letni - otroški vrtec ajdovščina

LETNI DELOVNI NAČRT
ENOTE OB HUBLJU
ŠOLSKO LETO 2010/2011
LDN enote se navezuje na individualne LDN vzgojiteljic in določa za šolsko leto
2010/2011 prednostne naloge vrtca, vsebino, obseg, sodelovanje z zunanjimi
sodelavci, programe, praznovanja, interesne in dodatne dejavnosti, sodelovanja s
starši, strokovno izobraževanje in pogoje za izpeljavo.
V okviru Otroškega vrtca Ajdovščina je letni delovni načrt enote Ob Hublju dokument,
ki zagotavlja sistematično, organizirano in načrtno uresničevanje temeljnih ciljev
predšolske vzgoje. LDN je osrednji dokument, ki opredeljuje cilje na ravni ustanove,
ki so usklajeni s strokovnim programom, ki ga določa kurikulum.
Podobo in utrip vrtca ustvarjajo otroci in odrasli, ki živimo v njem. Naša
najpomembnejša naloga je ustvariti in ohraniti, varno, spodbudno in zdravo okolje za
otroke. V skladu z Kurikulum za vrtce ustvarjamo možnosti za različne dejavnosti
otrok ter prispevamo k njihovemu telesnemu in duševnemu razvoju. Staršem
pomagamo pri vzgoji otrok in poskušamo biti njihovi enakovredni partnerji. Naše delo
bo v šolskem letu 2010/2011 temeljilo na znanju in izkušnjah. Sledili bomo filozofiji
neprestanega razvoja in napredka vseh in vsakogar v vrtcu. Pri uresničevanju
zastavljenih ciljev in nalog si bomo prizadevali pridobiti dobre zunanje sodelavce,
posameznike in institucije. Da bi ohranili in pospeševali kvaliteto vseh program v
vrtcu, skrbimo za izobraževanje vseh zaposlenih in spodbujamo timsko delo.
Z vsemi dejavnostmi bomo v vrtcu nudili otrokom najboljše v skrbi za njihov nenehen
razvoj in rast, staršem pa vzbuditi zaupanje v institucijo, ki jim bo pri vzgoji in učenju
njihovih malčkov pomagala po najboljših močeh.
Delo s predšolskimi otroci mora biti strokovno, kajti to obdobje je za razvoj otroka
najpomembnejše. Naš cilj je razvijati otrokovo samostojnost, ustvarjalnost in
odgovornost. Da to dosežemo, moramo upoštevati otrokovo identiteto, enkratnost,
drugačnost in neponovljivost.
1. CILJI IN NALOGE VRTCA, KI IZHAJAJO IZ NJEGOVE DOLGOROČNE
VIZIJE:
PRIJAZEN IN USTVARJALEN VRTEC
Cilj našega dela je zagotoviti kvalitetno vzgojno izobraževalno delo v oblikah,
metodah in vsebinah, ki najbolj ustrezajo potrebam in razvojnim zmožnostim
predšolskih otrok. Osnovna naloga nam še vedno ostaja skrb za organizacijo dela v
takšnih oblikah in vsebinah, ki bodo nudile otrokom optimalne možnosti za njihov
vsestranski razvoj. Otrokom bomo omogočali, da bodo sooblikovalci aktivnosti, ki jih
bomo izvajali z upoštevanjem njihovih kompetenc. Želimo sodoben v prihodnost
odprt vrtec, ki bo otrokom nudil vselej zadovoljstvo ter prijetno in zdravo življenje v
vrtcu.
Temeljna naloga vrtca je pomoč staršem, pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje
kvalitete življenja družine in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih
in duševnih sposobnosti.
2/34
Zastavljene cilje bomo poskušali realizirati. Želimo dvigniti kakovost dela v našem
vrtcu. Veliko otrok je zelo sposobnih in nadarjenih, zato bomo dali velik poudarek
opazovanju otrok, razvijanju njihovih močnih področij, odkrivanju njihovih šibkih
področij in krepitev le-teh. To šolsko leto bomo izvajali v določenih skupinah
»portfolijo otroka in skupin«.
Temeljni cilji in naloge predšolske vzgoje v vrtcih so opredeljeni v Zakonu o
vrtcih:
• Razvijati pri otrocih sposobnost razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
• Razvijati samostojnost
• Razvijati sposobnost prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja
ter izražanja čustev,
• Spodbujanje gibalnih sposobnosti in spretnosti,
• Posredovati znanja iz različnih področij in vsakodnevne prakse,
• Spodbujati domišljijo, lastno mišljenje in spodbujati raziskovalni duh,
• Spodbujanje ustvarjalnosti, negovanje radovednosti in intuicije,
• Razvijati sposobnost za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanja v
skupinah.
Zaposleni v vrtcu se zavedamo, da nam starši zaupajo svoje otroke. Zavedamo se
odgovornosti in obveznosti, ki jih s tem sprejemamo do otrok, staršev oziroma
družine in hkrati tudi do družbe. Dobrobit otroka nam predstavlja najvišjo vrednoto,
na kateri temeljijo in so ji podrejene vse ostale vrednote. Te vrednote so:
•
•
•
•
•
Spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete otrok,
Zagotavljanje varnega, zdravega, razumevajočega in spodbudnega okolja za
otroke,
Uresničevanje pravic otrok do enakih možnosti,
Delo z otroci temelji na poznavanju in razumevanju značilnosti otrokovega
razvoja v določenem starostnem obdobju in na značilnosti posameznika
Vrednotenje in negovanje telesnih vezi med otrokom in družino.
2 . OTROKOVE POTREBE
Z usmerjenimi in spontanimi vsakodnevnimi aktivnostmi moramo zadovoljiti otrokovo
potrebo na vseh področjih njegovega intelektualnega, emocionalno socialnega in
telesnega razvoja.
Vrtec je institucija, ki mora skrbeti za uresničevanje temeljnih otrokovih pravic v
demokratični državi, ki jih zastopajo starši oziroma njihovi zakoniti zastopniki.
Otrokom, ki so vključeni v javne vrtce zagotavljamo optimalen razvoj ne glede na
spol, socialno in kulturno pripadnost, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in
duševno konstitucijo. Optimalen razvoj vključuje možnost poglobljenega razvoja na
določna področja. Otroci so aktivni sooblikovalci vzgojnega procesa in s svojimi
znanji in kompetencami uresničujejo zahteve po enakih možnostih.
3/34
Vsi zaposleni v vrtcu se zavedamo, da nam starši zaupajo svoje otroke. Zavedamo
se obveznosti in odgovornosti, ki jih s tem prejemamo do otrok, staršev in družine.
Dobrobit otroka nam predstavlja najvišjo vrednoto, na kateri temeljijo in so ji
podrejene vse ostale vrednote. Te vrednote so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Odgovornost do otrok,
Odgovornost do staršev in družin,
Odgovornost do delavne organizacije in sodelavce,
Odgovornost do širše skupnosti,
Spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete otrok,
Zagotavljanje varnega, zdravega, razumevajočega in spodbudnega okolja za
otroka,
Uresničevanje pravic otrok do enakih možnosti,
Delo z otroci temelji na poznavanju in razumevanju otrokovega razvoja, ki je
pogojen s starostjo in značilnostmi posameznika,
Vrednotenje in negovanje tesnih vezi med otrokom in družino,
Strokovna pomoč staršem pri vzgoji njihovega otroka,
Spoštovanje zasebnosti,
Spoštovanje in uresničevanje programa vrtca, njegovih usmeritev in vrednot
Spoštovanje in zaupanje v odnosih do sodelavcev,
Ustvarjalno sodelovanje v korist dobrobiti otroka in kvalitete programa ter
oblikovanje in ustvarjanje delovnih pogojev, ki negujejo samospoštovanje,
profesionalnost in ustvarjalnost pri osebju.
TEMELJNE NALOGE ENOTE:
• odprt in fleksibilen program za predšolske otroke
• pestrejša in raznovrstnejša ponudba na vseh področjih dejavnosti,
• večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko
rutino
• oblikovanje pogojev za večje izražanje in ozaveščanje skupinskih razlik
(nediskriminiranje glede na spol, socialnokulturno poreklo, svetovni nazor,
narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo),
• večje upoštevanje in spoštovanje zasebnosti ter intimnosti otrok,
• dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu
• reorganizacija prostora in opreme v vrtcu
• povečanje vloge evalvacije (kritičnega vrednotenja) pri načrtovanju življenja in dela
v vrtcu,
• izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši,
• večja avtonomnost in strokovna odgovornost vrtca in strokovnih delavcev
Vzgojiteljice bodo svoje delo načrtovale projektno in tematsko. Vizija vrtca v šolskem
letu 2010/2011 je: ZDRAV, USTVARJALEN IN PRIJAZEN VRTEC S POZITIVNIMI
ODNOSI, s poudarkom na:
-
Gibanje in motorični razvoj
Zdrav način življenja
4/34
-
Zdrava prehrana
Kulturno uživanje hrane
Ekološko osveščanje
Dobri medsebojni odnosi
Ustvarjalnost na vseh vzgojnih področjih
Pomembno vlogo bo imela igra, kajti predšolski otrok preživi največ prostega časa v
tej dejavnosti. Igra je za otroka življenje, ki ima svoje zakonitosti in jih strokovni
delavci in starši moramo poznati, da lažje razumemo otrokov razvoj in ga
vzpodbujamo. Redko katera dejavnost ima toliko možnosti za vse stranski vpliv na
otrokove domišljijske, emocionalne in kognitivne funkcije kot jih ima igra.
3. PODROČJA DEJAVNOSTI
Vsebine in metode ter oblike dela so naravnane, da spodbujajo različne aktivnosti pri
otrocih.
S sproščeno igrivostjo in vedrim vzdušjem ustvarjamo vrtec, v katerem se bodo otroci
dobro počutili in ga imeli radi. Delujemo kot sodoben vrtec, ki je usmerjen k otroku, k
staršem in v okolje z raznovrstnimi značilnostmi, vsebinsko bogato ponudbo z
upoštevanjem kurikula za vrtce.
Temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju nam
omogočajo, da načrtujemo dejavnosti z raznovrstnimi vsebinami in temu primernimi
metodami in oblikami dela skladno s starostjo in sposobnostjo posameznika ter s
skupino kot celoto. Določena področja bomo v vrtcu obogatili z dodatnimi in
obogatitvenimi programi. Otrokom od petega leta dalje bomo nudili nadstandardne
programe preko Zavoda za šport Slovenije Zlati sonček, v okviru katerega bomo
izpeljali tudi plavalni tečaj in program Ciciban planinec. Nekatere dejavnosti bodo
izvajale vzgojiteljice (Ciciban planinec), ostale pa bomo izpeljali v povezavi z
Zavodom za šport Ajdovščina.
