1. No category

Vsebina
Biološki temelji osebnosti
• Zgodovina biološkega pristopa k osebnosti
• Konstitucijska psihologija
• Dimenzije osebnosti, ki temeljijo fiziologiji:
–
–
–
–
Psihologija osebnosti
Ekstravertnost-introvertnost
Občutljivost na nagrade
Občutljivost na kazni
Iskanje stimulacije
• Biološke teorije osebnosti:
– Teorija občutljivosti na ojačanje (Grey)
– Biosocialna teorija osebnosti (Cloninger)
– Psihobiološki model osebnosti (Zuckerman)
Zgodovina biološkega pristopa k
osebnosti
Kretschmerjeva tipologija
• Ernst Kretschemer (18881964)
• Klinične observacije
• Tipi konstitucije – tip psihoze
• Patologija –nenormalna
prisotnost psihičnih lastnosti
• Celostna tipologija osebnosti –
tudi za zdrave osebe
• Raziskovalni rezultati
Predpostavka: hormoni lahko
učinkujejo tako na telo kot na
dušo
• Najzgodnejši pristop k osebnosti – Galen – telesne
tekočine – 4 tipi temperamenta
• Prevladoval do 17. stoletja, ko so jo nadomestile teorije o
funkciji živčevja – tako je bila nervoza vzrok za motnje kot
je histerija, hipohondrija, melanholija
• Osebnost in psihofiziologija:
– tisti, ki so živčni, spremenljivega razpoloženja, pogosteje poročajo
o telesnih simptomih in težavah
– elektrodermalna reakcija pri histeričnih in normalnih
• Konstitucijska psihologija - povezava telesne konstitucije s
psihičnimi lastnostmi :
– Kretschmer: konstitucijska tipologija
– Sheldon: konstitucijska dimenziologija
Konstitucija in temperament
Konstitucija
Temperament
Psihoza
Piknična
Ciklotimija:
čustvenost, nihanje med vedrino,
optimizmom, šaljivostjo in
zadržanostjo, depresivnostjo,
mirnostjo
Psihoza
Leptosomna Shizotimija:
preobčutljivost in hladnost hkrati,
introvertiranost (resnost, nadzor
nad čustvi, samotarstvo, avtizem)
Atletska
Rezultati raziskav
somatotip
shizofrenija
leptosomni
2632
(2114)
717
(1085)
884
(911)
550
(652)
450
(471)
5233
piknični
Shizofrenija
Viskoznost:
Katatona
shizofr.,
umirjenost z občasno
epilepsija
eksplozivnostjo, vztrajnost,
zvestoba, zanesljivost, sumničavost
atletski
displastični
atipični
vsota
afektivna
psihoza
261
(549)
879
(282)
91
(237)
15
(170)
115
(123)
1361
epilepsija
skupno
378
(608)
83
(312)
435
(262)
444
(187)
165
(136)
1505
3271
1679
1410
1009
730
8099
1
Kritike Kretschmerjeve tipologije
Sheldonova konstitucijska psihologija
• Metodološke šibkosti
• William H. Sheldon (1898-1977)
• Proučevanje psiholoških vidikov
človekovega vedenja v povezavi z
morfologijo in fiziologijo telesa
• Telesna struktura – primarne
strukturne komponente
– endomorfija
– mezomorfija
– ektomorfija
• Komponente temperamenta
– viscerotonija
– somatotonija
– cerebrotonija
– Subjektivnost ocenjevanja konstitucije
– Časovna nestabilnost ocen konstitucije (20-letniki in
40-letniki)
• Korelacije med konstitucijo in osebnostjo še ne
dokazujejo konstitucionalne osnove osebnostnih
lastnosti
• Vprašljiva je teza, da obstaja med normalnim,
psihopatskim in psihotskim le kvantitativni prehod
Povezanost konstitucije s temperamentom
VISCEROTONIJA
SOMATOTONIJA
CEREBROTONIJA
sproščenost v legi in
gibanju
trdota v legi in gibanju
napetost v legi
gibanju
