno večja prepoznavnost pristopa v slovenskem prostoru. V okviru PRP 2014 - 2020 se bo preko informiranja in animacije podeţelskega prebivalstva podpirala večja vključenost lokalnega prebivalstva v pripravo lokalne razvojne strategije ter kasnejši izbor in izvajanje ukrepov, preko dviga usposobljenosti in znanja Lokalnih akcijskih skupin pa podpiralo boljše izvajanje dejanskih projektov. LEADER, kot orodje za celovit lokalni razvoj, direktno prispeva k usklajenemu teritorialnemu razvoju podeţelskih območij. Slab je tudi druţbeni poloţaj ribičev in ribogojcev. Aktivnosti sodelovanja znotraj sektorja in navzven – z izobraţevalnimi in drugimi institucijami – bodo zagotovo pozitivno vplivale tudi na organiziranost ribiškega sektorja. Priporočilo št. R(99)22 Odbora ministrov Sveta Evrope o prezasedenosti zaporov med drugim vsebuje ukrepe po obsodbi s poudarkom na večji uporabi alternativnih kazenskih sankcij in ukrepov v korist skupnosti. Na to priporočilo 49 Sveta Evrope se sklicuje tudi varuh človekovih pravic v svojem poročilu za leto 2011 , ki tudi sicer v svojih letnih poročilih ugotavlja, da bi bilo dobro, če bi bila kazen zapora večkrat nadomeščena z delom v splošno korist, saj bi to pomembno prispevalo k odpravljanju prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora, zniţanju izdatkov drţave za zaprte osebe, opravljeno pa bi bilo tudi marsikatero druţbeno koristno delo. Z izrekom zaporne kazni je storilec izključen iz druţbenega okolja, izgubi zaposlitev, stiki z druţino so omejeni, vključitev v socialno mreţo po prestani kazni je teţja in s tem tudi ponovna vključitev v druţbo, kar vodi v revščino. V okviru ene od vodilnih pobud strategije Evropa 2020, to je evropske platforme za boj proti revščini, bo z uvedbo enovite probacijske sluţbe, kot jo poznajo drugod po Evropi, pridonos k višji stopnji socialne kohezije in s tem k večji zaposljivosti. Slovenija je namreč poleg Malte edina drţava članica EU, ki nima posebej urejene probacijske sluţbe. Prav multidisciplinarna pomoč in podpora, ki jo bodo osebe, ki jim je bila izrečena zaporna kazen, deleţne v okviru probacijske sluţbe, bo garant 49 16. redno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2010, Ljubljana, junij 2011. 51/142 njihove učinkovite resocializacije, pridobitve novih znanj in veščin ter s tem, boljše zaposljivosti, saj bo s tem učinkovitejše zmanjšano tveganje njihove socialne in druţbene izključenosti ter s tem tudi - revščine. Posebne pozornosti pa bo deleţen tudi segment mladoletnih storilcev prepovedanih ravnanj, saj so pri njih največji obeti za učinkovito in trajno resocializacijo. S tem pa tudi konstruktivno ponovno vključitev v druţbo in na trg dela. Sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji še vedno omogoča dostopno in kakovostno zdravstveno varstvo, vendar pa se sooča s pomembno zmanjšanimi razpoloţljivimi sredstvi. Izdatki za zdravstveno varstvo so se zniţali, kar se je odrazilo v zmanjšanju deleţa celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo v BDP, in sicer se je ta od 2009 do 2010 zmanjšal z 9,3 % na 9,0 % (SURS) (povprečje EU). Deleţ celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo v BDP za leto 2010 je bil za deleţem teh izdatkov za leto 2009 drugi največji v obdobju od 2003 do 2010. Deleţ tekočih izdatkov oziroma celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo (brez investicij) v BDP se je od leta 2009 do 2010 zmanjšal za 0,1 odstotne točke (z 8,7 % na 8,6 %). Nominalna rast vrednosti celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo je bila v letu 2011 glede na leto 2010 1,3-odstotna, rast BDP v tem obdobju pa 1,6-odstotna. Zaostajanje rasti nominalnih izdatkov za zdravstveno varstvo za rastjo BDP v letu 2011 se je odrazilo v zmanjšanju deleţa celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo v BDP, in sicer se je ta od 2010 do 2011 zmanjšal z 8,9 % na 8,8 %. Deleţ tekočih izdatkov oziroma celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo brez izdatkov za investicije v BDP se je od leta 2010 do leta 2011 50 zmanjšal za 0,1 odstotne točke (z 8,6 % na 8,5 %). Če se bo ta trend nadaljeval ob obstoječi organizaciji, lahko pričakujemo padec kakovosti in zmanjšanje dostopnosti. Zato je ključna sprememba organizacije in upravljanja sistema na vseh ravneh, večja integracija in povezanost, večja vlaganja v preventivo in zgodnje odkrivanje bolezni, in vlaganja v ocenjevanje in smotrno vpeljavo novih tehnologij. Pogoj za izvedbo vseh navedenih sprememb so dobro usposobljeni kadri z novimi veščinami in kompetencami vzporedno pa je potrebno optimizirati odzivnost zdravstvenega sistema in zdravstveno oskrbo. Prav tako je nujno nadaljevanje vlaganja v informatizacijo in razvoj ter implementacijo sistema e-zdravja. Kazalci zmogljivosti zdravstvenega varstva kaţejo izboljšanje glede na pretekla leta, vendar se večina evropskih drţav, med njimi tudi Slovenija, še vedno sooča s pomanjkanjem zdravstvenega osebja, predvsem zdravnikov. Razmerje se je v zadnjih letih popravilo in narastlo na 243 zaposlenih zdravnikov na 100.000 prebivalcev v letu 2010 (IVZ). Hkrati se je v letu 2010 zaradi zaključka prve generacije diplomantov nove medicinske fakulteta v Mariboru močno povečalo število diplomantov medicine (2010 je bilo 229 diplomantov, kar je 67 več kot leta 2009) . Vendar je tako kot tudi v drugih drţavah porazdeljenost teh kapacitet neenakomerna v prid urbanih središč pred ruralnimi območji, prav tako pa tudi med primarno in sekundarno ravnjo. Slovenija ima tudi izredno šibko infrastrukturo za skupnostno skrb za starejše, invalide in osebe s posebnimi potrebami, za duševno zdravje, paliativno oskrbo ipd. Zato je potrebna krepitev primarnega zdravstvenega varstva vključno s preventivno dejavnostjo in vzpostavitev novih oblik zdravstvene oskrbe v tesni povezavi s sistemom socialnega varstva in lokalnimi skupnostmi, kot so npr. mreţa izvajalcev paliativne oskrbe, skupnostne skrbi na področju duševnega zdravja in dolgotrajne nege in skrbi. Na tem področju je nujen razvoj bolj celostnih, inovativnih in uporabniku prijaznih storitev in programov zdravstvenega varstva, ki bodo namenjeni obravnavi starostnikov. Kljub podaljševanju pričakovane ţivljenjske dobe ne beleţimo rasti pričakovanih zdravih let ţivljenja, ki so opredeljena kot leta ţivljenja, v katerih v vsakdanjih dejavnosti osebe ne omejujejo bolezni ali zdravstvene teţave, 51 kar ima pomembne posledice na zdravstveni sistem. Zadnji podatki nas uvrščajo na dno evropske lestvice . Vzrok za zdravstvene teţave v starosti so v večini primerov kronične bolezni in rak, ki jih lahko preprečujemo in njihov nastanek pomaknemo v kasnejše ţivljenjsko obdobje. Na nekaterih področjih, kot je npr. zmanjšanje prezgodnje 52 umrljivosti zaradi srčno-ţilnih bolezni smo ţe dosegli pomemben upad , kar kaţe na učinkovitost vlaganj v sistematično preprečevanje dejavnikov tveganja, zgodnje odkrivanje bolezni ter kakovostno oskrbo. Zato so potrebna še večja vlaganja v krepitev zdravja, preventivo in zgodnje odkrivanje bolezni skozi celotno ţivljenjsko obdobje, saj le na ta način prispevamo k ohranitvi funkcionalnih sposobnosti posameznika, ki so pomembne za vključenost na trg dela in so pogoj za zdravo in aktivno staranje. 50 51 52 SURS: IZDATKI IN VIRI FINANCIRANJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, SLOVENIJA, 2011, 20.6.2013, prva objava Eurostat, 2013 CINDI, 2001, 2004, 2008 52/142 Trenutno poteka proces reorganizacije dejavnosti javnega zdravja, skladno z Novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejeti v Drţavnem zboru v začetku leta 2013, kjer se je kot ključno izpostavilo vlaganja v doizobraţevanje in razvoj novih veščin in kompetenc strokovnega kadra. Prav tako pomembna pa so vlaganja v zdravstveno pismenost prebivalcev, da bodo lahko učinkovito skrbeli za svoje zdravje in uspešno koristili storitve zdravstvenega in socialnega varstva ne glede iz katerega socialno ekonomskega razreda prihajajo. Podatki kaţejo, da predstavniki različnih socialno-ekonomskih razredov dosegajo svoj zdravstveni potencial do 53 različne mere in da neenakosti v zdravju ne samo v Sloveniji ampak po vsej Evropi obstajajo in naraščajo . Ključne determinante zdravja kot so npr. izobrazba, zaposlenost, dohodek, leţijo izven zdravstvenega sistema. Vendar pa vemo, da zdravstveni sistem lahko pomembno vpliva na neenakosti v zdravju z zagotavljanjem univerzalne dostopnosti do programov in storitev, posebne pozornosti ranljivim skupinam, ki so v današnjem času ekonomske krize predvsem brezposelni, socialno-ekonomsko ogroţeni, starejše ţenske, Romi, osipniki, invalidi... Z vidika zdravstva je pomembno, da zagotovimo enako vključenost teh skupin v programe in storitve in da se še posebej vlaga v zdravstveno pismenost in krepitev zdravja teh skupin v povezavi s programi socialnega vključevanja in zaposlovanja. 54 Razvoj in krepitev dejavnosti javnega zdravja , ki ga določa Strategija dejavnosti javnega zdravja 2013-2023 kakor tudi vlaganja v krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti ter v bolj odziven, kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem sledi ciljem Evropske komisije, ki jih je izpostavila v strateškem dokumentu Socialni investicijski paket, 55 Vlaganje za zdravje , da so za doseganje rasti in kohezije ključnega pomena vlaganja v: 1) vzdrţni zdravstveni sistem, 2) zdravje ljudi kot osnovo človeškega kapitala in 3) zmanjševanje neenakosti v zdravju. Prav tako jasno izpostavlja, da je zdravstveni sistem zaposlovalec s kvalitetnimi delovnimi mesti, in pozitivnim trendom rasti, v veliki meri zaradi starajoče se populacije in takšno je stanje tudi v Sloveniji. Zaradi razvoja novih storitev in programov predvsem na področju krepitve zdravja in dolgotrajne oskrbe pričakujemo odpiranje novih delovnih mest vključno z razvojem socialnega podjetništva. Tematski cilj 10: vlaganje v spretnosti, izobraţevanje ter prenos znanja in vseţivljenjsko učenje V sodobni druţbi je znanje ključni dejavnik osebnega in druţbenega razvoja. Vseţivljenjsko učenje pa, zaradi hitrih druţbenih sprememb (demografskih gibanj, okoljskih problemov, upada biotske raznovrstnosti, dostop do hrane in vode, itd.), tehnološkega razvoja ter sprememb na trgu dela, nuja in način ţivljenja (OECD 2010c, 53). Pri tem pa je potrebno spodbujati še naprej vlaganja v izobraţevanje, spretnosti in vseţivljensko učenje tudi preko razvijanja izobraţevalne infrastrukture/opreme in e-storitev za razvoj izobraţevanja (vzpostavitev izobraţevalnega okolja z IKT, zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za izvajanje izobraţevalnih programov). Kompetence, relevantne za aktivno soočanje z globalnimi, regionalnimi in lokalnimi izzivi, najbolj celostno razvija vzgoja in izobraţevanje za trajnostni razvoj (VITR). 56 V Nacionalnem reformnem programu 2013 – 2014 je Vlada RS med ukrepi Slovenije za izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020 za področje vseţivljenjskega učenja izpostavila področje vseţivljenjske karierne orientacije. Po zakonu o urejanju trga dela so to storitve na trgu dela, in sicer za dejavnosti, ki omogočajo prepoznavanje sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev pri zaposlovanju, izobraţevanju, usposabljanju in izbiri poklica. To so dejavnosti, kot so: obveščanje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno in poglobljeno karierno svetovanje in učenje veščin vodenja kariere, ki vplivajo na boljšo usklajenost ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Vseţivljenjsko karierno usmeritev je treba zagotoviti vsem skupinam delovno sposobnega prebivalstva, torej šolajoči se mladini, zaposlenim oziroma samozaposlenim in brezposelnim. Trenutno se te storitve prek zavoda 53 IVZ, 2011 V javni razpravi, dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2013/Strategija_javnega_zdravja-jr_24-6-2013.pdf 54 55 56 Dostopno na: http://ec.europa.eu/health/strategy/docs/swd_investing_in_health.pdf Nacionalni reformni program 2013 – 2014, maj 2013, dosegljivo na: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/evropski_semester/nova_evropska_razvojna_strategija_do_2020/nacionalni_reformni_p rogram/ 53/142 za zaposlovanje in koncesionarjev zagotavljajo brezposelnim in v manjši meri šolajoči se mladini. Zaposlenim pa so namenjeni programi aktivne politike zaposlovanja, ki vsebujejo tudi sestavine vseţivljenjske karierne orientacije. Med ključnimi ukrepi za zagotovitev ustreznega izvajanja VKO mora biti tudi večje vključevanje socialnih partnerjev v pripravo in izvajanje vseţivljenjske karierne orientacije ter učinkovita kontakna točka, ki bo povezovala vse akterje na tem področju. 57 EK je predlogu priporočil na Nacionalni reformni program Slovenije posebej opozorila na vlogo delodajalcev v poklicnem izobraţevanju in usposabljanju, ki jo je še vedno treba okrepiti. Napredek na teh področjih bi povečal produktivnost in konkurenčnost. Zato EK priporoča naj Slovenija v obdobju 2013–2014 izvede ukrepe na področju prilagojenega vseţivljenjskega učenja. Obenem naj izvede dodatne ukrepe za poklicno usmerjanje s ciljem krepitve upravljanja človeških virov v malih in srednje velikih podjetjih. Za zmanjšanje strukturnih neskladij bi bilo kratkoročno smiselno okrepiti vlogo programov APZ na področju izobraţevanja in usposabljanja, tako brezposelnih kot zaposlenih, ki morajo biti bolj povezani s potrebami delodajalcev, in vzpostaviti sistem spremljanja in napovedovanja potreb delodajalcev po veščinah in znanjih, zagotavljanje ustreznega razmerja med spodbujanjem vključenosti v poklicno izobraţevanje in terciarno 58 izobraţevanje ter spodbujanjem vključenosti v programe, kjer kadrov primanjkuje (Ekonomski izzivi, 2012) . Za preprečevanje prehoda v brezposelnost oz. hitrega prehoda v novo zaposlitev je bilo z ZUTD (2011) omogočeno, da se na ZRZS kot iskalci zaposlitev prijavijo tudi delavci, pri katerih je zaposlitev ogroţena. Velik deleţ (tudi starejšega) aktivnega prebivalstva Slovenije nima kvalifikacij, ki bi ustrezale sodobnim zahtevam oziroma potrebam trga dela, kar zahteva intenzivno vlaganje v usposabljanje za dvig ključnih kompetenc, s ciljem višje zaposljivosti, tudi v luči podaljševanja delovne dobe in kasnejšega odhoda s trga dela. EK v svojem dokumentu »Stališče sluţb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za 59 obdobje 2014–2020« za področje vseţivljenjskega učenja priporoča, da izboljšamo usklajenost kvalifikacij s povpraševanjem na trgu dela, še posebej za nizko kvalificirane delavce in visokošolske diplomante, ter nadaljujemo reforme na področju poklicnega izobraţevanja in usposabljanja. Ukrepi za krepitev dostopnosti vseţivljenjskega učenja, izpopolnjevanje spretnosti in kompetenc delovne sile ter povečanje odzivnosti sistemov izobraţevanja in usposabljanja na potrebe trga dela, ob upoštevanju razvojnih usmeritev in projekcij, kot je pričakovano povečanje potreb po zelenih delovnih mestih: - povečanje udeleţbe starejših in nizkokvalificiranih delavcev ter dolgotrajno brezposelnih v vseţivljenjskem učenju; - izvajanje strategije vseţivljenjskega učenja za delavce v sodelovanju s socialnimi partnerji, vključno z usposabljanjem, razvojem spretnosti in nadgradnjo prenosljivih kompetenc delavcev, kot so jeziki, digitalne kompetence in podjetništvo; - spodbujanje privlačnosti in kakovosti poklicnega izobraţevanja in usposabljanja, vključno s kampanjami in tekmovanji v znanju in spretnostih, izboljšanje sistema, pri čemer se upošteva evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraţevanja in usposabljanja ter podpiranje mladih, vključenih v obvezno izobraţevanje, da se seznanijo s takšnimi poklici in moţnostmi zaposlitve; - spodbujanje neformalnega učenja mladih in njegovih koristi pri pridobivanju spretnosti; - spodbujanje partnerstev/mreţ med socialnimi partnerji, podjetji ter zavodi za izobraţevanje in usposabljanje/ponudniki izobraţevanja in usposabljanja, da se izboljša prenos informacij o potrebah na trgu dela. Potrebna je torej prenova politike v smeri gradnje kompetenc za povečano prilagodljivost in pripravljenost ljudi na spremembe, nove izzive, mobilnost, samozaposlovanje in druge oblike zaposlovanja (npr. v okviru socialnega podjetništva) ob hkratnem zagotavljanju ustrezne varnostne mreţe. V tem smislu je pomembno spodbujati zavedanje o razvojnih priloţnostih za (samo)zaposlovanje (npr. okoljski kapital in kulturna dediščina Slovenije) kot odgovorih na druţbene izzive. Vlaganje v spretnosti, izobraţevanje ter vseţivljenjsko učenje 57 Priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovenije za leto 2013 in mnenje Sveta o slovenskem programu stabilnosti za obdobje 2012-2016, 29. 5. 2013, dosegljivo na: http://ec.europa.eu/europe2020/europe-2020-in-yourcountry/slovenija/index_en.htm 58 Ekonomski izzivi, 2012, dosegljivo na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/izzivi/2012/EI-2012.pdf 59 Stališče sluţb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020, dosegljivo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/what/future/pdf/partnership/sl_position_paper_sl.pdf 54/142 Glede na nizko udeleţbo starejših na trgu dela, ti predstavljajo velik potencial za višjo zaposlenost ob vlaganju v njihove kompetence in znanje. S svojimi kompetencami in izkušnjami lahko ob dodatnem vlaganju v sodobno znanje ter ukrepih prestrukturiranja (sodelovanje z resorjem pristojnim za gospodarstvo) prestavljajo potencialno dodatno delovno silo v specifičnih dejavnostih, povezanih s tujimi investicijami in (re)aktivacijo ključnih perspektivnih gospodarskih sektorjev ter socialnim podjetništvom. Ob pravilni aktivaciji predstavljajo starejši tudi most do prenosa znanja mladim, tako tistim s poklicno izobrazbo, po katerih znanju trg povprašuje (vajeništvo in druge oblike spodbujanja prenosa znanj in izkušenj), kot tudi za visoko izobraţene mlade ljudi (mentorstvo in pripravništvo ter in prenos inovativnosti). Poleg vlaganja v usposabljanja, razvoj kompetenc, regijske štipendijske sheme so potrebne horizontalne spodbude za določene ciljne skupine, ki jih je potrebno ciljno povezati z drugimi ukrepi za spodbujanje razvoja v posamezni regiji oz. gospodarski panogi. Pri tem lahko ključno vlogo igrajo fundacije za izboljšanje zaposlitvenih moţnosti, ki so namenjene izboljšanju zaposlitvenih moţnosti zaposlenih ter usklajevanju ponudbe in povpraševanja na lokalnem ali regionalnem trgu dela. Po Zakonu o urejanju trga dela jih lahko ustanovijo zdruţenja delodajalcev, zbornice in sindikati, v programskih svetih fundacij morajo biti predstavniki socialnih partnerjev. V letu 2011 se je zaključila raziskava Posledice recesije na izobraţevanje za potrebe trga dela in vpliv tega dejavnika 60 na izhod iz recesije . Izhodišče raziskave je bilo da gospodarska kriza in recesija sicer nista posledici pomanjkanja znanja in spretnosti, temveč širših globalnih dejavnikov. Vloga izobraţevanja in usposabljanja je ena ključnih za premostitev situacije ter za preusmerjanje negativnih gospodarskih in druţbenih trendov. V letu 2011 in 2012 je bilo izvedeno »Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV 61 izvaja Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve« . Vrednotenje je obsegalo instrumente v okviru prednostnih usmeritev Usposabljanje in izobraţevanje za konkurenčnost in zaposljivost, Štipendijske sheme, Pospeševanje novih zaposlitvenih moţnosti, Spodbujanje iskalcev dela in neaktivnih, Reforma institucij na trgu dela. Ključna ugotovitev je, da bodo zaradi sprememb v gospodarstvu potrebne strukturne spremembe v izobrazbi delovne sile, predvsem v sposobnostih in kompetencah zaposlenih. Zato predlagajo oblikovanje ustreznih instrumentov, ki bodo namenjeni večji konkurenčnosti posameznikov in podjetjem. Obenem so opozorili na nujnost povezovanja različnih strukturnih skladov za dosego cilja: večja konkurenčnost zaposlenih in podjetij. V pripravo oblikovanja instrumentov je potrebno pritegniti več deleţnikov, in sicer: delavce, delodajalce, različne resorje, posrednike znanj ter z jasnimi poznavanjem potreb določiti ustrezne instrumente. V okviru izvajanja OP RČV 2007 – 2013 je MDDSZ za usposabljanje in izobraţevanje večjo konkurenčnost in zaposljivost ter regijske štipendijske sheme do konca 2012 vključilo nekaj več kot 38.000 oseb (od tega 35.000 zaposlenih in 3.000 študentov in dijakov), povprečno 7.800 na leto. Izplačano je bilo več kot 29,5 mio EUR, povprečno 6 mio EUR na leto. Ključni programi za večjo usposobljenost zaposlenih so usposabljanje in izobraţevanje zaposlenih, razvoj kompetenčnih centrov, razvoj vseţivljenjske karierne orientacije za delodajalce in zaposlene ter usposabljanje mladih za podjetništvo. Z namenom izboljševanja regijske razvitosti se izvajajo regijske štipendijske sheme, v katere je neposredno vključeno regijsko gospodarstvo. Druţba znanja in visoko razvito gospodarstvo zahteva visoko razvite veščine, ki temeljijo na informatizaciji vseh druţbenih procesov. Eden izmed temeljev za razvoj teh veščin je razvita informacijska infrastruktura v izobraţevalnih zavodih. Nove oblike gospodarskega delovanja, ki jih zahteva visoko razvita ekonomija, so povzročile velike spremembe na področju izobraţevanja, hkrati pa nova znanja nenehoma sproţajo inovativne vale v gospodarstvu. Zmogljivosti širokopasovnih priključkov, ki so sicer primerna za gospodinjstva, ţe dolgo ne zadoščajo potrebam v izobraţevalnih organizacijah, saj morajo zmogljivosti povezave v teh primerih zadostiti za več sto povezanih naprav. Za učni proces, ki bo temeljil na načelih e-šolske torbe, e-učbenikih, dostopu do oddaljenih virov znanja, uporabi multimedijskih spletnih učilnic, poučevanju na daljavo bodo potrebne zmogljivosti na gigabitnem nivoju. Edina povezovalna infrastruktura, ki bo tudi v prihodnje zadostila učnim procesom, je optična infrastruktura s čimer sledimo EU digitalni agendi oz. Strategiji EU 2020 na področju. Hitri in ultra hitri dostop do interneta, zaupanje in varnost. V Sloveniji je indikator število učencev/ odjemalec pod EU povprečjem (RS=7-8, EU=4-5), prav tako je pod povprečjem indikator število učencev/ odiemalcec povezan v internet (RS=11-3,37, EU=8-20), hkrati pa ima manj kot 60 Posledice recesije na izobraţevanje za potrebe trga dela in vpliv tega dejavnika na izhod iz recesije, ACS, avtorici mag. J. Mirčeva in M. Dobnikar, 2011 61 Vrednotenje prednostnih usmeritev s področja trga dela, ki jih v okviru OP RČV izvaja Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, maj 2012, dosegljivo na: http://www.eu-skladi.si/skladi/crpanje-evropskih-sredstev/studije-in-vrednotenja/studijein-vrednotenja-za-programsko-obdobje-2007-2013/vrednotenja-2007-2013/operativni-program-razvoja-cloveskih-virov 55/142 50% učiteljev odjemalcev za njihovo rabo. Zgolj 3_% vzgojno izobraţevalnih zavodov ima dovolj propustno in varno brezţično omreţje, kar pomeni,da Slovenija zelo zaostaja na tem področju. Trenutno je le cca. 20 % lokalnih računalniških omreţij na zavodih priključenih v internet s širokopasovno povezavo (osnovno, srednje in višje šolstvo, fakultete, raziskovalni zavodi in zavodi s področja kulture). Od 1200 organizacij (delujejo na 2500 lokacijah), ki so upravičeni uporabniki storitev Akademske in raziskovalne mreţe Slovenije, jih ima trenutno pribliţno 300 optične povezave. Ne glede na dejstvo, da se bo ţe v finančni perspektivi 2007-2013 določen del sredstev predvidoma zagotovil, bo za izgradnjo optičnih povezav v naslednjem večletnem finančnem okviru še 600 primarnih lokacij. Ostalih 1300 sekundarnih lokacij na ruralnih področjih je treba vključiti v projekte gradnje širokopasovne infrastrukture na belih lisah. Razvoj tehnologije vpliva na potrebe po dodatnem usposabljanju in stalnem posodabljanju znanj, V prihodnje bo še posebej pomembno področje obnovljivih virov, nizko ogljične ekonomije, podnebnih sprememb za trajnostni razvoj in s tem povezanim ustvarjanjem novih delovnih mest. Tudi na delovnih mestih, ki bodo še obstajala bodo nove tehnologije in novi ţivljenjski vzorci ustvarjali potrebe po novih znanjih in veščinah (Cedefop 2010a, 89). Na potrebo po nenehnem pridobivanju in razvijanju novih kvalifikacij bo vplivalo tudi podaljševanje delovne dobe (Strategija 2020, 19). Spremembe na trgu delovne sile se odvijajo hitreje kot kadarkoli v preteklosti (OECD, 2011), zato je treba krepiti odzivnost in kakovost izobraţevanja in usposabljanja. Posebno pozornost je treba nameniti krepitvi znanja in inovacij na področjih, ki bodo v perspektivi predstavljali pomemben segment oziroma priloţnost za oblikovanje novih delovnih mest (problemi staranja prebivalstva, okolje, učinkovita raba energije in drugih virov, obnovljivi viri energije, kmetijstvo, vzpostavitev sistema kulturno-umetnostne vzgoje v okviru vseţivljenjskega učenja, itd.). Cedefopove projekcije za Slovenijo kaţejo, da naj bi se v Sloveniji v obdobju 2010 – 2020 močno zmanjšalo število delovno sposobnega prebivalstva z nizko in srednješolsko izobrazbo, povečalo pa število delovno sposobnega prebivalstva s terciarno izobrazbo. Podobne so tudi ugotovitve iz študije Skills Supply and demand in Europe, ki potrjuje, da delovna mesta za delovno silo z nizko usposobljenostjo izginjajo, medtem, ko se ohranja število delovnih mest za srednje in za visoko usposobljen kader viša. Ob tem pa študija ugotavlja, da je kljub doseţeni izobrazbi nimajo ustreznih kompetenc, da bi bili konkurenčni na trgu dela (Cedefop 2010c, 13). Na ravni strukture vpisa v posamezne programe se odzivnost izobraţevanja kaţe v povečanju vpisa tako na ravni srednjega izobraţevanja kot na terciarni ravni v tehniške in naravoslovne programe oziroma vede. Tako Poročilo o razvoju 2013 ugotavlja, da se struktura mladih v srednje šole ob zmanjševanju generacij spreminja v smeri povečevanja deleţa vpisanih na srednje tehniške in druge strokovne programe (Poročilo, 2013, 35). Upad vpisa v programe srednjega poklicnega izobraţevanja je povezan s širšimi druţbenimi dejavniki. V Sloveniji je značilno nizko vrednotenje poklicne izobrazbe in dela , ki se odraţa v nizkih dohodkih ljudi s poklicno izobrazbo. Hkrati je nizka izobrazba večji dejavnik tveganja, da se posameznik znajde na druţbenem robu. Vse to vpliva na izobrazbene aspiracije slovenskega prebivalstva (Bela knjiga, 2011, 16) Da bi obrnili trend upadanja zanimanja mladih za srednje poklicno izobraţevanje je treba okrepiti sodelovanje delodajalcev v poklicnem izobraţevanju, zlasti pri izvajajnju poklicnega izobraţevanja. Socialni partnerji imajo na področju poklicnega in strokovnega izobraţevanja pomembno vlogo v procesu načrtovanja in potrjevanja izobraţevalnih programov ter v procesu izvajanja praktičnega usposabljanja z delom. Dinamičnost druţbenih sprememb, tehnološkega razvoja ter potreb na trgu dela vpliva na potrebo po vzpostavitvi mednarodno primerljivega sistema monitoringa in evalvacije znanja in kompetenc potrebnih za učinkovitejšo odzivnost izobraţevanja na potrebe trga dela. Še večji izziv v trenutni gospodarski situaciji predstavlja sodelovanje s socialnimi partnerji pri zagotavljanju praktičnega usposabljanja. Delodajalci niso motivirani in tudi nimajo moţnosti zagotavljati učna mesta. Brez ustreznih spodbud delodajalcem zato ne bo mogoče izvajati praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Obstaja nevarnost , da brez ustreznih spodbud delodajalci ne bodo prepoznavali svoje vloge pri načrtovanju, programiranju in še zlasti pri izvajanju usposabljanja (Bela knjiga, 2011, 12). Podobne so ugotovitve v študiji www.infopeka.org/.../Analiza-na-temo-brezposelnosti-mladih-v-Slovenij...Na podlagi navedenih analiz so predlagane naslednje rešitve: Spodbujanje delodajalcev za odpiranje učnih mest za praktično usposabljanje, Usposabljanje mentorjev v praktičnem usposabljanju z delom, Vzpostavitev registra verificiranih učnih mest, 56/142 Zagotoviti statusne in materialne pogoje dijakov in študentov na praktičnem izobraţevanju pri delodajalcih. Vzpostaviti je treba tudi učinkovit sistem karierne orientacije. Tako npr. rezultati raziskave na področju svetovanja dijakom za načrtovanje in vodenje kariere namreč kaţejo na umanjkanje svetovalne aktivnosti v kurikulumu osnovnošolskih in srednješolskih programov (Bela knjiga, 2011, 13). Neskladja s potrebami na trgu je nujno razreševati tudi z uveljavljanjem sistema priznavanja različnih izobraţevalnih poti. Izobraţevalni sistem mora zato zagotoviti transparentno vrednotenje in priznavanje neformalnega izobraţevanja (OECD, 2011, 21) ob upoštevanju standardov znanja, ki so določeni s poklicnimi standardi. Pri tem igra ogrodje kvalifikacij pomembno vlogo v optimiziranju uporabe znanja in kompetenc ter zagotavljanju transparentnosti kvalifikacij. Kvalifikacijsko ogrodje pomaga tudi delodajalcem umestiti posamezno kvalifikacijo in oceniti njihovo uporabnost za trg dela (OECD, 2011, 21). Še posebej je pomembno uveljaviti sisteme priznavanja neformalnega izobraţevanja v zvezi z razvijanjem novih izobraţevalnih moţnosti za mlade. Mladi vstopajo na trg dela praviloma v drugi polovici dvajsetih let. Med delovno aktivnimi skorajda ni mlajših od dvajset let (Mladi in trg dela, 2013, str 7). Razloge za tako stanje je mogoče iskati v izrazitem pomanjkanju delovnih mest ter posledično vključevanju mladih v nadaljnje izobraţevanje. Ne glede na trenutno stanje se število let izobraţevanja posameznika v povprečju podaljšuje (Eurostat, 2012). Mladi tako vse kasneje dobijo delovne izkušnje, ki so potrebne tako v visoko kvalificiranih kot nizko kvalificiranih delovnih mestih. Prav zato je nujno izoblikovati modele odprtega in fleksibilnega prehajanja npr.»sobotno leto«j) med izobraţevanjem in delom ter zagotoviti mladim ţe v času izobraţevanja (tako na ravni srednjega izobraţevanja kot v terciarnem izobraţevanju) delovne izkušnje. Pridobivanje delovnih izkušenj bi tako prispevalo k pridobivanju kompetenc pomembnih za trg dela, pa tudi k bolj učinkoviti in usmerjeni karierni orientaciji. Pri odpiranju novih moţnosti in oblik povezovanja in prehajanja med izobraţevanjem in delom je potrebno uporabiti ţe obstoječe infrastrukturne moţnosti kot npr. medpodjetniški izobraţevalni centri – trening centri in hkrati posodabljati njihovo materialno opremljenost. S tem ukrepom bi tako učinkoviteje reševali vprašanja usklajenosti s potrebami trga dela in izobraţevanje ter spodbujanja druţbeno odgovorne podjetniške iniciative. Analiza brezposelnih mladih (Mladi in trg dela, 2013, 11) ugotavlja,da se povečuje število mladih s končano terciarno stopnjo izobrazbe in da je izobrazbena struktura brezposelnih mladih (starih do 30 let) tudi sicer boljša od brezposelnih starih nad 30 let (Mladi in trg dela, 2013, 13). Ti podatki so posledica hitrega povečanja vključenosti mladih v terciarno izobraţevanje. Navedeno stanje je povezano z manjšim povpraševanjem po teh kadrih in povečanjem števila diplomantov terciarnega izobraţevanja. Poročilo o razvoju navaja, da gre za umikanje teh mladih v neaktivnost (Poročilo, 2013, 37), kar kaţe, da je nujno oblikovati ukrepe za uresničevanje podjetnosti (OECD, 2011) mladih ter za ustvarjanje novih delovnih mest, še posebej zelenih delovnih mest in druţbeno odgovornega podjetništva. Ukrepi mladinske politike kot so neformalno in priloţnostno učenje ter mladinsko delo prispevajo k vključevanju mladih v izobraţevalne, razvojne in socialne aktivnosti, s katerimi si pridobivajo izkušnje ter praktične učne priloţnosti. V Sloveniji imamo visoko stopnjo vključenosti mladih v mladinsko delo. Podatek Eurostata iz leta 2011, da je v Sloveniji 36% mladih v starosti od 15 do 30 let vključenih v prostovoljne aktivnosti, odpira cel segment priloţnosti, kjer je treba okrepiti mehanizme za njihov razvij, predvsem mehanizme za vrednotenje in potrjevanje neformalno pridobljenega znanja. K dvigu participacije mladih, njihovi druţbeni vključenosti in aktivnemu drţavljanstvu, prispeva tudi razvoj področja informiranja in svetovanja za mlade. Nadaljnji razvoj mladimi lastnih prostorov z kakovostnim kadrom, ki bo usposobljen za delo z mladimi, vključno z informiranje in svetovanjem, je zato bistvenega pomena pri zmanjševanju števila mladih, ki so socialno izključeni. Poleg mladinske infrastrukture se odpira potreba po izobraţevanju kadrov (mladinskih delavcev, mladinskih voditeljev, mladinskih informatorjev), ki bodo spodbujali mlade k aktivnim participaciji in vključevanju v različne oblike učenja za izboljšanje splošnih kompetenc. Dinamične spremembe v druţbi, na področju tehnološkega razvoja in na trgu dela zahtevajo visoko stopnjo odzivnosti tudi na področju izobraţevanja odraslih. Podatki tako kaţejo, da se je na ravni drţav EU-27 deleţ udeleţbe odraslih v Sloveniji, starih od 25 do 64 let, v izobraţevanju in usposabljanju v zadnjih letih celo nekoliko zmanjšal v primerjavi z letom 2005, ko je dosegel najvišji deleţ (9,6 %). To pomeni, da ciljna vrednost 12,5 % udeleţbe te populacije v izobraţevanju in usposabljanju, ki je bila predvidena v delovnem programu do leta 2010, ni bila doseţena. V Sloveniji se je po nekoliko slabših rezultatih v obdobju 2006–2008 stopnja udeleţbe odraslih v vse oblike izobraţevanja v letu 2010 povzpela na 16,2 %, v letu 2011 je padla na 15,9 %, kar je bilo še vedno nad ciljno vrednostjo (15 %), v letu 2012 pa se je spustila na 14,5 %. V letu 2010 se je nadaljevalo tudi počasno 57/142 zmanjševanje vključenosti odraslih v vse ravni formalnega izobraţevanja. Vključenih je bilo 3,9 % odraslih prebivalcev (25–64 let), kar je več kot v povprečju EU (3,3 %). Primerljivi podatki o vključenosti v izobraţevanje so še bolj zaskrbljujoči, saj kaţejo tudi na prevelik razkorak med 62 63 najbolj (ISCED 5–6) in najmanj (ISCED 1–2) izobraţenimi. V Sloveniji je bilo leta 2007 trikrat več vključitev oseb z visoko izobrazbo od tistih z najniţjo (Švedska in Finska 1,5-krat, Nemčija 2-krat). Pri vključitvah v neformalno izobraţevanje je ta razkorak še večji (Slovenija 5-krat, Finska, Švedska in Nemčija 2-krat). Nadaljevanje tega trenda bi pomenilo potenciranje neenakoih moţnosti ravno za ranljive skupine. Spremembe na trgu dela se odraţajo tudi v pogostosti menjavanja zaposlitve (OECD, 2010c, 53). Ravno zaradi nenehnih sprememb na trgu dela ter hitrejšim menjavanjem področij dela pa se povečujejo potrebe po kariernem svetovanju za odrasle. V Sloveniji vključenost v srednješolsko izobraţevanje nad ciljno vrednostjo opredeljeno v strategiji EU 2020, nizek je 64 tudi deleţ mladih osipnikov . V letu 2011 se je zmanjšal na 4,2 % in bil niţji od nacionalnega cilja v strategiji EU 2020 (5,1 %), pa tudi veliko niţji od povprečja EU. (UMAR, 2013, SURS). Vendar pa podatki o vključenosti v izobraţevanje niso odraz (kazalnik) opremljenosti učencev z znanji in kompetencami, ki jih mladi potrebujejo za trg dela oziroma dejavno vključevanje v druţbo. Prav opredeljenost z ustreznimi kompetencami pa je ključen dejavnik nadaljnjega razvoja. Visoke stopnje vključenosti v izobraţevanje (dostopnost do izobraţevanja) so posledica določene izobraţevalne politike, ki je bila značilna tudi za nekatere druge drţave EU (npr. Češka, Slovaška, Poljska…) Rezultati mednarodnih raziskav (Adult Literacy and Life Sills Survey) dokazujejo, da imajo ljudje, ki ţe v začetku šolanja izkazujejo nizke doseţke pri merjenju splošnih (ključnih kompetenc) teţave tudi v kasnejšem šolanju in vključevanju v vseţivljenjsko učenje (OECD, 2011, 10-11). Visoka raven doseganja splošnih in poklicno specifičnih kompetenc edini varovalni dejavnik za pripravo na negotove razmere na trgu dela in za oblikovanje individualnih karier posameznikov (OECD, 2011, 29; Martin, Marsh, 2006). Spremljanje doseţkov slovenskih učencev v mednarodnih raziskavah PISA 2009 pokaţe, da Slovenija ne dosega pomembnega kazalnika opredeljenega na evropski ravni, in sicer, da se število tistih, ki dosegajo najniţje ravni znanja zmanjša na 15 %. Prikazani podatki kaţejo, da se je Slovenija temu cilju pribliţala samo na področju naravoslovja. Kar je še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da slovenski učenci dosegajo relativno dobre rezultate ko gre za izkazovanje podatkovnega znanja, da pa so rezultati bistveno slabši ko gre za kompetence povezane z reševanjem problemov. Na podlagi teh rezultatov je moč sklepati, da imajo slovenski učenci kompetence, ki jih lahko pridobijo z več 'rutinskega' dela v šoli, ne dosegajo pa dobrih rezultatov na področju kritičnega premisleka in vrednotenja besedila. Enako kritični so bili podatki o merjenju bralne pismenosti odraslih. V druţbah, kjer bo gospodarska rast še posebej odvisna od inovativnosti pa ni pomembno samo, da posamezniki dosegajo visoke ravni splošnih (ključnih) kompetenc, temveč jih je potrebno opolnomočiti za kreativno in druţbeno odgovorno podjetno delovanje za uveljavitev trajnostnega razvoja. Prav zato je potrebno v vse vrste vseţivljenjskega učenja vključevati znanja in kompetence s področja podjetnosti in kreativnosti (OECD, 2011, 15). Pomanjkanje teh kompetenc pri zaposlenih je velika ovira nadaljnjemu procesu tehnološke modernizacije podjetij in s tem gospodarskega razvoja drţave. Zato je potrebno vzpostaviti sistem usposabljanja za dvig temeljnih in poklicno specifičnih kompetenc zaposlenih. Pomemben kazalnik kakovosti sistema so poklicne kompetence. Glede na pomembnost splošnih (ključnih) in poklicnih kompetenc je nujno izvajati ukrepe za dvig kakovosti izobraţevanja na vseh ravneh izobraţevanja in sicer tako, da bo: Zmanjšano število tistih, ki dosegajo najniţje ravni splošnih kompetenc, Da se bo povečalo število tistih, ki bodo izkazali visoke doseţke pri reševanju problemskih nalog, Da bo povečano število tistih, ki izkazujejo visoko raven poklicnih kompetenc. 