Delavnica o avtorskih pravicah
Delavnica o avtorskih pravicah © Urša Chitrakar, 2012 IZJAVA Vsebina te predstavitve je informativne narave in je namenjena seznanitvi s temeljnimi pravili avtorskega prava. Vse informacije, predstavljene v nadaljevanju, so splošne in ne predstavljajo pravnega nasveta ali napotkov za konkretno ravnanje. Uporaba tega gradiva je dovoljena v zasebne namene in v primerih, kjer zakon dovoljuje prosto uporabo avtorskih del. Za vse druge vrste uporabe je potrebno pridobiti dovoljenje avtorice. 1 Več vrst upravičencev in pravic Avtor: • • avtorske pravice predmet varstva avtorskih pravic je stvaritev Izvajalec: • • pravice izvajalcev predmet varstva je interpretacija, način posredovanja stvaritve javnosti Proizvajalec fonogramov (angl. record company/label): • • pravice proizvajalcev fonogramov varujejo podjem, poslovni vložek, tveganje Glasbeni založnik (angl. publisher): • • pridobi pravice od avtorjev (na podlagi pogodbe) in jih trži (licencira uporabo del) z avtorji deli dohodke iz naslova izkoriščanja njihove glasbe 2 Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvira več vrst upravičenj. Moralne avtorske pravice varujejo avtorja na ravni njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela (16. čl. ZASP). Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in določa pogoje, pod katerimi dovoljuje uporabo svojega dela (21. čl. ZASP). Druge pravice avtorja varujejo določene interese avtorja, ki niso tipično duhovne ali ekonomske narave. 3 Moralne avtorske pravice Ni se jim mogoče odpovedati, ni jih mogoče prenesti (drugačna ureditev velja v ZDA in v Veliki Britaniji). Pravica prve objave je izključna pravica avtorja, da odloči, ali, kdaj in kako bo delo prvič objavljeno (17. čl. ZASP, definicije: »objava«, »izdaja«, »javnost« v 2. in 3. členu ZASP). Pravica skesanja je izključna pravica, da imetniku (že preneseno) materialno pravico prekliče, če ima za to resne moralne razloge in če povrne nastalo škodo (20. čl. ZASP). Pravica priznanja avtorstva (angl. paternity right) je izključna pravica do navedbe pri objavi dela, npr. z imenom, oznako, psevdonimom, anonimno (18. čl. ZASP). Pravica spoštovanja dela (angl. integrity right) je izključna pravica avtorja, da se upre skazitvi, posegu v delo ali uporabi dela, če bi to lahko šlo v škodo njegovi osebnosti (19. čl. ZASP). 4 Materialne pravice avtorja Materialnih avtorskih pravic je toliko, kolikor je načinov uporabe avtorskega dela, avtor pa s prenosom/izkoriščanjem materialnih avtorskih pravic »služi«. V praksi se za poimenovanje nekaterih vrst pogosto pojavljajo izrazi, ki jih v zakonu ni. Male avtorske pravice: • • pravice javne priobčitve Obvezno kolektivno upravljanje prek kolektivnih organizacij (Združenje SAZAS za avtorje, Zavod IPF za izvajalce) ne pomeni, da se avtorske pravice prenesejo na kolektivno organizacijo, ampak da te organizacije skrbijo za upravljanje določenih pravic (v obsegu, ki ga določa zakon ali pogodba). Mehanske avtorske pravice: • • pravica reproduciranja Ni z zakonom predpisano obvezno kolektivno upravljanje, avtor pa se lahko odloči in za to pooblasti kolektivno organizacijo (s pogodbo). Izvajalske pravice: • • pravica javnega izvajanja (spada med male pravice) Pogosto se zamenjuje s pojmom pravice izvajalcev! Pravice na master posnetku: • (običajno) ni pravica avtorja, ampak pravica proizvajalca fonograma (pravna ali fizična oseba, ki poskrbi za nastanek posnetka 5 Materialne pravice avtorja (navedene v 22. členu ZASP) Uporaba dela v telesni obliki: pravica reproduciranja (vključuje shranitev v elektronski obliki), pri uporabi glasbe v digitalni obliki lahko prihaja do izkoriščanja več vrst pravic hkrati (npr. streaming, downloading) Uporaba primerkov dela: pravica distribuiranja pravica dajanja v najem Uporaba dela v spremenjeni obliki: pravica predelave (drugačen aranžma, sampling, interpolacija) pravica avdiovizualne priredbe (uporaba