PowerPoint bemutató - lendva községi magyar nemzeti

Prekmurski
madţarski
znanstveni
portreti
Urednik:
Prevodi v madţarski jezik:
Lektor madţarskega besedila:
Lektor slovenskega besedila:
Podporniki zaloţbe:
Albert Halálsz
Erika Kósa
Erika Kósa
Livija Horvat
Občina Lendava - Lendva Község,
Lendva Községi Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség –
Madţarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava
Ime in priimek: dr. Lajos Bence
Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: literarna zgodovina
Delovno mesto: Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti
Dosegljivost: lajos.bence@nepujsag.net
Lajos Bence se je rodil 1. julija 1956 v Genterovcih. Osnovno šolo je obiskoval v svojem rojstnem kraju, srednjo šolo pa končal v
Lendavi. Po študiju se je vrnil v Lendavo.
Lajos Bence se je leta 1976 vpisal na Oddelek za madţarski jezik in knjiţevnost Univerze Lajosa Kossutha v Debrecenu na
Madţarskem. Po enem letu je študij nadaljeval v Budimpešti na Univerzi Loránda Eötvösa. Njegovo zanimanje se je osredotočilo
na madţarsko leposlovje in primerjalno knjiţevnost. Kot profesor madţarskega jezika in knjiţevnosti je diplomiral leta 1981.
Naslednjih deset let je poučeval v srednjih šolah v Prekmurju, najdlje na dvojezični srednji šoli v Lendavi. Leta 1994 je na
Univerzi Loránda Eötvösa doktoriral. Njegova disertacija obravnava prekmurske Madţare, njihovo literarno, druţbeno-politično
in kulturno dejavnost ter prizadevanje za ohranitev narodne skupnosti in izoblikovanje narodne identitete. Doktorsko delo je še
istega leta izšlo v knjiţni obliki z naslovom Írott szóval a megmaradásért (S pisano besedo za obstoj). Knjiga, ki jo omenjajo kot
enciklopedijo prekmurske madţarske knjiţevnosti, je v dopolnjeni izdaji izšla leta 1996.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil urednik oddaje Hidak–Mostovi, novinar, direktor Zavoda za informativno dejavnost
madţarske narodnosti in hkrati odgovorni urednik tednika Népújság. Njegova publicistika je izjemno bogata, v prvi vrsti se
navezuje na madţarsko narodno skupnost v Sloveniji, večinoma na področje narodnostne politike, kulture in kulturne politike.
Nekaj let je na Pedagoški fakulteti v Mariboru pogodbeno predaval knjiţevnost, zamejsko knjiţevnost in literarno teorijo.
Njegovo znanstveno področje zajema raziskovanje knjiţevnosti, likovne umetnosti in etnologije Madţarov v Sloveniji ter
raziskave s področja demografije, migracij, izobraţevanja in splošne sociografije te narodne skupnosti. Zbrane študije, eseji,
kritike so izšle pod naslovom Identitás és entitás (Identiteta in entiteta) v zbirki Pannon Tükör Könyvek (Knjiţna zbirka revije
Pannon Tükör) leta 2005 v Zalaegerszegu na Madţarskem.
Lajos Bence je eden izmed urednikov revije Muratáj (Lendava), član uredniškega odbora revije z naslovom Lendavski zvezki
(Lendava), od ustanovitve leta 1997 je predsednik Društva prekmurskih madţarskih pisateljev, od leta 2003 je namestnik
glavnega urednika, od leta 2007 pa t. i. redni sodelavec revije Pannon Tükör (Zalaegerszeg), od leta 2008 je predsednik Društva
prekmurskih madţarskih znanstvenikov in raziskovalcev, včlanjen je več strokovnih in znanstvenih zdruţenj doma in v tujini.
Prejel je priznanje Kulturális Nívódíj (priznanje s področja kulture, Lendava, 1994), Berzsenyi-díj (priznanje Berzsenyi,
Madţarska, 2003), Keresztury Dezső-díj (priznanje Keresztury Dezső, Madţarska, 2005), Zala Megye Alkotói-díja (priznanje
Umetniki ţupanije Zala, Madţarska, 2006) in priznanje Magyar Művészetért (Za madţarsko umetnost, Madţarska, 2007).
Lajos Bence piše in objavlja tudi leposlovna dela, izdal je več pesniških zbirk.
Njegove najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
• Írott szóval a megmaradásért. A szlovéniai magyarság 70 éve (S pisano besedo za obstoj. 70 let Madžarov v Sloveniji). 2. dop. izdaja.
