konsolidirano letno poročilo merkur group in letno poročilo druţbe
KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO MERKUR GROUP IN LETNO POROČILO DRUŢBE MERKUR, D. D., ZA LETO 2009 2 POSLOVNO POROČILO 3 4 Pretekli rezultati Pomembnejši kazalci poslovanja Merkur Group v preteklih letih v tisoč EUR 2005- 2006- 2007- 2008- 2009- MSRP MSRP MSRP MSRP MSRP Prihodki od prodaje 783.988 999.029 1.151.497 1.266.778 875.179 Kosmati dobiček od prodaje 145.896 183.303 206.355 241.380 176.610 EBITDA 27.494 48.543 38.438 47.899 4.377 Dobiček/izguba iz poslovanja Čisti dobiček/čista izguba večinskega lastnika Osnovni čisti in popravljeni dobiček/ izguba v EUR na delnico 16.875 36.765 23.306 33.805 -11.442 14.960 21.594 33.355 22.226 -148.018 12,3 16,8 25,4 18,5 -125,3 Čista donosnost prihodkov (v %) 1,8 2,1 2,8 1,7 -16,1 Donosnost kapitala (v %) 9,0 11,4 14,5 6,8 -42,7 Bilančna vsota – stanje 31. 12. 634.941 784.108 979.192 1.157.817 967.528 Kapital – stanje 31. 12. 179.711 218.671 340.684 346.618 119.927 Število zaposlenih iz ur 3.408 3.821 4.089 4.664 4.673 Zaposleni – stanje 31. 12. 3.680 4.075 4.524 5.102 4.829 Postavka MSRP – Mednarodni standardi računovodskega poročanja 5 Kazalo Merkur Group Najpomembnejši poslovni dogodki v Merkur Group v letu 2009 Najpomembnejši poslovni dogodki v Merkur Group po preteku poslovnega leta Poročilo predsednika uprave Poročilo nadzornega sveta Delnica in lastniška struktura Druţbena odgovornost Sistem vodenja in upravljanja Zaposleni Upravljanje tveganj Analiza uspešnosti poslovanja Strategija razvoja 7 10 12 14 16 21 22 23 25 27 34 43 KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO MERKUR GROUP ZA POSLOVNO LETO 2009 Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Merkur Group Priloga s pojasnili k revidiranim konsolidiranim računovodskim izkazom Merkur Group Izjava poslovodstva Revizorjevo poročilo 45 47 52 117 118 RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŢBE MERKUR, D. D., ZA POSLOVNO LETO 2009 Revidirani računovodski izkazi druţbe Merkur, d. d. Priloga s pojasnili k revidiranim računovodskim izkazom druţbe Merkur, d. d. Izjava poslovodstva Revizorjevo poročilo 123 125 130 186 187 PODJETJA MERKUR GROUP 191 6 Merkur Group Merkur Group je mednarodna skupina trgovskih podjetij. Sestavljajo jo divizije Merkur, Mersteel in Big Bang s skupaj 20 podjetji v osmih drţavah, s trgovskimi centri Merkur in Big Bang, franšiznimi prodajalnami, spletnima trgovinama ter sodobnimi veleprodajnimi skladišči in Mersteelovimi steel service centri. Skupni imenovalec vseh podjetij je ponudba najkakovostnejših tehničnih izdelkov in storitev. Podjetje je nastalo daljnega leta 1896 in se razraslo v mednarodno uspešno Merkur Group z več kot 4.800 zaposlenimi. V Sloveniji smo vodilni ponudnik kakovostnih izdelkov za opremo doma, izdelkov »naredi sam«, elektrotehničnih, metalurških, gradbenih in profesionalnih tehničnih izdelkov, vse bolj pa razvijamo in krepimo blagovne znamke Merkur, Mersteel in Big Bang tudi na bliţnjih tujih trgih. Pričakovanja kupcev ţelimo presegati z vrsto dodatnih storitev. Z veleprodajno dejavnostjo ustvarjamo v Merkur Group polovico vseh prihodkov od prodaje, končni kupci pa nas najbolj poznajo po sodobnih, dobro zaloţenih in prijazno opremljenih trgovskih centrih. Naš cilj je nadaljnja rast, a vedno s posluhom za osnovno poslanstvo vseh podjetij Merkur Group: ustvarjati zadovoljstvo kupcev, poslovnih partnerjev in zaposlenih. Merkur Group sestavljajo tri divizije: Divizija Merkur je največji tehnični trgovec z izdelki za opremo doma, vrta in delavnice, za končne kupce, podjetja in obrtnike. Divizija Mersteel je dosegla prevladujoč trţni deleţ na področju nabave in prodaje metalurških izdelkov in storitev steel service centrov. Divizija Big Bang je vodilni specialist za avdio, video in računalniške izdelke, telekomunikacije, belo tehniko, glasbo in igre. 7 Merkur Group: divizije in njihova podjetja Poslanstvo S kakovostnimi izdelki in odličnim svetovanjem ustvarjamo zadovoljstvo naših kupcev. Vizija Pri prodaji izdelkov za opremo doma, »naredi sam«, ter gradbenih, elektrotehničnih, metalurških in profesionalnih tehničnih izdelkov bomo postali vodilni trgovec v Jugovzhodni Evropi. Vrednote Merkur Group Ključni vrednoti sodobne in prilagodljive organizacijske kulture Merkur Group, na katerih bomo gradili rezultate v naslednjem obdobju, sta inovativnost in pripadnost/zavzetost zaposlenih. S prilagajanjem spremembam v okolju, sposobnostjo odkrivanja in izkoriščanja trţnih priloţnosti ter z ţeljo po nenehnem razvoju, učenju, spreminjanju, dvigovanju kompetentnosti in izpolnjevanju zastavljenih ciljev ustvarjamo dolgoletno tradicijo uspešnega poslovanja. Usmerjeni smo v prihodnost, v nove izzive in ideje, ki nam predstavljajo priloţnost in izziv za nadaljnjo rast in razvoj. Naš naslednji mejnik je iz nekdaj zgolj slovenskega podjetja postati največji tehnični trgovec v Jugovzhodni Evropi. 8 Prodajni program podjetij Merkur Group Raznovrsten prodajni program podjetij Merkur Group sestavlja več kakor 700 skupin blaga s pribliţno 200.000 izdelki. Skupine blaga zdruţujemo v naslednje strateške programe: Metalurški izdelki: pločevina, nerjavna pločevina, nosilci in profili, varilno-tehnični materiali, palična jekla in ţice, cevi, orodna jekla, betonsko jeklo, armaturne mreţe in krivljena armatura, barvasta metalurgija. Gradbeni material in les: cement in apno, opeka in strešne kritine, izolacije, suhomontaţni gradbeni elementi, izdelki za urejanje vrta in okolice, les in lesni izdelki, stavbno pohištvo, stenske in talne obloge. Tehnični izdelki: okovje, vijaki in pritrdilna tehnika, strojno in vpenjalno orodje, brusni materiali, stroji in pribor, merilno orodje, logistična oprema, ročno orodje, tehnični izdelki iz gume, osebna zaščitna sredstva. Energetika in inštalacije: elektroinštalacije, razsvetljava, vodniki in kabli, stikalna tehnika, energetska oprema, vodovodne inštalacije, sanitarna keramika, keramične ploščice, oprema za wellness, ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija ter drugi inštalacijski in elektromateriali. Izdelki za široko potrošnjo: akustika in videotehnika, mali gospodinjski aparati, bela tehnika, ogrevalna telesa, gospodinjski pripomočki, računalniška in birooprema, telekomunikacije, zeleni program in kmetijskogozdarski program, drugi izdelki široke potrošnje. Kemija in papir: barve in kemični izdelki, fasadni sistemi, industrijske kemikalije, plastični granulati, grafični papirji in materiali, embalaţni materiali. Dodana vrednost lastnih blagovnih znamk V Merkur Group vse večji pomen pridobivajo lastne blagovne znamke BIVA, MTECH in MQ, katerih nosilec je Divizija Merkur. BOF pa je lastna blagovna znamka Divizije Big Bang. Lastne blagovne znamke predstavljajo najboljšo kakovost v svojem cenovnem razredu. So sinonim za izdelke, ki po kakovosti ne zaostajajo za izdelki in blagovnimi znamkami uveljavljenih proizvajalcev, cenovno pa so pozicionirane ugodneje od omenjenih izdelkov. Z lastnimi blagovnimi znamkami ţelimo dopolniti in nadgraditi obstoječi prodajni program. Naša vizija je, da visoko raven kakovosti in estetike pribliţamo vsem potrošnikom. 9 Najpomembnejši poslovni dogodki v Merkur Group v letu 2009 Nova podjetja V Diviziji Mersteel je 1. januarja na Hrvaškem začelo s poslovanjem novo hčerinsko podjetje Mersteel, d. o. o., Zagreb. Specializirano je za prodajo metalurških izdelkov podjetniškim kupcem. V Sarajevu se je 1. oktobra druţba Intermerkur, d. o. o., preimenovala v Mersteel, d. o. o. Novo podjetje nadaljuje 11-letno poslovanje na področju metalurške dejavnosti. Spadamo med vodilne ponudnike na bosansko – hercegovskem trţišču. Nove prodajne in skladiščne površine Hčerinsko podjetje Merkur Makedonija, d. o. o., je 13. marca v Skopju odprlo novo trgovino MERKUR. Ta na 2.000 kvadratnih metrih končnim kupcem, podjetnikom in obrtnikom ponuja izdelke za dom in delavnico. Ob odprtju največjega srbskega nakupovalnega centra Ušće v Novem Beogradu je 30. marca svoja vrata znotraj tega centra odprla tudi 2.350 kvadratnih metrov velika prodajalna Big Bang. Merkur, d. d., je 21. maja odprl nov trgovski center MERKUR v Murski Soboti, ki na skupaj 14.000 kvadratnih metrih prodajno skladiščnih površin ponuja več kot 35.000 različnih kakovostnih izdelkov priznanih proizvajalcev za dom, vrt, prosti čas in delavnico na enem mestu. Hčerinsko podjetje Merkur Hrvatska, d. o. o., je 4. junija odprlo nov trgovski center v Varaţdinu, ki je največji izmed osmih Merkurjevih centrov na Hrvaškem. Obsega več kot 20.000 kvadratnih metrov skupnih površin. Merkur, d. d., je 24. septembra v Viţmarjih v Ljubljani odprl svoj do sedaj največji ljubljanski trgovski center. Obsega 24.000 kvadratnih metrov pokritih površin v treh etaţah. Investicija v nov center, za katerega je bilo zemljišče kupljeno ţe pred dobrim desetletjem, znaša 20 milijonov evrov. Ţal je inšpekcijska sluţba 4. oktobra vhod v novozgrajeni trgovski center zapečatila. Merkur je z 80 zaposlenimi v novem centru s tem postal ţrtev spora med gradbeniki, ki niso oddali popolnih evidenčnih listov o ustreznem odvozu gradbenega materiala. Druţba Merkur International, d. o. o., Beograd, je 15. oktobra v Beogradu odprla drugi center v srbskem glavnem mestu. To je obenem največja investicija podjetij Merkur Group v letu 2009. Investicija v nov center in pripadajoče zemljišče znaša 25 milijonov evrov. Pokrite površine v centru presegajo 28.000 kvadratnih metrov. Druţba GIC Gradnje je 17. novembra v Rogaški Slatini odprla 1.500 kvadratnih metrov veliko franšizno prodajalno Merkur GIC Gradnje. V ljubljanskem Cityparku je Big Bang 26. novembra odprl več kot tisoč kvadratnih metrov veliko trgovino Big Bang. 10 Spremembe lastniških deleţev v letu 2009 Dne 4. februarja je druţba Merkur, d. d., pridobila 1.323.374 delnic druţbe Perutnina Ptuj. Po tej transakciji ima Merkur skupaj 1.434.485 delnic te druţbe, kar predstavlja 24,27-odstotni lastniški deleţ v tej druţbi. Druţba Merfin, d. o. o., je 29. maja pridobila 116.000 delnic MER druţbe Merkur, d. d. S to transakcijo se je deleţ druţbe Merfin, d. o. o., v lastništvu Merkur, d. d., povečal iz 47,49 % na 56,33 %. Druţba Merkur, d. d., je 11. septembra pridobila 145.000 delnic druţbe Sava, d. d. Po tej transakciji ima Merkur skupaj 186.500 delnic te druţbe, kar predstavlja 9,29-odstotni lastniški deleţ v tej druţbi. Druţba za upravljanje in financiranje Sava, d. d., je 23. decembra odsvojila 131.420 delnic MER druţbe Merkur, d. d. Delnice je kupila druţba Merfin, d. o. o., ki ima po opravljeni transakciji 67,50 % vseh delnic druţbe Merkur, d. d. Druţba Sava, d. d., ima po tej transakciji v lasti še 131.421 delnic druţbe Merkur, d. d., kar predstavlja 10,01-odstotni lastniški deleţ v druţbi Merkur, d. d. Nagrade in priznanja V okviru raziskave nacionalnega izbora najboljših slovenskih zaposlovalcev v letu 2008 Zlata nit se je druţba Merkur, d. d., uvrstila med finaliste, t.j. 21 najboljših zaposlovalcev v Sloveniji. V kategoriji velikih podjetij je Merkur, d. d., med sedmimi naj podjetji Slovenije. Društvo za marketing Slovenije je 2. junija v Portoroţu podelilo nagrade “marketinški up” za najboljša diplomska in magistrska dela na tem področju. Nagrado je za najboljše magistrsko delo pod naslovom Odnos med zadovoljstvom, zvestobo in predanostjo odjemalcev prejel Boris Moškotelec, ki je v Merkurju odgovoren za trţenjske raziskave. Revija Reader‟s Digest vsako leto organizira eno največjih evropskih raziskav odnosa potrošnikov do izdelkov in storitev široke potrošnje. Njen cilj je odkriti blagovne znamke, ki jim potrošniki najbolj zaupajo. Merkur je ugleden naziv Trusted Brand prejel v kategoriji “Nakupovalni center za dom in vrt”. 20. skupščina delničarjev Na 20. skupščini delničarjev, na kateri je bilo prisotnih 1.181.327 delnic oziroma 90 % vsega kapitala druţbe, so lastniki 15. junija potrdili predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2008. Podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu ter za revidiranje poslovanja in računovodskih izkazov za leto 2009 imenovali revizorsko druţbo KPMG Slovenija. 11 Najpomembnejši poslovni dogodki v Merkur Group po preteku poslovnega leta Delno vračilo naknadnih vplačil v druţbo Big Bang, d. o. o. Merkur, d. d., kot edini druţbenik druţbe Big Bang, d. o. o., je 21. januarja 2010 sprejel sklep o delnem vračilu naknadnih vplačil v znesku 4.000.000,00 evrov. Zaradi varstva upnikov je bil navedeni znesek druţbeniku izplačan po poteku trimesečnega zakonskega roka. Ugotovljeno je bilo, da naknadna vplačila niso bila namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi, da so osnovni vloţki v celoti vplačani, da druţba nima izgub in neporavnanih obveznosti ter da vračilo naknadnih vplačil ne bo imelo nikakršnega vpliva na kritje osnovnega kapitala druţbe Big Bang, d. o. o. Kadrovske spremembe Na izredni seji je 22. marca 2010 nadzorni svet potrdil dogovor o sporazumni prekinitvi delovnega razmerja člana uprave – komercialnega direktorja mag. Gorana Čelesnika. Njegove naloge je 1. aprila 2010 prevzel dosedanji direktor Divizije Mersteel Gregor Krajnik, vendar ne kot član uprave. Upravo druţbe Merkur, d. d., zdaj sestavljajo trije člani – mag. Bine Kordeţ, dr. Milan Jelovčan in Marjan Smrekar. Direktor Divizije Mersteel je 1. aprila 2010 postal mag. Darko Gregorič, dosedanji direktor Logistike v Diviziji Mersteel. Na 21. skupščini so 23. junija 2010 vsi delničarji druţbe Merkur, d. d., na osnovi odstopne izjave dosedanjih članov nadzornega sveta soglasno podprli predlog imenovanja novega nadzornega sveta. Vanj sta bila kot predstavnika delničarjev imenovana Vodja sluţbe upravljanja tveganj v Gorenjski banki, d. d., Matevţ Slapničar kot predsednik nadzornega sveta in direktorica Strateškega kontrolinga v Savi, d. d., Antonija Pirc. Predstavnica zaposlenih v nadzornem svetu je postala predsednica Merkurjevega Sveta delavcev Ana Hochkraut. Takoj po skupščini se je 23. junija 2010 prvič sestal novi nadzorni svet in za predsednika uprave od 1. julija 2010 do 1. julija 2015 imenoval Bojana Knupleţa, direktorja Divizije Big Bang. Dodatno je 12. julija 2010 nadzorni svet za mandatno obdobje od 15. julija 2010 do 1. julija 2015 imenoval še tri nove člane uprave druţbe Merkur, d. d.: Blaţ Pesjak je zadolţen za finance, naloţbe in kontroling, Rok Ponikvar za nabavo, prodajo in logistiko, Uroš Zajc pa za trţenje, prodajni program in razvoj. Na 3. redni seji skupnega sveta delavcev, ki je bila dne 22. julija 2010 v Naklem, so člani izvolili drugega predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu druţbe Merkur, d. d. Volilo je 16 članov skupnega sveta delavcev. Z več kot 50 % vseh glasov je bil izvoljen kandidat Peter Fratnik. Namera sodelovanja s Skupino Mercator Druţbi Merfin, d. o. o., kot večinska lastnica Merkurja, d. d., in Mercator, d. d., sta 5. maja podpisali pismo o nameri za vključitev Merkurja v Skupino Mercator. S tem so se začeli številni postopki, vključno s skrbnim pregledom celotne Divizije Merkur. Po načrtih bi Divizijo Merkur izločili iz dosedanje Merkur Group, njen lastnik pa bi postal Mercator, d. d. Ta bi ohranil blagovno znamko Merkur in pod njenim okriljem zaokroţil celotno tehnično trgovino Merkurja in Mercatorja. Konec junija 2010 se je ob podpori bank ter dogovoru lastnikov in vodstva Merkurja za prihodnost podjetij Merkur Group in njihovih poslovnih partnerjev med vsemi opcijami kot najboljša izkazala moţnost, da Merkur Group ob zagotovitvi dodatnih finančnih virov ohrani svojo celovitost. Teţave namreč izvirajo iz pomanjkanja likvidnih sredstev in posledično slabše oskrbe. Prodaja Merkur Group je bila tako v prvem polletju leta 2010 v primerjavi z najboljšimi leti za tretjino niţja. Divizija Big Bang je tudi v teh razmerah poslovala nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi upoštevajoč pozitivne signale s trga s pridobitvijo ustreznih finančnih virov takoj lahko zagotovili ponovno rast prodaje. Na osnovi odločitve bank upnic, da podprejo celovitost Merkurja in da se njegovi posamezni deli ne prodajajo, sta se druţbi Merfin in Mercator dogovorili, da 23. junija 2010 ustavita vse aktivnosti v povezavi s strateškim 12 povezovanjem Mercatorja s trgovsko divizijo Merkur, ker glede na nova dejstva strateška povezava, kot je bila predvidena v pismu o nameri, ni uresničljiva. Podpora bank upnic Predsednik uprave druţbe Merkur, d. d., Bojan Knupleţ se je 13. avgusta 2010 sestal s šestimi največjimi bankami upnicami in jim predstavil osnutek sanacijskega načrta podjetij Merkur Group. Odziv bank je bil pozitiven, saj banke zastavljeno sanacijo podpirajo, zato bo Merkur s svetovalci nadaljeval razdelavo plana sanacije do končne verzije. Spremembe lastniških deleţev v letu 2010 Dne 25. avgusta 2010 je Merfin, d. o. o., prodal Savi, d. d., 120.145 delnic Merkurja, s čimer je Merfin svoj lastniški deleţ v Merkurju, d. d., zmanjšal s 67,50 % na 58,26 %, Sava pa je svoj lastniški deleţ povečala z 10,01 % na 19,17 %. Sprememba danega posojila s strani druţbe Merkur, d. d., druţbi HTC DVA, d. o. o., iz kratkoročnega v dolgoročnega in pridobitev dodatnih zavarovanj za dano posojilo Skupina je kratkoročno posojilo, dano druţbi HTC DVA, d. o. o., v višini 147.500.000 evrov dne 23. aprila 2010 preoblikovala v dolgoročno posojilo z zapadlostjo 2-5 let in v zavarovanje od posojilojemalca pridobila terjatve posojilojemalca do Merfina v vrednosti glavnice. Nove prodajne in skladiščne površine V Škofji Loki smo 24. marca 2010 odprli 14.000 m2 velik trgovski kompleks. V njem je na več kot 9.000 m2 prodajno-skladiščnih površin trgovski center Merkur, najemnika pa sta še EngroTuš s supermarketom in Gorenjska banka. Ministrstvo za okolje in prostor je odločilo, da zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja za Merkurjev trgovski center v Viţmarjih ni bila upravičena. Ministrstvo je razsodilo, da Merkur kot investitor ni odgovoren za gradbene odpadke s trenutkom, ko smo jih predali ustreznemu predelovalcu. Na osnovi te odločbe je upravna enota 26. marca 2010 izdala uporabno dovoljenje za center, ki je sicer ţe ves čas tehnično povsem brezhiben. Center smo ponovno odprli 9. aprila 2010. Nagrade in priznanja Merkurjeva lastna blagovna znamka BIVA je pod kreativnim vodstvom Aljoše Šenka (mednarodno uveljavljenim in z dvema Red Dot-oma nagrajenim oblikovalcem) in Bivinega stratega Blaţa Bezka za logotip visokotehnoloških zaščitnih premazov BIVA Nan∞ junija 2010 prejela nagrado Wolda “Best of Nation” (najboljše iz Slovenije). S tem se kakovosti v Sloveniji razvitih inovativnih zaščitnih tekočin pridruţuje še mednarodno potrjena nadpovprečna pojavna identiteta izdelkov Nan∞. 13 Poročilo predsednika uprave Leto 2009 je bilo vsekakor eno najbolj zahtevnih v skoraj 115-letni zgodovini Merkurja, čeprav ga bo leto 2010 v vseh pogledih preseglo. V zadnjih petnajstih letih se je Merkur ves čas širil, krepil trţni deleţ v Sloveniji in v drţavah bivše Jugoslavije ter dosegal v povprečju skoraj 15-odstotno letno rast prihodkov. Svetovna gospodarska kriza pa je imela na ţalost močan vpliv na potrošnjo trajnih dobrin in tehničnega blaga, kar predstavlja največji del našega prodajnega programa. Najbolj je bilo prizadeto področje metalurgije, katere potrošnja se je v celotni Evropi, enako pa tudi v Mersteelu, v primerjavi z letom 2008 zniţala za 40 %, dodatno pa so se zniţale še prodajne cene za povprečno 30 %. Pri prodaji drugega blaga ni bilo tako velikih odstopanj, saj je bil obseg niţji za 10 do 15 %, odvisno od vrste blaga ter načina prodaje. Ţal si v dobrih časih nismo ustvarili nekih rezerv za morebitne padce v okolju, zato se je na Merkurju kriza nesorazmerno močno odrazila. Skupni prihodki od prodaje blaga Merkur Group so tako v letu 2009 znašali 875,2 milijona evrov ali 31 % manj kot leto poprej. Ker beleţimo manjšo prodajo predvsem na metalurgiji, kjer so zasluţki niţji, je bil skupni padec kosmatega dobička niţji. Le-ta je znašal 176,6 milijona evrov ali za dobro četrtino manj kot v letu 2008. Tudi tukaj največja razlika izhaja iz metalurškega programa, medtem ko je izpad na ostalem programu manjši. Niţje zasluţke pri prodaji smo uspeli deloma nadomestiti z racionalizacijo pri stroških. Tako so bili v letu 2009 materialni stroški in storitve niţji za skoraj 20 %, za 15 % pa so bili niţji tudi stroški dela. Povprečno število zaposlenih se v celotni skupini v lanskem letu sicer ni zniţalo, a to le zaradi hitre rasti zaposlovanja v letu 2008. Od novembra 2008 pa je število brez upoštevanja novih trgovskih centrov manjše za 300 zaposlenih oz. za 8 %. Osnovne plače zaposlenih so v glavnem ostale nespremenjene, manjša pa so bila izplačila stimulacij in nagrad, zaradi česar je bil povprečni prejemek zaposlenih niţji za okoli 10 %. Vsekakor so bili ukrepi na področju obvladovanja stroškov pomembni, niso pa mogli v celoti nadomestiti izpada zasluţka, predvsem na metalurgiji. Merkur Group je v letu 2009 poslovala z izgubo. Večji del je izvira iz metalurške dejavnosti, v Diviziji Merkur pa je bila izguba ustvarjena predvsem na trgih na Hrvaškem in BiH, v Sloveniji pa je bilo samo poslovanje pozitivno. Kljub temu je, poleg poslabšanega poslovanja, zlasti potrebni odpis naloţb zaradi neizterljivosti ali poslabšanih poslovnih rezultatov in potencialov, rezultiralo v izgubi. Kljub zaostrenim razmeram nam je v letu 2009 uspelo zaključiti štiri velike investicije v nove trgovske centre – v Murski Soboti, Varaţdinu, Ljubljani, in Beogradu, zaključevali pa smo gradnjo centra v Škofji Loki. Čeprav center v Ljubljani v celoti ustreza vsem tehničnim pogojem za obratovanje, so inšpekcijske sluţbe zaradi problemov z odvozom odpadnega materiala center zaprle. Tak drastičen ukrep je bil po našem mnenju neupravičen. Na osnovi pritoţb in izvedenih ukrepov smo po prejemu sklepa Ministrstva za okolje in prostor 26. Marca 2010 s polletno zamudo uporabno dovoljenje le prejeli. Del investicij je bil sicer financiran preko leasinga, kljub temu pa je znašal obseg lastnih investicij v letu 2009 preko 44 milijonov evrov. Za 7 % smo povečali vrednost naloţb v osnovna sredstva. Obseg zalog in terjatev smo zniţali sorazmerno z upadom prodaje in sicer za blizu 30 %. Gospodarska kriza je imela močan vpliv na poslovanje Merkur Group v letu 2009. Ocenjujemo, da je ena najbolj problematičnih posledic poslabšanja pogojev poslovanja tudi izguba zaupanja naših partnerjev. Kljub zmanjšanemu obsegu poslovanja, so se povečale obveznosti do dobaviteljev in bank do mere, ko jih v celoti nismo sposobni vrniti v prvotno dogovorjenih rokih. Sledila je menjava nadzornega sveta in uprave in s tem izpolnitev prvih pogojev za pogovore z upniki. Trenutno so v zaključni fazi pogovori z našimi upniki in dobavitelji o finančni reorganizaciji našega poslovanja, o krepitvi deleţa kapitala v virih in o injektiranju likvidnih sredstev v profitabilni del poslovne dejavnosti. Brez tega dogovora je pot nadaljnjega razvoja vprašljiva in izjemno negotova. V primeru uspešnega dogovora z upniki, pa je to šele potrebni, nikakor pa zadostni pogoj za dolgoročno spremembo. Ukrepi, ki jih bomo morali sprejeti in uresničiti sami, so še bistveno zahtevnejši. Vrnitev ugleda in zaupanja zanesljivega partnerja pri kupcih, dobaviteljih, bankah bo zahtevna in dolgotrajna, potrditi ga bomo morali z ekonomskimi rezultati, pravočasnim poravnavanjem vseh obveznosti, popolno in konkurenčno ponudbo vsega asortimana, skratka, uresničevanjem vseh naših danih obljub. Vsi, ki me poznajo ali pa so kako drugače imeli opravka z mano vedo, da besede, napisane zgoraj, niso moje. To, kar piše zgoraj, je grobo objektivno poročilo o dogajanju v letu 2009 in delno tudi v letu 2010, zato ga bom brez trohice slabe vesti podpisal. Jaz sem eno letno poročilo za leto 2009 ţe napisal in s 14 ponosom podpisal. Letno poročilo podjetja Big Bang, ki je še vedno zgodba o uspehu, in ga tudi kriza okolja in lastnika ni mogla zasenčiti. Pisati dveh letnih poročil ali opisovati in komentirati nekaj, kar si od daleč gledal, se ne spodobi. Pravijo, da sem v Merkur prišel kot »dober krizni manager«, s čimer se ne strinjam, ker tega naziva ne priznavam. Managerji so v podjetju namreč zato, da krizo v podjetju s svojim dobrim vodenjem preprečijo. Zato podjetja vodilne in vodstvene delavce sploh imajo, iz česar sledi, da je bilo podjetje, ki je v krizo prišlo, slabo ali pa sploh ne vodeno. V tem dejstvu je treba iskati vzroke in rešitve za krizo podjetij Merkur in Mersteel. Še zmeraj trdno verjamem, da nam bo s podporo upnikov uspelo. To smo dolţni vsem tistim, ki so in ki še verjamejo v nas. Kupcem, dobaviteljem, partnerjem, sodelavcem in ne nazadnje generacijam za nami. Jim mar ţelimo pustiti samo pogorišča? Bojan Knupleţ, predsednik uprave, Merkur, d. d. 15 Poročilo nadzornega sveta Poslovanje v letu 2009 je nadzoroval nadzorni svet v sestavi: Marta Bertoncelj, predsednica, Jakob Piskernik, namestnik predsednice, ter Branko Dernovšek, član – predstavnik zaposlenih. Našteti so se v letu 2009 sestali na petih rednih sejah. Preverjali so poslovanje in najpomembnejše poslovne odločitve uprave druţbe Merkur. Na prvi seji v letu 2009, sicer 14. zaporedni v mandatu, so 9. marca obravnavali nerevidirano poročilo o poslovanju Merkur Group in druţb Merkur, d. d., ter Mersteel, d. o. o., za leto 2008. Potrdili so tudi predlog uprave za zniţanje plač članov uprave zaradi zaostrenih razmer na trgu. Na 15. redni seji so 11. maja 2009 preučili revidirano konsolidirano letno poročilo Merkur Group in revidirano letno poročilo druţb Merkur, d. d., in Mersteel, d. o. o., za leto 2008. Skupaj z upravo so na tej seji skupščini delničarjev predlagali, da se bilančni dobiček poslovnega leta 2008 ne razdeli delničarjem, prav tako se ga ne razdeli za udeleţbo na dobičku članom uprave in nadzornega sveta. Za revidiranje poslovanja in računovodskih izkazov za leto 2009 so skupščini predlagali revizijsko druţbo KPMG Slovenija. Obravnavali so tudi tekoče poslovanje, predvsem pa nerevidirano poročilo o poslovanju Merkur Group ter druţbe Merkur, d. d., za obdobje januar – marec 2009. Nerevidirano poročilo o poslovanju Merkur Group za obdobje januar – junij 2009 in tekoče poslovanje podjetij v Merkur Group so obravnavali na 16. seji 24. avgusta 2009. Svetovna gospodarska kriza je v tem obdobju ţe močno vplivala tudi na poslovanje Merkurja. Manj je bilo vpliva na prodajo končnim potrošnikom, večja so bila odstopanja pri prodaji podjetjem, predvsem pa pri prodaji metalurgije, kjer je bil vpliv krize največji. Take razmere so postale značilnost celotnega leta 2009. Na 17. seji so 2. novembra 2009 pregledali nerevidirano poročilo o poslovanju Merkur Group za obdobje januar – september. Tudi v tretjem kvartalu so beleţili podobna gibanja kot v drugem. Ker so podjetja Merkur Group ohranila podobne trţne deleţe kot lani, so padce prodaje ocenili kot primerljive s tistimi, ki so jih zabeleţili konkurenti. Zadnja seja v letu 2009 je bila 18. decembra tako kot vedno namenjena obravnavi poslovnega načrta Merkur Group za leto 2010. Upoštevajoč zaostrene razmere je načrt predvideval ohranitev trţnih deleţev tudi v letu 2010. V prvem odstavku našteti člani nadzornega sveta so na svoji 20. redni seji 10. maja 2010 potrdili letno poročilo druţbe Merkur, d. d., za leto 2009 in konsolidirano letno poročilo Merkur Group za leto 2009. Na 21. skupščini, na kateri so bili prisotni vsi delničarji druţbe Merkur, d. d., je bil 23. junija 2010 na osnovi odstopnih izjav takratnih članov nadzornega sveta soglasno podprt predlog imenovanja novega nadzornega sveta. Vanj sta bila kot predstavnika delničarjev imenovana Matevţ Slapničar kot predsednik nadzornega sveta in Antonija Pirc kot njegova namestnica. Predstavnica zaposlenih v nadzornem svetu je postala predsednica Merkurjevega Sveta delavcev Ana Hochkraut. Na 3. redni seji skupnega sveta delavcev, ki je bila dne 22. 7. 2010 v Naklem, so člani sveta delavcev izvolili še drugega predstavnika zaposlenih Petra Fratnika. Člani novega nadzornega sveta smo se na svoji prvi seji 23. junija 2010 seznanili z odstopom predsednika uprave druţbe Merkur, d. d., Binetom Kordeţem, in za novega predsednika uprave druţbe Merkur, d. d., za mandatno obdobje od 1. 7. 2010 do 1. 7. 2015 imenovali Bojana Knupleţa. Druţbo predstavlja predsednik uprave, zastopata pa jo dva člana uprave skupaj, ali en član uprave skupaj s prokuristom. Uprava lahko podeli eno ali več prokur. Nadzorni svet daje soglasje k imenovanju ali odpoklicu prokurista. Na drugi redni seji 7. julija 2010 smo člani nadzornega sveta prejeli informacijo o poslovanju v prvih šestih mesecih leta 2010. Seznanili smo se s preklicem revizorjevega poročila, ki ga je direktor podjetja za revidiranje KPMG, d. o. o., Marjan Mahnič 1. 7. 2010 posredoval predsedniku uprave Bojanu Knupleţu. Na osnovi tega preklica se je pričela ponovna revizija poslovanja v letu 2009 in priprava letnega poročila, ki ga zato potrjuje novi nadzorni svet. Na tretji redni seji smo 12. julija za člane uprave druţbe Merkur, d. d., za mandatno obdobje od 15. 7. 2010 do 1. 7. 2015 imenovali Blaţa Pesjaka, Roka Ponikvarja in Uroša Zajca. Član uprave kot delavski direktor ostaja Marjan Smrekar. 16 Četrta redna seja je bila 15. julija 2010 opravljena v korespondenčni obliki. Na njej smo sprejeli odstopno izjavo dr. Milana Jelovčana o predčasnem prenehanju funkcije člana uprave z dnem 15. julijem 2010. Na peti redni seji 12. avgusta 2010 smo člani nadzornega sveta prejeli informacijo o poslovanju v mesecu juliju 2010. Obravnava letnega poročila Na 6. redni seji se je 20. septembra 2010 nadzorni svet seznanil z revidiranim letnim poročilom druţbe Merkur, d. d., in konsolidiranim letnim poročilom Merkur Group za leto 2009. Nadzorni svet se je seznanil z revizorjevim poročilom in ugotovil, da je izdano pritrdilno mnenje. Nadzorni svet nima pripomb k letnemu poročilu za leto 2009, vendar pa poudarja, skladno s poročilom o odnosih druţbe Merkur d. d. z obvladujočo druţbo Merfin d. o. o. v skladu s 545. členom ZGD-1, da poročilo temelji na informacijah, ki so bile dostopne novi upravi, pri čemer pa zaradi prevzema funkcije v letu 2010 ne more zagotoviti, da ni drugih informacij in dogodkov, ki bi morali biti vključeni v letno poročilo druţbe in skupine. Nadzorni svet je na 6. redni seji 20. septembra 2010 potrdil letno poročilo druţbe Merkur, d. d., za leto 2009 in konsolidirano letno poročilo Merkur Group za leto 2009 z datumom izdaje 30. 8. 2010. Hkrati je nadzorni svet preklical sklep s seje 10. maja 2010 o potrditvi letnega poročila druţbe Merkur, d. d., za leto 2009 in konsolidiranega letnega poročila Merkur Group za leto 2009 z datumom izdaje 30. 4. 2010. V Naklem, 20. septembra 2010 mag. Matevţ Slapničar, predsednik nadzornega sveta 17 Divizija Merkur Divizijo Merkur sestavlja 9 podjetij v 6 različnih drţavah. Razpoznavnost jim zagotavlja razvejana mreţa trgovskih centrov. Ta obsega 32 centrov v Sloveniji, 8 na Hrvaškem, 3 v Srbiji, po enega pa v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Njihova poglavitna prednost je ta, da na enem mestu zdruţujejo koncept uspešne prodaje izdelkov za gradnjo, obnovo in vzdrţevanje, za zabavo, udobje in kakovostno bivanje. Zahtevnemu prodajnemu konceptu sledi tudi 17 franšiznih prodajaln Merkurja v Sloveniji, ena v Bosni in Hercegovini, ena na Cipru ter spletna trgovina na naslovu: nakup.merkur.si. MERKURDOM je ime naše ponudbe izdelkov za dom, vrt in prosti čas, MERKURMOJSTER pa je sinonim za pravo ponudbo izdelkov za domače mojstre, podjetnike in obrtnike. Podjetja oskrbujemo v Diviziji Merkur po treh prodajnih kanalih. Streţba veleprodajnih kupcev znotraj trgovskih centrov kupcu omogoča neposreden ogled in preizkus izdelkov ter njihov takojšen osebni prevzem. Glavnino prodaje podjetjem predstavlja delo veleprodajnih svetovalcev, ki zagotavljajo nakup neposredno iz centralnih skladišč ali prek tranzitne preskrbe. Tretji prodajni kanal predstavlja spletna stran MERKURPARTNER, namenjena veleprodajnim poslovnim partnerjem v Sloveniji. Najzvestejši kupci izkoriščajo prednosti Merkurjeve kartice zaupanja. Aktivnih uporabnikov te kartice je bilo ob koncu leta 2009 samo v Sloveniji ţe več kot 473 tisoč. Na Hrvaškem je bilo aktivnih imetnikov kartice 100 tisoč, leto prej pa 95 tisoč. Veliko priljubljenost Merkurjeve kartice dokazujejo tudi prvi odzivi v Srbiji. Tam smo jo konec novembra 2009 začeli ponujati v trgovskih centrih v Beogradu in Novem Sadu. Ţe v prvih treh mesecih se je zanjo odločilo blizu 15.000 aktivnih uporabnikov. Upoštevajoč vse nakupne ugodnosti, ki jih prinaša redna uporaba Merkurjeve kartice zaupanja ob vsakem nakupu, pričakujemo, da bomo imeli v Srbiji do konca leta 2010 ţe 50.000 aktivnih imetnikov te kartice. S koncem leta 2008 in preko celega leta 2009 smo se po dolgem obdobju nepretrgane rasti dejavnosti, ki jo je spodbujalo tudi stanje na trgu potrošnih dobrin, trgu gradenj in investicij ter na finančnih trgih, soočili z zaostrenimi razmerami v okolju. Število novih investicij se je v drţavah, kjer poslujemo, hitro zniţevalo, kar je vplivalo na opazen padec prodaje podjetjem. Manj se je zniţalo povpraševanje s strani končnih potrošnikov, ki so pri nakupih trajnih dobrin postali previdnejši. Zaostrile so se razmere na finančnih trgih. Leto 2009 je bilo kljub temu za Merkur leto rekordnega investiranja. Šlo je za zaključevanje številnih investicij, začrtanih ţe v obdobju pred tem. V gradnjo novih trgovskih centrov smo tako investirali kar 80 milijonov evrov, s čimer se uvrščamo v sam vrh slovenskih podjetij, ki so tudi v teh zaostrenih časih zmogla vlagati v svojo nadaljnjo rast. Še več, prav v letu 2009 smo zgradili največji center MERKUR na vsem svetu, ki smo ga 15. oktobra odprli v Beogradu. Sicer pa smo nove centre v letu 2009 zgradili še v Murski Soboti, Ljubljani, Varaţdinu in Skopju. 18 Divizija Mersteel Divizija Mersteel je v Jugovzhodni Evropi vodilni trgovec z metalurškimi izdelki in steel service centri. Divizijo Mersteel sestavlja devet podjetij v sedmih različnih drţavah. Kupcem ponujamo več kot 30.000 metalurških izdelkov. Njihova kakovost, ugodne cene ter upoštevanje posebnih potreb in ţelja kupcev so naše vodilo pri oblikovanju ponudbe prek razvejane prodajne mreţe. Divizija Mersteel je pričela poslovati 1. julija 2008 z ustanovitvijo podjetja Mersteel, d. o. o., s sedeţem v Naklem. Vanjo smo iz Merkurja uspešno prenesli celotno metalurško dejavnost, skupaj z vsemi zaposlenimi. Ob veleprodajni dejavnosti v Mersteelu razvijamo tudi široko paleto dodelavnih storitev. V naših steel service centrih na ţeljo kupcev proizvode metalurgije preoblikujemo na ţelene dimenzije. Zagotavljamo razrez orodnih jekel, nosilcev, paličnih materialov in cevi, CNC obdelavo orodnih jekel, razrez hladno in toplo valjanih trakov ter krojenje toplo valjane pločevine. Mersteel Profil je specializirano srbsko proizvodno podjetje za izdelavo cevi in drugih kovinskih izdelkov. Ob proizvodnji cevi, ki predstavljajo glavnino proizvodnih zmogljivosti, Mersteel Profil proizvaja tudi hladno oblikovane okenske profile, nosilce za suhomontaţno gradnjo, kovinske police, kovinske vratne podboje in druge izdelke ter izvaja storitve razreza. Kupcem ponujamo storitve spletnega portala MERSTEELPARTNER, s katerim omogočamo časovno neomejen in hiter dostop do pomembnih informacij. Med tremi divizijami v Merkur Group je svetovna gospodarska kriza najbolj vplivala prav na Divizijo Mersteel. Na področju metalurgije se je namreč na svetovnem nivoju potrošnja tega blaga praktično razpolovila. Metalurška panoga je v letu 2009 doţivljala eno najglobljih kriz, saj je proizvodnja v Evropi padla za okrog 40 %, cene pa na večini vrst blaga tudi do 50 %. V leto 2009 smo vstopili dodatno opremljeni s kapacitetami za dodelavne storitve. To nas sicer kapitalsko bremeni, hkrati pa nam ponuja bistveno boljše moţnosti za utrditev poloţaja na trgu. Leto 2009 je bilo tudi v znamenju reševanja previsokih količin zalog, katerih vrednost je čez leto stalno padala. Iskanje poslovnih priloţnosti se je iz intenzivnega investiranja v zaloge in skladišča preusmerilo na razvoj dodelavnih storitev, gojenje dolgoročnih partnerstev in izboljševanje stroškovne učinkovitosti. 19 Divizija Big Bang Divizijo Big Bang sestavljata matično podjetje Big Bang, d. o. o., Ljubljana, in hčerinsko podjetje Big Bang, d. o. o., Beograd. V Sloveniji Big Bang z mreţo 15 trgovin ter spletnim centrom na naslovu www.bigbang.si predstavlja največjega ponudnika avdio-video izdelkov in računalništva s trţnimi deleţi, ki segajo od 30 % pa vse do 60 %. Poleg vodilnega poloţaja na omenjenih segmentih pa podjetje sodi tudi med največje ponudnike velikih in malih gospodinjskih aparatov, telekomunikacij, igralnih konzol, iger in posnetih medijev. Svoje poslovanje širimo v Srbijo, kjer v letu 2009 deluje trgovski center v Beogradu. Centre Big Bang zaznamuje široka ponudba izdelkov, katerih prodajo podpirajo strokovno usposobljeni prodajalci, ki so tudi osebno pravi navdušenci nad izdelki z njihovega področja. Glavnino prodaje predstavljajo trgovski centri, ki jih dopolnjujeta spletna prodaja in prodaja na debelo. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991 kot veleprodajna druţba Bofex, d. o. o. V 15 letih je s hitro rastjo prevzelo vodilni trţni poloţaj, 1. januarja 2008 pa se je z namenom uskladitve imena podjetja z blagovno znamko preimenovalo v druţbo Big Bang, d. o. o. Podjetje je prevzelo povsem novo celostno grafično podobo, slogan »Vedno nekaj novega« in pričelo z razvojem lastne blagovne znamke BOF. V letu 2009 smo odprli dve novi trgovini. V največjem srbskem nakupovalnem centru Ušće v Novem Beogradu smo 30. marca odprli 2.350 kvadratnih metrov veliko prodajalno. V ljubljanski Citypark pa smo 26. novembra preselili več kot tisoč kvadratnih metrov veliko trgovino Big Bang, ki je prej delovala kot samostojna trgovina v bliţini Cityparka. Gre za uresničevanje strategije selitve trgovin v večje nakupovalne centre. Zanje je značilna velika frekvenca kupcev, katerih struktura je enaka strukturi kupcev blagovne znamke Big Bang. Uspešno posluje tudi naš spletni center na naslovu www.bigbang.si, ki dokazuje primernost trţenja tovrstnih izdelkov tudi prek svetovnega spleta. Ena od ključnih usmeritev za izboljšanje poslovanja je usmeritev v prodajo izdelkov svetovno priznanih blagovnih znamk. Te predstavljajo 80 % celotne prodaje ter ponujajo kupcem boljšo kakovost in nove tehnologije. Hkrati kupcem zagotavljamo kakovostne poprodajne storitve. V letu 2009 smo obenem pri kupcih vzbudili veliko pozornosti z uvajanjem izdelkov nekaterih novih blagovnih znamk, ki pri kakovosti ne popuščajo, pomanjkanje tradicije dolgoletnega uglednega proizvajalca pa uspešno nadomeščajo s temu primerno ugodnejšo ceno izdelkov. Tudi v prihodnosti pričakujemo nadaljnje zanimanje kupcev do tovrstnih izdelkov. 20 Delnica in lastniška struktura Delnica druţbe Merkur, d. d., z oznako MER je bila do vključno 6. marca 2008 del prve kotacije Ljubljanske borze, na katero so umeščene le delnice najuspešnejših slovenskih delniških druţb. Na 18. redni skupščini so delničarji druţbe Merkur 17. januarja 2008 z 99,99 % na skupščini prisotnih ali zastopanih glasov sprejeli sklep o umiku delnic druţbe Merkur, d. d, z oznako MER z organiziranega trga vrednostnih papirjev. Podatki o Merkurjevi delnici Delnice dajejo imetniku pravico do: – enega glasu na skupščini, – sorazmerne dividende iz dobička za izplačilo ter – sorazmernega dela preostalega premoţenja ob stečaju ali likvidaciji druţbe. Vse delnice so prosto prenosljive, navadne in prinašajo enako dividendo. Prednostnih delnic s fiksno dividendo druţba Merkur, d. d., nima. Vsak delničar ima pravico do dividende vse do prodaje oziroma prenosa teh delnic na drugo osebo. Ključni podatki o Merkurjevi delnici Podatek Število delnic* Število delničarjev Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) Osnovna čista in popravljena izguba/dobiček na delnico (v EUR) 31. 12. 2009 31. 12. 2008 Indeks 1.312.585 7 1.312.585 7 100,0 100,0 104,01 279,83 37,2 -118,46 22,00 - *od tega je 131.258 lastnih delnic Lastne delnice Druţba Merkur, d. d., ima 131.258 lastnih delnic, kar predstavlja 10 % vseh delnic. Lastniška struktura na dan 31. 12. 2009: Število Zap. Št. Naziv Vse delnice delničarjev Število % 1. Merfin, d. o .o. 1 885.952 67,50 2. Sava, d. d. 1 131.421 10,01 3. Merkur,d. d. 1 131.258 10,00 4. Banka Koper d. d. 1 76.265 5,81 5. Perutnina Ptuj d. d. 1 64.198 4,89 6. GBD d. d. 1 13.615 1,04 7. ML inţeniring d. o. o. 1 9.876 0,75 SKUPAJ 7 1.312.585 100,00 Delnice v lasti članov uprave in nadzornega sveta po stanju na dan 31. 12. 2009 Na dan 31. 12. 2009 niti stari niti novi člani uprave in nadzornega sveta niso imeli v lasti delnic druţbe Merkur, d. d. 21 Druţbena odgovornost Odgovornost za pravilnost poslovnih odločitev Vestno izpopolnjujemo poslovne in komercialne procese v Merkur Group. Prek interne Sluţbe za izobraţevanje vzgajamo odgovorne, visoko usposobljene sodelavce in nadgrajujemo njihovo znanje. S pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij zagotavljamo dober nadzor nad poslovnimi dogodki in hiter dostop do poslovno pomembnih informacij ter kakovostno obvladovanje tveganj. Preizkušene standarde poslovanja z matične druţbe prenašamo na celotno Merkur Group. Hčerinska podjetja nadzorujemo z mesečnimi finančno-računovodskimi poročili, letnimi zunanjimi revizijami in rednim nadzorom finančnega poslovanja, terjatev in zalog. V obdobju zaostrenih gospodarskih razmer je naš glavni cilj zagotavljanje stabilnega poslovanja in graditev temeljev za ponovno rast sočasno z novim zagonom svetovnega gospodarstva. Odgovornost do sočloveka Sorazmerno s poslovnimi uspehi podpiramo skupine ali posameznike, ki potrebujejo našo pomoč. Posebno pozornost posvečamo organizacijam in posameznikom v mestih, ki jih zaznamuje Merkurjev poslovni utrip. Še posebno smo ponosni na klube, ki nosijo naše ime: ţenski košarkarski klub Merkur Celje, tekaški smučarski klub Merkur Kranj, namiznoteniški klub Merkur Kranj, rokometno društvo Merkur Škofja Loka, Med prejemniki naših donacij je vrsta ustanov, ki s svojim delom znajo spreminjati svet na boljše, zmorejo lajšati teţave in uspevajo vračati nasmeh na obraze ljudi v stiski. Prisluhnili smo tudi izbranim kulturnim projektom, ki jim pomagamo ţe več let. Odgovornost do okolja Z upoštevanjem sodobnih načinov gradnje in načrtno ureditvijo logističnih poti ne ugotavljamo izstopajočega negativnega vpliva na okolje. Pozornost posvečamo ponudbi okolju prijaznih izdelkov. Med prvimi smo pristopili k projektu Energija Si. Zavezali smo se k promociji energijsko varčnih izdelkov ter izobraţevanju kupcev in zaposlenih o pomenu in načinih varčevanja z energijo. Smo soustanovitelji druţbe ZEOS, d. o. o., prve in največje nacionalne neprofitne sheme za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Med prvimi slovenskimi podjetji smo v naši maloprodaji uvedli moţnost brezplačnega vračanja dotrajane električne in elektronske opreme ob nakupu nove. Imamo lastno Sluţbo za ekologijo, ki zaokroţuje med seboj povezane okoljske vsebine. S tem smo zagotovili transparenten pregled in nadzor nad izvajanjem ekoloških vsebin, natančnejše opredelitve odgovornosti in hitrejše prilagajanje zakonskim zahtevam. V poslovnih prostorih posebno pozornost posvečamo odpadnim baterijam in akumulatorjem, kemikalijam, odpadnim oljem, pisarniškemu materialu, zlasti kartušam, lepilu in čistilom ter odpadnemu papirju. 22 Sistem vodenja in upravljanja Merkur Group in njene tri divizije obvladuje krovna druţba Merkur, d. d. Za pripravo in uresničevanje strateških ciljev razvoja vseh podjetij je odgovorna tričlanska uprava obvladujoče druţbe Merkur, d. d. Usklajuje in upravlja globalni programski in vsebinski razvoj Merkur Group. Preko direktorjev divizij ter izvršnih in programskih direktorjev, zadolţenih za področja in procese, upravlja delovanje celotne Merkur Group. Pri tem so njeni trije temeljni cilji zagotavljanje rasti prodaje, dobičkonosnost ter skrb za obvladovanje poslovnih tveganj Merkur Group. Pomagamo si s poenotenim programskim razvojem v smeri specializacije in hitre rasti na novih ciljnih trgih ter optimalnim izkoriščanjem in usklajenim razvijanjem materialnih, sistemskih in intelektualnih resursov v skupini. Upravi so neposredno odgovorni direktorji Divizij Merkur, Mersteel in Big Bang. V skladu s strategijo in poslovnimi načrti Merkur Group razvijajo poslovne dejavnosti na posameznih trgih prek hčerinskih podjetij znotraj divizije. Divizije statusno pravno niso oblike druţb po ZGD, temveč le organizacijske enote v okviru Merkur Group, v katerih so zdruţene oziroma vanje spadajo posamezne druţbe oziroma podjetja. Člani uprave, direktorji divizij ter izvršna direktorja računovodstva in financ sestavljajo Kolegij Merkur Group (KMG). Znotraj vseh podjetij v Merkur Group so sklepi KMG zavezujoči. Odvisne druţbe vodijo direktorji odvisnih druţb, ki svoje delo usklajujejo z izvršnimi in programskimi direktorji, direktorji divizij in upravo. Delo uprave v skladu z zakonitostmi dvotirnega sistema vodenja nadzoruje tričlanski nadzorni svet. Dva člana nadzornega sveta zastopata interese delničarjev, izvolijo ju delničarji na skupščini. Tretji član nadzornega sveta zastopa interese zaposlenih. To mesto po funkciji zastopa predsednik sveta delavcev. Sluţba notranje revizije je organizirana v okviru poslovodstva druţbe Merkur, d. d. Je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot. Načrtovanje, notranje revidiranje in poročanje opravlja samostojno, neodvisno in nepristransko. Sluţba notranje revizije daje zagotovila in svetuje upravi, ustvarja dodano vrednost in izboljšuje učinkovitost ter uspešnost poslovanja. Spodbuja premišljen način ravnanja s tveganji, saj sistematično in urejeno ocenjuje sisteme notranjih kontrol ter predlaga priporočila za ustrezno upravljanje tveganj. Pooblašča jo uprava in sluţba je za svoje delo neposredno odgovorna upravi. Uprava druţbe Merkur, d. d., do 30. 6. 2010: mag. Bine Kordeţ, predsednik uprave – generalni direktor mag. Goran Čelesnik, član uprave – komercialni direktor (do 15. 3. 2010) dr. Milan Jelovčan, član uprave – direktor za organizacijo in informatiko Marjan Smrekar, član uprave – delavski direktor Uprava druţbe Merkur, d. d., od 1. 7. 2010: Bojan Knupleţ, predsednik uprave – generalni direktor Blaţ Pesjak, član uprave, direktor za finance, naloţbe in kontroling (od 15. 7. 2010) Rok Ponikvar, član uprave, direktor za nabavo, prodajo in logistiko (od 15. 7. 2010) Uroš Zajc, član uprave, direktor za trţenje, prodajni program in razvoj (od 15. 7. 2010) Marjan Smrekar, član uprave – delavski direktor (do 31. 8. 2013) Mandat uprave se izteče 1. julija 2015. Nadzorni svet druţbe Merkur, d. d., do 22. 6. 2010 Predstavnika delničarjev: Marta Bertoncelj, predsednica nadzornega sveta Jakob Piskernik, namestnik predsednice Predstavnik zaposlenih: Branko Dernovšek, član 23 Nadzorni svet druţbe Merkur, d. d., od 23. 6. 2010: Predstavnika delničarjev: mag. Matevţ Slapničar, predsednik nadzornega sveta mag. Antonija Pirc, namestnica predsednika Predstavnika zaposlenih: mag. Ana Hochkraut, članica Peter Fratnik, član (od 22. 7. 2010) Mandat nadzornega sveta se izteče 23. junija 2014. 24 Zaposleni V Merkur Group ţelimo presegati pričakovanja svojih kupcev in poslovnih partnerjev, pri kakovosti nočemo popustiti. Uresničitev takih ciljev se začne in konča pri zaposlenih. Zato zagotavljamo nadpovprečno organizacijsko klimo, dodatne ugodnosti in varne delovne pogoje. Zavedamo se tudi svojih slabosti. Zaradi njih načrtujemo nove kadrovske projekte in zaposlenim še prijaznejšo prihodnost. Zaposleni po podjetjih Merkur Group Podjetje Stanje 31. 12. 2009 31. 12. 2008 Indeks Zaposleni iz vračunanih ur 2009 2008 Indeks MERKUR GROUP 4.829 5.102 94,6 4.672,5 4.663,8 100,2 DIVIZIJA MERKUR Merkur, d. d. Merkur Hrvatska, d. o. o. Merkur International Beograd, d. o. o. Intermerkur Nova, d.o.o., Sarajevo Perles Merkur Italia, s.r. l. Merkur, d. o. o., Kotor 3.686 2.675 517 339 139 8 8 3.847 2.842 618 243 132 11 1 95,8 94,1 83,7 139,5 105,3 72,7 800,0 3.493,8 2.579,7 495,1 264,0 140,0 9,0 6,0 3.707,0 2.828,9 549,0 236,8 83,3 9,0 0,0 94,2 91,2 90,2 111,5 168,1 100,0 - DIVIZIJA MERSTEEL Mersteel d. o. o., Naklo Mersteel d. o. o., Hrvaška Mersteel d. o. o., Beograd Mersteel Profil doo, Beograd Mersteel, d. o. o., Sarajevo Merkur Makedonija, doo, Skopje Merkur MI Handels, GmbH Merkur International Praha, spol. S.r.o. 671 309 78 98 96 39 43 5 3 672 337 0 118 107 65 36 5 4 99,9 91,7 83,1 89,7 60,0 119,4 100,0 75,0 691,7 319,3 83,8 105,6 97,0 35,0 43,0 4,0 4,0 410,8 161,5 0,0 30,3 116,0 59,0 35,0 4,0 5,0 168,4 197,7 348,5 83,6 59,3 122,9 100,0 80,0 DIVIZIJA BIG BANG Big Bang, d. o. o., Ljubljana Big Bang, d. o. o., Beograd 472 434 38 583 565 18 81,0 76,8 211,1 487,0 451,0 36,0 546,0 533,0 13,0 89,2 84,6 276,9 Zaradi reorganizacije Merkur Group po divizijah so bolj primerljivi naslednji podatki: *Merkur, d. d., in Mersteel, d. o. o., Naklo 2.899,0 **Merkur Hrvatska, d. o. o. in Mersteel d. o. o., Hrvaška 595 618 96,3 578,9 *** Merkur International Beograd, d. o. o., in Mersteel d. o. o., Beograd 369,6 2.990,4 96,9 549,0 105,4 267,1 138,4 25 Izobrazbena struktura zaposlenih v Merkur Group v %, na dan 31. 12. 