glasbe, sinhronizirane v filmu) Uporaba dela v netelesni obliki: (priobčitev javnosti) pravica javnega izvajanja (izvedba glasbe v živo) pravica javnega prenašanja (prenos žive izvedbe po zvočniku zunaj prvotnega prostora) pravica javnega predvajanja s fonogrami (predvajanje glasbe s CD-ja) pravica radiodifuznega oddajanja in radiodifuzne retransmisije (predvajanje glasbe prek radijskih in tv programov) pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja (radijski ali tv sprejemniki v barih, frizerskih salonih, trgovinah …) pravica do dajanja v uporabo javnosti (ponujanje del prek interneta, on-line dostop) 6 Druge pravice avtorja Neizključne, poplačilne pravice Pravica do nadomestila za zasebno rabo • • • • • Nadomestilo se plačuje pri prodaji/uvozu naprav za tonsko in vizualno snemanje in pri prodaji/uvozu praznih nosilcev zvoka ali slike. Upravičenci do nadomestila so avtorji (40 %), izvajalci (40 %) in proizvajalci fonogramov (30 %). Zneski nadomestil so predpisani z uredbo vlade (zadnja je iz leta 2006). Pobira se prek kolektivne organizacije (trenutno zaradi spora med KO to ne velja!). 37. do 39. čl. ZASP Pravica do nadomestila za javno posojanje Avtorjem pripada nadomestilo zaradi javnega posojanja CD-jev v splošnih knjižnicah. Avtorjem glasbe, avtorjem besedila pripada v obsegu 5 % proračunske postavke »knjižnično nadomestilo«. 36. čl. ZASP 7 Pravice izvajalcev Kdo so izvajalci? Igralci, pevci, glasbeniki, plesalci, druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, nastopajo itd. To so tudi dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov in oblikovalci tona (118. čl. ZASP). Orkestri, zbori, ansambli in druge skupine – člani morajo pooblastiti enega izmed svojih članov kot svojega zastopnika za dajanje dovoljenj, potrebnih za izvedbo (119. čl. ZASP). Njihove pravice so avtorskim sorodne pravice, obseg pravic je manjši in traja krajši čas, tj. 50 (kmalu 70) let od datuma izvedbe ali od prve izdaje oziroma prve priobčitve posnetka izvedbe (127. čl. ZASP). Kolektivno upravljanje poteka prek Zavoda IPF. (Drugače je v ZDA in v VB, kjer izvajalcem priznavajo manjši obseg pravic!) Pravice izvajalcev Moralne pravice: pravica navedbe imena ob objavi izvedbe (za skupine izvajalcev ime skupine, umetniškega vodje in solista) pravica izvajalca, da se upre skazitvi ali drugemu posegu v izvedbo ali uporabi izvedbe, če bi to lahko šlo v škodo njegovi osebnosti 120. čl. ZASP Materialne pravice: pravica snemanja žive izvedbe pravica radiodifuznega oddajanja žive izvedbe pravica reproduciranja, distribuiranja, dajanja v najem in dajanja fono/videogramov z izvedbo v uporabo javnosti 121. čl. ZASP Druge pravice: • • pravica do deleža nadomestila za javno priobčitev fonogramov (50 %) – Zavod IPF pravica do deleža nadomestila za privatno rabo (40 %) 8 • 122. in 123. čl. ZASP Pravice proizvajalcev fonogramov Proizvajalec fonogramov (lastnik master posnetka in pravic na tem posnetku) je fizična ali pravna oseba, ki prevzame pobudo in odgovornost za prvi posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov ali nadomestkov zvokov (128. čl. ZASP). Fonogram (angl. sound recording) je posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov ali nadomestka zvokov, ki je fiksiran na nosilcu, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave (fizični ali digitalni posnetki). Avtorskim pravicam sorodne pravice imajo manjši obseg in trajajo manj časa, tj. 50 (70) let od nastanka posnetka oziroma 50 (70) let od prve zakonite izdaje ali prve priobčitve javnosti (132. čl. ZASP). (Drugačna ureditev velja v VB in v ZDA – avtorske pravice ℗ copyright.) Pravice proizvajalcev fonogramov Nimajo moralnih pravic. Izključne pravice: pravica reproduciranja fonogramov pravica distribuiranja fonogramov pravica dajanja fonogramov v najem pravica dajanja fonogramov v uporabo javnosti pravica predelave svojih fonogramov 129. čl. ZASP 9 Poplačilne pravice: pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov (npr. radijsko ali drugo predvajanje CDjev); nadomestilo si deli z izvajalci (50 %) – prek Zavoda IPF pravica do nadomestila za zasebno rabo (30 %); deli si ga z avtorji (40 %) in izvajalci (40 %) 130. in 131. čl. ZASP Prenos avtorskih pravic Pisnost pogodbe Pogodba o prenosu pravic mora biti pisna, vendar če ni sklenjena v pisni obliki, to ne pomeni, da pogodba ni veljavna, le sporne ali nejasne določbe se razlagajo v korist avtorja (80. čl. ZASP). Pogodbo je mogoče skleniti tudi ustno ali z določenim ravnanjem, ki kaže na to, da je ponudba sprejeta in pogodba sklenjena! Avtor lahko s pogodbo prenese posamične materialne avtorske pravice (npr. pogodba o prenosu avtorskih pravic, licenčna pogodba, pogodba o avtorskem delu, dovoljenje za uporabo …) (70. čl. ZASP). Nično je pogodbeno določilo, s katerim avtor prenaša (79. čl. ZASP): moralne avtorske pravice ali avtorsko pravico kot celoto materialne avtorske pravice na vseh svojih prihodnjih delih in za neznane oblike uporabe svojega dela. Drugačna pravila veljajo v VB in v ZDA! Obseg prenosa pravic (73. in 74. čl. ZASP): vsebinski: izključni ali neizključni prenos (avtor ohrani možnost uporabe svojega dela in lahko uporabo dovoljuje tudi drugim) časovni: 3/5/10 … let, za ves čas trajanja pravic (»enkrat za vselej«) krajevni: območje RS, EU … celotnega sveta Domneve glede obsega prenosa pravic (75. čl. ZASP) Če s pogodbo ni določeno drugače, se domneva, da je prišlo do dogovora o neizključnem prenosu pravic za območje RS in za čas, ki je običajen za to vrsto del. 10 Če s pogodbo ni določeno, katere posamične pravice se prenašajo ali kakšen obseg določene pravice se prenaša, se domneva, da so prenesene tiste pravice in v takšnem obsegu, kot je bistven za doseganje namena pogodbe. Nadaljnji prenos Imetnik pravice lahko pridobljene pravice prenaša na tretje osebe le, če je tak nadaljnji prenos pravic izrecno dogovorjen v pogodbi (78. čl. ZASP). Preklic prenosa »Use it or lose it« klavzula avtorju omogoča, da prekliče že preneseno materialno avtorsko pravico, če je njen izključni imetnik ne izvršuje ali je ne izvršuje v zadostni meri in so zaradi tega avtorjevi upravičeni interesi znatno prizadeti (83. čl. ZASP). Preklic ni mogoč pred potekom 2 let od prenosa materialne pravice. Določi se primeren dodatni rok za izvrševanje. Uveljavi se z enostransko izjavo, ki učinkuje od trenutka prejema (intervencija sodišča ni potrebna). Preklicana pravica avtomatično znova pripade avtorju. Če to zahteva pravičnost, avtor imetniku povrne primerno odškodnino. Avtorski honorar je plačilo za uporabo dela (za prenos pravic). Določi se kot enotni znesek (npr. 1000,00 EUR) ali v odstotkih od prodaje primerkov dela (npr. 12 % od velikoprodajne cene za vsak prodani CD/royalty-tantieme). Avans, predujem za plačilo honorarja, se (običajno) poplača s prodajo, npr. CD-jev. Če honorar ni določen, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera. »Best seller clause« je posebna določba, namenjena varstvu avtorja: če se z uporabo avtorskega dela doseže dobiček, ki je v očitnem nesorazmerju z dogovorjenim ali določenim honorarjem, lahko avtor zahteva, da se mu določi pravičnejši delež pri dohodku (81. čl. ZASP). Naročena avtorska dela (99. čl. ZASP) S pogodbo o naročilu avtorskega dela še ni nujno dogovorjen tudi prenos avtorskih pravic na naročenem delu; prenos pravic mora biti izrecno dogovorjen. Drugačna pravila veljajo v VB in v ZDA (angl. work for hire/commissioned work)! 