Gozdne poti.pdf - Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Mentorici: Klavdija Stropnik Cvetka Kernel Avtorji: Domen Arnič, Rok Lupšina, Mark Klinar, Andraž Butina, Sandi Jaksetič, Primož Birk Postojna, februar 2010 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Za veselje v srcu in za srečo v duši ni treba daleč. Le z mislijo malo vase, pa malo k sodelavcem, znancem in prijateljem, k svojim najdražjim. Potem je svet majhen in velik hkrati, predvsem pa lepši. (neznan avtor) ZAHVALA Z velikim veseljem se zahvaljujemo: • • • • • Zavodu za gozdove Slovenije, naši mentorici Klavdiji Stropnik, ravnateljici Cvetki Kernel, Knjižnici Bena Zupančiča Postojna, Občini Postojna - Zavod za turizem Postojna 2 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI KAZALO VSEBINE UVOD ............................................................................................................................................................... 5 PEŠPOT IZ PODGRADA PO BOROVNIČEVI POTI NA JANČE IN POVRATEK V GOSTINCO PRI PODGRADU ........... 6 CELODNEVNI IZLET ZA VSO DRUŽINO ............................................................................................................................ 6 GOZDNA UČNA POT MAŠUN .......................................................................................................................... 10 SPLOŠNO O MAŠUNU ....................................................................................................................................... 10 GOZDNA UČNA POT MAŠUN .......................................................................................................................... 11 GOZDNA HIŠA MAŠUN ........................................................................................................................................... 12 LOVSKA MAŠA NA MAŠUNU .................................................................................................................................... 13 SMUČIŠČA............................................................................................................................................................ 13 TURISTIČNA PONUDBA ............................................................................................................................................ 13 LOV ................................................................................................................................................................... 14 GOZDNA UČNA POT SVIŠČAKI ........................................................................................................................ 15 SOLČAVSKO .................................................................................................................................................... 17 POHODNIŠTVO ...................................................................................................................................................... 17 PLEZANJE ............................................................................................................................................................. 17 GORSKO KOLESARJENJE........................................................................................................................................... 18 GOZDNA UČNA POT SAVINA .......................................................................................................................... 19 OBISKOVALCEM NA POTI ......................................................................................................................................... 19 1 LJUBNO OB SAVINJU ........................................................................................................................................... 20 2 GOZD .............................................................................................................................................................. 20 3 NARAVNA OBNOVA GOZDA .................................................................................................................................. 21 4 VODA V GOZDU ................................................................................................................................................. 21 5 ŽIVALI V GOZDU ................................................................................................................................................. 22 6 PREBIRALNI GOZD .............................................................................................................................................. 22 7 LIŠAJI, MAHOVI IN GOBE ....................................................................................................................................... 23 8 RABA PROSTORA ................................................................................................................................................ 24 KOLESARSKA POT RADOVNA .......................................................................................................................... 25 3 Kraški izvir Lipnik ...................................................................................................................................... 26 4 Fužine v Radovni ...................................................................................................................................... 26 5 Legenda o »ta debevmo kamno«............................................................................................................. 