2009 40,0 37,7 35,0 32,2 30,0 25,0 20,0 15,0 8,5 10,0 4,5 5,0 11,3 3,3 1,5 0,8 0,1 VIII. IX. 0,0 I. II. III. IV. V. VI. VII. Merkur Group Jeseni 2009 smo v druţbi Merkur, d. d., izvedli ţe deveto zaporedno merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Iz rezultatov merjenja je razbrati, da je, skladno s splošnimi razmerami, stopnja organizacijske klime v Merkurju pričakovano nekoliko niţja, še vedno pa ugodnejša kot na ravni trgovske branţe in drţave. Merkur 4,00 Trgovina SLO 4,00 3,75 3,75 3,50 3,25 3,44 3,40 3,51 3,34 3,53 3,54 3,37 3,37 3,22 3,23 3,31 3,23 3,50 3,47 3,45 3,29 3,21 3,40 3,29 3,58 3,63 3,60 3,77 3,84 3,82 3,79 3,60 2,75 3,42 3,00 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 3,25 3,00 2,75 2,50 Zaposlenim ob dobrih delovnih pogojih, številnih moţnostih za izobraţevanje in napredovanje ponujamo tudi sofinanciranje prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, subvencioniranje rekreativnega in kulturnega udejstvovanja ter letovanja v lastnih počitniških kapacitetah. Imamo 64 apartmajev s 353 leţišči na morju, 9 apartmajev z 20 leţišči v hribih in 7 apartmajev s 34 leţišči v toplicah. Vsako poletje za zaposlene preko turističnih agencij zakupimo še dodatna leţišča na morju. Zaposlenim z odobritvijo kreditov pomagamo pri nakupu oziroma obnovi stanovanj in hiš. Sluţba za varno in zdravo delo je v letu 2009 v druţbah Merkur, d. d., in Mersteel, d. o. o., zabeleţila 58 poškodb (leto prej 76), od tega 45 na delu in 13 poškodb na poti. V letu 2009 je bilo tako skoraj 24 % manj poškodb kot v letu 2008 (leta 2008 pa 25 % manj kot leta 2007), kar kaţe na uspešno delo naše lastne Sluţbe za varno in zdravo delo. 26 Upravljanje tveganj Obvladovanje finančnega tveganja Pri izpostavljenosti poslovnim tveganjem Merkur Group sledi razmeram, kakršne trenutno vladajo na vseh svetovnih trgih. Pridobivanje in obvladovanje finančnih sredstev, potrebnih za nemoteno poslovanje in investicije, ostaja zahtevnejše, zato posebno pozornost zaradi globalnega delovanja namenjamo predvsem finančnim tveganjem. Gospodarska kriza je prinesla nove metode poročanja, v ospredju niso več samo številke, temveč različni scenariji in analize, tveganja pa postajajo dejstvo, ki ga moramo vpeljati v vse pore svojega poslovanja. Pri upravljanju in obvladovanju finančnih tveganj sledimo sprejeti finančni politiki, ki vključuje izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje finančnih tveganj. Cilji procesa aktivnega upravljanja tveganj so: – doseganje stabilnosti poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznih tveganj do sprejemljive ravni, – povečanje trţne vrednosti Merkur Group, njene konkurenčnosti in bonitete, – večja predvidljivost denarnih tokov in višine dobička – zmanjšanje davčnih obveznosti ter – zmanjšanje učinkov izjemnih škodnih dogodkov. Merkur Group ocenjuje finančna tveganja v okviru naslednjih skupin: – kreditna tveganja (zaupanjska tveganja), ki zajemajo vsa tveganja, kjer se zaradi neporavnave pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev (kupcev) zmanjšajo gospodarske koristi podjetja, – trţna tveganja, ki predvsem obsegajo tveganje obrestne mere, tveganje sprememb deviznega tečaja, tveganje spremembe inflacije, tveganje zmanjšane likvidnosti in spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev, – tveganje plačilne nesposobnosti, ki obsega kratkoročno in dolgoročno tveganje nesposobnosti pravočasnega poravnavanja obveznosti. Kreditno tveganje Izpostavljenost Merkur Group kreditnemu tveganju je odvisna od posameznih kupcev in od gospodarskih razmer v drţavah, iz katerih ti kupci prihajajo. Merkur Group ima izoblikovano politiko aktivnega upravljanja kreditnega tveganja, ki zajema sprotno spremljanje odprtih terjatev, omejevanje izpostavljenosti posameznemu kupcu preko sistema limitov, ugodnosti pri predplačilu, zamudne obresti, zavarovanje terjatev in politiko izterjave terjatev. V ta sistem so zajeti vsi kupci Merkur Group. Pri tem upoštevamo, da bi lahko prestroga politika upravljanja kreditnih tveganj zmanjševala konkurenčnost druţbe, ki bi se kazala v izgubi določenega dela strank in s tem prihodkov. Kljub temu ukrepe obvladovanja kreditnega tveganja zaradi vse večje volatilnosti svetovnih trgov izvajamo s še večjo dinamiko in še manjšo toleranco kot v preteklem obdobju. Večja intenzivnost spremljave velja tudi za manjše kupce. Principi obvladovanja terjatev in tveganj, povezanih z njimi, so enaki za celotno Merkur Group, torej za vse divizije in znotraj njih za vsa hčerinska podjetja, ne glede na drţavo delovanja. Za omejevanje izpostavljenosti omenjenemu tveganju uporabljamo izdelan in formaliziran bonitetni sistem, ki zajema: - zavarovanje morebitnih prihodnjih terjatev ţe ob podpisu pogodbe in preverjanje bonitete novih in obstoječih kupcev v bonitetni sluţbi – boniteta vključuje kvantitativne kazalnike, sestavljene iz informacij iz medsebojnega poslovanja (vključno s plačilno sposobnostjo), bilančnih kazalnikov ter ostalih javno pridobljenih informacij in kvalitativne ocene, dobljene iz informacij potnikov, odgovornih oseb, vodij ključnih kupcev ipd., - pridobitev zavarovanja v obliki hipoteke, zavarovanja vrednostnih papirjev, bančne garancije ali akreditiva za terjatve nad 150.000 evrov, 27 - zavarovanje terjatev do kupcev v tujini z akreditivom ali bančno garancijo, - individualno spremljanje gibanja terjatev partnerjev prek sistema finančno zadolţenih oseb, ki se obravnavajo na mesečnih finančnih timih, na katerih finančno in komercialno področje skupaj usklajujeta tudi dinamiko poslovanja za en mesec naprej, določata primernost trenutne izpostavljenosti ter dopustno višino zapadlih terjatev; finančni tim sluţi tudi kot izmenjava mehkih informacij o aktivnostih partnerjev, - določanje ranga in maksimalnega limita za stalne in znane kupce glede na ocenjeno boniteto, višino opravljenega prometa in plačilno disciplino v preteklem obdobju v odvisnosti od višine in kakovosti zavarovanja, - določanje limita za nove kupce glede na ocenjeno boniteto in zavarovanje, - izdelan postopek izterjave terjatev (vključno s sodno) do kupcev. Bonitetni sistem konstantno razvijamo in nadgrajujemo z različnimi bazami podatkov, kot so npr. poslovni izkazi, neodvisna ocena tveganja in priporočilo o višini limita zunanjega, neodvisnega ponudnika, tekoča plačilna boniteta ter spremljava blokad transakcijskih računov, tekoča izpostavljenost in razlika v ceni, poleg tega pa za boljše poznavanje partnerjev uporabljamo mehki del informacij, ki poleg trenutnega poslovanja zajema tudi desetletno zgodovino poslovanja z Merkur Group ter aktivnosti ustanoviteljev, lastnikov in zastopnikov teh subjektov v povezavi z vpletenostjo le-teh v kritične postopke. Na podlagi spremljave partnerjev, pri katerih se je začel kritičen postopek (prisilna poravnava, stečaj, likvidacija), lahko zaključimo, da so imela angaţirana sredstva na omenjenih partnerjih status zatečenega stanja in preteţno niso bila sveţa, kar pomeni dodatno potrditev za bonitetno spremljavo in sistem odobritve naročil. Proučevan trend je konstanten. V obdobju januar - december 2009 izstopa izjemno visok popravek vrednosti oz. slabitev danega posojila druţbi HTC DVA, d. o. o. ter naloţbe v Metalurško dejavnost Mersteela v skupni višini 141,6 milijonov EUR (od tega 126,4 milijone EUR slabitev posojila druţbi HTC DVA d. o. o., saj smo ugotovili, da druţba nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi lahko zagotovila takojšnje poplačilo). Dodatno so se povečali tudi popravki vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v višini 8,1 milijona evrov. Vodstvo Merkur Group ocenjuje, da je kljub navedenim ukrepom za varovanje pred tveganji, zlasti zaradi slabega posojila podjetju HTC DVA d. o. o., izpostavljenost kreditnim tveganjem visoka, trend pa nespremenljiv. Trţno tveganje Trţno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v trţnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški inštrumenti, vplivale na prihodke Merkur Group ali na vrednost finančnih inštrumentov. Cilj obvladovanja trţnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo trţnim tveganjem v razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička. Minimizacija nihanja poslovnega izida zaradi trţnih tveganj je tudi razlog, da Merkur Group uporablja izvedene finančne inštrumente. Tveganje spremembe obrestne mere Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala zaradi spremembe trţnih obrestnih mer. Merkur Group ima dve tretjini dolţniških virov vezanih na spremenljivo obrestno mero EURIBOR, zato je poslovanje izpostavljeno obrestnemu tveganju. Gibanje EURIBOR-a je z začetkom recesije postalo zelo nepredvidljivo. Po zgodovinsko visokih ravneh konec leta 2008 se je referenčna obrestna mera spustila na zgodovinsko nizko raven ţe v prvi polovici leta 2009 in zavzela smer počasnega padanja, ki je sledil do konca leta. Simultano s procesom padanja trţnih obrestnih mer se je odvijala rast marţ in bančnih stroškov, tako da padca cene denarja praktično ni bilo čutiti. Tveganju spremembe obrestne mere se zaradi izredne volatilnosti izogibamo s prilagajanjem obrestnih mer na aktivi obrestnim meram na pasivi, poleg tega pa izvajamo tudi simulacije na bilanci stanja z vidika absorpcije financiranja v povezavi s spremembami obrestnih mer. Glede na omenjeno ter glede na 28 predvidevanja finančnih institucij o srednjeročnih gibanjih trţnih obrestnih mer se odločamo tudi o ščitenju obrestne mere z izvedenimi finančnimi instrumenti. V letu 2009 smo v Merkur Group za ščitenje obrestne mere uporabili inštrumente obrestne zamenjave, s katerimi smo ščitili petino izpostavljenosti tveganju spremembe obrestne mere. Velik padec ter nato umirjeno gibanje referenčne obrestne mere skupaj z zmanjševanjem deleţa kreditov, vezanih na variabilno obrestno mero, kaţe na zmanjševanje obrestnega tveganja v Merkur Group. Skupaj z omenjenimi ukrepi vodstvo še vedno ocenjuje izpostavljenost obrestnemu tveganju v letu 2009 kot nizko. Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje, pri katerem se zaradi spremembe tečaja posamezne valute lahko zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. Definirali smo pomembnejše valutne pare, ki so določeni z geografsko lokacijo ter velikostjo naših podjetij v tujini. Ti pari so EUR/HRK, EUR/RSD ter EUR/CZK. Pare smo določili glede na velikost transakcijske in translacijske izpostavljenosti v poslovnem letu. Za merjenje velikosti valutnega tveganja pa poleg potencialne izpostavljenosti upoštevamo tudi koeficiente variabilnosti za pomembnejše valutne pare. Na vseh trgih poskušamo izpostavljenost zmanjšati z integriranjem tečaja v razliko v ceni, z naravnim ščitenjem, torej uravnavanjem prodaje in nabave, s terminsko čim bolj optimalnim valutnim pokrivanjem prilivov z odlivi ter z najemanjem kreditov v lokalni valuti. Za ščitenje valutnega tveganja smo v Merkur Group v letu 2009 nadaljevali z uporabo navzkriţne valutne zamenjave EUR/CHF, sklenjene decembra 2007. Konec leta 2009 smo zaradi pričakovanih omilitev negativnega rezultata le-to podaljšali do marca 2015. V podaljšanju smo dogovorili kvartalno obračunavanje. Pri poslovanju s pomembnejšimi valutnimi pari valutno tveganje ocenjujemo kot zmerno, z upoštevanjem povečevanja deleţa poslovanja v celotnem poslovanju Merkur Group pa tudi izpostavljenost valutnemu tveganju v celotni Merkur Group ocenjujemo kot zmerno, trend pa kot nespremenljiv. Tveganje spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev Merkur Group ima v svojem portfelju kar nekaj lastniških vrednostnih papirjev. Pri njih je najbolj pomembno tveganje negativne spremembe trţne cene. Le-ta se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, ki izhajata iz pričakovanj trţnih udeleţencev glede prihodnosti druţbe. Odločilni vpliv na trţno ceno vrednostnega papirja ima izdajatelj s svojim poslovanjem in drugimi aktivnostmi (npr. zdruţevanja in preoblikovanja druţbe), na spremembe trţnih razmer pa lahko v veliki meri vplivajo tudi spremembe zakonodaje, še posebej na področju urejanja trgov denarja in kapitala, na področju mednarodnega poslovanja ter na področju urejanja davkov. Za naloţbo v vrednostni papir se šteje, da jo je potrebno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova te naloţbe. Ti morajo biti merljivi, zato je pri naloţbi v lastniške vrednostne papirje tak dokaz pomembno ali dolgotrajno zniţanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Merkur Group je pri omenjenem tveganju najbolj izpostavljen pri naloţbah v delnice Gorenjske banke, Save in Perutnine Ptuj. Več o teh poslih je razloţeno v konsolidiranem računovodskem poročilu med drugimi pojasnili (točka 5.1., podnaslov Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane tako z Merkurjem d. d. kot Merfinom d. o. o.). V letu 2009 smo izvedli slabitve v delnice Gorenjske banke, d.d., v višini 45,2 milijona EUR, slabitve v delnice Save, d.d., Kranj v višini 1,8 milijona EUR in slabitve v delnice Cimosa d.d.v vrednosti 8,0 milijonov EUR. Zaradi zgoraj navedenih dejstev je izpostavljenost tveganju spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev konstantna in znatna. 29 Inflacijsko tveganje Glede na to, da imamo v Merkur Group politiko prenosa povišanja nabavnih cen v prodajne cene in da je v drţavah zunaj Evropske unije, kjer imamo locirana hčerinska podjetja, zaznati močna in uspešna prizadevanja za omejitev in zmanjšanje inflacije, vodstvo ocenjuje, da je izpostavljenost inflacijskemu tveganju konstantna in nizka. Plačilno sposobnostno tveganje Plačilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo druţba naletela na teţave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Omenjeno tveganje druţba obvladuje z aktivno politiko upravljanja likvidnosti, da ne prihaja do neusklajenih denarnih pritokov in odtokov. To zajema: – obstoj sistema limitov, ki določa, najmanj koliko denarnih ter visoko likvidnih sredstev mora imeti podjetje v vsakem trenutku na razpolago, – zakladniško funkcijo kot centralizirano vodenje gotovinskega poslovanja ter zagotavljanja likvidnosti in solventnosti, – razpršenost zunanjih virov financiranja, – razpršenost dospelosti obveznosti, – politiko upravljanja kreditnega tveganja, ki zagotavlja planirano plačevanje terjatev, – kreditne linije pri bankah, ki omogočajo črpanje posojila glede na trenutne potrebe ter – moţnost aktiviranja kratkoročnih finančnih naloţb. Laţje obvladovanje in uravnavanje tekoče likvidnosti omogoča tudi stalen priliv s strani kupcev maloprodaje. Vpetost v mednarodne gospodarske tokove je bila razlog, da smo ţe v drugi polovici leta 2008 zaradi slabše likvidnosti na trgu zaostrili valutne roke pri dobaviteljih, poleg tega pa se kriza odraţa tudi v nizki ponudbi kreditov, kjer so se predvsem povečale zahteve po zavarovanjih. Pritisk bank na povečanje zavarovanj in poslabšanje pogojev tudi za obstoječe kredite v primeru najema novih je glavni razlog za usmerjenost v finančno stabilizacijo. Zaradi povečanja denarnih tokov smo ţe z s pričetkom gospodarske krize sprejeli sklepe o: - zamikih izvajanja ne-nujnih investicij - redefiniranju streteških odločitev, ki zahtevajo finančne vire - bolj striktnem uveljavljanju internih pravil pri planiranju in izterjavi terjatev pomembnejših kupcev Kljub naštetemu se je plačilno sposobnostna situacija v letu 2009 zaostrila do te mere, da obveznosti do bank in dobaviteljev nismo bili sposobni v celoti vrniti v prvotno dogovorjenih rokih. Slednje dejstvo pa je rezultiralo v eni najbolj problematičnih posledic poslabševanja pogojev poslovanja, to je v izgubi zaupanja naših partnerjev. V sredini leta, po zamenjavi nadzornega sveta in uprave, smo pričeli pogovore z upniki in dobavitelji o finančni reorganizaciji. Po izpeljavi te, ki je potrebni, ne pa zadostni pogoj za zmanjševanje plačilno sposobnostnega tveganja, si bomo morali z uspešnim poslovanjem, plačevanjem na rok ter zaloţenostjo povrniti zaupanje pri kupcih, dobaviteljih in bankah. Proces bo trajal dlje časa in samo s striktnim uresničevanjem povedanega bo ponovni zagon poslovanja sprostil tudi plačilno sposobnostni krč. Vodstvo Merkur Group ocenjuje, da je glede na navedene ukrepe za varovanje pred tveganji ter glede na trenutno situacijo izpostavljenost plačilno sposobnostnemu tveganju konstantna in visoka. Nabavna tveganja Tveganje sprememb nabavnih cen Gibanje nabavnih cen predstavlja za Merkur Group strateško, poslovno in finančno tveganje. Po eni strani gre tu za nevarnost, da se na trgu zniţajo cene določenega blaga, v Merkur Group pa je to blago na zalogi. Zaradi prilagajanja spremenjenim trţnim razmeram nastane strošek prevrednotenja zalog. Po drugi strani pa gre za nevarnost, da dobavitelj poviša nabavne cene, Merkur Group pa ima do pogodbenih 30 kupcev obveznost, da zagotavlja fiksne cene za določeno daljše obdobje. V tem primeru je dolţna razliko med novo in staro nabavno ceno pokrivati Merkur Group. V primeru povišanja cene s strani dobavitelja se lahko pojavi tudi problem nekonkurenčnosti in posledično upad prodaje. Instrument za zmanjšanje tveganj, povezanih z gibanjem cen, je nabavna pogodba, kjer je konkretno opredeljeno, da je dobavitelj dolţan v primeru zniţanja cene na trgu pokrivati negativno razliko med staro in novo ceno in priznati dodatni dobropis. Prav tako je v pogodbi opredeljena omejitev podraţitve in sicer na največ enkrat letno; vsako podraţitev mora dobavitelj najaviti 60 dni vnaprej in podraţitev tudi utemeljiti. Pomemben instrument za obvladovanje tega tveganja je tudi regulacija zaloge glede na stopnjo tveganja za posamezno blago ali skupino blaga. V Diviziji Mersteel predstavljajo večje tveganje nabavne cene jekla, ki se zelo hitro spreminjajo v zelo velikih intervalih. To tveganje je v zadnjem letu veliko in ga zmanjšujemo z upravljanjem cenovne politike v celotni diviziji. Gibanje nabavnih cen za trgovsko podjetje predstavlja visoko tveganje. Izpostavljenost temu tveganju v Merkur Group pa je zmerna. Tveganje zaradi slabih zalog Slabe zaloge (neidoče, slaboidoče, pretečeni roki …) povzročajo daljšo vezavo finančnih sredstev in zahtevajo razprodaje po zniţanih prodajnih cenah ter odpise, kar vse posledično vpliva na poslovni izid. Tveganje obvladujemo s stalnim spremljanjem teh zalog po opredeljenih kriterijih in s sprotnim ukrepanjem. V razreševanje slabih zalog vključujemo dobavitelje. Instrument za obvladovanje tega tveganja je tudi nabavna pogodba, v kateri lahko dobavitelja zaveţemo, da slabe zaloge prevzema na svoje stroške. Slabe zaloge predstavljajo visoko tveganje in imajo velik vpliv na poslovanje podjetja. Tveganje nepravočasne dobave Gre za tveganje, da dobavitelj ne dobavi blaga v dogovorjenem roku, kar predstavlja nevarnost zlasti za akcijsko blago. Tu je posledica nepravočasne dobave nedoseganje načrtovanega učinka akcije in izguba dobrega imena podjetja. Negativne posledice nepravočasne izdobave se lahko pokaţejo tudi v primeru, da gre za blago za znane kupce, zaradi česar lahko kupec naročilo stornira ali pa mora Merkur celo financirati kritni nakup. Nepravočasne izdobave predstavljajo tudi oportunitetni strošek, saj lahko povzročijo nezaloţenost z blagom in s tem izgubo prodajnih priloţnosti. Instrument za obvladovanje tega tveganja je nabavna pogodba, kjer imamo opredeljene pogodbene kazni posebej za primer nepravočasne izdobave akcijskega blaga in pogodbene kazni za nepravočasne dobave neakcijskem blagu. Nepravočasne dobave predstavljajo zmerno tveganje, le-to pa z optimiziranjem zalog nekoliko narašča. Tveganje spremembe načina distribucije strateških in ključnih dobaviteljev Gre za tveganje, da dobavitelji zaradi sledenja svojim poslovnim ciljem spremenijo politiko trţenja svojih izdelkov in organizirajo direktno povezavo s končnimi kupci. V tem primeru izločijo iz svoje oskrbovalne verige Merkur kot trgovca ali pa bistveno zniţajo zasluţek. Tveganje nekoliko zniţujemo z relativno široko bazo dobaviteljev. Vpliv na poslovanje je zmeren, verjetnost dogodka je manjša. Tveganje zaradi neusklajenosti blaga ali spremne dokumentacije z zahtevami zakonodaje V Merkur Group trgujemo z zelo široko paleto proizvodov in vsi morajo biti usklajeni s številnimi zakonskimi zahtevami. Tu je prisotno tveganje, da določen proizvod ni v celoti skladen s predpisanimi zahtevami, iz česar izhajajo posledice kot so: prepoved prodaje s strani nadzornih organov, stroške postopkov in visoke 31 denarne kazni, kar ima neposreden negativni vpliv na poslovni izid. Za omejitev tega tveganja imamo v okviru Nabave strokovne sluţbe (sluţbo Ekologije in Sluţbo spremne dokumentacije), ki sledijo aktualni zakonodaji ter informirajo in izobraţujejo kadre v Komerciali. Zakonske zahteve in naša pričakovanja do dobaviteljev glede opremljenosti posameznega blaga so podrobno predstavljene tudi v Priročniku za dobavitelje. Vpliv na poslovanje je zmeren, verjetnost dogodka je srednja. Druga tveganja Investicijsko tveganje Pri uresničevanju zastavljenih investicijskih ciljev zaznavamo največje tveganje na področju zaključka ţe začetih gradenj v primeru, če finančni viri v obliki kreditov in leasinga niso zagotovljeni v celotnem obsegu. V časih zaostrenih razmer na svetovnih finančnih trgih je pridobivanje novih kreditov in leasingov oteţeno, kar bistveno povečuje tveganje za zaustavitev začetih projektov. Ker je za večino začetih projektov financiranje zagotovljeno, ocenjujemo ta tveganja kot zmerna. Informacijsko tveganje V letu 2009 smo nadaljevali z vzpostavitvijo sistema vodenja varovanja informacij (SVVI). Sprejeli smo politiko sprejemljive rabe, zaradi odhoda sodelavca pa ponovno opredelili vloge in odgovornosti pri upravljanju varnostnih tveganj v Merkur Group. Nadaljevali smo s projektom doseganja skladnosti z ZVOP1 in opravili tudi več varnostnih pregledov v trgovskih centrih v Sloveniji. Na področju izobraţevanja in ozaveščanja sta bili na pomladni in jesenski Merkurjevi poslovni šoli izvedeni predavanji o varovanju informacij, v internem časopisu pa je pričela izhajati redna mesečna rubrika »(Ne)varna informatika«. Tveganje na področju logistike Logistična dejavnost v Merkur Group predstavlja določena tveganja za poslovanje podjetja. Predvsem se to odraţa pri obvladovanju virov (človeških, prostorskih, časovnih, tehnoloških, informacijskih, podatkovnih …) in obvladovanju stroškov. Moţnost tveganja zmanjšujemo s/z: 1. organiziranostjo – sodelovanje in soodločanje logistov z ostalimi področji podjetja na vseh nivojih (strateških, taktičnih, operativnih), 2. upravljanjem standardov – razvoj in uporaba lastnih standardov, ter prenos le-teh na zunanje partnerje, 3. tehnološko opremljenostjo – uporaba novih tehnologij, 4. informacijsko podporo – uvedba boljšega informacijskega sistema, 5. obvladovanjem stroškov – zniţevanje in nadzor v vseh procesih in izvorih, 6. planiranjem – laţje in boljše obvladovanje virov. Znotraj Logistike te aktivnosti izvajamo preko lastnega razvoja in spremembe procesov, uvajanjem novih standardov poslovanja in prenovljenega operativnega delovanja, navzven pa preko aktivnostih in sodelovanja na vseh nivojih delovanja v podjetju ter delovanju Komercialne Logistike do zunanjih partnerjev. Za te namene se: - nadaljuje prenova logističnih procesov, uvaja procese nabavne, prodajne, poprodajne, razbremenilne in distribucijske logistike uvaja nova nabavna pogodba z logističnim aneksom, uvajajo novi podatkovni in pakirni standardi, uvaja priročnik za dobavitelje, sodeluje in upravlja s sistemi kakovosti,… Vlogo Logistike aktivno spreminjamo iz podporne funkcije v vlogo pomembnega soigralca in razvojnega partnerja kot zelo pomembnega člena oskrbne verige. Logistika kot funkcija zelo vpliva na odličnost 32 oskrbne verige in na konkurenčnost podjetja. S svojim delovanjem bo še naprej vplivala na zadovoljstvo kupcev, operativno odličnost, ekonomičneje upravljala delovni kapital in učinkovito izrabljala operativna sredstva. Z vsemi navedenimi ukrepi in aktivnostmi ocenjujemo, da bodo logistična tveganja nizka. Zavarovanja S politiko zavarovanja v Merkur Group zagotavljamo ustrezno varnost premoţenja v primeru nastopa različnih nepredvidljivih škodnih dogodkov. Merkur Group ima sklenjene pogodbe za naslednje zavarovalne vrste: poţarno zavarovanje, potresno zavarovanje, zavarovanje splošne odgovornosti z razširitvijo na ekološke škode, zavarovanje obratovalnega zastoja, zavarovanje pošiljk v mednarodnem transportu, vlomsko zavarovanje, strojelomno zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje, kreditno zavarovanje. 33 Analiza uspešnosti poslovanja 1 Poslovna uspešnost Merkur Group Pregled pomembnejših podatkov iz konsolidiranega izkaza poslovnega izida Merkur Group v tisoč EUR 2009 1 Načrt 2009 2 2008 3 PRIHODKI IZ POSLOVANJA Prihodki od prodaje Drugi poslovni prihodki 877.883 875.179 2.704 1.567.225 1.564.714 2.511 1.275.584 1.266.778 8.806 56,0 55,9 107,7 68,8 69,1 30,7 ODHODKI IZ POSLOVANJA Nabavna vrednost Stroški iz poslovanja -889.326 -698.569 -190.757 -1.513.520 -1.271.646 -241.874 -1.241.779 -1.025.398 -216.381 58,8 54,9 78,9 71,6 68,1 88,2 -175.553 -9.468 -65.162 -80.531 -15.820 -525 -4.047 -15.204 -239.891 -10.958 -95.410 -112.546 -16.227 -72 -4.678 -1.984 -206.265 -10.721 -80.986 -94.433 -14.403 -1.287 -4.434 -10.116 73,2 86,4 68,3 71,6 97,5 730,8 86,5 766,5 85,1 88,3 80,5 85,3 109,8 40,8 91,3 150,3 KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 176.610 293.068 241.380 60,3 73,2 POSLOVNI IZID IZ REDNE DEJAVNOSTI 1.057 53.178 35.115 - - -11.442 53.705 33.805 - - NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI -134.319 -1.350 -6.474 - - POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO -146.152 52.355 27.370 - - -1.915 -8.989 -5.142 21,3 37,2 POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -148.066 43.367 22.228 - - Poslovni izid, pripisan lastnikom obvladujoče druţbe -148.018 39.957 22.226 - - -48 3.410 3 - - Postavka Izvirni stroški po naravnih vrstah Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški amortizacije Dolgoročne rezervacije Drugi poslovni stroški Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Davek od dobička Poslovni izid, pripisan neobvladujočemu deleţu Indeks 4=1/2 5=1/3 Prihodki iz poslovanja Prihodki od prodaje Merkur Group je v letu 2009 dosegla 0,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30,9 % manj kot leto poprej. Prihodki od prodaje na tujih trgih so se glede na leto 2008 zmanjšali za 39,7 %, in njihov deleţ v skupnih prihodkih od prodaje znaša 25,4 %. Prihodki od prodaje na slovenskem trgu so niţji za 27,31 %. Največji deleţ v prihodkih od prodaje Merkur Group v letu 2009 predstavlja prodaja izdelkov črne metalurgije in je v primerjavi z letom 2008 niţja za 58,5%. Prihodki od prodaje v maloprodaji, ki predstavlja 53,5 % vseh prihodkov od prodaje, so niţji za 16,6 %, v veleprodaji pa so niţji za 42,7 %. V letu 2009 so se maloprodajne zmogljivosti povečale – v marcu z odprtjem novega trgovskega centra v Makedoniji in Novem Beogradu, v maju v Murski soboti, v juniju v Varaţdinu, v septembru v Ljubljani, v oktobru v Beogradu in v novembru v ljubljanskem Cityparku. 34 Drugi poslovni prihodki Drugi poslovni prihodki izhajajo preteţno iz dobičkov od prodaje nepremičnin ter osnovnih sredstev in so bili v letu 2009 za 69,3 % niţji od istih v letu 2008. Kosmati poslovni izid od prodaje 93,2 % kosmatega poslovnega izida sestavlja razlika v ceni, ki se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 28,2 %. Ostalo so prihodki od storitev, ki so v letu 2009 niţji za 2,8 %, v primerjavi z letom 2008. Stroški iz poslovanja Izvirni stroški Izvirni stroški so se glede na leto 2008 zmanjšali za 14,9 %. Med stroški slabo polovico predstavljajo stroški dela, ki so ob skoraj enakem številu zaposlenih iz ur, niţji za 14,7 %. Ostali stroški, brez amortizacije, so niţji za 21 %. Le stroški amortizacije so se povečali za 9,8 %. Drugi poslovni odhodki Drugi poslovni odhodki so bili v letu 2009 za 50,3 % višji od istih v 2008. Največjo postavko med njimi predstavljajo odpisi zalog do iztrţljive vrednosti, predvsem v metalurgiji. Te slabitve so posledica nadaljevanja izredno slabih razmer na trgu metalurgije tekom celotnega leta. Drugo največja postavka pa je oslabitev dobrega imena Poslovni izid iz poslovanja in poslovni izid iz redne dejavnosti Poslovni izid iz poslovanja je v letu 2009 negativen v znesku 11,4 milijone evrov. Poslovni izid iz redne dejavnosti je bil v letu 2009 za 97 % niţji kot v letu 2008. Vzrok je v bistvenem zmanjšanju prodaje, ki ga niti visoka zniţanja stroškov niso odtehtala. Finančni prihodki in odhodki Med izjemno visokimi finančnimi odhodki izstopa slabitev oz. popravek vrednosti danega posojila druţbi HTC DVA, d. o. o. v skupni višini 126, 4 milijone evrov, skupaj s popravki ostalih naloţb je znesek dosegel 134,8 milijonov evrov. Velik vpliv imajo tudi odhodki za obresti v znesku 29,9 milijonov evrov. Med finančnimi odhodki so upoštevane tudi oslabitve in odpisi poslovnih terjatev v višini 7,8 milijonov evrov ter tečajnih razlik v višini 1,9 milijonov evrov. Med finančnimi prihodki izstopajo prihodki od prodaje finančnih sredstev v višini 20,4 milijonov evrov, prihodki od obresti v znesku 14,4 milijonov evrov, dividend v znesku 3,3 milijone evrov ter unovčenih terjatev v višini 2,1 milijon evrov. Poslovni izid obračunskega obdobja Poslovni izid obračunskega obdobja je negativen v višini 148 milijonov evrov. 35 2 Sredstva, kapital in dolgovi Merkur Group Pregled pomembnejših podatkov iz konsolidirane bilance stanja Merkur Group v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 Indeks 1 2 3=1/2 Nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva 354.901 373.241 95,1 Finančna sredstva, naloţbene nepremičnine in druga dolgoročna sredstva 234.741 224.807 104,4 Skupaj dolgoročna sredstva 589.642 598.047 98,6 Zaloge 150.774 208.803 72,2 Kratkoročna finančna sredstva in denar 7.030 10.832 64,9 Kratkoročne poslovne terjatve in druga sredstva 220.082 340.136 64,7 Skupaj kratkoročna sredstva 377.886 559.770 67,5 SKUPAJ SREDSTVA 967.528 1.157.817 83,6 Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe 119.911 346.554 34,6 16 64 24,6 Skupaj kapital 119.927 346.618 34,6 Skupaj dolgoročne obveznosti 170.084 180.091 94,4 Kratkoročne finančne obveznosti 400.521 357.952 111,9 Kratkoročne poslovne in druge obveznosti Skupaj kratkoročne obveznosti 276.995 677.516 273.156 631.108 101,4 107,4 Skupaj obveznosti 847.601 811.199 104,5 SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 967.528 1.157.817 83,6 Neobvladujoči deleţ Bilančna vsota Bilančna vsota Merkur Group na dan 31. 12. 2009 je 16,4 % oz. 190 milijonov evrov niţja kot ob koncu leta 2008. Sredstva Glavni premiki pri sredstvih izhajajo iz zmanjšanja neopredmetenih dolgoročnih sredstev, in sicer iz slabitve dobrega imena, izhajajočega iz metalurške dejavnosti, ter iz zniţanja vrednosti zalog. Kljub slabitvam je narasel deleţ dolgoročnih finančnih naloţb ter naloţbenih nepremičnin med sredstvi. Ostale kategorije sredstev se niso pomembneje spremenile. Kapital in dolgovi V strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2009 se je kapital glede na leto poprej zaradi izgube deloma pa zaradi zniţanja kategorij, izhajajočih iz predhodnih povečanj poštene vrednosti, zniţal za 226,7 milijonov evrov in se je zniţal tudi v strukturi virov iz skoraj 30 % konec 2008 na slabih 13 % ob koncu 2009. Finančne obveznosti so v tem obdobju porasle za 35 milijonov evrov. 36 Investicije v dolgoročna sredstva Merkur Group Vrednost nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev ter naloţbenih nepremičnin Merkur Group se je v letu 2009 povečala za 29,0 milijonov evrov, obračunana amortizacija je znašala 15,1 milijonov evrov, torej je Merkur Group v letu 2009 investirala v osnovna sredstva neto znesek 44,1 milijonov evrov, kar je posledica investicij v izgradnjo novih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji ter nakupa naloţbenih nepremičnin. 3 Denarni tokovi Merkur Group v tisoč EUR Postavka DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Poslovni izid obračunskega obdobja Prilagoditve za nedenarne postavke v poslovnem izidu Sprememba čistih obratnih sredstev in rezervacij Čisti denarni tok iz poslovanja DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU Čisti denarni tok iz naloţbenja DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Čisti denarni tok iz financiranja 2009 2008 Indeks -148.066 165.806 110.450 128.190 22.228 31.154 -7.743 45.640 532,2 280,9 -129.245 -81.809 158,0 -1.971 34.564 - Denarni tok iz poslovanja Merkur Group je letos kljub zaostrenim razmeram skoraj tri krat tolikšen kot v letu 2008, kar je posledica predvsem zmanjšanja zalog in terjatev. Iz naloţbenja je zaradi večjih izdatkov za pridobitev naloţb za prodajo in niţjih prihodkov od prodaje naloţb negativen. Iz financiranja pa je denarni tok zaradi le četrtine zneska neto prejemkov od najema posojil glede na leto 2008 prav tako negativen. 37 4 Sposobnost ustvarjanja dodane vrednosti Merkur Group v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Indeks DODANA VREDNOST (brez dobrega oz slabega imena)* Dodana vrednost na zaposlenega Strošek dela na zaposlenega 84.908 18 17 142.332 31 20 59,5 59,4 85,1 EBITDA (poslovni izid iz poslovanja brez dobrega oz. slabega imena in amortizacija) 4.377 47.899 9,1 1,26% 13,91% 9,0 EBITDA(brez dobrega oz. slabega imena) / Povprečni finančni viri, angaţirani v poslovanju * Dodana vrednost je izračunana kot seštevek poslovnega izida iz poslovanja in stroškov dela ter amortizacije. Iz drugih poslovnih prihodkov in odhodkov so izločeni prihodki oz. odhodki iz odprave slabega imena oz. odprave dobrega imena. Poslovnoizidna uspešnost poslovanja na ravni čistega poslovnega izida Merkur Group v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Indeks 875.179 1.266.778 69,1 Čisti poslovni izid -148.018 22.226 - Stopnja čiste dobičkonosnosti kapitala – ROE: (čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) -42,75% 6,84% - Stopnja čiste dobičkovnosti sredstev – ROA: (čisti dobiček/povprečna sredstva) -12,93% 2,00% - Čista dobičkonosnost prihodkov – ROS: (poslovni izid / prihodki od prodaje) -16,91% 1,75% - Prihodki od prodaje 38 KAZALNIKI MERKUR GROUP Kazalniki 2009 2008 Indeks Stopnja čiste dobičkonosnosti kapitala – ROE: (čisti dobiček v poslovnem letu / povprečni kapital brez čistega poslovnega izida proučevanega leta) – v % -42,75 6,84 - Stopnja čiste dobičkovnosti sredstev – ROA: (čisti dobiček / povprečna sredstva) – v % -12,93 2,00 - 20,18 19,05 105,9 -16,12 1,70 1 Stopnja lastniškosti financiranja: (kapital / obveznosti do virov sredstev) – v % 12,40 29,94 41,4 Stopnja dolgoročnosti financiranja: ((vsota kapitala in dolgoročnih dolgov)/ obveznosti do virov sredstev) – v % Finančna moč (dolgoročne obveznosti / povprečni kapital) 29,97 0,509 45,49 0,534 65,9 95,4 Stopnja osnovnosti investiranja: (nekratkoročna sredstva brez terjatev / sredstva) – v % 60,32 51,06 118,1 Stopnja dolgoročnosti investiranja: (nekratkoročna sredstva / sredstva) – v % 60,94 51,65 118,0 Stopnja finančnosti investiranja: ((vsota dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naloţb in sredstev)/sredstva) – v % 25,57 26,32 97,2 Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: (kapital / (nepremičnine, naloţbene nepremičnine in neopredmetena sredstva)) 0,313 0,888 35,2 Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti – hitri koeficient: (likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti) 0,004 0,009 43,7 Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti – pospešeni koeficient: (kratkoročna sredstva brez zalog / kratkoročne obveznosti) 0,335 0,556 60,3 Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti – kratkoročni koeficient: (kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti) 0,558 0,887 62,9 0,987 196 -31,679 1,027 280 5 96,1 70,2 - 18 31 59,4 2,29 2,70 2,67 3,67 3,85 4,26 62,5 70,1 62,8 Kazalniki dobičkonosnosti Stopnja kosmate dobičkovnosti poslovnih prihodkov: (kosmati poslovni izid od prodaje / prihodki od prodaje) – v % Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov: (čisti dobiček / skupni prihodki) –v% Kazalniki stanja financiranja Kazalniki stanja investiranja Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja Kazalniki gospodarnosti in produktivnosti Koeficient gospodarnosti poslovanja: (poslovni prihodki / poslovni odhodki) Skupni prihodki na zaposlenega (v tisoč EUR) Čisti dobiček na zaposlenega (v tisoč EUR) Dodana vrednost na zaposlenega (z upoštevanjem odhodkov od slabitve dobrega imena) (v tisoč EUR) Kazalniki obračanja in plačilne sposobnosti Koeficient obračanja zalog Koeficient vnovčevanja terjatev Koeficient poravnave poslovnih obveznosti 39 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA DRUŢBE MERKUR, D. D. 1 Poslovna uspešnost druţbe Merkur, d. d. Pregled pomembnejših podatkov iz izkaza poslovnega izida druţbe Merkur, d.d. v tisoč EUR 2009 1 Načrt 2009 2 2008 3 PRIHODKI IZ POSLOVANJA Prihodki od prodaje Drugi poslovni prihodki 504.686 503.147 1.539 708.256 706.094 2.162 859.487 851.658 7.830 71,3 71,3 71,2 58,7 59,1 19,7 ODHODKI IZ POSLOVANJA Nabavna vrednost -493.115 -387.153 -683.398 -547.269 -832.333 -698.010 72,2 70,7 59,2 55,5 Stroški iz poslovanja -105.961 -136.129 -134.323 77,8 78,9 -104.084 -5.649 -36.239 -50.854 -8.822 -302 -2.218 -1.878 -135.530 -6.481 -49.177 -68.725 -8.987 0 -2.160 -599 -132.242 -6.909 -49.585 -63.951 -8.596 -966 -2.235 -2.081 76,8 87,2 73,7 74,0 98,2 102,7 313,4 78,7 81,8 73,1 79,5 102,6 31,3 99,2 90,2 KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 115.994 158.824 153.647 73,0 75,5 POSLOVNI IZID IZ REDNE DEJAVNOSTI 11.910 23.295 21.405 51,1 55,6 POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 11.572 24.858 27.155 46,6 42,6 NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI -149.797 8.298 4.120 - - POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO -138.226 33.156 31.275 - - -1.719 -5.670 -4.800 30,3 35,8 -139.945 27.486 26.475 - - Postavka Izvirni stroški po naravnih vrstah Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški amortizacije Dolgoročne rezervacije Drugi poslovni stroški Drugi poslovni odhodki Davek od dobička POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Indeks 4=1/2 5=1/3 Prihodki iz poslovanja in kosmati poslovni izid od prodaje Druţba Merkur, d. d., je v letu 2009 dosegla 503 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je 40,9 % manj kot v letu 2008 in za 28,7 % manj, kot je bilo načrtovano za leto 2009. Deleţ prodaje v Sloveniji znaša 90,1 %, deleţ prodaje, doseţene na tujih trgih, pa 9,9 %. Prihodki od prodaje, doseţeni v veleprodaji predstavljajo 41,6 %, v maloprodaji pa 56,5 % skupne prodaje. Drugi poslovni prihodki so dosegli le 1,5 milijona evrov oziroma le 20 % istih iz 2008. Kosmati poslovni izid od prodaje je zaradi niţje prodaje 24 % niţji od ustvarjenega v 2008. Stroški poslovanja in poslovni izid iz poslovanja Izvirni stroški so se glede na leto 2008 zniţali za 22 %. Med stroški skoraj polovico predstavljajo stroški dela, ki so se glede na 2008 zniţali za 20 %. 40 Poslovni izid iz poslovanja je za 57 % niţji od tega v 2008, kar pomeni, da so niţji stroški nadoknadili kar lep del izpada prodaje. Finančni prihodki in odhodki Izpostavljamo izjemno visoke finančne odhodke v letu 2009. Med njimi izstopajo slabitve oz. popravki vrednosti naloţb v metalurško dejavnost Mersteela ter danih posojil druţbi HTC DVA, d. o. o. v skupni višini 141,6 milijonov evrov. Ostalih finančnih odhodkov je bilo za 37,1 milijonov evrov, od tega je bilo obresti 24,1 milijonov evrov. Med finančnimi prihodki dobro polovico predstavljajo prihodki od obresti v znesku 15,6 milijonov evrov. Poslovni izid obračunskega obdobja Poslovni izid obračunskega obdobja je negativen v višini 140 milijonov evrov. 2 Sredstva, kapital in dolgovi druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva 31. 12. 2009 1 211.889 31. 12. 2008 Indeks 2 3=1/2 161.556 131,2 Finančna sredstva, naloţbene nepremičnine in druga dolgoročna sredstva 340.812 417.746 81,6 Skupaj dolgoročna sredstva 552.701 579.303 95,4 62.717 73.315 85,5 Zaloge Kratkoročna finančna sredstva in denar 4.684 5.486 85,4 Kratkoročne poslovne terjatve in druga sredstva 204.466 274.772 74,4 Skupaj kratkoročna sredstva 271.866 353.573 76,9 SKUPAJ SREDSTVA 824.567 932.876 88,4 Kapital 122.873 336.687 36,5 Skupaj dolgoročne obveznosti 138.612 148.004 93,7 Kratkoročne finančne obveznosti 324.603 269.779 120,3 Kratkoročne poslovne in druge obveznosti 238.479 178.405 133,7 Skupaj kratkoročne obveznosti 563.082 448.184 125,6 Skupaj obveznosti 701.694 596.189 117,7 SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 824.567 932.876 88,4 Bilančna vsota Merkur, d. d., na dan 31. 12. 2009 znaša 825 milijonov evrov in se je zniţala zaradi omenjenih popravkov finančnih naloţb kar posledično tudi vpliva na bistveno niţji kapital druţbe. Povečale pa so se kratkoročne poslovne in finančne obveznosti. 41 3 Denarni tokovi druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Poslovni izid obračunskega obdobja Prilagoditve za nedenarne postavke v poslovnem izidu Sprememba čistih obratnih sredstev in rezervacij Čisti denarni tok iz poslovanja 2009 2008 Indeks -139.945 26.475 - 161.156 6.173 - 86.270 23.930 360,5 107.481 56.578 190,0 -124.907 -63.164 197,8 17.399 6.203 280,5 DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU Čisti denarni tok iz naloţbenja DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Čisti denarni tok iz financiranja 4 Sposobnost ustvarjanja dodane vrednosti Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka DODANA VREDNOST Dodana vrednost na zaposlenega 2009 2008 Indeks 71.248 28 99.702 35 71,5 78,4 42 Strategija razvoja Strategija razvoja podjetij Merkur Group temelji na izpopolnjevanju ponudbe kakovostnih izdelkov in storitev z namenom ustvarjati zadovoljstvo naših kupcev. Naš cilj je Merkur Group kot uspešna mednarodna korporacija s priznanimi znamkami tehnične trgovine. Druţba Merkur, d. d., s skoraj 115-letno tradicijo daje temelj celotni Merkur Group. Ponosni smo na doseţke preteklosti in motivirani z izzivi prihodnosti. Prav ti izzivi pa od nas zahtevajo globoke spremembe. Zmanjšan obseg trga za nekatere tradicionalne programe in posamične skupine kupcev Merkur Group je dejstvo in nova stalnica. Naš izziv je učinkoviteje uporabiti obstoječe vire izključno v segmentih, ki so profitabilni in poleg tega ne zahtevajo daljših vezav finančnih sredstev. Kopičenje finančnih virov, kadrov in kapacitet ter ukvarjanje z vsemi posli zaradi širjenja in rasti za vsako ceno niso več pravi odgovor na izzive časa. Dezinvestiranje, zmanjševanje zaposlovanja in streţba trţnih segmentov z efektivno kupno močjo bo naša edina prioriteta. Tudi v prihodnosti bomo spremljali sodobnega potrošnika in se z izdelki visoke dodane vrednosti prilagajali njegovim vrednotam in potrebam ter s tem soustvarjali sodobni ţivljenjski stil posameznika. Razvijamo široko ponudbo izdelkov za opremo doma, »naredi sam«, ter gradbenih, elektrotehničnih, metalurških in profesionalnih tehničnih izdelkov, ki kupcu za najboljšo moţno ceno ponujajo največ. Svojo dejavnost bomo krepili s poudarkom na razvoju maloprodajne mreţe, prodaje srednjim in majhnim podjetjem, večinoma s streţbo iz trgovskih centrov ter internetne prodaje. Temeljito se bomo posvečali razvoju kompleksnejših storitev na vseh programih. Podjetja v Merkur Group v svojem prodajnem programu ponujajo visoko kakovostne izdelke priznanih blagovnih znamk slovenskih in tujih proizvajalcev. Na vseh trgih, kjer poslujemo, povezujemo tamkajšnje domače in svetovne dobavitelje s končnimi in podjetniškimi kupci. Ponudbo nadgrajujemo z razvojem kakovostnih izdelkov lastnih blagovnih znamk BIVA, MTECH, MQ in BOF. Med naše poglavitne strateške naloge spada razvoj novih prodajnih programov in iskanje najugodnejših virov kakovostnih izdelkov. S skrbnim vodenjem nabavnih procesov redno preverjamo nabor izdelkov, njihovo kakovost in primernost današnjemu času. Sprotno spremljamo svetovne novosti in jih kar najhitreje prenašamo v naš prodajni program. Kljub širitvi prodajnih programov smo z namenom racionalizacije poslovanja zniţali skupno število artiklov in dobaviteljev, v zadnjem letu pa občutno izboljšali stroškovno učinkovitost in racionalizacijo procesov, a tu smo šele na začetku. Temeljito bodo poenostavljeni procesi, prilagojeni bodo kupcem, posledično se bo bistveno zniţalo število zaposlenih v podpornih sluţbah ter v neprofitabilnih delih poslovanja. Vsa sredstva in kapacitete, vezane v neprofitabilnih delih poslovanja, bodo brez oklevanja prodana in spremenjena v likvidna sredstva, četudi z izgubo. Likvidna sredstva bomo vlagali v profitabilne dele dejavnosti, ki jo bomo razvijali in širili. Mnogo naporov in sredstev bo potrebno vloţiti v ponovno vzpostavitev zaupanja poslovnih partnerjev, bank in dobaviteljev, pa tudi kupcev. Zaupanje partnerjev smo v letu 2009 močno omajali in postali nezanesljiv partner. Razlog za izgubo zaupanja je prav prelivanje denarja iz profitabilnega dela dejavnosti v ostale dele poslovanja, zanemarjanje interesov poslovnih partnerjev in kupcev ter posledično zaostajanje v razvoju osnovne dejavnosti. Ponovna vzpostavitev in nato skrbno razvijanje odnosov do upnikov, dobaviteljev in poslovnih partnerjev bo eden najpomembnejših strateških izzivov. V času recesije je ključna naloga zagotavljati likvidnost in finančno stabilnost, ki tudi v prihodnje zagotavlja donosnost in učinkovitost v poslovanju, ter rast ključnih ekonomskih parametrov. Kljub zaostrenim razmeram na svetovnih trgih ostaja dolgoročna strategija razvoja Merkur Group nespremenjena, izvajanje zastavljenih ciljev pa bo počasnejše in teţje, kot je bilo pričakovano pred letom 2009. 43 44 KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO MERKUR GROUP ZA POSLOVNO LETO 2009 45 46 Revidirani konsolidirani računovodski izkazi Merkur Group Vsi izvedeni podatki (seštevki, razlike, kazalci in indeksi) so izračunani iz vrednosti v EUR in ne v tisoč EUR. Izkaz finančnega poloţaja Merkur Group na dan 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Pojasnilo 31. 12. 2009 1 31. 12. 2008 2 Indeks 3=1/2 Nepremičnine, naprave in oprema Neopredmetena sredstva Naloţbene nepremičnine Finančne naloţbe v pridruţena podjetja Finančna sredstva Dana posojila Druge dolgoročne terjatve Odloţene terjatve za davek Skupaj dolgoročna sredstva 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 3.7 3.21 351.687 3.215 28.842 0 194.948 4.925 110 5.914 589.642 302.822 70.418 17.250 390 197.689 2.621 258 6.598 598.047 116,1 4,6 167,2 98,6 187,9 42,7 89,6 98,6 Zaloge Finančna sredstva Dana posojila Terjatve za odmerjeni davek Poslovne terjatve in druga sredstva Denar in denarni ustrezniki 3.8 3.9 3.10 150.774 4.351 43.187 3.281 173.613 2.679 208.803 5.126 98.907 340 240.888 5.705 72,2 84,9 43,7 965,9 72,1 47,0 Skupaj kratkoročna sredstva 377.886 559.770 67,5 SKUPAJ SREDSTVA 967.528 1.157.817 83,6 Izdani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Lastne delnice (kot odbitna postavka) Nepokrita izguba/zadrţani čisti dobiček Rezerva za pošteno vrednost Prevedbena rezerva Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe Neobvladujoči deleţ Skupaj kapital 54.773 0 56.074 -53.159 -12.462 86.391 -11.705 119.911 16 119.927 54.773 76.701 68.920 -53.159 100.869 105.402 -6.951 346.554 64 346.618 100,0 81,4 100,0 82,0 168,4 34,6 24,6 34,6 3.11 3.12 3.13 Prejeta posojila Obveznosti iz finančnega najema Odloţene obveznosti za davek Druge dolgoročne obveznosti Rezervacije Skupaj dolgoročne obveznosti 3.14 3.15 3.21 3.16 3.17 119.735 19.411 17.632 3.798 9.509 170.084 135.248 11.298 21.884 71 11.590 180.091 88,5 171,8 80,6 82,0 94,4 Prejeta posojila Obveznosti iz finančnega najema 3.18 3.19 399.369 1.152 357.319 634 111,8 181,8 3.20 275.593 3 1.399 677.516 847.601 266.235 3.011 3.909 631.108 811.199 103,5 35,8 107,4 104,5 967.528 1.157.817 83,6 Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Obveznosti za odmerjeni davek Rezervacije Skupaj kratkoročne obveznosti Skupaj obveznosti SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 3.22 47 Izkaz poslovnega izida Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Pojasnilo PRIHODKI OD PRODAJE 4.1 Nabavna vrednost prodanih količin blaga in proizvajalni stroški KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 2009 2008 Indeks 1 2 3=1/2 875.179 1.266.778 69,1 -698.569 -1.025.398 68,1 176.610 241.380 73,2 Drugi poslovni prihodki Stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 4.2 4.3 4.3 4.4 2.704 -129.265 -46.288 -15.204 -11.442 8.806 -150.621 -55.644 -10.116 33.805 30,7 85,8 83,2 150,3 - Finančni prihodki Finančni odhodki 4.5 4.5 40.132 -174.452 30.308 -36.782 132,4 474,3 -134.319 -6.474 - -390 39 - -146.152 27.370 - NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI DELEŢI V IZGUBI/DOBIČKU PRIDRUŢENIH PODJETIJ POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO Davek od dobička -1.915 -5.142 37,2 POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -148.066 22.228 - Poslovni izid, pripisan lastnikom obvladujoče druţbe -148.018 22.226 - -48 3 - -125,30 18,47 - Poslovni izid, pripisan neobvladujočemu deleţu Osnovna čista in popravljena izguba/dobiček na delnico (v EUR) 4.6 Izkaz vseobsegajočega donosa Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Poslovni izid obračunskega obdobja 2009 2008 Indeks -148.066 22.228 - 39.798 16.591 239,9 -48.097 -14.220 338,2 185 -3.581 - -8.882 -8.840 100,5 Drugi vseobsegajoči donos v obdobju Sprememba poštene vrednosti nepremičnin Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje denarnih tokov pred tveganjem Odtujitev za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev Sprememba poštene vrednosti naloţb - 60.993 - Tečajne razlike pri prevedbi tujih odvisnih podjetij -4.755 -5.221 91,1 Vpliv odloţenih davkov -2.014 -3.547 56,8 34 37 92,4 -23.731 42.210 - -171.797 64.439 - -171.797 64.399 - -48 40 - Vračilo akontacije davka dobička v tujini Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obračunskem obdobju Skupaj vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Od tega, pripada: - lastnikom obvladujoče druţbe - neobvladujočemu deleţu 48 Izkaz denarnih tokov Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Indeks -148.066 22.228 - 165.806 14.831 989 7.063 6.141 31.154 13.398 1.006 8.739 - 532,2 110,7 98,4 80,8 - -234 97.160 35.616 1.933 392 1.915 -4.776 -27.910 30.839 3.513 1.205 5.142 4,9 115,5 55,0 32,6 37,2 Sprememba čistih obratnih sredstev in rezervacij Zmanjšanje/povečanje poslovnih in drugih terjatev Zmanjšanje/povečanje zalog Povečanje poslovnih in drugih obveznosti Plačani davek iz dobička Zmanjšanje/povečanje časovnih razmejitev in rezervacij 110.450 58.768 50.965 12.853 -7.152 -4.984 -7.743 -6.629 -15.900 17.043 -3.305 1.048 75,4 216,4 - Čisti denarni tok iz poslovanja 128.190 45.640 280,9 DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU Prejete obresti Prejete dividende Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme Prejemki od prodaje neopredmetenih sredstev Prejemki od prodaje naloţbenih nepremičnin Prejemki od prodaje finančnih naloţb in vračil posojil Izdatki za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin Izdatki za pridobitev naloţb v odvisna podjetja Izdatki za pridobitev finančnih naloţb in posojil 12.859 3.303 58.581 20 131 181.762 -81.933 -997 -11.976 -290.995 9.363 4.916 35.690 2.050 205.913 -70.873 -1.687 -2.009 -9.757 -255.415 137,3 67,2 164,1 6,4 88,3 115,6 59,1 596,1 113,9 Čisti denarni tok iz naloţbenja -129.245 -81.809 158,0 2.079 30.169 -5.787 -28.432 1.519 -53.159 122.536 -8.718 -5.114 -22.500 136,8 24,6 66,4 126,4 Čisti denarni tok iz financiranja -1.971 34.564 - DENARNI IZID V OBDOBJU Začetno stanje denarnih sredstev Končno stanje denarnih sredstev -3.026 5.705 2.679 -1.605 7.310 5.705 188,6 78,0 47,0 DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Poslovni izid obračunskega obdobja Prilagoditve Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme Amortizacija neopredmetenih sredstev Oslabitev sredstev Odhodek od slabitve dobrega imena Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev in naloţbenih nepremičnin Odhodki/prihodki od naloţbenja Odhodki od financiranja Odhodki iz naslova tečajnih razlik Odhodki od dolgoročnih rezervacij Odhodki za davke DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki od unovčenih terjatev Izdatki za nakup lastnih delnic Prejemki od najema posojil Izdatki za tečajne razlike Izdatki za plačane dividende in udeleţbe Izdatki za plačane obresti 49 Izkaz sprememb lastniškega kapitala Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Stanje kapitala na dan 31. 