nagnjenje k telesnemu
udobju
nagnjenje k telesnemu
dogajanj
pretirano fiziološko
reagiranje
počasne reakcije
energične reakcije
hitre reakcije
uživanje v hrani
uživanje v telesnem
vežbanju
uživanje v zasebnosti
družabnost
uveljavljanje, sla po moči
razmišljanje, intenzivno
doživljanje, občutljivost
ljubi mir, zadovoljstvo v
prebavljanju
drznost, tveganje
zadrževanje emocij,
potlačevanje
vljudnost,
ceremonialnost
in
neposrednost
samokontrola
sociofilija
telesna borbenost
sociofobija
priljubljenost
agresivnost,
tekmovalnost
nedružabnost
želja po potrjevanju,
odobravanju,
prilagodljivost
duševna otrdelost, togost
odpor proti navadam
usmerjenost k ljudem
klavstrofobija
agorafobija
čustvena in
razpoloženjska
poravnanost
grobost, neprizadetost
nenpredvidljivost v
stališčih
tolerantnost
ne zadržuje glasu
zadržuje glasnost
brezbrižnost za bolečino
občutljivost za bolečino
notranje zadovoljstvo
globoko spanje
hrupnost
težave s spanjem,
utrujenost
uravnotežene značilnosti
zrel, starejši videz
mladostni videz
ekspresivnost, lahko
izraža občutke
živahen pod vplivom
alkohola
telesna ekstravertnost
introvertnost
samozavesten in
agresiven pod vplivom
alkohola
čuti odpor do alkohola
v stiski čuti potrebo po
ljudeh
v stiski potreben akcije
v stiski se zateče v
samoto
usmerjenost k otroštvu in
družinskim odnosom
usmerjenost k
adolescenci
usmerjenost h zrelosti
Raziskave in ocene
• korelacije med konstitucijo in temperamentom
• povezave mezomorfije z agresivnostjo
• sonaravnost vzgoje – upoštevanje predispozicij
Viscerotonija
Endomorfija
0,79
Mezomorfija
-0,23
Ektomorfija
-0,40
Somatotonija
Cerebrotonija
-0,29
-0,32
0,82
-0,58
-0,53
0,83
2
Predpostavke modernega pristopa k
biološkim osnovam osebnosti
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Pomen človekovega vedenja lahko primerno ocenimo le v primeru,
da v razumevanje vključimo medosebne razlike (v
eksperimentalnem pristopu zanemarjali medosebne razlike in se
osredotočali na skupne značilnosti)
Biološki faktorji, ki se prenašajo preko genov, prispevajo velik del
teh medosebnih razlik.
Ti biološki faktorji se manifestirajo na najrazličnejše načine v
nevroanatomiji, biokemiji in nevrofiziologiji posameznika.
Medosebne razlike so se razvile v okviru psihoevolucijskega
konteksta. Imajo prilagoditveno funkcijo, ki ni vidna samo pri
človeku, pač pa tudi pri živalih, ki so se razvila pod podobnimi
evolucijskimi pritiski.
Za žive sisteme je značilen prenos, shranjevanje, razporeditev in
poraba energije - konstrukt vzburjenja osrednji v biološkem
pojmovanju osebnosti.
Živeči sistemi niso pasivni prejemniki okoljskih in bioloških vplivov –
prilagajanje in vzdrževanje ravnovesja: feedback iz okolja, učenje
iz posledic lastnega vedenja.
Dimenzije osebnosti, ki temeljijo
fiziologiji
•
•
•
•
•
Ekstravertnost-introvertnost
Občutljivost na nagrade - BAS
Občutljivost na kazni - BIS
Iskanje stimulacije
Impulzivnost
Ekstravertnost - introvertnost
Raziskava ekstravertnostiintravertnosti (Geen, 1984)
• Eysenck (1967) – biološke osnove osebnosti - lokacija E in N
v specifične kortikalne in subkortrikalne centre v možganih.