62 ISCED 5: Prva raven terciarnega izobraţevanja. ISCED 6: Druga raven terciarnega izobraţevanja. 63 ISCED 1: Primarno izobraţevanje ali prvo obdobje osnovnega izobraţevanja. ISCED 2: Niţje sekundarno ali drugo obdobje osnovnega izobraţevanja. 64 Mladi (18–24 let) s končano ali nedokončano osnovno šolo ali brez šolske izobrazbe, ki niso vključeni v izobraţevanje ali usposabljanje. 58/142 Ob tem je nujno zagotoviti spremljanje in evalvacijo kakovosti sistema in izobraţevalnih organizacij. Ugotovitve iz analiz (Hattie, 2009) kaţejo, da je mogoče pribliţno 30% vpliva na kakovost izobraţevanja pripisati učiteljem. Zaposleni strokovni delavci izkazujejo tudi visoko stopnjo sektorske homogenosti poklicne poti (Sistemski vidiki izobraţevanja pedagoških delavcev, 2011, 67). To še posebej vpliva na usposobljenost strokovnih delavcev na poklicnem izobraţevanju, kjer je povezava med delom in izobraţevanjem toliko bolj pomembna. Iz evalvacije o profesionalnem razvoju strokovnih delavce izhaja, da se učitelji, ki so bili pred zaposlitvijo v vzgoji in izobraţevanju dlje časa zaposleni drugje, pogosteje poročajo o spopolnjevanju na področjih novosti v poklicu in stroki ter se povezujejo z delodajalci, kar velja tudi za učitelje, ki poučujejo praktični pouk, pa tudi strokovno-teoretične predmete v primerjavi z učitelji splošno-izobraţevalnih predmetov (Evalvacijska študija : profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraţevanju, 2012). K dvigu profesionalnega razvoja zato zagotovo prispeva tudi večja mobilnost strokovnih delavcev – razumljena kot moţnost prehajanja med sektorji npr. izobraţevanje – raziskovanje – izobraţevanje. To potrjujejo tudi analize in študije kot npr. ugotovitve iz raziskave TALIS (Sardoč, 2009) ali analize Sistemski vidiki izobraţevanja pedagoških delavcev (2011, 125). Ključ razvoja in uspešnosti v športu so kakovostni strokovni kadri. Najvišjo strokovno raven predstavlja strokovno izobraţen in usposobljen kader. Dvig kakovosti usposabljanj in s tem povezano tudi vedno večje število strokovno usposobljenih, ki delajo z nadarjenimi športniki, omogoča kakovostnejše delo z mladimi športniki, ki so v prelomnem obdobju svojih športnih poti, ko je strokovni pristop izjemnega pomena za prehod iz kategorije perspektivnih športnikov v kategorijo vrhunskih. Po drugi strani pa je strokovno usposobljen kader pomemben tudi za vse ostale starostne kategorije prebivalstva, v smislu motiviranosti in pravilnosti izvedbe vadbe z namenom preprečevanja poškodb in ohranjanja zdravja. Za kakovostno pedagoško delo je izjemno pomembno zagotovitev praktičnega usposabljanja ter postopno prevzemanje zahtevnejših poklicnih nalog, zato je nujna podpora sistemu pripravništva. (Sistemski vidiki izobraţevanja pedagoških delavcev, 2011, 122). Evropska komisija je novembra 2012 izdala 10 ključnih priporočil o podpori razvoju učiteljskega poklica (Supportingtheteachingprofessions, http://ec.europa.eu/education/news/rethinking_en.htm), med njimi tudi zahtevo po podpori pri sistemski organizaciji in omogočanju uvajalnega obdobja, potrebnega za kvaliteten vstop v učiteljski poklic ter zahtevo po zagotovitvi pogojev za vseţivljenjsko izobraţevanje učiteljev kot dela njihovega vsakodnevnega profesionalnega udejstvovanja. Slovenija sicer v določenem obsegu organizira in omogoča opravljanje pripravništva na področju vzgoje in izobraţevanja, vendar je spričo velikih finančnih teţav ter zaostrovanja gospodarskih razmer v zadnjem času omogočala t.i. volontersko pripravništvo, ki je bilo na področju vzgoje in izobraţevanja uvedeno leta 2007. Po evidencah, ki jih ministrstvo vodi za potrebe organiziranja strokovnih izpitov na področju vzgoje in izobraţevanja, je v sistem pripravništva vključenih le pribliţno 30 %vseh, ki prvič vstopajo v šolski prostor kot strokovni delavci, 70 % pa je takoj soočenih s konkretno samostojno učno situacijo v razredu. Podatki iz Bele knjige o vzgoji in izobraţevanju kaţejo, da 55,8 %učiteljev, 68,3 % ravnateljev ter 77,% odstotka svetovalnih delavcev meni, naj strokovni delavec začetnik na začetku ne poučuje samostojno, ampak naj z opazovanjem in sodelovanjem z mentorjem spoznava poklic ter se vanj postopno vpeljuje (Bela knjiga o vzgoji in izobraţevanju, 2011-497). Leta 2010 je Evropska komisija izdala Developing coherentand system-wideinductionprogrammes for beginningteachers: a handbook for policy makers (http://ec.europa.eu/education/schooleducation/doc/handbook0410_en.pdf), v kateri ugotavlja, da ustrezna organizacija uvajalnega obdobja za učitelje začetnike zahteva dodatne finančne ter človeške vire (str. 22). Mentorji morajo zato, po priporočilu, prav tako imeti zmanjšan obseg poučevanja, da bi lahko naloge, ki izhajajo iz mentorstva učitelju začetniku, opravili resno in kvalitetno. Povečevanje obsega človeškega kapitala, ki pozitivno vpliva na gospodarsko rast in produktivnost, se pogosto meri s povprečnim številom let šolanja prebivalstva in deleţem prebivalstva s terciarno izobrazbo. Deleţ odraslih prebivalcev (25–64 let) s terciarno izobrazbo se je v letu 2012 (drugo četrtletje) povečal na 26,1 %. Slovenija se je tako ţe zelo pribliţala cilju strategije EU 2020 glede izobraţenosti mladih (cilj 40 % leta 2020), saj je deleţ mladih (30–34 let) s terciarno izobrazbo v letu 2012 znašal 39,1 %, vendar je deleţ odraslih prebivalcev (25-64 let) s 59/142 terciarno izobrazbo (26,1% v letu 2012) še vedno pod povprečjem OECD, prav tako še niso izkoriščene vse moţnosti za večjo vključenost manj zastopanih skupin v terciarno izobraţevanje. Visoka vključenost mlade generacije v terciarno izobraţevanje kaţe na visoko dostopnost sistema, a vse bolj pomembno postaja izboljšanje njegove kakovosti. Celovit sistem zagotavljanja kakovosti še ni popolnoma zaţivel, nekateri vidiki pa ţe zahtevajo prilagoditve in izboljšave. Pomemben vidik kakovosti visokošolskega sistema je tudi njegova mednarodna primerljivost in konkurenčnost. S tega vidika je slovenski sistem dokaj zaprt sistem, z majhnim pretokom visokošolskih kadrov in študentov med slovenskimi in tujimi visokošolskimi zavodi. Tudi učinkovitost študija, merjena z osipom in trajanjem študija, je nizka. Premajhna odzivnost na izzive širšega druţbenega okolja se kaţe v šibkem sodelovanju z gospodarskim okoljem, ki se odraţa v nezadostni usklajenosti visokošolskih kvalifikacij s povpraševanjem na trgu dela.* V prihodnje je zato potrebno podpreti ukrepe usmerjene v odpravo naštetih pomanjkljivosti visokošolskega sistema, s ciljem nadaljnjega izboljšanja kakovosti, in sicer:: uskladitev procesov, postopkov in instrumentov nacionalne agencije (NAKVIS) z Evropskimi standardi in navodili za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ESG); mednarodno preverjanje kakovosti VŠ, s poudarkom na mednarodnih akreditacijah in evalvacijah institucij in programov; razvoj fleksibilnega sistema s prehodom od programskih na institucionalne akreditacije in evalvacije. Na ravni posameznega visokošolskega zavoda pa: notranje mehanizme kakovosti, ki bodo zagotavljali visoko kakovost študijskih programov, posodabljanje študijskih programov, ki bo temeljilo na konceptu učnih izidov, razvoju novih didaktičnih pristopov in upoštevanju potreb trga dela po ustreznih kompetencah diplomantov ter s tem večjo odzivnost VŠ. S spodbudami za razvoj novih modelov vodenja in upravljanja visokošolskih zavodov ter ukrepov za zmanjšanje osipa, skrajšanje in uspešno dokončanje študija bo povečana učinkovitosti VŠ. Zagotoviti je treba internacionalizacijo VŠ, z ukrepi tako na ravni posameznikov kot visokošolskih zavodov ter posodabljanje študijskih programov, ki bo vodilo do razvoja ustreznih kompetenc diplomantov in novih programov vseţivljenjskega učenja, prilagojenih različnim ciljnim skupinam. Znanje je potrebno pridobivati od otroštva dalje ter ga skupaj z ustvarjalnostjo in podjetniškim duhom motivacijsko promovirati kot eno največjih vrednot posameznika in druţbe, hkrati pa zagotoviti, da je v skladu s sodobno koncepcijo znanja ustrezno glede na ključne izzive na različnih ravneh (lokalni, nacionalni, EU, globalni). Pri tem pa je potrebno spodbujati vlaganja v izobraţevanje, spretnosti in vseţivljensko učenje tudi preko razvijanja izobraţevalne infrastrukture (vzpostavitev izobraţevalnega okolja z IKT, zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za izvajanje izobraţevalnih programov). Dodatne učinke bo mogoče doseči s sinergijskim, integralnim pristopom v smislu vzpostavljanje mreţe znanja, ki spodbuja posameznika, podjetje – organizacijo – lokalno skupnost in druţbeni razvoj): povezovanje in nadgradnja obstoječih programov (formalnih in neformalnih, stalnih in kratkoročnih) za integralni in druţbeno odgovorni razvoj. Ob zagotavljanju visoke stopnje vključenosti v formalno izobraţevanje je pomembno zagotavljati vključenost v različne oblike neformalnega učenja (npr. mladinsko delo, programi usposabljanja za ţivljenjsko uspešnost za zaposlene in brezposelne, programi za mlajše odrasle, ki so opustili šolanje ipd.) vsem. Mladostniki s posebnimi potrebami se teţko vključujejo v trg dela, zato je treba spodbujati programe socialnega podjetništva in jim tako zagotavljati moţnosti samostojnega ţivljenja. Povratek na pot stabilne in trajnostne rasti bo mogoče doseči tudi s spodbujanjem kulturnih in kreativnih industrij, ki prispevajo k povečevanju inovativnosti in ustvarjalnosti. Uspešna druţba je nujno tudi ustvarjalna druţba znanja, kjer so znanje, ustvarjalnost in inovativnost dejansko ključni dejavniki – gibalo – njenega razvoja in delovanja . Tak pristop mora postati eden od temeljnih ciljev vzgojno-izobraţevalnega sistema. Naloga vzgojno-izobraţevalnega procesa mora biti oblikovanje ustvarjalne in inovativnih posameznikov, ki bodo sposobni ne le hitrega prilagajanja čedalje hitreje spreminjajočemu se okolju, ampak tudi inovativnega odzivanja na druţbene izzive (npr. v smislu obravnave okoljskih problemov kot priloţnosti za razvoj). Če ţelimo druţbo, katere razvoj temelji na kakovostnem znanju in spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, si moramo prizadevati tudi k dvigu ravni pismenosti, ki jo je ključno razvijati v tudi širšem kontekstu t.i. kulturne pismenosti (vključuje vse »jezike«, torej bralno, vizualno, glasbeno in medijsko pismenost), saj prav kulturno-umetnostna vzgoja prispeva k celostnemu razvoju posameznika in druţbe kot celote. S sistematično skrbjo za dostopnost in načrtnost kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje bi se Slovenija pribliţala povprečju OECD, saj je po več kazalnikih (npr. število ur kulturno-umetnostne vzgoje ali status kulturno-umetnostne vzgoje znotraj kurikuluma) trenutno na lestvicah uvrščena niţje od povprečja (Art for Art's Sake: The Impact of Arts Education, Educational Research and Innovation,OECD, 2013). 60/142 Pozornost je potrebno nameniti tudi krepitvi baze znanja in inovacij na podeţelju, še zlasti v kmetijstvu in z njim povezanih gospodarskih sektorjih (gozdarstvo, ţivilsko predelovalna panoga in ribištvo), kjer se kaţejo velike potrebe po krepitvi znanja ter prenosu znanja in inovacij v prakso. Prav tako se tu kaţe potencial uporabe in prenosa tradicionalnih znanj, tehnik in veščin s področja kulturne dediščine. Na slovenskih kmetijah prevladujejo gospodarji z osnovno (leta 2010: 37,2 %) oziroma niţjo ali srednjo izobrazbo (leta 2010: 50,6 %), še vedno pa je malo tistih z višjo ali visoko izobrazbo (6,2%). Primerjava med letoma 2000 in 2010 dokazuje, da se deleţ gospodarjev ki imajo srednješolsko ali višjo oziroma visoko izobrazbo povečuje. Pozitivni premiki so razvidni tudi na področju kmetijske izobrazbe gospodarjev, saj se je deleţ tistih, ki imajo zgolj praktične izkušnje v kmetijstvu, zmanjšal s 83,9 % (leta 2000) na 64,5 % (leta 2010). Znatno pa se je povečal deleţ tistih, ki imajo opravljene tečaje oziroma nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) iz kmetijstva, in sicer za 18,5 odstotnih točk na 26,7 %, kar kaţe na povečevanje usposobljenosti. Kazalniki za usposabljanje in izobraţevanje v kmetijstvu v okviru Programa razvoja podeţelja 2007–2013 kaţejo trend v pozitivno smer, saj narašča tako deleţ nosilcev kmetij s formalno kmetijsko izobrazbo kot tudi s kakršnokoli drugo obliko kmetijske izobrazbe. Kazalnika sta pomembna zlasti z vidika ţelenih strukturnih sprememb na področju kmetijstva in s tem posledičnega dviga konkurenčnosti tega sektorja. Z vidika izvajanja programa k temu pomembno prispevajo podpore na ukrepu 111 - Usposabljanje in izobraţevanje, zlasti pa preko vstopnih kriterijev, vezanih na določeno izobrazbo, tudi ukrepa 112 - Mladi prevzemniki in 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Deleţ nosilcev kmetij s formalno izobrazbo je v primerjavi z izhodiščno vrednostjo v obdobju štirih let narasel za 2,2 % in se ţe v letu 2010 tako zelo pribliţal ciljni vrednosti. Deleţ nosilcev kmetij s kakršnokoli izobrazbo je v letu 2010 presegel postavljeno ciljno vrednost za leto 2013. V okviru PRP 2014 - 2020 se bo spodbujalo prenos znanj in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeţelskih območjih preko spodbujanja vseţivljenjskega učenja in poklicnega usposabljanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Prav tako se bo podpiral tudi dostop do svetovalnih storitev, s poudarkom na večji prilagodljivosti svetovalnih storitev kmetijskim gospodarstvom in učinkovitejšemu prenosu specializiranega znanja. Z vidika druţbeno-ekonomskih izzivov, naraščajočih okoljskih zahtev ter vplivov podnebnih sprememb bo treba v prihodnje znatno okrepiti usposobljenost, dostop do kakovostnih, specializiranih svetovalnih storitev kot tudi prenos znanja in inovacij v prakso preko tesnejšega povezovanja med znanostjo, stroko in proizvajalci, da bi lahko kmetijstvo (s povezanimi sektorji) v prihodnje zagotavljalo zadostno preskrbo z varno in kakovostno hrano kot tudi druge druţbeno pomembne funkcije, povezane z ohranjanjem naravnih virov in biotske raznovrstnosti, kulturne krajine ter poseljenosti podeţelja. Vključenost v informacijsko druţbo vsakomur olajša dostop do informacij, potrebnih znanj, poveča moţnosti zaposlitve, posledično lahko vpliva tudi na višino osebnih dohodkov in ima mnoţico drugih posledic, ki olajšajo vsakodnevno ţivljenje. Tako ima e-vključenost vpliv na posameznika in na druţbo kot celoto in je eden ključnih dejavnikov vzpostavitve trajne ekonomske rasti. Zato je potrebno stremeti k premostitvi naraščajočega digitalnega razkoraka, v katerem se najpogosteje znajdejo prav tisti, ki bi od informacijske tehnologije pridobili največ in si prizadevati za dvig ravni e-pismenosti, ki je na različnih ravneh predpogoj za vključevanje in sodelovanje v informacijski druţbi. E-pismeni drţavljan je sposoben digitalno komunicirati, uporabljati sodobne tehnologije in digitalna orodja, predvsem pa zna hitro in učinkovito poiskati, obdelati in uporabiti informacijo in se sporazumevati z drugimi v specifičnih ţivljenjskih okoliščinah. Predpogoj za doseganje e- pismenosti so seveda osvojena osnovna znanja in uporaba IKT. Vendar pa za Slovenijo statistike in analize kaţejo velik razkorak med razpoloţljivostjo IKT in njihovo dejansko uporabo. Kar 28 % prebivalstva še nikoli ni uporabilo interneta (EU 22%), med redne uporabnike interneta pa se uvršča le 41% 'prikrajšanega' prebivalstva (EU 54%). Še posebej izrazito Slovenija odstopa po uporabi interneta med upokojenimi in neaktivnimi (Si 24 %, EU 40 %), ki zaostajajo v vseh pogledih in s tem tudi zniţujejo primerjalni poloţaj Slovenije. Tudi po podatkih raziskave Inštituta Antona Trstenjaka »Uporaba računalnika pri 50 in več let starih prebivalcih Slovenije« le dobra četrtina prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 in več let, uporablja računalnik (to pomeni nekaj nad 200.000 ljudi). Slabe tri četrtine te populacije (ali okrog 540.000) računalnika ne uporablja in bi bilo za večanje ekompetenc potrebno nujno usmerjati dodatne aktivnosti v to skupino. Zato je potrebno delovanje usmeriti v vključevanje posameznikov, ki še niso del digitalnega sveta, ne sme pa se pozabiti tudi na splošno javnost, ki je sicer 'vključena', a včasih nima poguma ali ustrezne ravni znanj in spretnosti, da bi v poklicnem in zasebnem ţivljenju imela koristi od tehnologije, ki jo ima na voljo. 61/142 S ciljem izgradnje vključujoče informacijske druţbe, uveljavitve splošnih pogojev in načinov, ki naj vsakemu posamezniku omogočijo pridobivanje e-veščin in e-znanja, je potrebno posebno pozornost nameniti sistematičnemu e-opismenjevanju prebivalstva, ki bo zajemal tako akcije ozaveščanja kot tudi realno opismenjevanje in bo temeljil na interdisciplinarnem pristopu in na med-sektorskem sodelovanju. Sprotno e-opismenjevanje prebivalstva bo namreč mogoče zagotoviti le s pomočjo sinergijskih učinkov formalnega in neformalnega izobraţevanja ter ob spodbujanju samoizobraţevanja, medgeneracijskega sodelovanja in prostovoljne dejavnosti ter s spodbujanjem in nadaljevanjem: 1. formalnih oblik učenja na področju IKT in nadaljevanjem nacionalno uveljavljenih programov; 2. neformalnih oblik socialnega avtonomnega učenja na področju IKT, kot je medgeneracijsko sodelovanje in opismenjevanje v dvojicah ali majhnih skupinah; 3. krajših akcij ozaveščanja in opismenjevanja; 4. internega (notranjega) izobraţevanja v podjetjih in drugih inštitucijah. Zato bo v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 večji poudarek namenjen prav podporam, namenjenim vzpostavljanju celovitega ekosistema za pridobivanje e-veščin po vzoru nekaterih drugih drţav, ki sledijo ciljem politike Evropske unije. Le tako se bo mogoče soočiti s ključnimi razvojnimi izzivi informacijske druţbe, pospešiti oţivitev gospodarstva ter postaviti temelje trajnostne digitalne prihodnosti. Tudi v ribiškem sektorju je bilo do sedaj premalo vlaganj v pridobivanje novih znanj. V sektorju morskega gospodarskega ribolova so ta povezana zlasti z rabami morja, stanjem morskega okolja in ribolovnih virov, načinom znanstvene obdelave podatkov. Tudi znanstveni in raziskovalni sektor tem znanjem namenja premalo pozornosti, zlasti v smislu prenosa znanj v sektor ribištva in akvakulture. Sodelovanje med obstoječimi izobraţevanimi ustanovami (pomorstvo, promet, zootehnika, biologija in veterina) ter ribiškim sektorjem bi lahko bilo bolj usklajeno. Za izboljšanje podatkov, znanja o morju ter posledično upravljavskih odločitev se mora izboljšati sodelovanje med ribiči in znanstveniki, ki zbirajo podatke o morskih virih (sprejem na krov plovila in sodelovanje pri zbiranju podatkov). V finančni perspektivi 2007-2013 je sicer v okviru ukrepov trajnostnega razvoja ribiških območij sektor morskega gospodarskega ribolova precej povečal aktivnosti za prenos znanj navzven (delavnice za otroke, splošna izobraţevanja o dodani vrednosti uţivanja morskih proizvodov ipd.). V sektorju akvakulture primanjkujejo znanja o vzrejnih praksah drugod, tehnološki opremi, ki se v ribogojstvu uporablja, v smislu bolj učinkovite izrabe vodnih virov in tehnikah gojenja, prijaznih okolju. Potenciale vlaganj v prihodnje je tako mogoče prepoznati v projektih usposabljanja predstavnikov sektorja, v izmenjavi dobrih praks, mreţenju in izboljšanju povezovanja sektorja, v raziskavah za nove tehnologije in prakse upravljanja za učinkovito izkoriščanje virov (sodelovanje z znanstveno sfero, iskanje novih trţnih niš ter ukrepi trajnostnega razvoja ribiških območij). Tematski cilj 11: Izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovita javna uprava Strateška ustavnopravna in dejanska prioriteta slovenske drţave je vzpostavitev predpostavk za delovanje resnične pravne drţave. Pravna drţava, ki je utemeljena na vladavini prava, je predpogoj za delovanje vseh sistemov drţave, kakor tudi njenih druţbenih podsistemov, tudi gospodarstva. Eden bistvenih predpogojev za večjo mednarodno in regijsko prepoznavnost Slovenije in s tem večje zaupanje mednarodnih in regionalnih institucij pa je tudi povečanje učinkovitosti, predvsem pa povečanje zaupanja v učinkovitost delovanja slovenskega pravosodja. Pravosodni sistem ima pomemben nacionalni in strateški pomen pri varstvu pravic drţavljanov, gospodarskega razvoja in blaginje. Splošni cilj področja pravosodnega sistema je zagotavljanje visoke stopnje pravne varnosti in človekovih pravic, hitro in učinkovito pravno varstvo z ustavo zagotovljenih pravic in svoboščin vseh drţavljanov ter human, varen in učinkovit sistem izvrševanja kazenskih sankcij. V Sloveniji glede zagotavljanja pravnega reda in zaupanja v pravo in institucije prevladuje negativna percepcija, kar negativno vpliva tudi na zdravo gospodarsko tekmovalnost, poleg tega pa tudi onemogoča nemoten druţbeni razvoj. Nezaupanje v pravosodni sistem se kaţe tudi v mednarodnih primerjavah, kjer se Slovenija uvršča vsako leto slabše. V zadnjem poročilu WEF (2012), se Slovenija na področju učinkovitosti pravnega okvirja pri reševanju sporov med podjetji uvršča na 126. mesto, po oceni korupcije na 61. mesto in po oceni neodvisnosti sodstva na 70. mesto med 144 drţavami. Medtem ko je Slovenija drţava z relativno nizko stopnjo administrativne korupcije, pa je finančna kriza razkrila dolgoletni razvoj sistemske korupcije, ki predstavlja pridobivanje koristi v škodo javnih sredstev in javnega interesa (KPK, 2011). Raziskovalci italijanskega zdruţenja podjetnikov Confcommercio so Slovenijo v svoji raziskavi »Una nota sulle determinanti dell’economia sommersa« iz marca 2012 glede ocene učinkovitosti sodnega sistema med vzorcem 26 analiziranih drţav uvrstili na 23. mesto z oceno učinkovitosti 3,8 (od sedmih moţnih točk), pri čemer je v primerjavi z 62/142 65 letom 2000 pridobila eno mesto in za 0,2 točke povečala oceno učinkovitosti sodnega sistema . Posamezni dejavniki in področja, ki predstavljajo podstat sistemski in upravni korupciji v Sloveniji so: vsesplošno upadanje zaupanja v institucije pravne drţave in nosilce javnih funkcij ter njihovo verodostojnost; področje javnega naročanja; upravljanje s kapitalskimi naloţbami drţave in lokalnih skupnosti; delovanje bančnega sistema; področje financiranja političnih strank in volilnih kampanj; razširjenost nasprotja interesov, klientelizma in nepotizma; netransparentnost vpliva posamičnih interesov na sprejemanje zakonodaje in drugih predpisov; neučinkovito delovanje nekaterih inšpekcijskih sluţb; delovanje toţilstva in sodstva; podhranjenost oziroma neoptimalna organizacija in avtonomija ključnih nadzornih ter preiskovalnih organov; način sprejemanja proračunov (KPK, 2013). Poslabševanje stanja na področju korupcije v Sloveniji potrjujejo tudi rezultati raziskave Indeks percepcije korupcije, ki jo izvaja nevladna organizacija TransparencyInternational. V letu 2012 se je Slovenija uvrstila na 37. mesto med 174 proučevanimi drţavami oziroma na 17. mesto med drţavami članicami Evropske unije (TI, 2012). Pravosodje kot sistem je po svoji naravi nagnjen k monlitnosti in rigidnosti, saj skoraj so skoraj vsi aspekti njegovega 66 delovanja podvrţeni dokaj togim normativnim okvirom. Vendar nas izkušnje iz preteklosti učijo , da učinkovitosti pravosodja ne morejo in ne smejo temeljiti le na spremembi normativnih okvirov in normativov. Pravosodje kot vsak kompleksni sistem, kjer so udeleţeni različni akterji in deleţniki pogosto v različnih vlogah in soodvisnosti, onemogoča enostavno identificiranje vzrokov morebitnih anomalij, njihovo merjenje in posledično tudi načrtovanje konkretnih ukrepov za njihovo učinkovito in trajno odpravo. Zato je tudi Slovenija, po vzoru nekaterih drţav članic, ki so podobne mehanizme ţe sprejele in implementirale (npr. Nemčija in Avstrija), identificirala kot prioriteto in predpogoj za izvajanje drugih ukrepov v pravosodju vzpostavitev učinkovitega mehanizma načrtovanja in merjenja resursov v pravosodnem sistemu ter izvajanja ukrepov v smeri učinkovitejšega pravosodnega sistema. Takšno orodje bo Sloveniji omogočilo, da bo lahko ob nastanku posameznega ozkega grla v delovanju pravosodja samostojno identificirala najprimernejše ukrepe za njegovo trajnostno odpravo, ki so potrebni za njegovo optimalno delovanje in maksimalizacijo organizacijskih, intelektualnih in stvarnih kapacitet. Slovenija, predvsem pa slovensko sodstvo bo izvajalo ukrepe, ki bodo na organizacijski in upravljalni ravni zagotovili hitrejše in učinkovitejše delovanje pravosodnega sistema. S tem namenom bodo odpravljena ozka grla na posameznih segmentih delovanja sodstva, ki trenutno onemogočajo njegovo hitrejše delovanje in posledično povzročajo predpogoj za učinkovito odpravo sistemskih vzrokov za nastanek sodnih zaostankov na nekaterih ključnih področjih. Zato bo Slovenija prioritetno investirala v ukrepe povezane z pospešenimi (fast track) postopki reševanja sodnih zadev za razbremenitev sodnikov (triaţa), v ukrepe optimizaciji namenjene sedanje mreţe sodišč in mobilnosti tako sodnikov kot sodnega osebja, v ukrepe prenosa kompetenc na niţje nivoje, s čimer se bo optimiziral izkoristek intelektualnega kapitala funkcionarjev pri pravosodnih organih. Za doseganje dolgoročnega cilja, to je večjega zaupanja v institucije pravne drţave, je potrebno, da sodni postopki tečejo hitro in kvalitetno ter da so rezultati sojenje tako kvalitetni, da vzpostavljajo zaupanje javnosti. Da se doseţe tak dolgoročni cilj, je mogoče le, če so vsi deleţniki v sodnem procesu (sodniki, drţavni toţilci, drţavni pravobranilci, osebje v pravosodnih organih in usluţbenci ministrstva za pravosodje) ustrezno usposobljeni za delo v tem procesu. Le visoko usposobljeni pravosodni funkcionarji in javni usluţbenci so dovolj samozavesti in učinkoviti pri vodenju postopkov. Zato je Slovenija identificirala prioritetne ukrepe za krepitev usposobljenosti, tako na nivoju začetnikov, torej začetno izobraţevanje in usposabljanje, kot nadaljnje izobraţevanje pravosodnih funkcionarjev in javnih usluţbencev, ki delujejo v sklopu pravosodja. Še poseben pomen je potrebno dati usposabljanju na nivoju EU predpisov in prakse ESČP in sodišč EU. Eden od ključnih problemov v Sloveniji je povezavama med različnimi informacijskimi sistemi znotraj pravosodnega sistema in navzven. Zato je Slovenija identificirala kot ključno investicijsko prioriteto povečanje razvitosti elektronskih povezav med deleţniki v pravosodnem sistemu, kakor tudi pri čezmejnem sodelovanju. Ker pa so podatki v pravosodju še posebej pomembni za status in pravice posameznikov in podjetij, saj lahko na primer za subjekta ţe ena napaka v sistemu povzroči izgubljeno pravico, ki mu sicer pripada (npr. izguba lastninske pravice na nepremičnini zaradi napake ali vdora v elektronsko zemljiško knjigo) je še toliko bolj pomembno investicijsko področje informacijske varnosti. Cilj slovenskega sodstva je 100% prehod storitev slovenskega sodstva na spletne 65 Osnova za novo rangiranje so bili podatki poročila WEF in Svetovne banke za leto 2010. 66 Zlasti posledice spodletele reforme pravosodja iz leta 1995, ki je bila sicer pripravljena na temelju priporočil mednarodnih organizacij, med njimi tudi Sveta Evrope. 63/142 storitve (vključno z elektronskimi draţbami, objavami, elektronskim vlaganjem in vročanjem ter objavo sodne prakse) tudi v duhu odprave administrativnih ovir in hitrejše poti do pravice. Za laţje vključevanje v evropski prostor bo 67 Slovenija izvedla integracijo evropskih pravosodnih spletni storitev . Vodilne pobude na področju pravosodja v letih 2014-2020, ki so vpete v krovne cilje nadnacionalne strategije Evropa 2020, so podrobneje predstavljene v dokumentu »Strategija Pravosodje 2020«, ki ga je pripravilo ministrstvo 68 pristojno za pravosodje in je bile potrjena tudi s strani Vlade RS v juliju 2012. Promocija učinkovite izrabe energije mora postati prioriteta tudi v stavbnem fondu janega sektorja. Investicije morajo biti usmerjene v energetsko sanacijo in trajnostno gradnjo stavb, ki jih neposredni in posredni proračunski uporabniki potrebujejo za svoje delovanje s prednostjo usmeritvijo v objekte neposrednih proračunskih uporabnikov. Uvajanje sistema za upravljanje z energijo v javnem sektorju, finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije, energetsko pogodbeništvo, energetsko knjigovodstvo, demonstracijski projekti kot tudi seveda vlaganje v izobraţevanje kadrov za učinkovito rabo energije. Pri energetski sanaciji stavb v zasebni in javni lasti bomo ukrepe za energetsko sanacijo smiselno kombinirali tudi z ukrepi za povečanje potresne varnosti ključnih objektov. Pri tem bodo imeli prednost ključni objekti v javni lasti. Slovenija z izvajanjem svojih pristojnosti na področju nacionalne varnosti, zagotavlja pogoje za svoj obstoj, t.j. suverenost drţave, notranjo in zunanjo varnost, razvoj obrambno-varnostnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, umešča drţavo v mednarodno okolje in ji omogoča mednarodno sodelovanje. Slovenija v mednarodnem okolju velja za varno drţavo. V zadnjem poročilu WEF, je Slovenija na področju organiziranega kriminala uvrščena na 47. mesto, na področju zanesljivosti policije na 50. mesto, na področju vpliva kriminala in nasilja na stroške gospodarstva na 12. mesto, na področju vpliva terorizma na stroške gospodarstva pa celo na 1. mesto med 144 drţavami (WEF, 2012). Obstoječi sistem je treba stalno nadgrajevati in prilagajati glede na druţbeni razvoj in pojav novih vrst ogroţanja zaradi podnebnih in drugih okoljskih sprememb. Ključno je mednarodno povezovanje ter sodelovanja s sosednjimi drţavami in drţavami v regiji ter v okviru mednarodnih organizacij in na ravni Evropske unije. Pri horizontalnih ukrepih za doseganju pametne rasti je ključnega pomena tudi varnost, ki je človekova potreba, dobrina in predvsem pravica. Notranjo varnost poleg drugih vrst kriminalitete najbolj ogroţa gospodarska kriminaliteta pri kateri storilci (fizične in pravne osebe) s kaznivimi dejanji, storjenimi pri poslovanju, ogroţajo premoţenje ali druge varovane dobrine gospodarskih in drugih organizacij ter druţbene skupnosti. Neuspešno obvladovanje tovrstne kriminalitete ogroţa gospodarsko stabilnost drţave in izvajanje njenih funkcij, s tem pa razjeda temelje demokratičnega druţbenega sistema. Pomeni pa tudi izgubo razvojnih potencialov in neposredno ogroţa mednarodno konkurenčnost drţave in njen gospodarsko-druţbeni razvoj, obenem pa ima negativen vpliv na socialno enakost in na zakonito delovanje demokratičnih institucij. 