Győr– Lendva, Hazánk – Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 1996.
• Hungarians in Slovenia. Budapest, Teleki László Foundation – Institute for Central European Studies, 1998.
• A kétnyelvű oktatás szlovéniai tapasztalatai (Izkušnje dvojezičnega poučevanja v Sloveniji). Korunk (Cluj–Napoca), 2000, št. 8, str. 65–
70.
• Irodalmi törekvések a Mura mentén a XVI. századtól napjainkig. A vallás és a politika vonzásában, szorításában (Literarna prizadevanja v
pokrajini ob Muri od 16. stol. do danes. S stališča stika vere in politike). Polisz, 2001, št. 61, str. 63–67.
• Identitás és entitás. Esszék, tanulmányok, kritikák (Identiteta in entiteta. Eseji, študije, kritike). Zalaegerszeg – Lendva, Zalai Írók
Egyesülete – Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2005, 138.
Ime in priimek: doc. dr. Elizabeta Bernjak
Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: jezikoslovje
Delovno mesto: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Dosegljivost: elizabeta.bernjak@siol.net
Elizabeta Bernjak se je rodila 27. oktobra 1947 v Gaberju. Osnovno šolo je obiskovala v Lendavi, srednjo šolo pa v Murski
Soboti.
Elizabeta Bernjak je diplomirala leta 1973 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pridobila je pedagoško diplomo iz
slovenskega jezika in knjiţevnosti, nemškega jezika in knjiţevnosti ter poljskega jezika in knjiţevnosti. Na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani je leta 1990 tudi magistrirala in leta 2000 doktorirala iz slovenskega jezika, in sicer z disertacijo
Jezikovnosistemski razlogi primanjkljaja v slovensko-madţarskem jezikovnem stiku. Od leta 1972 do 1982 je bila zaposlena na
srednji šoli v Lendavi, kjer je poučevala slovenski in nemški jezik. V letih od 1986 do 1990 je v Mariboru in Sombotelu bila
zaposlena kot lektorica. Od leta 1990 je gostujoča profesorica za slovenski jezik in knjiţevnost na Oddelku za slovenski jezik in
knjiţevnost Visoke šole Dániela Berzsenyija v Sombotelu na Madţarskem, po novem poimenovanju Filozofske fakultete
Univerzitetnega središča Univerze zahodne Madţarske (Nyugat-magyarországi Egyetem, Savaria Egyetemi Központ,
Bölcsészettudományi Kar). Leta 1995 je sestavila slovensko-madţarski in madţarsko-slovenski slovar.
Znanstvenica proučuje slovensko-madţarsko dvojezičnost, poglobljeno se ukvarja s kontrastivnim raziskovanjem slovenskega
in madţarskega jezika. Rezultate teh raziskav je leta 1999 objavila v znanstveni monografiji Jezikovnosistemski razlogi
interferenčnih pojavov v slovensko-madţarskem jezikovnem stiku in v drugih publikacijah.
Med drugimi je članica uredniškega odbora publikacije Studia Slavica Savariensia in revije Lindua, je članica Društva
prekmurskih madţarskih znanstvenikov in raziskovalcev, Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), Slavističnega
društva Slovenije, Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije in Znanstvenega sveta Madţarske akademije za znanost v
Ţelezni ţupaniji.
Raziskuje dvojezičnost, dvojezično šolstvo, slovensko-madţarsko-nemško kontrastivno frazeologijo in slovensko-madţarsko
kontrastivno jezikoslovje.
Najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
• A kisebbségi nyelvek jövője az EU-ban. Nyelvcsere vagy nyelvi revitalizáció / The future of minority languages in the EU. Language
change or linguistic revival. Kisebbségkutatás, 2004, št. 2, str. 221–228.
• Slovenščina in madžarščina v stiku. Sociolingvistične in kontrastivne študije. Maribor, Slavistično društvo, 2004.
• Barvna metaforika in simbolika v slovenski in madţarski frazeologiji. KÁROLY GADÁNYI, V. E. MOISEENKO,
NORMAN, BORIS JUSTINOVIĆ (ur.) Problemy kontrastivnoj semantiki. Slavjanskoj i neslavjanskoj. Studia Slavica Savariensia.
Szombathely, BDF, Szláv Filológiai Tanszékcsoport, Szombathely, 2004, št. 1–2, str. 17–56.
• The Slovene Minority in Hungary. A sociolinguistic assessment. JOSEF HIEDEN – ABL, KARL HEINZ (ur.). Exspertisen.
