1. No category

Letno poročilo Banke Celje d.d. in Skupine Banke Celje za leto 2011
Celje, marec 2012
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Letno poročilo za leto 2011,
pripravljeno po mednarodnih standardih računovodskega
poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
2
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Vsebina
BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE BANKE CELJE d.d.
POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d.
I
POSLOVNO POROČILO
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
II
POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA
PREDSTAVITEV
STRATEGIJA
POMEMBNEJŠI DOGODKI
GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE
5.1
Gospodarsko okolje
5.2
Bančno okolje
POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2011
6.1.
Finančni rezultat
6.2.
Finančni položaj
6.3
Analiza poslovanja po ključnih področjih
6.4
Informacije za delničarje
6.5
Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj
6.6
Razvoj
6.7
Družbena odgovornost
6.8
Delovanje službe notranje revizije
ORGANI UPRAVLJANJA BANKE
ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE
IZJAVA O UPRAVLJANJU
IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA
RAČUNOVODSKO POROČILO
1
2
3
4
5
IZKAZ
IZKAZ
IZKAZ
IZKAZ
IZKAZ
POSLOVNEGA IZIDA
VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
FINANČNEGA POLOŽAJA
SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA
DENARNIH TOKOV
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
1
2
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Osnovni podatki
Računovodske usmeritve
2.1
Izhodišča za predstavitev računovodskih izkazov
2.2
Primerjalne informacije
2.3
Konsolidacija
2.4
Poročanje po segmentih
2.5
Tuje valute
2.6
Prihodki in odhodki za obresti
2.7
Prihodki in odhodki za opravnine
2.8
Prihodki od dividend
2.9
Finančni instrumenti
2.10 Oslabitev finančnih sredstev
2.11 Pobot
2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev
2.13 Denar in denarni ustrezniki
2.14 Računovodsko obračunavanje najemov
2.15 Naložbene nepremičnine
2.16 Opredmetena osnovna sredstva
2.17 Neopredmetena sredstva
2.18 Zaloge
2.19 Davki
2.20 Ugodnosti zaposlenih
2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji
2.22 Rezervacije za obveznosti in stroške
2.23 Finančne garancije
2.24 Delniški kapital
5
6
9
11
12
13
14
15
15
15
16
16
18
21
27
28
32
32
33
34
35
36
41
42
45
47
48
49
50
51
53
53
53
53
56
56
56
56
56
57
57
57
59
60
60
60
60
61
61
61
61
61
62
62
62
62
62
3
2.25
2.26
2.27
Upravljanje z bančnimi tveganji
Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene
Poslovni segmenti
POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
4
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Čiste opravnine
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti,
ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
Dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji
Čiste (izgube) / dobički iz tečajnih razlik
Čiste (izgube) / dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Druge čiste poslovne (izgube) / dobički
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
Čista (izguba) / dobiček na delnico
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti bankam
Krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe banke v kapital odvisnih,
pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
Druga sredstva
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge strank, ki niso banke
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti bank
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti strank, ki niso banke
Dolžniški vrednostni papirji
Podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva,
ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Rezervacije
Druge obveznosti
Kapital
Dividenda na delnico
Potencialne in prevzete obveznosti
Denar in denarni ustrezniki
Razkritja odnosov s povezanimi osebami
Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini
Dogodki po preteku poslovnega leta
63
96
97
101
101
101
102
102
103
103
103
104
104
104
105
105
106
106
107
107
108
108
109
110
111
111
115
116
116
118
119
121
121
123
123
124
124
125
126
127
127
128
129
130
130
130
131
132
134
134
135
136
140
140
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE BANKE CELJE d.d.
Leto 2011 je bilo še vedno zelo močno zaznamovano z gospodarsko in finančno krizo, ki se ji je pridružila še dolžniška. Banka je zato
prednostno skrbela za varnost in stabilnost poslovanja, ohranila je dobro operativno in strukturno likvidnost ter stabilno kapitalsko
ustreznost. Količnik kapitalske ustreznosti je znašal 14,42 %, količnik temeljnega kapitala pa 10,65 %. Na osnovi programa racionalizacije stroškov, ki so se v letu 2011 znižali za 6 %, se je izboljšala tudi stroškovna učinkovitost banke. Delež stroškov v neto prihodkih
je znašal 51,90 %.
Banka je kljub razmeram uspela v mesecu marcu prodati obveznice na domačen trgu v višini 34 milijonov evrov in v juniju najeti
sindicirano posojilo v višini 65 milijonov evrov. Decembra je uspešno sodelovala na avkciji Evropske centralne banke.
Banka je ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 34,7 milijona evrov. Zaostrene gospodarske razmere, ki
so se kazale v poslovanju bančnih komitentov in posledično tudi v slabšanju kakovosti kreditnega portfelja, so vplivale na potrebe
po dodatnem oblikovanju oslabitev in rezervacij. Čisti negativni finančni rezultat v višini 14,9 milijona evrov je banka pokrila v breme
drugih rezerv iz dobička. Oblikovane oslabitve in rezervacije so bile v primerjavi z letom 2010 višje za 73 odstotkov.
Preteklo leto je bilo leto znižanj bonitetnih ocen držav in bank. Zaradi gospodarskih razmer ter znižanja bonitetne ocene države in
bančnega sistema je mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings spremenila tudi bonitetno oceno Banke Celje. Kljub znižanju bonitetne ocene večjih zahtev po odplačilih v tujini najetih kreditov nismo imeli.
Od pomembnejših dogodkov preteklega leta bi izpostavil še skrbni pregled banke s strani potencialnega kupca v drugi polovici maja
(kasneje so lastniki začasno ustavili prodajo banke) ter konstituiranje novega nadzornega sveta banke.
Makroekonomske napovedi za leto 2012 so slabe, zato banka rasti bilančnega poslovanja še ne načrtuje. Banka bo pospeševala predvsem naložbe v kredite nebančnemu sektorju, za zmanjšanje odvisnosti od financiranja na mednarodnih trgih pa se bo bolj usmerjala
v pridobivanje stabilnih virov nebančnega sektorja. Kljub neobetavnim napovedim je cilj banke izboljšati ključne kazalce poslovanja
iz leta 2011.
Spoštovani lastniki, poslovni partnerji in zaposleni, v imenu vseh članov uprave se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje in dobro
sodelovanje.
mag. Dušan Drofenik,
predsednik uprave
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
5
POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d.
Okvir za delovanje nadzornega sveta in njegove pristojnosti
ter obveznosti opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu,
Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave
in članov nadzornega sveta bank in hranilnic) in interni akti
banke (statut in poslovniki o delu nadzornega sveta ter njegovih
odborov) ter ostale pravne norme, ki se nanašajo na delovanje
banke.
Strokovno podporo pri odločanju je nadzornemu svetu v letu
2011 zagotavljal revizijski odbor.
Delovanje nadzornega sveta
V maju 2011 je potekel mandat nadzornemu svetu, izvoljenemu
maja 2007. Nadzorni svet v tej sestavi je pred potekom mandata
imel tri seje, na katerih je obravnaval 39 točk dnevnega reda in
med drugim sprejel Letni poročili Banke Celje d.d. in Skupine
Banke Celje d.d. za leto 2010 z revizorjevima poročiloma in
Pismom revizorja upravi banke in nadzornemu svetu. Prav tako
je potrdil gradiva za sklic 26. Skupščine delničarjev banke in
oblikoval predlog kandidatne liste za člane nadzornega sveta v
novem mandatnem obdobju.
Na 26. skupščini delničarjev banke v maju 2011 je bil izvoljen
nov nadzorni svet banke v naslednji sestavi: mag. Jure Peljhan je
predsednik, mag. Zvonko Ivanušič je namestnik predsednika, člani
pa so: dr. Uroš Čufer, Melita Malgaj, dr. Tomaž Subotič, Bojan Šrot
in mag. Zdenko Zanoški. Mandat članov nadzornega sveta traja do
zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi, to je do
skupščine v letu 2015.
Po izvolitvi se je nadzorni svet v spremenjeni sestavi sestal na
štirih rednih sejah, na katerih je obravnaval 50 točk dnevnega
reda, in eni korespondenčni seji. Na sejah se je nadzorni svet
preko poročil uprave banke seznanjal z medletnim poslovanjem
banke. Obravnaval je pisma, ki jih je banka prejela od Banke
Slovenije, se seznanil z ukrepi banke na področju upravljanja s
tveganji ter obravnaval politike in strategije banke za upravljanje
s tveganji in profil tveganja banke za leto 2012. Nadzorni svet je
sprejel poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2012 ter
strategijo in finančni načrt banke za obdobje 2012–2016.
Na 6. redni seji v letu 2012 je nadzorni svet med drugim obravnaval
in potrdil letno poročilo banke in skupine za leto 2011, dokument
o razkritjih za leto 2011, poročilo o delu Službe notranje revizije
za obdobje julij–december 2011 ter za leto 2011. Seznanil se je
z ravnateljsko predstavitvijo uprave banke za leto 2011, podal
pozitivno mnenje k revizorjevemu poročilu in potrdil izjavo
banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
Obravnaval je tudi predlog revizijskega odbora za imenovanje
revizorja za leto 2012. Poleg tega se je nadzorni svet seznanil
s celotnim gradivom za 27. redno skupščino delničarjev banke
in v tem sklopu sprejel poročilo skupščini delničarjev o svojem
delovanju v letu 2011.
Predsednik nadzornega sveta je bil v rednih stikih z upravo banke,
kar je nadzornemu svetu omogočilo tekoče nadziranje delovanja
uprave. Nadzorni svet je na svoje seje povabil pooblaščenega
revizorja in mu omogočil, da je nadzornemu svetu predstavil
ugotovitve, povezane z revidiranjem banke.
6
Nadzorni svet je na temelju odločbe Banke Slovenije, da ima
Banka Celje po kriterijih Banke Slovenije status sistemsko
pomembne banke, imenoval komisijo za prejemke, ki jo
morajo imeti v skladu s predpisi Banke Slovenije vse sistemsko
pomembne banke v Republiki Sloveniji. Komisijo za prejemke
sestavljajo: predsednik mag. Jure Peljhan in člana mag. Zvonko
Ivanušič ter dr. Tomaž Subotič. Komisija je na svoji seji januarja
2012 pregledala in potrdila Politiko prejemkov v Banki Celje, ki jo
je nato sprejel nadzorni svet.
Nadzorni svet ugotavlja, da v letu 2011 njegovi člani niso bili v
nasprotju interesov ter da so kot člani nadzornega sveta delovali
samostojno in neodvisno. Sej nadzornega sveta so se člani
udeleževali redno, tako da je nadzorni svet zasedal v polni sestavi,
vsi člani pa so aktivno sodelovali pri oblikovanju odločitev, saj so
se udeleževali razprav pri posameznih točkah dnevnega reda.
Člani nadzornega sveta so se udeležili izobraževanja za člane
nadzornih svetov ter se seznanili z najnovejšimi pogledi na vlogo
in pomen članstva v nadzornih svetih.
Na osnovi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2011 in na osnovi
dejstva, da je nadzorni svet na svojih sejah deloval v polni sestavi,
predsednik in člani nadzornega sveta ocenjujejo, da je bilo delo
nadzornega sveta v letu 2011 izvedeno strokovno korektno in da
ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse.
Delovanje revizijskega odbora
V letu 2011 sta v banki delovala 2 revizijska odbora.
Stari odbor je deloval v sestavi Borut Stanič – predsednik, Tadej
Tufek – namestnik predsednika in Marina Poboljšaj – zunanja,
neodvisna članica, in sicer do prenehanja mandata v maju 2011
(mandat članom revizijskega odbora preneha s prenehanjem
mandata nadzornemu svetu). Do izteka mandata se je revizijski
odbor sestal na eni seji in obravnaval letni poročili banke in
skupine s pismom revizorja upravi banke, predstavili so mu
dokument o razkritjih banke, izoblikoval je predlog nadzornemu
svetu za imenovanje revizorja za poslovno leto 2011, obravnaval
poročilo o svojem delu v letu 2010 in potrdil načrt svojega
delovanja do izteka mandata ter poročilo o delu notranje revizije
v letu 2010 (polletno in letno) in Poročilo Banki Slovenije o
izvajanju procesa ICAAP.
Novi odbor je bil imenovan na 1. seji novoimenovanega nadzornega
sveta v juniju 2011 v sestavi: dr. Uroš Čufer, predsednik, dr. Tomaž
Subotič, namestnik predsednika in Zdenka Habe, pooblaščena
revizorka, zunanja neodvisna članica revizijskega odbora. V letu
2011 se je sestal na treh sejah (v septembru, oktobru in decembru).
Obravnaval je 28 točk dnevnega reda. Obravnavana gradiva so
se nanašala na sprejem načrta delovanja revizijskega odbora v
letu 2011 (od imenovanja dalje), predstavitev poslovnika za delo
revizijskega odbora in predlog sprememb tega akta, poročilo o
delu službe notranje revizije v prvem polletju 2011 in seznanitev
z delovnim načrtom službe za drugo polletje 2011. Odbor
se je seznanil s triletnim strateškim načrtom službe notranje
revizije (2012–14) in programom dela službe notranje revizije
za leto 2012 z informacijo o pregledu Banke Slovenije (proces
ICAAP); obravnaval je strategije in politike upravljanja s tveganji,
strategijo trgovanja ter profila tveganja banke – vse za leto 2012
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
in poročilo o izpolnjevanju obeh strategij v prvih desetih mesecih
leta 2011. Spremljal je tudi medletne poslovne rezultate banke,
izpostavljenost banke kreditnemu tveganju (četrtletno), petletni
razvojni plan banke ter poslovno politiko in finančni načrt banke
za leto 2012. Predstavljeni so mu bili: pogodba o revidiranju
poslovanja banke za leto 2011, ugotovitve zunanjega revizorja po
zaključeni začetni stopnji revidiranja za leto 2011 ter poslovanje
odvisne družbe Posest.
Predsednik revizijskega odbora je nadzorni svet redno, preko
poročil na sejah nadzornega sveta, obveščal o vseh aktivnostih
revizijskega odbora. Revizijski odbor je v prvih mesecih svojega
aktivnega delovanja uspešno izvedel vse z načrtom zadane
naloge in je nadzornemu svetu nudil ustrezno svetovalno
podporo na področjih, zaradi katerih je bil ustanovljen.
Letno poročilo za leto 2011
Banka je za poslovno leto 2011 v skladu z zakonodajo izdelala
letno poročilo banke in skupine. Obe letni poročili je v letu 2011
prvič združila v eno poročilo. Skupino sestavljata banka in njena
odvisna družba Posest d.o.o. Celje, ki je v 100-odstotni lasti banke.
Odvisna družba banke se ukvarja predvsem z unovčevanjem težje
izterljivih terjatev banke, trženjem nepremičnin v lasti družbe
in banke, z inženiringom lastnih in tujih nepremičnin, lizingom
nepremičnin, s cenitvami nepremičnin in opreme ter kontrolo
namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem.
Računovodski izkazi banke in računovodski izkazi skupine so bili
pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Redno letno revizijo računovodskih izkazov banke in skupine za
leto 2011 je opravila pooblaščena revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o. Ljubljana in podala mnenje brez pridržka na
računovodske izkaze ter potrdila njihovo vsebinsko skladnost s
poslovnim poročilom. Izdala je tudi posebno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji na zahtevo Banke Slovenije, ki ni sestavni del letnega poročila banke in skupine.
Sklepi in stališča nadzornega sveta
Nadzorni svet je revidirano letno poročilo banke in skupine za
leto 2011 obravnaval na svoji 6. redni seji 18. 4. 2012 in ga brez
pripomb potrdil. Na revizorjevo poročilo, ki je sestavni del letnega
poročila, je dal pozitivno mnenje.
Nadzorni svet je v skladu z zakonodajo potrdil tudi predlog uprave
o pokrivanju izgube iz drugih rezerv iz dobička.
Ob tem so člani nadzornega sveta ugotovili, da so bile makroekonomske razmere v letu 2011 izrazito neugodne in da je zato
banka kljub realizirani čisti izgubi iz tekočega poslovanja v preteklem poslovnem letu zagotovila varno in stabilno ter stroškovno
učinkovito poslovanje.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
mag. Jure Peljhan
predsednik nadzornega sveta
7
I POSLOVNO POROČILO
I POSLOVNO POROČILO
1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA
- zneski v tisoč evrih
Banka
1.
2.
Izkaz finančnega položaja (na dan 31. decembra)
Bilančna vsota
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja
- pravnih in drugih oseb
- prebivalstva
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju
- pravnim in drugim osebam
- prebivalstvu
Celotni kapital
Oslabitev finančnih sredstev,
merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije
Obseg zunajbilančnega poslovanja
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v obdobju od 1. 1. do 31. 12.)
Čiste obresti
Čisti neobrestni prihodki
Stroški dela, splošni in administrativni stroški
Amortizacija
Oslabitve in rezervacije
Poslovni izid pred obdavčitvijo
iz rednega in ustavljenega poslovanja
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega in
ustavljenega poslovanja
3.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH (na dan 31. decembra)
4.
Delnice
Število delničarjev
Število delnic
Nominalna vrednost delnice oz. pripadajoči znesek
kosovne delnice v osnovnem kapitalu (vrednost v evrih)
Knjigovodska vrednost delnice (vrednost v evrih)
5.
KAZALCI V %
Kapital
Kapital
Količnik kapitalske ustreznosti
Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni
vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti /
razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke
Profitabilnost
Obrestna marža
Marža finančnega posredništva
Donos na aktivo pred obdavčitvijo
Donos na kapital pred obdavčitvijo
Donos na kapital po obdavčitvi
Stroški poslovanja
Operativni stroški / povprečna aktiva
Likvidnost
Povprečna likvidna sredstva / povprečne kratkoročne
vloge nebančnega sektorja
Povprečna likvidna sredstva / povprečna aktiva
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Skupina
2011
2010
2009
2011
2010
2009
Stanje
Stanje
Stanje
Stanje
Stanje
Stanje
2.490.913
2.598.080
2.559.083
2.492.765
2.599.217
2.560.233
1.485.029
1.507.808
1.453.439
1.485.025
1.507.805
1.453.436
756.301
781.172
750.184
756.299
781.169
750.181
728.728
726.636
703.255
728.726
726.636
703.255
1.693.360
1.710.049
1.705.475
1.690.161
1.707.367
1.700.739
1.355.464
1.378.530
1.399.426
1.352.198
1.375.778
1.394.652
337.896
331.519
306.049
337.963
331.589
306.087
181.333
199.926
198.873
182.169
200.702
199.391
152.460
111.297
88.879
152.515
111.318
88.892
676.866
472.090
455.875
674.955
471.867
455.688
48.927
55.067
53.888
48.895
55.008
53.505
23.171
20.837
22.734
23.939
21.595
23.462
33.658
35.992
36.349
34.298
36.384
36.818
3.764
3.757
3.876
3.791
3.771
3.914
53.266
30.730
27.880
53.275
30.763
27.910
(18.590)
5.425
8.517
(18.530)
5.685
8.325
(3.715)
925
1.746
(3.715)
926
1.773
530
538
571
534
542
576
704
708
703
704
703
703
508.629
508.629
508.629
508.629
508.629
508.629
33
33
33
33
33
33
357
393
391
357
393
391
277.717
297.629
298.997
278.489
298.141
299.729
14,42
15,19
15,35
14,46
15,21
15,36
6,68
4,79
3,80
6,68
4,79
3,80
1,95
2,14
2,17
1,95
2,13
2,15
2,88
2,95
3,08
2,91
2,97
3,09
-0,74
0,21
0,34
-0,74
0,22
0,33
-9,49
2,70
4,34
-9,42
2,82
4,23
-7,60
2,24
3,45
-7,53
2,36
3,33
1,49
1,54
1,62
1,52
1,56
1,64
49,14
49,95
40,65
49,14
49,95
40,65
19,06
20,38
19,25
19,06
20,38
19,25
11
2 PREDSTAVITEV
Skupino Banke Celje na dan 31. 12. 2011 sestavljata: Banka Celje
d.d. (v nadaljevanju: banka) kot matična banka, in Posest d.o.o.
Celje (v nadaljevanju: odvisna družba). Banka je 100-odstotni lastnik odvisne družbe.
Sedež banke
Banka ima sedež v Celju, Vodnikova 2.
Sedež odvisne družbe
Obseg poslovanja odvisne družbe
Družba je registrirana za opravljanje najrazličnejših dejavnosti,
med osnovne posle pa spadajo:
- unovčevanje težje izterljivih terjatev banke;
- trženje nepremičnin v lasti družbe in banke;
- inženiring nepremičnin, lastnih in tujih;
- lizing nepremičnin;
- cenitve nepremičnin in opreme;
- kontrola namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem.
Odvisna družba Posest d.o.o. ima svoj sedež v Celju, Vrunčeva 1.
Zgodovina
Obseg poslovanja
Banka je samostojna finančna institucija, ustanovljena kot delniška družba za opravljanje vseh bančnih in drugih finančnih
storitev na temelju Zakona o bančništvu (ZBan-1) in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Na podlagi izdanih dovoljenj lahko
opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 10.
členu ZBan-1:
- sprejemanje depozitov;
- dajanje kreditov, kar vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim
financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa
dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
- plačilne storitve in storitve izdajanja »elektronskega denarja«;
- izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic);
- izdajanje garancij in drugih jamstev;
- trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi
terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi
finančnimi instrumenti;
- trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
- oddajanje sefov;
- investicijske storitve in posli.
Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne občine Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna
banka Celje priključila k Ljubljanski banki, konec leta 1989 se je
preoblikovala v delniško družbo in v sistemu Ljubljanske banke
kot banka hči ostala do leta 1994.
Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom Banka Celje d.d. V skladu s strategijo
širitve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko
Noricum d.d. Ljubljana in jo preoblikovala v Glavno podružnico
Ljubljana, v letu 1998 pa je pripojila še Hmezad banko d.d. Žalec
in jo najprej preoblikovala v Podružnico Hmezad, leta 2011 pa v
poslovno enoto banke. Leta 1999 je podpisala Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko
banko d.d. ter postala pridružena članica njene bančne skupine.
Odvisna družba Posest je bila ustanovljena leta 1991 kot družba z
omejeno odgovornostjo.
Banka lahko opravlja tudi naslednje dodatne finančne storitve po
11. členu ZBan-1:
- posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja
zavarovalništvo;
- trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov
oziroma delnic investicijskih skladov.
Svojo ponudbo storitev banka dopolnjuje še preko specializirane
odvisne družbe Posest d.o.o. Celje, ki opravlja posle z nepremičninami, lizing in posle svetovanja pri poplačilu problematičnih
terjatev.
12
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
3 STRATEGIJA
Banka je decembra 2011 izdelala strategijo poslovanja za obdobje
2012–2016 ter poslovno politiko in finančni načrt banke za leto
2012.
V strategijo za prihodnje petletno obdobje je banka zapisala, da
želi ostati univerzalna banka s poudarjenim poslovanjem z manj
tveganimi segmenti strank, posledično večjo razpršenostjo naložb in virov financiranja ob ponudbi takšnih bančnih in finančnih
storitev, ki bodo ob minimalni porabi kapitala zagotavljale dobro
donosnost in polno zaposlenost v banki. Pomembno vlogo pri
nadaljnjem dolgoročnem trajnostnem razvoju banke bo imel stabilen strateški lastnik, ki bo podpiral tradicijo banke in ohranitev
njenega statusa univerzalne banke s ponudbo celovitega bančnega servisa v domačem in mednarodnem poslovanju.
Pri postavitvi ciljnih strateških kazalnikov je banka upoštevala
profil tveganja, zmanjšanje odvisnosti od financiranja na mednarodnih trgih, dividendno politiko, ki mora omogočati, da bodo
zadržani dobički lahko postali glavni generator kapitala, in povečanje dobičkonosnosti, ki bo temeljilo na večji stroškovni učinkovitosti in optimalnejši strukturi poslovanja. Stabilen kapitalski
položaj ostaja tudi v prihodnjem petletnem obdobju ena izmed
ključnih usmeritev banke.
Za doseganje strateških ciljev si je banka za leto 2011 zastavila
ključne cilje, med katere sodijo ohranjanje razmerja med neto
krediti in depoziti nebančnega sektorja, pridobitev drugih dolgoročnih virov financiranja z najemi namenskih dolgoročnih posojil
pri domačih in tujih finančnih institucijah, aktivno upravljanje s
kreditnim tveganjem v smeri zniževanja zapadlih terjatev, zagotavljanje ustrezne višine kapitala in kapitalske ustreznosti, nadaljnja racionalizacija poslovanja in optimiranje števila ter strukture
zaposlenih.
Organiziranost poslovanja bo banka v prihodnjih letih izboljševala z ukrepi notranje optimizacije in racionalizacije poslovnih
procesov. Hkrati bo svojo ponudbo aktivno prilagajala tržnim
razmeram, skrbela za razvoj novih, tržno zanimivih storitev ter za
uvajanje sodobnih pristopov trženja. Na področju promocije bo
poudarek na produktnem oglaševanju ob sočasni krepitvi zavedanja blagovne znamke Banke Celje.
V letu 2012 banka zaradi neugodnih makroekonomskih napovedi na področju gospodarske rasti, zaposlenosti in financiranja ne
načrtuje povečanja obsega poslovanja, v prihodnjih letih pa se bo
obseg poslovanja postopoma začel povečevati. Pri naložbenem
poslovanju načrtuje banka zmerno rast kreditiranja nebančnega sektorja. Poseben poudarek bo namenjen kvaliteti naložb in
pospešeni izterjavi, da bi zmanjšali obseg neporavnanih terjatev.
Cilj banke je usmeritev k strankam z manjšo porabo kapitala in
ponudba storitev z nižjimi kapitalskimi zahtevami. Obseg naložb v vrednostne papirje se bo postopoma zniževal. Naložbene
aktivnosti v prvovrstne dolžniške vrednostne papirje bo banka
prilagajala potrebam sekundarne likvidnostne rezerve, pri čemer
bo zapadle dolžniške vrednostne papirje reinvestirala v državne
obveznice z najkvalitetnejšimi bonitetnimi ocenami.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Na področju tveganj bo banka skrbela za ustrezno pokritost kreditnega portfelja z oslabitvami in rezervacijami, hkrati bo zniževala delež slabih terjatev v bruto kreditih. Zagotavljala bo ustrezno likvidnostno pozicijo, posebna pozornost bo namenjena
nadgradnji sistema upravljanja z likvidnostnim tveganjem skladno z evropskimi smernicami. Z rednim spremljanjem in pravočasnimi ukrepi bo banka ohranjala stabilno kapitalsko pozicijo,
pri čemer bo skrbno spremljala novo kapitalsko ureditev s predvidenim začetkom veljavnosti v letu 2013. Prav tako bo nadaljevala
z razvojem postopkov merjenja in ocenjevanja kapitalskih potreb
in notranjega kapitala, ugotovitve pa bo uporabila v procesu odločanja.
Zaradi globalne finančne in gospodarske krize so se v bankah korenito znižali poslovni rezultati in tudi v prihodnjih letih verjetno
ne bo več mogoče dosegati takšnih donosov na kapital kot v obdobju pred krizo. Kljub temu pa je banka za leto 2012 načrtovala
pozitivni finančni rezultat, posebno skrb pa bo namenjala zagotavljanju stabilnih prihodkov. Čisti obrestni prihodki bodo ostali
na ravni iz leta 2011, čisti neobrestni prihodki pa bodo nižji, saj
banka ne pričakuje večjih učinkov od prodaje oziroma vrednotenja finančnih instrumentov. Stroški poslovanja se bodo ob nadaljnji racionalizaciji poslovanja še zniževali, tudi obseg oslabitev
in rezervacij se bo ob učinkovitem upravljanju s tveganji začel
postopno zniževati.
Banka bo v letu 2012 nadaljevala s postopnim zmanjševanjem
števila zaposlenih, kar bo dosegla z zagotavljanjem fleksibilnosti
z vidika nadomeščanja odsotnosti in začasno povečanega obsega dela. Število novih zaposlitev bo minimalno, zato bo v procesu
zaposlovanja potrebna visoka stopnja selektivnosti.
Za zagotavljanje ustrezne kvalitete informacijske podpore poslovnim procesom bo banka v okviru ključnih strateških aktivnosti zagotovila poenotenje informacijske podpore, nadgradnjo
podatkovnega skladišča, prehod na sodobnejše programsko
orodje, vsebinske posodobitve aplikativne programske opreme,
posodobitev računalniške strojne opreme s prehodom na sodobno postavitev v obliki rezin.
Odvisna družba je izdelala poslovni načrt za leto 2012, v katerega
je zapisala, da bo tudi v prihodnje sledila svojemu temeljnemu
poslanstvu, to je opravljanju dejavnosti za potrebe banke. Načrtuje opravljanje analiz investicijskih projektov, storitve cenitev
ter nadzor namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem.
Načrtuje tudi prodajo hiš v Velenju, nadaljnje aktivno dezinvestiranje stanovanj na objektu Ljubljanska in povečanje obsega
nepremičninskega posredovanja, poleg tega bo več pozornosti
namenjala unovčevanju nepremičninskega premoženja dolžnikov banke.
13
4 POMEMBNEJŠI DOGODKI
Leto 2011:
-izdaja in uspešna prodaja navadnih dolgoročnih obveznic na domačem trgu v mesecu marcu v višini 34 milijonov evrov in njihova
uvrstitev v trgovanje na Ljubljanski borzi;
-skrbni pregled poslovanja banke s strani potencialnega kupca v drugi polovici maja 2011, lastniki so nato začasno ustavili prodajo;
- zaprtje poslovalnice Prešernova dne 16. maja 2011 na podlagi analize uporabe sodobnejših bančnih poti, ki vse bolj nadomeščajo
klasične oblike poslovanja;
-na 26. redni skupščini delničarjev banke dne 24. maja 2011 so bili sprejeti vsi predlagani sklepi, med njimi so bili imenovani novi člani
nadzornega sveta banke;
-podpis pogodbe o najemu dolgoročnega sindiciranega posojila v višini 65 milijonov EUR s konzorcijem 8 tujih bank z dne 8. junija 2011;
-prva konstitutivna seja novega nadzornega sveta banke 8. junija 2011;
- izplačilo dividende 22. junija 2011 v višini 2,10 EUR na navadno in prednostno delnico na podlagi sklepa skupščine delničarjev banke;
-od 26. septembra 2011 je strankam na voljo nova storitev banke, e-račun, ki omogoča izmenjavo računov med izdajatelji in prejemniki v elektronski obliki;
-prejem bonitetne ocene banke konec septembra 2011 (dolgoročna BB, kratkoročna B, individualna C/D, ocena podpore 3, dolgoročna napoved negativna), ki se je znižala zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, znižanja bonitetne ocene države in bančnega
sistema.
14
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
5 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE
5.1 Gospodarsko okolje
Gospodarski in finančni krizi, ki vztrajata že od leta 2008, se je v
letu 2011 pridružila še dolžniška kriza. Gospodarske razmere so
bile slabe v večini razvitih držav, še posebej na evrskem območju,
na kar je vplivalo predvsem šibko povpraševanje in negotove
razmere glede financiranja perifernih držav evroobmočja. V zadnjem četrtletju leta 2011 se je gospodarska rast v ZDA okrepila,
v nekaterih državah evrskega območja pa skrčila, napovedi za
leto 2012 pa so se še znižale. Leto 2011 je zaznamovalo tudi zniževanje bonitetnih ocen evropskih držav in bank, tudi Slovenije
in slovenskih bank, kar vpliva na dražje zadolževanje. Bonitetne
agencije so Sloveniji in slovenskim bankam znižale bonitetne
ocene predvsem zaradi politične nestabilnosti v državi in zamud
pri dokapitalizaciji bank.
V Sloveniji se je gospodarska rast v letu 2011 realno zmanjšala za
0,2 %. Četrtletna rast je bila negativna v celotnem letu, razmere
pa so se poslabšale predvsem v drugi polovici leta s pospešitvijo upadanja domače potrošnje in hkratno zaostritvijo razmer na
mednarodnih trgih. Zmanjševanje obsega investicij v osnovna
sredstva se je nadaljevalo, od začetka gospodarske krize v letu
2008 se je obseg investiranja zmanjšal za približno 40 %. Na gospodarsko rast je negativno vplivalo tudi omejevanje državne potrošnje, ki je bilo izrazito predvsem v zadnjem lanskem četrtletju.
Zaradi nadaljnjega krčenja zaposlenosti in realnega zmanjšanja
plač je upadla tudi končna potrošnja gospodinjstev. Kljub povečanju izvoza, izvozna gibanja niso mogla v celoti nadomestiti
zmanjšanja domačega trošenja. V letu 2011 je Slovenija izvozila
za 12,2 % več blaga kot v letu 2010, uvoz blaga pa je bil višji za
11,1 %. Pokritost uvoza z izvozom je bila 92,4- odstotna. Industrijska proizvodnja se je v letu 2011 povečala za 2,5 %.
Število registriranih brezposelnih se je decembra 2011 sezonsko povečalo, a manj kot v preteklih letih in konec leta doseglo
112.754 oseb. V decembru je bila izguba zaposlitve za določen
čas najpogostejši razlog za prijavo v evidenco brezposelnih oseb.
Med odjavljenimi je bila približno polovica brezposelnih ponovno
vključena v zaposlitev, polovica pa je izpadla iz evidence zaradi
povečanega upokojevanja, predvsem oseb, ki so se v času čakanja na upokojitev po ugodnejših pogojih stare pokojninske zakonodaje registrirali kot brezposelni na Zavodu za zaposlovanje
RS v decembru leta 2010. Stopnja registrirane brezposelnosti je
decembra 2011 znašala 12,1 %, konec leta 2010 pa 11,8 %. Kljub
porastu brezposelnosti so bila gibanja na trgu dela v letu 2011
ugodnejša kot v preteklih letih krize. Spodbudno je bilo predvsem
veliko število novih zaposlitev.
Primanjkljaj javnih financ je v letu 2011 po novembrskih podatkih
dosegel 4,2 % bruto domačega proizvoda in je bil nižji od načrtovanega z rebalansom proračuna RS. Prihodki proračuna RS so bili
medletno višji za 4,1 %, odhodki pa za 0,7 %, v okviru katerih so
se povečali predvsem odhodki za izplačila pokojnin, transferjev
brezposelnim in plačila obresti. Realizacija prihodkov iz proračuna Evropske unije je bila v letu 2011 najvišja doslej. Za potrebe
zmanjšanja primanjkljaja v letu 2012 na 3,6 % bruto domačega
proizvoda je bil decembra 2011 sprejet zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, v januarju 2012 pa še ukrep zadrževanja izvrševanja proračuna do sprejetja rebalansa, ki je potreben
zaradi poslabšanja gospodarskih razmer.
V letu 2011 so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji povišale
za 2,0 %, pri čemer se je blago podražilo za 2,7 % in storitve za
0,4 %. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indexom
cen življenjskih potrebščin, je bila v letu 2011 v državah članicah
Evropske monetarne unije 2,7-odstotna, v Sloveniji pa je znašala
2,1 %. K inflaciji so največ prispevale cene energentov in hrane
zaradi višjih cen surovin na svetovnih trgih v začetku leta 2011.
V letu 2012 se kljub podražitvam v nekaterih sektorjih z omejeno
konkurenco pričakuje zniževanje inflacije.
5.2 Bančno okolje
Slovenski bančni sistem je v letu 2011 ohranjal primerno likvidnost tudi s pomočjo obsežnejšega črpanja sredstev na dražbi
triletnega refinanciranja pri Evropski centralni banki v mesecu
decembru.
Zaostrovanje razmer v gospodarstvu se je v letu 2011 močno izrazilo v bilancah slovenskih bank. Banke so zmanjšale obseg posojil
nebančnemu sektorju, med dejavnike, ki že dlje časa negativno
vplivajo na kreditno aktivnost, pa sodijo zniževanje bonitetnih
ocen in visoki stroški financiranja, slabšanje makroekonomskih
razmer in položaja nekaterih gospodarskih panog, visoka zadolženost in slaba plačilna sposobnost podjetij. Ob zmanjševanju
kreditiranja se je bilančna vsota slovenskega bančnega sistema v
letu 2011 znižala za 3,0 %.
Poslabšanje gospodarskih razmer je vplivalo tudi na povečane
potrebe po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je
povzročilo, da je bančni sistem v letu 2011 ustvaril izgubo po obdavčitvi.
Kreditno tveganje, merjeno z deležem razvrščenih terjatev bank,
ki jih stranke poravnavajo z zamudami, daljšimi od 90 dni, se je
ohranjalo na visoki ravni. Pogoji financiranja bank v tujini so se
poslabšali glede obsega in ročnosti, banke so se temu prilagajale
z razdolževanjem pri tujih bankah in najemanjem virov Evrosistema. Ta bo ostal zanesljiv in razmeroma ugoden vir financiranja
tudi v letu 2012.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
15
6 POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2011
Poročilo o poslovanju, vključno s poglavjem o prevzemanju in upravljanju tveganj, izhaja iz poslovanja banke, ki je prevladujoči
poslovni subjekt v skupini. Hkrati odvisna družba na podlagi dovoljenja regulatorja ni vključena v konsolidiran nadzor po sklepu
Banke Slovenije o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi, ker z vidika cilja nadzora banke odvisna družba ne predstavlja
pomembnega učinka.
6.1 Finančni rezultat
6.1.1 Finančni rezultat banke
Zaradi globalne finančne in gospodarske krize in posledično večjih potreb po dodatnih oslabitvah in rezervacijah so se v slovenskih
bankah v letu 2011 zelo poslabšali poslovni rezultati.
Banka se je soočala s podobnimi problemi kot ves slovenski bančni sistem. V letu 2011 je ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev
in rezervacij v višini 34.676 tisoč evrov, po zmanjšanju za dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije pa je bila realizirana izguba pred
obdavčitvijo v višini 18.590 tisoč evrov in čista izguba v višini 14.875 tisoč evrov. Podatki kažejo, da je na zmanjšanje bruto dobička
vplivala predvsem potreba po dodatnem oblikovanju oslabitev in rezervacij.
Struktura čistih prihodkov in odhodkov banke, ustvarjenih v letu 2011, je prikazana v naslednji preglednici:
- zneski v tisoč evrih
Čisti prihodki in odhodki
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Čiste opravnine
Čisti dobički iz finančnih poslov
Druga čista poslovna (izguba) / dobički
Administrativni stroški
Amortizacija
Realizacija
Realizacija
2011
2010
Spremembe
Index
1
2
3=1-2
4=1:2
48.927
55.067
(6.140)
89
120
876
728
148
16.386
16.261
125
101
6.253
4.307
1.946
145
(344)
(459)
115
75
(33.658)
(35.992)
2.334
94
100
(3.764)
(3.757)
(7)
Oslabitve in rezervacije
(53.266)
(30.730)
(22.536)
173
Dobiček / (izguba) iz rednega poslovanja
(18.590)
5.425
(24.015)
(343)
Davek od dohodkov pravnih oseb
Čisti dobiček / (izguba)
Drugi vseobsegajoči donos
Vseobsegajoči donos po obdavčitvi
3.715
(925)
4.640
(402)
(14.875)
4.500
(19.375)
(331)
(2.687)
(689)
(1.998)
390
(17.562)
3.811
(21.373)
(461)
Čiste obresti so bile realizirane v višini 48.927 tisoč evrov, kar je za 11 % oziroma za 6.140 tisoč evrov manj kot v letu 2010. Obrestni
prihodki so bili v primerjavi z letom 2010 višji za 3 %, obrestni odhodki pa za 16 %. Povprečna aktivna obrestna mera se je povišala za
0,13 odstotne točke, povprečna pasivna obrestna mera pa za 0,37 odstotne točke. Kumulativna obrestna marža je znašala 1,95 %, v
letu 2010 pa 2,14 %.
Prihodki iz dividend so bili ustvarjeni v višini 876 tisoč evrov in so bili za 20 %, vrednostno za 148 tisoč evrov, višji kot v letu 2010. Banka
je 52 % vseh prihodkov od dividend ustvarila z naložbami v vrednostne papirje, namenjene trgovanju, preostalih 48 % pa z dividendami od vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo.
Čisti prihodki od opravnin za opravljene bančne storitve so v letu 2011 dosegli 16.386 tisoč evrov. Vrednostno povečanje za 125 tisoč
evrov v primerjavi z letom 2010 je bilo predvsem posledica višjih neto opravnin kartičnega poslovanja. Med storitve, ki so banki v letu
2011 prinesle največji del čistih neobrestnih prihodkov iz naslova opravnin, že nekaj let spadata plačilni promet in kartično poslovanje.
Iz naslova finančnih poslov je bil realiziran dobiček v skupni višini 6.253 tisoč evrov. V primerjavi z realizacijo v letu 2010 je bil dobiček
višji za 45 % oziroma vrednostno za 1.946 tisoč evrov. Banka je največ pozitivnih učinkov ustvarila z vrednotenjem izdanih obveznic
in z njimi povezanih obrestnih zamenjav v višini 5.092 tisoč evrov. Pozitivne učinke je dosegla tudi s prodajo vzajemnih skladov, kjer
je realizirala dobiček v višini 1.017 tisoč evrov.
16
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Druge čiste poslovne izgube so bile realizirane v višini 344 tisoč evrov, v letu 2010 je izguba znašala 459 tisoč evrov. Na realizirano
izgubo je v letu 2011 najbolj vplivala uvedba davka na bilančno vsoto, saj je obveznost za davek znašala 291 tisoč evrov. V letu 2010 je
na realizirano izgubo najbolj vplivalo izplačilo nadomestil za dvige na bankomatih drugih bank v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti
298 tisoč evrov.
Administrativni stroški so v letu 2011 dosegli 33.658 tisoč evrov in so bili za 2.334 tisoč evrov nižji kot letu 2010. Stroški dela so bili
realizirani v višini 18.752 tisoč evrov in so bili za 1.801 tisoč evrov nižji kot v letu 2010 ter za 957 tisoč evrov nižji od ocene za leto 2011.
Na znižanje stroškov plač je vplivalo predvsem znižanje števila zaposlenih, nižje izplačane odpravnine iz poslovnih razlogov in nižji
regres za letni dopust. Stroški materiala in storitev so bili z realizacijo v višini 14.906 tisoč evrov za 533 tisoč evrov nižji kot v letu 2010,
najbolj so se zmanjšali stroški informacijske tehnologije, stroški tekočega vzdrževanja in stroški reklame.
Stroški amortizacije so znašali 3.764 tisoč evrov in so ostali na ravni leta 2010.
Stroškovna učinkovitost banke, merjena z deležem operativnih stroškov v bančni aktivi, se je v letu 2011 izboljšala z 1,54 % na 1,49 %,
delež stroškov v neto prihodkih (CIR) pa je znašal 51,90 % in je bil prav tako ugodnejši kot v letu 2010, ko je znašal 52,37 %.
Oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v skupni višini 53.266 tisoč evrov in so bile za 73 % višje kot v letu 2010, ko so bile oblikovane
v višini 30.730 tisoč evrov. Banka je v letu 2011 oblikovala oslabitve za kreditno tveganje v skupni višini 39.574 tisoč evrov, oslabitve
finančnih sredstev v višini 13.510 tisoč evrov, rezervacije iz naslova denacionalizacijskega postopka v višini 108 tisoč evrov ter rezervacije za zaposlence v višini 74 tisoč evrov.
6.1.2 Finančni rezultat skupine
Struktura čistih prihodkov in odhodkov skupine, ustvarjenih v letu 2011, je prikazana v naslednji preglednici:
- zneski v tisoč evrih
Čisti prihodki in odhodki
Realizacija
Realizacija
2011
2010
Spremembe
Index
4=1:2
1
2
3=1-2
48.895
55.008
(6.113)
89
876
728
148
120
16.385
16.260
125
101
6.253
4.313
1.940
145
425
294
131
145
(34.298)
(36.384)
2.086
94
(3.791)
(3.771)
(20)
101
Oslabitve in rezervacije
(53.275)
(30.763)
(22.512)
173
Dobiček / (izguba) iz rednega poslovanja
(18.530)
5.685
(24.215)
(326)
3.715
(926)
4.641
(401)
(14.815)
4.759
(19.574)
(311)
(2.687)
(689)
(1.998)
390
(17.502)
4.070
(21.572)
(430)
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Čiste opravnine
Čisti dobički iz finančnih poslov
Druga čista poslovna (izguba) / dobički
Administrativni stroški
Amortizacija
Davek od dohodkov pravnih oseb
Čisti dobiček / (izguba)
Drugi vseobsegajoči donos
Vseobsegajoči donos po obdavčitvi
Bruto izguba skupine je bila za 60 tisoč evrov nižja od bruto izgube banke, za enak znesek je bila nižja tudi čista izguba skupine. Izkaz
poslovnega izida skupine se najbolj razlikuje od izkaza poslovnega izida banke v postavki drugih čistih poslovnih dobičkov, predvsem
zaradi prihodkov od prodaje nepremičnin. Odvisna družba je v letu 2011 prodala del stanovanj in parkirnih mest ter del zalog trgovskega
blaga.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
17
6.2 Finančni položaj
6.2.1 Finančni položaj banke
Bilančna vsota banke je ob koncu leta 2011 znašala 2.490.913 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2010 se je zmanjšala za 107.167 tisoč
evrov oziroma za 4 %.
Sredstva banke so bila po posameznih postavkah realizirana v naslednjem obsegu:
- zneski v tisoč evrih
Sredstva banke
2011
Str.
2010
Str.
Spremembe
Index
1
2
3
4
5=1-3
6=1:3
Denar v blagajni in stanja na računih pri CB
168.163
7
128.324
5
39.839
131
Finančna sredstva
533.152
22
639.502
25
(106.350)
83
1.748.414
70
1.795.957
69
(47.543)
97
55.054
2
85.908
3
(30.854)
64
1.693.360
68
1.710.049
66
(16.689)
99
22.723
1
24.827
1
(2.104)
92
2.257
-
2.257
-
-
100
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Osnovna sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,
pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Druga sredstva
Skupaj
16.204
-
7.213
-
8.991
225
2.490.913
100
2.598.080
100
(107.167)
96
Najbolj likvidna sredstva banke so se v letu 2011 povečala za 31 %
oziroma vrednostno za 39.839 tisoč evrov. Stanje sredstev v blagajni se je zmanjšalo za 4 % – na 10.241 tisoč evrov, vloge pri
centralni banki pa so se povečale s 117.633 tisoč evrov na 157.923
tisoč evrov in vključujejo obvezne vloge ter depozite preko noči in
druge kratkoročne vloge pri centralni banki.
Naložbe v finančna sredstva so se v letu 2011 skladno s poslovnimi usmeritvami zmanjšale za 17 % oziroma vrednostno za
106.350 tisoč evrov in so konec leta 2011 znašale 533.152 tisoč
evrov. Njihov delež v sredstvih banke se je znižal s 25 % na 22 %.
Banka ima v svojem portfelju vrednostnih papirjev vrednostno
največ naložb v finančna sredstva v posesti do zapadlosti.
Naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena
sredstva so znašale 22.723 tisoč evrov in so se v letu 2011 kljub
novim nabavam in vlaganjem, predvsem v računalniško opremo,
zaradi amortizacije zmanjšale za 8 %.
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj
obvladovanih družb vključujejo naložbo v družbo Posest d.o.o.,
ki je v 100-odstotni lasti banke. V letu 2011 se višina naložbe ni
spreminjala.
Druga sredstva vključujejo terjatve iz vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov v višini 4.838 tisoč evrov, terjatve za plačilo tekočih akontacij in odloženih davkov v višini 9.208 tisoč evrov
ter druga sredstva v skupni vrednosti 2.158 tisoč evrov.
Krediti bankam so se znižali za 36 % in konec leta 2011 znašali
55.054 tisoč evrov. Zmanjšanje v višini 30.854 tisoč evrov je bilo
realizirano predvsem iz naslova kratkoročnih vlog pri domačih
bankah z ročnostjo do 30 dni.
Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2011 sicer zmanjšali
za 1 % oziroma vrednostno za 16.689 tisoč evrov na 1.693.360
tisoč evrov, še vedno pa z 68 % predstavljajo najmočnejšo kategorijo naložbenega poslovanja banke. Bruto vrednost kreditov
nebančnemu sektorju je znašala 1.826.713 tisoč evrov, oslabitve
pa 133.353 tisoč evrov in so se v letu dni povečale za 36.402 tisoč
evrov. Kreditiranje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov se je
zmanjšalo za 2 %, kreditiranje prebivalstva pa povečalo za 2 %, pri
vseh kategorijah kreditojemalcev so se povečali predvsem krediti
daljših ročnosti.
18
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Obveznosti banke so bile po posameznih postavkah realizirane v naslednjem obsegu:
- zneski v tisoč evrih
Obveznosti banke
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge in krediti bank
- vloge in krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
2011
Str.
2010
Str.
Spremembe
Index
1
2
3
4
5=1-3
6=1:3
90.082
4
70.013
3
20.069
129
90
36.146
1
40.050
2
(3.904)
2.159.994
87
2.227.372
85
(67.378)
97
417.028
17
473.770
18
(56.742)
88
1.485.029
60
1.507.808
58
(22.779)
98
185.520
7
160.436
6
25.084
116
72.417
3
85.358
3
(12.941)
85
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva,
ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
-
-
30.993
1
(30.993)
-
Rezervacije
12.598
1
13.237
1
(639)
95
Druge obveznosti
10.760
-
16.489
-
(5.729)
65
Skupaj obveznosti
2.309.580
93
2.398.154
92
(88.574)
96
181.333
7
199.926
8
(18.593)
91
2.490.913
100
2.598.080
100
(107.167)
96
Skupaj kapital
Skupaj obveznosti in kapital
Kratkoročne finančne obveznosti iz naslova najetih kreditov pri
Evropski centralni banki so se povečale za 29 % – na 90.082 tisoč evrov. Od tega se na kratkoročno posojilo, najeto v avgustu,
nanaša 10.060 tisoč evrov in 80.022 tisoč evrov na dolgoročne
obveznosti z ročnostjo treh let.