12. 2008 Osnovni kapital Kapitalske rezerve 54.773 76.701 Rezerve Zakonza ske lastne rezerve delnice 6.330 53.159 Druge rezerve iz Lastne dobička delnice 9.430 -53.159 Popravek napake (pojasnilo 3.2) Stanje kapitala na dan 1. 1. 2009 Zadrţani dobiček Rezerve za Rezerve za pošteno pošteno vrednost vrednost zemljišč in finančnih zgradb sredstev 100.869 19.491 88.869 Rezerve za pošteno vrednost obrestnih Prevedbena zamenjav rezerva -2.959 -6.951 -54.894 SKUPAJ KAPITAL LASTNIKOV OBVLADUJOČE DRUŢBE NEOBVLADUJOČI DELEŢ SKUPAJ KAPITAL 346.554 64 346.618 -54.894 -54.894 54.773 76.701 6.330 53.159 9.430 -53.159 45.975 19.491 88.869 -2.959 -6.951 291.660 64 291.724 - - - - - - -148.018 - - - - -148.018 -48 -148.066 Sprememba poštene vrednosti nepremičnin - - - - - - - 31.759 - - - 31.759 - 31.759 Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo - - - - - - - - -43.226 - - -43.226 - -43.226 Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje denarnih tokov pred tveganjem - - - - - - - - - 148 - 148 - 148 Odtujitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo - - - - - - - - -7.691 - - -7.691 - -7.691 Tečajne razlike pri prevedbi tujih odvisnih podjetij - - - - - - - - - - -4.754 -4.754 - -4.755 Vračilo akontacije davka od dobička v tujini - - - - - - 34 - - - - 34 - 34 Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obračunskem obdobju 0 0 0 0 0 0 34 31.759 -50.917 148 -4.754 -23.730 0 -23.731 Skupaj vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 0 0 -147.984 31.759 -50.917 148 -4.754 -171.749 -48 -171.797 Pokrivanje čiste izgube poslovnega leta po sklepu uprave - -76.701 -4.521 - -9.344 - 90.566 - - - - - - - Razporeditev zadrţanega dobička po sklepu skupščine - - 1.019 - - - -1.019 - - - - - - 0 Stanje kapitala na dan 31. 12. 2009 54.773 0 2.828 53.159 87 -53.159 -12.462 51.250 37.952 -2.811 -11.705 119.911 16 119.927 Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Čisti poslovni obračunskega obdobja Drugi vseobsegajoči donosi v obračunskem obdobju Transakcije z lastniki Postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane v neto vrednosti, zmanjšane za odloţene davke. 50 Izkaz sprememb lastniškega kapitala Merkur Group za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 v tisoč EUR Postavka Stanje kapitala na dan 1. 1. 2008 Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Čisti poslovni obračunskega obdobja Drugi vseobsegajoči donosi v obračunskem obdobju Sprememba poštene vrednosti nepremičnin Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje denarnih tokov pred tveganjem Druge rezerve iz Lastne dobička delnice Rezerve za Rezerve za pošteno pošteno vrednost vrednost Rezerve za Zadrţani zemljišč in finančnih obrestne dobiček zgradb sredstev zamenjave SKUPAJ KAPITAL LASTNIKOV NEOBVLAOBVLADUJOČE DUJOČI DRUŢBE DELEŢ Osnovni kapital Kapital -ske rezerv e Zakonske rezerve Rezerve za lastne delnice 54.773 76.701 6.235 0 9.430 0 77.160 9.865 108.157 -117 -1.693 340.512 172 340.684 - - - - - - 22.226 - - - - 22.226 3 22.228 - - - - - - 5.004 9.627 - - - 14.631 - 14.631 - - - - - - - - -11.376 - - -11.376 - -11.376 - - - -2.842 - -2.842 - -2.842 Prevedbena rezerva SKUPAJ KAPITAL - - - - - - Odtujitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo, brez odloţenih davkov - - - - - - - - -7.912 - - -7.912 - -7.912 Sprememba poštene vrednosti naloţb - - - - - - 54.894 - - - - 54.894 - 54.894 Tečajne razlike pri prevedbi tujih odvisnih podjetij - - - - - - - - - - -5.259 -5.259 37 -5.221 Vračilo akontacije davka od dobička v tujini - - - - - - 37 - - - - 37 - 37 Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obračunskem obdobju 0 0 0 0 0 0 59.935 9.627 -19.288 -2.842 -5.259 42.173 37 42.210 Skupaj vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 0 0 82.160 9.627 -19.288 -2.842 -5.259 64.399 40 64.439 Nakup lastnih delnic - - - - - -53.159 - - - - - -53.159 - -53.159 Razporeditev čistega dobička po sklepu uprave in nadzornega sveta - - - 53.159 - - -53.159 - - - - - - 0 Izplačilo dividend in udeleţbe - - - - - - -5.312 - - - - -5.312 - -5.312 Transakcije z lastniki Sprememba lastništva v korist lastnikov obvladujoče druţbe Stanje kapitala na dan 31. 12. 2008 - - 94 - - - 20 - - - - 115 -148 -34 54.773 76.701 6.330 53.159 9.430 -53.159 100.869 19.491 88.869 -2.959 -6.951 346.554 64 346.618 Postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane v neto vrednosti, zmanjšane za odloţene davke. 51 Priloga s pojasnili k revidiranim konsolidiranim računovodskim izkazom Merkur Group 1 Računovodske usmeritve 1.1 Uvod Merkur, trgovina in storitve, d. d., (v nadaljevanju »druţba«) ima sedeţ v Sloveniji. Konsolidirani računovodski izkazi druţbe za leto, ki se je končalo 31. 12. 2009, vključujejo matično druţbo, njena odvisna in pridruţena podjetja (v nadaljevanju »skupina«). Podrobnejši pregled sestave skupine je podan v točki 1.28 »Odvisna in pridruţena podjetja«. Druţba sestavlja konsolidirane računovodske izkaze in pripravlja letno poročilo v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU (v nadaljevanju MSRP, kot jih je sprejela EU) in v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Merkur Group je mednarodna skupina trgovskih podjetij, katerih osnovna dejavnost je trgovina na debelo in drobno s tehničnimi proizvodi, metalurškimi proizvodi ter avdio, video in računalniškimi izdelki. Sestavljajo jo divizije Merkur, Mersteel in Big Bang s skupaj 20 podjetji v osmih drţavah, s trgovskimi centri Merkur in Big Bang, franšiznimi prodajalnami, spletnima trgovinama ter sodobnimi veleprodajnimi skladišči in Mersteelovimi steel service centri. Uprava druţbe je potrdila konsolidirane računovodske izkaze dne 30. avgusta 2010. Firma in sedeţ obvladujoče druţbe Obvladujoča druţba MERFIN, holdinška druţba, d. o. o., s sedeţem Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, Slovenija, je na dan 31. 12. 2009 67,50 % lastnik kapitala druţbe Merkur, d. d., oziroma ima na dan 31. 12. 2009 75,00 % deleţ glasovalnih pravic. 1.2 Izjava o skladnosti Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska skupnost, in v skladu s pojasnili (OPMSRP), ki jih sprejema Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS)in v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah. Pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov niso bili upoštevani novi standardi in pojasnila, sprejeti v Evropski skupnosti, ki še niso v veljavi na dan 31. 12. 2009, in sicer: Spremenjeni MSRP 3 Poslovne združitve (velja za letna obdobja od 1. julija 2009) Spremenil se je obseg standarda, kot tudi razširil pojem poslov. Spremenjeni standard zajema tudi mnoge ostale pomembne spremembe. Vse postavke kupnine, ki jih prevzemnik prenese, so pripoznane in izmerjene po pošteni vrednosti na datum prevzema, vključno znesek, katerega plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov (pogojni del plačila). Naknadna sprememba pogojnega dela plačila se pripozna v poslovnem izidu. Stroški posla, razen stroški izdaje delnic in dolga, se obravnavajo kot odhodek na dan nastanka. Prevzemnik lahko izmeri kateri koli manjšinski deleţ po pošteni vrednosti na datum prevzema (polno dobro ime), ali po sorazmernem deleţu poštene vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti prevzete druţbe na podlagi posel-za-posel. Dopolnjeni standard naj se nebi uporabljal za poslovne zdruţitve pred datumom njegove uveljavitve, saj ne bo vplival na konsolidirane računovodske izkaze oziroma razkrite poslovne zdruţitve, ki so nastale pred datumom uveljavitve spremenjenega standarda. Dopolnjeni MSRP 3 za računovodske izkaze skupine ni pomemben, saj skupina po tem datumu ni pridobila deleţev v odvisnih podjetjih, na katere bi omenjeno dopolnilo lahko vplivalo. 52 Spremenjeni MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (velja za letna obdobja od 1. julija 2009) Spremenjen standard obravnava izraz „manjšinski delež‟, ki se nadomešča z izrazom „neobvladujoči delež‟ in je definiran kot »kapitalski delež v odvisnem podjetju, ki ni last obvladujočega podjetja niti neposredno niti posredno ». Nadalje dopolnjeni standard spreminja obravnavanje neobvladujočega deleţa, izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, kot tudi razporeditev dobička ali izgube ter ostalega celotnega dobička med obvladujočim in neobvladujočim deleţem. Skupina še ni zaključila analize učinka tega dopolnila. Dopolnila k MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavitev – Razvrstitev izdaj delniških pravic (v veljavi za letna obdobja od 1. februarja 2010) V skladu z dopolnilom so pravice, opcije ali nakupni boni za pridobitev določenega števila lastnih kapitalskih instrumentov podjetja v zameno za določen znesek v kateri koli valuti kapitalski instrumenti, če druţba vsem svojim obstoječim lastnikom istega razreda ponudi sorazmerno pravice, opcije ali nakupne bone lastnih neizpeljanih kapitalskih instrumentov. Dopolnila k MRS 32 za skupino niso pomembna, saj v preteklosti ni izdala omenjenih instrumentov. Dopolnila k MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje – Pred tveganjem upravičeno varovane postavke (v veljavi za letna obdobja od 1. julija 2010) Dopolnjen standard podrobneje opisuje uporabo načel, ki določajo ali lahko posebne oblike tveganja denarnih tokov ali deli denarnih tokov odraţajo razmerja varovanja pred tveganji. Da bi se odraţalo razmerje varovanja pred tveganji, je potrebno tveganja ali dele ločeno pripoznati in izmeriti. Skupina še ni zaključila analize učinka tega dopolnila. OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (v veljavi za prvo letno obdobje od 1. aprila 2009) Pojasnilo je namenjeno druţbam v zasebni lasti v zvezi s pripoznavanjem in merjenjem zadev, ki se pojavijo pri računovodskem obravnavanju dogovorov o koncesiji storitev na javno-zasebnem področju. OPMSRP 12 za poslovanje skupine ni pomembno, saj ni sklenila nobenega dogovora o koncesiji storitev. OPMSRP 15 Pogodbe za gradnjo nepremičnin (v veljavi za letna obdobja od 1. januarja 2010) OPMSRP 15 podrobneje določa, da so prihodki, ki izhajajo iz pogodb o gradnji nepremičnin, pripoznani glede na stopnjo dokončanosti pogodbene dejavnosti v naslednjih primerih: - pogodba ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih skladno z MRS 11.3; pogodba velja zgolj za izvedbo storitev v skladu z MRS 18 (npr. druţbi ni potrebno dobavljati gradbene materiale); in pogodba je namenjena prodaji blaga, prihodki pa se pripoznajo sproti med gradnjo v skladu z določili MRS 18.14. V vseh ostalih primerih se prihodki pripoznajo takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji pripoznanja prihodkov, kot to določa MRS 18.14 (npr. po končani gradnji ali po dobavi). OPMSRP 15 za računovodske izkaze skupine ni pomembno, saj skupina ne nudi storitev gradnje ali prodaje nepremičnin. OPMSRP 16 Varovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji (v veljavi za letna obdobja od 1. julija 2009) Pojasnilo podrobneje določa vrsto tveganja, pred katerim se je potrebno zavarovati, katera druţba v skupini sme posedovati postavko varovano pred tveganjem, pojasnjuje ali metoda konsolidacije vpliva na učinkovitost varovanja, kot tudi obliko, ki jo instrument varovanja zavzame, pa vse do zneskov, ki se ob ukinitvi poslovanja v tujini prerazvrstijo iz kapitala v poslovni izid. 53 Skupina še ni zaključila analize učinka tega dopolnila. OPMSRP 17 Izplačila nedenarnih sredstev lastnikom (v veljavi za letna obdobja predvidoma od 1. novembra 2009) Pojasnilo velja za enostranska izplačila nedenarnih sredstev lastnikom. V skladu s pojasnilom se obveznost izplačila dividende pripozna, ko je dividenda ustrezno odobrena in ni več predmet presoje podjetja, ter se izmeri po pošteni vrednosti izplačanega sredstva. Knjigovodska vrednost dividende se ponovno izmeri na dan poročanja, sprememba knjigovodske vrednosti pa se pripozna v kapitalu kot prilagoditev zneska izplačila. Ko je obveznost izplačila dividende poravnana, se morebitna razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in knjigovodsko vrednostjo dividende pripozna v poslovnem izidu. Ker pojasnilo velja le od dneva uporabe dalje, le-to ne bo vplivalo na konsolidirane računovodske izkaze za obdobja pred datumom sprejema pojasnila. Prav tako se pojasnilo nanaša na bodoče dividende, ki bodo predmet presoje druţbenikov, zato ni mogoče oceniti učinka tega pojasnila. OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev (v veljavi za letna obdobja predvidoma od 1. novembra 2009) V skladu s pojasnilom mora skupina pripoznati preneseno sredstvo po njegovi pošteni vrednosti, v kolikor to sredstvo kaţe značilnosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS 16, Opredmetena osnovna sredstva. Prav tako mora skupina pripoznati znesek prenosa kot prihodek. Časovni okvir za pripoznanje prihodka je odvisen od dejstev in okoliščin posameznega dogovora. OPMSRP 18 za računovodske izkaze skupine ni pomembno, saj slednja ne prejema sredstev od odjemalcev. 1.3 Podlaga za sestavitev konsolidiranih računovodskih izkazov Podlaga za merjenje Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjih primerih, pri katerih se upošteva poštena vrednost: – nepremičnine, – naloţbene nepremičnine, – finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo in – izpeljani finančni instrumenti. Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju v točki 1.25 Računovodskih usmeritev. Funkcijska in predstavitvena valuta Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti obvladujoče druţbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokroţene na tisoč enot. Vsi izvedeni podatki (seštevki, razlike, kazalci in indeksi) so izračunani iz vrednosti v evrih in ne v tisoč evrih. Uporaba ocen in presoj Uprava mora pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, in za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je uprava pripravila med procesom izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so navedene v pojasnilih pri točkah: 54 1.7 1.9 1.6 1.12 1.13 1.18 Nepremičnine, naprave in oprema, Naloţbene nepremičnine, Finančni instrumenti, Zaloge, Poslovne terjatve in Rezervacije. Spremembe računovodskih usmeritev Skupina od 1. 1. 2009 dalje uporablja spremenjene računovodske usmeritve glede predstavitve računovodskih izkazov, ki so posledica spremenjenih računovodskih standardov. Ugotavljanje in predstavljanje poslovnih odsekov v skladu z MSRP 8 je skupina začela uporabljati predčasno, in sicer s 1. 1. 2008. Obračunavanje stroškov izposojanja Skupina v nabavno vrednost nepremičnin všteva tudi stroške izposojanja, ki jih je moţno pripisati gradnji ali nakupu sredstev v pripravi. To moţnost je skupina uporabljala ţe pred uveljavitvijo MRS 23 Stroški izposojanja (v veljavi od 1. januarja 2009), zato v letu 2009 ni prišlo do sprememb računovodskih usmeritev. Predstavljanje računovodskih izkazov Skupina uporablja spremenjeni MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (2007), ki je stopil v veljavo na dan 1. 1. 2009. V skladu s spremembo skupina v izkazu sprememb kapitala izkazuje vse spremembe lastniškega kapitala, spremembe nelastniškega dela kapitala pa so razkrite v izkazu vseobsegajočega donosa. Primerljivi podatki so predstavljeni skladno s spremenjenim standardom. Sprememba računovodske usmeritve vpliva samo na način predstavljanja in ne na čisti dobiček na delnico. V izkazu finančnega poloţaja skupine(so računovodski podatki zdruţeni na podlagi skupnih značilnosti in ločeno predstavljeni kot dolgoročne in kratkoročne postavke sredstev in obveznosti. Za zagotovitev skladnosti s tekočim letom so bili nekateri primerjalni podatki prerazvrščeni. Ugotavljanje in predstavljanje poslovnih odsekov V skladu z MSRP 8 Poslovni odseki skupina pri poročanju po odsekih uporablja poslovodni pristop in temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja za sprejemanje odločitev. Poslovne rezultate oziroma razkritja o odsekih redno preverja uprava obvladujoče druţbe, ki ocenjuje poslovno uspešnost vsakega odseka in odloča o razporeditvi sredstev v določen odsek. Napaka iz preteklega obdobja Skupina popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj v skladu z MRS 8, v prvih računovodskih izkazih, ki so odobreni za objavo po odkritju napake. Napaka je bila odkrita v letu 2009 in popravljena s preračunom začetnih stanj sredstev, kapitala in obveznosti. V letu 2009 je skupina opravila preizkus za slabitev dobrega imena nastalega ob oddelitvi divizije Mersteel na dan 31. 12. 2008, in ugotovila, da je izračunana vrednost niţja od neto sredstev in dobrega imena, oziroma od naloţbe v odvisno podjetje v izkazih druţbe Merkur, d. d. Učinek popravka zmanjšuje dobro ime po stanju 1. 1. 2009 v znesku 60.993 tisoč evrov, kapital v višini 54.894 tisoč evrov in obveznosti za odloţene davke v znesku 6.099 tisoč evrov. Pomembne računovodske usmeritve Skupina uporablja iste računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloţenih konsolidiranih računovodskih izkazih. 55 Računovodski izkazi podjetij v skupini so pripravljeni na isti poročevalski datum in z upoštevanjem temeljnih računovodskih predpostavk: časovne neomejenosti delovanja, načela upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov in doslednosti predstavljanja. 1.4 Podlaga za konsolidacijo (uskupinjevanje) Odvisna podjetja Odvisna podjetja so druţbe, ki jih obvladuje skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima skupina zmoţnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju, kolikšen je vpliv skupine, se upoštevata obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti ali zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih podjetij so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje začne, do datuma, ko se preneha. Pri uskupinjevanju se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja. Izločijo se notranji posli v skupini, kar pomeni, da se izločijo medsebojne terjatve in dolgovi, medsebojni prihodki in odhodki ter nerealizirani dobički in izgube, ki so posledica notranjih poslov. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da ne obstaja dokaz o slabitvi. V kapitalu in poslovnem izidu se posebej obračuna in prikaţe „neobvladujoči deleţ‟, ki je definiran kot kapitalski deleţ v odvisnem podjetju, ki ni last obvladujočega podjetja. Pridružena podjetja Pridruţena podjetja so druţbe, v katerih ima skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Pridruţena podjetja se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo deleţ skupine v dobičkih in izgubah pridruţenega podjetja, izračunan po kapitalski metodi od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se preneha. Ko deleţ izgub, ki pripadajo skupini, preseţe knjigovodsko vrednost finančne naloţbe v pridruţeno podjetje, se vrednost take naloţbe zmanjša na nič, razen če bi skupina morala poravnati nekatere obveznosti za pridruţeno podjetje. 1.5 Prevedba tujih valut Posli v tuji valuti Posli, izraţeni v tuji valuti, so preračunani v funkcijsko valuto skupine po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraţeni v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcijsko valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po referenčnem tečaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izraţene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, razvrščenih kot razpoloţljivi za prodajo ali za nefinančno obveznost, ki je določena kot varovanje pred tveganjem, ali za denarno – tokovna varovanja pred tveganji, ki se pripoznajo neposredno v vseobsegajočem donosu. Računovodski izkazi odvisnih podjetij v tujini Sredstva in obveznosti podjetij v tujini so preračunani v evre po referenčnem tečaju ECB, ki velja na datum poročanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini so preračunani v evre po povprečnem srednjem tečaju Evropske centralne banke v letu 2009. Tečajne razlike pri preračunu so neposredno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu – prevedbeni rezervi. Od 1. januarja 2004 naprej, to je od prehoda na MSRP, so te spremembe pripoznane v vseobsegajočem donosu – prevedbeni rezervi. Ob prodaji podjetja v tujini (delni ali celotni) se tečajne razlike pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobička 56 ali izgube iz prodaje. Tečajne razlike od finančnih naloţb v podjetja v tujini pred 1. januarjem 2004 so izkazane kot sestavina naloţb. 1.6 Finančni instrumenti Neizpeljani finančni instrumenti Neizpeljani finančni instrumenti skupine vključujejo: finančne naloţbe v kapital pridruţenih podjetij, finančna sredstva razpoloţljiva za prodajo, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter terjatve in obveznosti. Skupina pripozna neizpeljane finančne instrumente po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel na dan nastanka oziroma, ko skupina postane stranka pogodbenih določil instrumenta.. Skupina odpravi pripoznanje finančnega instrumenta, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov, ali ko skupina prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz neizpeljanega finančnega instrumenta na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršen koli deleţ v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga skupina ustvari ali prenese, se pripozna kot posamezno sredstvo ali obveznost. Neizpeljana finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaţe v izkazu finančnega poloţaja če in le če ima skupina pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost. Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni instrumenti izmerijo tako, kot je v nadaljevanju opisano pri posamezni kategoriji finančnih instrumentov. Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki 1.23 Računovodskih usmeritev. Izpeljani finančni instrumenti Skupina uporablja izpeljane finančne instrumente za varovanje pred izpostavljenostjo obrestnim tveganjem. Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju. Obvladovanje obrestnega tveganja je uspešno, če se giblje v razponu med 80 in 125 odstotki. Varovanje denarnega toka pred tveganji Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem, ki je postavka kapitala. Znesek, ki je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, se izvzame in vključi v poslovni izid za obdobje, v katerem pred tveganji varovani denarni tokovi vplivajo na poslovni izid in sicer v isto postavko v izkazu poslovnega izida kot pred tveganjem varovana postavka. Neuspešni del sprememb poštene vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu. Skupina predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem, če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi, ali če skupina prekliče označitev. Nabrani dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, ostane izkazana v rezervi za varovanje pred tveganjem v kapitalu, dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. V primeru, da je pred tveganjem varovana postavka nefinančno sredstvo, se znesek, ki se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja, prenese na knjigovodsko vrednost sredstva, ko se le-to pripozna. Če predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno v poslovnem 57 izidu. V drugih primerih se znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana postavka vpliva na poslovni izid. 1.7 Nepremičnine, naprave in oprema Merjenje pri pripoznavanju Nepremičnine, naprave in oprema (v nadaljevanju NNO) se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi pripoznanja za nameravano uporabo. Nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja (obresti) v zvezi z gradnjo nepremičnin do njihove usposobitve za uporabo. Stroški prav tako lahko zajemajo prenose iz drugega vseobsegajočega donosa iz naslova varovanja denarnega toka pred valutnim tveganjem za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Dodatna oziroma dogovorjena vlaganja v sredstva in izboljšave sredstev, ki jih ima podjetje v finančnem ali poslovnem najemu, se izkazujejo med NNO oziroma deli teh sredstev. Poznejši stroški Stroški zamenjave nekega dela NNO se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v druţbo, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Popravila ali vzdrţevanje NNO za obnavljanje ali ohranjanje prihodnjih gospodarskih koristi se na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev in dobe koristnosti izkazujejo kot stroški vzdrţevanja v poslovnem izidu, kot odhodki v obdobju, ko nastanejo. Prevrednotenje nepremičnin, naprav in opreme Po začetnem pripoznavanju se NNO izkazujejo po modelu nabavne vrednosti, razen pri nepremičninah, ki se vrednotijo po modelu prevrednotenja na podlagi poštenih vrednosti, zmanjšanih za poznejše amortizacijske popravke vrednosti in poznejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Prevrednotenje se opravlja najpogosteje v petletnih obdobjih. Skupina je preverila poštene vrednosti nepremičnin in pri tistih nepremičninah, kjer je bilo potrebno, opravila prevrednotenje na dan 31. 12. 2009. Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in izkaţe kot rezerva iz prevrednotenja v sklopu kapitala. Kakršna koli izguba se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in izkaţe kot zmanjšanje rezerve iz prevrednotenja, v kolikor je bil znesek v zvezi z določeno nepremičnino prej upoštevan kot rezerva v sklopu kapitala, preostanek izgube pa je neposredno pripoznan v poslovnem izidu. Odprava pripoznanja nepremičnin, naprav in opreme Ko je pripoznanje sredstva odpravljeno (odtujeno ali izločeno iz uporabe) se rezerva iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev, ki je sestavni del kapitala, prenese neposredno na zadrţani čisti dobiček. Začetek amortiziranja, metoda amortiziranja in dobe koristnosti Nepremičnine, naprave in oprema (NNO) se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko so razpoloţljive za uporabo. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega NNO in se pripozna v izkazu poslovnega izida. Dobe koristnosti sredstev so naslednje: 58 Skupina nepremičnin, naprav in opreme Poslovne zgradbe, prodajalne, skladišča Pomoţna skladišča in drugi objekti Zunanje ureditve in ţelezniški tiri Šotorska skladišča, zabojnik, rastlinjaki Skladiščna oprema Tehnološka oprema, delovne naprave in stroji Trgovinska, pisarniška in preostala oprema Drobni inventar do 500 EUR Računalniška in telekomunikacijska oprema Doba koristnosti 40 let 30 let 25 let 10 let od 5 do 20 let od 6 do 16 let od 4 do 10 let 4 leta od 3 do 5 let Zemljišča, predujmi za NNO in NNO v gradnji oziroma pridobivanju ter umetniška dela se ne amortizirajo. 1.8 Neopredmetena sredstva Dobro ime Vse poslovne zdruţitve se obračunavajo po nakupni metodi. Morebitna razlika med nabavno vrednostjo poslovne zdruţitve in deleţem prevzemnika v čisti pošteni vrednosti opredeljenih sredstev, dolgov in pogojnih obveznosti se pripozna kot dobro ali slabo ime. Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Dobro ime se razvrsti na enoto, ustvarjajočo denar, in se ne amortizira. Namesto tega se dobro ime letno preizkuša za oslabitev. Pri pridruţenih podjetjih se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naloţbe v pridruţeno podjetje. Slabo ime, ki se pojavi pri prevzemu, se neposredno pripozna v poslovnem izidu. Druga neopredmetena sredstva Kot neopredmetena sredstva se pripoznavajo nedenarna sredstva brez fizičnega obstoja, kot so na primer: nakupi programske opreme, dolgoročno pridobljeni patenti in licence. Stroški raziskovanja in razvijanja, nastali v skupini, blagovne znamke, kolofoni, seznami odjemalcev in vsebinsko podobne postavke se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, temveč se takoj obravnavajo kot stroški oziroma poslovni odhodki v obdobju, v katerem nastanejo. Neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve (glej računovodsko usmeritev »Oslabitev sredstev«). Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev, razen če te dobe niso določene in se pripozna v izkazu poslovnega izida.. Amortizacija neopredmetenih sredstev se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti so naslednje: Skupina neopredmetenih sredstev Programska oprema SW Dolgoročno pridobljene licence Doba koristnosti 5 let po pogodbi Odprava pripoznanja neopredmetenih sredstev Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali kadar se ne pričakuje nobena prihodnja gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja neopredmetenega sredstva, se ugotovijo kot razlika med morebitnimi čistimi donosi ob odtujitvah in knjigovodsko vrednostjo sredstva. Pripoznajo se v poslovnem izidu, ko se odpravi pripoznanje sredstva. 59 1.9 Naloţbene nepremičnine Naloţbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih skupina nameni zato, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naloţbe ali pa oboje. Merjenje pri pripoznavanju Naloţbeno premoţenje se na začetku izmeri po nabavni vrednosti, sestavljeni iz nakupne cene in stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Taki stroški vključujejo izdatke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla. V primerih, ko se je potrebno odločiti, ali je neko sredstvo naloţbena nepremičnina ali nepremečnina, je sredstvo naloţbena nepremičnina, če se več kot 80 odstotkov celotne njene vrednosti uporablja za oddajo v najem. Merjenje po pripoznanju Naloţbene nepremičnine se po začetnem pripoznavanju izkazujejo po modelu poštene vrednosti. Poštena vrednost naloţbenih nepremičnin odraţa trţne pogoje na dan bilance stanja. Cenitev poštenih vrednosti naloţbenih nepremičnin izvaja pooblaščeni cenilec v skladu s predpisano metodologijo. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti naloţbenega premoţenja, se vštevajo v poslovni izid obdobja, v katerem se pojavijo. Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin Naloţbena nepremičnina se preneha pripoznavati ob odtujitvi ali kadar se za stalno umakne iz uporabe in iz odtujitve ni mogoče pričakovati nobenih prihodnjih gospodarskih koristi. Dobičke ali izgube iz opustitev ali odtujitev naloţbenih nepremičnin je treba ugotoviti kot razlike med čistimi donosi ob odtujitvah in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter jih pripoznati v poslovnem izidu. 1.10 Finančna sredstva in dana posojila Finančna sredstva na razpolago za prodajo Večina finančnih naloţb skupine je razvrščena kot finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo. Ob začetnem pripoznanju so te naloţbe izmerjene po pošteni vrednosti na datum pridobitve. Pri poznejšem merjenju je poštena vrednost trţno oblikovana vrednost. Za finančne instrumente, ki kotirajo na delujočem trgu, je to enotni borzni tečaj delnic na dan bilance stanja, pri finančnih sredstvih, za katere ni delujočega trga, pa ponderirana povprečna cena delnic iz poslov obdobja. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. Ko se pripoznanje naloţbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Izgube zaradi oslabitve ter tečajne razlike pri finančnih sredstvih na razpolago za prodajo so pripoznane v poslovnem izidu. Ob odtujitvi finančnih sredstev skupina uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Dana posojila Dana posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa se izkazujejo po odplačni vrednosti. Pri tem se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila. Uporabi se metoda efektivne obrestne mere. 60 1.11 Oslabitev sredstev Sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Na datum vsakega poročanja se oceni, ali je kakršno koli znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če obstaja tako znamenje, mora podjetje oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Če je treba knjigovodsko vrednost sredstva zmanjšati, se pojavi izguba zaradi oslabitve, ki se izkaţe v poslovnem izidu obdobja, razen če se pred tem pri istih sredstvih zaradi njihove okrepitve pojavi rezerva iz prevrednotenja, ki omogoča njeno poravnavo. Nadomestljiva vrednost dobrega imena, neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti in neopredmetenih sredstev, ki se še ne uporabljajo, se oceni vsako leto na datum poročanja. Finančna sredstva (vključno terjatve) Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti. Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolţnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolţni skupini, v kolikor se slednja strinja; znaki, da bo dolţnik šel v stečaj; ter izginotje delujočega trga za tovrstno vrednotnico. V primeru naloţbe v lastniške vrednostne papirje je objektivni dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno zniţanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Oslabitev terjatev in danih posojil Skupina oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatev presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Oslabljenost terjatev, ki sama zase niso pomembna, se oceni skupno in sicer tako, da se terjatve vključijo v grupe s podobnimi značilnostmi tveganja. Skupina oblikuje grupe na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne oslabitve skupina uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj. Skupina oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkaţejo na kontu popravka vrednosti terjatev. Tako se deleţ oslabljenega sredstva še nadalje pripoznava v razreševanju diskonta. Ko se zaradi kasnejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid. Oslabitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Skupina oceni dokaze o oslabitvi finančnih sredstev, ki so razpoloţljivi za prodajo, za vsako finančno sredstvo posebej. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je razpoloţljivo za prodajo, pripoznano neposredno kot preseţek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo dolgoročno 61 oslabljeno, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni odhodek. Šteje se, da obstajajo objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finančne naloţbe, kadar je poštena vrednost finančnega sredstva na dan bilance stanja 30 odstotkov niţja od nabavne vrednosti finančnega sredstva. Nefinančna sredstva Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev, razen odloţenih terjatev za davke, z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena se izvede vsakič na datum poročanja. Zaloge in naloţbene nepremičnine niso predmet slabitve po MRS 36. Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova/njena knjigovodska vrednost presega njegovo/njeno nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaţe v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraţa sprotne trţne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve, se sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo moţno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so preteţno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). Za potrebe preizkusa oslabitve se dobro ime, pridobljeno v poslovni zdruţitvi, razporedi na denar ustvarjajoče enote, za katere se pričakuje, da bodo od zdruţitve imele koristi. Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum poročanja ovrednoti in tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo ne obstaja več. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi v višini, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseţe knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. 1.12 Zaloge Vrednotenje zalog Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztrţljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztrţljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, doseţena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. V skupini se poraba zalog obravnava po metodi tehtanih povprečnih nabavnih cen. Nabavna vrednost zalog obsega kupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje pozneje dobilo povrnjene od davčnih organov), prevozne stroške, stroške pretovarjanja in druge stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu ali materialu. Trgovinski popusti, drugi popusti in podobne postavke se pri ugotavljanju nabavne vrednosti odštejejo. Ko so zaloge prodane, se njihova knjigovodska vrednost pripozna kot odhodek obdobja, v katerem je bil ustrezen prihodek obračunan. Čista iztržljiva vrednost zalog Vrednost zalog ni nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene zniţajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povečajo ocenjeni stroški dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Delno odpisovanje zalog pod njihovo izvirno vrednost ali stroške do čiste iztrţljive vrednosti je skladno s stališčem, da sredstva ne morejo biti izkazana z večjimi 62 zneski, kot je pričakovana vrednost ob njihovi prodaji ali uporabi. Znesek vsakega delnega odpisa zalog čiste iztrţljive vrednosti in vseh izgub pri zalogah se pripozna kot odhodek v obdobju, ko se delni odpis ali izguba pojavi. Odpisi in delni odpisi poškodovanih, pretečenih in neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom ali ob inventuri po posameznih postavkah. Konec leta se čista iztrţljiva vrednost zalog preverja po sorodnih vrstah blaga. Opravijo se pavšalni popravki zalog v razponu od 5 % do 80 % knjigovodske vrednosti zalog. Kriteriji za zniţanje vrednosti so starost zaloge in koeficient obračanja zaloge. 1.13 Poslovne terjatve in druga sredstva Merjenje terjatev Poslovne terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kratkoročne poslovne terjatve se ne diskontirajo na datum bilance stanja. Oslabitev poslovnih terjatev Če je prišlo do objektivnih dokazov o oslabitvi terjatev, se izguba izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo terjatve in pričakovano udenarljivo vrednostjo in se pripozna v poslovnem izidu. Glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju se terjatve popravijo v določenem odstotku od vrednosti terjatev glede na pretečeni rok zapadlosti, in sicer različno na domačem in tujem trgu. Za večje terjatve in za terjatve, za katere je vloţen postopek za izterjavo na sodišču, in terjatve, ki so v postopku prisilne poravnave ali v stečajnem postopku, se udenarljivost ocenjuje individualno ob upoštevanju tekočega poslovanja in bonitete oziroma ustreznih zavarovanj, ki podpirajo pričakovanja, da so terjatve realno obstoječe in izterljive. Popravki po skupinah terjatev so naslednji: Individualni popravek Redne terjatve za blago – Slovenija Terjatve z vrednostjo nad 125.000 EUR Redne terjatve za blago – tujina Terjatve z vrednostjo nad 25.000 EUR Terjatve za obresti Slovenija, tujina Terjatve z vrednostjo nad 10.000 EUR Pavšalni popravek glede na zapadlost – do 30 dni – nad 31 dni – nad 61 dni – nad 91 dni – nad 181 dni – nad 1 leto Terjatve z vrednostjo pod 125.000 EUR (v % od vrednosti) 1 2 4 10 30 50 Terjatve z vrednostjo pod 25.000 EUR (v % od vrednosti) 0 30 30 40 50 60 Terjatve z vrednostjo pod 10.000 EUR (v % od vrednosti) 10 30 40 50 60 70 Postavka Individualni popravek je oblikovan tudi za terjatve v sodnih postopkih, in sicer: za terjatve za blago z vrednostjo nad 20 tisoč evrov in za terjatve za obresti z vrednostjo nad 10 tisoč evrov. Za druge terjatve v sodnih postopkih se oblikuje pavšalni popravek terjatev v višini 60 % vrednosti. Pri pridobljenih informacijah, ki kaţejo močno verjetnost manjšega poplačila, se oblikuje ustrezno večji popravek. Uporabljeno metodologijo in s tem ustreznost ocene tveganja in izračune mogočih izgub v primeru neizpolnitve kupca skupina izvaja dvakrat letno, izračun mogočih izgub pa vsako trimesečje. Za dokončne odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditve stanj terjatev, sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka in druge ustrezne listine. 63 1.14 Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Denarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naloţbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Samodejna zadolţitev na tekočem računu ni denar, temveč kratkoročna finančna obveznost. 1.15 Kapital Celotni kapital skupine je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če druţba preneha delovati. Opredeljen je z zneski, ki so jih vloţili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in dvigi (izplačila). Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadrţani čisti dobiček, rezerve za pošteno vrednost ter lastne delnice kot odbitna postavka. Odkup lastnih delnic ali deležev (lastne delnice) Ob odkupu lastnih delnic ali deleţev, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleţi se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi poznejši ponovni izdaji se prejeti znesek izkaţe kot povečanje osnovnega kapitala in tako dobljeni preseţek ali manjko pri transakciji se prenese na zadrţani dobiček oziroma na kapitalske rezerve. Dividende Dividende se pripoznajo v računovodskih izkazih kot obveznost do lastnikov v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend. Čisti dobiček na delnico Skupina izkazuje osnovno dobičkovnost delnice tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Skupina nima prednostnih delnic, niti navadnih delnic, ki bi predstavljale zamenljive obveznice in delniške opcije, zato ne izračunava popravljenega dobička in popravljene dobičkonosnosti delnice. Med letom ni bilo sprememb števila izdanih delnic. 1.16 Prejeta posojila Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti brez zmanjšanja za pripadajoče stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila izkazujejo po odplačni vrednosti, pri tem se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila. Pri tem se uporabi metoda efektivnih obresti. 1.17 Poslovne obveznosti Obveznosti se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kratkoročne poslovne obveznosti se ne diskontirajo na datum bilance stanja. Poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki pri poslovnih obveznostih dokazujejo prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali deleţ v poslovnem izidu. 64 1.18 Rezervacije Rezervacije se izkaţejo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka zdajšnjo pravno ali posredno obvezo in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Ker je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije enak zdajšnji vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Skupina je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca. Diskontirane so na dan bilance stanja. Pri tem se uporablja metoda knjiţnega rezerviranja na podlagi aktuarskega izračuna oziroma ocene. Morebitni aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka. Rezervacije za tožbe Skupina izkazuje rezervacije za toţbe, v katerih nastopa kot toţena stranka. Vsako leto preveri potrebnost oblikovanja rezervacij glede na stanje spora in pričakovano rešitev spora. Rezervacije za državne podpore Skupina izkazuje rezervacije iz naslova zadrţanih prispevkov za zaposlovanje preseţne kvote invalidov. Rezervacije skupina uporablja za izboljšanje delovnih pogojev invalidov. Kratkoročni zaslužki zaposlencev Obveze za kratkoročne zasluţke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkaţejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zasluţkom opravljeno. Obveznost se izkaţe v višini, za katero se pričakuje plačilo v dvanajstih mesecih po preteku obdobja, če ima skupina zdajšnjo pravno ali posredno obvezo za taka plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti (npr. obveznost za neporabljen letni dopust). 1.19 Najemi Razvrstitev najemov Najem, pri katerem skupina prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi. Najeta sre Finančni najemi Na začetku najema se v bilanci stanja pripozna finančni najem kot sredstvo in dolg v zneskih, enakih pošteni vrednosti najetega sredstva ali, če je ta niţja, zdajšnji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se obe vrednosti določita ob sklenitvi najema. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za taka sredstva. Poslovni najemi Pri poslovnem najemu se najemnina pripozna kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi najema. 65 1.20 Davek od dobička Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloţeni davek. Davek od dobička se izkaţe v izkazu poslovnega izida kot odhodek, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v vseobsegajočem donosu in se zato izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je davek, ki bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri izkazovanju odloţenega davka se uporablja metoda obveznosti po bilanci stanja na osnovi začasnih razlik med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi posameznih sredstev in obveznosti. Znesek odloţenega davka temelji na pričakovanem načinu povrnitve oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja oziroma davčnih stopenj obdobja, v katerem se pričakuje odprava terjatve ali obveznosti za odloţene davke. Odloţena terjatev za davek se pripozna samo v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloţeno terjatev. Odloţene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom. 1.21 Prihodki Prihodki od prodaje blaga in proizvodov Prihodki od prodaje blaga in proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkaţejo, ko kupec prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali moţnosti vračila blaga in proizvodov in ko je mogoče zanesljivo izmeriti višino prihodkov. Sistem zvestobe kupcev Nekatere druţbe v skupini (druţbe v diviziji Merkur) izdajajo svojim kupcem kartico zvestobe, ki se imenuje Merkurjeva kartica zaupanja (MKZ). Z njo se seštevajo nakupi v vseh trgovskih centrih in franšiznih prodajalnah, kar imetnikom MKZ prinaša dodatne ugodnosti. Po zaključku obračunskega obdobja, ki traja 3 mesece, prejme imetnik MKZ bon za popust, ki ga lahko uveljavi pri naslednjem nakupu. V odvisnosti od skupne vrednosti nakupov obdobja si lahko pridobi dobroimetje v višini od 2 do 5 % vrednosti opravljenih nakupov. Pri vnovčevanju se prihodki od prodaje zmanjšajo za dani popust imetnikom MKZ. Prihodki od opravljenih storitev Prihodki od opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki od najemnin in finančni najemi Prihodki od najemnin iz naloţbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Drugi poslovni prihodki Drugi poslovni prihodki so prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in naloţbenih nepremičnin kot preseţki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter prevrednotenje naloţbenih nepremičnin na pošteno vrednost. 66 1.22 Odhodki Poslovni odhodki Poslovni odhodki se po namenu (funkciji) razvrščajo na nabavno vrednost prodanih količin, na stroške prodajanja, stroške splošnih dejavnosti (uprave in nabave) in na druge poslovne odhodke, ki niso stroški. Nabavna vrednost prodanih količin Pri razknjiţevanju porabe zalog trgovskega blaga za prodane količine se uporablja metoda tehtanih povprečnih nabavnih cen. Nabavna vrednost prodanih količin blaga se neposredno zmanjša za pozneje prejete rabate in superrabate dobaviteljev. Rabati so delno vračunani v nabavno vrednost zalog. Stroški prodajanja (z amortizacijo) Stroški prodajanja (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane s prodajo poslovnih učinkov. Ker se ti stroški ne zadrţujejo v zalogah, se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem obračunskem obdobju, ko nastanejo. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane z nabavno funkcijo in upravo s pomoţnimi dejavnostmi. Tudi ti stroški se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem obračunskem obdobju, ko nastanejo. Stroški po naravnih vrstah Stroške materiala in storitev predstavljajo zneski, navedeni v računih dobaviteljev in drugih listinah, zmanjšani za popuste, odobrene ob prodaji ali pozneje, zaradi zgodnejšega plačila. Amortizacija se obračunava posamično po stopnjah, upoštevaje najkrajšo dobo koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega ali neopredmetenega sredstva. Stroški dela predstavljajo bruto zneske plač zaposlencev, obračunanih v skladu s kolektivno pogodbo in individualnimi pogodbami o zaposlitvi, prispevke in davke, ki neposredno bremenijo delodajalca, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in druge stroške dela (regres, prevoz na delo in z dela, prehrano med delom idr.). Drugi poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z oslabitvijo vrednosti ali odpisom sredstev ter pri odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in naloţbenih nepremičnin zaradi izgube pri prodaji. 1.23 Finančni prihodki in odhodki Finančni prihodki Finančni prihodki obsegajo prihodke iz obresti od naloţb in poslovnih terjatev, prihodke od tečajnih razlik, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo ter prihodke od unovčenih terjatev (vključno z odpravo oslabitve terjatev). Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico. Finančni odhodki Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, razlik ob ponovnih izračunih diskonta na rezervacije, izgube zaradi oslabitve vrednosti in odpisov finančnih sredstev in poslovnih terjatev ter izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nepremičninam, napravi in opremi v gradnji ali izdelavi. Dobički in izgube iz tečajnih razlik se izkaţejo v čistem znesku. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. 67 1.24 Poročanje po odsekih Ugotovitev in predstavljanje poslovnih odsekov Poslovni odsek je prepoznaven sestavni del skupine, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške. Rezultate poslovnih odsekov redno pregleduje poslovodstvo, da lahko na njihovi podlagi sprejme odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določeni odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja skupine. Odseki se med seboj razlikujejo po tveganjih in donosih. Poročanje skupine po odsekih temelji na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja pri odločanju. Za Merkur Group so poslovni odseki opredeljeni kot divizije, in sicer: Divizija Merkur, ki se ukvarja z nabavo in prodajo vseh vrst tehničnih in gradbenih materialov, Divizija Mersteel, ki zagotavlja nabavo in prodajo metalurških izdelkov in Divizija Big Bang, ki je specialist za avdio, video in računalniške izdelke, telekomunikacije, glasbo in igre. Dodatni podatki Merkur Group se nanašajo na geografsko območje, kjer se nahajajo kupci, in sicer: Slovenija – domači trg, tuji trg. 1.25 Določanje poštene vrednosti Glede na računovodske usmeritve skupine in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev ter obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je skupina določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Nepremičnine Poštena vrednost nepremičnin temelji na trţni vrednosti. Trţna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trţenju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri tem sta stranki dobro obveščeni in ravnata razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction). Naloţbene nepremičnine Zunanji, neodvisni cenilec ovrednoti portfelj naloţb v skupini. Poštena vrednost temelji na trţni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trţenju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri tem sta stranki dobro obveščeni in ravnata razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction). Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naloţbene nepremičnine oceni s skupno vrednostjo pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na podlagi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni. Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Skupina pri določanju poštene vrednosti finančnih sredstev upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti: prva raven zajema vrednosti po borznem tečaju na dan 31. 12. (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti; druga raven zajema vhodne podatke poleg borznih vrednosti, vključenih v prvo raven, ki so neposredno ali posredno (tj. kot izpeljani iz cen) izračunani na podlagi trţnih vrednosti za sredstvo ali obveznost; tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih trţnih podatkih. Skupina uporablja borzne cene kot osnovo za pošteno vrednost finančnih sredstev. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje ko nedelujoč, skupina uporabi 68 vhodne podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega sredstva. Izpeljani instrumenti Poštena vrednost obrestne zamenjave temelji na ponudbah borznih posrednikov. Primernost teh ponudb se določa z metodo diskontiranih bodočih čistih denarnih tokov ob upoštevanju dospelosti posameznega posla in z uporabo trţnih obrestnih mer za podobne instrumente na datum vrednotenja. Zaloge Poštena vrednost zalog se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje. Poslovne terjatve Poštena vrednost poslovnih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po trţni obrestni meri na datum poročanja. Ocena upošteva kreditno tveganje. 1.26 Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkazov finančnega poloţaja na dan 31. 12. 2008 in 31. 12. 2009 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2009. 1.27 Obvladovanje finančnega tveganja Pri upravljanju in obvladovanju finančnih tveganj skupina sledi sprejeti finančni politiki, ki vključuje izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje finančnih tveganj in se med podjetji znotraj Merkur Group ne razlikuje. Natančnejši pregled in aktivnosti za ocenjevanje in obvladovanje vsake vrste tveganj je naveden v Poslovnem poročilu v točki »Obvladovanje finančnega tveganja«. Ta točka obravnava Merkur Group in njegovo izpostavljenost posameznim tveganjem. Kvantitativna razkritja oziroma izpostavljenost Merkur Group posameznim vrstam tveganja ter analiza občutljivosti je opredeljena v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Računovodske usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize tveganj, ki grozijo skupini, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo, informacije iz okolja pa dinamično in proaktivno delujejo na tekoče odločitve o delovanju druţbe v spremenjenih razmerah. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo skupini povzročila finančno izgubo. Kreditno tveganje je neposredno povezano s komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev poplačane s časovnim zamikom ali pa sploh ne. Za omejevanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju skupina uporablja izdelan in formaliziran bonitetni sistem. Bonitetni sistem konstantno razvijamo in nadgrajujemo z različnimi bazami, podatkov, kot so npr. poslovni izkazi, neodvisna ocena tveganja in priporočilo o višini limita zunanjega, neodvisnega ponudnika, tekoča plačilna boniteta ter spremljava blokad transakcijskih računov, tekoča izpostavljenost in razlika v ceni, poleg tega pa za boljše poznavanje partnerjev uporabljamo mehki del informacij, ki poleg trenutnega poslovanja zajema tudi desetletno zgodovino poslovanja z nami ter aktivnosti ustanoviteljev, lastnikov in zastopnikov teh subjektov v povezavi z vpletenostjo le-teh v kritične postopke. V obdobju januar - december 2009 izstopa izjemno visok popravek vrednosti oz. slabitev danega posojila druţbi HTC DVA, d. o. o. ter naloţbe v Metalurško dejavnost Mersteela v skupni višini 141,6 milijonov EUR (od tega 126,4 milijone EUR slabitev posojila druţbi HTC DVA d. o. o., saj smo ugotovili, da druţba nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi lahko zagotovila takojšnje 69 poplačilo). Dodatno so se povečali tudi popravki vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v višini 8,1 milijona evrov. Vodstvo Merkur Group ocenjuje, da je kljub navedenim ukrepom za varovanje pred tveganji, zlasti zaradi slabega posojila podjetju HTC DVA d. o. o., izpostavljenost kreditnim tveganjem visoka, trend pa nespremenljiv. Trţno tveganje Tveganje spremembe obrestne mere V letu 2009 smo v Merkur Group za ščitenje obrestne mere uporabili inštrumente obrestne zamenjave, s katerimi smo ščitili petino izpostavljenosti tveganju spremembe obrestne mere. Na variabilno obrestno mero je bilo vezanih dve tretjini kreditov. Velik padec ter nato umirjeno gibanje referenčne obrestne mere skupaj z zmanjševanjem deleţa kreditov, vezanih na variabilno obrestno mero, kaţe na zmanjševanje obrestnega tveganja v Merkur Group. Skupaj z omenjenimi ukrepi vodstvo še vedno ocenjuje izpostavljenost obrestnemu tveganju v letu 2009 kot nizko. Valutno tveganje Definirali smo pomembnejše valutne pare, ki so določeni z geografsko lokacijo ter velikostjo naših podjetij v tujini. Ti pari so EUR/HRK, EUR/RSD ter EUR/CZK. Pare smo določili glede na velikost transakcijske in translacijske izpostavljenosti v poslovnem letu. Za merjenje velikosti valutnega tveganja pa poleg potencialne izpostavljenosti upoštevamo tudi koeficiente variabilnosti za pomembnejše valutne pare. Na vseh trgih poskušamo izpostavljenost zmanjšati z integriranjem tečaja v razliko v ceni, z naravnim ščitenjem, torej uravnavanjem prodaje in nabave, s terminsko čim bolj optimalnim valutnim pokrivanjem prilivov z odlivi ter z najemanjem kreditov v lokalni valuti. Za ščitenje valutnega tveganja smo v Merkur Group v letu 2009 nadaljevali z uporabo navzkriţne valutne zamenjave EUR/CHF, sklenjene decembra 2007. Konec leta 2009 smo zaradi pričakovanih omilitev negativnega rezultata le-to podaljšali do marca 2015. V podaljšanju smo dogovorili kvartalno obračunavanje. Pri poslovanju s pomembnejšimi valutnimi pari valutno tveganje ocenjujemo kot zmerno, z upoštevanjem povečevanja deleţa poslovanja v celotnem poslovanju Merkur Group pa tudi izpostavljenost valutnemu tveganju v celotni Merkur Group ocenjujemo kot zmerno, trend pa kot konstanten. Tveganje spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev Merkur Group ima v svojem portfelju kar nekaj lastniških vrednostnih papirjev. Pri njih je nabolj pomembno tveganje negativne spremembe trţne cene. Le-ta se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, ki izhajata iz pričakovanj trţnih udeleţencev glede prihodnosti druţbe. Merkur Group je pri omenjenem tveganju najbolj izpostavljen pri naloţbah v delnice Gorenjske banke, Save in Perutnine Ptuj. Več o teh poslih je razloţeno v konsolidiranem računovodskem poročilu med drugimi pojasnili (točka 5.1., podnaslov Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane tako z Merkurjem d. d. kot Merfinom d. o. o.). V letu 2009 smo izvedli slabitve v delnice Gorenjske banke, d.d., v višini 45,2 milijona EUR, slabitve v delnice Save, d. d., Kranj v višini 1,8 milijona EUR in slabitve v delnice Cimosa d. d. v vrednosti 8,0 milijonov EUR. Zaradi zgoraj navedenih dejstev je izpostavljenost tveganju spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev konstantna in znatna. 70 Inflacijsko tveganje Glede na to, da imamo v Merkur Group politiko prenosa povišanja nabavnih cen v prodajne cene in da je v drţavah zunaj Evropske unije, kjer imamo locirana hčerinska podjetja, zaznati močna in uspešna prizadevanja za omejitev in zmanjšanje inflacije, vodstvo ocenjuje, da je izpostavljenost inflacijskemu tveganju konstantna in nizka. Plačilno sposobnostno tveganje Zaradi povečanja denarnih tokov smo ţe z s pričetkom gospodarske krize sprejeli sklepe o: - zamikih izvajanja ne-nujnih investicij - redefiniranju streteških odločitev, ki zahtevajo finančne vire - bolj striktnem uveljavljanju internih pravil pri planiranju in izterjavi terjatev pomembnejših kupcev Kljub naštetemu se je plačilno sposobnostna situacija v letu 2009 zaostrila do te mere, da obveznosti do bank in dobaviteljev nismo bili sposobni v celoti vrniti v prvotno dogovorjenih rokih. Slednje dejstvo pa je rezultiralo v eni najbolj problematičnih posledic poslabševanja pogojev poslovanja, to je v izgubi zaupanja naših partnerjev. V sredini leta, po zamenjavi nadzornega sveta in uprave, smo pričeli pogovore z upniki in dobavitelji o finančni reorganizaciji. Po izpeljavi te, ki je potrebni, ne pa zadostni pogoj za zmanjševanje plačilno sposobnostnega tveganja, si bomo morali z uspešnim poslovanjem, plačevanjem na rok ter zaloţenostjo povrniti zaupanje pri kupcih, dobaviteljih in bankah. Proces bo trajal dlje časa in samo s striktnim uresničevanjem povedanega bo ponovni zagon poslovanja sprostil tudi plačilno sposobnostni krč. Dne 28. 7. 2010 je vodstvo Merkur Group podpisalo Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij s 15 bankami, kar predstavlja 93,24 % terjatev bank v vseh posojilih bank do Merkur, d. d. Banke pa so to pogodbo podpisale od 28. 7. 2010 do 6. 8. 2010. Z navedeno pogodbo so se Merkur, d. d. (kot dolţnik) in banke, (kot upnice) dogovorili, da bodo pravočasno sklenili dodatke k pogodbenim aktom, na podlagi katerih bo do vključno 30. 9. 2010 odloţeno plačilo vseh obveznosti dolţnika iz naslova glavnic po terjatvah (moratorij), s tem da bodo ostali pogoji terjatev (obrestne mere, zavarovanja ipd) ostali nespremenjeni. Ne glede na to, obveznosti dolţnika iz naslova obresti (rednih in zamudnih) po terjatvah v navedenem obdobju ne bodo odloţene, dolţnik pa se jih zavezuje redno poravnavati v višini, rokih in na način skladno s pogodbenimi akti. Vodstvo Merkur Group ocenjuje, da je glede na navedene ukrepe za varovanje pred tveganji ter glede na trenutno situacijo izpostavljenost plačilno sposobnostnemu tveganju konstantna in visoka. 1.28 Sestava skupine Merkur Group Skupino Merkur Group je na dan 31. 12. 2009 sestavljalo 20 podjetij, in sicer matična druţba Merkur, d. d., 18 odvisnih podjetij – hčera, vnukinj in pravnukinj ter 1 pridruţeno podjetje. Računovodski izkazi odvisnih podjetij so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze Merkur Group po metodi popolnega uskupinjevanja, računovodski izkazi pridruţenih podjetij pa po kapitalski metodi. 71 Seznam podjetij, ki poleg druţbe Merkur, d. d., sestavljajo skupino Merkur Group ter lastniški deleţi na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2008 Lastniški deleţ od leta Lastniški deleţ v % 31. 12. 2009 Lastniški deleţ v % 31. 12. 2008 Odvisna in pridruţena podjetja Drţava DIVIZIJE MERKUR - Merkur Hrvatska Zagreb, d. o. o. - Merkur Nekretnine Zagreb, d. o.o. - Merkur International Beograd, d. o. o. - Intermerkur Nova, d. o. o., Sarajevo1 - Perles Merkur Italia, s.r.l. - Kovinotehna, d. o. o., Celje - Merkur Čelik, d.o.o., Beograd - Merkur, d. o. o., Kotor2 Hrvaška Hrvaška Srbija Bosna in Hercegovina Italija Slovenija Srbija Črna Gora 1994 2000 1994 2008 1994 1999 2007 2008 100 100 100 100 100 100 100 76 100 100 100 100 100 100 100 76 Slovenija Srbija Srbija Hrvaška 2008 2008 2008 2008 100 100 100 100 100 100 100 - Bosna in Hercegovina Makedonija Nemčija Češka 1998 1994 1994 1994 100 99,27 100 100 100 99,27 100 100 Slovenija 2006 45 45 Slovenija Srbija 1999 2005 100 100 100 100 DIVIZIJE MERSTEEL - Mersteel, d. o. o., Naklo3 4 - Mersteel, d. o. o., Beograd - Mersteel Profil doo, Beograd5 - Mersteel, d. o. o., Hrvaška - Mersteel, d. o. o., Sarajevo (do 30. 9. 2009 Intermerkur, d. o. o., Sarajevo) - Merkur Makedonija, doo, Skopje - Merkur – MI Handels, GmbH - Merkur International Praha spol. S.r.o. - Ţelezokrivnica SCT – Merkur, d. o. o., Ljubljana6 DIVIZIJE BIG BANG - Big Bang, d. o. o., Ljubljana - Big Bang, d. o. o. Beograd 1 2 3 4 5 6 Odvisno podjetje Intermerkur Nova, d. o. o., Sarajevo je vključeno v konsolidacijo od 1. 1. 2008 Odvisno podjetje Merkur, d. o. o. Kotor je vključeno v konsolidacijo od 8. 10. 2008 Odvisno podjetje Mersteel, d. o. o., Naklo je vključeno v konsolidacijo od 30. 4. 2008 Odvisno podjetje Mersteel, d. o. o., Beograd je vključeno v konsolidacijo od 30. 6. 2008 Odvisno podjetje Mersteel Profil doo, Beograd je vključeno v konsolidacijo od 31. 5. 2008 Pridruţeno podjetje Ţelezokrivnica SCT – Merkur, d. o. o., je vključeno v konsolidacijo po kapitalski metodi Spremembe v sestavi skupine Merkur Group Po lanski uspešno izvedeni reorganizaciji Merkur Group v tri programsko zaključene divizije Merkur, Mersteel in Big Bang v letu 2009 ni bilo bistvenih sprememb v sestavi skupine Merkur Group, niti v lastniških deleţih v odvisna podjetja. Izvedena je bila le dokapitalizacija 3 odvisnih podjetij v tujini. Dokapitalizacije odvisnih podjetij v letu 2009 v tisoč EUR Datum Znesek dokapitalizacije Stvarni vloţek Perles Merkur Italia, s.r.l. 13. 5. 2009 805 805 (dokapitaliziral Merkur, d. d., Naklo) 5. 11. 2009 740 740 Mersteel, d. o. o., Zagreb (dokapitaliziral Mersteel, d. o. o., Naklo) 31. 7. 2009 10.000 10.000 večkrat v letu 2009 2.220 2.220 Naziv podjetja Big Bang, d. o. o., Beograd (dokapitaliziral Big Bang, d. o. o., Ljubljana) 72 Odvisna in pridruţena podjetja, ki niso vključena v konsolidacijo v letu 2009 Odvisna in pridruţena podjetja – Chemo Zagreb d. o. o., Zagreb – Chemo Split d. o. o., Split – Kemo Niš d. o. o., Niš Drţava Hrvaška Hrvaška Srbija Lastniški deleţ od leta 1991 1991 1991 Lastniški deleţ v % 31. 12. 2009 100 100 30 Lastniški deleţ v % 31. 12. 2008 100 100 30 Odvisni in pridruţeno podjetje v letu 2007 pripojene druţbe Save Trade, d. d., Ljubljana, so v postopku likvidacije oziroma stečaja, ki pa v letu 2009 še ni bil končan. Finančne naloţbe imajo čisto vrednost nič, ker so bile ţe v preteklosti oslabljene. 73 2 Poročanje po poslovnih odsekih 2.1 Poročanje Merkur Group po poslovnih odsekih za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Divizija Merkur Divizija Mersteel Divizija Big Bang Skupaj odseki Izločitve med odseki Merkur Group konsolidirano Nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva 293.817 53.880 9.501 357.198 -2.297 354.901 Finančna sredstva, naloţbene nepremičnine in druga dolgoročna sredstva Skupaj dolgoročna sredstva 276.088 569.906 12.928 66.808 288 9.789 289.305 646.503 -54.564 -56.861 234.741 589.642 Zaloge Kratkoročna finančna sredstva in denar Kratkoročne poslovne terjatve in druga sredstva Skupaj kratkoročna sredstva 91.372 46.999 161.276 299.647 44.074 989 92.160 137.223 14.653 2.480 18.019 35.152 150.099 50.469 271.454 472.022 675 -251 -94.560 -94.136 150.774 50.218 176.894 377.886 SKUPAJ SREDSTVA 869.552 204.032 44.941 1.118.525 -150.997 967.528 Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe Neobvladujoči deleţ 126.487 0 33.965 16 15.830 0 176.282 16 -56.371 0 119.911 16 Skupaj kapital 126.487 33.981 15.830 176.298 -56.371 119.927 Skupaj dolgoročne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne in druge obveznosti Skupaj kratkoročne obveznosti Skupaj obveznosti 161.622 341.954 239.489 581.443 743.065 7.763 58.722 103.566 162.288 170.051 515 96 28.500 28.596 29.111 169.900 400.772 371.555 772.327 942.227 185 -251 -94.560 -94.811 -94.626 170.084 400.521 276.995 677.516 847.601 SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 869.552 204.032 44.941 1.118.525 -150.997 967.528 74 v tisoč EUR Postavka Divizija Merkur Divizija Mersteel Divizija Big Bang Skupaj odseki Izločitve med odseki Merkur Group konsolidirano PRIHODKI OD PRODAJE Prihodki od prodaje zunanjim kupcem 595.220 558.373 213.599 192.239 133.801 124.567 942.620 875.179 -67.441 0 875.179 875.179 Prihodki od prodaje doseţenimi med odseki Nabavna vrednost prodanih količin blaga in proizvodov KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 36.847 453.226 141.994 21.360 195.616 17.984 9.234 108.665 25.136 67.441 757.507 185.113 -67.441 -58.938 -8.503 0 698.569 176.610 2.245 850 46 3.142 -437 2.704 132.140 2.616 9.483 28.220 12.463 -21.850 23.790 130 1.262 184.150 15.210 -11.105 -8.597 -6 -338 175.553 15.204 -11.442 NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI DELEŢI V IZGUBI PRIDRUŢENIH PODJETIJ -149.280 - -210 -390 -53 - -149.542 -390 15.223 0 -134.319 -390 POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO Davek iz dobička POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -139.797 1.693 -141.490 -22.449 -121 -22.328 1.209 470 739 -161.037 2.043 -163.080 14.885 -128 15.013 -146.152 1.915 -148.066 Prihodki od obresti Odhodki od obresti Amortizacija Deleţi v poslovnem izidu pridruţenih podjetij 16.076 26.126 10.929 - 2.923 8.552 2.998 -390 272 146 2.142 - 19.272 34.824 16.069 -390 -4.895 -4.895 -249 - 14.377 29.929 15.820 -390 Oslabitev nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev Nove nabave nepremičnin, naprav in opreme 892 79.356 6.142 1.432 107 1.726 7.141 82.514 -582 7.141 81.933 Drugi poslovni prihodki Stroški poslovanja Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 75 Poročanje Merkur Group po poslovnih odsekih za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 v tisoč EUR Postavka Divizija Merkur Divizija Mersteel Divizija Big Bang Skupaj odseki Izločitve med odseki Merkur Group konsolidirano Nepremičnine, naprave in oprema ter neopredmetena sredstva 241.503 124.034 9.812 375.349 -2.109 373.241 Finančna sredstva, naloţbene nepremičnine in druga dolgoročna sredstva Skupaj dolgoročna sredstva 348.032 589.535 1.023 125.056 537 10.349 349.591 724.940 -124.784 -126.893 224.807 598.047 Zaloge Kratkoročna finančna sredstva in denar Kratkoročne poslovne terjatve in druga sredstva Skupaj kratkoročna sredstva 113.714 115.261 213.263 442.238 74.999 2.102 123.763 200.864 19.124 2.050 16.377 37.551 207.837 119.413 353.402 680.653 965 -9.674 -112.174 -120.883 208.803 109.739 241.228 559.770 1.031.773 325.920 47.900 1.405.593 -247.776 1.157.817 Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe Neobvladujoči deleţ Skupaj kapital 342.111 48 342.159 115.540 16 115.556 15.186 0 15.186 472.837 64 472.901 -126.283 0 -126.283 346.554 64 346.618 Skupaj dolgoročne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne in druge obveznosti Skupaj kratkoročne obveznosti Skupaj obveznosti 160.691 300.298 228.626 528.923 689.614 18.613 67.431 124.320 191.751 210.364 572 248 31.893 32.141 32.714 179.876 367.976 384.839 752.815 932.692 215 -10.024 -111.683 -121.707 -121.493 180.091 357.952 273.156 631.108 811.199 1.031.773 325.920 47.900 1.405.593 -247.776 1.157.817 SKUPAJ SREDSTVA SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 76 v tisoč EUR Postavka Divizija Merkur Divizija Mersteel Divizija Big Bang Skupaj odseki Izločitve med odseki Merkur Group konsolidirano PRIHODKI OD PRODAJE 789.076 515.443 147.436 1.451.954 -185.176 1.266.778 Prihodki od prodaje zunanjim kupcem 694.021 441.044 131.714 1.266.778 0 1.266.778 95.055 74.399 15.722 185.176 -185.176 0 Nabavna vrednost prodanih količin blaga in proizvodov 617.021 471.917 118.928 1.207.866 -182.467 1.025.398 KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 172.055 43.526 28.508 244.088 -2.708 241.380 10.530 330 54 10.914 -2.109 8.806 156.141 27.755 26.499 210.395 -4.130 206.265 3.855 5.696 566 10.116 0 10.116 22.590 10.406 1.496 34.492 -687 33.805 -654 -6.128 308 -6.474 0 -6.474 0 39 0 39 0 39 21.936 4.317 1.804 28.057 -687 27.370 Prihodki od prodaje doseţenimi med odseki Drugi poslovni prihodki Stroški poslovanja Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI DELEŢI V DOBIČKU PRIDRUŢENIH PODJETIJ POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO Davek iz dobička 3.772 1.159 418 5.349 -207 5.142 POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 18.164 3.158 1.386 22.708 -480 22.228 Prihodki od obresti Odhodki od obresti Amortizacija Deleţi v poslovnem izidu pridruţenih podjetij 13.213 27.001 10.299 - 1.430 4.761 2.010 39 396 55 1.785 - 15.039 31.817 14.094 39 -3.171 -3.171 - 11.868 28.646 14.094 39 Oslabitev nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev Nove nabave nepremičnin, naprav in opreme Nove nabave neopredmetenih sredstev 65 61.020 1.349 1 7.342 8 205 4.781 330 272 73.143 1.687 -2.271 - 272 70.873 1.687 77 2.2 Dodatni podatki Merkur Group glede na geografsko območje za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 Postavka Slovenija – domači trg 2009 2008 Tuji trg 2009 2008 v tisoč EUR Merkur Group 2009 2008 Prihodki 652.622 897.683 222.557 369.095 875.179 1.266.778 Dolgoročna sredstva 271.824 281.661 111.919 109.219 383.744 390.881 Prihodki odsekov so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev, neopredmetena dolgoročna sredstva, osnovna sredstva in naloţbene nepremičnine so razdeljena glede na nahajališče, finančna sredstva niso geografsko locirana. Skupina z nobenim kupcem ni ustvarila 10 ali več odstotkov skupnih prihodkov od prodaje. 78 3 3.1 Pojasnila k bilanci stanja Nepremičnine, naprave in oprema Nepremičnine, naprave in oprema Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 351.687 276.071 131.718 144.353 42.736 32.880 302.822 229.513 106.216 123.297 43.372 29.937 Nepremičnine, naprave in oprema Zemljišča in zgradbe - Zemljišča - Zgradbe Naprave, stroji in oprema Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo Gibanje nepremičnin, naprav in opreme (NNO) Merkur Group v letih 2008 in 2009 Zemljišča Zgradbe Druge naprave in oprema NNO v gradnji in izdelavi v tisoč EUR Nepremičnine, naprave in oprema Nabavna vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve pri poslovnem zdruţevanju Pridobitve Prenosi med sredstvi Prenosi na naloţbene nepremičnine 81.543 1.159 13.596 2.840 - 164.191 4.690 20.724 65 - 78.710 2.610 14.299 34 - 28.130 72 22.254 -2.939 -452 352.575 8.531 70.873 0 -452 Prevrednotenje pripoznano v vseobsegajočem donosu Odtujitve – odpisi Tečajne razlike 13.651 -4.675 -1.900 2.523 -6.687 -2.095 417 -3.067 -456 -17.099 -29 16.591 -31.527 -4.479 106.216 183.411 92.547 29.937 412.111 Pridobitve Prenosi med sredstvi Prenosi iz naloţbenih nepremičnin Prenosi iz neopredmetenih sredstev 16.169 - 26.262 894 209 22 8.163 6 31.338 -894 - 81.933 0 209 28 Prevrednotenje pripoznano v vseobsegajočem donosu Odtujitve – odpisi Tečajne razlike 19.907 -8.685 -1.890 39.360 -14.840 -1.658 -4.132 -464 3.548 -30.823 -240 62.816 -58.479 -4.251 131.718 233.660 96.120 32.867 494.366 Popravki vrednosti 1. 1. 2008 Amortizacija Odtujitve – odpisi Tečajne razlike 0 - 56.037 5.651 -1.451 -123 44.219 7.747 -2.685 -105 0 - 100.256 13.398 -4.136 -229 Popravek vrednosti 31. 12. 2008 0 60.113 49.175 0 109.289 Amortizacija - 6.739 8.092 - 14.831 Prevrednotenje pripoznano v vseobsegajočem donosu Odtujitve – odpisi Tečajne razlike - 23.778 -1.238 -84 -3.823 -59 -12 23.778 -5.062 -156 Popravek vrednosti 31. 12. 2009 0 89.308 53.384 -12 142.680 81.543 106.216 131.718 108.154 123.297 144.353 34.491 43.372 42.736 28.130 29.937 32.880 252.318 302.822 351.687 Postavka Nabavna vrednost 31. 12. 2008 Nabavna vrednost 31. 12. 2009 Neodpisana vrednost 1. 1. 2008 Neodpisana vrednost 31. 12. 2008 Neodpisana vrednost 31. 12. 2009 79 Bistvene spremembe v gibanju nepremičnin, naprav in opreme v letu 2009 V letu 2009 so znašale neposredne investicije v nepremičnine, naprave in opremo v Merkur Group 81.933 tisoč evrov, in sicer: nakupi zemljišč aktiviranje objektov nakupi strojev, naprav in opreme investicije v teku: objekti in oprema SKUPAJ 16.169 26.262 8.163 31.338 81.933 Večja zmanjšanja nepremičnin, naprav in opreme so bila v letu 2009 naslednja; prodaja zemljišč prodaja zgrajenih objektov in objektov v gradnji prodaja, uničenje naprav in opreme odpis investicij v teku SKUPAJ 8.685 44.380 309 43 53.417 Skupina je preverila poštene vrednosti nepremičnin in opravila njihovo prevrednotenje na dan 31. 12. 2009. Učinek prevrednotenja znaša na zemljiščih v uporabi in pripravi za gradnjo 23.455 tisoč evrov, na zgradbah pa 15.582 tisoč evrov. Obračunana amortizacija v Merkur Group je v letu 2009 znašala 14.831 tisoč evrov, v letu 2008 pa 13.398 tisoč evrov. Nepremičnine in oprema Merkur Group, pridobljena s finančnim najemom v tisoč EUR Postavka Skupaj Nepremičnine Oprema 31. 12. 2009 31. 12. 2008 22.331 21.897 434 12.988 12.819 168 Skupina ima v finančnem najemu nepremičnine v Sloveniji, katerih neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2009 znaša 21.897 tisoč evrov (31. 12. 2008: 12.819 tisoč evrov). Poleg tega so v finančnem najemu še osebna vozila in viličarji, ki imajo na dan 31. 12. 2009 neodpisano vrednost 434 tisoč evrov (31. 12. 2008: 168 tisoč evrov). Hipoteka je vpisana na naslednjih lastniških in naloţbenih nepremičninah skupine: 581.214 m2 pozidanih in nezazidanih zemljišč, katerih knjigovodska vrednost znaša 95.194 tisoč evrov, 223.687 m2 gradbenih objektov, katerih knjigovodska vrednost znaša 81.338 tisoč evrov. Vrednost hipotek na nepremičninah skupine znaša na dan 31. 12. 2009 226.522 tisoč evrov (31. 12. 2008: 100.023 tisoč evrov). 80 3.2 Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka Neopredmetena sredstva Premoţenjske pravice (blagovne znamke, pravice in licence) Dobro ime 31. 12. 2009 31. 12. 2008 3.215 3.215 - 70.418 3.284 67.134 Gibanje neopredmetenih sredstev (NS) Merkur Group v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Premoţenjske pravice in programska oprema Dobro ime Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve pri poslovnem zdruţevanju Pridobitve Prevrednotenje Odtujitve in odpisi Tečajne razlike 6.411 8 1.687 -26 -21 0 6.141 60.993 - 6.411 6.148 1.687 60.993 -26 -21 Nabavna vrednost 31. 12. 2008 8.059 67.134 75.193 Popravek napake – oslabitev dobrega Nabavna vrednost 1. 1. 2009 Pridobitve Prenosi iz nepremičnin, naprav in opreme Odtujitve in odpisi Tečajne razlike 8.059 997 -28 -80 -19 -60.993 6.141 - -60.993 14.200 997 -28 -80 -19 Nabavna vrednost 31. 12. 2009 8.929 6.141 15.070 Popravek vrednosti 1. 1. 2008 Amortizacija Odtujitve in odpisi Tečajne razlike 3.800 1.006 -26 -5 0 - 3.800 1.006 -26 -5 Popravek vrednosti 31. 12. 2008 4.775 0 4.775 Popravek vrednosti 1. 1. 2009 Amortizacija Popravek vrednosti Odtujitve in odpisi 4.775 989 -50 0 6.141 - 4.775 989 6.141 -50 Popravek vrednosti 31. 12. 2009 5.715 6.141 11.855 Neodpisana vrednost 1. 1. 2008 Neodpisana vrednost 31. 12. 2008 Neodpisana vrednost 1. 1. 2009 Neodpisana vrednost 31. 12. 2009 2.611 3.284 3.284 3.215 0 67.134 6.141 0 2.611 70.418 9.425 3.215 Postavka Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2009 obsegajo premoţenjske pravice iz naslova uporabe patentov, licenc in blagovne znamke BOF ter programsko opremo v vrednosti 3.215 tisoč evrov (31. 12. 2008: 3.284 tisoč evrov). Dobro ime, ki je nastalo v letu 2008 iz naslova prevrednotenja dejavnosti metalurgije Divizije Mersteel na pošteno vrednost v višini 60.993 tisoč evrov in prevzema odvisnega podjetja Mersteel Profil doo, Beograd v vrednosti 6.141 tisoč evrov, je bilo v letu 2009 v celoti odpravljeno. 81 Popravek napake iz preteklega obdobja Skupina popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj v skladu z MRS 8, v prvih računovodskih izkazih, ki so odobreni za objavo po odkritju napake. Napaka je bila odkrita v letu 2009 in popravljena s preračunom začetnih stanj sredstev, kapitala in obveznosti. Vpliv popravka napake v Merkur Group 1. 1. 2009 31. 12. 2008 Razlika zaradi popravka finančne naloţbe v odvisno podjetje 6.141 67.134 -60.993 Zadrţani poslovni izid 45.975 100.869 -54.894 Obveznosti za odloţene davke 15.785 21.884 -6.099 Postavka sredstev/kapitala, obveznosti Dobro ime popravljen Popravek napake zaradi nezaznanja znakov slabitve dobrega imena oziroma naloţbe v Mersteel v letu 2008 Skupina na dan 31. 12. 2008 ni zaznala znakov slabitve dobrega imena oziroma naloţbe v odvisno podjetje Mersteel in zato dobrega imena v letu 2008 ni slabila. Dejstvo je, da je bila naloţba v divizijo Mersteel oblikovana 1. 7. 2008 na način, da jo je druţba Merkur kot dejavnost prenesla na novo podjetje Mersteel kot stvarni vloţek. Ob tej priloţnosti so bili dejavnost metalurgije ter vsa prenesena sredstva in obveznosti prevrednoteni na pošteno vrednost pred prenosom. Pri tem je bil preseţek poštene vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo na matični druţbi prenesen na zadrţani dobiček, skladno z zakonskimi določbami, ki urejajo davčno nevtralen prenos dejavnosti. Poštena vrednost je bila v prvi polovici 2008 ugotovljena na podlagi dolgoročnih strateških načrtov razvoja dejavnosti metalurgije, ki je temeljil na ugodnih okoliščinah in trţnih predpostavkah prve polovice leta 2008, ko je bil trg na zgodovinskem maksimumu. Ne glede na to, da so se v zadnjem tromesečju leta 2008 ţe pokazali znaki krize, je skupina presodila, da zaradi kratkega obdobja od zadnjega vrednotenja ponoven preizkus slabitve ni potreben. Skupina je v letu 2009 popravila napako z upoštevanjem preizkusa slabitve dobrega imena nastalega ob oddelitvi divizije Mersteel na dan 31. 12. 2008 in ugotovila, da je izračunana vrednost niţja od neto sredstev in dobrega imena. Pri preizkušanju oslabitve dobrega imena, ki se nanaša na dejavnost metalurgije v Merkur Group, je bila upoštevana nadomestljiva vrednost naloţbe, ki ustreza vrednosti pri uporabi, ocenjena z metodo sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez zadolţitve, ki izvirajo iz deleţa naloţb v diviziji. Glavne uporabljene predpostavke pri izračunu nadomestljive vrednosti so bile: projekcije poslovanja do leta 2015 in razvojni potencial divizije, dolgoročna rast prihodkov v višini 2 % in diskontna stopnja v višini 10 %. Ugotovljeno je bilo, da nam dinamični preizkus vrednosti daje negativno neto sedanjo vrednost posamičnih druţb Divizije Mersteel in tudi Divizije Mersteel kot celote. Aktualne trţne ponudbe za prodajo dejavnosti ali posamičnih druţb Divizije Mersteel potrjujejo pravilnost dinamične ocene, saj z vrednostjo dejavnosti z vsemi sredstvi ne pokrijemo obstoječih obveznosti. Zaradi teh dejstev je nadomestljiva vrednost niţja od knjigovodske vrednosti naloţbe v divizijo skupaj z dobrim imenom na dan 1. 1. 2009. Ocena poslovodstva je, da je za 1. 1. 2009 zato smiselno izkazati vsa sredstva in obveznosti druţb Divizije Mersteel po poštenih knjigovodskih vrednostih in v celoti odpraviti dobro ime v višini 60.993 tisoč evrov. Učinek popravka zmanjšuje kapital po stanju 1. 1. 2009 v znesku 54.894 tisoč evrov in obveznosti za odloţen davek v višini 6.099 tisoč evrov. Enaka metodologija, ocene in rezultati so bili pri preizkusu oslabitve dobrega imena, ki se nanaša na prevzem podjetja Mersteel Profil d.o.o. Upoštevana je bila nadomestljiva vrednost naloţbe, ki ustreza vrednosti pri uporabi, ocenjena z metodo sedanje vrednosti prostih denarnih tokov, ki temelji na projekcijah poslovanja podjetja za obdobje 5 let in z uporabo analize občutljivosti. Dobro ime se je preizkušalo na ravni denar ustvarjajoče enote. Glavne uporabljene predpostavke pri izračunu nadomestljive vrednosti so bile: dolgoročna rast prihodkov v višini 2 % in diskontna stopnja v višini 10 %. Ugotovljeno je bilo, da knjigovodska vrednost denar ustvarjajoče enote skupaj z dobrim imenom presega njeno nadomestljivo vrednost, zato je bilo dobro ime v letu 2009 v celoti oslabljeno. 82 3.3 Naloţbene nepremičnine Naloţbene nepremičnine Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka Naloţbene nepremičnine Zemljišča Zgradbe 31. 12. 2009 31. 12. 2008 28.842 16.586 12.256 17.250 9.692 7.559 Naloţbene nepremičnine, ki jih skupina daje v poslovni najem, prinašajo najemnino enakomerno v celotni dobi najema. V letu 2009 so znašali prihodki od najemnin od naloţbenih nepremičnin 279 tisoč evrov, v letu 2008 pa 238 tisoč evrov. Gibanje naloţbenih nepremičnin Merkur Group v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Zemljišča Zgradbe Naloţbene nepremičnine 9.573 667 6.540 1.342 16.112 2.009 -548 - 452 -776 1 452 -1.324 1 Vrednost 31. 12. 2008 9.692 7.559 17.250 Pridobitve Prenosi na nepremičnine, naprave in opremo Odtujitve 6.992 -97 4.984 -209 -78 11.976 -209 -175 16.586 12.256 28.842 Postavka Vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve Prenosi na nepremičnine, naprave in opremo Odtujitve Tečajne razlike Vrednost 31. 12. 2009 Skupina je v letu 2009 kupila naloţbeno nepremičnino v vrednosti 11.976 tisoč evrov. Na tej naloţbeni nepremičnini je vpisana hipoteka v korist Gorenjske banke d.d., Kranj v višini 10.000 tisoč evrov za posojilo, ki ga je podjetje HTC Dva prejelo od Gorenjske banke. 3.4 Finančne naloţbe v pridruţena podjetja Dolgoročne finančne naloţbe v pridruţena podjetja v tisoč EUR Podjetja Lastniški Vrednost Lastniški Vrednost Lastniški naloţbe deleţ v % naloţbe deleţ od deleţ v % leta 31.12.2009 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2008 Naloţbe v deleţe v pridruţena podjetja: Ţelezokrivnica SCT – Merkur, d. o. o., Ljubljana, Slovenija Kemo Niš d. o. o., Niš, Srbija 2006 1991 45 30 0 - 45 30 390 - Kemo Niš d. o. o., Niš, Srbija, je pridruţeno podjetje v postopku likvidacije, ki v letu 2009 še ni bila končana. 83 V tisoč EUR Pomembni finančni podatki podjetja Ţelezokrivnica SCT – Merkur, d. o. o., Ljubljana Sredstva 31. 12. Obveznosti in rezervacije 31. 12. Celotni kapital 31. 12. Prihodki od prodaje Poslovni izid 2009 1.873 2.521 -648 6.708 -1.514 2008 5.088 4.223 866 13.378 209 * podatki za leto 2009 so nerevidirani Gibanje naloţb Merkur Group v pridruţena podjetja v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Čista vrednost 1. 1. 2008 Pripis dobička Čista vrednost 31. 12. 2008 Dolgoročne naloţbe v pridruţena podjetja 351 39 390 Pripis izgube Čista vrednost 31. 12. 2009 -390 0 Izguba v Ţelezokrivnici SCT – Merkur, d. o. o., je posledica popravka oziroma odpisa terjatev do povezane osebe prevladujočega lastnika, ki ima obvladujoč vpliv. Skupina je skladno s kapitalsko metodo pripoznala izgubo do vrednosti naloţbe nič, ostalih terjatev do podjetja nima. 3.5 Finančna sredstva Dolgoročna finančna sredstva Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka Finančna sredstva Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva Depoziti in varščine 31. 12. 2009 31. 12. 2008 194.948 183.155 11.794 197.689 195.016 2.673 Gibanje za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev Merkur Group v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva Čista vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve Prekvalifikacije finančnih sredstev med letom Sprememba poštene vrednosti v vseobsegajočem donosu Odtujitve in odpisi Oslabitve vrednosti prek poslovnega izida Tečajne razlike 184.085 38.584 -1 -14.220 -12.513 -741 -177 Čista vrednost 31. 12. 2008 195.016 Pridobitve Sprememba poštene vrednosti v vseobsegajočem donosu Odtujitve in odpisi Oslabitve vrednosti prek poslovnega izida Tečajne razlike 70.351 -48.097 -25.763 -7.962 -391 Čista vrednost 31. 12. 2009 183.155 84 Skupina je na dan 31. 12. 2009 ocenila poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo. Na podlagi vrednotenja je ugotovila, da je poštena vrednost pomembnejših naloţb pod njihovo knjigovodsko vrednostjo, zaradi česar je naloţbe slabila na ocenjeno pošteno vrednost, učinek v višini 48.097 tisoč evrov pa je ustrezno pripoznala v izkazu vseobsegajočega donosa in sicer kot zmanjšanje rezerve za pošteno vrednost. Preteţni del slabitve pripoznane v vseobsegajočem donosu se nanaša na naloţbi v druţbo Gorenjska banka, d. d., Kranj v višini 45.243 tisoč evrov in Sava, d. d., Kranj v višini 1.775 tisoč evrov. Skupina izkazuje na 31. 12. 2009 pošteno vrednost delnice Gorenjske banke d.d. po 2.000 evrov, kar predstavlja vrednost na podlagi srednjega ranga ocene vrednosti po metodi diskontiranih denarnih tokov. Cenitev pooblaščenega cenilca vrednosti podjetij je bila opravljena po več metodah, rang rezultatov cenitev je v razponu med 1.700 evrov ter 2.600 evrov na delnico, s srednjo vrednostjo 2.150 evrov. Za finančna sredstva, pri katerih predhodno ni pripoznala rezerv za pošteno vrednost, je oslabitev vrednosti opravila v breme poslovnega izida v znesku 7.962 tisoč evrov. Največjo slabitev predstavlja slabitev naloţbe v delnice Cimosa. Najpomembnejše finančne naloţbe Merkur Group po stanju na dan 31. 12. 2009 so naslednje: v tisoč EUR Naloţba Gorenjska banka, d. d., Kranj Perutnina Ptuj d. d., Ptuj Cimos, d. d., Koper Sava, d. d., Kranj Število delnic na dan 31. 12. 2009 43.089 1.434.485 500.000 166.376 Lastniški deleţ v % na dan 31. 12. 2009 13,00 24,26 3,00 8,29 Vrednost naloţbe 86.178 25.821 3.370 39.952 V letu 2009 je Merkur, d. d. investiral 36.250 tisoč evrov za 145.000 delnic Save, d. d. Pri naloţbi je Merkur, d. d. utrpel izgubo zaradi velikega padca cene delnic po nakupu, za katerega se je v celoti zadolţil. V tem primeru je potrebno izpostaviti, da ekonomski razlogi za posel niso jasni. Finančni naloţbi v kapital Perutnine, d. d., Ptuj, v kateri ima druţba 24,26 % lastniški deleţ, in v kapital Kopitarne, d. d., Sevnica, v kateri ima druţba 24,20 % lastniški deleţ, sta razvrščeni kot naloţbi razpoloţljivi za prodajo. Druţba nima vpliva na poslovanje in odločanje v teh dveh podjetjih. Druţba Merkur ima s Perutnino Ptuj, d. d., sklenjen »Protokol o medsebojnem sodelovanju – obojestransko pogodbo« o odkupni pravici vsaka za svoje delnice. Perutnina je lastnica 64.198 delnic MER v vrednosti 26.000 tisoč evrov, Merkur pa 1.434.485 delnic PPTG v vrednosti 25.821 tisoč evrov. Na podlagi protokola se odkupni pravici uresničujeta sočasno, tako da se sklene pogodba o dvojnem nakupu in prodaji delnic. Na zahtevo ene stranke je druga stran dolţna takoj uresničiti opcijo. Perutnina Ptuj je v dopisu z dne 18. 7. 2010 Merkur d. d. obvestila o nameri uresničitve opcijske pogodbe za zamenjavo delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja, kar pa je poslovodstvo Merkurja zavrnilo zaradi moţnosti, da je omenjena pogodba nezakonita in s tem nična, saj bi povzročila, da bi Merkur pridobil lastne delnice v nasprotju z zakonskimi omejitvami. Druţba Merkur je v letu 2009 pridobila 64.940 obremenjenih delnic Zavarovalnice Triglav – z oznako ZTVG. Zaradi pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije so delnice vrednotene po opcijski ceni, in sicer 73,30 evrov za delnico. Iz tega naslova druţba izkazuje tudi terjatve za obračunane obresti v skladu z opcijsko pogodbo. Druţba Merkur ima v portfelju 22.576 delnic podjetja ETI, d.d., Izlake z oznako ETIG, za katere ima sklenjeno »Pogodbo o ureditvi razmerij« glede prodaje delnic po ceni 53,30 evrov za delnico. Na dan 31. 12. 2009 ima druţba zastavljene naslednje vrednostne papirje: 43.000 delnic Gorenjske banke, Kranj, 131.500 delnic Save Kranj, 1.434.485 delnic Perutnine Ptuj, 16.348 delnic NLB in 64.940 delnic ZVTG. 85 Gibanje depozitov in varščin Merkur Group v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Čista vrednost 1. 1. 2008 Povečanje Čista vrednost 31. 12. 2008 Dani depoziti 2.557 116 2.673 Povečanje Tečajne razlike Čista vrednost 31. 12. 2009 9.119 3 11.794 3.6 Dana posojila Dolgoročno dana posojila Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka Dana posojila Dana posojila drugim podjetjem Terjatve iz finančnega najema 31. 12. 2009 31. 12. 2008 4.925 4.811 114 2.621 2.201 420 Gibanje dolgoročno danih posojil in terjatev iz finančnega najema Merkur Group v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Kosmata vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve Pripis obresti Odplačila Tečajne razlike Kosmata vrednost 31. 12. 2008 Dana posojila 5.720 1.403 187 -3.934 -3 3.372 Terjatve iz finančnega najema 753 740 -1.072 420 Pridobitve Pripis obresti Odplačila Tečajne razlike Kosmata vrednost 31. 12. 2009 14.373 80 -11.874 30 5.981 76 -383 114 Popravek vrednosti 1. 1. 2008 Dokončen odpis Odprava oslabitve Popravek vrednosti 31. 12. 2008 1.245 -61 -12 1.171 0 0 Dokončen odpis Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Odprava oslabitve Popravek vrednosti 31. 12. 2009 -13 14 -3 1.169 0 Čista vrednost 1. 1. 2008 Čista vrednost 31. 12. 2008 4.475 2.201 753 420 Čista vrednost 31. 12. 2009 4.811 114 86 Terjatve za sredstva Merkur Group, dana v finančni najem, po zapadlosti v tisoč EUR Terjatve za sredstva dana v finančni najem zapadejo v plačilo: v največ letu dni * v več kot letu dni in ne več kot v petih letih Skupaj *Podatek izkazan med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami 31. 12. 2009 328 114 442 31. 12. 2008 758 420 1.178 Zavarovanje dolgoročno danih posojil Merkur Group v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 Skupaj Hipoteke Menice Druge oblike zavarovanja - s premičnim premoţenjem - pri zavarovalnicah - s poroki 4.811 107 100 1.051 78 400 527 2.201 122 100 1.279 173 437 652 - druge oblike zavarovanja Brez zavarovanja 45 3.554 17 700 Ročnost dolgoročno danih posojil Merkur Group v tisoč EUR Postavka Dana posojila Zapadlost od 1 do 2 let Zapadlost od 2 do 5 let Zapadlost nad 5 let 31. 12. 2009 31. 12. 2008 4.811 3.908 545 358 2.201 640 1.078 483 Dolgoročno dana posojila Merkur Group po valutah in obrestnih merah Valuta EUR CSD HRK Skupaj Znesek v valuti v tisoč 1.278 8.088 25.168 Znesek v tisoč EUR 1.278 85 3.448 4.811 Obrestna mera od 1,11% 1,20% 4,00% Obrestna mera do 7,00% 3,20% 4,50% 3.7 Druge dolgoročne terjatve Druge dolgoročne terjatve Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka Druge dolgoročne terjatve Poslovne terjatve do drugih 31. 12. 2009 31. 12. 2008 110 110 258 258 87 3.8 Zaloge Zaloge Merkur Group v tisoč EUR Postavka Zaloge Material Nedokončana proizvodnja Proizvodi in trgovsko blago - blago v skladiščih - blago v prodajalnah - blago na poti 31. 12. 2009 150.774 3.378 310 147.086 68.055 77.197 1.833 31. 12. 2008 208.803 4.117 475 204.211 114.827 85.913 3.471 Ob koncu leta 2009 čista iztrţljiva vrednost zalog v skupini, pridobljena na podlagi pričakovanih čistih prodajnih cen artiklov, zmanjšanih za neposredne stroške prodaje, presega knjigovodsko vrednost zalog. Zaloge so predmet zastave v vrednosti 79.011 tisoč evrov. Za metalurško blago v Merkur Group je značilno, da je podvrţeno velikim nihanjem cen. V primerjavi z letom 2008 so se cene jekla v letu 2009 še dodatno zniţale za povprečno 30 %. To je bil vzrok za precejšnje odpise zalog na raven iztrţljivih vrednosti ţe med letom. Skupni odpisi zalog, ki so bremenili rezultat poslovanja skupine v letu 2009, so znašali kar 7.063 tisoč evrov (v letu 2008: 8.739 tisoč evrov). 3.9 Finančna sredstva Kratkoročna finančna sredstva Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka Finančna sredstva Depoziti, varščine in preplačila 3.10 31. 12. 2009 31. 12. 2008 4.351 4.351 5.126 5.126 Dana posojila Kratkoročno dana posojila Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 Dana posojila 43.187 98.907 Dana posojila drugim podjetjem - kratkoročni del dolgoročno danih posojil - kratkoročno dana posojila 42.860 465 42.395 98.150 3.544 94.606 328 758 Terjatve iz finančnega najema Najpomembnejši del kratkoročno danih posojil se nanaša na podjetje HTC Dva, in sicer v vrednosti 147.500 tisoč evrov. Po ugotovitvi, da le to nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal poplačilo, je bila izvedena oslabitev posojila v višini 126.395 tisoč evrov, v breme poslovnega izida leta 2009. 88 Zavarovanje kratkoročno danih posojil Merkur Group v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 42.860 98.150 19 - 18 496 37.915 233 115 71.760 289 147 118 142 4.693 25.586 Skupaj Hipoteke Garancije Menice Druge oblike zavarovanja - pri zavarovalnicah - s poroki Brez zavarovanja Kratkoročno dana posojila Merkur Group po valutah in obrestnih merah Valuta EUR CSD HRK BAM Skupaj Znesek v valuti v tisoč 42.030 48.917 57 600 Znesek v tisoč EUR 42.030 515 8 307 42.860 Obrestna mera od 4,00% 6,50% 4,00% 7,10% Obrestna mera do 7,10% 10,84% 4,50% 7,99% 3.11 Poslovne terjatve in druga sredstva Kratkoročne poslovne terjatve Merkur Group v tisoč EUR Postavka Poslovne terjatve in druga sredstva Predujmi za zaloge Poslovne terjatve do kupcev Poslovne terjatve do pridruţenih podjetij Poslovne terjatve do drugih in AČR 31. 12. 2009 31. 12. 2008 173.613 961 147.609 543 24.500 240.888 3.346 226.356 1.939 9.247 3.12 Denar in denarni ustrezniki Denar in denarni ustrezniki Merkur Group v tisoč EUR Postavka Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva v blagajni Denarna sredstva na računih Prejeti čeki 31. 12. 2009 31. 12. 2008 2.679 680 1.652 348 5.705 480 4.171 1.054 Skupina ima dogovorjeno samodejno zadolţitev na transakcijskih računih v skupni višini 7.878 tisoč evrov. Na dan 31. 12. 2009 je bila izkoriščena zadolţitev v višini 2.216 tisoč evrov, vendar je bil znesek prenesen na kratkoročne finančne obveznosti. 89 3.13 Lastniški kapital in rezerve Osnovni kapital Merkur, d. d., znaša 54.773 tisoč evrov in je razdeljen na 1.312.585 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplačane. Navadna kosovna delnica se glasi na ime in daje imetniku pravico do: enega glasu na skupščini, sorazmerne dividende iz dobička, namenjenega izplačilu dividend, v primeru stečaja oziroma likvidacije do sorazmernega dela iz ostanka stečajne ali likvidacijske mase. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in vpisane v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD – Centralni klirinško depotni druţbi d. d., Ljubljana. Odobreni kapital Druţba Merkur, d. d., nima sprejetih sklepov o odobrenem kapitalu. Pogojno povečanje osnovnega kapitala Statut druţbe Merkur, d. d., ne vsebuje določb o pogojnem povečanju osnovnega kapitala. Rezerve znašajo 56.074 tisoč evrov in jih sestavljajo: zakonske rezerve v višini 2.915 tisoč evrov, ki ne morejo biti predmet delitve in rezerve za lastne delnice v višini 53.159 tisoč evrov, ki se sprostijo ob odsvojitvi lastnih delnic. Lastne delnice Skupina je v letu 2008 pridobila 131.258 lastnih delnic, kar predstavljajo 10 % osnovnega kapitala druţbe. V letu 2009 ni pridobivala lastnih delnic, niti jih ni odsvojila. 16.090 delnic z oznako MER je zastavljenih v korist banke z namenom zavarovanja posojila. Rezerva za pošteno vrednost sredstev znaša 86.391 tisoč evrov in predstavlja učinke sprememb poštene vrednosti za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev, nepremičnin in izvedenih finančnih inštrumentov za zavarovanje denarnih tokov, zmanjšanih za odloţeno obveznost oziroma povečano za odloţeno terjatev za davek. Prevedbene rezerve so negativne in so se v letu 2009 še povečale za 4.754 tisoč evrov. Po stanju na dan 31. 12. 2009 znašajo 11.705 tisoč evrov (31. 12. 2008: 6.951 tisoč evrov). Nanašajo se na valutne razlike pri vključevanju računovodskih izkazov odvisnih podjetij v tujini v konsolidirane računovodske izkaze. Nepokrita izguba Skupina po stanju na dan 31. 12. 2009 izkazuje nepokrito izgubo v višini 12.462 tisoč evrov. Dividende in udeleţbe na dobičku Skupščina delničarjev je v letu 2009 sprejela sklep, da se za poslovno leto 2008 ne izplačajo dividende delničarjem in ne izplača udeleţba na dobičku članom nadzornega sveta. Ves nerazporejeni bilančni dobiček iz preteklih let je bil ob sestavi zaključnega računa 2009 porabljen za kritje ugotovljene čiste izgube poslovnega leta. Čista izguba/ dobiček na delnico Merkur Group Postavka Čisti poslovni izid – v tisoč EUR Povprečno število izdanih delnic Povprečno število lastnih delnic Popravljeno povprečno število delnic Osnovna čista in popravljena izguba/ dobiček na delnico v EUR 2009 -148.018 1.312.585 131.258 1.181.327 2008 22.226 1.312.585 109.382 1.203.203 -125,30 18,47 90 Osnovna čista izguba/dobiček na delnico in popravljena čista izguba/dobiček na delnico skupine sta enaka, ker skupina nima prednostnih delnic, za katere bi izplačevala dividende. Vse delnice so navadne. Čista izguba/dobiček na delnico je izračunan tako, da je celotni poslovni izid zmanjšan za davek od dobička in dobiček, ki pripada manjšinskim lastnikom, in deljen s povprečnim številom delnic, ki je izračunano iz stanj ob koncu mesecev v letu. Po stanju na dan 31. 12. 2009 znaša znesek zakonskih rezerv, ki ne morejo biti predmet delitve, 2.915 tisoč evrov. 3.14 Prejeta posojila Dolgoročno prejeta posojila Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila – vsa od bank 31. 12. 2009 31. 12. 2008 119.735 135.248 Gibanje dolgoročno prejetih posojil Merkur Group v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Dolgoročno prejeta posojila od bank Postavka Stanje 1. 1. 2008 Pridobitve s poslovnim zdruţevanjem Nova posojila Tečajne razlike Odplačila posojil Kratkoročni del dolgoročnih posojil 100.863 4.070 106.622 2.777 -6.867 -72.218 Stanje 31. 12. 2008 135.248 Kratkoročni del dolgoročnih prejetih posojil Nova posojila Tečajne razlike Odplačila posojil Prenos na kratkoročna posojila zaradi neizpolnjevanja zavez Kratkoročni del dolgoročnih posojil Stanje 31. 12. 2009 11.832 116.704 1.069 -12.282 -41.500 -91.336 119.735 Skupina je zaradi neizpolnjevanja zavez po posojilnih pogodbah prenesla za 41.500 tisoč evrov dolgoročno prejetih posojil na kratkoročna. Dolgoročno prejeta posojila Merkur Group po valutah in obrestnih merah Valuta EUR HRK BAM Skupaj Znesek v valuti v tisoč 116.686 14.612 2.048 Znesek v tisoč EUR 116.686 2.002 1.047 119.735 Obrestna Obrestna mera od mera do 1,30% 10,50% 2,18% 2,18% 9,00% 12,00% Zavarovanje dolgoročno prejetih posojil Merkur Group v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila Hipoteke Garancije Menice Zavarovano z vrednostnimi papirji 31. 12. 2009 31. 12. 2008 119.735 34.993 19.838 7.047 57.857 135.248 51.031 20.623 21 63.572 91 Zapadlost dolgoročno prejetih posojil Merkur Group v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila Zapadlost od 1 do 2 let Zapadlost od 2 do 5 let Zapadlost nad 5 let 3.15 31. 12. 2009 31. 12. 2008 119.735 52.174 61.558 6.002 135.248 89.341 45.900 7 31. 12. 2009 31. 12. 2008 19.411 11.298 Obveznosti iz finančnega najema Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema Merkur Group v tisoč EUR Postavka Obveznosti iz finančnega najema Obveznosti za sredstva Merkur Group v finančnem najemu po zapadlosti Obveznosti za sredstva v finančnem najemu zapadejo v plačilo: v največ letu dni * v več kot letu dni in ne več kot v petih letih v več kot petih letih Skupaj 31. 