S tem bogatimo vzgojne programe s katerimi zagotavljamo uresničevanje ciljev na
področju intelektualne, estetske, moralne in telesne vzgoje, ter uresničevanje
splošnih vzgojnih ciljev.
V šolskem letu 2010/2011 bomo izvajali projekt Zdrav vrtec, v katerega bodo
vključeni otroci od prvega do šestega leta starosti. Odvijale se bodo različne
aktivnosti na področju zdrave prehrane, gibanja na prostem ter zdravim načinom
življenja. Sodelovali bomo z Zdravstvenim domom Ajdovščina. V okviru projekta
Zdravje v pesmi katerega pobudnica je ga. Damjana Marc diplomirana medicinska
sestra, bomo sodelovali na zaključni prireditvi, ki bo na Osnovni šoli Šturje, ki bo 27.
maja 2011. Na tem zaključku bodo sodelovali otroci od pet do šest let stari otroci.
Projekt Minuta za zdravje bo prav tako potekal v povezovanju z Zdravstvenim
domom in srednjo vzgojiteljsko šolo. Začetek projekta bo v mesecu februarju,
sodelovale pa bodo skupine Lunice, Sončki in Zvezdice.
5/34
Namen projekta je poudarek na:
• pravilnem dihanju,
• pravilni drži,
• navajanju otrok na pitje vode in
• navajanje otrok na sproščenost
Nadaljevali bomo z celoletnim projektom s področja zobozdravstva – preventive za
zdravje zob ter s projektom Zdravo s soncem. Nadaljevali bomo s projektom Svet
gibanja, svet veselja – fit slo, v katerega bodo vključeni vsi otroci od prvega leta
starosti dalje.
Pogovarjali se bomo o:
• dnevu brez avtomobila
• svetovnem dnevu hoje
• dnevu brez televizije
• svetovnem dnevu zdravja – izlet
• svetovnem dnevu družine
• izvajali bomo didaktično gibalne vaje na določeno vsebino
4. Jeziku:
Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je za razvoj govora najpomembnejše
obdobje, ki vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi,
seznanjanja s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) spoznavanje svetovne in
nacionalne književnosti. Otroci se v tem obdobju učijo izražati izkušnje, čustva, misli
in razumeti sporočila drugih. Jezikovne dejavnosti so povezane z vsemi jezikovnimi
ravninami: s fonološko, morfološko, skladenjsko – pomensko, in pragmatično, razvoj
jezika pa je naravno vpleten v vsa področja dejavnosti. Zlasti od tretjega leta starosti
dalje je pomembne tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti.
Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja
literarnih besedi, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem,
opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic
in pesmic, ob učenju otrok od otrok, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah,
izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah in podobno, ki so preživele
kot skupna lastnina skozi generacije.
Pomemben del jezikovnih dejavnosti so enostavna besedila, ki so vezana na
vsakodnevno življenje npr. kratka sporočila, zapis otrokovega komentarja k njegovi
risbici.
Prav tako pomembno je zbliževanje s knjigo kot pisnim prenosnikom ter zgodnje
navajanje na rabo knjige. V širšem pomenu sodi sem vključevanje v pisno kulturo kot
pomembno sestavino demokratizacije družbe.
Otroci morajo imeti možnost, da jih na njim ustrezen način seznanimo z nekaterimi
jezikovnimi spoznanji, prestavimo razlike med socilanimi zvrstmi ali registri npr.
(knjižno, neknjižno).
6/34
V prvem starostnem obdobju bodo vzgojiteljice področje jezika obogatile s projektom
Cici bube in Bibarije (skupine miške, polžki, zajčki), v drugem starostnem obdobju
pa s celoletnim projektom Bralček palček.
Zastavljeni cilji so:
• seznanitev otrok s pravilno uporabo knjig – slikanic
• zapolnitev zgodbice ali pesmice
• seznanitev z rimo
• ritmično uprizarjanje določenih izštevank
Projekt ki ga bodo izvajale vzgojiteljice drugega starostnega obdobja je:
PRAVLJICE IZ BABIČINE SKRINJE:
Projekt se bo izvajal vsak petek. Otroci se bodo seznanili vsakokrat z novo pravljico
in jo obdelali iz vseh področij kurikula. Enkrat mesečno bodo na določeno pravljico
vzgojiteljice pripravile petkov dan odprtih vrat, ko bodo otroci samostojno, po svoji
želji prehajali iz skupine v skupino in izdelovali ter oblikovali iz naravnih in odpadnih
materialov na določeno vsebino. Cilji projekta so:
•
•
•
•
•
•
•
Ob poslušanju in pripovedovanju pravljic otroci razvijajo zmožnost domišljijske
rabe jezika,
spoznavajo moralno etične dimenzije,
s književno osebo se indentificirajo ter doživljajo knjižno dogajanje
Razvijajo sposobnosti miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu
Spoznavajo besedo v literarnem svetu.
Ohranjati vrednote osebnega stika pri pripovedi in poslušanju pravljic.
Projekt bo potekal preko celega leta.
PRIMER DEJAVNOSTI:
• Tinko Polovinko
• Predstavitev pravljice
• Pesmica o palačinki
• Pečenje palačink
• Masaža palačinke
• Kuhanje marmelade
• Priprava pogrinjkov
• Skupna pogostitev in druženje na prostem
• Druga pravljica bo v sklopu prazničnega decembra. Izbrale jo bomo iz
Grimmove ali Andersenove zakladnice.
• S tretjo pravljico bomo slavnostno pričarale prihod pomladi. Za pravljico se
nismo še dokončno odločile, v ožjem izboru pa je pravljica o Marjetici in
gozdnem možu.
Na osnovni šoli Danila Lokarja bodo strokovne delavke dale poudarek na razvijanju
predbralnih in predpisalnih sposobnosti (porajajoča se pismenost). Uvajale bodo
otroke preko igre v svet pismenosti s poslušanjem pravljic, skupno bodo dopolnili in
7/34
obogatili knjižne kotičke, ki bodo otrokom vedno na razpolago. Izvajale bodo govorne
didaktične igre (otroci bodo iskali rime, manjkajoče besede, besede bodo
dopolnjevali, ugotavljali bodo prvi in zadnji glas v določeni besedi). Otroke bodo
strokovne delavke navajale na branje reklamnih zapisov.
5. Naravi:
Narava je posebno področje v okviru katerega bomo razvijali otrokove sposobnosti
za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje
zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Poudarek je namenjen
pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in
odkrivanju. Postopno bomo razvijali naravoslovne pojme, mišljenje, sklepanje,
zmožnost za uvidevanje in reševanje problemov, postavljanje hipotez, klasificiranje,
iskanje in povezovanje bistva in pomena ter oblikovanje konceptov. Vsi ti procesi pri
otroku potekajo nezavedno, vendar so hkrati osnovne znanstvene metode v
naravoslovju.
Otrok spoznava živali, rastline in predmete ter pojave okrog sebe. Spoznava in
spoštuje živa bitja, uživa z njimi ter se zanima za njihove življenjske pogoje.
Spoznava naravno okolje in se usmerja v aktivno delovanje za njegovo ohranitev.
Razvija sposobnosti dojemanja in povezovanje dogodkov v prostoru in času.
Spoznava obseg, raznolikost in lepoto narave tako, da je stik z njo običajen del
njegovega življenja. Podobo okolja vključuje v vsakdanje življenje in skrbi za stvari v
svojem okolju. Ima rad ter neguje rastline in živali v svojem okolju, se veseli srečanja
z njimi ter je do njih obziren.
Otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo. To raziskovanje
je zabavno in razburljivo ter odpira vrata do vedno novih zanimivih problemov. Snovi
in telesa izpostavi mešanju, segrevanju, ohlajanju, rezanju, vlaženju, razstapljanju,
upogibanju, osvetljevanju, da spoznava, kako se spreminjajo. Spoznava spremembe
v naravi in življenju ljudi glede na letne čase. Ob opazovanju pojavov okoli sebe,
razmišljanju o njih in rokovanju z živimi bitji, predmeti in snovmi razvija čut za naravo
ter spoznava lastnosti snovi in teles. Med igro otrok odkriva namembnost in
uporabnost stvari ter spoznava kako delujejo. Osredotoči se na gibanje stvari in
opazovanje, kdaj in kako se ta gibljejo, ali ne gibljejo. Na najpreprostejšem nivoju
lahko otrok dojame energijo kot nekaj, kar potrebujemo, da stvari gredo, tečejo, se
zgodijo, se spremenijo.
Majhni otroci prevzamejo odnos vzgojiteljev, staršev ter drugih odraslih do narave in
raziskovanja. Kadar odrasli raziskujejo, postavljajo vprašanja, želijo izvedeti kaj
novega, z otroci delijo svoje občutke, se odzivajo na njihova razpoloženja in interese
ter s tem svoj polet prenašajo tudi na otroke. Otroku omogočajo, da najprej opazuje
po lastnem interesu, nato ga vodijo in spodbujajo tako, da ustvarijo situacijo v kateri
lahko sam najde in reši določen problem. Odrasli spoštujejo njegov način
razmišljanja in metode dela ter ga navajamo, da izkušnje opisuje. Njihove izkušnje
ne označujemo kot napačne ali pravilne. »Napačne ugotovitve« so lahko izhodišče
za organizacijo novih izkušenj ter spoznanj v naravoslovju, ki se stalno spreminjajo in
dopolnjujejo.
8/34
Pozornost otroka usmerjamo na izrazite značilnosti snovi in predmetov v okolju ter
na živali in rastline z izrazito značilnostjo za neko okolje (riba v vodi, metulj v zraku,
paličnjak na rastlini …). Zlasti v drugem starostnem obdobju otroke vzpodbujamo, da
snovi, predmete in bitja primerja, ureja in razvršča po lastnostih in da odkriva
enostavne povezave med rastlinami, živalmi in okoljem. Otroku pomagamo ločevati
domišljijski svet od realnega.