• E - prvotna domneva – različni optimalni nivo vzburjenja
• Kasneje - šibkejša vzburljivost E – visok prag - relativno
manjša vzburjenost pri enaki količini stimulacije:
• eksperiment – učenje asociacij
• 30 ekstravertov, 30 introvertov
• poslušanje glasbe ob učenju:
– šibka stimulacija - ni razlik
– srednje močna stimulacija – I večja vzburjenost
– močna stimulacija – I prekomerno vzburjeni
• E-I je povezana z vedenjem – optimalni nivo vzburjenja –
ekstraverti so vključeni v aktivnosti, ki povzročajo visoko
aktivacijo in kažejo preference za kompleksne in močno
vzburljive dražljaje, da bi dvignili svoj nivo vzburjenja na neko
srednjo, prijetno stopnjo.
Razlike med E in I v srčnem utripu
glede na glasnost glasbe
85
Srčni utrip
80
Introverti
75
Ekstraverti
65
60
Izbira introvertov
• odvisna spremenljivka: utrip srca, vlažnost kože
BAS - nagrajevalni motivacijski sistem
• angl.: behavioral activation system
• občutljiv na signale nagrade, nekaznovanja in
izogibanja kaznovanja
• odgovoren za doživljanje pozitivnih emocij kot je
npr. upanje, navdušenost, sreča
• povezava z nizkim vzburjenjem avtonomnega
živčnega sistema in kortikalnega vzburjenja
• osebnostna lastnost, ki odraža aktivnost BASa:
impulzivnost
• ni motiviran s strahom ali anksioznostjo, pač pa
z incentivno motivacijo - približevanjem
90
70
– 10E in 10I so lahko sami izbrali jakost glasbe
– 10E in 10I je poslušalo glasbo, ki so jo izbrali
predhodniki – isti tip osebnosti
– 10E in 10I je poslušalo glasbo, ki so jo izbrali
predhodniki – nasprotni tip osebnosti
Izbira ekstravertov
Glasnost
3
BIS – motivacijski sistem umika
• behavioral inhibition system
• kaznovalni sistem – občutljivost na dražljaje, ki
signalizirajo kazen ali frustrirajoče
nenagrajevanje
• nadzoruje doživljanje anksioznosti in reakcije na
dražljaje, povezane z anksioznostjo
• visoka kortikalna vzburjenost, še posebej v desni
hemisferi
• osebnostna lastnost, ki reflektira aktivnost BISa:
anksioznost
Dopamin
• Nevrotransmiter - monoamin
• Osrednjega pomena za sistem nagrajevanja - dopaminski
nevroni so aktivirani, kadar se pojavi nepričakovana nagrada
• Ugotovljene funkcije dopamina:
– Nadzor gibanja – pomanjkanje dopamina (odmrtje nevronov) povzroča
Parkinsonovo bolezen - izguba sposobnosti izvajanja tekočih,
nadzorovanih gibov
– Uravnavanje informacij, ki prihajajo iz drugih delov možganov pomanjkanje ali problemi s dopaminom lahko povzročijo, da oseba izgubi
zmožnost racionalnega mišljenja (shizofrenija, prizadetost spomina)
– Presežek dopamina sprosti bolečino in ojača občutja ugodja.
Iskanje dražljajev
• Opredelitev - težnja po pridobivanju novih,
raznovrstnih, intenzivnih in kompleksnih vtisov
ter izkušenj tudi za ceno določenega tveganja.
• Izhaja iz raziskav senzorne deprivacije –
medosebne razlike v iskanju vznemirljivih
dogodkov
• Predpostavka o biološki in psihoevolucijski
osnovi te lastnosti
• Dopamin mogoče vključen v iskanje stimulacije
- ljudje z nizko stopnjo encima monoamin
oksidaze so bolj verjetno iskalci stimulacije.
• Povezave:
– z Cloningerjevim iskanjem novosti (r = 0,43) (Weyers
in sod., 1996),
– z lestvico vedenjske inhibicije BIS/BAS (r = 0,28)
– ni z nevroticizmom (Borkenau & Ostendorf, 1993).