69 EK je obremenjujoče regulatorno okolje izpostavila kot eden najteţjih izzivov Slovenije, ki ovira konkurenčnost na domačem trgu in izvoznih trgih. Boljša zakonodajna ureditev zagotavlja enostavnejše ţivljenje in poslovanje kot tudi prihranek časa in denarja za drţavljane, podjetja in javno upravo. Področje izboljšanja zakonodajnega okolja je prav tako ena izmed prioritet na EU ravni, kjer potekajo številne aktivnosti v okviru akcijskih programov REFIT, ABR+ ipd. Program ukrepov odprave administrativnih ovir v Sloveniji se s pomočjo sredstev ESS sistematično odvija od leta 2009 in prinaša pomembne rezultate v smeri poenostavitve poslovnega okolja, vendar je potrebno poleg projektov, ki so usmerjeni v prenovo obstoječe zakonodaje, večjo pozornost nameniti tudi preventivi, in sicer z uvedbo ustreznih 70 orodij, ki bodo omogočala sprejemanje boljših, kvalitetnejših predpisov. Opozorila iz analize Svetovne Banke , zaveze RS do mednarodnih institucij, kot sta EK in OECD, ter pričakovanja širše javnosti kaţejo na nujnost nadaljnjih poenostavitev zakonodajnega okolja, predvsem na normativno najbolj obremenjujočih področjih za poslovne 67 Npr. European Payment Order, EU Land Register, EU Business register, EU Insolvency Register. 68 http://www.mp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/strategija_pravosodje_2020/ 69 70 Stališče služb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020 Doing Business 2013 64/142 subjekte in drţavljane. Sistematično preverjanje učinkov sprejete zakonodaje po določenem času je nujno za zagotavljanje večje preglednosti predpisov, večje pravne varnosti in posledično manjšega števila sodnih postopkov. To velja tudi za predpise občin, kadar je zaznati neskladje z ustavo in zakoni ali – pogosteje - kadar so ti 71 nomotehnično nedosledni. Analize Svetovne banke kaţejo, da smo kljub naporom v zadnjih letih še vedno zelo slabi na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj (61. mesto) in tudi na področju čezmejnega poslovanja (57. mesto). Na področju registracije nepremičnin (zemljiška knjiga) se je stanje izboljšalo, še vedno pa dosegamo dokaj slab rezultat in sicer 79. mesto (pred uvedbo e-ZK, 99. mesto), ţal pa je za leto 2013 predvideno poslabšanje, in sicer na 83. mesto. Slovenija z zelo visokim številom reguliranih poklicev oz. dejavnosti (319) spada v sam vrh EU (povprečje 100). Potrebno je dodatno poenostaviti pogoje za vstop na trg, zato je nujna deregulacija dejavnosti in poklicev, s katero bi se povečala mobilnost in fleksibilnost delovne sile na enotnem evropskem trgu. Deregulacija na področju izobrazbenih pogojev je potrebna tudi zaradi večjih zaposlitvenih moţnosti vse večjega števila nezaposlenih in pospeševanja samozaposlovanja. OP RČV je z ukrepi v obdobju 2007-2013 na področju e-vsebin prispeval k večji dostopnosti drţave na spletu, z informacijsko podporo gospodarskim druţbam s sistemom e-VEM pa močno prispeval k poenostavitvi administrativnih postopkov in izboljšanju poslovnega okolja. Različne mednarodne primerjave kaţejo, da ima slovenska e-uprava sicer nekaj izjemnih primerov dobre prakse, po katerih se zgledujejo tudi druge drţave in da sicer obstaja nabor kvalitetnih storitev za drţavljane in podjetja, vendar pa uporaba teh storitev daleč zaostaja za 72 pričakovanji. To je povezano z nizko splošno stopnjo uporabe interneta (64,9% rednih uporabnikov interneta/ EU povprečje 70%; 28,1% uporabnikov e-bančništva/ EU povprečje 40,1%), relativno slabim dostopom gospodinjstev do širokopasovnega interneta (73,6% gospodinjstev/ EU povprečje 95,5%) in s celovitostjo in kvaliteto ponujenih elektronskih storitev ter s stopnjo zaupanja uporabnikov. Čeprav so bili rezultati EU benchmarkinga e-uprave v letu 2007 za Slovenijo še relativno ugodni (3. mesto v kategoriji availability in 2. mesto v kategoriji sophistication), pa je bil trend v naslednjih letih izrazito padajoč (2009: 6. mesto availability in 5. mesto sophistication; 2010: 9. mesto availability in 10. mesto sophistication). Zadnje EU meritve v letu 2012 so pokazale, da je zdaj Slovenija pri večini kazalnikov uvrščena v EU povprečje, nadpovprečna situacija je zlasti pri storitvah za podjetja (e-VEM) in v kategoriji transparentnost (sistem IPP/e-demokracija), veliko zaostajanje pa se kaţe zlasti pri čezmejnem zagotavljanju 73 storitev. OZN meritve nas pri indikatorju "e-government development index" uvrščajo okoli 30. mesta oz. v spodnjo polovico med evropskimi drţavami, podobno sliko pa kaţejo tudi drugi mednarodni indikatorji, npr. "Networked 74 Readiness Index" in "Government at a Glance" od OECD. V naslednjih letih moramo tako doseči dejansko uporabo elektronskih storitev, dvigniti povezljivost in interoperabilnost temeljnih podatkovnih evidenc, njihovo razpoloţljivost in zanesljivost, spodbujati odprtost temeljnih podatkovnih zbirk za nadaljnjo obdelavo podatkov javnega sektorja s strani poslovnih subjektov ter zmanjšati tveganje motenj in izpadov ter s tem povezane nevarnosti za nedostopnost storitev javne uprave in s tem povezanih stroškov. Mednarodne primerjave odhodkov drţave kaţejo, da se Slovenija glede na porabo sredstev delovanja javnega sektorja uvršča v ali blizu povprečja drţav članic EU, slabše pa se izkaţe pri kakovosti izvajanja javnih storitev na različnih področjih. Na potrebo po izboljšanju učinkovitosti javne uprave ter institucionalnih zmogljivosti na vseh ravneh, tako na drţavni kot lokalni ravni tudi v delu, ki ga mora prispevati učinkovito upravljanje s človeškimi viri, 75 76 opozarja tako EK kot tudi OECD . Slednji opozarja, da mora osrednja javna uprava imeti zmogljivosti, ki se zahtevajo za izvajanje strategije in sicer od učinkovitega vodenja do ustreznih znanj in veščin ter kompetenc zaposlenih v osrednji javni upravi. Človeški viri nudijo podporni okvir za opravljanje upravnih nalog, zato OECD poudarja nujnost strateškega pristopa k njihovemu upravljanju na drţavni in drugih ravneh, da bi zagotovili vzpostavitev povezav med osebnimi in organizacijskimi cilji uspešnosti ter cilji na ravni celotne javne uprave. O tem 77 govori tudi Bela knjiga o večnivojskem upravljanju . Z okrepljenimi dejavnostmi na področju javnega menedţmenta in še posebej menedţmenta človeških virov ter usmerjenega usposabljanja javnih usluţbencev na vseh nivojih oblasti lahko doseţemo dolgoročne učinke, ki se bodo odraţali v kakovostnejših javnih storitvah, boljšem poslovnem 71 Doing Business 2013 Digital Agenda Scoreboard 2012 73 Untied Nations E-Government Survey 2012 74 Svetovni gospodarski forum, 2012 75 Stališče služb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020 76 OECD pregled javne uprave v Republiki Sloveniji, 2012, sofinanciran z ESS sredstvi 77 http://web.cor.europa.eu/epp/Ourviews/Documents/White%20Paper%20on%20MLG.pdf 65/142 72 okolju in konkurenčnejšem gospodarstvu. V okviru finančne perspektive 2007-2013 niso izvedeni ukrepi na področju razvoja javnega menedţmenta, kar kaţe na nujnost izvedbe le-teh v obdobju 2014-2020. Nevladne organizacije so s svojo strokovnostjo, inovativnostjo, ustvarjalnostjo oziroma kreativnostjo in bliţino neposrednim uporabnikom pomemben akter pri oblikovanju in uveljavljanju trajnostno naravnanih javnih politik. S svojim delovanjem na področju spodbujanja civilnega dialoga (dialog med odločevalci in nevladnimi organizacijami) prispevajo k zmanjševanju demokratičnega deficita in so pomemben zagovornik ranljivih ciljnih skupin ter prispevajo k bolj transparentnemu in učinkovitemu delovanju drţave in zmanjševanju birokratizacije predpisov in procesov. Pomembne so na področju dopolnjevanja oziroma celo nadomeščanja javnega sektorja pri izvajanju javnih storitev in dejavnosti, ki se izvajajo na način javne sluţbe in razvoja socialnih inovacij ter novih/inovativnih storitev na različnih področjih (okolje, sociala, zdravje, usposabljanje, kulture zlasti umetnosti ...). Slovenski nevladni sektor je izjemno pester, saj ga sestavlja več kot 25.000 nevladnih organizacij, v katerih sodeluje več kot milijon ljudi, ni pa ustrezno razvit. Nizka stopnja razvitosti NVO sektorja v Sloveniji se odraţa v nizkem deleţu prihodkov NVO glede na BDP, ki je v letu 2010 dosegel 2,2 %, medtem ko v povprečju 32-ih drţav (zadnja večja mednarodna raziskava izvedena v letu 2003) znaša 5,1 %. Za slovenske NVO je značilen tudi nizek deleţ prihodkov iz javnih virov v strukturi celotnih prihodkov NVO (2010: 30,5 %; EU do 53%) in nizek deleţ zaposlenih v NVO sektorju (2010: 0,87% aktivne populacije, EU 8%). Za dodaten razvoj nevladnih organizacij in z namenom, da bodo le-te sposobne sprejemati pomembnejšo vlogo pri druţbenem razvoju, je potrebno vzpostaviti ustrezne pogoje in infrastrukturo za njihov razvoj, in sicer predvsem z ukrepi za institucionalno krepitev NVO z namenom povečanja njihove zmogljivosti in usposobljenosti za izvajanje javnih storitev, za civilni dialog, za zagovorništvo in za promocijo NVO v javnosti ter s spodbujanjem razvoja ugodnega sistemskega okolja za NVO s spodbujanjem prenosa/prilagajanja dobrih praks iz tujine, ter zaposlovanja v NVO. Spremenjene razmere na trgu dela in demografski trendi nedvomno zahtevajo posebno obravnavo nevladnih organizacij z namenom polnega izkoriščenja njihovih potencialov (MPJU, 2012). Smiselnost in potrebnost nadaljnje krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij je pokazala tudi zaključna evalvacija projektov NVO financiranih iz ESS leta 2009. Prav tako je pomen krepitve njihove zmogljivosti pa je izpostavila tudi 78 EK . Zagotavljanje trajne hrambe javnega arhivskega gradiva je eden od ciljev Strategije razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva e-ARH.si (2010-2015), zagotavljanje pogojev za trajno ohranjanje gradiva v digitalni obliki tudi je med strateškimi cilji NUK. V praksi imajo posamezne institucije vzpostavljeno trajno hrambo za sklope digitalnih gradiv (npr. Arhiv RS, NUK), večina kulturnih institucij pa problema trajne hrambe še ni začela reševati.Koordinacija med institucijami na področju zagotavljanja trajne hrambe digitalnih gradiv je slaba. Zaradi kompleksnosti zagotavljanja trajne hrambe digitalnih gradiv je smiselno vzpostaviti prototip zagotavljanja trajne hrambe, ki bo lahko sluţil različnim kulturnim ustanovam, ter vzpostaviti večjo koordinacijo in sodelovanje med institucijami. Upravni in strokovni procesi varstva kulturne dediščine, arhivskega in knjiţničnega gradiva ter procesi na področju ustvarjalnosti in medijev so slabo informacijsko podprti (celovito je podprta obdelava arhivskega in knjiţničnega gradiva, na področju nepremične kulturne dediščine je podprto le vodenje registra nepremične kulturne dediščine in delno smernic in mnenj za prostorske akte, sistemi za muzejsko dokumentacijo so parcialni; obstoječi sistemi niso v celoti prilagojeni izzivom digitalizacije in so nujni posodobitve). Z vzpostavitvijo novih informacijsko podprtih sistemov za podporo upravnim in strokovnim procesom in prenovo obstoječih sistemov lahko zagotovimo večjo učinkovitost dela v javni upravi, hkrati pa drugim deleţnikom zagotovimo dostopnost in povezljivost podatkov ter z njimi povezanih storitev. V okviru teh procesov lahko zagotovimo tudi večnamensko dokumentiranje in sistematično digitalizacijo kulturnih vsebin. Na področju učinkovitosti javnega sektorja bo posebna pozornost zato namenjena prenovi javne uprave s ciljem kakovostnejših storitev in dostopnosti, predvsem projektnemu razvoju novih storitev, ki jih lahko izvajajo nevladne organizacije in se lahko zagotavljajo na trgu; pregledu in prevetritvi zakonodaje s ciljem poenostavitve in učinkovitejšega izvajanja javnih storitev; (izboljšanje nekaterih baz podatkov, ki so osnova za učinkovito upravljanje, še posebej na kompleksne področju okoljske zakonodaje, npr. priprava baze podatkov za izvajanje shem razširjene odgovornosti proizvajalcev za odpadke); administrativni usposobljenosti za izvajanje reformnih ukrepov in novih predpisov, ki se nanašajo na izvajanje javnih storitev; vpeljavi managementa in projektnega managementa(vključno z 78 Stališče služb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v SLOVENIJI za obdobje 2014–2020 66/142 učinkovitim upravljanjem z okoljem, vpeljavo okoljske učinkovitosti in načel zelene pisarne) ter sodobnih kompleksnih metod celostnega in sektorskega razvojnega načrtovanja, vključno s statističnim modeliranjem in scenarijskimi analizami. V javnem sektorju je potrebno usposobiti specifične kadre za delo z manjšinami in ranljivimi skupinami, ker dejansko teh kadrov v javnem sektorju ni. Da bi izboljšali pogoje za udejanjanje načela kulturne in etnične raznolikosti, je potrebno tudi v javni infrastrukturi usposobiti kadre, ki bodo imeli dovolj specifičnega znanja, medkulturnih kompetenc, sposobnosti ter občutljivosti za delo na tem posebnem področju. Sem sodi tudi strokovno usposabljanje za zaščito in promocijo kulturnih raznolikosti v javni infrastrukturi ter v drţavni upravi na narodnostno mešanem območju. Šele tako bi lahko prišlo do uravnoteţenja, ki je del celovite skrbi druţbe in prizadevanj drţave za kulturno integracijo. Delujoč enotni digitalni trg je pogoj za evropsko gospodarsko rast. Število uporabnikov interneta, ki je v letu 2012 opravilo vsaj en spletni nakup, je v RS (34%) manj kot v povprečju EU (45%), pa še ti so nakupe opravljali večinoma pri slovenskih spletnih ponudnikih. Pri uporabi spletnih strani javnih institucij je RS (48%) sicer nekoliko nad povprečjem EU (44%), a tudi tu gre predvsem za nacionalni nivo. Za čezmejno e-poslovanje je ključno čezmejno priznavanje e-identitet, zato je v pripravi nova evropska zakonodaja, ki bo urejala to področje. RS bo morala prilagoditi nacionalni sistem upravljanja e-identitet novi zakonodaji in vzpostaviti ustrezno infrastrukturo za čezmejno povezovanje. Vzpostavitev infrastrukture za e-identiteto je pogoj za razvoj panevropskih e-storitev in vključitev v enotni digitalni trg. Uporaba informacijskih sistemov in omreţij se vseskozi povečuje, zato se povečujeta tudi pomen in vrednost, ki jih ti sistemi predstavljajo za javni in zasebni sektor, uspešen razvoj gospodarstva, nevladne organizacije in individualne uporabnike. Odvisnost od teh sistemov je čedalje večja, saj omogočajo tako stabilno in učinkovito delovanje gospodarstva, domače in mednarodne trgovine, kot tudi tekoče delovanje druţbenega, kulturnega in političnega ţivljenja ter nemoteno in zanesljivo delovanje kritične infrastrukture (npr. energetske, prometne, finančne in drugih). Vsak dan se porajajo nove in tehnološko vse bolj dovršene kibernetske groţenje, ki so pogosto odraz globalnih geopolitičnih razmer. Ob tem je vse bolj izrazit trend uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za politično, gospodarsko in vojaško prevlado. Zato je kibernetska varnost ţe pred časom postala pomemben integralni del nacionalne varnosti drţav. Da so kibernetske groţnje in napadi realnost in stalna preteča nevarnost, se zaveda tudi Evropska komisija, ki je februarja 2013 izdala strategijo in predlog direktive s področja zagotavljanja omreţne in informacijske varnosti. Oba dokumenta od drţav članic zahtevata vzpostavitev nacionalnega organa za omreţno in informacijsko varnost. Trenutno je v Sloveniji odzivanje na kibernetske groţnje porazdeljeno med podhranjene SICERT na Arnesu in pa sektorja na MNZJU (za omreţje policije in javne uprave) ter MORS (za omreţje ministrstva in SV). V skladu z zgoraj omenjenima strategijo in predlogom direktive s področja zagotavljanja omreţne in informacijske varnosti in glede na nezadovoljivo trenutno stanje v Sloveniji je potrebna vzpostavitev nacionalnega organa za omreţno in informacijsko varnost v obliki samostojne agencije za kibernetsko varnost, v kateri bi zdruţili obstoječe vire. S tem bi bila zagotovljena tako neodvisnost, ki je pomembna za nastopanje organa znotraj drţave in v mednarodnem okolju, kot tudi stabilnost delovanja, ki je umeščenost v globoko hierarhijo posameznih ministrstev ne more zagotoviti. Agencija bi doprinesla k vzpostavitvi sistema celovitega upravljanja kibernetske varnosti tako na nacionalnem, kot tudi evropskem nivoju. Ker so informacijska omreţja vseobsegajoča in mednarodno tesno povezana, je celovito zagotavljanje varnosti odvisno od najšibkejšega člena v verigi. Slovenija nikakor ne sme postati tak člen, kar mora biti tudi v interesu Evropske skupnosti. Zato je predvidena sistemska ureditev področja kibernetske varnosti z vzpostavitvijo nacionalnega organa za informacijsko varnost ter vzpostavitvijo operativnih mehanizmov za zagotavljanje informacijske varnosti. V okviru ribiškega sektorja se je v perspektivi 2007-2013 institucionalna zmogljivost precej izboljšala, vendar je bila krepitev človeških virov izvedena predvsem na račun Tehnične pomoči. Ministrstvo, resorno pristojno za ribištvo, je v finančnem obdobju 2007-2013 namreč prvič prevzelo naloge organa za upravljanje za Evropski sklad za ribištvo. S pomočjo 5. Prednostne osi ESR smo za izvajanje številnih nalog in ukrepov v sistemu upravljanja in kontrol izvedli kar nekaj izboljšav: zagotovili smo nove zaposlitve, vzpostavili informacijski sistem za zbiranje podatkov iz vlog, pripravili celovit dokument pogojev in meril za potencialne vlagatelje, vzpostavili sistem meril za zagotovitev izbora 67/142 kakovostnih projektov, vzpostavili večjo ciljno usmerjenost investicijskih projektov, vzpostavili sistem spremljanja, vrednotenja in poročanja, izboljšali komunikacijo, vključujoč svetovanje, z morebitnimi vlagatelji. Vendar je v administraciji še vedno mogoče zaznati pomanjkanje strokovnega izobraţevanja in usposabljanja, pomanjkanje upravljavsko naravnanih statističnih in drugih informacij o ribištvu v Sloveniji ter odsotnost strokovne pravne pomoči na področju ribištva. V okviru programa zbiranja podatkov so se do sedaj sicer zagotavljali podatki o ribolovnih virih, sektorju morskega gospodarskega ribolova, predelave in marikulture. Na podlagi EU zakonodaje o zbiranju statističnih podatkov iz ribogojstva je na MKO vzpostavljen tudi informacijski sistem za zbiranje predpisanih podatkov iz ribogojstva (predvsem količina proizvodnje, metode gojenja, tipi ribogojnic ipd.). Podatki o zaposlenosti v sektorju ribištva se zbirajo na Statističnem uradu RS. V okviru nadzornega programa se je izvajal nadzor nad sektorjem ribištva. V okviru spremljajočih ukrepov skupne ribiške politike se v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 pričakuje izboljšanje zbiranja podatkov v smislu boljšega sodelovanja s sektorjem ter , če bo to mogoče, prekrivanja obstoječih zbirk podatkov, nadgraditev informacijskega sistema ter zagotovitev nadaljnjega ustreznega izvajanja nadzornega sistema skupne ribiške politike. 1.2. Povzetek analize predhodnih vrednotenj programov ali ključne ugotovitve predhodnih vrednotenj Partnerskega sporazuma, izvedenih na lastno pobudo drţave članice Predhodno vrednotenje posebej za Partnerski sporazum ne bo izvedeno, temveč se bo pripravil povzetek analize predhodnih vrednotenj operativnih programov kohezijske politike, razvoja podeţelja in ribištva, na kar se bo le tega vključilo v partnerski sporazum. Za predhodno vrednotenje Operativnega programa za črpanje sredstev Strukturnih skladov v obdobju 2014 2020 je v izbor v fazi podpisa pogodbe z izbranimi izvajalci. Uvodno srečanje z izbranimi izvajalci bo v prvem tednu julija, kjer bo določena podrobnejša časovnica in ključni mejniki za izvedbo nalog. Za izboljšanje kakovosti in načrtovanja programa razvoja podeţelja ter preveritev moţnosti doseganja zastavljenih ciljev sta bili, skladno z določili 48. člena uredbe Uredbe evropskega parlamenta in sveta o skupnih določilih, v februarju 2013 podpisani dve pogodbi. Za izdelavo predhodnega vrednotenja Programa razvoja podeţelja 2014 – 2020 je bila podpisana pogodba s podjetjem KPMG poslovno svetovanje d.o.o., ki bo predhodno vrednotenje programa opravilo skupaj s podizvajalcem KPMG Advisory Ltd iz Madţarske. Za izdelavo celovite presoje vplivov na okolje pa je bila podpisana pogodba s podjetjem OIKOS, svetovanje in razvoj d.o.o., ki bo celovito presojo vplivov na okolje izvedel v sodelovanju s podizvajalcem Integra Consulting Ltd iz Češke. Izvajalec predhodnega vrednotenja in izvajalcev celovite presoje vplivov na okolje sta ţe od začetka vključena v proces priprave programa razvoja podeţelja, vključno s pripravo analize stanja, identifikacijo potreb, opisom strategije programa, posameznih ukrepov in določitvijo ciljev programa. Do 30. 6. 2013 sta izbrana evalvatorja ţe pripravila prvo vmesno poročilo, ki zajema predhodno vrednotenje prvih poglavij programa (analiza stanja, SWOT analiza, identifikacija potreb). V okviru celovite presoje vplivov na okolje je bil organiziran t.i. scoping, na katerem so bile opredeljene ključne teme in cilji okoljske presoje, ki so se nato podrobneje obravnavali po posameznih tematskih fokusnih skupinah. Ves čas priprave predhodnega vrednotenja potekajo usklajevanja in dogovori z izvajalcema. 1.3. Izbrani tematski cilji ter za vsak izbran cilj povzetek glavnih rezultatov, pričakovanih za vsak sklad SSO V finančnem obdobju 2014-2020 se bo Slovenija v okviru izvajanja strukturnih skladov Kohezijske politike z izbranimi investicijskimi področji usmerila v vseh enajst tematskih ciljev. 68/142 1. Strukturni skladi Kohezijske politike (ESRR, ESS, KS) V finančnem obdobju 2014-2020 se bo Slovenija v okviru izvajanja strukturnih skladov Kohezijske politike z izbranimi investicijskimi področji usmerila v vseh enajst tematskih ciljev. TEMATSKI CILJ Utemeljitev izbora tematskega cilja (1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij Eden ključnih izzivov za povečanje konkurenčnosti Slovenije je izboljšanje vpliva raziskav na gospodarstvo. Nizko produktivnost je mogoče pripisati tudi premalo učinkovitemu trikotniku znanja in premajhni vlogi netehnoloških in druţbenih inovacij pri dvigu dodane vrednosti in premajhni inovacijski sposobnosti gospodarstva. V Sloveniji moramo povečati učinkovitost raziskovalne dejavnosti in njenega vpliva na gospodarski in druţbeni razvoj, zlasti s spodbujanjem raziskovalno razvojnih dejavnosti in investicij na prednostnih tehnoloških in industrijskih področjih, ki odgovarjajo na druţbene izzive, ter s tesnejšim sodelovanjem med vsemi relevantnimi deleţniki povečati deleţ inovacijsko dejavnih podjetij v drţavi. Če ţeli Slovenija zagotoviti pogoje za doseganje globalne konkurenčnosti (odličnosti) na celotni verigi znanja so nujni tudi ustrezni infrastrukturni pogoji, tako z zagotavljanjem lastnih kapacitet, kot tudi povezovanjem obstoječih v mednarodne grozde raziskovalne infrastrukture. Pomemben dejavnik gospodarskega razvoja je tudi primerna dostopnost širokopasovne infrastrukture ter elektronskih komunikacij na celotnem ozemlju drţave ter IKT storitve. Strategija Evropa 2020 je poudarila pomen uvedbe širokopasovnih povezav za spodbujanje druţbene vključenosti in konkurenčnosti in v okviru Evropske digitalne agende (EDA) postavila cilj, da imajo do leta 2020 vsi prebivalci EU dostop do svetovnega spleta s 30 Mbps in da je 50 % ali več gospodinjstev priključenih na vsaj 100 Mbps (Evropska komisija, 2010). Po pregledu zahtev iz EDA in dejanskega stanja v RS ugotavljamo, da zaostajamo za povprečjem EU v vseh kategorijah širokopasovnih omreţij. (2) izboljšanje dostopa do IKT ter njihove uporabe in kakovost 69/142 PRIČAKOVANI REZULTATI za posamezen sklad EU (KVALITATIVNO) Vlaganje v RR/ESRR Dvig izvoza visokotehnoloških izdelkov/ESRR Dvig dodane vrednosti na zaposlenega/ESRR Dvig inovacijske sposobnosti gospodarstva/ESRR Zmanjšanje administrativnih ovir in povečanje razvitosti elektronskih storitev drţave v mednarodnem pogled/ESRR Pokrite bele lise do leta 2020/ Povečanje razvitosti elektronskih storitev drţave v mednarodnem pogledu/KS (3)Izboljšanje konkurenčnosti MSP Krepitev podjetništva, inovacij in s tem tehnološkega razvoja je ključni vzvod za rast produktivnosti ter posledično rast gospodarstva in njegovo konkurenčnost. Deleţ mikro, malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji predstavlja 99,8 % vseh podjetij, pri čemer je nujno treba vzpostaviti pogoje za dvig njihove konkurenčnosti in tako neposredno prispevati k dvigu dodane vrednosti proizvodov. V Sloveniji je rast BDP namreč preveč odvisna od nizko tehnološke industrije in tradicionalnih storitev, ki omejujejo konkurenčnost gospodarstva. Zato ţelimo povečati deleţ inovativnih podjetij in dvigniti tehnološko zahtevnost izdelkov in storitev, ki jih proizvaja naše gospodarstvo in izboljšati snovno in energetsko učnkovitost za prehod Slovenije v nizkoogljično druţbo, gospodarno z viri. Nujni so ukrepi za spodbujanje novih poslvnih modelov za vzpostavitev kroţnega gospodarstva in trajnostne potrošnje. Ob vzporednem izobraţevanju in usposabljanju tudi v okviru zelenega in inovativnega javnega naročanja lahko spodbudimo rast novih delovnih mest.Trţni deleţ slovenskega izvoza kaţe, da pomemben del geografskih trgov, na katere je osredotočen naš izvoz, ne spada med hitro rastoče trge. Zato je odločilno podpreti razvoj novih za globalni trg zanimivih proizvodov in storitev, ki bodo omogočili napredovanje v verigi ustvarjanja dodane vrednosti. Pri tem je treba nameniti pozornost tudi pomenu na znanju temelječih storitev in ne-tehnoloških inovacij za dvig dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti. Identificirani ključni sektorji so: energetika, trajnostno gradbeništvo, predelovalne dejavnosti (še posebno lesnopredelovalna industrija, kovinska, elektroindustrija in elektronika, ţivilskopredelovalna industrija), kemijska in procesna industrija, preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje. K vsem navedenim usmeritvam bo prispevala uveljavitev načela druţbene odgovornosti podjetij in institucij. Za doseganje dolgoročnega cilja Slovenije, to je večje konkurenčnosti podjetij, je nujno hitro in kakovostno sojenje v sporih, ki so povezani z delovanjem podjetij, saj se s tem veča finančna disciplina in ni ustavljen tok denarja v gospodarstvu in se krepi zaupanje morebitnih investitorjev v takšna podjetja. S tem namenom bo Slovenija prenovila in optimizirala poslovne procese procesiranja reševanja civilnih in gospodarskih pravnih zadev, pri čemer pa poudarek ne bo samo na optimizaciji reševanja zadev na sodiščih, ampak bodo gospodarski subjekti z različnimi ukrepi stimulirani predvsem k izvensodnemu reševanju sporov. Zaradi večje preglednosti in varnosti za investiranje ter s tem poenostavitev postopkov na področju prostorskega načrtovanja in graditve in učinkovito odločanje o 70/142 razvojnih projektih na različnih ravneh in v vseh vrstah območij je treba Rast in razvoj malih in srednje velikih podjetij, merjeno z dvigom dodane vrednosti/ESRR Razvite celovite podporne storitve za rast in razvoj podjetij/ESRR Večje število izvoznikov/ESRR Povečanje priliva tujih neposrednih investicij v Slovenijo/ESRR Povečanje zelenega javnega naročanja/ESS Povečanje izvoza iz naslova turističnih produktov in storitev/ESRR Dvig kakovosti ponudbe zavarovanih območij/ESRR Dvig kakovosti turistične ponudbe v povezavi s kulturno dediščino/ESRR Skrajšanja pričakovanega časa rešitve gospodarskih in civilnih pravdnih zadev/ESS Zvišanje deleţa rešenih zadev na področju gospodarske kriminalitete/ESS Povečanje števila logističnih centrov in ustvarjanje novih delovnih mest na področju logistike/ESRR Poenostavitev postopkov umeščanja v prostor in večja varnost investicij/ESS izvesti tudi program projektov eProstor. (4) Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih Slovenija lahko s pospešenimi vlaganji predvsem na področja, kjer ima velik potencial OVE (voda, les, geotermalna energija in sonce) doseţe nacionalni cilj, ki ga ima v okviru podnebno energetskega paketa (25 % OVE v končni rabi energije). Od cilja, ki ga mora doseči je bila Slovenija v letu 2011 oddaljena za dobrih 6 o.t.. Ključni vzvod za doseganje ciljev v okviru podnebno energetskega paketa je tudi povečanje učinkovite rabe energije predvsem z vlaganji v energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb. Spodbujani bodo še ukrepi za upravljanje z energijo v javnem sektorju, energetsko pogodbeništvo ter vzpostavitev razvojne sheme gospodarstvu pri vstopu zelenih energetskih izdelkov in storitev na trg. Ker se v Sloveniji drastično povečuje deleţ gospodinjstev, ki se soočajo z energetsko revščino, bo pomembno podpreti še izvajanje sheme učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki. K zniţevanju emisij toplogrednih plinov lahko bistveno prispevajo tudi pametna aktivna omreţja, ki predstavljajo pomembno globalno trţno nišo in omogočajo aktivno vključevanje odjema in razpršene proizvodnje ter uvedbo novih naprednih storitev za odjemalce na nizkonapetostnem elektroenergetskem omreţju. Pomembno področje za prehod v nizkoogljično druţbo je tudi izboljšanje stanja na področju trajnostne mobilnosti in uporabe javnega potniškega 71/142kar se odraţa v številnih problemih prometa, ki je v Sloveniji izredno slabo, (okolje, gneča, zdravje, itd.). Ključni izziv bo zaustaviti trend prehajanja na Večja proizvodnja energije iz OVE/KS Povečanje energijske učinkovitosti v sektorju gospodarstva (industrija, MSP)/KS Energijsko učinkovita obnova in trajnostna gradnja nizkoenergijskih stavb v sektorju gospodinjstev/KS Energijsko učinkovita obnova in trajnostna gradnja nizkoenergijskih stavb v javnem sektorju/KS Večji deleţ opremljenosti porabnikov električne energije s pametnimi merilnimi sistemi, ki zagotavljajo daljinski prenos podatkov v merilne centre/KS Zmanjšanje energetske revščine ranljivih skupin prebivalstva/ESS Izboljšanje javnega potniškega prometa, izboljšanje dostopnosti z intermodalnimi (5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; (6) varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov; osebni promet in oblikovati privlačne celostne rešitve, kjer se bodo prepletala vlaganja v infrastrukturo za delovanje integriranega javnega potniškega prometa, v ukrepe upravljanja mobilnosti in razvoj rešitev za t.i. pametno mobilnost. načini prevoza potnikov, razvoj celostne, trajnostne in dostopne mobilnosti v mestih, izvajanje in upravljanje javnega potniškega prometa, infrastruktura za daljinske kolesarske poti/KS, ESRR Zaradi posledic podnebnih sprememb se v zadnjih letih soočamo s pogostejšim in izrazitejšim pojavom hidroloških ekstremov na celotnem območju Slovenije, zaradi česar je velika tudi škoda. V Sloveniji so ţe določena najbolj ogroţena območja pomembnega vpliva poplav in na katerih bomo vlagali v ukrepe za preprečevanje poplav in tako bistveno prispevali k zmanjševanju posledic tovrstnih nesreč. Manjša škoda v primeru novih poplav/KS Varovanje stanja ohranjene narave ter odgovorna in trajnostna raba naravnih virov sta ključna pogoja za kakovost bivanja in blagostanje prebivalcev Slovenije. Trajnostna potrošnja z učinkovito rabo virov je nujen pogoj za prehod v nizkoogljično druţbo, gospodarno z viri. Za doseganje boljšega stanja okolja bomo morali do konca urediti ustrezno okoljsko infrastrukturo za področje pitne vode, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in odpadkov. Izboljšati bomo morali izvajanje različnih varstvenih reţimov za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj se je ohranitveno stanje številnih habitatov in vrst v poslabšalo v razmeroma kratkem času, kar lahko negativno vpliva na dolgoročno zagotavljanje naravnih virov (tudi prehranskih) in ekosistemskih storitev. Poleg tega pa na ta način v Sloveniji lahko izgubimo eno od primerjalni prednosti, ki predstavlja izjemen potencial predvsem pri razvoju turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. Mesta ostajajo neizkoriščeni potencial gospodarskega razvoja. Na , račun suburbanizacije v Sloveniji se veča neracionalna raba prostora v urbanih območjih pa ostajajo neizkoriščene tudi velike degradirane površine in soseske, ki jih je z urbano prenovo moţno aktivirati in s tem pospešiti nove investicije in zagotavljanje novih delovnih mest. Zaradi netrajnostne mobilnosti je onesnaţevanje zraka je v gosto naseljenih krajih velik problem, ki ga bo treba ustrezno rešiti. Manj odloţenih komunalnih odpadkov/KS Manj odloţenih biorazgradljivih odpadkov/KS Optimalno delujoč sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod/KS Boljše stanje vodotokov/KS Optimalno delujoč vodovodni sistem/KS Ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot za zagotavljanje naravnih virov in ekosistemskih storitev ter zmanjševanje negativnih posledic njihove izgube. /ESRR Manjši vpliv na zdravje in okolje zaradi boljše kakovosti zraka/KS in ESRR Aktivacija degradiranih zemljišč v urbanih območjih/KS 72/142 (7) Spodbujanje trajnostnega prevoza in odprava ozkih grl v ključnih omreţnih infrastruktura (8) promocija zaposlovanja in podpora mobilnosti delovne sile; (9) Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; Indeks globalne konkurenčnosti, ki ga izračunava World Economomic Forum, vsebuje tudi sklop kazalcev za kakovost infrastrukture. V zadnji raziskavi 2012-13 se Slovenija po razvitosti infrastrukture uvršča na 35. mesto med 144 drţavami in na 15. mesto med drţavami EU-27. Zaradi intenzivnega investiranja v avtocestno infrastrukturo so v preteklem obdobju zelo zaostajale investicije v ţelezniško infrastrukturo, zato je konfiguracija ţelezniških prog zastarela in za sodoben ţelezniški promet ni več ustrezna, vlaganja so potrebna tudi za prilagoditev javne ţelezniške infrastrukture sodobnim zahtevam potrošnikov. Problematična je tudi majhna kapaciteta prog in nekonkurenčnost omreţja v primerjavi s sosednjo Avstrijo, s katero konkuriramo na V. koridorju. Zaradi zagotavljanja ustrezne pretočnosti bomo morali dograditi manjkajoče odseke na TEN-T, in nadaljevati z vlaganji v razvoj ustrezne pristaniške infrastrukture. Gibanja in napovedi kaţejo na slab poloţaj na trgu, zato je ţe v strateški usmeritvah razvoja določeno, da so ukrepi povezani s povečanjem zaposlovanja prioritetni. Predvsem je potrebno vlagati in ustvarjati priloţnosti za nova delovna mesta skupaj z drugimi ukrepi na področju tehnološkega vlaganja, okolja, razvoja