1. No category

Gradimo prihodnost za ljudi in naravo
Mednarodni festival
alpskega cvetja
International Wild
Flower Festival
vodnik
www.bohinj.si/alpskocvetje
MEDNARODNI FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA
Bohinj leži v osrčju Julijskih Alp. Največja znamenitost
je Bohinjsko jezero obdano z vencem gora. Več kot
dve tretjini Bohinja pokriva Triglavski narodni park.
V Bohinju se zavedamo izrednega pomena varovanja
in ohranjanja okolja. Ponosni na svojo naravno in
kulturno dediščino si želimo razvijati turizem, ki bo
ob trajnostni naravnanosti tudi ekonomsko učinkovit.
Pred nekaj leti smo prisluhnili ideji dolgoletnega obiskovalca Bohinja
in naravovarstvenika g. Iana Mitchella o organizaciji mednarodnega
festivala alpskega cvetja, katerega glavni cilji so:
• promocija in spoznanje o pomembnosti naravne in kulturne dediščine Bohinja ter njegovega širšega območja;
• predstavitev pomena pravilnega upravljanja območja po načelih trajnostnega razvoja, ki se kaže v hkratnem varovanju bogate
biodiverzitete naravnega okolja ter izboljšanju kulturnega in
ekonomskega stanja prebivalcev;
• praktična ponazoritev, kako sta lahko eko-turizem in alpsko kmetijstvo ključna elementa dolgoročne ekonomske perspektive območja in hkrati model možnosti razvoja za druga gorska območja Slovenije;
• razvoj turistične ponudbe v izven-sezonskem času
Mednarodni festival alpskega cvetja je sestavljen iz treh glavnih delov:
• Cvetje v umetnosti predstavlja kulturni del festivala: glasbeni kon-
certi, likovne in fotografske razstave, likovne delavnice, obujanje starih običajev – petje na vasi.
• Uporabnost cvetja v vsakdanjem življenju (v kuhinji, ročnih delih..) je predstavljena v delu z naslovom Cvetje doma.
• V strokovnem delu festivala z naslovom Cvetje v znanosti pa se zvrstijo različni seminarji oziroma posveti na temo trajnostnega razvoja.
Obiskovalcem so poleg tega na voljo vsakodnevni vodeni izleti, fotografske
delavnice, delavnice za otroke in podobno. Več o tem si lahko preberete
v tej knjižici in posebni vloženki z aktualnim programom.
Pridite in ostanite v cvetju!
Organizator Mednarodnega festivala alpskega cvetja Bohinj
Turizem Bohinj, Klemen Langus, direktor
Častni pokrovitelj 5. mednarodnega
festivala alpskega cvetja
dr. Danilo Türk,
predsednik Republike Slovenije
Generalni pokrovitelj Mednarodnega
festivala alpskega cvetja, Občina Bohinj
Spoštovani!
Bohinj je po svoji naravi izjemno območje, v katerem
se prepleta paleta različnih danosti, ki obkrožajo nas občane in tudi obiskovalce. Na to nas velikokrat opozarjajo predvsem tisti, ki se pogosto ali manj
pogosto vračajo v naš kraj in vidijo v tem okolju tisto, kar mi sami velikokrat
spregledamo. Letos bomo tako v Bohinju že petič organizirali mednarodni
festival alpskega cvetja. Zelo smo veseli, da je častno pokroviteljstvo ponovno prevzel predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Organizatorji so
uspeli pripraviti obsežen program. Želim, da jih uspe doseči zastavljene cilje
in tako dokazati, da v Bohinju znamo in zmoremo razvijati ideje trajnostnega
razvoja.
župan, Franc Kramar, univ.dipl.inž.les.