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so konec leta 2011 znašale 36.146 tisoč
evrov in so se zaradi izplačila obresti in negativnega vrednotenja
zmanjšale za 10 %. Vključujejo v letu 2007 izdane podrejene obveznice z zapadlostjo leta 2017 in potrdila o vlogi z zapadlostjo
leta 2012, ki jih banka v dovoljenem obsegu vključuje v izračun
kapitalskih zahtev in količnika kapitalske ustreznosti banke.
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, so se v primerjavi z letom 2010 zmanjšale za 3 % in z realizacijo v višini
2.159.994 tisoč evrov predstavljajo 87 % vseh obveznosti banke.
Vloge in krediti bank so znašali 417.028 tisoč evrov, kar je vrednostno za 56.742 tisoč manj kot v letu 2010. Čeprav se njihov delež
v strukturi obveznosti banke postopno znižuje, s 17 % obveznosti
do bank ostajajo druga najpomembnejša kategorija virov financiranja. V letu 2011 je bil dostop do dolgoročnih tujih virov financiranja zaradi evrske dolžniške krize še vedno omejen, kljub temu
je banka v tujini pridobila nekaj novih virov financiranja, hkrati pa
je redno odplačevala vse zapadle obveznosti in zaradi znižanja
bonitetne ocene tudi predčasno odplačala del najetih kreditov.
Vloge in krediti strank, ki niso banke, so se zmanjšali za 2 % oziroma za 22.779 tisoč evrov in so konec leta 2011 znašali 1.485.029
tisoč evrov. Depoziti prebivalstva so se povečali za 2.092 tisoč
evrov, depoziti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov pa
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
zmanjšali za 24.871 tisoč evrov. Razmerje med neto krediti in depoziti nebančnega sektorja je znašalo 1,15 in je bilo ugodnejše v
primerjavi s povprečjem bančnega sistema.
Obveznosti iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev so konec
leta 2011 znašale 185.520 tisoč evrov in vključujejo obveznosti
iz izdanih navadnih obveznic in potrdil o vlogi. V letu 2011 so se
obveznosti iz tega naslova zaradi izdaje 15. emisije obveznic povečale za 16 % oziroma vrednostno za 25.084 tisoč evrov.
Podrejene obveznosti so se zaradi zapadlosti 8. emisije podrejenih obveznic zmanjšale za 15 % oziroma vrednostno za 12.941
tisoč evrov. Novih podrejenih obveznic banka v letu 2011 ni izdajala.
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja, vključujejo medbančne kratkoročne repo posle. Ob koncu leta 2010 so obveznosti
iz medbančnih repo poslov znašale 30.993 tisoč evrov, ob koncu
leta 2011 pa banka ni imela sklenjenih medbančnih repo poslov.
Rezervacije so bile ob koncu leta 2011 oblikovane v skupni višini
12.598 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2010 se je njihov obseg
zmanjšal za 5 % oziroma vrednostno za 639 tisoč evrov. Rezervacije za denacionalizacijo so se zmanjšale za 1.059 tisoč evrov
in so konec leta 2011 znašale 7.110 tisoč evrov, saj je banka del
oblikovanih rezervacij porabila za plačilo nadomestila za uporabo poslovne stavbe, ki je predmet denacionalizacijskega postopka. Rezervacije za obveznosti do zaposlenih so bile ob koncu leta
2011 oblikovane v skupni višini 2.171 tisoč evrov, preostale rezervacije pa so se nanašale na zunajbilančne obveznosti v višini
3.042 tisoč evrov in rezervacije za NSVS v višini 275 tisoč evrov.
19
Druge obveznosti vključujejo finančne obveznosti, namenjene trgovanju, obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov,
namenjenih varovanju, in druge obveznosti. V primerjavi z letom 2010 so se zmanjšale za 35 %, vrednostno so se najbolj, za 3.847 tisoč
evrov, zmanjšale obveznosti iz vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov.
Kapital banke se je v letu 2011 zmanjšal za 18.593 tisoč evrov oziroma za 9 % in ob koncu leta 2011 znašal 181.333 tisoč evrov. Na
zmanjšanje je najbolj vplivala čista izguba, realizirana v poslovnem letu 2011.
6.2.2 Finančni položaj skupine
Sredstva skupine so bila po posameznih postavkah realizirana v naslednjem obsegu:
- zneski v tisoč evrih
SREDSTVA SKUPINE
2011
Str.
2010
Str.
Spremembe
Index
1
2
3
4
5=1-3
6=1:3
Denar v blagajni in stanja na računih pri CB
168.163
7
128.324
5
39.839
131
Finančna sredstva
533.152
22
639.502
25
(106.350)
83
1.745.215
70
1.793.275
69
(48.060)
97
55.054
2
85.908
3
(30.854)
64
1.690.161
68
1.707.367
66
(17.206)
99
23.677
1
24.914
1
(1.237)
95
3.270
-
1.807
-
1.463
181
19.288
-
11.395
-
7.893
169
2.492.765
100
2.599.217
100
(106.452)
96
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Druga sredstva
Skupaj
Bilančna vsota skupine je bila za 1.852 tisoč evrov višja od bilančne vsote banke, v primerjavi z letom 2010 je bila višja za 106.452 tisoč
evrov.
V okviru sredstev skupine se višja bilančna vsota nanaša predvsem na zaloge in naložbene nepremičnine odvisne družbe. Naložbene
nepremičnine vključujejo neodpisano vrednost zemljišč in zgradb, nabavljenih za oddajo v poslovni najem.
Obveznosti skupine so bile po posameznih postavkah realizirane v naslednjem obsegu:
- zneski v tisoč evrih
OBVEZNOSTI SKUPINE
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge in krediti bank
- vloge in krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki
ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
2011
Str.
2010
Str.
Spremembe
Index
1
2
3
4
5=1-3
6=1:3
90.082
4
70.013
3
20.069
129
90
36.146
1
40.050
2
(3.904)
2.159.991
87
2.227.369
85
(67.378)
97
417.029
17
473.770
18
(56.741)
88
1.485.025
60
1.507.805
58
(22.780)
98
185.520
7
160.436
6
25.084
116
72.417
3
85.358
3
(12.941)
85
-
-
30.993
1
(30.993)
-
Rezervacije
12.630
1
13.268
1
(638)
95
Druge obveznosti
11.747
-
16.822
-
(5.075)
70
Skupaj obveznosti
2.310.596
93
2.398.515
92
(87.919)
96
182.169
7
200.702
8
(18.533)
91
2.492.765
100
2.599.217
100
(106.452)
96
Skupaj kapital
Skupaj obveznosti in kapital
Obveznosti skupine so višje od obveznosti banke predvsem v postavkah kapitala in drugih obveznosti, v okviru katerih se večji del
nanaša na obveznost odvisne družbe do izvajalcev gradbenih del.
20
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
6.3 Analiza poslovanja po ključnih področjih
6.3.1 Poslovanje s pravnimi osebami
Poslovanju s pravnimi osebami, ki vključujejo podjetja in
samostojne podjetnike, namenja banka veliko pozornosti, saj
to področje predstavlja za banko najmočnejši segment njenega
poslovanja.
Kreditno poslovanje skupine s pravnimi osebami je bilo zaradi
izločitve medsebojnih terjatev manjše od kreditnega poslovanja
banke za 3.266 tisoč evrov, medtem ko je bilo depozitno
poslovanje s pravnimi osebami manjše le za 4 tisoč evrov.
V okviru kreditnega poslovanja banke je bruto vrednost kreditov
pravnim osebam znašala 1.479.382 tisoč evrov, oslabitve pa
123.918 tisoč evrov in so se v letu dni povečale za 35.411 tisoč
evrov. Neto vrednost kreditov pravnim osebam se je zmanjšala za
2 %, kar predstavlja vrednostno zmanjšanje za 23.066 tisoč evrov.
Z realizacijo v neto višini 1.355.464 tisoč evrov se je delež kreditov
pravnim osebam v strukturi aktive povišal s 53 % na 54 %.
Ker so se postopki prisilnih poravnav, stečaji in objave
insolventnosti v družbah nadaljevali, družbe pa imajo v banki
velik delež neporavnanih obveznosti, je banka v letu 2011 veliko
pozornosti namenjala izterjavi. Pozorno je zbirala informacije
o dogajanju v poslovnem okolju, spremljala postopke izvršb in
pripravljala predloge za sanacijo poslovanja družb.
Odvisna družba je uspešno nadaljevala v letu 2005 pričeto
poslovno sodelovanje z lizingojemalcem, ki redno odplačuje dva
finančna lizinga za proizvodni kompleks v Preboldu.
Na področju depozitnega poslovanja so se depoziti pravnih oseb
in samostojnih podjetnikov zmanjšali za 3 % oziroma vrednostno
za 24.871 tisoč evrov in so konec leta 2011 znašali 756.301 tisoč
evrov. Depoziti države so ostali na ravni iz leta 2010 in so predstavljali 26 % vseh depozitov pravnih oseb.
Banka je pri kreditiranju pravnih oseb posebno skrb posvečala
selektivni izbiri kreditojemalcev, aktivno se je usmerila v
komercialne in nadaljnje poprodajne aktivnosti. Uspešno
sodelovanje s SID banko se je nadaljevalo, banka je na ta način
pridobivala jamstva za določene projekte in ugodne dolgoročne
namenske vire za kreditiranje.
1.600.000
1.400.000
v tisoč evrih
1.200.000
1.000.000
31. 12. 2009
800.000
31. 12. 2010
600.000
31. 12. 2011
400.000
200.000
0
Krediti pravnim osebam
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Depoziti pravnih oseb
21
6.3.2 Poslovanje s prebivalstvom
Tudi poslovanju s prebivalstvom posveča banka veliko pozornosti,
zato ima široko razvejano poslovno mrežo, s katero želi svojo
ponudbo približati čim več strankam.
Kreditno poslovanje skupine s prebivalstvom je bilo višje od
kreditnega poslovanja banke za 67 tisoč evrov, medtem ko se
depozitno poslovanje skupine s prebivalstvom ni razlikovalo od
poslovanja banke.
Krediti prebivalstvu so se v letu 2011 povečali za 2 % in dosegli
337.896 tisoč evrov. Bruto vrednost kreditov je znašala 347.244
tisoč evrov, oslabitve pa 9.348 tisoč evrov in so se v letu dni
povečale za 904 tisoč evrov.
Banka je kreditiranje prebivalstva pospeševala z uvedbo nove
oblike stanovanjskih kreditov s kombinirano obrestno mero,
dopolnitvijo ponudbe NATUR stanovanjskih in mobilnih kreditov.
V poletnih mesecih je uvedla posebno ponudbo potrošniških
kreditov za odpravo posledic neurja in posebno ponudbo za
študente. Vse leto je prebivalstvu nudila posebne ponudbe
kreditov z ugodnejšimi obrestnimi merami.
Depoziti prebivalstva so se v letu 2011 povečali vrednostno za
2.092 tisoč evrov in predstavljali 29 % vseh obveznosti banke.
Vloge prebivalstva so za stabilnost banke zelo pomembne, zato
banka svojo depozitno ponudbo aktivno prilagaja potrebam in
željam strank.
Svojim strankam je banka ponujala številne posebne ponudbe
varčevanja, na podlagi katerih je pridobila precejšnje število
novih strank. Aktivno je tržila paket »Prava odločitev«, ki poleg
brezplačnega vodenja računa za prvo leto poslovanja vključuje še
paket ugodnejših oziroma brezplačnih storitev. Posebna ponudba
»Plus paket« je novim strankam omogočala bistveno cenejše
opravljanje osnovnih bančnih storitev. Ob koncu leta je banka
za dodatno povečanje obsega sklenjenih depozitov in prodaje
ostalih storitev uvedla posebno ponudbo »Novoletni paket«, vse
leto pa je strankam nudila ugodne depozite različnih ročnosti.
800.000
700.000
v tisoč evrih
600.000
500.000
31. 12. 2009
400.000
31. 12. 2010
31. 12. 2011
300.000
200.000
100.000
0
Krediti prebivalstvu
Depoziti prebivalstva
Banka omogoča svojim varčevalcem tudi alternativne oblike varčevanja. Že nekaj let trži investicijske produkte in zavarovalne storitve
ter s tem dopolnjuje klasične bančno-finančne posle. V okviru investicijskih produktov sprejema in posreduje naročila za nakup
ali prodajo enot premoženja krovnega sklada NLB s podskladi in krovnega sklada NFD s podskladi. V okviru zavarovalnih storitev
strankam nudi številne oblike zavarovanj, izpostaviti pa velja povečan obseg posredovanih zavarovanj za primer brezposelnosti in
turističnih zavarovanj ter dodatno ponudbo zavarovanja imetnikov plačilnih kartic. Banka ima izdano dovoljenje za posredovanje
zavarovalniških storitev in sodeluje z zavarovalnicami: NLB Vita, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Triglav in Adriatic Slovenico.
22
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Poleg klasičnega poslovanja v poslovnih enotah banka že vrsto
let ponuja svojim strankam tudi sodobnejše tržne poti, ki jih
ves čas razvija in dopolnjuje. Mednje spadajo brezgotovinsko
in samopostrežno poslovanje, telefonsko bančništvo, bančno
pismo ter vse bolj množično elektronsko bančništvo.
Sodobna spletna poslovalnica je strankam na voljo že od
julija 2000 in omogoča hitro, varno in preprosto opravljanje
večine storitev, ki jih banka ponuja. Elektronsko bančništvo se
nenehno prilagaja novim sodobnim tehnologijam, za varnost
pa je poskrbljeno z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. V
letu 2011 je banka uporabnikom NLB Klika omogočila uporabo
elektronskega bančništva z mobilnim telefonom in tabličnim
računalnikom, od septembra dalje pa je vsem strankam banke
omogočeno poslovanje z E-računi.
Na področju brezgotovinskega poslovanja ima banka v svoji
ponudbi široko paleto kartičnih storitev. Izdaja plačilne kartice
blagovnih znamk Activa Maestro, Activa/Mastercard in Activa/
Visa, ki jih odlikujeta velika prepoznavnost in uporabnost v
Sloveniji in tujini. Uporabljati jih je mogoče na številnih prodajnih
mestih, opremljenih s POS-terminali, v bankah, pri poštnih
okencih, na bankomatih in internetu.
Na področju samopostrežnega poslovanja je bilo uporabnikom
ob koncu leta 2011 na voljo 92 bankomatov, ki so povezani v
mrežo bankomatov z oznako BA po vsej Sloveniji. Banka je na
podlagi spremljanja števila transakcij na bankomatih izvajala
ustrezne premestitve obstoječih bankomatov na lokacije, ki so
uporabnikom dostopnejše, in z izvajanjem nadgradnje sistema
tehničnega varovanja in sistema videonadzora ter mehanske
zaščite povečala varnost bankomatskega poslovanja.
6.3.3 Poslovanje z bankami
Poslovanje z drugimi bankami opravlja banka, odvisna družba pa
posluje samo z nadrejeno banko.
Banka je v letu 2011 učinkovito upravljala z likvidnostjo in sprejela
ukrepe, ki so vodili v krepitev operativne in strukturne likvidnosti
banke. Likvidnostna situacija banke je bila v letu 2011 dobra,
takšen trend se nadaljuje tudi v letu 2012. Banka se srečuje s
presežno operativno likvidnostjo na kratki rok, presežke likvidnih
sredstev pa plasira na medbančni trg in Evropski centralni banki
v obliki depozita preko noči ali enotedenskih akcij odvzema
likvidnosti po izlicitirani ceni, ki ne sme biti višja od referenčne
obrestne mere.
Likvidna sredstva je banka v okviru poslovanja z bankami
pridobivala pri Evropski centralni banki iz naslova operacij
dolgoročnejšega financiranja, pri SID banki, EIB banki in na
medbančnem trgu. Banka ima dovolj primernega finančnega
premoženja za pridobitev sredstev pri Evropski centralni banki ali
sklenitev medbančnih repo poslov.
Obveznosti do poslovnih bank so se v letu 2011 zmanjšale za
12 %. Poglabljanje evrske dolžniške krize in posledično znižanje
bonitetnih ocen evropskih držav in finančnih institucij je
vplivalo na omejen dostop do dolgoročnih tujih virov in dražje
zadolževanje. Kljub temu je banka junija podpisala pogodbo o
najemu sindiciranega kredita v višini 65 milijonov evrov, najela in
obnovila nekaj bilateralnih kreditov ter črpala sredstva Evropske
investicijske banke, namenjena dolgoročnemu razvojnemu
kreditiranju gospodarstva in javnega sektorja. Nove namenske
dolgoročne vire sredstev je pridobila tudi pri SID banki. Hkrati je
banka redno odplačevala zapadle obroke in glavnice ter zaradi
znižanja bonitetne ocene tujim bankam predčasno odplačala
del kreditov v višini 49 milijonov evrov, čeprav je imela za 133
milijonov evrov kreditnih pogodb z možnostjo predčasnega
odpoklica kredita v 30 dneh po prejemu obvestila, če pade
bonitetna ocena banke pod BBB-.
Zaradi nepripravljenosti medbančnega posojanja sredstev,
predvsem na daljši rok, je Svet Evropske centralne banke sprejel
dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu in
bankam ponudil 36-mesečno financiranje. Prva operacija je bila
izpeljana 21. decembra in je nadomestila 13-mesečno ponudbo.
Pri tej operaciji je banka 13-mesečno posojilo v višini 40 milijonov
evrov, najeto oktobra, nadomestila s triletnim posojilom, in najela
še eno triletno posojilo v višini 40 milijonov evrov. Poleg tega
je banka v mesecu avgustu pri Evropski centralni banki najela
kratkoročni kredit v višini 10 milijonov evrov.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
23
700.000
v tisoč evrih
600.000
31. 12. 2009
31. 12. 2010
500.000
31. 12. 2011
400.000
300.000
200.000
100.000
0
Krediti bankam in druge vloge
pri ECB
Vloge in krediti najeti
pri bankah in ECB
6.3.4 Poslovanje s finančnimi instrumenti
Posle z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti
opravlja banka, odvisna družba pa ne.
Obseg naložb v vrednostne papirje se je v primerjavi z letom 2010
zmanjšal za 17 %. Zmanjšale so se naložbe v vse kategorije finančnih sredstev, vrednostno najbolj naložbe v finančna sredstva
v posesti do zapadlosti.
Finančna sredstva, namenjena trgovanju, vključujejo naložbe
v lastniške in dolžniške vrednostne papirje, ki jih ima banka
v svojem portfelju, ter vrednotenje izvedenih finančnih
instrumentov. V skladu s poslovnimi usmeritvami banke je bilo
v letu 2011 realizirano zmanjšanje naložb v trgovalne vrednostne
papirje za 19 %, zmanjšale so se naložbe v delnice in terminski
posli s potrdili o vlogi.
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida, vključujejo strukturirane obveznice in obveznice, katerih pozicija je varovana z obrestno zamenjavo. Zmanjšanje za 73 %, vrednostno za 21.622 tisoč evrov, je predvsem posledica zapadlosti obveznic.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, predstavljajo del sekundarne likvidnostne rezerve in so namenjena upravljanju valutnih, tečajnih in obrestnih tveganj. V letu 2011 so se naložbe v to
kategorijo finančnih sredstev zmanjšale za 14 %, vrednostno za
32.828 tisoč evrov. Naložbe v lastniške vrednostne papirje so se
zmanjšale zaradi oblikovanja oslabitev in odprodaje ene kapitalske naložbe ter dela naložb v točke vzajemnih skladov. Hkrati se
je banka v letu 2011 odločila za nakup delnic dveh družb, deleži
banke v kapitalu družb so majhni. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se znižale zaradi manjšega reinvestiranja zapadlih
in prodanih obveznic.
24
Med naložbe v finančna sredstva v posesti do zapadlosti banka
razporeja vrednostne papirje s fiksnim donosom, za katere predvideva, da jih je sposobna obdržati do njihove končne zapadlosti.
V letu 2011 je banka zmanjšala to kategorijo naložb, saj ni v celoti
reinvestirala vseh zapadlih vrednostnih papirjev. Banka je kupovala predvsem državne obveznice in zakladne menice, bančne
obveznice z državno garancijo in prvovrstne bančne obveznice.
Zastavljenih sredstev banka v letu 2011 ni izkazovala, v letu 2010
pa so znašala 32.390 tisoč evrov. Banka je zastavljene vrednostne papirje izkazovala v svojih poslovnih knjigah, vendar v ločeni
postavki, z njimi povezana obveznost ponovnega odkupa pa je
bila izkazana med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna
sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja.
Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se v letu 2011 povečale skupaj za 3 %.
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so se v letu 2011 zmanjšale za 10 % in vključujejo v februarju 2007 izdane podrejene obveznice v nominalni
višini 37 milijonov evrov, z zapadlostjo leta 2017, ter v juniju 2007
izdana potrdila o vlogi v nominalni vrednosti 1,5 milijona evrov, z
zapadlostjo leta 2012. Te vrednostne papirje je banka zavarovala
z obrestnim izvedenim finančnim instrumentom.
Izdani dolžniški vrednostni papirji so se povečali za 16 % in vključujejo navadne obveznice ter potrdila o vlogi. Banka je v mesecu
marcu izdala novo emisijo navadnih dolgoročnih obveznic banke
v višini 34,15 milijona evrov, da bi povečala dolgoročna sredstva
banke in s tem zagotovila ustrezno strukturo virov ter nadomestila
zapadle podrejene obveznice BCE8. Obseg potrdil o vlogi se je zaradi večjih zapadlosti v letu 2011 zmanjšal, čeprav je banka redno
izdajala nove emisije dolgoročnih in kratkoročnih potrdil o vlogi.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Podrejene obveznosti so se v letu 2011 zaradi zapadlosti osme emisije v višini 12,5 milijona evrov zmanjšale za 15 %. V letu 2011 banka
ni izdajala novih podrejenih obveznic.
800.000
700.000
v tisoč evrih
600.000
500.000
31. 12. 2009
400.000
31. 12. 2010
31. 12. 2011
300.000
200.000
100.000
0
Naložbe v vrednostne papirje
Lastni izdani vrednostni papirji
V letu 2011 je banka v skladu s poslovnimi usmeritvami opravljala terminske posle na tuje valute in terminske posle z delnicami,
potrdili o vlogah in obveznicami. Zaradi varovanja obrestnih pozicij je sklepala obrestne zamenjave. Skupni obseg poslov z izvedenimi
finančnimi instrumenti je bil konec leta 2011 za 1 % višji kot v letu 2010. Povečal se je predvsem obseg obrestnih zamenjav.
6.3.5 Tvegano zunajbilančno poslovanje
Tvegano zunajbilančno poslovanje se je v banki v letu 2011 povečalo za 8 %.
280.000
270.000
31. 12. 2009
v tisoč evrih
260.000
31. 12. 2010
250.000
31. 12. 2011
240.000
230.000
220.000
Zunajbilančno poslovanje
V okviru tveganega zunajbilančnega poslovanja se je obseg izdanih garancij povečal za 20 %, vrednostno za 16.351 tisoč evrov.
Po ročnosti so višjo rast dosegle garancije krajših ročnosti.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
25
Prevzete obveznosti, ki so se v letu 2011 povečale za 3 %, vključujejo obveznosti iz neizkoriščenih okvirnih kreditov in limitov,
obveznosti iz odobrenih, vendar še nekoriščenih kreditov, obveznosti iz naslova spot poslov, obveznosti iz naslova izdanih
pisem o nameri in obveznosti iz kratkoročnih kreditov za kritje
akreditivov. V letu 2011 so se vrednostno najbolj povečali neizkoriščeni krediti podjetij.
Ostale kategorije zunajbilančnega poslovanja vključujejo še obveznosti iz naslova dogovorjenega postopnega vplačila kapitalske naložbe v tuje naložbene sklade, potencialne obveznosti iz
naslova prejetih premij po nacionalnih stanovanjskih varčevalnih
shemah in potencialno izpostavljenost iz izvedenih finančnih instrumentov.
Obseg tveganega zunajbilančnega poslovanja skupine je bil v
letu 2011 za 1.911 tisoč evrov manjši kot v banki zaradi neizkoriščenega okvirnega kredita, odobrenega odvisni družbi.
6.3.6 Plačilni promet
S 1. junijem 2011 se je banka vključila v sistem E-račun preko centralnega procesorja Bankart, sprva z omejenim obsegom delovanja, septembra pa je bilo strankam zagotovljeno polno delovanje
E-računa. Uspešno so bila opravljena vsa integralna testiranja,
tudi performančno. Na podlagi izdelanega elaborata je bil E-račun uveden kot nova storitev banke, v banki pa že teče projekt
izdaje lastnih E-računov.
Leta 2011 je banka opravila 8,6 milijona plačilnih transakcij v
skupnem znesku 58.841 milijonov evrov. Glavnino predstavljajo
domače plačilne transakcije, v okviru mednarodnega plačilnega
prometa pa po številu plačilnih nalogov in po vrednosti še vedno
izstopa Nemčija s 33-odstotnim deležem v celotnem mednarodnem plačilnem prometu.
Ob koncu leta 2011 je imela banka odprtih 6.506 transakcijskih
računov pravnih oseb in 5.793 računov podjetnikov in zasebnikov, kar je za 2 % več kakor ob koncu leta 2010. Blokiranih je bilo
349 računov pravnih oseb v skupnem znesku 97,4 milijona evrov
ter 396 računov samostojnih podjetnikov in zasebnikov v znesku
16,4 milijona evrov. Za fizične osebe je imela banka v izvrševanju
pravnomočne sklepe v znesku 48,5 milijona evrov.
Mednarodni in domači plačilni promet opravlja banka, odvisna
družba pa ne.
V letu 2011 je banka veliko pozornosti namenjala aktivnostim na
področju SEPA plačil (Single Euro Payments Area), ki je enotno
območje plačil v evrih in vključuje v Evropi najpogosteje uporabljane plačilne instrumente, to so kreditna plačila, direktne obremenitve, plačilne kartice in evrogotovina. Na področju kreditnih
plačil je bila uspešno zaključena migracija večine kreditnih plačil. Ukinjeno je bilo procesiranje posebnih položnic in direktnih
odobritev preko zbirnega centra, posebno položnico in BN02
nalog je v celoti nadomestil novi UPN plačilni nalog. V letu 2011
se je banka pripravljala tudi na migracijo direktnih obremenitev.
Za potrebe migracije pooblastil za direktne obremenitve so bila
opravljena že vsa obvezna testiranja.
26
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
6.4 Informacije za delničarje
Kapital banke sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička in čisti dobiček, medtem ko
lastne delnice zmanjšujejo kapital. V letu 2011 se je kapital zmanjšal za 18.593 tisoč evrov in konec leta 2011 znašal 181.333 tisoč evrov.
V letu 2011 banka ni odkupovala ali prodajala lastnih delnic. Po stanju 31. decembra 2011 je imela v svojem portfelju 251 navadnih
lastnih delnic v znesku 31 tisoč evrov, kar skupaj predstavlja le 0,05 % osnovnega kapitala banke. Posredno pridobljenih lastnih delnic
banka ni imela, 1.354 delnic banke pa je bilo zastavljenih v zavarovanje.
Gibanje kapitala v letu 2011 je razvidno iz naslednje preglednice:
- zneski v tisoč evrih
KAPITAL
2011
Str.
2010
Str.
Spremembe
Index
1
2
3
4
5=1-3
6=1:3
Osnovni kapital
16.980
9
16.980
7
-
100
Kapitalske rezerve
51.380
28
51.380
26
-
100
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička
Lastni deleži
1.284
1
3.971
2
(2.687)
32
126.595
70
125.376
63
1.219
101
(31)
-
(31)
-
-
100
Čisti dobiček / (izguba) poslovnega leta
(14.875)
(8)
2.250
1
(17.125)
(661)
Skupaj
181.333
100
199.926
100
(18.593)
91
Osnovni kapital banke je po izpeljani dokapitalizaciji iz odobrenega kapitala v letu 2008 sestavljen iz 508.629 kosovnih delnic. Spremembe v letu 2011 so se nanašale na realizirano čisto izgubo v poslovnem letu 2011, na gibanje presežka iz prevrednotenja in na
razporeditev bilančnega dobička za leto 2010. Presežek iz prevrednotenja se je zaradi vrednotenja večine vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, na nižjo pošteno vrednost v letu 2011 znižal za 2.687 tisoč evrov – na 1.284 tisoč evrov. Po skupščini delničarjev
v mesecu maju je banka izplačala dividende za leto 2010 v skupni višini 1.068 tisoč evrov, preostanek bilančnega dobička za leto 2010
v višini 1.182 tisoč evrov je bil razporejen v rezerve iz dobička. V rezerve iz dobička so bile prenesene tudi neizplačane dividende iz
preteklih let v višini 37 tisoč evrov. V letu 2011 je bila realizirana čista izguba v višini 14.875 tisoč evrov, ki zmanjšuje kapital banke.
Kapital skupine je konec leta 2011 znašal 182.169 tisoč evrov in je bil višji od kapitala banke za 836 tisoč evrov, od tega se na kapitalske
rezerve nanaša 162 tisoč evrov, na rezerve iz dobička se nanaša 614 tisoč evrov in na čisti dobiček 60 tisoč evrov.
Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2011 znašala 357 evrov in je bila enaka za navadne in prednostne delnice banke.
Podrobnejše informacije o strukturi osnovnega kapitala in pravicah ter obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice posameznega razreda,
so predstavljene v poglavju I, točki 9.2.9 letnega poročila.
Ob koncu leta 2011 so bili v delniško knjigo banke vpisani 704 lastniki delnic, med delničarji pa je bilo 220 pravnih in 484 fizičnih oseb.
Največji lastnik banke ostaja Nova Ljubljanska banka, ki je imela ob koncu leta 2011 v banki 40,99-odstotni lastniški in 49,42-odstotni
upravljavski delež.
Med deset največjih lastnikov banke se uvrščajo naslednje družbe:
-v%
10 največjih delničarjev na dan 31. 12. 2011
Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana
Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana
Delež v osnovnem kapitalu banke
40,99
9,36
Vzajemni sklad NFD 1 Delniški
9,21
Abanka Vipa d.d. Ljubljana
4,00
Unior d.d. Zreče
3,88
Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana in Kritni sklad
3,75
Nova Kreditna banka Maribor d.d. Maribor
2,67
Juteks d.d. Žalec
2,43
Opus Invest d.o.o. Velenje
1,79
Polzela d.d. Polzela
1,53
Skupaj 10 največjih delničarjev
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
79,61
27
6.5 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj
Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem,
zato je razvila številne postopke in metode za njihovo upravljanje.
Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravočasno
odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem so med
pomembnejšimi dejavniki za doseganje strateških ciljev banke.
Banka ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s
tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki
ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja
in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in
upravljanja s tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upoštevajo
razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene
izkušnje in znanja na področju upravljanja s tveganji. Banka je
najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo likvidnostno in
kapitalsko tveganje, tveganje dobičkonosnosti, tržno, operativno,
strateško in obrestno tveganje ter tveganje ugleda.
Problemi domačega gospodarstva ter negotove razmere na evropskih finančnih trgih in v gospodarstvih vplivajo na poslabšanje kreditnega portfelja. V letu 2011 sta se število insolventnih postopkov
in nezaposlenost povečala, zato se je povečal delež neplačnikov
ter nedonosnih terjatev. V letu 2012 se še ne pričakuje okrevanja
gospodarstva, zato bo banka nadaljevala z izvajanjem ukrepov za
zmanjšanje negativnih posledic krize (tekoče spremljanje poslovanja dolžnikov in njihove bonitete, intenzivna izterjava zapadlih
terjatev, zaostritev pogojev kreditiranja, pridobivanje dodatnih zavarovanj, odobritev kreditov finančno stabilnim podjetjem in financiranje naložb v osnovno dejavnost, odobritev stanovanjskih kreditov in drugo). Nadalje bo sledila strategiji razpršenosti kreditnega
portfelja, zniževala izpostavljenosti do posameznih dolžnikov in
skupin povezanih oseb ter omejevala naložbe do dejavnosti in regij
z višjo stopnjo tveganja.
V nadaljevanju so opredeljena posamezna bančna tveganja.
Tržna tveganja
Kreditno tveganje
Kreditnemu tveganju, ki predstavlja tveganje nastanka izgube
zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke in spada med
najpomembnejša bančna tveganja, se v banki posveča posebna
pozornost.
Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno upravljanje in ocenjevanje tveganosti dolžnikov oziroma naložb in kreditnega portfelja. Banka čim bolj
natančno izmeri tveganost dolžnika pred odobritvijo kredita in
nato ves čas kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti
kreditnemu tveganju. Banka usmerja naložbe k dolžnikom z dobro bonitetno oceno ter k manj tveganim dejavnostim in regijam.
Tveganost naložb vgradi v obrestno mero in poskrbi za čim boljše zavarovanje terjatev. Koncentracijo portfelja omejuje z vzpostavljenimi limiti do dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb
in limiti za celotni kreditni portfelj (po sektorjih, regijah, poslih,
dejavnostih). Večji del poslov izvaja na območju Republike Slovenije, v drugih državah Evropske unije izvaja predvsem zakladniške posle in usmerja sredstva v naložbe z nizko stopnjo tveganja,
na trgih JV Evrope pa selektivno pristopa h kreditiranju podjetij.
Banka ima vzpostavljen sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja ter svoje aktivnosti intenzivno usmerja
v izterjavo neporavnanih terjatev. Ob nepristranskih dokazih o
povečanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditnega tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja ter nato sproti
preverja njihovo ustreznost.
Banka izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje po
standardiziranem pristopu. Na tri mesece izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub
iz naslova kreditnega tveganja. Banka interno oceno kapitalskih
potreb presoja tudi z vidika zunanjih dejavnikov in izvaja stresne
teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov, na dohodek in
finančni položaj banke.
28
Banka pri svojem poslovanju prevzema tržna tveganja, to je tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov zaradi spreminjanja dejavnikov tveganja, in sicer obrestnih mer, deviznih tečajev in cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji
izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških finančnih
instrumentih ter izvedenih finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka.
Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena pretežno v slovenski finančni prostor, na območje Evropske
unije (posli z vrednostnimi papirji držav in prvovrstnih bank) ter v
manjšem obsegu na svetovne države z manjšim kreditnim tveganjem (države, ki so investicijsko sprejemljive). Področje investiranja in trgovanja s finančnimi instrumenti je v banki opredeljeno s
podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, vrstah
poslov, regijah itd.), ki jih banka sproti prilagaja razmeram na finančnih trgih in poslovni strategiji. Poleg tega ima banka sprejete
tudi limite največje dovoljene izgube.
Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi
instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih
postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi
posli, ki se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami.
Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane valutne pozicije po posameznih tujih valutah. Uravnavanje valutne
odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti
so nizki in namenjeni uravnavanju valutne odprtosti pri rednem
poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom.
Banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardiziranem pristopu. Na tri mesece izračunava tudi interno oceno
kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova
tržnih tveganj s pomočjo metode tvegane vrednosti (VaR), izvaja
stresne teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov na dohodek in finančni položaj banke.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
S tekočim prilagajanjem sistema limitov negotovim razmeram
na finančnih trgih in z izvajanjem naložbene politike, ki sledi
cilju zniževanja lastniških finančnih instrumentov in usmerjanju
naložb v prvovrstne dolžniške finančne instrumente, banka znižuje
izpostavljenost tržnim tveganjem.
Obrestno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost
finančnega stanja banke neugodnim premikom obrestnih mer. Tovrstno tveganje vpliva na dohodek banke in tudi na ekonomsko
vrednost njenega kapitala.
Banka analizira izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo
obrestnih razmikov, pri čemer izračunava vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke. Banka analizira obrestno tveganje tudi po modelu trajanja, s čimer ocenjuje vpliv spremembe
obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala.
Na področju obrestnega tveganja banka zasleduje politiko zaprte
bančne pozicije, kar pomeni, da je cilj banke čim manjša višina
obrestnih razmikov. Obrestno tveganje trgovalne knjige banka
analizira predvsem v okviru tržnega tveganja.
Če je potreba po izvajanju ukrepov za znižanje obrestnega
tveganja, banka uporablja klasične bilančne posle, kot so
kreditiranje, nakup vrednostnih papirjev, sprejemanje depozitov,
izdajanje vrednostnih papirjev in podobno. Poleg klasičnih
bilančnih poslov banka sklepa posle z obrestnimi izvedenimi
finančnimi instrumenti, da bi varovala posamezne posle in
zapirala obrestne razmike. Banka ne sklepa poslov z obrestnimi
izvedenimi finančnimi instrumenti za špekulativne namene.
Banka bo tudi v letu 2012 zapirala obrestne razmike z bilančnimi
instrumenti in s sklepanjem obrestnih izvedenih finančnih
instrumentov, pri čemer bo zmanjševala vpliv na izkaz poslovnega
izida, ki nastane zaradi spremembe poštene vrednosti obrestnega
izvedenega finančnega instrumenta, z uporabo računovodskega
obračunavanja varovanja pred tveganji.
Banka na tri mesece izračunava interno oceno kapitalskih potreb
za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova obrestnega tveganja v bančni knjigi v skladu s sprejeto metodologijo.
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti. To nastopi, kadar banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški. Sem sodi še tržno
likvidnostno tveganje, ki nastopi, kadar finančnih instrumentov ni
možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje
operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Banka skrbi za učinkovito upravljanje operativne in strukturne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje denarnih tokov za izbrani časovni interval ob upoštevanju likvidnosti razpoložljivih sredstev
in stabilnosti virov sredstev. Na podlagi simulacij zapadlosti virov
sredstev na eni strani in dospelosti sredstev ter kategorizacije
sredstev po sposobnosti takojšnje unovčitve na drugi strani so
določeni limiti najvišje odprte likvidnostne pozicije. Na področju strukturne likvidnosti ima banka opredeljene ciljne kazalnike in limite za obvladovanje likvidnostnega tveganja. Kazalniki
strukturne likvidnosti so postavljeni tako, da se ustvarja potrebna
rezerva s presežkom strukturne likvidnosti glede na Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnosti bank in
hranilnic ter glede na rezultate scenarijev izjemnih likvidnostnih
razmer, kot opredeljuje tudi Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za
banke in hranilnice. Iz scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer
je namreč banka določila strukturo in minimalno višino likvidnostne rezerve ter opredelila krizni načrt za ravnanje banke že v
času prvih znakov likvidnostne krize. Z limitnim sistemom banka
zasleduje tudi cilj čim večje razpršenosti virov.
Banka na tri mesece izračunava interno oceno kapitalskih potreb
za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova likvidnostnega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo ter upošteva rezultate stres
testov.
Banka ima zaradi svojih danosti konzervativni pristop pri upravljanju z likvidnostjo, kar se zrcali v postavljenem limitnem sistemu,
naboru in velikosti naložb v vrednostne papirje bančne knjige in
metodologiji spremljanja tokov likvidnosti.
V letu 2011 je banka upravljala z likvidnostnim tveganjem v skladu
s sprejeto politiko, vendar v spremenjenih okoliščinah dostopa do
likvidnih sredstev. Banka ni imela težav z operativno likvidnostjo,
saj je z zagotavljanjem ustrezne višine likvidnostne rezerve (visoko
likvidna sredstva, ki so hkrati tudi primerna za zavarovanje obveznosti pri Evropski centralni banki in na medbančnem repo trgu)
uravnavala potrebno raven operativne likvidnosti.
Več aktivnosti je namenila zagotavljanju ustrezne razpršenosti
virov likvidnosti, s katero je sledila cilju optimalne strukture virov
likvidnosti s poudarkom na stabilnih virih likvidnosti. Ob tem
je sledila cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti
nebančnega sektorja in depoziti nebančnega sektorja.
Banka je v letu 2011 pričela s pripravami za izračun vrednosti količnika likvidnostnega kritja (LCR, liquidity coverage ratio), kot je
predviden v Baslu III, in bo s temi aktivnostmi intenzivno nadaljevala tudi v letu 2012. Naredila je simulacijo izračuna količnika LCR
ter ugotovila, da višina njenih najkakovostnejših likvidnih sredstev
presega neto likvidnostne odlive v obdobju izrednih likvidnostnih
razmer (30 dni), zato bo banka tudi v prihodnje delovala tako, da
bo čim bolj zagotavljala ustrezne višine najkakovostnejših likvidnih sredstev glede na pričakovane likvidnostne prilive in likvidnostne odlive.
29
Operativno tveganje
Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj
ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov.
Zaradi hitrega razvoja in značilnosti finančnega sistema narašča
pomen operativnega tveganja, ki zahteva vzpostavljanje trdnega
in zanesljivega sistema prevzemanja in upravljanja. Pri opredelitvi
načina prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem banka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in kompleksnost
poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje potencialne izpostavljenosti na tem področju po poslovnih procesih, ki
temelji na prikazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega
tveganja, pogostosti nastanka ter učinkih tveganja.
Banka ima popisane poslovne procese, ki so bili osnova za izdelavo
profila potencialne izpostavljenosti banke na področju operativnega tveganja za posamezne procese, za celotno banko, izdelavo
kataloga vseh operativnih tveganj, ki jih banka identificira, ter pripravo matrike povezav organizacijskih enot v poslovnih procesih.
Banka izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po
enostavnem pristopu. Na tri mesece izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova operativnega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo.
Neprekinjeno poslovanje banke ureja pravilnik, ki določa postopke,
aktivnosti ter procese delovanja in organiziranja ob nastanku kriznih razmer, ki so del operativnih tveganj. Namen načrtov neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov
ter vzpostaviti nemoteno delovanje ključnih poslovnih procesov v
najkrajšem možnem času na obstoječi ali nadomestni lokaciji. Za
vse poslovne procese v banki so izdelani načrti izvajanja procesa
ob nedelovanju informacijske podpore. Cilj organiziranega delovanja je zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala ob
opustitvi aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih neprekinjenega poslovanja v banki in okrevalnem načrtu izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov.
Kapital in kapitalska ustreznost
Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno
višino kapitala, odvisno od obsega in vrste storitev, ki jih banka
opravlja, ter od njene strategije. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je banka
izpostavljena pri svojem poslovanju. Kapital vsake banke mora za
potrebe pokrivanja nepričakovanih izgub vedno dosegati najmanj
znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in
operativno tveganje, kapitalska ustreznost, ki predstavlja razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih postavk, pa mora
vedno znašati najmanj 8 %. Upravljanje kapitala in kapitalske ustreznosti banke temelji na sprejeti politiki prevzemanja in upravljanja
s kapitalskim tveganjem ter poslovnih načrtih, ki se izražajo tudi v
potrebah po zadostni višini regulatornega kapitala.
Za varno poslovanje banka ves čas skrbi za zadosten obseg kapitala in njegovo ustrezno strukturo. Da oceni sposobnosti prevzemanja tveganj, banka enkrat na leto izdela načrt gibanja kapitala
in kapitalskih zahtev ter načrt interne ocene kapitala in kapitalskih
potreb za obdobje petih let v skladu z letnim poslovnim načrtom
in petletnim razvojnim načrtom. Iz tega je razvidno gibanje količ-
30
nikov kapitalske ustreznosti glede na načrtovan obseg poslovanja
banke. Če načrtovano gibanje količnikov kapitalske ustreznosti
odstopa od ciljno določenih količnikov, banka prične z aktivnostmi
za znižanje izpostavljenosti tveganjem in povečanje regulatornega kapitala.
Banka prednostno povečuje kapital z ustrezno dividendno politiko ter prenosom čistega dobička med druge rezerve iz dobička. S
tem zagotavlja, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede
na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev. V okviru strukture in kvalitete
kapitala banka zagotavlja stalnost, razpoložljivost za pokrivanje
izgub in pravno podrejenost pravicam vlagateljev ter drugih upnikov. Banka oceni tudi lastniško strukturo, saj je z vidika kapitalskega tveganja bistvenega pomena stabilna lastniška struktura in
odgovorna dividendna politika lastnikov.
V letu 2011 je bil objavljen predlog nove kapitalske direktive CRD IV
kot odgovor na Basel III, ki predstavlja okvir za spremembe oziroma
dopolnitve zakonodaje za večjo odpornost bank na tveganja. Nova
zakonodaja bo stopila v veljavo z letom 2013. Ključne zahteve nove
kapitalske regulative se nanašajo na povečanje obsega in kakovosti
kapitala, harmonizacijo regulatornih prilagoditev in podrobnejša
razkritja. Pomembnejše novosti nove regulative, ki bodo vplivale na
izračun kapitala banke, so na področju strožjih kriterijev glede vkjučevanja hibridnih instrumentov v izračun kapitala, upoštevanja nerealiziranih dobičkov in izgub vrednostnih papirjev, vrednotenih po
pošteni vrednosti ter uvedbe kapitalskih blažilnikov. Za vse navedene spremembe je predvideno uvajanje s prehodnim obdobjem.
Banka se je v letu 2011 začela pripravljati na spremembe kapitalske
regulative. Da bi pravočasno zaznala potrebo po morebitnem povečanju kapitala v prihodnjih letih, je izdelala simulacije kapitala in
kapitalskih količnikov v skladu z določili nove kapitalske regulative.
Tveganje dobičkonosnosti
Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti. Dokumentarno
podlago za upravljanje s tveganjem dobičkonosnosti v banki predstavlja sprejeta politika prevzemanja in upravljanja s tveganjem dobičkonosnosti.
Metodologija ugotavljanja tveganja dobičkonosnosti temelji na
ugotavljanju ustreznosti strukture finančnega položaja, postavk
izkaza poslovnega izida, obrestne marže, donosnosti sredstev in
kapitala ter stroškovne učinkovitosti. Metodologija obvladovanja
tveganja dobičkonosnosti vključuje ukrepe in pravila za izvajanje
ukrepov sprejemanja, zmanjševanja, razpršitve, prenosa in izognitve tveganjem, ki jih je banka ugotovila in izmerila.
V banki se mesečno izdelujejo kvantitativne in kvalitativne analize
izkaza finančnega položaja izkaza poslovnega izida, izkaza vseobsegajočega donosa in denarnega toka.
Za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala se na tri
mesece izračunava interna ocena kapitalskih potreb za pokrivanje
nepričakovanih izgub iz naslova tveganja dobičkonosnosti v skladu
s sprejeto metodologijo.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Strateško tveganje
Proces ICAAP
Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi
nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih
odločitev ter premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega
okolja. Upravljanje s strateškim tveganjem temelji na sprejeti politiki prevzemanja in upravljanja s strateškim tveganjem.
Banka je v skladu z novo kapitalsko ureditvijo Basel II vzpostavila
proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP),
ki:
-temelji na ugotavljanju, merjenju oziroma ocenjevanju tveganj,
oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih
tveganj;
-omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti banke;
-je ustrezno vključen v sistem upravljanja (pri sprejemanju poslovnih odločitev, na področju upravljanja s tveganji idr.).
Cilj upravljanja s strateškim tveganjem v banki temelji predvsem
na opredelitvi lastne vizije, jasnosti in konzervativnosti strategije,
zagotavljanju pravilnosti strateških usmeritev in podprtosti strategije s potrebnim kapitalom ter kadrovskimi in tehnološkimi zmožnostmi. Z rednim ocenjevanjem elementov strateškega tveganja
se zagotavlja, da so v banki vzpostavljeni visoki standardi notranje kulture in korporacijskih vrednot. Strategija je dovolj jasna, da
omogoča njeno izvajanje na vseh nivojih banke in da je strategija
ustrezno podprta z vsemi potrebnimi izračuni. V ta namen se izdelujejo krovni strateški dokumenti in redno preverja njihovo uresničevanje, kar omogoča pravočasno prilagajanje spremembam v
notranjem in zunanjem poslovnem okolju.
V skladu s profilom tveganja banka v letu 2011 za strateško tveganje
ni izračunavala kapitalskih potreb.
Tveganje ugleda
Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki. Ta podoba vpliva na vzpostavljanje
novih poslovnih odnosov in storitev ter na vzdrževanje že obstoječih. Neugodni učinki lahko vključujejo izpad prihodkov, poslabšanje poslovnih rezultatov, zmanjšanje vpoglednih vlog in drugih
virov sredstev, upad števila komitentov, znižanje vrednosti delnice
in drugo.
Banka obvladuje tveganje ugleda s tem, da zagotavlja varno, kvalitetno in stabilno poslovanje, uprava in nadzorni svet ravnata v
skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi
upravljanja. Banka zagotavlja transparentnost poslovanja, izvaja
monitoring medijske podobe, sistematično komunicira z različnimi
javnostmi, skrbno upravlja z zaposlenimi, je družbeno odgovorna.
Poslovna politika banke je zasnovana tako, da ob realizaciji zadanih
ciljev ugled banke ne bo predstavljal večjega tveganja kot običajno.
Posebno pozornost banka posveča komuniciranju pri morebitnih
posebnih in izrednih dogodkih.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Banka za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala izračunava interne ocene kapitalskih potreb pri tistih tveganjih, ki jih
skozi profil tveganja oceni kot pomembna ali ugotovi v postopkih
ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, da lahko pomembno vplivajo na poslovanje banke
in mora zanje zagotavljati ustrezno višino kapitala. Banka izračunava interno oceno kapitala in kapitalskih potreb vsake tri mesece. Izračun, ki ga obravnava Odbor za tveganje, nato posreduje v
obravnavo in potrditev na sejo ALCO.