Serotonin
• Pomembna vloga pri regulaciji temperature, razpoloženja,
spanja, seksualnosti in apetita
• Nizek nivo serotonina :
–
–
–
–
–
Povezan z impulzivnostjo in mogoče sovražnostjo
Poveča željo po ogljikovih hidratih
Poveča občutljivost na bolečino
Povzroča motnje spanja
Povezan s slabim razpoloženjem: anksioznostjo, apatijo, strahom, občutji
brezvrednosti, nespečnostjo, kronično utrujenostjo
– Povezan s psihičnimi motnjami – depresijo, migreno, bipolarno motnjo,
anksioznimi motnjami
– povezan z intenzivnimi religioznimi izkušnjami?
• Iskanje stimulacije povezano z dopaminom
• Beta faktor – plastičnost (ekstravertnost, odprtost) povezan z
dopaminom
• Antidepresivi (Prozac, Zoloft, Paxil) - zvišujejo nivo serotonina v
sinapsah tako, da blokirajo njihovo asimilacijo nazaj v
presinaptične celice
• Alfa faktor osebnosti – stabilnost (čustvena stabilnost,
sprejemljivost, vestnost) povezan s serotoninom
Monoamin oksidaza (MAO)
Biološke teorije osebnosti
• Encim, ki katalizira oksidacijo monoaminov (serotonin,
dopamin, norepinefrin) - inaktivacija
monoaminergičnih nevrotransmiterjev
• Disfunkcionalnost MAO (preveč ali premalo) vzrok
vrste nevroloških motenj – depresivnost, zloraba drog,
kriminal, motnje pozornosti, socialne fobije
• Depresija:
• Biosocialna teorija osebnosti (Cloninger)
• Psihobiološki model osebnosti (Zuckerman)
• Teorija občutljivosti na ojačanje (Gray)
– povezana z nizkim nivojem monoaminov
– inhibiranje delovanja MAO poveča količino monoaminov in
olajša depresivne simptome
– inhibitorji monoamin oksidaze so ena od glavnih skupin za
zdravljenje depresije
• Agresivno vedenje:
– osebe s kriminalno preteklostjo imajo manjšo količino MAO
(negativna korelacija med nasilnim vedenjem in količino
MAO)
4
Biosocialna teorija osebnosti
•
•
•
•
•
Avtor: Robert Cloninger
Izhaja iz medosebnih razlik, psihičnih motenj, nevrobioloških mehanizmov in
teorije učenja
Temperament:
– povezan z genetsko neodvisnimi nevrobiološkimi sistemi
– razvojno in medkulturno stabilen
– vključuje medosebne razlike v samodejnih emocionalnih reakcijah in
navadah
– štiri dimenzije: iskanje novosti, izogibanje škodi, odvisnost od nagrad,
vztrajnost
Značaj
– v večji meri odvisen od vplivov okolja (specifičnega bolj kot deljenega)
– vključuje medosebne razlike v samopodobi glede ciljev in vrednot
– tri dimenzije: samousmerjenost, kooperativnost, samopreseganje
Vprašalnik TCI:
– C. Cloninger, T. Przybeck, D. Svrakic, R. Wetzel
– 7 dimenzij (4 temperamentnih in 3 značajske), 240 postavk
Izogibanje škodi (Harm avoidance)
• Melanholični karakter - strah
• Biološka osnova: nizka stopnja serotonina
• Temeljne značilnosti: izogibanje škodi, močno
reagira na averzivno stimulacijo, zadržanost,
hitro averzivno učenje, introvertnost (zlasti v
kombinaciji z nizkim RD)
• Patologija: nizek HA v kombinaciji z visokim NSnevarnost samodestruktivnega obnašanja
(alkohol)
• Poddimenzije: skrb-pesimizem, strah zaradi
negotovosti, plašnost do tujcev, utrudljivost in
astenija
Vztrajnost (Persistence)
Iskanje novosti (Novelty seeking)
• Kolerični karakter - jeza
• Biološka osnova - nizka stopnja dopamina, ki skrbi za
občutja ugodja in zabave
• Temeljne značilnosti: iskanje draženja, drznost,
nerednost, tveganje, stimulacija (ker je naravna stopnja