podeţelja in regijskih projektov. Za izboljšanje strukture na trgu dela je predvsem pomembno pozornost nameniti starejšim, mladim, dolgotrajno brezposelnim, manj izobraţenim ter prilagodljivosti zaposlenim in podjetjem izvajati in dopolnjevati programe za njihovo hitro aktivacijo. Mladi so tud večinoma zaposleni na podlagi pogodb za določen čas, za njih pa je značilna tudi velika vključenost v terciarno izobraţevanje po 24 letu starosti, pri vstopu na trg dela pa jim primanjkujejo ustrezne delovne izkušnje in znanja. Sorazmerno nizko je tudi zavedanje delodajalcev o pomenu kakovosti poloţaja delavca in njegovega počutja za kakovost delovnega procesa v celoti in o vplivu stresa na kakovost opravljenega dela. Za učinkovito doseganje navedenih ciljev je potrebno krepiti institucije na trgu dela in socialni dialog. Gospodarska in finančna kriza, ter niţanje socialnih transferjev je povečalo deleţ oseb, ki se srečujejo z revščino in materialno prikrajšanostjo. Predvsem zaskrbljujoč trend na tem področju, saj se je število prejemnikov DSP v obdobju 2008 – 2011 povečevalo. V letu 2012 sicer stagnira (zaradi spremembe zakonodaje), pri čemer ostaja zaskrbljujoče tudi dejstvo, da se med prejemniki DSP povečuje deleţ dolgotrajnih prejemnikov DSP. Osebe, ki prejemajo socialne transferje je potrebno aktivirati z raznimi programi. Potrebno pozornost je treba 73/142 nameniti za večji socialni vključenost tudi drugih ranljivih skupin in jih Nadgradnja obstočega ţelezniškega omreţja in izgradnja drugih tirov/KS Dokončanje manjkajočih odsekov AC kriţa in njihova navezava na TEN-T omreţje in zagotovitev TEN-T standardov na celotnem omreţju/KS Razvoj sekundarne prometne infrastrukture/KS Razvoj pristanišča Koper z razvojem multimodalnega prometnega omreţja/KS Razvoj trajnostne mobilnosti/KS in ESRR Zadostna udeleţba brezposelnih oseb v učinkovitih programih aktivne politike zaposlovanja/ESS Čim večje število ohranjenih zaposlitev šest mesecev po zaključku udeleţbe v programu APZ/ESS Zmanjševanje števila dolgotrajnih prejemnikov minimalnega dohodka/ESS Zadostna udeleţba ranljivih skupin, zlasti neaktivnih, v učinkovitih programih aktivacije in psihosocialne rehabilitacije/ESS Zmanjšanje števila povratnikov/ESS Daljše obdobje zdravega ţivljenjskega obdobja/ESS (10) investiranje v izobraţevanje, spretnosti in vseţivljenjsko učenje; (11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava vključevati v programe. V tem kontekstu je pomembna tudi vzpostavitev instituta probacijske sluţbe, saj je Slovenija poleg Malte edina drţava v EU, ki tega področja nima urejenega. Izbor cilja se nanaša tudi na demografska gibanja v Sloveniji, ki zaradi staranja prebivalstva narekujejo ukrepe povezane z starejšimi, dolgotrajno oskrbo, zdravjem in s tem povezanimi novimi storitvami. V Sloveniji kljub podaljševanju pričakovane ţivljenjske dobe pa ne beleţimo rasti pričakovanih zdravih let ţivljenja. Za učinkovitejše prehode iz in v izobraţevalni sistem ter sistem usposabljanja na trg dela je potreben kakovosten sistem izobraţevanja, ki je povezan s potrebami na trgu dela, nudi in povečuje kompetence in znanja posameznikom. Slovenija se mora zato spopasti z vrzeljo med usposobljenostjo delavcev in potrebami trga dela z izboljševanjem privlačnosti ustreznega poklicnega izobraţevanja in usposabljanja ter z nadaljnjim razvojem sodelovanja z deleţniki pri ocenjevanju potreb na trgu dela. Zato je potrebno vlaganje v usposobljenost ljudi, v moderen in kakovosten sistem formalnega in neformalnega izobraţevanja, povečevanju kompetenc in večjo vključenost, predvsem starejših v vseţivljenjsko izobraţevanje. Več zaposlenih v socialnih podjetij/ESRR in ESS V Sloveniji obstaja potreba po izboljšanju učinkovitosti javne uprave ter institucionalnih zmogljivosti na vseh ravneh, tudi v delu, ki ga mora prispevati učinkovito upravljanje s človeškimi viri. Javna uprava mora imeti zmogljivosti, ki se zahtevajo za izvajanje strategije in sicer od učinkovitega vodenja do ustreznih znanj in veščin ter kompetenc zaposlenih v osrednji javni upravi. Notranjo učinkovitost poslovanja mora prav tako izboljšati z optimizacijo poslovnih procesov, z uporabo sodobnih IKT orodij, usposabljanjem izvajalcev javnih storitev za njihovo uporabo, z višanjem stopnje informatizacije ter boljšim izkoriščanjem in povezovanjem obstoječih informacijskih sistemov. V skladu s Priporočili Evropskega Sveta mora Slovenija pospešiti reformo reguliranih storitev in pri tem znatno zmanjšati ovire za vstop v te poklice. V Slovenijo obstaja negativna percepcija glede zagotavljanja pravnega reda in zaupanja v pravo in institucije pravosodja, zato je nujno potrebno izvesti otimizacijo strukture delovanja pravosodnega sistema in ukrepe, ki prispevajo k skrajšanju sodnih zaostankov. Poleg tega mora izboljšati tudi poslovno okolje, vključno z zagotovitvijo neodvisnosti agencije za varstvo konkurence ter 74/142 zagotovitvijo njenega zadostnega in neodvisnega financiranja. V tem Pravočasno in učinkovito izvajanje funkcij pravosodja in skrajšanje pričakovanega časa rešitve sodne zadeve/ESS Zniţanje stroškov poslovanja/ESS Zniţanje zakonodajnih bremen/ESS Povečanje prihodkov NVO v strukturi BD/ESS Več vključenih v vseţivljenjsko učenje/ESS Več starejših vključenih v vseţivljenjsko učenje/ESS Boljša kakovost visokega šolstva/ESS Povečana mobilnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter študentov/ESS Boljša in dostopnejša in sodobnejša opremljenost vzgojno - izobraţevalnih zavodov (VIZ) in mladinskih centrov/ESS Boljša kakovost visokega šolstva/ESS kontekstu je izjemnega pomena tudi skrajšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje. V povezavi s trgom dela je treba oblikovati sistem za uspešnejše usklajevanje potreb in ponudbe na trgu dela. Ustrezno moramo okrepiti tudi vlogo nevladnega sektorja. 75/142 2. Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP) Republika Slovenija je v skladu z določbami 9. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeţelja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP) na podlagi skupnih kazalnikov stanja opravila analizo prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti (SWOT). Na tej osnovi so bile opredeljene potrebe na področju slovenskega kmetijstva, gozdarstva, in ţivilstva ter podeţelja na sploh, razvrščene po prednostnih nalogah in prednostnih področjih Unije za razvoj podeţelja. Glede na ugotovljene potrebe in ob upoštevanju nacionalnih strateških dokumentov (tj. Operativni program za izvedbo Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in ţivilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«, Strategija razvoja Slovenije in Nacionalni reformni program) in ciljev Strategije Evropa 2020 ter ob upoštevanju priporočil Evropske komisije v dokumentu »Position of the Commission Services on the development of Partnership Agreement and programmes in Slovenia for the period 2014–2020« je Republika Slovenija opredelila naslednja štiri teţišča ukrepanja v okviru Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014–2020: znanje in inovacije, prestrukturiranje v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blaţitve in prilagoditve na podnebne spremembe, spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig ter dvig kakovosti, razvoj endogenih potencialov podeţelja in delovnih mest. Omenjena teţišča ukrepanja Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014–2020 se umeščajo v prednostne naloge Unije za razvoj podeţelja, opredeljene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeţelja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP), in v tematske cilje skupnega strateškega okvira na podlagi korelacijske preglednice za dodelitev prednostnih nalog Unije za razvoj podeţelja k tematskim ciljem skupnega strateškega okvira (priloga k predlogi za partnerski sporazum). TEMATSKI PREDNOSTNA PRIČAKOVANI REZULTATI (KVALITATIVNO) CILJ NALOGA UNIJE ZA RAZVOJ PODEŢELJA - vzpostavljeno primerno okolje za spodbujanje inovacij in krepitev baze 1 1 znanja na podeţelskih območjih, ki bo podpira trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, ţivilstva in gozdarstva; - vzpostavljene oz. okrepljene povezave med znanostjo in prakso, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu prenosu znanja in povratnemu pretoku informacij o zaznanih potrebah iz kmetijske prakse do raziskovalne sfere; - povečanje deleţa konkurenčnih, trţno in hkrati trajnostno usmerjenih 3 2, 3 kmetijskih gospodarstev, sposobnih prilaganja trţnim razmeram, usmerjenih v pridelavo visokokakovostnih proizvodov z višjo dodano vrednostjo; - pospešen proces generacijske pomladitve na kmetijskih gospodarstvih; - učinkovito horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleţenci vzdolţ agroţivilskih in gozdno-lesnih verig z boljšo izrabo proizvodnih dejavnikov in uspešnejše vključevanje v širše lokalno gospodarstvo; - povečanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu in ţivilski predelavi ter 4 5 proizvodnji energije iz obnovljivih virov in rabe obnovljivih virov energije ter spodbujanje kogeneracije (soproizvodnje elektrike in toplote z visokim izkoristkom) na kmetijskih gospodarstvih in v ţivilsko predelovalni industriji; - povečanju učinkovitosti tehnologij za zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva; učinkovita uvedba oz. okrepljena uporaba kmetijskih praks, ki so 5, 6 4, 5 zdruţljive z varstvom in izboljšanjem upravljanja tal, okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, med drugim učinkovitejše rabe vode, ter povečan deleţ kmetijskih gospodarstev, ki se preusmerijo v ekološko kmetovanje ali njegovo izvajanje, ter učinkovitejše sodelovanje shemah kakovosti za zagotovitev odziva na vse večje povpraševanje druţbe po uporabi okolju prijaznih načinov kmetovanja kot tudi povpraševanju druţbe po izdelkih višje kakovosti; 76/142 8 6 9 6 10 1 - spodbujanje nadaljnje rabe kmetijskih zemljišč, ohranjanje kulturne krajine in s tem prispevanje k preprečevanju zaraščenosti na gorskih območjih ali drugih območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za kmetijsko dejavnost; - spodbujanje diverzifikacije kmetijskih gospodarstev za razvoj primarne kmetijske dejavnosti ter spodbujanja podjetniške iniciative na podeţelju; - učinkovito izkoriščanju endogenih razvojnih potencialov podeţelja, predvsem izgradnje socialnega kapitala v obliki aktivnega vključevanja prebivalstva v skupno načrtovanje in odločanje o lastnem lokalnem razvoju po načelu subsidiarnosti in participativne demokracije v okviru pristopa LEADER; - povečana usposobljenost in pridobivanje strokovnih, praktično uporabnih znanj ter predstavitvenih dejavnosti in dejavnosti informiranja, pomoči kmetom, posestnikom gozdov, drugim upravljavcem zemljišč in MSP na podeţelskih območjih pri uporabi storitev svetovanja ter okrepljeno sodelovanje med različnimi akterji; - izboljšana usposobljenost na področju varovanja okolja in dobrega počutja ţivali, tehnologij in tehnik pridelave, povečanja ekonomske in okoljske učinkovitosti ter blaţenja in prilagoditve na podnebne spremembe, trţenja in promocije, horizontalnega in vertikalnega povezovanja vzdolţ kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig, podjetništva in diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti, varnosti in zdravja pri delu itn.; RIBIŠTVO – EVROPSKI SKLAD ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO Slovenija bo z izvajanjem Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 prispevala k naslednjim tematskim ciljem: (1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; (3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR); (5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; (6) varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov; (8) promocija zaposlovanja in podpora mobilnosti delovne sile; (10) investiranje v izobraţevanje, spretnosti in vseţivljenjsko učenje; (11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava. Analiza ribiškega sektorja v Sloveniji je pokazala, da je konkurenčna sposobnost ribiškega sektorja (morski gospodarski ribolov, akvakultura, predelava) precej šibka zaradi različnih razlogov (majhen sektor po številu podjetij in proizvodnji, zastarela oprema in objekti, nezadostna infrastruktura, majhna in zastarela ribiška flota, v glavnem iz plovil, namenjenih malemu priobalnemu ribolovu, upad ribolovnih virov v morju, ki so skupni več drţavam, tudi tistim, ki imajo večji in bolj industrijski ribolov, pomanjkanje izmenjave znanj in dobrih praks v vseh podsektorjih, razpršenost sektorja akvakulture, odsotnost organiziranosti itn.). Za izboljšanje tega stanja so bili izbrani naslednji tematski cilji: 1 in 3 in 8. Izkušnje sedanje perspektive 2007-2013 kaţejo, da so znanja o rabi morja in drugih naravnih virov (celinske vode, prostor), o zavarovanih vrstah, o dobrih ribolovnih praksah, načinih upravljanja z morskim okoljem in prostorom, okolju prijaznih praksah v akvakulturi premalo uporabljena oziroma, da bo Slovenija v prihodnje morala vloţiti več napora v izvedbo tovrstnih ukrepov. K temu bodo prispevali naslednji tematski cilji: 1 in 6. Nova znanja in bolj učinkovita raba naravnih virov bodo prispevali k dvema ciljema Strategije 2020: pametni in trajnostni rasti. Izbira le ene – obalne - akcijske skupine v okviru trajnostnega razvoja ribiških območij se je pokazala kot slabša upravljavska odločitev, saj bi vključevanje akvakulture (s sektorja smo v trenutni perspektivi prejeli nekatere ideje za projekte) v obstoječe lokalne akcijske skupine lahko dodalo vrednost tako sektorju akvakulture kot podeţelju. K izboljšanju tega stanja bodo prispevali naslednji tematski cilji: 3, 8 in 10. Akvakultura je močno odvisna od naravnih virov, kot sta voda in prostor. Na zaloge vode močno vplivajo tudi podnebne spremembe. Treba je zagotoviti, da te spremembe nimajo večjega vpliva na dejavnost akvakulture. Poleg tega je ribiški floti treba zagotoviti večjo energetsko učinkovitost. K temu bo prispeval tematski cilj 5. Da se zagotovi še boljša ponudba in poraba lokalnih proizvodov (iz morja in akvakulture), bi bilo treba izboljšati vključitev primarnih proizvajalcev v prehransko verigo (bodisi z ustanavljanjem trgovskih znamk, dodajanjem vrednosti proizvodom, trţenjem lokalnih proizvodov ali izgradnjo prodajaln v okviru ribogojnic), vlagati v promocije na lokalnih trgih, spodbujati organiziranost 77/142 sektorja, spodbujati vzrejo novih vrst v akvakulturi ter okolju prijazno vzrejo. K temu bosta prispevala tematska cilja 3 in 6. V okviru spremljajočih ukrepov skupne ribiške politike je treba izboljšati nabor podatkov, sodelovanje sektorja pri zbiranju podatkov, nadgraditi informacijski sistem ter zagotoviti nadaljnje ustrezno izvajanje nadzornega sistema skupne ribiške politike. K temu bo prispeval tematski cilj 11. Trajnostni razvoj ribiških območij, ukrepi mreţenja, spodbujanja boljšega vključevanja v lokalni trg, sodelovanja med sektorjem in znanstveniki za pridobitev bolšjih podatkov in novih znanj, bodo prispevali k cilju vključujoče rasti Strategije 2020. Izbrani tematski cilji bodo tako prispevali k naslednjim prednostim Unije v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in dosegli naslednje pričakovane rezultate: TEMATSKI PRIČAKOVANI REZULTATI (KVALITATIVNO) UTEMELJITEV CILJ TEMATSKEGA CILJA 1 krepitev Inovativna sposobnost Sektor morskega gospodarskega ribolova bo dosegel raziskav, ribiškega sektorja je nova znanja o rabah morja, stanju morskega okolja in tehnološkega šibka. Do sedaj so bila virih, načinu znanstvene obdelave podatkov; nova znanja razvoja in vlaganja v raziskave v o stanju virov se pričakujejo tudi za znanstveni in inovacij ribiškem sektorju raziskovalni sektor v okviru sodelovanja med ribiči in financirana iz nacionalnih znanstveniki. Inovacije bodo usmerjene predvsem k sredstev. Prenos znanj odkrivanju novih ali izboljšanih proizvodov ter izboljšanih med znanstveno- tehnik upravljanja z morjem oziroma organizacije sistema raziskovalno sfero in upravljanja. Nova znanja se bodo dosegla tudi z sektorjem je slab, enako izmenjavo dobrih praks in mreţenjem, pričakovan rezultat tudi sodelovanje sektorja pa je izboljšanje ribolovnih praks, izboljšanje sodelovanja z znanstveno- in organiziranosti med predstavniki sektorja, da se doseţe raziskovalno sfero. večja selektivnost ribolovnih tehnik. Okrepljene raziskave in Sektor akvakulture bo dosegel nova znanja o vodnih virih, nova znanja lahko vodijo opremi in tehnikah gojenja, prijaznih okolju, in praksah v boljše upravljavske gojenja vodnih ţivali ali rastlin v drugih drţavah članicah, odločitve in večji pričakovati je, da se bodo začele vzrejati nove vrste, tehnološki napredek izvedene bodo investicije v sodobno, okolju prijazno sektorja. opremo in čiščenje odpadkov iz akvakulture, prav tako pa se pričakuje povečanje ekološke vzreje in organiziranost znotraj sektorja. Nova znanja o rabah morja bodo uporabljena tudi za tehnološki razvoj v okviru celostne pomorske politike. 3 povečanje Ribiški sektor je v Pričakovati je povečanje proizvodnje v akvakulturi, konkurenčnosti primerjavi z drugimi tehnološko izboljšanje opreme v akvakulturnih objektih, malih in gospodarskimi sektorji v izboljšanje tehnik trţenja ter neposredne prodaje srednjih podjetij Sloveniji in ribiškimi predvsem lastnih proizvodov, diverzifikacijo dejavnosti. ter kmetijskega sektorji v EU majhen. Posredno bodo k večji konkurenčnosti sektorja zagotovo sektorja (za Razlogi so različni: prispevali tudi izboljšanje svetovalnih storitev na EKSRP) ter razpršenost (velja bolj za tehničnem, pravnem in gospodarskem področju, sektorja ribištva akvakulturo), izmenjava dobrih praks in mreţenje. in akvakulture neorganiziranost … Zato (za ESPR); je konkurenčna sposobnost ribiškega sektorja šibka. 5 spodbujanje Slovenska ribiška flota je V sektorju morskega gospodarskega ribolova je prilagajanja stara, večinoma gre za pričakovati boljšo energetsko učinkovitost. V sektorju podnebnim plovila malega akvakulture pa se pričakuje pomoč sektorju za spremembam priobalnega ribolova. zavarovanje staleţa, torej boljšo odpravo tveganj v zvezi s ter Proizvodnja v marikulturi podnebnimi razmerami in naravnimi pojavi (biotoksini v preprečevanja niha zaradi pojava morju). in obvladovanja biotoksinov v morju, v tveganj; sladkovodni akvakulturi pa zaradi odvisnosti od vode. 78/142 6 varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov; 8 promocija zaposlovanja in podpora mobilnosti delovne sile; 10 investiranje v izobraţevanje, spretnosti in vseţivljenjsko učenje; 11 izboljšanje institucionalnih Slovenska ribiška flota, večinoma gre za plovila malega priobalnega ribolova, lovi deljene in selivske staleţe, ki si jih deli z drugimi drţavami v tem delu morja. Slovenska ribiška flota se je ţe v perspektivi 20072013 precej zmanjšala. Ribiški sektor je odvisen od naravnih virov (voda, prostor, biološki – ribolovni – viri …). Prenos znanj med gospodarskim sektorjem in administracijo na eni strani ter znanstvenoraziskovalno sfero na drugi strani je šibek. To lahko vodi v slabše upravljavske odločitve. Ukrepi trajnostnega razvoja ribiških območij so bili v perspektivi 20072013 precej uspešni. Morski gospodarski ribiči so se do sedaj diverzificirali v glavnem v turizem. Akvakultura v ukrepe trajnostnega razvoja do sedaj ni bila vključena. Prenos znanj med znanstveno-raziskovalno sfero in sektorjem je slab, enako tudi sodelovanje sektorja z znanstvenoraziskovalno sfero. Okrepljene raziskave in nova znanja lahko vodijo v boljše upravljavske odločitve in večji napredek sektorja. Slovenija je do sedaj ločeno na podlagi EU Pričakujejo se nova znanja v zvezi z naravnimi viri (ribolovni viri, vode, prostor) ter uporaba znanj za boljše upravljanje oz. izkoriščanje virov, tudi v smislu celostne pomorske politike. Pričakuje se diverzifikacija dejavnosti v ribiškem sektorju in izven, obenem pa ustvarjanje novih delovnih mest v okviru ukrepov trajnostnega razvoja, ki ga vodi skupnost (za sektor akvakulture) oziroma v okviru ukrepov trajnostnega razvoja ribiških območij. Sektor morskega gospodarskega ribolova bo dosegel nova znanja o rabah morja, stanju morskega okolja in virih, načinu znanstvene obdelave podatkov; nova znanja o stanju virov se pričakujejo tudi za znanstveni in raziskovalni sektor v okviru sodelovanja med ribiči in znanstveniki. Nova znanja se bodo dosegla tudi z izmenjavo dobrih praks in mreţenjem, pričakovan rezultat pa je izboljšanje ribolovnih praks, izboljšanje sodelovanja in organiziranosti med predstavniki sektorja, da se doseţe večja selektivnost ribolovnih tehnik. Sektor akvakulture bo dosegel nova znanja o vodnih virih, opremi in tehnikah gojenja, prijaznih okolju, praksah gojenja vodnih ţivali ali rastlin v drugih drţavah članicah, pričakovati je, da se bodo začele vzrejati nove vrste, izvedene bodo investicije v sodobno, okolju prijazno opremo in čiščenje odpadkov iz akvakulture, prav tako pa se pričakuje povečanje ekološke vzreje in organiziranost znotraj sektorja. Nova znanja v zvezi z dejavnostjo akvakulture se pričakujejo tudi za raziskovalni in znanstveni sektor oziroma okoljevarstvenike. Zaradi morebitnega zbiranja širšega nabora podatkov, kot do sedaj, se pričakuje večanje administrativnega in 79/142 zmogljivosti in učinkovita javna uprava zakonodaje izvajala programa zbiranja podatkov, nadzora in izvrševanja. Večanje zahtev na ravni EU zahteva dodatno pozornost in usposobljenost administracije. strokovnega kadra, nadaljnje učinkovito izvajanje nadzornih zahtev in zahtev, ki izhajajo iz EMFF. 1.4. Okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO in skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb 1.4.1. Okvirni zneski dodeljene podpore Unije po tematskih ciljih na nacionalni ravni za vsak sklad SSO (tabela) (v EUR) V tabeli so prestavljeni okvirni deleţi sredstev za posamezni strukturni sklad po tematskih ciljih in pri ESRR ter ESS tudi delitev sredstev na dve kohezijski regiji.. V tej fazi gre za prvo oceno in obstaja moţnost, da se bodo deleţi še spreminjali. ESRR Vzhodna Zahodna ESS Vzhodna Zahodna KS EKSRP ESPR (%) Slovenija Slovenija (%) Slovenija Slovenija (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (1) krepitev raziskav, 36,4 30,7 46,6 8,5 10 6,9 tehnološkega razvoja in inovacij; (2) povečanje dostopnosti 2,5 3,4 1 do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; (3) povečanje 41,1 40,9 41,4 konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR); (4) podpora prehodu na 5,1 6,3 3 30 nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; (5) spodbujanje 2,1 3,4 0 5 prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; (6) varstvo okolja in 5,1 6,8 2 25 spodbujanje učinkovite rabe virov; (7) spodbujanje 2,0 2,8 0 30 trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omreţnih infrastrukturah; (8) spodbujanje 52,6 50 55,4 zaposlovanja in mobilnosti 80/142 delovne sile; (9) spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; (10) vlaganje v spretnosti, izobraţevanje ter vseţivljenjsko učenje; (11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava. Tehnična pomoč Skupaj 4,3 4,0 5 16,9 20 13,7 1,5 1,7 1 16,7 15 18,4 5,2 5 5,5 100 100 100 100 100 100 10 100 Skupni okvirni znesek podpore, predvidene za cilje na področju podnebnih sprememb V nadaljevanju bo zagotovljena Natančno informacijo o okvirni višini podpore ESI skladov, ciljem na področju podnebnih sprememb, skladno z načrtom da se vsaj 20 % proračuna EU nameni temu cilju. Višina podpore ciljem na področju podnebnih sprememb bo vključena v letna poročila o izvajanju programov in poročilih o napredku pri izvajanju partnerskega sporazuma. Pri določanju okvirnega zneska podpore se bmo uporabili enotno metodologijo, ki jo sprejme Evropska Komisija, in ki temelji na pondiranju posameznih kategorij ukrepov. Teţa je odvisna od predvidenih učinkov posamezne kategorije izdatkov podpori ciljem na področju podnebnih sprememb. V osnutku partnerskega sporazuma smo identificirali investicijska področja, ki bodo prispevala k uresničevanju podnebnih ciljev, predvsem v okviru tematskega cilja 4 podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih in tematskega cilja 5 spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj. Prav tako pa bodo sredstva investicijski področij, ki pripomorejo temu cilju v tematskem cilji 1 (R&D za te namene), tematskem cilju 2 (snovna učinkovitost), tematskem cilju 7 (ţeleznice potniški promet), tematski cilj 10, itd. ODDELEK 1B 1.5. Uporaba horizontalnih načel in ciljev politike za izvajanje skladov SSO 1.5.1. Ureditve za načelo partnerstva (v zvezi s členoma 5 in 14 (1) (c) Uredbe SSO), vključno z okvirnim seznamom partnerjev ter povzetkom ukrepov za vključitev partnerjev, kot je določeno v členu 5 Uredbe SSO ter njihova vloga pri pripravi Partnerskega sporazuma ter poročila o napredku, kot je določeno v členu 46 Uredbe SSO. Za koordinacijo in pripravo partnerskega sporazuma (PS) je v skladu z V skladu z 11. členom Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga drţavnega proračuna (Uradni list RS, št. 54/2010) odgovorno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Sektor za razvojno načrtovanje, spremljanje in vrednotenje. Ker je pri pripravi partnerskega sporazuma treba upoštevati strateške usmeritve iz Skupnega strateškega okvira, ki opredeljuje vseh pet EU skladov in zato je tudi pomembno medresorsko sodelovanje. V Sloveniji se priprava partnerskega sporazuma prepleta tako časovno kot tudi vsebinsko s pripravo ostalih strateških dokumentov (Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020, Programa razvojnih prioritet in investicij 2014-2017 ter operativnih programov za vseh pet skladov EU). Z namenom obveščanja, usklajevanja in sodelovanja pri pripravi strateških dokumentov je MGRT izvedel ţe šest javnih razprav, kjer so lahko s svojimi prispevki sodelovali vsi ključni partnerji in ministrstva. Organizirali smo tudi 24 obiskov po regijah, ki se jih je udeleţila drţavna sekretarka in opravili številne druge razprave Javne razprave in sestanke s partnerji bomo organizirali tudi v prihodnje, s tem da se bomo sedaj osredotočili bolj na samo pripravo in vsebino partnerskega sporazuma in operativnih programov in bodo na ta način tudi bolj usmerjene, da bomo tako laţje dosegli ţeleno koncentracijo glede prioritetnih investicijskih področij in konsenz tudi glede ostalih 81/142 vsebin v dokumentih. Izvedba javnih razprav je predvidena od septembra naprej, partnerji pa bodo osnutke dokumentov prejeli v usklajevanje predvidoma julija. Priprava in usklajevanje strateških dokumentov potekala tudi preko šestih delovnih skupin za razvojno načrtovanje, ki jih je ustanovila Vlada RS junija 2012, za naslednja razvojna področja: makroekonomski okvir in finančni sistem; znanje, konkurenčnost in trg dela; sociala in zdravje, infrastruktura, gospodarjenje z naravnimi viri ter zagotavljanje osnovnih funkcij drţave. Glavna naloga delovnih skupin za razvojno načrtovanje je usklajevanje razvojnega načrtovanja in priprava strokovnih prispevkov za vse ključne strateške dokumente, ki se pripravljajo za obdobje po letu 2014, kasneje pa bo njihova naloga tudi spremljanje njihove veljavnosti in izvajanja. V pripravo partnerskega sporazuma so vključena vsa ministrstva, vladne sluţbe kot tudi relevantni partnerji. Ker smo ţeleli zajeti najširši krog partnerjev smo se osredotočili na ključne inštitucije,organizacije ali mreţe. Na seznam relevantnih partnerjev (v prilogi) so vključene vse ključne inštitucije v Sloveniji s področja znanosti, gospodarstva in šolstva; lokalne skupnosti, zavodi, študentske organizacije itd. nevladne organizacije so bile izbrane na podlagi različnih mreţ nevladnih organizacij (horizontalne, vsebinske in regionalne), katere podpira tudi Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Poleg tega smo ustanovili tudi dve ad hoc delovni skupini, ena za sodelovanje z Ekonomsko socialnim svetom (22 članov-reprezentativni predstavniki sindikatov in delodajalcev) in druga za sodelovanje z nevladnimi organizacijami (17 članov, imenovanih na podlagi transparentnega procesa izbora,ki ga je vodil CNVOS). Začela je teči razprava o vsebini partnerskega sporazuma in operativnih programov, kjer smo predstavili širok nabor prednostnih naloţb in ukrepov. Hkrati ko bomo poslali prve neformalne osnutke dokumentov v usklajevanje na Evropsko komisijo bodo le ti poslani v usklajevanje tudi partnerjem. Slovenija bo po letu 2014 razdeljena na dve kohezijski regiji: vzhodna in zahodna. Skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja bosta vsebine partnerskega sporazuma obravnavala razvojna sveta kohezijskih regij v katera delegirajo svoje predstavnike razvojne regije in se bosta predvidoma sestala v juliju. Drugače pa z regionalnim nivojem (Slovenija ima dvanajst razvojnih regij) poteka sodelovanje prek regionalnih razvojnih agencij in obiskov ter posvetovanj izvedenih v posamezni regiji. Predstavniki razvojnih regij imajo moţnost sodelovanja tudi v okviru javnih razprav organiziranih za namen priprave in usklajevanja strateških dokumentov.. V jeseni 2012 je bil ţe objavljen en splošen spletni vprašalnik, ki nam je bil v pomoč pri pripravi analize stanja, potreb in potencialov v Sloveniji. Na podlagi razvoja dokumentov, ki so v pripravi pa bomo pripravili še en spletni vprašalnik z namenom vključevanja širše javnosti . vsi zainteresirano bodo imeli moţnost podati svoje mnenje na pripravljen osnutek in na nabor investicijskih področij. 1.5.2. Spodbujanje enakosti moških in ţensk, boja proti diskriminaciji ter dostopnosti (v zvezi s členom 7 Uredbe SSO) Pregled splošnega pristopa za zagotovitev (a) spodbujanja enakosti med moškimi in ženskami, (b) nediskriminacije, (c) dostopnosti pri izvajanju skladov SSO, vključno z opisom splošnih ureditev na nacionalni ali lokalni ravni za zagotovitev spodbujanja in spremljanje teh načel pri različnih vrstah programov. Ustava Republike Slovenije v svojem 14. členu vsakomur zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, druţbeni poloţaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. V 63. členu Ustava Republike Slovenije izrecno prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. Krovni zakon, ki ureja področje nediskriminacije je Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, s katerim se določajo skupni temelji in izhodišča za zagotavljanje enakega obravnavanja vsakogar pri uveljavljanju njegovih pravic in obveznosti ter pri uresničevanju njegovih temeljnih svoboščin na katerem koli področju druţbenega ţivljenja, zlasti pa še na področju zaposlovanja, delovnih razmerij, vključevanja v sindikate in interesna zdruţenja, vzgoje in izobraţevanja, socialne varnosti, dostopa do dobrin in storitev ter oskrbe z njimi, in sicer ne glede na njegove osebne okoliščine kot so narodnost, rasa ali etnično poreklo, spol, zdravstveno stanje, invalidnost, jezik, versko ali drugo prepričanje, starost, spolna usmerjenost, izobrazba, gmotno stanje, druţbeni poloţaj ali druge osebne okoliščine. 82/142 Na področju uresničevanja enakosti med moškimi in ţenskami veljata posebej še naslednja ključna dokumenta: Zakon o enakih moţnostih ţensk in moških, s katerim se določajo skupni temelji za izboljšanje poloţaja ţensk in ustvarjanje enakih moţnosti ţensk in moških na političnem, ekonomskem, socialnem, vzgojnoizobraţevalnem ter na drugih področjih druţbenega ţivljenja, Resolucija o nacionalnem programu za enake moţnosti ţensk in moških, 2005-2013, strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih ţivljenja ţensk in moških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2005 do leta 2013. Temeljni namen je izboljšati poloţaj ţensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov. Konkretne naloge in aktivnosti za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov so opredeljene v periodičnih načrtih, ki se pripravljajo vsaki dve leti in tudi natančneje določajo časovni rok ter način izvedbe posameznih nalog in aktivnosti. Področje enakih moţnosti je 1. 4. 