Soorganizator Mednarodnega festivala alpskega cvetja,
Triglavski narodni park
Bohinj, gorsko cvetje, Triglavski narodni park in ljudje
so nedeljivo povezani. S Festivalom alpskega cvetja te
vezi le še utrjujemo. Triglavski narodni park v letošnjem
letu še bolj aktivno vstopa v festival, ki ga že nekaj let
uspešno pripravlja Turizem Bohinj. Naravovarstvene vsebine, trajnostni
razvoj, predvsem pa komunikacija s širšo javnostjo so izziv, ki se ga
skupaj lotevamo Turizem Bohinj in TNP. Uspeh Festivala cvetja, v katerega
verjamemo, pa je lahko kar najboljša promocija dobrega sodelovanja
lokalnega prebivalstva z narodnim parkom. Aktivnosti in dogodki Festivala
cvetja so izjemna priložnost za potrditev ciljev in pomena biodiverzitete
ter zavarovanih območij kot inštrumenta varstva narave in spodbujanja
trajnostnega razvoja. Na festivalu želimo predstaviti tudi pomen Alpske
konvencije kot učinkovitega orodja za zagotavljanje prej navedenih ciljev.
mag. Martin Šolar, direktor
2. LOVSKA POT – SLAP SAVICA
BOTANIČNI VODENI IZLETI
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: 4 – 5 ur
• Zahtevnost: lažja
• Oprema: pohodna obutev in obleka,
nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi,
osvežilna pijača
1. SEVERNA OBALA BOHINJSKEGA JEZERA
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: 4 - 5 ur
• Zahtevnost: lažja
• Oprema: pohodna obutev in obleka,
nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
Pot začnemo pri cerkvi Sv. Janeza, mimo prireditvenega prostora »Pod skalco«, nato pa po lovski poti, ki pelje nad glavno cesto po gozdu ob južni
strani jezera, do spodnje postaje žičnice Vogel. Pot nas vodi skozi bukov
gozd z bolj revno podrastjo. Tu raste trilistna vetrnica (Anemone trifolia),
črni teloh (Helleborus niger), jetrnik (Hepatica nobilis), tevje (Hacquetia epipactis) in šmarnica (Convallaria majalis). Tu najdemo tudi več hudournikov, posebej zanimiv je zadnji, predno se spustimo do spodnje postaje žičnice Vogel, kjer najdemo dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) in
dvobarvni planinšček (Homogyne discolor). Sprehod nadaljujemo do hotela
Zlatorog, kjer nas čaka aperitiv. Po postanku nadaljujemo pot proti slapu
Savica. Ustavimo se na travniku, bogatem z redkimi rastlinami – nekatere
od njih najdemo samo tu, npr. sibirska perunika (Iris sibirica). Po ogledu
mogočnega slapa Savice, se vrnemo do kampa Zlatorog, od tam pa z ladjo
do Ribčevega Laza.
Cvetje na poti:
Cvetje na poti:
Pot nas vodi čez travnike Fužinskega polja, kjer najdemo ivanjščico (Leucanthemum) in travniško grabljišče (Knautia arvensis), na severno stran
jezera. Pri odcepu v Staro Fužino nadaljujemo pot ob jezerski obali od
koder je čudovit razgled na južni venec Julijskih Alp. Pot nas vodi mimo ribogojnice in pod slapom Govic (ki bruha le ob močnih nalivih). V toploljubnem gozdu na meliščih pod Pršivcem raste črni gaber (Ostrya carpinifolia),
mali jesen (Fraxinus ornus), žarkasta košeničnica (Genista radiata), sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii) in glavinec (Centaurea sp.). Pot nadaljujemo čez ukanške suhe grbinaste travnike, kjer rastejo kukavičevke ali
orhideje (Orchidaceae). Obiskali bomo edino močvirno področje ob jezeru,
kjer se Savica izliva v jezero in kjer najdemo šaše (Carex), bekice (Luzule)
in trpežno srebrenko (Lunaria rediviva). Sledi povratek do kampa Zlatorog,
kjer se vkrcamo na ladjo in odpeljemo do Ribčevega Laza.
Klinček
(Dianthus sternbergii)
Ivanjščica
(Leucanthemum)
Glavinec
(Centaurea sp.)
Šmarnica
(Convallaria majalis)
Visoki jeglič
(Primula elatior)
Kukavičevke ali orhideje
(Orchidaceae)
3. RUDNICA
4. KOBLA
• Zbirno mesto: parkirišče ob KD J. Ažman, Boh Bistrica
• Čas: 4 - 5 ur
• Zahtevnost: srednja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
S kombijem se peljemo iz Bohinjske Bistrice proti Ravnam, kjer pod
smučiščem izstopimo.