majhna), droge, ki stimulirajo prenos dopamina v
možganih (alkohol, nikotin, kokain)
• Patološki vidik: parkinsonizem (odmrtje nevronov, ki
producirajo dopamin): stoičnost, rigidnost, slaba
koordinacija, nezainteresirani za novo
• Poddimenzije: raziskovalna vznemirjenost nasproti stoični
rigidnosti, impulzivnost nasproti refleksivnosti,
ekstravagantnost nasproti zadržanosti, nerednost nasproti
organiziranosti
Odvisnost od nagrad (Reward
dependancy)
• Sangvinični karakter - ljubezen
• Biološka osnova: nizka stopnja noradrenalina; potrebuje
dodatne nagrade
• Temeljne značilnosti: socialna komponenta,
posamezniki, ki imajo močno izraženo to komponento,
so prijazni, ljubeči, občutljivi za druge, družabni, iščejo
kontakt z drugimi, odvisni, zato lahko tudi hitro pod
vplivom drugih in neobjektivni
• Poddimenzije: sentimentalnost nasproti neobčutljivosti,
odprtost do tople komunikacije, navezanost nasproti
ločenosti od drugih, odvisnost nasproti neodvisnosti
• Patologija: v kombinaciji z nizkim HA (in mogoče višjim
NS) impulzivnost, agresivnost
Hipokrat, Eysenck, Cloninger
• Flegmatični karakter
• Biološka osnova: interaktivno delovanje
transmiterjev
• Osnovne značilnosti: pripravljenost vložiti
napor, neutrudnost in vztrajnost,
ambicioznost, perfekcionizem
5
Značajske lastnosti
• Samousmerjenost: temelji na konceptu jaza kot
avtonomne instance, iz tega izhajajo občutja
osebne integritete, samospoštovanja, učinkovitosti,
upanjaM
• Kooperativnost: temelji na konceptu jaza kot
integralnega dela družbe, iz njega izhajajo občutja
pripadnosti, sočutja, vesti, dobrodelnost
• Samopreseganje: temelji na konceptu jaza kot
integralnega dela “universe and its source” – iz
njega izhajajo občutja mističnosti, religioznosti,
miru, potrpljenja
Psihobiološki model osebnosti
• Avtor: Marvin Zuckerman
• Model temeljnih osebnostnih dimenzij, zasnovan
na bioloških indikatorjih – alternativnih pet
• Štirje kriteriji, ki jih mora doseči osebnostna
lastnost, da lahko rečemo, da je bazična:
– zanesljiva identifikacija z različnimi metodami, na
različnih narodih, spolih, starosti
– vsaj zmerno dedna
– identifikacija tudi pri živalih (zato ni odprtosti)
– obstoj bioloških indikatorjev
• Merjenje: Zuckerman-Kuhlman Personality
Questionnaire (ZKPQ)
Alternativnih pet velikih
• Nevroticizem /anksioznost – predstavlja emocionalno
vznemirjenost, napetost, skrb, obsesivno neodločnost, pomanjkanje
samozaupanja in občutljivost na kritiko (Pogosto čutim, da je moje
telo napeto brez očitnega razloga.)
• Impulzivno iskanje čutnih spodbud (kombinacija impulzivnosti in
iskanja dražljajev)– pomanjkanje predvidevanja in nagnjenost k
impulzivnemu vedenju brez razmišljanja, in iskanje stimulacije oz.
želja po tveganju zgolj zaradi vznemirjenja in novih izkušenj (Pogosto
impulzivno reagiram.)
• Agresivnost/sovražnost – pripravljenost verbalno izraziti jezo, oz.
grobo, nepremišljeno, ali antisocialno vedenje, maščevalnost,
vročekrvnost (Kadar se razjezim, govorim grde stvari.)
• Aktivnost– predstavlja potrebo po aktivnosti in nesposobnost
sprostitve in ne delati ničesar, kadar je prilika, oz. preferenca za
težko in izzivov polno delo, aktivno življenje, visok nivo energije (Ne
maram zapravljati časa s posedanjem in sproščanjem.)