2012 v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o drţavni upravi prevzelo Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve in enake moţnosti. Na področju enakih moţnosti Sluţba za enake moţnosti in evropsko koordinacijo izvaja naslednje naloge: koordinira oblikovanje politik in pripravo predpisov na področju preprečevanja in odpravljanja diskriminacije, predvsem pri prenosu predpisov Evropske unije o uresničevanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali etnično poreklo in o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu; spremlja poloţaj ţensk ter uresničevanje njihovih z ustavo, zakoni in mednarodnimi konvencijami zajamčenih pravic; z vidika načela enakih moţnosti ţensk in moških obravnava predpise, akte in ukrepe, ki jih sprejemajo Vlada Republike Slovenije in resorna ministrstva ter h gradivom pred sprejemom podaja mnenja in predloge; sodeluje pri pripravi predpisov, drugih aktov in ukrepov ki jih pripravljajo ministrstva in se nanašajo na ustvarjanje enakih moţnosti ţensk in moških; daje Vladi Republike Slovenije in ministrstvom pobude in predloge za ukrepe s področja enakih moţnosti ţensk in moških ter s področja preprečevanja in odpravljanja diskriminacije; pripravlja analize, poročila in druga gradiva s področja enakih moţnosti ţensk in moških; spodbuja ustvarjanje enakih moţnosti ţensk in moških z informiranjem in osveščanjem; obravnava pobude nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakih moţnosti ţensk in moških; na podlagi veljavnih predpisov in postopkov zastopa Vlado Republike Slovenije v mednarodnih in regionalnih organizacijah na področju zagotavljanja enakih moţnosti ţensk in moških; izvaja naloge, določene v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja in v Zakonu o enakih moţnostih ţensk in moških; nudi administrativno tehnično oporo Svetu za uresničevanje načela enakega obravnavanja ter usklajuje dejavnosti posameznih ministrstev in vladnih sluţb, ki se nanašajo na izvajanje zakonodaje o preprečevanju diskriminacije; zagotavlja delovanje zagovornika ali zagovornice načela enakosti ter zagovornika ali zagovornice enakih moţnosti ţensk in moških. Zagovornik enakosti, ki deluje v okviru MDDSZ, ima različne moţnosti, da na neformalen način nadzoruje spoštovanje prepovedi diskriminacije, da spodbuja k spoštovanju pravice do enakega obravnavanja ter da nudi nasvete, podporo, pomoč in informacije na tem področju. to podporo nudi vsem, zlasti ţrtvam kršitev, lahko pa tudi potencialnim kršiteljem, organom oblasti, podjetjem in drugim, ki bi ţeleli izboljšati svoje poslovanje ali zgolj ţelite pridobiti več informacij o tej temi. Pomembnejša zakonodaja za zagovornika je poleg omenjenih zakonov še: Uredba o kriterijih za upoštevanje načela uravnoteţene zastopanosti spolov Zakon o delovnih razmerjih Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih drţavne uprave Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov Zakon o izenačevanju moţnosti invalidov Zakon o varstvu potrošnikov Zakon o varstvu javnega reda in miru Kazenski zakonik Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika Zakon o zaščiti ţivali V okviru programa Progress je MDDSZ izvajal projekt, katerega cilj je vzpostaviti integracijo načela enakosti spolov ter presojo vpliva na spol kot del oblikovanja in izvajanja nacionalnih politik, predvsem politike razvojnega 83/142 načrtovanja. Eden pomembnejših rezultatov v okviru izvajanja projekta so poleg analiz in raziskav Smernice za integracijo načela enakosti spolov v politike razvojnega načrtovanja, ki so nastale na podlagi delovnih gradiv za pripravo strateških dokumentov RS za obdobje 2014 – 2020 in kot take predstavljajo neposreden pripomoček za načrtovalke in načrtovalce razvojnih politik in programov na različnih ravneh. Delovni pripomoček Vključevanje vidika spola v proračun usmerja, kako vidik spola vključimo v proračun, ga analiziramo z vidika spola ter po potrebi preoblikujemo. Odraz uresničevanja načela enakosti spolov se v aktivnostih OP RČV v obdobju 2007-2013: v večini primerov preko aktivnosti ni mogoče vplivati na spolno strukturno koristnikov, zagotovljena pa je enakost med spoloma in nediskriminatornost med osebami, ki se z razpisom lahko sofinancirajo, in med potencialnimi prijavitelji, in sicer glede moţnosti prijave, izbora (dostopa) in na vseh stopnjah izvajanja. - v specifičnih aktivnostih (na primer štipendijske sheme, doktorski študij) se zagotavlja načelo enakosti med spoloma (tako kot tudi enakosti moţnosti), tako da npr. v primeru porodniškega dopusta pogodba miruje in se lahko podaljša obdobje sofinanciranja. Enako velja za uveljavljanje pravice do očetovskega dopusta. - Cilj na ravni vseh operacij v okviru 2. RP je vključiti vsaj 55% ţensk. V okviru izvajanja aktivnosti se spremlja spolna struktura, kar pomeni deleţ vključenih ţensk. V postopku izbire izvajalcev projektov zaposlovanja imajo točkovno prednost tisti izvajalci (delodajalci), ki imajo delovna mesta primerna za zaposlitev invalidov oz. drugih funkcionalno oviranih oseb ter ţensk. - V primerih, kjer je to smiselno, se ob prijavi preveri in oceni tudi vidik stopnje prispevka projekta k zagotavljanju enakih moţnosti. - Pri izvajanju ukrepov v okviru 4. RP je posebna pozornost usmerjena socialnemu vključevanju ranljivih druţbenih skupin kot tudi spodbujanju zagotavljanja enakih moţnosti za predstavnike obeh spolov v sofinanciranih aktivnostih. Ob pripravi strateških in operativnih programov za obdobje 2014-2020 sledimo usmeritvam iz smernic in posebno pozornost namenjamo: opredelitvi enakosti spolov kot načela in cilja pri pripravi, izvajanju, nadzoru in vrednotenju politik in ukrepov, uporabi statistik in kazalnikov, ločenih po spolu. uporaba analiz in študij, ki upoštevajo vidik spola, usklajenosti z obstoječimi politikami enakosti spolov, sodelovanju organov, pristojnih za enakost spolov pri pripravi, nadzoru in vrednotenju. Posebna pozornost je namenjena dostopnosti, saj tudi preko načela partnerstva poskušamo vključiti v proces načrtovanja najširše druţbene skupine tako preko obiskov v regijah, kot preko tematskih delavnic, na katerega so vedno vabljeni tudi nosilci področja ter nevladne organizacije in posamezniki, ki se aktivno ukvarjajo s tematiko enakih moţnosti oziroma socialnega vključevanja. V prihodnosti bo potrebno še večjo pozornost namenjati poleg zgoraj omenjenih vidikov še: usposabljanju in krepitvi sposobnosti relevantnih akterjev in akterk za integracijo načela enakosti spolov. zagotavljanju uravnoteţene zastopanosti in udeleţbe ţensk in moških pri odločanju, načrtovanju in nadzoru. Dodelitvi finančnih sredstev in vključevanje vidika spola v proračun. Načrtu in predhodnim merilom za integracijo načela enakosti spolov. 1.5.3. Trajnostni razvoj (v zvezi s členom 8 Uredbe SSO) Načelo 'onesnaţevalec plača' je eno temeljnih načel v Zakonu o varstvu okolja, ki je krovni zakon na področju varovanja okolja. Izvaja se kot načelo odgovornosti povzročitelja: Povzročitelj obremenitve je odgovoren za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic. Povzročitelj obremenitve je odgovoren za preprečevanje in sanacijo okoljske škode v skladu s tem zakonom. Povzročitelj obremenitve je odgovoren za obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja ali likvidacije v skladu s tem zakonom. Zakon utemeljuje tudi načelo plačila za obremenjevanje okolja, v skladu s katerim povzročitelj obremenitve krije vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje onesnaţevanja ter tveganja za okolje, rabo okolja ter odpravo posledic 84/142 obremenjevanja okolja, vključno s stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode. Z namenom zmanjševanja obremenjevanja okolja se predpiše okoljska dajatev zaradi onesnaţevanja ali zaradi vsebnosti okolju škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku. Povzročitelju obremenitve se lahko predpiše obveznost jamčenja s finančnimi jamstvi zaradi izvajanja predpisanih obveznosti ali poplačila stroškov obremenjevanja okolja pri opravljanju njegove dejavnosti, po njenem prenehanju ali prenehanju obratovanja naprave ali obrata ali prenehanju povzročitelja obremenitve. Slovenija ima z Zakonom o varstvu okolja (40. - 46. člen ZVO) prenešeno tudi zahtevo EU (t.j. SEA Direktiva) po izvajanju celovite presoje vplivov na okolje za plane, programe, načrte ali drug splošni akt (v nadaljevanju; plan), katerega izvedba bi lahko pomembno vplivala na okolje. V primeru, da bi imel plan lahko pomemben vpliv na varovana območja (t.j. Natura 2000 območja in zavarovana območja) je potrebno v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje izvesti presojo sprejemljivosti na varovana območja skladno z določili Zakona o ohranjanju narave. Odločitev ali je za plan potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje temelji na sledečih kriterijih: se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisih o varstvu okolja, je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave po predpisih o ohranjanju narave, ministrstvo oceni, da bi njihova izvedba lahko pomembneje vplivala na okolje (vpliv na vode, kulturno dediščino, zdravje ljudi, ...). V kolikor ugotovimo, da bi imel plan lahko pomemben vpliv na okolje se v postopku celovite presoje na podlagi izdelanega okoljskega poročila in dodatka za varovana območja ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine. Pri tem se upoštevajo tudi vsa relevantna zakonodaja in drugi akti za posamezno področje na podlagi katerih se določijo tudi okoljski cilji, ki jih je potrebno s planom zasledovati oziroma doseči. Večino postopkov celovite presoje vplivov na okolje, ki vključujejo tudi ugotavljanje sprejemljivosti na naravo se izvaja v okviru postopkov priprave prostorskih aktov na drţavni, regionalni ali lokalni ravni, saj se skozi postopke prostorskega načrtovanja doseţe optimalne rešitve rabe virov ter upoštevanja tako varstvenih zahtev kot tudi razvojnih potreb. 1. Za področje varstva okolja se upošteva relevantne zahteve s podpodročja ravnanja z odpadki, voda, hrupa, elektromagnetnega sevanja, svetlobnega onesnaţevanja, zraka in podnebnih sprememb, tal. Krovni zakoni so Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, Zakon o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o gozdovih s podzakonskimi predpisi z zgoraj navedenih področij. Ostali dokumenti: Nacionalni program varstva okolja NPVO (Ur.l. RS št. 2/06), Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, Vlada RS št. 35405-2/2009/9, julij 2009; Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih emisij onesnaţeval zunanjega zraka (št. 35405-4/2006, z dne 4.1.2007), Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaţenjem s PM10, Vlada RS št. 354054/2009/9, november 2009), Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (UL RS št. 61/11, 49/12), Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), Operativni program oskrbe s pitno vodo . 2. Za področje varstva narave se upošteva relevantne zahteve s podpodročij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, Natura 2000 območij, zavarovanih območij. Krovni zakon je Zakon o ohranjanju narave s podzakonskimi predpisi. Ostali dokumenti: Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na vladi RS 20.12.2001), Operativni program upravljanja območij Natura 2000 (sprejet na vladi RS 11.10.07); 3. Za področje človekovega zdravja se upoštevajo relevantne zahteve s podpodročij, ki se v veliki meri prekrivajo z doseganjem zahtev za varstvo okolja (hrup, elektromagnetna sevanja, svetlobno onesnaţevanje, pitna voda, kakovost zraka), pa tudi druţbeno okolje. Krovni zakon je Zakon o varstvu okolja s podzakonskimi predpisi z zgoraj navedenih področij. 85/142 4. Za področje varstva kulturne dediščine se upoštevajo relevantne zahteve podpodročij nepremične in premične kulturne dediščine ter krajine. - Krovni zakon je Zakon o varstvu kulturne dediščine s podzakonskimi predpisi z zgoraj navedenih področij. - Ostali dokumenti: Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004). Slovenija bo spodbujala trajnostno kmetijstvo, ki bo sočasno ob proizvodnji hrane zagotavljalo druge druţbeno pomembne funkcije in neblagovne javne dobrine, katerih obsega in ceno trg ne uravnava. V tem okviru je mišljena predvsem okoljska funkcija kmetijstva, ki je povezana z ohranjanjem naravnih virov in biotske raznovrstnosti, zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in ohranjanjem kulturne krajine. Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji je usmerjano z gozdnogospodarskimi načrti, ki zagotavljajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi. 1.5.4. Cilji horizontalne politike Namen oddelka je določiti vse cilje horizontalne politike, ki so pomembni za enega ali več programov ter enega ali več skladov SSO. Nekateri izmed ciljev horizontalne politike so lahko specifični za državo članico. Ukrepi za izboljšanje mehanizmov pravne drţave so predpogoj in temelj, ki predstavlja trdno hrbtenico gospodarskim, druţbenim, izobraţevalnim in vsem drugim dejavnostim, ki spodbujajo razvoj druţbe in drţave. Ukrepi vseh politik so del mozaika za povrnitev zaupanja in ponovno rast, pri čemer pa ima bistveno vlogo pravosodni sistem. Z učinkovitim in neodvisnim pravosodnim sistemom se podpira zaupanje in stabilnost. Predvidljive, pravočasne in izvršljive sodne odločbe, so pomembne strukturne komponente privlačnega poslovnega okolja, saj ohranja zaupanje pri ustanavljanju podjetij, izvrševanju pogodbe, poravnavanju zasebnih dolgov in zaščiti premoţenja in drugih pravic. 1.6. Seznam programov v okviru ESRR, ESS, KS, razen tistih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ter programov v okviru EKSRP in ESPR79, z ustreznimi okvirnimi zneski dodeljene podpore za vsak sklad in vsako leto Slovenija pripravlja za črpanje sredstev iz vseh treh strukturnih skladov Kohezijske politike (ESRR, ESS, KS) en operativni program kot prispevek k uresničevanju Strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Strategija operativnega programa bo skladna s skupnim strateškim okvirom in vsebino Partnerskega sporazuma. Operativni program bo pokrival Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Iz naslova Kohezijskega sklada (področje prometa in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije), bo Sloveniji kot celoti v novem programskem obdobju na razpolago slabih 950 milijonov evrov (v cenah 2011) oz. preko 1060 milijonov evrov v tekočih cenah. Skupaj bo 2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev (v cenah 2011) oz. skoraj 3,3 milijarde v tekočih cenah. Zahodni Sloveniji bo pripadlo preko 760 milijonov evrov (v cenah leta 2011) oz. skoraj 860 milijonov evrov preračunano v tekoče cene. Vzhodna Slovenija, ki dosega 73 odstotkov povprečne razvitosti EU, bo na razpolago skoraj 1,12 milijarde evrov (v cenah 2011) oz. skoraj 1,26 milijarde v tekočih cenah. V skladu z zakonodajnim okvirjem bo iz ESRR vsaj 50-60% sredstev namenjenih za prvi do četrti tematski cilj; od tega vsaj 10-20% na četrti tematski cilj ter iz ESS bodo sredstva vsaj 60-80% dodelejena na pet izbranih investicijske prioritete (izjema za SLO, ker bomoimeli en OP); vsaj 20% pa na deveti tematski cilj. 79 Zgolj en program za vsako državo članico za ESPR. 86/142 Slovenija posebej pripravilja tudi Operativni program za razvoj ribištva. Ker pogajanja v okviru predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo še potekajo, je o okvirnih zneskih še prezgodaj govoriti. Za črpanje sredstev iz EKSRP Slovenija pripravlja Operativni programa razvoja podeţelja RS za obdobje 2014– 2020. Za celotno programsko obdobje 2014-2020 bo za Slovenijo na razpolago okvirno 837.700.000 evrov (v cenah leta 2011). V tabelici so predstavljena sredstva EKSRP za posamezno leto. Za ostale sklade SSO bomo sredstva po letih predstavili v naslednji verziji partnerskega sporazuma. Sklad SSO Naziv Skup 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 program (ESRR, aj ESS, a KS, EKSRP ali ESPR) PRP EKSRP 837.700 118.600.0 119.000.0 119.400.0 119.700.0 120.000.000 120.300.0 120.700.000 2014.000 00 00 00 00 00 2020 87/142 2. UREDITVE ZA ZAGOTOVITEV UČINKOVITEGA IZVAJANJA SKLADOV SSO (ČLEN 14(1) (B) UREDBE SSO) 2.1. Ureditve, ki skladno z institucionalnim okvirom drţave članice zagotavljajo uskladitev skladov SSO z drugimi nacionalnimi instrumenti financiranja ali instrumenti financiranja EU ter z EIB Slovenija bo za črpanje sredstev iz strukturnih skladov Kohezijske politike 2014-2020 pripravila en Operativni program kot prispevek k uresničevanju Strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Strategija operativnega programa bo skladna s skupnim strateškim okvirom in vsebino Partnerskega sporazuma. Operativni program bo pokrival Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Iz dejstva, da bo predvidoma pripravljen en operativni program sledi, da bo, tudi izhajajoč iz izkušenj iz programskega obdobja 2007 – 2013, izvedbena struktura temeljila na treh organih, in sicer na enem organu upravljanja, enem organu za potrjevanje ter enem revizijskem organu. Ostale institucionalne zahteve, ki izhajajo iz Uredbe za kohezijsko politiko (predloga CPR) bodo definirane po sprejetju navedene uredbe. V vlogi posredniških teles bodo resorna ministrstva, ki pokrivajo posamezne sektorske politike, ki jih lahko poveţemo s tematskimi cilji, razvojnimi in investicijskimi prioritetami. V programskem obdobju 2007 – 2013 je posredniških teles 9, ob upoštevanju sinergij pri implementaciji posameznih vsebin poteka razmislek v smeri zmanjšanja posredniških teles pri izvajanju posameznih investicijskih prioritet. Iz zgoraj navedenega sledi, da bodo tudi naloge organa upravljanja predvidoma izvedene centralizirano, in sicer bo ustanovljen en, skupni nadzorni odbor za strukturne sklade, vzpostavljen bo enotni sistem upravljanja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja. Za predvideni en operativni program se bo po izkušnjah iz programskega obdobja 2007 – 2013 oblikoval en sistem upravljanja in nadzora ter enotna navodila za posredniška telesa in upravičence, ki bodo upoštevala specifiko posameznih skladov, vendar bodo oblikovana na način, da bodo pojmi in zahteve iz naslova uredb jasno in nedvoumno opredeljene, kar bo prispevalo k zmanjšanju administrativnih obremenitev predvsem za upravičence. Koordinacija med ESI skladi in drugimi relevantnimi EU in nacionalnimi finančnimi instrumenti: Koordinacijski mehanizem bo vzpostavljen na ravni organa upravljanja, v sodelovanju s kontaktnimi točkami, ki so za te instrumente ţe vzpostavljene na nacionalni ravni (nacionalne in EU instrumente). Na tak način se bomo izognili podvajanju pri izvajanju koordinacijskih nalog na nacionalni ravni ter povečali nadzor nad izvajanjem. Mehanizem za podporo upravičencem bo oblikovan na način, da bodo upravičenci in kandidati na razpise za sredstva pridobivali na eni kontaktni točki, ki bo informacijsko podprta tudi skozi mehanizem e-upravljanja. Centralna informacijska točka bo vzpostavljena na ravni organa upravljanja, tako v obliki ustrezno oblikovane spletne strani za interaktivno komunikacijo in izmenjavo informacij, kot tudi v obliki one-stop shop za upravičence oziroma kandidate na razpisih. Identifikacija komplementarnosti in sinergij z drugimi nacionalnimi in EU instrumenti bo identificirana ob oblikovanju vsebin v okviru razvojnih in investicijskih prioritet operativnega programa. V vsakem primeru so ţe v tem trenutku identificirane komplementarnosti z vsebinami Evropskega sklada za razvoj podeţelja ter ribiškega sklada, še posebej pa so identificirane komplementarnosti skladov v primeru investicij v infrastrukturo v primeru Evropskega instrumenta CEF (Connecting european facilities), ki razpolaga tudi s sredstvi kohezijskega sklada. 88 V novem finančnem obdobju po letu 2014 načrtujemo tudi uporabo finančnih inštrumentov za doseganje tematskih ciljev 1, 3, 4 in 9. Načrtujemo usmerjen pristop v odvisnosti od vsebin, ki se bodo financirale iz Eu Kohezijske politike, in sicer tako v smeri izvajanja inštrumentov finančnega inţeneringa kot tudi v smeri izvajanja javno zasebnega partnerstva. Ob upoštevanju relativne majhosti slovenskega trga je za prihodnje izvajanje pomembna predvsem segmentacija potencialnih izvajalcev instrumentov finančnega inţeniringa ter specializacija vsakega od potencialnih izvajalcev na posamezne instrumente v izogib podvajanju ter izvajanju podobnih shem financiranja. Inštrumente finančnega inţeneringa bomo smiselno uporabili v kombinaciji z nepovratnimi spodbudami ali pa samostojno. Načrtujemo nadaljevanje naslednjih povratnih oblik pomoči, in sicer garancije ter subvencije obrestne mere v okviru inštrumentov finančnega inţeneringa pa tudi druge razpoloţnjive inštreumente, ki so predvidene v skladu CPR. Predvidene sodelujoče inštitucije so: Slovenski podjetniški sklad (predvsem za segment MSP), SID banka (horizontalno, specializirano pa za segment velikih podjetij), EKO Sklad (predvidoma za segment energetske učinkovitosti horizontalno) in Slovenski regionalno razvojni sklad (predvidoma za segment regionalne ponudbe finančnih instrumentov). Za ostale oblike financiranja operacij s povratnimi sredstvi bomo v prihodnje še natančno opredelili njihove nosilce. Komplementarnost na ravni operacij je predvidena predvsem v kombinaciji uporabe ESRR in ESS, na področjih raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, MSP, pa tudi na drugih področjih. Natančneje bo to opredeljeno ob podrobnejši določitvi vsebin posameznih investicijskih prioritet. Prav tako načrtujemo sodelovanje z EIB ter uporabo inštrumentov pomoči, pa tudi modelov financiranja, ki jih pokriva EIB (za namen oblikovanja javno, zasebnih partnerstev). Republika Slovenija bo cilje politike razvoja podeţelja za programsko obdobje 2014 –2020, opredeljene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeţelja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP), zasledovala na podlagi programa razvoja podeţelja, ki bo pokrival celotno ozemlje drţave. Za izvajanje in upravljanje programa bo imenovan en organ upravljanja, ki bo v pristojnosti ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, en nadzorni odbor ter ena akreditirana plačilna agencija, katere naloge bo opravljala Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeţelja. Pogajanja za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo še potekajo, partnerski sporazum za ta del bo še dopolnjen. 89 Institucionalni okvir za izvajanje programov ETS je ravno tako še vedno v fazi razprav med sodelujočimi partnerji. Za pripravo programov ETS – čezmejno sodelovanje je pristojno MGRT, ki koordinira in usklajuje pripravo nacionalnih strateških in izvedbenih dokumentov kot tudi regionalnih razvojnih programov in dogovorov za razvoj regij, ki ga za obdobje štirih let skleneta MGRT in razvojni svet regije (NUTS-3). Gre za nov instrument regionalne politike, ki bo prvič uporabljen za obdobje 2014-2017. Vključuje: (1) regijske projekte in (2) sektorske projekte, ki so ključni za razvojni preboj in razvojno specializacijo regije. Glede na vrsto projektov bo dogovor za razvoj regij vključeval tudi večje strateške projekte v čezmejnih obmejnih funkcionalnih območjih v okviru programov ETS, ko bodo dogovorjeni s čezmejnimi partnerji in umeščeni v sistem izvajanja programov ETS. 2.2. Podatki, potrebni za predhodno preverjanje skladnosti s pravili o dodatnosti (na podlagi Priloge xx Uredbe SSO) Slovenija se nagiba k temu, da bo skladnost s pravili o dodatnosti ugotavljala le na nacionalni ravni. Kohezijska politika v Sloveniji se izvaja v integralnem nacionalnem proračunu, delitev na regije bi pomenila zgolj »bureaucratic paper excersise« in nerealno razdelitev sredstev brez dodane vrednosti. Izračun dodatnosti je kompleksen ţe sedaj, ko se gleda proračun kot celoto, delitev na regije pa bi pomenila še dodatno delo in usklajevanje, če bi le tega bilo moč doseči. Na podlagi navedenega in številnih odprtih vprašanja bi bolj podrobno opredelitev glede dodatnosti predstavili, ko bomo s strani evropske komisije prejeli natančnejša navodila glede preverjanja skladnosti s pravili o dodatnosti in izvedenem tehničnem sestanku z Evropsko komisijo. Menimo tudi, da bi bilo smiselno, da se izvede tudi delavnica (SI (MGRT, MF)/EK) na temo dodatnosti, da se v okviru le te razjasni odprta vprašanja. 2.3. Povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti skladno s členom 17 Uredbe ter Prilogo (xx) k Uredbi na nacionalni ravni ter povzetek ukrepov za izvedbo, časovni okvir za njihovo izvedbo in odgovorne organe, kadar predhodne pogojenosti niso izpolnjene Zahteve varstva okolja, učinkovite rabe virov, prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganj bodo upoštevani v pripravi Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2014-2020, tj. izboru prednosti in ustrezajočih ukrepov. Za izvajanje Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2014-2020 bomo predvideli spodbujanje zgoraj naštetih načel, kolikor bodo to vključevale izbrane prioritete. Operativni program za razvoj ribištva v RS 2014-2020 bo vključeval tudi priporočila, podana v okviru celovite presoje vpliva na okolje. 90 2.3. Povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti (i) Povzetek ocene izpolnjevanja veljavnih predhodnih pogojenosti na nacionalni ravni Veljavna predhodna pogojenost, za katero so odgovorni nacionalni organi Reference (če izpolnjeno) (sklicevanje na strategije, pravne podlage ali druge ustrezne dokumente, sklicevanje na odstavke, članke ali dele dokumentov s povezavo ali drugo povezavo do celotnega besedila) Izpolnje na predho dna pogoje nost: da/ne/d elno Predhodne pogojenosti za tematske cilje Nacionalni raziskovalni in inovacijski strateški okvir za pametno specializacijo (v skladu z Nacionalnim programom reform, za izkoriščanje zasebnih izdatkov za raziskave in inovacije) Merila Izpolnjena merila da/ne Dokument – temelji na SWOT ali podobni analizi (koncentracija sredstev, omejen nabor prednostnih nalog); – opredeljuje ukrepe za spodbujanje zasebnih naloţb v raziskave in tehnološki razvoj; – vsebuje mehanizem spremljanja; – okvir, ki vsebuje razpoloţljiva proračunska sredstva namenjena raziskavam in inovacijam V izvajanju, december 2013 Večletni načrt za razdelitev sredstev in opredelitev prednostnih naloţb. Sprejet večletni načrt za razdelitev sredstev in opredelitev prednostnih naloţb, povezanih s prednostnimi nalogami EU in, kadar je ustrezno, z Evropskim strateškim forumom za raziskovalne infrastrukture. Strateški okvir za digitalno rast (je lahko del S3) vsebuje: Da Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2011-2020 V izvajanju, december 2013 Strategija Digitalna Slovenija se pripravlja (pokriva vse vidike Digitalne agende za Evropo: R&R Digitalna rast: strateški okvir za digitalno rast za spodbujanje povpraševanja Da Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011-2020 – nacionalni strateški dokument, ki opredeljuje ključne izzive sistema raziskav in inovacij (podlaga za strategijo RIS3) Slovenska industrijska politika (opredeljuje ključna področja industrije in tehnologije ter obravnava druţbene izzive) Pojasnilo (kadar je ustrezno) Sprejeta maja 2010 Velja do 2020 Letno spremljanje in poročanje o izvajanju Presoja v letu 2015. SIP sprejeta februarja 2013, za obdobje 20142020. Sprejet aprila 2011 Velja do 2020 Presoja v letu 2015 91 po cenovno sprejemljivi, kakovostni in interoperabilni IKT, omogočene zasebne in javne storitve in povečanje uporabe prebivalcev, vključno z ranljivimi skupinami, podjetji in javno upravo, vključno z čezmejnimi spodbudami. Dostopovna omreţja naslednje generacije (NGA): nacionalni ali regionalni načrti NGA, ki upoštevajo regionalne ukrepe za doseganje ciljev EU v zvezi s hitrim dostopom do Interneta, s poudarkom na območjih, kjer na trgu ni odprte in kakovostne infrastrukture po dostopni ceni v skladu s pravili EU o konkurenci in drţavni pomoči, ter zagotavljanje dostopnih storitev ranljivim druţbam. – dejavnosti načrtovanja sredstev in določanja prednostnih nalog (SWOT ali podobna analiza), ki je v skladu s kazalniki Digitalne agende za Evropo; – analiza uravnavanja podpore povpraševanju in ponudbi IKT; – kazalniki za merjenje napredku na zadevnih področjih (digitalna pismenost, e-vključenost, e-dostopnost, e-zdravje); – ocena potrebe po krepitvi usposobljenosti na področju IKT. Nacionalni načrt NGA vsebuje: – načrt infrastrukturnih naloţb (ekonomska analiza, načrti zasebnih naloţb) IKT, Internet, digitalna pismenost, e-veščine, kibernetska varnost, eidentiteta itd., v skladu s kazalniki Digitalne agende za Evropo). Prednostno obravnavanje ukrepov na področju R&R IKT bo vključeno v Strategijo S3 s posebnim poudarkom na: Internetu prihodnosti, Internetu stvari, zelenem IKT, velikih podatkih, itd. V izvajanju, december 2013 1. Elektronske komunikacije: - oblikovanje nadzornega sistema, - nadgradnja javne infrastrukture, - nadgradnja podporne distribucijske infrastrukture, - namenske aplikacije. – trajnostni naloţbeni modeli, ki spodbujajo in krepijo konkurenco, zagotavljajo dostop do odprtih, cenovno dostopnih, kakovostnih infrastruktur in storitev da (izvedeno januarja 2013) 2. Novi Zakon o elektronskih komunikacijah – pravna podlaga za spodbujanje zasebnih naloţb in ukrepov za zmanjševanje stroškov gradnje. – ukrepi za spodbujanje V izvajanju december 2013 3. Strategija razvoja V polnem teku december 2013 92 zasebnih naloţb Posebni ukrepi za učinkovito izvajanje Zakona o malih podjetjih in pregleda Zakona s 23. februarja, vključno z načelom “Misli najprej na male” da Mehanizem spremljanja za zagotovitev izvajanja Zakona o malih podjetjih vključno z organom, pristojnim za koordinacijo vprašanj MSP na različnih ravneh upravljanja (“Mreţa ambasadorjev MSP”) da elektronskih komunikacij: cilji razvoja elektronskih komunikacij (ekonomska analiza, obstoječa infrastruktura, zasebni naloţbeni načrti), ukrepi za doseganje ciljev (radijski spekter, zmanjševanje stroškov gradnje, itd.), ukrepi za spodbujanje naloţb zasebnega kapitala v izgradnjo odprtih širokopasovnih omreţij na področju belih lis. Akcijski načrt za izvajanje Akta za mala podjetja, sklep Vlade RS št. 31001-1/2012/5 z dne 26. 4. 2012 Imenovanje odposlanca RS za MSP, sklep Vlade RS št. 310011/2010/7 z dne 28. 7. 2011 Institut MSP odposlanca je sprejela VRS 2011 s spremembami Akcijskega načrta za izvajanje Akta za mala podjetja. Opredeljene so naloge tako na nacionalni ravni kot tudi sodelovanje v okviru EU. VRS tako je skladno z usmeritvijo Evropske komisije v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: »Pregled "Akta za mala podjetja" za Evropo« z dne 3. 3. 2011 (COM (2011) 78 konč.) imenuje drţavnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo za odposlanca Republike Slovenije za mikro, mala in srednje velika podjetja, za njegovega namestnika pa generalnega direktorja Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost. 93 Prenos Direktive (2011/7/EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju Da Ukrepi za skrajšanje časovnega obdobja za ustanovitev podjetja na 3 delovne dni in zniţanje stroškov na največ 100 EUR Ukrepi za skrajšanje časovnega obdobja za pridobitev ustreznih dovoljenj za ustanovitev in opravljanje dejavnosti podjetja do treh mesecev da Mehanizem za sistematično ocenjevanje vpliva zakonodaje na MSP z uporabo MSP testa ob upoštevanju razlik v velikosti podjetij, kadar je ustrezno delno Prenos Direktive v skladu s členom 12 Direktive (do 16. Marca 2013) Da da MSP test je test presoje vplivov predpisov na gospodarstvo, katerega cilj je predstaviti jasne in konkretne učinke, ki jih bo imel sprejem določenega predpisa na gospodarstvo, posebej na mala in srednje velika podjetja (MSP). Na MGRT smo skupaj z MNZ pripravili predlog obrazca MSP testa in navodila za njegovo izpolnjevanje. Izvedli smo tudi več pilotnih priprav MSP testa na zakonih različnih resorjev. MSP test bo postal del priprave vladnega gradiva. V letu 2014 bomo izvedli usposabljanja resorjev in uvedli MSP test do 1.1.2015. Act on Sprejetje Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Ur. l. RS št. 18/2011 z dne 94 proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih v nacionalno zakonodajo Ukrepi za spodbujanje stroškovno učinkovitih izboljšanj učinkovite končne rabe energije in stroškovno učinkovitih naloţb v energetsko učinkovitost ob izgradnji in prenovi stavb. Ukrepi za spodbujanje proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov. 15.3.2011) delno Delno Ukrepi za zagotavljanje minimalnih zahtev, ki so povezane z energetsko učinkovitostjo izvedeni v skladu s členi 3, 4 in 5 Direktive 2010/31/EU delno 3. in 4. člen Direktive prenešena v Energetskem zakonu (EZ) 5. člen – ni v celoti prenešen; metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb bo urejen do konca leta 2013. Ukrepi, ki so nujni za vzpostavitev sistema certificiranja energetske učinkovitosti stavb, v skladu s členom 11 Direktive 2010/31/EU Ukrepi, ki zagotovijo, da imajo končni odjemalci na voljo individualne števce v skladu s členom 13 Direktive 2006/32/EK in členom 9 Direktive o energetski učinkovitosti (Določen rok v Direktivi je bil 17.5.2008). Transparentne podporne sheme, prednost pri dostopu do omreţja ali zagotovljen dostop in prednost pri razpošiljanju, standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov tehničnih adaptacij, ki so javne v skladu s členom 14 (1), členom 16 (2) in 16 (3) Direktive 2009/28/EK. da Izvedeno v Energetskem zakonu, člen 67a in izvedbenih aktih da Izvedeno v Energetskem zakonu, člen 68 delno -člen 14 (1) izveden v Energetskem zakonu (člen 66d) in na spletnih straneh zadevnega ministrstva in izvajalskega telesa Borzen - člen 16 (2c) 2. stavek izveden v Energetskem zakonu - člen 16 (2c) – 3. stavek ni izveden (v presoji Energetskega zakona EZ-1), december 2013 - člen 16(3) – pravila za uporabo prenosnega sistema niso izvedena (v presoji Energetskega 95 Področje voda: a) cenovna politika za vodo porabnike ustrezno spodbuja uporabnike h gospodarni rabi vodnih virov b) ustrezen prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov storitev za rabo vode po ceni, ki je določena v potrjenem Načrtu upravljanja povodij za naloţbe, ki jih podpirajo programi. delno zakona EZ-1), december 2013 Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo (AN OVE 2010-2020) sprejet leta 2010 in posredovan EK Povezava do AN OVE 20102020 – Drţava članica sprejme nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo v skladu s členom 4 Direktive 2009/28/EK da - zagotavljanje prispevka različne rabe voda k povračilu stroškov storitev za rabo vode v skladu s členom 9, odstavkom 1, alinejo 1 Direktive 2000/60/EK. delno Povračilo stroškov se izvede na podlagi ustrezne okoljske zakonodaje. Sektorji prispevajo k povračilu stroškov na podlagi plačevanja dajatev za rabo vode. Nov Načrt upravljanja povodij je v pripravi. Sprejetje Načrta upravljanja povodij za vsako vodno območje, ki v celoti leţi na ozemlju drţave članice z utemeljeno koncentracijo naloţb (člen 13 Direktive 2000/60/EK). delno Osnutek novega načrta upravljanja s povodji v letu 2014, sledila bo javna razprava. Odprtih je tudi več dilem glede načina izpolnjevanja. Na DG ENVI so ţe poslali dodatna vprašanja glede izpolnjevanja zahtev na vodah. Pričakujemo še pisni odziv EK. Glede cenovne politike bo potreben ustrezen akcijski načrt, ker pogoja ne izpolnjujemo. Glede priprave Načrta upravljanja z vodami se 96 pričakuje, da bomo pogoj izpolnili ob ustrezni kadrovski zasedenosti področja. Področje odpadkov: spodbujanje gospodarnih in trajnostnih naloţb na področju odpadkov, še posebej z razvojem načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z Direktivo 2008/98/EK in hierarhijo ravnanja z odpadki delno Posredovanje poročila o napredku v smeri ciljev člena 11 Direktive 2008/98/EK in opis načrtovanih ukrepov za doseganje ciljev da Poročanje: izpolnjena predhodna pogojenost Implementacijska poročila in poročilo o ciljih iz Direktive 2008/98/ES o odpadkih (rok: sept. 2013). En ali več načrtov ravnanja z odpadki kot to zahteva člen 28 Direktive delno Za komunalne odpadke sprejet operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki (marec 2013), OP za ostale odpadke ni pripravljen. Načrtujemo sklenitev akcijskega načrta, v katerem bomo predvideli rok za pripravo operativnega programa ravnanja z odpadki do konca 2014. Programi preprečevanja nastajanja odpadkov v skladu s členoma 1 in 4 Direktive no Ukrepi za doseganje ciljev ponovne uporabe in recikliranja do leta 2020 v skladu s členom 11.2 Direktive da Načrtujemo sklenitev akcijskega načrta, v katerem bomo predvideli rok za pripravo programa do konca 2014. Glede na trende, ki izhajajo iz rezultatov poročanja v obdobju 2010-2012, in glede na ukrepe, ki se pripravljajo (Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in Uredba o 97 ravnanju s komunalnimi odpadki), se načrtuje, da bodo cilji doseţeni (rok: 2020). Ceste, ţeleznice in drugi načini prevoza: Resolucija o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture Dostop do zaposlitve iskalcem zaposlitve in neaktivnim, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami in podpora delovni mobilnosti: aktivna ne da Resolucija o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture, ki izpolnjuje - Zahtevo po izdelani okoljski presoji, z javno obravnavo, čezmejnimi vplivi in upoštevanjem pripomb Določa prispevek k enotnemu evropskemu prometnemu območju v skladu s členom 10 TEN-T Uredbe, vključno s prednostnimi naloţbami v jedrno omreţje TEN-T in celovito omreţje, kjer so predvidene naloţbe iz ESRR in Kohezijskega sklada; sekundarna povezljivost. Določa realističen in zrel načrt priprave projektov, ki bodo prejeli podporo iz ESRR in Kohezijskega sklada Ukrepi za zagotavljanje zmogljivosti posredniških teles in upravičencev za uresničevanje priprave projektov. Zavod za zaposlovanje je zadolţen za: - osebne storitve, izvajanje preventivnih in aktivnih ukrepov trga dela v zgodnji fazi (dostopno za vse delno da Zavod je za omenjene naloge zadolţen z Zakonom o urejanju trga dela in podzakonski akti s tega področja. Zavod ima omenjeno mreţo 98 politika zaposlovanja je pripravljena in se izvaja v skladu z Smernicami zaposlovanja. Modernizacija in krepitev institucij na trgu dela, vključno z aktivnostmi za povečevanje transnacionalne mobilnosti delavcev DA Aktivno in zdravo staranje da iskalce zaposlitve); –predvidevanje in svetovanje o dolgoročnih zaposlitvenih moţnostih, ki so posledica strukturnih sprememb (npr. Nizkoogljična ekonomija); - transparentne in sistematične informacije o novih delovnih mestih. Zavod za zaposlovanje je vzpostavil mreţo z delodajalci in izobraţevalnimi organizacijami. Aktivnosti reformiranja zavoda za zaposlovanje z namenom okrepiti njegovo zmogljivost nudenja: - osebne storitve, aktivne in preventivne ukrepe na trgu dela v zgodnji fazi, ki so prednostno namenjeni najbolj ranljivim, vendar dostopni za vse iskalce zaposlitev; - svetovanje o dolgoročnih zaposlitvenih moţnostih, ki so posledica strukturnih sprememb (npr. nizkoogljična ekonomija); - transparentno in sistematično informiranje o novih delovnih mestih na ravni Unije. - reforma zavodov za zaposlovanje bo vključevala vzpostavitev mreţ z delodajalci in izobraţevalnimi institucijami. Ukrepi za obravnavanje vzpostavljeno v okviru t.i. regijskih odborov. Da da Ukrepi za aktivno staranje so del 99 izzivov aktivnega in zdravega staranja: - vse relevantne zainteresirane strani so vključene v oblikovanje in spremljanje politik aktivnega staranja z namenom ohranjanja starejših delavcev na trgu dela in spodbujanjem njihove zaposlitve - drţava članica izvaja ukrepe, ki spodbujajo aktivno staranje in zmanjšujejo zgodnje upokojevanje Prilagoditev delavcev, podjetij/podjetnikov na spremembe Višje in visokošolsko izobraţevanje: nacionalni ali regionalni strateški okvir za večje doseganje terciarne ravni izobraţevanja, kakovosti in uspešnosti v smislu člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije da da Sprejeti so učinkoviti instrumenti, ki podpirajo socialne partnerje in javne organe pri proaktivnemu pristopu k spremembam in prestrukturiranju. Nacionalni strateški okvir za terciarno izobraţevanje z naslednjimi elementi: - kadar je ustrezno, ukrepi, ki povečujejo vključevanje v izobraţevanje in doseganje terciarne izobrazbe med skupinami z nizkim dohodkom in drugimi nezadostno zastopanimi skupinami; - povečanje vključenosti odraslih; - zmanjšanje stopnje osipa/izboljšanje stopnje dokončanja izobraţevanja; - ukrepi za izboljšanje kakovosti, ki: - spodbujajo inovativne aktivne politike zaposlovanja, ki jo sooblikujejo in spremljajo relevantni deleţniki. Z letom 2013 je začel veljati nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), ki zniţuje obvezne prispevke za zaposlene starejše delavce. da da Zakon o urejanju trga dela predvideva ustanavljanje fundacij, ki zdruţujejo socialne partnerje in druge relevantne akterje pri proaktivnem pristopu k spremembam in prestrukturiranju. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ) vsebuje vse ukrepe.. 100 Vseţivljenjsko učenje: nacionalni in/ali regionalni strateški okvir za vseţivljenjsko učenje v smislu člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije da vsebine in oblikovanje programov; - ukrepi, ki spodbujajo zaposljivost in podjetništvo ter podpirajo razvoj transverzalnih veščin, vključno s podjetništvom v višješolskih programih; - zmanjšujejo razlike med spoloma v zvezi s poklicnim in akademskim odločanjem Vzpostavljen nacionalni da strateški okvir za vseţivljenjsko učenje, ki vsebuje: – ukrepe za podpiranje izvajanja vseţivljenjskega učenja in nadgrajevanja veščin in zagotavljanje vključevanja in partnerstva z ustreznimi zainteresiranimi stranmi; – ukrepi za zagotavljanje veščin, ki ustrezajo potrebam različnih ciljnih skupin, kjer so te opredeljene kot prednostne v nacionalnih ali regionalnih okvirih (mladi v poklicnem usposabljanju, odrasli, starši, ki se vračajo na trg dela, delavci z manj veščinami in starejši delavci, migranti in druge depriviligirane skupine); – ukrepi, ki lajšajo dostop do vseţivljenjskega učenja tudi z izvajanjem orodij transparentnosti (še posebej evropsko ogrodje kvalifikacij, Ukrepi aktivne politike trga dela, ki vključujejo (i) razvoj poklicne kariere v skladu z zakonom o urejanju trga dela; (ii) nadaljnji razvoj slovenskega ogrodja kvalifikacij; (iii) delo fundacij, ki jih ustanovi en socialni partner in vključuje druge partnerje, zavod za zaposlovanje in ministrstvo; (iv) ukrepi, ki spodbujajo izobraţevanje in usposabljanje brezposelnih in zaposlenih. - celovita strategija za razvoj izobraţevanja – Bela knjiga (2011) opredeljuje ukrepe, ki podpirajo vseţivljenjsko učenje, učinkovito zagotavljanje veščin, lajšanje dostopa do vseţivljenjskega učenja, ukrepe, ki povečujejo pomen izobraţevanja in usposabljanja. -Nacionalna resolucija o izobraţevanju odraslih (20132020), ki bo sprejeta do konca leta. Nekateri ukrepi so bili izvedeni v okviru projektov, sofinanciranih s strani ESS v programskem obdobju 2007– 2013. Na podlagi prejšnjih rezultatov bi morala biti bolj osredotočena na učinkovito zagotavljanje kompetenc in veščin za posebne skupine (kot so depriviligirane skupine) in za posebna področja. In na izvajanje ukrepov za razširitev dostopa do vseţivljenjskega učenja tudi prek učinkovitega izvajanja orodij transparentnosti. 101 evropski kreditni sistem v poklicnem in strokovnem izobraţevanju, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraţevanju in usposabljanju) in razvoj ter integracija storitev vseţivljenjskega izobraţevanja (izobraţevanje in usposabljanje, potrjevanje, usmerjanje). Aktivno vključevanje: obstoj in izvajanje nacionalne strategije za zmanjševanje revščine, ki je v skladu s priporočili komisije s 3. oktobra 2008 o aktivnem vključevanju ljudi, ki so izključeni iz trga dela, in smernicami za zaposlovanje Da Sprejet je ključen razvojni dokument na področju socialnega varstva za obdobje 2013-2020. V pripravi so izvedbeni načrti za prva štiri leta (2013-2016) na nacionalni in regijskih ravni. Vzpostavitev nacionalnega strateškega okvira za manjšanje revščine in dejavno vključenost, ki: - zagotavlja ustrezno podlago za oblikovanje politike za zmanjšanje revščine in spremljanje napredka - je v skladu z nacionalnim ciljem zmanjšanja revščine in socialne izključenosti (Nacionalni program reform), ki vključuje več priloţnosti za depriviligirane skupine DA Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 je bila sprejeta v Drţavnem zboru aprila 2013 in izpolnjuje vsa navedena merila. 102 - vključuje vse relevantne zainteresirane strani, ki se borijo proti revščini - vključuje ukrepe za prehod od institucionalne oskrbe k oskrbi v skupnosti Zdravje: nacionalni ali regionalni strateški okvir za zdravje v smislu člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zagotavlja trajnostno gospodarstvo. delno Nacionalni ali regionalni okvir za zdravje, ki: - vsebuje usklajene ukrepe za izboljšanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev - vsebuje ukrepe za spodbujanje učinkovitosti v zdravstvu z učinkovitimi inovativnimi tehnologijami, modeli izvajanja storitev in infrastrukturo - vsebuje sistem spremljanja in vrednotenja da - Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev" (Ur.l. RS št. 72/2008) - Drţavni program paliativne 80 oskrbe; MZ 2010 - Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu (2010-2015); MZ 81 2010 - Drţavni program obvladovanja raka v sloveniji 82 2010-2015; MZ 2010 - Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni - Strategija razvoja 83 2010-2020; MZ 2010 V pripravi je novi nacionalni plan zdravstvenega varstva, saj se obstoječi letos izteče. 80 http://www.mz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti_strategije_resolucije/ http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/kakovost/nacionalna_strategija_kakov_in_varn_2010-2015/Nacionalna_strategija_kakovosti_in_varnosti_v_zdravstvu_2010-2015.pdf 82 http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/zakonodaja/strategije_2010/Dr%C5%BEavni_program_obvladovanja_raka_2010-2015.26.2.2010.pdf 83 http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/NP_diabetes/Nacionalni_program_obvladovanja_sladkorne_bolezni_210410.pdf 81 103 - Obstoj strategije za izboljšanje upravne učinkovitosti drţav članic, vključno z reformo javne uprave delno Drţava članica ali regija sprejme okvir, ki opredeljuje okvirna razpoloţljiva sredstva ter stroškovno učinkovito koncentracijo sredstev na prednostnih nalogah v zdravstvu ??? Vzpostavitev in izvajanje strateškega okvira za izboljšanje upravne učinkovitosti drţave članice delno Strategija razvoja dejavnosti javnega zdravja 2013 – 2023 84 (v javni razpravi) Strateški okvir politike za pospeševanje učinkovitega delovanje drţave članice na področju prava Strategija Pravosodje 2020 je sprejeta v juliju 2012 in bo v veljavi do leta 2020 Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, sprejeta v oktobru in v veljavi do leta 2016 Strategija ravnanja s stvarnim 84 http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2013/Strategija_javnega_zdravja-jr_24-6-2013.pdf 104 premoţenjem; sprejeta (potrjena s strani VRS) je bila leta 2009 (03.06.2009) – Analiza in strateško načrtovanje zakonskih, organizacijskih in/ali proceduralnih reformnih ukrepov – Razvoj sistema upravljanja kakovosti - celostni ukrepi za poenostavitev in racionalizacijo administrativnih postopkov – Razvoj in izvajanje strategij in politik človeških virov, ki pokrivajo opredeljene pomanjkljivosti na zadevnem področju Splošne predhodne pogojenosti Obstoj mehanizma za delno zagotavljanje učinkovite implementacije in uporabe Direktive 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in Direktive 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost Institucionalna ureditev za implementacijo, uporabo in nadzor EU direktiv o nediskriminaciji Delno – Ne Strategija za Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO), 11.-19.a člen, ki opredeljuje organiziranost in delo Zagovornika/zagovornice načela enakosti (t.i. equality body); Glede organiziranosti instituta Zagovornika načela enakosti imamo pred Evropsko komisijo postopek EU pilota (pred uradnim postopkom EK); v pripravi so spremembe zakonodaje v smeri večje neodvisnosti instituta Zagovornika, ki so predvidene do konca leta 2013. Za implementacijo in nadzor nad izvajanjem direktiv sta odgovorna MDDSZ in Inšpektorat RS za delo; 105 usposabljanje in širjenje informacij osebju, vključenemu v izvajanje skladov Splošna predhodna pogojenost o enakosti spolov: Obstoj strategije za pospeševanje enakosti spolov in mehanizma, ki zagotavlja njeno učinkovito izvajanje. Obstoj mehanizma, ki zagotavlja učinkovito Da delno Ukrepi za krepitev upravne usposobljenosti za implementacijo in uporabo EU direktiv o nediskriminaciji Ne Organizirana so bila posamezna usposabljanja za drţavne usluţbence/ke in podprti pilotni projekti (v okviru programa Progress); sistematičnega pristopa oz. ukrepov za krepitev upravne usposobljenosti nimamo razvitih. Učinkovito izvajanje in uporaba izrecne strategije za pospeševanje enakosti spolov je zagotovljeno: - s sistemom zbiranja in analize podatkov in kazalnikov glede na spol in z namenom razvoja politik na področju spolov, ki temeljijo na dokazih - z načrtom in predhodnimi merili za integracijo ciljev enakosti spolov prek standardov in navodil na področju spolov - z mehanizmi izvajanja, vključno z organom na področju spolov in zadevnim strokovnim znanjem in izkušnjami za namen oblikovanja, spremljanja in ocenjevanja ukrepov Učinkovita implementacija in uvedba Konvencije ZN o DA Resolucija o nacionalnem programu za enake moţnosti ţensk in moških, 2005-2013 (ReNPEMŢM). Da Smernice za integracijo načela enakosti spolov v politike razvojnega načrtovanja; DA Več zakonov in programov je bilo sprejetih na področju 106 implementacijo in uvedbo Konvencije ZN o pravicah invalidnih oseb. Obstoj ureditve za učinkovito uporabo zakonodaje EU o javnih naročilih na področju skladov SSO. deloma pravicah invalidnih oseb se zagotavlja s pomočjo: -izvedbe ukrepov za uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir v skladu z 9. Členom Konvencije ZN; - institucionalne ureditve za implementacijo in nadzor nad izvedbo Konvencije ZN v skladu s 33. Členom Konvencije ZN; - načrtom usposabljanja in informiranja in obveščanja zaposlenih, ki izvajajo postopke črpanja sredstva strukturnega sklada; - ukrepi za krepitev sposobnosti administracije za izvedbo in uvedbo Konvencije ZN, vključno z zagotavljanjem učinkovitega spremljanja izvajanja zahtev glede dostopa Ureditev za učinkovito uporabo zakonodaje EU o javnih naročilih prek ustreznih mehanizmov: zagotavljanja enakih moţnosti, gradnje objektov, IK, rabe slovenskega znakovnega jezika, itd. (npr. Zakon o izenačevanju moţnosti invalidov, Akcijski za invalidne osebe 2007 – 2013). program . DA da Direktiva 2004/18/ES je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o javnem o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo), dostopnim na http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/pr edpis_ZAKO4298.html, in njegovimi podzakonskimi akti, Direktiva 2004/17/ES pa z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, dostopnim na http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/pr edpis_ZAKO4299.html, in njegovimi podzakonskimi akti. V nacionalno javnonaročniško 107 Ureditev, ki zagotavlja transparentne postopke oddaje javnih naročil da Ureditev za usposabljanje in posredovanje informacij da zakonodajo je bilo vključenih več določb, s katerimi se zagotavlja večja transparentnost in integriteta pri oddaji javnih naročil, preprečuje dajanje neutemeljene prednosti posameznim ponudnikom in omejujejo korupcijska tveganja. Na primer: V primeru postopkov s pogajanji brez predhodne objave je obvezna objava ex-ante obvestil o oddaji naročila, na podlagi katere lahko neupravičeno izključeni ponudniki uveljavljajo pravno varstvo. Za naročanje dodatnega blaga, storitve ali gradenj, ki lahko predstavljajo le 30 % prvotnega naročila, morajo javni naročniki predhodno pridobiti soglasje svoje nadzornega organa. Usluţbenci in ostali sodelujoči pri oddaji javnega naročila morajo predstojnika naročnika nemudoma obvestiti o morebitnem konfliktu interesov z najugodnejšim ponudnikom. Odpiranje ponudb mora biti javno. Za bistvene kršitve pravil javnega naročanja pa zakon določa tudi prekrške, in sicer za naročnika, ponudnika in podizvajalca. Slovenska javnonaročniška zakonodaja ureja postopke oddaje javnih naročil za blago in storitve od 20.000 EUR dalje, za gradnje pa od 40.000 EUR dalje. Na infrastrukturnem področju so postopki javnega naročanja urejeni z zakonom od 40.000 EUR dalje (za blago in storitve), v primeru gradenj pa od 80.000 EUR dalje. Ministrstvo za finance je sprejelo Strategijo usposabljanja in 108 osebju, ki deluje na področju izvajanja skladov izpopolnjevanja javnih usluţbencev na področju javnega naročanja za obdobje 2013-2014. Ta Ministrstvo za finance zavezuje, da z organizacijsko pomočjo ministrstva, pristojnega za upravo, skrbi za strateški razvoj učenja, profesionalizacijo in dvig strokovne ravni zaposlenih na področju javnega naročanja. Cilje strategije je namreč redno predstavljati novosti glede sprememb zakonodaje in zagotavljati stalno, sprotno ter sistematično usposabljanje iz vsebin javnega naročanja. V skladu z navedenim se pod okriljem Upravne akademije redno izvajajo usposabljanja na področju javnih naročil. V letu 2012 je v zvezi z javnim naročanjem izvedenih 11 brezplačnih seminarjev, usluţbenci ministrstva za finance pa so kot predavatelji sodelovali na tudi seminarjih, simpozijih in strokovnih srečanjih v organizaciji raznih organizacij, zdruţenj in zbornic (npr. Gospodarska zbornica Slovenije, Zdruţenje nabavnikov Slovenije). Ministrstvo za finance na svoji spretni strani redno objavlja stališča glede javnonaročniške zakonodaje in odgovore na pogosta vprašanja v zvezi z javnimi naročili, poleg tega pa še tipske razpisne dokumentacije in trţne podatke o posameznih vrstah predmetov naročanja. S pomembnimi vsebinami naročnike seznanja tudi preko portala javnih naročil, in sicer s posredovanjem e-pošte uporabnikom portala. 109 Obstoj ureditev za učinkovito uporabo zakonodaje EU s področja drţavne pomoči na področju skladov SSO. Obstoj ureditev za učinkovito izvajanje okoljske zakonodaje Unije v zvezi s presojo vplivov na okolje (EIA) in celovito presojo vplivov na okolje (SEA). DA deloma Ureditev za zagotovitev upravne zmogljivosti za izvajanje in uporabo pravil EU na področju javnih naročil Deloma Ureditev za učinkovito uporabo zakonodaje EU s področja drţavne pomoči na področju skladov SSO. da Ureditev za usposabljanje in posredovanje informacij za osebje, ki je vključeno v izvajanje skladov Ureditev za zagotovitev upravne zmogljivosti za izvajanje in uporabo pravil EU na področju drţavne pomoči Ureditev za usposabljanje in posredovanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje direktiv o presoji vplivov na okolje (EIA) in celovite presoje vplivov na okolje (SEA) da Za področje javnega naročanja je pristojno Ministrstvo za finance, ki tolmači morebitne nejasnosti v zvezi s predpisi o javnih naročilih in na svoji spletni strani objavlja stališča, priporočila in druge koristne informacije. Ministrstvo glede na kadrovske zmogljivosti izvaja tudi svetovanje v zvezi s konkretnimi postopki javnega naročanja, z dodatnimi sredstvi in zaposlitvami pa bi lahko vzpostavilo redno svetovanje, tudi telefonsko. Program ali Uredba za izvajanje ukrepov je v pripravi Sprejeta slovenska industrijska politika da deloma Pogojenost glede SEA v danem trenutku izpolnjujemo, saj je prenos zakonodaje skladen, ministrstvo razpolaga z ustrezno administrativno ekipo in celovite presoje vplivov na okolje se dnevno izvajajo. Glede zahteve za izobraţevanje pa bo ministrstvo pripravilo do meseca oktobra program izobraţevanja 2014- 110 2016. EIA: NI IZPOLNJENO. Pogojenost v danem trenutku izpolnjujemo v vseh drugih elementih, ne pa tudi pri predpresoji (screeningu), ki v Sloveniji še ni uvedena. Pripravljene so ustrezne spremembe Zakona o varstvu okolja sprememba 52. in 53. člena, ki uvaja obveznost predpresoje. Zakon o varstvu okolja je še vedno v medresorskem usklajevanju, zato EK smatra, da pogoji še niso izpolnjeni. Glede zahteve za izobraţevanje pa bo ministrstvo pripravilo do meseca oktobra program izobraţevanja 20142016. V kolikor izpolnimo napoved, ni potreben akcijski načrt. Če Zakon o varstvu okolja ne bo ustrezno spremenjen in program izobraţevanja pripravljen bo potrebno pripraviti akcijski načrt za izpolnjevanje horizontalne pogojenosti glede PVO Ureditev za usposabljanje in posredovanje informacij osebju, ki deluje na področju direktiv EIA in SEA Ureditev za zagotovitev deloma deloma 111 Obstoj statistične osnove, potrebne za izvedbo ocen učinkovitosti in učinkov programov. Obstoj sistema kazalnikov rezultatov, ki so potrebni za izbor ukrepov, ki imajo največji prispevek k doseganju zastavljenih rezultatov, za spremljanje napredka pri doseganju rezultatov in za izvedbo ocen učinkovitosti. ustrezne upravne zmogljivosti Ureditev za pravočasno zbiranje in zdruţevanje statističnih podatkov z naslednjimi elementi: Trenutno v Sloveniji še ni dokončnega nabora predvidenih rezultatov in njihovih kazalnikov, zato bo mogoče glede izpolnjevanja vseh meril mogoče podati dokončen odgovor po tem, ko bo izdelan dokončen seznam kazalnkovo. Statistični urad RS je avtorizirano nacionalno telo za pridobivanje in obdelavo statističnih podatkov, ki jih zahteva EU na podlagi pravnih predpisov. Podatki so skladni z načeli Evropskega statističnega kodeksa ravnanja in Zakona o statistiki. Poleg Statističnega urada RS so za pridobivanje in obdelavo določenih podatkov pooblaščene tudi druge organizacije, tako da bodo določene kategorije podatkov, ki so potrebni za spremljanje izvajanja, priskrbele tudi druge institucije. Opredelitev virov in mehanizmov za zagotovitev statističnega potrjevanja Ureditev za objavo javno dostopnost zbranih podatkov Učinkovit sistem kazalnikov rezultatov Postopki za zagotovitev, da 112 vse operacije, ki se financirajo v okviru programa, sprejmejo učinkovit sistem kazalnikov Opomba: Tabela ne vključuje opredelitve glede predhodne pogojenosti: Preprečevanje ogroţenosti in obvladovanje ogroţenosti: nacionalne ali regionalne ocene za obvladovanje nesreč ob upoštevanju prilagajanja na podnebne spremembe . Glede te pogojenosti se bo Slovenija opredelila po prejemu pojasnil Evropske komisije glede načina izpolnjevanja prehodnih pogojenosti za tematski cilj 5. 113 PREDHODNE POGOJENOSTI ZA EKSRP (i) Relevantne predhodne pogojenosti in ocena izpolnjevanja na nacionalni ravni Relevantna predhodna pogojenost za katero je odgovoren nacionalen organ 1.1 Dobri kmetijski in okoljski pogoji: standardi v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji zemljišč iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) HU/xxxx so opredeljeni na nacionalni ravni Izpolnjeva nje predhodn e pogojeno sti: DA/NE/DE LNO DELNO Merila za izpolnitev Merila za izpolnitev izpolnjena: DA/NE Reference (sklicevanje na strategije, pravne akte ali druge ustrezne dokumente, vključno s sklicevanjem na ustrezne dele, člene ali odstavke, z navedbo spletnih povezav ali dostopa do celotnega besedila) Obrazloţitve (kjer je to potrebno) standardi v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji so opredeljeni v nacionalnem pravu ter določeni v programih DA Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 98/2011 in 1/2013): http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis _URED5905.html Potrebna formalna potrditev Programa razvoja podeţelja 2014-2020 s strani Evropske komisije, da bodo standardi veljavni. Osnutek Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020. 1.2 Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev: minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin iz člena 29 poglavja I naslova III te uredbe so opredeljeni na nacionalni ravni DELNO minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin iz poglavja I naslova III te uredbe so določeni v programih DA Osnutek Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020. Potrebna formalna potrditev Programa razvoja podeţelja 2014-2020 s strani Evropske komisije, da bodo zahteve veljavne. 1.3 Drugi ustrezni nacionalni standardi: ustrezni obvezni nacionalni standardi so določeni za namene člena 29 poglavja I naslova III te uredbe DELNO ustrezni obvezni nacionalni standardi so določeni v programih DA Osnutek Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020. Ustrezni obvezni nacionalni standardi bodo določeni v Programu razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020, ki je trenutno še v fazi priprave. 5. 7. 2013 bo osnutek programa posredovan v javno razpravo, ki bo potekala do predvidoma prve polovice meseca avgusta. 114 Merilo bo izpolnjeno, ko bo program formalno veljaven, in sicer, ko bo potrjen s strani Evropske komisije. – 3. Dostop do EKSRP: Zagotavljanje podpore ustreznim interesnim skupinam pri dostopu do EKSRP DELNO Ustreznim interesnim skupinam se zagotovi podpora za vlaganje prijav za projekt in za uresničevanje in vodenje izbranih projektov DA Program dela in finančni načrt Kmetijsko gozdarske zbornice za leto 2012 (http://www.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti /KIJZ/PD2012.pdf; stran 9, 2. Svetovanje in izobraţevanje v zvezi s tehnološkim, gospodarskim in okoljevarstvenim področjem opravljanja kmetijske dejavnosti). Osnutek Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020. Podporo pri vlaganju prijav za projekte in za uresničevanje in vodenje izbranih projektov so upravičencem ţe sedaj nudili svetovalci pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Javna kmetijsko svetovalna sluţba. Program dela in finančni načrt Kmetijsko gozdarske zbornice za leto 2013 je še v pripravi in se pripravlja za vsako leto posebej. V okviru člena 15 in 16 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeţelja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja pa bodo ukrepi namenjeni izvajanju te predhodne pogojenosti, ki bodo sprejeti v Programu razvoja podeţelja 2014-2020. 115 5. Razporeditev človeških virov: znotraj organov, ki so odgovorni za upravljanje in izvajanje programov razvoja podeţelja, je na voljo ustrezna zmogljivost za razporeditev človeških virov, vodenje usposabljanja in sisteme IT NE 6. Merila za izbor: opredeljen je ustrezen pristop z načeli glede določitve meril za izbor projektov in lokalnega razvoja DELNO V program je vključen opis razporeditve človeških virov, vodenja usposabljanja in sistemov IT v okviru organov, ki upravljajo program, kar dokazuje, da je predhodni pogoj izpolnjen NE V program je vključen opis izbranega pristopa za določitev meril za izbor projektov in lokalni razvoj, kar dokazuje, da je predhodni pogoj izpolnjen DA Potrebna je zagotovitev človeških virov za izvajanje programa razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020. / Opis razporeditve človeških virov, vodenja usposabljanja in sistemov IT v okviru organov bodo določeni v Programu razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020, ki je trenutno še v fazi priprave in mora biti potrjen s strani Evropske komisije. Osnutek Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020. Na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeţelja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja so za posamezne ukrepe določena merila za izbor, ki bodo vključena v Programu razvoja podeţelja 2014-2020. Opomba: Opomba: Tabela ne vključuje opredelitve glede predhodne pogojenosti: Preprečevanje tveganj: obstoj nacionalnih ocen tveganja za obvladovanje nesreč, ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Glede te pogojenosti se bo Slovenija opredelila po prejemu pojasnil Evropske komisije glede načina izpolnjevanja prehodnih pogojenosti za tematski cilj 5. (ii) Opis ukrepov za izpolnitev neizpolnjenih splošnih in tematskih predhodnih pogojenosti, ki niso izpolnjene na dan predloţitve operativnega programa, pristojni nacionalni organi in terminski načrt Relevantne splošne predhodne pogojenosti, ki so popolnoma neizpolnjene ali delno izpolnjene, za katere je odgovoren nacionalni organ 1. Razporeditev človeških virov: znotraj organov, ki so odgovorni za upravljanje in izvajanje programov razvoja podeţelja, je Neizpolnjeno merilo za izpolnitev Ukrepi za izpolnitev Rok za izpolnitev (datum) Pristojni organi za izpolnitev V program je vključen opis razporeditve človeških virov, vodenja Zagotovitev ustreznih človeških virov za izvajanje Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014-2020 31. 12. 2013 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 116 na voljo ustrezna zmogljivost za razporeditev človeških virov, vodenje usposabljanja in sisteme IT 2. Merila za izbor: opredeljen je ustrezen pristop z načeli glede določitve meril za izbor projektov in lokalnega razvoja 1.1 Dobri kmetijski in okoljski pogoji: standardi v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji zemljišč iz poglavja I naslova VI Uredbe (EU) HU/xxxx so opredeljeni na nacionalni ravni usposabljanja in sistemov IT v okviru organov, ki upravljajo program, kar dokazuje, da je predhodni pogoj izpolnjen Priprava opisa razporeditve človeških virov, vodenja usposabljanja in sistemov IT 31. 12. 2013 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Potrditev Programa razvoja podeţelja 2014-2020 s strani Evropske komisije Posredovanje Programa razvoja podeţelja 20142020 v potrditev Evropski komisij v prvi polovici leta 2014. Posredovanje Programa razvoja podeţelja 20142020 v potrditev Evropski komisij v prvi polovici leta 2014. Posredovanje Programa razvoja podeţelja 20142020 v potrditev Evropski komisij v prvi polovici leta 2014. Posredovanje Programa razvoja podeţelja 20142020 v potrditev Evropski komisij v prvi polovici leta 2014. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (posredovanje programa) Posredovanje Programa razvoja podeţelja 20142020 v potrditev Evropski komisij v prvi polovici leta 2014. 31. 12. 2013 V program je vključen opis Potrditev Programa razvoj izbranega pristopa za podeţelja 2014-2020 določitev meril za izbor projektov in lokalni razvoj, kar dokazuje, da je predhodni pogoj izpolnjen standardi v zvezi z Potrditev Programa razvoj dobrimi kmetijskimi in podeţelja 2014-2020 okoljskimi pogoji so opredeljeni v nacionalnem pravu ter določeni v programih 1.2 Minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev: minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin iz člena 29 poglavja I naslova III te uredbe so opredeljeni na nacionalni ravni minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin iz poglavja I naslova III te uredbe so določeni v programih Potrditev Programa podeţelja 2014-2020 razvoj 1.3 Drugi ustrezni nacionalni standardi: ustrezni obvezni nacionalni standardi so določeni za namene člena 29 poglavja I naslova III te uredbe ustrezni obvezni nacionalni standardi so določeni v programih Potrditev Programa podeţelja 2014-2020 razvoj 2. Preprečevanje tveganj: obstoj nacionalnih ocen tveganja za obvladovanje nesreč, ob Uvede se nacionalna ocena tveganja, ki Imenovanje skupine za prilagajanje podnebnim spremembam Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (posredovanje programa) Ministrstvo za kmetijstvo (posredovanje programa) in okolje Ministrstvo za kmetijstvo (posredovanje programa) in okolje Ministrstvo za kmetijstvo (posredovanje programa) in okolje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 117 upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam85 vključuje: – opis postopka, metodologije, metod in podatkov neobčutljive narave, ki se uporabijo pri nacionalni oceni tveganja; – sprejetje kvalitativnih in kvantitativnih metod za oceno tveganja; Priprava ocene tveganj in priloţnosti, ki jih podnebne spremembe prinašajo za Slovenijo (ocene tveganj) Priprava ukrepov prilagajanja v obliki Akcijskega načrta prilagajanja Slovenije na podnebne V obeh zgornjih aktivnostih gre za prvo oceno. Tekst bo ustrezno dopolnjen, ko dobimo odziv EK na poslana vprašanja 31. 12. 2016 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 31. 12. 2016 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Potrditev Programa razvoj podeţelja 2014-2020 Posredovanje Programa razvoja podeţelja 20142020 v potrditev Evropski komisij v prvi polovici leta 2014. 31. 12. 2013 Ministrstvo za kmetijstvo (posredovanje programa) – kadar je potrebno, upoštevanje nacionalnih strategij za prilagajanja podnebnim spremembam. 3. Dostop do EKSRP: Zagotavljanje podpore ustreznim interesnim skupinam pri dostopu do EKSRP Ustreznim interesnim skupinam se zagotovi podpora za vlaganje prijav za projekt in za uresničevanje in vodenje izbranih projektov Vključitev dejavnosti svetovanja in podpore ustreznim interesnim skupinam v Program dela in finančni načrt Kmetijsko gozdarske zbornice za leto 2013 in naprej. 85 in okolje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve; Sklepi o nadaljnjem razvoju ocen tveganja za obvladovanje nesreč v Evropski uniji. 11.–12. april 2011. 