26 6 Napoleonov Kamen.................................................................................................................................. 26 7 Požgana Radovna .................................................................................................................................... 26 8 Pridobivanje krede ................................................................................................................................... 26 9 Psnakova žaga in mlin ............................................................................................................................. 26 10 Gogalova lipa ......................................................................................................................................... 27 11 Grbinasti travniki ................................................................................................................................... 27 12 Pocarjeva domačija................................................................................................................................ 27 O KOLESARSKI POTI........................................................................................................................................... 27 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................................... 29 LITERATURA ................................................................................................................................................... 30 PRILOGE ......................................................................................................................................................... 31 3 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI KAZALO SLIK SLIKA 1: OZNAČENE GOZDNE POTI ...................................................................................................... 5 SLIKA 2: PEŠPOT IZ PODGRADA DO JANČ IN NAZAJ.................................................................................. 6 SLIKA 4: KMETIJA PRI LAZARJU ........................................................................................................... 7 SLIKA 3: BOROVNIČEVA POT .............................................................................................................. 7 SLIKA 5: LESENA IGRALA.................................................................................................................... 7 SLIKA 6: OVCE ................................................................................................................................ 7 SLIKA 7: BOROVNICE ........................................................................................................................ 7 SLIKA 8: NASAD JABLAN .................................................................................................................... 8 SLIKA 10: CERKEV SV. NIKOLAJA ........................................................................................................ 8 SLIKA 9: VELIKA KAPELICA ................................................................................................................. 8 SLIKA 11: POGLED NA KARAVANKE ..................................................................................................... 8 SLIKA 13: BRZICE............................................................................................................................. 9 SLIKA 12: GOSTILNA PRI ILETU ........................................................................................................... 9 SLIKA 14: LOVSKI DVOREC SCHÖNBURG ............................................................................................. 10 SLIKA 15: SKICA GOZDNE UČNE POTI ................................................................................................. 11 SLIKA 16: MAŠUN - BRLOG.............................................................................................................. 12 SLIKA 17: GOZDNA HIŠA ................................................................................................................. 12 SLIKA 18: OSTANKI GRADU .............................................................................................................. 13 SLIKA 19: SMUČAR ........................................................................................................................ 13 SLIKA 20: LOVIŠČE ......................................................................................................................... 14 SLIKA 21: SKICA GOZDNE UČNE POTI SVIŠČAKI ..................................................................................... 15 SLIKA 22: POGLED NA SNEŽNIK ........................................................................................................ 16 SLIKA 23: SOLČAVSKO .................................................................................................................... 17 SLIKA 24: PLEZALEC ....................................................................................................................... 17 SLIKA 25: JANEZ MAROVT............................................................................................................... 19 SLIKA 26: SKICA GOZDNE UČNE POTI SAVINA....................................................................................... 19 SLIKA 27: PANORAMA LJUBNEGA ..................................................................................................... 