Hodimo ob robu travnika, kjer se ob vzpenjanju večkrat ustavimo in
občudujemo travniške rastline in rastline ob robu gozda. S čudovito modro
barvo nas pozdravi svilničevolistni svišč ali svečnik (Gentiana asclepiadea),
vrbovolistni primožki (Buphthalmum salicifolium), ki se razraščajo čez
travnato območje. Po dobri uri smo na prvi vzpetini Koble, kjer se nam
odpre pogled na triglavsko pogorje. Na tem predelu travnika so številne
travniške rastline, tako tudi ozkolistni glavinec (Centaurea pannonica) in
Fritschev glavinec (Centaurea scabiosa subsp. fritschii). Ob robu travnika
so tudi posamezne pogačice (Trollius europaeus). Ustavimo se na lepem
predelu travnika, kjer pomalicamo. Nato se po drugi strani travnika vračamo
na Ravne in tako spoznavamo še druge zanimive rastline. Gremo tudi skozi
del gozda, kjer opazujemo podrast, mogočne smreke in jelke.
Cvetje na poti:
Cvetje na poti:
Naša botanična pot se začne pri mostu na Savici, do koder se pripeljemo s
kombijem. Ves čas sledimo kolesarski stezi proti Stari Fužini. Na travnikih ob
Savi Bohinjki lahko občudujemo travniške rastline: kukavičja lučka (Silene
flos-cuculi) – z drobnimi, nageljčkom podobnimi rožnatimi cvetovi, njivsko
grabljišče (Knautia arvensis), ki s svojim vilasto razraščenim stebelcem spominja na grabljišče in nepogrešljiva travniška ivanjščica (Leucanthemum vulgare). Med cvetjem najdemo tudi zdravilna zelišča: navadni rman (Achillea
millefolium) z belimi socvetji in rumenocvetoči pravi ranjak (Anthyllis vulneraria). Kmalu zapustimo travnike in krenemo v svetel gozd, ki ga zaraščata
leska (Corylus avellana), maklen (Acer campestre), glog (Crataegus sp.), dobrovita (Viburnum lantana), črni gaber (Ostrya carpinifolia) in mali jesen
(Fraxinus ornus). Na skalni steni ob poti lahko občudujemo kranjsko lilijo ali
zlato jabolko (Lilium carniolicum), ki ji bomo posvetili nekaj več pozornosti,
najdemo pa tudi krvavodrečo krvomočnico (Geranium sanguineum). Sledi
travnik porasel z orhidejami in različnimi vrstami kukavic (Orchidaceae), na
višje ležečih travnikih pa rastejo tudi brkati nageljčki (Dianthus barbatus), ki
so značilni za suhe alpske travnike. Pot nas vodi skozi bukov gozd, kjer lahko
opazimo sledove rudarjenja. Nadaljujemo pot skozi gozd črnega gabra in malega jesena. Ko prispemo na razgledno točko, se nam odpre prekrasen pogled
na Spodnjo bohinjsko dolino, tu pa najdemo tudi našo lepo južnoalpsko peruniko (Iris pallida subsp. cengialti). Sledi povratek.
• Zbirno mesto: parkirišče ob
KD J. Ažman, Boh Bistrica
• Čas: 5 ur
• Zahtevnost: srednja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
Zlato jabolko
(Lilium carniolicum)
Kukavičevka ali orhideja
Južnoalpska perunika
(Orchidaceae)
(Iris pallida subsp. cengialti)
Glavinec
(Centaurea pannonica)
Pogačica
(Trollius europaeus)
Volnatoglavi osat
(Cirsium eriophorum)
5. VOGEL
6. VOJE
• Zbirno mesto: Spodnja postaja Žičnice Vogel
• Čas: 5 ur
• Zahtevnost: srednja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
V gostilni Mihovc si pred odhodom ogledamo staro lajno in se po aperitivu odpravimo mimo Zoisovega gradu do Hudičevega mostu, pod katerim
je 20 m globoka tesen. Na drugi strani mostu zavijemo desno na pot, ki
vodi ob kanjonu Mostnice in kjer lahko uživamo ob čudoviti igri narave. Ob
poti skozi korita raste alpska mastnica (Pinguicula alpina) in kranjski zali
kobulček (Astrantia carniolica), v zgodnjem pomladanskem času pa tudi
spomladanska resa (Erica carnea). Ko pridemo po gozdni cesti iz gozda, se
pred nami odpre planina Voje in venec okoliških gora. Pot nadaljujemo med
travniki s čudovito floro – kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae sp.), ušivci
(Pedicularis sp.), pogačice (Trollius europaeus), spomladanski in Clusijevi
svišči (Gentiana verna Gentiana clusii), kranjska lilija (Lilium carniolicum),
turška lilija (Lilium martagon), Sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii), brkati nageljček (Dianthus barbatus) - mimo stanov in senikov do slapa
Mostnice. Sledi povratek v dolino, kjer lahko korita Mostnice občudujemo
še z druge strani.