118 Predhodne pogojenosti za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) Veljavna predhodna pogojenost, za katero so odgovorni nacionalni organi Izpolnjena predhodna pogojenost: da/ne/delno Oblikovanje večletnega nacionalnega strateškega načrta za akvakulturo iz člena 43 [uredbe o skupni ribiški politiki] do leta 2014. da Upravna zmogljivost: upravna zmogljivost je na voljo za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva iz člena 37 [uredbe o SRP]. da Merila – Večletni nacionalni strateški načrt za akvakulturo se Komisiji predloţi najpozneje do dneva predloţitve operativnega programa. – Operativni program vključuje informacije o dopolnjevanju z večletnim nacionalnim strateškim načrtom za akvakulturo A) Opis upravne zmogljivosti za pripravo in uporabo večletnega Izpolnjena merila da/ne Reference (če izpolnjeno) (sklicevanje na strategije, pravne podlage ali druge ustrezne dokumente, sklicevanje na odstavke, članke ali dele dokumentov s povezavo ali drugo povezavo do celotnega besedila) Pojasnilo (kadar je ustrezno) da da da 119 programa za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija. B) Opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje letnega delovnega načrta za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija. C) Opis zmogljivosti na področju dodeljevanja človeških virov za sklepanje dvostranskih ali večstranskih sporazumov z drugimi drţavami članicami v da Se ne nanaša na Slovenijo 120 Upravna zmogljivost: na voljo je upravna zmogljivost za izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 46 [uredbe o SRP] ter podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009. Delno primeru deljenega dela v zvezi z izvajanjem obveznosti zbiranja podatkov Posebni ukrepi vključujejo: A) Opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje oddelka operativnega programa, ki se nanaša na nacionalni finančni program nadzora za obdobje 2014–2020 iz člena 20(l)(n) B) Opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje nacionalnega programa nadzora za večletne načrte (člen 46 uredbe o nadzoru), C) Opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje skupnega da Se ne nanaša na Slovenijo Se ne nanaša na Slovenijo 121 programa nadzora, ki se lahko pripravi z drugimi drţavami članicami (člen 94 uredbe o nadzoru), Č) Opis upravne zmogljivosti za pripravo in izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov (člen 95 uredbe o nadzoru), D) Opis upravne zmogljivosti za uporabo sistema učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za hude kršitve (člen 90 uredbe o nadzoru), E) Opis upravne zmogljivosti za uporabo sistema točk za hude kršitve (člen 92 uredbe o Se ne nanaša na Slovenijo Da ne To merilo je izpolnjeno le delno. Nova uredba o določitvi prekrškov za hude kršitve skupne ribiške politike je v pripravi (pričakovano sprejetje do konca 2013). Za vzpostavitev sistema točk za hude kršitve za kapitane bo potrebna sprememba krovne nacionalne zakonodaje do konca leta 2016. 122 Poročilo o zmogljivosti je bilo predloţeno v skladu s členom 35 [uredbe o SRP]. da nadzoru Poročilo je pripravljeno v skladu s skupnimi smernicami, ki jih izda Komisija da Poročilo za 2012 je bilo glede na sporočilo Komisije pripravljeno na osnovi obstoječih smernic. (iii) Tabele vključujejo le veljavne splošne in tematske/skladu primerne predhodne pogojenosti, ki so delno ali v celoti neizpolnjene (glej zgornjo tabelo) v času oddaje Partnerskega sporazuma Veljavne splošne predhodne pogojenosti, ki so delno ali v celoti neizpolnjene Merila niso izpolnjena Obstoj mehanizma za Institucionalna zagotavljanje učinkovite ureditev za implementacije in uporabe implementacijo, Direktive 2000/78/ES z dne 27. uporabo in nadzor EU novembra 2000 o splošnih direktiv o okvirih enakega obravnavanja pri nediskriminaciji zaposlovanju in delu in Direktive 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost Obstoj mehanizma, ki zagotavlja učinkovito implementacijo in uvedbo Konvencije ZN o pravicah invalidnih oseb. Ukrepi Zakonske in institucionalne spremembe ureditve Zagovornika načela enakosti Rok (datum) Organi, odgovorni za izpolnitev 31. 12. 2014 MDDSZ 123 Obstoj ureditve za učinkovito uporabo zakonodaje EU o javnih naročilih na področju skladov SSO. Ureditev za zagotovitev Načrtujemo, da bo Ministrstvo za finance okrepilo upravne zmogljivosti za tim zaposlenih, ki se ukvarja s sistemom javnega izvajanje in uporabo pravil EU naročanja in z zakonodajo na tem področju. na področju javnih naročil Krepitev bo tako v smislu števila, kot tudi v smislu usposobljenosti, za kar načrtujemo uporabo sredstev Tehnične pomoči v novi perspektivi. Obstoj ureditev za učinkovito izvajanje okoljske zakonodaje Unije v zvezi s presojo vplivov na okolje (EIA) in celovito presojo vplivov na okolje (SEA). Ureditev za usposabljanje in posredovanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje direktiv o presoji vplivov na okolje (EIA) in celovite presoje vplivov na okolje (SEA) Okrepitev tima Ministrstvo za finance načrtujemo do konca leta 2014, zaključek usposabljanja novo zaposlenih in začetek izvajanja vseh nalog skupine do sredine 2015. V pripravi program izobraţevanja 2014-2016. Konec oktobra 2014 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje EIA: NI IZPOLNJENO. Pogojenost v danem trenutku izpolnjujemo v vseh drugih elementih, ne pa tudi pri predpresoji (screeningu), ki v Sloveniji še ni uvedena. Pripravljene so ustrezne spremembe Zakona o varstvu okolja - sprememba 52. in 53. člena, ki uvaja obveznost predpresoje. Zakon o varstvu okolja je še vedno v medresorskem usklajevanju, zato EK smatra, da pogoji še niso izpolnjeni. Glede zahteve za izobraţevanje pa bo ministrstvo pripravilo do meseca oktobra program izobraţevanja 2014-2016. V kolikor izpolnimo napoved, ni potreben akcijski načrt. Če Zakon o varstvu okolja ne bo ustrezno spremenjen in program izobraţevanja pripravljen bo potrebno pripraviti akcijski načrt za izpolnjevanje horizontalne pogojenosti glede PVO 124 Predhodne pogojenosti za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) Veljavne tematske/skladu Merila niso primerne pogojenosti, za katere izpolnjena so odgovorni nacionalni organi in so delno ali v celoti neizpolnjene Upravna zmogljivost: na voljo je upravna zmogljivost za izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 46 [uredbe o SRP] ter podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009. E) Opis upravne zmogljivosti za uporabo sistema točk za hude kršitve (člen 92 uredbe o nadzoru Ukrepi Ukrep 1: Nova uredba o določitvi prekrškov za hude kršitve skupne ribiške politike je v pripravi Ukrep 2: Sprememba krovne zakonodaje za vzpostavitev sistema točk za hude kršitve za kapitane Rok (datum) Organi, odgovorni za izpolnitev Ukrep 1: 31. 12. 2013 Ukrep 2: 31. 12. 2016 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Predhodne pogojenosti za strukturne sklade Kohezijske politike Veljavne tematske/skladu Merila niso primerne pogojenosti, za katere izpolnjena so odgovorni nacionalni organi in so delno ali v celoti neizpolnjene Ukrepi Rok (datum) Organi, odgovorni za izpolnitev Nacionalni strateški okvir politike raziskav in inovacij za pametno specializacijo (v skladu z NRP, za spodbuditev zasebnih odhodkov na področju raziskav in inovacij Dokument je v pripravi, Prvi osnutek bo pripravljen do 15 oktobra 2013 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Dokument - Temelji na SWOT analizi ali podobni analizi (koncentracija sredstev, omejen sklop prednostnih nalog) - določa ukrepe za spodbujanje zasebnih RTR naloţb - vsebuje nadzorni mehanizem - sprejet okvir, ki določa 125 razpoloţljiva proračunska sredstva za raziskave in inovacije Digitalna rast: strateški okvir Strateški okvir politike za politike o digitalni rasti za digitalno rast, na primer v spodbujanje povpraševanje po okviru nacionalnega ali cenovno dostopnih, kakovostnih in regionalnega strateškega interoperabilnih zasebnih in javnih okvira politike s področja storitvah, ki jih omogoča inovacij za pametno IKT, in povečanje privzema specializacijo, je na mestu drţavljanov, vključno z ranljivimi skupinami, podjetji in javno upravo, vključno s čezmejnimi pobudami Infrastruktura za dostop prihodnjih Nacionalni načrt za dostop generacij: obstoj nacionalnih ali prihodnjih generacij vključuje: regionalnih načrtov za dostop - načrt naloţb v infrastrukturo prihodnjih generacij, ki upoštevajo (ekonomska analiza, nacionalne ukrepe z namenom obstoječa infrastruktura, doseganja ciljev EU v zvezi s hitrim objavljeni zasebni naloţbeni dostopom do interneta z načrti) osredotočanjem na področja, kjer na trgu ni odprte in kakovostne infrastrukture po dostopni ceni v skladu s pravili EU o konkurenci in drţavni pomoči, ter zagotavljanje dostopnih storitev ranljivim druţbam. – ukrepi za spodbujanje zasebnih naloţb Posebni ukrepi so bili izvedeni za učinkovito izvajanje Obrtnega zakona (ObrZ) in njegovega pregleda z dne 28. februarja 201118 vključno z načelom »najprej misli majhno« Dokument je v pripravi Določanje elektronskega komuniciranja: oblikovanje nadzornega sistema, - nadgradnja javne infrastrukture, - nadgradnja podporne distribucijske infrastrukture, - namenska uporaba. 31. 12. 2013 Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport V celoti izvedeno v decembru 2013 Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport Strategija razvoja na področju elektronskega Po načrtu Ministrstvo za izobraţevanje, komuniciranja: cilji razvoja elektronskih december 2013 znanost in šport komunikacij, načrt naloţb v infrastrukturo (ekonomska analiza, obstoječa infrastruktura, objavljeni zasebni naloţbeni načrti), ukrepi za doseganje ciljev (radiofrekvenčni spekter, zmanjšanje stroškov gradnje, itd.) ukrepi za spodbujanje vlaganja zasebnega kapitala v gradnjo odprtih širokopasovnih omreţij na belih lisah. Mehanizem sistematične Na MGRT smo skupaj z MNZ pripravili predlog V letu 2014 bomo izvedli Ministrstvo za gospodarski ocene o vplivu zakonodaje na obrazca MSP testa in navodila za njegovo usposabljanja resorjev razvoj in tehnologijo majhna in srednje velika izpolnjevanje. Izvedli smo tudi več pilotnih priprav in uvedli MSP test do podjetja z uporabo »MSP MSP testa na zakonih različnih resorjev. MSP test 1.1.2015. testa« ob upoštevanju razlik v bo postal del priprave vladnega gradiva. velikosti podjetij, kjer je to 126 relevantno: Energetska učinkovitost: Izvedene aktivnosti za spodbujanje 5. člen – ni v celoti prenešen gospodarnega izboljšanja učinkovitosti končne rabe energije in investicij za izboljšanje energetske učinkovitost stavb pri gradnji novih in prenovi obstoječih stavb V pripravi je metodološki okvir za izračunavanje Konec leta 2013 stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb Izvedene aktivnosti za promocijo proizvodnje in distribucije obnovljivih virov energije Delno 16 (2c) –3. stavek ni prenešen V pripravi je nov Energetski zakon (EZ-1. Preprečevanje in obvladovanje tveganja: obstoj nacionalnih ali regionalnih ocen tveganja za obvladovanje katastrof ob upoštevanju prilagajanja na podnebne spremembe Nacionalna ali regionalna ocena tveganja bo izvedena; vključevala bo naslednje elemente Ukrep 1: Pripravili bomo dopolnitve normativne ureditve Ukrep 2: Pripravili bomo dopolnitve obstoječih ocen ogroţenosti Ukrep 3: Pripravili bomo dodatne ocene ogroţenosti Ukrep 1: 31. 12. 2015 Ukrep2: 31. 12. 2016 Ukrep3: 31. 12. 2016 URZS, druga pristojna ministrstva Opis postopka, metodologije, metod in podatkov neobčutljive narave, ki se uporabljajo za oceno tveganja kakor tudi merila za določanje prednostnih naloţb Ukrep 1: Pri prenovi obstoječih in pri izdelavi Ukrep 1: 31. 12. 2016 novih ocen ogroţenosti bomo upoštevali ISO Ukrep 2: 31. 12. 2016 31010, Ukrep 3: 31. 12. 2016 Ukrep 2: V proces priprave bodo vključeni vsi relevantni deleţniki Ukrep 3: Vse obstoječe ocene bodo opremljene z vsemi vplivi, prav tako jo bodo vključevale novo izdelane ocene ogroţenosti URZS, druga pristojna ministrstva Opis scenarijev enega tveganja ali več tveganj Ukrep 1: Obstoječi scenariji bodo dopolnjeni in Ukrep 1: 31. 12. 2016 Izdelani bodo manjkajoči scenariji, dostopni bodo tudi ustrezni opisi teh scenarijev URZS, druga pristojna ministrstva Upoštevanje, kjer je to potrebno, nacionalnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe Ukrep 1: Izdelali bomo Nacionalno strategijo za prilagajanje na podnebne spremembe Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Sprejm zakona je Ministrstvo za infrastrukturo in predviden za konec leta prostor 2013 Ukrep 1: 31. 12. 2016 127 Področje voda: obstoj a) politike zaračunavanja vode, ki zagotavlja ustrezne spodbude za učinkovito rabo vodnih virov in b) ustreznega prispevka različnih porabnikov vode za povrnitev stroškov storitev za rabo vode v stopnji, ki se določi v sprejetem načrtu upravljanja s povodji za naloţbo, ki je podprta s programi. Zagotavljanje prispevka To merilo je izpolnjeno?, če je potem se črta različnih uporabnikov vode za povrnitev stroškov storitev za rabo vode po sektorju, skladno z členom 9, odstavkom 1, točko 1 Direktive 2000/60/ES. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Sprejetje načrta upravljanja z Osnutek novega načrta za upravljanje s povodji 1.1. 2015 vodnimi območji z utemeljeno bo pripravljen v letu 2014, sledilo bo javno koncentracijo naloţb (člen 13 posvetovanje Direktive 2000/60/ES). Področje odpadkov: pospeševanje Obstoj enega ali več načrtov Izdelali bomo operativni program za ravnanje z 31. 12. 2014 gospodarnih in okoljsko vzdrţnih za ravnanje z odpadki, kot to odpadki naloţb na področju odpadkov, še zahteva člen 28 posebno z oblikovanjem načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z Direktivo 2008/98/EK o odpadkih, in v skladu s hierarhijo odpadkov. Programi preprečevanja Načrtujemo sklenitev akcijskega načrta, v katerem 31. 12. 2014 odpadkov v skladu s členoma bomo predvideli rok za pripravo programa do 1 in 4 konca 2014. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Poročilo CPVO, javna predstavitev Resolucije, povabilo sosednjim drţavam k sodelovanju in upoštevanje predlogov ter priporočil pred dokončnim oblikovanjem in vloţitvijo Resolucije v obravnavo VRS in DZ Evropska zakonodaja in Upoštevati evropsko dimenzijo in evropsko dimenzija Resolucije ter zakonodajo na področju TEN-T omreţja in priprava plana za realizacijo njegovega financiranja pri pripravi Resolucije 3/2014 MzIP, MKO 4/2014 MzIP Primerna organizacijska struktura za izvajanje projektov na področju prometa Drţava članica ali regija je sprejela okvir, v katerem določa razpoloţljiva proračunska sredstva na 1/2014 MzIP Resolucija o nacionalnem Okoljska presoja, javna programu razvoja javne prometne obravnava, čezmejni vplivi in infrastrukture upoštevanje pripomb ter priporočil Zdravje: obstoj nacionalnega ali regionalnega strateškega okvira politike za zdravje v okviru omejitev člena 168 Pogodbe o Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Pregledati in po potrebi prilagoditi oz. vzpostaviti organizacijsko strukturo za učinkovito izvajanje projektov, skladno z Resolucijo in ostalimi relevantnimi dokumenti 128 indikativni ravni in stroškovno učinkovito koncentracijo sredstev na prioritene potrebe na področju zdravstvenega varstva Obstoj strategije za izboljšanje Oblikovana je upravne učinkovitosti drţav članic, strategija za vključno z reformo javne uprave izboljšanje upravne učinkovitosti drţave članice, ki je tudi v postopku izvajanja delovanju Evropske unije za zagotavljanje ekonomske vzdrţnosti. Akcijski načrt: - oblikujejo se izhodišča oziroma dispozicija strategije, - pripravi se osnutek strategije, - izvedejo se uvodne razprave na podlagi prvega osnutka strategije z ministrstvi in zainteresirano strokovno javnostjo, - posredovanje strategije v sprejem na Vlado RS - 15. 9. 2013 - 15. 12. 2013 - 31. 10. 2013 - 15. 4 . 2014 MNZ; Delovna skupina za pripravo Strategije razvoja in delovanja javne uprave 129 2.4 Metodologija in mehanizem za zagotovitev skladnosti v delovanju okvira uspešnosti skladno s členom 19 Uredbe SSO Organ upravljanja operativne programe v okviru Cilja 1 – Konvergenca je ţe v zarogramsko obdobje oblikoval celovit sistem spremljanja in vrednotenja. Skladno z Uredbo 1083/2006/ES je bil vzpostavljen sistem elektronskega spremljanja (t.i. MIS management information system), ki je zagotavljal informacijsko podporo izvajanju evropske kohezijske politike., s tem pa je bila zagotovljena revizijska sled izdatkov, finančnih tokov ter vsebinskega izvajanja. Kompleksnost informacijskega sistema je zlasti pri spremljanju specifičnih instrumentov včasih pomenila tudi ozko grlo izvajanja, še posebej tam, kjer so bile obveznosti spremljanja navzdol do končnega prejemnika pomoči. Na drugi strani pa je sistem zagotavljal dostop do široke baze podatkov za namen vrednotenja. Nadgradnja ali modifikacija sistema spremljanja za namen vrednotenja je zato ena od osnovnih prioritet za izgradnjo učinkovitega sistema, ki bo omogočal implementacijo načela usmerjenosti k rezultatom. Sistem spremljanja vsebinskega izvajanja temelji na kazalnikih, k jih je opredelila Komisija z relevanco za posamezno tematsko področje. Poleg tega je ţe v tej fazi predviden način spremljanja doseganja kazalnikov s pomočjo vnaprej opredeljenih okvirov poročanja in informacijske rešitve, ki jo je EK opredelila z nadgradnjo sistema SFC. Medtem ko za vsebinsko spremljanje EK definira nabor manjšega števila kazalnikov, pa se za specifične cilje, katerih uresničevanje se spremlja v okviru investicijskih prioritet, opredeli nabor podrobnejših kazalnikov učinka in rezultata, ki prispevajo k posameznemu cilju. Nabor kazalnikov se bo opredelil ob upoštevanju načrtovanih ciljev in rezultatov ter ob upoštevanju specifičnih ciljev na ravni investicijskih prioritet. Nabor kazalnikov se bo opredelil predvsem ob upoštevanju kategorizacije, ki je predlagana s strani Komisije ter omejitev v okviru upravičenosti posameznih vsebin, predvsem pa tudi ob upoštevanju navezave na kompatibilnost posameznih kategorij iz ESS na ESRR. Ob upoštevanju predpostavke, da se bodo cilji evropske kohezijske politike dosegali v okviru enega operativnega programa, bo nabor kazalnikov opredeljen na način, da bo izraţal sinergijske učinke posameznih sesktorskih politik oziroma vsebin, ki se bodo sofinancirale v okviru operativnega programa, pri tem pa bo v največji meri upoštevan integriran pristop in usmerjenost k rezultatom. Opredelitev kazalnikov bo upoštevala princip od spodaj navzgor. Kazalniki bodo opredeljeni na način, da bodo omogočali agregacijo na višjo raven izvajanja, na tak način pa bo mogoče jasno opredeliti prispevek posamezne operacije (bodisi financirane iz enega ali več skladov) k ciljem na ravni investicijskih ali razvojnih prioritet in posledično tudi operativnega programa. Na drugi strani bodo, ob upoštevanju specifike posameznih vsebinskih področij; kazalniki opredeljeni tudi po principu od zgoraj navzdol, predvsem tam, kjer jih bo mogoče jasno in nedvoumno definirati na niţjih ravneh izvajanja in na tak način opredeliti prispevek k ciljem posameznih izvedbenih področij. V vsakem primeru bo upoštevan integriran pristop, ki bo v največji meri upošteval merljivost ciljev in ustrezno kvantifikacijo na niţjih ravneh izvajanja. Z namenom zagotavljanja načela usmerjenosti k rezultatom, bo za spremljanje doseganja ciljev ustrezno definiran tudi način spremljanja doseganja posameznih vrednosti kazalnikov. Ob upoštevanju dejstva, da za programsko obdobje 2014 – 2020 prevladuje princip usmerjenosti k rezultatom, bo ob predhodni opredelitvi konkretnih rezultatov na ravni operacij opredeljen tudi način poročanja in doseganje vmesnih rezultatov (t.i. milestones) ob vnaprej opredeljenih obdobjih poročanja. Na tak način bo vzpostavljeno tudi spremljanje izvajanja v informacijskem sistemu, ki predvideva vgradnjo blčokad ali opozoril za primere, ko cilji za posamezno obdobje poročanja ne bodo sporočeni ali doseţeni. Ob upoštevanju dejstva, da bo dostop do informacijskega sistema omogočen upravičencem ţe s prijavo na razpis oziroma z izborom za dodelitev sredstev za sofinanciranje, bo informacijski sistem na eni strani omogočal aţurno informacijo skrbnikom oziroma projektnim vodjem, na drugi strani pa poenostavitev poročanja za upravičence in laţje spremljanje doseganja ciljev organu upravljanja. Organ upravljanja bo za ta namen obikoval navodila za spremljanje in vrednotenje, kjer bodo jasno in nedvoumno navedeni nabor kazalnikov, metodologija, način spremljanja ob podpori informacijskega sistema ter način poročanja o doseganju ciljnih vrednosti kazalnikov, opredeljenih za posamezne ravni izvajanja. Prav tako bo opredeljen tudi način agregacije kazalnikov na višje ravni spremljanja in način finančnega ovrednotenja intervencij za sprotno in učinkovito spremljanje po posameznih kategorijah intervencije, kot jih opredlejuje Evropska komisija. 130 V okviru PRP 2014 – 2020 velja sistem spremljanja in vrednotenja, ki so ga oblikovale Komisija in drţave članice z določitvijo omejenega števila skupnih kazalnikov za vse drţave članice, ki se nanašajo na izhodiščno stanje ter finančno izvajanje, učinke, rezultate in vplive programov in omogoča zdruţevanje podatkov na ravni Unije. Skupni kazalniki se poveţejo s strukturo in cilji okvira politike razvoja podeţelja ter omogočajo oceno napredka, učinkovitosti in uspešnosti izvajanja politike glede na cilje na ravni Unije, na nacionalni ravni in na ravni programa. Napredek ter ocena vpliva učinkovitosti in uspešnosti izvajanja politike razvoja podeţelja v RS prikazujejo analize, poročila in vrednotenja programa Ker pogajanja o predlogu uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo še potekajo, bo partnerski sporazum v tem delu še dopolnjen. 2.5. Ocena potrebe po krepitvi upravne zmogljivosti organov, vključenih v upravljanje in nadzor programov in po potrebi upravičencev in, kadar je ustrezno, povzetek ukrepov, sprejetih v ta namen 1) Ocenite potrebo po krepitvi upravne zmogljivosti organov in upravičencev z upoštevanjem izkušenj iz prejšnjega programskega obdobja, vključno z vprašanji, opredeljenimi v študijah in vrednotenjih, ali izpostavljenimi s strani Komisije. Ne glede na to, da bo v prihodnjem programskem obdobju Republiki Sloveniji dodeljenih manj sredstev s področja evropske kohezijske politike, s tem pa tudi tehnične pomoči, pa bo posebna pozornost namenjena krepitvi upravne zmogljivosti tako organov, vključenih v izvajanje kohezijske politike, kot tudi upravičencev do teh sredstev, na naslednji način: z zagotavljanjem dodatnih zaposlitev na področjih, kjer se ţe v tekočem programskem odobju identificirajo ozka grla v izvajanju; s krepitvijo kompetenc zaposlenih na področju izvajanja evropske kohezijske politike; z izobraţevanji in usposabljanji tako zaposlenih, kot tudi upravičencev za nemoteno izvajanje evropske kohezijske politike; z krepitvijo modelov upravljanja s človeškimi viri, kar bo vplivalo tudi na boljše izvajanje storitev; s krepitvijo ukrepov za zagotavljanje nemotenega izvajanja procesov; z uvajanjem stalnega procesa ocenjevanja kakovosti ter upravljanja s kakovostjo (izvajanje evalvacij ipd), na osnovi vnaprej opredeljenih kriterijev (standardov) in kazalnikov uspešnosti izvajanja. V okviru aktivnosti izvajanja PRP 2007-2013 so zaposleni tudi javni usluţbenci, ki so financirani preko ukrepa tehnična pomoč. Za nemoteno izvajanje PRP 2014-2020 je potrebno zaposliti javne usluţbence, ki bodo zaposleni za nedoločen oz. za določen čas in bodo financirani iz tehnične pomoči PRP 2014-2020. V pogramskem obdobju se zato predvideva ohranjanje enake oziroma podobne ravni kadrovske pokritosti za nemotreno izvajanje evropske kohezijske politike, kot je v obdobju od 2007 – 2013, predvsem iz naslova dodatnih nalog, ki pomenijo večjo delovno obremenitev predvsem za administrativno osebje, kar pa je pogoj za poenostavitev izvajanja za upravičence. Na tem mestu zato navajamo obstoječi administrativni okvir, ob predpostavki, da niso predvidene bistvene spremembe v obsegu in kapaciteti glede na programsko obdobje 2007 – 2013. Pri navedbah v spodnji tabeli opozarjamo, da gre za dve različni kvoti, ena kvota so zaposlitve iz tehnične pomoči (skupno število predvidenih zaposlitev v potrjenih projektih je 339) in druga kvota pa je prezaposlitev javnih usluţbencev na projekt TP (gre za javnih usluţbencev, ki so bili do leta 2012 j plačani iz integralnega proračuna RS, po 1.12.2012 pa (delno ali v celoti) plačani iz tehnične pomoči, in so ţe do sedaj delali na projektu Izvajanje kohezijske politike na podlagi finančne perspektive 2007-2013. Skupno število predvidenih prezaposlitev v okviru potrjenih projektov je 187. Skupno število oseb, ki se financirajo iz projektov tehnične pomoči in delajo na področju kohezije, je 526 (ministrstva, javni skladi, javni zavodi in javne agencije, ki sodelujejo pri izvajanju kohezijske politike v Republiki Sloveniji). PT OP MKO ROPI MZIP Kvota po potrjenih projektih TP (zaposlitve iz TP) Skupno število zaposlenih za izvajanje KP Zaposlenih za KP (prezaposlitev iz integrale na TP) 13 36 49 20 15 35 131 MZIP - trajnostna raba energije 11 5 16 MGRT - OU 51 21 72 MF-PO 17 13 30 MF-UNP 11 4 15 Skupaj 123 94 217 MDDSZ 64 13 77 MIZKŠ 27 34 61 MPJU 12 2 14 5 0 5 MGRT-PT 2 4 6 MGRT - OU 4 4 8 Skupaj 114 57 171 MIZŠK 40 17 57 MGRT - PT 54 11 65 MZ 2 5 7 MZIP 3 0 3 MGRT - OU 3 3 6 102 36 138 339 187 526 OP ESS MZ OP RR Skupaj SKUPAJ Ker torej natančne razdelitve vsebin ter sredstev za 2014-2020 še nimamo oziroma bo znana kasneje, zaenkrat kot OU predvidevamo, da bo za izvajanje novega programskega obdobja (kljub krčenju sredstev za RS kot celoto, pa po drugi strani predvsem zaradi dodatnih administrativnih zahtev, ki izhajajo iz predlogov uredb za izvajanje kohezijske politike za obdobje 2014-2020 ter zaradi delitve na 2 kohezijski regiji) potrebna podobna kadrovska struktura kot za obstoječe programsko obdobje in ki je razvidna iz zgornje preglednice (OP RČV - navezava na Vključujočo rast oziroma Povečana vključenost na trg dela z zaposlovanjem, izobraţevanjem in socialno vključenostjo; OP RR navezava na Pametno rast oziroma Konkurenčno gospodarstvo za rast in delovna mesta (vključno z visoko kakovostno infrastrukturo) v podjetjem prijaznem okolju; OP ROPI - navezava na Trajnostno rast oziroma Okolju prijazno gospodarstvo, gospodarno z viri). Natančnejša razdelitev bo znana, kot rečeno, naknadno ob določitvi vsebin, sredstev za posamezne vsebine in izvajalske strukture za programsko obdobje 2014-2020. V okviru aktivnosti izvajanja PRP 2007-2013 so zaposleni tudi javni usluţbenci, ki so financirani preko ukrepa tehnična pomoč. Za nemoteno izvajanje PRP 2014-2020 je potrebno zaposliti javne usluţbence, ki bodo zaposleni za nedoločen oz. za določen čas in bodo financirani iz tehnične pomoči PRP 2014-2020. 2) Kadar je ustrezno, povzemite glavne sprejete ali načrtovane ukrepe za krepitev upravne zmogljivosti ter navedite, kje bo uporabljena tehnična pomoč. Evropska kohezijska politika (ESI) – načrtovani ukrepi v okviru krepitve upravne zmogljivosti: 1. dvig kompetenc zaposlenih: z vzpostavitvijo ustreznega regulatornega okvira, ustvarjanjem kariernih moţnosti) 2. izobraţevanja in usposabljanja: za organe predvsem na ključnih področjih izvajanja – v fazi priprav projektov izobraţevanja s področja priprave projektne dokumentacije (CBA analiz, študij upravičenosti, ipd), za zaposlene v organih in upravičence: izobraţevanja in usposabljanja s področja javnih naročil, razumevanja zakonodaje s tistih področij, ko povzročajo ozka grla pri implementaciji; 3. izvajanje evalvacij za bolj učinkovito uvajanje sistema stalnih izboljšav v proces izvajanja postopkov evropske kohezijske politike. 4. Razvoj modelov ocenjevanja in samoocenjevanja za kontinuirano povečanje učinkovitosti izvajanja. V primeru, da notranje organizacijske enote, ki bodo izvajale naloge organa upravljanja in plačilne agencije za PRP 2014-2020, ne bodo ustrezno kadrovsko zasedene, se bodo zaposlili dodatni javni usluţbenci, ki se bodo financirali iz ukrepa Tehnične pomoči PRP 2014-2020. Prav tako se bodo sredstva tehnične pomoči PRP 2014-2020 uporabila za študije, vrednotenja in druge ustrezne podlage in izobraţevanja javnih usluţbencev za uspešno in učinkovito izvajanje, spremljanje in upravljanje ukrepov PRP 2014-2020.Smiselno pa bi bilo ohraniti obstoječe usposobljene kadre za izvajanje v programskem obdobju 2014-2020. 132 2.6. Povzetek ukrepov, načrtovanih v programih, vključno z okvirnim časovnim razporedom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev V okviru programskega obdobja 2007-2013 organ upravljanja ţe izvaja stalno poenostavitev postopkov za pospešitev črpanja sredstev kohezijske politike. Poenostavitev postopkov za črpanje sredstev, v obdobju 2014 – 2020 se bo nadaljevalo kontinuirano poenostavljanje. Poenostavitve se uvajajo v vseh fazah izvajanja kohezijske politike. Najpomembnejši ukrepi: 1.Poenostavitev domače zakonodaje (javno naročanje, revizija javnih naročil, prostorka zakonodaja, …) 2. oblikovanje instrumentov (2014-2020): - standardizacija javnih razpisov, večja uporaba vrste operacije (program, ki ga izvaja upravičenec) ob predhodni ustrezni identifikaciji vsebin v programskih dokumentih, posledično se poenostavi vnos projektov v NRP na agregatni ravni; poenostavi se spremljanje finančnega izvajanja projektov v okviru drţavnega proračuna - popolna elektronska priprava, prijava in spremljanje izvajanja (cilj: prijava na javni razpis s posredovanjem davčne številke – ostali podatki zagotovljeni v sistemu), ob tem je predvidena navezava na druge relevantne informacijske sisteme v drţavi (npr. DURS) - posodobitev in poenostavitev obstoječega sistema izvajanja. 3. poenotenje navodil (2007-2013; proces se nadaljuje v 2014 - 2020): - poenotenje oziroma jasna navedba izrazov in terminologije, uporabljene v kohezijski politiki, s terminologijo, ki se uporablja za izvanje nacionalnega proračuna kar vodi v zmanjšanje administrativnih postopkov; - poenotenje zahtev o pripravi vlog za projekte, javnih razpisov ter v zvezi z moţnostjo poseganja v odločbe/sklepe kot ukrep za optimizacijo črpanja; - poenotenje obrazcev za pripravo in prijavo projektov po skladih in operativnih programih; - zmanjšanje zahtev po posredovanju dokumentacije v fazi prijave na razpis oziroma neposredno potrditev. 4. Poenostavitve v zvezi z upravičenimi stroški (2007 – 2013, proces se nadaljuje v 2014-2020): - standardizacija stroškov z namenom standardizacije poročanja ter tudi standardizacije kontrol za odpravo tveganj in izgube sredstev - nadaljnja uporaba pavšalov (pavšali za posredne stroške, standardni stroški na enoto, povprečnine – lump sums); - v odvisnosti od razpisnih določil poročanja se usmerjenost k rezultatom zagotavlja z ustreznim poročanjem, vendar se zagotovi sprotno izplačilo izdatkov zaradi hitrejšega izvajanja povračil (t.i. delna izplačila po tranšah); Indikativna časovnica izvedbe: točka 1. 2. 2.1. 2.2. 3. 3.1 3.2. 3.3. 4. 4.1. 4.2. 4.3. 2013 x x x x x x 2014 2015 2016 2017 2018 2019 x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x Evalvacija x x x x Evalvacija Evalvacija Evalvacija x x x Evalvacija x 2020 Vir:MGRT V okviru za zmanjšanje administrativnih bremen tako za posredniška telesa, predvsem pa za upravičence, bodo ţe na začetku programskega obdobja (predvidoma takoj po sprejetju splošne uredbe o kohezisjki politiki) izdana navodila, ki bodo na eni strani jasno in nedvoumno opredeljevala uporabo posameznih kategorij, po drugi strani pa upravičencem omogočila poenostavljeno priijavo projektov na jasen in enostaven način. Prav tako bodo ţe na začetku programskega obdobja 2014 do 2020 stopile v veljavo nadgradnje nekaterih poenostavitev, predvsem v zvezi z upravičenimi stroški in njihovim dokazovanjem v primeru pavšalov, standardnih stroškov na enoto in drugih moţnosti v okviru novih izvedbenih pravil. 133 Da se zagotovi zmanjšanje administrativnih bremen za upravičence, je potrebna izkušena ekipa strokovnjakov v okviru organov, odgovornih za pripravo in izvajanje programskih dokumentov. V programskem obdobju 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (pozneje preimenovano v Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, prvič prevzelo vlogo organa za upravljanje za Evropski sklad za ribištvo. Naloge organa za upravljanje je v oţjem smislu prevzel Sektor za lovstvo in ribištvo, ki je na začetku finančne perspektive ob pripravi operativnega programa za ribiške vsebine zaposloval 6 ljudi, ki so se ukvarjali s celotno ribiško tematiko, vključujoč izvajanje nacionalne in evropske zakonodaje, nalog, povezanih s skupno ribiško politiko, ter nalog, povezanih z izvajanjem ESR. V okviru Tehnične pomoči je bilo na dan 28. 5. 2013 zaposlenih 7 ljudi. Vsi ti so zaposleni za določen čas, tj. do konca leta 2015. Glede na nove zahteve prihodnjega programskega obdobja 2014-2020 bo omenjene organe treba zagotovo administrativno okrepiti, da se zagotovi ustrezna pomoč morebitnim vlagateljem na terenu in izvajanje drugih upravnih nalog skladno z EU zakonodajo. To izhaja tudi iz zahteve po spremljanju kazalnikov za ugotovitev napredka v letih 2017 in 2019, poleg tega pa nabora, števila in vrste novih ukrepov v okviru deljenega upravljanja (npr. zbiranje podatkov in nadzor). V okviru vmesnega vrednotenja Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013, ki smo ga izvedli v letu 2010, je bilo podano priporočilo izvajalcev, da se ohranijo človeški viri na organih, ki so vključeni v izvajanje OP 2007-2013. Postopek vključevanja novo zaposlenih v izvajanje OP 2007-2013 predstavlja zamuden proces, zato je pomembnost ohranjanja delovnih mest zaposlenih, ki ţe imajo izkušnje z izvajanjem OP 2007-2013, tudi v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020 nujno. Upravna bremena upravičencev so bila v programskem obdobju 2007-2013 v okviru vmesnega vrednotenja zaznana na prednostni os 1 (ukrepi, namenjeni ribiški floti) in prednosti osi 2 (ribogojstvo, predelava in trţenje), zlasti v smislu teţav pri izpolnjevanju vlog in pripravi celotne dokumentacije za prijavo na javni razpis. Ugotovitev izvajalcev je tudi bila, da zapleteni in birokratski postopki odvračajo številne morebitne upravičence od priprave vlog iz naslova ESR sredstev in daje na splošno mogoče zaznati nizek interes za pripravo in oddajo vlog za ESR sredstva v širokem krogu morebitnih upravičencev. Priporočilo izvajalcev je bilo zato, da je vsem (morebitnim) končnim upravičencem treba pribliţati poznavanje Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013. Organu upravljanja so svetovali dodatne ukrepe promocije OP ribištvo ter delavnice s predstavitvijo izkušenj, dobrih praks, teţav in rešitev organa upravljanja in posredniškega telesa iz naslova dosedanjega izvajanja Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013. OU je zato več napora vloţil v spodbujanje prepoznavnosti ukrepov Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2007-2013, lotil pa se je tudi iskanja dobrih praks v drugih drţavah članicah za zagotavljanje dodatne strokovne pomoči ribičem in ribogojcem za pripravo vlog in zahtevkov za izplačilo. V prihodnjem programskem obdobju 2014-2020 bomo pred začetkom izvajanja Operativnega programa za razvoj ribištva v RS 2014-202O izvedli posvetovalne delavnice z ribiči in ribogojci za zagotovitev zmanjšanja administrativnih bremen ter poenostavitev postopkov. Moţnosti za dodatno pomoč upravičencem pa se v okviru prihodnjega programskega obdobja 2014-2020 ponujajo tudi v okviru ukrepa svetovalne storitve. V obdobju 2007 – 2013 smo upravičencem za zmanjšanje upravnega bremena v nekaterih vsebinskih sklopih omogočili elektronsko izmenjavo podatkov v informacijski sistem ISARR na način paketnega prenosa. Primer je povezava z sistemom APZ.net pri Zavodu RS za zaposlovanje. Sistem omogoča upravičencu uvoz večjih seznamov listin in večjih seznamov iz predpisane datoteke formata xls. Pri uporabi, vzdrţevanju in upravljanju obstoječega informacijskega sistema za spremljanje kohezijske politike se soočamo z velikim pripadom zahtev po pomoči uprabnikov, vzdrţevalnih in razvojnih osegih v sistem. V zadnjem letu smo sistem na področju programske opreme izboljšali tako, da smo odpravili veliko število pomanjkljivosti in zelo izboljšali svoje znanje na področju pomoči uporabnikom, vzdrţevanja in upravljanja sistema in se kadrovsko okrepili. Kratkoročno v sektorju, zadolţenem za upravljanje informacijskega sistema, načrtujemo prehod na novejšo programsko opremo. S pomočjo pridobljenega znanja in kadrovske zasedbe za prihodnje obdobje načrtujemo manjše dograditve informacijskega sistema v smeri zmanjšanja bremena na področju vzdrţevanja in s tem boljše uporabniške izkušnje. 