Banka je v letu 2011 nadaljevala s številnimi aktivnostmi na področju uresničevanja procesa ICAAP. Razvijala je nove in izpopolnjevala obstoječe metodologije izračuna interne ocene kapitalskih
potreb, oblikovala in izvajala stres teste, na tri mesece izračunavala višino interne ocene kapitala in interne ocene kapitalskih
potreb za vsa pomembna tveganja ter načrtovala interno oceno
kapitala in kapitalskih potreb za naslednje petletno obdobje.
Banka je ponovno ocenila višino izpostavljenosti pomembnejših poslovnih aktivnosti do posameznih tveganj ter kakovost
kontrolnega okolja, izračunala profil tveganja banke in izdelala
matriko tveganj. Na podlagi profila tveganja je banka izpostavljena tveganjem v sprejemljivi višini, najbolj izpostavljena pa
je kreditnemu, likvidnostnemu, kapitalskemu tveganju, tveganju
dobičkonosnosti, tržnim tveganjem, operativnemu, strateškemu
in obrestnemu tveganju ter tveganju ugleda. Izračun profila tveganja banke minimalno presega želeni profil tveganja banke, ki
je opredeljen v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji,
vendar banki še vedno omogoča stabilno in varno poslovanje v
času rednega poslovanja banke in ob izrednih razmerah.
31
6.6 Razvoj
Banka omogoča svojim strankam storitve univerzalnega bančništva. V vsem obdobju poslovanja skrbi za svoj nadaljnji razvoj,
ki ji ga omogočajo vlaganja v učinkovito informacijsko podporo,
poslovno mrežo in kadrovski potencial.
Poslovna mreža in notranja organizacija
Banka ima odprte poslovne enote samo na območju Slovenije.
Z dobro razvito poslovno mrežo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču Slovenije, od
1. septembra 2009 v Mariboru in od julija 2010 tudi v Kopru. V
okviru osmih poslovnih enot deluje 8 poslovalnic in 22 agencij
za fizične osebe ter 6 poslovalnic za pravne osebe in samostojne podjetnike. Banka sledi sodobnim smernicam in se z vlaganji
v poslovno mrežo prilagaja individualnim potrebam strank. Na
osnovi analize obsega poslovanja je banka v letu 2011 zaprla eno
poslovalnico v Celju, januarja 2012 pa tudi agencijo v Vitanju. Poleg tega je banka v letu 2011 izvedla tudi nekaj organizacijskih
sprememb. Reorganizirala je Glavno podružnico Ljubljana, oddelek odnosov z javnostmi in oddelek sekretariata, pa tudi področje
elektronskega bančništva, koordinacijo inventure in spremljavo
na področju izterjave.
Odvisna družba banke nima svojih odvisnih družb ali podružnic.
Investicijska vlaganja
Banka je v letu 2011 namenila investicijskim vlaganjem 1.594 tisoč evrov. Sredstva so bila porabljena predvsem za nadgradnjo
bankomatov, nabavo POS-terminalov in signalno varnostnih naprav, dograditve aplikacij, licenčnine, zunanje svetovanje pri izgradnji podatkovnega skladišča, nadgradnjo informacijske podpore na področju poslovne mreže, nabavo opreme.
Informacijska podpora
Večji del aktivnosti na področju informacijske podpore se je nanašal na prilagoditve in nadgradnjo programske opreme, povezane z migracijo kartičnega poslovanja na eXact v okviru sistema
Activa, racionalizacijo poslovanja in zagotovitvijo nadomestnih
rešitev v informacijski podpori na področju poslovanja s prebivalstvom. Del prilagoditev programske opreme se je nanašal na
zakonske zahteve, spremembe v okolju ter v zagotavljanje zadostnih kapacitet strojne in programske opreme za podporo povečanega obsega plačilnega prometa.
Razvoj podatkovnega skladišča, h kateremu je banka v skladu s
priporočili Banke Slovenije pristopila že v letu 2005, je bil januarja
2011 zaključen, njegova nadgradnja pa se je v letu 2011 zaradi
prednosti, ki jih prinaša v smislu boljše kvalitete poročil in boljšega obvladovanje poslovanja, nadaljevala.
Leta 2011 je banka pristopila tudi k delni prenovi lastnega informacijskega sistema, v okviru katerega so bile izbrane konfiguracije strojne in programske opreme, izdelana je bila metodologija
za vodenje in nadzor projektov, v izgradnji je osnovna infrastruktura nove aplikacijske podpore. V pripravi je razvojno okolje, pri
čemer je proces zaradi svoje zapletenosti obsežen in dolgotrajen.
32
Upravljanje s kadri
V letu 2011 je banka znižala število zaposlenih s 538 na 530 delavcev, povprečno pa je imelo v preteklem letu v banki delo 535
delavcev. Delovno razmerje je v letu 2011 prenehalo 21 delavcem,
na novo pa se je zaposlilo 13 delavcev. Ob koncu leta 2011 je bilo
med zaposlenimi 11 delavcev za določen čas.
Po starostni strukturi je bilo največ zaposlenih v starostni skupini
od 51 do 55 let, sledila ji je starostna skupina od 46 do 50 let.
Mlajših zaposlenih, v starosti do 30 let je bilo komaj 3,8 %, kar
kaže na relativno visoko povprečno starost v banki, ki je v letu
2011 znašala 44,8 leta.
Izobrazbena struktura zaposlenih se je v skladu s kadrovsko
politiko v primerjavi z letom 2010 izboljšala na visokošolski in
magistrski stopnji, in sicer za 2,8 %. Delež zaposlenih z najmanj
višješolsko izobrazbo je znašal 58,6 %, skupina zaposlenih s srednješolsko izobrazbo pa je imela 38,5-odstotni delež.
Izkoriščenost delovnega časa je v povprečju znašala 80,2 %, pri
čemer je bilo največ izostankov z dela zaradi koriščenja letnih
dopustov.
Uresničevanje strateških ciljev zahteva usmerjeno vlaganje v razvoj znanj in sposobnosti zaposlenih. Banka posledično skrbi za
kvalitetno izobraževanje zaposlenih. V letu 2011 so se zaposleni
udeležili 198 izobraževalnih akcij z vseh področij bančnega poslovanja. Banka spodbuja tudi študij ob delu, zato ima z 29 sodelavci sklenjeno pogodbo, med njimi s 17 sodelavci za pridobitev
visokošolske izobrazbe in z 12 sodelavci za specialistični študij
in magisterij.
V odvisni družbi so bili ob koncu leta 2011 zaposleni 4 delavci.
Poleg redno zaposlenih z družbo sodelujejo še zunanji cenilci,
pogodbeno pa je zaposlena nepremičninska posrednica in najet zunanji računovodski servis. En zaposlen je imel magisterij iz
ekonomije, dva zaposlena sta imela visokošolsko izobrazbo, smer
finance in arhitektura, ena sodelavka pa srednješolsko izobrazbo.
Vodja projektov in vodja prodaje nepremičnin imata individualne
licence s področja gradbene stroke, nepremičninskega poslovanja in cenitev nepremičnin.
6.7 Družbena odgovornost
Banka uspešno posluje že več kot 145 let, njeno poslovanje se v
vseh pogledih nenehno izboljšuje. Uprava banke deluje v skladu
s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke, preudarno
vodi banko, skrbi za zaščito interesov vlagateljev in izpolnjuje
obveznosti do delničarjev, nadzornega sveta ter javnosti, skrbi
za proaktivno in transparentno komuniciranje z vsemi zainteresiranimi javnostmi, vzpostavljene pa ima tudi vse mehanizme
obvladovanja tveganj. Osnovni namen takšnega ravnanja je dolgoročni trajnostni razvoj in povečevanje ugleda banke.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Banka se zaveda, da sta njena nadaljnja učinkovitost in uspešnost
odvisni od podpore okolja in zaupanja interesnih skupin. Skladno
z vizijo in strategijo banka zato deluje družbeno odgovorno do
ožje lokalne skupnosti in širšega družbenega in gospodarskega
okolja, zaposlenih, vseh poslovnih partnerjev in do naravnega
okolja.
Banka s pokroviteljskimi sredstvi podpira šport in kulturo, sodeluje v številnih dobrodelnih akcijah in skrbi za okolje. Aktivno se
vključuje tudi na področju družbeno-socialne dejavnosti.
Svojim poslovnim partnerjem omogoča investiranje v ekološke
projekte, v izgradnjo čistilnih naprav, izvajanje socialnih in družbeno odgovornih projektov. Skrbi za nabavo okoljsko varnih materialov, ločevanje odpadkov, zbira odpadni papir in kartuše ter
ima centralno krmiljeno toplotno ogrevanje za racionalno porabo energije.
Pri poslovanju izkazuje posebno skrb depriviligiranim skupinam
strank, saj ima posebne ugodnosti za upokojence, študente, humanitarne in druge organizacije.
6.8 Delovanje službe notranje revizije
Služba notranje revizije pri svojem delovanju upošteva določila
Zakona o bančništvu v povezavi z notranjim revidiranjem in pravilnik o delovanju notranje revizije ter deluje skladno s standardi
strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel
notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev. V banki je služba notranje revizije organizirana kot samostojna štabna služba, podrejena neposredno upravi banke, na nivoju direktorjev sektorjev in podružnic. Zato se zaposleni v službi
pri svojem podajanju mnenj, ocen in priporočil lahko oprejo na
uveljavljena mednarodna strokovna merila za notranje revidiranje in so neodvisni od drugih delov banke.
Osnovna planska dokumenta službe notranje revizije sta triletni strateški načrt in letni program dela, ki ju vsako leto sprejme
uprava banke, soglasje k njima pa daje nadzorni svet ob predhodni obravnavi na revizijskem odboru. Dokumenta temeljita
na profilu tveganja banke, letnem in razvojnem planu banke ter
temeljnih značilnosti okolja, v katerem banka deluje. Spoštovane
so tudi zahteve nadzornikov o obveznem notranjem revidiranju
določenih področij poslovanja.
Načrtovanje dejavnosti službe podrobneje opredeljujejo šestmesečni operativni delovni načrti, ki jih sprejema uprava banke. Za
tekoče spremljanje delovanja službe uprava banke in nadzorni
svet sprejemata šestmesečna poročila, kjer so predstavljene najpomembnejše opravljene aktivnosti službe, vključno s pregledom izdanih in realiziranih priporočil. Poročila obravnava tudi
revizijski odbor, posvetovalni organ nadzornega sveta. Nadzorni
svet je, skladno z zahtevami zakonodaje, redno seznanjen tudi s
pregledi zunanjih institucij nadzora.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Naloge službe notranje revizije so zakonsko določene in so povezane z ugotavljanjem kakovosti obvladovanja vseh vrst tveganj (z
ustreznim vzpostavljenim sistemom notranjih kontrol) in izvajanjem nadzora nad skladnostjo poslovanja banke s pravnimi predpisi in internimi določili ter nad spoštovanjem načel racionalnega poslovanja. Za celovito spremljanje uresničevanja letnega
programa dela je vzpostavljen krovni sistem primerjave plana in
realizacije notranjih revizij. Za učinkovito spremljanje realizacije
priporočil po opravljenih notranjih revizijah je uvedeno najmanj
dvostopenjsko poročanje upravi banke: najprej po vsaki opravljeni notranji reviziji, nato pa vsaj še celovito letno poročanje
o realizaciji vseh danih priporočil. Služba notranje revizije tudi
koordinira aktivnosti izbora zunanjega revizorja (preko uprave
banke, revizijskega odbora in nadzornega sveta).
Letni program dela je predvideval revidiranje 23 poslovnih področij banke in dokončanje 5 notranjih revizij iz leta 2010 ob
predpostavki, da ne bo izrednih nalog v velikem obsegu (skupaj
28 notranjih revizij). Dejansko je bilo do konca januarja 2012 izvedenih 22 načrtovanih notranjih revizij, izvedeni sta bili tudi dve
izredni reviziji (skupaj 24 revizij); pet notranjih revizij je bilo zaključenih do marca 2012, ena revizija bo po sklepu uprave opravljena v začetku leta 2012 kot zunanja storitev revidiranja. Služba
je izdala tudi 41 strokovnih mnenj za različna področja poslovanja. Skupaj je služba v letu 2011 izvedla 65 aktivnosti notranjega
revidiranja in strokovnega svetovanja.
Najpomembnejša področja poslovanja, ki so bila v letu 2011 revidirana, so: področje obvladovanja kreditnega tveganja, področje
spoštovanja limitov pri vrednostnih papirjih, kvaliteta upravljanja neprekinjenega poslovanja informacijskih sistemov, kvaliteta
upravljanja segmenta bankomatskega in kartičnega poslovanja,
skladnost delovanja banke s spremenjeno zakonodajo, ustreznost koriščenja pridobljenih virov.
Pri vseh notranjih revizijah in pregledih so najbolj poudarjeni:
ugotavljanje postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj,
ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov
notranjih kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi
pravili, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov, vse za
nadaljnji dvig kakovosti delovanja banke. Posebna pozornost je
posvečena področjem, kjer se uvajajo novi predpisi (zunanji ali
notranji), pogosto tudi v sodelovanju z oddelkom za skladnost
poslovanja. Delovanje odvisne družbe se praviloma revidira
vsako tretje leto.
V službi notranje revizije je naloge revidiranja v letu 2011 opravljalo pet zaposlenih (vključno s predstojnico službe), eden ima
naziv preizkušeni notranji revizor, en delavec ima licenco CISA
(preizkušeni revizor informacijskih sistemov) in je magister znanosti. Vsi delavci imajo najmanj visoko izobrazbo, ena delavka
ima licenco za zavarovalnega posrednika, trije delavci pa evropski bančni certifikat. Ena delavka je v letu 2011 nadaljevala izobraževanje za pridobitev magistrskega naziva. Izobraževanje zaposlenih je bilo tudi v letu 2011 stalna pomembna naloga – znanja
so pridobivali na področju notranjega revidiranja, bančnega poslovanja, veščin s področja informacijske tehnologije, upravljanja
s tveganji in korporativnega upravljanja.
33
7 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE
SKUPŠČINA DELNIČARJEV BANKE
Revizijski odbor
NADZORNI SVET
Komisija za prejemke
Kreditni odbor
UPRAVA BANKE
Likvidnostna komisija
Kolegij banke
Organizacijske enote
Odbor za upravljanje z
bilanco banke - ALCO
Odbor za IT
Drugi odbori in komisije
34
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
8 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE
UPRAVA BANKE
član uprave
predsednik uprave
član uprave - namestnik predsednika
mag. Aleksander Vozel
mag. Dušan Drofenik
Davorin Leskovar
SEKTOR
RAČUNOVODSTVA
IZVRŠNI DIREKTOR
IZVRŠNI DIREKTOR
SEKTOR
INFORMATIKE
SEKTOR PRAVNIH
POSLOV, IZTERJAVE
IN SKLADNOSTI
POSLOVANJA
SEKTOR
POSLOVANJA Z
GOSPODARSKIMI
DRUŽBAMI
SEKTOR
FINANČNIH TRGOV
SLUŽBA
SPLOŠNIH POSLOV
GLAVNA
PODRUŽNICA
LJUBLJANA
SEKTOR
POSLOVNE MREŽE
SEKTOR
UPRAVLJANJA
S TVEGANJI
SEKTOR
PLAČILNEGA
PROMETA
IN SPREMLJAVE
POSLOVANJA
SLUŽBA
UPRAVLJANJA
S KADRI IN
ORGANIZACIJO
POSLOVNA ENOTA
CELJE
SLUŽBA
NOTRANJE REVIZIJE
POSLOVNA ENOTA
SLOVENSKE KONJICE
POSLOVNA ENOTA
ŽALEC
POSLOVNA ENOTA
ŠENTJUR
POSLOVNA ENOTA
LAŠKO
POSLOVNA ENOTA
ROGAŠKA SLATINA
POSLOVNA ENOTA
MARIBOR
POSLOVNA ENOTA
KOPER
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
35
9 IZJAVA O UPRAVLJANJU
Izjava o upravljanju banke je sestavljena skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in se nanaša
na poslovno leto 2011. V točki 10.1 vsebuje izjavo uprave in nadzornega sveta banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih
delniških družb ter v točki 10.2 dodatna pojasnila skladno s petim
in šestim odstavkom 70. člena ZGD-1.
9.1 Izjava uprave in nadzornega sveta Banke Celje d.d. o spoštovanju Kodeksa
upravljanja javnih delniških družb
Banka Celje d.d., Celje (dalje: banka) kot javna družba, katere
obveznice so uvrščene v borzno kotacijo Ljubljanske borze d.d.,
posluje skladno z Zakonom o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan1), Zakonom o gospodarskih družbah ter spoštuje določila Zakona
o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI), Pravila Ljubljanske borze ter druge splošne predpise, ki urejajo vprašanja,
ki jih obravnava tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb.
Kodeks je javno dosegljiv na spletnih straneh Ljubljanske borze:
http://www.ljse.si/ pod »za izdajatelje/predpisi, brošure«.
Banka spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških
družb z dne 8. decembra 2009 (v nadaljevanju: Kodeks) z nekaterimi odstopanji oziroma posebnostmi, ki so po posameznih točkah
Kodeksa obrazložena v nadaljevanju.
Odvisna družba Posest d.o.o. kot nejavna družba, pri svojem poslovanju ne uporablja kodeksov.
Točka 1
Cilji banke so opredeljeni v letnem in razvojnem planu banke,
katere potrjuje nadzorni svet in niso posebej opredeljeni še v Statutu banke.
Točka 2, 2.1 in 2.2
Banka nima oblikovane in sprejete politike upravljanja banke kot
samostojnega dokumenta, ampak ima to področje urejeno v različnih internih dokumentih, tako kot to predpisuje Banka Slovenije, ZGD-1, ZTFI in drugi področni zakoni.
Točka 4.2
Banka sicer želi, da bi večji in institucionalni delničarji javnost seznanjali z njihovo politiko upravljanja, vendar je slednja odločitev
prepuščena njim samim.
Točka 5.2 (drugi odstavek)
Banka posebej ne objavlja stroškov, ki so nastali v povezavi z zbiranjem pooblastil. Slednji stroški so vključeni v stroške organizacije in izvedbe vsakokratne skupščine.
Točka 5.4
Delnice banke ne kotirajo na borzi.
36
Točka 5.5
V skupščinskem predlogu za imenovanje članov nadzornega sveta banke so podani vsi zakonsko zahtevani podatki, drugi podatki
so javno dosegljivi.
Točka 5.6
Banka, skladno z uveljavljeno prakso, člane nadzornega sveta
praviloma voli skupinsko.
Točka 5.7
O politiki plačil uprave banke odloča nadzorni svet.
Točka 5.8
Skupščina banke ločeno odloča o uporabi bilančnega dobička in
ločeno o podelitvi razrešnice, vendar o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu odloča z enotnim glasovanjem.
Točka 5.9
Računovodski izkazi so del letnega poročila s katerim se, skupaj
z revizorjevim mnenjem, skupščina banke seznani. Predstavnik
pooblaščenega revizorja banke se na skupščino ne vabi. V kolikor
bi bila skupščina pooblaščena za sprejem letnih računovodskih
izkazov, bi bil na sejo povabljen tudi predstavnik pooblaščenega
revizorja.
Točka 8
Izjave, s katero bi se člani nadzornega sveta opredelili do izpolnjevanja vsakega kriterija neodvisnosti iz točke C. 3 priloge C do
sedaj niso podpisovali, niti niso bile objavljene na spletni strani.
Banka si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu
s priporočilom.
Točka 8.9
Nadzorni svet družbe nima oblikovane kadrovske komisije ali
drugega delovnega telesa, ki bi vnaprej določila kriterije in priporočila za imenovanje uprave. V prihodnje bo banka pretehtala
tudi to možnost.
Točka 8.12
Nadzorni svet v svojem poročilu zajema vse zahteve sklepa Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta in poskuša zajeti čim več informacij, ki bi ustrezno predstavile njegovo
delovanje med letom. V prihodnje se bodo priporočila točke 8.12
Kodeksa upoštevala v čim večji meri.
Točka 11
Nadzorni svet v dosedanjem delu še ni imenoval sekretarja nadzornega sveta. To delo opravlja, v skladu z dogovorom med upravo in nadzornim svetom, ustrezna strokovna služba v banki.
Točka 12.2
Banka bo preučila možnost predloga, da s skupščinskim sklepom
uvede plačilo članom nadzornega sveta v skladu z navedenimi
določili Kodeksa.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Točka 13.1
Komisiji za imenovanja je potekel mandat, z dnem imenovanja
novega nadzornega sveta.
Točki 16.5 in 16.6
Banka nima opcijskega načrta in primerljivih finančnih instrumentov kot obliko izplačila variabilnih prejemkov članov uprave
banke.
Točka 17.2
Izjave o izpolnjevanju posameznih alinej priloge C. 3 Priloge C
(nasprotja interesov) iz Kodeksa, člani nadzornega sveta ob menjavi oziroma ob vsaki spremembi niso podpisovali niti niso bile
predložene nadzornemu svetu. Člani nadzornega sveta pa so že
do sedaj podpisovali izjave o nasprotju interesov na osnovi prej
veljavnega Kodeksa. Banka si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s priporočilom.
Točka 20.2
Posamezna področja komuniciranja so bila do sedaj urejena s
posameznimi internimi akti, banka pa si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s priporočilom.
Točka 20.3
Banka nima posebnega notranjega akta v zvezi z omejitvami in
razkritji trgovanja z delnicami banke, ker meni, da to dovolj podrobno določa obstoječa zakonodaja.
Točka 20.4
Banka pri pomembnejših objavah za delničarje in javnost upošteva zakonsko določene roke, zato nima izdelanega koledarja pomembnejših objav. Banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju
tega priporočila.
Točka 22.2
Banka nima posebnega trajnostnega poročila, to področje je vsebovano v letnem poročilu.
Točka 22.3
Banka skladno z ZGD-1, ZBan-1 in ZTFI pristojne organe obvesti o
pridobitvi kvalificiranega deleža.
Točka 23
Izjava o upravljanju banke je sestavni del letnega poročila, ki je
objavljeno na spletnih straneh banke.
9.2 Dodatna pojasnila, skladna s petim i n šestim odstavkom 70. člena ZGD-1
9.2.1 Opis glavnih značilnosti notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom
računovodskega poročanja
Banka ima ves čas svojega delovanja vzpostavljen lastni sistem
notranjih kontrol, saj je dolžnost uprave banke, da s svojim delovanjem vsem poslovnim partnerjem, lastnikom in nadzornim institucijam zagotovi ustrezen sistem za obvladovanje tveganj. Sistem
notranjih kontrol je povezan v zaključeno celoto v smislu krovnega
akta, ki determinira vse razsežnosti kontrolnega delovanja.
Sistem notranjih kontrol v banki mora biti oblikovan tako, da daje
ustrezna zagotovila o naslednjih aktivnostih:
- poslovanje banke mora biti vodeno z veliko skrbnostjo in potekati na osnovi sprejetega razvojnega plana banke in sprejete
letne poslovne politike in finančnega načrta banke s ciljem dobičkonosnega poslovanja;
- vse poslovne aktivnosti, ki lahko povzročijo povečanje obveznosti za banko, mora odobriti pooblaščena oseba, določena
mora biti razmejitev odgovornosti;
- sredstva morajo biti primerno varovana, terjatve zavarovane,
obveznosti nadzirane;
- oblikovati je potrebno strategijo in politike za upravljanje s
tveganji, še posebej skrbno je potrebno spremljati kapitalsko
ustreznost banke, likvidnostno, kreditno, obrestno in operativno tveganje, tveganje dobičkonosnosti ter tržna tveganja;
- vzpostavljen mora biti sistem za preprečevanje izgub zaradi
nepravilnosti predvsem v smislu hitrega odkrivanja prevar, zlorab, nepravilnosti oziroma napak;
- sistem računovodskih evidenc mora pravočasno zagotavljati
zanesljive, pravočasne in popolne informacije;
- zagotoviti je potrebno sistem za posredovanje zanesljivih, pravočasnih in popolnih informacij za poročanje lastnikom in zunanjim institucijam;
- zagotoviti je potrebno nadzorovan sistem uvajanja novih finančnih storitev in novih bančnih produktov ter vstopa na nove
trge.
9.2.2 Pomembna neposredna in posredna
imetništva vrednostnih papirjev banke
Kvalificirane deleže, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, dosegajo v banki tri družbe, in sicer:
-
-
-
Nova Ljubljanska banka, ki ima v lasti 201.096 navadnih delnic in
s tem 49,42-odstotni delež glasovalnih pravic;
NFD1 Investicijski sklad, ki ima v lasti 39.276 navadnih delnic in s
tem 9,65-odstotni delež glasovalnih pravic in
Slovenska odškodninska družba, ki ima v lasti 27.247 navadnih
delnic in s tem 6,70- odstotni delež glasovalnih pravic.
Glasovalne pravice drugih lastnikov banke ne presegajo kvalificiranih
deležev, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
37
9.2.3 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice
Delnice banke imetnikom ne zagotavljajo posebnih kontrolnih pravic.
9.2.4 Omejitve glasovalnih pravic
Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na število
delnic in s statutom ni omejena na določen delež ali določeno
število glasov.
Do glasovanja na skupščini delničarjev banke so upravičeni delničarji – imetniki delnic na ime z glasovalno pravico, ki so vpisani
v delniško knjigo najmanj 10 dni pred zasedanjem skupščine delničarjev banke in ostanejo vpisani do konca zasedanja.
Sklicatelj skupščine delničarjev banke lahko omeji glasovalne
pravice posameznemu delničarju, če je delničar delnice pridobil
v nasprotju s predpisi.
Dogovori, pri katerih so, s sodelovanjem banke, finančne pravice,
ki izhajajo iz delnic, ločene od lastništva delnic, ne obstajajo.
Skupščina delničarjev banke lahko tudi pred potekom mandata
odpokliče posamezne ali vse člane nadzornega sveta. Za veljavnost sklepa je potrebno, da je sklep sprejet z večino najmanj treh
četrtin oddanih glasov pri glasovanju zastopanega osnovnega
kapitala.
Člani nadzornega sveta imenujejo revizijski odbor kot organ nadzornega sveta.
Predsednika in člane uprave banke imenuje in razreši nadzorni
svet. Za predsednika uprave banke in člana uprave banke je lahko
imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje po ZGD1 in ZBan-1.
Predsednik in člani uprave banke so imenovani za obdobje petih
let in so lahko ponovno imenovani.
Predsednik in člani uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z veljavno zakonodajo.
Vsak član uprave banke se lahko predčasno odpove svojemu
mandatu z odpovednim rokom šestih mesecev. Pisno odpoved je
potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta.
9.2.5 Pravila banke o:
- imenovanju ter zamenjavi članov organov
vodenja ali nadzora
- spremembah statuta
Statut se lahko spremeni s sklepom skupščine delničarjev banke,
za katerega je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Če se s spremembo statuta
spreminja dosedanje razmerje več razredov delnic v škodo enega
razreda, je potrebno soglasje delničarjev tega razreda s posebnim sklepom.
Pravila banke o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta so opredeljena v Statutu
Banke Celje d.d. in Poslovniku za delo Nadzornega sveta Banke
Celje d.d.
Skupščina delničarjev banke lahko pooblasti nadzorni svet za
spremembe statuta, ki pomenijo uskladitev besedila z veljavno
sprejetimi sklepi.
Nadzorni svet ima po statutu sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina delničarjev banke. Za člane nadzornega sveta
ne morejo biti imenovane osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za
članstvo v nadzornem svetu banke po ZGD-1 ali ZBan-1.
Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let in so
lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članom nadzornega
sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine delničarjev v četrtem
letu po izvolitvi.
Ob predčasnem prenehanju mandata na skupščini delničarjev
banke imenovanih članov nadzornega sveta je potrebno nadomestno imenovanje na naslednji skupščini delničarjev banke.
Nadomestno imenovanje traja do poteka mandata prvotno imenovanega člana nadzornega sveta.
9.2.6 Pooblastila članov uprave banke
Uprava banke je na osnovi vpisa spremembe statuta v sodni register z dne 28. maja 2008 ob soglasju nadzornega sveta banke v
obdobju petih let po vpisu pooblaščena za povečanje osnovnega
kapitala banke največ za 7.045.952,26 EUR (odobreni kapital), z
izdajo največ 211.061 novih delnic, od tega 168.849 navadnih in
42.212 prednostnih delnic.
Banka lahko pridobiva in odsvaja lastne delnice v skladu z ZGD-1.
O pogojih pridobivanja in odsvajanja lastnih delnic odloča uprava
banke, ki mora o poslovanju z lastnimi delnicami obvestiti skupščino delničarjev banke.
Vsak član nadzornega sveta se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev. Pisno odpoved
je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta, ob odpovedi
predsednika nadzornega sveta pa njegovemu namestniku in upravi banke.
38
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
9.2.7 Podatki o delovanju skupščine banke in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic
delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja
Skupščino delničarjev banke sklicuje uprava banke. Skupščina delničarjev banke se sklicuje najmanj enkrat na leto. Nadzorni svet
skliče skupščino v naslednjih primerih:
- če je ne skliče uprava vsaj enkrat na leto;
- če uprava ne skliče skupščine na zahtevo manjšine v skladu z določbami statuta.
Skupščina delničarjev banke sklepa o:
- uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu;
- sprejemu letnega poročila v primerih, določenih z ZGD-1;
- imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta;
- spremembah statuta;
- ukrepih za povečanje oziroma zmanjšanje kapitala;
- statusnih spremembah;
- imenovanju revizorja;
- pooblastilu upravi za pridobitev lastnih delnic v skladu z ZGD-1;
- drugih zadevah, za katere je pristojna po ZGD-1 in ZBan-1.
Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega
kapitala, smejo pisno zahtevati sklic skupščine delničarjev banke.
V tej zahtevi mora biti naveden razlog za sklic skupščine delničarjev banke ter zahteva, o kateri naj bi skupščina delničarjev banke
odločala. Uprava banke je v tem primeru dolžna sklicati skupščino delničarjev banke najkasneje v roku petih tednov od prejema
pisne zahteve.
Delničarji, katerih deleži dosegajo skupno dvajsetino osnovnega kapitala banke, smejo pisno zahtevati, da se določena zadeva
uvrsti na dnevni red skupščine delničarjev banke. Uprava banke
mora taki zahtevi ugoditi, če vsebuje oblikovan predlog sklepa, ki
spada v pristojnost skupščine delničarjev banke, če je bila zahteva pisno podana najkasneje tri dni po sklicu skupščine, tako da
je mogoča objava predmeta vsaj deset dni po sklicu skupščine
delničarjev banke v glasilih, ki jih določa statut.
9.2.8 Podatki o sestavi in delovanju organov
vodenja ali nadzora ter njihovih komisij
Nadzorni svet spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje banke.
Svoje naloge opravlja v skladu z določili zakonov, ki urejajo poslovanje
bank in gospodarskih družb ter statutom banke. Imenovan je bil na
skupščini delničarjev v maju 2007 in je v letu 2011, natančneje do
24. maja, deloval v naslednji sestavi: Alojz Jamnik, predsednik, mag.
Tadej Tufek, namestnik predsednika, Ivan Ferme, mag. Matej Narat,
Borut Stanič, dr. Štefan Špilak, Bojan Šrot, člani, 24. maja so bili na
redni skupščini izvoljeni novi člani nadzornega sveta, ki delujejo
v sestavi: mag. Jure Peljhan, predsednik, mag. Zvonko Ivanušič
namestnik predsednika, dr. Uroš Čufer, Melita Malgaj, dr. Tomaž
Subotič, Bojan Šrot, mag. Zdenko Zanoški.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
V letu 2008 je Nadzorni svet Banke Celje d.d. ustanovil posvetovalno
telo, in sicer Revizijski odbor Banke Celje d.d. v naslednji sestavi:
Borut Stanič, predsednik, mag. Tadej Tufek, član in Marina Poboljšaj,
članica, kot neodvisna strokovnjakinja. Mandat članov revizijskega
odbora je trajal do izteka mandata članov nadzornega sveta, to
je do skupščine v letu 2011. Na konstitutivni seji nadzornega
sveta, dne 8.6.2011 so bili imenovani novi člani revizijskega
odbora, in sicer: dr. Uroš Čufer, predsednik, dr. Tomaž Subotič,
namestnik predsednika, ter Zdenka Habe, članica, kot neodvisna
strokovnjakinja. Nadzorni svet je na svoji 3. seji dne 19. 10. 2011
imenoval tudi Komisijo za prejemke v sestavi mag. Jure Peljhan,
predsednik, mag. Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika, dr.
Tomaž Subotič, član, ter stalno vabljeni predstavnik banke izvršni
direktor Bojan Salobir.
Uprava banke zastopa, predstavlja in upravlja poslovanje banke po
načelih skupne in solidarne odgovornosti. Po statutu je tričlanska
in jo sestavljajo: predsednik uprave mag. Dušan Drofenik,
namestnik predsednika uprave Davorin Leskovar in član uprave
mag. Aleksander Vozel. Uprava banke se praviloma sestaja enkrat
tedensko in na svojih sejah obravnava gradiva s področij, ki jih
določata ZBan-1 in Poslovnik za delo Uprave Banke Celje d.d.
Predsednik uprave mag. Dušan Drofenik je član nadzornega sveta
Združenja bank Slovenije, član nadzornega sveta Slovenskonemške gospodarske zbornice in član nadzornega sveta Skupne
pokojninske družbe. Davorin Leskovar in mag. Aleksander Vozel
nista člana nobenega nadzornega sveta.
Kreditni odbor ima devet članov. Ta določa pogoje in kriterije
najemanja in plasiranja sredstev, odloča o kreditnih in garancijskih
poslih ter sprejema odločitve o razvrščanju v skladu z določili
poslovnika za delo. V letu 2011 so ga sestavljali: predsednik uprave
banke v funkciji predsednika kreditnega odbora, namestnik
predsednika uprave banke v funkciji namestnika predsednika
kreditnega odbora, člani pa so bili: član uprave, izvršna direktorja,
direktor sektorja upravljanja s tveganji, direktor sektorja poslovne
mreže, direktorica sektorja finančnih trgov ter direktorica sektorja
poslovanja z gospodarskimi družbami. Predsednik kreditnega
odbora lahko na sejo povabi tudi druge direktorje. Ob obravnavi
gradiv sektorja poslovne mreže so na sejo povabljeni tudi vodje
poslovnih enot.
Likvidnostno komisijo je v letu 2011 sestavljalo sedem članov, in
sicer: direktorica sektorja finančnih trgov kot predsednica komisije,
člani pa so bili: predsednik uprave banka, namestnik predsednika
uprave banke, član uprave banke, izvršni direktor za področje
velikih gospodarskih družb, direktor sektorja poslovne mreže in
direktor sektorja upravljanja s tveganji. Komisija se sestaja najmanj
trikrat na teden in skrbi za likvidnostni položaj banke. Likvidnostna
komisija deluje po Poslovniku za delo likvidnostne komisije.
Kolegij banke deluje kot posvetovalno in informativno telo
uprave. V letu 2011 so kolegij banke sestavljali: uprava banke,
izvršna direktorja, direktorji ter vodja samostojnih funkcionalnih
organizacijskih enot, ki po funkcionalni delitvi dela spadajo
direktno pod upravo banke, in direktor odvisne družbe banke.
39
Uprava banke lahko s sklepom določi tudi druge udeležence sej
kolegija banke. Način delovanja kolegija določa Poslovnik o delu
uprave banke. Seje so praviloma enkrat na mesec in so namenjene
predstavitvi finančnega in dohodkovnega položaja banke, obravnavi izvajanja projektnih nalog in obravnavanju drugih najpomembnejših področij poslovanja banke.
Odbor za upravljanje z bilanco banke – ALCO spremlja razmere na
finančnih trgih, analizira stanja in spremembe v izkazih banke ter
oblikuje sklepe za doseganje ustrezne strukture bilance. V skladu
s poslovnikom se odbor praviloma sestaja enkrat na mesec. Člani
odbora so: namestnik predsednika uprave banke kot predsednik
odbora, predsednik uprave banke kot namestnik predsednika odbora, član uprave, direktorica sektorja računovodstva, direktor sektorja upravljanja s tveganji in direktorica sektorja finančnih trgov.
Odbor za informacijsko tehnologijo je organ uprave za izvrševanje
pravic in obveznosti uprave na področju informacijske tehnologije
in se praviloma sestaja mesečno. Poleg predsednika uprave banke,
namestnika predsednika uprave banke in člana uprave banke kot
predsednika odbora ga sestavljajo še direktor sektorja informatike in poslovni svetovalec uprave za IT. Na seje so stalno vabljeni
še pomočnik direktorja sektorja informatike, poslovni svetovalec
za razvoj IT, notranji revizor za področje IT in varnostni sistemski
inženir.
9.2.9 Struktura osnovnega kapitala, zlasti z navedbo:
- pravic in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice ali delnice posameznega razreda in
- če obstaja več razredov delnic,
delež osnovnega kapitala, ki ga predstavlja
posamezni razred
Osnovni kapital banke je razdeljen na 508.629 kosovnih delnic, od
tega je 406.904 oziroma 80 % navadnih delnic in 101.725 oziroma
20 % prednostnih delnic.
Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah banke na skupščini
delničarjev banke. Pravico do glasovanja nosijo navadne delnice,
pri čemer vsaka delnica zagotavlja na skupščini delničarjev banke
en glas.
Imetniki prednostnih delnic nimajo pravice do glasovanja
na skupščini delničarjev banke, razen takrat, ko se odloča o
spremembah statuta, ki zadevajo razmerje števila teh prednostnih
delnic do osnovnega kapitala in pri statusnih spremembah. Če
delničarjem, ki imajo prednostne delnice, ni bila v celoti izplačana
dividenda za posamezno leto, jim v tem letu pripada pravica do
glasovanja kot imetnikom navadnih delnic. V tem primeru se
prednostne delnice upoštevajo pri izračunu zahtevane kapitalske
večine. Prednostne delnice imajo pravico do prednostnega
izplačila fiksne dividende v višini najmanj 6 % od pripadajočega
zneska ene kosovne delnice v osnovnem kapitalu. Če ni možno
izplačilo celotne dividende, se plačilo izvrši delno.
9.2.10 Omejitve prenosa delnic, zlasti:
- omejitve imetništva vrednostnih papirjev in
- pojasnilo o potrebah po pridobitvi
dovoljenja družbe ali drugih imetnikov
vrednostnih papirjev za prenos delnic
Delnice banke se prenašajo v skladu s predpisi, veljavnimi za
nematerializirane vrednostne papirje. Dosedanji delničarji imajo
v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno
pravico do vpisa novih delnic iz odobrenega kapitala. Druge
omejitve imetništva delnic s strani banke ne obstajajo, za pridobitev
kvalificiranega deleža pa je potrebno pridobiti dovoljenje Banke
Slovenije. Potreba po pridobitvi dovoljenja banke ali drugih
lastnikov delnic za prenos delnic ne obstaja.
9.2.11 Delniška shema za delavce
Banka nima delniške sheme za delavce.
9.2.12 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo
omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali
glasovalnih pravic
Dogovori med delničarji, ki bi lahko povzročili omejitev prenosa
delnic ali glasovalnih pravic, v banki ne obstajajo.
mag. Aleksander Vozel
Davorin Leskovar
mag. Dušan Drofenik
član uprave
član uprave
predsednik uprave
Celje, 18. april 2012
40
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
10 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Uprava potrjuje računovodske izkaze banke in skupine za leto, končano 31. decembra 2011, na straneh 47 do 52 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 53 do 140 letnega poročila.
Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke
in skupine in izidov njunega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2011.
Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po
načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi
predpostavke o nadaljnjem poslovanju družb v skupini ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje družb, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb
ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz
tega naslova.
Uprava banke:
mag. Aleksander Vozel
Davorin Leskovar
mag. Dušan Drofenik
član uprave
član uprave
predsednik uprave
Celje, 27. marec 2012
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
41
11 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA
42
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Poslovno poročilo za leto 2011
43
II RAČUNOVODSKO POROČILO
II R AČUNOVODSKO POROČILO
1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
- zneski v tisoč evrih
BANKA
Oznaka
tabele
1. 1. do
31. 12. 2011
SKUPINA
1. 1. do
31. 12. 2010
1. 1. do
31. 12. 2011
1. 1. do
31. 12. 2010
Prihodki iz obresti
3
115.799
112.663
115.778
112.628
Odhodki za obresti
3
(66.872)
(57.596)
(66.883)
(57.620)
Čiste obresti
3
48.927
55.067
48.895
55.008
Prihodki iz dividend
4
876
728
876
728
Prihodki iz opravnin
5
18.772
18.812
18.771
18.811
Odhodki za opravnine
5
(2.386)
(2.551)
(2.386)
(2.551)
Čiste opravnine
5
16.386
16.261
16.385
16.260
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
6
551
1.397
551
1.397
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju
7
2.989
(6.818)
2.989
(6.818)
Dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
8
3.598
(53)
3.598
(53)
9
(200)
98
(200)
98
10
(680)
9.663
(680)
9.663
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju
varovanj pred tveganji
Čiste (izgube) / dobički iz tečajnih razlik
Čiste (izgube) / dobički iz odprave pripoznanja sredstev
brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
11
(5)
20
(5)
26
Druge čiste poslovne (izgube) / dobički
12
(344)
(459)
425
294
Administrativni stroški
13
(33.658)
(35.992)
(34.298)
(36.384)
Amortizacija
14
(3.764)
(3.757)
(3.791)
(3.771)
Rezervacije
15
(596)
279
(597)
251
Oslabitve
16
(52.670)
(31.009)
(52.678)
(31.014)
(18.590)
5.425
(18.530)
5.685
3.715
(925)
3.715
(926)
(14.875)
4.500
(14.815)
4.759
(29)
9
(29)
9
(IZGUBA) / DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
17
ČISTA (IZGUBA) / DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
Osnovna in popravljena čista (izguba) / dobiček na
delnico v evrih
18
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
47
2
IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
- zneski v tisoč evrih
BANKA
ČISTA (IZGUBA) / DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS
Čiste (izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja
v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo
(Izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja
Prenos dobičkov iz presežka iz
prevrednotenja v izkaz poslovnega izida
Davek od dohodkov pravnih oseb
od drugega vseobsegajočega donosa
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
SKUPINA
1. 1. do
31. 12. 2011
1. 1. do
31. 12. 2010
1. 1. do
31. 12. 2011
1. 1. do
31. 12. 2010
(14.875)
4.500
(14.815)
4.759
(2.687)
(689)
(2.687)
(689)
(3.359)
(861)
(3.359)
(861)
(12.231)
(8.041)
(12.231)
(8.041)
8.872
7.180
8.872
7.180
672
172
672
172
(17.562)
3.811
(17.502)
4.070
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
48
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
3
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
- zneski v tisoč evrih
Oznaka
tabele
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Zastavljena sredstva
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,
pridruženih in skupaj obvladovanih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Presežek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom)
Lastni deleži
Čista (izguba) / dobiček poslovnega leta
31. 12. 2011
SKUPINA
31. 12. 2010
31. 12. 2011
31. 12. 2010
19
168.163
128.324
168.163
128.324
20
52.817
65.365
52.817
65.365
21
7.823
29.445
7.823
29.445
22
203.201
236.029
203.201
236.029
1.793.275
1.748.414
1.795.957
1.745.215
23
55.054
85.908
55.054
85.908
24
1.693.360
1.710.049
1.690.161
1.707.367
25
269.311
276.273
269.311
276.273
-
32.390
-
32.390
26
4.838
-
4.838
-
27
17.802
19.576
18.752
19.658
21, 22, 25
28
-
-
3.270
1.807
29
4.921
5.251
4.925
5.256
30
2.257
2.257
-
-
31
9.208
4.994
9.211
4.997
1.582
1.409
1.582
1.409
31.2
7.799
3.412
7.802
3.415
32
2.158
2.219
5.239
6.398
2.490.913
2.598.080
2.492.765
2.599.217
33
90.082
70.013
90.082
70.013
34
2.167
6.014
2.167
6.014
SKUPAJ SREDSTVA
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva,
ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Rezervacije
Druge obveznosti
BANKA
35
36.146
40.050
36.146
40.050
2.159.994
2.227.372
2.159.990
2.227.369
36
21.005
54.435
21.005
54.435
37
1.478.805
1.498.961
1.478.801
1.498.958
38
396.023
419.335
396.023
419.335
39
6.224
8.847
6.224
8.847
40
185.520
160.436
185.520
160.436
41
72.417
85.358
72.417
85.358
42
-
30.993
-
30.993
43
8
348
8
348
44
12.598
13.237
12.630
13.268
45
8.585
10.127
9.573
10.460
2.309.580
2.398.154
2.310.596
2.398.515
46
16.980
16.980
16.980
16.980
46
51.380
51.380
51.542
51.542
46
1.284
3.971
1.284
3.971
46
126.595
125.376
127.209
125.731
46
(31)
(31)
(31)
(31)
46
(14.875)
2.250
(14.815)
2.509
SKUPAJ KAPITAL
181.333
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
2.490.913
199.926
2.598.080
182.169
2.492.765
200.702
2.599.217
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
Računovodske izkaze in pojasnila k računovodskim izkazom je potrdila in podpisala uprava Banke na dan 27. marec 2012.
mag. Aleksander Vozel
Davorin Leskovar
mag. Dušan Drofenik
član uprave
član uprave
predsednik uprave
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
49
4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA
- zneski v tisoč evrih
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve
iz dobička
Zadržani dobiček
oziroma izguba
(vključno s
čistim dobičkom
poslovnega leta)
16.980
51.380
4.660
122.499
3.385
(31)
Banka
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2010
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
Lastni
deleži
Skupaj
kapital
198.873
-
-
(689)
-
4.500
-
3.811
Izplačilo (obračun) dividend
-
-
-
-
(2.796)
-
(2.796)
Razporeditev čistega dobička v
rezerve iz dobička
Drugo
-
-
-
2.839
(2.839)
-
-
-
38
-
-
38
KONČNO STANJE 31. 12. 2010
16.980
51.380
3.971
125.376
2.250
(31)
199.926
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2011
16.980
51.380
3.971
125.376
2.250
(31)
199.926
-
-
(2.687)
-
(14.875)
-
(17.562)
-
-
-
-
(1.068)
-
(1.068)
-
-
-
1.182
(1.182)
-
-
-
37
-
-
37
16.980
51.380
1.284
126.595
(14.875)
(31)
181.333
Lastni
deleži
Skupaj
kapital
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v
rezerve iz dobička
Drugo
KONČNO STANJE 31. 12. 2011
-
-
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevrednotenja
Rezerve
iz dobička
Zadržani dobiček
oziroma izguba
(vključno s
čistim dobičkom
poslovnega leta)
16.980
51.542
4.660
122.697
3.543
(31)
199.391
-
-
(689)
-
4.759
-
4.070
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička
v rezerve iz dobička
-
-
-
-
(2.796)
-
(2.796)
-
-
-
2.839
(2.839)
-
-
Drugo
-
-
-
37
-
-
37
KONČNO STANJE 31. 12. 2010
16.980
51.542
3.971
125.573
2.667
(31)
200.702
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2011
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v
rezerve iz dobička
Drugo
16.980
51.542
3.971
125.573
2.667
(31)
200.702
-
-
(2.687)
-
(14.815)
-
(17.502)
-
-
-
-
(1.068)
-
(1.068)
-
-
-
1.182
(1.182)
-
-
-
-
-
37
-
-
37
KONČNO STANJE 31. 12. 2011
16.980
51.542
1.284
126.792
(14.398)
(31)
182.169
Skupina
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2010
Vseobsegajoči donos poslovnega
leta po obdavčitvi
Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
50
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
5 IZKAZ DENARNIH TOKOV
- zneski v tisoč evrih
BANKA
A.
1. 1. do
31. 12. 2011
1. 1. do
31. 12. 2011
1. 1. do
31. 12. 2010
Prejete obresti
96.569
106.790
96.548
106.470
Plačane obresti
(60.991)
(53.203)
(60.980)
(53.168)
876
728
876
728
Prejete opravnine
18.640
18.829
18.640
18.829
Plačane opravnine
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso
merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
(2.383)
(2.562)
(2.383)
(2.562)
1.358
2.416
1.358
2.416
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete dividende
(199)
(574)
(199)
(574)
Čisti dobički / (izgube) iz trgovanja
6.387
(6.773)
6.387
(6.773)
Plačila zaposlenim in dobaviteljem
(34.928)
(35.708)
(34.928)
(36.100)
296
301
388
355
(1.875)
(1.203)
(1.875)
(1.203)
23.750
29.041
23.832
28.418
29.938
11.600
30.509
9.187
12.367
22.016
12.367
22.016
21.025
348
21.025
348
13.730
13.051
13.730
13.051
(10.739)
(23.740)
(9.914)
(28.272)
Drugi prejemki
a)
b)
Drugi izdatki
Denarni tokovi pri poslovanju pred
spremembami poslovnih sredstev in obveznosti
Zmanjšanja poslovnih sredstev
(brez denarnih ustreznikov)
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev,
namenjenih trgovanju
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo
Čisto (povečanje) kreditov
Čisto (povečanje) izvedenih finančnih sredstev,
namenjenih varovanju
Čisto (povečanje) drugih sredstev
c)
SKUPINA
1. 1. do
31. 12. 2010
Zmanjšanja / (povečanja) poslovnih obveznosti
Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti
do centralne banke
Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti,
namenjenih trgovanju
Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti,
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisto (zmanjšanje) / povečanje vlog in najetih kreditov,
merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti
Čisto (zmanjšanje) / povečanje izvedenih finančnih
obveznosti, namenjenih varovanju
Čisto (zmanjšanje) / povečanje drugih obveznosti
č)
Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
d)
Vrnjeni / (plačani) davek od dohodkov pravnih oseb
e)
Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
(4.838)
-
(4.838)
-
(1.607)
(75)
(1.861)
2.044
(73.731)
45.863
(73.513)
48.901
(10.992)
(29.008)
(10.992)
(29.008)
(3.361)
227
(3.361)
227
(2.054)
28
(2.054)
28
(81.770)
48.828
(82.085)
51.646
25.185
25.662
25.185
25.662
(340)
348
(340)
348
(399)
(222)
134
(2)
(20.043)
86.504
(19.172)
86.506
42
(1.121)
42
(1.121)
(20.001)
85.383
(19.130)
85.385
51
- zneski v tisoč evrih
BANKA
Oznaka
tabele
SKUPINA
1. 1. do
31. 12. 2011
1. 1. do
31. 12. 2010
1. 1. do
1. 1.