Sledili bomo ciljem:
razvijati pri otroku spoštljiv in odgovoren odnos do žive in nežive narave
omogočiti otrokom, da pridobivajo izkušnje, kako sami in drugi ljudje vplivamo
na naravo in kako lahko dejavno prispevamo k varovanju in ohranjanju
naravnega in čistega okolja
otroci naj spoznavajo, da tudi njegovo zdravje vpliva na okolje in on sam
vsakodnevna opozarjanja otrok na lepo in urejeno okolico (skrb za cvetlične
gredice)
skrb za urejene igralnice (zeleni kotički) in akvarij z ribicami
spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe
Področje narave bomo popestrili z naslednjimi projektih:
• KAM SO IZGINILE ŽIVALI (Selo) – namen – prepoznavanje in poimenovanje
ogroženih živali
• ŽIVALI IN MI (Selo) – namen- skrb in pomoč živalim v vseh letnih časih
• SMETI – KAM Z NJIMI (drugo starostno obdobje, enota ob Hublju v
sodelovanju s KSD Ajdovščina)
V prvem starostnem obdobju bodo vzgojiteljice pripravile kotičke z naravnimi
materiali – sadje, zelenjava. Pri otrocih bodo razvijale pravilen odnos do sadja in
poljskih pridelkov, navajale jih bodo na uživanje le teh in s tem bodo otroke
ozaveščale o zdravem načinu življenja.
V Črničah bodo imeli živi kotiček, tja bodo prinašali žuželke, paličnjake, bube, jih
hranili, opazovali in poimenovali. V tem oddelku bodo izvajali tudi razne
eksperimente: kako voda hlapi, zakaj se led topi.
Izvajali bodo tudi merjenja ter spoznavali različna agregatna stanja.
6. Družba
Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci
sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo
postopoma spoznati bližje družbeno okolje in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo.
Otroci spoznavajo svoj domači kraj in se seznanjajo s tem, kako so ljudje živeli v
preteklosti, hkrati pa se postopoma seznanjajo še z drugimi zgodovinskimi
spremembami v širši družbi. Vključevanje v širše okolje pomeni tudi vključevanje v
kulturo, v kateri živimo. Poleg vključevanja v lastno kulturo in nacionalno tradicijo je
pogrebno že zgodnje seznanjanje z drugimi kulturami in civilizacijami (praznovanj,
tradicije, življenjske navade), ki nudi osnovo za vzgajanje medsebojne strpnosti in
spoštovanja drugačnosti.
9/34
Otroci morajo v vrtcu dobiti konkretne izkušnje uresničevanja temeljnih človekovih
pravic in demokratičnih načel, upoštevanje otroka kot individua in spoštovanja
zasebnosti. Hkrati pa morajo vsakdanje življenje, delo in dejavnosti v vrtcu omogočiti
razvijanje občutka varnosti in socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in
nediskriminiranosti. Otroci morajo osvojiti osnovna pravila vedenja, in komuniciranja,
ki izhajajo iz poimenovanja svobode posameznika kot neomejevanja svobode drugih,
in imeti veliko možnost za razvijanje kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne
presoje.
Vsakdanje življenje v vrtcu, rutina, dogodki, dnevni red … morajo otroku omogočati
občutek pripadnosti, ustvarjati prijetno vzdušje in omogočiti vzpostavljanje vezi med
vrtcem in družbenim okoljem.
Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, ki sodelujemo pri vzgojnem procesu v vrtcu
moramo omogočiti, da otroci kritično sprejemajo pravila in se udeležujejo v njihovem
spreminjanju ter sodelujejo pri ustvarjanju kulture sobivanja v razlikah in drugačnosti.
Cilji, ki jim bomo sledili so:
• Doživljanje vrtca kot okolja, v katerem so enake možnosti za vključevanje v
dejavnosti in vsakdanje življenje ne glede na spol, telesno in duševno konstitucijo,
nacionalno pripadnost, veroizpoved.
• Spoznavanje samega sebe in drugih
• Oblikovanje osnovnih življenjskih navad in spoznavanje razlik med življenjskimi
navadami naše in drugih kultur,
• Spoznavanje ožjega in širšega družbenega in kulturnega okolja ter spoznavanje
medkulturnih in drugih razlik,
• Oblikovanje osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb, spoznavanje, da se
ljudje in okolje, družba in kultura spreminjajo,
• možnost seznanjanja z raznimi kulturnimi tradicijami,
• seznanjanje z naravnim in zdravim načinom življenja.
Področje družbe bodo obogatili s projekti:
• TO ZMOREM TUDI JAZ (navajanje otrok na strpnost, skupina Ježki)
• JAZ IN JAZ IN DRUGI (pozitivni medsebojni odnosi, sprejemanje drugačnosti,
skupina Medvedki)
Vzgojiteljice bodo dale velik poudarek socialnemu učenju. S tem bodo želele doseči:
• Višjo raven psihosocialne komponente,
• Vplivati na razvoj socialnih spretnosti,
• Poudariti otrokovo samovrenotenje,
• Izboljšati kvaliteto medvrstniških odnosov,
• Vzgajati otroke k strpnosti.
Na OŠ Danila Lokarja bodo velik poudarek dali domovinski vzgoji ter varnosti otroka
v prometu. Medse bodo povabili policaje, ki jih bodo spremljali in opozarjali na
nevarnosti na prometnih ulicah v Ajdovščini.
10/34
Pomembno vlogo bodo skupine Lunice, Zvezdice in Sončki dale tudi vrednotam kot
so: pravičnost, resnicoljubnost, ljubezen, medsebojna pomoč in prijaznost. Izvajale
bodo celoletni projekt LJUDJE SMO LAHKO PRIJAZNI.
Strokovne delavke bodo sodelovale s turistično zvezo Slovenije in izpeljale projekta GOZD, KRAJ V KATEREM ŽIVIM JE ZANIMIV.
7. Gibanju:
Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa otrok
spoznava okolico, prostor in samega sebe. Ko otrok začne obvladovati svoje roke,
noge in trup, sčasoma začne čutiti veselje, varnosti , ugodje, dobo se počuti, pridobi
si samozaupanje in samozavest. Gibanje bo prednostna naloga prvega in drugega
starostnega obdobja.
Pomembno nalogo bodo vzgojiteljice izvajale preko čutnih poti z različnimi naravnimi
materiali (fit smernice)
Pozitivne spodbude so temeljne motivacijske metode pri delu z najmlajšimi.
Vzgojitelji bodo otrokom vsakodnevno omogočali in jih spodbujali, da jih z različnimi
dejavnostmi v prostoru in na prostem spoznavajo in razvijajo gibalne sposobnosti ter
usvojijo nekatere gibalne koncepte oziroma sheme. Z gibanjem si bodo otroci
razvijali tudi intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri
socialnem in emocionalnem razvoju. V elementarnih gibalnih igrah, ki predstavljajo
osnovo športnih iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen upoštevanja
pravil igre in se socializacijsko krepijo. Pomembno pozornost namenimo otrokom ki
so izrazito gibalno nadarjeni in tistim, ki so gibalno manj spretni. Prve vodimo pri
razvoju njihove nadarjenosti, druge pa podpiramo in opogumljamo.
Z otroki se pogovarjamo o tem kako doživljajo uspeh, kako neuspeh, kaj je pri
tekmovanju pomembno in kakšno je »športno« obnašanje. V te razgovore lahko
vpletamo zgodbe iz življenja športnikov, ki jih otroci poznajo ter aktualen dogodke v
svetu športa.
Dejavnosti na tem področju povezujemo z drugimi področji (jezik, narava, družba,
umetnost, matematika). Po različno intenzivnih dejavnostih pa se z otroci
pogovarjamo o spremembah, ki jih zaznavajo v svojem telesu (zadihanost, utrip srca,
znojenje …), zakaj te spremembe nastanejo in kaj pomenijo z vidika zdravja.
Seznanjamo jih tudi z osnovnimi načeli osebne higiene, ki jih otroci izvajajo po vadbi.
Naš vrtec je vključen v Fitclub. V letošnjem letu bomo nadaljevali z izobraževanje
pedagoškega kadra, ki bo svoje znanje prenašal na otroke.
Izobraževanje je zasnovano tako, da poglablja praktična in teoretična znanja.
Na praktičnih delavnicah utrjujemo in dograjujemo znanja s področjih naravnih oblik
gibanja, osnovnih motorik gibanja, različnih športnih zvrsti in spoznavamo veliko
novih vadbenih iger z uporabo različnih pripomočkov, temetsko obarvnane vadbene
igre, štafetne, elementarne ter druge oblike iger.
Teoretični del pa je namenjen znanjem o anatomiji telesa, didaktičnim napotkom,
usvajanju ciljev po kurikulu za vrtce ter načrtovanju, spremljanju in evalvaciji dela v
skupini.
11/34
Glavni koordinator Fit cluba je vzgojiteljica Klavdija Petrič, vsaka enota oziroma
oddelek pa ime še svojega koordinatorja.
PROGRAM DELA ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011
Št.
1.
Opis
Projekt FIT HOJA (izbirna
oblika)
2.
3.
Peš, z rolerji, kolesom v vrtec in
iz vrtca
Fit strokovno pripravljene in
vodene vadbene ure
Fit aktivni sprehod
4.
Fit jutranja vadba
5.
Fit gibalni odmor
6.
Fit gibalna minuta
7.
Delavnice z otroki in starši v
okviru projekta »Učimo za
življenje«
Izvedba gibalno-športnih vsebin
z integracijo vadbenih iger za
razvoj timskega dela, Fit
didaktično gibalne igre, ki
vključujejo timsko harmonijo
Izvedba različnih gibalnih vsebin
s poudarkom na različnih
športnih zvrsteh
Izvedba različnih sprehodov,
pohodov, izletov v naravo, v
koleraciji z ostalimi področji
Izobraževanje Fit predavateljev
– Fit koordinator šolsko leto
2010/11 je Klavdija Petrič
Smernice za izvedbo bomo
prejeli na Fit letnem uvodnem
regijskem sestanku
Fit didaktične delavnice z otroki
in starši
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Količina
3
1x
tedensko
2x
tedensko
2x
tedensko
po potrebi
Datum – termin
• 22. september 2010 –
evropski dan brez
avtomobila,
• 7.april 2011 – svetovni
dan zdravja
Celo šolsko leto
Celo šolsko leto (odvisno
tudi od vremena
Celo šolsko leto
Celo šolsko leto (še posebej
v času slabega vremena)
po potrebi Celo šolsko leto (še posebej
v času slabega vremena)
1
15. maj – svetovni dan
družine
1
16. november - svetovni dan
strpnosti
1
31. maja – svetovni dan
športa
1
15. oktober – svetovni dan
hoje
celostna
oblika
Začetek -konec junija 2011
Fit gibalna minuta
Namen:
• Psihična in telesna sprostitev,
12/34
14.-20. januarja – Fit teden
brez televizije
1
marec 2011
• Vzpodbuditi srčno-žilni in dihalni sistem ter s tem pripraviti telo na dnevne
obremenitve, tako fizične kot psihične;
• Povečati motivacijo za nadaljnje delo.