12. 2009 1.152 18.726 685 20.563 31. 12. 2008 634 2.756 8.542 11.931 *Podatek, izkazan med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi. Gibanje dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema v letu 2009 in 2008 v tisoč EUR Postavka Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema Stanje 1. 1. 2008 2.750 Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema Pridobitve s poslovnim zdruţevanjem Pridobitve Odplačila Pripis obresti Tečajne razlike Kratkoročni del dolgoročnih posojil Stanje 31. 12. 2008 491 63 10.721 -2.277 190 -7 -634 11.298 Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema Pridobitve Odplačila Pripis obresti Tečajne razlike Kratkoročni del dolgoročnih posojil Stanje 31. 12. 2009 517 9.678 -1.549 621 -2 -1.152 19.411 3.16 Druge dolgoročne obveznosti Druge dolgoročne obveznosti Merkur Group v tisoč EUR Postavka Druge dolgoročne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Dolgoročne poslovne obveznosti do drugih 31. 12. 2009 3.798 3.733 65 31. 12. 2008 71 71 92 3.17 Rezervacije Rezervacije Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 Rezervacije Rezervacije za zasluţke zaposlencev Rezervacije za delniške opcije 9.509 7.468 - 11.590 7.488 2.138 Druge rezervacije 2.042 1.964 Rezervacije za zasluţke zaposlenih sestavljajo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Rezervacije so oblikovane v višini prihodnjih izplačil, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Druge rezervacije se nanašajo na dolgoročno razmejene prihodke iz naslova posla prodaje in povratnega finančnega najema nepremičnine ter na zadrţane prispevke za zaposlovanje preseţne kvote invalidov, ki se bodo namensko porabile za izboljšanje delovnih pogojev invalidov. Gibanje dolgoročnih rezervacij Merkur Group v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Stanje na dan 1. 1. 2008 Rezervacije oblikovane med letom Rezervacije porabljene med letom Odprava rezervacij Prevedbene razlike Stanje na dan 31. 12. 2008 Rezervacije za zasluţke zaposlencev 6.798 1.190 -497 -3 7.488 Stanje na dan 1. 1. 2009 Rezervacije oblikovane med letom Rezervacije porabljene med letom Odprava rezervacij Prevedbene razlike Stanje na dan 31. 12. 2009 7.488 558 -526 -45 -8 7.468 Rezervacije za Druge delniške opcije rezervacije 2.428 597 1.447 -258 -30 -31 -50 2.138 1.964 2.138 -121 -2.018 0 1.964 795 -603 -115 1 2.042 Dolgoročne rezervacije 9.823 2.637 -785 -81 -3 11.590 11.590 1.354 -1.250 -2.177 -7 9.509 V okviru drugih dolgoročnih rezervacij je v letu 2009 pripoznan preseţek med prodajno in knjigovodsko vrednostjo posla prodaje in povratnega finančnega najema nepremičnine – TC Murska Sobota v višini 717 tisoč evrov (v letu 2008 1.322 tisoč evrov) in prenesen v prihodke v letu 2009 v znesku 461 tisoč evrov. Preostanek zneska bo postopno vključen v prihodke v času trajanja najema. Neporabljene rezervacije za delniške opcije so bile v letu 2009 odpravljene, rezervacije za izboljšanje delovnih pogojev invalidov pa so se povečale za 78 tisoč evrov. Program delniških opcij Postavka Število neuveljavljenih delniških opcij na začetku obdobja Število podeljenih delniških opcij v letu Število umaknjenih delniških opcij v letu Število uveljavljenih delniških opcij v letu Število neuveljavljenih delniških opcij na koncu obdobja Izpolnitvena vrednost neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR) Tehtano povprečje izpolnitvenih cen (v EUR) Poštena vrednost neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR) Poštena vrednost povečane vrednosti neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR) 2009 26.350 25.525 825 - 2008 17.020 10.560 250 980 26.350 8.533 324 10.672 0 2.138 93 Na podlagi sklepa Uprave so bile neuveljavljene delniške opcije iz prejšnjih let umaknjene, rezervacije za ta namen pa odpravljene. 3.18 Prejeta posojila Kratkoročno prejeta posojila Merkur Group po vrstah v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila Prejeta posojila od bank - kratkoročni del dolgoročno prejetih posojil - prenos iz dolgoročnih posojil zaradi neizpolnjevanja zavez - kratkoročno prejeta posojila Kratkoročno prejeta posojila od drugih - kratkoročni del dolgoročno prejetih posojil - kratkoročno prejeta posojila 31. 12. 2009 31. 12. 2008 399.369 361.406 98.584 41.500 221.322 37.963 460 37.503 357.319 338.473 72.218 266.254 18.846 18.846 Kratkoročno prejeta posojila od bank Merkur Group po valutah in obrestnih merah Valuta EUR CSD BAM MKD Skupaj Znesek v valuti v tisoč Znesek v tisoč EUR 357.629 251.700 839 43.459 357.629 2.649 429 700 361.406 Obrestna Obrestna mera od mera do 1,39% 3,07% 7,10% 7,90% 9,10% 10,84% 7,99% 7,90% Kratkoročno prejeta posojila od drugih podjetij Merkur Group po valutah in obrestnih merah Valuta EUR CSD HRK BAM Skupaj Znesek v valuti v tisoč 34.393 43.672 9.428 3.440 Znesek v tisoč EUR 34.393 460 1.352 1.759 37.963 Obrestna Obrestna mera od mera do 2,18% 7,99% 10,84% 10,84% 4,00% 4,50% 7,00% 7,99% Zavarovanje kratkoročno prejetih posojil Merkur Group v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila Hipoteke Garancije Zaloge Menice Zavarovano z vrednostnimi papirji Brez zavarovanja 31. 12. 2009 31. 12. 2008 399.369 166.158 18.795 97.515 78.444 34.864 3.593 357.319 102.095 5.482 205.198 23.150 21.393 94 3.19 Obveznosti iz finančnega najema Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema Merkur Group v tisoč EUR Postavka Obveznosti iz finančnega najema 3.20 31. 12. 2009 31. 12. 2008 1.152 634 Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Kratkoročne poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Merkur Group Postavka Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Poslovne obveznosti na podlagi predujmov Poslovne obveznosti do dobaviteljev Menične obveznosti Poslovne obveznosti do pridruţenih podjetij Poslovne obveznosti do drugih - obveznosti za neizplačane plače - obveznosti do državnih inštitucij - obveznosti za obresti - obveznosti iz naslova cesij - vračunani stroški - ostale obveznosti Kratkoročne obveznosti - obrestne zamenjave 3.21 31. 12. 2009 v tisoč EUR 31. 12. 2008 275.593 13.072 232.387 568 374 25.679 5.670 7.594 2.772 742 6.181 2.720 3.513 266.235 23.945 207.882 442 503 29.765 6.651 7.407 2.425 3.883 6.987 2.411 3.698 Odloţeni davki Odloţene terjatve in obveznosti za davke Merkur Group Postavka Nepremičnine, naprave in oprema Finančna sredstva Zaloge Rezervacije Druge postavke Davčna vrednost pripoznanih prenesenih izgub Čiste terjatve/obveznosti za davke Terjatve 31.12.2009 31.12.2008 1.041 978 179 212 268 244 1.323 1.868 2.694 3.130 v tisoč EUR Obveznosti Neto* 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2009 31.12.2008 12.863 4.922 11.823 3.943 4.255 16.416 4.076 16.205 185 215 -83 -29 9 -1.314 -1.868 319 331 -2.375 -2.799 410 167 - - -410 -167 5.914 6.598 17.632 21.884 11.717 15.286 *Neto = Obveznost - Terjatev za odloţene davke 95 Gibanje začasnih razlik med letom 2009 Merkur Group v tisoč EUR Postavka Nepremičnine, naprave in oprema Stanje 31.12. Popravek 2008 napake Stanje na dan 1.1.2009 Pripoznano v odhodku Pripoznano v vseobsegajočem donosu Prevedbene razlike Stanje na koncu obdobja -73 8.039 -86 11.824 3.943 - 3.943 16.205 -6.099 10.105 33 -6.062 -1 4.076 -29 - -29 -54 - - -83 Rezervacije -1.868 - -1.868 554 - -1 -1.314 Druge postavke -2.799 - -2.799 386 37 1 -2.375 Finančna sredstva Zaloge Davčna vrednost izkoriščenih prenesenih izgub Skupaj 3.22 -167 - -167 -250 - 6 -410 15.286 -6.099 9.187 597 2.014 -81 11.717 Rezervacije Skupina izkazuje med kratkoročnimi rezervacijami obveznosti do delavcev za neizplačane plače in neizkoriščen letni dopust, ki po stanju 31. 12. 2009 znašajo 529 tisoč evrov (31. 12. 2008: 1.181 tisoč evrov), rezervacije za toţbe in pogodbene obveznosti v višini 457 tisoč evrov (31. 12. 2008: 1.798 tisoč evrov), kratkoročno odloţene prihodke od zaračunanih zamudnih obresti v višini 413 tisoč evrov (31. 12. 2008: 862 tisoč evrov) in ostale kratkoročne rezervacije v znesku 106 tisoč evrov (31. 12. 2008: 68 tisoč evrov). V letu 2009 je skupina odpravila rezervacijo za toţbo za vračilo glavnice in obresti v stečajno maso toţeče stranke v višini 1.447 tisoč evrov. S sodbo z dne 13. marca 2006, ki je postala pravnomočna dne 16. junija 2009, je sodišče zavrnilo in zavrglo zahtevek toţeče stranke in je stečajni upravitelj dolţan druţbi izplačati še razliko do priznane in zavarovane terjatve. Sodni postopek je v celoti zaključen in oblikovanje rezervacij ni potrebno. 3.23 Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj Kreditno tveganje Knjigovodska vrednost finančnih sredstev predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Izpostavljenost Merkur Group kreditnemu tveganju, v letih 2009 in 2008 Postavka v tisoč EUR Knjigovodska vrednost 2009 2008 Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo Depoziti in varščine Dana posojila Terjatve iz finančnega najema Terjatve do kupcev Terjatve do drugih Denar in denarni ustrezniki 183.155 16.145 47.671 442 148.152 25.571 2.679 195.016 7.799 100.350 1.178 228.295 12.851 5.705 Skupaj 423.814 551.196 96 Izpostavljenost terjatev Merkur Group kreditnemu tveganju po geografskih regijah, v letih 2009 in 2008 v tisoč EUR Knjigovodska vrednost Postavka 2009 2008 Domače 115.677 163.056 Drţave evroobmočja 4.988 7.909 Drţave bivše Jugoslavije 27.138 56.756 Druge drţave 350 574 Skupaj 148.152 228.295 Izgube zaradi oslabitve Starostna struktura terjatev do kupcev Merkur Group v letih 2009 in 2008 Postavka Še niso zapadle Zapadle 0-30 dni Zapadle 31-180 dni Zapadle 181-365 dni Več kot eno leto Skupaj Bruto vrednost 31. 12. 2009 Oslabitev 31. 12. 2009 Bruto vrednost 31. 12. 2008 v tisoč EUR Oslabitev 31. 12. 2008 90.039 31.961 20.156 9.358 20.688 5 1.382 2.071 2.583 18.008 133.674 51.963 40.706 3.830 16.474 1 292 2.086 1.337 14.635 172.202 24.049 246.647 18.351 Popravki terjatev Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v Merkur Group v letih 2009 in 2008 v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Stanje 1. 1. Dokončen odpis (-) Oblikovanje popravkov vrednosti v letu (+) Odprava oslabitve (-) 18.351 -1.419 8.131 -1.014 16.206 -1.468 4.253 -640 Stanje 31. 12. 24.049 18.351 Popravki so oblikovani v skladu z načinom, ki je pojasnjen v računovodskih usmeritvah. Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve danih posojil v Merkur Group v letih 2009 in 2008 v tisoč EUR Postavka Stanje 1. 1. Dokončen odpis (-) Oblikovanje popravkov vrednosti v letu (+) Odprava oslabitve (-) 2009 2.834 -13 126.409 -6 2008 2.930 -72 0 -24 Stanje 31. 12. 129.225 2.834 V letu 2009 je bil oblikovan popravek vrednosti za posojilo dano HTC Dva, d. o. o., v višini 126.935 tisoč evrov, po ugotovitvi, da HTC Dva nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal poplačilo. 97 Plačilnosposobnostno tveganje V nadaljevanju so pogodbeni roki zapadlosti finančnih sredstev in obveznosti, vključno z ocenjenimi plačili obresti in brez vpliva dogovorov o pobotu. Pogodbeni roki zapadlosti neizvedenih finančnih sredstev in obveznosti Merkur Group v letu 2009 v tisoč EUR Več kot 2- 5 let 5 let Knjigovodska vrednost Pogodbeni denarni tokovi 16.145 47.671 442 16.447 48.214 445 9.382 42.744 209 494 122 1 4.018 114 3.812 561 - 3.252 397 - 64.257 65.106 52.335 616 4.133 4.373 3.649 Neizvedene finančne obveznosti Zavarovana posojila Druga posojila Prekoračitve na bančnih računih Obveznosti finančnega najema Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do drugih Neizvedene finančne obveznosti skupaj -513.295 -3.593 -2.216 -20.563 -236.494 -39.384 -524.406 -3.631 -2.216 -23.318 -236.494 -39.384 -288.394 -2.977 -2.216 -949 -232.761 -39.384 -64.524 -75.897 -654 -936 -1.913 - -89.558 -18.821 -3.733 - -6.033 -700 - -815.544 -829.449 -566.680 -66.114 -77.810 -112.112 -6.733 Neto na dan 31. 12. 2009 -751.287 -764.342 -514.345 -65.498 -73.677 -107.738 -3.084 Postavka Neizvedena finančna sredstva Depoziti in varščine Dana posojila Terjatve iz finančnega najema Neizvedena finančna sredstva skupaj 6 mesecev 6 - 12 ali manj mesecev 1- 2 leti Pogodbeni roki zapadlosti neizvedenih finančnih sredstev in obveznosti Merkur Group v letu 2008 v tisoč EUR Več kot 2- 5 let 5 let Knjigovodska vrednost Pogodbeni denarni tokovi 7.799 100.350 1.178 7.931 102.357 1.215 3.974 83.625 451 1.812 17.413 325 440 439 440 - 2.145 440 - 109.328 111.504 88.050 19.550 879 440 2.584 -465.903 -21.393 -492.817 -21.922 -293.550 -10.584 -47.357 -105.689 -11.338 - -46.128 - -93 - Prekoračitve na bančnih računih Obveznosti finančnega najema Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do drugih Neizvedene finančne obveznosti skupaj -5.270 -11.931 -208.385 -54.224 -5.270 -15.042 -262.693 -54.224 -5.096 -653 -262.693 -54.224 -767.106 -851.968 Neto na dan 31. 12. 2008 -657.779 -740.464 Postavka Neizvedena finančna sredstva Depoziti in varščine Dana posojila Terjatve iz finančnega najema Neizvedena finančna sredstva skupaj Neizvedene finančne obveznosti Zavarovana posojila Druga prejeta posojila 6 mesecev 6 - 12 ali manj mesecev -174 -651 - 1- 2 leti -1.394 - -3.454 -8.890 - -626.800 -59.520 -107.083 -49.582 -8.984 -538.750 -39.970 -106.203 -49.142 -6.399 98 Pogodbeni roki zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti Merkur Group v letih 2009 in 2008 v tisoč EUR Knjigovodska vrednost Pogodbeni denarni tokovi 2-5 let Obrestne zamenjave , uporabljene za varovanje pred tveganjem Skupaj na dan 31. 12. 2009 3.513 3.513 3.513 3.513 Izvedene finančne obveznosti Obrestne zamenjave , uporabljene za varovanje pred tveganjem 3.698 3.698 Skupaj na dan 31. 12. 2008 3.698 3.698 Postavka Izvedene finančne obveznosti 99 Valutno tveganje Izpostavljenost Merkur Group valutnim tveganjem v nominalnih zneskih, v letu 2009 v tisoč Postavka EUR HRK BAM RSD MKD USD CHF RUB CZK 125.622 83.905 16.448 385.085 65.325 87 - 8.335 13.750 Terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 2009 Terjatve do kupcev Zavarovana bančna posojila -474.735 - -6.325 -196.542 -43.459 - - - - Obveznosti do dobaviteljev -206.360 -116.093 -4.914 -857.208 -52.085 -477 -32 -9.132 -63.986 Bruto izpostavljenost bilance stanja -555.473 -32.187 5.209 -668.665 -30.218 -389 -32 -798 -50.237 Ocenjena napovedana prodaja 535.659 378.495 49.801 3.867.492 642.391 - - 1.401 42.650 Ocenjena napovedana nabava -693.321 -424.065 -50.775 -4.040.852 -235.313 -4.787 - -7.251 -199.404 Bruto izpostavljenost -157.662 -45.570 -974 -173.360 407.079 -4.787 0 -5.850 -156.754 Neto izpostavljenost -713.135 -77.757 4.235 -842.025 376.861 -5.176 -32 -6.648 -206.991 Izpostavljenost Merkur Group valutnim tveganjem v nominalnih zneskih, v letu 2008 v tisoč Postavka EUR HRK BAM RSD MKD USD CHF RUB GBP CZK 186.108 206.594 26.779 843.078 72.264 24 - 20.510 - 13.850 Terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 2008 Terjatve do kupcev Zavarovana bančna posojila -454.704 -505 -4.369 -435.639 -58.956 - -11.737 - - - Obveznosti do dobaviteljev -238.108 -111.705 -1.381 -494.127 -54.591 -353 -65 -8.658 - -13.900 Bruto izpostavljenost bilance stanja -506.704 94.384 21.029 -86.688 -41.282 -329 -11.802 11.852 0 -50 Ocenjena napovedana prodaja 974.157 777.587 174.542 6.886.037 789.838 - - 72.181 - 51.395 Ocenjena napovedana nabava -1.069.690 -678.721 -84.680 -5.431.053 -560.535 -24.068 - -61.442 -23 -54.395 Bruto izpostavljenost -95.533 98.867 89.862 1.454.984 229.303 -24.068 0 10.739 -23 -3.001 Neto izpostavljenost -602.237 193.251 110.891 1.368.295 188.021 -24.397 -11.802 22.591 -23 -3.051 100 Pomembni menjalni tečaji, ki jih je Merkur Group uporabljala v letu 2009 Povprečni Tečaji HRK BAM RSD MKD USD CHF RUB GBP CZK CAD 2009 7,3400 1,9558 93,7970 61,6490 1,3948 1,5100 44,1376 0,8909 26,4350 1,5850 +10% 8,0740 2,1514 103,1767 67,8139 1,5343 1,6610 48,5514 0,9800 29,0785 1,7435 Končni 2009 7,3400 1,9558 93,7970 61,6490 1,3948 1,5100 44,1376 0,8909 26,4350 1,5850 +10% 8,0740 2,1514 103,1767 67,8139 1,5343 1,6610 48,5514 0,9800 29,0785 1,7435 Povprečni 2008 7,2243 1,9558 81,1875 61,6971 1,4631 1,5861 36,4207 0,7940 24,9453 1,5594 Končni +10% 7,9468 2,1514 89,3063 67,8668 1,6094 1,7447 40,0628 0,8734 27,4398 1,7153 2008 7,3348 1,9558 89,3718 60,5996 1,4098 1,4963 41,2830 0,9742 26,5957 1,9668 +10% 8,0683 2,1514 98,3090 66,6596 1,5508 1,6459 45,4113 1,0716 29,2553 2,1635 Analiza občutljivosti 10 odstotna okrepitev evra nasproti naslednjim valutam na dan 31. 12. 2009 bi povečala (zmanjšala) poslovni izid za spodaj prikazane zneske. Ta analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Analiza je opravljena na isti podlagi za leto 2008. v tisoč EUR Postavka HRK BAM RSD MKD USD CHF RUB GBP CZK CAD Skupaj učinek na poslovni izid 31. 12. 2009 965 -197 808 -556 337 2 14 712 - 31. 12. 2008 -2.414 -5.154 -1.541 -276 1.517 717 -53 3 11 - 2.084 -7.191 10 odstotna oslabitev evra nasproti zgoraj navedenim valutam na dan 31. 12. 2009 bi imela enak, vendar nasproten učinek na poslovni izid za zgoraj navedene zneske, če ostale spremenljivke ostanejo nespremenjene. Obrestno tveganje Značilnosti obrestnih mer obrestovanih finančnih instrumentov Merkur Group v tisoč EUR Knjigovodska vrednost Postavka Instrumenti s stalno obrestno mero Finančna sredstva 2009 2008 3.052 32.712 170.162 96.336 Finančne obveznosti -167.111 -63.624 Instrumenti s spremenljivo obrestno mero -343.089 -424.929 Finančna sredstva Finančne obveznosti 3.904 4.014 -346.993 -428.943 101 Analiza občutljivosti poštene vrednosti za instrumente s stalno obrestno mero Skupina ne obračunava finančnih sredstev s stalno obrestno mero po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zato sprememba obrestnih mer na dan poročanja ne bi vplivala na poslovni izid. Analiza občutljivosti denarnega toka za instrumente s spremenljivo obrestno mero Sprememba obrestnih mer na dan poročanja za 100 baznih točk bi povečala (zmanjšala) kapital in poslovni izid za spodaj prikazane zneske. Analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti tečaji tujih valut, ostanejo nespremenjeni. Analiza je opravljena na isti podlagi za leto 2008. v tisoč EUR Učinek na poslovni izid +100 b.t. -100 b.t. -3.457 3.457 Instrumenti s spremenljivo obrestno mero na dan 31. 12. 2009 Obrestne zamenjave 600 -600 Občutljivost denarnega toka (neto) -2.857 2.857 Instrumenti s spremenljivo obrestno mero na dan 31. 12. 2008 -4.849 -4.849 700 700 -4.149 -4.149 Obrestne zamenjave Občutljivost denarnega toka (neto) Poštena vrednost v tisoč EUR Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena vrednost vrednost vrednost vrednost 31. 12. 2009 31. 12. 2009 31. 12. 2008 31. 12. 2008 183.155 183.155 195.016 195.016 Depoziti in varščine 16.145 14.709 7.799 7.799 Dana posojila 47.671 47.112 100.350 101.286 442 445 1.178 1.178 Terjatve do kupcev 148.152 148.152 228.295 226.137 Terjatve do drugih 25.571 25.571 12.851 12.851 Postavka Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo Terjatve iz finančnega najema Denar in denarni ustrezniki Zavarovana posojila Druga prejeta posojila Prekoračitve na bančnih računih Obveznosti iz finančnega najema Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do drugih Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem Opcijska upravičenja 2.679 2.679 5.705 5.705 -513.295 -497.046 -465.903 -456.240 -3.593 -3.593 -21.393 -19.537 -2.216 -2.216 -5.270 -5.270 -20.563 -23.318 -11.931 -15.042 -236.494 -236.494 -208.385 -208.469 -39.384 -39.384 -54.224 -54.224 -3.513 -3.513 -3.698 -3.698 - - -2.138 -2.138 Skupina uporablja borzne cene kot osnovo za pošteno vrednost finančnih sredstev. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje ko nedelujoč, skupina uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega sredstva. Hierarhija določanja poštene vrednosti finančnih sredstev na dan 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj 45.709 86.178 51.268 183.155 - 3.513 - 3.513 102 Hierarhija določanja poštene vrednosti finančnih sredstev na dan 31. 12. 2008 v tisoč EUR Postavka Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj 11.362 131.421 52.233 195.016 - 3.698 - 3.698 3.24 Pogojne obveznosti in terjatve Skupina ima pogojne obveznosti iz naslova danih poroštev in garancij tretjim za obveznosti obvladujoče druţbe, in sicer: V v tisoč EUR 1. poroštvo ALPOS-u 2. korporacijska garancija GBD Skupina 3. korporacijska garancija Viator Vektor, d. d. 4. sporazum o poravnavi obveznosti s Cimos,d. d. 10.000 6.000 5.000 4.909 Skupina ima pogojne obveznosti do Hypo leasinga v primeru, če HTC Dva kot leasingojemalec na eni strani in najemodajalec Merkurjevih trgovskih centrov na drugi strani, ne bo redno plačeval obrokov finančnega najema. Dodatno ima skupina za obveznosti Alposa do Banke Koper v višini 10.000 tisoč evrov zastavljenih 3.000 delnic Gorenjske banke, kar pomeni pogojno obveznost v primeru uveljavljanja zavarovanja s strani Banke Koper. Na dan 31.12.2009 je vrednost finančne naloţbe v 3.000 delnic Gorenjske banke d. d. 6.000 tisoč evrov. V računovodskih izkazih ni oblikovana rezerva za morebitno izgubo delnic, ker tveganje še teţko v celoti ovrednotimo. Je pa pomembno, saj je bil 4.8.2010 za druţbo Alpos sproţen postopek prisilne poravnave, kar pomeni, da obstaja povečano kreditno tveganje. Za posojilo Alposa pri Gorenjski banki je dano poroštvo druţbe Merkur v višini 1.000 tisoč evrov. Skupina ima pogojne terjatve iz naslova sporazumov do nadomestitve vrednosti s strani obvladujoče druţbe, in sicer: - Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno vrednostjo nepremičnine TC Primskovo v višini 8.725 tisoč evrov v kolikor Merfin nepremičnino proda v roku enega leta tretji osebi. Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico in - Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno ceno poslovnega deleţa v druţbi HTC Dva v višini 8.500 tisoč evrov, v kolikor Merfin poslovni deleţ proda v roku enega leta tretji osebi. Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico. Merkur lahko upravičenja iz naslova teh dveh sporazumov uveljavlja v roku 3 let, vendar jih do 30. 8. 2010 še ni uveljavljal. 103 4 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 4.1 Prihodki od prodaje Prihodki od prodaje Merkur Group v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Prihodki od prodaje po kategorijah 875.179 1.266.778 Prihodki od prodaje blaga in proizvodov Prihodki od prodaje storitev 863.169 10.306 1.254.425 10.665 1.704 1.687 Prihodki od najemnin Prihodki od prodaje blaga so v Merkur Group zmanjšani za popuste, dane kupcem, imetnikom Merkurjeve kartice zaupanja. V letu 2009 so bili na osnovi zbranih nakupov na MKZ kartice odobreni popusti v višini 2.566 tisoč evrov (2008: 2.879 tisoč evrov), kar predstavlja 1,1 % celotne vrednosti prodaje blaga fizičnim osebam v maloprodaji Divizije Merkur v tekočem letu. Za izdana dobroimetja kupcem, imetnikom MKZ, ki se nanašajo na nakupe v zadnjem kvartalu 2009, popuste pa bodo lahko izkoristili do konca aprila 2010, so bile oblikovane rezervacije v breme prihodkov v višini pričakovane unovčljivosti dobroimetij, ki znašajo 743 tisoč evrov. Skupina ustvarja prihodke od najemnin z oddajo lastniških in naloţbenih nepremičnin ter deloma tudi iz naslova podnajema nepremičnin, ki so v poslovnem najemu kot celotne lokacije (npr. trgovski centri s spremljajočimi lokali). 4.2 Drugi poslovni prihodki Drugi poslovni prihodki Merkur Group v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Drugi poslovni prihodki Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme Prihodki od drţavnih dotacij Drugi poslovni prihodki Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij Dobički od prodaje naloţbenih nepremičnin - dobički od prodaje naloţbenih nepremičnin 2.704 1.278 130 1.163 133 - 8.806 4.321 89 3.578 82 737 737 4.3 Stroški po naravnih vrstah Stroški Merkur Group po naravnih vrstah v tisoč EUR Postavka Stroški po naravnih vrstah Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela -stroški plač -stroški pokojninskih zavarovanj -stroški drugih zavarovanj -drugi stroški dela Stroški amortizacije Dolgoročne rezervacije Drugi poslovni stroški 2009 2008 175.553 9.468 65.162 80.531 55.701 6.106 4.741 13.982 15.820 525 4.047 206.265 10.721 80.986 94.433 63.845 7.131 5.383 18.073 14.403 1.287 4.434 104 4.4 Drugi poslovni odhodki Drugi poslovni odhodki Merkur Group Postavka Drugi poslovni odhodki Odpisi nepremičnin, naprav in opreme do nadomestljive vrednosti in odstranitev postavk nepremičnin, naprav in opreme Odpisi neopredmetenih sredstev do nadomestljive vrednosti in odstranitev postavk neopredmetenih sredstev Oslabitev dobrega imena Odpisi zalog do iztrţljive vrednosti Direktni poslovni odhodki od naloţbenih nepremičnin - izgube pri prodaji naložbenih nepremičnin Drugi poslovni odhodki 2009 15.204 v tisoč EUR 2008 10.116 970 272 30 6.141 7.063 45 45 955 8.739 10 10 1.095 4.5 Neto finančni prihodki in odhodki Finančni prihodki Merkur Group v tisoč EUR Postavka Finančni prihodki Prihodki od obresti - od tega obresti iz terjatev do kupcev Prihodki od dividend Dobički od pridruţenih podjetij Dobički od prodaje finančnih sredstev Prihodki od unovčenih terjatev Drugi finančni prihodki 2009 40.132 14.377 5.307 3.303 20.374 2.079 - 2008 30.347 11.868 5.752 4.916 39 11.998 1.519 6 Skupina je ustvarila dobiček pri prodaji finančnih sredstev z nakupom in prodajo druţbe HTC Dva, d. o. o., v višini 11.493 tisoč evrov, s prodajo delnic Gorenjske banke v višini 8.094 tisoč evrov in s prodajo nekaterih drugih finančnih sredstev. Finančni odhodki Merkur Group v tisoč EUR Postavka Finančni odhodki Odhodki za obresti Neto odhodki iz tečajnih razlik Izgube iz prodaje finančnih sredstev Izgube od pridruţenih podjetij Izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev Oslabitev in odpisi poslovnih terjatev 2009 2008 174.841 29.929 1.933 390 134.824 7.766 36.782 28.646 3.513 2 909 3.712 105 4.6 Davek od dobička Davek od dobička Merkur Group Postavka 2009 v tisoč EUR 2008 Obračunani odhodek za davek - davčna obveznost 1.317 5.877 Odloţen odhodek za davek -odloţena obveznost 597 Odloţen prihodek za davek -odloţena terjatev za davek Odhodek za davek skupaj v izkazu poslovnega izida -736 1.915 5.142 Prikaz efektivne stopnje davka od dobička Merkur Group v tisoč EUR Postavka Dobiček pred obdavčitvijo Pričakovani davek od dobička po 21% davčni stopnji (2008: 22%) Davčno nepriznani odhodki Neobdavčeni prihodki Koriščenje davčnih olajšav Druge prilagoditve Prilagoditve zaradi različnih davčnih stopenj Davek od dobička Efektivna davčna stopnja 5 Druga pojasnila 5.1 Povezane stranke 2009 2008 -146.152 -30.692 36.451 -700 -532 -3.088 476 1.915 27.370 6.021 1.452 -2.032 -597 -1.040 1.337 5.142 - 18,79 Povezane stranke vključujejo obvladujoče podjetje in matično druţbo ter njena odvisna in pridruţena podjetja. Povezane fizične osebe so člani nadzornih svetov druţb, člani uprav oziroma poslovodstev druţb in zaposleni po individualnih pogodbah v druţbah Merkur Group. Poročilo o odnosih druţbe Merkur, d. d., z obvladujočo druţbo Merfin, d. o. o., v skladu s 545. členom ZGD - 1 Druţba Merkur d.d. je odvisna druţba druţbe Merfin d. o. o., s katero nima sklenjene pogodbe o obvladovanju. Vsa razmerja med druţbami znotraj skupine so z vidika prometov in stanj razkrita v nadaljevanju. Izpostavljamo, da je bilo ugotovljeno, da revizorjem tekom revidiranja ni bila pravočasno in v celoti dostavljena vsa potrebna dokumentacija, med katero je bila tudi dokumentacija, katera se je nanašala na poslovanje z obvladujočo druţbo Merfin. Po menjavi uprave dne 1. 7. 2010 je nova uprava z vsemi napori in potrebno skrbnostjo naredila vse, da zagotovi, da se vsi dokumenti, ki bi lahko imeli vpliv na računovodske izkaze, poiščejo in razkrijejo, oziroma ustrezno upoštevajo v računovodskih izkazih. Ker ti dokumenti niso hranjeni sistematično in centralizirano, niti ne obstaja kakršenkoli register oziroma popis teh dokumentov, se kljub vloţenim naporom uprava v tem času ni mogla prepričati o popolnosti in celostnem vplivu teh dokumentov na razmerja med druţbami v Merkur Group. Izpostavljamo, da so se vsi dogodki in dokumenti, o katerih govorimo, odvili oziroma nastali v obdobju, ko na poslovanje druţbe in na odnose med druţbami v Merkur Group sedanja uprava ni imela nobenega vedenja oziroma vpliva. Posebej izjavljamo, da v kratkem času delovanja nove uprave niti z vsemi razumnimi napori ni bilo mogoče ugotoviti vseh morebitnih posledic posrednih in neposrednih poslov z obvladujočo druţbo ali z 106 drugimi druţbami, ki so z obvladujočo druţbo poslovale. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da je prišlo do oškodovanja, zlasti pa oškodovanja še ne moremo ovrednotiti. Navajamo naslednje posle, pri katerih bomo preverili skupaj z ustreznimi pravnimi strokovnjaki, ali je šlo za oškodovanje, za katerega je potrebno, da ga obvladujoča druţba nadomesti: Dana poroštva tretjim za obveznosti obvladujoče druţbe: 1. poroštvo ALPOS-u 2. korporacijska garancija GBD Skupina 3. korporacijska garancija Viator Vektor 4. sporazum o poravnavi obveznosti s Cimos,d.d. v tisoč EUR 10.000 6.000 5.000 4.909 Sporazuma med Merfin, d. o. o. in Merkur, d. d., o pravicah Merkurja d. d. do nadomestitve vrednosti s strani Merfina d. o. o., in sicer: - - Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno vrednostjo nepremičnine TC Primskovo v višini 8.725 tisoč evrov, v kolikor Merfin nepremičnino proda v roku 1 leta tretji osebi (kar se je zgodilo). Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico in Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno ceno poslovnega deleţa v druţbi HTC Dva v višini 8.500 tisoč evrov, v kolikor Merfin poslovni deleţ proda v roku 1 leta tretji osebi (kar se je zgodilo). Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico. Merkur lahko upravičenja iz naslova teh 2 sporazumov uveljavlja v roku 3 let, vendar do sestave računovodskih izkazov za leto 2009 ni zahteval od Merfina skupno 17.225 tisoč evrov. Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane tako z Merkurjem d. d. kot Merfinom d. o. o. Merkur d. d. je v poslovanju v obravnavanem obdobju povečal svojo naloţbeno dejavnost do nekaterih druţb, ki sicer niso povezane bodisi z Merkurjem d.d., bodisi z Merfinom d. o. o., obstajajo pa drugi poslovni odnosi z obema druţbama. Po višini finančnega angaţiranja in doslej zbranih dokumentih bi izpostavili podjetja HTC Dva d. o. o., Sava d. d. in Alpos. Izpostavljamo, da kakršnokoli povečevanje naloţb izven redne dejavnosti trgovine v obravnavanem obdobju, ko je bila likvidnostna situacija slaba, za Merkur ni bilo ekonomsko smotrno in finančno vzdrţno. V letnem poročilu je bilo razkrito med dogodki po datumu BS, da je bilo kratkoročno posojilo, dano HTC Dva v višini 147.500 tisoč evrov preoblikovano v dolgoročno. Do 30. 6. 2010 se je stanje danih dolgoročnih posojil HTC Dva povečalo na 187.181 tisoč evrov. Posojilo nima ustreznega zavarovanja in ekonomske podlage. Čeprav druţba HTC Dva ni povezana z druţbo Merkur, bodisi Merfin d. o. o., pa ima poslovne odnose z obema. Na podlagi komunikacije prejšnjega predsednika uprave v javnosti in obstoječe korespondence v druţbi Merkur d. d. je mogoče domnevati, da je bila druţba HTC Dva, d. o. o. uporabljena tudi kot posrednica za poplačilo obveznosti do bank druţbe Merfin d. o. o., pri čemer je vračila dejansko financiral Merkur d. d. s posojilom druţbi HTC Dva, d. o. o. Poslovanje Merkur group in Merkurja d. d. ni omogočalo vrnitve bančnih kreditov Merfina d. o. o., kar so od Merfina zahtevale banke. Nova uprava je na osnovi domnev sproţila pravne postopke, s katerimi se bodo te transakcije proučile in na osnovi ugotovitev sproţila vse ukrepe za zaščito premoţenja druţbe. V kolikor je šlo za posredno financiranje prevzema Merkurja s strani Merfina, je pravno mnenje, da so ti posli nični. Podoben primer je posel z delnicami Save, d. d., v katere je Merkur v letu 2009 investiral 36.250 tisoč evrov za 145.000 delnic. Pri naloţbi je Merkur, d. d. ţe utrpel izgubo zaradi velikega padca delnic po nakupu, za katerega se je v celoti dodatno zadolţil. Tudi v tem primeru je potrebno izpostaviti, da ekonomski razlogi za posel niso jasni. Prodajalec delnic je bila druţba NFD Holding, finančna druţba d. d. Čeprav ne gre za posel z obvladujočo druţbo, gre za prepletenost ostalih poslovnih odnosov med druţbami Merkur, Merfin, NFD Holding in Sava. 107 Od največjih znanih primerov izpostavljamo še zavarovanje obveznosti do tretjih druţb, konkretno Alpos. Za obveznosti Alposa do Banke Koper v višini 10.000 tisoč evrov je Merkur d. d. zastavil 3.000 delnic Gorenjske banke v zavarovanje. Glede na poloţaj Alposa je s takim poslom prevzeto tveganje, ki nima jasnega ekonomskega učinka. Oškodovanje v tem trenutku ni jasno, tudi tu obstaja prepletenost različnih poslov med vsemi tremi druţbami (Alpos, Merkur, Merfin). Uprava bo glede na ugotovitve naredila vse potrebne ukrepe in korake, da do oškodovanja s strani obvladujoče druţbe ne bo več prihajalo, v kolikor pa je do tega prišlo, pa bo za Merkur d. d. uveljavila vse korake in postopke za nadomestitev škode. Odnosi med matično družbo ter njenimi odvisnimi in pridruženimi podjetji Poslovni odnosi med matično druţbo ter njenimi odvisnimi in pridruţenimi podjetji se v glavnem nanašajo na nakup in prodajo trgovskega blaga, proizvodov, storitev in premoţenja ter na finančno poslovanje v zvezi z upravljanjem danih in prejetih posojil. Podjetja so kot povezane stranke poslovala na osnovi sklenjenih kupoprodajnih in posojilnih pogodb. Pri tem so bile v medsebojnih transakcijah dosledno uporabljane trţne cene blaga, proizvodov, storitev in premoţenja. Posojila med povezanimi strankami so bila odobrena po enakih pogojih, kakor veljajo za druga podjetja s podobno boniteto. 108 Poročilo o poslih med povezanimi podjetji v tisoč EUR Postavka Prodaja blaga Nakupi blaga Prodaja nepremičnin in drugih sredstev Nakupi nepremičnin in drugih sredstev Opravljanje storitev Uporabljene storitve Zaračunane obresti Prejete obresti Terjatve Obveznosti Prejeta posojila Dana posojila Izdana poroštva LETO 2009 Merfin, d. o. o., Ljubljana - - - - 4 - 588 16 - - 419 - 25.909 Merkur do obvladujočega podjetja 0 0 0 0 4 0 588 16 0 0 419 0 25.909 Merkur, d. d., do odvisnih podjetij 53.774 32.244 - - 5.489 2.588 5.303 258 57.026 64.734 - 15.165 126.275 Kovinotehna, d. o. o., Celje Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb 12.985 17.353 - - 2.444 39 122 38 606 696 1.006 5.138 4 5.508 15.165 3.858 - - - - - - - - 165 - 1.267 3.858 - - 332 - 14.236 - - 437 817 219 573 - 13 - 278 - 29.473 626 711 2.181 - 251 - - Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb Merkur International, d. o. o., Beograd Merkur Čelik, d. o. o., Beograd Intermerkur - Nova d. o. o., Sarajevo Perles Merkur Italia, s. r. l. Merkur, d. o. o., Kotor Mersteel, d. o. o., Naklo Mersteel, d. o. o., Beograd Mersteel, d. o. o., Zagreb 561 6.396 - - 465 336 1 199 227 5.062 - - - 5.892 1.986 - - 73 24 10 26 3.414 326 - - - 1 888 - - - 14 - 1 - 715 - - - 44.149 12.321 24.316 16.440 - - 865 48 4.302 664 1.372 37 3.509 98 50.775 4.192 44.235 9.250 - 675 - 43.670 - 875 23.621 - - 17 1.755 - 1.326 134 14.099 - - - 8.175 7.355 437 - 251 - - 96 1.813 2.682 251 - - 407 4.963 - - 236 177 51 727 2.404 11.655 - - - 6.081 441 - - 7 97 12 10 2.227 145 - - - 1.824 12.715 6.489 1.719 - - 107 21 112 15 74 252 14 187 4.186 4.187 83 675 - - - 9.006 10.626 - - 274 493 140 - 6.772 2.776 - - - 19 44 - - 1 23 - 2 30 9 - - - 115.342 136.872 437 437 5.845 8.744 2.354 7.398 112.604 104.896 19.949 4.784 43.670 Mersteel, d. o. o., do pridruţenih podjetij 3.300 2.773 - - - - - - 543 374 - - - Ţelezokrivnica SCT -Merkur, d. o. o., Ljubljana 2.773 3.300 - - - 18 - 62 374 543 - - - Skupaj pridruţeno podjetje do odvisnih podjetij 2.773 3.300 0 0 0 18 0 62 374 543 0 0 0 Mersteel Profil doo, Beograd Mersteel, d. o. o., Sarajevo Merkur International Praha, spol. S. r. o. Merkur Makedonija, doo, Skopje Merkur - MI Handels, GmbH Big Bang, d. o. o., Ljubljana Big Bang, d. o. o., Beograd Skupaj odvisna podjetja do Merkurja in med seboj Druţba Merfin, d. o. o., je v letu 2009 vrnila prejeto posojilo v višini 22.502 tisoč evrov. 109 v tisoč EUR Postavka Prodaja blaga Prodaja nepremičnin Nakupi in drugih blaga sredstev Nakupi nepremičnin in drugih sredstev Opravljanje Uporabljene Zaračunane Prejete Prejeta Dana Izdana storitev storitve obresti obresti Terjatve Obveznosti posojila posojila poroštva LETO 2008 Merfin, d. o. o., Ljubljana - - - - 3 40 421 68 2.274 28 2.022 22.502 - Merkur do obvladujočega podjetja 0 0 0 0 3 40 0 0 2.274 28 2.022 22.502 0 165.376 80.408 - - 4.828 3.162 5.232 249 66.980 21.195 - 14.854 152.325 4.115 2.865 - - 19 - - - 1.939 503 - - - 169.491 83.273 0 0 4.847 3.162 5.232 249 68.919 21.698 0 14.854 152.325 - - - - 40 3 68 421 28 2.274 22.502 2.022 - Merkur, d. d., do odvisnih podjetij Merkur, d. d., do pridruţenih podjetij Merkur do odvisnih in pridruţenih podjetij Merkur, d. d., Naklo Kovinotehna, d. o. o., Celje - - - - - 39 22 - 940 4 - - - 4.039 73.769 4.950 - 1.201 397 - 827 7.588 27.641 - 2.941 - - - - - - - - - - 1.654 2.941 - - 14.446 39.132 - - 748 653 91 1.775 13.957 1.779 5.200 370 - 1.944 2.030 - - - 3 - 11 1.098 1.411 - - - 71 5.318 - - 453 348 - 620 350 6.733 - - - Perles Merkur Italia, s. r. l. 19.335 2.674 - - 443 18 22 23 2.122 485 - - - Mersteel, d. o. o., Naklo 53.271 58.246 - - 291 2.734 316 1.237 47.683 50.815 9.654 1.575 - 2.921 17.993 - - - 86 - 290 3.661 15.131 23 - - - - - 4.950 - - - - - 5.693 - - - Mersteel Profil doo, Beograd 3.823 6.040 - - - - - - 2.808 3.437 348 - - Mersteel, d. o. o., Sarajevo 1.266 22.900 - - - 363 539 948 3.574 21.195 - - - 27.439 5.412 - - 20 182 21 7 3.514 325 - - - 4.552 8.905 - - 320 59 - 222 283 3.551 1.575 - - Merkur - MI Handels, GmbH 25.927 4.425 - - 116 56 30 6 3.593 353 - - - Big Bang, d. o. o., Ljubljana 15.768 12.759 - - 143 445 110 - 6.872 3.312 - - - 27 196 - - 3 23 - - - 310 - - - 174.830 259.798 4.950 4.950 3.779 5.408 1.220 6.386 98.071 146.102 42.242 6.908 0 2.835 4.104 - - - - - - 499 1.934 - - - 2.835 4.104 0 0 0 0 0 0 499 1.934 0 0 0 Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb Merkur International, d. o. o., Beograd Merkur Čelik, d. o. o., Beograd Intermerkur - Nova d. o. o., Sarajevo Mersteel, d. o. o., Beograd Mersteel, d. o. o., Zagreb Merkur International Praha, spol. S. r. o. Merkur Makedonija, doo, Skopje Big Bang, d. o. o., Beograd Skupaj odvisna podjetja do Merkurja in med seboj Ţelezokrivnica SCT - Merkur, d. o. o., Ljubljana Skupaj pridruţeno podjetje do Merkurja in do odvisnih podjetij 110 Za posojila odvisnih podjetij, ki so izkazana v konsolidiranih računovodskih izkazih kot prejeta posojila od bank, so izdana poroštva druţbe Merkur, d. d., ki na dan 31. 12. 2009 znašajo 106.075 tisoč evrov (31. 12. 2008: 105.072 tisoč evrov). Izdana poroštva se štejejo za zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4. Izdana so tudi poroštva dobaviteljem odvisnih podjetij v višini 20.200 tisoč evrov (31.12.2008: 47.253 tisoč evrov). Kapital odvisnih podjetij na dan 31. 12. 2009 in čisti poslovni izid odvisnih podjetij v letu 2009 v tisoč EUR Celotni kapital podjetja 31. 12. 2009 Čisti poslovni Celotni kapital izid podjetja podjetja 2009 31. 12. 2008 Čisti poslovni izid podjetja 2008 16.648 2.081 60.112 2.345 -529 773 13.204 199 -1.208 -1 202 -1.911 -1.980 79 -169 -1 109.280 3 13.346 4.708 7.693 2.231 965 848 -735 -188 -406 258 409 266 24 15.831 1.548 1.787 -398 Podjetje Divizija Merkur - Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb 13.718 -2.993 - Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb 2.089 -2 - Merkur International Beograd, d. o. o. 56.937 407 - Intermerkur Nova d. o. o., Sarajevo 1.231 -1.114 - Perles Merkur Italia, s.r.l. 286 -730 - Kovinotehna, d. o. o., Celje 810 37 - Merkur Čelik, d. o. o., Beograd 12.277 -143 - Merkur, d. o. o., Kotor -87 -286 Divizija Mersteel - Mersteel, d. o. o., Naklo 39.898 -69.382 - Mersteel, d. o. o., Zagreb 2.664 -7.288 - Mersteel, d. o. o., Beograd 9.779 -2.810 - Mersteel Profil doo Beograd* 2.761 -1.681 - Mersteel , d. o. o., Sarajevo 5.414 -2.274 - Merkur Makedonija, doo, Skopje 2.157 -21 - Merkur - MI Handels, GmbH 1.109 144 - Merkur International Praha, spol. S.r.o., 785 -67 Praga Divizija Big Bang - Big Bang, d. o. o., Ljubljana 17.525 1.695 - Big Bang, d. o. o., Beograd 2.697 -976 * Mersteel Profil doo Beograd je hčerinsko podjetje Mersteela, d. o. o., Beograd Odnosi s povezanimi fizičnimi osebami Skupina ima poslovne odnose s člani nadzornih svetov, člani uprav oziroma poslovodstev druţb in zaposlenimi po individualnih pogodbah v druţbah Merkur Group. Na dan 31. 12. 2009 člani uprave druţbe Merkur, d. d., njihovi oţji druţinski člani, člani uprav oziroma direktorji odvisnih druţb in člani nadzornih svetov odvisnih druţb nimajo v lasti delnic Merkur, d. d. To velja tudi za člane nadzornega sveta Merkur, d. d. Znesek bruto prejemkov v tisoč EUR v tisoč EUR Povezane osebe 2009 2008 Skupaj 7.148 8.760 Člani uprave 1.350 2.016 Drugi zaposleni po individualnih pogodbah 5.751 6.603 47 140 Člani nadzornega sveta druţbe Merkur, d.d. * V Merkur Group je bilo po stanju na dan 31. 12. 2009 na individualni pogodbi 143 zaposlenih . (31. 12. 2008: 155) 111 Stanje terjatev Merkur Group do povezanih oseb v tisoč EUR Povezane osebe Skupaj Člani uprave Drugi zaposleni po individualnih pogodbah 31. 12. 2009 31. 12. 2008 269 282 - 34 269 248 Terjatve se nanašajo na dana posojila zaposlenim za stanovanjsko gradnjo. Posojila so bila odobrena po veljavni trţni obrestni meri na dan odobritve posojila. Merkur, d. d. in ostale druţbe v skupini, v letu 2009 niso dale predujmov in poroštev za obveznosti povezanih fizičnih oseb niti niso prejele kratkoročnih ali dolgoročnih posojil od teh skupin oseb. Merkur, d. d. in ostale druţbe v skupini, v letu 2009 s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, niso sklenile nobenih poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja. Merkur, d. d. in ostale druţbe v skupini, v letu 2009 niso prejele kratkoročnih ali dolgoročnih posojil od povezanih fizičnih oseb, Merkur d.d. pa je dal predujem borznoposredniški druţbi v višini 3.812 tisoč evrov za nakup delnic Merkurja po opcijski ceni z namenom realizacije nagrajevanja zaposlenih po individualnih pogodbah po opcijskem programu. V letu 2010 je Merkur na podlagi pogodbe z GBD, d.d., kupil 13.615 lastnih delnic v vrednosti 3.812 tisoč evrov in jih takoj prodal naprej obvladujoči druţbi - Merfinu za isto vrednost. 5.2 Razkritje poslov z izbranim revizorjem Strošek revidiranja računovodskih izkazov in letnih poročil za poslovno leto 2009 je v podjetjih Merkur Group znašal 197,9 tisoč evrov, strošek davčnega svetovanja pa 2 tisoč evrov. Storitve revidiranja so izvajale revizijske druţbe: KPMG v Sloveniji in lokalne revizijske druţbe z ustreznimi referencami v podjetjih v tujini. 6 Poslovni dogodki po datumu bilance stanja Sprememba danega posojila s strani druţbe Merkur, d. d., druţbi HTC DVA, d. o. o., iz kratkoročnega v dolgoročnega in pridobitev zavarovanj za dano posojilo Skupina je kratkoročno posojilo, dano druţbi HTC DVA, d. o. o., v višini 147.500 tisoč evrov dne 23. aprila 2010 preoblikovala v dolgoročno posojilo z zapadlostjo 2-5 let in v zavarovanje od posojilojemalca pridobila terjatve posojilojemalca do Merfina v vrednosti glavnice. Spremembe najemnih pogodb s HTC Dva, d. o. o., v letu 2010 Dne 26. aprila 2010, z veljavnostjo od 1. januarja 2010 dalje, so bili s HTC Dva, d. o. o., podpisani aneksi k najemnim pogodbam, po katerih se je neto najemnina povečala iz povprečno mesečno 390 tisoč evrov na mesečni obrok v višini 623 tisoč evrov. Z nastopom nove uprave so bile doseţene spremembe najemnih pogodb s HTC Dva, d. o. o., nazaj na prvotne cene, kakršne je imela druţba Merkur dogovorjene s Hypo leasingom pred vstopom HTC Dva d. o. o. v najemne pogodbe. S podpisom 3. aneksa k najemnim pogodbam s HTC Dva, d. o. o., dne 1. julija 2010, z veljavnostjo od 1. julija 2010 dalje, so bile najemnine zniţane za dobrih 43 % in znašajo povprečno mesečno 354 tisoč evrov neto. 112 Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij z bankami upnicami Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij je podpisana s 15 bankami, kar predstavlja 93,24 % terjatev bank v vseh posojilih bank do Merkur, d. d. Z navedeno pogodbo smo se Merkur, d. d. (kot dolţnik) in banke, (kot upnice) dogovorili, da bomo pravočasno sklenili dodatke k pogodbenim aktom, na podlagi katerih bo do vključno 30. 9. 2010 odloţeno plačilo vseh obveznosti dolţnika iz naslova glavnic po terjatvah (moratorij), s tem da bodo ostali pogoji terjatev (obrestne mere, zavarovanja ipd.) ostali nespremenjeni. Ne glede na to, obveznosti dolţnika iz naslova obresti (rednih in zamudnih) po terjatvah v navedenem obdobju ne bodo odloţene, dolţnik pa se jih zavezuje redno poravnavati v višini, rokih in na način skladno s pogodbenimi akti. 113 7 Razlogi za popravek prej izdanih računovodskih izkazov in prejšnjega poročila, ki ga je izdal revizor Po izdaji revidiranih računovodskih izkazov za Merkur, d.d., in revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov za Merkur Group je nova uprava dne 1. julija 2010 prejela obvestilo revizorja o preklicu revizorjevega poročila za druţbo Merkur in Skupino Merkur za poslovno leto 2009 z dnem 18. junija 2010. Temu so sledili pogovori med revizorjem in novo upravo ter proučitev določenih dejstev, ki so novo upravo pripeljali do odločitve, da popravi računovodske izkaze za Merkur, d. d., in konsolidirane računovodske izkaze za Merkur Group za leto 2009. V nadaljevanju je prikazana razlika med prej izdanimi računovodskimi izkazi in popravljenimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi za leto 2009: Izkaz finančnega poloţaja Merkur Group na dan 31. 12. 2009 Postavka Nepremičnine, naprave in oprema Neopredmetena sredstva Naloţbene nepremičnine Finančna sredstva Dana posojila Druge dolgoročne terjatve Odloţene terjatve za davek Skupaj dolgoročna sredstva Zaloge Finančna sredstva Dana posojila Terjatve za odmerjeni davek Poslovne terjatve in druga sredstva Denar in denarni ustrezniki Skupaj kratkoročna sredstva SKUPAJ SREDSTVA Izdani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Lastne delnice (kot odbitna postavka) Zadrţani čisti dobiček Rezerva za pošteno vrednost Prevedbena rezerva Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe Neobvladujoči deleţ Skupaj kapital Prejeta posojila Obveznosti iz finančnega najema Odloţene obveznosti za davek Druge dolgoročne obveznosti Rezervacije Skupaj dolgoročne obveznosti Prejeta posojila Obveznosti iz finančnega najema Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Obveznosti za odmerjeni davek Rezervacije Skupaj kratkoročne obveznosti Skupaj obveznosti SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI Prej izdano 31. 12. 2009 312.649 45.977 36.442 219.422 4.925 110 5.803 625.329 150.774 4.351 169.583 3.126 176.662 2.679 507.175 1.132.503 54.773 76.701 69.939 -53.159 79.892 73.943 -11.705 290.384 0 290.384 156.235 19.411 15.489 3.798 9.509 204.441 357.869 1.152 275.593 1.665 1.399 637.678 842.120 1.132.503 Popravek 39.038 -42.762 -7.600 -24.474 111 -35.687 -126.395 155 -3.049 -129.289 -164.976 -76.701 -13.865 -92.354 12.448 -170.472 16 -170.457 -41.500 2.143 -39.357 46.500 -1.662 44.838 5.481 -164.976 v tisoč EUR Popravljeno 31. 12. 2009 351.687 3.215 28.842 194.948 4.925 110 5.914 589.642 150.774 4.351 43.187 3.281 173.613 2.679 377.886 967.528 54.773 0 56.074 -53.159 -12.462 86.391 -11.705 119.911 16 119.927 119.735 19.411 17.632 3.798 9.509 170.084 399.369 1.152 275.593 3 1.399 677.516 847.601 967.528 114 Izkaz poslovnega izida Merkur Group za leto 2009 Postavka PRIHODKI OD PRODAJE Prej izdano 2009 1 Popravek v tisoč EUR Popravljeno 2009 875.179 875.179 Nabavna vrednost prodanih količin blaga in proizvajalni stroški -698.569 -698.569 KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 176.610 Drugi poslovni prihodki Stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti Drugi poslovni odhodki POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Finančni prihodki Finančni odhodki NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI DELEŢI V IZGUBI/DOBIČKU PRIDRUŢENIH PODJETIJ POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 176.610 10.304 -129.265 -46.288 -8.303 -7-600 -6.901 2.704 -129.265 -46.288 -15.204 3.058 -14.501 -11.442 40.132 -37.078 -137.373 40.132 -174.452 3.054 -137.373 -134.319 -390 -390 5.722 -151.874 -146.152 -3.843 1.929 -1.915 POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 1.879 -149.945 -148.066 Poslovni izid, pripisan lastnikom obvladujoče druţbe 1.943 -149.961 -148.018 -64 16 -48 Davek od dobička Poslovni izid, pripisan neobvladujočemu deleţu Razlogi za popravek prej izdanih računovodskih izkazov so naslednji: Uprava je svoj mandat nastopila s 1. julijem 2010. Revidirano letno poročilo za 2009 je bilo pred tem 10. maja 2010 sprejeto na 20. redni seji nadzornega sveta v prejšnji sestavi, vsebovalo je posebno pojasnilo revizorja glede vrednosti naloţbe v Gorenjsko banko in izpostavitev nekaj napak, glede na celotno vsoto aktive manj pomembnih, ki pa so kazale na to, da vse slabitve naloţb niso opravljene. Iz samega poročila je bilo razvidno, da vsebuje popravek iz preteklega obdobja, to je leta 2008, in sicer za preizkus dobrega imena in vrednosti naloţb v zvezi z metalurško dejavnostjo. Poleg tega je bilo kasneje ugotovljeno, da je revizor svoje mnenje dne 18. junija 2010 preklical, ker mu niso bili razkriti vsi relevantni dokumenti. S tem je nova uprava postala tudi podpisnik ponovno revidiranega poročila za 2009, pred čemer pa se je hotela, kolikor je mogoče, prepričati o zgoraj navedenih indicih. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se je v tem času izvedla cenitev nepremičnin, ki so v uporabi kot osnovna sredstva, ter, da so bili spremenjeni tako izpostavljenost kreditnemu tveganju do HTC Dva v smislu povečanja ter, da so bili spremenjeni instrumenti zavarovanja tega posojila, dani Merkurju. Dodatno je zaradi reševanja likvidnostne situacije uprava pristopila k aktivnostim takojšnje prodaje posamičnih naloţb in sredstev ter na podlagi trţnega povpraševanja ustvarila dodatno informacijo o iztrţljivosti naloţbenega premoţenja. Nova uprava je pristopila k hitremu preizkusu zgornjih postavk, na to pa se nanašajo tudi vse spremembe letnega poročila, pri čemer izpostavljamo vrednostno pomembne postavke: - prevrednotenje nepremičnin, ki so v uporabi kot osnovna sredstva, skladno s cenitvami pooblaščenega cenilca, z učinkom na vrednost osnovnih sredstev v višini 39.038 tisoč evrov, od tega povečanje rezerve za pošteno vrednost sredstev v okviru kapitala 31.838 tisoč evrov in odloţenih obveznosti za davek v znesku 7.960 tisoč evrov ter oslabitev določenih nepremičnin v vrednosti 760 tisoč evrov v breme poslovnega izida leta 2009; - dodatna oslabitev dobrega imena, nastalega kot posledica prevrednotenj druţb, vključenih v oddelitev metalurške dejavnosti v letu 2008 oziroma vključitev nove druţbe metalurške dejavnosti v Merkur Group, v celoti, do poštene vrednosti posamičnih sredstev in obveznosti v izkazu 115 finančnega poloţaja teh druţb, neupoštevajoč vrednosti medsebojnih deleţev. Učinek je pripoznan kot ponovna ocena napake iz preteklega obdobja, ki vpliva na zmanjšanje neopredmetenih sredstev v višini 42.762 tisoč evrov, zmanjšanje zadrţanega dobička iz preteklih let v Merkur Group v višini 32.960 tisoč evrov in odloţenih obveznosti za davek v višini 3.662 tisoč evrov ter kot povečanje drugih poslovnih odhodkov leta 2009 za 6.141 tisoč evrov; - odprava krepitve naloţbenih nepremičnin, kjer so obstajali indici o neiztrţljivih (previsokih) knjigovodskih vrednostih, z negativnim učinkom na poslovni izid leta 2009 v višini 7.600 tisoč evrov; - oslabitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo, z negativnim učinkom na vrednost finančnih sredstev v višini 29.474 tisoč evrov, od tega zmanjšanje rezerv za pošteno vrednost v okviru kapitala 17.236 tisoč evrov in 4.309 tisoč evrov na zmanjšanje odloţene obveznosti za davek na dan 31. 12. 2009 ter 7.929 tisoč evrov v breme poslovnega izida leta 2009; - evidentiranje pogodbe o reodkupu obveznic v vrednosti 5.000 tisoč evrov, kar povečuje vrednost finančnih sredstev in dolgoročno prejetih posojil po stanju na dan 31. 12. 2009; - oslabitev posojila do HTC Dva do knjigovodske vrednosti kapitala HTC Dva, po ugotovitvi, da HTC Dva nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal takojšnje poplačilo. Učinek slabitve ja 126.395 tisoč evrov, slabitev ima učinek na poslovni izid 2009; - popravek vrednosti terjatev do podjetja Alpos, d.d., Šentjur v višini 3.049 tisoč evrov v breme poslovnega izida 2009, zaradi prijave prisilne poravnave za to podjetje v letu 2010; - prenos nekaterih dolgoročno prejetih posojil Merkur Group na kratkoročno prejeta posojila v vrednosti 41.500 tisoč evrov, na podlagi ugotovitve, da skupina ne izpolnjuje več posamičnih zavez za finančne omejitve (covenants) po posojilnih pogodbah ; - razkritje dodatnih potencialnih obveznosti iz danih poroštev tretjim osebam v višini 25.909 tisoč evrov. Popravki predstavljajo skupno zmanjšanje bilančne vsote v višini 164.976 tisoč evrov in imajo negativni vpliv na poslovni izid v višini 149.945 tisoč evrov. 116 117 Revizorjevo poročilo 118 119 120 121 122 RAČUNOVODSKO POROČILO DRUŢBE MERKUR, D. D., ZA POSLOVNO LETO 2009 123 124 Revidirani računovodski izkazi druţbe Merkur, d. d. Vsi izvedeni podatki (seštevki, razlike, kazalniki in indeksi) so izračunani iz vrednosti v evrih in ne v tisoč evrov. Izkaz finančnega poloţaja druţbe Merkur, d. d., na dan 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Pojasnilo 31. 12. 2009 1 31. 12. 2008 2 Indeks 3=1/2 2.1 2.2 2.3 2.4 2.6 2.7 2.8 2.22 210.609 1.280 16.646 134.973 183.986 1.388 75 3.743 159.994 1.562 16.822 206.981 186.614 2.519 85 4.725 131,6 81,9 99,0 65,2 98,6 55,1 88,1 79,2 552.701 579.303 95,4 62.717 4.351 55.562 3.048 145.856 332 73.315 5.126 103.770 0 171.002 359 85,5 84,9 53,5 85,3 92,5 Skupaj kratkoročna sredstva 271.866 353.573 76,9 SKUPAJ SREDSTVA 824.567 932.876 88,4 Izdani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Lastne delnice (kot odbitna postavka) Zadrţani čisti dobiček Rezerva za pošteno vrednost Skupaj kapital lastnikov obvladujoče druţbe Skupaj kapital 54.773 0 54.189 -53.159 0 67.069 122.873 122.873 54.773 76.701 68.054 -53.159 104.238 86.080 336.687 336.687 100,0 79,6 100,0 89,7 63,5 36,5 36,5 Nepremičnine, naprave in oprema Neopredmetena sredstva Naloţbene nepremičnine Finančne naloţbe v odvisna podjetja Finančna sredstva Dana posojila Druge dolgoročne terjatve Odloţene terjatve za davek Skupaj dolgoročna sredstva Zaloge Finančna sredstva Dana posojila Terjatve za odmerjeni davek Poslovne terjatve in druga sredstva Denar in denarni ustrezniki 2.9 2.10 2.11 2.12 2.13 2.14 Prejeta posojila Obveznosti iz finančnega najema Odloţene obveznosti za davek Druge dolgoročne obveznosti Rezervacije Skupaj dolgoročne obveznosti 2.15 2.16 2.22 2.17 2.18 96.848 19.133 14.659 63 7.908 138.612 114.549 10.846 12.694 70 9.845 148.004 84,5 176,4 115,5 90,5 80,3 93,7 Prejeta posojila Obveznosti iz finančnega najema Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Obveznosti za odmerjeni davek Rezervacije Skupaj kratkoročne obveznosti Skupaj obveznosti 2.19 2.20 323.547 1.056 269.261 517 120,2 204,1 2.21 237.962 0 517 563.082 701.694 173.256 2.615 2.534 448.184 596.189 137,3 20,4 125,6 117,7 824.567 932.876 88,4 SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 2.23 125 Izkaz poslovnega izida druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Pojasnilo 2009 1 2008 2 Indeks 3=1/2 3.1 503.147 -387.153 851.658 -698.010 59,1 55,5 115.994 153.647 75,5 1.539 -75.480 -28.604 -1.878 7.830 -94.423 -37.819 -2.081 19,7 79,9 75,6 90,2 11.572 27.155 42,6 28.972 -178.769 32.319 -28.199 89,6 634,0 NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI -149.797 4.120 - POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO -138.226 31.275 - -1.719 -139.945 -4.800 26.475 35,8 - -118,46 22,00 - PRIHODKI OD PRODAJE Nabavna vrednost prodanih količin blaga KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE Drugi poslovni prihodki Stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti Drugi poslovni odhodki 3.2 3.3 3.3 3.4 POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Finančni prihodki Finančni odhodki Davek od dobička POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 3.5 3.5 3.6 Osnovna čista in popravljena izguba/dobiček na delnico (v EUR) Izkaz vseobsegajočega donosa druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Indeks -139.945 26.475 - 39.798 4.379 908,8 Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo -48.097 -14.220 338,2 Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje denarnih tokov pred tveganjem 185 -3.581 - Poslovni izid obračunskega obdobja Drugi vseobsegajoči donos v obdobju Sprememba poštene vrednosti nepremičnin Sprememba poštene vrednosti finančnih naloţb v odvisna podjetja - 60.993 - Odtujitev za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev -8.882 -8.840 100,5 Vpliv odloţenih davkov -2.014 -2.546 79,1 34 37 92,4 -18.976 36.221 - -158.921 62.696 - -158.921 62.696 - Vračilo akontacije davka od dobička v tujini Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obračunskem obdobju Skupaj vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Od tega, pripada: - lastnikom obvladujoče druţbe 126 Izkaz denarnih tokov druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Indeks -139.945 26.475 - Prilagoditve Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme Amortizacija neopredmetenih sredstev Oslabitev sredstev 161.156 8.323 499 634 6.173 8.300 463 771 100,3 107,7 82,2 Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev in naloţbenih nepremičnin Odhodki/prihodki od naloţbenja Odhodki od financiranja Prihodki/odhodki iz naslova tečajnih razlik Povečanje dolgoročnih rezervacij Odhodki za davke -118 125.602 24.369 -174 302 1.719 -4.926 -30.469 25.351 998 884 4.800 2,4 96,1 34,1 35,8 86.270 20.245 9.965 66.732 -6.416 -4.256 23.930 -37.121 -1.812 65.091 -2.769 541 360,5 102,5 231,7 - 107.481 56.578 190,0 DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU Prejete obresti Prejete tečajne razlike Prejete dividende Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme Prejemki od prodaje naloţbenih nepremičnin Prejemki od prodaje finančnih naloţb in vračil posojil Izdatki za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev naloţbenih nepremičnin Izdatki za pridobitev naloţb v odvisna podjetja Izdatki za pridobitev finančnih naloţb in posojil 15.519 150 3.303 41.604 131 175.623 -60.551 -247 -300.439 13.664 4.916 28.077 1.958 211.681 -49.285 -1.044 -2.009 -37.369 -233.753 113,6 67,2 148,2 6,7 83,0 122,9 23,6 128,5 Čisti denarni tok iz naloţbenja -124.907 -63.164 197,8 1.014 40.410 34 -24.060 947 -53.159 85.117 -995 -5.114 -20.593 107,1 47,5 116,8 17.399 6.203 280,5 -27 359 332 -383 742 359 48,4 92,5 DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Poslovni izid obračunskega obdobja Sprememba čistih obratnih sredstev in rezervacij Zmanjšanje/povečanje poslovnih in drugih terjatev Zmanjšanje/povečanje zalog Povečanje poslovnih in drugih obveznosti Plačani davek iz dobička Zmanjšanje/povečanje časovnih razmejitev in rezervacij Čisti denarni tok iz poslovanja DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki od unovčenih terjatev Izdatki za nakup lastnih delnic Prejemki od najema posojil Izdatki za tečajne razlike Izdatki za plačane dividende in udeleţbe Izdatki za plačane obresti Čisti denarni tok iz financiranja DENARNI IZID V OBDOBJU Začetno stanje denarnih sredstev Končno stanje denarnih sredstev 127 Izkaz sprememb lastniškega kapitala druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Osnovni Kapitalske Zakonske kapital rezerve rezerve Stanje kapitala na dan 1. 1. 2009 Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Poslovni izid obračunskega obdobja Drugi vseobsegajoči donosi v obračunskem obdobju Prevrednotenje nepremičnin 54.773 76.701 5.551 53.159 9.344 -53.159 49.344 169 88.869 -2.959 281.793 - - - - - - -139.945 - - - -139.945 - - - - - - - 31.759 - - 31.759 - - - - - - - - -43.226 - -43.226 - - - - - - - - - 148 148 - - - - - - - - -7.691 - -7.691 - - - - - - 34 - - - 34 - - 148 -18.976 148 -2.811 -158.921 122.873 Vračilo akontacije davka od dobička v tujini Transakcije z lastniki 53.159 9.344 -53.159 104.238 169 88.869 -2.959 SKUPAJ KAPITAL 54.773 Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje denarnih tokov pred tveganjem Odtujitev za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev 5.551 Lastne delnice Stanje kapitala na dan 31. 12. 2008 Popravek napake: slabitev odvisnega podjetja (pojasnilo 2.4) Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo 76.701 Rezerve za Druge lastne rezerve iz delnice dobička Rezerve za Rezerve za Rezerve za pošteno pošteno pošteno vrednost vrednost vrednost Zadrţani zemljišč in finančnih obrestnih dobiček zgradb sredstev zamenjav -54.894 336.687 -54.894 Pokrivanje čiste izgube poslovnega leta po sklepu uprave -76.701 -4.521 -9.344 90.566 Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obračunskem obdobju 0 0 0 0 0 0 34 31.759 -50.917 Skupaj vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 0 0 -139.911 31.759 -50.917 Stanje kapitala na dan 31. 12. 2009 54.773 0 1.030 53.159 0 -53.159 0 31.928 37.952 Postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane v neto vrednosti, zmanjšane za odloţene davke. V letu 2009 druţba ni imela transakcij z lastniki. 128 Izkaz sprememb lastniškega kapitala druţbe Merkur, d. d., za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 v tisoč EUR Rezerve Zakonske za lastne rezerve delnice Druge rezerve iz dobička Lastne delnice Zadrţani dobiček Rezerve za pošteno vrednost zemljišč in zgradb Rezerve za pošteno vrednost finančnih sredstev Rezerve za pošteno vrednost obrestnih zamenjav SKUPAJ KAPITAL Osnovni kapital Kapitalske rezerve 54.773 76.701 5.551 0 9.344 0 76.318 1.735 108.157 -117 332.635 - - - - - - 26.475 - - - 26.475 - - - - - - 4.986 -1.566 - - 3.420 - - - - - - - - -11.376 - -11.376 - - - - - - - - - -2.842 -2.842 - - - - - - - - -7.912 - -7.912 - - - - - - 54.894 - - - 54.894 - - - - - - 37 - - - 37 0 0 0 0 0 0 59.917 -1.566 -19.288 -2.842 36.221 0 0 0 0 0 0 86.391 -1.566 -19.288 -2.842 62.696 - - - - - -53.159 - - - - -53.159 - - - 53.159 - - - -53.159 -5.312 - - - 0 -5.312 Stanje kapitala na dan 31. 12. 2008 54.773 76.701 5.551 53.159 9.344 -53.159 Postavke drugega vseobsegajočega donosa so prikazane v neto vrednosti, zmanjšane za odloţene davke. 104.238 169 88.869 -2.959 336.687 Postavka Stanje kapitala na dan 1. 1. 2008 Vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Poslovni obračunskega obdobja Drugi vseobsegajoči donosi v obračunskem obdobju Sprememba poštene vrednosti nepremičnin Sprememba poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Sprememba poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje denarnih tokov pred tveganjem Odtujitev za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev Sprememba poštene vrednosti finančnih naloţb v odvisna podjetja Vračilo akontacije davka od dobička v tujini Skupaj drugi vseobsegajoči donos v obračunskem obdobju Skupaj vseobsegajoči donos obračunskega obdobja Transakcije z lastniki Nakup lastnih delnic Razporeditev čistega dobička po sklepu uprave in nadzornega sveta Izplačilo dividend in udeleţbe 129 Priloga s pojasnili k revidiranim računovodskim izkazom druţbe Merkur, d. d. 1 Računovodske usmeritve 1.1 Uvod Merkur, trgovina in storitve, d. d., (v nadaljevanju »druţba«) ima sedeţ v Sloveniji. Naslov registriranega sedeţa je Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Druţba sestavlja računovodske izkaze in pripravlja letno poročilo v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU (v nadaljevanju MSRP, kot jih je sprejela EU) in v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah. Poslovno leto je enako koledarskemu letu. Osnovna dejavnost druţbe je trgovina na debelo in trgovina na drobno s tehničnimi proizvodi, gradbenim materialom in lesom, izdelki za široko potrošnjo in kemijo ter inštalacijskim materialom in energetiko. Firma in sedeţ obvladujoče druţbe Obvladujoča druţba MERFIN, holdinška druţba, d. o. o., s sedeţem Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, Slovenija, je na dan 31. 12. 2009 67,50 % lastnik kapitala druţbe Merkur, oziroma ima na dan 31. 12. 2009 75,00 % deleţ glasovalnih pravic. Uprava druţbe je potrdila računovodske izkaze dne 30. avgusta 2010. 1.2 Izjava o skladnosti Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z MSRP, kot jih je sprejela Evropska skupnost, in v skladu s pojasnili (OP MSRP), ki jih sprejema Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in v skladu z Zakonom o gospodarskih druţbah. Pri pripravi računovodskih izkazov niso bili upoštevani novi standardi in pojasnila, sprejeti v Evropski skupnosti, ki še niso v veljavi na dan 31. 12. 2009, in sicer: Spremenjeni MSRP 3 Poslovne združitve (velja za letna obdobja od 1. julija 2009) Spremenil se je obseg standarda, kot tudi razširil pojem poslov. Spremenjeni standard zajema tudi mnoge ostale pomembne spremembe. Vse postavke kupnine, ki jih prevzemnik prenese, so pripoznane in izmerjene po pošteni vrednosti na datum prevzema, vključno znesek, katerega plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov (pogojni del plačila). Naknadna sprememba pogojnega dela plačila se pripozna v poslovnem izidu. Stroški posla, razen stroški izdaje delnic in dolga, se obravnavajo kot odhodek na dan nastanka. Prevzemnik lahko izmeri kateri koli manjšinski deleţ po pošteni vrednosti na datum prevzema (polno dobro ime), ali po sorazmernem deleţu poštene vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti prevzete druţbe na podlagi posel-za-posel. Dopolnjeni standard se uporablja le pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov. Spremenjeni MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (velja za letna obdobja od 1. julija 2009) Spremenjen standard obravnava izraz „manjšinski delež‟, ki se nadomešča z izrazom „neobvladujoči delež‟ in je definiran kot "kapitalski delež v odvisnem podjetju, ki ni last obvladujočega podjetja niti neposredno niti posredno ". Nadalje dopolnjeni standard spreminja obravnavanje neobvladujočega deleţa, izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, kot tudi razporeditev dobička ali izgube ter ostalega celotnega dobička med obvladujočim in neobvladujočim deleţem. Spremenjeni standard se uporablja le pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov. 130 Dopolnila k MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavitev – Razvrstitev izdaj delniških pravic (v veljavi za letna obdobja od 1. februarja 2010) V skladu z dopolnilom so pravice, opcije ali nakupni boni za pridobitev določenega števila lastnih kapitalskih instrumentov podjetja v zameno za določen znesek v kateri koli valuti kapitalski instrumenti, če druţba vsem svojim obstoječim lastnikom istega razreda ponudi sorazmerno pravice, opcije ali nakupne bone lastnih neizpeljanih kapitalskih instrumentov. Dopolnila k MRS 32 za druţbo niso pomembna, saj v preteklosti ni izdala omenjenih instrumentov. Dopolnila k MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje – Pred tveganjem upravičeno varovane postavke (v veljavi za letna obdobja od 1. julija 2010) Dopolnjen standard podrobneje opisuje uporabo načel, ki določajo ali lahko posebne oblike tveganja denarnih tokov ali deli denarnih tokov odraţajo razmerja varovanja pred tveganji. Da bi se odraţalo razmerje varovanja pred tveganji, je potrebno tveganja ali dele ločeno pripoznati in izmeriti. Druţba še ni zaključila analize učinka tega dopolnila. OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev (v veljavi za prvo letno obdobje od 1. aprila 2009) Pojasnilo je namenjeno druţbam v zasebni lasti v zvezi s pripoznavanjem in merjenjem zadev, ki se pojavijo pri računovodskem obravnavanju dogovorov o koncesiji storitev na javno-zasebnem področju. OPMSRP 12 za poslovanje druţbe ni pomembno, saj ni sklenila nobenega dogovora o koncesiji storitev. OPMSRP 15 Pogodbe za gradnjo nepremičnin (v veljavi za letna obdobja od 1. januarja 2010) OPMSRP 15 podrobneje določa, da so prihodki, ki izhajajo iz pogodb o gradnji nepremičnin, pripoznani glede na stopnjo dokončanosti pogodbene dejavnosti v naslednjih primerih: 1. pogodba ustreza opredelitvi pogodbe o gradbenih delih skladno z MRS 11.3; 2. pogodba velja zgolj za izvedbo storitev v skladu z MRS 18 (npr. druţbi ni potrebno dobavljati gradbene materiale); in 3. pogodba je namenjena prodaji blaga, prihodki pa se pripoznajo sproti med gradnjo v skladu z določili MRS 18.14. V vseh ostalih primerih se prihodki pripoznajo takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji pripoznanja prihodkov, kot to določa MRS 18.14 (npr. po končani gradnji ali po dobavi). OPMSRP 15 za računovodske izkaze druţbe ni pomembno, saj druţba ne nudi storitev gradnje ali prodaje nepremičnin. OPMSRP 16 Varovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji (v veljavi za letna obdobja od 1. julija 2009) Pojasnilo podrobneje določa vrsto tveganja, pred katerim se je potrebno zavarovati, katera druţba v skupini sme posedovati postavko varovano pred tveganjem, pojasnjuje ali metoda konsolidacije vpliva na učinkovitost varovanja, kot tudi obliko, ki jo instrument varovanja zavzame, pa vse do zneskov, ki se ob ukinitvi poslovanja v tujini prerazvrstijo iz kapitala v poslovni izid. OPMSRP 16 za računovodske izkaze druţbe ni pomembno, saj druţba ne predvideva nobena varovanja čistih finančnih naloţb v tujini pred tveganji. OPMSRP 17 Izplačila nedenarnih sredstev lastnikom (v veljavi za letna obdobja predvidoma od 1. novembra 2009) Pojasnilo velja za enostranska izplačila nedenarnih sredstev lastnikom. V skladu s pojasnilom se obveznost izplačila dividende pripozna, ko je dividenda ustrezno odobrena in ni več predmet presoje podjetja, ter se izmeri po pošteni vrednosti izplačanega sredstva. Knjigovodska vrednost dividende se ponovno izmeri na dan poročanja, sprememba knjigovodske vrednosti pa se pripozna v kapitalu kot prilagoditev zneska izplačila. Ko je obveznost izplačila dividende poravnana, se morebitna razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in knjigovodsko vrednostjo dividende pripozna v poslovnem izidu. 131 Ker pojasnilo velja le od dneva uporabe dalje, le-to ne bo vplivalo na računovodske izkaze za obdobja pred datumom sprejema pojasnila. Prav tako se pojasnilo nanaša na bodoče dividende, ki bodo predmet presoje druţbenikov, zato ni mogoče oceniti učinka tega pojasnila. OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev (v veljavi za letna obdobja predvidoma od 1. novembra 2009) V skladu s pojasnilom mora druţba pripoznati preneseno sredstvo po njegovi pošteni vrednosti, v kolikor to sredstvo kaţe značilnosti opredmetenega osnovnega sredstva v skladu z MRS 16, Opredmetena osnovna sredstva. Prav tako mora druţba pripoznati znesek prenosa kot prihodek. Časovni okvir za pripoznanje prihodka je odvisen od dejstev in okoliščin posameznega dogovora. OPMSRP 18 za računovodske izkaze druţbe ni pomembno, saj slednja ne prejema sredstev od odjemalcev. 1.3 Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov Podlaga za merjenje Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjih primerih, pri katerih se upošteva poštena vrednost: nepremičnine, naloţbene nepremičnine, finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo, izpeljani finančni instrumenti. Metode, uporabljene pri merjenju poštene vrednosti, so opisane v nadaljevanju v točki 1.25 Računovodskih usmeritev. Funkcijska in predstavitvena valuta Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti druţbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v evrih, so zaokroţene na tisoč enot. Zaradi zaokroţevanja lahko pri seštevanju nastanejo manjše razlike. Uporaba ocen in presoj Uprava mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in predpostavke je treba stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, in za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je uprava pripravila med procesom izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so navedeni v pojasnilih pri točkah: 1.6 Nepremičnine, naprave in oprema, 1.8 Naloţbene nepremičnine, 1.5 Finančni instrumenti, 1.12 Zaloge, 1.13 Poslovne terjatve in 1.18 Rezervacije. Spremembe računovodskih usmeritev Druţba od 1. 1. 2009 dalje uporablja spremenjene računovodske usmeritve glede predstavitve računovodskih izkazov, ki so posledica spremenjenih računovodskih standardov. Razkritja v zvezi s 132 poslovnimi odseki so predstavljena le na ravni skupine Merkur , saj za samo druţbo predstavitev po poslovnih odsekih ni smiselna, ker je druţba le del enega odseka znotraj skupine. Obračunavanje stroškov izposojanja Druţba v nabavno vrednost nepremičnin všteva tudi stroške izposojanja, ki jih je moţno pripisati gradnji ali nakupu sredstev v pripravi. To moţnost je druţba uporabljala ţe pred uveljavitvijo MRS 23 Stroški izposojanja (v veljavi od 1. januarja 2009), zato v letu 2009 ni prišlo do sprememb računovodskih usmeritev. Predstavljanje računovodskih izkazov Druţba uporablja spremenjeni MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov (2007), ki je stopil v veljavo na dan 1. 1. 2009. V skladu s spremembo druţba v izkazu sprememb kapitala izkazuje vse spremembe lastniškega kapitala, spremembe nelastniškega dela kapitala pa so razkrite v izkazu vseobsegajočega donosa. Primerljivi podatki so predstavljeni skladno s spremenjenim standardom. Sprememba računovodske usmeritve vpliva samo na način predstavljanja in ne na čisti dobiček na delnico. V izkazu finančnega poloţaja druţbe (bilanci stanja) so računovodski podatki zdruţeni na podlagi skupnih značilnosti in ločeno predstavljeni kot dolgoročne in kratkoročne postavke sredstev in obveznosti. Za zagotovitev skladnosti s tekočim letom so bili nekateri primerjalni podatki prerazvrščeni. Napaka iz preteklega obdobja Druţba popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj v skladu z MRS 8, v prvih računovodskih izkazih, ki so odobreni za objavo po odkritju napak. Napaka je bila odkrita v letu 2009 in popravljena s preračunom začetnega stanja sredstev in kapitala. V letu 2009 je druţba opravila preizkus za slabitev dobrega imena nastalega ob oddelitvi druţbe Mersteel na dan 31. 12. 2008, in ugotovila, da je izračunana nadomestljiva vrednost niţja od neto sredstev in dobrega imena, oziroma od naloţbe v odvisno podjetje v izkazih druţbe Merkur d. d. Učinek popravka zmanjšuje kapital po stanju 1. 1. 2009 v znesku 54.894 tisoč evrov in naloţbo v odvisno podjetje v istem znesku. Pomembne računovodske usmeritve Druţba je dosledno uporabljala spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloţenih računovodskih izkazih. 1.4 Prevedba tujih valut Posli v tuji valuti Posli, izraţeni v tuji valuti, so preračunani v funkcijsko valuto druţbe po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraţeni v tuji valuti na dan bilance stanja, so preračunani v funkcijsko valuto po takrat veljavnem referenčnem tečaju ECB. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljene za višino efektivnih obresti in plačil v obdobju, in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunani po referenčnem tečaju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izraţene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih instrumentov, razvrščenih kot razpoloţljivi za prodajo ali za nefinančno obveznost, ki je določena kot denarno – tokovno varovanje pred tveganji, ki se pripozna neposredno v kapitalu. 133 1.5 Finančni instrumenti Neizpeljani finančni instrumenti Neizpeljani finančni instrumenti druţbe vključujejo: finančne naloţbe v kapital odvisnih podjetij, finančna sredstva razpoloţljiva za prodajo, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter terjatve in obveznosti. Druţba pripozna neizpeljane finančne instrumente po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel na dan nastanka oziroma, ko druţba postane stranka pogodbenih določil instrumenta. Druţba odpravi pripoznanje finančnega instrumenta, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov, ali ko druţba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz neizpeljanega finančnega instrumenta na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva neizpeljanega finančnega instrumenta prenesejo. Kakršen koli deleţ v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga druţba ustvari ali prenese, se pripozna kot posamezno sredstvo ali obveznost. Neizpeljana finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaţe v izkazu finančnega poloţaja če in le če ima druţba pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost. Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni instrumenti izmerijo tako, kot je v nadaljevanju opisano pri posamezni kategoriji finančnih instrumentov. Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točkah 1.22 Računovodskih usmeritev. Izpeljani finančni instrumenti Druţba Merkur, d. d., uporablja izpeljane finančne instrumente za varovanje pred izpostavljenostjo obrestnim tveganjem. Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v nadaljevanju. Obvladovanje obrestnega tveganja je uspešno, če se giblje v razponu med 80 in 125 odstotki. Varovanje denarnega toka pred tveganji Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem, se uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem, ki je postavka kapitala. Znesek, ki je pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, se izvzame in vključi v poslovni izid za obdobje, v katerem pred tveganji varovani denarni tokovi vplivajo na poslovni izid in sicer v isto postavko v izkazu poslovnega izida kot pred tveganjem varovana postavka. Neuspešni del sprememb poštene vrednosti izpeljanega finančnega inštrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu. Druţba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem, če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi, ali če druţba prekliče označitev. Nabrani dobiček ali izguba, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, ostane izkazana v rezervi za varovanje pred tveganjem v kapitalu, dokler predvideni posel ne vpliva na poslovni izid. V primeru, da je pred tveganjem varovana postavka nefinančno sredstvo, se znesek, ki se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu obdobja, prenese na knjigovodsko vrednost sredstva, ko se le-to pripozna. Če predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno v poslovnem izidu. 1.6 Nepremičnine, naprave in oprema Merjenje pri pripoznavanju Nepremičnine, naprave in oprema (v nadaljevanju NNO) se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno usposobitvi pripoznanja za nameravano uporabo. Nabavno vrednost 134 sestavljajo tudi stroški izposojanja (obresti) v zvezi z gradnjo nepremičnin do njihove usposobitve za uporabo. Stroški prav tako lahko zajemajo prenose iz drugega vseobsegajočega donosa iz naslova varovanja denarnega toka pred valutnim tveganjem za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Dodatna oziroma dogovorjena vlaganja v sredstva in izboljšave sredstev, ki jih ima podjetje v finančnem ali poslovnem najemu, se izkazujejo med NNO oziroma deli teh sredstev. Poznejši stroški Stroški zamenjave nekega dela NNO se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v druţbo, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Popravila ali vzdrţevanje NNO za obnavljanje ali ohranjanje prihodnjih gospodarskih koristi se na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev in dobe koristnosti izkazujejo kot stroški vzdrţevanja v poslovnem izidu, kot odhodki v obdobju, ko nastanejo. Prevrednotenje nepremičnin, naprav in opreme Po začetnem pripoznavanju se NNO izkazujejo po modelu nabavne vrednosti, razen pri nepremičninah, ki se vrednotijo po modelu prevrednotenja na podlagi poštenih vrednosti, zmanjšani za poznejše amortizacijske popravke vrednosti in poznejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Prevrednotenje se opravlja največ v petletnih obdobjih. Druţba je preverila poštene vrednosti nepremičnin in pri tistih nepremičninah, kjer je bilo potrebno, opravila prevrednotenje na dan 31. 12. 2009. Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in izkaţe kot rezerva iz prevrednotenja v sklopu kapitala. Kakršna koli izguba se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in izkaţe kot zmanjšanje rezerve iz prevrednotenja, v kolikor je bil znesek v zvezi z določeno nepremičnino prej upoštevan kot rezerva v sklopu kapitala, preostanek izgube pa je neposredno pripoznan v poslovnem izidu. Odprava pripoznanja nepremičnin, naprav in opreme Ko je pripoznanje sredstva odpravljeno (odtujeno ali izločeno iz uporabe) se rezerva iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev, ki je sestavni del kapitala, prenese neposredno na zadrţani čisti dobiček. Začetek amortiziranja, metoda amortiziranja in dobe koristnosti Nepremičnine, naprave in oprema (NNO) se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko so razpoloţljive za uporabo. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsake posamezne NNO in se pripozna v izkazu poslovnega izida. Dobe koristnosti sredstev so naslednje: Skupina nepremičnin, naprav in opreme Doba koristnosti Poslovne zgradbe, prodajalne, skladišča 40 let Pomoţna skladišča in drugi objekti 30 let Zunanje ureditve in ţelezniški tiri Šotorska skladišča, zabojniki, rastlinjaki Skladiščna oprema 25 let 10 let od 5 do 20 let Tehnološka oprema, delovne naprave in stroji od 6 do 16 let Trgovinska, pisarniška in preostala oprema od 4 do 10 let Drobni inventar do 500 EUR Računalniška in telekomunikacijska oprema 4 leta od 3 do 5 let Zemljišča, predujmi za NNO in NNO v gradnji oziroma pridobivanju ter umetniška dela se ne amortizirajo. 135 1.7 Neopredmetena sredstva Kot neopredmetena sredstva se pripoznavajo nedenarna sredstva brez fizičnega obstoja, kot so na primer nakupi programske opreme, dolgoročno pridobljeni patenti in licence. Stroški raziskovanja in razvijanja, nastali v druţbi, blagovne znamke, kolofoni, seznami odjemalcev in vsebinsko podobne postavke se ne pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, temveč se takoj obravnavajo kot stroški oziroma poslovni odhodki v obdobju, v katerem nastanejo. Neopredmetena sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve (glej računovodsko usmeritev »Oslabitev sredstev«). Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev, razen če te dobe niso določene in se pripozna v izkazu poslovnega izida. Amortizacija neopredmetenih sredstev se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti so naslednje: Skupina neopredmetenih sredstev Programska oprema SW Dolgoročno pridobljene licence Doba koristnosti 5 let po pogodbi Odprava pripoznanja neopredmetenih sredstev Pripoznanje neopredmetenega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali kadar se ne pričakuje nobena prihodnja gospodarska korist iz njegove uporabe ali odtujitve. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja neopredmetenega sredstva, se ugotovijo kot razlika med morebitnimi čistimi donosi ob odtujitvah in knjigovodsko vrednostjo sredstva. Pripoznajo se v poslovnem izidu, ko se odpravi pripoznanje sredstva. 1.8 Naloţbene nepremičnine Naloţbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih druţba nameni zato, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naloţbe ali pa oboje. Merjenje pri pripoznavanju Naloţbeno premoţenje se na začetku izmeri po nabavni vrednosti, sestavljeni iz nakupne cene in stroškov, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Taki stroški vključujejo izdatke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla. V primerih, ko se je potrebno odločiti, ali je neko sredstvo naloţbena nepremičnina ali nepremičnina, je sredstvo naloţbena nepremičnina, če se več kot 80 odstotkov celotne njene vrednosti uporablja za oddajo v najem. Merjenje po pripoznanju Naloţbene nepremičnine se po začetnem pripoznavanju izkazujejo po modelu poštene vrednosti. Poštena vrednost naloţbenih nepremičnin odraţa trţne pogoje na dan bilance stanja. Druţba je zadnjič prevrednotila naloţbene nepremičnine na dan 31. 12. 2007. Cenitev poštenih vrednosti naloţbenih nepremičnin izvaja pooblaščeni cenilec v skladu s predpisano metodologijo. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti naloţbenega premoţenja, se vštevajo v poslovni izid obdobja, v katerem se pojavijo. 136 Odprava pripoznanja naložbenih nepremičnin Naloţbena nepremičnina se preneha pripoznavati ob odtujitvi ali kadar se za stalno umakne iz uporabe in iz odtujitve ni mogoče pričakovati nobenih prihodnjih gospodarskih koristi. Dobičke ali izgube iz opustitev ali odtujitev naloţbenih nepremičnin je treba ugotoviti kot razlike med čistimi donosi ob odtujitvah in knjigovodsko vrednostjo sredstev ter jih pripoznati v poslovnem izidu. 1.9 Finančna sredstva Finančna sredstva na razpolago za prodajo Večina finančnih naloţb druţbe je razvrščena kot finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo. Ob začetnem pripoznanju so te naloţbe izmerjene po pošteni vrednosti na datum pridobitve. Pri poznejšem merjenju je poštena vrednost trţno oblikovana vrednost. Za finančne instrumente, ki kotirajo na delujočem trgu, je to enotni borzni tečaj delnic na dan bilance stanja, pri finančnih sredstvih, za katere ni delujočega trga, pa ponderirana povprečna cena delnic iz poslov obdobja. Spremembe poštene vrednosti so pripoznane neposredno v drugem vseobsegajočem donosu Ko se pripoznanje naloţbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Izgube zaradi oslabitve ter tečajne razlike pri finančnih sredstvih na razpolago za prodajo so pripoznane v poslovnem izidu. Ob odtujitvi finančnih sredstev druţba uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Finančne naložbe v odvisna podjetja Finančne naloţbe v odvisna podjetja se v računovodskih izkazih druţbe obračunavajo po nabavni vrednosti. Po pridobitvi se te finančne naloţbe ne prevrednotujejo zaradi sprememb tečaja (če gre za naloţbe v podjetja v tujini) ali zaradi povečanja vrednosti ustreznega dela kapitala podjetja, v katerem ima druţba finančno naloţbo. V primerih, ko druţba na podlagi ocene nadomestljive vrednosti naloţbe v odvisno podjetje ugotovi, da njena knjigovodska vrednost presega njeno nadomestljivo vrednost, je treba naloţbo oslabiti na nadomestljivo vrednost. Finančne naložbe v pridružena podjetja Finančne naloţbe v pridruţena podjetja se v računovodskih izkazih druţbe obračunavajo po nabavni vrednosti. 1.10 Dana posojila Dana posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednost, po začetnem pripoznanju pa se izkazujejo po odplačni vrednosti. Pri tem se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila. Uporabi se metoda efektivne obrestne mere. 1.11 Oslabitev sredstev Sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Na datum vsakega poročanja se oceni, ali je kakršno koli znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če obstaja tako znamenje, mora podjetje oceniti nadomestljivo vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Če je treba knjigovodsko vrednost sredstva zmanjšati, se pojavi izguba zaradi oslabitve, ki se izkaţe v poslovnem izidu obdobja, razen če se pred tem pri istih sredstvih zaradi njihove okrepitve pojavi rezerva iz prevrednotenja, ki omogoča njeno poravnavo. 137 Finančna sredstva (vključno terjatve) Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti. Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolţnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolţni druţbi, v kolikor se slednja strinja; znaki, da bo dolţnik šel v stečaj; ter izginotje delujočega trga za tovrstno vrednotnico. V primeru naloţbe v lastniške vrednostne papirje je objektivni dokaz o oslabitvi pomembno ali dolgotrajno zniţanje poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Oslabitev terjatev in danih posojil Druţba oceni dokaze o oslabitvi terjatev posebej ali skupno. Vse pomembne terjatve se posamezno izmerijo za namen posebne oslabitve. Če se oceni, da knjigovodska vrednost terjatev presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, se terjatev slabi. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive, v primeru, da se je začel sodni postopek, pa kot sporne terjatev. Oslabljenost terjatev, ki sama zase niso pomembna, se oceni skupno in sicer tako, da se terjatve vključijo v skupino s podobnimi značilnostmi tveganja. Druţba oblikuje skupine na podlagi zapadlosti terjatev. Pri oceni skupne oslabitve druţba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj. Druţba oceni dokaze o oslabitvi posojil posebej za vsako pomembno posojilo. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkaţejo na kontu popravka vrednosti terjatev. Tako se deleţ oslabljenega sredstva še nadalje pripoznava v razreševanju diskonta. Ko se zaradi kasnejših dogodkov znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid. Oslabitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Druţba oceni dokaze o oslabitvi finančnih sredstev, ki so razpoloţljivi za prodajo, za vsako finančno sredstvo posebej. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, ki je razpoloţljivo za prodajo, pripoznano neposredno kot preseţek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo dolgoročno oslabljeno, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida kot finančni odhodek. Šteje se, da obstajajo objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finančne naloţbe, kadar je poštena vrednost finančnega sredstva na dan bilance stanja 30 odstotkov niţja od nabavne vrednosti finančnega sredstva. Nefinančna sredstva Druţba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih sredstev, razen odloţenih terjatev za davke, z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Zaloge in naloţbene nepremičnine niso predmet slabitve po MRS 36. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraţa sprotne trţne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve, se sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo moţno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so preteţno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota). 138 Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova/njena knjigovodska vrednost presega njegovo/njeno nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaţe v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. 1.12 Zaloge Vrednotenje zalog Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztrţljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztrţljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, doseţena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. V druţbi se poraba zalog obravnava po metodi tehtanih povprečnih nabavnih cen. Nabavna vrednost zalog obsega kupno ceno, carino in druge dajatve (razen tistih, ki jih bo podjetje pozneje dobilo povrnjene od davčnih organov), prevozne stroške, stroške pretovarjanja in druge stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu blagu ali materialu. Trgovinski popusti, drugi popusti in podobne postavke se pri ugotavljanju nabavne vrednosti odštejejo. Ko so zaloge prodane, se njihova knjigovodska vrednost pripozna kot odhodek obdobja, v katerem je bil ustrezen prihodek obračunan. Čista iztržljiva vrednost zalog Vrednost zalog ni nadomestljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene zmanjšajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če se povečajo ocenjeni stroški dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Delno odpisovanje zalog pod njihovo izvirno vrednost ali stroške do čiste iztrţljive vrednosti je skladno s stališčem, da sredstva ne morejo biti izkazana z večjimi zneski, kot je pričakovana vrednost ob njihovi prodaji ali uporabi. Znesek vsakega delnega odpisa zalog čiste iztrţljive vrednosti in vseh izgub pri zalogah se pripozna kot odhodek v obdobju, ko se delni odpis ali izguba pojavi. Odpisi in delni odpisi poškodovanih, pretečenih in neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom ali ob inventuri po posameznih postavkah. Konec leta se čista iztrţljiva vrednost zalog preverja po sorodnih vrstah blaga. Opravijo se pavšalni popravki zalog v razponu od 5 % do 80 % knjigovodske vrednosti zalog. Kriteriji za zniţanje vrednosti so starost zaloge in koeficient obračanja zaloge. 1.13 Poslovne terjatve in druga sredstva Merjenje terjatev Poslovne terjatve se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kratkoročne poslovne terjatve se ne diskontirajo na datum bilance stanja. Oslabitev poslovnih terjatev Če je prišlo do objektivnih dokazov o oslabitvi terjatev, se izguba izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo terjatve in pričakovano udenarljivo vrednostjo in se pripozna v poslovnem izidu. Glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju se terjatve popravijo v določenem odstotku od vrednosti terjatev glede na pretečeni rok zapadlosti, in sicer različno na domačem in tujem trgu. Za večje terjatve in za terjatve, za katere je vloţen postopek za izterjavo na sodišču, in terjatve, ki so v postopku prisilne poravnave ali v stečajnem postopku, se udenarljivost ocenjuje individualno ob upoštevanju tekočega poslovanja in bonitete oziroma ustreznih zavarovanj, ki podpirajo pričakovanja, da so terjatve realno obstoječe in izterljive. 139 Popravki po skupinah terjatev so naslednji: Individualni popravek Redne terjatve za blago – Slovenija Terjatve z vrednostjo nad 125.000 EUR Redne terjatve za blago – tujina Terjatve z vrednostjo nad 25.000 EUR Terjatve za obresti Slovenija, tujina Terjatve z vrednostjo nad 10.000 EUR Pavšalni popravek glede na zapadlost – do 30 dni – nad 31 dni – nad 61 dni – nad 91 dni – nad 181 dni – nad 1 leto Terjatve z vrednostjo pod 125.000 EUR (v % od vrednosti) 1 2 4 10 30 50 Terjatve z vrednostjo pod 25.000 EUR (v % od vrednosti) 0 30 30 40 50 60 Terjatve z vrednostjo pod 10.000 EUR (v % od vrednosti) 10 30 40 50 60 70 Postavka Individualni popravek je oblikovan tudi za terjatve v sodnih postopkih, in sicer: za terjatve za blago z vrednostjo nad 20 tisoč evrov in za terjatve za obresti z vrednostjo nad 10 tisoč evrov. Za druge terjatve v sodnih postopkih se oblikuje pavšalni popravek terjatev v višini 60 % vrednosti. Pri pridobljenih informacijah, ki kaţejo močno verjetnost manjšega poplačila, se oblikuje ustrezno večji popravek. Uporabljeno metodologijo in s tem ustreznost ocene tveganja in izračune mogočih izgub v primeru, ko kupec ne poravna plačila, druţba izvaja sproti, izračun mogočih izgub pa dvakrat na leto. Za dokončne odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine: zavrnitev potrditve stanj terjatev, sodna odločba, sklep prisilne poravnave, sklep stečajnega postopka in druge ustrezne listine. 1.14 Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Denarni ustrezniki so kratkoročne, hitro unovčljive naloţbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Samodejna zadolţitev na tekočem računu ni denar, temveč kratkoročna finančna obveznost. 1.15 Kapital Celotni kapital druţbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če druţba preneha delovati. Opredeljen je z zneski, ki so jih vloţili lastniki, in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in dvigi (izplačila). Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, zadrţani čisti dobiček, rezerve za pošteno vrednost ter lastne delnice kot odbitna postavka. Odkup lastnih delnic ali deležev (lastne delnice) Ob odkupu lastnih delnic ali deleţev, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila, vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleţi se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi poznejši ponovni izdaji se prejeti znesek izkaţe kot povečanje osnovnega kapitala in tako dobljeni preseţek ali manjko pri transakciji se prenese na zadrţani dobiček oziroma na kapitalske rezerve. Dividende Dividende se pripoznajo v računovodskih izkazih kot obveznost druţbe do lastnikov v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend. 140 Čisti dobiček na delnico Druţba izkazuje osnovno dobičkovnost delnice tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Druţba nima prednostnih delnic, niti navadnih delnic, ki bi predstavljale zamenljive obveznice in delniške opcije, zato ne izračunava popravljenega dobička in popravljene dobičkonosnosti delnice. Med letom ni bilo sprememb števila izdanih delnic. 1.16 Prejeta posojila Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkazujejo po pošteni vrednosti brez zmanjšanja za pripadajoče stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila izkazujejo po odplačni vrednosti, pri tem se morebitne razlike med izvirno in odplačno vrednostjo izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju odplačevanja posojila. Pri tem se uporabi metoda efektivnih obresti. 1.17 Poslovne obveznosti Obveznosti se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Kratkoročne poslovne obveznosti se ne diskontirajo na datum bilance stanja. Poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki pri poslovnih obveznostih dokazujejo prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali deleţ v poslovnem izidu. 1.18 Rezervacije Rezervacije se izkaţejo, če ima druţba zaradi preteklega dogodka zdajšnjo pravno ali posredno obvezo in če obstaja verjetnost, da bo za poravnavo te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Ker je učinek časovne vrednosti denarja bistven, je znesek rezervacije enak zdajšnji vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Druţba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca. Diskontirane so na dan bilance stanja. Pri tem se uporablja metoda knjiţnega rezerviranja na podlagi aktuarskega izračuna oziroma ocene. Morebitni aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka. Rezervacije za toţbe Druţba izkazuje rezervacije za toţbe, v katerih nastopa kot toţena stranka. Vsako leto preveri potrebnost oblikovanja rezervacij glede na stanje spora in pričakovano rešitev spora. Rezervacije za drţavne podpore Druţba izkazuje rezervacije iz naslova zadrţanih prispevkov za zaposlovanje preseţne kvote invalidov. Rezervacije druţba uporablja za izboljšanje delovnih pogojev invalidov. Kratkoročni zasluţki zaposlencev Obveze za kratkoročne zasluţke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkaţejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zasluţkom opravljeno. Obveznost se izkaţe v 141 višini, za katero se pričakuje plačilo v dvanajstih mesecih po preteku obdobja, če ima druţba zdajšnjo pravno ali posredno obvezo za taka plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti (npr. obveznost za neporabljen letni dopust). 1.19 Najemi Razvrstitev najemov Najem, pri katerem druţba Merkur, d.d., prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi. Najeta sredstva niso pripoznana v bilanci stanja druţbe. Finančni najemi Na začetku najema se v bilanci stanja pripozna finančni najem kot sredstvo in dolg v zneskih, enakih pošteni vrednosti najetega sredstva ali, če je ta niţja, zdajšnji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se obe vrednosti določita ob sklenitvi najema. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za taka sredstva. Poslovni najemi Pri poslovnem najemu se najemnina pripozna kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi najema. 1.20 Davek od dobička Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloţeni davek. Davek od dobička se izkaţe v izkazu poslovnega izida kot odhodek, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v vseobsegajočem donosu in se zato izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je davek, ki bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Pri izkazovanju odloţenega davka se uporablja metoda obveznosti po bilanci stanja na osnovi začasnih razlik med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi posameznih sredstev in obveznosti. Znesek odloţenega davka temelji na pričakovanem načinu povrnitve oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na datum bilance stanja, oziroma davčnih stopenj obdobja, v katerem se pričakuje odprava terjatve ali obveznosti za odloţene davke. Odloţena terjatev za davek se pripozna samo v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloţeno terjatev. Odloţene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom. 1.21 Prihodki Prihodki od prodaje blaga Prihodki od prodaje blaga in proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkaţejo, ko kupec prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali moţnosti vračila blaga in proizvodov in ko je mogoče zanesljivo izmeriti višino prihodkov. Sistem zvestobe kupcev Druţba svojim kupcem izdaja kartico zvestobe, ki se imenuje Merkurjeva kartica zaupanja (MKZ). Z njo se seštevajo nakupi v vseh trgovskih centrih in franšiznih prodajalnah, kar imetnikom MKZ prinaša dodatne ugodnosti. Po zaključku obračunskega obdobja, ki traja 3 mesece, prejme imetnik MKZ bon za 142 popust, ki ga lahko uveljavi pri naslednjem nakupu. V odvisnosti od skupne vrednosti nakupov obdobja si lahko pridobi dobroimetje v višini od 2 do 5 % vrednosti opravljenih nakupov. Pri vnovčevanju se prihodki od prodaje zmanjšajo za dani popust imetnikom MKZ. Prihodki od opravljenih storitev Prihodki od opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki od najemnin in finančni najemi Prihodki od najemnin iz naloţbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Drugi poslovni prihodki Drugi poslovni prihodki so prihodki, ki se pojavljajo ob odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in naloţbenih nepremičnin kot preseţki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter prevrednotenje naloţbenih nepremičnin na pošteno vrednost. 