20 SLIKA 28: GOZD ............................................................................................................................ 20 SLIKA 29: VODA V GOZDU ............................................................................................................... 21 SLIKA 30: SRNA ............................................................................................................................ 22 SLIKA 31: PREBIRALNI GOZD ............................................................................................................ 22 SLIKA 32: LIŠAJ ............................................................................................................................. 23 SLIKA 33: MAH ............................................................................................................................. 23 SLIKA 34: POGLED NA POBOČJE ........................................................................................................ 24 SLIKA 35: KOLESARSKE POTI RADOVNA .............................................................................................. 25 SLIKA 36: KOLESARJI ...................................................................................................................... 27 4 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI UVOD Smo dijaki smeri gozdarski tehnik v Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna. Naša projektna naloga zajema zelo širok del Slovenije in zelo različne gozdne poti. Osredotočili smo se na regijo, iz katere prihajamo. V nalogi predstaviljamo naslednje gozdne poti: 1. 2. 3. 4. 5. 6. pešpot iz Podgrada po Borovničevi poti na Janče, gozdna učna pot Mašun, gozdna učna pot Sviščaki, gozdna učna pot Savina, Solčavsko, kolesarska pot Radovna. Slika 1: Označene gozdne poti 5 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Pešpot iz Podgrada po Borovničevi poti na Janče in povratek v Gostinco pri Podgradu Celodnevni izlet za vso družino Dolžina poti: Izhodišče : Najnižja točka: Najvišja točka: Višinska razlika: Občine: Zanimivosti: Težavnost: 28,71 km Gostilna pri Peclju ( Podgrad ) 270 m, Podgrad Janče, 794 m 524 m Dol pri Ljubljani, Ljubljana Gostinca, Janče srednja Slika 2: Pešpot iz Podgrada do Janč in nazaj 6 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Pešpot pričnemo s parkirišča Gostilne Pri Peclju in jo nadaljujemo v smeri Janče. Po 100 m pri kozolčku opazite tablo, ki vas popelje na Borovničevo pot. Sprva je pot dokaj strma, pelje vas mimo vaških kozolcev, po gozdu do izletniške kmetije pri Lazarju. Tu se lahko okrepčate in si naberete novih moči za nadaljnjo pot. Od te točke je lep razgled na sotočje treh rek Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice ter na Ljubljansko kotlino. Slika 3: Borovničeva pot Na kmetiji si lahko ogledate domače živali (konje, krave, koze, ovce…), Slika 4: Kmetija pri otroci se lahko poigrajo na gugalnicah, manjši plezalni steni in Lazarju vrtiljaku. Vsa igrala so izdelana iz naravnega materiala - lesa. Pri njih si lahko organizirate tudi piknike. Slika 6: Ovce Slika 5: Lesena igrala Pot nadaljujete za hišo v gozd, ki vas popelje po zelo razgibani in zanimivi pokrajini. Od tu vidimo Dolsko, Ljubljano, dolino Besnice… Opazite lahko veliko naravnih vrednot in znamenitosti. Ob sezoni si lahko naberete tudi veliko gob, borovnic, različne vrste cvetja… Ob poti so postavljene tudi klopi za počitek in oddih. Približno na sredini poti se tej poti priključi tudi Valvasorjeva pot, ki poteka iz Podgrada na Podgrajski grad preko doline Besnice, vse do izletniške kmetije Lazar. Po poti naprej na drevesu vidite tudi božje znamenje, Slika 7: Borovnice 7 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI postavljeno v spomin neznani kmetici, ki je z voli vozila drva v Ljubljano in se ji je na tem mestu zgodila nesreča. Pot nadaljujete do prve domačije, kjer si lahko ogledate potek žganjekuhe, z možnostjo degustacije različni žganih pijač. Od tu se pot nekoliko spustiti, ter se zopet dvignete mimo nasada jablan, sliv, češenj in jagod. Tu se Borovničevi poti pridruži Sadna cesta. Pot vodi mimo domačij, ki nudijo razne izdelke, pridelke, pridelane in narejene na tem območju. Vseskozi na levi strani opazujemo Kamniške in Savinjske Alpe ter Julijske Alpe Slika 8: Nasad jablan Slika 9: Velika kapelica s Triglavom. Naužijemo se veliko sončnih žarkov, čistega zraka in prijaznosti domačij. Tik pod vrhom Janč boste na levi strani videli tudi OŠ Janče z vrtcem. Po manjšem vzponu pridete do Velike kapelice (ki je bila zgrajena po potresu v Ljubljani), nekaj sto metrov za njo stoji mala kapelica, ki je bila zgrajena pozneje. Od tu vidite tudi cerkev Sv. Nikolaja na Jančah (vredna ogleda, saj naj bi bila zgrajena že v 15. Slika 10: Cerkev Sv. stol.). Nikolaja Pri cerkvi se obrnite, nadaljujte proti Planinskemu domu II. grupe odredov. Planinski dom stoji na nadmorski višini 794 m. Od tu oko kakor na dlani pogleda Gorenjsko do Triglava, Karavank in Kamniških planin ter na Dolenjsko. Vidijo se Ribniški svatje in Kočevsko. Na Notranjskem Nanos zakrije pogled v Vipavo, do Štajerske pa zastirajo pogled do dolin le vrhovi. Na Janče vodijo tudi druge pešpoti kot so: Zasavska planinska pot, Badjurova krožna pot, Pot kurirjev in vezistov, Papirniška pešpot, Ljubljanska mladinska pot, Kolesarska pot in Konjeniška pot. V planinskem domu se lahko okrepčate, nudijo vam tudi prenočišča. Pot pa nadaljujete po drugi strani hriba, vendar ta pot ni označena Slika 11: Pogled na zato bodite pozorni. Karavanke Takoj pod planinskim domom zavijete levo