Fit gibalno odmor
Namen:
• Razbremenitev,
• Razvoj gibalnih sposobnosti,
• Vzpodbuditi srčno-žilni in dihalni sistem in s tem pripraviti telo na dnevne
obremenitve – fizične in psihofizične,
• Povečati motivacijo za nadaljnje delo.
Fit aktivni sprehod:
Namen:
• Vzpodbuditi intenziteto gibanja in s tem izboljšati motorični razvoj,
• Izboljšati aerobne zmogljivosti,
• Izboljšati razvoj naravnih oblik gibanja in s tem gibalnih sposobnosti,
• Povečati motivacijo – izziv narave.
Podprojekt Fit hoja – hoja za zdravje
Promocija hoje, kot aktivnega življenjskega sloga in najprimernejše oblike za
ohranjanje in izboljšanje zdravja. Prenos pozitivnega odnosa na otroke in sicer
najprej iz strani okolice – kader vrtca ter nato iz strani staršev – domačih. Prihod v
vrtec in iz vrtca z nemotoriziranim prevoznim sredstvom (hoja, kolo, rolerji, skiro).
Globalni cilji, ki jim bomo sledili:
• omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok,
• zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju,
• omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti,
• razvijanje gibalnih sposobnosti,
• pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti,
• usvajanje osnovnih gibalnih konceptov,
• sprotno spoznavanje in ustvarjanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti,
• spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti.
8. Matematika:
Otrok se v vsakdanjem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko, saj ima npr.
pregled nad svojimi igračami, oblačili, ki jih prešteva, meri, primerja, razvršča,
grupira, prikazuje s simboli in jih poimenuje.
Tako navedeno področje vključuje najrazličnejše dejavnosti v vrtcu, ki otroka
spodbujajo, da v igri ali pri vsakdanjih opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti in
znanja o tem kaj je veliko in kaj majhno, česa je več in česa manj, v čem so si stvari
različne in v čem podobne, kaj je celota in kaj del, kakšne oblike so, kaj je notri in kaj
zunaj, kaj je zadaj, prej in potem, kaj so simboli.
13/34
Otrok ob pridobljenih izkušnjah in zanju spoznava, da je moč nekatere naloge,
vsakodnevne probleme rešiti učinkoviteje, če uporablja »matematične« strategije
mišljenja. Vesel je ko najde rešitev, zato praviloma išče še nove in nove situacije, ki
so vsakič znova izziv za preizkušanje njegove rešitve problema in potrditve
njegovega načina in smeri razmišljanja.
Seznanjanje z matematiko je zato v tem času zelo pomembno. Vsebine morajo biti
izbrane v skladu z otrokovim kognitivnim, socialnim in telesnim razvojem, kajti le tako
bo otrok aktivno in uspešno sodeloval. Približamo mu jih tako, da jih bo lahko sprejel,
razumel in tudi uporabil. Do osnovnih matematičnih pojmov lahko otrok pride le na
osnovi lastne aktivnosti. Samo preko lastne aktivnosti lahko ponotrani oblike
predmetov ter razume kvantitativne in kvalitativne lastnosti predmetov in pojmov. Ta
proces je postopen in počasen; temeljiti mora na aktivnem osvajanju znanja ter
stalnem razvoju miselnih struktur.
Pri izboru matematičnih dejavnosti je potrebno upoštevati:
• razvojno starost otrok
• cilje predšolske vzgoje
• in izhajati iz otroku znanega okolja.
Pri svojem delu se bodo vzgojiteljice posluževale literature Tatjane Hodnik Čadež
»Cicibanova matematika«.
PRIMERI DEJAVNOSTI:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Otrok šteje kar tako, iz veselja,
izgovarja ena,dva,tri,štiri..., šteje ko skače, ko poje pesmice
igra se igre v katerih zazna ritem in ga ponovi,
opazuje, kje vse se pojavijo številke (na igračah, hišne številke),
igra se s telefonom,
otrok imenuje in prelaga en po en predmet v množici, šteje podobne objekte
na sprehodu (drevesa, klopi v parku, liste na cvetu), šteje stvari, ki jih je malo,
in stvari, ki jih je veliko,
šteje urejene reči (korake, deske v ograji, stopnice, ko hodi po njih), in
neurejene objekte (oblake, kaplje vode, cvetove na travniku, predmete in
osebe na umetniških slikah),
s pomočjo odraslega kaže in šteje predmete, ki jih ne more prijeti (na slikah,
na nedosegljivih mestih, na hišah, na ljudeh),
posnema štetje s prsti pri odraslih in drugih otrocih in se igra s sencami prstov,
razdeljuje skupino objektov na dveh in več enako velikih skupin, pri tem
opazuje, kako velike so ostale skupine in kaj ostane,
opazuje rabo simbolov in sodeluje v pogovorih o pomenu simbolov (prometni
znaki, oznake v vrtcu, v avtu, na oblačilih, na embalaži),
opazuje in izkusi zaporedje dogodkov, se pogovarja o njihovi medsebojni
povezanosti in spoznava izraze za pojme najprej, potem, pred, za, zatem,
nazadnje,
14/34
•
•
•
opazuje vzorce na oblačilih, igračah, vsakdanjih predmetih, slikah, fotografijah
(zidno okrasje, mozaiki, labirinti, grški vzorci, ograje na trdnjavah), v govoru,
glasbi, gibanju, pri živalih, rastlinah in neživi naravi, jih oblikuje in ponavlja,
iz posameznih delov sestavi celoto, se igra z igračami, ki zahtevajo vstavljanje
predmetov v odprtine, in s sestavljankami (puzzle), primernimi njegovemu
razvoju,
na oddelku Lokavec bo prednostna naloga s področja matematike, kjer bodo
vsakodnevno izvajali didaktične vaje: MINUTKE ZA MOŽGANČKE.
9. Umetnosti:
Umetnost otroku omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo že v
otrokovem igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki je zanj neizčrpen vir
inspiracije, motivacije in vsebin na vseh področjih dejavnosti. Otrok je na teh
področjih izumiteljski in ustvarjalen. V umetnosti otrok izumlja in ustvarja, oblikuje
sliko, pesem, igro in ples.
Estetsko doživljanje je intenzivno, čutno, in intuitivno spoznanje doživetja, otrok
izraža v umetnosti in ga opredeljuje z estetskimi pojmi lepo, smešno, grdo in
podobno.
Z umetnostjo se otrok izraža in komunicira, s čemer razvija svojo sposobnost
uporabljanja simbolov, ko v risbi, plesu, glasbi ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj
drugega.
V umetnosti lahko predstavi svoja najbolj skrita počutja, in čustvene vsebine,
natančno opiše ali predstavi neki dogodek, lahko se posveča estetskim vidikom,
izrazi svojo etično presojo o osebi, dogodku ali pa eksperimentira z umetniškim
jezikom.
Na področju »umetnosti« vzgojitelj in pomočnik vzgojiteljica ter drugi odrasli, ki
sodelujemo pri vzgojnem delu v vrtcu upoštevamo razvojne značilnosti in značilnosti
otroka na posameznih umetniških področjih, ki se pri posamezniku odražajo na
individualen način.
Umetniške dejavnosti potekajo tako, da otrok sam išče, raziskuje in najde odgovor
rešitev na idejno, organizacijsko ali izvedbeno nalogo oziroma problem. Naloga
odraslih je ta ga pri tem podprejo in mu pomagajo.
Globalni cilji, ki jim bomo sledili:
• doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,
• razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti,
• spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti (likovna, glasbena, dramska, plesna),
• razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo,
• razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti.
Kulturno umetniško področje (likovna, glasbena, plesna in dramska dejavnost).
Cilji, ki jih bomo uresničevali so:
15/34
plesno področje:
• doživlja in opazuje ples vzgojitelja oziroma gosta plesalca
• otrok si izmišlja gibe, gibalna zaporedja in telesne položaje
• preizkuša hitra in počasna gibanja
• otrok se giba in pleše s celim telesom, preizkuša pa tudi možnost gibanja
posameznih delov telesa
• razvija gibalni govor - mimiko
• preizkuša razliko med gibanjem, mirovanjem in lokomotornimi gibi (skoki po
prostoru, plazenje, plesanje)
likovnemu področju:
• izdelovanje iz naravnega in odpadnega materiala (teden otroka)
• seznanjanje z novimi likovnimi tehnikami
• tisk z dlanmi, gobicami, predmeti
• gnetenje, modeliranje z glino, plastelinom in testom
• gubanje
dramsko področje:
• animacija z lutko, igračo in predmeti
• otrok se igra, posnema živali in ljudi (deklamacije, dramatizacija po zgodbi)
• ogled gledališča in njihovih predstav
• omogočiti otroku sodelovanje pri raznih praznovanjih
glasbenemu področju:
• izmišljanje glasbe in doživljanje le te ob igranju, poslušanju in petju pesmic
• ritmična izreka enostavnih ljudskih in otroških izštevank in šaljivk
• ritmično uprizarjanje spremljajo z glasbili in gibanjem
• izdelovanje malih ritmičnih instrumentov iz naravnega in odpadnega materiala
• poslušanje, posnemanje in razlikovanje glasov iz naravnega okolja
• izvajanje ritmičnih vzorcev v ploskanju, topotanju
• poslušanje glasbene pravljice in sodelovanje v njej
• poslušanje izvedbe del glasbene literature
10. DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI:
• dvig kakovosti medsebojnih odnosov med otroki, navajanje na strpnost, posojanje
igrač in preprečevanje agresivnosti,
• navajanje na večjo samostojnost pri opravljanju potrebe, oblačenju, obuvanju urjenje ročnih spretnosti. Izveden bo projekt »Brez dude v vrtec«.