1.22 Odhodki Poslovni odhodki Poslovni odhodki se po namenu (funkciji) razvrščajo na nabavno vrednost prodanih količin, na stroške prodajanja, stroške splošnih dejavnosti (uprave in nabave) in na druge poslovne odhodke, ki niso stroški. Nabavna vrednost prodanih količin Pri razknjiţevanju porabe zalog trgovskega blaga za prodane količine se uporablja metoda tehtanih povprečnih nabavnih cen. Nabavna vrednost prodanih količin blaga se neposredno zmanjša za pozneje prejete rabate in superrabate dobaviteljev. Rabati so delno vračunani v nabavno vrednost zalog. Stroški prodajanja (z amortizacijo) Stroški prodajanja (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane s prodajo poslovnih učinkov. Ker se ti stroški ne zadrţujejo v zalogah, se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem obračunskem obdobju, ko nastanejo. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) obsegajo vse nastale stroške, povezane z nabavno funkcijo in upravo s pomoţnimi dejavnostmi. Tudi ti stroški se v celoti pripoznajo med odhodki poslovanja v istem obračunskem obdobju, ko nastanejo. Stroški po naravnih vrstah Stroške materiala in storitev predstavljajo zneski, navedeni v računih dobaviteljev in drugih listinah, zmanjšani za popuste, odobrene ob prodaji ali pozneje, zaradi zgodnejšega plačila. Amortizacija se obračunava posamično po stopnjah, upoštevaje najkrajšo dobo koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega ali neopredmetenega sredstva. Stroški dela predstavljajo bruto zneske plač zaposlencev, obračunanih v skladu s kolektivno pogodbo in individualnimi pogodbami o zaposlitvi, prispevke in davke, ki neposredno bremenijo delodajalca, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in druge stroške dela (regres, prevoz na delo in z dela, prehrano med delom idr.). Drugi poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z oslabitvijo vrednosti ali odpisom sredstev ter pri odtujitvi nepremičnin, naprav, opreme in naloţbenih nepremičnin zaradi izgube pri prodaji. 143 1.23 Finančni prihodki in odhodki Finančni prihodki Finančni prihodki obsegajo prihodke iz obresti od naloţb in poslovnih terjatev, prihodke od tečajnih razlik, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo ter prihodke od unovčenih terjatev (vključno z odpravo oslabitve terjatev). Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico. Finančni odhodki Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, razlik ob ponovnih izračunih diskonta na rezervacije, izgube zaradi oslabitve vrednosti in odpisov finančnih sredstev in poslovnih terjatev ter izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti, razen tistih, ki se pripišejo nepremičninam, napravi in opremi v gradnji ali izdelavi. Dobički in izgube iz tečajnih razlik se izkaţejo v čistem znesku. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. 1.24 Poročanje po poslovnih odsekih Ugotavljanje in predstavljanje poslovnih odsekov Poslovni odsek je sestavni del podjetja, ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih pridobiva prihodke in s katerimi ima stroške. Poslovne rezultate tega odseka redno pregleduje vodstveni delavec, ki sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določen odsek in ocenjuje uspešnost poslovanja; poslovni odsek je tudi sestavni del podjetja, za katerega so na voljo ločeni finančni podatki. Informacije o poslovnih odsekih se razkrivajo le v konsolidiranem računovodskem poročilu Merkur Group. 1.25 Določanje poštene vrednosti Glede na računovodske usmeritve druţbe in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti finančnih in nefinančnih sredstev ter obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je druţba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Nepremičnine Poštena vrednost nepremičnin temelji na trţni vrednosti. Trţna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trţenju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri tem sta stranki dobro obveščeni in ravnata razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction). Naloţbene nepremičnine Zunanji neodvisni cenilec ovrednoti portfelj naloţb v druţbi. Poštena vrednost temelji na trţni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trţenju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri tem sta stranki dobro obveščeni in ravnata razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction). Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naloţbene nepremičnine oceni s skupno vrednostjo pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na podlagi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni. 144 Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Druţba pri določanju poštene vrednosti finančnih sredstev upošteva naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti: prva raven zajema vrednosti po borznem tečaju na dan 31. 12. (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti; druga raven zajema vhodne podatke poleg borznih vrednosti, vključenih v prvo raven, ki so neposredno ali posredno (tj. kot izpeljani iz cen) izračunani na podlagi trţnih vrednosti za sredstvo ali obveznost; tretja raven zajema vhodne podatke za sredstvo ali obveznost, ki ne temeljijo na zaznavnih trţnih podatkih. Druţba uporablja borzne cene kot osnovo za pošteno vrednost finančnih sredstev. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje ko nedelujoč, druţba uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega sredstva. Izpeljani finančni instrumenti Poštena vrednost obrestne zamenjave temelji na ponudbah borznih posrednikov. Primernost teh ponudb se določa z metodo diskontiranih bodočih čistih denarnih tokov ob upoštevanju dospelosti posameznega posla in z uporabo trţnih obrestnih mer za podobne instrumente na datum vrednotenja. Zaloge Poštena vrednost zalog se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške prodaje. Poslovne terjatve Poštena vrednost poslovnih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po trţni obrestni meri na datum poročanja. Ocena upošteva kreditno tveganje. 1.26 Izkaz denarnih tokov Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov izkazov finančnega poloţaja na dan 31. 12. 2008 in 31. 12. 2009 ter iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2009. 1.27 Obvladovanje finančnega tveganja Pri upravljanju in obvladovanju finančnih tveganj druţba sledi sprejeti finančni politiki, ki vključuje izhodišča za učinkovito in sistematično upravljanje finančnih tveganj in se med podjetji znotraj Merkur Group ne razlikuje. Natančnejši pregled in aktivnosti za ocenjevanje in obvladovanje vsake vrste tveganj so navedene v Poslovnem poročilu v točki »Obvladovanje finančnega tveganja«. Ta točka obravnava druţbo Merkur d. d. in njeno izpostavljenost posameznim tveganjem. Kvantitativna razkritja oziroma izpostavljenost druţbe posameznim vrstam tveganja ter analiza občutljivosti je opredeljena v pojasnilih k računovodskim izkazom. Računovodske usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredelitve in analize tveganj, ki grozijo druţbi Merkur d. d., na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole ter spremljajo tveganja. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo, informacije iz okolja pa dinamično in proaktivno delujejo na tekoče odločitve o delovanju druţbe v spremenjenih razmerah. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo druţbi povzročila finančno izgubo. Kreditno tveganje je neposredno povezano s 145 komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev poplačane s časovnim zamikom ali pa sploh ne. Za omejevanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju druţba uporablja izdelan in formaliziran bonitetni sistem. Bonitetni sistem konstantno razvijamo in nadgrajujemo z različnimi bazami, podatkov, kot so npr. poslovni izkazi, neodvisna ocena tveganja in priporočilo o višini limita zunanjega, neodvisnega ponudnika, tekoča plačilna boniteta ter spremljava blokad transakcijskih računov, tekoča izpostavljenost in razlika v ceni, poleg tega pa za boljše poznavanje partnerjev uporabljamo mehki del informacij, ki poleg trenutnega poslovanja zajema tudi desetletno zgodovino poslovanja z nami ter aktivnosti ustanoviteljev, lastnikov in zastopnikov teh subjektov v povezavi z vpletenostjo le-teh v kritične postopke. V obdobju januar - december 2009 izstopa izjemno visok popravek vrednosti oz. slabitev danega posojila druţbi HTC DVA, d. o. o. ter naloţbe v Metalurško dejavnost Mersteela v skupni višini 141,6 milijonov EUR (od tega 126,4 milijone EUR slabitev posojila druţbi HTC DVA d. o. o., saj smo ugotovili, da druţba nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi lahko zagotovila takojšnje poplačilo). Dodatno so se povečali tudi popravki vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v višini 8,1 milijona evrov. Vodstvo Merkur d.d. ocenjuje, da je kljub navedenim ukrepom za varovanje pred tveganji, zlasti zaradi slabega posojila podjetju HTC DVA d. o. o., izpostavljenost kreditnim tveganjem visoka, trend pa nespremenljiv. Trţno tveganje Tveganje spremembe obrestne mere Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe trţnih obrestnih mer. V letu 2009 je druţba za ščitenje obrestne mere uporabila instrumente obrestne zamenjave, s katerimi je ščitila četrtino izpostavljenosti tveganju spremembe obrestne mere. Na variabilno obrestno mero je bilo vezanih dve tretjini kreditov. Velik padec ter nato umirjeno gibanje referenčne obrestne mere skupaj z zmanjševanjem deleţa kreditov, vezanih na variabilno obrestno mero, kaţe na zmanjševanje obrestnega tveganja v druţbi Merkur d.d. Skupaj z omenjenimi ukrepi vodstvo še vedno ocenjuje izpostavljenost obrestnemu tveganju v letu 2009 kot nizko. Valutno tveganje Za ščitenje valutnega tveganja smo v Merkur Group v letu 2009 nadaljevali z uporabo navzkriţne valutne zamenjave EUR/CHF, sklenjene decembra 2007. Konec leta 2009 smo zaradi pričakovanih omilitev negativnega rezultata le-to podaljšali do marca 2015. V podaljšanju smo dogovorili kvartalno obračunavanje. Merkur d. d. preteţno posluje z domačo valuto, zato izpostavljenost valutnemu tveganju ocenjujemo kot konstantno in nizko. Tveganje spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev Merkur d. d. ima v svojem portfelju kar nekaj lastniških vrednostnih papirjev. Pri njih je nabolj pomembno tveganje negativne spremembe trţne cene. Le-ta se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, ki izhajata iz pričakovanj trţnih udeleţencev glede prihodnosti druţbe. Merkur d. d. je pri omenjenem tveganju najbolj izpostavljen pri naloţbah v delnice Gorenjske banke, Save in Perutnine Ptuj. Več o teh poslih je razloţeno v konsolidiranem računovodskem poročilu med drugimi pojasnili (točka 5.1., podnaslov Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane tako z Merkurjem d. d. kot Merfinom d. o. o.). V letu 2009 smo izvedli slabitve v delnice Gorenjske banke, d. d., v višini 45,2 milijona EUR, slabitve v delnice Save, d. d., Kranj v višini 1,8 milijona EUR in slabitve v delnice Cimosa d. d.v vrednosti 8,0 milijonov EUR. 146 Zaradi zgoraj navedenih dejstev je izpostavljenost tveganju spremembe trţnih cen vrednostnih papirjev konstantna in znatna. Plačilno sposobnostno tveganje Zaradi povečanja denarnih tokov smo ţe z s pričetkom gospodarske krize sprejeli sklepe o: - zamikih izvajanja ne-nujnih investicij - redefiniranju streteških odločitev, ki zahtevajo finančne vire - bolj striktnem uveljavljanju internih pravil pri planiranju in izterjavi terjatev pomembnejših kupcev. Kljub naštetemu se je plačilno sposobnostna situacija v letu 2009 zaostrila do te mere, da obveznosti do bank in dobaviteljev nismo bili sposobni v celoti vrniti v prvotno dogovorjenih rokih. Slednje dejstvo pa je rezultiralo v eni najbolj problematičnih posledic poslabševanja pogojev poslovanja, to je v izgubi zaupanja naših partnerjev. V sredini leta, po zamenjavi nadzornega sveta in uprave, smo pričeli pogovore z upniki in dobavitelji o finančni reorganizaciji. Po izpeljavi te, ki je potrebni, ne pa zadostni pogoj za zmanjševanje plačilno sposobnostnega tveganja, si bomo morali z uspešnim poslovanjem, plačevanjem na rok ter zaloţenostjo povrniti zaupanje pri kupcih, dobaviteljih in bankah. Proces bo trajal dlje časa in samo s striktnim uresničevanjem povedanega bo ponovni zagon poslovanja sprostil tudi plačilno sposobnostni krč. Dne 28. 7. 2010 je vodstvo Merkur Group podpisalo Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij s 15 bankami, kar predstavlja 93,24 % terjatev bank v vseh posojilih bank do Merkur, d. d. Banke pa so to pogodbo podpisale od 28. 7. 2010 do 6. 8. 2010. Z navedeno pogodbo so se Merkur, d. d. (kot dolţnik) in banke, (kot upnice) dogovorili, da bodo pravočasno sklenili dodatke k pogodbenim aktom, na podlagi katerih bo do vključno 30. 9. 2010 odloţeno plačilo vseh obveznosti dolţnika iz naslova glavnic po terjatvah (moratorij), s tem da bodo ostali pogoji terjatev (obrestne mere, zavarovanja ipd.) ostali nespremenjeni. Ne glede na to, obveznosti dolţnika iz naslova obresti (rednih in zamudnih) po terjatvah v navedenem obdobju ne bodo odloţene, dolţnik pa se jih zavezuje redno poravnavati v višini, rokih in na način skladno s pogodbenimi akti. Vodstvo Merkur d. d. ocenjuje, da je glede na navedene ukrepe za varovanje pred tveganji ter glede na trenutno situacijo izpostavljenost plačilno sposobnostnemu tveganju konstantna in visoka. 147 2 Pojasnila k bilanci stanja 2.1 Nepremičnine, naprave in oprema Nepremičnine, naprave in oprema druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 210.609 173.031 82.138 90.893 14.423 23.155 159.994 125.144 55.056 70.088 14.832 20.018 Nepremičnine, naprave in oprema Zemljišča in zgradbe - Zemljišča - Zgradbe Naprave, stroji in oprema Nepremičnine, naprave in oprema, ki se pridobivajo Gibanje nepremičnin, naprav in opreme (NNO) druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009 NNO v gradnji in izdelavi v tisoč EUR Nepremičnine, naprave in oprema Zemljišča Zgradbe Druge naprave in oprema Nabavna vrednost 1. 1. 2008 Prenos na Mersteel Pridobitve Prenosi na naloţbene nepremičnine 50.232 -7.709 11.476 - 120.621 -14.744 16.993 - 60.800 -17.036 5.724 - 22.269 15.091 -243 253.921 -39.489 49.285 -243 Prevrednotenje pripoznano v vseobsegajočem donosu - kapitalu Odtujitve - odpisi Nabavna vrednost 31. 12. 2008 2.869 -1.812 55.056 1.511 -5.252 119.130 -2.930 46.557 -17.099 20.018 4.379 -27.093 240.761 Pridobitve 15.070 22.809 3.947 18.725 60.551 Prevrednotenje pripoznano v vseobsegajočem donosu - kapitalu Odtujitve - odpisi Nabavna vrednost 31. 12. 2009 19.907 -7.895 82.138 39.360 -14.781 166.518 -2.943 47.561 3.548 -19.137 23.155 62.816 -44.756 319.372 Popravki vrednosti 1. 1. 2008 Prenos na Mersteel Amortizacija Odtujitve - odpisi Popravek vrednosti 31. 12. 2008 0 0 50.455 -4.192 3.732 -953 49.041 36.684 -7.217 4.568 -2.309 31.726 0 0 87.139 -11.410 8.300 -3.262 80.767 Amortizacija - 4.019 4.304 - 8.323 Prevrednotenje pripoznano v vseobsegajočem donosu - kapitalu Odtujitve - odpisi Popravek vrednosti 31. 12. 2009 0 23.778 -1.214 75.625 -2.891 33.138 0 23.778 -4.105 108.763 50.232 55.056 82.138 70.166 70.088 90.893 24.116 14.832 14.423 22.269 20.018 23.155 166.783 159.994 210.609 Postavka Neodpisana vrednost 1. 1. 2008 Neodpisana vrednost 31. 12. 2008 Neodpisana vrednost 31. 12. 2009 148 Bistvene spremembe v gibanju nepremičnin, naprav in opreme v letu 2009 V letu 2009 so znašale investicije v nepremičnine, naprave in opremo 60.551 tisoč evrov, in sicer: nakupi zemljišč 15.070 aktiviranje objektov 22.809 nakupi strojev, naprav in opreme investicije v teku: objekti in oprema SKUPAJ 3.947 18.725 60.551 Večja zmanjšanja nepremičnin, naprav in opreme so bila v letu 2009 naslednja: prodaja zemljišč 7.895 prodaja objektov 13.567 prodaja, uničenje naprav in opreme odpis investicij v teku SKUPAJ 52 19.137 40.651 Druţba je preverila poštene vrednosti nepremičnin in opravila njihovo prevrednotenje na dan 31. 12. 2009. Učinek prevrednotenja znaša na zemljiščih v uporabi in pripravi za gradnjo 23.455 tisoč evrov, na zgradbah pa 15.582 tisoč evrov. Obračunana amortizacija, vključena v stroške poslovanja, je v letu 2009 znašala 8.323 tisoč evrov, v letu 2008 pa 8.300 tisoč evrov. Nepremičnine in oprema druţbe Merkur, d. d., pridobljena s finančnim najemom v tisoč EUR Postavka Skupaj Nepremičnine Oprema (vozila) 31. 12. 2009 31. 12. 2008 21.872 21.602 270 12.516 12.516 - Druţba ima v finančnem najemu 2 nepremičnini, to sta TC Bršljin Novo mesto (iz leta 2002) v neodpisani vrednosti 3.675 tisoč evrov in novi TC v Murski Soboti, katerega neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2009 znaša 17.927 tisoč evrov. Poleg tega je v finančnem najemu še 8 osebnih vozil, ki imajo neodpisano vrednost na dan 31. 12. 2009 270 tisoč evrov. Hipoteka je vpisana na naslednjih lastniških in naloţbenih nepremičninah druţbe Merkur, d. d.: 525.937 m2 pozidanih in nezazidanih zemljišč, katerih knjigovodska vrednost znaša 87.485 tisoč evrov, 179.185 m2 gradbenih objektov, katerih knjigovodska vrednost znaša 71.297 tisoč evrov. Vrednost hipotek na nepremičninah druţbe znaša na dan 31. 12. 2009 196.722 tisoč evrov (31. 12. 2008: 80.223 tisoč evrov). 149 2.2 Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 1.280 1.280 1.562 1.562 Neopredmetena sredstva Premoţenjske pravice (licence) Gibanje neopredmetenih sredstev (NS) druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve Odtujitve in odpisi Nabavna vrednost 31. 12. 2008 2.937 1.044 -26 3.955 Pridobitve Odtujitve in odpisi Nabavna vrednost 31. 12. 2009 247 -80 4.122 Popravek vrednosti 1. 1. 2008 Amortizacija Odtujitve in odpisi Popravek vrednosti 31. 12. 2008 1.955 463 -26 2.393 Amortizacija Odtujitve in odpisi Popravek vrednosti 31. 12. 2009 499 -50 2.842 Neodpisana vrednost 1. 1. 2008 Neodpisana vrednost 31. 12. 2008 Neodpisana vrednost 31. 12. 2009 981 1.562 1.280 2.3 Naloţbene nepremičnine Naloţbene nepremičnine druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka Naloţbene nepremičnine Zemljišča Zgradbe 31. 12. 2009 31. 12. 2008 16.646 9.594 7.052 16.822 9.692 7.130 Naloţbene nepremičnine, ki jih druţba daje v poslovni najem, prinašajo najemnino enakomerno med trajanjem najema. V letu 2009 so znašali prihodki od najemnin od naloţbenih nepremičnin 171 tisoč evrov, v letu 2008 pa 238 tisoč evrov. Gibanje naloţbenih nepremičnin druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Zemljišča Zgradbe Naloţbene nepremičnine Vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve Prenosi iz nepremičnin, naprav in opreme Odtujitve Vrednost 31. 12. 2008 9.573 667 -548 9.692 6.276 1.342 243 -732 7.130 15.849 2.009 243 -1.279 16.822 Odtujitve Vrednost 31. 12. 2009 -97 9.594 -78 7.052 -175 16.646 Postavka 150 2.4 Finančne naloţbe v odvisna podjetja Dolgoročne finančne naloţbe druţbe Merkur, d. d., v odvisna podjetja v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 134.973 206.981 Finančne naloţbe v odvisna podjetja v tisoč EUR Podjetje Lastniški deleţ od leta Lastniški deleţ v % 31.12.2009* Naloţbe v delnice in deleţe v odvisna podjetja v Sloveniji - Kovinotehna, d. o. o., Celje 1999 100 - Big Bang, d. o. o., Ljubljana 1999 100 - Mersteel, d. o. o., Naklo 2008 100 Naloţbe v delnice in deleţe v odvisna podjetja v tujini - Merkur Hrvatska Zagreb, d. o. o.,Hrvaška 1994 100 - Merkur International Beograd, d. o. o., Srbija 1994 100 - Perles Merkur Italia, s.r.l., Italija 1994 100 - Merkur Čelik, d.o.o., Beograd, Srbija 2007 66,16 - Merkur, d. o. o., Kotor, Črna Gora 2008 76 - Intermerkur Nova, Sarajevo d. o. o., Bosna in Hercegovina 2007 100 Skupaj *Lastniški deleţi v % na dan 31. 12. 2009 in na dan 31. 12. 2008 so enaki. Vrednost naloţbe 31.12.2009 Vrednost naloţbe 1. 1.2009 Vrednost naloţbe 31. 12.2008 36 15.191 39.898 36 15.191 85.644 36 15.191 110.015 16.926 16.926 16.926 52.345 286 5.883 152 52.345 2.177 5.883 152 52.345 2.177 5.883 152 4.256 134.973 4.256 182.610 4.256 206.981 Gibanje dolgoročnih naloţb druţbe Merkur, d. d., v odvisna podjetja v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Čista vrednost 1. 1. 2008 Stvarni vloţek v Mersteel Pridobitve Prevrednotenje na pošteno vrednost Odtujitve v Mersteel Čista vrednost 31. 12. 2008 Dolgoročne naloţbe v odvisna podjetja 67.671 110.000 38.017 60.993 -69.700 206.981 Popravek napake – slabitev naloţbe v Mersteel Čista vrednost 1.1.2009 Pridobitve Oslabitev finančnih naloţb v odvisna podjetja -54.894 152.087 1.545 -18.659 Čista vrednost 31. 12. 2009 134.973 Druţba je na podlagi ocene nadomestljive vrednosti naloţb v odvisna podjetja ugotovila, da knjigovodska vrednost naloţb presega njihovo nadomestljivo vrednost na dan 31. 12. 2009. Zaradi tega je druţba naloţbe slabila na ocenjeno nadomestljivo vrednost in izkazala finančne odhodke v višini 18.659 tisoč evrov. Oslabljene so bile naloţbe v naslednja odvisna podjetja: Mersteel, d. o. o., Naklo v višini 15.223 tisoč evrov, Perles Merkur Italia v višini 3.436 tisoč evrov. 151 Popravek napake iz preteklega obdobja Druţba popravi napake iz preteklih obdobij za nazaj v skladu z MRS 8, v prvih računovodskih izkazih, ki so odobreni za objavo po odkritju napak. Napako, ki je bila odkrita v 2009, je bila popravljena s preračunom začetnega stanja sredstev in kapitala. V letu 2009 je druţba opravila preizkus za slabitev dobrega imena nastalega ob oddelitvi druţbe Mersteel na dan 31. 12. 2008 in ugotovila, da je izračunana vrednost niţja od neto sredstev in dobrega imena, oziroma od naloţbe v odvisno podjetje v izkazih druţbe Merkur, d. d. Učinek popravka zmanjšuje kapital po stanju 1. 1. 2009 v znesku 54.894 tisoč evrov in naloţbo v odvisno podjetje v istem znesku. Vpliv popravka napake v druţbi Merkur, d. d. v tisoč EUR 1. 1. 2009 Postavka sredstev/kapitala Finančne naloţbe v odvisna podjetja Zadrţani poslovni izid 31. 12. 2008 Razlika zaradi popravka finančne naloţbe v odvisno podjetje 152.087 206.981 -54.894 49.344 104.238 -54.894 popravljen Popravek napake zaradi nezaznanja znakov slabitve naloţbe v Mersteel v letu 2008 Druţba na dan 31. 12. 2008 ni zaznala znakov slabitve naloţbe v Mersteel in zato naloţbe v 2008 ni slabila. Dejstvo je, da je bila naloţba v divizijo Mersteel oblikovana 1. 7. 2008 na način, da jo je druţba kot dejavnost prenesla na novo podjetje Mersteel kot stvarni vloţek. Ob tej priloţnosti so bili dejavnost metalurgije ter vsa prenesena sredstva in obveznosti prevrednoteni na pošteno vrednost pred prenosom. Pri tem je bil preseţek poštene vrednosti nad knjigovodsko vrednostjo na matični druţbi prenesen na zadrţani dobiček, skladno z zakonskimi določbami, ki urejajo davčno nevtralen prenos dejavnosti. Ne glede na to, da so se v zadnjem tromesečju leta 2008 ţe pokazali znaki krize, je druţba presodila, da zaradi kratkega obdobja od zadnjega vrednotenja ponoven preizkus vrednosti ni potreben. Druţba je popravila napako z upoštevanjem preizkusa vrednosti druţb divizije Mersteel na podlagi podatkov, ki so bili znani do sprejema letnega poročila za leto 2008. Globina krize je bila v letu 2009 največja, takšni pa so bili tudi znaki v prvih mesecih leta 2009. Pri preizkušanju oslabitve naloţbe v Mersteel d. o. o., ki se nanaša na dejavnost metalurgije, je bila upoštevana nadomestljiva vrednost naloţbe, ki ustreza vrednosti pri uporabi, ocenjeni z metodo čiste sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov brez zadolţitve, ki izvirajo iz deleţa naloţb v diviziji. Glavne uporabljene predpostavke pri izračunu nadomestljive vrednosti so bile: projekcije poslovanja do leta 2015 in razvojni potencial divizije kot celote, dolgoročna rast prihodkov v višini 2 % in diskontna stopnja v višini 10 %. Ugotovljeno je bilo, da nam dinamični preizkus vrednosti daje negativno neto sedanjo vrednost Mersteela d. o. o., posamičnih druţb Divizije Mersteel in tudi Divizije Mersteel kot celote. Aktualne trţne ponudbe za prodajo dejavnosti ali posamičnih druţb Divizije Mersteel potrjujejo pravilnost dinamične ocene, saj z vrednostjo dejavnosti z vsemi sredstvi ne pokrijemo obstoječih obveznosti. Zaradi teh dejstev je nadomestljiva vrednost niţja od knjigovodske vrednosti naloţbe v divizijo na dan 1. 1. 2009. Ocena poslovodstva je, da je za 1. 1. 2009 zato smiselno izkazati naloţbo v Mersteel d.o.o., ki vključuje lastništvo hčerinskih druţb Mersteela d. o. o., po knjigovodski vrednosti kapitala druţbe Mersteel d. o. o., upoštevajoč zniţanja vrednosti naloţb v odvisne druţbe Mersteela d. o. o. do knjigovodske vrednosti kapitala vsake od druţb Divizije Mersteel. Na ta način odraţa naloţba v Mersteel d. o. o. vrednosti vseh sredstev in obveznosti druţb Divizije Mersteel po poštenih knjigovodskih vrednostih. Učinek je zniţanje vrednosti naloţbe v Mersteel po stanju 1. 1. 2009 v znesku 54.894 tisoč evrov in zadrţanih dobičkov za enak znesek. Bistvene spremembe v gibanju finančnih naloţb v odvisna podjetja v letu 2009 Po lanski obseţni reorganizaciji Merkur Group v divizije v letu 2009 ni bilo bistvenih sprememb v strukturi finančnih naloţb, niti v lastniških deleţih Merkur, d. d., v odvisna podjetja. Izvedena je bila le dokapitalizacija podjetja Perles Merkur Italia, s. r. l., s stvarnim vloţkom (poslovne terjatve) v višini 1.545 tisoč evrov. 152 Dokapitalizacije odvisnih podjetij v letu 2009 v tisoč EUR Datum Znesek dokapitalizacije Stvarni vloţek 13. 5. 2009 805 805 5. 11. 2009 740 740 Naziv podjetja Perles Merkur Italia, s.r.l. V sodnem registru so vpisane zastave lastniških deleţev v korist bank z namenom zavarovanja prejetih posojil Merkur, d. d., pri naslednjih odvisnih podjetjih: Big Bang, d. o. o., Ljubljana v višini 100 %, Merkur Hrvatska Zagreb, d. o. o., Hrvaška v višini 100 %, Merkur International Beograd, d. o. o., Srbija v višini 100 %. 2.5 Finančne naloţbe v pridruţena podjetja Dolgoročne finančne naloţbe v pridruţena podjetja Pomembni finančni podatki podjetja v tisoč EUR Lastniški Vrednost Lastniški Vrednost Lastniški deleţ v % naloţbe deleţ v % naloţbe deleţ od leta 31.12.2009 31.12.2009 31.12.2008 31.12.2008 Naloţbe v deleţe v pridruţeno podjetje: Kemo Niš d.o.o., Niš, Srbija 1991 30 - 30 - Kemo Niš d. o. o., Niš, Srbija, je pridruţeno podjetje v postopku likvidacije, ki v letu 2009 še ni bila končana. 2.6 Finančna sredstva Dolgoročna finančna sredstva druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka Finančna sredstva Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva Depoziti in varščine 31. 12. 2009 31. 12. 2008 183.986 172.999 10.988 186.614 184.470 2.145 Gibanje za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Za prodajo razpoloţljiva finančna sredstva Čista vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve Sprememba poštene vrednosti v vseobsegajočem donosu Odtujitve in odpisi Oslabitve vrednosti prek poslovnega izida 175.497 36.448 -14.220 -12.513 -741 Čista vrednost 31. 12. 2008 184.470 Pridobitve Sprememba poštene vrednosti v vseobsegajočem donosu Odtujitve in odpisi Oslabitve vrednosti prek poslovnega izida 70.351 -48.097 -25.763 -7.962 Čista vrednost 31. 12. 2009 172.999 Druţba je na dan 31. 12. 2009 ocenila poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo. Na podlagi vrednotenja je ugotovila, da je poštena vrednost pomembnejših naloţb pod njihovo knjigovodsko vrednostjo, zaradi česar je naloţbe slabila na ocenjeno pošteno vrednost, učinek v višini 48.097 tisoč 153 evrov pa je ustrezno pripoznala v izkazu vseobsegajočega donosa in sicer kot zmanjšanje rezerve za pošteno vrednost. Preteţni del slabitve pripoznane v vseobsegajočem donosu se nanaša na naloţbi v druţbo Gorenjska banka, d. d., Kranj v višini 45.243 tisoč evrov in Sava, d. d., Kranj v višini 1.775 tisoč evrov. Druţba izkazuje na 31. 12. 2009 pošteno vrednost delnice Gorenjske banke d. d. po 2.000 evrov, kar predstavlja vrednost na podlagi srednjega ranga ocene vrednosti po metodi diskontiranih denarnih tokov. Cenitev pooblaščenega cenilca vrednosti podjetij je bila opravljena po več metodah, rang rezultatov cenitev je v razponu med 1.700 evrov ter 2.600 evrov na delnico, s srednjo vrednostjo 2.150 evrov. Za finančna sredstva, pri katerih predhodno ni pripoznala rezerv za pošteno vrednost, je oslabitev vrednosti opravila v breme poslovnega izida v znesku 7.962 tisoč evrov. Največji deleţ v slabitvi predstavlja slabitev v naloţbe v delnice Cimosa. Najpomembnejše finančne naloţbe druţbe Merkur, d. d., po stanju na dan 31. 12. 2009 so naslednje: v tisoč EUR Naloţba Gorenjska banka Kranj Perutnina Ptuj d. d. Cimos Koper Sava d. d. Kranj Število delnic na dan 31. 12. 2009 Lastniški deleţ v % na dan 31. 12. 2009 Vrednost naloţbe 43.089 1.434.485 500.000 13,00 24,26 3,00 86.178 25.821 3.370 166.376 8,29 39.952 V letu 2009 je Merkur, d. d. investiral 36.250 tisoč evrov za 145.000 delnic Save, d. d. Pri naloţbi je Merkur, d. d. utrpel izgubo zaradi velikega padca cene delnic po nakupu, za katerega se je v celoti zadolţil. V tem primeru je potrebno izpostaviti, da ekonomski razlogi za posel niso jasni. Finančni naloţbi v kapital Perutnine, d. d., Ptuj, v kateri ima druţba 24,26 % lastniški deleţ, in v kapital Kopitarne, d. d., Sevnica, v kateri ima druţba 24,20 % lastniški deleţ, sta razvrščeni kot naloţbi razpoloţljivi za prodajo. Druţba nima vpliva na poslovanje in odločanje v teh dveh podjetjih. Druţba Merkur ima s Perutnino Ptuj, d.d., sklenjen »Protokol o medsebojnem sodelovanju – obojestransko pogodbo« o odkupni pravici vsaka za svoje delnice. Perutnina je lastnica 64.198 delnic MER v vrednosti 26.000 tisoč evrov, Merkur pa 1.434.485 delnic PPTG v vrednosti 25.821 tisoč evrov. Na podlagi protokola se odkupni pravici uresničujeta sočasno, tako da se sklene pogodba o dvojnem nakupu in prodaji delnic. Na zahtevo ene stranke je druga stran dolţna takoj uresničiti opcijo. Perutnina Ptuj je v dopisu z dne 18. 7. 2010 Merkur d. d. obvestila o nameri uresničitve opcijske pogodbe za zamenjavo delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja, kar pa je poslovodstvo Merkurja zavrnilo zaradi moţnosti, da je omenjena pogodba nezakonita in s tem nična, saj bi povzročila, da bi Merkur pridobil lastne delnice v nasprotju z zakonskimi omejitvami. Druţba Merkur je v letu 2009 pridobila 64.940 obremenjenih delnic Zavarovalnice Triglav – z oznako ZTVG. Zaradi pogodbe o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije so delnice vrednotene po opcijski ceni, in sicer 73,30 evrov za delnico. Iz tega naslova druţba izkazuje tudi terjatve za obračunane obresti v skladu z opcijsko pogodbo. Druţba Merkur ima v portfelju 22.576 delnic podjetja ETI, d.d., Izlake z oznako ETIG, za katere ima sklenjeno »Pogodbo o ureditvi razmerij« glede prodaje delnic po ceni 53,30 evrov za delnico. Na dan 31. 12. 2009 ima druţba zastavljene naslednje vrednostne papirje: 43.000 delnic Gorenjske banke, Kranj, 131.500 delnic Save Kranj, 1.434.485 delnic Perutnine Ptuj, 16.348 delnic NLB in 64.940 delnic ZVTG. 154 Gibanje depozitov in varščin druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Čista vrednost 1. 1. 2008 Čista vrednost 31. 12. 2008 Dani depoziti 2.145 2.145 Povečanje Čista vrednost 31. 12. 2009 8.843 10.988 2.7 Dana posojila Dolgoročno dana posojila druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 1.388 1.274 114 2.519 2.099 420 Dana posojila Dana posojila drugim podjetjem Terjatve iz finančnega najema Terjatve za sredstva druţbe Merkur, d. d., dana v finančni najem, po zapadlosti v tisoč EUR Terjatve za sredstva dana v finančni najem zapadejo v plačilo: 31. 12. 2009 31. 12. 2008 v največ letu dni * 328 758 v več kot letu dni in ne več kot v petih letih 114 420 Skupaj 442 1.178 *Podatek izkazan med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami Gibanje dolgoročno danih posojil druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Kosmata vrednost 1. 1. 2008 Pridobitve Pripis obresti Odplačila Prenos na Mersteel Sprememba posojila v naloţbo Kosmata vrednost 31. 12. 2008 Dana posojila odvisnim podjetjem 4.755 9.600 -4.950 -6.625 -2.780 0 Dana posojila 4.073 1.339 107 -2.249 3.270 Terjatve iz finančnega najema 753 740 -1.072 420 Pridobitve Pripis obresti Odplačila Tečajne razlike Kosmata vrednost 31. 12. 2009 0 10.623 80 -11.564 35 2.443 76 -383 114 Popravek vrednosti 1. 1. 2008 Dokončen odpis Odprava oslabitve Popravek vrednosti 31. 12. 2008 0 0 1.245 -61 -12 1.171 0 0 Dokončen odpis Oblikovanje popravkov vrednosti v letu Odprava oslabitve Popravek vrednosti 31. 12. 2009 0 -13 14 -3 1.169 0 4.755 0 0 2.829 2.099 1.274 753 420 114 Čista vrednost 1. 1. 2008 Čista vrednost 31. 12. 2008 Čista vrednost 31. 12. 2009 155 Zavarovanje dolgoročno danih posojil druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 1.274 107 100 1.049 78 400 526 2.099 122 100 1.184 78 437 652 45 18 17 693 Skupaj Hipoteke Menice Druge oblike zavarovanja - s premičnim premoţenjem - pri zavarovalnicah - s poroki - druge oblike zavarovanja Brez zavarovanja Ročnost dolgoročno danih posojil druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 1.274 446 470 358 2.099 623 1.046 430 Dana posojila Zapadlost od 1 do 2 let Zapadlost od 2 do 5 let Zapadlost nad 5 let Dolgoročno dana posojila druţbe Merkur, d. d., po valutah in obrestnih merah Znesek v valuti v tisoč 1.274 Valuta EUR Skupaj 2.8 Znesek v tisoč EUR 1.274 1.274 Obrestna mera od 1,11% Obrestna mera do 6,00% Druge dolgoročne terjatve Druge dolgoročne terjatve druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka Druge dolgoročne terjatve Poslovne terjatve do drugih 2.9 31. 12. 2009 31. 12. 2008 75 75 85 85 Zaloge Zaloge druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Zaloge Material Trgovsko blago - blago v skladiščih - blago v prodajalnah - blago na poti 31. 12. 2009 62.717 111 62.606 19.287 41.985 1.333 31. 12. 2008 73.315 338 72.977 25.683 45.963 1.331 Ob koncu leta 2009 čista iztrţljiva vrednost zalog v druţbi, pridobljena na podlagi pričakovanih čistih prodajnih cen artiklov, zmanjšanih za neposredne stroške prodaje, presega knjigovodsko vrednost zalog. Zaloge so predmet zastave v vrednosti 56.976 tisoč evrov. 156 2.10 Finančna sredstva Kratkoročna finančna sredstva druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 Finančna sredstva 4.351 5.126 Depoziti, varščine in preplačila 4.351 5.126 2.11 Dana posojila Kratkoročno dana posojila druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 Dana posojila Dana posojila odvisnim podjetjem - kratkoročni del dolgoročno danih posojil - kratkoročno dana posojila 55.562 15.165 15.165 103.770 14.854 5.200 9.654 Dana posojila drugim podjetjem - kratkoročni del dolgoročno danih posojil - kratkoročno dana posojila Terjatve iz finančnega najema 40.069 465 39.604 328 88.159 1.870 86.288 758 Najpomembnejši del kratkoročno danih posojil se nanaša na podjetje HTC Dva, in sicer v vrednosti 147.500 tisoč evrov. Po ugotovitvi, da le to nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal takojšnje poplačilo, je bila izvedena oslabitev posojila v višini 126.395 tisoč evrov, v breme poslovnega izida leta 2009. Zavarovanje kratkoročno danih posojil druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Skupaj Hipoteke Garancije Menice Druge oblike zavarovanja - pri zavarovalnicah - s poroki Brez zavarovanja 31. 12. 2009 55.234 19 52.780 233 115 118 2.202 31. 12. 2008 103.012 18 496 71.760 289 147 142 30.449 Kratkoročno dana posojila druţbe Merkur, d. d., po valutah in obrestnih merah Valuta EUR Skupaj Znesek v valuti v tisoč 55.234 Znesek v tisoč EUR 55.234 55.234 Obrestna mera od 1,90% Obrestna mera do 7,10% 157 2.12 Poslovne terjatve in druga sredstva Kratkoročne poslovne terjatve druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Poslovne terjatve in druga sredstva Predujmi za zaloge Poslovne terjatve do kupcev Poslovne terjatve do odvisnih podjetij Poslovne terjatve do drugih in AČR 2.13 31. 12. 2009 31. 12. 2008 145.856 119 72.569 57.026 16.142 171.002 2.483 99.619 67.606 1.293 Denar in denarni ustrezniki Denar in denarni ustrezniki druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Denar in denarni ustrezniki Denarna sredstva v blagajni Denarna sredstva na računih 31. 12. 2009 31. 12. 2008 332 285 47 359 290 69 Druţba ima dogovorjeno samodejno zadolţitev na transakcijskih računih v skupni višini 3.876 tisoč evrov. Na dan 31. 12. 2009 je bila izkoriščena zadolţitev v višini 671 tisoč evrov, vendar je bil znesek prenesen na kratkoročne finančne obveznosti. 2.14 Lastniški kapital in rezerve Osnovni kapital Merkur, d. d., znaša 54.773 tisoč evrov in je razdeljen na 1.312.585 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vse delnice so v celoti vplačane. Navadna kosovna delnica se glasi na ime in daje imetniku pravico do: enega glasu na skupščini, sorazmerne dividende iz dobička, namenjenega izplačilu dividend, v primeru stečaja oziroma likvidacije do sorazmernega dela iz ostanka stečajne ali likvidacijske mase. Delnice so izdane v nematerializirani obliki in vpisane v centralni register vrednostnih papirjev pri KDD Centralni klirinško depotni druţbi d. d., Ljubljana. Odobreni kapital Druţba Merkur, d. d., nima sprejetih sklepov o odobrenem kapitalu. Pogojno povečanje osnovnega kapitala Statut druţbe Merkur, d. d., ne vsebuje določb o pogojnem povečanju osnovnega kapitala. Rezerve znašajo 54.189 tisoč evrov in jih sestavljajo: zakonske rezerve v višini 1.030 tisoč evrov, ki ne morejo biti predmet delitve in rezerve za lastne delnice v višini 53.159 tisoč evrov, ki se sprostijo ob odsvojitvi lastnih delnic. Lastne delnice Druţba je v letu 2008 pridobila 131.258 lastnih delnic, kar predstavljajo 10 % osnovnega kapitala druţbe. V letu 2009 ni pridobivala lastnih delnic, niti jih ni odsvojila. 16.090 delnic z oznako MER je zastavljenih v korist banke z namenom zavarovanja posojila. Rezerva za pošteno vrednost sredstev znaša 67.069 tisoč evrov in predstavlja učinke sprememb poštene vrednosti za prodajo razpoloţljivih finančnih sredstev, nepremičnin in izvedenih finančnih inštrumentov za zavarovanje denarnih tokov, zmanjšanih za odloţeno obveznost oziroma povečano za odloţeno terjatev za davek. 158 Več o gibanju rezerv za pošteno vrednost je pojasnjeno v točkah 2.1. Nepremičnine, naprave in oprema ter 2.6. Dolgoročna finančna sredstva. Dividende in udeleţbe na dobičku Skupščina delničarjev je v letu 2009 sprejela sklep, da se za poslovno leto 2008 ne izplačajo dividende delničarjem in ne izplača udeleţba na dobičku članom nadzornega sveta. Ves nerazporejeni bilančni dobiček iz preteklih let je bil ob sestavi zaključnega računa 2009 porabljen za kritje ugotovljene čiste izgube poslovnega leta. Čista izguba/dobiček na delnico druţbe Merkur, d. d. Postavka Čisti poslovni izid - v tisoč EUR Povprečno število izdanih delnic Povprečno število lastnih delnic Popravljeno povprečno število delnic Osnovna čista in popravljena izguba/dobiček na delnico v EUR 2009 -139.945 1.312.585 131.258 1.181.327 2008 26.475 1.312.585 109.382 1.203.203 -118,46 22,00 Osnovna čista izguba/dobiček na delnico in popravljen čista izguba/dobiček na delnico Merkur, d. d. sta enaka, ker druţba nima prednostnih delnic, za katere bi izplačevala dividende. Vse delnice so navadne. Čista izguba/dobiček na delnico je izračunan tako, da je celotni poslovni izid zmanjšan za davek od dobička in deljen s popravljenim povprečnim številom delnic, ki je izračunano iz stanj konec mesecev v obdobju z upoštevanjem lastnih delnic. 159 Ugotovitev in pokrivanje čiste izgube poslovnega leta 2009 Uprava Merkur, d. d., ugotavlja, da je bila za poslovno leto 2009 ugotovljena čista izguba v višini 139.945 tisoč evrov, ki se pokriva v breme naslednjih sestavin kapitala: prenesenih čistih dobičkov iz preteklih let, drugih rezerv iz dobička (razen rezerv za lastne delnice), zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv. Ugotovitev bilančne izgube v tisoč EUR Postavka 1. 2. 3. 4. 5. 6. ČISTI IZGUBA/DOBIČEK POSLOVNEGA LETA ZADRŢANI ČISTI DOBIČKI PREJŠNJIH LET a) Prenos nerazporejenega zadrţanega čistega dobička iz prejšnjih let b) Povečanje zadrţanega čistega dobička iz naslova stvarnega vloţka v Mersteel* c) vračilo akontacije davka ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA a) Zmanjšanje zakonskih rezerv b) Zmanjšanje rezerv za lastne delnice c) Zmanjšanje statutarnih rezerv d) Zmanjšanje drugih rezerv iz dobička POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA a) Povečanje zakonskih rezerv b) Povečanje rezerv za lastne delnice c) Povečanje statutarnih rezerv d) Povečanje drugih rezerv iz dobička BILANČNI DOBIČEK NA DAN 31. 12. Zmanjšanje bilančnega dobička v letu 2009 – popravek napake (pojasnilo 2.4) Preostanek nerazporejenega bilančnega dobička leta 2008 2009 2008 -139.945 49.378 26.475 130.923 49.344 71.006 34 76.701 13.865 4.521 9.344 0 0 59.917 - 0 -53.159 -53.159 104.238 -54.894 49.344 * V letu 2009 je prišlo do zmanjšanja zadrţanega čistega dobička iz prejšnjih let in posledično tudi nerazporejenega bilančnega dobička prejšnjih let zaradi pripoznanja slabitve naloţbe v podjetje Mersteel, d. o. o., na ocenjeno nadomestljivo vrednost. Učinek te slabitve je znašal 54.894 tisoč evrov. Predlog o pokrivanju bilančne izgube za leto 2009 Ugotovljena čista izguba poslovnega leta 2009 v višini 139.945 tisoč evrov se pokriva v breme naslednjih sestavin kapitala: prenesenih čistih dobičkov iz preteklih let, drugih rezerv iz dobička (razen rezerv za lastne delnice), zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv. Bilančnega dobička za leto 2009 ni. 160 2.15 Prejeta posojila Dolgoročno prejeta posojila druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 96.848 96.848 114.549 114.549 Prejeta posojila Prejeta posojila od bank Gibanje dolgoročno prejetih posojil druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Dolgoročno prejeta posojila od bank Postavka Stanje 1. 1. 2008 Nova posojila Odplačila posojil Kratkoročni del dolgoročnih posojil 97.682 82.200 -3.000 -62.333 Stanje 31. 12. 2008 114.549 Nova posojila Odplačila posojil Prenos na kratkoročna posojila zaradi neizpolnjevanja zavez Kratkoročni del dolgoročnih posojil Stanje 31. 12. 2009 99.550 -240 -41.500 -75.510 96.848 Druţba je zaradi neizpolnjevanja zavez po posojilnih pogodbah prenesla za 41.500 tisoč evrov dolgoročno prejetih posojil na kratkoročna. Dolgoročno prejeta posojila druţbe Merkur, d. d., po valutah in obrestnih merah Valuta EUR Skupaj Znesek v valuti v tisoč 96.848 Znesek v Obrestna Obrestna tisoč EUR mera od mera do 96.848 1,39% 6,10% 96.848 Zavarovanje dolgoročno prejetih posojil druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila Hipoteke Menice Zavarovano z vrednostnimi papirji 31. 12. 2009 31. 12. 2008 96.848 32.991 6.000 57.857 114.549 50.977 63.571 Zapadlost dolgoročno prejetih posojil druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila Zapadlost od 1 do 2 let Zapadlost od 2 do 5 let 31. 12. 2009 31. 12. 2008 96.848 43.453 53.395 114.549 84.118 30.431 161 2.16 Obveznosti iz finančnega najema Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 19.133 10.846 Obveznosti iz finančnega najema Obveznosti za sredstva druţbe Merkur, d. d., v finančnem najemu po zapadlosti v tisoč EUR Obveznosti za sredstva v finančnem najemu zapadejo v plačilo: 31. 12. 2009 31. 12. 2008 v največ letu dni v več kot letu dni in ne več kot v petih letih v več kot petih letih 1.056 18.449 685 517 2.305 8.542 Skupaj 20.189 11.363 Gibanje dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema v letu 2009 in 2008 v tisoč EUR Postavka Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema Stanje 1. 1. 2008 2.661 Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema Pridobitve Odplačila Pripis obresti Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema Stanje 31. 12. 2008 277 10.476 -2.226 177 -517 10.846 Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema Pridobitve Odplačila Pripis obresti Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema Stanje 31. 12. 2009 517 9.629 -1.411 608 -1.056 19.133 2.17 Druge dolgoročne obveznosti v tisoč EUR Postavka Druge dolgoročne obveznosti Dolgoročne poslovne obveznosti do drugih 2.18 31. 12. 2009 31. 12. 2008 63 63 70 70 Rezervacije Rezervacije druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka Dolgoročne rezervacije Rezervacije za zasluţke zaposlencev Rezervacije za delniške opcije Druge rezervacije 31. 12. 2009 31. 12. 2008 7.908 5.969 1.940 9.845 6.092 2.138 1.615 Rezervacije za zasluţke zaposlenih sestavljajo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Rezervacije so oblikovane v višini prihodnjih izplačil, diskontirane na konec poročevalskega obdobja. Druge rezervacije se nanašajo na dolgoročno razmejene prihodke iz naslova posla prodaje in 162 povratnega finančnega najema nepremičnine ter na zadrţane prispevke za zaposlovanje preseţne kvote invalidov, ki se bodo namensko porabile za izboljšanje delovnih pogojev invalidov. Gibanje rezervacij druţbe Merkur, d. d., v letih 2008 in 2009 v tisoč EUR Postavka Rezervacije za zasluţke zaposlencev Rezervacije za Druge delniške opcije rezervacije Dolgoročne rezervacije Stanje na dan 1. 1. 2008 Rezervacije oblikovane med letom Rezervacije porabljene med letom Preoblikovane rezervacije - prenos na Mersteel Odprava rezervacij Stanje na dan 31. 12. 2008 6.255 966 -458 -671 6.092 2.428 -258 -31 2.138 344 1.322 -1 0 -50 1.615 9.027 2.288 -717 0 -81 9.845 Stanje na dan 1. 1. 2009 Rezervacije oblikovane med letom Rezervacije porabljene med letom Odprava rezervacij Stanje na dan 31. 12. 2009 6.092 302 -426 5.969 2.138 -121 -2.018 0 1.615 786 -461 1.940 9.845 1.088 -1.007 -2.018 7.908 V okviru drugih dolgoročnih rezervacij je v letu 2009 pripoznan preseţek med prodajno in knjigovodsko vrednostjo posla prodaje in povratnega finančnega najema nepremičnine – TC Murska Sobota v višini 717 tisoč evrov (v letu 2008 1.322 tisoč evrov) in prenesen v prihodke v letu 2009 v znesku 461 tisoč evrov. Preostanek zneska bo postopno vključen v prihodke v času trajanja najema. Neporabljene rezervacije za delniške opcije so bile v letu 2009 odpravljene, rezervacije za izboljšanje delovnih pogojev invalidov pa so se povečale za 69 tisoč evrov. Program delniških opcij Postavka Število neuveljavljenih delniških opcij na začetku obdobja Število podeljenih delniških opcij v letu Število umaknjenih delniških opcij v letu Število uveljavljenih delniških opcij v letu Število neuveljavljenih delniških opcij na koncu obdobja Izpolnitvena vrednost neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR) Tehtano povprečje izpolnitvenih cen (v EUR) Poštena vrednost neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR) Poštena vrednost povečane vrednosti neuveljavljenih delniških opcij (v tisoč EUR) 2009 26.350 25.525 825 - 2008 17.020 10.560 250 980 26.350 8.533 324 10.672 0 2.138 Na podlagi sklepa Uprave so bile neuveljavljene delniške opcije iz prejšnjih let umaknjene, rezervacije za ta namen pa odpravljene. 2.19 Prejeta posojila Kratkoročno prejeta posojila druţbe Merkur, d. d., po vrstah v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila Prejeta posojila od bank - kratkoročni del dolgoročno prejetih posojil - prenos iz dolgoročnih posojil zaradi neizpolnjevanja obveznosti - kratkoročno prejeta posojila Kratkoročno prejeta posojila od drugih - kratkoročno prejeta posojila 31. 12. 2009 31. 12. 2008 323.547 289.154 75.510 41.500 172.144 34.393 34.393 269.261 251.623 62.333 189.290 17.639 17.639 163 Kratkoročno prejeta posojila od bank druţbe Merkur, d. d, po valutah in obrestnih merah Valuta EUR Skupaj Znesek v valuti v tisoč Znesek v tisoč EUR 289.154 289.154 289.154 Obrestna Obrestna mera od mera do 1,39% 9,10% Kratkoročno prejeta posojila od drugih podjetij druţbe Merkur, d. d., po valutah in obrestnih merah Znesek v valuti v tisoč 34.393 Valuta EUR Skupaj Znesek v tisoč EUR 34.393 34.393 Obrestna Obrestna mera od mera do 3,00% 7,00% Zavarovanje kratkoročno prejetih posojil druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Prejeta posojila Hipoteke Zaloge Menice Zavarovano z vrednostnimi papirji Brez zavarovanja 2.20 31. 12. 2009 31. 12. 2008 323.547 143.919 75.480 66.150 34.864 3.133 269.261 64.828 171.080 15.714 17.639 Obveznosti iz finančnega najema Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Obveznosti iz finančnega najema 2.21 31. 12. 2009 31. 12. 2008 1.056 517 Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Kratkoročne poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Poslovne obveznosti na podlagi predujmov Poslovne obveznosti do dobaviteljev Menične obveznosti Poslovne obveznosti do odvisnih podjetij Poslovne obveznosti do drugih - obveznosti za neizplačane plače - obveznosti do državnih inštitucij - obveznosti za obresti - obveznosti iz naslova cesij - vračunani stroški - ostale obveznosti Kratkoročne obveznosti - obrestne zamenjave 31. 12. 2009 31. 12. 2008 237.962 12.127 139.636 568 64.734 17.383 3.572 3.842 2.276 653 5.706 1.334 3.513 173.256 21.088 110.008 442 21.123 16.898 4.142 2.468 2.130 440 6.428 1.290 3.698 164 2.22 Odloţeni davki Odloţene terjatve in obveznosti za davke druţbe Merkur, d. d. Postavka Terjatve 31.12.2009 31.12.2008 Nepremičnine, naprave in oprema Finančna sredstva Zaloge Rezervacije Druge postavke Čiste terjatve/obveznosti za davke *Neto= Obveznost – Terjatev za odloţene davke Obveznosti 31.12.2009 31.12.2008 v tisoč EUR Neto* 31.12.2009 31.12.2008 30 1.042 2.672 33 66 1.546 3.080 10.162 4.255 242 2.123 10.317 254 10.132 4.255 -1.042 -2.430 2.090 10.317 -66 -1.546 -2.826 3.743 4.725 14.659 12.694 10.916 7.969 Gibanje začasnih razlik med letom 2009 druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Nepremičnine, naprave in oprema Finančna sredstva Zaloge Rezervacije Druge postavke Skupaj 2.23 Stanje na Pripoznano začetku obdobja v odhodku 2.090 3 10.317 -66 66 -1.546 504 -2.826 360 7.969 933 Pripoznano v vseobsegajočem donosu 8.039 -6.062 37 2.014 Stanje na koncu obdobja 10.132 4.255 -1.042 -2.430 10.916 Rezervacije Druţba izkazuje med kratkoročnimi rezervacijami rezervacije za toţbe v višini 277 tisoč evrov in rezervacije za obveznosti do delavcev za neizkoriščen letni dopust, ki po stanju 31. 12. 2009 znašajo 240 tisoč evrov (31. 12. 