Cvetje na poti:
Cvetje na poti:
Z gondolsko žičnico se peljemo na Vogel. Pot Ski hotelu se spustimo proti
Žagarjevemu grabnu, kjer vstopimo v pragozd Lopata. Od gozdnih združb
tu prevladuje alpski bukov gozd, ki je floristično razmeroma reven, saj
zelišč v njegovi podrasti ni mnogo in tudi niso bujna. Opazimo trilistno vetrnico (Anemone trifolia), ciklamo (Cyclamen purpurascens), deveterolistno
konopnico (Cardamine enneaphyllos), zajčji lapuh (Mycelis muralis), bledo
rumenko (Galeobdolon flavidum), trpežni golšec (Mercurialis perennis),
lepljivo kaduljo (Salvia glutinosa) in še mnogo drugih. V kotanjah je alpski
smrekov gozd,v katerem so značilna zelišča goli lepen (Adenostyles glabra),
koprivolistni jetičnik (Veronica urticifolia), tripernata špajka (Valeriana
tripteris), gozdni planinšček (Homogyne sylvestris), zeleni sršaj (Asplenium
viride), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotium), alpski planinšček (Homogyne alpina), borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (Vaccinium vitisidaea) in zelenkovke (Pyrolaceae). Na višjih in ekstremnih rastiščih pa gozd
že prehaja v združbo rušja. Med rušjem raste tudi pritlikavi brin (Juniperus sibirica), velelistna vrba (Salix appendiculata), gola vrba (Salix glabra),
jerebika (Sorbus aucuparia), pritlikava jerebika (Sorbus chamaemespilus),
črno kosteničevje (Lonicera nigra), alpsko grozdičje (Ribes alpinum), alpski
šipek (Rosa pendulina). Med nižjimi grmi je najznačilnejši dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum), slečnik (Rhodotamnus chamaecistus), borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (Vaccinium vitis-idaea) in dvospolna mahunica
(Empetrum hermaphroditum).
• Zbirno mesto: Gostilna Mihovc,
Stara Fužina
• Čas: 4 ure
• Zahtevnost: lažja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
Alpski šipek
(Rosa pendulina)
Dlakavi sleč
(Rhododendron hirsutum)
Triglavski svišč
(Gentiana terglouensis)
Pogačica
(Trollius europaeus)
Alpska mastnica
(Pinguicula alpina)
Arnika
(Arnica montana)
8. VOGAR
7. POKLJUKA – barje Goreljek
• Zbirno mesto: Mrzli studenec, Pokljuka
• Čas: 4 ure
• Zahtevnost: lažja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem bo vsak
obiskovalec Bohinja hitro opazil Vogar, najbolj vzhodni vrh. Ta je zaradi planinskega doma in lepega razgleda priljubljena izletniška točka, radi pa ga
imajo tudi jadralni padalci, ki z njega skačejo proti travnikom ob jezeru. Na
Vogar vodi strma markirana pot iz Stare Fužine, mi pa se bomo raje odpravili
po dosti bolj prijetni ozki nemarkirani stezici čez Planico. Tu lahko najdemo
avrikelj (Primula auricula), Sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii).
Na razgledni točki pri spomeniku na prisojni strani raste toploljubni gozd s
črnim gabrom (Ostrya carpinifolia), šmarno hrušico (Amelanchier ovalis),
navadnim mokovcem (Sorbus aria), žarkasto košeničico (Genista radiata) in
kranjsko lilijo (Lilium carniolicum).