11 Primeri uporabe avtorskih del Izdaja zgoščenke (»samozaložba«): mehanske pravice avtorjev (pogodba z avtorji ali s SAZAS-om – plačilo nadomestila 0,82 EUR/kom) pravice izvajalcev (pogodba z izvajalci, studijskimi glasbeniki, »back« vokalisti) imetništvo pravic na master posnetku (pravice proizvajalca fonograma) prijave skladb na SAZAS in IPF Fonogramska/diskografska pogodba (angl. recording contract) Avtor se zaveže, da bo izključno (za založbo) ustvaril in posnel določeno količino skladb/albumov, založba jih bo izdala (krila stroške nastanka master posnetkov, oblikovanja, promocije ipd.), distribuirala in plačala avtorju honorar (avans, tantieme – obračuni!). Velja za določeno obdobje ali število albumov (angl. minimum delivery). Pri fonogramskih pogodbah lahko pride do dogovora o izključnem sodelovanju; to je pravica založbe, da se odloči, ali bo pod istimi pogoji izdala več albumov istega avtorja (če ne izkoristi te možnosti, je avtor prost, da sam izdaja svoja naslednja dela). Avtor založbi dovoli uporabo svojega imena, podobe za potrebe oglaševanja. Pogodba o prenosu avtorskih pravic (angl. publishing contract) Avtor se zaveže, da bo na založnika (angl. publisher) izključno prenesel pravice na svojih (obstoječih) delih in da bo v določenem obdobju ustvaril nova dela ter na založnika prenesel pravice tudi na teh delih. Založnik bo avtorju plačal (avans in % od prodanih primerkov ali delež od prihodkov) in poročal o prodaji oziroma o prihodkih s tega naslova. Velja za določen čas ali za določeno število del (minimum delivery). Prenos pravic je izključen, traja za določen čas in teritorij. Založnik bo pridobljene pravice tržil, ponujal avtorjeva dela v uporabo (za izdajo kompilacije, za filme, reklame, mobilne melodije itd.) in skrbel za to, da bo za avtorja pobiral honorarje in nadomestila za uporabo njegovih del. Založnik bo v imenu avtorja skrbel za uveljavljanje njegovih pravic v primeru kršitev. Običajno založnik avtorju »vzame« del dohodkov iz javnih priobčitev (male pravice). 12 Naročilo avtorskega dela (npr. glasba za reklamo) Naročnik pri avtorju naroči glasbo za reklamo in mu plača honorar za ustvarjanje in prenos pravic. Treba je določiti način in obseg uporabe dela. Načelo hear-a-like (naj se sliši kot …) določa, da je treba pridobiti pravice avtorja prvotnega dela. To načelo dovoljuje uporabo npr. 4 ali 7 taktov skladbe (ni zanesljivo!). Uporaba obstoječe glasbe v filmu Sestavi se pogodba o prenosu pravic za sinhronizacijo glasbe s sliko v filmu. Določiti je treba način in obseg uporabe, denimo v kateri sceni, koliko časa, v izvirniku, v novi izvedbi, predelani obliki …, ter dodatno uporabo v trailerjih, najavni/odjavni špici filma in v oglasih za film. Honorar gre avtorju, izvajalcem, imetniku pravic proizvajalca fonograma (pavšalni znesek in dohodki od javnih predvajanj v kinematografih – SAZAS, AIPA). Organizacija koncerta (živa izvedba – male pravice) Ni potrebno pridobiti dovoljenja avtorja, ker vse avtorje v primerih malih pravic zastopa SAZAS. Obvezna je predhodna prijava dogodka, prijava sporeda izvajanih del in plačilo SAZAS-u (po tarifi), edina izjema velja za kantavtorje (glavni izvajalec je tudi avtor vseh izvajanih del; potrebna je izjava avtorja – 151/4 čl. ZASP). Sklene se pogodba z izvajalci (za nastop). Radijsko predvajanje: status izdajatelja medija (vpis v razvid medijev po določbah Zakona o medijih), za uporabo glasbe v radijskih programih morajo imeti sklenjene pogodbe s kolektivnimi organizacijami (SAZAS/IPF); velja posebna tarifa, plačilo je odvisno od deleža varovanih glasbenih del in od prihodkov drugi, ki delujejo brez vpisa v razvid medijev, npr. za predvajanje glasbe prek internetne strani (internetni radio); velja druga tarifa, plačilo je odvisno od števila uporabnikov in števila ur oddajanja mesečno, od deleža varovanih glasbenih del in od prihodkov 13 ZAKON O AVTORSKI IN SORODNIH PRAVICAH (ZASP) Uradno prečiščeno besedilo (ZASP-UPB3 ) je bilo objavljeno v Ur. l. RS, št. 16/2007, zadnja sprememba je objavljena v Ur. l. RS, št. 68/2008, v elektronski obliki je besedilo dostopno na www.zakonodaja.gov.si in www.pisrs.si. VEČ INFORMACIJ: - Urad RS za intelektualno lastnino: http://www.uil-sipo.si Združenje SAZAS: http://www.sazas.org Zavod IPF: https://www.zavod-ipf.si © Urša Chitrakar (odvetnica), Pražakova 8, Ljubljana, ursa@chitrakar.si 14
© Copyright 2024