na gozdno pot mimo športnega igrišča. Po gozdu se spuščate približno 30 min, da pridete na zapuščen travnik, ki mu domačini pravijo Mihčev travnik. Tudi tu ob poti lahko vidite in naberete različne rastline, če imate srečo opazujete gozdne živali, saj tu vidite veliko srn, zajcev, različnih vrst ptic in manjših živali (lahko srečate tudi divje prašiče, 8 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI zato se držite v skupinah in bodite tiho, da jih ne presenetite). Pot nadaljujete ob potoku preko brzic, majhnih slapov, opazite lahko tudi več dotokov, ki se na koncu združijo v potok Gostinco (priporočamo vam nepremočljivo obutev ali vsaj primerno za hojo po brezpotju), tu zavijte desno in nadaljujete pot ob potoku po dolini Gostince. V tej dolini je veliko organiziranih prostorov za piknike, veliko izhodišč za nabiranj borovnic in gob. Pot vodi naprej mimo lovskega strelišča, lovskega doma LD Laze do gostilne Pri Iletu. Tu si lahko rezervirate piknik prostore, kjer lahko pečete odojke, jagenjčke in igrate razne športe. Ob nedeljah pa se lahko pridružite igranju kart ali šaha. Slika 12: Brzice Slika 13: Gostilna pri Iletu Od gostilne Pri Iletu nadaljujete pot po dolini ter na glavni cesti zavijete levo. Od tukaj naprej pot vodi po asfaltu ob reki Savi, tako da si lahko vzamete čas za ribolov in se spočijete v senci ob vodi. Če pot nadaljujete, pridete do Sotočja treh rek: Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Od tu imate do izhodišča še 15 minut. 9 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI GOZDNA UČNA POT MAŠUN SPLOŠNO O MAŠUNU Mašun leži na nadmorski višini 1024 metrov, v objemu prostranih, neposeljenih snežniških gozdov. Le-ti so ohranili naravno podobo, saj so odmaknjeni od naselij. Na Mašunu je križišče gozdnih cest, ki se vijejo iz Knežaka v Pivški kotlini, iz Pudoba v Loški dolini, mimo gradu Snežnik ter iz Ilirske Bistrice preko Zabič - Gomanc in Leskove doline. Mašun tako predstavlja svojevrstno središče med občinami Ilirska Bistrica, Postojna, Cerknica, Pivka ter Loška dolina. Značilnost pokrajine je brezkončen gozd smreke in jelke. Pozimi snežna odeja spremeni krajino v idilično, skoraj pravljično podobo, ki jo lahko občudujemo med sprehodi, smučanjem na manjšem smučišču, na sankališču oziroma teku na smučeh na utrjenih tekaških progah. Poleti, ko se Mašun bohoti v obilju barv, gozdnih vonjav..., pa lahko občudujemo naravno zgradbo rastlinskih in živalskih vrst, ki jim snežniški gozdovi nudijo domovanje. Ogledamo si lahko ostanke lovskega dvorca Schünburg, ki so ga imeli v lasti Waldenburgi oziroma ohranjen in obnovljen stolp. Na voljo so tudi sprehajalne poti, Mašunska gozdna učna pot, možnost kolesarjenja; bolj utrjeni pa se lahko odpravijo na štiriurni pohod na Snežnik, katerega mogočnost lahko opazujemo tudi iz Anine skale na Mašunu. Ljubitelji narave si lahko privoščijo piknik oziroma obiščejo gostišče, ki daleč naokoli slovi po odlični lovski kuhinji. Slika 14: Lovski dvorec Schünburg 10 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI GOZDNA UČNA POT MAŠUN Dolžina: Potreben čas za ogled: Št. vsebinskih točk: Oznaka: Posebnosti: Začetek poti: Dostop: 1,7 km 45 min 7 poučnih tabel 1 posebna točka - obisk medvedjega brloga Krog z rdeče belimi progami. Obiskovalci se na poti ustavijo »na obisku pri medvedu« in vidijo medvedji brlog ter Veliki Snežnik z razgledišča Anina skala. Informacijska ploščad pred gostiščem Mašun; pot je krožna. Cesta Postojna - Pivka - Knežak - Mašun ali cesta Stari trg - Leskova dolina - Mašun ali cesta Ilirska Bistrica - Knežak - Mašun. Vir: Š. Habič Slika 15: Skica gozdne učne poti 11 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Na Mašunski gozdni učni poti se obiskovalci najprej seznanijo z bogato zgodovino Mašuna in spreminjanjem njegove vloge. Druga učna tabla je postavljena ob atraktivni bukvi z veliko rakavo tvorbo na deblu. Predstavljena je drevesna vrsta in njene lastnosti. Na Anini skali se odpre pogled na Veliki Snežnik in vegetacijske pasove na njegovih pobočjih. Ob poti se obiskovalci ustavijo še »na obisku pri medvedu« in vidijo medvedji brlog. Predstavljene so tudi jelke in za postojnsko območje najznačilnejši, jelovo - bukovi gozdovi. Ker pelje pot mimo laza in gozdnega roba, obiskovalci spoznajo še dva posebna in zelo pomembna življenjska prostora. Obenem dobijo še nekaj informacij o populaciji risa ter gozdnih pticah. Na naslednji točki je mogoče izvedeti podrobnosti o naravni obnovi. Zadnja točka na učni poti pa obiskovalce seznani z zgodovino logarske hiše in lovskega gradiča na Mašunu. Pot je zaradi svoje dolžine primerna za vse skupine udeležencev. Za pot potrebujemo lažjo terensko obutev. Priporočamo tudi obisk Gozdne hiše Mašun. Slika 16: Mašun - brlog Gozdna hiša Mašun Gozdna hiša Mašun je urejena in organizirana kot informacijsko – izobraževalno središče in je namenjena osveščanju in izobraževanju javnosti o gozdovih in živalskem svetu. V »medvedovi sobi« obiskovalci dobijo informacije o rjavem medvedu ter si ogledajo predmete iz njegovega življenja. S pomočjo enajstih posterjev se obiskovalci seznanijo z gozdovi na snežniški planoti, zgodovino gospodarjenja z gozdovi na postojnskem gozdnogospodarskem območju ter spoznajo naravne znamenitosti širšega območja. Poleg informacijske pisarne je tudi večnamenska dvorana s sodobno avdiovizualno opremo (do 54 sedežev) ter soba za sestanke (do 12 sedežev), kuhinjska niša s potrebno opremo ter toaletni prostori in garderoba. Za organizirane skupine organiziramo ogled Slika 17: Gozdna hiša in predstavitev Gozdne hiše Mašun ter ogled naravoslovnih filmov. Pot na Mašunu je zelo zanimiva za zgodovinarje, saj si ti lahko pogledajo ostanke gradu. 