Na planini Vogar se svet zravna v planoto, kjer imamo tipične grbinaste
travnike, nastale zaradi ledeniško–kraškega delovanja. Rastje je značilno za
suhe alpske travnike: spomladi so to spomladanski svišč (Gentiana verna),
Clusijev svišč (Gentiana clusii), pogačice (Trollius europaeus), visoki jegliči
(Primula elatior), kasneje pa kranjska lilija (Lilium carniolicum), turška
lilija (Lilium martagon), nageljčki (Dianthus sp.), rožnordeči dežen (Heracleum austriacum), kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae), pravi ranjak
(Anthyllis vulneraria) in navadna arnika (Arnica montana).
Cvetje na poti:
Cvetje na poti:
Barja na Pokljuki so najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena
in spadajo v omrežje Natura 2000.
Vodnik Triglavskega narodnega parka nas popelje do barja Goreljek.
Med drevesi prevladuje smreka, sloj zelišč pa je zelo bogat. Prevladujejo kisloljubne vrste, značilne za smrekove gozdove: navadna enocvetka (Moneses
uniflora), srčastolistni muhovnik (Listera cordata), gozdna bekica (Luzula
sylvatica), alpski planinšček (Homogyne alpina), borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (Vaccinium vitis-idaea), dvolistna senčnica (Maianthemum
bifolium), navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella) ter več vrst mahov.
V senčni podrasti lahko vidimo tudi veliko vrst gob. Sklenjeni gozdovi so
ponekod prekinjeni z barjanskimi površinami. Zaradi drugačnih ekoloških
dejavnikov je na njih razvito svojevrstno rastlinstvo. Najpomembnejše
so različne vrste šotnih mahov, opazimo pa lahko tudi drobno mesojedko
rosiko (Drosera rotundifolia), rožmarinko (Andromeda polifolia), nožničavi
munec (Eriophorum vaginatum), dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris),
barjansko kopinšnico (Vaccinium uliginosum) ter druge.
Na željo gostov je na voljo organiziran prevoz iz Bohinja.
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: 5 ur
• Zahtevnost: srednja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
Rosika
(Drosera rotundifolia)
Nožničavi munec
(Eriophorum vaginatum)
Šotni mah
(Sphagnum sp)
Navadni mokovec
(Sorbus aria)
Sternbergov klinček
(Dianthus sternbergii)
Turška lilija
(Lilium martagon)
10. RATITOVEC
9. ČRNA PRST - fotoizlet
• Zbirno mesto: parkirišče pri
KD J. Ažman, Boh. Bistrica
• Čas: dvodnevna tura z nočitvijo v planinski koči
• Zahtevnost: težja
• Oprema: fotoaparat, pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem, osvežilna pijača
S kombijem se odpeljemo proti Nemškemu Rovtu, nato mimo Bitenjske planine, Ribčeve planine in na parkirišču pod planino Pečano izstopimo. Pot
nas vodi dobre pol ure navkreber skozi bogat smrekov gozd. Na poti proti
planini občudujemo koprivasto zvončico (Campanula trachelium), navadni
črnilec (Melampyrum pratense), srčno moč (Potentilla erecta) in montpellierski klinček (Dianthus hyssopifolius).
Nato se pri pastirski koči na pašniku ustavimo in osvežimo s pijačo. Nadaljujemo pot proti vrhu in opazujemo značilnosti visokogorkega krasa. Pridemo
do vrtače globoke okoli 100m, kjer so včasih kopali železovo rudo. Seznanimo se z zgodovino železarstva v teh krajih. Kmalu zagledamo greben
Ratitovca. Ratitovec prištevamo k Julijskim Alpam, čeprav ne dosega tako
velikih višin. Zgrajen je iz dachsteinskega apnenca, iz kakršnega so tudi Bohinjske gore. Pogorju dajejo poseben čar tudi macesnovi gozdovi. Razgled
z Ratitovca prištevajo med najlepše v slovenskih gorah. Julijce vidimo kot
enotno nazobčano gorovje, Karavanke kot dolgo obzidje, ki se v daljavi
navezuje še na Grintovce. Prelep razgled se nam odpira iz vrha na bližja in
daljna pogorja.