Förderung der Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung, Bd. 1. Klagenfurt, Pädagogische
Akademie des Bundes in Kärnten, 2005, str. 530–542.
• Slovensko-madţarski jezikovni stiki v frazeologiji in izrazju. MARKO JESENŠEK (ur.) Besedoslovne spremembe slovenskega
jezika skozi čas in prostor. Zora, 49. Maribor, Slavistično društvo, 2009, str. 543–616.
Ime in priimek: dr. László Göncz
Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: zgodovina
Delovno mesto: Državni zbor Republike Slovenije
Dosegljivost: laszlo.goncz@dz-rs.si
László Göncz se je rodil 13. aprila 1960 v Murski Soboti. Odraščal je v Dolgi vasi. Osnovno šolo je obiskoval v Lendavi, kjer je
končal ekonomsko srednjo šolo. V Sombotelu je uspešno zaključil študij na Visoki učiteljski šoli Dániela Berzsenyija in si pridobil
naziv predmetni učitelj zgodovine in diplomirani kulturni animator. Vpisal se je na podiplomsko izobraţevanje na Univerzi v
Pécsu in po šestih semestrih pridobil naziv diplomirani profesor zgodovine (A Lendva-vidék története 1920-ig / Zgodovina
Lendave in okolice do 1920). Nato se je v okviru iste ustanove vključil v doktorski program izobraţevanja na področju zgodovine,
ki ga je po šestih semestri uspešno zaključil. V naslednjih letih je dokončal doktorsko disertacijo in leta 2001 doktoriral (A
muravidéki magyarság története 1919–1941 / Zgodovina prekmurskih Madţarov 1919–1941).
Njegova znanstvena dejavnost zajema raziskovanje novejše madţarske in srednjeevropske zgodovine. Prvenstveno se ukvarja z
manjšinsko problematiko 20. stoletja v srednji Evropi in z zgodovino prekmurskih Madţarov ter Prekmurja v 19. in 20. stoletju.
Od leta 1986 je v okviru Samoupravne interesne skupnosti madţarske narodnosti bil zaposlen kot kulturni animator, pozneje pa
kot sekretar Pomurske madţarske narodne samoupravne skupnosti. Od ustanovitve Zavoda za kulturo madţarske narodnosti
leta 1994 do izteka tretjega mandata leta 2008 je bil direktor te javne ustanove. Ob ustanovitvi Društva prekmurskih madţarskih
znanstvenikov in raziskovalcev leta 2002 so ga izvolili za prvega predsednika. To funkcijo je opravljal do konca leta 2006.
Na drţavnozborskih volitvah leta 2008 je bil izvoljen za poslanca madţarske narodne skupnosti v Drţavni zbor Republike
Slovenije.
Za uspešno delovanje na področju kulture in ohranjanje narodne zavesti prekmurskih Madţarov je leta 1992 v Budimpešti dobil
visoko priznanje Berzsenyi-díj (priznanje Berzsenyi, Madţarska). Za spodbujanje in oblikovanje obmejnega literarnega in
kulturnega sodelovanja je leta 1998 v Sombotelu prejel plaketo Pável Ágoston (Avgust Pavel). Dve leti pozneje je za raznoliko
kulturno in ustvarjalno delo prejel priznanje Zalske ţupanije. Za znanstveno delo in organiziranje raziskovalne dejavnosti je leta
2002 v Pécsu prejel plaketo območne sekcije Madţarske akademije znanosti. Naslednjega leta je bila njegova študija izbrana za
najboljšo strokovno publikacijo obdobja 2001–2002 priznane strokovne periodike Vasi Szemle. Istega leta mu je priznana
madţarska Organizacija Gábor Bethlen dodelila plaketo Áron Marton (visoko priznanje na področju manjšinske problematike).
Visoko strokovno priznanje na področju znanstvene dejavnosti mu je leta 2006 dodelila Madţarska akademija znanosti. Leta 2007
je prejel visoko madţarsko drţavno odlikovanje "red za izredne zasluge". László Göncz se udejstvuje tudi na področju leposlovja,
je avtor romana in pesniške zbirke.
•
•
•
•
•
•
•
Najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
Fejezetek Lendva történetéből (Poglavja iz zgodovine Lendave). Lendava, Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 1997.
Az Őrség peremén – Na obrobju Őrséga. Soavtor: Zoltán Nagy. Lendava, Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 1998.