12 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Lovska maša na Mašunu Vsako leto na Mašunu poteka tradicionalna lovska maša. Ta maša je vsako leto 16. avgusta. Maša je namenjena vsem lovcem in gozdarjem, ki so umrli zaradi nesreč pri delu. Slika 18: Ostanki gradu Smučišča Za vse športnike je na Mašunu urejeno smučišče. Zadnji 2 leti je urejena tudi nočna smuka. Turistična ponudba Na Mašunu nudijo: • prenočišča, • urejene in označene so kolesarske proge, mogoče si je izposoditi kolesa, • nasproti gostišča je urejeno balinišče, • urejeno je igrišče za mali nogomet, košarko in odbojko, • v snežni sezoni je urejeno smučišče, proge za tek na smučeh, organizirana tudi nočna smuka, • organizirane športne prireditve (Slovenija teče za zdravje, kolesarska dirka…), • ogled zbirke starega gozdarskega orodja. Slika 19: Smučar 13 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI LOV Slika 20: Lovišče Večina lovskih gostov se udobneje in bolj domače počuti v pravih lovskih kočah kot pa v hotelih najvišje kategorije. Seveda pa je mogoče organizirati bivanje in prenočevanje gostov tudi v drugih objektih, ki so v lasti javne gozdarske službe ali pa v lokalnem okolju (kmečki turizmi, moteli, hoteli...). Glavne vrste divjadi na Mašunu so: • jelenjad, • srnjad, • divji prašič. Gozdna učna pot Mašun je zanimiva za smučarje, lovce, zgodovinarje in vse ljubitelje narave. 14 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI GOZDNA UČNA POT SVIŠČAKI Dolžina: 4,3 km Potreben čas za ogled: 3 – 4 ure Št. vsebinskih točk: 10 poučnih tabel Oznaka: Odtis rumene medvedje šape na rdečem krogu. Posebnost: Na jasi v Grdi Dragi, ki je približno na polovici poti, je primeren prostor za izvedbo raznih iger. Mizo in klopi pri gozdarski koči lahko izkoristijo obiskovalci za počitek in malico, vodene šolske skupine pa tukaj izpolnijo delovne liste. Začetek poti: Dostop: GPS koordinate: Počitniško naselje Sviščaki, ob Planinskem domu; pot je krožna. Cesta Ilirska Bistrica - Sviščaki ali cesta Postojna - Knežak - Mašun - Sviščaki ali cesta Stari trg - Leskova dolina - Sviščaki. X = 453,700 Y =47,980 Z = 1240 Slika 21: Skica gozdne učne poti Sviščaki 15 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Prav posebno mesto med slovenskimi gozdovi zavzema snežniško pogorje, ki skupaj z gozdovi Kočevske in Gorskega Kotarja tvori enega največjih strnjenih gozdnih predelov v Evropi. Na učni poti je predstavljen pomen snežniških gozdov in naselja Sviščaki. Obiskovalci spoznajo rastlinske združbe na pobočju Snežnika in živalski svet naših gozdov ter njihovo medsebojno povezanost. Predstavljena je problematika rastlinojede divjadi ter poudarjena prisotnost velikih zveri. Obiskovalci se seznanijo z načini gospodarjenja z gozdovi ter izvedo, katere naravne znamenitosti ima to območje ter kakšni so načini varovanja tega občutljivega naravnega okolja. Ena izmed tem je namenjena tudi geološki podlagi in gozdnim tlem. Slika 22: Pogled na Snežnik Predstavljene so še gozdarske označbe na drevju ter gozdne prometnice. Gozdna učna pot je namenjena predvsem razumevanju vlog gozda in procesov, ki se v njem odvijajo. Poudarjena je večnamenska vloga naših gozdov in pogosto nasprotujoči si interesi različnih uporabnikov gozdnega prostora. 16 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI SOLČAVSKO Slika 23: Solčavsko Solčavsko je ena izmed znamenitosti slovenskih Alp. Z besedo Solčavsko zajemamo celotno Logarsko dolino, Matkov kot, Robanov kot, Podolševo in kraj, po katerem se imenuje: Solčava. Na tem območju pa je razvit tudi zelo raznovrsten turizem. Pohodništvo Solčavsko je s svojim zanimivim reliefom primerno tudi za pohodnike. Lahen sprehod si lahko privoščite po eni od treh dolin Solčavskega: po Logarski dolini, po Robanovem ali Matkovem kotu. Tisti bolj zagreti pohodniki lahko obkrožijo Solčavsko tudi po starih, skoraj zaraslih poteh. V spremstvu domačinov, vodnikov lahko odkrijete marsikateri del. Plezanje Športno plezanje je mogoče v naravnem plezališču Žohar na začetku Logarske doline, kjer so opremljene in opisane smeri različnih zahtevnosti. V Solčavi je umetno plezališče, ki v zimskem času služi za ledno plezanje, v letni periodi pa je zunanja umetna stena namenjena tako športnim plezalcem in alpinistom, kot tudi turistom, ki se želijo poskusiti v tovrstnem plezanju. Slika 24: Plezalec 17 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Gorsko kolesarjenje Množično kolesarjenje po brezpotjih je prineslo tudi negativne učinke za okolje. Zaradi tega je kolesarjenje dovoljeno le po urejenih stezah. Na Solčavskem teče zanimiva in razgibana kolesarska pot po atraktivni panoramski cesti, ki nas popelje iz Solčave do Podolševe in naprej v Logarsko dolino ter nazaj v Solčavo. 18 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Gozdna učna pot Savina Obiskovalcem na poti Gozdna učna pot Savina je speljana po SV obrobju krajevnega območja Savina in SZ delu Radmirje. Za obiskovalce je bila prvič urejena že leta 1975 in je kot prva gozdna učna pot v gozdnogospodarskem območju Nazarje zelo dobro služila svojemu namenu. V letu 1991 je bila pot obnovljena, pregledana s strani komisije za gozdne učne poti, ki ji je predsedoval dr. Boštjan Anko in vpisana v register učnih poti. Otvoritev prenovljene učne poti je bila 29. 10. 