31. 12. 2011 do 31. 12. 2010
163.309
132.042
163.309
132.042
15
71
15
71
163.294
131.971
163.294
131.971
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a) Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev
in naložbenih nepremičnin
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do
zapadlosti
Drugi prejemki iz naložbenja
b) Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev
in naložbenih nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih
sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti
do zapadlosti)
c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b)
25
-
-
-
-
(113.526)
(114.408)
(114.397)
(114.410)
(1.109)
(728)
(1.980)
(730)
(1.022)
(1.461)
(1.022)
(1.461)
(111.395)
(112.219)
(111.395)
(112.219)
49.783
17.634
48.912
17.632
-
-
-
-
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
b) Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende)
(Odplačila podrejenih obveznosti)
c)
Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b)
D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna
sredstva in njihove ustreznike
E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih
ustreznikov (Ae+Bc+Cc)
-
-
-
-
(18.850)
(18.278)
(18.850)
(18.278)
(1.068)
(2.796)
(1.068)
(2.796)
(17.782)
(15.482)
(17.782)
(15.482)
(18.850)
(18.278)
(18.850)
(18.278)
178
850
178
850
10.932
84.739
10.932
84.739
212.038
126.449
212.038
126.449
223.148
212.038
223.148
212.038
F.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
na začetku obdobja
G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu
obdobja (D+E+F)
Pojasnila so sestavni del revidiranih računovodskih izkazov.
52
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
1 OSNOVNI PODATKI
Skupino Banke Celje d.d. (skupina) sestavljata banka in odvisna
družba Posest d.o.o. (odvisna družba).
Banka Celje d.d. (banka) je slovenska delniška družba, ki opravlja
univerzalne bančne posle. Največja delničarja sta Nova Ljubljanska
banka d.d. Ljubljana, ki ima v lasti 40,99 % delnic banke, in Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana, ki ima v lasti 9,36 % delnic
banke.
Družba Posest d.o.o. Celje je bila ustanovljena leta 1991 in je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Je v 100-odstotni lasti
banke.
Odvisna družba na podlagi dovoljenja regulatorja ni vključena v
konsolidiran nadzor po sklepu Banke Slovenije o nadzoru bank in
hranilnic na konsolidirani osnovi, ker z vidika cilja nadzora banke
odvisna družba ne predstavlja pomembnega učinka. Pojasnila k računovodskim izkazom se nanašajo na banko in skupino.
Ko nadzorni svet potrdi letno poročilo, se posamični in konsolidirani
računovodski izkazi ne spreminjajo več.
Zneski v posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih in
njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno
drugače.
2 RAČUNOVODSKE USMERITVE
Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi
posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju in so bile dosledno uporabljene za predstavljeni leti.
Razkritja po Sklepu o razkritjih s strani bank in hranilnic so predstavljena v ločenem dokumentu.
2.1 Izhodišča za predstavitev računovodskih
izkazov
Posamični in konsolidirani računovodski izkazi za leto 2011 so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija. Kjer je potrebno, so
pojasnila skladna z zahtevami lokalne zakonodaje.
Posamični in konsolidirani računovodski izkazi obsegajo: izkaz poslovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa kot dva samostojna izkaza, izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega
kapitala, izkaz denarnih tokov, pomembnejše računovodske politike
in pojasnila.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi modela nabavne vrednosti in so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev in finančnih obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
ter izvedenih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti.
Banka in skupina razvrščata odhodke, pripoznane v posamičnem
in konsolidiranem izkazu poslovnega izida, po naravnih vrstah.
Posamični in konsolidirani izkaz denarnih tokov prikazujeta spremembe denarja in denarnih ustreznikov, ki izvirajo iz finančnih
tokov v obdobju, razvrščenih po poslovanju, naložbenju in financiranju. Denar in denarni ustrezniki vključujejo hitro unovčljive
naložbe in so predstavljeni v pojasnilu 49. Posamičen in konsolidiran izkaz denarnih tokov sta pripravljena po neposredni metodi,
kjer so ustrezne postavke iz izkaza poslovnega izida dopolnjene
s prejemki in izdatki oziroma spremembami poslovnih sredstev
in poslovnih obveznosti ter spremembami pri naložbenju in financiranju v obdobju. Dane in prejete obresti so razvrščene kot
poslovno finančni tokovi, razen v delu, ki izhaja iz financiranja.
Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP zahteva uporabo
ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev
in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti
na datum poročanja ter višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Ocene in predpostavke temeljijo na principu
delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih,
vključno s predpostavkami glede prihodnjih dogodkov. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene so predstavljene v pojasnilu 2.26.
V letu 2011 je skupina implementirala vse nove in dopolnjene
standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne računovodske standarde in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih
standardov računovodskega poročanja in jih je sprejela Evropska
unija. Njihova uporaba je obvezna za poročevalsko obdobje, ki se
začne 1. januarja 2011.
a) R
ačunovodski standardi ter dopolnitve
in pojasnila k obstoječim standardom,
ki veljajo od vključno 1. januarja 2011
MRS 24 (dopolnitev) – Razkrivanje transakcij med povezanimi
osebami (izdan novembra 2009 in v veljavi za obdobja po 1. 1.
2011). Standard je bil dopolnjen s poenostavljeno definicijo povezanih oseb in dovoljuje delno oprostitev razkritij za posle med
povezano osebo, v državni lasti in državo ter drugimi državnimi
družbami. Kljub temu pa dopolnitev zahteva razkritje narave in
vrednosti posamično pomembnih poslov in vpliva na razkritja k
računovodskim izkazom skupine.
53
Dopolnitve računovodskih standardov, sprejete v maju 2010
(veljajo od 1. 1. 2011):
Dopolnitve so sestavljene iz pomembnejših sprememb in pojasnil naslednjih standardov:
MSRP 1 (dopolnitev) – Prva uporaba mednarodnih standardov
računovodskega poročanja: dopolnitev omogoča pripoznanje
knjigovodske vrednosti po GAAP metodi kot nabavne vrednosti opredmetenega ali neopredmetenega sredstva, kadar je bila
njegova cena predmet regulacije. Pri prvi uporabi standarda se
vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev za to obdobje pripozna kot povečanje nabavne vrednosti sredstva. Spremembe
standarda zahtevajo, da uporabniki pri njegovi prvi uporabi razkrijejo spremembe računovodskih usmeritev ali dovoljenih izjem
po MSRP 1, v času med pripravo medletnega poročanja in letnimi
računovodskimi izkazi;
MSRP 3 (dopolnitev) – Poslovne združitve: dopolnitev zahteva
merjenje neobvladujočih deležev, ki ne predstavljajo trenutnih
lastniških deležev ali imetniku ne omogočajo sorazmernega dela
neto sredstev ob likvidaciji, po pošteni vrednosti. Določa smernice v povezavi z dogovori o prevzemnikovem plačilu z delnicami,
ki niso bile zamenjane ali so bile zamenjane prostovoljno, kot rezultat poslovne združitve in zahteva, da se pogojna kupnina iz
poslovne združitve, ki je bila izvršena pred datumom, ko je stopil
v veljavo MSRP 3 (izdan januarja 2008), računa z uporabo predhodno veljavnega MSRP 3;
MSRP 7 (dopolnitev) – Finančni instrumenti – razkritja: dopolnitev poudarja povezavo med kvantitativnimi in kvalitativnimi razkritji, ki se nanašajo na naravo in obseg finančnega tveganja ter
odpravlja razkritje restrukturiranih posojil, pri katerih je bil dosežen dogovor o novih pogojih posojila, ki bi v nasprotnem primeru zapadla in bila oslabljena. Dopolnitev standarda določa, da se
nadomesti obstoječe razkritje glede poštene vrednosti zavarovanj s splošnejšo zahtevo in sicer s pojasnilom učinka zavarovanj
na ublažitev kreditnega tveganja;
MRS 1 (dopolnitev) – Predstavljanje računovodskih izkazov: dopolnitev pojasnjuje zahtevo za predstavitev in vsebino sprememb
lastniškega kapitala;
MRS 27 (dopolnitev) – Skupinski in ločeni računovodski izkazi:
dopolnitve pojasnjujejo prehodna pravila za dopolnitve MRS 21,
MRS 28 in MRS 31, kot jih določa dopolnitev MRS 27 (kot je bil
spremenjen januarja 2008);
MRS 34 (dopolnitev) – Medletno računovodsko poročanje: dopolnitve se nanašajo na medletno finančno poročanje in vplivajo na
predstavitev medletnih računovodskih izkazov skupine;
OPMSRP 13 (dopolnitev): pojasnjuje merjenje poštene vrednosti
programa zvestobe kupcev.
Zgornje dopolnitve se kažejo v dodatnih ali revidiranih razkritjih
in ne vplivajo na merjenje in pripoznavanje transakcij in stanj v
računovodskih izkazih skupine.
Ostali dopolnjeni standardi in pojasnila, veljavni za tekoče
obdobje:
OPMSRP 19 – Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti, dopolnitev MRS 32 - Klasifikacija nove izdaje pravic
za obstoječe delničarje, OPMSRP 14 – Predplačilo na podlagi
zahteve glede minimalnega financiranja in pojasnjuje določbe
MRS 19, ki se nanašajo na prostovoljna predplačila prispevkov
54
minimalnega financiranja programov z določenimi zaslužki, in
dopolnitve MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Pojasnila ne vplivajo na računovodske
izkaze skupine.
b) Spremembe standardov, veljavne v prihodnjih obdobjih
Novi standardi in pojasnila, ki so bili izdani in so obvezni za poročevalska obdobja od 1. 1. 2012 ali kasneje in jih skupina ni predčasno vpeljala.
MSRP 9 – Finančni instrumenti, ki je bil izdan novembra 2009.
Standard je bil oktobra 2010 dopolnjen s klasifikacijo in merjenjem finančnih obveznosti (1. faza) in nadomešča MRS 39 v delu,
ki se nanaša na klasifikacijo in merjenje finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Glavne značilnosti novega standarda so:
-Finančna sredstva razvršča v dve skupini: finančna sredstva po
pošteni vrednosti ali finančna sredstva po odplačni vrednosti.
Odločitev je treba sprejeti ob začetnem pripoznanju in mora
temeljiti na poslovnem modelu.
-Finančno sredstvo je dovoljeno meriti po odplačni vrednosti,
če gre za dolžniški instrument in namenjen posedovanju za
zbiranje pogodbenih denarnih tokov, ki pomenijo izključno
poplačilo glavnice in obresti. Drugi dolžniški instrumenti morajo biti vrednoteni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
-
Vsi lastniški instrumenti morajo biti vrednoteni po pošteni
vrednosti. Lastniški instrumenti, ki so namenjeni trgovanju, se
vrednotijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Ostale lastniške instrumente pa je treba vrednotiti po pošteni
vrednosti preko izkaza vseobsegajočega donosa, brez kasnejšega prenosa dobičkov ali izgub v izkaz poslovnega izida. Dividende se še naprej izkazujejo med prihodki v izkazu poslovnega izida, saj pomenijo donos naložbe.
-Večina določil MRS 39, ki se nanašajo na klasifikacijo in merjenje finančnih obveznosti, je prenesena v sklop MSRP 9. Ključna
sprememba je le, da bo družba morala spremembe finančnih
obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,
ki so posledica spremembe lastnega kreditnega tveganja, pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu.
Vpeljava MSRP 9 je obvezna s 1. januarjem 2015, z možnostjo
predčasne implementacije. Skupina proučuje posledice novega
računovodskega standarda na računovodske izkaze in določa časovni okvir implementacije.
MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi (izdan maja 2011 in
veljaven od 1. 1. 2013), nadomešča smernice glede obvladovanja in konsolidacije iz obstoječega MRS 27 – »Skupinski in ločeni računovodski izkazi« in SOP 12 – Uskupinjevanje; Podjetja
za posebne namene. MSRP 10 spreminja definicijo obvladovanja
tako, da se uporabljajo enotna merila za določanja obvladovanja
za vsa podjetja. Definicija je pojasnjena v obsežnih navodilih za
uporabo. Uvedba standarda ne bo vplivala na računovodske izkaze skupine.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
MSRP 11 – Skupne ureditve (izdan maja 2011 in veljaven od 1. 1.
2013), nadomešča MRS 31 – Deleži v skupnih podvigih in SOP 13
- Skupaj obvladovana podjetja; nedenarni prispevki podvižnikov.
Sprememba dveh definicij je zmanjšala število oblik skupnih podvigov na skupno poslovanje in skupni podvig. Cilj standarda je izboljšati kakovost računovodskega poročanja z odpravo možnosti
izbire med sorazmerno konsolidacijo in kapitalsko metodo. Obstoječa možnost izbire sorazmerne konsolidacije za pridružena
podjetja je bila odpravljena, uporaba kapitalske metode pa obvezna za vse udeležence skupnih podvigov. Uvedba standarda ne
bo vplivala na računovodske izkaze skupine.
MSRP 12 – Razkrivanje deležev v drugih podjetjih (izdan maja
2011 in veljaven od 1. 1. 2013), se nanaša na podjetja, ki imajo
deleže v odvisnih in pridruženih družbah, skupnih ureditvah in
skupnih podvigih ali delež v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih. Zamenjuje zahtevana razkritja po MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja. MSRP 12 zahteva razkritje informacij,
potrebnih za vrednotenje narave in tveganj v povezavi z deleži v
odvisnih in pridruženih družbah, skupnih ureditvah in skupnih
podvigih ali v nekonsolidiranem strukturiranem podjetju ter
učinek teh deležev na finančni položaj, poslovni izid in denarne
tokove podjetja. Novi standard zahteva razkritje na več področjih, vključno s pomembnejšimi računovodskimi usmeritvami in
ocenami, da se ugotovi, kako podjetje obvladuje delež v drugem
podjetju. Potrebna so razkritja jasnih informacij o pomembnih
neobvladujočih deležih, sposobnostih prenosa denarnih sredstev
v ali iz drugih podjetij v skupini ter tveganja, povezana s konsolidiranimi strukturiranimi podjetji. Uvedba standarda ne bo vplivala na računovodske izkaze skupine.
MSRP 13 – Merjenje poštene vrednosti (izdan maja 2011 in veljaven od 1. 1. 2013), z novo definicijo poštene vrednosti in načinom
merjenja poštene vrednosti ter zahtevo po razkritju se izboljšuje
usklajenost in zmanjšuje kompleksnost. Skupina proučuje posledice novega računovodskega standarda na računovodske izkaze.
MRS 27 – Ločeni računovodski izkazi (izdan maja 2011 in veljaven od 1. 1. 2013), sprememba standarda določa računovodske
obravnavo in zahteve glede razkritij finančnih naložb v odvisna
podjetja, skupaj obvladovana podjetja ali pridružena podjetja, v
ločenih računovodskih izkazih družbe. Z navodili glede obvladovanja in izdelave konsolidiranih računovodskih izkazov ga je
nadomestil MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi. Skupina
proučuje posledice novega računovodskega standarda na računovodske izkaze.
MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja (dopolnjen
maja 2011 in veljaven od 1. 1. 2013). Dopolnitev standarda se nanaša na računovodsko obravnavo deležev v skupnih podvigih z
uporabo kapitalske metode, saj je slednja primerna za računovodsko obravnavo deležev v skupnih podvigih in tudi deležev v
pridruženih družbah. Druga navodila so ostala nespremenjena.
Uvedba standarda ne bo vplivala na računovodske izkaze skupine.
Razkrivanje – Prenesena finančna sredstva – Dopolnitev MSRP 7
(izdana oktobra 2010 in veljavna za letna obračunska obdobja, ki
se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje). Dopolnitev zahteva dodatna
razkritja glede na izpostavljenost tveganju, ki izvira iz prenosov
finančnih sredstev. Dopolnitev vključuje zahtevo po razkritju
razredov finančnih sredstev, njihovo knjigovodsko vrednost ter
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
naravo in opis tveganja, povezanega s finančnimi sredstvi, ki so
bila prenesena na drugo podjetje, ter obenem ostala pripoznana
v izkazu finančnega položaja podjetja. Razkritja so potrebna za
razumevanje morebitne vrednosti obveznosti, povezane s prenesenimi finančnimi sredstvi in razumevanja njune medsebojne
povezave. Če so bila finančna sredstva odpravljena, vendar je
podjetje še vedno izpostavljeno določenim tveganjem, ki so povezana s prenesenimi sredstvi, so potrebna dodatna razkritja za
razumevanje izpostavljenosti tem tveganjem. Skupina proučuje
posledice novega računovodskega standarda na računovodske
izkaze.
Dopolnitev MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov (izdana
junija 2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.
julija 2012 ali pozneje), spreminja razkritja postavk v izkazu vseobsegajočega donosa. Postavke v izkazu vseobsegajočega donosa je treba prikazati ločeno na dve skupini: glede na to, ali se v
prihodnosti lahko preklasificirajo v dobiček ali izgubo. Predlagani
naslov s strani MRS 1 se je spremenil v »Izkaz poslovnega izida
ali drugega vseobsegajočega donosa«. Skupina pričakuje, da bo
dopolnjeni standard vplival na prikaz postavk v njenih računovodskih izkazih brez sprememb na merjenje prometnih postavk
in stanj.
Dopolnitev MRS 19: Zaslužki zaposlencev (izdana junija 2011, velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013 ali pozneje), spreminja pripoznavanje in merjenje prispevkov v programe
z določenimi zaslužki in odpravnine ter razkritje vseh zaslužkov
zaposlencev. Standard zahteva pripoznanje vseh sprememb čiste sedanje vrednosti programa z določenimi zaslužki takoj ob
nastanku in pripoznanje stroškov plač ter čistih obresti v izkazu
poslovnega izida ter učinkov ponovnega vrednotenja v postavkah vseobsegajočega donosa. Uvedba standarda ne bo vplivala
na računovodske izkaze skupine.
Razkritja – Pobot finančnih sredstev in finančnih obveznosti –
dopolnitev MSRP 7 (izdana decembra 2011, velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013 ali pozneje). Dopolnitev
priporoča razkritja, ki bodo omogočila uporabnikom računovodskih izkazov podjetja, da ocenijo učinek oziroma potencialni učinek pobotanja, vključno s pravico do pobota. Skupina pričakuje,
da bo dopolnitev vplivala na razkritja k računovodskim izkazom
brez vpliva na pripoznavanje in merjenje finančnih instrumentov.
Pobot finančnih sredstev in finančnih obveznosti – dopolnitev
MRS 32 (izdana decembra 2011, velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014 ali pozneje). Dopolnitve vsebujejo
napotke za uporabo določil MRS 32 pri odpravi nedoslednosti,
ugotovljenih pri izvajanju nekaterih meril za izvedbo pobota. Pojasnjuje pomen izraza »trenutno ima uradno izvršljivo pravico do
pobota« in enakovrednost nekaterih bruto poravnav z neto poravnavami. Skupina proučuje posledice dopolnitev, časovni okvir
uvedbe in morebiten vpliv na računovodske izkaze
55
Ostali dopolnjeni standardi in pojasnila: Dopolnitev MSRP 1 –
Prva uporaba MSRP, ki se nanaša na hiperinflacijo in odpravlja
sklicevanje na določene datume za nekatere izjeme, brez vpliva na računovodske izkaze skupine. Dopolnitev MRS 12 – Davek
iz dobička, se nanaša na naložbene nepremičnine, vrednotene
po pošteni vrednosti v primeru, ko naložba ni v celoti povrnjena
z njihovo prodajo brez vpliva na računovodske izkaze skupine.
OPMSRP 20 – Stroški odstranitve v proizvodnji površinskih rudnikov, pojasnjuje kdaj in kako upoštevati koristi, ki izhajajo iz
rudarske dejavnosti.
Novi računovodski standardi in pojasnila ne bodo pomembneje
vplivali na računovodske izkaze skupine. Novih ali prenovljenih
računovodskih standardov skupina ni uporabila pred datumom
njihove uveljavitve.
Navedene dopolnitve in pojasnila, z izjemo dopolnitev MSRP 7
(Razkrivanje – Prenesena finančna sredstva), niso sprejeta za
uporabo v Evropski uniji.
2.2 Primerjalne informacije
V posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih za leto
2011 ni bilo popravkov oziroma prerazvrstitev glede na leto
2010, razen ob primerjalnih podatkih za potrebe poročanja po
segmentih, ki so prilagojeni spremembam glede na podatke v
tekočem letu.
2.3 Konsolidacija
2.5 Tuje valute
a) Funkcijska in predstavitvena valuta
Postavke, prikazane v posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v
katerem družbi poslujeta (funkcijska valuta). Računovodski izkazi
so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta
skupine.
b) Prevedba poslovnih dogodkov in postavk
Transakcije v tujih valutah se pretvorijo v funkcijsko valuto po
tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastajajo pri poravnavi
takih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida.
Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti monetarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih
sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so
lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega izida kot del čistih dobičkov oziroma izgub iz naslova vrednotenja
po pošteni vrednosti.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo, se prikažejo v presežku iz prevrednotenja skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v okviru drugega vseobsegajočega donosa.
Računovodski izkazi odvisnega podjetja, uporabljeni za pripravo
konsolidiranih računovodskih izkazov, so pripravljeni na poročevalski datum banke. Načela konsolidacije se niso spremenila v
primerjavi s predhodnim letom.
Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu
poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički oziroma izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.
Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve kontrole in bo izključena iz konsolidacije z datumom izgube kontrole. Da bi zagotovila skladnost z računovodskimi politikami banke,
je računovodska politika odvisne družbe ustrezno prilagojena. V
postopkih konsolidacije so izločene vse medsebojne terjatve in
obveznosti ter prihodki in odhodki znotraj skupine.
2.6 Prihodki in odhodki za obresti
2.4 Poročanje po segmentih
Poslovni segmenti so poročani na način, konsistenten notranjemu poročanju organu, ki sprejema odločitve o virih, naložbah
in uspešnosti poslovanja banke in njenih segmentov. Kriterij za
določanje segmentov banke so storitve, ki se glede na podobne
značilnosti razporejajo na poslovanje s fizičnimi osebami, poslovanje s pravnimi osebami in finančni trgi. Kot organ odločanja je
organiziran Odbor za upravljanje z bilanco – ALCO.
Prihodki in odhodki za obresti se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumente z uporabo efektivne obrestne
mere. Navedena metoda služi za izračun odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdeli obrestne
prihodke oziroma odhodke skozi pričakovano življenjsko dobo
finančnega instrumenta. Obrestni prihodki vključujejo obresti
od naložb s fiksnim donosom in obresti vrednostnih papirjev,
vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah. V izračun
efektivne obrestne mere se vključijo vsa plačila med strankami,
vključno s transakcijskimi stroški, vendar brez upoštevanja prihodnjih izgub zaradi kreditnega tveganja. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev oslabljena, se
obrestni prihodki pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila
uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za izračun oslabitve.
Obrestni prihodki in odhodki iz vseh finančnih sredstev in obveznosti so v izkazu poslovnega izida prikazani kot del čistih obresti.
56
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.7 Prihodki in odhodki za opravnine
Opravnine se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo,
ko je storitev opravljena. Vključujejo predvsem opravnine, prejete od podjetij iz naslova garancij, ki jih ponuja banka, iz naslova opravljanja plačilnega prometa ter mednarodne menjave
in opravnine iz naslova kartičnega poslovanja. Opravnine, vključene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali
finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.
2.8 Prihodki od dividend
Prihodki iz dividend so v izkazu poslovnega izida pripoznani, ko
skupina pridobi pravico do njihovega izplačila.
2.9 Finančni instrumenti
2.9.1 Razvrščanje
Razvrščanje finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju
je odvisno od namena njihove pridobitve ter značilnosti posameznega finančnega instrumenta. Skupina razvršča finančne
instrumente v naslednje kategorije: finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, posojila in
terjatve, finančna sredstva v posesti do zapadlosti in finančna
sredstva, razpoložljiva za prodajo.
a) Finančni instrumenti, vrednoteni po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida
Ta kategorija vključuje finančne instrumente v posesti za trgovanje in finančne instrumente, začetno pripoznane po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Finančni instrument se razvrsti v kategorijo v posesti za trgovanje, če je pridobljen za nadaljnjo prodajo v kratkem času oziroma
ustvarjanju kratkoročnih dobičkov. Izvedeni finančni instrumenti
so vedno razvrščeni v kategorijo v posesti za trgovanje, razen
če predstavljajo uspešne instrumente pri uporabi računovodskih
pravil za obračunavanje varovanj pred tveganji.
Skupina razvršča finančne instrumente v skupino finančnih sredstev in finančnih obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-z razvrstitvijo se odstrani oziroma pomembno zmanjša nedoslednost merjenja ali pripoznanja, ki bi sicer izhajala iz vrednotenja finančnih sredstev in obveznosti na različnih osnovah ali
-finančni instrument vsebuje enega ali več vstavljenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko pomembno vplivajo na
denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
b) Posojila in terjatve
Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z določenimi
ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu,
razen:
- sredstev, ki jih skupina namerava prodati takoj ali v kratkem
časovnem obdobju ter so razvrščena med sredstvi v posesti za
trgovanje, in sredstev, ki jih skupina ob začetnem pripoznanju
razvrsti med sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida;
- sredstev, ki jih skupina po začetnem pripoznanju označi kot
razpoložljiva za prodajo;
- sredstev, ki se ne povrnejo v celoti, vendar ne zaradi
poslabšanja kreditne sposobnosti.
c) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti so neizvedene finančne
naložbe z določenimi ali določljivimi izplačili in določeno zapadlostjo, ki po definiciji niso posojila ali depoziti in jih skupina namerava in zmore posedovati do zapadlosti.
d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizvedena
finančna sredstva, ki jih skupina namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen.
2.9.2 Merjenje in pripoznavanje
Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške.
Finančni instrumenti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, transakcijski
stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida.
Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida, finančnih naložb v posesti do zapadlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo,
ko se strankam zagotovijo denarna sredstva.
Finančni instrumenti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo
po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih instrumentih, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida, pripoznano v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem
nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se
dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu in se prenesejo v izkaz
poslovnega izida, ko se za finančno sredstvo odpravi pripoznanje ali pa je oslabljeno. Obresti, izračunane z uporabo efektivne
obrestne mere, in tečajne razlike iz denarnih postavk, razvrščenih
v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pa so pripoznane neposredno v izkazu poslovnega izida. Dividende iz naslova lastniških vrednostih papirjev, razpoložljivih za prodajo, so
pripoznane v izkazu poslovnega izida, ko je uveljavljena pravica
skupine do prejetja plačila.
57
Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti se
merijo po odplačni vrednosti.
2.9.3 P
rerazvrščanje finančnih instrumentov med
kategorijami
Če zaradi spremembe namena instrumenta ni več ustrezno uvrstiti v skupino za trgovanje in je instrument primeren za klasifikacijo med posojila in terjatve, je prerazvrščanje dopustno. Finančni instrumenti, ki ne ustrezajo razvrstitvi v skupino posojila
in terjatve, so lahko prerazvrščeni iz skupine za trgovanje samo
v izjemnih primerih. Prerazporeditve iz skupine finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ali iz
skupine do zapadlosti niso dopustne.
2.9.4 Odprava pripoznanja
Pripoznanje finančnega instrumenta se odpravi, ko potečejo pogodbene pravice do prejema denarnih tokov ali ko je finančno
sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo pripoznanja. Pripoznanje finančnih obveznosti se odpravi, ko so te
odplačane, razveljavljene ali zastarane.
Odprava pripoznanja zavarovanja (delnice in obveznice), ki ga
zagotovi skupina na podlagi standardnih dogovorov o ponovnem odkupu ter na podlagi transakcij o posojanju in izposoji
vrednostnih papirjev, se ne izvrši, saj skupina v bistvu ohrani vsa
tveganja in povračila na osnovi vnaprej določene cene ponovnega odkupa, kar pomeni, da kriteriji za odpravo pripoznanja niso
izpolnjeni.
2.9.5 N
ačela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni
vrednosti
Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje
na delujočih trgih, temelji na objavljenih tržnih cenah na datum
izkaza finančnega položaja, to je ceni, ki predstavlja najboljše
povpraševanje brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna
cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela
diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na osnovi cenovnega
modela.
Pri uporabi modela diskontiranja prihodnjih denarnih tokov se
ti določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega
finančnega instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan
poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega
položaja.
Hierarhija poštene vrednosti je razkrita v poglavju 2.25.5.b).
58
2.9.6 Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko
obračunavanje varovanj pred tveganji
Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli, terminskimi pogodbami in zamenjavami, so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni
instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na
osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranja denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Obrestni prihodki izvedenih
finančnih instrumentov so v izkazu poslovnega izida prikazani ločeno od učinkov vrednotenja.
Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja. Skupina uporablja izvedene finančne
instrumente za varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev
in obveznosti.
Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja,
kadar so za to izpolnjeni pogoji. Ob uvedbi varovanja pred tveganji se izdela formalni dokument, z opisom razmerja med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganji, namen
upravljanja tveganj, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako se dokumentira ocena uspešnosti instrumentov
za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke, ki se
pripisujejo varovanju pred tveganjem. Skupina oceni uspešnost
varovanja ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja varovalnega
razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v
razponu od 80 do 125 odstotkov.
Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov
za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri
varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju.
Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki »spremembe poštene
vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji«.
Če varovalno razmerje več ne izpolnjuje pogojev za računovodsko
obravnavanje varovanj pred tveganji, se prilagoditev knjigovodske
vrednosti varovanega finančnega instrumenta, za katerega se
uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid
v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske
vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vključi
v izid poslovanja ob prodaji.
Nekateri izvedeni finančni instrumenti, ki z ekonomskega vidika
predstavljajo uspešne instrumente varovanja, vendar ne izpolnjujejo vseh kriterijev za uporabo računovodskega obračunavanja
varovanj pred tveganji, so obravnavani kot finančni instrumenti v
posesti za trgovanje. Spremembe poštene vrednosti navedenih izvedenih finančnih instrumentov so takoj pripoznane v poslovnem
izidu skupine in poročane med »čistimi dobički oziroma izgubami
iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju«.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.10 Oslabitev finančnih sredstev
2.10.1 F inančna sredstva, merjena po odplačni
vrednosti
Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamično pomembna finančna sredstva pri katerih so prisotni znaki
oslabitve, ostala finančna sredstva pa slabi skupinsko. Po sklepu
o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja slovenske centralne
banke se kot posamično pomembno finančno sredstvo oziroma
prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah šteje celotna
izpostavljenost do posameznega dolžnika, katere vrednost presega 650 tisoč evrov oziroma 0,5 % kapitala banke. Banka za posamično pomembna sredstva šteje vse izpostavljenosti do bank
in vse izpostavljenosti do drugih pravnih oseb, ki so razvrščene v bonitetni razred A do C ter do pravnih oseb C2, D in E. Če
skupina ugotovi, da ni prisotnih znakov oslabitve pri posamično
pomembnem finančnem sredstvu, ga vključi v skupino sorodnih
finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja in jih slabi skupinsko.
Na vsak presečni datum izkaza finančnega položaja skupina
oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi posamično
pomembnega finančnega sredstva kot posledica enega ali več
dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo
oceniti.
Merila, na podlagi katerih skupina oceni ali obstaja nepristranski
dokaz o oslabitvi, vključujejo:
- z amude pri plačevanju pogodbeno dogovorjenih obresti ali
glavnice;
- likvidnostne težave posojilojemalca;
- kršenje pogodbenih določil;
- z ačetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali
druge oblike finančnega prestrukturiranja;
- poslabšanje posojilojemalčevega tržnega položaja,
- znižanje poštene vrednosti prejetega zavarovanja in
- p oslabšanje bonitetne ocene posojilojemalca pod sprejemljivo mejo.
Skupina ocenjuje, da od pojava težav pri dolžniku, zaradi katerih
ne more izpolnjevati svojih obveznosti do skupine in do njihove
indentifikacije praviloma mine od enega do treh mesecev. Obdobje ocenjevanja določa nižje vodstvo za vsak portfelj ločeno.
Kadar obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube zaradi
oslabitve pri posojilih ali finančnih naložbah v posesti do zapadlosti, se znesek oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko
vrednostjo sredstva in njegovo sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva
se zmanjša z oblikovanjem popravka vrednosti in se prikaže kot
izguba v izkazu poslovnega izida. Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, ob zavarovanih finančnih sredstvih, kaže sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov iz naslova
prodaje prejetega zavarovanja, zmanjšanih za stroške unovčitve
in prodaje zavarovanja. Prevzete zunajbilančne obveznosti, ki se-
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
stavljajo to izpostavljenost, so prav tako ocenjene individualno,
morebitne rezervacije pa se pripoznajo kot obveznost.
Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitev skupina uporablja
prehodne matrike, ki prikazujejo prehode med bonitetnimi skupinami. Verjetnost prehodov je ocenjena na podlagi izkušenj iz
preteklih let, in sicer letnih prehodnih matrik za različne vrste komitentov. Te podatke se ustrezno prilagodi za predvidena gibanja
v prihodnosti, saj pretekle izkušnje ne kažejo vedno aktualnih razmer v gospodarstvu. Banka predvidena gibanja vključi v odstotke
oslabitev z oceno splošnega faktorja tveganja. Izpostavljenost do
fizičnih oseb je dodatno analizirana tudi z vidika vrste posla. Za
pravne osebe se oslabitve ocenijo na podlagi pričakovanih prehodov komitentov in s tem terjatev iz dobrih bonitetnih skupin v
C, D in E bonitetne skupine in individualno ocenjene povprečne
izterljivosti terjatev od komitentov C2 (skupina neplačnikov), D in
E. Pri fizičnih osebah se oceni pričakovane prehode terjatev za
posamezne vrste poslov iz dobrih bonitetnih skupin v bonitetne
skupine C, D in E, povprečna izterljivost terjatev pa se izračuna na
podlagi dejanske izgube ob neplačilu za posamezne vrste poslov.
Če se pozneje znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po oslabitvi, se odprava oslabitve
izvede z zmanjšanjem popravka vrednosti.
Ko postane posojilo neizterljivo, se odpiše z uporabo predhodno
oblikovanega popravka vrednosti. Neizterljive terjatve se odpišejo po izčrpanju vseh možnosti za izterjavo in ko je znesek izgube
dokončen. Morebitna poznejša poplačila odpisanih terjatev znižujejo znesek izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida.
Skupina se za odpis terjatev odloči na osnovi naslednjih meril:
- dolžnik preneha opravljati dejavnost (prenehanje obstoja
pravne osebe),
- skupina ne razpolaga z ustreznim zavarovanjem, ki bi ga
unovčila,
- pravni postopki izterjave so končani.
2.10.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja skupina oceni, ali
obstajajo objektivni dokazi za oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje
poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja nepristranski dokaz o oslabitvi. Če
nepristranski dokaz o oslabitvi obstaja, se nabrana izguba prerazvrsti iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega
izida kot izguba zaradi oslabitve. Kasnejša odprava izgub zaradi
oslabitev pri lastniškem instrumentu kot posledica povečanja
njegove poštene vrednosti se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu.
Če se v naslednjem obdobju poveča poštena vrednost dolžniškega instrumenta, ki je označen kot razpoložljiv za prodajo in je to
povečanje mogoče objektivno povezati z dogodkom, ki je nastal
po pripoznanju izgube zaradi izgube, se odprava oslabitve izvede
preko izkaza poslovnega izida.
59
Merila, na podlagi katerih skupina presoja, ali so dolžniški instrumenti oslabljeni:
- zamude pri odplačevanju obresti ali glavnice;
- likvidnostne težave izdajatelja;
- kršenje pogodbenih določil;
- začetek stečajnega postopka izdajatelja;
- poslabšanje tržnega položaja izdajatelja;
- p oslabšanje bonitetne ocene posojilojemalca pod sprejemljivo mejo.
Izguba zaradi oslabitve, pripoznana v izkazu poslovnega izida,
predstavlja razliko med knjigovodsko in nižjo trenutno pošteno
vrednostjo instrumenta. Trenutno pošteno vrednost predstavlja
aktualna tržna cena, če pa ta ne obstaja, se vrednost določi z
diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov.
2.10.3 Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev
V nekaterih primerih pride do poplačila terjatev tako, da banka
zaseže zastavljeno sredstvo. Zasežena sredstva so v računovodskih izkazih skupine začetno pripoznana po njihovih poštenih
vrednostih. Sredstva poskuša skupina prodati takoj, ko je to izvedljivo. Po začetnem pripoznanju se sredstva, prejeta za poplačilo
terjatev, merijo in poročajo v skladu s politiko ustrezne kategorije
sredstev.
2.10.4 R estrukturirana posojila
Posojila, ki se za potrebe ocenjevanja izgub zaradi oslabitve ocenjujejo posamično ali skupinsko in v zvezi s katerimi je bil, zaradi
poslabšanja dolžnikove plačilne sposobnosti, dosežen nov dogovor o pogojih plačila, se ne štejejo več za zapadle terjatve, temveč
se obravnavajo kot nova posojila. Taka posojila se še naprej merijo v skladu s prvotno efektivno obrestno mero. V prihodnjih letih
se obravnavajo kot restrukturirane terjatve in se razkrivajo samo,
če so ponovno restrukturirana.
2.11 Pobot
Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja
pobotani, če za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva in poravnava obveznosti.
2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih
papirjev
Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji finančnih sredstev (repo posli), ostanejo pripoznani v izkazu finančnega položaja, z njimi povezane finančne obveznosti pa
so izkazane med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna
sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja. Začasno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja
prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka
60
pogodbeno pravico te vrednostne papirje prodati ali nadalje zastaviti. Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega nakupa se
v računovodskih izkazih obravnava kot obresti, ki se obračunavajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe z uporabo efektivne
obrestne mere.
2.13 Denar in denarni ustrezniki
V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki upoštevajo denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki,
dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju in posojila bankam, z originalno zapadlostjo do 90 dni.
2.14 Računovodsko obračunavanje najemov
Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do
uporabe sredstva za dogovorjen čas. Najemne pogodbe se računovodsko obravnavajo kot finančni ali poslovni najem v skladu z
njihovo začetno klasifikacijo. Ključni dejavnik pri klasifikaciji najemov je obseg, v okviru katerega se tveganja in koristi, povezane
z lastništvom predmeta najema prenesejo iz najemodajalca na
najemnika.
a) Skupina v vlogi najemnika
Vsi najemi, v katerih skupina nastopa kot najemnik, so poslovni najemi. Dana plačila na podlagi poslovnih najemov se v izkaz
poslovnega izida vključujejo sorazmerno glede na čas trajanja
pogodbe in se izkazujejo med drugimi stroški poslovanja.
Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih
zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdobju prekinitve pogodbe.
b) Skupina v vlogi najemodajalca
Pri poslovnih najemih skupina, v zameno za plačilo ali niz plačil,
na najemnika prenese pravico do uporabe sredstva za pogodbeno dogovorjen čas.
Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine
vključene v izkaz poslovnega izida sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med drugimi prihodki poslovanja.
Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja
izkazana med naložbenimi nepremičninami ali opredmetenimi
osnovnimi sredstvi.
Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom predmeta najema prenesena iz najemodajalca na najemnika, je najem razvrščen kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni
najem, se sedanja vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v
izkazu poslovnega izida pripoznajo sistematično skozi celotno
življenjsko dobo najema. Terjatve iz naslova finančnega najema
so prikazane v višini neto investicije v finančni najem, vključno z
nezajamčeno preostalo vrednostjo.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.15 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih
poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem.
Ob nabavi se naložbene nepremičnine pripoznajo po nabavni
vrednosti, povečani za neposredne transakcijske stroške. Naložbene nepremičnine se v življenjski dobi amortizirajo. Če se spremeni namen uporabe nepremičnin, se jih prenese med lastniško
uporabljena sredstva.
Kasneje se naložbene nepremičnine vodijo po modelu nabavne
vrednosti. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega
časovnega amortiziranja ob uporabi amortizacijske stopnje 1,0 %.
2.16 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Kasneje se vodijo po modelu nabavne vrednosti,
zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.
Vsako leto skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali oslabitev
osnovnih sredstev. Če se ugotovi, da so taka znamenja prisotna,
se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva
vrednost je vrednost v uporabi ali čista prodajna vrednost,
in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja od
knjigovodske vrednosti, sredstev ni potrebno oslabiti. Ob
koncu leta 2011 nobeno opredmeteno osnovno sredstvo ni bilo
oslabljeno.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po
metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
Uporabljene letne stopnje amortizacije so:
Banka in skupina
gradbeni objekti
pohištvo in oprema
1,9 – 3,0
7,0 – 20,0
10,0 – 33,0
vlaganja v tuje objekte
10,0 – 20,0
Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so
na razpolago za uporabo. Skupina preneha z obračunavanjem
amortizacije ko preostala vrednost sredstva doseže njegovo
knjigovodsko vrednost. Zemljišča se ne amortizirajo.
Preostalo vrednost in dobo koristnosti sredstva se pregleda na
vsak dan izkaza finančnega poročanja in ustrezno prilagodi, če so
pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen.
Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob
odtujitvi in njihovo knjigovodsko vrednostjo ter se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida.
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.17 Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva vključujejo programsko opremo in licence za uporabo programske opreme. V izkazu finančnega položaja so pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.
Amortizacija neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti
se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja
z uporabo takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopredmetenih sredstev razporejena med stroške v ocenjeni življenjski
dobi sredstva. Amortizacijska doba programske opreme in licenc
za njihovo uporabo je od tri do deset let.
Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.
2.18 Zaloge
Zaloge se izkazujejo po nižji od nabavne ali čiste iztržljive vrednosti. Za zaloge skupina uporablja metodo tehtanih povprečnih cen.
2.19 Davki
2.19.1 Davek od dohodkov pravnih oseb
Davek od dohodkov je obračunan po določilih Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb po davčni stopnji 20 % in je skupaj s spremembami v odloženih davkih izkazan v izkazu poslovnega izida.
%
računalniška oprema
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Tekoče vzdrževanje in popravila se vključijo v izkaz poslovnega
izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte
in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, pa povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.
Odloženi davki se obračunavajo po metodi obveznosti po bilanci
stanja za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Terjatve
in obveznosti za odloženi davek so obračunane po davčnih stopnjah, ki so veljavne konec poročevalskega obdobja in za katere se
pričakuje, da bodo uporabljene v obdobju, ko bo terjatev povrnjena
in obveznost poravnana.
Odložene terjatve za davek so pripoznane za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljiv obdavčljiv
dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne
razlike.
Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno
v drugem vseobsegajočem donosu in se kasneje prenese v izkaz
poslovnega izida istočasno z dobičkom oziroma izgubo zaradi vrednotenja.
61
V letu 2011 je skupina ustvarila negativni poslovni izid. Osnova za
pripoznanje terjatev za odloženi davek po stanju na dan poročanja
so načrtovani prihodnji dobički. Če načrtovani poslovni rezultati ne
bodo doseženi, bo skupina ustrezno prilagodila terjatve za odložen
davek.
2.19.2 Davek na bilančno vsoto
V letu 2011 sprejeti Zakon o davku na bilančno vsoto bank je uvedel obveznost obračunavanja in plačevanja davka na bilančno
vsoto bank. Davčna obveznost je razlika med osnovo za davek
in davčno olajšavo, pri čemer se osnova za davek obračuna po
stopnji 0,1 % od bilančne vsote banke v tekočem obračunskem
obdobju in davčna olajšava po stopnji 0,167 % od stanja kreditov,
danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom v obračunskem obdobju.
2.20 Ugodnosti zaposlenih
Ugodnosti zaposlenim vključujejo jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. V skladu z zakonodajo so zaposleni upokojijo
po 35–40 letih službovanja in takrat so upravičeni do izplačila odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejnih nagrad za vsakih 10 let službovanja.
Potreben obseg rezervacij za ugodnosti zaposlenih je izračunal
neodvisni aktuar. Obveznosti so izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje rasti prihodnjih plač in
ostale pogoje, ki se porazdelijo na ugodnosti do zaposlenih iz
naslova pretekle in prihodnje delovne dobe. Vsi dobički in izgube zaradi spremenjenih predpostavk pa so takoj vključeni v izkaz
poslovnega izida.
Skupina plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje (8,85 %
bruto plače) v skladu s slovensko zakonodajo. Razen plačila prispevkov skupina nima dodatnih obveznosti. Prispevki pomenijo
stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida prikazani med stroški dela.
2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani
dolžniški vrednostni papirji
Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za transakcijske stroške. Prejeti krediti, depoziti in izdani vrednostni papirji se
praviloma merijo po odplačni vrednosti, razlika med vrednostjo
ob začetnem pripoznanju in končno vrednostjo pa se v izkazu
poslovnega izida pripozna med obrestnimi odhodki z uporabo
efektivne obrestne mere. Izdan dolžniški vrednostni papir, pri katerem je obrestno tveganje zavarovano z obrestno zamenjavo, se
izkazuje po pošteni vrednosti.
Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v izkazu finančnega položaja. Razlika med knjigovodsko vrednostjo
in ceno, po kateri je bil lastni dolg odkupljen, se prikaže v izkazu
poslovnega izida.
62
2.22 Rezervacije za obveznosti in stroške
Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima skupina
zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno)
in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi in je znesek
obveze mogoče zanesljivo izmeriti.
Kadar obstaja več podobnih obvez, se verjetnost odtoka sredstev
pri njihovi poravnavi ugotovi ob upoštevanju vrste obvez kot celote. Rezervacija se pripozna, čeprav je verjetnost odtokov za katerokoli postavko majhna, je pa precej verjetno, da bodo odtoki
potrebni pri poravnavi obveze kot celote.
Skupina jih uporabi neposredno za pokrivanje stroškov oziroma
odhodkov, za katere so bile oblikovane. Upravičenost njihove velikosti oziroma obstoja glede na sedanjo vrednost izdatkov, ki so
po predvidevanjih potrebni za poravnavo obvez, zaradi katerih so
bile rezervacije oblikovane se presodi na datum poročanja.
2.23 Finančne garancije
Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da bo
izvedel določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba,
ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem
ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Take finančne
garancije se izdajajo bankam, drugim finančnim institucijam in
ostalim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge
bančne produkte.
Finančne garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je enaka znesku prejete opravnine. Prejete opravnine se
prenašajo v izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo
v višini nerazmejene opravnine ali v višini ocenjenih izdatkov, ki
bodo potrebni za poravnavo obveznosti po pogodbi. Upošteva se
vrednost, ki je višja.
2.24 Delniški kapital
a) Stroški izdaje novih delnic
Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani
v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv.
b) Dividende na delnice
Dividende na delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih
odobrili lastniki banke.
c) Lastne delnice
Če banka z nakupom pridobi lastne delnice, se dano nadomestilo
prikaže kot znižanje kapitala. Ob kasnejši prodaji se prejeto nadomestilo prikaže kot povečanje kapitala. Za pridobljene lastne
delnice je skupina oblikovala rezerve za lastne deleže.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.25 Upravljanje z bančnimi tveganji
Banka in skupina pri svojem poslovanju prevzemata različna
tveganja, katerih višina je odvisna od vrste in velikosti posla ter
pripravljenosti na prevzemanje tveganj. Banka je usmerjena predvsem v opravljanje tradicionalnih bančnih poslov, v manjšem obsegu pa izvaja za stranke tudi posle s področja zakladništva in
druge finančne posle. Večji del poslov izvaja na področju Republike Slovenije. Na področju medbančnega poslovanja je prisotna tudi na trgih drugih držav Evropske unije in svetovnih držav z
nižjim kreditnim tveganem, v državah jugovzhodne Evrope pa v
omejenem obsegu kreditira podjetja in fizične osebe.
Za doseganje strateških ciljev na področju poslovanja in upravljanja s tveganji banka in skupina posebno pozornost posvečata
kreditnemu, likvidnostnemu in kapitalskemu tveganju, tveganju
dobičkonosnosti, tržnim tveganjem (valutno, pozicijsko), operativnemu, strateškemu in obrestnemu tveganju ter tveganju ugleda. Organizacija banke in skupine zagotavlja ločitev komercialnih
organizacijskih enot oziroma enot, ki sklepajo posle in prevzemajo tveganja (front office), od zaledne funkcije, ki knjiži in vodi posle
(back office), in od funkcije spremljanja in upravljanja s tveganji.
Organizacijski ustroj je oblikovan tako, da zagotavlja neodvisno
delovanje posameznih organizacijskih enot vse do vodstvenih
ravni in omogoča ustrezen pretok informacij navzgor in navzdol
ter med organizacijskimi enotami.