A muravidéki magyarság 1918–1941 (Zgodovina prekmurskih Madţarov 1918–1941). Lendava, Magyar Nemzetiségi Művelődési
Intézet, 2001.
Madžari. Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota, Zaloţba Franc-Franc, 2004.
Felszabadulás vagy megszállás? A Mura mente 1941–1945 (Osvoboditev ali okupacija? Pokrajina ob Muri 1941–1945). Lendava,
Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2006.
Egy peremvidék hírmondói. Mura menti életképek a 20. század első feléből. Budapest, Magyar Nyelv és Kultúra Nemzetközi
Társasága – Anyanyelvi konferencia. 2006.
Ime in priimek: doc. dr. Albert Halász
Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: etnologija
Delovno mesto: RTV Slovenija
Dosegljivost: halasz.albert@siol.net
Albert Halász se je rodil 5. februarja 1969 v Gornjem Lakošu. Osnovno šolo je obiskoval v Gaberju in Lendavi, kamor je hodil tudi v
srednjo šolo. Odraščal je v Gornjem Lakošu in v Gaberju. Po študiju se je vrnil v rodni kraj.
Albert Halász je v obdobju 1989–1994 na Filozofski fakulteti Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti na dveh enopredmetnih študijskih
smereh stopnje MA končal petletni univerzitetni študij etnologije (Jeles napok. Lendvavidéki népi kalendárium / Koledarski prazniki.
Ljudski koledar Lendave in okolice) in madţarskega jezika in knjiţevnosti (Molnár Anna – Lepa Vida. Két balladatípus párhuzamai /
Anna Molnár – Lepa Vida. Vzporednice dveh tipov balad). Leta 2000 je po opravljenem triletnem podiplomskem študiju doktoriral na
Oddelku za etnologijo. Naslov njegove doktorske disertacije je Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken (Koledarske šege in rituali v
Prekmurju). Leta 2010 se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani habilitiral za docenta splošne etnologije in
etnološke/antropološke metodologije. Več kot petnajst let je zaposlen v medijih madţarske narodne skupnosti v Sloveniji kot novinar
(časopis Népújság, RTV Slovenija, TV-studio Lendava) oz. programski direktor programov za madţarsko narodno skupnost na RTV
Slovenija. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je ustanovil in vodil zaloţbo in grafični studio v Lendavi. Razen svojega
strokovnega področa publicira tudi o avtohtoni madţarski narodni skupnosti v Sloveniji, turizmu, medijih, piše pa tudi leposlovje.
V prvi vrsti se ukvarja z etnologijo madţarske narodne skupnosti v Sloveniji, z njenimi medetničnimi stiki in multikulturnostjo. Član je
več strokovnih zdruţenj tako na Madţarskem kot v Sloveniji, tako je (t. i. zunanji) član Madţarske akademije znanosti, Društva
madţarskih etnologov, Mednarodnega društva hungarologov, Društva madţarskih semiotikov, Društva madţarskih pisateljev, Društva
prekmurskih madţarskih znanstvenikov in raziskovalcev, Društva madţarskih pisateljev in Pomurske akademsko znanstvene unije –
PAZU. Bil je pobudnik ustanovitve mednarodnega Zdruţenja za znanost v Lendavi (Tudományért Egyesület). Kot štipendist
Madţarske akademije znanosti je pripravil in vodil več etnoloških raziskav v Prekmurju, med drugimi tudi v sodelovanju z Oddelkom
za etnografijo na Filozofski fakulteti Loránda Eötvösa v Budimpešti. Predaval je na več etnoloških konferencah v Sloveniji, na
Madţarskem, v Avstriji, na Slovaškem, v Srbiji, Romuniji, na Finskem in drugod. Krajši čas je predaval na Inštitutu za etnografijo
Filozofske fakultete Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti in bil član doktorskih izpitnih komisij.
Najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
• Az alsólendvai sajtó és a néprajz. 1889–1919 (Dolnjelendavski tisk in etnologija. 1889 – 1919). Budapest – Lendva, Hunga–Print – Magyar
Nemzetiségi Művelődési Intézet, 1994.
• Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken (Koledarski običaji, ljudski prazniki v Prekmurju). Lendva, Studio Artis – Magyar Nemzetiségi
Művelődési Intézet, 1999.
• Az elfelejtett naptár – a magyar és szlovén népszokások tükrében. Minden út Rómába vezet (Pozabljeni koledar – v luči madţarskih
in slovenskih ljudskih običajev. Vse poti vodijo v Rim). GÉZA BALÁZS (et al.), Folklorisztika 2000-ben. Folklór – irodalom – szemiotika.