1991. Slika 25: Janez Marovt Na gozdni učni poti se obiskovalec seznani z gozdom, z drevesnimi vrstami, z gospodarskim gozdom, njegovo obnovo in nego, varstvom pred erozijo, različnimi talnimi tipi, rastlinami nakazovalkami različnih tal, obnovo naravnega gozda in z umetno osnovanim sestojem. Gozdna učna pot Savina je namenjena mirnemu obiskovalcu gozda, ki s svojim obiskom ne moti prebivalcev gozda, temveč jih opazuje in uživa v njihovi družbi. Ko spoznavaš naravo, najdeš v njej tudi svoj kotiček. Janez Marovt je osnovalec in prvi skrbnik poti. Slika 26: Skica gozdne učne poti Savina 19 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI 1. Ljubno ob Savinji V pisnih virih je trg Ljubno prvič omenjen leta 1247. Takrat je naselje pripadalo benediktinskemu samostanu iz Gornjega Grada in se omenja v tamkajšnjem urbarju. Leta 1459 je kraj dobil status trga in s tem vse trške pravice, ki so se nanašale predvsem na prirejanje sejmov in so se ohranile skoraj 200 let. Sprva trg, nato kraj Ljubno, se v terasah dviga od »Proda«, preko osrednjega trga »Plača« do »Foršta«. Leži na nadmorski višini 423 metrov in poleg naselja Ljubno zajema še zaselke Ter, Planina, Primož in Savina. Skozi naselje teče reka Savinja, v katero se steka potok Ljubnica, ki priteče izpod Tera. Ljubno ima okoli 2000 prebivalcev. Slika 27: Panorama Ljubnega Iz panorame Ljubnega izstopajo tri cerkve. V središču naselja je farna cerkev Sv. Elizabete, ki je bila zgrajena po letu 1235 in ima značilnosti gotske arhitekture. Na hribu »Rasule« je cerkev Sv. Jožefa, zaščitnik cerkve na Primožu nad Ljubnim pa je Sv. Primož. Ljubno v vencu obkrožajo vrhovi Travnik (1637 m n. m.), Komen (1684 m n. m.), Smrekovec (1569 m n. m.),Ter (1563 m n. m.) in Rajhovka (815 m n. m.), kar mu daje alpski značaj. Od tu se odpira tudi pogled na pogorje Raduhe (2062 m n. m.). Ali veste? Da je najstarejša hiša na Ljubnem »Janezova hiša«, katere izvor je datiran v leto 1292; da na Ljubnem vsako leto poteka tradicionalna prireditev Flosarski bal, ki obiskovalce seznani z življenjem in delom flosarjev in trgovcev z lesom. 2. Gozd Ozri se naokoli in ugotovil boš mogočnost gozdov. Gozd je simbol moči in svetišče v naravi, saj ohranja in nam daje najpomembnejše naravne dobrine. V gozdu se sprehajamo, se učimo o njegovih zakonitostih, ga raziskujemo ter si v njem pomirimo dušo in oči... Pravimo, da gozd opravlja socialne funkcije. Gozd je tudi življenjski prostor mnogih živalskih in rastlinskih vrst, čisti in zadržuje vodo, na strmih pobočjih varuje sebe in druga zemljišča ter Slika 28: Gozd blaži klimatske ekstreme. Gozd opravlja ekološke funkcije. Ker nam daje les, gozdne sadeže in druge gozdne proizvode, opravlja gozd še proizvodno funkcijo. 20 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Delo javne gozdarske službe je ohranjati naravno ravnovesje v gozdovih in lastnikom gozda zagotavljati trajne optimalne donose iz gozda. Ali veste? Da gozd pokriva 58 % slovenskega ozemlja; da je lesna zaloga v naših gozdovih 262 m5 / ha, kar za vse naše gozdove skupaj znaša 308 milijonov kubičnih metrov lesa ali 150 m / prebivalca. 3. Naravna obnova gozda Z gozdom moramo skrbno, predvsem pa pravilno gospodariti. Za trajno ohranjanje gozda je naravna obnova izrednega pomena, narekujejo pa jo tudi sodobna načela gospodarjenja z gozdom. Naravna obnova je proces, v katerem se gozd obnovi po naravni poti. Iz semena zrastejo nova drevesa, ki se sprva razvijajo pod okriljem odraslega sestoja. Pri razširjanju semena imajo odločilno vlogo veter in živali. Veter raznaša predvsem lahko krilato seme, težja semena pa prenašajo živali. V začetni fazi rasti mladega drevja je še posebej pomembno odraslo drevje v zgornjem sloju sestoja, ki mlada drevesca s svojim zastorom varuje pri njihovi rasti in razvoju. Potek obnove gozda je odvisen od izbire odraslega drevja za posek, ki jo opravi gozdar. Pri tem mora upoštevati zakonitosti razvoja celotnega gozda in ekološke zahteve tistih drevesnih vrst, ki naj bi se pojavile v novo nastalem gozdu (ciljne drevesne vrste). Načeloma potrebujejo listavci pri tleh več svetlobe in toplote kot iglavci, obstajajo pa izjeme. Mednje spadata smreka in bor, ki potrebujeta za svojo pomladitev precej svetlobe pri tleh. Ali veste? Da je lahko v začetni fazi pomlajevanja več kot 100 mladik na enem m2 površine. To pomeni, da je na 1 ha površine več kot 1.000.000 mladik. 4. Voda v gozdu Gozdna tla v sebi zadržijo velik del padavin, ki jih počasi oddajajo koreninam. Od korenin potuje voda po rastlinah navzgor do listov, od koder skozi listne reže izhlapi v ozračje. Na ta način gozd blaži klimatske ekstreme v okolici. Brez gozdov ni čiste pitne vode. Del padavin pronica v podtalje, kjer se voda očisti in obogati z minerali. Kot podtalnica teče do nepropustne podlage, nato pa v obliki izvira privre na dan in se kot potok prebija skozi gozd. Erozijsko moč potoka zmanjšamo s prečnimi pregradami (pragovi), ki umirijo tok vode. Vegetacija s 21 Slika 29: Voda v gozdu PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI svojim prepletom korenin preprečuje odnašanje prsti. Potok je tudi napajališče in življenjski prostor mnogih živalskih in rastlinskih vrst, zato je nepogrešljiv del gozdnega ekosistema. V preteklosti je človek izkoriščal energijo potokov. V dokaz na njegovem bregu stojijo ruševine starega mlina. Danes namesto mlinov ob potokih gradimo male hidroelektarne. 