• ustvariti medsebojne odnose, ki bodo omogočali čim boljše komuniciranje in
občutek pripadnosti skupini
• uporaba vljudnostnih izrazov (pozdravljanje, prosim, hvala, opravičilo, voščilo,
dobre želje)
16/34
• spodbujati otroke, da med seboj komunicirajo in rešujejo medsebojne konflikte
(sposojanje igrač, pridružitev skupinski igri, medsebojna pomoč, uvajanje
dežurstva)
• z zgledom in opozorili poskušati vplivati na otroke tako, da jim bodo vljudnostni
izrazi utrdili v besednjak
• vplivati na pozitivno samopodobo, vsak otrok ima kvalitete, ki jih je vredno opaziti
in pohvaliti
• spoznati, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko
ta delovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje
• spoznati, da vsi odrasli in otroci, pripadajo družbi in so pomembni
• seznanjanje otrok s pravili v skupini in vrtcu, jih sooblikujejo na osnovi
razumevanja razlogov zanje ter s posledicami ob prekršitvi sprejetih pravil
sprejemljivega vedenja
• seznanjanje otrok z varnim vedenjem - naučiti jih živeti in ravnati varno v različnih
okoljih; doma, v prometu, v vrtcu, v prostem času, pri igri, športu, obiskih,
družabnih srečanjih, zabavah ...
• razvijanje pozitivnih osebnostnih potez - iskrenost, kritičnost, iniciativnost,
samostojnost in samozaupanje
• otroci naj bi začutili, da lahko z malimi pozornostmi, dejanji, besedo, razveselijo
svoje najbližje in se včasih odrečejo eni od svojih želja
• SPOŠTUJMO OTROKOVE PRAVICE DO IZBIRE, DRUGAČNOSTI, DO
ZASEBNOSTI! IMEJMO SE RADI, BODIMO NAKLONJENI DRUG DRUGEMU!
• omogočiti otrokom, da na prostem izživijo energijo
• spodbujati in razvijati pozornost v skupini
• omogočiti izražanje svojih čustev ob doživljanju vsebin
• omogočiti prijetne socialne stike
• vzpodbujati prijateljstvo med vsemi v skupini
• omogočiti otroku, da začuti, da je zaželen in pomemben (pogovori, poslušanje
drug drugega, ples in glasba, bivanje na prostem, praznovanja, različni igralni
kotički)
11. ORGANIZACIJA DELA V VRTCU IN RAZLIČNI PROGRAMI
Programi dela:
celodnevni program za otroke v starosti 1-3 let
celodnevni program za otroke v starosti 3-6 let
poldnevni program brez kosila za otroke v starosti 1-3 let
poldnevni program brez kosila za otroke v starosti 3-6 let
poldnevni program s kosilom za otroke v starosti 1-3 let
poldnevni program s kosilom za otroke v starosti 3-6 let
popoldansko varstvo, v kolikor bo vpisanih dovolj otrok
17/34
12. POSLOVALNI ČAS:
Poslovalni čas vrtca je od 6.00 do 17.00 ure, na oddelkih pa je čas odpiranja in
zapiranja odvisen od potreb staršev.
Organizacija in kadrovska razporeditev:
Število otrok: stanje 1.9.2010
OB HUBLJU
STAROST
ŠTEVILO OTROK
1-2 let
1-2 let
1-2 let
2-3 let
10
11
14
14
49
STAROST
2-4 leta
2-4 leta
2-4 let
STAROST
JASLI:
VZGOJITELJICA
Stanka Jamšek
Ingrid Vovk
Jana Kobal
Majda Rener
II. TRAKT
ŠTEVILO OTROK
VZGOJITELJICA
17
18
19
54
Januška Mavri
Danijela Furlan
Anina Filipič
III. TRAKT
ŠTEVILO OTROK
VZGOJITELJICA
POMOČNICA
VZGOJITELJICE
Mirjam Slokar
Jasmina Muratović
Anja Andlovec
Agata Praček
POMOČNICA
VZGOJITELJICE
Nastja Tratnik
Mojca Petrič
Irena Krapež
2-4 let
16
Jožica Hočevar
POMOČNICA
VZGOJITELJICE
Lucija Žonta
3 -6 let
3 -6 let
4 -5 let
19
19
21
75
Klavdija Mislej
Nataša Troha
Kristina Repič
Tamara Remec
Meta Stres
Lidija Rustja
OŠ DANILA LOKARJA:
STAROST
ŠTEVILO OTROK
5 - 6 let
5 - 6 let
5 - 6 let
23
23
23
69
VZGOJITELJICA
Mirjam Černigoj
Nadja Likar
Maja Lešnjak
18/34
POMOČNICA
VZGOJITELJICE
Erika Velikonja
Anita Kete
Nataša Ambrožič
SELO:
STAROST
3-6 let
1- 4 let
ŠTEVILO OTROK
21
14*
VZGOJITELJICA
POMOČNICA
VZGOJITELJICE
Mavricija Ferjančič
Irena Ferjančič
Jelka Belinger
Petra Kržič
Tina Repič
(spremljevalka)
skupaj
35
* v skupini je gibalno oviran otrok, ki ima stalnega spremljevalca
ČRNIČE:
STAROST
ŠTEVILO OTROK
VZGOJITELJICA
3-6 let
21*
Verena Furlan
1-3 let
13
Patricija Štakulič
Skupaj
33
* v skupini je gibalno oviran otrok, ki ima stalnega spremljevalca
VIPAVSKI KRIŽ:
STAROST
ŠTEVILO OTROK
3-6 let
3-6 let .
21
21
skupaj
42
LOKAVEC:
STAROST
3-6 let
skupaj
Mojca Tominc
Brigita Ličen
ŠTEVILO OTROK
20
20
VZGOJITELJICA
VZGOJITELJICA
Bojana Doljak
POMOČNICA
VZGOJITELJICE
Grega Kravos
Mateja Terčelj
POMOČNICA
VZGOJITELJICE
Tajana Vitković
Urška Kravos
do vrnitve Kristine Pupovac
POMOČNICA
VZGOJITELJICE
Barbara Naglost
Dodatno strokovno delo z otroci s posebnimi potrebami, ki so z odločbo o
usmeritvi vključeni v vrtec, opravlja vzgojiteljica Tonja Ferjančič. Število otrok je
sedem.
Delo poteka po naslednjem urniku:
- ponedeljek:
od 9.20 do 10.20 ure vrtec Vipava,
od 10.30 do 11.30 ure vrtec Ob Hublju
- torek:
od 9.20 do 10.20 ure vrtec Črniče,
od 10.40 ure do 11.40 ure vrtec Ob Hublju
- sreda:
od 9.20 do 10.20 ure vrtec Vipava,
od 10.35 do 11.35 ure vrtec Ob Hublju
19/34
- četrtek:
od 9.20 do 10.20 ure vrtec Črniče,
od 10.35 do 11.35 ure vrtec Ob Hublju
- petek:
od 9.00 do 10.00 ure vrtec Ob Hublju
13. ZADOLŽITVE vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic za urejanje kabinetov:
Knjižnica:
Kabinet pri ribicah:
Kabinet z odpadnim
materialom:
Večnamenski prostor:
Glasbeni in likovni kabinet:
Kabinet z blagom:
Kabinet z dekoracijami:
Telovadni rekviziti:
Orffovi instrumenti:
Prostor v garderobi:
Kabinet pri previjalnici:
Previjalnica:
Klavdija Mislej, Jožica Hočevar
Tamara Remec, Lucija Žonta
Lidija Rustja, Irena Krapež
Nataša Troha
Lucija Žonta, Agata Praček
Anina Filipič, Danijela Furlan
Januška Mavri
Nastja Tratnik
Januška Mavri
Anja Vončina
Majda Rener, Ingrid Vovk, Jana Kobal,
Stanka Jamšek
Mirjam Slokar, Anja Andlovic
Zadolžitve delavk, ki imajo skrajšano neposredno delo v skupini:
Mirjam Černigoj: priprava FIT dejavnosti, urejanje kotička za starše
Klavdija Černigoj: urejanje knjižnice
Stanka Jamšek : izdelovanje didaktičnih iger za I. starostno obdobje
Majda Rener : izdelovanje lutk
Lidija Rustja: urejanje kabineta z odpadnim materialom
Januška Mavri: urejanje otroške literature in izbor novejših pesmic, deklamacij
Verena Furlan : urejanje kotička za starše, strokovni članki
Ingrid Vovk: skrb in urejanje kabineta in omarice za prvo pomoč
Laura Jerončič: urejanje kabineta z rekviziti in za dekoracijo
Jožica Hočevar: urejanje knjižnice
Bojana Doljak : izbor aktualnih člankov za starše
20/34
Dodatno strokovno delo z otroci s posebnimi potrebami, ki so z odločbo o
usmeritvi vključeni v vrtec, opravlja Tonja Ferjančič
Delo poteka po naslednjem razporedu
Ponedeljek Vrtec Ob Hublju
Torek
Vrtec Podnanos, Vipava
Vrtec Selo
Sreda
Vrtec Črniče, Selo
Vrtec Vipava
Četrtek
Vrtec Črniče, Selo
Vrtec Vipava, Podnanos
petek
Vrtec Ob Hublju, Selo, Črniče
S 1.9. 2010 je v vrtec vključenih 15 otrok s posebnimi potrebami, od tega sta dva
otroka gibalno ovirana in imata stalnega spremljevalca.
PRIPRAVNIŠTVO
V letošnjem letu bodo strokovni izpit za pomočnico vzgojiteljice opravljale:
- Anja Andlovec
- Nastja Tratnik
Strokovni izpit za vzgojiteljico bodo opravljale:
- Maja Koren
Pripravništvo za pomočnico vzgojiteljice bodo opravljale:
- Mojca Petrič
- Barbara Naglost
Pripravništvo za vzgojiteljico bodo opravljale:
- Danijela Furlan
Pripravništvo bodo opravljale kot zaposlene delavke.
PEDAGOŠKO PRAKTIČNO DELO DIJAKINJ
Dijakinje, ki obiskujejo Srednjo šolo Veno Pilon – smer predšolska vzgoja opravljajo v
naših vrtcih pedagoško prakso. V letošnjem letu jo bodo dijakinje drugega in tretjega
letnika opravljale strnjeno v mesecu januarju in en teden v mesecu juniju. Dijakinje
(23 ) četrtega letnika bodo praktično pedagoško prakso opravljale ob ponedeljkih v
času od 4.10.2008 do 18.4.20010. V tem času bodo dijakinje in dijaki četrtega letnika
izvedli tri praktične nastope za poklicno maturo. Praktične nastope bodo dijaki-nje
izvedle pred komisijo, ki jo sestavljajo: vzgojiteljica, mentorica in nadzorna oseba.