Tanulmányok Voigt Vilmos 60. születésnapjára. Budapest, Eötvős Loránd Tudományegyetem, Bölcsészettudományi Kar, 2000, str. 391–
404.
• Gesla Hetés, Madţari in Őrség. ANGELOS BAŠ (ur.), Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana, 2004, str. 164–165, 303–304, 392.
• Magyar néprajzi források a 19. század végéről, a 20. század elejéről a Muravidéken (Madţarski etnološki viri s konca 19. in z začetka
20. stoletja v Prekmurju). ALBERT HALÁSZ (ur.), A muravidéki magyarok néprajza. Narodopisje prekmurskih Madžarov.
Lendva/Lendava–Ljubljana, Muravidéki Magyar Tudományos Társaság/Društvo prekmurskih madţarskih znanstvenikov in
raziskovalcev–Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje–
Zdruţenje za znanost/Tudományért Egyesület, 2010, str. 85–97.
Ime in priimek: doc. dr. Attila Kovács
Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: zgodovina
Delovno mesto: Inštitut za narodnostna vprašanja
Dosegljivost: attila.kovacs@guest.arnes.si
Attila Kovács se je rodil 11. maja 1973 v Murski Soboti. Odraščal je v Dobrovniku, kjer je obiskoval dvojezično osnovno šolo.
Leta 1988 se je vpisal na Vojaško gimnazijo Franc Rozman – Stane v Ljubljani. Po razpadu jugoslovanske drţave (in ukinitvi
šole) je šolanje nadaljeval na Gimnaziji Šentvid, kjer je leta 1992 maturiral. Po srednji šoli in študiju se je vrnil v domače kraje.
V obdobju od 1992 do 1997 je Attila Kovács študiral na Filozofski fakulteti Univerze Janus Pannonius v Pécsu na Madţarskem,
smer zgodovina-politologija (Lendva-vidék a demográfiai adatok tükrében – Lendavsko območje v luči demografskih
podatkov). Po končanem študiju se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja in se hkrati vpisal
na doktorski študij na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Pécsu (1997–2000). Leta 2002 je uspešno
zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Földreform és kolonizáció Lendva-vidéken a két világháború között (Agrarna
reforma in kolonizacija na lendavskem območju v obdobju med obema vojnama).
Po letu 2000 je bil dve leti novinar tednika madţarske narodne skupnosti Népújság. Kot asistent z doktoratom se je leta 2002
ponovno zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja, od leta 2005 dela kot znanstveni sodelavec in vodja Izpostave Inštituta
za narodnostna vprašanja v Lendavi. Leta 2005 se je habilitiral na Oddelku za zgodovino Univerze v Mariboru za docenta
sodobne madţarske zgodovine. Od leta 2008 predava na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Kot gostujoči profesor je večkrat predaval na Univerzi v Pécsu na Madţarskem.
Med glavna področja njegovega raziskovalnega dela spadajo zgodovina madţarske manjšine v Sloveniji in zgodovina
Prekmurja, agrarna reforma in kolonizacija v Srednji Evropi v 20. stoletju, madţarsko begunsko vprašanje leta 1956. Je vodja
dveh nacionalnih projektov in sodelavec pri več nacionalnih ter mednarodnih projektih.
Attila Kovács je član več strokovnih zdruţenj: Magyar Tudományos Akadémia – köztestületi tag (t. i. zunanji član Madţarske
akademije znanosti), Magyar Történelmi Társulat (Društvo madţarskih zgodovinarjev), Zveze zgodovinskih društev Slovenije,
Zgodovinskega društva Maribor, Društva pomurskih madţarskih znanstvenikov in raziskovalcev (Muravidéki Magyar
Tudományos Társaság) in Pomurske akademske znanstvene unije – PAZU.
Njegove najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
• Földreform és kolonizáció a Lendva-vidéken a két világháború között. Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, Lendva, 2004.
• Madţarski eksodus leta 1956–57 s posebnim poudarkom na beguncih, ki so zbeţali v Jugoslavijo oziroma v Slovenijo
(Magyar exodus 1956–57-ben, különös tekintettel a Jugoszláviába és Szlovéniába menekült 56-os menekültekre). Prispevki za
novejšo zgodovino, 2007, št. 1, str. 169–184.