Banka oziroma skupina ima izdelano strategijo ter politike prevzemanja in upravljanja za posamezno tveganje. Strategija prevzemanja in upravljanja s tveganji izraža temeljni odnos banke
in skupine do tveganj v okviru poslovanja ter vključuje cilje in
splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje in upravljanje
s tveganji, pristop k upravljanju s posameznimi tveganji ter pristop
k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
Za vsako posamezno tveganje imata banka in skupina izdelano
politiko prevzemanja in upravljanja s tveganjem, ki podrobneje
opredeljuje sposobnost prevzemanja tveganja, proces upravljanja s tveganjem (organizacijska pravila izvajanja procesa, postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in
spremljanja, sistem notranjih kontrol), odgovornost uprave in višjega vodstva ter drugo. Strategija in politike, ki jih posodabljajo
letno, potrjuje uprava in nadzorni svet banke.
Z razvijanjem notranjega poročanja in obravnavanjem ter sprejemanjem odločitev na organih banke oziroma skupine se v proces
upravljanja s tveganji aktivno vključujeta uprava in celotno višje
vodstvo. Z dobrim upravljanjem s tveganji se želi skupina hitreje
in učinkovito odzivati na spremembe v okolju, približati potrebam
strank ter zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost. Prevzemanje in upravljanje tveganj je zaradi razvoja in značilnosti finančnega sistema postalo pomemben element celovite strategije banke
in skupine.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Upravljanje s tveganji neposredno spremljajo:
- v sektorju upravljanja s tveganji: vsa tveganja skupine;
- na kreditnih odborih (tedensko): kreditno tveganje;
- na likvidnostni komisiji (trikrat tedensko): likvidnostno tveganje;
- na Odboru za upravljanje z bilanco (v nadaljevanju: ALCO) mesečno: kreditno, tržna, likvidnostno, obrestno, kapitalsko tveganje in tveganje dobičkonosnosti;
- uprava oziroma kolegij banke: operativno in strateško tveganje
ter tveganje ugleda;
- na odboru za tveganja: vsa tveganja skupine.
2.25.1 Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki je posledica dolžnikove nezmožnosti, da iz kateregakoli razloga ne izpolni svoje
finančne ali pogodbene obveznosti v celoti. To tveganje vključuje tudi podkategorije tveganj, in sicer deželno tveganje, tveganje
koncentracije in preostalo tveganje. Sektor upravljanja s tveganji, ki je organizacijsko neodvisna enota od komercialnih enot ter
neposredno odgovorna upravi banke, skrbi za izvajanje politike
prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem ter za redno
poročanje na odboru ALCO o izpostavljenosti kreditnemu tveganju in spoštovanju limitov.
V odobravanje poslov so vključene komercialne organizacijske
enote, sektor upravljanja s tveganji in sektor plačilnega prometa
in spremljave poslovanja. Odobravanje kreditov in drugih poslov
poteka v skladu s pooblastili in zakonskimi omejitvami. Pooblastila so odvisna od bonitete dolžnika, velikosti skupne izpostavljenosti, velikosti posla, ki se odobrava, celotnega limita, zavarovanja
in odstopanja od drugih pogojev. Odobravanje kreditov poteka na
različnih odločevalskih nivojih banke.
Banka in skupina upravljata s kreditnim tveganjem, ki je povezano
s posameznim dolžnikom oziroma naložbo (stand alone risk) in s
celotnim kreditnim portfeljem (portfolio risk).
2.25.1.1 Merjenje in upravljanje kreditnega tveganja
Banka in skupina merita kreditno tveganje za aktivne bilančne
postavke in zunajbilančne postavke. Kreditno tveganje se ugotavlja za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti, za
finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti ter za prevzete
obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Kreditno tveganje izhaja
predvsem iz odobrenih poslovnih, potrošniških in stanovanjskih
kreditov, kreditnih kartic, odobrenih limitov na TRR, garancij in
odobrenih ter še nekoriščenih kreditov, pa tudi iz naložb v dolžniške vrednostne papirje in izpostavljenosti iz naslova poslov z
izvedenimi finančnimi instrumenti.
63
Krediti in terjatve
Izpostavljenost kreditnemu tveganju je odvisna od treh elementov: (1) verjetnosti neplačila dolžnika oziroma izpostavljenosti, ki jo
kaže bonitetna skupina dolžnika; (2) trenutne višine izpostavljenosti iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk; (3) višine poplačila
dolga ob neplačilu.
(1) Verjetnost neplačila dolžnika oziroma izpostavljenosti, ki jo kaže bonitetna skupina dolžnika
Banka je razvila notranje bonitetne sisteme za razvrščanje dolžnikov v bonitetne skupine in za merjenje verjetnosti neplačila za različne
skupine dolžnikov (pravne osebe, samostojne podjetnike in banke). Razvrščanje dolžnikov temelji na oceni kvantitativnih in kvalitativnih elementov. Pri razvrščanju bank in enot centralne ravni držav se bolj upoštevajo bonitetne ocene zunanjih pooblaščenih mednarodnih institucij (Moody’s Investors Service, Fitch Ratings, Standard & Poor’s). Za fizične osebe se pred vsako odobritvijo novega kredita
oceni kreditna sposobnost dolžnika in preveri poravnavanje obstoječih obveznosti. Pred odobritvijo kredita se praviloma opravi tudi
poizvedba v sistemu SISBON (slovenski informacijski sistem bonitet fizičnih oseb), ki vključuje podatke o zadolženosti in poravnavanju
obveznosti fizičnih oseb v slovenskem bančnem prostoru.
Pred odobritvijo posla razvrsti banka dolžnika v bonitetno skupino, ki meri verjetnost nastopa neplačila in pričakovano izgubo. Tekoče
ali najmanj na tri mesece skupina preveri ustreznost razvrstitve in glede na finančni položaj dolžnika, poravnavanje zapadlih obveznosti
in oceno kvalitativnih dejavnikov ohrani razvrstitev ali pa ga razvrsti v višjo oziroma nižjo bonitetno skupino. Redno se izdelujejo matrike
prehodov, ki prikazujejo prehode med bonitetnimi skupinami in merijo število neplačnikov v opazovanem obdobju. Na podlagi podatkov
o neplačnikih se nato prilagajajo ocene verjetnosti neplačila za posamezne bonitetne skupine.
Notranji bonitetni sistem z opisom bonitetnih skupin in vzporeditvijo z zunanjimi ocenami:
Interna
bonitetna
skupina
Interni opis
bonitetne ocene
Stopnja tveganja
Vzporeditev
z ocenami Banke
Slovenije
Vzporeditev z bonitetnimi ocenami
Moody's Investors Service*
A1, A2, A3
Prvovrstna
Investicijsko
sprejemljiva
A
od Aaa do Aa3, od A1 do A3, od Baa1 do
Baa3
B1, B2, B3
Standardna
Investicijsko
sprejemljiva
B
od Ba1 do Ba3, od B1 do B3
C1, C2
Podstandardna
Investicijsko
nesprejemljiva
C
od Caa1 in slabše
D
Neplačniki
Neplačniki
D
Neplačniki
E
Neplačniki – izterjava
Neplačniki
E
Neplačniki
* Vzporeditev je narejena za banke.
(2) Trenutna višina izpostavljenosti iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk
Višina izpostavljenosti bilančnih postavk sredstev in zunajbilančnih postavk je enaka njeni knjigovodski vrednosti.
(3) Višina poplačila dolga ob neplačilu
Velikost izgube ob neplačilu je odvisna od višine izpostavljenosti in prejetega zavarovanja. Banka in skupina težita k temu, da svoje
terjatve zavarujeta zaradi minimiziranja izgub. Pomembno je, da banka in skupina čim prej začneta izvajati aktivnosti za poravnavo
zapadlih, neplačanih terjatev.
64
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Dolžniški vrednostni papirji
Pri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev banka uporablja zunanje bonitetne ocene vrednostnih papirjev in njihovih izdajateljev (Moody’s Investors Service,
Fitch Ratings, Standard & Poor’s). Če poštena vrednost posameznega vrednostnega papirja pomembneje pade pod nabavno
vrednost in so za padec krivi razlogi, ki kažejo na nepristranske
dokaze o oslabitvi, banka izvede oslabitev naložbe.
Poleg limitov do posameznih dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb ima banka določene še strukturne limite po sektorjih
oziroma po kategorijah dolžnikov, po geografskih področjih in
po dejavnostih, da bi omejila tveganost koncentracije portfelja.
Strukturne limite praviloma enkrat na leto potrjuje ALCO, skozi
redna mesečna poročila pa se spremlja njihovo spoštovanje in
trende ter jih po potrebi, glede na ekonomske razmere in izpostavljenost tveganosti, tudi spreminjajo.
Prevzete kreditne obveznosti in pogojne obveznosti
Kreditna zavarovanja
Prevzete kreditne in pogojne obveznosti (zunajbilančne postavke)
vključujejo neizkoriščen del odobrenih kreditov, garancije in akreditive. Z izdajo teh instrumentov se banka in skupina zavežeta,
da nasprotni stranki zagotovi denarna sredstva, ko jih ta zahteva.
Iz naslova teh instrumentov je skupina potencialno izpostavljena izgubi iz naslova kreditnega tveganja. Za merjenje kreditnega
tveganja prevzetih kreditnih in pogojnih obveznosti se uporablja
enaka metodologija kot pri kreditih.
Banka in skupina izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšujeta
z izvajanjem politike zavarovanj terjatev. Zaradi minimiziranja izgub ob neplačilu banka in skupina težita k temu, da pridobita od
kreditojemalca primerno zavarovanje v ustreznem razmerju, kot
je zastava poslovne ali stanovanjske nepremičnine, finančnega
premoženja (bančne vloge, zastava vrednostnih papirjev) ali pridobitev osebnega kreditnega zavarovanja primernega dajalca. Ostale oblike zavarovanj, kot so zastava premičnin, zalog in denarnih
terjatev, so ocenjene kot manj kvalitetne. Praviloma so zavarovani
dolgoročni in kratkoročni krediti, nezavarovani pa so lahko kratkoročni krediti kreditojemalcem z višjo bonitetno oceno. Če pride do
poslabšanja bonitetne ocene kreditojemalca ali do znižanja poštene vrednosti zavarovanj, se banka in skupina začneta dogovarjati
za dodatno zavarovanje ali za znižanje izpostavljenosti.
Izvedeni finančni instrumenti
Pri izvedenih finančnih instrumentih je banka izpostavljena kreditnemu tveganju nasprotne stranke, in sicer da nasprotna stranka postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz
tega posla. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je enaka kreditni
nadomestitveni vrednosti, ki jo banka izračuna po metodi tekoče
izpostavljenosti. Banka sklepa izvedene finančne instrumente s
prvovrstnimi dolžniki predvsem za posle z valutami in obrestnimi
zamenjavami. Ob povečanem kreditnem tveganju pri sklepanju
poslov z vrednostnimi papirji poskuša pridobiti dodatno zavarovanje. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se upravlja v okviru
limitov za sklepanje kreditnih poslov, ki jih potrjuje kreditni odbor.
Določanje in spremljanje limitov
Banka tekoče izračunava zgornje meje zadolževanja (celotne limite) za posamezne dolžnike in skupine povezanih oseb na podlagi podatkov o dosedanjem in prihodnjem poslovanju. Pri tem
spoštuje zakonske zahteve največje dopustne izpostavljenosti
do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki ne sme presegati 25 % kapitala banke in usmeritve banke. Banka sledi cilju
razpršenosti izpostavljenosti do posameznih dolžnikov ali skupin
povezanih oseb, zato znižuje število in vrednosti izpostavljenosti,
ki presegajo10 % kapitala banke. Limite banka tekoče spremlja in
prilagaja tveganosti dolžnikov oziroma skupini povezanih oseb
ter dejavnosti, v kateri deluje dolžnik. Celotne limite in morebitna
njihova povišanja oziroma znižanja potrjuje kreditni odbor banke.
Za izpostavljenosti, ki presegajo 10 % kapitala banke, mora pridobiti soglasje nadzornega sveta banke. Banka ima metodologijo
določanja zgornjih mej zadolženosti za podjetja in za banke.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Pomembnejše vrste primernih zavarovanj, ki jih banka in skupina
uporabljata, in način njihovega vrednotenja so razvidne v nadaljevanju:
- z avarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge v banki
ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vrednostni papirji, ki
so jih izdale enote centralne ravni države, centralne banke ali
institucije, lastniški in drugi vrednostni papirji, ki so uvrščeni v
borzno trgovanje), ki je vrednoteno po tržnih cenah in se dnevno prevrednoti;
- z avarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami, ki
je vrednoteno po pošteni vrednosti;
- osebna kreditna zavarovanja naslednjih dajalcev: enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne
ravni države, osebe javnega sektorja, institucije, zavarovalnice in
podjetja z visoko bonitetno oceno; upošteva se 100 % vrednosti
jamstva.
Makroekonomske razmere, razmere na nepremičninskih in kapitalskih trgih so banki in skupini narekovale, da je v letu 2011 veliko
pozornosti namenila spremljanju poštene vrednosti zavarovanj in
zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih razmerij med vrednostjo
izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanj.
Banka in skupina za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporabljata
bilančnega pobota in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.
65
Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja
Banka je izdelala metodologijo za ocenjevanje izgub iz kreditnega
tveganja po MSRP, ki jo najmanj vsako leto posodobi in prilagodi
ekonomskim razmeram. Sproti ali najmanj na tri mesece ocenjuje,
ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih sredstev
in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če takšni
dokazi obstajajo, morata banka in skupina izračunati višino izgube
zaradi oslabitve oziroma oblikovati rezervacije za zunajbilančne
postavke. Metodologija za ocenjevanje oslabitev je vzpostavljena
po vrstah dolžnikov: pravne osebe in samostojni podjetniki,
fizične osebe, banke in hranilnice ter prvovrstni dolžniki. V letu
2010 je bila dopolnjena metodologija ocenjevanja oslabitev za
izpostavljenosti do fizičnih oseb.
(1) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do pravnih oseb in
samostojnih podjetnikov
Oslabitve se lahko izračunavajo posamično na podlagi ocene
prihodnjih denarnih tokov ali skupinsko na podlagi preteklih
podatkov o neplačilih in izgubah za skupine izpostavljenosti
s podobnimi lastnostmi, ki so prilagojene tekočim razmeram,
tako da kažejo učinke zadnjih pogojev poslovanja. Posamično
se ocenijo izpostavljenosti, ki imajo posamezno pomembne
značilnosti (izpostavljenosti nad 650 tisoč evrov) in imajo znake
oslabitev (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine nižje
od A3). Če ni znakov oslabitev, se izpostavljenost razvrsti v skupino
finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi in se oslabitve
ocenijo skupinsko. Posamično se ocenjujejo oslabitve tudi za
finančna sredstva, ki so že bile pripoznane kot slabe oziroma
oslabljene (izpostavljenosti razvrščene v bonitetne skupine C2, D
in E). Oslabitve se ocenijo na podlagi ocene prihodnjih denarnih
tokov, ki vključujejo tudi pričakovana poplačila iz unovčitve
zavarovanja.
Za izpostavljenosti, kjer ni znakov oslabitev ali so posamično
nepomembne (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine
A1, A2 in A3 ter izpostavljenosti pod 650 tisoč evrov), se oslabitve
ocenijo skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih
in ocenjenih izgubah. V odstotke skupinskega ocenjevanja je
vgrajen faktor splošnega tveganja, ki kaže trenutne ekonomske
razmere in zato vpliva na verjetnost neplačil. Vrednost faktorja
splošnega tveganja se presoja najmanj letno na podlagi gibanja
splošne ravni cen, obrestnih mer, poravnavanja obveznosti,
gibanja na finančnih in kapitalskih trgih ter na trgu nepremičnin,
gospodarske aktivnosti, razmer na trgu dela ter gibanja trgov
energije in surovin.
(2) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do fizičnih oseb
Banka in skupina razvrstita finančna sredstva v bonitetne skupine
A, B, C, D in E na osnovi poravnavanja obveznosti. Posamično
pomembna finančna sredstva (izpostavljenosti nad 400 tisoč
66
evrov), kjer obstajajo nepristranski dokazi za slabitev, se slabijo
posamično. Posamično se slabijo tudi finančna sredstva, ki so
že bila pripoznana kot oslabljena (izpostavljenosti, razvrščene
v bonitetno skupino C, D in E). Za namen skupinskih slabitev
se finančna sredstva razdelijo v homogene skupine na osnovi
poravnavanja obveznosti in na osnovi skupin produktov
(stanovanjski krediti, potrošniški krediti, hitri krediti, prekoračitve
na TRR). Odstotki slabitev temeljijo na preteklih podatkih, ki so z
oceno faktorja splošnega tveganja prilagojeni sedanjim razmeram
in so različni za vsako skupino produktov in za vsako bonitetno
skupino. Odstotki slabitev se presojajo enkrat na leto.
(3) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do bank in do enot
centralne ravni držav
Za banke se oslabitve ocenjujejo samo posamično. Izpostavljenosti
do enot centralne ravni držav se ocenjujejo skupinsko ali
posamično.
Upravljanje kreditnega tveganja v času krize
Počasno in nestabilno okrevanje domačega gospodarstva ter
negotove razmere na finančnih trgih in v gospodarstvih evropskih
držav od banke in skupine zahtevajo nadaljevanje izvajanja
ukrepov za ublažitev vpliva krize na njen finančni položaj in
poslovno uspešnost. Banka in skupina omejujeta kreditiranje
finančno nestabilnih dolžnikov in dolžnikov iz bolj tveganih
dejavnosti in regij. Svoje terjatve poskušata dozavarovati, s
kreditojemalci sta ves čas v stiku, tekoče spremljata njihovo
poslovanje in denarni tok za odplačilo dolga, prilagajata razvrstitev
dolžnikov in limite. Izterjujeta zapadle terjatve in v posameznih
primerih unovčujeta zavarovanja. Nove naložbe odobravata
dolžnikom predvsem za financiranje redne poslovne dejavnosti
in ob dobrem zavarovanju. Na področju kreditiranja prebivalstva
zaostrujeta kriterije ugotavljanja kreditne sposobnosti. Sledita
tudi cilju razpršenosti kreditnega portfelja po dolžnikih oziroma
skupinah povezanih oseb in dejavnostih.
Banka in skupina ocenjujeta, da se v letu 2012 razmere v
gospodarstvu in na finančnih trgih ne bodo izboljšale, zato se
lahko število insolvenčnih postopkov in neplačnikov poveča.
Pozitivni vpliv na domače gospodarstvo lahko imajo ukrepi države
za zmanjšanje plačilne nediscipline, spodbuditev investicijske
aktivnosti in dvig konkurenčnosti ter gospodarska aktivnost v
evropskih državah in stabilizacija razmer na finančnih trgih. Banka
in skupina bosta nadaljevali s skrbnim spremljanjem tveganosti
dolžnikov in kreditnega portfelja ter prilagajali politiko kreditiranja
in upravljanja kreditnega tveganja tekočim razmeram. Zniževali
bosta tudi izpostavljenost do posameznih oseb oziroma skupin
povezanih oseb ter omejevali naložbe v dejavnosti in regije z višjo
stopnjo tveganja. Izterjevali bosta zapadle terjatve in unovčevali
zavarovanja.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.25.1.2 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
Poštena vrednost
zavarovanja3
Največja
izpostavljenost
kreditnemu
tveganju
2.248.103
1.738.162
2.375.897
1.803.495
1.748.414
1.656.544
1.795.957
1.680.720
2.705
-
5.409
-
Največja
izpostavljenost
kreditnemu
tveganju
Banka
Bilančna sredstva
Krediti
Krediti državi1
Krediti bankam
31. 12. 2010
Poštena vrednost
zavarovanja3
55.054
10.002
85.908
-
337.896
496.476
331.518
479.726
35.000
21.110
34.032
20.049
- stanovanjski krediti
168.963
330.106
154.993
312.632
- krediti za osebno potrošnjo in drugi krediti
133.484
145.047
142.009
146.792
449
213
484
253
Krediti prebivalstvu
- limiti na TRR in kartice
- nedovoljena stanja na TRR
Krediti podjetjem:
2
1.352.759
1.150.066
1.373.122
1.200.994
- velikim podjetjem
617.730
435.944
652.615
453.577
- majhnim in srednjim podjetjem (SME)
655.483
672.590
677.209
729.332
- drugim
79.546
41.532
43.298
18.086
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
37.562
-
44.668
-
Izvedeni finančni instrumenti
17.153
-
12.645
-
20.409
-
32.023
-
7.823
-
29.445
1.845
7.823
-
29.445
1.845
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
177.997
66.534
194.954
48.372
Dolžniški vrednostni papirji
177.997
66.534
194.954
48.372
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
269.311
15.084
276.273
72.558
Dolžniški vrednostni papirji
269.311
15.084
276.273
72.558
Zastavljena finančna sredstva
-
-
32.390
-
Dolžniški vrednostni papirji
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
-
-
32.390
-
4.838
-
-
-
Druga finančna sredstva
2.158
-
2.209
-
269.683
116.575
248.860
122.616
95.360
48.778
79.289
49.966
174.323
67.797
169.571
72.651
2.517.786
1.854.737
2.624.757
1.926.112
Dolžniški vrednostni papirji
Finančna sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti skozi IPI
Dolžniški vrednostni papirji
Zunajbilančne obveznosti
Garancije
Druge zunajbilančne obveznosti
Skupaj
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
67
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
Največja
izpostavljenost
kreditnemu
tveganju
Poštena vrednost
zavarovanja3
Bilančna sredstva
2.247.985
1.738.162
2.377.403
1.803.495
Krediti
1.745.215
1.656.544
1.793.275
1.680.720
2.705
-
5.409
-
Krediti bankam
55.054
10.002
85.908
-
Krediti prebivalstvu
337.963
496.476
331.589
479.726
- limiti na TRR in kartice
35.000
21.110
34.032
20.049
- stanovanjski krediti
169.030
330.106
155.064
312.632
- krediti za osebno potrošnjo in drugi krediti
133.484
145.047
142.009
146.792
449
213
484
253
1.349.493
1.150.066
1.370.369
1.200.994
Skupina
Krediti državi 1
- nedovoljena stanja na TRR
Krediti podjetjem 2:
626.594
435.944
661.968
453.577
- majhnim in srednjim podjetjem (SME)
643.353
672.590
665.103
729.332
- drugim
79.546
41.532
43.298
18.086
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
37.562
-
44.668
-
Izvedeni finančni instrumenti
17.153
-
12.645
-
20.409
-
32.023
-
7.823
-
29.445
1.845
Dolžniški vrednostni papirji
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo
7.823
29.445
1.845
48.372
177.997
66.534
194.954
Dolžniški vrednostni papirji
177.997
66.534
194.954
48.372
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
269.311
15.084
276.273
72.558
Dolžniški vrednostni papirji
269.311
15.084
276.273
72.558
Zastavljena finančna sredstva
-
-
32.390
-
Dolžniški vrednostni papirji
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
-
-
32.390
-
4.838
-
-
-
Druga finančna sredstva
5.239
-
6.398
-
Zunajbilančne obveznosti
267.771
116.575
248.637
122.616
Garancije
95.360
48.778
79.289
49.966
Druge zunajbilančne obveznosti
172.411
67.797
169.348
72.651
2.515.756
1.854.737
2.626.041
1.926.112
Skupaj
2
Največja
izpostavljenost
kreditnemu Poštena vrednost
tveganju
zavarovanja 3
- velikim podjetjem
Dolžniški vrednostni papirji
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni
vrednosti skozi IPI
1
31. 12. 2010
K
državi sodijo neposredni uporabniki državnega proračuna Republike Slovenije in tuje enote centralne ravni držav.
V
elikost podjetij je opredeljena po ZGD-1: med mikro, majhna in srednja podjetja (SME) se uvrščajo tista, ki izpolnjujejo dve od navedenih meril:
- povprečno število zaposlenih je nižje od 250,
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000 tisoč evrov,
- vrednost aktive ne presega 17.500 tisoč evrov.
Velika podjetja so vsa tista, ki niso SME.
Med »drugimi« so izkazane enote regionalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, nova podjetja, podjetja v stečaju, društva in ostali dolžniki,
ki ne razpolagajo s podatkom o velikosti.
3
Poštena vrednost zavarovanja je enaka:
- tržni ceni finančnih sredstev, prejetih v zavarovanje,
- 100 % vrednosti jamstva zavarovalnic, bančnih garancij, državnih in občinskih poroštev ter podjetij z visoko bonitetno oceno,
- v rednosti stanovanjskih nepremičnin in vrednosti poslovnih nepremičnin so enake tržnim vrednostim primerljivih prodaj.
68
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
V tabeli je prikazana največja bruto izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju iz naslova kreditov, naložb v finančne instrumente
in zunajbilančnih obveznosti po stanju 31. decembra 2011 in 2010. V letu 2011 se je višina izpostavljenost kreditnemu tveganju glede
na preteklo leto znižala. Krediti so se znižali za 3 % zaradi znižanja kreditov do podjetij in bank, izpostavljenosti iz naslova dolžniških
finančnih instrumentov pa za 16 %. Zunajbilančne obveznosti so se povečale za 8 %, izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih
instrumentov pa za 36 %.
Nadaljevanje gospodarske in finančne krize se je odrazilo tudi na kreditnem portfelju. S preudarnim izvajanjem naložbene politike v
kriznih razmerah in odgovornim upravljanjem kreditnega tveganja v letu 2011 je skupina dosegla naslednje:
- po stanju 31. decembra 2011 je bilo 79,27 % kreditov razvrščenih v najvišje investicijsko sprejemljive bonitetne skupine A in B (2010:
85,26 %), pokritost kreditov z oslabitvami pa je porasla na vrednost 7,10 % (2010: 5,13 %);
- kljub znižanju poštene vrednosti zavarovanj je pokritost kreditov s primernimi oblikami zavarovanj v letu 2011 ostala na podobni
ravni kot v letu 2010 zaradi dozavarovanj obstoječih kreditov in pridobljenih zavarovanj za novo odobrene kredite, po stanju na
dan 31. decembra 2011 je bilo 65 % kreditov zavarovanih;
- skupina ima 87 % naložb v dolžniške finančne instrumente z bonitetno oceno najmanj A;
- v konsolidiranem izkazu poslovnega izida so bile oblikovane oslabitve v višini 52.678 tisoč evrov (2010: 31.014 tisoč evrov), od tega
oslabitve za kredite, merjene po odplačni vrednosti, v višini 39.160 tisoč evrov (2010: 23.496 tisoč evrov) in oslabitve za vrednostne
papirje v višini 13.510 tisoč evrov (2010: 7.518 tisoč evrov); rezervacije za zunajbilančne obveznosti so bile oblikovane v višini 415
tisoč evrov (2010: 67 tisoč evrov sprostitve). Povečanje oslabitev je odraz gospodarske in finančne krize, ki je povzročila povečanje
števila neplačnikov, padec poštenih vrednosti zavarovanj in finančnih sredstev.
2.25.1.3 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po vrstah zavarovanja
Izpostavljenost iz kreditov
V spodnji tabeli so prikazani krediti po vrstah zavarovanja. Zavarovani krediti so krediti, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja
ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. Nezavarovani krediti so krediti, ki so v celoti nezavarovani, in tisti deli kreditov, kjer poštena
vrednost zavarovanja ne zadošča za njihovo poplačilo.
- zneski v tisoč evrih
Banka
Skupina
31. 12. 2011
31. 12. 2010
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Znesek kreditov
Znesek kreditov
Znesek kreditov
Znesek kreditov
8.958
8.199
8.958
8.199
Krediti zavarovani z/s:
- bančnimi vlogami
- jamstvom Republike Slovenije
65.782
59.149
65.782
59.149
- jamstvom zavarovalnic in bank
124.780
125.001
124.780
125.001
82.074
132.074
82.074
132.074
- vrednostnimi papirji
- stanovanjskimi nepremičninami
174.446
153.418
174.446
153.418
- poslovnimi nepremičninami
620.574
620.349
620.574
620.349
55.753
58.510
55.753
58.510
1.132.367
1.156.700
1.132.367
1.156.700
- ostalimi oblikami zavarovanja*
Knjigovodska vrednost
zavarovanih kreditov
Knjigovodska vrednost
nezavarovanih kreditov
Knjigovodska vrednost kreditov
616.047
639.257
612.848
636.575
1.748.414
1.795.957
1.745.215
1.793.275
* Ostale oblike zavarovanja se pretežno nanašajo na prejeta jamstva porokov - podjetij, ki so razvrščeni v najvišjo bonitetno skupino A, in v manjšem delu
na zavarovanje s premičninami.
Največji del kreditov je zavarovan s poslovnimi nepremičninami, sledi zavarovanje s stanovanjskimi nepremičninami ter jamstvom
zavarovalnic in bank. S slednjimi oblikami zavarovanja so zavarovani predvsem krediti prebivalstvu. V letu 2011 se je najbolj znižala
vrednost kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, zaradi odplačil kreditov in znižanja poštene vrednosti zavarovanj, povečali pa so
se predvsem krediti zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
69
Po vrstah kreditov
- zneski v tisoč evrih
Krediti prebivalstvu
Banka
31. 12. 2011
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
19
107
2.702
-
-
26.921
8
Krediti podjetjem
Krediti za
osebno Nedovoljene
potrošnjo prekoračitve
Velike
družbe
SME
Drugo
Krediti
Krediti
državi bankam
-
3.071
3.035
24
-
-
8.958
-
-
53.214
504
2.062
-
10.002
65.782
19.482
75.354
196
2
2.815
10
-
-
124.780
100
2.503
-
30.060
40.547
8.856
-
-
82.074
7
126.313
9.990
-
392
36.596
1.149
-
-
174.447
-
8.713
7.377
-
248.550
342.492
13.442
-
-
620.574
-
526
4.759
-
14.298
31.197
4.973
-
-
55.753
Knjigovodska vrednost
zavarovanih kreditov
26.955
155.241
102.685
196
349.587
457.186
30.516
-
10.002
1.132.368
Knjigovodska vrednost
nezavarovanih kreditov
8.045
13.722
30.799
253
268.143
198.297
49.030
2.705
45.052
616.046
35.000
168.963
133.484
449
617.730
655.483
79.546
2.705
55.054
1.748.414
Knjigovodska vrednost
zavarovanih kreditov
25.530
139.037
105.623
231
374.312
501.376
10.591
-
-
1.156.700
Knjigovodska vrednost
nezavarovanih kreditov
8.502
15.956
36.386
253
278.303
175.833
32.707
5.409
85.908
639.257
Knjigovodska vrednost
kreditov
34.032
154.993
142.009
484
652.615
677.209
43.298
5.409
85.908
1.795.957
Skupaj
Krediti zavarovani z/s:
- bančnimi vlogami
- jamstvom Republike
Slovenije
- jamstvom
zavarovalnic in bank
- vrednostnimi papirji
- stanovanjskimi
nepremičninami
- poslovnimi
nepremičninami
- ostalimi oblikami
zavarovanja
Knjigovodska
vrednost kreditov
31. 12. 2010
70
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
Krediti prebivalstvu
Skupina
31. 12. 2011
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
19
107
2.702
-
-
26.921
8
Krediti podjetjem
Krediti za
osebno Nedovoljene
potrošnjo prekoračitve
Velike
družbe
SME
Drugo
Krediti
Krediti
državi bankam
-
3.071
3.035
24
-
-
8.958
-
-
53.214
504
2.062
-
10.002
65.782
19.482
75.354
196
2
2.815
10
-
-
124.780
100
2.503
-
30.060
40.547
8.856
-
-
82.074
7
126.313
9.990
-
392
36.596
1.149
-
-
174.447
-
8.713
7.377
-
248.550
342.492
13.442
-
-
620.574
-
526
4.759
-
14.298
31.197
4.973
-
-
55.753
Knjigovodska vrednost
zavarovanih kreditov
26.955
155.241
102.685
196
349.587
457.186
30.516
-
10.002
1.132.368
Knjigovodska vrednost
nezavarovanih kreditov
8.045
13.789
30.799
253
277.007
186.167
49.030
2.705
45.052
612.847
35.000
169.030
133.484
449
626.594
643.353
79.546
2.705
55.054
1.745.215
Knjigovodska vrednost
zavarovanih kreditov
25.530
139.037
105.623
231
374.312
501.376
10.591
-
-
1.156.700
Knjigovodska vrednost
nezavarovanih kreditov
8.502
16.027
36.386
253
287.656
163.727
32.707
5.409
85.908
636.575
Knjigovodska vrednost
kreditov
34.032
155.064
142.009
484
661.968
665.103
43.298
5.409
85.908
1.793.275
Skupaj
Krediti zavarovani z/s:
- bančnimi vlogami
- jamstvom Republike
Slovenije
- jamstvom
zavarovalnic in bank
- vrednostnimi papirji
- stanovanjskimi
nepremičninami
- poslovnimi
nepremičninami
- ostalimi oblikami
zavarovanja
Knjigovodska
vrednost kreditov
31. 12. 2010
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
71
2.25.1.4 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po bonitetnih skupinah
Izpostavljenost iz kreditov
- zneski v tisoč evrih
Banka
Skupina
31. 12. 2011
31. 12. 2010
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Krediti
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
1.881.779
(133.365)
1.892.948
(96.991)
1.878.584
(133.369)
1.890.271
(96.996)
Prvovrstna (A)
51,33%
2,03%
55,25%
3,70%
51,22%
2,03%
55,16%
3,70%
Standardna (B)
Skupaj
Struktura
Struktura
28,00%
9,67%
30,05%
22,12%
28,05%
9,67%
30,10%
22,12%
Podstandardna (C)
9,17%
24,17%
8,36%
22,91%
9,19%
24,17%
8,38%
22,91%
Neplačniki (D)
Neplačniki (E) izterjave
4,13%
19,13%
2,71%
10,51%
4,15%
19,13%
2,72%
10,51%
7,38%
45,01%
3,64%
40,76%
7,39%
45,01%
3,64%
40,77%
Skupaj
100%
100%
100%
100%
100%
100%
100%
100%
Po stanju 31. decembra 2011 je skupina izkazovala bruto izpostavljenost iz kreditov v višini 1.878.584 tisoč evrov in je predstavljalo
1-odstotno znižanje glede na stanje preteklega leta (2010: 1.890.271 tisoč evrov). Po upoštevanju vrednosti oslabitev je knjigovodska
vrednost kreditov 1.745.215 tisoč evrov, 3 % manj kot preteklo leto (2010: 1.793.275 tisoč evrov). Kakovost portfelja se je zaradi
nadaljevanja neugodnih gospodarskih razmer poslabšala, saj se je delež kreditov, razvrščenih v najvišje investicijske bonitetne skupine
A in B, znižal na 79,27 % (2010: 85,26 %). Delež izpostavljenosti iz kreditov, razvrščenih v podstandardno bonitetno skupino in do
neplačnikov, se je povečal na 20,73 % (2010: 14,74 %), skupina pa je oblikovala dodatne oslabitve za te kredite.
Po vrstah kreditov
- zneski v tisoč evrih
BankA
31. 12. 2011
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Krediti za
osebno
potrošnjo
Nedovoljene
prekoračitve
Velike
družbe
SME
Drugo
Prvovrstna (A)
35.205
163.300
123.324
296
376.688
166.079
48.024
2.705
50.212
965.833
Standardna (B)
-
2.051
2.135
98
158.955
349.654
9.150
-
4.853
526.896
Podstandardna (C)
-
3.942
10.634
96
29.948
127.922
13
-
-
172.555
Neplačniki (D)
Neplačniki (E) izterjava
-
891
1.345
39
48.279
26.799
320
-
-
77.673
(11)
(133.365)
Bonitetna
skupina
Oslabitve
Skupaj
72
Krediti
Krediti
državi bankam
-
1.842
1.682
364
37.152
59.636
38.146
(205)
(3.063)
(5.636)
(444)
(33.292)
(74.607)
(16.107)
-
35.000
168.963
133.484
449
617.730
655.483
79.546
2.705
Skupaj
138.822
55.054 1.748.414
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
BankA
31. 12. 2010
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Krediti za
osebno
potrošnjo
Nedovoljene
prekoračitve
Velike
družbe
SME
Drugo
Prvovrstna (A)
34.264
152.060
132.937
310
433.187
165.043
36.898
Standardna (B)
-
1.800
1.801
118
156.205 402.888
Podstandardna (C)
-
1.960
10.502
112
60.555
85.072
Neplačniki (D)
-
222
311
32
11.895
38.789
11.112
Bonitetna
skupina
Neplačniki (E) izterjava
Oslabitve
Skupaj
Krediti
Krediti
državi bankam
Skupaj
5.409
85.664
1.045.772
5.651
-
284
568.747
18
-
-
158.220
80
-
-
51.328
-
1.086
2.043
403
48.752
5.484
-
-
68.881
(232)
(2.135)
(5.586)
(491)
(20.340) (63.335)
(4.832)
-
(40)
(96.991)
34.032
154.993
142.009
484
652.615 677.209
43.299
5.409
85.908
1.795.957
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
31. 12. 2011
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Krediti za
osebno
potrošnjo
Nedovoljene
prekoračitve
Velike
družbe
Prvovrstna (A)
35.205
163.367
123.324
296
Standardna (B)
-
2.051
2.135
98
Podstandardna (C)
-
3.942
10.634
Neplačniki (D)
-
891
Neplačniki (E) izterjava
-
1.842
Bonitetna
skupina
Oslabitve
Skupaj
Krediti
Krediti
državi bankam
SME
Drugo
385.429
153.728
48.025
2.705
50.212
962.291
158.955
349.724
9.149
-
4.853
526.965
96
29.948
127.922
13
-
-
172.555
1.345
39
48.402
26.950
320
-
-
77.947
1.682
364
37.152
59.640
38.146
(33.292)
(74.611)
(16.107)
-
(11)
(133.369)
626.594 643.353
79.546
2.705
55.054
1.745.215
(205)
(3.063)
(5.636)
(444)
35.000
169.030
133.484
449
Skupaj
138.826
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
31. 12. 2010
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Krediti za
osebno
potrošnjo
Nedovoljene
prekoračitve
Velike
družbe
Prvovrstna (A)
34.264
152.097
132.938
310
Standardna (B)
-
1.834
1.801
118
Podstandardna (C)
-
1.960
10.502
Neplačniki (D)
-
222
Neplačniki (E) izterjava
-
1.086
Bonitetna
skupina
Oslabitve
Skupaj
Krediti
Krediti
državi bankam
SME
Drugo
Skupaj
442.540
152.578
36.897
5.409
85.663
156.205
403.129
5.651
-
285
569.023
112
60.556
85.192
18
-
-
158.340
311
32
11.894
38.789
80
-
-
51.328
2.043
403
11.112
48.756
5.484
-
-
68.884
1.042.696
(232)
(2.135)
(5.586)
(491)
(20.339) (63.341)
(4.832)
-
(40)
(96.996)
34.032
155.064
142.009
484
661.968 665.103
43.298
5.409
85.908
1.793.275
Krediti prebivalstvu so se glede na preteklo leto povečali za 2 %. Najbolj so se povečali stanovanjski krediti, in sicer za 9 %, limiti na
TRR so porasli za 3 %, znižali pa so se krediti za osebno potrošnjo. Kakovost kreditov je visoka in ostaja na enaki ravni kot preteklo leto
(2011: 94 % kreditov je razvrščenih v prvovrstno bonitetno skupino).
Krediti podjetjem so se znižali za 2 % glede na preteklo leto, njihova kakovost pa se je znižala zaradi povečanja števila insolvenčnih
postopkov in neplačnikov.
Kreditna izpostavljenost do bank in do držav se je v letu 2011 znižala. Banka sodeluje z enotami centralne ravni držav in bankami, ki
imajo nizko stopnjo tveganja.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
73
2.25.1.5 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na zapadlost
Krediti glede na zapadlost
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Banka
Nezapadli neoslabljeni krediti
Zapadli krediti posamično oslabljeni
Zapadli krediti neoslabljeni
Oslabitve
Skupaj
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
državi
Krediti
bankam
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
državi
Krediti
bankam
340.866
1.264.650
2.705
55.064
335.138
1.354.975
5.409
85.947
5.437
202.495
-
1
3.773
105.283
-
1
941
9.620
-
-
1.051
1.371
-
-
(9.348)
(124.006)
-
(11)
(8.444)
(88.507)
-
(40)
337.896
1.352.759
2.705
55.054
331.518
1.373.122
5.409
85.908
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
31. 12. 2010
SKUPINA
Nezapadli - neoslabljeni
krediti
Zapadli krediti posamično oslabljeni
Zapadli krediti neoslabljeni
Oslabitve
Skupaj
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
državi
Krediti
bankam
Krediti
Krediti
prebivalstvu podjetjem
340.932
1.261.347
2.705
55.064
335.208
5.437
202.536
-
1
3.773
Krediti
državi
Krediti
bankam
1.352.204
5.409
85.947
105.305
-
1
942
9.620
-
-
1.052
1.372
-
-
(9.348)
(124.010)
-
(11)
(8.444)
(88.512)
-
(40)
337.963
1.349.493
2.705
55.054
331.589
1.370.369
5.409
85.908
Porast zapadlih kreditov je posledica neugodnih gospodarskih razmer in povečanja števila insolvenčnih postopkov.
Zapadli in posamično oslabljeni krediti
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Banka
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
bankam
Krediti
Skupaj prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
bankam
Skupaj
45
2.112
-
2.157
60
2.782
-
2.842
1.387
20.336
-
21.723
212
13.098
-
13.310
Zapadle terjatve
do 30 dni
Zapadle terjatve
nad 30 do 90 dni
Zapadle terjatve
nad 90 dni
4.005
180.047
1
184.053
3.500
89.403
1
92.904
Skupaj
5.437
202.495
1
207.933
3.773
105.283
1
109.057
Poštena vrednost
zavarovanj
5.385
135.758
-
3.021
88.264
-
74
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
31. 12. 2010
SKUPINA
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
bankam
Krediti
Skupaj prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
bankam
Skupaj
45
2.114
-
2.159
60
2.782
-
2.842
1.387
20.339
-
21.726
213
13.098
-
13.311
Zapadle terjatve
do 30 dni
Zapadle terjatve
nad 30 do 90 dni
Zapadle terjatve
nad 90 dni
4.005
180.083
1
184.089
3.500
89.425
1
92.926
Skupaj
5.437
202.536
1
207.974
3.773
105.305
1
109.079
Poštena vrednost
zavarovanj
5.385
135.758
-
3.021
88.264
-
Zapadli in neoslabljeni krediti
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Banka
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
bankam
Skupaj
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
bankam
Skupaj
336
6.598
-
6.934
696
1.040
-
1.736
479
2.346
-
2.825
354
221
-
575
Zapadle terjatve
do 30 dni
Zapadle terjatve
nad 30 do 90 dni
Zapadle terjatve
nad 90 dni
126
676
-
802
-
110
-
110
Skupaj
941
9.620
-
10.561
1.051
1.371
-
2.422
Poštena vrednost
zavarovanj
912
7.215
-
1.093
1.421
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
31. 12. 2010
SKUPINA
Zapadle terjatve
do 30 dni
Zapadle terjatve
nad 30 do 90 dni
Zapadle terjatve
nad 90 dni
Skupaj
Poštena vrednost
zavarovanj
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
bankam
Skupaj
Krediti
prebivalstvu
Krediti
podjetjem
Krediti
bankam
Skupaj
337
6.598
-
6.935
697
1.041
-
1.738
479
2.346
-
2.825
355
221
-
576
126
676
-
802
-
110
-
110
942
9.620
-
10.562
1.052
1.372
-
2.424
1.093
7.215
-
1.093
1.421
-
75
2.25.1.6 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na pristop oblikovanja oslabitev
Izpostavljenost iz kreditov
- zneski v tisoč evrih
Banka
Bonitetna skupina
31. 12. 2011
Skupinski pristop
Krediti
31. 12. 2010
Posamični pristop
Oslabitve
Krediti
Skupinski pristop
Posamični pristop
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
Prvovrstna (A)
915.621
(2.702)
50.212
-
960.108
(3.585)
85.664
-
Standardna (B)
433.671
(8.984)
93.225
(3.917)
339.717
(8.553)
229.031
(12.900)
Podstandardna (C)
11.386
(1.555)
161.169
(30.674)
9.681
(1.687)
148.539
(20.536)
Neplačniki (D)
2.425
(1.217)
75.248
(24.292)
3.138
(1.788)
48.190
(8.404)
Neplačniki (E) - izterjava
8.283
(7.879)
130.539
(52.145)
6.825
(6.721)
62.055
(32.817)
1.371.386
(22.337)
510.393
(111.028)
1.319.469
(22.334)
573.479
(74.657)
Skupaj
Poštena vrednost
zavarovanja
1.325.120
331.424
1.254.627
426.093
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
Bonitetna skupina
31. 12. 2011
Skupinski pristop
31. 12. 2010
Posamični pristop
Skupinski pristop
Posamični pristop
Krediti
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
Krediti
Oslabitve
Prvovrstna (A)
912.079
(2.702)
50.212
-
957.032
(3.585)
85.664
-
Standardna (B)
433.740
(8.984)
93.225
(3.917)
339.992
(8.553)
229.031
(12.900)
11.386
(1.555)
161.169
(30.674)
9.681
(1.687)
148.659
(20.537)
2.576
(1.217)
75.371
(24.292)
3.138
(1.788)
48.190
(8.404)
8.287
(7.883)
130.539
(52.145)
6.829
(6.725)
62.055
(32.817)
1.368.068
(22.341)
510.516
(111.028)
1.316.672
(22.338)
573.599
(74.658)
Podstandardna (C)
Neplačniki (D)
Neplačniki (E) - izterjava
Skupaj
Poštena vrednost
zavarovanja
1.325.120
331.424
1.254.627
426.093
Banka in skupina oblikujeta oslabitve v skladu z interno metodologijo oblikovanja oslabitev in rezervacij po MSRP. Posamično
pomembne izpostavljenosti in izpostavljenosti, kjer obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev, slabita posamično na podlagi ocene
prihodnjih denarnih tokov, ostale izpostavljenosti pa skupinsko. Po stanju 31. decembra 2011 je bilo 27 % kreditnega portfelja ocenjenega
posamično, oziroma 83 % oslabitev (2010: 30 % kreditnega portfelja oziroma 76 % oslabitev).
Po vrstah kreditov
- zneski v tisoč evrih
Krediti prebivalstvu
BankA
31. 12. 2011
Skupinski pristop
- oslabitve
Krediti podjetjem
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Krediti za
osebno
potrošnjo
Nedovoljene
prekoračitve
Velike
družbe
SME
Drugo
35.205
171.549
129.038
893
519.807
453.247
58.942
2.705
-
1.371.386
(205)
(2.946)
(3.017)
(444)
(3.526)
(10.308)
(1.891)
-
-
(22.337)
Krediti
Krediti
državi bankam
Skupaj
Posamični pristop
-
477
10.082
-
131.215
276.843
36.711
-
55.065
510.393
- oslabitve
Delež oslabitev na
vrednost kreditov
-
(117)
(2.619)
-
(29.766)
(64.299)
(14.216)
-
(11)
(111.028)
Skupaj
76
0,58%
1,78%
4,05%
49,72%
5,11%
10,22%
16,84%
-
0,02%
7,09%
35.000
168.963
133.484
449
617.730
655.483
79.546
2.705
55.054
1.748.414
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
Krediti prebivalstvu
BankA
31. 12. 2010
Skupinski pristop
- oslabitve
Krediti podjetjem
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Krediti za
osebno
potrošnjo
Nedovoljene
prekoračitve
Velike
družbe
SME
Drugo
34.264
157.128
138.187
975
522.508
416.866
44.132
5.409
Krediti
Krediti
državi bankam
Skupaj
-
1.319.469
(22.334)
(232)
(2.135)
(3.257)
(491)
(3.324)
(11.169)
(1.726)
-
-
Posamični pristop
-
-
9.408
-
150.447
323.678
3.998
-
85.948
573.479
- oslabitve
Delež oslabitev na
vrednost kreditov
-
-
(2.329)
-
(17.016)
(52.166)
(3.106)
-
(40)
(74.657)
0,68%
1,36%
3,78%
50,36%
3,02%
8,55%
10,04%
-
0,05%
5,12%
34.032
154.993
142.009
484
652.615
677.209
43.298
5.409
85.908
1.795.958
Skupaj
- zneski v tisoč evrih
Krediti prebivalstvu
SKUPINA
31. 12. 2011
Skupinski pristop
- oslabitve
Krediti podjetjem
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Krediti za
osebno
potrošnjo
Nedovoljene
prekoračitve
Velike
družbe
SME
Drugo
35.205
171.616
129.038
893
528.548
441.121
58.942
2.705
Krediti
Krediti
državi bankam
Skupaj
- 1.368.068
(205)
(2.946)
(3.017)
(444)
(3.526)
(10.308)
(1.891)
-
-
Posamični pristop
-
477
10.082
-
131.338
276.843
36.711
-
55.065
510.516
- oslabitve
Delež oslabitev na
vrednost kreditov
-
(117)
(2.619)
-
(29.766)
(64.303)
(14.216)
-
(11)
(111.032)
0,58%
1,78%
4,05%
49,72%
5,05%
10,39%
16,84%
0,00%
0,02%
7,10%
35.000
169.030
133.484
449
626.594
643.353
79.546
2.705
55.054
1.745.215
Skupaj
(22.337)
- zneski v tisoč evrih
Krediti prebivalstvu
SKUPINA
31. 12. 2010
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
34.264
157.199
138.187
(232)
(2.135)
Posamični pristop
-
- oslabitve
Delež oslabitev na
vrednost kreditov
-
Skupinski pristop
- oslabitve
Skupaj
Krediti podjetjem
Krediti za
osebno Nedovoljene
potrošnjo prekoračitve
Velike
družbe
SME
Drugo
Krediti
Krediti
državi bankam
975
531.859
404.647
44.132
5.409
-
1.316.672
(3.257)
(491)
(3.324)
(11.173)
(1.726)
-
-
(22.338)
-
9.407
-
150.449
323.797
3.998
-
85.948
573.599
-
(2.329)
-
(17.016)
(52.167)
(3.106)
-
(40)
(74.658)
0,68%
1,36%
3,78%
50,36%
2,98%
8,70%
10,04%
-
0,05%
5,13%
34.032
155.064
142.009
484
661.968
665.104
43.298
5.409
85.908
1.793.275
Skupaj
Krediti bankam se ocenjujejo samo posamično, medtem ko se krediti ostalim kreditojemalcem ocenjujejo posamično in skupinsko,
odvisno od višine izpostavljenosti in od razvrstitve oziroma ocene, ali obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
77
2.25.1.7 Koncentracija izpostavljenosti po regijah in dejavnostih
Izpostavljenost kreditov po regijah
V tabeli je prikazana izpostavljenost kreditov po geografskih regijah. Izpostavljenost po regijah je opredeljena glede na sedež dolžnika.