Med letom prihajajo na pedagoško prakso tudi študentke predšolske vzgoje ter
odrasle osebe, ki izvajajo prekvalifikacijo. V programu prekvalifikacije morajo opraviti
155 ur pedagoške prakse in tri praktične nastope.
21/34
14. PREDVIDENE PROSTORSKE IZBOLJŠAVE ZA IZVAJANJE PROGRAMOV
Predlog plana investicijskega vzdrževanja iz namenskih finančnih sredstev iz
občinskega proračuna
Vrtec Ob Hublju:
- obnova vodovodne instalacije in tlakov v kuhinji
- obnova ali zamenjava dotrajane opreme (klima 2x)
Vrtec Črniče:
-nujna vzdrževalna dela
Vrtec Vipavski Križ
- nujna vzdrževalna dela
Vrtec Selo:
-nujna vzdrževalna dela
Vrtec Lokavec:
- nujna vzdrževalna dela
Vrtec OŠ Danila Lokarja:
-nujna vzdrževalna dela
Nabava opreme:
- dopolnjevanje in zamenjava dotrajane opreme po enotah vrtca in
oddelkih
- nabava klima naprav
- dopolnitev in nabava igrač
Novo gradnja:
- izdelava dokumentacije in gradnja večnamenskega prostora ob vrtcu na Ribniku in
Ob Hublju
15. INTERESNE IN DODATNE DEJAVNOSTI
Interesne dejavnosti so paleta razvojnih stimulacij otrokove biti. Zaživele so z
namenom, da bi v otrocih budile in krepile odkrite in še ne odkrite sposobnosti. Cilj
dodatnih in interesnih dejavnosti je spoznavati sebe in oblikovati pozitivnejšo
samopodobo, kajti pravica vsakega otroka je samospoštovati in semouresničevati se.
Smo sopotniki otrok z drobnim ni njim primernimi aktivnostmi. Lepšamo in
popestrimo njihovo življenje tako, da dnevne programe obogatimo za izvajanjem
Zlatega sončka, z bračkom Palčkom in Cicibanom planincem.
V letošnjem letu bomo prav posebno – tenkočutno gojili folkloro in tudi pevsko
dejavnosti (ki bosta povezani), ki sta za vrtec posebnega pomena, saj otroke
vzgajamo k ohranjanju ljudskega izročila preko plesa in petja.
22/34
Plavalni tečaj:
V dopoldanskem času v okviru rednega programa bomo organizirali brezplačni
plavalni tečaj za vse otroke rojene v letu 2005. Tečaj nam financirajo: delno občina
Ajdovščina in Vipava, delno Ministrstvo za šolstvo in šport. Plavalni tečaj bomo
izvedli v naslednjih terminih:
I. skupina od
II. skupina od
III. skupina od
IV. skupina od
V. skupina od
21.3.
28.3.
4.4.
11.4.
18.4.
do 25. 3.
do 1. 4.
do 8. 4.
do 15. 4.
do 22. 4.
2011
2011
2011
2011
2011
Obogatitvene dejavnosti bodo potekale v okviru rednega programa vrtca.
Dodatne dejavnosti ( gibalne urice, tuj jezik) pa po končanem poslovalnem času
vrtca.
Tečaj tujega jezika:Tečaj bo organiziran v sodelovanju z izobraževalnima
podjetjema Papigaj in Mavrica. Možna je izbira med: angleškim in italijanskim
jezikom. Zgodnja leta so najboljša za osvajanje tujega jezika in ker so otroci
zakladnica talentov, jih je potrebno s primerno motivacijo spodbujati, da se podajo do
odkrivanja novega znanja. Zaželjena starost otrok 4-5 let (na željo staršev, se lahko
vpišejo tudi triletni otroci). Tečaj se bo izvajal enkrat tedensko po eno šolsko uro od
oktobra do junija po eno šolsko uro v vrtcu Ob Hublju. Cena tečaja 16,2 € na mesec.
Nadstandardni gibalnih športni program – Fit klub: Glavni cilj je otrokom
omogočiti strokovno vodene kakovostne gibalne – športne aktivnosti, katerih moto je
»Svet gibanja, svet veselja«. Otrok bo usvojil – pridobil naslednje:
• izboljšal splošno telesno zmogljivost,
• dobro razvil motorične sposobnosti,
• razvil spretnosti z žogo, kolebnico, obročem, hoppy žogo, igralnim padalom,
• spoznal in usvojil segmente posameznih športnih zvrsti,
• pridobil znanje s področja gibalne – športne aktivnosti za zdravje,
• pridobil znanje tudi z ostalih področij kot so matematika, jezik, narava,
zgodovina, goeografija, glasba, umetnost.
Program bo vodila Fit učiteljica gospa Marija Perger. Potekal bo v vrtcu na Ribniku.
Formirani bosta dve skupini, prva skupina šestnajst otrok, pričetek 10.10.2007 ob
17.00 uri in druga skupina sedemnajst otrok, pričetek 11.10.2007 ob 17.00 uri.
DODATNE DEJAVNOSTI V VRTCU
- CICIBAN PLANINEC za 5-6 letne otroke. Izvedeni bodo naslednji izleti:
• oktober - Škol
• november – sotočje reke Vipave in Hublja
• april – Ostri vrh nad Planino
• maj – Trstelj
• junij – proti Lokavcu ob potoku Lokavšček, zaključek po učni poti
Izleti z najmlajšimi so zametek gorništva kot dela slovenske identitete, hkrati pa
23/34
bomo na izletih uresničevali vrsto drugih vzgojnoizobraževalnih ciljev, kateri so:
ekološko ozaveščanje, spoznavanje narave in njenih lepot, spoštovanje narave in
kulturne dediščine, prijazen odnos do živali, spoznavanje pravil vedenja v naravi. Cilj
: omogočanje in spodbujanje gibalnih dejavnosti in gibanje v naravi, pridobivanje
zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti.
• ŠPORTNA ZNAČKA ZLATI SONČEK za 5-6 letne otrok. Program vključuje
različne aktivnosti, ki bo otroke navajal na življenje v naravi, na prostem, na
svežem zraku, s čimveč gibanja in vedrega razpoloženja.
• OBČASNI IZLETI (izlet z avtobusom v vrtec Črniče, ogled lutkovnih in
gledaliških predstavi v Novi Gorici in Ljubljani)
• IZLETI V POLETNIH MESECIH (obiski in igranje v vodi na bazenu v
Ajdovščini)
• CICI VESELA ŠOLA za 5-6 letne otroke. Cilj je povezovanje posameznih
področij jezika, matematike, okolja, umetnosti.
• BRALČEK PALČEK za 5-6 letne otroke. V enoti Ob Hublju se bo izvajal v treh
skupinah (Čebele, Ribe, Metulji in na oddelkih Vipavski Križ, Selo, Črniče in
Budanje ) – sodelovalo bo 63 otrok.
Otroci si bodo izbrali eno pravljico
izmed treh predlaganih, ki jih bodo vzgojiteljice na pestre načine predstavile
in nato skupaj obdelali v vrtcu. Za pripovedovanje si bodo otroci na zaključku
Bralčka Palčka ogledali lutkovno predstavo in prejeli priznanje za
sodelovanje.
• CICIBUBE
• FIT PROGRAM, ob vsebinah, gibalnih pripomočkih naj bi otroci začutili
pomen gibanja za zdravje. Vključevali bomo tudi starše, jih osveščali o
pomenu gibanja in jih vključevali v gibalne dejavnosti npr.: prihod v vrtec in
odhod brez avtomobila – 3x letno. Povabili jih bomo na srečanje, kjer se bo
izvajala vadbena ura – otrok in starš telovadita skupaj. Vabili jih bomo na
planinske izlete.
16. PRAZNOVANJA
Malo je ljudi, ki ne praznujejo radi. Še posebno otroci pričakujejo praznovanje zelo
nestrpno. Vsa pričakovanja pa izgubijo svoj čar, če je iz takšnih ali drugačnih
razlogov odpadejo. Otroški obrazi izžarevajo žalost, če zbolijo prav na dan
praznovanj.
Prav zato smo praznovanju v vrtcu dali velik pomen, ker povezujejo otroke, starše,
vzgojitelje in ostalo osebje vrtca. Dobro se zavedamo, da je vsako praznovanje čas
prijetnih doživetij in pričakovanj. Temeljijo na poglabljanju in utrjevanju pozitivnih
medsebojnih odnosih.
Kadar v vrtcu praznujemo se začuti delovno vzdušje vzgojiteljic in otrok, ki jih znajo
za določene dejavnosti motivirati. Skoraj vedno pritegnejo k sodelovanju tudi starše,
dedke in babice. Pri organizaciji takih aktivnosti je potrebna velika mera domiselnosti
in kreativnosti.
V tem šolskem letu bomo imeli veliko praznovanj že vnaprej načrtovanih. Mnogo pa
bo tudi takih, ki jih bodo vzgojiteljice same načrtovale v skupini. Pri planiranju bomo
vedno izbrali iste vsebine s katerimi smo obogatili, oblikovali in poglabljali otrokova
24/34
čustva. Velik poudarek pa bomo namenili medsebojnemu sodelovanju staršev, otrok
in vzgojiteljic, kajti zavedamo se, da bomo le na tak način gradili medsebojno
zaupanje.