• Izključitev prekmurskih Madţarov iz agrarne reforme na osnovi podatkov popisa o maternem jeziku iz leta 1921 (A
muravidéki magyarok kizárása a földreformból az 1921. évi népszámlálás anyanyelvre vonatkozó adatainak alapján.
Razprave in gradivo, 2002, št. 41, str. 188–205.
• A muravidéki magyarok számának változása a 20. században a statisztikák tükrében (Spremembe števila prekmurskih
Madţarov v 20. stoletju v luči statističnih podatkov). Muratáj (Lendva), 2004, št. 1, str. 47–76.
• Délszláv kolonizáció Alsólendva környékén a két világháború között. NÁNDIR BÁRDI, ATTILA SIMON (ur.). Integrációs
stratégiák a magyar kisebbségek történetében. Somorja, 2005, június 9–10., (Disputationes samarienses, 7). Fórum Kisebbségkutató
Intézet, Somorja, 2006, str. 241–260.
Ime in priimek: doc. dr. Jutka Rudaš
Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: književnost
Delovno mesto: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Dosegljivost: jutka.rudas@uni-mb.si
Jutka Rudaš se je rodila 30. aprila 1969 v Karlsruheju v Nemčiji. Dvojezično srednjo šolo je končala leta 1988 v Lendavi;
diplomirala je leta 1996 na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru iz smeri madţarski jezik s knjiţevnostjo in geografija.
Diplomsko nalogo z naslovom Zbirka slovensko-madžarskih zemljepisnih imen — Szlovén-magyar földrajzi fogalomtár je pripravila s
kolegico Lenko Lázár, leta 2003 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo za potrebe dvojezičnih osnovnih šol to delo tudi izdal.
Od 1993 do 1999 je kot profesorica madţarskega jezika poučevala na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, nato se je zaposlila na
Oddelku za madţarski jezik in knjiţevnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je habilitirana docentka za
področje madţarske knjiţevnosti. Leta 2000 se je vpisala na podiplomski doktorski (Ph.D) študij iz sodobne madţarske
knjiţevnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Pécsu na Madţarskem. Leta 2005 je pridobila naslov doktorica
znanosti. Njena doktorska disertacija A szellem finom játéka – a kortárs magyar irodalom interkulturális aspektusai (Pretanjena igra
duha – interkulturni aspekti sodobne madžarske književnosti) je leta 2006 izšla tudi v knjiţni obliki pri zaloţbi Kijárat Kiadó v
Budimpešti.
Njeno osrednje raziskovalno področje je sodobna madţarska knjiţevnost, poetika Pétra Esterházyja, literarna hermenevtika,
recepcijska teorija in teorije prevajanja.
Uspešnost njene znanstvenoraziskovalne dejavnosti dokazuje sodelovanje v raziskovalnih projektih, objavljeni strokovni in
znanstveni članki ter strokovni prevodi. V strokovno področje njenega delovanja s področja moderne madţarske knjiţevnosti
se uvrščajo znanstveni in strokovni članki v domačih in tujih literarno-umetniških revijah, samostojni znanstveni sestavki v
monografijah, prevodi (leposlovnih del), recenzije in kritike. Ureja prevode madţarskih avtorjev v slovenskih revijah, sodeluje
pri mednarodnih projektih.
Od leta 2002 je članica Prekmurskih madţarskih znanstvenikov in raziskovalcev, od leta 2005 je konzultantka Mednarodnega
literarnega festivala Vilenica, od 2007 sodelavka virtualnega knjiţevnega spleta readme cc., od 2008 članica Zdruţenja za
znanost v Lendavi, od leta 2009 zunanja članica Akademije znanosti na Madţarskem, od leta 2010 članica Delovne skupine za
literarno teorijo v sklopu Akademije znanosti v Pécsu.
Najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
• A szellem finom játéka. A kortárs magyar irodalom interkulturális aspektusai (Pretanjena igra duha – interkulturni aspekti sodobne
madžarske književnosti). (Kritikai zsebkönyvtár, 7) Budapest, Kijárat Kiadó, 2006.
• Esterházy pri nas. Iz recepcije sodobne madţarske knjiţevnosti. Jezik in slovstvo, 2004, št. 1, str. [17]–27.
• Literarni (kon)teksti. NOVAK-POPOV, Irena (ur.). Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi. (Zbornik
Slavističnega društva Slovenije, 20). Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije, 2009, str. [272]–283.
• Esterházy versus Kiš. CSÁNYI, Erzsébet (ur.). Jelháló Összehasonlító irodalomtudományi, nyelvészeti és médiaközi kutatások,
(Kontextus könyvek, 2). Újvidék, Bölcsészettudományi Kar – Vajdasági Magyar Felsőoktatási Kollégium, 2008, str. 149–161.