5. Živali v gozdu Gozd nudi zavetje in hrano mnogim živalim. Nekatere tukaj živijo, spet druge si najdejo v gozdu hrano in zavetje pred različnimi vremenskimi vplivi. Na jasah in ob gozdnih robovih se pase divjad, gozdni rob je dom mnogim pticam, manjšim sesalcem in glodalcem. V naravi vlada ravnovesje, ki se kaže v prehranjevalni verigi. Iz gozdov tod okoli je izginil volk, ris pa je kljub ponovni naselitvi izredno redek. Ker smo naravno ravnovesje porušili, moramo ljudje z lovom poskrbeti za ustrezno razmerje med živalskimi vrstami in okoljem. To je naloga lovcev, ki poleg lova divjadi tudi opazujejo, ji sledijo in jo krmijo. Ker je divjad (predvsem srnjad, jelenjad in divji prašiči) številčna, povzroča škodo na gozdnem rastju, pa tudi na travnikih in njivah. V gozdu divjad objeda mlada drevesca, lupi skorjo smreke in jesena ter ovira naravno obnovo gozda. Z dovolj visokim odstrelom lovci skrbijo, da škode niso prevelike. Zaradi preprečevanja škod in lažjega odstrela lovci krmijo divje prašiče in jelenjad. V gozdu ali na gozdnem robu postavljajo preže, solnice in krmišča. O prizadevnosti lovcev priča solnica, ki jo divjad rada obišče. Slika 30: Srna Poleg srnjadi, jelenjadi in divjih prašičev prebivajo v naših gozdovih tudi gams, lisica, jazbec, kuna zlatica in zajec. Od zavarovanih živalskih vrst pa najdemo gozdne kure (jereb, divji petelin), nekatere ujede in sove. 6. Prebiralni gozd Nahajamo se v tipičnem prebiralnem gozdu. Zanj je značilno, da se na majhni površini pojavljajo drevesa vseh debelin, višin in starosti. Primešana so posamič, v šopih ali skupinah. S krošnjami zapolnjujejo ves sestojni prostor, ne da bi se pri tem utesnjevale. Drevesa se pojavljajo v različnih položajih. Drevesa v spodnjem položaju so čakalci, ker čakajo na ugodne razmere, da se povzpnejo v višino. Tekači so drevesa srednjega položaja. Ko se pri tleh pojavi svetloba, začnejo hitro priraščati v višino. Drevesa, ki so se že povzpela v zgornji položaj in imajo na voljo veliko rastnega prostora, imenujemo zmagovalci. Ti so od vseh Slika 31: Prebiralni gozd najbolj stabilni. Za prebiralni gozd je značilna tudi nepretrgana naravna obnova, ki smo jo spoznali že na 4. stojišču. 22 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI V razvoju gozda ima prebiralni gozd največkrat le prehoden značaj, saj je njegovo zgradbo težko ohraniti. Prebiralno gospodarjenje zahteva dobra rastišča, kjer se pojavljajo kombinacije ustreznih drevesnih vrst. Najpomembnejša vrsta prebiralnega gozda pri nas je jelka, ki dobro prenaša zasenčenje v mladosti. Za prebiralno gospodarjenje je pogoj gosto omrežje gozdnih vlak. 7. Lišaji, mahovi in gobe Poglej naokoli in opazil boš, da so gozdna tla in spodnji deli debelo poraščeni z mahovi in lišaji. Če imaš srečo, boš opazil tudi kakšno glivo, morda celo užitno. Lišaji Slika 32: Lišaj Lišaje gradita alga in gliva, ki živita v sožitju. Pojavljajo se tam, kjer imajo na voljo dovolj prostora in svetlobe, nujna za njihovo rast pa je tudi vlaga. Dovolj je že kapljica rose. Lišaji rastejo zelo počasi od sredine navzven. To pomeni, da je lišaj najstarejši v sredini in najmlajši na robu. Nimajo listov, ne cvetov, a so kljub temu zaradi svoje barvitosti zelo privlačni. Poznamo tri vrste lišajev. Skorjasti so tesno prirasli na deblo ali pa se vanj vraščajo, steljka grmičastih lišajev spominja na grmiček, listasti lišaji pa predstavljajo vmesno obliko med skorjastimi in grmičastimi. Mahovi Hoja po z mahom poraščenih gozdnih tleh je precej prijetnejša od hoje po asfaltu. Mahovi so rastline brez cvetov in semen. Poznanih je veliko vrst, ki jih lahko določi le izkušeni botanik. Rastejo tesno skupaj, največkrat v gručah, skupinah ali preprogah. Dobro se počutijo na gozdnih tleh in spodnjih delih debel, saj potrebujejo za rast in obstoj vlažen in senčen prostor. Slika 33: Mah Gobe Gobe uvrščamo v kraljestvo gliv, ki obsega široko paleto organizmov. Sestavljene so iz beta in klobuka, prepletu njihovih hif pravimo micelij. V gozdu so gobe zelo pomembne. Mnoge živali se z njimi prehranjujejo, nekatere gobe pa razkrajajo les. Pravimo jim gniloživke. Nepogrešljive so tudi za rast dreves, s katerimi živijo v sožitju. Okoli drevesnih korenin razpredajo svoj micelij, s katerim oskrbujejo drevje s hranili in minerali, same pa dobijo od drevesa ogljikove hidrate, ki jih potrebujejo za svoj razvoj. Takšno sožitje med glivo in drevesom imenujemo mikoriza. Brez mikorize ni gozda. 23 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI 8. Raba prostora Pogled na pobočja, ki obdajajo Ljubno ob Savinji, nam razkrije značilno poselitev alpskega prostora. Opazimo zanimiv vzorec rabe prostora. Kmetije so razporejene po okoliških hribih, vse pripadajoče površine pa se držijo domačije. Takšno poselitev, kjer je celotna kmetija strnjena v enem kosu, imenujemo celek. Domačija je običajno leži v zgornjem delu posestva. Okoli domačije se razprostirajo njive in travniki, nato pa še gozd. Slika 34: Pogled na pobočje 24 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Kolesarska pot Radovna Slika 35: Kolesarske poti Radovna 25 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI 2 Dolina Radovna je neločljivo povezana s Triglavskim narodnim parkom. V njem se dolina začne ter nam do Krnice pokaže mnoge zanimive obraze. Je prva tovrstna pot TNP-ja in je nastala na osnovi zamisli Turističnega podmladka OŠ Gorje, ki je s projektno nalogo »Kolesa naprej - Kolesa nazaj« predstavil naravne in kulturne znamenitosti doline in jih povezal v kolesarsko pot. Dolga je 16 km v eno smer, za celotno pot s postanki potrebujemo 2,5 do 3,5 ure. Večinoma poteka po kolovozu, edinemu večjemu vzponu se lahko ognemo po lažji različici. 