• Sociabilnost – težnja po preživljanju več časa s prijatelji, biti zunaj
na zabavah, raje biti z drugimi kot sam in imeti razne samotarske
aktivnosti. (S prijatelji sem skupaj kolikor le morem.)
Kritika Cloningerjevega modela
• Karakterne in temperamentne značilnosti
kažejo zelo podobno stopnjo dedljivosti
• Raziskave kažejo, da ne more biti samo en
nevrotransmiter odgovoren za posamezno
osebnostno lastnost
• Sedem-faktorska struktura vprašalnika je bila
redkokdaj potrjena
Nastanek alternativnih pet
• Izbor predvidenih faktorjev (na podlagi
omenjenih kriterijev): sociabilnost, splošna
emocionalnost (nevroticizem), anksioznost,
sovražnost, socializacija, iskanje stimulacije,
impulzivnost, aktivnost, socialna zaželenost
• Izbor 46 lestvic iz osmih vprašalnikov
• Faktorska analiza potrdila ustreznost
petfaktorske strukture (tudi tri-)
• Oblikovanje postavk za pet faktorjev
Primerjava bioloških modelov osebnosti
Eysenck
Tellegen&Depue Costa in McCrae Zuckerman
Cloninger
ekstravertnost
pozitivna
emocionalnost
ekstravertnost
sociabilnost
odvisnost od nagrad
nevroticizem
negativna
emocionalnost
nevroticizem
nevroticizemanksioznost
izogibanje škodi
psihoticizem
kontroliranost
vestnost
impulzivno iskanje
stimulacije
iskanje novosti
agresivnostsovražnost
kooperativnost
aktivnost
vztrajnost
sprejemljivost
odprtost
samousmerjenost
samopreseganje
spiritualnost
6
Povezanost med EPQ, NEO in ZKPQ
Teorija občutljivosti na ojačanje
• Reinforcement sensitivity theory
• Avtor: Jeffrey Gray
• modifikacija Eysenckove teorije –
medosebne razlike posledica aktivnosti
tako ARASa kot nekaterih drugih
kortikalnih in subkortikalnih predelov
• Tri vedenjski sistemi, odgovorni za razlike
v osebnostnih lastnostih
• Povezanost s specifičnimi potmi v
možganih
Grayev model BIS/BAS sistema
NEVROTICIZEM
Skupna
reaktivnost
na ojačenje
Ločena
občutljivost
na ojačenje
KAZNI
FFFS
EKSTRAVERTNOST
BIS
OBČUTLJIVOST NA KAZNI
NAGRADE
Povezanost med TCI, EPQ in ZKPQ
Vedenjski motivacijski sistemi
• BAS – behavioral activation system:
– motivira vedenje v zvezi z iskanjem nagrad, posameznik občutljiv na
potencialne nagrade
– dopamin
– funkcionalni poskusi iskanja nagrad (iskanje novih dražljajev,
spontano vedenje, vnzemirljive aktivnosti)
– povezanost z ekstravertnostjo, funkcionalno impulzivnostjo
• FFFS - fight/flight/freeze system:
– motivira vedenje, povezano z izogibanjem neprijetnih dražljajev
(brezpogojnih in naučenih)– beg, otrplost (če nevarnost nekoliko
oddaljena), obrambna agresivnost
– občutja strahu, panike, ne anksioznosti
• BIS – behavioral inhibition system:
– spodbuja zaznavanje in razrešitev konfliktov med nasprotnimi cilji,
– inhibicija preveč intenzivnih reakcij obeh ostalih sistemov
– zvišanje vzburjenosti, občutij anksioznosti, budnost, pozornost,
previdnost
Literatura
• Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije
osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 121134, 163-166.
• Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije osebnosti.
Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 131-153.
• Musek, J. (2005). Psihološke in kognitivne študije
osebnosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete. Str. 67-74.
BAS
OBČUTLJIVOST NA NAGRADE
7