• Fordítás - kulturális megértés (Prevod – razumevanje kulture. TÓTH, Anikó N. (ur.). Irodalom és fordítás. Europica varietas.
Nyitra– Budapest, Univerzita Konštantína Filozofa v Nitre, Fakulta stredoeurópskych štúdií / Konstantin Filozófus
Egyetem, Közép-Európai Tanulmányok Kara – Literárnovedný ústav MAV / MTA Irodalomtudományi Intézet, 2009, str.
43–55.
Ime in priimek: prof. dr. József Varga
Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: jezikoslovje, onomastika
Delovno mesto: upokojen
Dosegljivost: drvarga.jozsef@siol.net
József Varga se je rodil 17. septembra 1930 v Virovitici na Hrvaškem. Osnovno šolo je končal v Genterovcih, učiteljišče pa v
Murski Soboti. Leta 1966 je na Oddelku za madţarski jezik in knjiţevnost na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu
pridobil višješolsko diplomo iz madţarskega jezika in knjiţevnosti. Leta 1976 je na Filozofski fakulteti Univerze Loránda
Eötvösa v Budimpešti pridobil še pedagoško diplomo za madţarski jezik in knjiţevnost. Tam je opravil tudi doktorski izpit iz
madţarskega jezika, in sicer leta 1986 (A murántúli (Jugoszlávia) falvak magyar ragadványnevei / Madţarski vzdevki v
prekmurskih (Jugoslavija) vaseh).
Poučeval je na osnovnih šolah v Čentibi, Lendavi, Dobrovniku, Radmoţancih in Genterovcih. Osem let je opravljal sluţbo
ravnatelja na dvojezični osnovni šoli v Genterovcih. Kasneje je poučeval na kovinarski in ekonomski srednji šoli v Lendavi, na
poklicni in ekonomski srednji šoli v Murski Soboti, na medicinski in kmetijski srednji šoli v Rakičanu, na gostinski srednji šoli v
Radencih, na kemijski tehnični srednji šoli v Rušah in na pedagoški gimnaziji v Mariboru. Sedem let je bil strokovni nadzornik
dvojezičnega poučevanja. Leta 1980 je začel predavati na Univerzi v Mariboru, od leta 1981 do upokojitve leta 1997 pa je bil
predstojnik Oddelka za madţarski jezik in knjiţevnost.
Ob pedagoškem delu je zmeraj opravljal znanstvene raziskave na področju onomastike, dialektologije, ţivega govornega
jezika, etnologije in literarne zgodovine heteškega (prekmurskega) madţarskega avtohtonega prebivalstva.
Dr. József Varga je dobitnik priznanja Csűry Bálint-díj, Berszenyi Dániel-díj, Magyar Kultúra Lovagja, medalje Szabadság
Hőse, plakete Krúdy. Je t. i. zunanji član Madţarske akademije znanosti. Aktivno je sodeloval na raznih jezikoslovnih,
literarnih simpozijih, konferencah, kongresih in drugih prireditvah v Sloveniji, na Madţarskem, Slovaškem, v Romuniji, na
Hrvaškem, v Srbiji, Franciji, Avstriji, v Nemčiji in drugje.
Najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
• Nyelvhasználat, névdivat. Az anyanyelv (magyar, szlovén, horvát) használata és a névdivat a vegyes házasságokban élők körében a
Muravidéken (Uporaba jezika, modna imena. Uporaba maternega jezika (madţarski, slovenski, hrvaški) in moda imen v
mešanih zakonskih zvezah v Prekmurju). Lendva, Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 1999.
• Muravidéki személynevek (Prekmurska osebna imena). Lendva, Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2003.
• Mondjuk, írjuk hetésiesen?(Naj rečemo, zapišemo po heteško?), Budapest, Krúdy Gyula Irodalmi Kör, 2004.
• A kétnyelvű oktatás Szlovéniában (Dvojezično izobraţevanje v Sloveniji). Dunaharaszti, NAP Alapítvány, 2009.
• Bennem a Muravidék. Esszék, tanulmányok (Prekmurje je v meni. Eseji, študije). Dunaharaszti, NAP Alapítvány, 2010.