3 Kraški izvir Lipnik Ta privre na dan pod 250 metrov visoko steno Lipne peči. Poimenovan je bil po lipah ki so rasle v okolici. 4 Fužine v Radovni Prvič so omenjene leta 1571. Tu so talili železo z koksom, kar so imenovali »pudlanje«. Zaprte so bile leta 1901. 5 Legenda o »ta debevmo kamno« Na dinamiko površinskega oblikovanja nas opozarja velik balvan na dnu doline, ki ga imenujejo ta debev kamen. Slišali boste lahko legendo od starega domačina, ki govori o zakletem gradu in debeli kači. 6 Napoleonov Kamen Zgodba govori, da naj bi na začetki 19. stol. Pripadnik francoske vojske v skalo vklesal začetnice svojega cesarja. 7 Požgana Radovna Leta 1944 med drugo svetovno vojno so nemški okupatorji iz maščevanja požgali domačije v Srednji Radovni, kjer je umrlo 24 domačinov. Na to nas opominjajo ostanki Smolejeve domačije in spomenik. 8 Pridobivanje krede V Radovni je nahajališče ene najboljših kred v Evropi, a so s to dejavnostjo prenehali zaradi nedonosnosti in zastarelega strojnega parka leta 1985. 9 Psnakova žaga in mlin Sta bila zgrajena v času Marije Terezije ob koncu 18. stoletja in spadata med najstarejšo tehniško dediščino doline. Delovala sta samo ob porastu vode in na žagi (venecijanki) je še mogoče žagati les. 26 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI 10 Gogalova lipa Stoji pred Gogalovo domačijo in je visoka 25 metrov, premer na višini prsi je dobra 2 metra in je po ocenah strokovnjakov stara okoli 500 let. Nahaja se v gornji Radovni. 11 Grbinasti travniki Grbine so kot oblika površja geomorfološka zanimivost. So ostanek delovanja ledenika. Na apnencu so se s kemičnim raztapljanjem razvile plitve vrtače, ki jih ločujejo manj kot meter visoke zaokrožene izbokline. 12 Pocarjeva domačija Je ena najstarejših ohranjenih domačij v Triglavskem narodnem parku, s katero upravlja park sam, v sami domačiji je od leta 1999 urejena muzejska zbirka in informacijska točka parka. Pot se zaključi z različno težavnostno stopnjo in je vredna vsake sekunde. In za konec še: pri vožnji s kolesom spoštujemo navade in življenje ljudi v parku ter poskrbimo za svojo lastno varnost. O KOLESARSKI POTI KOLESARSKA POT RADOVNA je prva tovrstna pot Triglavskega narodnega parka. Nastala je na osnovi zamisli Turističnega podmladka OŠ Gorje, ki je s projektno nalogo "Kolesa nazaj kolesa naprej" (2003) predstavil naravne in kulturne zanimivosti doline ter jih povezal v kolesarsko pot. Kolesarska pot Radovna povezuje znamenitosti doline, v Zgornji Radovni pa se pridruži tamkajšnji že obstoječi kulturni poti. Pol želi ljudem približati znamenitosti doline ter jih vzpodbuditi k aktivnemu in usmerjenemu doživljanju narave. Namenjena je vsem, ki radi kolesarijo, imajo radi naravo in kulturno krajino ter želijo vse to tudi globlje doživeti. Kolesarska pot Radovna poteka po dolini Radovne, od Krnice pri Zgornjih Gorjah do muzejsko urejene Pocarjeve domačije v Zgornji Radovni. Dolga je okoli 16 kilometrov v eno smer, za celotno pot s postanki pri informacijskih točkah potrebujemo 2,5 do 3,5 ure. Večinoma poteka po makadamski cesti skozi dolino, edinemu večjemu vzponu pred koncem poti se lahko ognemo po lažji različici. Na poti je več kot deset različnih informacijskih tabel, ki se nanašajo na dolino in njene Slika 36: Kolesarji 27 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI posebnosti. Od ene do druge znamenitosti nas vodijo informacijski stebrički z jasnimi oznakami. Smer vrnitve si obiskovalec – kolesar lahko izbere sam. 28 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI ZAKLJUČEK Pri sestavljanju projektne naloge smo se veliko naučili in porabili veliko ur prostega časa za oblikovanje naše turistične ideje. Pri tem smo veliko prepešačili, prekolesarili in preštudirali kar nekaj literature. Res, da nam je letošnja zima kar precej zagodla in smo morali pogosto načrtovano terensko delo prestaviti, a nam je kljub temu uspelo sestaviti zelo zanimivo delo, ki nas popelje po zanimivih in raznolikih poteh. Če si želite ogledati naše poti, nas pokličite in vas z veseljem pospremimo po začrtanih poteh. In srečno Kekec! 29 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI LITERATURA Žunter, A. (2008). Gozdna učna pot Savina. Zavod za gozdove Slovenije: Območna enota Nazarje. Albinini, M. (et. al) (2000). Kolesarska pot Radovna. Triglavski narodni park. Ljubljana. Solčavsko. Dostopno na svetovnem spletu: http://www.logarska-dolina.si Habič, Š. (1998). Mašunska gozdna učna pot. Gozdarsko društvo Postojna. Prelec, F. (2005). Gozdna učna pot Sviščaki. Zavod za gozdove Slovenije: Območna enota Postojna. 30 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI PRILOGE Priloga št. 1: Zemljevid Slovenije – označene gozdne poti Priloga št. 2: Pešpot iz Podgrada do Janč in nazaj Priloga št. 3: Kolesarska por Radovna Priloga št. 4: Gozdna učna pot Mašun Priloga št. 5: Gozdna učna pot Savina Priloga št. 6: Gozdna učna pot Sviščaki 31 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Priloga št. 1 ZEMLJEVID SLOVENIJE – OZNAČENE GOZDNE POTI 32 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Priloga št. 2 PEŠPOT IZ PODGRADA DO JANČ IN NAZAJ 33 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Priloga št. 3 KOLESARSKA POT RADOVNA 34 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Priloga št. 4 GOZDNA UČNA POT MAŠUN 35 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Priloga št. 5 GOZDNA UČNA POT SAVINA 36 PROJEKTAN NALOGA: GOZDNE POTI Priloga št. 6 GOZDNA UČNA POT SVIŠČAKI 37
© Copyright 2025