Cvetje na poti:
Cvetje na poti:
Črna prst je že od nekdaj zelo priljubljen in dobro obiskan vrh, k čemur
pripomore, poleg odličnega razgleda na predgorje Julijskih Alp, Bohinjske
gore in Triglav v ozadju, tudi bogastvo rož, ki jih najdemo na poti. V seznamu izjemne naravne dediščine Slovenije je Črna prst opredeljena kot edini
botanični rezervat v Julijskih Alpah. Na naravno ohranjenih gorskih traviščih
rastejo redke vrste: alpska možina (Eryngium alpinum), gorski dimek (Crepis bocconi), pirenejska vijolica (Viola pyrenaica) in endemične rastlinske
vrste: ozkolistna preobjeda (Aconitum angustifolium). Med posebnostmi
pa lahko omenimo še srebrno krvomočnico (Geranium argenteum), noriško
deteljo (Trifolium noricum) in endemično kratkodlakavo popkoreso (Moehringia villosa).
S kombijem se odpeljemo na izhodišče nad vasjo Ravne in od tam nadaljujemo pot proti planini Za Liscem. Na poti bomo opazovali cvetje in ga fotografirali. V Orožnovi koči nas čaka večerja, naš izkušeni vodnik pa nas
bo seznanil z umetnostjo fotografije v prijetnem večernem klepetu. Sledi
nočitev z zajtrkom, potem pa vzpon na vrh Črne prsti, kjer bomo pri otografiranju že lahko izkoristili novo pridobljeno znanje.
Na voljo je tudi enodnevni izlet!
• Zbirno mesto: parkirišče ob
KD J. Ažman, Boh. Bistrica
• Čas: 4 - 5 ur
• Zahtevnost: srednja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
Planika
(Leontopodium alpinum)
Zoisova zvončnica
(Campanula zoysii)
Srebrna krvomočnica
(Geranium argenteum)
Najmanjši alpski zvonček
(Soldanella minima)
Brkati nageljček
(Dianthus barbatus)
Klinček
(Dianthus sp.)
11. LIPANCA – MREŽCE
9.
12. BOHINJSKE PLANINE Blato – Laz – Krstenica
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: 10 ur
• Zahtevnost: težja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
S kombijem se odpeljemo do planine Blato, nato začnemo vzpon proti planini Laz. Pot nas najprej pelje skozi gozd, mimo slikovitih skalnih pečin,
kjer spomladi raste lepi jeglič ali avrikelj (Primula auricula), kasneje pa
zvončice (Campanula sp.) in kamnokreči (Saxifraga sp.).
Pred planino Laz nas pozdravijo navadni macesni (Larix decidua), ruševje
(Pinus mugo) in med njimi grmički slečnika (Rhodothamnus chamaecistus),
dlakavega sleča (Rhododendron hirsutum) in alpske velese (Dryas octopetala). Spomladi na planini najprej cvetijo spomladanski svišči (Gentiana
verna), Clusijevi svišči (Gentiana clusii), alpski kosmatinci (Pulsatilla alpina), v kotanjah, kjer se dolgo zadržuje sneg pa zacvetijo alpski zvončki
(Soldanella alpina). Na planini Laz si lahko ogledamo tudi značilno arhitekturo visokih planin v Bohinju.
Sledi počitek in čas za malico, potem pa nadaljujemo pot iz Laza priti planini Krstenica. Pot nas vodi skozi macesnov gozd, čez alpske trate, kjer je
rastje podobno kot na planini Laz. Planina je spomladi bogato poraščena s
svišči (Gentiana sp.), alpsko veleso (Dryas octopetala), alpskim slečnikom
(Rhodothamnus chamaecistus), kasneje pa tudi z rdečimi murkami (Nigritella rubra) in planikami (Leontopodium alpinum).
S Krstenice se nam nudi izjemen razgled na Triglavsko skupino Julijskih Alp
in na drugi strani na Spodnje Bohinjske gore. Sledi povratek proti dolini.