Ime in priimek: dr. Judit Zágorec-Csuka
Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: knjižničarstvo
Delovno mesto: Dvojezična osnovna šola I Lendava
Dosegljivost: judit.zagorec@siol.net
Rojena je 24. marca 1967 v Murski Soboti. Odraščala je v Genterovcih, kjer je obiskovala osnovno šolo. Po končanem
srednješolskem izobraţevanju druţboslovno-jezikovne smeri v Lendavi je na Filozofski fakulteti Loránda Eötvösa v
Budimpešti študirala madţarski jezik s knjiţevnostjo in bibliotekarstvo.
Po študiju je delala kot novinarka pri tedniku Népújság v Lendavi, nato se je zaposlila kot knjiţničarka na lendavski dvojezični
osnovni šoli. Raziskuje zaloţniško dejavnost, publicistiko in knjiţničarstvo madţarske narodne skupnosti v Sloveniji v letih
1945–2004. Leta 2006 je doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti z disertacijo A szlovéniai
magyar könyvkiadás-, sajtó- és könyvtártörténet 1945-től 2004-ig (Zgodovina izdajanja madţarskih knjig, publicistike in
knjiţničarstva od 1945 do 2004 v Sloveniji), ki je leta 2007 izšla tudi v knjiţni obliki kot monografija z obseţnim povzetkom v
slovenščini. Mentor njene disertacije je bil prof. György Sebestyén, predstojnik Katedre za knjiţničarstvo in informatiko
univerze ELTE v Budimpešti. Judit Zágorec–Csuka strokovne članke in študije s tega področja objavlja tudi v slovenščini (npr.
Digitalizacija madţarskega domoznanskega in leposlovnega gradiva v Prekmurju, 2005; Narodnostne knjiţnice v Sloveniji,
2003; Ilustratorji madţarskih knjiţnih izdaj v Sloveniji, 2003; Stanje šolskih knjiţnic v Pomurju, 2004; Dvojezične šolske
knjiţnice na področju Pomurja, kjer ţivi madţarska narodnost, 2008). Razen navedenih je opravila kulturnozgodovinsko
raziskavo kulta Zrinjskih v madţarski literaturi (A Zrínyiek nyomában/Tragom Zrinskih, 2009) in pripravila monografijo o
slikarju Zoltánu Gáborju (Gábor Zoltán, 2002). Leta 2010 je bila urednica strokovne publikacije z naslovom Narodnostne
knjiţnice v Sloveniji in njihovi partnerski odnosi v okviru Evropske unije/A nemzetiségi könyvtárak Szlovéniában és
partnerkapcsolataik az Európai Unió térségében. Bila je pobudnica in predsednica skupine narodnostnih knjiţničarjev, ki je
podpisala dve pomembni mednarodni pogodbi o sodelovanju, leta 2006 z Društvom šolskih knjiţničarjev Republike
Madţarske in leta 2008 z Društvom madţarskih knjiţničarjev Republike Madţarske.
Od leta 2007 je tajnica Društva prekmurskih madţarskih znanstvenikov in raziskovalcev. Pri Akademije znanosti in umetnosti
v Budimpešti je zunanja (pridruţena) članica in zastopa sekcijo znanstvenikov s področja knjiţničarstva. Je članica Pomurske
akademske znanstvene unije (PAZU). Na Madţarskem je dobila več drţavnih, raziskovalnih štipendij; s priznanji so jo
odlikovali tako doma kot v tujini. Organizirala je več strokovnih konferenc. Razen navedenih Judit Zágorec–Csuka objavlja
tudi pesmi, izdala je več madţarskih in slovenskih pesniških zbirk.
Najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
• A Zrínyiek nyomában (Po sledeh Zrinskih). Plilisvörösvár, Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2003.
• A szlovéniai magyar könyvillusztrátorok (Madţarski ilustratorji knjig v Sloveniji), Lendva, Galéria-Múzeum, 2003.
• A szlovéniai magyar könyvkiadás-, sajtó-és könyvtártörténet (Zgodovina madţarskega zaloţništva, tiska in knjiţničarstva v
Sloveniji). Lendva, Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 2007.
• A családom anyanyelve a muravidéki magyarok identitása tükrében (Materni jezik moje druţine v luči identitete prekmurskih
Madţarov). Pilisvörösvár, Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2008.
• Tragom Zrinskih. Zágráb, Magyar Művészeti és Tudományos Társaság–Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület, 2009.
• A muravidéki magyar könyvek világa (Svet prekmurskih madţarskih knjig). Pilisvörösvár–Lendva, Muravidék Baráti Kör
Kulturális Egyesület–Muravidéki Magyar Tudományos Társaság, 2010.