Praznovanje rojstnih dni:
• praznično pripravimo prostor, okrasimo igralnico (prti, cvetje, sveče, pripravimo
stol slavljencu)
• pripravimo slavljencu presenečenje, izdelovanje voščilnice (darilo), petje pesmic,
• igranje družabnih iger in rajanje ob glasbi,
• pogostitev, zabava
Prvi dan v vrtcu:
• simbolična darila – znake skupine,
• z otroci se igrajo njihovi starši
Prvi jesenski dan:
• obisk tetke jeseni, ki bo obdarila otroke s sadjem in jih prodajala za gumbe
• ustvarjalna igra tržnica – sadni piknik
• Tinko Polovinko, pravljice iz Babičine skrinje
Teden otroka:
• Ogled igrice v Novi Gorici – Modro pišče
• športno dopoldne
• izdelovanje iz naravnega in odpadnega materiala
• izlet na Škol
• odprta vrata – delavnica
• lutkovna igrica “Korenčkova sonata« za enoto in oddelke (Jeseniško
gledališče)
• Igrica »Prodajajmo za gumbe«
• slavnostno kosilo
• obisk osnovne šole
• lutkovna predstava »Žogica nogica«
• srečanje s starimi starši, pohod, oddelek Črniče
• obisk v Lični hiši
Praznovanja v decembru:
• izdelovanje novoletnih okraskov iz odpadnega materiala
• lutkovne igrice, ki jih pripravijo vzgojiteljice s pomočnicami v jasličnem
oddelku
• dramatizacija, ki jo pripravijo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic prvega in
drugega trakta,
• glasbena pravljica
• obisk babice zime
25/34
•
•
•
•
•
•
likovne delavnice
izdelovanje vizitk
absolventke pedagoške akademije se predstavijo
dijakinje srednje vzg. šole se nam predstavijo
slavnostno kosilo in malica
obisk in obdaritev z vizitkami starejših občanov v domu
Kulturni praznik:
• obisk Lavričeve knjižnice
• otvoritev Cici umetnij v Pilonovi galeriji
• obisk in ustvarjanje v Lični hiši v Ajdovščini
Pust:
• izdelovanje mask iz odpadnega materiala s starši
• pustni sprevod po mestu s starši ali brez njih
• obisk ostarelih v domu
Praznovanja v marcu:
• lutkovna ali glasbena pravljica za starše
• skupno srečanje s starši (izdelovanje lutk, ikeban, suhih šopkov)
• srečanje z babicami in dedki
• priprava peciva in pogostitev
• orientacijskih pohod s starši
• planinski izlet
• obisk lutkovnega gledališča
• praznovanje prihoda pomladi
• obisk staršev na delovnem mestu
Svetovni dan knjige – 2 april:
• obisk Lavričeve knjižnice
• obisk pesnika ali pisateljice
• zaključek projekta Bralček Palček in Cicibube
Dan zemlje v aprilu:
• skupno urejanje igrišča s starši
• urejanje gredic in presajanje rož
Zaključek vrtčevskega leta:
• zaključek Zlati Sonček, Ciciban planinec in podelitev priznanj
• podelitev map z in izdelkov, ki so jih otroci izdelali preko celega leta
• izleti in orientacijski pohodi
• slavnostno kosilo
26/34
17. PROGRAM SODELOVANJE VRTCA Z OKOLJEM
Osnovna šola Ajdovščina
- Obisk prvošolcev v vrtcu ob Tednu otroka in obisk naših otrok v osnovni šoli v maju
ali juniju
- Sodelovanje vzgojiteljic priprave na šolo v komisiji za sprejem šolskih novincev
- Sodelovanje s šolsko svetovalno službo
Zdravstveni dom Ajdovščina
Zdravstvena vzgoja v predšolskem obdobju predstavlja začetek permanentnega
izobraževanja, ki se nadaljuje v mladosti, srednjih letih in tudi starosti.
Zdravstveno vzgojne vsebine:
UMIVANJE ROK za otroke v starosti 3-4 leta
• Poudarek je na navajanju na osnovna higienska pravila in čistočo, vzgajati k
samostojnosti in rednosti, samostojno umivanje rok, obraza in zob, brisanje z
brisačo za enkratno uporabo,
• Navajanje na pravilno uporabo sanitarije in samostojno opravljanje telesne
potrebe, vzgajanje na čistočo, pridobivanje izkušenj o tem kaj je čisto in kaj ni,
kako se izognemo nesnagi,
• Utrjevanje zdravja in zdravih navad
JAZ IN ZDRAVJE za otroke v starosti 4-5 let:
• Otroke navajamo na zdrav način življenja in utrjevanje koristnih navad:
osebna higiena, higiena oblačil in obutve, higiena prehrane, bivanje na zraku,
varovanje pred nezgodami, seznanjanje otrok z zdravjem in boleznimi, s tem,
kaj zdravju koristi in kaj škoduje.
ZDRAVA PREHRANA za otroke od petega leta dalje:
Najvažnejši parametri pri načrtovanju prehranjevalnega programa predšolskih otrok
so:
• Uravnotežena in varovalna prehrana,
• Higiensko neoporečna prehrana,
• Pravilno pripravljena hrana,
• Količina hrane naj bo razporejena na več obrokov,
• Pestra hrana,
• Kulturno uživanje hrane
ODNOS DO ŠKODLJIVIH RAZVAD
Odnos do škodljivih razvad (tu mislimo predvsem kajenje, alkohol in droge) se
oblikuje že zgodaj v otroštvu, predvsem pod vplivom dobrih ali slabih zgledov doma,
v vrtcu, šoli, na igrišču in v družbi na sploh. Največ zanje lahko naredimo, če razvijejo
svojo življenjsko trdnost in samospoštovanje. S pozitivnim odnosom do sebe bo tak
človek znal živeti sebi in drugim v veselje, znal se bo pravilno odločati in za
doseganje sreče ne bo iskal nadomestila v razvadah.
SPOLNA VZGOJA za najmlajše (kako sem se rodil)
Program spolne vzgoje za najmlajše na pobudo raznih strokovnjakov, psihologov,
pediatrov, ter iz dolgega raziskovalnega dela in s primerjavo različnih izkušenj
fantkova in punčk, mladostnikov in staršev.
27/34
Namen: otrokom dati pravilne informacije in jim pomagati, da spolnost sprejmejo
med svoje načrte za zdravo življenje. Otrokom posredujemo vrednote in načela,
občutek odgovornosti, pa tudi občutek za užitek in svobodo.
PROGRAM SODELOVANJA VRTCA Z OKOLJEM
Sodelovanje z osnovno šolo
V letošnjem letu smo si zastavili naslednji program sodelovanja:
1. obisk prvošolcev v vrtcu
2. obisk otrok iz vrtca v šoli
3. Skupna druženja ob različnih praznovanjih
4. sodelovanje s šolsko svetovalno službo
Sodelovanje z zdravstveno službo
1. zobozdravstvena preventiva – osveščanje otrok in staršev (dipl.višja medicinska
sestra Damjana Marc)
2. zdravstvena vzgoja
3. sodelovanje s pediatrično službo
Sodelovanje z glasbeno šolo
1. predstavitev glasbene šole otrokom
2. ogled nastopa otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo
3. sodelovanje na prireditvah
4. izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcu
Sodelovanje s Centrom za usposabljanje invalidnih otrok in mladine Vipava
1. skupna druženja
2. sodelovanje s strokovnimi delavci
Sodelovanje s Pilonovo galerijo
1. predstavitev ustanove
2. obiski otrok in strokovno vodenje pri ogledih razstav
3. likovne delavnice v prostorih galerije
4. dogovarjanje in sodelovanje pri razstavljanju otroških likovnih del
5. razstava 10. Cici umetnij
Sodelovanje z Lavričevo knjižnico
1. predstavitev knjižnice
2. obiski v knjižnih kotičkih
3. strokovno sodelovanje pri izposoji in izboru otroške literature
4. sodelovanje pri izpeljavi projekta Bralček Palček
Sodelovanje s Centrom za socialno in svetovalno delo
1. sodelovanje v komisiji za pomoč otrokom iz družin, ki so v stiski
2. pri sprejemu socialno ogroženih otrok v vrtec
Sodelovanje s Srednjo šolo Veno Pilon:
1. dogovarjanje za izvedbo pedagoške prakse dijakinj drugega, tretjega letnika ter
28/34
dijakinj četrtega letnika
2. omogočanje strnjene enotedenske prakse v juniju mesecu za dijakinje drugega
letnika
3. Sodelovanje v maturitetni komisiji
4. Sodelovanje na strokovnem in kulturnem področju
Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi
1. vključevanje v praznovanja
2. sodelovanje s krajevnimi sveti glede potreb staršev po varstvu
Sodelovanje s planinskim društvom
1. organizacija planinskih izletov
2. vodenje in spremljanje otrok na planinskih izletih
3. osveščanje otrok o pravilnem odnosu do narave, o pravilih planincev
Sodelovanje z Društvom upokojencev
Sodelovanje z Domom za starejše občane
Sodelovanje s Turistično zvezo Slovenije
18. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE/PROGRAM
PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
V vrtcu bomo organizirali naslednja seminarja:
»Hrbtenica«, seminar je namenjen za celoten kolektiv, za del kolektiva smo ga izvedli
v preteklem letu, v letošnjem letu ga bomo izvedli dvakrat in sicer 9.11.2010 in
18.1.2011, predavatelj: univ. dipl. fiziolog Barbara Konda in Andrej Vranič, dr.med.
specialist nevrokirurg
Aktivi vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic
Na strokovnih aktivih bomo obravnavali tekočo problematiko in novosti, se
dogovarjali za potek dela. Sestajali se bomo po potrebi glede na aktualno
problematiko.
Vsebina aktivov vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic:
Aktiv september/ oktober
1. Poročilo o delu v poletnih mesecih, projekt Varno pred soncem
2. Poročilo o poteku roditeljskih sestankov in o poteku uvajalnega obdobju
3. Strokovno izobraževanje
4. FIT program
5. Teden otroka
6. Fond ur, vodenje nadur
7. Razno (otvoritev vrtca v Selu…)
29/34
Aktiv november/ december1. Program praznovanja
2. Poročilo s posveta
8. Predstavitev primera dobre prakse
9. Tekoča problematika
Aktiv
1.
2.
3.
januar/ februar
Srečanja s starši in praznovanja v mesecu marcu
Predstavitev projekta, primera dobre prakse ali strokovnega članka
Tekoča problematika
Aktiv
1.
2.
3.
4.
april/ maj
Primer dobre prakse
Zaključki vrtčevskega leta
Ostala problematika
Krajša analiza dela
Vsebina vzgojiteljskega zbora
1 - organizacija dela, predstavitev novih sodelavcev
2 - navodila za izvedbo roditeljskih sestankov in časovni termin za izdelavo
individualnih letnih načrtov
3 - razno
1 - poročilo o delu
2 - poročanje vzgojiteljic o realizaciji individualnih vzgojnih programov
3 - okvirna organizacija za naslednje leto
4 - razno
Študijske skupine in mreža mentorskih vrtcev:
Študijske skupine bodo delovale tudi v letošnjem letu. Srečanja bodo organizirana
dvakrat po 4 ure. Srečanja bodo ovrednotena z 0,5 T. Vsebina študijskih skupin se
bo nadgrajevala s področja kompetenc strokovnih delavcev. Pri tem se bomo
osredotočili na kompetenten pristop od načrtovanja do evalvacije. V ospredju bo
področje narave , eko vsebine in jezikovne zmožnosti otrok.
Natančnejša vsebina bo posredovana za vsak klic posebej. V letošnjem letu bo
študijske skupine vodila Ingrid Šelj, ki se je izobraževala za multiplikatorko.