2008: 811 tisoč evrov). V letu 2009 je druţba odpravila rezervacijo za toţbo za vračilo glavnice in obresti v stečajno maso toţeče stranke v višini 1.447 tisoč evrov. S sodbo z dne 13. marca 2006, ki je postala pravnomočna dne 16. junija 2009, je sodišče zavrnilo in zavrglo zahtevek toţeče stranke in je stečajni upravitelj dolţan druţbi izplačati še razliko do priznane in zavarovane terjatve. Sodni postopek je v celoti zaključen in oblikovanje rezervacij ni potrebno. 165 2.24 Finančni instrumenti in obvladovanje tveganj Kreditno tveganje Knjigovodska vrednost finančnih sredstev predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Izpostavljenost druţbe Merkur, d. d., kreditnemu tveganju v letih 2009 in 2008 Postavka v tisoč EUR Knjigovodska vrednost 2009 2008 Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo Depoziti in varščine Dana posojila Terjatve iz finančnega najema Terjatve do kupcev Terjatve do drugih Denar in denarni ustrezniki 172.999 15.339 56.507 442 129.595 16.336 332 184.470 7.271 105.111 1.178 167.226 3.862 359 Skupaj 391.550 469.477 Izpostavljenost terjatev druţbe Merkur, d. d., kreditnemu tveganju po geografskih regijah, v letih 2009 in 2008 v tisoč EUR Postavka Knjigovodska vrednost 2009 2008 Domače Drţave evroobmočja Drţave bivše Jugoslavije Druge drţave 110.159 884 18.358 195 139.273 3.440 23.969 544 Skupaj 129.595 167.226 Izgube zaradi oslabitve Starostna struktura terjatev do kupcev druţbe Merkur, d. d., v letih 2009 in 2008 Postavka Bruto vrednost 31. 12. 2009 Oslabitev 31. 12. 2009 Bruto vrednost 31. 12. 2008 v tisoč EUR Oslabitev 31. 12. 2008 55.754 54.737 8.537 2.702 19.319 47 142 408 10.857 74.108 75.754 8.421 8.258 12.990 63 329 217 11.695 141.049 11.453 179.530 12.305 Še niso zapadle Zapadle 0-30 dni Zapadle 31-180 dni Zapadle 181-365 dni Več kot eno leto Skupaj Popravki terjatev Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve terjatev do kupcev v druţbi Merkur, d. d., v letih 2009 in 2008 v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Stanje 1. 1. Dokončen odpis (-) Oblikovanje popravkov vrednosti v letu (+) Odprava oslabitve (-) 12.305 -1.033 597 -415 12.660 -1.014 1.055 -396 Stanje 31. 12. 11.453 12.305 Popravki so oblikovani v skladu z načinom, ki je pojasnjen v računovodskih usmeritvah. 166 Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve danih posojil v druţbi Merkur, d. d., v letih 2009 in 2008 v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Stanje 1. 1. Dokončen odpis (-) Oblikovanje popravkov vrednosti v letu (+) Odprava oslabitve (-) 2.831 -13 126.407 - 2.927 -76 4 -24 Stanje 31. 12. 129.225 2.831 V letu 2009 je bil oblikovan popravek vrednosti za posojilo dano HTC Dva, d. o. o., v višini 126.935 tisoč evrov, po ugotovitvi, da HTC Dva nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal poplačilo. Plačilnosposobnostno tveganje V nadaljevanju so pogodbeni roki zapadlosti finančnih obveznosti, vključno z ocenjenimi plačili obresti in brez vpliva dogovorov o pobotu. Pogodbeni roki zapadlosti neizvedenih finančnih sredstev in obveznosti druţbe Merkur, d. d., v letu 2009 Knjigovodska Postavka vrednost Neizvedena finančna sredstva Depoziti in varščine 15.339 Dana posojila 56.507 Terjatve iz finančnega najema 442 Neizvedena finančna sredstva skupaj 72.288 Neizvedene finančne obveznosti Zavarovana posojila -416.591 Druga posojila -3.133 Prekoračitve na bančnih računih v tisoč EUR Več kot 2- 5 let 5 let Pogodbeni denarni tokovi 6 mesecev ali manj 6 - 12 mesecev 1- 2 leti 15.641 56.887 9.382 55.419 328 221 3.812 522 2.447 397 445 209 122 114 - - 72.973 65.010 449 336 4.334 2.843 -422.888 -3.171 -237.764 -2.517 -40.088 -654 -66.340 - -78.696 - - -671 -671 -671 - - - - Obveznosti finančnega najema Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do drugih Neizvedene finančne obveznosti skupaj -20.189 -204.370 -30.142 -22.931 -204.370 -30.142 -861 -204.370 -30.142 -863 - -1.727 - -18.780 - -700 - -675.097 -684.173 -476.326 -41.604 -68.067 -97.475 -700 Neto na dan 31. 12. 2009 -602.809 -611.200 -411.316 -41.155 -67.731 -93.141 2.143 167 Pogodbeni roki zapadlosti neizvedenih finančnih sredstev in obveznosti druţbe Merkur, d. d., v letu 2008 v tisoč EUR Knjigovodska Pogodbeni Postavka vrednost denarni tokovi Neizvedena finančna sredstva Depoziti in varščine 7.271 7.398 Dana posojila 105.111 107.333 Terjatve iz finančnega najema 1.178 1.215 Neizvedena finančna sredstva skupaj 113.560 115.947 Neizvedene finančne obveznosti Zavarovana posojila -363.602 -384.371 Druga prejeta posojila -17.639 -18.168 Prekoračitve na bančnih računih 6 mesecev ali manj 6 - 12 mesecev 1- 2 leti 2- 5 let Več kot 5 let 3.441 83.625 1.812 22.388 440 440 2.145 440 451 325 439 - - 87.517 24.526 879 440 2.584 -217.709 -9.084 -38.087 -9.084 -90.524 - -38.050 - - -2.570 -2.570 -2.570 - - - - Obveznosti finančnega najema Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do drugih Neizvedene finančne obveznosti skupaj -11.363 -131.130 -38.498 -14.437 -131.130 -38.672 -544 -131.130 -38.498 -544 -174 -1.115 - -3.345 - -8.890 - -564.802 -589.348 -399.534 -47.889 -91.639 -41.395 -8.890 Neto na dan 31. 12. 2008 -451.242 -473.402 -312.017 -23.363 -90.760 -40.955 -6.306 Pogodbeni roki zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti druţbe Merkur, d. d., v letih 2009 in 2008 v tisoč EUR Knjigovodska vrednost Pogodbeni denarni tokovi 2-5 let Obrestne zamenjave , uporabljene za varovanje pred tveganjem Skupaj na dan 31. 12. 2009 3.513 3.513 3.513 3.513 Obrestne zamenjave , uporabljene za varovanje pred tveganjem 3.698 3.698 Skupaj na dan 31. 12. 2008 3.698 3.698 Postavka Izvedene finančne obveznosti Valutno tveganje Izpostavljenost druţbe Merkur, d. d., valutnim tveganjem v nominalnih zneskih, v letu 2009 v tisoč Postavka EUR HRK USD CHF RUB Terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 2009 Terjatve do kupcev 129.390 -64 - - 8.335 Zavarovana bančna posojila -385.331 - - - - Obveznosti do dobaviteljev -204.370 -36 -285 -32 -9.132 Bruto izpostavljenost bilance stanja -460.312 -101 -285 -32 -798 Ocenjena napovedana prodaja 397.246 - - - 1.401 Ocenjena napovedana nabava -477.599 -821 -3.471 - -7.251 Bruto izpostavljenost -80.352 -821 -3.471 0 -5.850 Neto izpostavljenost -540.664 -921 -3.756 -32 -6.648 168 Izpostavljenost druţbe Merkur, d. d., valutnim tveganjem v nominalnih zneskih, v letu 2008 v tisoč EUR HRK USD CHF RUB GBP Terjatve in obveznosti na dan 31. 12. 2008 Terjatve do kupcev Zavarovana bančna posojila Obveznosti do dobaviteljev Postavka 170.719 -355.758 -175.286 142 -555 22 -353 -11.737 -65 20.510 -8.658 - Bruto izpostavljenost bilance stanja -360.325 -412 -331 -11.802 11.852 0 Ocenjena napovedana prodaja Ocenjena napovedana nabava 863.125 -824.859 -857 -21.482 - 72.181 -61.442 -22 38.267 -857 -21.482 0 10.739 -22 -322.058 -1.269 -21.813 -11.802 22.591 -22 Bruto izpostavljenost Neto izpostavljenost Pomembni menjalni tečaji, ki jih je druţba Merkur, d. d., uporabljala v letih 2009 in 2008 Povprečni Tečaji HRK BAM USD CHF RUB GBP CAD Končni 2009 +10% 2009 7,3400 0,0000 1,3948 1,5100 44,1376 1,585 8,0740 0,0000 1,5343 1,6610 48,5514 1,7435 0,0000 7,3000 1,4406 1,4836 43,1540 1,5039 Povprečni +10% 2008 Končni +10% 2008 +10% 0,0000 7,2243 7,9467 8,0300 0,0000 0,0000 1,5847 1,4631 1,6094 1,6320 1,5861 1,7447 47,4694 36,4207 40,0628 0,7940 0,8734 1,6543 1,5594 1,7153 7,3348 0,0000 1,4098 1,4963 41,2830 0,9742 1,9668 8,0683 0,0000 1,5508 1,6459 45,4113 1,0716 2,1635 Analiza občutljivosti Desetodstotna okrepitev evra v primerjavi z naslednjimi valutami na dan 31. 12. 2009 bi povečala (zmanjšala) poslovni izid za spodaj prikazane zneske. Ta analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti obrestne mere, ostanejo nespremenjene. Analiza je opravljena na isti podlagi za leto 2008. v tisoč EUR Postavka 31. 12. 2009 31. 12. 2008 HRK USD CHF RUB GBP 11 244 2 14 - 16 1.356 717 -53 3 Skupaj učinek na poslovni izid 271 2.039 Desetodstotna oslabitev evra v primerjavi z zgoraj navedenimi valutami na dan 31. 12. 2009 bi imela enak, vendar nasproten učinek na poslovni izid za zgoraj navedene zneske, če druge spremenljivke ostanejo nespremenjene. 169 Obrestno tveganje Značilnosti obrestnih mer obrestovanih finančnih instrumentov druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Knjigovodska vrednost Postavka 2009 Instrumenti s stalno obrestno mero 2008 42.907 7.666 179.599 43.002 Finančne obveznosti -136.692 -35.336 Instrumenti s spremenljivo obrestno mero -275.399 -346.669 3.304 - -278.703 -346.669 Finančna sredstva Finančna sredstva Finančne obveznosti Analiza občutljivosti poštene vrednosti za instrumente s stalno obrestno mero Druţba ne obračunava finančnih sredstev s stalno obrestno mero po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, zato sprememba obrestnih mer na dan poročanja ne bi vplivala na poslovni izid. Analiza občutljivosti denarnega toka za instrumente s spremenljivo obrestno mero Sprememba obrestnih mer na dan poročanja za 100 baznih točk bi povečala (zmanjšala) kapital in poslovni izid za spodaj prikazane zneske. Analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti tečaji tujih valut, ostanejo nespremenjeni. Za leto 2008 je analiza opravljena na enaki podlagi. v tisoč EUR Učinek na poslovni izid Instrumenti s spremenljivo obrestno mero na dan 31. 12. 2009 +100 b.t. -2.787 Obrestne zamenjave -100 b.t. 2.787 600 -600 Občutljivost denarnega toka (neto) -2.187 2.187 Instrumenti s spremenljivo obrestno mero na dan 31. 12. 2008 -3.838 3.838 700 -700 -3.138 3.138 Obrestne zamenjave Občutljivost denarnega toka (neto) Poštena vrednost v tisoč EUR Postavka Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena vrednost vrednost vrednost vrednost 31. 12. 2009 31. 12. 2009 31. 12. 2008 31. 12. 2008 172.999 172.999 184.470 184.470 Depoziti in varščine 15.339 14.249 7.271 7.271 Dana posojila Terjatve iz finančnega najema 56.507 442 54.471 445 105.111 1.178 100.868 1.215 129.595 16.336 129.595 16.336 167.226 3.862 167.226 3.862 332 332 359 359 -416.591 -403.730 -363.602 -353.949 -3.133 -671 -20.189 -3.133 -671 -22.931 -17.639 -2.570 -11.363 -17.639 -2.570 -8.079 -204.370 -30.142 -204.370 -30.142 -131.130 -38.498 -131.130 -38.498 -3.513 -3.513 -3.698 -3.698 - - -2.138 -2.138 Terjatve do kupcev Terjatve do drugih Denar in denarni ustrezniki Zavarovana bančna posojila Druga prejeta posojila Prekoračitve na bančnih računih Obveznosti iz finančnega najema Obveznosti do dobaviteljev Obveznosti do drugih Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem Opcijska upravičenja 170 Druţba uporablja borzne cene kot osnovo za pošteno vrednost finančnih sredstev. Če finančni instrument ne kotira na organiziranem trgu oziroma se trg ocenjuje ko nedelujoč, druţba uporabi vhodne podatke druge in tretje ravni za ocenitev poštene vrednosti finančnega sredstva. Hierarhija določanja poštene vrednosti finančnih sredstev na dan 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj 45.709 86.178 41.112 172.999 - 3.513 - 3.513 Hierarhija določanja poštene vrednosti finančnih sredstev na dan 31. 12. 2008 v tisoč EUR Postavka Delnice in deleţi, razpoloţljivi za prodajo Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem 2.25 Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj 11.362 131.421 41.687 184.470 - 3.698 - 3.698 Pogojne obveznosti in terjatve Druţba Merkur, d. d., ima pogojne obveznosti iz naslova danih poroštev in garancij tretjim za obveznosti obvladujoče druţbe, in sicer: V v tisoč EUR 1. poroštvo ALPOS-u 2. korporacijska garancija GBD Skupina 3. korporacijska garancija Viator Vektor, d.d. 4. sporazum o poravnavi obveznosti s Cimos,d.d. 10.000 6.000 5.000 4.909 Druţba Merkur, d. d., ima pogojne obveznosti do Hypo leasinga v primeru, če HTC Dva kot leasingojemalec na eni strani in najemodajalec Merkurjevih trgovskih centrov na drugi strani, ne bo redno plačeval obrokov finančnega najema. Dodatno ima druţba Merkur za obveznosti Alposa do Banke Koper v višini 10.000 tisoč evrov zastavljenih 3.000 delnic Gorenjske banke, kar pomeni pogojno obveznost v primeru uveljavljanja zavarovanja s strani Banke Koper. Na dan 31. 12. 2009 je vrednost finančne naloţbe v 3.000 delnic Gorenjske banke d. d. 6.000 tisoč evrov. V računovodskih izkazih ni oblikovana rezerva za morebitno izgubo delnic, ker tveganje še teţko v celoti ovrednotimo. Je pa pomembno, saj je bil 4. 8. 2010 za druţbo Alpos sproţen postopek prisilne poravnave, kar pomeni, da obstaja povečano kreditno tveganje. Za posojilo Alposa pri Gorenjski banki je dano poroštvo druţbe Merkur v višini 1.000 tisoč evrov. Druţba Merkur, d. d., ima pogojne terjatve iz naslova sporazumov do nadomestitve vrednosti s strani obvladujoče druţbe, in sicer: - Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno vrednostjo nepremičnine TC Primskovo v višini 8.725 tisoč evrov v kolikor Merfin nepremičnino proda v roku 1 leta tretji osebi. Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico in - Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno ceno poslovnega deleţa v druţbi HTC Dva v višini 8.500 tisoč evrov, v kolikor Merfin poslovni deleţ proda v roku 1 leta tretji osebi. Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico. Merkur lahko upravičenja iz naslova teh dveh sporazumov uveljavlja v roku 3 let, vendar jih do 30. 8. 2010 še ni uveljavljal. 171 3 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 3.1 Prihodki od prodaje Prihodki od prodaje druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Prihodki od prodaje po kategorijah Prihodki od prodaje blaga in proizvodov Prihodki od prodaje storitev Prihodki od najemnin 2009 2008 503.147 490.275 10.347 2.525 851.658 838.566 10.819 2.272 Prihodki od prodaje blaga so zmanjšani za popuste, dane kupcem, imetnikom Merkurjeve kartice zaupanja. V letu 2009 so bili na osnovi zbranih nakupov na MKZ kartice odobreni popusti v višini 2.241 tisoč evrov (2008: 2.281 tisoč evrov), kar predstavlja 1,3 % celotne vrednosti prodaje blaga fizičnim osebam v maloprodaji v tekočem letu. Za izdana dobroimetja kupcem, imetnikom MKZ, ki se nanašajo na nakupe v zadnjem kvartalu 2009, popuste pa bodo lahko izkoristili do konca aprila 2010, so bile oblikovane rezervacije v breme prihodkov v višini pričakovane unovčljivosti dobroimetij, ki znašajo 598 tisoč evrov. Druţba ustvarja prihodke od najemnin z oddajo lastniških in naloţbenih nepremičnin ter deloma tudi iz naslova podnajema nepremičnin, ki so v poslovnem najemu kot celotne lokacije (npr. trgovski centri s spremljajočimi lokali). 3.2 Drugi poslovni prihodki Drugi poslovni prihodki druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka 2009 2008 Drugi poslovni prihodki Dobički od prodaje nepremičnin, naprav in opreme Prihodki od drţavnih dotacij Drugi poslovni prihodki Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij Dobički od prodaje naloţbenih nepremičnin 1.539 1.042 128 369 1 - 7.830 4.278 89 2.692 82 689 3.3 Stroški po naravnih vrstah Stroški druţbe Merkur, d. d., po naravnih vrstah v tisoč EUR Postavka Stroški po naravnih vrstah Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela -stroški plač -stroški pokojninskih zavarovanj -stroški drugih zavarovanj -drugi stroški dela Stroški amortizacije Dolgoročne rezervacije Drugi poslovni stroški 2009 2008 104.084 5.649 36.239 50.854 34.374 4.364 2.572 9.544 8.822 302 2.218 132.242 6.909 49.585 63.951 42.525 5.406 3.247 12.773 8.596 966 2.235 172 V druţbi so bili v letu 2009 uvedeni strogi ukrepi na področju obvladovanja stroškov. Skupni stroški poslovanja so se zmanjšali v primerjavi z letom poprej za 27 %. Poleg stroškovne učinkovitosti je k zmanjšanju stroškov vplivala tudi izločitev dejavnosti metalurgije. Če ţelimo doseči primerljivost stroškov, moramo iz lanskih podatkov izločiti 9.275 tisoč evrov stroškov dejavnosti metalurgije, tako da je realno zniţanje stroškov v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 18 %. 3.4 Drugi poslovni odhodki Drugi poslovni odhodki druţbe Merkur d. d. Postavka Drugi poslovni odhodki Odpisi nepremičnin, naprav in opreme do nadomestljive vrednosti in odstranitev postavk nepremičnin, naprav in opreme Odpisi neopredmetenih sredstev do nadomestljive vrednosti in odstranitev postavk neopredmetenih sredstev Odpisi zalog do iztrţljive vrednosti Direktni poslovni odhodki od naloţbenih nepremičnin - izgube pri prodaji naložbenih nepremičnin Drugi poslovni odhodki 3.5 2009 1.878 v tisoč EUR 2008 2.081 850 31 30 634 45 45 319 771 10 10 1.268 Neto finančni prihodki in odhodki Finančni prihodki druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Finančni prihodki Prihodki od obresti - od tega obresti iz terjatev do kupcev Neto prihodki iz tečajnih razlik Prihodki od dividend Dobički od prodaje finančnih sredstev Prihodki od unovčenih terjatev 2009 28.972 15.599 5.626 174 3.303 8.882 1.014 2008 32.319 14.457 7.766 4.916 11.998 947 Finančni odhodki druţbe Merkur, d. d. v tisoč EUR Postavka Finančni odhodki Odhodki za obresti Neto odhodki iz tečajnih razlik Izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev Oslabitev in odpisi poslovnih terjatev 2009 2008 178.769 28.199 24.060 153.385 1.324 24.452 998 903 1.846 173 3.6 Davek od dobička Davek od dobička druţbe Merkur, d. d. Postavka Obračunani odhodek za davek - davčna obveznost Odloţen odhodek za davek - odloţena obveznost za davek 2009 786 933 Odloţen prihodek za davek - odloţena terjatev za davek Odhodek za davek skupaj v izkazu poslovnega izida v tisoč EUR 2008 5.066 -266 1.719 4.800 2009 v tisoč EUR 2008 -138.226 -29.027 32.696 -694 -398 -858 1.719 - 31.275 6.880 1.093 -2.007 -503 -663 4.800 15,35 Prikaz efektivne stopnje davka od dobička Postavka Dobiček pred obdavčitvijo Pričakovani davek od dobička po 21% davčni stopnji (2008: 22%) Davčno nepriznani odhodki Neobdavčeni prihodki Koriščenje davčnih olajšav Druge prilagoditve Davek od dobička Efektivna davčna stopnja 174 4 Druga pojasnila 4.1 Povezane stranke Povezane stranke vključujejo obvladujoča, odvisna in pridruţena podjetja ter povezane fizične osebe, to so člani nadzornega sveta, uprave druţbe, poslovodstva obvladujočega in odvisnih podjetij ter njihovih oţjih druţinskih članov. Poročilo o odnosih druţbe Merkur d. d. z obvladujočo druţbo Merfin d. o. o. v skladu s 545. členom ZGD - 1 Druţba Merkur d. d. je odvisna druţba druţbe Merfin d. o. o., s katero nima sklenjene pogodbe o obvladovanju. Vsa razmerja druţbe Merkur d. d. do druţb v skupini so z vidika prometov in stanj razkrita v nadaljevanju. Izpostavljamo, da je bilo ugotovljeno, da revizorjem tekom revidiranja ni bila pravočasno in v celoti dostavljena vsa potrebna dokumentacija, med katero je bila tudi dokumentacija, katera se je nanašala na poslovanje z obvladujočo druţbo Merfin. Po menjavi uprave dne 1. 7. 2010 je nova uprava z vsemi napori in potrebno skrbnostjo naredila vse, da zagotovi, da se vsi dokumenti, ki bi lahko imeli vpliv na računovodske izkaze, poiščejo in razkrijejo, oziroma ustrezno upoštevajo v računovodskih izkazih. Ker ti dokumenti niso hranjeni sistematično in centralizirano, niti ne obstaja kakršenkoli register oziroma popis teh dokumentov, se kljub vloţenim naporom uprava v tem času ni mogla prepričati o popolnosti in celostnem vplivu teh dokumentov na razmerja med druţbami v Merkur Group. Izpostavljamo, da so se vsi dogodki in dokumenti, o katerih govorimo, odvili oziroma nastali v obdobju, ko na poslovanje druţbe in na odnose med druţbami v Merkur Group sedanja uprava ni imela nobenega vedenja oziroma vpliva. Posebej izjavljamo, da v kratkem času delovanja nove uprave niti z vsemi razumnimi napori ni bilo mogoče ugotoviti vseh morebitnih posledic posrednih in neposrednih poslov z obvladujočo druţbo ali z drugimi druţbami, ki so z obvladujočo druţbo poslovale. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da je prišlo do oškodovanja, zlasti pa oškodovanja še ne moremo ovrednotiti. Navajamo naslednje posle, pri katerih bomo preverili skupaj z ustreznimi pravnimi strokovnjaki, ali je šlo za oškodovanje, za katerega je potrebno, da ga obvladujoča druţba nadomesti: Dana poroštva tretjim za obveznosti obvladujoče druţbe: 1. poroštvo ALPOS-u 2. korporacijska garancija GBD Skupina 3. korporacijska garancija Viator Vektor 4. sporazum o poravnavi obveznosti s Cimos,d.d. v tisoč EUR 10.000 6.000 5.000 4.909 Sporazuma med Merfin, d. o. o. in Merkur, d. d., o pravicah Merkurja d. d. do nadomestitve vrednosti s strani Merfina d. o. o., in sicer: - - Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno vrednostjo nepremičnine TC Primskovo v višini 8.725 tisoč evrov, v kolikor Merfin nepremičnino proda v roku enega leta tretji osebi (kar se je zgodilo). Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico in Sporazum, po katerem lahko Merkur zahteva povračilo razlike med nabavno in prodajno ceno poslovnega deleţa v druţbi HTC Dva v višini 8.500 tisoč evrov, v kolikor Merfin poslovni deleţ proda v roku enega leta tretji osebi (kar se je zgodilo). Merfin lahko svojo obveznost poravna z denarjem ali delnicami MER po ceni 405 EUR/delnico. Merkur lahko upravičenja iz naslova teh 2 sporazumov uveljavlja v roku 3 let, vendar do sestave računovodskih izkazov za leto 2009 ni zahteval od Merfina skupno 17.225 tisoč evrov. 175 Odnosi z druţbami, ki so preko različnih poslovnih odnosov povezane tako z Merkurjem d. d. kot Merfinom d. o. o. Merkur d. d. je v poslovanju v obravnavanem obdobju povečal svojo naloţbeno dejavnost do nekaterih druţb, ki sicer niso povezane bodisi z Merkurjem d. d., bodisi z Merfinom d. o. o., obstajajo pa drugi poslovni odnosi z obema druţbama. Po višini finančnega angaţiranja in doslej zbranih dokumentih bi izpostavili podjetja HTC DVA d. o. o., Sava d. d. in Alpos. Izpostavljamo, da kakršnokoli povečevanje naloţb izven redne dejavnosti trgovine v obravnavanem obdobju, ko je bila likvidnostna situacija slaba, za Merkur ni bilo ekonomsko smotrno in finančno vzdrţno. V letnem poročilu je bilo razkrito med dogodki po datumu BS, da je bilo kratkoročno posojilo, dano HTC Dva v višini 147.500 tisoč evrov preoblikovano v dolgoročno. Do 30. 6. 2010 se je stanje danih dolgoročnih posojil HTC Dva povečalo na 187.181 tisoč evrov. Posojilo nima ustreznega zavarovanja in ekonomske podlage. Čeprav druţba HTC DVA ni povezana z druţbo Merkur, bodisi Merfin d. o. o., pa ima poslovne odnose z obema. Na podlagi komunikacije prejšnjega predsednika uprave v javnosti in obstoječe korespondence v druţbi Merkur d. d. je mogoče domnevati, da je bila druţba HTC Dva, d. o. o. uporabljena tudi kot posrednica za poplačilo obveznosti do bank druţbe Merfin d. o. o., pri čemer je vračila dejansko financiral Merkur d. d. s posojilom druţbi HTC Dva, d. o. o. Poslovanje Merkur group in Merkurja d. d. ni omogočalo vrnitve bančnih kreditov Merfina d. o. o., kar so od Merfina zahtevale banke. Nova uprava je na osnovi domnev sproţila pravne postopke, s katerimi se bodo te transakcije proučile in na osnovi ugotovitev sproţila vse ukrepe za zaščito premoţenja druţbe. V kolikor je šlo za posredno financiranje prevzema Merkurja s strani Merfina, je pravno mnenje, da so ti posli nični. Podoben primer je posel z delnicami Save, d. d., v katere je Merkur v letu 2009 investiral 36.250 tisoč evrov za 145.000 delnic. Pri naloţbi je Merkur, d. d. ţe utrpel izgubo zaradi velikega padca delnic po nakupu, za katerega se je v celoti dodatno zadolţil. Tudi v tem primeru je potrebno izpostaviti, da ekonomski razlogi za posel niso jasni. Prodajalec delnic je bila druţba NFD Holding, finančna druţba d. d. Čeprav ne gre za posel z obvladujočo druţbo, gre za prepletenost ostalih poslovnih odnosov med druţbami Merkur, Merfin, NFD Holding in Sava. Od največjih znanih primerov izpostavljamo še zavarovanje obveznosti do tretjih druţb, konkretno Alpos. Za obveznosti Alposa do Banke Koper v višini 10.000 tisoč evrov je Merkur d. d. zastavil 3.000 delnic Gorenjske banke v zavarovanje. Glede na poloţaj Alposa je s takim poslom prevzeto tveganje, ki nima jasnega ekonomskega učinka. Oškodovanje v tem trenutku ni jasno, tudi tu obstaja prepletenost različnih poslov med vsemi tremi druţbami (Alpos, Merkur, Merfin). Uprava bo glede na ugotovitve naredila vse potrebne ukrepe in korake, da do oškodovanja s strani obvladujoče druţbe ne bo več prihajalo, v kolikor pa je do tega prišlo, pa bo za Merkur, d. d. uveljavila vse korake in postopke za nadomestitev škode. Odnosi z odvisnimi in pridruženimi podjetji Poslovni odnosi z odvisnimi in pridruţenimi podjetji se v glavnem nanašajo na nakup in prodajo trgovskega blaga, proizvodov, storitev in premoţenja ter na finančno poslovanje v zvezi z upravljanjem danih in prejetih posojil. Podjetja so kot povezane stranke poslovala na osnovi sklenjenih kupoprodajnih in posojilnih pogodb. Pri tem so bile v medsebojnih transakcijah dosledno uporabljane trţne cene blaga, proizvodov, storitev in premoţenja. Posojila med povezanimi strankami so bila odobrena po enakih pogojih, kakor veljajo za druga podjetja s podobno boniteto. Kapital odvisnih druţb na dan 31. 12. 2009 in čisti poslovni izid odvisnih druţb za leto 2009 sta prikazana v tč. 5.1 Pojasnil k revidiranim konsolidiranim računovodskim izkazom Merkur Group. 176 Posli druţbe Merkur, d. d., s povezanimi podjetji v tisoč EUR Postavka LETO 2009 Merfin, d. o. o., Ljubljana Prodaja blaga Nakupi Opravljanje Uporabljene Zaračunane blaga storitev storitve obresti Prejete obresti Terjatve Obveznosti Prejeta posojila Dana posojila Izdana poroštva - - 4 - 588 16 - - 419 - 25.909 0 0 4 0 588 16 0 0 419 0 25.909 Kovinotehna, d. o. o., Celje Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb Merkur International, d. o. o., Beograd Merkur Čelik, d. o. o., Beograd Intermerkur - Nova d. o. o., Sarajevo Perles Merkur Italia, s. r. l. Merkur, d. o. o., Kotor Mersteel, d. o. o., Naklo Mersteel, d. o. o., Beograd Mersteel, d. o. o., Zagreb Mersteel Profil doo, Beograd Mersteel, d. o. o., Sarajevo Merkur International Praha, spol. S. r. o. Merkur Makedonija, doo, Skopje Merkur - MI Handels, GmbH Big Bang, d. o. o., Ljubljana Big Bang, d. o. o., Beograd 16.987 14.026 6.049 1.965 592 809 1 2.584 136 10.626 - 674 60 394 2.658 1 15.708 71 23 122 328 3.242 8.963 - 39 119 396 99 24 3 4.123 1 61 10 108 15 492 - 725 484 301 45 749 17 15 252 - 682 278 143 26 1 3.407 45 96 477 10 124 11 2 38 4 59 17 140 - 4 5.368 175 48 962 2.677 305 530 36.064 46 62 125 5.880 4 1.956 44 2.776 - 1.006 682 25.272 113 2.337 27.341 54 45 22 1.100 6.763 - - 15.165 - 6.274 23.859 1.841 3.720 70.945 4.000 12.000 1.636 1.000 1.000 - Skupaj Merkur, d. d. do odvisnih podjetij 53.774 32.244 5.489 2.588 5.303 258 57.026 64.734 0 15.165 126.275 Skupaj Merkur, d. d. do obvladujočega podjetja Druţba Merfin, d. o. o., je v letu 2009 vrnila prejeto posojilo v višini 22.502 tisoč evrov. 177 v tisoč EUR Postavka LETO 2008 Merfin, d. o. o., Ljubljana Skupaj Merkur, d. d. do obvladujočega podjetja Kovinotehna, d. o. o., Celje Merkur Hrvatska, d. o. o., Zagreb Merkur Nekretnine, d. o. o., Zagreb Merkur International, d. o. o., Beograd Merkur Čelik, d. o. o., Beograd Intermerkur - Nova d. o. o., Sarajevo Perles Merkur Italia, s. r. l. Merkur, d. o. o., Kotor Mersteel, d. o. o., Naklo Mersteel, d. o. o., Beograd Mersteel Profil doo, Beograd Mersteel, d. o. o., Sarajevo Merkur International Praha, spol. S. r. o. Merkur Makedonija, doo, Skopje Merkur - MI Handels, GmbH Big Bang, d. o. o., Ljubljana Big Bang, d. o. o., Beograd Skupaj Merkur, d. d. do odvisnih podjetij Prodaja blaga Nakupi Opravljanje Uporabljene Zaračunane blaga storitev storitve obresti Prejete obresti Terjatve Obveznosti Prejeta posojila Dana posojila Izdana poroštva - - 3 40 - - 2.274 28 2.022 22.502 - 0 0 3 40 0 0 2.274 28 2.022 22.502 0 53.977 29.905 1.551 5.191 2.674 26.136 2.148 16.468 4.575 6.515 3.478 12.759 - 2.892 566 13.666 14.289 800 14.713 2.863 15.044 15.575 - 39 383 642 3 348 18 2.503 238 129 49 36 441 - 1.184 686 330 326 228 2 236 49 120 - 827 1.937 11 28 23 1.196 32 37 953 7 174 6 1 22 83 12 7 14 110 - 4 9.795 175 1.054 978 3.266 485 42.549 13 29 3.201 84 2.617 42 3.312 1 940 118 385 166 1.059 10.868 6 31 41 945 6.564 - - 5.200 9.654 - 21.554 17.000 4.320 88.845 2.000 12.000 2.710 3.250 203 443 165.376 80.408 4.828 3.162 5.232 249 67.606 21.123 0 14.854 152.325 Ţelezokrivnica SCT - Merkur, d. o. o., Ljubljana 2.775 1.607 5 - - - - - - - - Skupaj Merkur, d. d. do pridruţenega podjetja 2.775 1.607 5 0 0 0 0 0 0 0 0 178 Za posojila odvisnih podjetij, ki so izkazana v konsolidiranih računovodskih izkazih kot prejeta posojila od bank, so izdana poroštva druţbe Merkur, d. d., ki na dan 31. 12. 2009 znašajo 106.075 tisoč evrov (31. 12. 2008: 105.072 tisoč evrov). Izdana poroštva se štejejo za zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4. Izdana so tudi poroštva dobaviteljem odvisnih podjetij v višini 20.200 tisoč evrov. Odnosi s povezanimi fizičnimi osebami Druţba ima le poslovne odnose s člani nadzornega sveta in uprave podjetja, zaposlenimi po individualni pogodbi in z nobenimi drugimi povezanimi fizičnimi osebami ali njihovimi oţjimi druţinskimi člani. Na dan 31. 12. 2009 niti člani stare niti člane nove uprave druţbe Merkur, d. d., njihovi oţji druţinski člani, direktorji odvisnih druţb in člani nadzornih svetov odvisnih druţb nimajo v lasti delnic Merkur, d. d. To velja tudi za člane nadzornega sveta Merkur, d. d. Znesek bruto prejemkov v tisoč EUR Povezane osebe 2009 2008 Skupaj 5.504 6.726 520 712 4.937 47 5.874 140 Člani uprave Drugi zaposleni po individualnih pogodbah Člani nadzornega sveta druţbe Merkur, d. d. Stanje terjatev druţbe Merkur, d. d., do povezanih fizičnih oseb v tisoč EUR Povezane osebe Skupaj Člani uprave Drugi zaposleni po individualnih pogodbah 31. 12. 2009 31. 12. 2008 135 177 - 30 135 147 Terjatve se nanašajo na dana posojila zaposlenim za stanovanjsko gradnjo. Posojila so bila odobrena po veljavni trţni obrestni meri na dan odobritve posojila. Obveznosti druţb do povezanih fizičnih oseb ni. 179 4.2 Izplačila članom uprave, nadzornega sveta in zaposlenim z individualno pogodbo Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejeli v letu 2009 člani uprave, nadzornega sveta in zaposleni po individualnih pogodbah v druţbi Merkur, d. d. v tisoč EUR Število članov Fiksni del prejemkov Gibljivi del prejemkov Drugi prejemki Skupaj bruto prejemki Skupaj neto prejemki 1 2 3 4 5=1do4 6 Bine Kordeţ 128 41 12 180 94 Goran Čelesnik 105 33 12 151 80 Milan Jelovčan 90 28 8 126 70 Marjan Smrekar 45 13 6 64 37 281 Prejemnik Uprava skupaj 4 Struktura bruto 368 115 37 520 71% 22% 7% 100% Neto/bruto 54% Bertoncelj Marta 21 21 16 Piskernik Jakob 13 13 10 Dernovšek Branko 13 13 10 47 47 36 628 4.937 3.090 Nadzorni svet 3 Zaposleni po individualnih pogodbah 96 4.303 6 V fiksnem delu prejemkov je v skladu z določili individualne pogodbe osnovna plača oziroma najmanjši mogoči znesek pri nedoseganju načrtovanih ciljev poslovanja. V gibljivem delu prejemkov so zajeti prejemki iz naslova uspešnosti poslovanja. Drugi prejemki članov uprave in poslovnih pooblaščencev zajemajo regres za letni dopust, odpravnine ob upokojitvi, bonitete iz naslova menedţerskega zavarovanja, uporabe sluţbenega avtomobila, dodatno pokojninsko zavarovanje ter povračila stroškov prehrane in prevoza na delo. Drugi prejemki članov nadzornega sveta zajemajo sejnine in povračila potnih stroškov za udeleţbo na sejah. Neto prejemki zajemajo: neto fiksni in gibljivi del prejemkov, neto sejnine, regres in odpravnine ter povračila stroškov prehrane in prevoza na delo. Merkur, d. d., v letu 2009 ni dal predujmov in poroštev za obveznosti povezanih fizičnih oseb niti ni prejel kratkoročnih ali dolgoročnih posojil od teh skupin oseb. Merkur, d. d., v letu 2009 s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklenil nobenih poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja. Merkur, d. d., v letu 2009 s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklenil nobenih poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja. Merkur, d. d., v letu 2009 ni prejel kratkoročnih ali dolgoročnih posojil od povezanih fizičnih oseb, dal pa je predujem borznoposredniški druţbi v višini 3.812 tisoč evrov za nakup delnic Merkurja po opcijski ceni z namenom realizacije nagrajevanja zaposlenih po individualnih pogodbah po opcijskem programu. V letu 2010 je Merkur na podlagi pogodbe z GBD, d. d., kupil 13.615 lastnih delnic v vrednosti 3.812 tisoč evrov in jih takoj prodal naprej Merfinu za isto vrednost. 180 4.3 Razkritje poslov z izbranim revizorjem Druţba Merkur, d. d, je za revidiranje računovodskih izkazov in letnega poročila za poslovno leto 2009 sklenila na osnovi sklepa skupščine delničarjev pogodbo z druţbo KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d. o. o., v vrednosti 56 tisoč evrov. 181 5 Poslovni dogodki po datumu bilance Sprememba danega posojila s strani druţbe Merkur, d. d., druţbi HTC DVA, d. o. o., iz kratkoročnega v dolgoročnega in pridobitev dodatnih zavarovanj za dano posojilo Druţba je kratkoročno posojilo, dano druţbi HTC DVA, d. o. o., v višini 147.500 tisoč evrov dne 23. aprila 2010 preoblikovala v dolgoročno posojilo z zapadlostjo 2-5 let in v zavarovanje od posojilojemalca pridobila terjatve posojilojemalca do Merfina v vrednosti glavnice. Spremembe najemnih pogodb s HTC Dva, d. o. o., v letu 2010 Dne 26. aprila 2010, z veljavnostjo od 1. januarja 2010 dalje, so bili s HTC Dva, d. o. o., podpisani aneksi k najemnim pogodbam, po katerih se je neto najemnina povečala iz povprečno mesečno 390 tisoč evrov na mesečni obrok v višini 623 tisoč evrov. Z nastopom nove uprave so bile doseţene spremembe najemnih pogodb s HTC Dva, d. o. o., nazaj na prvotne cene, kakršne je imela druţba Merkur dogovorjene s Hypo leasingom pred vstopom HTC Dva d. o. o. v najemne pogodbe. S podpisom 3. aneksa k najemnim pogodbam s HTC Dva, d. o. o., dne 1. julija 2010, z veljavnostjo od 1. julija 2010 dalje, so bile najemnine zniţane za dobrih 43 % in znašajo povprečno mesečno 354 tisoč evrov neto. Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij z bankami upnicami Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij je podpisana s 15 bankami, kar predstavlja 93,24 % terjatev bank v vseh posojilih bank do Merkur, d. d. Z navedeno pogodbo smo se Merkur, d. d. (kot dolţnik) in banke, (kot upnice) dogovorili, da bomo pravočasno sklenili dodatke k pogodbenim aktom, na podlagi katerih bo do vključno 30. 9. 2010 odloţeno plačilo vseh obveznosti dolţnika iz naslova glavnic po terjatvah (moratorij), s tem da bodo ostali pogoji terjatev (obrestne mere, zavarovanja ipd.) ostali nespremenjeni. Ne glede na to, obveznosti dolţnika iz naslova obresti (rednih in zamudnih) po terjatvah v navedenem obdobju ne bodo odloţene, dolţnik pa se jih zavezuje redno poravnavati v višini, rokih in na način skladno s pogodbenimi akti. 6 Razlogi za popravek prej izdanih računovodskih izkazov in prejšnjega poročila, ki ga je izdal revizor Po izdaji revidiranih računovodskih izkazov za Merkur, d. d., in revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov za Merkur Group je nova uprava dne 1. julija 2010 prejela obvestilo revizorja o preklicu revizorjevega poročila za druţbo Merkur in Skupino Merkur za poslovno leto 2009 z dnem 18. junija 2010. Temu so sledili pogovori med revizorjem in novo upravo ter proučitev določenih dejstev, ki so novo upravo pripeljali do odločitve, da popravi računovodske izkaze za Merkur, d. d., in konsolidirane računovodske izkaze za Merkur Group za leto 2009. V nadaljevanju je prikazana razlika med prej izdanimi računovodskimi izkazi in popravljenimi računovodskimi izkazi za leto 2009: 182 Izkaz finančnega poloţaja Merkur, d. d., na dan 31. 12. 2009 v tisoč EUR Postavka Prej izdano 31. 12. 2009 1 Popravek Popravljeno 31. 12. 2009 1 Nepremičnine, naprave in oprema Neopredmetena sredstva Naloţbene nepremičnine Finančne naloţbe v odvisna podjetja Finančna sredstva Dana posojila Druge dolgoročne terjatve Odloţene terjatve za davek 171.571 1.280 16.646 184.155 208.460 1.388 75 3.743 -49.181 -24.474 210.609 1.280 16.646 134.973 183.986 1.388 75 3.743 Skupaj dolgoročna sredstva 587.318 -34.617 552.701 Zaloge Finančna sredstva Dana posojila Terjatve za odmerjeni davek Poslovne terjatve in druga sredstva Denar in denarni ustrezniki Skupaj kratkoročna sredstva 62.717 4.351 181.957 2.893 145.856 332 398.106 SKUPAJ SREDSTVA 985.424 Izdani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Lastne delnice (kot odbitna postavka) Nepokrita izguba/zadrţani čisti dobiček Rezerva za pošteno vrednost Skupaj kapital 54.773 76.701 68.054 -53.159 93.545 54.621 294.535 Prejeta posojila Obveznosti iz finančnega najema Odloţene obveznosti za davek Druge dolgoročne obveznosti Rezervacije Skupaj dolgoročne obveznosti Prejeta posojila Obveznosti iz finančnega najema 133.348 19.133 8.854 63 7.908 169.307 282.047 1.056 Poslovne in druge obveznosti, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti Rezervacije Skupaj kratkoročne obveznosti Skupaj obveznosti 237.962 517 521.582 690.889 41.500 10.805 237.962 517 563.082 701.694 SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 985.424 -160.858 824.567 39.038 -126.240 62.717 4.351 55.562 3.048 145.856 332 271.866 -160.858 824.567 -126.395 155 -76.101 -13.865 -93.545 12.448 -171.663 -36.500 5.805 -30.694 41.500 54.773 0 54.189 -53.159 0 67.069 122.873 96.848 19.133 14.659 63 7.908 138.612 323.547 1.056 183 Izkaz poslovnega izida druţbe Merkur, d. d., za leto 2009 v tisoč EUR Postavka PRIHODKI OD PRODAJE Nabavna vrednost prodanih količin blaga Prej izdano 2009 Popravek Popravljeno 2009 503.147 503.147 -387.153 -387.153 KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 115.994 115.994 Drugi poslovni prihodki Stroški prodajanja Stroški splošnih dejavnosti Drugi poslovni odhodki 1.539 -75.480 -28.604 -1.117 -760 1.539 -75.480 -28.604 -1.878 12.332 -760 11.572 28.972 -25.786 -152.983 28.972 -178.769 NETO FINANČNI PRIHODKI/ODHODKI 3.186 -152.983 -149.797 POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 15.518 -153.744 -138.226 Davek od dobička POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -1.874 155 -1.719 13.644 -153.588 -139.945 POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Finančni prihodki Finančni odhodki Razlogi za popravek prej izdanih računovodskih izkazov so naslednji: Uprava je svoj mandat nastopila s 1. julijem 2010. Revidirano letno poročilo za 2009 je bilo pred tem 10. maja 2010 sprejeto na 20. redni seji nadzornega sveta v prejšnji sestavi, vsebovalo je posebno pojasnilo revizorja glede vrednosti naloţbe v Gorenjsko banko in izpostavitev nekaj napak, glede na celotno vsoto aktive manj pomembnih, ki pa so kazale na to, da vse slabitve naloţb niso opravljene. Iz samega poročila je bilo razvidno, da vsebuje popravek iz preteklega obdobja, to je leta 2008, in sicer za preizkus dobrega imena in vrednosti naloţb v zvezi z metalurško dejavnostjo. Poleg tega je bilo kasneje ugotovljeno, da je revizor svoje mnenje dne 18. junija 2010 preklical, ker mu niso bili razkriti vsi relevantni dokumenti. S tem je nova uprava postala tudi podpisnik ponovno revidiranega poročila za 2009, pred čemer pa se je hotela, kolikor je mogoče, prepričati o zgoraj navedenih indicih. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se je v tem času izvedla cenitev nepremičnin, ki so v uporabi kot osnovna sredstva, ter, da so bili spremenjeni tako izpostavljenost kreditnemu tveganju do HTC Dva v smislu povečanja ter, da so bili spremenjeni instrumenti zavarovanja tega posojila, dani Merkurju. Dodatno je zaradi reševanja likvidnostne situacije uprava pristopila k aktivnostim takojšnje prodaje posamičnih naloţb in sredstev ter na podlagi trţnega povpraševanja ustvarila dodatno informacijo o iztrţljivosti naloţbenega premoţenja. Nova uprava je pristopila k hitremu preizkusu zgornjih postavk, na to pa se nanašajo tudi vse spremembe letnega poročila, pri čemer izpostavljamo vrednostno pomembne postavke: - prevrednotenje nepremičnin, ki so v uporabi kot osnovna sredstva, skladno s cenitvami pooblaščenega cenilca, z učinkom na vrednost osnovnih sredstev v višini 39.038 tisoč evrov, od tega povečanje rezerve za pošteno vrednost sredstev v okviru kapitala 31.838 tisoč evrov in odloţenih obveznosti za davek v znesku 7.960 tisoč evrov ter oslabitev določenih nepremičnin v vrednosti 760 tisoč evrov v breme poslovnega izida leta 2009; - oslabitev finančne naloţbe v odvisno podjetje Mersteel, d. o. o., do poštene vrednosti posamičnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega poloţaja podjetja. Učinek je pripoznan kot ponovna ocena napake iz preteklega obdobja, ki vpliva na zmanjšanje finančne naloţbe v odvisno podjetje v vrednosti 45.746 tisoč evrov, zmanjšanje zadrţanega dobička iz preteklih let, v višini 30.523 tisoč evrov ter kot povečanje finančnih odhodkov leta 2009 v višini 15.223 tisoč evrov; - oslabitev finančne naloţbe v odvisno podjetje Perles Merkur Italia do poštene vrednosti posamičnih sredstev in obveznosti v izkazu finančnega poloţaja tega podjetja. Učinek je pripoznan kot finančni odhodek leta 2009 v višini 3.435 tisoč evrov; 184 - oslabitev finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo, z negativnim učinkom na vrednost finančnih sredstev v višini 29.474 tisoč evrov, od tega zmanjšanje rezerv za pošteno vrednost v okviru kapitala 17.236 tisoč evrov in 4.309 tisoč evrov na zmanjšanje odloţene obveznosti za davek na dan 31. 12. 2009 ter 7.929 tisoč evrov v breme poslovnega izida leta 2009; - evidentiranje pogodbe o reodkupu obveznic v vrednosti 5.000 tisoč evrov, kar povečuje vrednost finančnih sredstev in dolgoročno prejetih posojil po stanju na dan 31. 12. 2009; - oslabitev posojila do HTC Dva do knjigovodske vrednosti kapitala HTC Dva, po ugotovitvi, da HTC Dva nima nobenega neobremenjenega premoţenja, s katerim bi zagotavljal takojšnje poplačilo. Učinek slabitve ja 126.395 tisoč evrov, slabitev ima učinek na poslovni izid 2009; - prenos nekaterih dolgoročno prejetih posojil druţbe na kratkoročno prejeta posojila v vrednosti 41.500 tisoč evrov, na podlagi ugotovitve, da druţba ne izpolnjuje več posamičnih zavez za finančne omejitve (covenants) po posojilnih pogodbah ; - razkritje dodatnih potencialnih obveznosti iz danih poroštev tretjim osebam v višini 25.909 tisoč evrov. Popravki predstavljajo skupno zmanjšanje bilančne vsote v višini 160.858 tisoč evrov in imajo negativni vpliv na poslovni izid v višini 153.588 tisoč evrov. 185 186 Revizorjevo poročilo 187 188 189 190 PODJETJA MERKUR GROUP Matična druţba: MERKUR - trgovina in storitve, d. d. Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo Vpis v register podjetij: Okroţno sodišče v Kranju - št. vloţka 10001500 Osnovni kapital: 54.773.201,47 EUR Matična številka: 5003563 Identifikacijska številka: SI98492462 Šifra dejavnosti: G/46.740 Telefon:+386 (0)4 258 80 00 Telefax:+386 (0)4 258 88 05 E pošta: info@merkur.si Spletna stran: www.merkur.eu Transakcijski računi: - Gorenjska banka, d. d., Kranj: 07000-0000002321 - SKB, d. d., Ljubljana: 03138-1002701594 - Abanka Vipa, d. d. Ljubljana: 05100-8000018034 - NKBM d. d., Maribor: 04515-0000270653 - UniCredit Banka, d. d., Ljubljana: 29000-0001816667 - Factor banka d. d., Ljubljana: 27000-0000097760 - Banka Koper, d. d., Koper: 10100-0032602083 - NLB, d. d., Ljubljana: 02923-0016828282 - Probanka, d. d., Maribor: 25100-9700292128 - Probanka, d. d., Maribor: 25100-9700214140 - Hypo Alpe Adria Bank d. d., Ljubljana: 33000-0001958809 - Banka Celje d.d., Celje 06000-1027015638 Uprava druţbe Merkur, d. d., do 30. 6. 2010: mag. Bine Kordeţ, predsednik uprave - generalni direktor mag. Goran Čelesnik, član uprave - komercialni direktor ( do 22. 3. 2010) dr. Milan Jelovčan, član uprave - direktor za organizacijo in informatiko Marjan Smrekar, delavski direktor Uprava druţbe Merkur, d. d., od 1. 7. 2010 (mandatno obdobje do 1. 7. 2015): Bojan Knupleţ, predsednik uprave – generalni direktor Blaţ Pesjak, član uprave, direktor za finance, naloţbe in kontroling (od 15. 7. 2010) Rok Ponikvar, član uprave, direktor za nabavo, prodajo in logistiko (od 15. 7. 2010) Uroš Zajc, član uprave, direktor za trţenje, prodajni program in razvoj (od 15. 7. 2010) Marjan Smrekar, član uprave – delavski direktor Nadzorni svet druţbe Merkur, d. d., do 22. 6. 2010: Predstavniki delničarjev: Marta Bertoncelj – predsednica Jakob Piskernik – namestnik predsednice Predstavniki zaposlenih: Branko Dernovšek Nadzorni svet druţbe Merkur, d. d., od 23. 6. 2010 (mandatno obdobje do 23. 6. 2014): Predstavnika delničarjev: mag. Matevţ Slapničar, predsednik nadzornega sveta mag. Antonija Pirc, namestnica predsednika Predstavnika zaposlenih: mag. Ana Hochkraut, članica Peter Fratnik, član (od 22. 7. 2010) 191 PODJETJA DIVIZIJE MERKUR: HČERINSKA PODJETJA DIVIZIJE MERKUR: MERKUR HRVATSKA, d. o. o. Rakitnica 3, 10000 Zagreb, Hrvaška Telefon: +385 1 2009 333 Telefaks: +385 1 2008 708 E-pošta: merkurhr@merkur.eu Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 % Direktor: Bojan Vidmar MERKUR NEKRETNINE, d. o. o. Rakitnica 3, 10000 Zagreb, Hrvaška Telefon: +385 1 2009 333 Telefaks: +385 1 2008 708 E-pošta: merkurhr@merkur.eu Lastništvo: Merkur Hrvatska, d. o. o., 100 % Direktor: Bojan Vidmar MERKUR INTERNATIONAL d. o. o., Beograd Partizanske avijacije 4, 11070 Novi Beograd, Srbija Telefon: +381 11 20 57 200 Telefaks: +381 11 20 57 201 E-pošta: merkurbg@merkur.eu Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 % Direktor: Bojan Pongrac MERKUR ČELIK, d. o. o., Beograd Partizanske avijacije 4, 11070 Novi Beograd, Srbija Telefon: +381 11 222 89 00 Telefaks: +381 11 222 89 01 E-pošta: merkurbg@merkur.eu Lastništvo: Merkur – trgovina in storitve, d. d., 66,16% Merkur International d. o. o., Beograd 33,84 % Direktor: Zoran Cvijović MERKUR, trgovina i usluge, d. o. o., Kotor Ţrtava fašizma bb, Zgrada Boţović 85310 Budva, Črna gora Telefon: +382 33 466 258, 382 33 466 266 Telefaks: +382 33 466 265 E-pošta: merkurkotor@t-com.me Lastništvo: Merkur – trgovina in storitve, d. d., 76 % YU-BRIV d. o. o., 24 % Direktor: Bojan Bevc INTERMERKUR – NOVA, d. o. o., Sarajevo Ul. Safeta Zajke 267, Rajlovac 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Telefon: +387 33 496 070 Telefaks: +387 33 496 019 E-pošta: intermerkur-nova@merkur.eu Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 % Direktor: Igor Lipanović PERLES MERKUR ITALIA, s.r.l. Via Aquileia 15/A, 34070 Villesse, Italija Telefon: +39 04 81 96 46 11 Telefaks: +39 04 81 91 81 67 E-pošta: info@perlesmerkur.com Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 % Direktor: Davorin Adler 192 KOVINOTEHNA, d. o. o., CELJE Mariborska 7, 3502 Celje Matična številka: 5099501 Telefon: +386 (0)3 543 20 00 Identifikacijska številka: SI 94968683 Telefaks: +386 (0)3 543 25 54 Šifra dejavnosti: G/46.740 Transakcijski račun: Abanka, d. d. Ljubljana: 05100-8000029092 Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 % Direktor: Zoran Ledinek PODJETJA DIVIZIJE MERSTEEL: HČERINSKA PODJETJA DIVIZIJE MERSTEEL: MERSTEEL, trgovina in storitve, d. o. o. Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo (vpis v sodni register 2. april 2008) Matična številka: 3307417 Identifikacijska številka: SI 11722088 Telefon:+386 (0)4 258 80 00 Telefax:+386 (0)4 258 85 56 Spletna stran: www.mersteel.eu Transakcijski račun: - Abanka, d. d. Ljubljana: 05100-8012565469 - NKBM d.d. Maribor: 04515-0001597128 Šifra dejavnosti: G/46.720 E pošta: info@mersteel.eu - Gorenjska banka d.d., Kranj: 07000-0001053995 Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 % Direktor: mag. Darko Gregorič (Gregor Krajnik do 31. 3. 2010) MERSTEEL, d. o. o. Kelekova 18 a , 10000 Zagreb, Hrvaška Telefon: +385 1 249 87 30 Telefaks: +385 1 249 87 39 E-pošta: mersteel.hrvatska@mersteel.eu Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100% Direktor: Gregor Adler (Mario Plazibat do 27. 1. 2009) MERSTEEL, trgovina i usluge, d. o. o Partizanske avijacije 4, 11070 Novi Beograd, Srbija Telefon: +381 11 222 89 00 Telefaks: +381 11 222 89 01 E-pošta: mertsteelbg@mersteel.eu Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100% Direktor: Zoran Cvijović MERSTEEL PROFIL, d. o. o., Beograd Partizanske avijacije 4, 11070 Novi Beograd, Srbija Telefon: +381 11 222 89 00 Telefaks: +381 11 222 89 01 E-pošta: mersteelbg@mersteel.eu Lastništvo: Mersteel, trgovina i usluge DOO, Beograd, 100% Direktor: Milan Ačimović (Zoran Cvijović do 5. 10. 2008) MERSTEEL, d. o. o., Sarajevo – od 1. 10. 2009 dalje (prej Intermerkur, d. o. o.) Ul. Safeta Zajke 267, Rajlovac 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina Telefon: +387 33 496 006 Telefaks: +387 33 496 020 E-pošta: mersteel.bih@mersteel.eu Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100% Direktor: Ţeljko Mutnović 193 MERKUR MAKEDONIJA DOO Skopje Ul. Edvard Kardelj 12, 1000 Skopje, Makedonija Telefon: +389 232 19 701 Telefaks: +389 232 19 710 E-pošta general@merkur.eu Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 99,27% Direktor: Vesna Mirčeska MERKUR MI HANDELS, GmbH Münchner Str. 13, D- 85540 Haar, Nemčija Telefon: +49 89 99 02 26 0 Telefaks:+49 89 99 02 01 60 E-pošta: info@merkur-mi.de Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100% Direktor: Mitja Jeţovnik MERKUR INTERNATIONAL PRAHA, spol. S. r. o. Slepa II. 1007/15, 14200 Praha 4 - Lhotka, Češka Telefon: +42 02 6171 1405, +42 02 6171 0446 Telefaks: +42 02 4171 1574 E-pošta: merkur@merkurpraha.cz Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 100% Direktor: Marko Čop PRIDRUŢENO PODJETJE DIVIZIJE MERSTEEL: ŢELEZOKRIVNICA SCT- MERKUR, d. o. o. Cesta na Brod 2 1000 Ljubljana, Slovenija T: (04) 258 82 42 F: (04) 258 84 14 Lastništvo: Mersteel, trgovina in storitve, d. o. o., Naklo, 45%, Sct, d. d., 55 % PODJETJA DIVIZIJE BIG BANG: BIG BANG, d. o. o., Ljubljana Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana Matična številka: 5464943 Identifikacijska številka: SI 18224326 Telefon: +386 (0)1 309 37 00 Telefaks: +386 (0)1 309 37 60 Spletna stran: www.bigbang.si Šifra dejavnosti: G/47.430 E-pošta: info@bigbang.si Transakcijski računi: - NLB d.d. Ljubljana: 02923-0254441325 - SKB banka d. d., Ljubljana: 03171-1007727196 Lastništvo: Merkur - trgovina in storitve, d. d., 100 % Direktor: Bojan Knupleţ BIG BANG, d.o.o., Beograd Bulevar Mihajla Pupina 6, 11000 Beograd, Srbija Telefon: +381 11 262 24 63 Telefaks: +381 11 268 51 70 E-pošta: gregor.drozg@bigbang.si Lastništvo: Big Bang, d. o. o., Ljubljana, 100 % Direktor: Gregor Drozg 194 Predstavništvo MERKUR, d. d., v tujini: PREDSTAVNIŠTVO KITAJSKA Slovenia Merkur Suzhou Representative Office Suzhou City, SIP No. 8 Suhua Road Sovereign Building, 16F, Room 14 P.C.: 215021, Kitajska Telefon: +86 (0)512 871 757 66 Telefax: +86 (0)512 871 757 69 E-pošta: China.Office1@merkur.eu Spletna stran: www.merkur.eu Vodja predstavništva: Andrej Hribar 195
© Copyright 2024