- zneski v tisoč evrih
BANKA
31. 12. 2011
Krediti državi
Krediti bankam
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
Slovenija
Evropska unija
JV Evropa
Ostale države
Skupaj
2.705
-
-
-
2.705
10.931
39.093
782
4.259
55.065
340.580
487
6.177
-
347.244
1.476.765
1.343.849
1.563
124.769
6.584
- velikim podjetjem
633.509
-
14.317
3.196
651.022
- majhnim in srednjim podjetjem (SME)
614.687
1.563
110.452
3.388
730.090
- drugim
95.653
-
-
-
95.653
Oslabitve kreditov
(122.442)
(21)
(10.783)
(119)
(133.365)
Skupaj
1.575.623
41.122
120.945
10.724
1.748.414
1.713.222
40.858
129.879
8.989
1.892.948
(86.406)
(20)
(10.381)
(184)
(96.991)
1.626.817
40.837
119.497
8.805
1.795.957
31. 12. 2010
Skupaj krediti
Skupaj oslabitve
Skupaj
- zneski v tisoč evrih
Skupina
31. 12. 2011
Krediti državi
Krediti bankam
Krediti prebivalstvu
Krediti podjetjem
Slovenija
Evropska unija
JV Evropa
Ostale države
2.705
-
-
-
Skupaj
2.705
10.931
39.093
782
4.259
55.065
340.647
487
6.177
-
347.311
1.340.587
1.563
124.769
6.584
1.473.503
- velikim podjetjem
642.373
-
14.317
3.196
659.886
- majhnim in srednjim podjetjem (SME)
602.561
1.563
110.452
3.388
717.964
95.653
-
-
-
95.653
Oslabitve kreditov
(122.446)
(21)
(10.783)
(119)
(133.369)
Skupaj
1.572.424
41.122
120.945
10.724
1.745.215
1.890.271
- drugim
31. 12. 2010
Skupaj krediti
Skupaj oslabitve
Skupaj
1.710.547
40.858
129.878
8.988
(86.411)
(20)
(10.381)
(184)
(96.996)
1.624.136
40.838
119.497
8.804
1.793.275
Izpostavljenost po regijah ostaja na podobni ravni kot v preteklem letu. Banka na trge JV Evrope vstopa preudarno in samo ob dobrem
zavarovanju. Kreditira pretežno podjetja, ki so v lasti slovenskih družb ali poslovno sodelujejo z njimi. Največjo dopustno izpostavljenost
do te regije ima omejeno z limitom.
78
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih
- zneski v tisoč evrih
Predelovalne
dejavnosti
Trgovina in
pop. mot.
vozil
Krediti državi
-
-
-
-
-
-
2.705
-
2.705
Krediti bankam
-
-
-
55.065
-
-
-
-
55.065
BANKA
31. 12. 2011
Krediti prebivalstvu
GradbeFinančno Poslovanje Strok., znan.
Ostale
ništvo posredništvo z neprem. in posl. dej. dejavnosti
Fizične
osebe
Skupaj
-
-
-
-
-
-
-
347.244
347.244
Krediti podjetjem
300.958
250.490
166.007
197.244
102.787
167.000
292.279
-
1.476.765
- velikim podjetjem
191.090
119.373
45.606
103.100
10.492
34.087
147.274
-
651.022
- majhnim in srednjim
podjetjem (SME)
103.220
129.062
110.361
94.144
90.333
105.959
97.011
-
730.090
6.648
2.055
10.040
-
1.962
26.954
47.994
-
95.653
Oslabitve kreditov
(14.689)
(8.540)
(23.524)
(34.600)
(14.709)
(18.212)
(9.743)
(9.348)
(133.365)
Skupaj
286.269
241.950
142.483
217.709
88.078
148.788
285.241
337.896
1.748.414
Skupaj krediti
306.101
246.004
155.617
297.202
94.929
152.987
300.146
339.962 1.892.948
Skupaj oslabitve
(13.893)
(9.044)
(19.071)
(14.987)
(9.601)
(13.686)
(8.265)
(8.444)
(96.991)
Skupaj
292.208
236.960
136.546
282.215
85.328
139.301
291.881
331.518
1.795.957
- drugim
31. 12. 2010
- zneski v tisoč evrih
Predelovalne
dejavnosti
Trgovina in
pop. mot.
vozil
Krediti državi
-
-
-
-
-
-
2.705
-
2.705
Krediti bankam
-
-
-
55.065
-
-
-
-
55.065
SKUPINA
31. 12. 2011
Krediti prebivalstvu
GradbeFinančno Poslovanje Strok., znan.
Ostale
ništvo posredništvo z neprem. in posl. dej. dejavnosti
Fizične
osebe
Skupaj
-
-
-
-
-
-
-
347.311
347.311
Krediti podjetjem
309.855
250.490
166.130
197.244
90.505
167.000
292.279
-
1.473.503
- velikim podjetjem
199.831
119.373
45.729
103.100
10.492
34.087
147.274
-
659.886
- majhnim in srednjim
podjetjem (SME)
103.376
129.062
110.361
94.144
78.051
105.959
97.011
-
717.964
6.648
2.055
10.040
-
1.962
26.954
47.994
-
95.653
Oslabitve kreditov
(14.693)
(8.540)
(23.524)
(34.600)
(14.709)
(18.212)
(9.743)
(9.348)
(133.369)
Skupaj
295.162
241.950
142.606
217.709
75.796
148.788
285.241
337.963
1.745.215
Skupaj krediti
315.622
246.004
155.737
297.202
82.541
152.987
300.146
340.033
1.890.271
Skupaj oslabitve
(13.897)
(9.044)
(19.071)
(14.987)
(9.602)
(13.686)
(8.265)
(8.444)
(96.996)
Skupaj
301.725
236.960
136.666
282.214
72.939
139.301
291.881
331.589
1.793.275
- drugim
31. 12. 2010
Z vidika izpostavljenosti po dejavnostih ostaja največja izpostavljenost do predelovalne dejavnosti, ki pa je dokaj heterogena skupina. V
letu 2011 se je najbolj znižala izpostavljenost do finančnega posredništva. Banka in skupina bosta tudi v letu 2012 sledili cilju razpršenosti
naložb po dejavnostih ter omejevali oziroma zniževali naložbe v dejavnostih z višjo stopnjo tveganja.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
79
2.25.1.8 Izpostavljenost kreditnemu tveganju za dolžniške finančne instrumente
V preglednici je knjigovodska vrednost dolžniških finančnih instrumentov, razvrščenih po izdajateljih in bonitetnih ocenah agencije
Moody’s Investors Service.
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
Izdajatelj
Države
Banke
BANKA IN SKUPINA
Bonitetna
ocena Moody's
Fin. sred.
namenjena
trgovanju
Fin. sred.
razpoložljiva
za prodajo
Fin. sred. v
posesti do
zapadlosti
Skupaj
finančna
sredstva
Aaa do Aa3
-
-
21.818
31.415
53.233
A1 do A3
-
-
23.212
190.342
213.554
Ca
-
-
-
1.261
1.261
Aaa do Aa3
1.148
3.956
34.136
23.195
62.435
A1 do A3
-
2.048
65.603
7.821
75.472
Baa1 do Baa3
-
-
7.458
-
7.458
11.406
606
4.822
-
16.834
535
1.213
-
-
1.748
10.808
Ba1 do Ba3
B2
Ostali
Fin. sred. pripoznana po pošteni
vred. skozi IPI
Aaa do Aa1
Neocenjeni *
Skupaj
-
-
5.736
5.072
7.320
-
15.212
10.205
32.737
20.409
7.823
177.997
269.311
475.540
*Vse neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A, četrtina jih je zavarovana s poroštvom države.
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2010
BANKA IN SKUPINA
Fin. sred.
namenjena
trgovanju
Fin. sred. pripoznana po pošteni
vred. skozi IPI
Fin. sred.
razpoložljiva
za prodajo
Fin. sred. v
posesti do
zapadlosti
Zastavljena
finančna
sredstva
Skupaj
finančna
sredstva
Izdajatelj
Bonitetna
ocena Moody's
Države
Aaa do Aa3
1
12.255
45.659
190.447
32.390
280.753
Ba1 do Ba3
-
-
2.901
-
-
2.901
Banke
Aaa do Aa3
-
9.337
81.333
75.623
-
166.293
3.193
1.984
39.615
-
-
44.792
18.446
3.831
7.460
-
-
29.737
Ba1 do Ba3
2.885
2.038
1.874
-
-
6.797
Neocenjeni *
7.498
-
16.111
10.203
-
33.812
32.023
29.445
194.954
276.273
32.390
565.085
A1 do A3
Baa1 do Baa3
Ostali
Skupaj
*Vse neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A, tretjina jih je zavarovana s poroštvom države.
Banka ima 89 % naložb v dolžniških finančnih instrumentih, pretežno državnih, bančnih in oseb javnega sektorja z oceno najmanj Baa3.
Po stanju 31. decembra 2011 predstavljajo naložbe v države Evropske unije 99 % vseh naložb, izpostavljenost do držav Evropske unije z
višjo stopnjo tveganja (Italija, Španija, Grčija) pa je bila 15.201 tisoč evrov.
V letu 2011 je banka dodatno slabila dolžniške finančne instrumente zaradi povečanega kreditnega tveganja izdajatelja Republike Grčije.
Knjigovodska vrednost oslabljenih finančnih instrumentov 31. decembra 2011 je bila 1.261 tisoč evrov (2010: 2.466 tisoč evrov).
80
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.25.1.9 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov
- zneski v tisoč evrih
Banka IN SKUPINA
31. 12. 2011
31. 12. 2010
Poštena vrednost
Poštena vrednost
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni trgovanju
Terminski posli z vrednostnimi papirji
9.313
6.965
Obrestne zamenjave
6.517
5.203
Valutne zamenjave
1.314
443
Opcija
9
34
Skupaj
17.153
12.645
Obrestne zamenjave
4.838
-
Skupaj
4.838
-
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
Pri izvedenih finančnih instrumentih prihaja do kreditne izpostavljenosti iz naslova neizvršitve posla nasprotne stranke. Obrestne zamenjave banka izvaja s tujimi bankami, ki imajo bonitetno oceno najmanj A1. V letu 2011 se je obseg teh poslov povečal, ob enem pa so bili
pozitivni učinki tudi zaradi vrednotenja. Valutne zamenjave prav tako izvaja z bankami, v manjšem obsegu pa tudi s podjetji.
Terminske posle z vrednostnimi papirji banka sklepa s podjetji. Ob povečanem kreditnem tveganju svoje terjatve dodatno zavaruje s
primernimi oblikami zavarovanja. Poštena vrednost se je v letu 2011 povečala zaradi znižanja poštene vrednosti osnovnega instrumenta.
2.25.1.10 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev (CLN)
Banka je imela na dan 31. decembra 2011 v posesti še 3 obveznice v višini 6.852 tisoč evrov (2010: 8.465 tisoč evrov), ki imajo lastnosti
strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev (Credit Linked Note, CLN).
Pregled strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2011:
Strukturiran dolžniški
vrednostni papir (CLN)
Prevzeto kreditno
tveganje
ING AMSTERDAM
Tip CLN
Bonitetna ocena
Moody's 2011
Knjigovodska
vrednost
‘CLN on Subordinated Loan’
-
3.137
Banka I.
AFINANCE B. V.
‘CLN on Subordinated Loan’
Banka II.
UBS ZURICH
Caa1
1.748
‘Credit Inverse Note Floater’
Država I.
- zneski v tisoč evrih
-
1.967
Baa3
Dva strukturirana dolžniška vrednostna papirja se nanašata na podrejeni dolg, eden je »Credit Inverse Note Floater«, kar pomeni, da se
prevzeto kreditno tveganje države izraža skozi ceno izdanega vrednostnega papirja.
Vsi navedeni strukturirani dolžniški vrednostni papirji nosijo poleg prevzetega kreditnega tveganja tudi kreditno tveganje izdajatelja.
Strukturirani vrednostni papirji se izkazujejo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Banka jih pozorno spremlja ter z limitom
omejuje obseg trgovanja z njimi.
Banka vrednoti pozicije v omenjenih vrednostnih papirjih po načelu zagotavljanja razpoložljive tržne cene. Za vse vrednostne papirje, za
katere obstajajo kotacije na portalih Reuters in Bloomberg, se kot vir za vrednotenje uporabljajo tako pridobljene vrednosti.
Poleg omenjenega načina pridobivanja cen spremlja banka gibanje krivulje brezkuponskih obrestnih mer (t. i. Zero Curve). Za kontrolo
določanja poštene vrednosti uporablja cene in gibanje cen primerljivih vrednostnih papirjev.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
81
2.25.2 Tržna tveganja
Tržno tveganje je tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov zaradi spreminjanja dejavnikov tveganja, in sicer obrestnih mer, deviznih tečajev in cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških
finančnih instrumentih ter izvedenih finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka.
Banka kot tržna tveganja obravnava tista, ki jim je izpostavljena pri trgovanju, in tveganja, ki jim je izpostavljena pri netrgovalnih aktivnostih, povezanih s tržnimi dejavniki tveganj.
Spremljanje in poročanje o višini izpostavljenosti tržnim tveganjem poteka preko limitnih sistemov ter preko različnih metod merjenja
tržnih tveganj.
2.25.2.1 M erjenje in upravljanje tržnih tveganj
Pozicijsko tveganje (tveganje spremembe vrednosti) lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev se izvaja na ravni celotnega portfelja in
na ravni posameznih poslov. Banka izračunava izpostavljenost pozicijskemu tveganju na ravni portfelja z uporabo metode tvegane vrednosti (VaR). Ker je uporabnost metode tvegane vrednosti omejena, se izpostavljenost pozicijskemu tveganju spremlja tudi z analizami
občutljivosti, pri čemer se meri vpliv sprememb različnih dejavnikov tveganja (na primer obrestnih mer) na vrednost finančnega instrumenta oziroma portfelja finančnih instrumentov. Banka izvaja tudi stres scenarije izjemnih razmer, ki kažejo vpliv izjemnih a verjetnih
razmer na finančnih trgih na vrednost finančnih instrumentov.
Banka obvladuje izpostavljenost pozicijskemu tveganju tudi s postavljenim limitnim sistemom, ki ga redno posodablja. Limiti so v osnovi
razdeljeni na limite trgovalne in bančne knjige, nato pa so razdeljeni z vidika vrste finančnega instrumenta, regije in izdajatelja. Izpostavljenost pozicijskemu tveganju meri tudi na ravni posameznih poslov, zato ima v okviru limitnega sistema vzpostavljene limite največje
dovoljene izgube, ki so določeni na osnovi pripravljenosti skupine za sprejemanje tveganj.
Banka meri valutno tveganje na dnevnem nivoju s spremljanjem neto pozicij po posameznih tujih valutah ter hkrati tudi dnevno izračunava izpostavljenost valutnemu tveganju s pomočjo metode tvegane vrednosti. Izpostavljenost valutnemu tveganju se spremlja z limiti
na pozicije v tujih valutah, ki opredeljujejo maksimalno višino odprtosti (neto pozicije) v posamezni valuti.
Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedenimi
finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer banka te posle varuje z nasprotnimi posli.
Posli se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami.
V okviru merjenja tržnih tveganj banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja za vse postavke, ki so namenjene trgovanju, v
skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice. Banka izračunava tudi kapitalsko zahtevo za
valutno tveganje, če skupna odprta pozicija v tujih valutah presega 2 % regulatornega kapitala.
Banka je na dan 31. decembra 2011 izdelala simulacijo vpliva na izkaz poslovnega izida in vpliva na kapital ob zmanjšanju knjigovodske
vrednosti vseh lastniških vrednostnih papirjev v trgovalni knjigi za 20 % in vseh dolžniških vrednostnih papirjev v trgovalni knjigi za
10 %. V simulaciji niso upoštevani terminsko prodani vrednostni papirji. Rezultati stresnega scenarija so razvidni v naslednji tabeli.
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2011
Banka IN SKUPINA
Vpliv na izkaz poslovnega izida
Vpliv na kapital
Skupaj
82
31. 12. 2010
Dolžniški VP
Lastniški VP
Skupaj
Dolžniški VP
Lastniški VP
Skupaj
(1.286)
(604)
(1.890)
(1.838)
(131)
(1.968)
(474)
(4.405)
(4.880)
(400)
(5.967)
(6.366)
(1.760)
(5.009)
(6.770)
(2.237)
(6.097)
(8.335)
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.25.2.2 Analiza Value-at-Risk
Tehniko tvegane vrednosti (Value-at-Risk – VaR) banka uporablja za trgovalne postavke ob normalnih tržnih pogojih. Tako poskuša
oceniti potencialno izgubo z določeno stopnjo verjetnosti za določeno časovno obdobje. Tehniko tvegane vrednosti dopolnjuje tudi z
drugimi metodami, s katerimi lahko oceni spremembo vrednosti finančnega instrumenta ob spreminjanju dejavnikov tveganja.
Za pozicijsko tveganje in valutno tveganje lastniških vrednostnih papirjev (neto trgovalne pozicije) banka uporablja historično simulacijo.
V obeh primerih se uporabljajo tržni podatki za eno leto, 99-odstotna stopnja zaupanja in horizont držanja 10 dni. Banka periodično
izvaja testiranje izjemnih situacij (stres teste).
Gibanje vrednosti VaR banke – trgovalne postavke (horizont držanja 10 dni, stopnja zaupanja 99 %)
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2010
Povprečna
vrednost v 2011
Najvišja
vrednost v 2011
Najnižja
vrednost v 2011
31. 12. 2011
VaR Skupaj
1.781
2.767
4.290
1.272
3.177
EQ VaR
1.779
2.761
4.259
1.270
3.172
2
6
31
2
5
FX VaR
Opombe:
EQ VaR FX VaR VaR za trgovalne lastniške vrednostne papirje
VaR za valutno tveganje
Tvegana vrednost lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih v trgovalno knjigo, se je v letu 2011 gibala med 1.270 tisoč evrov in 4.259
tisoč evrov. Banka zasleduje politiko zaprtih valutnih pozicij, zato je bila tvegana vrednost za valutno tveganje celo leto nizka in se je
gibala med 2 tisoč in 31 tisoč evrov.
2.25.2.3 Analiza občutljivosti finančnih instrumentov, vključenih v bančno knjigo
Obrestno občutljive postavke bančne knjige se analizirajo z metodo obrestnih razmikov, kjer je višina obrestnega razmika v posameznem
časovnem intervalu omejena tudi z limitom. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri tudi z analizami občutljivosti ter stres testi,
ki so narejeni na podlagi ocene razmika v trajanju (Duration Gap). Na podlagi teh dveh metod banka izvaja različne analize obrestne
občutljivosti, vključno s stresnimi scenariji.
Analiza občutljivosti vseh obrestno občutljivih postavk bančne knjige na dan 31. decembra 2011 pokaže, da bi se ob vzporednem dvigu
obrestne krivulje za 50 bazičnih točk neto sedanja vrednost finančnih instrumentov zvišala za 1.930 tisoč evrov. Vpliv na neto sedanjo
vrednost finančnih instrumentov se izračuna s pomočjo metode razmika v trajanju med finančnimi sredstvi in obveznostmi bančne
knjige.
Simulacija vpliva spremembe obrestne mere na konsolidirani izkaz poslovnega izida pokaže, da se pri zvišanju obrestne mere za 50
bazičnih točk na aktivi povečajo obrestni prihodki za 6.880 tisoč evrov na leto, na pasivi pa se povečajo obrestni odhodki za 5.621 tisoč
evrov na leto. Neto obrestni prihodki se ob zvišanju obrestne mere za 50 bazičnih točk povečajo za 1.259 tisoč evrov. V analizo so vključeni vsi obrestno občutljivi posli, ki imajo zapadlost oziroma spremembo obrestne mere v intervalu do enega leta. Na pasivi so izvzete
vpogledne vloge, saj banka oziroma skupina ocenjuje, da gre za obveznosti, ki niso obrestno občutljive. Predvideva se sprememba referenčne obrestne mere, ne pa tudi kreditnega pribitka.
Področje obrestno občutljivih finančnih instrumentov trgovalne knjige se podrobneje analizira v okviru tržnega tveganja, kjer se izračunava modificirano trajanje in tvegana vrednost.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
83
2.25.2.4 Valutno tveganje
Valutno tveganje je finančno tveganje in pomeni nevarnost pred finančno izgubo zaradi sprememb deviznih tečajev in izvira iz odprtosti
pozicij v tujih valutah. Sprememba deviznih tečajev tako neposredno vpliva na vrednost sredstev in obveznosti, denominiranih v tujih
valutah, izraženo v valuti poročanja. Banka se srečuje z valutnim tveganjem pri mednarodnem poslovanju iz naslednjih razlogov:
- sredstva in obveznosti skupine so v različnih valutah,
- s tujimi valutami skupina trguje za svoj račun.
Tveganost valutne izpostavljenosti je odvisna od neto pozicij v tujih valutah, od strukture portfelja, volatilnosti deviznih tečajev in od
korelacije med temi spremenljivimi dejavniki.
Tabela v nadaljevanju prikazuje izpostavljenost valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2011. Prikazuje knjigovodske vrednosti sredstev
in obveznosti po valutah.
Izpostavljenost valutnemu tveganju
- zneski v tisoč evrih
Banka
31. 12. 2011
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
USD
CHF
Drugo
EUR
Skupaj
112
212
450
167.389
168.163
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
-
-
-
52.817
52.817
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI
-
-
-
7.823
7.823
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
-
-
-
203.201
203.201
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
-
-
-
4.838
4.838
Krediti
8.253
40.624
5.057
1.694.480
1.748.414
- krediti bankam
3.692
570
4.629
46.163
55.054
- krediti strankam, ki niso banke
4.561
40.054
428
1.648.317
1.693.360
-
-
-
269.311
269.311
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Druga finančna sredstva
1
-
3
2.154
2.158
8.366
40.836
5.510
2.402.013
2.456.725
Finančne obveznosti do centralne banke
-
-
-
90.082
90.082
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
-
-
-
2.167
2.167
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
-
-
-
36.146
36.146
8.431
8.160
5.303
2.138.100
2.159.994
356
165
275
20.209
21.005
8.075
7.995
5.028
1.457.707
1.478.805
- krediti bank
-
-
-
396.023
396.023
- krediti strank, ki niso banke
-
-
-
6.224
6.224
- dolžniški VP
-
-
-
185.520
185.520
- podrejene obveznost
-
-
-
72.417
72.417
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
-
-
-
8
8
Druge finančne obveznosti
2
-
-
8.583
8.585
8.433
8.160
5.303
2.275.086
2.296.982
(67)
32.676
207
126.927
159.743
-
32.797
485
287.014
320.296
21.285
53.819
5.376
2.485.374
2.565.854
8.611
13.140
2.730
2.357.718
2.382.199
Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2010
12.674
40.679
2.646
127.656
183.655
Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2010
13.027
40.699
2.286
41.685
97.697
- vloge strank, ki niso banke
Skupaj obveznosti
Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2011
Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2011
31. 12. 2010
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
84
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
31. 12. 2011
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
USD
CHF
Drugo
EUR
Skupaj
112
212
450
167.389
168.163
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
-
-
-
52.817
52.817
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI
-
-
-
7.823
7.823
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
-
-
-
203.201
203.201
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
-
-
-
4.838
4.838
Krediti
8.253
40.624
5.057
1.691.281
1.745.215
- krediti bankam
3.692
570
4.629
46.163
55.054
- krediti strankam, ki niso banke
4.561
40.054
428
1.645.118
1.690.161
-
-
-
269.311
269.311
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Druga finančna sredstva
1
-
3
5.235
5.239
8.366
40.836
5.510
2.401.895
2.456.607
Finančne obveznosti do centralne banke
-
-
-
90.082
90.082
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
-
-
-
2.167
2.167
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI
-
-
-
36.146
36.146
8.431
8.160
5.303
2.138.097
2.159.991
356
165
275
20.209
21.005
8.075
7.995
5.028
1.457.703
1.478.801
- krediti bank
-
-
-
396.024
396.024
- krediti strank, ki niso banke
-
-
-
6.224
6.224
- dolžniški VP
-
-
-
185.520
185.520
- podrejene obveznost
-
-
-
72.417
72.417
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
-
-
-
8
8
Druge finančne obveznosti
2
-
-
9.570
9.572
8.433
8.160
5.303
2.276.070
2.297.966
(67)
32.676
207
125.825
158.641
-
32.797
485
287.014
320.296
21.285
53.819
5.376
2.482.829
2.563.309
8.611
13.140
2.730
2.357.890
2.382.371
Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2010
12.674
40.679
2.646
124.939
180.938
Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2010
13.027
40.699
2.286
41.685
97.697
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
Skupaj obveznosti
Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2011
Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2011
31. 12. 2010
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Iz tabele je razvidna visoka valutna odprtost na CHF z dolgo pozicijo. Banka jo uravnava z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto
(FX swap). Dne 31. decembra 2011 je bila zunajbilančna pozicija iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v CHF 32.797 tisoč evrov. Ob
upoštevanju navedenega je pozicija CHF izravnana.
Ob upoštevanju sklenjenih izvedenih finančnih instrumentov so valutne pozicije skoraj zaprte, zato so učinki spremembe deviznih tečajev zanemarljivi.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
85
2.25.2.5 Obrestno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja skupine in banke neugodnim premikom obrestnih
mer. Tveganje lahko vpliva na izkaz poslovnega izida in na ekonomsko vrednost terjatev, obveznosti in zunajbilančnih instrumentov oziroma na ekonomsko vrednost kapitala banke in skupine. Največkrat izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih
sredstev, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi.
Merjenje obrestnega tveganja temelji na razdelitvi obrestno občutljivih produktov bančne in trgovalne knjige.
Obrestno tveganje banke in skupine je v letu 2011 izviralo predvsem iz neusklajene ročnosti oziroma ponovnega določanja obrestne
mere med obrestno občutljivimi naložbami in obveznostmi. To je bila posledica pridobivanja dolgoročnih virov s fiksno obrestno mero in
njihove porabe za naložbe z variabilno obrestno mero in fiksno obrestno mero drugačne ročnosti kot vir. V letu 2011 sta banka in skupina
znižali izpostavljenost obrestnemu tveganju z izvedenimi finančnimi instrumenti z uporabo računovodskega varovanja pred tveganji, s
katerimi sta zaprli večje posle, ki so pomembno vplivali na višino obrestnih vrzeli. Banka in skupina načrtujeta, da bosta v letu 2012 še
naprej zapirali obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer se bo zmanjševal
vpliv na izkaz poslovnega izida zaradi spremembe poštene vrednosti obrestnega izvedenega finančnega instrumenta z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji.
Izpostavljenost obrestnemu tveganju
- zneski v tisoč evrih
Banka
31. 12. 2011
Denar v blagajni in stanje na računih
pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana
po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
Druga finančna sredstva
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane
po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančne obveznosti, merjene
po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški VP
- podrejene obveznost
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
Druge finančne obveznosti
Skupaj obveznosti
GAP na dan 31. 12. 2011
Do 1 mes.
1-3 m.
3-12 m.
1-5 l.
Nad 5 l.
Neobrestovano
Skupaj
157.922
-
-
-
-
10.241
168.163
1.796
530
2.630
13.472
1.980
32.409
52.817
2.099
1.200
-
3.929
595
-
7.823
11.462
45.716
21.535
95.858
3.426
25.204
203.201
489.945
396.590
772.849
67.069
21.961
-
1.748.414
54.988
-
66
-
-
-
55.054
434.957
396.590
772.783
67.069
21.961
-
1.693.360
6.884
15.212
10.406
183.397
53.412
-
269.311
4.838
4.838
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
2.158
2.158
674.946
459.248
807.420
363.725
81.374
70.012
2.456.725
82
10.000
-
80.000
-
-
90.082
-
-
-
-
-
2.167
2.167
1.385
33.270
1.491
-
-
-
36.146
814.053
515.050
657.159
169.283
4.449
-
2.159.994
15.520
5.075
410
-
-
-
21.005
685.916
364.216
329.944
98.515
214
-
1.478.805
101.320
52.000
232.821
5.647
4.235
-
396.023
24
2.700
3.500
-
-
-
6.224
11.253
91.059
30.234
52.974
-
-
185.520
20
-
60.250
12.147
-
-
72.417
8
-
-
-
-
-
8
-
-
-
-
-
8.585
8.585
815.528
558.320
658.650
249.283
4.449
10.752
2.296.982
(140.582)
(99.072)
148.770
114.442
76.925
59.260
159.743
31. 12. 2010
Skupaj sredstva
698.710
494.247
885.216
329.204
71.297
87.180
2.565.854
Skupaj obveznosti in kapital
879.804
402.234
669.186
397.810
19.742
13.423
2.382.199
(181.094)
92.013
216.030
(68.606)
51.555
73.757
183.655
GAP na dan 31. 12. 2010
86
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
31. 12. 2011
Denar v blagajni in stanje na računih
pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana
po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
Druga finančna sredstva
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane
po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančne obveznosti, merjene
po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški VP
- podrejene obveznost
Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju
Druge finančne obveznosti
Skupaj obveznosti
GAP na dan 31. 12. 2011
Do 1 mes.
1-3 m.
3-12 m.
1-5 l.
Nad 5 l.
Neobrestovano
Skupaj
157.922
-
-
-
-
10.241
168.163
1.796
530
2.630
13.472
1.980
32.409
52.817
2.099
1.200
-
3.929
595
-
7.823
11.462
45.716
21.535
95.858
3.426
25.204
203.201
489.910
395.022
771.439
66.883
21.961
-
1.745.215
54.988
-
66
-
-
-
55.054
434.922
395.022
771.373
66.883
21.961
-
1.690.161
6.884
15.212
10.406
183.397
53.412
-
269.311
4.838
4.838
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
5.239
5.239
674.911
457.680
806.010
363.539
81.374
73.093
2.456.607
82
10.000
-
80.000
-
-
90.082
-
-
-
-
-
2.167
2.167
1.385
33.270
1.491
-
-
-
36.146
814.049
515.050
657.159
169.283
4.449
-
2.159.990
15.520
5.075
410
-
-
-
21.005
685.912
364.216
329.944
98.515
214
-
1.478.801
101.320
52.000
232.821
5.647
4.235
-
396.023
24
2.700
3.500
-
-
-
6.224
11.253
91.059
30.234
52.974
-
-
185.520
20
-
60.250
12.147
-
-
72.417
8
-
-
-
-
-
8
-
-
-
-
-
9.573
9.573
815.524
558.320
658.650
249.283
4.449
11.740
2.297.966
(140.613)
(100.640)
147.360
114.256
76.925
61.353
158.641
31. 12. 2010
Skupaj sredstva
698.636
492.172
884.685
329.204
71.296
87.316
2.563.308
Skupaj obveznosti in kapital
879.801
402.234
669.186
397.810
19.742
13.598
2.382.371
(181.165)
89.937
215.499
(68.605)
51.554
73.718
180.937
GAP na dan 31. 12. 2010
Banka oziroma skupina je v intervalu do 1 meseca na strani obveznosti vključila vse vpogledne vloge, zaradi česar ima negativno obrestno
vrzel. V letu 2011 je banka oziroma skupina sklenila obrestne zamenjave za izdane obveznice ter depozite, kar je vplivalo na višino obrestnih vrzeli. S pomočjo sklenjenih obrestnih zamenjav je zmanjšala izpostavljenost obrestnemu tveganju.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
87
2.25.3 Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tisto, ki vključuje tveganje zagotavljanja
virov likvidnosti, ko banka in skupina nista sposobni poravnati
vseh dospelih obveznosti oziroma sta primorani pridobivati vire
likvidnosti s pomembno višjimi stroški, in tržno likvidnostno tveganje, ki se kaže v tem, da pozicij v finančne instrumente ni možno
odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva
na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne
likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti.
Za banke je časovna neusklajenost sredstev in obveznosti običajna, saj je temeljna vloga bank transformacija zapadlosti kratkoročnih virov v dolgoročna posojila, vendar pa se banka in skupina
s tem izpostavljata likvidnostnemu tveganju. Zaradi tega imata
banka in skupina vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja z likvidnostjo, ki vključuje:
- analiziranje in planiranje prihodnjih denarnih tokov,
- vzdrževanje zelo likvidnih naložb v okviru likvidnostnih rezerv,
- spremljanje ciljnih vrednosti in limitov s področja operativne in strukturne likvidnosti ter preko sistema notranjih in zunanjih
poročil,
- zagotavljanje ustrezne razpršenosti virov likvidnosti in
- izvajanje scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer.
88
Banka izdeluje tri različne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer,
ki temeljijo na dinamični analizi likvidnostnih vrzeli:
- scenarij, prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju (idiosinkratičen scenarij), ki predvideva izpad obnavljanja virov likvidnosti,
- scenarij, pogojen s situacijo na trgu (tržni scenarij), ki predvideva padec likvidnosti sredstev in
- scenarije na podlagi kombinacij obeh scenarijev iz prve in druge alineje.
Na podlagi rezultatov scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer je
banka opredelila minimalno višino likvidnostnih rezerv ter njeno
strukturo. Banka ima vzpostavljene postopke zgodnjega ugotavljanja likvidnostnih primanjkljajev, pri čemer redno spremlja tudi
obnašanje posameznih produktov ter dogajanje na finančnih trgih. Ob tem posebno pozornost namenja opozorilnim znakom izjemnih likvidnostnih razmer. Ob nastopu morebitnih opozorilnih
znakov ima banka opredeljen krizni načrt, ki določa učinkovite načine obvladovanja položajev izjemnih likvidnostnih razmer. Banka
bi ob nastopu izjemnih likvidnostnih razmer delovala v dveh smereh, in sicer s pridobivanjem dodatnih oziroma alternativnih virov
financiranja ter z ustreznim komuniciranjem z javnostmi.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju
- zneski v tisoč evrih
Banka
31. 12. 2011
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti skozi IPI
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Druga finančna sredstva
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane
po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški VP
- podrejene obveznosti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Druge finančne obveznosti
Skupaj obveznosti
GAP na dan 31. 12. 2011
Skupaj
denarni tok
Knjigov.
vrednost
(nediskontiran)
Do
1 mes.
168.163
168.170
168.170
-
-
-
-
52.817
63.285
32.707
6
3.749
16.180
10.643
7.823
9.101
61
196
182
4.875
3.787
123.164
4.042
1-3 m. 3-12 m.
1-5 l.
Nad
5 l.
203.201
219.337
28.885
20.039
43.207
1.748.414
1.944.846
315.157
140.017
505.679
55.054
55.070
55.003
-
67
1.693.360
1.889.776
260.154
140.017
505.612
269.311
327.064
3.688
20.172
17.226
212.543
73.435
4.838
4.838
4.838
-
-
-
-
-
-
674.963 309.030
-
-
674.963 309.030
2.158
2.158
2.158
-
-
2.456.725
2.738.799
555.664
180.430
570.043
90.082
92.686
-
10.144
-
82.542
-
2.167
2.167
2.167
-
-
-
-
7.405
34.087
36.146
46.484
-
2.537
2.455
2.159.994
2.278.310
711.618
286.461
569.442
1.031.725 400.937
602.388 108.401
21.005
21.218
15.580
5.218
420
-
-
1.478.805
1.519.386
674.433
232.332
377.676
233.526
1.419
396.023
433.909
13.661
6.228
150.674
207.868
55.478
6.224
6.591
-
377
2.781
3.433
-
185.520
208.770
7.888
42.258
34.560
124.064
-
72.417
88.436
56
48
3.331
33.497
51.504
8
8
8
-
-
-
-
8.585
8.585
8.585
-
-
-
-
2.296.982
2.428.240
722.378
299.142
571.897
692.335 142.488
159.743
310.559
(166.714) (118.712)
(1.854)
339.390 258.449
Zunajbilančne obveznosti
Garancije
96.612
96.612
96.612
-
-
-
-
Druge zunajbilančne obveznosti
176.113
176.113
176.113
-
-
-
-
Skupaj 31. 12. 2011
272.725
272.725
272.725
-
-
-
-
Skupaj sredstva
2.565.854
2.825.408
578.232
255.161
684.630
967.514
339.871
Skupaj obveznosti
2.382.199
2.516.734
787.598
306.585
607.621
664.982
149.948
183.655
308.675
(209.366)
(51.424)
77.009
302.532
189.923
31. 12. 2010
GAP na dan 31. 12. 2010
Zunajbilančne obveznosti
Garancije
80.261
80.261
80.261
-
-
-
-
Druge zunajbilančne obveznosti
171.227
171.227
171.227
-
-
-
-
Skupaj 31. 12. 2010
251.488
251.488
251.488
-
-
-
-
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
89
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
31. 12. 2011
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti skozi IPI
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Druga finančna sredstva
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane
po pošteni vrednosti skozi IPI
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški VP
- podrejene obveznosti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Druge finančne obveznosti
Skupaj obveznosti
GAP na dan 31. 12. 2011
Skupaj
denarni tok
Knjigov.
vrednost
(nediskontiran)
Do
1 mes.
168.163
168.170
168.170
-
-
-
-
52.817
63.285
32.707
6
3.749
16.180
10.643
1-3 m. 3-12 m.
1-5 l.
Nad
5 l.
7.823
9.101
61
196
182
4.875
3.787
203.201
219.337
28.885
20.039
43.207
123.164
4.042
1.745.215
1.941.608
315.200
137.592
505.159
674.920
308.737
55.054
55.070
55.003
-
67
-
-
1.690.161
1.886.538
260.197
137.592
505.092
674.920
308.737
269.311
327.064
3.688
20.172
17.226
212.543
73.435
4.838
4.838
4.838
-
-
-
-
5.239
5.239
5.239
-
-
-
-
2.456.607
2.738.642
558.788
178.005
569.523
1.031.682
400.644
90.082
92.686
-
10.144
-
82.542
-
2.167
2.167
2.167
-
-
-
-
36.146
46.484
-
2.537
2.455
7.405
34.087
2.159.990
2.278.305
711.613
286.461
569.442
602.388
108.401
21.005
21.218
15.580
5.218
420
-
-
1.478.801
1.519.381
674.428
232.332
377.676
233.526
1.419
396.023
433.909
13.661
6.228
150.674
207.868
55.478
-
6.224
6.591
-
377
2.781
3.433
185.520
208.770
7.888
42.258
34.560
124.064
-
72.417
88.436
56
48
3.331
33.497
51.504
8
8
8
-
-
-
-
9.573
9.573
9.573
-
-
-
-
2.297.966
2.429.223
723.361
299.142
571.897
692.335
142.488
158.641
309.419
(164.573) (121.137)
(2.374)
339.347
258.156
Zunajbilančne obveznosti
Garancije
96.612
96.612
96.612
-
-
-
-
Druge zunajbilančne obveznosti
174.202
174.202
174.202
-
-
-
-
Skupaj 31. 12. 2011
270.814
270.814
270.814
-
-
-
-
31. 12. 2010
Skupaj sredstva
2.563.309
2.823.541
578.348
251.932
684.139
968.277
340.845
Skupaj obveznosti
2.382.371
2.516.906
787.770
306.585
607.621
664.982
149.948
180.938
306.635
(209.422)
(54.653)
76.518
303.295
190.897
GAP na dan 31. 12. 2010
Zunajbilančne obveznosti
Garancije
80.261
80.261
80.261
-
-
-
-
Druge zunajbilančne obveznosti
171.004
171.004
171.004
-
-
-
-
Skupaj 31. 12. 2010
251.265
251.265
251.265
-
-
-
-
90
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
V tabeli so razkriti nediskontirani denarni tokovi glede na
preostalo zapadlost na dan 31. decembra 2011, ki poleg
knjigovodske vrednosti finančnih sredstev vključujejo tudi
pričakovane prihodnje denarne tokove iz naslova obresti. Zneski
v tabeli so razkriti na podlagi spot tečajev in obrestnih mer, ki
so veljale na datum poročanja. Inovativne podrejene obveznice
nimajo določene zapadlosti, vendar pa imajo v letu 2017 možnost
odpoklica, zato so ti instrumenti v analizi vključeni v razredu »nad
5 let«, denarni tok obresti pa je računan za 6 let.
Likvidnostni razmik v časovnem intervalu do enega meseca je
sicer negativen, vendar je pri tem potrebno upoštevati dejstvo,
da so v intervalu do 1 meseca v okviru finančnih obveznosti
vključene vse vpogledne vloge, čeprav centralna banka v okviru
regulative na področju izračuna likvidnostne pozicije upošteva
vpogledne vloge s ponderjem stabilnosti 60 %. V okviru finančnih
sredstev pa so vrednostni papirji, ki se vključujejo v likvidnostno
rezervo, prikazani po preostali zapadlosti in ne v intervalu do 1
meseca. Upoštevajoč navedeno, banka in skupina v intervalu do
enega meseca dejansko izkazujeta likvidnostne presežke.
Likvidnostni razmiki so se glede na 31. december 2010 spremenili
predvsem v intervalih 1–3 mesece in 3–12 mesecev, in sicer je v
obeh intervalih prišlo do znižanja aktivnih poslov, ki je bilo višje
od znižanja stanja pasivnih poslov. Banka in skupina imata v
intervalih nad 1 leto pozitivna likvidnostna razmika, ki sta večja
kot v preteklem letu.
2.25.4 Kapital in kapitalska ustreznost
Banka in skupina morata pri svojem poslovanju ves čas
razpolagati z ustrezno višino kapitala za zavarovanje sredstev
svojih vlagateljev in investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova
predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki sta
jim banka in skupina izpostavljeni pri svojem poslovanju. Banka
in skupina morata razpolagati s kapitalom, ki ustreza tveganosti
njunega poslovanja in njuni poslovni strategiji.
Ne glede na navedena razmerja in omejitve med posameznimi
kategorijami oziroma sestavinami kapitala veljajo še dodatne
omejitve za hibridne instrumente, ki se lahko vključijo med
sestavine temeljnega kapitala.
Morebitni presežki posameznih kategorij oziroma sestavin kapitala
nad omejitvami se pri izračunu ka-pitala ne smejo upoštevati.
Temeljni kapital
Temeljni kapital banke in skupine sestavljajo:
- v plačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz naslova
navadnih delnic, razen osnovnega kapitala, vplačanega na
podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami
povezanih kapitalskih rezerv;
- rezerve in zadržani dobički, ki so neobremenjeni z morebitnimi
prihodnjimi obveznostmi in potrjeni na skupščini v delu, za
katerega se predvideva, da bo še naprej ostal sestavina kapitala
in ne bo razdeljen; v okviru te postavke mora skupina upoštevati
tudi zadržano izgubo;
- hibridni instrumenti temeljnega kapitala v okviru omejitev,
in sicer:
• hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja brez spodbud za
izplačilo (prednostne nekumulativne delnice) in
• hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za
izplačilo (podrejena imenska obveznica).
Odbitne postavke od temeljnega kapitala banke in skupine so:
- lastne delnice, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala;
- presežki iz prevrednotenja – bonitetni filtri, ki vključujejo
negativne učinke iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z
delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po
pošteni vrednosti (uvrščenimi v bančno in trgovalno knjigo) ter
dolžniškimi vrednostnimi papirji, razpoložljivimi za prodajo in
izkazanimi po pošteni vrednosti (uvrščenimi v trgovalno knjigo);
- neopredmetena dolgoročna sredstva skupine;
- presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad
predpisano omejitvijo.
Dodatni kapital I
V skladu z določili Basla II in sklepom o izračunu kapitala bank in
hranilnic se kapital, glede na svoje lastnosti, deli na tri kategorije:
- temeljni kapital,
- dodatni kapital I,
- dodatni kapital II.
Temeljni kapital predstavlja najkvalitetnejšo kategorijo kapitala in
se skupaj z dodatnim kapitalom I lahko uporabi za izpolnjevanje
kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje.
Dodatni kapital II se lahko uporabi samo za izpolnjevanje
kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalskih zahtev za
tveganje poravnave, in kreditno tveganje nasprotne stranke.
Banka in skupina morata ves čas izpolnjevati določena razmerja in
omejitve med posameznimi sestavinami kapitala. Pomembnejša
razmerja in omejitve so:
- dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala,
- v sota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in
podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme
presegati 50 % temeljnega kapitala.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Sestavine dodatnega kapitala I banke in skupine so:
- presežki iz prevrednotenja, in sicer 80 % zneska pozitivnih
učinkov presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži,
razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti
(uvrščenimi v bančno in trgovalno knjigo), ter dolžniškimi
vrednostnimi papirji, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po
pošteni vrednosti (uvrščenimi v trgovalno knjigo);
- presežki iz naslova hibridnih instrumentov v delu, ki presega
omejitev za vključevanje v temeljni kapital (podrejena imenska
obveznica);
- podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I (obseg vključevanja
podrejenega dolga v dodatni kapital I se postopoma znižuje
z 20-odstotnim kumulativnim diskontom v zadnjih petih letih
pred zapadlostjo oziroma odplačilom).
91
Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I
Banka in skupina po stanju na dan 31. decembra 2011 in 31. decembra 2010 nista imeli odbitnih postavk od temeljnega in dodatnega
kapitala I, določenih v 30. členu Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic.
Dodatni kapital II
Banka in skupina po stanju na dan 31. decembra 2011 in 31. decembra 2010 nista imeli izdanih vrednostnih papirjev, ki bi se vključevali
v dodatni kapital II.
- zneski v tisoč evrih
Kapital in kapitalske zahteve
I.
1.
SKUPAJ KAPITAL za namen kapitalske
ustreznosti (1+2)
Temeljni kapital
2011
2010
277.717
297.629
278.489
298.141
220.461
219.859
206.009
13.584
13.584
13.584
Kapitalske rezerve (na navadne delnice)
36.658
36.658
36.820
36.820
Rezerve iz dobička in zadržani dobiček
111.720
125.376
112.334
125.731
68.102
68.067
68.102
68.067
18.102
18.067
18.102
18.067
50.000
50.000
50.000
50.000
(24.963)
(23.826)
(24.831)
(23.741)
(401)
(401)
(401)
(401)
(4.921)
(5.251)
(4.925)
(5.256)
(-) Neopredmetena dolgoročna sredstva
(-) P resežki iz prevrednotenja (PP)-bonitetni
filtri
(-) Presežek hibridnih instrumentov
IV.
2010
13.584
(-) Lastne delnice
III.
2011
205.101
Odbitne postavke temeljnega kapitala:
II.
Skupina
Vplačani osnovni kapital (navadne delnice)
Hibridni instrumenti
Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja,
brez spodbud za izplačilo
Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja,
s spodbudami za izplačilo
2.
Banka
(406)
(1.153)
(406)
(1.153)
(19.235)
(17.021)
(19.099)
(16.931)
Dodatni kapital I
Presežek posameznih sestavin temeljnega
kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital
Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se
prenesejo v dodatni kapital I - bonitetni filter
72.616
77.770
72.480
77.680
19.235
17.021
19.099
16.931
2.563
5.452
2.563
5.452
Podrejeni dolg I
50.818
55.297
50.818
55.297
154.092
156.784
154.073
156.778
136.834
138.638
136.935
138.715
5.822
6.548
5.822
6.548
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
11.436
11.598
11.316
11.515
KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI
(I / II x 8) (v %)
14,42%
15,19%
14,46%
15,21%
KOLIČNIK TEMELJNEGA KAPITALA
(I.1. / II x 8) (v %)
10,65%
11,22%
10,70%
11,25%
KAPITALSKE ZAHTEVE
Vsota kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in
tveganje nasprotne stranke
Vsota kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje
in valutno tveganje
Kapital za namen kapitalske ustreznosti se je glede na prejšnje leto znižal zaradi izgube, ki sta jo banka in skupina realizirali v letu
2011. Nižje kapitalske zahteve so posledica oblikovanja dodatnih oslabitev v letu 2011, s čimer se je znižala izpostavljenost kreditnemu
tveganju skupine. Zmanjšanje kapitala je vplivalo tudi na znižanje količnika kapitalske ustreznosti in količnika temeljnega kapitala.
V letu 2011 je bil sprejet predlog nove kapitalske direktive CRD IV, ki bo stopila v veljavo z letom 2013. V okviru priprav na spremembe
regulative banka analizira gibanje kapitala in kapitalskih količnikov v skladu z določili nove kapitalske regulative.