Srečanja bodo potekala v naslednjih terminih: januar-februar, marec-april.
V mreži mentorskih vrtcev se bomo srečevali ravnatelji in vodje vrtcev se bomo
srečevali v regijski mreži mentorskih vrtcev .Vsebina srečanj bo podobna kot za
študijske skupine.
Nadaljevali bomo projekt, ki ga vodi FIT Slovenije in temelji na pomenu gibanja za
predšolskega otroka. Izobraževanja se bosta letos udeleževali ravnateljica in glavna
koordinatorka. Uvodni sestanek za ravnatelje in glavnega koordinatorja bo 7.9.2009.
Gibalne urice bomo letos izvajali v vrtcu v Vipavi, iz ostalih vrtcev se bodo lahko
otroci vključili v gibalne urice, ki jih bo organiziral Zavod za šport in v »migetalnico«.
V okviru FIT projekta bomo v vrtcu organizirali interna mesečna srečanja, v katerih
bodo starejše FIT članice izobraževale mlajše za izvajanje gibalnih dejavnosti.
30/34
V okviru projekta FIT se bodo v letošnjem šolskem letu začele izobraževati še
vzgojiteljice: Mateja Kete Mikuž, Anja Kotnik in Danijela Furlan.
Izven vrtca se bomo udeleževali seminarjev z aktualnimi temami. Strokovne delavke,
ki se udeležujejo teh seminarjev informacije posredujejo ostalim strokovnim
delavkam na strokovnih aktivih.
Kuharice, pomočnice kuharic in pomočnice vzgojiteljic se bodo udeležile predavanja
in seminarjev o zdravi prehrani za predšolske otroke.
Vzdrževalca se bosta udeležila obnovitvenih seminarjev z njihovega področja ter
usposabljanja za kontrolo varnega igrišča.
Vodstvo vrtca se bo udeleževalo strokovnih aktivov Zavoda za šolstvo, strokovnih
posvetov Ministrstva za šolstvo ter Šole za ravnatelje. Posvet, ki ga organizira Šola
za ravnatelje bo v Portorožu od 10. – 13. oktobra.
Strokovno izobraževanje bomo dopolnjevali glede na ponudbe, ki jih bomo še dobili.
Aktivi vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic so oblikovani glede na starost otrok, so
problemsko zasnovani, praviloma potekajo ločeno po starosti. Sestajamo se po
potrebi glede na aktualno problematiko in novosti.
19. PROGRAM SODELOVANJA S STARŠI
V predšolskem obdobju otrok nezavedno z učenjem po zgledu in modelu osvaja
različne vzorce vedenja, čustvovanja, govora in mišljenja. Kaj in koliko bo otrok
osvojil je odvisno od stopnje čustvene navezanosti na starše, vzgojiteljice in
pomočnice vzgojiteljic v vrtcu, od njihovih osebnostnih lastnosti in usklajenosti
vzgojnih ravnanj. Le prepletenost družinskih in strokovnih vplivov zagotavljata
uspešno vzgojno delo in razvoj otroka.
V odnosih s starši si moramo prizadevati ustvariti odprt odnos, kar pomeni, da vsak
partner lahko tvega, da je pošten, direkten in iskren, da ustvarimo odnos, kjer je vsak
prepričan, da ga drugi ceni in kjer se oba partnerja zavedata medsebojne odvisnosti.
Starši imajo pravico do sodelovanja pri načrtovanju ter organiziranju življenja in dela
v vrtcu in skupini, kar jim mora vrtec formalno omogočiti. Pri tem morajo upoštevati
meje svojega soodločanja in ne smejo posegati v strokovno avtonomnost vrtca.
Ob vstopu otroka v vrtec lahko ta staršem omogoči postopno uvajanje tako, da
smejo biti skupaj z njim v skupini.
Starši imajo pravico do vpogleda v programe za predšolske otroke, do obveščenosti
o življenju in delu v vrtcu in pravico do zaščite zasebnosti, s poudarkom na varstvu
osebnih podatkov.
Druženje staršev, otrok in vzgojiteljev omogoča otrokom pridobivanje izkušenj pri
komuniciranju z otroki in odraslimi.
Starši morajo biti dobro informirani o poteku dela. Zato bomo organizirali različne
oblike sodelovanja.
31/34
1. Šola za starše: bo izvedena v sodelovanju z izobraževano ustanovo MIB d.o.o.
Program:
- Vpliv otrokovega razvoja na samostojnost ter na reševanje in razumevanje
socialnih situacij
- Dejavniki, ki vplivajo na otrokov socialni razvoj (družina, vrtec , družba)
- Proces učenja socialnih veščin
- Različni pristopi pri učenju socialnih veščin
2.Roditeljski sestanki:
- konec meseca avgusta
- med letom po potrebi
3.Govorilne ure:
- vsak mesec za starše otrok v starosti 3-6 let
- vsak drugi mesec za starše otrok v starosti 1-3-let
- Praviloma naj bi starši prišli vsaj enkrat letno na poglobljen pogovor o otroku.
4.Predavanja za starše:
- dipl. med. sestra Damjana Marc: »Zobozdravstvena preventiva«, konec avgusta
- dipl. uni. fiziologinja Barbara Konda: »Pomen gibanja za predšolskega otroka«
- dipl. med sestra Tamara Kofol, Alenka Naglost:« Zdravstvena vzgoja«
- predstavitev projekta
5.Skupne aktivnosti s starši:
- delavnice, izleti, pikniki
- skupna praznovanja
- srečanja (oktober, december, marec, junij)
POGOVORNE URE
VZGOJITELJICA
STANKA JEMŠEK
INGID VOVK
JANA KOBAL
MAJDA RENER
JANUŠKA MAVRI
DANIJELA FURLAN
ANINA FILIPIČ
POGOVORNE URE
Vsak drugi mesec prvi
torek ob 15.30
Vsak drugi mesec po
dogovoru
Vsak drugi mesec prvi
torek ob 15.30
Vsak drugi mesec prvi
torek ob 15.30
Vsak drugi mesec drugi
torek ob 15.30
Vsako prvo sredo v
mesecu ob 16.00
Vsak prvi mesec prvi torek
32/34
VSAKODNEVNI
POGOVORI
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
JOŽICA HOČEVAR
KLAVDIJA MISLEJ
NATAŠA TROHA
KRISTINA REPIČ
MIRJAM ČERNOGOJ
NADJA LIKAR
MAJA LEŠNJAK
MOJCA TOMINC
BRIGITA LIČEN
IRENA FERJANČIČ
MAVRICIJA FERJANČIČ
BOJANA DOLJAK
VERENA FURLAN
PATRICIJA ŠTAKOLIČ
ob 15.30
Vsak drugi torek v mesecu
ob 15.30
Vsak prvi torek v mesecu
ob 15.30
Vsak prvi torek v mesecu
ob 15.30
Vsak prvi torek v mesecu
ob 15.30
Vsako prvo sredo v
mesecu ob 15.00
Vsak prvi torek v mesecu
ob 15.30
Vsak prvi četrtek ob 15.30
Vsak prvi torek v mesecu
ob 15.30
Vsak prvi torek ob 16.30
Vsak drugi mesec drugi
torek ob 16.00
Vsak prvi torek v mesecu
ob 16.00
Vsaka druga sreda v
mesecu ob 15.30
Vsak prvi četrtek v mesecu
ob 15.30
Vsak drugi mesec prvi
četrtek ob 15.30
vsakodnevni pogovori
vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
Vsakodnevni pogovori
20. NALOGE POMOČNICE RAVNATELJICE
-
-
-
Koordinirati in usmerjati delo vzgojiteljic v okviru enote in med njimi (organizacija
kadrovske zasedbe po skupinah, sestava skupin glede na starost otrok, dnevna
organizacija dela in razpored vzgojnovarstvenih delavcev ter pregled mesečne
evidence ur)
Skrbeti za doslednost pri uresničevanju zastavljenih ciljev v enoti in oddelku pisanje letnih delovnih načrtov enote in analize LDN.
Nabava ustreznega didaktičnega materiala in igrač za delo v skupinah.
Pomoč pri organizaciji prireditev v smislu obveščanja, dogovarjanja z zunanjimi
sodelavci (Ekstempore, izleti z vlakom, izleti z avtobusom, likovni natečaji, lutkovne
igrice v enoti in izven, Cicban planinec, športna značka Zlati sonček, Cici vesela
šola).
Seznanjati vzgono osebje z novostmi v zvezi z zakonodajo in predpisi.
Vodenje strokovnih aktivov (temetsko načrtovanje, priporočila, razgovori in mnenja
vzgojiteljic).
Skrb za strokovno spopolnjevanje v okviru vrtca (predavanja, seminarji).
V dogovoru z ravnateljico usmerjati popravila in nabavo opreme.
33/34
Spremljanje pedagoške prakse:
Spremljanje vzgojnega dela vzgojiteljic bom izvajala s sodelovanjem v skupini,
opazovanjem vzgojnega dela in svetovanjem vzgojiteljicam in pomočnicam
vzgojiteljic. Cilj omenjene oblike hospitacije je skupno iskanje boljših oblik in metod
vzgojnega dela.
Način spremljanja pedagoške prakse v vrtcu:
Načrtni obiski v oddelku,
Preko video posnetkov,
Dnevni obiski v skupini,
Pregled tematskega načrtovanja.
Hospitacijske dejavnosti:
Spremljanje vzgojnega dela vzgojiteljic bom izvajala s sodelovanjem v skupini,
opazovanjem vzgojnega dela in svetovanjem vzgojiteljicam in pomočnicam
vzgojiteljic. Cilj omenjene oblike hospitacije je skupno iskanje boljših oblik in metod
vzgojnega dela.
Želimo, da bi delo potekalo strokovno, pa vendar sproščeno, v prijetnem vzdušju in z
pristnimi medsebojnimi odnosi. Vse to pa v dobro našemu otroku.
21. IZBOLJŠAVE ZA IZVAJANJE PROGRAMOV
V naslednjem šolskem letu si bomo prizadevali, da bi obnovili kuhinjo v enoti Ob
Hublju.
Oblike vzgojnega dela se v zadnjem času spreminjajo, kar zahteva večjo fleksibilnost
in domiselnost pri spreminjanju prostora, zato bomo dopolnjevali kotičke. Skrbeli
bomo za ustrezno in kvalitetno dopolnitev didaktičnih sredstev, raznih igrač in
pripomočkov za otroke in vzgojno osebje.
34/34