3. OPIS CELOSTNEGA PRISTOPA K TERITORIALNEMU RAZVOJU, KI GA PODPIRAJO SKLADI SSO ALI POVZETEK CELOSTNIH PRISTOPOV K TERITORIALNEMU RAZVOJU NA PODLAGI VSEBINE PROGRAMOV (ČLEN 14(2) (a) UREDBE SSO) 134 Opis strategije za teritorialni razvoj z upoštevanjem analize v oddelku 1, pokrivajoč celostni pristop k uporabi skladov SSO na regionalni in podregionalni ravni na različnih vrstah ozemlja. V primeru velikega števila regij v drţavi članici ali v primeru federativne ureditve drţave članice naj se to poglavje nanaša tudi na pregled, kako bo doseţen celostni pristop k porabi skladov SSO na regionalni ravni. Poglavje naj ne obsega podrobnega opisa različnih teritorialnih razvojnih orodij, saj bodo ta opredeljena v spodnjih poglavjih. 3.1. Ureditev za zagotovitev celostnega pristopa k uporabi skladov SSO za teritorialni razvoj specifičnih podregionalnih območij (člen 14 (2) (i) Uredbe SSO) 3.1.1. Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi Skupnost (členi 28-31 Uredbe SSO, člen 9 Uredb o evropskem teritorialnem sodelovanju ter o skladih ESRR, ESS, EKSRP in ESRP) Izvajanje lokalnega razvoja temelji na pristopu od spodaj navzgor. Odločanje o razvoju je domena lokalnih partnerstev (lokalnih akcijskih skupin), ki na podlagi poznavanja razvojnih problemov in moţnosti ter priloţnosti svojega območja, pripravijo celovito lokalno razvojno strategijo, ki je strateški dokument za razvojne intervencije. S tem se ne spodbudi le razvojno odločanje ampak tudi participacijo zasebnih finančnih sredstev v razvojne projekte in s tem večjo predanost nosilcev razvoja projektom. Omogoča inovativno, nekonvencionalno reševanje razvojnih problemov, usklajeno intervencijo različnih virov financiranja in fleksibilnost pri doseganju razvojnih ciljev. LEADER, kot orodje za celovit lokalni razvoj, direktno prispeva k usklajenemu teritorialnemu razvoju podeţelskih območij, kar je eden od glavnih ciljev politike razvoja podeţelja. Prispevek ukrepa LEADER je moţen na vseh prednostnih nalogah razvoja podeţelja, glede na lokalne razvojne strategije in projekte, ki se uresničijo znotraj njih. S podporo pristopa »od spodaj navzgor«, kot tudi s podporo ustanovitvi in delovanju lokalnih partnerstev – lokalnih akcijskih skupin, povezovanju, spodbujanju in lokalnemu razvoju, se krepi aktivacija lokalnega potenciala, tako človeškega, socialnega, kot materialnega in finančnega, kar prispeva h krepitvi lokalnega razvoja. Uresničevanje lokalnih razvojnih strategij krepi teritorialno povezanost in omogoča dolgoročen trajnostni razvoj območij. Pri razvoju podeţelja je v finančni perspektivi 2014-2020 izziv predvsem okrepitev in povečanje usposobljenosti lokalnih razvojnih partnerstev in krepitev partnerskega razvojnega odločanja, kot načina za usmerjeno in usklajeno reševanje razvojnih izzivov lokalnih podeţelskih območij na najniţjem nivoju, tudi s pomočjo javnih sredstev. Povečanje participativnega odločanja in prevzemanja odgovornosti ter pobud za lasten razvoj je prav tako pomemben izziv, s katerim se bodo srečavale tako lokalne akcijske skupine, kot tudi drţava. Sodelovanje med lokalnimi akcijskimi skupinami oz. partnerstvi na podeţelskih območjih, tako znotraj drţave, kot tudi čezmejno, omogoča prenos znanja in idej, zagotavljanje potenciala za doseganje projektnega cilja, usklajeno in hkratno uresničevanje širše pomembnih razvojnih pobud in s tem doseganje sinergijskih učinkov razvoja na širšem podeţelskem območju. Spodbujanje in povečanje projektov tovrstnega sodelovanja je izziv za obdobje 2014-2020, glede na dejstvo, da v 2007-2013 ta ukrep ni bil najbolj uspešen. V finančni perspektivi 2014-2020 bo glavni izziv lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost na področju ribištva, vključevanje sektorja akvakulture v obstoječe strukture (lokalne akcijske skupine) pristopa LEADER. Ključni cilj je, da se sektorju akvakulture omogoči s pomočjo pristopa od spodaj navzgor izvajanje projektov, do katerih v finančni perspektivi 2007-2013 niso bili upravičeni, predvsem v smislu dodajanja vrednosti proizvodom akvakulture, omogočanja večje prepoznavnosti akvakulture v podeţelskih območjih, ustvarjanja novih delovnih mest na podeţelju in dodajanja vrednosti podeţelskim območjem. Za področje akvakulture je torej predvideno sodelovanje med Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeţelja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, pri čemer bi se ukrepi izvajali po pristopu LEADER. To pomeni, da bi se predstavniki sektorja akvakulture lahko vključili v ţe obstoječe lokalne akcijske skupine, vzpostavljene v programskem obdobju 2007-2013, a le na naslednjih preddefiniranih območjih, kot to narekuje Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. XX z dne XX. XX. O Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo: ribiška 135 območja morajo biti omejena v velikosti, manjša od enot na ravni NUTS III, funkcionalno povezana v geografskem, ekonomskem in socialnem smislu, upoštevajoč specifike sektorja ribištva in akvakulture, ponujati zadostno kritično maso v smislu človeških, finančnih in ekonomskih virov, da se podpre dolgoročno izvedljiva lokalna razvojna strategija. Lokalne ribiške skupine pa morajo imeti reprezentativno število predstavnikov sektorja akvakulture. Za izvajanje trajnostnega razvoja, ki ga vodi Skupnost, smo predvideli naslednja območja: porečje Krke od izvira do Novega mesta, porečje Save, Savinje, Drave, od Ţalca do Ptuja (Rače, Fram, Ptuj), porečje Soče (Idrija, Tolmin, Kobarid), porečje Ljubljanice (npr. Vrhnika). V progamskem obdobju 2007-2013 imamo v okviru izvajanja Programa razvoja podeţelja dobre izkušnje s pristopom LEADER, zato smo se tudi odločili, da v Sloveniji v programskem obdobju 2014-2020 podpremo inštrument Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), ki temelji na pristopu od spodaj navzgor. V okviru CLLD pristopa bosta sodelovala 2 sklada in sicer EKSRP in ESRP. Glede podpore temu inštrumentu iz sredstev strukturnih skladov Kohezijske politike, pa smo se odločili, da tega inštrumenta ne podpremo, podprli pa bomo mehanizem celostne teritorialne naloţbe (več pod točko 3.1.2) Podrobnejšo opredelitev inštrumenta Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD) bomo predstavili v naslednji verziji partnerskega sporazuma. V juliju se bo začela tudi javna razprave o osnutku Programa razvoja podeţelja za obdobje 2014–2020 in eden izmed rezultatov bo tudi bolj podrobna opredelitev glede tega inštrumenta. 3.1.2. Celostne teritorialne naloţbe Na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je Slovenija razdeljena na 12 razvojnih regij, ki so teritorialne enote za izvajanje regionalne politike. Trenutno se pripravljajo regionalni razvojni programi za prihajajoče obdobje 2014 - 2020. Ti programi opredeljujejo regionalne razvojne potenciale ter strateške cilje razvoja na regionalnin ravni in povezavo z nacionalnimi strateškimi cilji. V regionalnih razvojnih programih in njihovih izvedbenih dokumentih (dogovori za razvoj regij) so opredeljeni ukrepi in projekti, ki so regijskega ali sektorskega značaja. Nekatere teritorialne enote so majhne in imajo posledično premajhno kritično maso razvojnih potencialov. V regionalni zakonodaji je podlaga za zdruţevanje razvojnih regij v večja funkcionalna območja (pole gospodarske rasti). Analize prostorskega razvoja Slovenije opredeljujejo potencial za 7 funkcionalnih območij z elementi pametne specializacije. Institucionalni okvir Mehanizem CTN v Sloveniji bo uporabil ţe obstoječe teritorialne strukture (razvojne svete regij, regionalne razvojne agencije) za oblikovanje in doseganje posebnih teritorialnih ciljev sedmih funkcionalnih območij (polov gospodarske rasti), ki imajo kritično maso razvojnih potencialov. Za odpravo razvojnih ovir in izkoriščanje svojih prednosti bodo ta območja črpala sredstva iz več prednostnih osi operativnega programa in prek vnaprej določenih kazalnikov prispevala k specifičnim ciljem teh prednostnih osi. Ključni elementi predlaganih CTN v Sloveniji so: (a) opredeljeno območje in celostna teritorialna razvojna strategija, (b) sveţenj ukrepov, ki jih je treba izvesti in (c) ureditev upravljanja celostnih teritorialnih naloţb. a) Opredelitev območja in celostne teritorialne razvojne strategije. 86 Iz analiz prostorskega razvoja Slovenije izhaja potencial za teritorialno osredotočenost na sedem funkcionalnih območij – obalno-kraško in notranjsko-kraško, – goriško, – gorenjsko, – osrednjeslovensko in zasavsko, – savinjsko in koroško, 86 Npr. FAGG s soizvajalci: Analiza razvojnih virov in scenarijev za modeliranje funkcionalnih regij. CRP program Konkurenčnost Slovenije 2006- 2013, št. V2-0507. Peto vmesno poročilo. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. MZIP: Aanaliza izvajanja Strategije prostorskega razvoja Slovenije in delovna izhodišča za njeno prenovo, 2013). 136 – dolenjsko in posavsko ter – podravsko in pomursko. Modeliranje funkcionalnih regij je potekalo v okviru citirane raziskave na podlagi analitične obravnave prepoznanih razvojnih izzivov, ki bodo v prihodnje imeli vpliv na Slovenijo, tako v razmerju do EU, kot tudi Slovenije. Določenih je bilo šest skupin razvojnih izzivov Slovenije, ki bodo dolgoročno opredeljevali naš razvoj (podnebne spremembe in njihove posledice, razporeditev in raba naravnih virov, varnost, demografske spremembe, tehnološki razvoj, sistemi/institucionalni razvoj) in 21 gonilnih sil, ki po eni strani določajo prihodnost okolja, v katerem se razvijajo funkcionalne regije, po drugi strani pa notranje dejavnike za oblikovanje in razvoj funkcionalnih regij. Poleg analize zaposlitvenih sistemov in trga delovne sile, so bile upoštevane tudi demografske projekcije Slovenije, dostopnost do javnih dejavnosti, funkcijska opremljenost urbanih središč in njihova vloga v prostoru Alpe-Jadran-Panonija, turistični razvoj posameznih območij ter varstvo narave in ogroţenost pred naravnimi in drugimi nesrečami. Funkcionalne regije vključujejo urbana središča in pripadajoče podeţelje ter pokrijejo ozemlje celotne drţave. Funkcionalne regije Slovenije so v največji meri urbane regije, pri čemer mestna/urbana središča regij tvorijo okoli sebe povezan trg delovne sile, gravitacijo k izobraţevalnim, nakupovalnim, upravnim, kulturnih, in vsem drugim urbanim funkcijam. Po drugi strani pa meje urbanih funkcionalnih regij sovpadajo z območji izrazitega partnerstva mest in podeţelja, z radiji prostočasnih aktivnosti, t.j. rekreacije, izletništva, obmestnega vikendaštva itd. Urbana središča so pogosto tudi središča opravljanja okoljevarstvenih in naravovarstvenih funkcij ter funkcij zaščite in reševanja ter so hkrati tudi središča turističnih, agrarnih in drugih funkcionalnih regij. K ugotovitvi, da je urbana funkcijska regionalizacija za Slovenijo edino realna in smiselna, so prišli v citirani raziskavi tako z analizo funkcijske odvisnosti občin (torej "od spodaj navzgor") kot tudi z analizo globalnih procesov in scenarijev, s pogledi na regije nam sosednjih drţav (še zlasti konkurenčnih urbanih središč), s primeri raznih regionalnih sodelovanj v Evropi itd. (FAGG s soizvajalci, 2010). Celostno teritorialno razvojno strategijo predlaganega območja CTN bodo predstavljali sprejeti regionalni razvojni programi vključenih razvojnih regij in njihovi izvedbeni dokumenti - dogovori za razvoj regij. Ob upoštevanju prostorskih smernic bo pri njihovi pripravi drţavna raven zasledovala cilje prostorskega razvoja s krepitvijo funkcionalnih območij. Skladno z zakonodajo s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja bodo projekti iz podpisanih dogovorov za razvoj regij usklajeni med drţavo in razvojnimi regijami v okviru mehanizma več nivojskega teritorialnega upravljanja in neposredno potrjeni. b) sveţenj ukrepov, ki jih je treba izvesti. Sveţenj ukrepov, ki jih je treba izvesti, bodo predstavljali prioritetni regijski projekti, ki bodo dogovorjeni med drţavo in razvojnimi sveti vključenih regij v okviru dogovora za razvoj funkcionalnega območja. Postopek izbora regijskih projektov opredeljujejo podzakonski akti zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, regijski projekt pa je razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete regije in izkorišča njene razvojne potenciale. Od lokalnega projekta se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike v okviru razvojne regije oziroma širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje. CTN bodo osredotočene na tri vsebinske sklope - stebre: CTN steber: podjetništvo in delovna mesta, CTN steber: trajnostni razvoj zavarovanih območij in CTN steber: urbani razvoj. Pri prvih dveh stebrih (podjetništvo in trajnostni razvoj zavarovanih območij) so cilj delovna mesta s pospešenim prehodom na nizkoogljične in z zelenim znanjem podprte gospodarske dejavnosti in storitve. Pri tretjem stebru (urbani razvoj) pa so cilji urbana prenova, ki neposredno prispeva k delovnim mestom, dostopnost in intermodalnost, socialna vključenost in okoljska vzdrţnost. Znotraj stebra podjetništvo se bo financiralo celostne regijske projekte s sinergijami, ki spodbujajo zaposlovanje in razvoj, regijske sheme socialnega podjetništva, regijske štipendijske, garancijske in druge finančne sheme, podjetništvo za mlade, sklade malih projektov, ki jih lahko izvajajo nevladne organizacije, nove inovativne podjetniške pristope in investicije v degradiranih območjih. Znotraj stebra trajnostni razvoj zavarovanih območij se bo financiralo celostne regijske projekte s področja narave, kulture in turizma s sinergijami, ki spodbujajo zaposlovanje in predstavljajo razvojno aktiviranje zavarovanih območij (narodni park, regijski parki, krajinski parki, naravni rezervati in naravni spomeniki). 137 Znotraj stebra - urbani razvoj - se bo financiralo integrirane regijske projekte urbanega razvoja, ki neposredno prispeva k delovnim mestom, trajnostno mobilnost in dostopnost, izboljšanja kvalitete okolja in varnosti ţivljenja v mestih (blaţenje in prilagajanje na podnebne spremembe socialnega vključevanja (ranljive skupine prebivalstva) in razvoj kreativnih industrij. c) ureditev upravljanja celostnih teritorialnih naloţb. Posredniško telo: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje (DRRETS). Delegiranje nalog upravljanja regionalnim telesom: Organ usklajevanja razvojnih pobud v regiji je razvojni svet regije, v katerem se za uresničevanje razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve občine, zdruţenja gospodarskih dejavnosti, madţarska in italijanska samoupravna narodna skupnost ter nevladne organizacije. Ključne naloge razvojnega sveta regije po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so priprava in sprejem regionalnega razvojnega programa, dogovorov za razvoj regije in regijskih projektov. Prek mehanizma dogovorov za razvoj regij bo na razvojni svet regije prenesena naloga izbora regijskih projektov. Razvojni svet regije pripravi in sprejme regionalni razvojni program, sprejme kriterije za izbor projektov, upoštevaje splošne pogoje in merila, ki jih določi posredniško telo, izvede javni poziv za predloţitev regijskih projektov, opravi izbor in rangiranje projektov ter se usklajuje in pogaja s posredniškim telesom in sklene dogovor za razvoj regije. Posredniško telo bo odgovorno za podpis pogodb z upravičenci ter izvajanje operacij razen pri regijskih shemah, za katere bo z dogovorom za razvoj regije določeno, da se izvajajo kot “granti”. Pri teh bo skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja izvajanje preneseno na regionalne razvojne agencije ali na institucije v okviru regijske razvojne mreţe. 3.1.3. Trajnostni razvoj urbanih območij, vključno z načeli za opredelitve urbanih območj, kjer se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj urbanih območij (v zvezi s členoma 7 in 8 Uredbe o ESRR in členom 12 Uredbe o ESS) Ukrepi za trajnostni razvoj urbanih območij se bodo iozvajali v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naloţb, ki je predstavljen v poglavju 3.1.2. Trajnostni urbani razvoj temelji na principu notranjega razvoja urbanih območij (izkoriščanje potenciala degradiranih, prostih in slabo izkoriščenih površin za razvoj znotraj urbanih območij) in dobrega funkcionalnega sodelovanja in povezovanja z drugimi mesti ter okolico. Projekti urbanega razvoja so del dogovora za razvoj regij in sledijo mehanizmom več nivojskega teritorialnega upravljanja, ki se uporabljajo pri spodbujanju razvoja regij. S trajnostnim razvojem urbanih območij ţelimo doseči: o izboljšanje kvalitete ţivljenja in bivanja (večja kakovost grajenega in odprtega javnega prostora, blaţenje in prilagajanje na podnebne spremembe, boljša in trajnostna dostopnost do storitev, stanovanj in delovnih mest) o prispevati k spodbujanju gospodarskega razvoja mest (večja ponudba komunalno opremljenih zemljišč za lokacije podjetij, celovita urbana prenova kadar prispeva k razvoju delovnih mest) o večje sodelovanje med mesti v funkcionalnih območjih z namenom doseganja komplementarnosti dejavnosti, trajnostni dostopnosti ter doseganju ekonomije obsega o povečanje konkurenčnosti mest v širšem prostoru (čezmejnem in »makro«-regionalnem); Za opredelitev urbanih območij, kjer se bodo izvajali ukrepi v obsegu najmanj 5% sredstev ESRR upoštevamo njihov poloţaj v urbanem sistemu na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije oz. vlogo v funkcionalnem območju in prostorske smernice Ministrstva za infrastrukturo in prostor. 3.1.4. Glavna prednostna območja za sodelovanje v okviru skladov SSO, ob upoštevanju, kadar je ustrezno, strategij za makro regije in morske bazene S čezmejnimi programi ETS bo Slovenija teţila k oblikovanju skupnih razvojnih strategij z aktivno vlogo nosilcev lokalnih in regionalnih oblasti in k ustvarjanju pogojev za skupno in odgovorno upravljanje skupnega bogastva in s tem prispevala k drugačnemu gledanju na skupni prostor. Vzpostavitev čezmejnih obmejnih funkcionalnih območij je za Slovenijo strateškega pomena. Krepitev funkcionalnih povezav med obmejnimi urbanimi središči, ki imajo na obeh straneh politične meje največje moţnosti za interakcije, z namenom vzpostavitve dolgoročne teritorialne kohezije, je za razvoj čezmejnega prostora ključnega pomena, prav tako pa ima krepitev obmejnih območij pozitiven vpliv na policentrični model urbanega razvoja v Sloveniji. V okviru programov čezmejnega sodelovanja se prednostno spodbuja sodelovanje partnerskih institucij, ki jih 138 obmejnost neposredno zadeva in se srečujejo s posebnimi problemi in priloţnostmi. S tem se osredotočimo na čezmejno obmejno funkcionalno območje, ki pa ga je potrebno v okviru čezmejnih programov prednostno obravnavati z namenom odprave nesorazmerij v moţnostih poslovanja gospodarskih subjektov, nesorazmerij na trgu dela in mobilnosti delovne sile, nesorazmerij v tehnološkem razvoju, nesorazmerij v pretoku znanja ter informacij, z namenom premagovanja jezikovnih ovir, spodbujanja pravnega in upravnega sodelovanja, skupnega varstva okolja in spodbujanja učinkovite rabe virov ipd. Čezmejno sodelovanje je namenjeno zmanjševanju regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik na geografsko zaokroţenih, obmejnih funkcionalnih teritorialnih območjih. V funkcionalnem sodelovanju in partnerstvu z gravitacijskimi območji v Sloveniji in izven nje lahko obmejna mesta povečujejo konkurenčnost in produktivnost ter pozitivno vplivajo na zaledje, predvsem na obmejna problemska območja. Z načrtnim razvojem obmejnih območij in njihovih središč kot tudi z razvojem dejavnosti, ki pokrivajo ne le potrebe Slovenije ampak s svojimi vplivi segajo tudi preko meja, je lahko uravnoteţen vpliv večjih sosednih mestnih aglomeracij in omogočeno večje povezovanje robnih predelov z osrednjeslovenskim prostorom, kar pa tudi pripomore k večji konkurenčnosti v mednarodnem prostoru. Oblikovanje čezmejnih obmejnih funkcionalnih območij bo usmerjeno tudi v pritegnitev slovenskih manjšin, tj. v reintegracijo slovenskega kulturnega prostora, kar ima za Slovenijo tudi gospodarski, kulturni, zgodovinski in politični pomen. V ta namen se krepi prometno dostopnost obmejnih regij in povezuje njihova središča s slovenskimi regijami. Na vplivnih območjih velikih sosednjih mest (Trsta, Zagreba, Gorice, Gradca, Reke) se spodbuja pospešen prostorski razvoj na slovenskem ozemlju, da se zagotavlja enakovrednost slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi območji z načrtovanjem učinkovitih mestnih mreţ, gospodarskih con, turističnih središč, čezmejnim povezovanjem trgov dela, vključno s čezmejno mobilnostjo, razvijanjem in izvajanjem skupnih shem za izobraţevanje in usposabljanje ter drugih dejavnosti, ki pripomorejo k enakovredni integraciji in dolgoročni teritorialni koheziji Slovenije v čezmejnem prostoru, hkrati pa krepi skupno konkurenčnost čezmejnih funkcionalno zaokroţenih območij v mednarodnem prostoru. 3.1.5. Kadar je ustrezno, celostni pristop k obravnavi posebnih potreb geografskih območij, ki jih je revščina najbolj prizadela ali ciljnih skupin, ki jim najbolj grozi diskriminacija ali socialna izključenost, s posebnim poudarkom na marginaliziranih skupnostih, invalidnih osebah, dolgotrajno brezposelnih ter mladih brezposelnih in mladih, ki niso vključeni v izobraţevanje ali usposabljanje V Sloveniji smo na področju revščine in socialne izključenosti identificirali teritorialna območja (občine in skupine občin), ki so z revščino bolj obremenjena in kjer prihaja tudi do koncentracije različnih socialnih problematik in situacij izključenosti ter ranljivih skupin. Za natančno opredelitev teh območij bomo uporabili zemljevid revščine na nivoju občin in ga dodatno opremili s koncentracijo ciljnih skupin in socialnih problematik. Na območjih, ki so bolj obremenjena z revščino bomo ciljano razvili po meri narejene programe, namenjene najbolj problematičnim ranljivim skupinam (npr. Romi na Dolenjskem). Slovenska nacionalna zakonodaja predvideva intervencijo v primeru, da se na strnjenem območju, na katerem ţivi vsaj 20.000 prebivalcev in na katerih se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseţe kritično mejo. Problemska območja so deleţna dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore, ki jih sprejme Vlada Republike Slovenije. Vlada sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore, kadar z rednimi ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati gospodarskih razmer. Vlada tudi določi obdobje trajanja in problemsko območje za njihovo izvajanje. Dodatni začasni ukrepi razvojne podpore problemskemu območju z visoko brezposelnostjo so projekti in dejavnosti, ki jih izvajajo ministrstva na tem območju in so ključni za odstranitev razvojnih ovir in/ali spodbuditev izrabe razvojnih potencialov območja. Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo sprejme vlada v okviru dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore program spodbujanja konkurenčnosti območja. Strateški cilj je zmanjšati razvojne ovire in spodbuditi gospodarske dejavnike k izkoriščanju razvojnih priloţnosti. Specifična cilja sta zmanjšati zaostanek v razvoju in vzpostaviti pogoje za gospodarsko rast. Uspešnost merimo z naslednjimi kazalniki: 139 število novo ustvarjenih delovnih mest in število gospodarskih subjektov, ki so prejela sredstva. Glede na območje ukrepanja in program konkurenčnosti pa še nekatere izmed naslednjih kazalnikov: število oseb usposobljenih za podjetništvo, število tujih vlaganj in število novonastalih inovativnih podjetij. Za izvedbo ukrepov se kombinirajo nacionalna sredstva in sredstva iz različnih evropskih skladov. V tabelici spodaj je predstavljen predlog, ki še ni končna verzija. Posebna ciljna Kratek opis potreb Skladi SSO, ki se Glavne vrste skupina ali bodo rabili (ESRR, ukrepov, ki se bodo geografsko območje ESS, KS, EKSRP, podprli ESRP Ciljna skupina so : Sredstva za ESRR - podjetja, ki zagon dejavnosti, ustvarjajo nova sredstva za DM, usposabljanje, - nova podjetja, ki sredstva za nakup ESS se ustanovijo na zemljišč, opreme, ESRP območju materialni in materialni stroški, sredstva za lokalne projekte Program Investicije v kadre, opremo, prostore, storitve,… Usposabljanje, izobraţevanje,… Leader projekti,… 3.1.6. Kadar je ustrezno, celostni pristop k obravnavi demografskih izzivov regij ali posebnih potreb geografskih območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot je določeno v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske Unije V Sloveniji nimamo regij, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer zato to poglavje za nas ni relevantno. 4. UREDITVE ZA ZAGOTOVITEV USPEŠNEGA IZVAJANJA PARTNERSKEGA SPORAZUMA IN PROGRAMOV (ČLEN 14(2)(B) UREDBE SSO) 4.1. Ocena obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov ter povzetek načrtovanih ukrepov za postopno zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor podatkov, lahko izmenjajo preko elektronske izmenjave (i) oceno obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, vključno z pregledom obstoječih sistemov za elektronsko izmenjavo podatkov, dostopnih upravičencem, ter glavnih razvojnih potreb; Z vidika informacijske podpore na nacionalni ravni, v Republiki Sloveniji obstaja informacijski sistem za spremljanje izvajanja in omogoča upravljanje s sredstvi EU. Referenčni informacijski sistem ISARR je namenjen evidentiranju, finančnemu izvajanju, spremljanju izvajanja, prav tako sluţi kot analitično orodje v procesu spremljanja izvajanja evropske kohezijske politike. V tekočem programskem obdobju je bil omogočen dostop tudi upravičencem, z namenom laţje priprave zahtevkov za izplačilo, posledično pa je zagotavljal pripravo zahtevkov za povračilo EU dela iz skladov kohezijske politike. 140 ISARR je informacijski sistem, ki podpira izvajanje razvojnih programov evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 – 2013. ISARR podpira operativne procese načrtovanja, izvajanja in spremljanja izvajanja programov, instrumentov ter operacij, v končni fazi pa omogoča črpanje evropskih sredstev preko zahtevkov za povračilo. ISARR je sestavljen iz med seboj povezanih aplikacij oziroma modulov, ki podpirajo posamezne procese. Informacijski sistem ISARR je sestavljen iz 9 različnih aplikacij / modulov. Slika: Moduli, ki sestavljajo ISARR Ključna lastnost ISARR, ki omogoča stroškovno učinkovito podporo tovrstnim specifikam, je fleksibilna arhitektura in več kot 10 različnih vrst dinamično nastavljivih procesov, ki vključujejo dinamično nastavljive procesne kontrole in posledice. ISARR tako omogoča visoko raven prilagodljivosti informatiziranih procesov specifikam različnih programskih ravni in tudi načinu dela posameznih resorjev. Sistem ponuja sistematičen način za obvladovanje izjem vključno z odprto drevesno strukturo razvojnih programov. V sistemu je več skupin uporabnikov z različnimi funkcionalnimi zahtevami (upravičenci, skrbniki pogodb, skrbniki javnih razpisov, kontrolorji, finančni delavci, analitiki, administratorji itd.). ISARR preko lokaliziranega uporabniškega vmesnika uporabljajo tudi uporabniki iz sosednje Avstrije, Hrvaške in Madţarske, ki aktivno sodelujejo v programih čezmejnega sodelovanja. Slika: Okvir izvajanja Prilagojenost zahtevam različnih uporabnikov ISARR ima preko 3.000 registriranih uporabnikov (od tega preko 2.000 takšnih, ki podatke in informacije v sistemu aktivno sooblikujejo) iz več sto različnih poslovnih subjektov iz štirih različnih drţav, v povprečju pa sistem sočasno uporablja 100-150 uporabnikov. Razvojnih potreb je veliko, predvsem v luči vzpostavitve uporabnikom prijaznega informacijskega sistema. 141 povzetkom ukrepov za postopno zagotovitev, da se vse informacije med upravičenci in organi, pristojnimi za upravljanje in nadzor podatkov, lahko izmenjajo preko elektronske izmenjave z okvirnim časovnim razporedom. (ii) OU si v okviru priprav na novo finančno perspektivo 2014-2020 prizadeva, da s svojimi aktivnostmi pripravi analize in načrte izboljšanja informacijske podpore izvajanju kohezijske politike v RS. V ta namen je pripravil ţe v letu 2012 koncept prenove obstoječega IS ISARR ter v nadaljevanju zaradi iskanja sinergijskih učinkov ustanovil medresorsko delovno skupino z namenom, da izboljša povezave obstoječimi informacijskimi sistemi na nacionalni ravni, in sicer, informacijskih sistemov MFERAC (računovodski sistem za izvrševanje drţavnega proračuna), IS-PA2007 (informacijski sistem organa za potrjevanje) in ISARR (informacijski sistem za spremljanje, poročanje in izvajanje evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji) na segmentih, kjer se to izkaţe za racionalno, tako z vidika tehnologij in procesov, ki jih podpirajo, kot tudi z vidika moţnosti povezovanja informacijskih sistemov za podporo izvajanju kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 v skladu z zahtevami iz predloga novih evropskih uredb za izvajanje skladov evropske kohezijske politike v navedenem obdobju. Namen aktivnosti v tej zvezi je optimizacija informacijske rešitve na način, da bo omogočala dosledno, učinkovito in pravočasno izvajanje vseh potrebnih postopkov, za izvajanje, kontrolo in spremljanje finančnih tokov ter enoten in celovit vpogled v izvajanje razvojnih politik in razvojnih programov. Pri tem se zasleduje ţelja po bolj tesni povezavi oziroma poenotenju informacijskih sistemov ISARR, IS-PA2007 in MFERAC, saj bi se s tem izognili moţnosti za neskladnost podatkov o finančnih tokovih in zapletom, ki lahko nastanejo zaradi izmenjave podatkov med navedenimi sistemi. Glede na dejstvo, da so navedeni informacijski sistemi namenjeni tako spremljanju finančnega izvajanja, kot tudi upravljanju sredstev, ki so s strani Republike Slovenije zagotovljena iz drţavnega proračuna, bi s poenotenjem načrtovanja, razvoja, podpore in upravljanja enovitega informacijskega sistema lahko dosegli maksimalne sinergijske učinke med resorji in racionalizirali nadaljnji razvoj in vzdrţevanje informacijske rešitve. Trenutno se izvajajo natančni opisi obstoječih procesov, ki bodo prestavljali osnovo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, opustitev nepotrebnih funkcionalnosti in prilagoditev novim zahtevam za spremljanje in poročanje. Načrtovani ukrepi: - glede na to, da so se pri izvajanju finančnega spremljanja pojavljala ozka grla in zato posledično zamiki pri črpanju sredstev, je v novem programskem obdobju načrtovana bodisi uporaba novega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal nemoteno črpanje in ustrezno revizijsko sled, bodisi bistvena modifikacija obstoječega; - načrtujejo se tudi nadaljnje dodelitve dostopa čim širšemu krogu upravičencev; - informacijski sistem mora biti oblikovan predvsem tako, da ustreza tako zahtevam iz regulativ (jasno definirana polja), zahtevami nadgrajene SFC baze, kot tudi popolnoma informacijsko podprt sistem prijavljanja na razpise ter posredovanja dokazil, načrtovana pa je tudi ustrezna navezava na druge sisteme na nacionalni ravni (npr. na DURSov sistem) za laţje izvajanje nadzora nad posameznimi upravičenci. Z vidika ravni komunikacije in elektronskega prenosa podatkov med EK in drţavo članico, ki potekajo preko SFC baze, je mogoče ugotoviti, da glede na obseg zahtev in način posredovanja podatkov prenos poteka nemoteno. Teţave so se pojavljale predvsem v ročnem podatkov za letna poročila ter z izvajanjem instrumentov finančnega inţeniringa, ko so se na teh dveh področjih pojavile dodatne zahteve oziroma spremembe regulatornih podlag EK. Ob koncu programskega obdobja 2007-2013 elektronska izmenjava podatkov še ni vzpostavljena, pač pa se v Sloveniji v SFC podatke vnaša ročno. V najkrajšem moţnem času ţelimo zagotoviti prehod na elektronske prijave na razpise e-kohezijo in s tem maksimalno prispevati k poenostavitvam ter uporabnikom prijaznim sistemov, ki bo tudi bolj sluţil pregledu rezultatov in sprotnemu ugotavljanju kaj najbolje funkcionira in kaj ne, kar bi nam omogočala hitrejše prilagajanje v doseganju uspešnejšega črpanja sredstev. Opredelitev glede konkretnih ukrepov in izboljšav elektronskega sistema, skupaj z okvirnim časovnim razporedom bomo posredovali v naslednji verziji Partnerskega sporazuma. 142
© Copyright 2024