92
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.25.5 Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti
a) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
- zneski v tisoč evrih
Banka
Knjigovodska vrednost
Poštena vrednost
2011
2010
2011
2010
1.748.414
1.795.957
1.785.761
1.827.052
55.054
85.908
55.063
85.917
1.693.360
1.710.049
1.730.698
1.741.135
269.311
276.273
268.132
286.636
-
32.390
-
33.574
2.017.725
2.104.620
2.053.893
2.147.262
90.082
70.013
85.031
69.964
2.159.994
2.227.372
2.158.343
2.241.468
21.005
54.435
21.171
54.433
1.478.805
1.498.961
1.483.804
1.505.400
396.023
419.335
393.997
421.940
6.224
8.847
6.192
8.858
185.520
160.436
181.422
163.861
72.417
85.358
71.757
86.976
Finančna aktiva
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Zastavljena sredstva
Skupaj
Finanča pasiva
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, merjene
po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna
sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za
odpravo pripoznanja
Skupaj
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
-
30.993
-
30.995
2.250.076
2.328.378
2.243.374
2.342.427
93
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
Knjigovodska vrednost
2011
Poštena vrednost
2010
2011
2010
Finančna aktiva
Krediti
1.745.215
1.793.275
1.782.544
55.054
85.908
55.063
85.917
1.690.161
1.707.367
1.727.481
1.738.458
269.311
276.273
268.132
286.636
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Zastavljena finančna sredstva
v posesti do zapadlosti
Skupaj
1.824.375
-
32.390
-
33.574
2.014.526
2.101.938
2.050.676
2.144.585
90.082
70.013
85.031
69.964
2.159.990
2.227.369
2.158.339
2.241.466
21.005
54.435
21.171
54.433
1.478.801
1.498.958
1.483.800
1.505.398
396.023
419.335
393.997
421.940
6.224
8.847
6.192
8.858
185.520
160.436
181.422
163.861
72.417
85.358
71.757
86.976
-
30.993
-
30.995
2.250.072
2.328.375
2.243.370
2.342.425
Finanča pasiva
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, merjene
po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna
sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za
odpravo pripoznanja
Skupaj
Banka in skupina sta za določanje poštene vrednosti finančnih
sredstev v posesti do zapadlosti uporabili objavljene tržne cene,
pri vseh ostalih postavkah pa je uporabljena metodologija, ki
temelji na diskontiranju prihodnji denarnih tokov.
Diskontni faktorji za finančna sredstva so izračunani na podlagi
referenčne brezkuponske obrestne krivulje po posameznih
valutah, diskontni faktorji za finančne obveznosti pa iz obrestne
krivulje za institucije z mednarodno bonitetno oceno, kakršno
ima banka.
Ta dva tipa parametrov sta osnova za naslednjo hierarhijo poštene
vrednosti:
1. stopnja – tržne cene (neprilagojene) na aktivnih trgih za
identična sredstva ali obveznosti. Ta stopnja vključuje kotirajoče
lastniške vrednostne papirje in dolžniške instrumente (npr. na
Ljubljanski borzi);
b) Hierarhija poštene vrednosti
2. stopnja – parametri, ki niso tržne cene, vključene v 1. stopnjo,
in so za posamezno sredstvo ali obveznost objavljeni neposredno
(torej kot cene) ali posredno (izvedeno iz cen). Ta stopnja vključuje
večino OTC pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, izdane
strukturirane dolžniške instrumente, potrdila o vlogah in finančne
obveznosti (BCE 10, potrdila o vlogah). Vira za vhodne parametre,
kot je krivulja donosov za EURIBOR ali kreditno tveganje nasprotne
strani v transakciji, sta Bloomberg in Reuters;
Banka določa hierarhijo tehnik vrednotenja na osnovi tega, ali so
vhodni parametri za ta vrednotenja objavljeni ali ne. Objavljeni
parametri izražajo tržne podatke, pridobljene iz neodvisnih virov;
neobjavljeni parametri pa se nanašajo na tržne predpostavke
banke.
3. stopnja – vhodni parametri za sredstva ali obveznosti, ki ne
izhajajo iz objavljenih tržnih podatkov. Ta stopnja vključuje naložbe
v lastniške vrednostne papirje s pomembnimi komponentami, ki
niso objavljene.
V izkazu finančnega položaja so krediti in ostale terjatve prikazani
v neto znesku, kar pomeni, da so zmanjšani za oblikovane
oslabitve.
Ta hierarhija predvideva uporabo objavljenih tržnih podatkov,
kadar so na voljo. Če je to mogoče, banka pri vrednotenju
upošteva primerne in objavljene tržne cene.
94
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Sredstva in obveznosti, merjene po pošteni vrednosti (Banka in skupina)
31. 12. 2011
- zneski v tisoč evrih
1. Stopnja
2. Stopnja
3. Stopnja
Skupaj
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
19.771
27.690
5.356
52.817
Dolžniški vrednostni papirji
9.872
10.537
-
20.409
Lastniški vrednostni papirji
9.899
-
5.356
15.255
Izvedeni finančni instrumenti
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
-
17.153
-
17.153
5.834
1.989
-
7.823
Dolžniški vrednostni papirji
5.834
1.989
-
7.823
25.605
29.679
5.356
60.640
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
-
36.146
-
36.146
Izvedeni finančni instrumenti
-
2.167
-
2.167
Obveznosti skupaj
-
38.313
-
38.313
Sredstva skupaj
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti:
- zneski v tisoč evrih
31. 12. 2010
1. Stopnja
2. Stopnja
3. Stopnja
Skupaj
26.075
31.091
8.199
Dolžniški vrednostni papirji
13.576
18.446
-
32.023
Lastniški vrednostni papirji
12.498
-
8.199
20.698
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
65.365
Izvedeni finančni instrumenti
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
-
12.645
-
12.645
27.460
1.985
-
29.445
Dolžniški vrednostni papirji
27.460
1.985
-
29.445
Sredstva skupaj
53.534
33.077
8.199
94.810
-
40.050
-
40.050
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti:
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Izvedeni finančni instrumenti
-
6.014
-
6.014
Obveznosti skupaj
-
46.064
-
46.064
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
95
b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov
Uskladitev 3. stopnje (Banka in skupina)
- zneski v tisoč evrih
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje
na aktivnem trgu, se določijo na osnovi objavljene tržne cene na
datum poročanja, to je na osnovi cene, ki predstavlja najboljše
povpraševanje za finančna sredstva.
Lastniški vrednostni papirji
1. 1. 2010
Dobiček/(izguba)
Nakup
Poravnava
1. 1. 2011
Dobiček/(izguba)
Nakup
Poravnava
31. 12. 2011
17.841
(9.642)
8.199
(2.843)
5.356
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje
na aktivnem trgu, se določijo z uporabo modelov vrednotenja.
Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih transakcijah, uporabo modela diskontiranih bodočih denarnih tokov
ter ostale najpogostejše metode vrednotenja. Vsi uporabljeni
modeli so preverjeni za zagotovitev, da rezultati vrednotenja ustrezno izražajo tržne pogoje, vključno z upoštevanjem relativne
likvidnosti trga in ustreznosti uporabljenih kreditnih pribitkov.
Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi vplivale na poročanje
poštene vrednost finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju,
in finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo.
c) Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo
Banka je naredila analizo občutljivosti, v kateri je izvedla simulacijo
vpliva na izkaz poslovnega izida ob zmanjšanju knjigovodske
vrednosti lastniških finančnih instrumentov v 3. stopnji. Ob
znižanju poštene vrednosti finančnih instrumentov za 20 % bi
bil učinek na izkaz poslovnega izida negativen v višini 1.071 tisoč
evrov (2010: 1.640 tisoč evrov).
2.26 P
omembnejše računovodske usmeritve
in ocene
Vse uporabljene usmeritve in ocene so v skladu z MSRP najboljše
ocene, izvedene v skladu z veljavnimi standardi in temeljijo na
principu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov.
a) Oslabitev posojil in terjatev
Banka in skupina pregledujeta portfelj posojil tekoče oziroma
najmanj na tri mesece, da bi ugotovili oslabitve. Pred odločitvijo,
ali je potrebno prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida,
skupina preveri, ali obstajajo informacije, ki označujejo padec
ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz naslova skupine posojil.
Dokazi vključujejo informacije o poslabšanju plačilne sposobnosti
dolžnikov ali poslabšanje gospodarskih razmer in okoliščin.
Prihodnji denarni tokovi v skupini finančnih sredstev se ocenjujejo
na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo
kreditno tveganje, podobno kot sredstva v skupini. Pri oceni
prihodnjih denarnih tokov se upoštevajo tudi podatki, ki kažejo
učinke sedanjih okoliščin. Individualne ocene so opravljene na
osnovi projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem
vseh relevantnih informacij glede finančnega položaja in plačilne
sposobnosti dolžnika ter zavarovanja finančnega sredstva.
Metodologija in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju
prihodnjih denarnih tokov, so predmet rednih preverjanj za
zmanjšanje razlik med ocenjenimi in dejanskimi izgubami. Če
bi se sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov znižala za eno
odstotno točko, bi to imelo vpliv na dodatno oblikovanje oslabitev
v višini 3.994 tisoč evrov za banko oziroma 3.995 tisoč evrov za
skupino.
96
Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo, so oslabljeni, če
pride do pomembnega ali dolgotrajnega padca njihove poštene
vrednosti pod nabavno vrednost. Odločitev, kaj predstavlja
pomemben ali dolgotrajen padec poštene vrednosti, temelji na
ocenah. Pri postavitvi teh ocen, poleg drugih dejavnikov, skupina
upošteva volatilnost cen delnic. Oslabitev označujejo tudi dokazi o poslabšanju finančnega položaja izdajatelja instrumenta,
poslabšanje uspešnosti panoge in znižanje poslovnih ter finančnih
denarnih tokov. Če bi vsa znižanja poštene vrednosti pod nabavno vrednost šteli za pomembne ali dolgotrajne, bi banka in skupina realizirali dodatne izgube iz oslabitev v višini za 2.781 tisoč
evrov s prerazvrstitvijo iz izkaza vseobsegajočega donosa v izkaz
poslovnega izida tekočega leta.
d) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti
V skupino finančnih naložb v posesti do zapadlosti skupina
razvršča neizvedene finančne instrumente z določenimi plačili in
določeno zapadlostjo. Pred razvrstitvijo se preveri namen in sposobnost držati takšne naložbe do njihove zapadlosti. Če skupina
ne bi bila sposobna držati naložbe do zapadlosti, bi posledično
morala celotno skupino prerazvrstiti med finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo. V tem primeru bi morala naložbe prevrednotiti na pošteno vrednost, kar bi vplivalo na povečanje vrednosti naložb in posledično na kapital za 1.605 tisoč evrov.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2.27 Poslovni segmenti
V poročilu po segmentih je poslovanje banke razdeljeno na tri
segmente:
- poslovanje s fizičnimi osebami, ki vključuje tekoče račune,
varčevanje, depozite, potrdila o vlogi, posredništvo zavarovalnih
produktov, kreditne in debetne kartice ter posojila v večini malih
podjetij in fizičnih oseb;
- poslovanje s pravnimi osebami, ki vključuje tekoče račune,
depozite, posojila in druge kreditne produkte ter posle plačilnega
prometa večinoma srednjih in velikih podjetij;
- finančni trgi, ki vključuje trgovanje s finančnimi instrumenti,
izdane vrednostne papirje in medbančne odnose.
Banka pri poslovanju opravlja pretežno kreditne in depozitne
posle. Poslovni segmenti so razkriti po metodologiji, uporabljeni
pri pripravi internih poročil in jih obravnava odbor ALCO, ki
ga sestavljajo tudi člani uprave. Vodje posameznih področij
prejemajo med letom podrobna poročila o poslovanju svojih
enot. Med letom ni bilo pomembnejših sprememb pri segmentih
poročanja.
Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega
obračunavanja temeljijo na usklajenih osnovah prenosa (interni
prenosi dohodkovnih učinkov med poslovnimi področji, ključi
prenosa stroškov storitvenih in režijskih enot na profitne). Neto
obresti so v poročilu vključene po sistemu tržnih transfernih cen,
pri čemer se posameznim poslom obračunajo transferni prihodki
in odhodki ter transferne obrestne marže, ki kažejo prispevek
posameznih poslov k neto obrestim banke.
Sistem transfernih cen za prerazporejanje neto obrestnih
prihodkov je metodološko zasnoval in potrdil odbor ALCO; odbor
in vodje posameznih področij prejemajo tudi mesečna poročila o
transfernih cenah obrestovanih sredstev in obveznosti.
Obveznosti in sredstva so po segmentih poslovanja prikazani
glede na to, v katerem segmentu so bili pridobljeni oziroma h
kateremu segmentu so bili plasirani.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
97
Poročilo o poslovanju po segmentih za leto 2011:
- zneski v tisoč evrih
Banka
31. 12. 2011
Poslovanje s
fizičnimi osebami
Celotni prihodki
- Zunanji prihodki
- Prihodki od drugih segmentov
Poslovanje s
pravnimi osebami
Finančni trgi
43.402
65.579
32.300
141.281
43.402
65.248
32.300
140.950
Skupaj
-
331
-
331
Čiste obresti
24.596
22.451
1.880
48.927
Čiste opravnine
10.937
5.717
(268)
16.386
Dobički finančnih poslov
Druge čiste poslovne (izgube)
Stroški z amortizacijo
Rezervacije
Oslabitve
Celotni poslovni izid
Odloženi davki
364
(403)
7.168
7.129
(129)
(113)
(102)
(344)
(26.654)
(8.115)
(2.653)
(37.422)
(137)
112
(571)
(596)
(1.563)
(35.939)
(15.168)
(52.670)
7.414
(16.290)
(9.714)
(18.590)
-
-
-
Čisti poslovni izid
Sredstva segmenta
3.715
(14.875)
538.305
1.178.496
740.999
2.457.800
Odvisna podjetja
-
12.340
-
12.340
Nerazporejeno
-
-
-
Skupaj sredstva
Obveznosti segmenta
20.773
2.490.913
796.641
706.512
792.628
Nerazporejeno
-
-
-
13.799
Kapital
-
-
-
181.333
Skupaj obveznosti in kapital
Druge postavke segmentov
Vlaganja v opredmetena in
neopredmetena osnovna sredstva
Amortizacija opredmetenih in
neopredmetenih osnovnih sredstev
2.295.781
2.490.913
515
777
383
1.675
1.156
1.747
861
3.764
Podatki za skupino
Prikaz prilagoditve poslovnih segmentov konsolidaciji:
- zneski v tisoč evrih
Podatki za banko
Prilagoditev
konsolidaciji
Čiste obresti
48.927
(32)
48.895
Čiste opravnine
16.386
(1)
16.385
Dobički finančnih poslov
7.129
-
7.129
Drugi čisti poslovni dobički
(344)
769
425
(37.422)
(667)
(38.089)
(596)
(1)
(597)
Oslabitve
(52.670)
(8)
(52.678)
Celotni poslovni izid
(18.590)
60
(18.530)
3.715
-
3.715
(14.875)
60
(14.815)
Sredstva segmenta
2.490.913
1.852
2.492.765
Obveznosti segmenta
2.309.580
1.016
2.310.596
181.333
836
182.169
2.490.913
1.852
2.492.765
31. 12. 2011
Stroški z amortizacijo
Rezervacije
Davek od dohodkov pravnih oseb
Čisti poslovni izid
Kapital
Skupaj obveznosti in kapital
98
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Poročilo o poslovanju po segmentih za leto 2010:
- zneski v tisoč evrih
Banka
31. 12. 2010
Poslovanje s
fizičnimi osebami
Poslovanje s
pravnimi osebami
Finančni trgi
Skupaj
37.475
68.489
30.086
136.050
37.475
68.169
30.086
135.730
-
320
-
320
Čiste obresti
19.584
30.697
4.786
55.067
Čiste opravnine
10.247
6.288
(274)
16.261
5.036
Celotni prihodki
- Zunanji prihodki
- Prihodki od drugih segmentov
Dobički finančnih poslov
Druge čiste poslovne (izgube)
Stroški z amortizacijo
Rezervacije
Oslabitve
Celotni poslovni izid
Davek od dohodkov pravnih oseb
543
118
4.375
(270)
(156)
(33)
(459)
(27.428)
(9.559)
(2.763)
(39.750)
272
(131)
127
268
(1.827)
(21.650)
(7.521)
(30.998)
1.121
5.607
(1.303)
5.425
-
-
-
Čisti poslovni izid
Sredstva segmenta
(925)
4.500
508.981
1.225.707
830.470
Odvisna podjetja
-
14.697
-
14.697
Nerazporejeno
-
-
-
18.225
Skupaj sredstva
Obveznosti segmenta
2.565.158
2.598.080
800.812
725.525
855.751
Odvisna podjetja
-
13
-
13
Nerazporejeno
-
-
-
16.053
Kapital
-
-
-
Skupaj obveznosti in kapital
Druge postavke segmentov
Vlaganja v opredmetena in
neopredmetena osnovna sredstva
Amortizacija opredmetenih in
neopredmetenih osnovnih sredstev
2.382.088
199.926
2.598.080
761
1.389
611
2.761
1.035
1.891
831
3.757
Prikaz prilagoditve poslovnih segmentov konsolidaciji:
- zneski v tisoč evrih
Podatki za banko
Prilagoditev
konsolidaciji
Podatki za skupino
Čiste obresti
55.067
(59)
55.008
Čiste opravnine
16.261
(1)
16.260
Dobički finančnih poslov
5.035
6
5.041
Drugi čisti poslovni dobički
(459)
753
294
(39.749)
(406)
(40.155)
279
(28)
251
(31.009)
(5)
(31.014)
Celotni poslovni izid
5.425
260
5.685
Davek od dohodkov pravnih oseb
(925)
(1)
(926)
4.500
259
4.759
Sredstva segmenta
2.598.080
1.137
2.599.217
Obveznosti segmenta
2.398.154
361
2.398.515
31. 12. 2010
Stroški z amortizacijo
Rezervacije
Oslabitve
Čisti poslovni izid
Kapital
Skupaj obveznosti in kapital
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
199.926
776
200.702
2.598.080
1.137
2.599.217
99
Prikaz segmentov po geografskih področjih:
- zneski v tisoč evrih
Banka
31.12.2011
Celotni prihodki
Dolgoročna sredstva
Slovenija
113.517
1.441.482
Evropska unija
18.664
205.079
Države nekdanje Jugoslavije
7.779
43.433
Ostalo
1.321
28.357
Skupaj
141.281
1.718.351
- zneski v tisoč evrih
Banka
31.12.2010
Slovenija
Celotni prihodki
Dolgoročna sredstva
123.827
1.445.199
Evropska unija
6.576
260.433
Države nekdanje Jugoslavije
6.940
28.946
Ostalo
(1.293)
50.748
Skupaj
136.050
1.785.326
Skupina ustvarja strukturno največji del prihodkov na domačem trgu, pri čemer s posameznim komitentom ni ustvarila 10 % ali več
skupnih prihodkov. Enako velja za predhodno poročevalsko obdobje.
100
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
3 Čiste obresti - zneski v tisoč evrih
Banka
Skupina
2011
2010
2011
2010
Prihodki iz obresti
115.799
112.663
115.778
112.628
Krediti in vloge strankam, ki niso banke
90.858
89.639
90.837
89.604
Krediti in vloge bankam
Vrednostni papirji
- finančna sredstva, namenjena trgovanju
- finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
- finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Vloge pri centralni banki
671
404
671
404
18.108
19.837
18.108
19.837
1.266
1.374
1.266
1.374
386
971
386
971
5.915
5.680
5.915
5.680
10.541
11.812
10.541
11.812
559
374
559
374
5.603
2.409
5.603
2.409
(66.872)
(57.596)
(66.883)
(57.620)
Krediti in vloge strank, ki niso banke
(34.201)
(30.844)
(34.212)
(30.868)
Krediti in vloge bank
(15.820)
(12.188)
(15.820)
(12.188)
(334)
(974)
(334)
(11.792)
(1.798)
Izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap
Odhodki za obresti
Krediti in vloge centralne banke
Izdani vrednostni papirji in potrdila o vlogi
(13.347)
(11.792)
(13.347)
Izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap
(3.170)
(1.798)
(3.170)
(974)
Čiste obresti
48.927
55.067
48.895
55.008
Banka v skupini je v letu 2011 realizirala 23.853 tisoč evrov prihodkov posamično oslabljenih kreditov (v letu 2010: 28.709 tisoč evrov).
Banka v skupini je v letu 2011 obračunala 4.608 tisoč evrov obresti iz naslova izdanih podrejenih obveznic (od tega je 125 tisoč evrov
popustov pri prodaji obveznic) in 262 tisoč evrov obresti iz naslova izdanih podrejenih potrdil o vlogi, ki so vključene med odhodke
za obresti.
4 Prihodki iz dividend
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
453
441
Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
423
287
Skupaj
876
728
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
101
5 Čiste opravnine
- zneski v tisoč evrih
Banka
Prejete opravnine
Skupina
2011
2010
2011
2010
18.811
18.772
18.812
18.771
Kartično poslovanje
6.954
7.006
6.954
7.006
Plačilne storitve
6.794
6.597
6.793
6.596
Garancije in kreditni posli
1.741
1.662
1.741
1.662
Vodenje računov
3.012
3.142
3.012
3.142
271
405
271
405
Dane opravnine
(2.386)
(2.551)
(2.386)
(2.551)
Kartično poslovanje
(1.496)
(1.639)
(1.496)
(1.639)
Plačilne storitve
(619)
(600)
(619)
(600)
Borzne storitve in drugi posli z VP
(178)
(172)
(178)
(172)
(93)
(140)
(93)
(140)
16.386
16.261
16.385
16.260
Drugo
Drugo
Čiste opravnine
6 R ealizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti,
ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
2011
2010
1.085
1.637
Dolžniški vrednostni papirji
(14)
706
Lastniški vrednostni papirji
1.099
931
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
(534)
(240)
551
1.397
Skupaj
V letu 2011 je bil realiziran manjši dobiček iz finančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida. Največ je k realizaciji dobička v letu 2011 prispevala prodaja točk vzajemnih skladov.
102
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
7 Č isti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev
in obveznosti, namenjenih trgovanju
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
Lastniški vrednostni papirji
(573)
(296)
Dolžniški vrednostni papirji
(163)
(10)
599
740
Terminske pogodbe s pripadajočimi vrednostnimi papirji
Valutni izvedeni finančni instrumenti
Obrestne zamenjave in opcije (obrestna kapica)
Nakup in prodaja tujih valut
Skupaj
924
(8.884)
1.815
1.303
387
329
2.989
(6.818)
Skupina uporablja valutne izvedene finančne instrumente za ekonomsko varovanje valutne izpostavljenosti, zato je treba
njihove učinke presojati z učinki tečajnih razlik (tabela 10).
8 D obički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
(Izgube) / dobički iz vrednotenja obveznic
(332)
108
Dobički / (izgube) iz vrednotenja izdanih vrednostnih papirjev
3.930
(161)
Skupaj
3.598
(53)
Dobiček iz vrednotenja obveznic je posledica vrednotenja kupljenih dolžniških vrednostnih papirjev na pošteno vrednost, ki
jo banka oblikuje na podlagi razpoložljivih kotacij z informacijskega portala (Reuters ali Bloomberg).
Skupina je v letu 2011 pri izdanih vrednostnih papirjih pripoznala dobiček v višini 3.930 tisoč evrov na osnovi vrednotenja po
internem modelu.
9 S premembe poštene vrednosti pri obračunavanju
varovanj pred tveganji
Banka in skupina
- zneski v tisoč evrih
2011
2010
Čisti dobiček / (izguba) izvedenih finančnih
instrumentov, namenjenih varovanju
4.906
(390)
Čista (izguba) / dobiček varovanih postavk
(5.106)
488
(200)
98
Skupaj
Z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji je skupina zavarovala pošteno vrednost nekaterih
finančnih obveznosti iz naslova spremembe obrestnih mer.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
103
10 Čiste (izgube) / dobički iz tečajnih razlik
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
Pozitivne tečajne razlike
13.967
24.460
Negativne tečajne razlike
(14.647)
(14.797)
(680)
9.663
Skupaj
V primerjavi s predhodnim letom je bil v letu 2011 realiziran bistveno nižji rezultat tečajnih razlik.
11
Č iste (izgube) / dobički iz odprave pripoznanja sredstev
brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
- zneski v tisoč evrih
Banka
Skupina
2011
2010
Pri prodaji poslovnih prostorov in stanovanj
2011
2010
-
18
-
24
Pri prodaji računalniške in druge opreme
(5)
2
(5)
2
Skupaj
(5)
20
(5)
26
Izgube ob odpravi pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo v letu 2011 izhajajo iz uničenja neuporabne
računalniške in druge opreme.
12
D ruge čiste poslovne (izgube) / dobički
- zneski v tisoč evrih
Banka
Dobički
Prihodki iz prodaje nepremičnin
Skupina
2011
2010
2011
2010
296
301
1.065
1.058
-
-
769
757
Prihodki iz naslova najemnin
182
186
182
186
Drugi poslovni prihodki
114
115
114
115
Izgube
(640)
(760)
(640)
(764)
Davki in druge dajatve
(448)
(108)
(448)
(111)
-
(298)
-
(298)
(120)
Vrnjene opravnine
Članarine
(91)
(119)
(91)
Prispevki humanitarnim organizacijam
(79)
(112)
(79)
(112)
Drugi poslovni odhodki
(22)
(123)
(22)
(123)
(344)
(459)
425
294
Skupaj
V okviru davkov in drugih dajatev so v letu 2011 izkazani odhodki iz naslova davka na bilančno vsoto.
104
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
13
Administrativni stroški
- zneski v tisoč evrih
Banka
Skupina
2011
2010
2011
2010
Stroški dela
(18.752)
(20.553)
(19.022)
(20.819)
Bruto plače in nadomestila
(13.486)
(14.357)
(13.694)
(14.553)
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
(1.903)
(2.047)
(1.918)
(2.072)
Prispevki za socialno zavarovanje
(1.022)
(1.097)
(1.048)
(1.111)
Drugi stroški dela
(2.341)
(3.052)
(2.362)
(3.083)
Splošni in administrativni stroški
(14.906)
(15.439)
(15.276)
(15.565)
Stroški informacijske tehnologije
(3.516)
(4.125)
(3.516)
(4.125)
Stroški poslovnih kartic
(2.383)
(2.365)
(2.383)
(2.365)
Stroški vzdrževanja
(1.771)
(1.885)
(1.784)
(1.901)
Stroški oglaševanja
(787)
(893)
(787)
(893)
Najemnine
(719)
(740)
(720)
(740)
Stroški materiala in energije
(658)
(668)
(675)
(696)
Stroški pisarniškega materiala
(564)
(399)
(569)
(407)
Revizijske in svetovalne storitve
Stroški drugih storitev
Skupaj
(244)
(237)
(440)
(358)
(4.264)
(4.127)
(4.402)
(4.080)
(33.658)
(35.992)
(34.298)
(36.384)
Na dan 31. decembra 2011 je bilo v banki zaposlenih 530 delavcev (2010: 538 zaposlenih), od tega je imelo 39,10 % zaposlenih najmanj
visokošolsko izobrazbo, 19,60 % zaposlenih višješolsko izobrazbo, 38,50 % zaposlenih srednješolsko izobrazbo, 2,80 % zaposlenih pa
je imelo nižjo stopnjo izobrazbe. V letu 2011 je bilo v banki povprečno zaposlenih 535 delavcev. Podatki o zaposlenih so podrobneje
predstavljeni v poglavju 6.6 poslovnega poročila.
V odvisni družbi so bili na dan 31. decembra leta 2010 in 2011 zaposleni 4 delavci.
V znesku storitev revidiranja in svetovanja se na revidiranje letnega poročila za leto 2011 nanaša 53 tisoč evrov, preostanek stroškov
predstavlja plačila za nadzor in druge svetovalne storitve.
14
Amortizacija
- zneski v tisoč evrih
Oznaka
tabele
BANKA
2011
SKUPINA
2010
2011
2010
Amortizacija za opredmetena osnovna sredstva
27
(2.364)
(2.527)
(2.367)
(2.531)
Amortizacija za neopredmetena sredstva
29
(1.400)
(1.230)
(1.401)
(1.231)
Amortizacija naložbenih nepremičnin
28
-
-
(23)
(9)
(3.764)
(3.757)
(3.791)
(3.771)
Skupaj
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
105
15
R ezervacije
- zneski v tisoč evrih
Oznaka
tabele
BANKA
SKUPINA
2011
2010
Rezervacije za prevzete obveznosti
43
(414)
85
(415)
67
Rezervacije za obveznosti do zaposlenih
43
(74)
462
(74)
452
Rezervacije za pravno nerešene tožbe
43
(108)
(268)
(108)
(268)
(596)
279
(597)
251
Skupaj
2011
2010
Večji del rezervacij v letu 2011 je bilo oblikovanih iz naslova prevzetih obveznosti za odobrene in neizkoriščene kredite ter garancije,
med tem ko so bile v letu 2010 rezervacije iz tega naslova sproščene.
16
O slabitve
- zneski v tisoč evrih
BANKA
Oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti
Skupina
2011
2010
2011
2010
(23.496)
(39.160)
(23.491)
(39.160)
Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
(9.758)
(7.518)
(9.758)
(7.518)
Oslabitve lastniških vrednostnih papirjev
(9.782)
(7.518)
(9.782)
(7.518)
Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev
Oslabitve vzajemnih skladov
Oslabitve finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Oslabitve drugih sredstev
Skupaj
92
-
92
-
(68)
-
(68)
-
(3.752)
-
(3.752)
-
-
-
(8)
(5)
(52.670)
(31.009)
(52.678)
(31.019)
V letu 2011 je skupina oblikovala več oslabitev iz naslova kreditov in vrednostnih papirjev kot v preteklem letu. Poslabšanje
gospodarskih razmer in povečanje plačilne nediscipline je povečalo obseg oblikovanih oslabitev finančnih naložb banke in skupine
za 70 %.
106
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
17
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
- zneski v tisoč evrih
BANKA
Oznaka
tabele
Davek
Odloženi davek
31.2
Davčna terjatev / (obveznost)
Skupina
2011
2010
2011
2010
-
(1.409)
-
(1.409)
3.715
484
3.715
483
3.715
(925)
3.715
(926)
(18.590)
5.425
(18.530)
5.455
Davek izračunan po 20 % davčni stopnji
3.717
(1.085)
3.733
(1.091)
Davčno nepriznani odhodki
Davčne olajšave / (koriščenje nepripoznane
davčne izgube)
(169)
(248)
(172)
(250)
(Izguba) / dobiček pred obdavčitvijo
Prihodki, ki ne povečujejo davčne osnove
Skupaj
-
222
(13)
224
167
186
167
191
3.715
(925)
3.715
(926)
Odložene terjatve za davek so posledica izkazanega negativnega poslovnega rezultata in vrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih
za prodajo, na nižjo pošteno vrednost.
Davčna uprava lahko kadarkoli izvede davčno inšpekcijo za tekoče poročevalsko obdobje v naslednjih petih letih ter na osnovi
rezultatov naloži dodatno obveznost ali kazen. Uprava ni seznanjena z nobenimi okoliščinami, ki bi lahko bile razlog za potencialno
obveznost iz tega naslova.
18
Čista (izguba) / dobiček na delnico
- zneski v tisoč evrih
BANKA
Skupina
2011
2010
2011
2010
Čista (izguba) / dobiček, ki pripada
prednostnim delničarjem
(2.976)
900
(2.964)
952
Čista (izguba) / dobiček, ki pripada
navadnim delničarjem
(11.899)
3.600
(11.851)
3.807
Število navadnih delnic
406.653
406.653
406.653
406.653
(29)
9
(29)
9
Osnovna in popravljena čista (izguba) / dobiček
na delnico (v evrih na delnico)
Osnovna izguba oziroma dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čiste izgube oziroma dobička s tehtanim povprečnim številom
izdanih navadnih delnic, zmanjšanim za odkupljene lastne delnice.
Izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji ne nosijo pravice do zamenjave za kapital, zato ne predstavljajo novih potencialnih
delnic.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
107
19
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
Gotovina v blagajni
10.240
10.691
Vloge pri centralni banki
157.923
117.633
Skupaj
168.163
128.324
Skupina je v letu 2011 zvišala vloge pri centralni banki iz naslova depozitov preko noči. Povprečna obveznost za obvezno rezervo je
v letu 2011 znašala 25.696 tisoč evrov (2010: 26.535 tisoč evrov).
Banka mora izpolnjevati zahteve zagotavljanja obvezne rezerve pri centralni banki. Višina obvezne rezerve je odvisna od obsega in
strukture prejetih vlog. Trenutna zahteva Banke Slovenije glede izračuna zneska obvezne rezerve je določena v višini 2 % za vse vloge
in dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo do dveh let. Banka je v letu 2011 brez težav zagotavljala potrebno višino obvezne rezerve.
Sredstva obvezne rezerve so praviloma v celoti razpoložljiva za dnevno poslovanje banke, zato so v celoti upoštevana med denarnimi
ustrezniki (tabela 49).
20
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Izvedeni finančni instrumenti
Oznaka
tabele
2010
17.153
12.645
Dolžniški vrednostni papirji
20.409
32.023
Obveznice
11.019
14.722
- kotirajo na borzi vrednostnih papirjev
11.019
14.722
-
-
- ne kotirajo na borzi vrednostnih papirjev
Potrdila o vlogi
20a
2011
9.390
17.301
Lastniški vrednostni papirji
15.255
20.697
Delnice
15.255
20.697
- kotirajo na borzi vrednostnih papirjev
9.899
12.498
- ne kotirajo na borzi vrednostnih papirjev
5.356
8.199
52.817
65.365
Skupaj
Skupina je v letu 2011 zmanjšala obseg finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, tako na segmentu dolžniških in tudi lastniških
vrednostnih papirjev.
Skupina v letih 2010 in 2011 ni zastavila finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, prav tako ni imela dolžniških vrednostnih papirjev
z originalno zapadlostjo do treh mesecev.
108
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
20a
Izvedeni finančni instrumenti
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Pogodbena vrednost
Poštena vrednost
2011
2010
2011
2010
33.611
46.140
9.313
6.965
Izvedeni finančni instrumenti
Terminski posli z vrednostnimi papirji
Obrestne zamenjave
131.724
75.303
6.517
5.203
Valutne zamenjave
56.766
75.306
1.314
443
Opcija (obrestna kapica)
12.000
10.000
9
34
234.101
206.749
17.153
12.645
Skupaj
V letu 2011 je skupina zmanjšala obseg trgovanja s terminskimi pogodbami, katerih poštena vrednost je ob koncu leta znašala 9.313
tisoč evrov (2010: 6.965 tisoč evrov). Višja poštena vrednost na tem segmentu je posledica znižanja tržnih cen vrednostnih papirjev.
Največji vpliv na izkazano pošteno vrednost obrestnih zamenjav imajo sklenjene obrestne zamenjave za varovanje izdanih obveznic.
V tem primeru je skupina plačevala nižje variabilne obresti in prejemala fiksne obresti ter tako realizirala neto pozitivni rezultat.
Poštena vrednost obrestnih zamenjav se je zvišala predvsem zaradi povečanja obsega obrestnih zamenjav.
V letu 2011 je skupina zmanjšala obseg valutnih zamenjav, pri tem se je poštena vrednost zaradi gibanja tečajev tujih valut zvišala.
21
F inančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
Obveznice
7.823
29.445
Skupaj
7.823
29.445
Dolžniški vrednostni papirji
V letu 2011 je zmanjšanje naložb finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, posledica
zapadlosti vrednostnih papirjev, negativno je na spremembo vplivala tudi izguba iz vrednotenja obveznic na pošteno vrednost v
skupni višini -332 tisoč evrov (tabela 8).
Skupina med finančnimi instrumenti, pripoznanimi po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, izkazuje predvsem
obveznice z vgrajenimi izpeljanimi finančnimi instrumenti, ki lahko pomembno spreminjajo pričakovane denarne tokove.
Za te naložbe ima banka oblikovano politiko, ki med drugim opredeljuje zahtevano donosnost in obdobje investiranja.
Skupina v letih 2011 in 2010 ni zastavila nobenih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
109
22
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
- zneski v tisoč evrih
2011
Banka in skupina
2010
Stanja
Oslabitve
Stanja
Oslabitve
Dolžniški vrednostni papirji
177.997
-
195.046
(92)
Obveznice
177.997
-
191.098
(92)
-
-
3.948
-
Lastniški vrednostni papirji
49.716
(26.663)
50.699
(16.881)
Delnice
(16.881)
Blagajniški zapisi in zakladne menice
46.758
(24.953)
47.742
Deleži
2.958
(1.710)
2.957
-
Vzajemni skladi
3.015
(864)
10.403
(3.146)
Skupaj bruto
230.728
(27.527)
256.148
(20.119)
Skupaj neto
203.201
236.029
Naložbe v lastniške vrednostne papirje sestavljajo naložbe v delnice in deleže, izkazane po pošteni in nabavni vrednosti. Med naložbe
po nabavni vrednosti so vključene naložbe v višini 3.172 tisoč evrov in vključujejo naložbe v Bankart d.o.o. Ljubljana, Kreditni biro
Sisbon d.o.o., Skupno pokojninsko družbo d.d. Ljubljana, KDD d.d. Ljubljana, Regionalno razvojno agencijo d.o.o. Celje in Swift La
Hulpe Belgija. Z izjemo Regionalne razvojne agencije d.o.o. Celje, kjer ima banka 15,7-odstotni lastniški delež, predstavljajo ostale
naložbe banke manjši lastniški delež.
Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo:
- zneski v tisoč evrih
Lastniški vrednostni papirji
Dolžniški vrednostni papirji
Delnice
Deleži
Vzajemni
skladi
Obveznice,
potrdila o vlogi
Blagajniški zapisi,
zakladne menice
Skupaj finančna
sredstva RZP
30.861
2.957
7.257
191.006
3.948
236.029
Nakup
892
-
350
50.305
-
51.547
Prodaja
Prenos na finančna sredstva v
posesti do zapadlosti
(26)
-
(5.974)
-
-
(6.000)
-
-
-
(5.001)
-
(5.001)
-
-
-
(57.815)
(4.000)
(61.815)
Stanje 1. 1. 2011
Unovčitev ob zapadlosti
Sprememba poštene vrednosti
(1.849)
-
587
(591)
52
(1.801)
Oslabitve
(8.071)
(1.711)
(68)
92
-
(9.758)
Stanje 31. 12. 2011
21.807
1.246
2.152
177.996
-
203.201
- zneski v tisoč evrih
Lastniški vrednostni papirji
Delnice
Stanje 1. 1. 2010
Nakup
Prodaja
Unovčitev ob zapadlosti
Sprememba poštene vrednosti
Oslabitve
Obresti in tečajne razlike
Stanje 31. 12. 2010
Deleži
Dolžniški vrednostni papirji
Vzajemni
skladi
Obveznice,
potrdila o vlogi
Blagajniški zapisi,
zakladne menice
Skupaj finančna
sredstva RZP
48.859
506
6.539
191.307
9.950
6.606
2.451
-
44.469
3.944
257.161
57.470
(16.478)
-
-
(13.113)
-
(29.591)
(41.501)
-
-
-
(31.504)
(9.997)
(608)
-
718
(987)
(13)
(890)
(7.518)
-
-
-
-
(7.518)
-
-
-
834
64
898
30.861
2.957
7.257
191.006
3.948
236.029
V letu 2011 so bile oblikovane oslabitve delnic v višini 8.071 tisoč evrov.
110
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
23
Krediti bankam
- zneski v tisoč evrih
2011
Banka in skupina
Vpogledne vloge
Kratkoročni krediti
2010
Stanja
Oslabitve
Stanja
19.418
-
22.027
-
35.569
-
61.687
-
Dolgoročni krediti
Oslabitve
78
(11)
2.234
(40)
Skupaj bruto
55.065
(11)
85.948
(40)
Skupaj neto
55.054
85.908
Med denar in denarne ustreznike (tabela 49) so vključeni krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni v znesku 54.985 tisoč evrov (2010:
83.714 tisoč evrov).
V letu 2010 in 2011 so bile oblikovane oslabitve za kredit tuji poslovni banki.
24
Krediti strankam, ki niso banke
24.1
Razčlenitev po vrstah posojilojemalcev, po poslih, ročnosti in valuti:
- zneski v tisoč evrih
Banka
31. 12. 2011
Kratkoročni
Oslabitev
kratkoročnih
Dolgoročni
Oslabitev
dolgoročnih
582.295
(82.703)
1.196.783
(48.058)
-
-
2.705
-
Krediti prebivalstvu
49.310
(3.080)
275.915
(5.128)
- limiti na TRR in kartice
35.205
(205)
-
-
-
-
156.050
(2.747)
13.212
(2.431)
119.865
(2.381)
893
(444)
-
-
Krediti podjetjem
532.985
(79.623)
918.163
(42.930)
- velikim podjetjem
186.326
(20.930)
456.182
(12.289)
- majhnim in srednjim podjetjem
313.792
(47.259)
399.484
(25.974)
32.867
(11.434)
62.497
(4.667)
V domači valuti
Krediti državi
- stanovanjski krediti
- krediti za osebno potrošnjo
- nedovoljena stanja na TRR
- drugim
V tuji valuti
7.255
(92)
40.381
(2.501)
Krediti prebivalstvu
-
-
22.019
(1.140)
- stanovanjski krediti
-
-
15.976
(316)
- krediti za osebno potrošnjo in drugi
-
-
6.043
(824)
7.255
(92)
18.362
(1.361)
- velikim podjetjem
5.103
(58)
3.411
(14)
- majhnim in srednjim podjetjem
2.152
(34)
14.662
(1.341)
Krediti podjetjem
- drugim
Skupaj
Skupaj po ročnosti neto
Skupaj vse ročnosti neto
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
-
-
289
(6)
589.550
(82.795)
1.237.164
(50.559)
506.755
1.186.605
1.693.360
111
- zneski v tisoč evrih
Banka
31. 12. 2010
V domači valuti
Krediti državi
Kratkoročni
Oslabitev
kratkoročnih
Dolgoročni
Oslabitev
dolgoročnih
670.128
(57.174)
1.060.270
(37.232)
-
-
5.409
-
Krediti prebivalstvu
50.574
(3.318)
265.282
(4.338)
- limiti na TRR in kartice
34.264
(232)
-
-
-
-
139.151
(2.003)
15.335
(2.595)
126.131
(2.335)
- stanovanjski krediti
- krediti za osebno potrošnjo
- nedovoljena stanja na TRR
975
(491)
-
-
619.554
(53.856)
789.579
(32.894)
- velikim podjetjem
264.125
(13.726)
397.940
(6.523)
- majhnim in srednjim podjetjem
350.960
(37.389)
348.935
(24.288)
Krediti podjetjem
- drugim
4.469
(2.741)
42.704
(2.083)
16.677
(400)
59.925
(2.145)
Krediti prebivalstvu
-
-
24.107
(788)
- stanovanjski krediti
-
-
17.978
(132)
- krediti za osebno potrošnjo in drugi
-
-
6.129
(656)
16.677
(400)
35.818
(1.357)
5.753
(58)
5.137
(32)
10.924
(342)
29.724
(1.317)
-
-
957
(8)
686.805
(57.574)
1.120.195
(39.377)
V tuji valuti
Krediti podjetjem
- velikim podjetjem
- majhnim in srednjim podjetjem
- drugim
Skupaj
Skupaj po ročnosti neto
629.231
Skupaj vse ročnosti neto
1.080.818
1.710.049
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
31. 12. 2011
Kratkoročni
Oslabitev
kratkoročnih
Dolgoročni
Oslabitev
dolgoročnih
578.645
(82.703)
1.197.238
(48.062)
-
-
2.705
-
Krediti prebivalstvu
49.310
(3.080)
275.982
(5.128)
- limiti na TRR in kartice
35.205
(205)
-
-
-
-
156.117
(2.747)
13.212
(2.431)
119.865
(2.381)
893
(444)
-
-
V domači valuti
Krediti državi
- stanovanjski krediti
- krediti za osebno potrošnjo
- nedovoljena stanja na TRR
Krediti podjetjem
529.335
(79.623)
918.551
(42.934)
- velikim podjetjem
186.326
(20.930)
465.045
(12.289)
- majhnim in srednjim podjetjem
310.138
(47.255)
391.009
(25.978)
32.871
(11.438)
62.497
(4.667)
7.255
(92)
40.381
(2.501)
Krediti prebivalstvu
-
-
22.019
(1.140)
- stanovanjski krediti
-
-
15.976
(316)
- krediti za osebno potrošnjo in drugi
-
-
6.043
(824)
(1.361)
- drugim
V tuji valuti
Krediti podjetjem
7.255
(92)
18.362
- velikim podjetjem
5.103
(58)
3.411
(14)
- majhnim in srednjim podjetjem
2.152
(34)
14.662
(1.341)
- drugim
Skupaj
Skupaj po ročnosti neto
Skupaj vse ročnosti neto
112
-
-
289
(6)
585.900
(82.795)
1.237.619
(50.563)
503.105
1.187.056
1.690.161
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
31. 12. 2010
V domači valuti
Krediti državi
Kratkoročni
Oslabitev
kratkoročnih
Dolgoročni
Oslabitev
dolgoročnih
667.081
(57.171)
1.060.640
(37.240)
-
-
5.409
-
Krediti prebivalstvu
50.578
(3.318)
265.348
(4.338)
- limiti na TRR in kartice
34.264
(232)
-
-
4
-
139.217
(2.003)
15.335
(2.595)
126.131
(2.335)
- stanovanjski krediti
- krediti za osebno potrošnjo
- nedovoljena stanja na TRR
975
(491)
-
-
Krediti podjetjem
616.503
(53.853)
789.883
(32.902)
- velikim podjetjem
264.820
(13.726)
406.597
(6.523)
347.214
(37.386)
340.582
(24.296)
4.469
(2.741)
42.704
(2.083)
- majhnim in srednjim podjetjem
- drugim
V tuji valuti
16.677
(400)
59.925
(2.145)
Krediti prebivalstvu
-
-
24.107
(788)
- stanovanjski krediti
-
-
17.978
(132)
- krediti za osebno potrošnjo in drugi
-
-
6.129
(656)
16.677
(400)
35.818
(1.357)
5.753
(58)
5.137
(32)
10.924
(342)
29.724
(1.317)
-
-
957
Krediti podjetjem
- velikim podjetjem
- majhnim in srednjim podjetjem
- drugim
Skupaj
Skupaj po ročnosti neto
Skupaj vse ročnosti neto
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
683.758
(57.571)
626.187
1.120.565
(8)
(39.385)
1.081.180
1.707.367
113
24.2
Oslabitve in odpisi za kredite strankam, ki niso banke, po vrstah kreditov:
- zneski v tisoč evrih
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Stanje
1. 1. 2010
323
2.988
3.825
546
49
7.731
14.298
47.192
4.535
66.025
73.756
Oslabitve
(91)
(825)
1.812
76
(49)
923
7.198
16.437
297
23.932
24.855
-
(28)
(51)
(131)
-
(210)
(1.157)
(293)
-
(1.450)
(1.660)
Stanje
31. 12. 2010
232
2.135
5.586
491
-
8.444
20.339
63.336
4.832
88.507
96.951
Oslabitve
(27)
932
221
27
-
1.153
12.952
12.885
11.275
37.112
38.265
-
(4)
(171)
(74)
-
(249)
-
(1.613)
-
(1.613)
(1.862)
205
3.063
5.636
444
-
9.348
33.291
74.608
16.107
124.006
133.354
Banka
Odpisi
Odpisi
Stanje
31. 12. 2011
Krediti za Nedovolosebno jena stanja
potrošnjo
na TRR
Krediti
Krediti
za druge prebivalVelikim
namene
stvu podjetjem
Majhnim
in srednjim
podjetjem
Krediti
Drugim podjetjem
Skupaj
- zneski v tisoč evrih
Limiti na
TRR in
kartice
Stanovanjski
krediti
Stanje
1. 1. 2010
323
2.988
3.825
546
49
7.731
14.298
47.196
4.535
66.029
73.760
Oslabitve
(91)
(825)
1.812
76
(49)
923
7.198
16.438
297
23.933
24.856
SKUPINA
Odpisi
Krediti za Nedovolosebno jena stanja
potrošnjo
na TRR
Krediti
Krediti
za druge prebivalVelikim
namene
stvu podjetjem
Majhnim
in srednjim
podjetjem
Krediti
Drugim podjetjem
Skupaj
-
(28)
(51)
(131)
-
(210)
(1.157)
(293)
-
(1.450)
(1.660)
Stanje
31. 12. 2010
232
2.135
5.586
491
-
8.444
20.339
63.341
4.832
88.512
96.956
Oslabitve
(27)
932
221
27
-
1.153
12.952
12.880
11.279
37.111
38.264
-
(4)
(171)
(74)
-
(249)
-
(1.613)
-
(1.613)
(1.862)
205
3.063
5.636
444
-
9.348
33.291
74.608
16.111
124.010
133.358
Odpisi
Stanje
31. 12. 2011
114
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
25
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
25a Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Banka in skupina
- zneski v tisoč evrih
2011
2010
Stanja
Oslabitev
Stanja
Obveznice
221.058
(3.752)
276.273
-
Zakladne menice
52.005
-
-
-
Skupaj
273.063
(3.752)
276.273
-
Skupaj 25a
269.311
276.273
25b Zastavljeni vrednostni papirji
Banka in skupina
Oslabitev
- zneski v tisoč evrih
2011
2010
Stanja
Oslabitev
Stanja
Oslabitev
Obveznice države
-
-
32.390
-
Skupaj 25b
-
-
32.390
-
Skupaj 25a in 25b
269.311
308.663
Banka v letu 2011 ni imela zastavljenih državnih obveznic v posesti do zapadlosti (2010: 32.390 tisoč evrov).
Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti:
Banka in skupina
- zneski v tisoč evrih
Dolžniški vrednostni papirji
Obveznice
Zakladne menice
Skupaj finančna sredstva
v posesti do zapadlosti
308.663
-
308.663
Nakup
59.533
51.862
111.395
Prenos iz RZP
5.025
-
5.025
(3.752)
-
(3.752)
(150.557)
-
(150.557)
11.130
143
11.273
Plačane obresti
(12.736)
-
(12.736)
Stanje 31. 12. 2011
217.306
52.005
269.311
Stanje 1. 1. 2011
Oslabitve
Unovčitev ob zapadlosti
Obračunane obresti
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Stanje 1. 1. 2010
Nakup
Unovčitev ob zapadlosti
Obračunane obresti
Dolžniški vrednostni papirji
Skupaj finančna sredstva
v posesti do zapadlosti
Obveznice
Zakladne menice
231.849
83.346
315.195
112.218
-
112.218
(36.498)
(83.346)
(119.844)
12.090
102
12.192
Plačane obresti
(10.996)
(102)
(11.098)
Stanje 31. 12. 2010
308.663
-
308.663
Med letom 2011 je banka obveznico Republike Grčije prerazvrstila v skupino finančnih sredstev, v posesti do zapadlosti.
V letu 2011 je banka kupovala državne obveznice ter obveznice prvovrstnih bank.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
115
26
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
- zneski v tisoč evrih
Pogodbena vrednost
Banka in skupina
Poštena vrednost
2011
2010
2011
Varovanje poštene vrednosti - hedge accounting
189.150
20.000
4.838
-
Skupaj
189.150
20.000
4.838
-
2010
Banka je v letu 2011 zavarovala izdane obveznice in nekatere prejete depozite pred obrestnim tveganjem tako, da je sklenila obrestno
zamenjavo (IRS). Navedene instrumente banka računovodsko obravnava v okviru pravil Hedge Accountinga kot varovanje poštene
vrednosti.
27
Opredmetena osnovna sredstva
- zneski v tisoč evrih
Banka
Oznaka
tabele
Nabavna vrednost 1. 1. 2010
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
Zmanjšanja
Nabavna vrednost 31. 12. 2010
Popravki vrednosti 1. 1. 2010
Amortizacija
14
Zmanjšanja
Zemljišča
in gradbeni
objekti
Računalniška
oprema
Ostala OS
OS v pripravi
in drugo
Skupaj
33.508
12.885
8.316
1
54.710
1.617
-
-
-
1.617
11
1.344
218
(1.573)
-
(144)
(997)
(475)
-
(1.616)
33.375
13.232
8.059
45
54.711
19.761
9.238
5.167
-
34.166
645
1.232
650
-
2.527
(125)
(974)
(459)
-
(1.558)
Popravki vrednosti 31. 12. 2010
20.281
9.496
5.358
-
35.135
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2010
13.094
3.736
2.701
45
19.576
Nabavna vrednost 1. 1. 2011
33.375
13.232
8.059
45
54.711
605
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
Zmanjšanja
Nabavna vrednost 31. 12. 2011
Popravki vrednosti 1. 1. 2011
Amortizacija
Zmanjšanja
14
-
-
-
605
61
316
144
(521)
-
-
(1.188)
(283)
-
(1.471)
33.436
12.360
7.920
129
53.845
20.281
9.496
5.358
-
35.135
515
1.247
602
-
2.364
-
(1.179)
(277)
-
(1.456)
Popravki vrednosti 31. 12. 2011
20.796
9.564
5.683
-
36.043
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2011
12.640
2.796
2.237
129
17.802
116
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
Oznaka
tabele
Nabavna vrednost 1. 1. 2010
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
Zemljišča
in gradbeni
objekti
Računalniška
oprema
Ostala OS
33.584
12.902
-
-
OS v pripravi
in drugo
Skupaj
8.378
1
54.865
-
1.619
1.619
11
1.344
220
(1.575)
-
(144)
(998)
(477)
-
(1.619)
33.451
13.248
8.121
45
54.865
19.766
9.248
5.222
-
34.236
645
1.236
650
-
2.531
(125)
(974)
(461)
-
(1.560)
Popravki vrednosti 31. 12. 2010
20.286
9.510
5.411
-
35.207
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2010
13.165
3.738
2.710
45
19.658
Nabavna vrednost 1. 1. 2011
33.451
13.248
8.121
45
54.865
-
-
-
1.475
1.475
Zmanjšanja
Nabavna vrednost 31. 12. 2010
Popravki vrednosti 1. 1. 2010
Amortizacija
14
Zmanjšanja
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
61
317
145
(523)
-
-
(1.196)
(286)
-
(1.482)
33.512
12.369
7.980
997
54.858
20.286
9.510
5.411
-
35.207
515
1.248
604
-
2.367
-
(1.188)
(280)
-
(1.468)
Popravki vrednosti 31. 12. 2011
20.801
9.570
5.735
-
36.106
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2011
12.711
2.799
2.245
997
18.752
Zmanjšanja
Nabavna vrednost 31. 12. 2011
Popravki vrednosti 1. 1. 2011
Amortizacija
Zmanjšanja
14
Večje nabave v letu 2011 predstavljajo nakupi računalniške opreme v skupni višini 316 tisoč evrov (POS terminali, bankomati, osebni
računalniki) in ostalega poslovnega inventarja. Znižanja so predvsem posledica prodaje in uničenja dotrajane neuporabne računalniške in druge opreme.
Vsa opredmetena osnovna sredstva so prosta bremen (v letu 2011 in v letu 2010).
Vrednost osnovnih sredstev v pridobivanju skupine v višini 868 tisoč evrov se nanaša na izgradnjo nove poslovne hale v Preboldu
za oddajo.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
117
28
Naložbene nepremičnine
- zneski v tisoč evrih
Skupina
Nabavna vrednost 1. 1. 2010
Zemljišča
Gradbeni
objekti
Skupaj
33
295
328
Povečanja
-
-
-
Prenos iz zalog
-
1.539
1.539
Zmanjšanja
-
(29)
(29)
33
1.805
1.838
-
22
22
Amortizacija
-
9
9
Zmanjšanja
-
-
-
Popravki vrednosti 31. 12. 2010
-
31
31
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2010
-
1.774
1.807
Nabavna vrednost 31. 12. 2010
Popravki vrednosti 1. 1. 2010
Nabavna vrednost 1. 1. 2011
33
1.805
1.838
Prenos iz zalog
-
1.609
1.609
Zmanjšanja
-
(123)
(123)
33
3.291
3.324
Nabavna vrednost 31. 12. 2011
Popravki vrednosti 1. 1. 2011
-
31
31
Amortizacija
-
23
23
Zmanjšanja
-
-
-
Popravki vrednosti 31. 12. 2011
-
54
54
33
3.237
3.270
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2011
Skupna vrednost naložbenih nepremičnin se nanaša na neodpisano vrednost zemljišč in zgradb, nabavljenih za prodajo oziroma
oddajo v poslovni najem. Povečanje je posledica prenosa stanovanj iz zalog dokončanih proizvodov.
Ocenjena poštena vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31. 12. 2011 znaša 3.695 tisoč evrov (2010: 2.004 tisoč evrov).
118
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
29
Neopredmetena sredstva
- zneski v tisoč evrih
Banka
Oznaka
tabele
Nabavna vrednost 1. 1. 2010
Povečanja
Računalniški
programi in
licence
Neopredmetena
sredstva v pripravi
in drugo
Skupaj
11.814
368
12.182
1.144
-
1.144
1.247
(1.247)
-
13.061
265
13.326
6.845
-
6.845
1.230
-
1.230
Popravki vrednosti 31. 12. 2010
8.075
-
8.075
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2010
4.986
265
5.251
13.061
265
13.326
-
1.070
1.070
1.175
(1.175)
-
Prenos iz OS v pripravi
Nabavna vrednost 31. 12. 2010
Popravki vrednosti 1. 1. 2010
Amortizacija
14
Nabavna vrednost 1. 1. 2011
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
Zmanjšanja
Nabavna vrednost 31. 12. 2011
Popravki vrednosti 1. 1. 2011
(122)
-
(122)
14.114
160
14.274
8.075
-
8.075
1.400
-
1.400
Zmanjšanja
(122)
-
(122)
Popravki vrednosti 31. 12. 2011
9.353
-
9.353
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2011
4.761
160
4.921
Amortizacija
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
14
119
- zneski v tisoč evrih
Neopredmetena
sredstva v pripravi
in drugo
Skupaj
11.819
368
12.187
-
1.145
1.145
1.248
(1.248)
-
13.067
265
13.332
6.845
-
6.845
1.231
-
1.231
Popravki vrednosti 31. 12. 2010
8.076
-
8.076
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2010
4.991
265
5.256
13.067
265
13.332
-
1.070
1.070
1.175
(1.175)
-
SKUPINA
Oznaka
tabele
Nabavna vrednost 1. 1. 2010
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
Nabavna vrednost 31. 12. 2010
Popravki vrednosti 1. 1. 2010
Amortizacija
14
Nabavna vrednost 1. 1. 2011
Povečanja
Prenos iz OS v pripravi
Zmanjšanja
Nabavna vrednost 31. 12. 2011
Popravki vrednosti 1. 1. 2011
Amortizacija
14
Računalniški
programi in
licence
(122)
-
(122)
14.120
160
14.280
8.076
-
8.076
1.401
1.401
-
Zmanjšanja
(122)
-
(122)
Popravki vrednosti 31. 12. 2011
9.355
-
9.355
Neto sedanja vrednost 31. 12. 2011
4.765
160
4.925
Večje nabave v letu 2011 predstavljajo vlaganja v dokončanje izgradnje podatkovnega skladišča ter programsko opremo s področja
poslovanja s prebivalstvom v višini 466 tisoč evrov, plačilnega prometa v višini 91 tisoč evrov in izdaje E-računov v višini 77 tisoč
evrov, ter nakup licenc za uporabo programske opreme (Microsoft) v višini 234 tisoč evrov.
Poštena vrednost neopredmetenih sredstev ob koncu poslovnega leta ne odstopa od njihove knjigovodske vrednosti.
120
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
30
D olgoročne naložbe banke v kapital odvisnih, pridruženih in
skupaj obvladovanih družb
- zneski v tisoč evrih
Znesek
naložbe
%
udeležbe
%
glasovalnih
pravic
Višina
osnovnega
kapitala
31. 12. 2010
2.257
100,00
100,00
2.124
29
31. 12. 2011
2.257
100,00
100,00
2.124
56
Posest d.o.o., Celje
31
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
31.1
Terjatve za davek
Poslovni izid
- zneski v tisoč evrih
Banka
Skupina
2011
2010
2011
2010
Davek od dohodkov
1.409
1.582
1.409
1.582
Odloženi davki
7.799
3.412
7.802
3.415
Stanje terjatev 31. decembra
9.208
4.994
9.211
4.997
Terjatev za tekoče davke predstavlja plačane akontacije v višini 1.409 tisoč evrov. Znesek odloženih davkov v višini 7.802 tisoč evrov
(banka 7.799 tisoč evrov) je obrazložen v pojasnilu 31.2.
31.2
Odložene terjatve za davek
- zneski v tisoč evrih
Banka
Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo
Rezervacije za obveznosti do zaposlenih
Davčna izguba
Tržni vrednostni papirji
Terjatve iz odloženih davkov
Skupina
2011
2010
2011
2010
5.935
3.030
5.935
3.030
375
343
372
346
1.521
-
1.521
-
-
10
-
10
7.799
3.412
7.802
3.415
Največji delež v stanju oblikovanih odloženih davkov predstavljajo terjatve za odložene davke iz naslova oslabitev vrednostnih
papirjev, razpoložljivih za prodajo. Zaradi znižanja njihove poštene vrednosti in evidentiranja prevrednotovalnih odhodkov je banka
oblikovala terjatve za odložene davke. Zaradi ustvarjenega negativnega poslovnega rezultata in načrtovanih poslovnih dobičkov za
obdobje naslednjih petih let je banka oblikovala terjatve za odložene davke.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
121
Gibanje odloženih davkov:
- zneski v tisoč evrih
Banka
Skupina
2011
2010
2011
2010
3.412
2.756
3.415
2.760
(10)
-
(10)
-
- oblikovanje terjatev za oslabitev
2.720
1.504
2.720
1.504
- odprava terjatev za oslabitev
(488)
(893)
(488)
(893)
1
3
1
4
(29)
(130)
(29)
(132)
- oblikovanje terjatev
1.521
-
1.521
-
Spremembe odloženih davkov v izkazu
poslovnega izida na dan 31. decembra
3.715
484
3.715
483
- vrednotenje po pošteni vrednosti
502
(1.453)
502
(1.453)
- odprava
170
1.625
170
1.625
Spremembe odloženih davkov v izkazu
vseobsegajočega donosa na dan 31. decembra
672
172
672
172
7.799
3.412
7.802
3.415
Stanje na dan 1. januarja
Spremembe odloženih davkov v izkazu
poslovnega izida:
Tržni vrednostni papirji
- odprava terjatev
Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - oslabitve
Rezervacije za obveznosti do zaposlenih
- oblikovanje terjatev
- odprava terjatev
Davčna izguba
Spremembe odloženih davkov v izkazu
vseobsegajočega donosa:
Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo
Izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra
122
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
32
D RUGA SREDSTVA
- zneski v tisoč evrih
Banka
2011
Skupina
2010
2011
2010
Finančna sredstva
1.987
2.071
2.264
2.208
Druge terjatve do prebivalstva
2.021
2.045
2.021
2.045
Terjatve iz naslova terminskih pogodb
1.637
-
1.637
-
Terjatve po plačilnih karticah
550
734
550
734
Terjatve za provizije
413
281
413
281
145
Terjatve do kupcev
-
-
310
112
79
98
82
(2.746)
(1.068)
(2.765)
(1.079)
Nefinančna sredstva
171
148
2.975
4.190
Odloženi stroški poslovanja
130
141
130
146
Zaloge blaga in storitev
41
7
2.732
4.027
Terjatve za vstopni DDV
-
-
113
17
2.158
2.219
5.239
6.398
Druge terjatve
Oslabitve
Skupaj
Na zmanjšanje drugih sredstev skupine je vplivalo predvsem znižanje zalog v odvisnem podjetju zaradi prodaje stanovanj v višini
646 tisoč evrov in prenosa na naložbene nepremičnine v znesku 1.353 tisoč evrov.
Gibanje oslabitev za druga sredstva:
Stanje 1. 1. 2010
Oslabitve
- zneski v tisoč evrih
Banka
Skupina
1.078
1.084
42
47
(52)
(52)
Stanje 31. 12. 2010
1.068
1.079
Oslabitve
1.739
1.747
Odprava oslabitev
(61)
(61)
Stanje 31. 12. 2011
2.746
2.765
Odprava oslabitev
33
Finančne obveznosti do centralne banke
- zneski v tisoč evrih
2011
2010
Kratkoročni krediti pri ECB v domači valuti
10.060
70.013
Dolgoročni krediti pri ECB v domači valuti
80.022
-
Skupaj
90.082
70.013
Banka in skupina
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
123
34
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Terminski posli z vrednostnimi papirji
Obrestne zamenjave
Pogodbena vrednost
Poštena vrednost
2011
2010
2011
2010
33.611
46.140
609
1.679
131.724
75.303
814
1.691
2.610
Valutne zamenjave
56.766
75.306
735
Opcija (obrestna kapica)
12.000
10.000
9
34
234.101
206.749
2.167
6.014
Skupaj
Pri terminskih poslih z vrednostnimi papirji poštena vrednost predstavlja negativna vrednotenja zaradi razlike v ceni pri terminskih
prodajah.
V letu 2011 je skupina zmanjšala obseg valutnih zamenjav in posledično obveznosti iz tega naslova.
35
F inančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
- zneski v tisoč evrih
Obrestna mera
31. 12. 2011
2011
2010
Potrdila o vlogi, z zapadlostjo 2012
5,00 %
1.491
1.547
Podrejene obveznice BCE10, z zapadlostjo 2017
5,00 %
34.655
38.503
36.146
40.050
Banka in skupina
Skupaj
Med finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti, banka vključuje vrednostne papirje, ki so v skladu s politiko obvladovanja
tveganj zavarovani z izvedenim finančnim instrumentom – obrestno zamenjavo. V okviru obrestne zamenjave je banka nominalno
obrestno mero zamenjala z variabilno obrestno mero in s tem zavarovala tveganje padca – nižanja dolgoročnih obrestnih mer.
Nominalna vrednost podrejene obveznice BCE10 znaša 37.000 tisoč evrov, poštena vrednost v letu 2011 pa 34.655 tisoč evrov (v letu
2010: 38.503 tisoč evrov).
Na osnovi Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic obveznice BCE10 predstavljajo podrejeni dolg banke, ki se vključujejo v dodatni
kapital I do višine 50 % temeljnega kapitala banke in imajo naslednje lastnosti:
- obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane, za vse obveznosti jamči banka z vsem svojim premoženjem;
- obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so
izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov in obveznosti na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni
kapital II in so visoko tvegan vrednostni papir;
- vplačane podrejene obveznice so na razpolago za kritje izgub banke šele v stečaju oziroma likvidaciji banke, niso pa na razpolago
za kritje izgube v času rednega poslovanja banke.
Računovodenje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, temelji na odpravi nedoslednosti
merjenja, ki bi sicer izhajala iz pripoznavanja dobičkov in izgub na različnih podlagah. Tako pridobi banka ustreznejše informacije o
obveznostih ter z njimi povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti za finančne obveznosti, pripoznane po odplačni vrednosti, in
obrestne zamenjave, merjene po pošteni vrednosti.
Podrejene obveznice BCE10 kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, potrdila o vlogi pa ne.
124
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
36
36.1
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank
Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
1.044
955
V domači valuti
248
439
V tuji valuti
796
516
Na vpogled
Kratkoročne
19.961
53.480
V domači valuti
19.961
53.480
Skupaj
21.005
54.435
36.2
Analiza po teritoriju
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Slovenija
Države bivše Jugoslavije
Evropska unija
Skupaj
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
2011
2010
12.727
34.986
3.220
14.395
5.058
5.054
21.005
54.435
125
37Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
– vloge strank, ki niso banke
37.1
Razčlenitev glede na valuto in ročnost obveznosti
ter glede na vrsto komitentov
- zneski v tisoč evrih
2011
Banka
2010
Na vpogled
Kratkoročne
Dolgoročne
Na vpogled
Kratkoročne
Dolgoročne
Podjetja in zasebniki
121.663
311.007
317.407
120.800
320.668
330.857
V domači valuti
118.321
310.783
317.317
118.881
320.539
330.857
V tuji valuti
3.342
224
90
1.919
129
-
Prebivalstvo
326.207
204.420
198.101
321.012
245.655
159.969
V domači valuti
313.712
201.421
196.152
313.165
241.377
158.245
12.495
2.999
1.949
7.847
4.278
1.724
447.870
515.427
515.508
441.812
566.323
490.826
V tuji valuti
Skupaj
Skupaj na vpogled,
kratkoročne in dolgoročne
1.478.805
1.498.961
- zneski v tisoč evrih
2011
SKUPINA
2010
Na vpogled
Kratkoročne
Dolgoročne
Na vpogled
Kratkoročne
Podjetja in zasebniki
121.659
311.007
317.407
120.797
320.668
330.857
V domači valuti
118.317
310.783
317.317
118.878
320.539
330.857
V tuji valuti
Dolgoročne
3.342
224
90
1.919
129
-
Prebivalstvo
326.207
204.420
198.101
321.012
245.655
159.969
V domači valuti
313.712
201.421
196.152
313.165
241.377
158.245
12.495
2.999
1.949
7.847
4.278
1.724
447.866
515.427
515.508
441.809
566.323
490.826
V tuji valuti
Skupaj
Skupaj na vpogled,
kratkoročne in dolgoročne
37.2
1.478.801
1.498.958
Analiza po teritoriju
- zneski v tisoč evrih
Banka
Slovenija
Države bivše Jugoslavije
Skupina
2011
2010
2011
2010
1.461.024
1.485.663
1.461.020
1.485.660
7.305
7.086
7.305
7.086
4.550
Evropska unija
8.222
4.550
8.222
Ostalo
2.254
1.662
2.254
1.662
Skupaj
1.478.805
1.498.961
1.478.801
1.498.958
126
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
38Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
– krediti bank
38.1
Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
V domači valuti
2011
2010
396.023
411.267
Kratkoročni krediti
15.046
32.110
Dolgoročni krediti
380.977
379.157
-
8.068
V tuji valuti
Dolgoročni krediti
Skupaj
38.2
-
8.068
396.023
419.335
Analiza po teritoriju
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
Slovenija
223.533
198.256
Evropska unija
172.490
221.079
Skupaj
396.023
419.335
39Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
– krediti strank, ki niso banke
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
Kratkoročni
Dolgoročni
V domači valuti
-
6.224
Skupaj
6.224
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Kratkoročni
Dolgoročni
-
8.847
8.847
127
40Dolžniški vrednostni papirji
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Obrestna mera
31. 12. 2011
Potrdila o vlogi - domača valuta
2011
2010
86.540
99.405
do 1 leta
3,85 %
11.681
6.555
nad 1 leto do 2 let
4,05 %
29.021
28.988
nad 2 leti do 3 let
5,00 %
42.164
18.739
nad 3 leti do 4 let
-
-
41.454
nad 4 leti do 5 let
4,97 %
Obveznice - domača valuta
3.674
3.669
98.980
61.031
obveznice BCE13 in BCE14, zapadlost 2015
4,68 %
61.755
61.031
obveznice BCE15, zapadlost 2016
5,00 %
37.225
-
185.520
160.436
Skupaj
Z namenom povečanja dolgoročnih virov banke in s tem zagotovitve ustrezne strukture virov ter nadomestitve zapadlih obveznic
BCE8 je banka februarja 2011 izdala obveznice 15. emisije v emisijski višini 34.150 tisoč evrov po obrestni meri 5 % letno. Obveznice so
na ime, nominirane v EUR, izdane v nematerializirani obliki z oznako BCE15. Obresti se izplačujejo letno, izplačilo glavnice je obzapadlosti 15. februarja 2016. Obveznosti iz obveznic niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti iz obveznic jamči banka
z vsem svojim premoženjem neomejeno.
Obveznice BCE13, BCE14 in BCE15 kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, potrdila o vlogi pa ne.
128
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
41Podrejene obveznosti
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Podrejene obveznice BCE8, z zapadlostjo v 2011 (EUR)
Obrestna mera
31. 12. 2011
2011
2010
-
-
13.032
Podrejena potrdila o vlogi, z zapadlostjo v 2014 (EUR)
2,75 %
10.284
10.278
Podrejene obveznice BCE12, z zapadlostjo v 2016 (EUR)
6,50 %
12.511
12.497
3,66 %
49.622
49.551
72.417
85.358
Podrejene obveznice BCE11, z zapadlostjo v 2017 (EUR)
Skupaj
V oktobru in novembru leta 2007 je banka izdala podrejena potrdila o vlogi v višini 10,25 milijona evrov po obrestni meri Euribor
6M, povečani za 1 odstotno točko, z zapadlostjo 7 let. Obresti
banka izplačuje polletno.
Banka je v letu 2007 za izboljšanje kapitalske ustreznosti in zagotavljanje nadaljnje rasti obsega poslovanja ponovno izdala
podrejene obveznice (BCE11). V skladu z opredelitvijo v Sklepu
o izračunu kapitala bank in hranilnic imajo naravo inovativnega
finančnega instrumenta in se na podlagi odločbe Banke Slovenije
z dne 4. decembra 2007 vključujejo v izračun temeljnega kapitala
(Tier 1), morebitni presežek pa v dodatni kapital I. Glavne lastnosti
izdanih inovativnih podrejenih obveznic so:
- instrument ima nedoločen rok zapadlosti, odpoklic pa je mogoč, vendar ne prej kot po desetih letih od dneva vplačila celotne emisije, v celoti in ne delno in z odobritvijo Banke Slovenije;
- za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic jamči banka
neomejeno z vsem svojim premoženjem;
- obveznice niso posebej zavarovane niti pokrite z garancijo banke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki
bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;
- obveznosti iz obveznic so v celotni višini podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenih dolžniških instrumentov, kar pomeni, da se ob morebitnem
stečaju oziroma likvidaciji banke izplačajo šele tik pred nekumulativnimiprednostnimi delnicami in navadnimi delnicami in
so tako visoko tvegan vrednostni papir;
- banka ne more izplačati dobička iz poslovanja banke, če v tekočem letu ne poravna obveznosti iz naslova inovativnega instrumenta;
- vplačila iz naslova obveznic so brezpogojno razpoložljiva banki
in jih banka lahko uporabi za pokrivanje izgube v času rednega
poslovanja;
- banka ima možnost, da zadrži plačilo obresti iz naslova obveznice, če v preteklem poslovnem letu ne izkazuje bilančnega
dobička, izplačila po obveznici so nekumulativna, zato v tem
primeru imetnik obveznice nima več terjatve iz naslova obresti.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Opisane inovativne podrejene obveznice je banka izdala v nominalni višini 50 milijonov evrov z nedoločenim rokom zapadlosti
po obrestni meri Euribor 6M, povečani za 2 odstotni točki.
Navedena obrestna mera velja za obdobje 10 let, ob neodpoklicu se obrestni pribitek poveča za 1 odstotno točko. Prvi obrestni
kupon je zapadel 28. junija 2008, naslednji obrestni kuponi zapadajo polletno.
Uprava Banke Celje d.d. je 13. maja 2009 za zagotovitev dodatnega kapitala za obvladovanje tveganj ter zagotovitev kvalitetnih
virov za uvrstitev v dolgoročne naložbe banke sprejela sklep o
izdaji podrejenih imenskih obveznic Banke Celje d.d. – 12. emisija
(oznaka BCE12). Po stanju 31. decembra 2011 je vpisanih 12.511
tisoč evrov po fiksni nominalni obrestni meri 6,5 %, z zapadlostjo
15. junija 2016. Obresti se izplačujejo letno, prvi obrestni kupon
je zapadel v izplačilo 15. junija 2010, zadnji pa zapade 15. junija
2016.
Podrejene obveznice BCE12 imajo lastnosti podrejenega dolga
in jih banka vključuje v izračun dodatnega kapitala I. Vplačane
podrejene obveznice so na razpolago za kritje izgube banke
šele v stečaju oziroma likvidaciji banke in niso na razpolago za
kritje izgube v času rednega poslovanja banke. Obveznice niso
posebej zavarovane niti pokrite z garancijo banke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali
ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred
drugimi upniki. Za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic
neomejeno jamči banka z vsem svojim premoženjem. Obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim
dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so izplačane
vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov in obveznosti
na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II.
Podrejene obveznice BCE11 in BCE12 kotirajo na borzi vrednostnih papirjev.
129
42Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne
izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
2011
2010
Kratkoročne finančne obveznosti do tujih bank v domači valuti
-
30.993
Skupaj
-
30.993
43
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
- zneski v tisoč evrih
Pogodbena vrednost
Banka in skupina
Poštena vrednost
2011
2010
2011
2010
Varovanje poštene vrednosti - hedge accounting
189.150
20.000
8
348
Skupaj
189.150
20.000
8
348
Skupina je v letu 2011 zavarovala izdane obveznice in nekatere prejete depozite pred obrestnim tveganjem, tako da je sklenila obrestno zamenjavo (IRS). Navedene instrumente banka računovodsko obravnava v okviru pravil Hedge Accountinga kot varovanje poštene vrednosti.
44Rezervacije
- zneski v tisoč evrih
Oznaka
tabele
Banka
skupina
2011
2010
2011
2010
Rezervacije za pravno nerešene tožbe
48a
7.110
8.169
7.110
8.169
Rezervacije za potencialne obveznosti
48d
3.042
2.628
3.043
2.628
2.171
2.128
2.202
2.159
275
312
275
312
12.598
13.237
12.630
13.268
Rezervacije za pokojnine in podobne do
zaposlenih obveznosti
Druge rezervacije
Skupaj
31. decembra 2011 je bilo oblikovanih 7.110 tisoč evrov rezervacij za pravno nerešene tožbe iz naslova denacionalizacijskega postopka
upravne zgradbe. V letu 2011 je banka dodatno oblikovala 108 tisoč evrov rezervacij iz tega naslova in porabila 1.167 tisoč evrov rezervacij za plačilo denacionalizacijskim upravičencem.
Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so:
- rast plač, v skladu s koeficientom inflacije, ob upoštevanju napredovanj in glede na pretečeno delovno dobo, je bila predvidena v
višini 4 % letno (2010: 3,50 %);
- diskontni faktor v višini 5,20 % (2010: 4,90 %);
- 534 (v banki 530) zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti (2010: 542 zaposlenih v skupini, 538 zaposlenih v banki).
Druge rezervacije se v celoti nanašajo na rezervacije za nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS). Če varčevalec v NSVS ne
izkoristi možnosti najetja stanovanjskega kredita po pogojih NSVS, mora banka Stanovanjskemu skladu RS vrniti vse premije, ki jih je
varčevalec v času varčevanja prejel.
130
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
Gibanje rezervacij:
Banka
Stanje 1. 1. 2010
Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij
Poraba rezervacij
Stanje 31. 12. 2010
Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij
Poraba rezervacij
Stanje 31. 12. 2011
- zneski v tisoč evrih
Rezervacije
za pravno
nerešene tožbe
Rezervacije
za potencialne
obveznosti
Rezervacije
za pokojnine
Druge
rezervacije
Skupaj
7.901
2.713
2.743
602
13.959
268
(85)
(462)
-
(279)
-
-
(153)
(290)
(443)
8.169
2.628
2.128
312
13.237
108
414
74
-
596
(1.167)
-
(31)
(37)
(1.235)
7.110
3.042
2.171
275
12.598
- zneski v tisoč evrih
SKUPINA
Stanje 1. 1. 2010
Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij
Poraba rezervacij
Stanje 31. 12. 2010
Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij
Poraba rezervacij
Stanje 31. 12. 2011
45
Rezervacije
za pravno
nerešene tožbe
Rezervacije
za potencialne
obveznosti
Rezervacije
za pokojnine
Druge
rezervacije
Skupaj
7.901
2.695
2.783
602
13.981
268
(67)
(471)
-
(270)
-
-
(153)
(290)
(443)
8.169
2.628
2.159
312
13.268
108
415
74
-
597
(1.167)
-
(31)
(37)
(1.235)
7.110
3.043
2.202
275
12.630
Druge obveznosti
- zneski v tisoč evrih
Banka
skupina
2011
2010
2011
2010
Obveznosti iz kartičnega poslovanja
3.261
3.584
3.261
3.584
Obveznosti iz plač
1.534
2.369
1.574
2.412
Obveznosti do dobaviteljev
1.478
1.913
2.051
2.020
Vnaprej vračunani stroški
708
727
770
794
Obveznosti iz davščin
538
349
628
464
Obveznosti za provizije
63
60
63
60
Drugo
1.003
1.125
1.226
1.126
Skupaj
8.585
10.127
9.573
10.460
Vse druge obveznosti, razen obveznosti iz davščin in iz plač, so finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
131
46Kapital
46.1 Vpisani kapital
Osnovni kapital banke je sestavljen iz 508.629 kosovnih delnic, ki glasijo na ime in so izdane v nematerializirani obliki. Med delnicami
je 80 % navadnih delnic s pravico glasovanja in 20 % prednostnih delnic. Prednostne delnice nosijo pravico do prednostnega izplačila
fiksne dividende. So nekumulativne in ne nosijo pravice do kumulativnosti izplačila dividend.
Odvisna družba banke je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo in ne kot delniška družba.
Na 23. redni skupščini delničarjev banke dne 22. maja 2008 so lastniki pooblastili upravo banke, da lahko v obdobju petih let poveča
osnovni kapital z izdajo novih delnic. Znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v času, ko
je bilo pooblastilo dano, kar predstavlja 211.061 delnic. Nove delnice lahko banka izdaja samo s soglasjem nadzornega sveta banke.
Banka je v oktobru 2008 uspešno izpeljala proces dokapitalizacije iz odobrenega kapitala, v katerem je prodala 86.506 delnic v skupni
emisijski vrednosti 35 milijonov evrov. V letih 2009, 2010 in 2011 banka ni izdajala novih delnic iz naslova odobrenega kapitala.
Delničarji banke z lastniškimi deleži, večjimi od 3 %, so prikazani v spodnji tabeli:
-v%
Delež v osnovnem kapitalu banke
Delež glasovalnih pravic
40,99 %
49,42 %
Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana
9,36 %
6,70 %
Vzajemni sklad NFD 1 Delniški Ljubljana
9,21 %
9,65 %
Abanka Vipa d.d. Ljubljana
4,00 %
3,36 %
Unior d.d. Zreče
3,88 %
4,84 %
Zavarovalnica Triglav d.d. in Kritni sklad Ljubljana
3,75 %
2,68 %
Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana
Število delnic in višina osnovnega kapitala:
- zneski v tisoč evrih
Delniški kapital
Banka
Število delnic
Navadne
delnice
Prednostne
delnice
Skupaj
Stanje 31. 12. 2009
508.629
13.584
3.396
16.980
Stanje 31. 12. 2010
508.629
13.584
3.396
16.980
Stanje 31. 12. 2011
508.629
13.584
3.396
16.980
46.2 Odkupljene lastne delnice
Po stanju 31. decembra 2011 in po stanju 31. decembra 2010 je imela banka v svojem portfelju 251 navadnih lastnih delnic v skupni
višini 31 tisoč evrov, ki so evidentirane kot odbitna postavka kapitala.
46.3 Kapitalske rezerve
V letih 2009, 2010 in 2011 so kapitalske rezerve ostale nespremenjene v višini 51.380 tisoč evrov.
Kapitalske rezerve skupine so znašale 51.542 tisoč evrov in so bile višje od kapitalskih rezerv banke za 162 tisoč evrov.
132
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
46.4 Rezerve banke in zadržani dobiček
Spremembe v stanju rezerv:
banka
Stanje 1. 1. 2010
Povečanje za del čistega dobička poslovnega leta
Povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let
- zneski v tisoč evrih
Zakonske
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
2.904
-
Zadržani
dobiček
Skupaj
119.595
-
122.499
2.839
-
2.839
-
38
-
38
2.904
122.472
-
125.376
Povečanje za del čistega dobička poslovnega leta
-
1.182
-
1.182
Povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let
-
37
-
37
2.904
123.691
-
126.595
Stanje 31. 12. 2010
Stanje 31. 12. 2011
- zneski v tisoč evrih
skupina
Stanje 1. 1. 2010
Povečanje za del čistega dobička poslovnega leta
Povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let
Zakonske
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
2.904
-
Zadržani
dobiček
Skupaj
119.793
377
123.074
2.839
(220)
2.619
-
38
-
38
2.904
122.670
157
125.731
Povečanje za del čistega dobička poslovnega leta
-
1.182
259
1.441
Povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let
-
37
-
37
2.904
123.889
416
127.209
Stanje 31. 12. 2010
Stanje 31. 12. 2011
Na osnovi določil 64. člena Zakona o gospodarskih družbah mora banka oblikovati zakonske rezerve v tolikšni višini, da vsota zneska
zakonskih in kapitalskih rezerv doseže 10 % osnovnega kapitala. Po stanju 31. decembra 2010 je imela banka oblikovane zakonske
rezerve v višini 17 % osnovnega kapitala.
Druge rezerve iz dobička so oblikovane za neznana tveganja. V njihovo breme bo banka oblikovala izkazan negativni finančni rezultat
in razliko vključila v izračun temeljnega kapitala v skladu s Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic.
V skladu s statutom banke je izplačljiv le zadržani dobiček.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
133
46.5 Presežek iz prevrednotenja
Spremembe v stanju presežka iz prevrednotenja:
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Stanje 1. 1. 2010
Izgube iz spremembe poštene vrednosti VP,
razpoložljivih za prodajo
Prenos na oslabitve
4.660
(8.041)
7.518
Prodaja VP, razpoložljivih za prodajo
(166)
Stanje 31. 12. 2010
3.971
Izgube iz spremembe poštene vrednosti VP,
razpoložljivih za prodajo
(11.559)
Prenos na oslabitve
9.758
Prodaja VP, razpoložljivih za prodajo
(886)
Stanje 31. 12. 2011
1.284
47
Dividenda na delnico
Obveznost za izplačilo dividend nastane, ko je višina dividende potrjena na skupščini delničarjev banke. Dividenda za poslovno leto
2010 v višini 2,10 evra na navadno in prednostno delnico je bila potrjena na 26. skupščini delničarjev banke 24. maja 2011 in izplačana
v maju 2011.
48
Potencialne in prevzete obveznosti
a) Pravni postopki
Na dan 31. decembra 2011 je imela skupina oblikovane rezervacije za pravno nerešene tožbe v skupni višini 7.110 tisoč evrov iz naslova
denacionalizacijskega postopka (31. decembra 2010: 8.169 tisoč evrov), ki po presoji skupine zadoščajo za poravnavo vseh potencialnih
denacionalizacijskih obveznosti. Del oblikovanih rezervacij je bil v letu 2011 uporabljeno za plačilo denacionalizacijskim upravičenkam.
Banka v skupini je zoper prejet sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da se revizija postopka vračila poslovne stavbe v postopku
denacionalizacije zavrže, vložila ustavno pritožbo. Hkrati je bil vložen odškodninski zahtevek na Slovensko odškodninsko družbo, saj
je bilo premoženje, ki je predmet vračanja, pridobljeno na odplačni način. Sodna postopka še nista zaključena.
b) Potencialna obremenitev kapitala
Skupina na dan 31. decembra 2011 ni imela bodočih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
c) Potencialne in prevzete obveznosti
Osnovni namen teh instrumentov je zagotoviti, da so sredstva na razpolago, ko stranke zahtevajo. Garancije in stand-by akreditivi
predstavljajo nepreklicno jamstvo, da bo skupina izvršila plačilo takrat, ko stranka ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti do tretje
stranke. Zahteve po gotovini pri garancijah in stand-by akreditivih so manjše od zneska teh obveznosti, saj skupina na osnovi podatkov
preteklih let ne pričakuje, da bo tretja stranka zahtevala gotovinsko izpolnitev obveznosti, zato so manj tvegani.
Prevzete obveznosti za kredite predstavljajo neizkoriščen del kreditov v obliki posojil, garancij in kreditnih pisem. Glede na kreditno
tveganje teh obveznosti je skupina izpostavljena izgubi, ki je enaka vrednosti neporabljenih obveznosti.
134
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
d) Razčlenitev pogodbenih zneskov bančnih garancij, dokumentarnih akreditivov in prevzetih obveznosti
- zneski v tisoč evrih
Oznaka
tabele
Banka
skupina
2011
2010
2011
2010
96.612
80.261
96.612
80.261
Prevzete obveznosti
176.113
171.227
174.202
171.004
- zapadlost do 1 leta
139.345
140.411
137.434
140.188
36.768
30.816
36.768
30.816
272.725
251.488
270.814
251.265
(3.042)
(2.628)
(3.043)
(2.628)
269.683
248.860
267.771
248.637
Garancije in stand-by akreditivi
- zapadlost nad 1 leto
Skupaj
Rezervacije za zunajbilančno tveganje
44
Skupaj
K vrednosti garancij je v letu 2011 vključenih 70.287 tisoč evrov (v letu 2010: 52.338 tisoč evrov) storitvenih garancij.
e) Gibanje storitvenih garancij
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Stanje 1. 1. 2010
47.476
Odobrene storitvene garancije
50.230
Zapadle storitvene garancije
(45.368)
Stanje 31. 12. 2010
52.338
Odobrene storitvene garancije
69.750
Zapadle storitvene garancije
(51.806)
Stanje 31. 12. 2011
70.282
Prihodki iz naslova opravnin za storitvene garancije so v letu 2011 znašali 1.026 tisoč evrov (2010: 883 tisoč evrov).
49
Denar in denarni ustrezniki
Denar in denarni ustrezniki v izkazu denarnih tokov predstavljajo instrumente z originalno zapadlostjo do 90 dni.
- zneski v tisoč evrih
Banka in skupina
Oznaka tabele
2011
2010
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
19
168.163
128.324
Krediti bankam
23
54.985
83.714
223.148
212.038
Skupaj
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
135
50
Razkritja odnosov s povezanimi osebami
Med povezane stranke so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, člani nadzornega sveta in ožje vodstvo ter ožji družinski
člani navedenih oseb), družbe s pomembnim vplivom ter odvisna družba.
Bruto izplačila upravi, nadzornemu svetu in ožjemu vodstvu
- zneski v tisoč evrih
2011
BANKA
2010
Člani
uprave
Člani
nadzornega
sveta
Ožje
vodstvo
Fiksni prejemki
428
-
Variabilni prejemki
132
Drugi prejemki
Sejnine
Skupaj
Skupaj
Člani
uprave
Člani
nadzornega
sveta
Ožje
vodstvo
Skupaj
1.142
1.570
385
-
1.302
1.687
-
110
242
94
-
194
288
89
-
133
222
85
-
196
281
-
56
-
56
-
36
-
36
649
56
1.385
2.090
564
36
1.692
2.292
- zneski v tisoč evrih
2011
skupina
2010
Člani
uprave
Člani
nadzornega
sveta
Ožje
vodstvo
Fiksni prejemki
428
-
Variabilni prejemki
132
Drugi prejemki
Sejnine
Skupaj
Skupaj
Člani
uprave
Člani
nadzornega
sveta
Ožje
vodstvo
Skupaj
1.246
1.673
385
-
1.385
1.770
-
113
245
94
-
199
293
89
-
142
231
85
-
204
289
-
56
-
56
-
36
-
36
649
56
1.500
2.205
564
36
1.788
2.388
Uprava banke je v letu 2011 štela tri člane, ožje vodstvo banke pa trinajst članov (ožje vodstvo skupine je štelo štirinajst članov). Po
spremembi statusa največjih lastnikov je država sredi leta 2011 postala posredni lastnik banke, posledično je banka uskladila plače
uprave in ožjega vodstva z zakonodajo, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenje.
Bruto izplačila članom uprave in nadzornemu svetu
BANKA
- zneski v tisoč evrih
2011
2010
Prejemki
Prejemki
Fiksni
Variabilni
Drugi
Predsednik uprave
158
50
38
Namestnik predsednika uprave
139
42
27
Član uprave
131
40
25
Skupaj
428
132
89
Skupaj
Fiksni
Variabilni
Drugi
Skupaj
246
151
208
129
48
37
236
41
27
197
195
105
5
21
131
649
385
94
85
564
Člani uprave
Fiksni prejemki vključujejo bruto plačo, variabilni prejemki del plače iz naslova uspešnosti poslovanja preteklega leta, drugi prejemki
pa izplačan regres za letni dopust, premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in rentno varčevanje ter obračunane bonitete.
136
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
2011
2010
Fiksno
plačilo za
delo
Povračila
stroškov
Skupaj
Fiksno
plačilo za
delo
Povračila
stroškov
Skupaj
Predsednik nadzornega sveta
4
-
4
-
-
-
Namestnik predsednika nadzornega sveta
Član nadzornega sveta
5
-
5
10
-
10
4
-
4
-
-
-
Član nadzornega sveta
4
-
4
9
-
9
Član nadzornega sveta
4
1
5
8
-
8
Predsednik nadzornega sveta
5
-
5
-
-
-
Člani nadzornega sveta
Star nadzorni svet
Nov nadzorni svet
Namestnik predsednika nadzornega sveta
5
-
5
-
-
-
Član nadzornega sveta
4
-
4
-
-
-
Član nadzornega sveta
4
-
4
-
-
-
Član nadzornega sveta
4
2
7
-
-
-
Član nadzornega sveta
4
-
4
-
-
-
Član nadzornega sveta
4
-
4
9
-
9
53
3
57
36
-
36
Skupaj
V maju 2011 je bil na Skupščini Banke Celje d.d. imenovan nov nadzorni svet.
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
137
Odnosi s povezanimi osebami
BANKA
2011
- zneski v tisoč evrih
Člani uprave in člani
nadzornega sveta s
povezanimi osebami
Ožje vodstvo
s povezanimi
osebami
Delničarji z
več kot 20 %
delnic
Posest d.o.o.
Skupaj
147
380
8.576
12.340
21.443
-
-
17.515
-
17.515
25
31
-
1.912
1.968
Terjatve
Krediti
Vrednostni papirji in izvedeni
finančni instrumenti
Prevzete obveznosti
Izdane garancije
Skupaj
Odplačila kreditov med letom
-
-
2.351
-
2.351
172
411
28.442
14.252
43.277
54
84
71.224
3.930
75.292
1.358
1.335
11.203
-
13.896
Obveznosti
Depoziti
Obveznice in potrdila o vlogi
451
157
8.729
-
9.337
1.809
1.492
19.932
-
23.233
Prihodki iz obresti
5
16
1.056
331
1.408
Odhodki za obresti
94
77
550
-
721
Skupaj
- zneski v tisoč evrih
BANKA
2010
Člani uprave in člani
nadzornega sveta s
povezanimi osebami
Ožje vodstvo
s povezanimi
osebami
Delničarji z
več kot 20 %
delnic
Posest d.o.o.
195
-
318
14.077
12.470
27.060
-
43.924
-
43.924
19
-
29
-
223
271
-
2.575
-
2.575
214
347
60.576
12.693
73.830
31
185
80.509
4.220
84.945
779
1.009
10.552
-
12.340
-
-
6.635
-
6.635
779
1.009
17.187
-
18.975
5
16
1.733
320
2.074
48
48
611
-
707
Skupaj
Terjatve
Krediti
Vrednostni papirji
Prevzete obveznosti
Izdane garancije
Skupaj
Odplačila kreditov med letom
Obveznosti
Depoziti
Obveznice in potrdila o vlogi
Skupaj
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
138
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
- zneski v tisoč evrih
skupina
2011
Člani uprave in člani
nadzornega sveta s
povezanimi osebami
Ožje vodstvo
s povezanimi
osebami
Delničarji z
več kot 20 %
delnic
Skupaj
147
380
8.576
9.103
-
-
17.515
17.515
25
32
-
57
Terjatve
Krediti
Vrednostni papirji in izvedeni
finančni instrumenti
Prevzete obveznosti
Izdane garancije
Skupaj
Odplačila kreditov med letom
-
-
2.351
2.351
172
412
28.442
29.026
54
90
71.224
71.368
1.358
1.511
11.203
14.072
Obveznosti
Depoziti
Obveznice in potrdila o vlogi
451
157
8.729
9.337
1.809
1.668
19.932
23.409
Prihodki iz obresti
5
16
1.056
1.077
Odhodki za obresti
94
83
550
727
Skupaj
- zneski v tisoč evrih
skupina
2010
Člani uprave in člani
nadzornega sveta s
povezanimi osebami
Ožje vodstvo
s povezanimi
osebami
Delničarji z
več kot 20 %
delnic
Skupaj
195
-
318
14.077
14.590
-
43.924
43.924
19
29
-
48
-
-
2.575
2.575
214
347
60.576
61.137
31
185
80.509
80.725
779
1.141
10.552
12.472
-
-
6.635
6.635
779
1.141
17.187
19.107
5
16
1.733
1.754
48
53
611
712
Terjatve
Krediti
Vrednostni papirji
Prevzete obveznosti
Izdane garancije
Skupaj
Odplačila kreditov med letom
Obveznosti
Depoziti
Obveznice in potrdila o vlogi
Skupaj
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Banka v skupini je od sredine leta 2011 v posredni državni lasti Republike Slovenije, saj imata dve državni družbi, NLB d.d. Ljubljana in
SOD d.d. Ljubljana, skupaj v banki več kot 50-odstotni lastniški delež.
Na dan 31. 12. 2011 je skupni znesek vseh posamično pomembnih danih kreditov državi s povezanimi družbami znašal 115.000 tisoč
evrov (11 transakcij), na dan 31. 12. 2010 pa 328.653 tisoč evrov (23 transakcij).
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011
139
Skupni znesek posamično pomembnih prejetih kreditov in depozitov je na dan 31. 12. 2011 znašal 471.264 tisoč evrov (28 transakcij) ter
obrestne zamenjave v višini 30.000 tisoč evrov. Na dan 31. 12. 2010 je skupni znesek posamično pomembnih prejetih kreditov znašal
376.000 tisoč evrov (23 transakcij), posamično pomembnih obrestnih zamenjav na dan 31. 12. 2010 ni bilo.
Učinki, pripoznani v letih 2011 in 2010, so v izkazu poslovnega izida evidentirani predvsem med obrestnimi prihodki in odhodki.
Obrestni prihodki so v letu 2011 znašali 16 tisoč evrov, v letu 2010 pa 816 tisoč evrov. Obrestni odhodki so v letu 2011 znašali 7.322
tisoč evrov, v letu 2010 pa 1.648 tisoč evrov. Banka je v izkazu poslovnega izida v letu 2011 pripoznala tudi 97 tisoč evrov neto izgub
iz vrednotenja sklenjene obrestne zamenjave.
Za posle s povezanimi osebami, vključno z državo in z njo povezanimi družbami banka v skupini uporablja Tarifo nadomestil Banke
Celje d.d. in Sklep o obrestnih merah Banke Celje d.d., ki se uporabljata tudi za ostale stranke.
51
Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini
Banka nima poslovno-organizacijskih enot v tujini.
52
Dogodki po preteku poslovnega leta
Po preteku poslovnega leta v skupini ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na njen finančni položaj, poslovni izid in pojasnila,
razkrita v letnem poročilu.
140
Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje
Računovodsko poročilo za leto 2011