Cvetje na poti:
Cvetje na poti:
S kombijem se odpeljemo skozi slikovite vasi Zgornje bohinjske doline, proti Pokljuki. Vzpon na Lipanco začnemo nedaleč od planine Javornik. Pot nas
vodi skozi smrekov gozd je sprva položna, kasneje pa se začne bolj strmo
dvigati, vendar ni zahtevna. Na planini si odpočijemo, nato pa nadaljujemo
vzpon na greben, imenovan Mrežce.
Na mestu, kjer smo pričeli s turo, nas čaka kombi, ki nas odpelje v dolino.
Najlepši čas za ta izlet je prav zgodnje poletje, ko nas na gorskih livadah
pod vrhom čaka bogastvo planinskih rož. Tu najdemo Clusijev svišč (Gentiana clusii), alpski slečnik (Rhodothamnus chamaecistus) in dlakavi sleč
(Rhododendron hirsutum).
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: 10 ur
• Zahtevnost: srednja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
Triglavski svišč
Dlakavi sleč
(Gentiana terglavensis) (Rhododendron hirsutum)
Clusijev svišč
(Gentiana clusii)
Črna murka
(Nigritella relicani)
Planika
(Leontopodium alpinum)
Rdeča murka
(Nigritella rubra)
13. KOLESARSKI BOTANIČNI IZLET
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: 3 – 4 ure • Zahtevnost: lažja
• Oprema: športna oprema, kolo
Izposoja koles je možna v agenciji Alpinsport v
Ribčevem Lazu,
v vseh bohinjskih hotelih in hostlu ter nekaterih
penzionih
S kolesom se v spremstvu botaničnega vodnika odpeljete proti Stari Fužini.
Še pred začetkom vasi zavijete preko mostu, čez potok Mostnica. Pot vas
bo vodila ob vznožju Rudnice, tik ob reki Savi. Na poti boste srečavali tako
tiste rastline, ki ljubijo močvirna, vlažna tla, ali tiste, ki se stiskajo pod veje
leske, kot tudi cvetoče travniško cvetje, ki vas bo spremlajlo po poti preko
prostranega Brojanskega polja. Potočki, ki jih boste prečkali so rastišče za
rastline, ki uspevajo v vodi ali ob njej. Ko bo polje ostalo za vami, vas le
še malo loči do cilja. Vaš izlet se bo končal pri Savskem mostu, med vasjo
Bitnje in Bohinjsko Bistrico.Tam vas bo pričakal prevoz za povratek. Veliko
doživetje bo za vami, ko vam bo botanični vodnik, ki bo z vami na poti odkril
vse skrivnosti, ki jih ponuja rastlinski svet tega dela Bohinja.
14. BOTANIČNI IZLET S KONJI Senožeta
• Zbirno mesto: Ranč Mrcina, Studor
• Čas: 3 ure
• Zahtevnost: lažja
• Oprema: športna obleka in obutev
Na Ranču Mrcina se najprej spoznamo z različnimi pasmami konj - na voljo
so Islandski konji in Lipicanci. Za ogrevanje sledi nekaj krogov jahanja v
maneži, kjer nas vodniki seznanijo z osnovami jahanja. Po polurnem jahanju se v spremstvu izkušenega vodnika odpravimo na izlet v naravo. Pot
nas vodi po poljski poti in dalje po stezi v Senožeta. Že s konjskega hrbta
bomo občudovali različno cvetje. V Senožetih nas pričaka botanični vodnik
in medtem, ko si bodo naši konji malo odpočili, bomo spoznavali pestro
paleto različnega travniškega cvetja. Potem pa zopet osedlamo konje in se
odpravimo poroti vasi Studor. Izlet je primeren tudi za neizkušene jahače in
za otroke, za katere so na voljo sedla z ročaji.
15. V KRALJESTVU ČEBEL
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: 3 ure
• Zahtevnost: lažja
• Oprema: športna obleka in obutev
Pod vodstvom botaničnega vodnika bomo krenili proti Stari Fužini, zavili čez
most preko Mostnice, nadaljevali ob potoku Mostnica in Ribnica in preko
cvetočih polj. Na poti bomo lahko opazovali travniško cvetje, močvirne
rastline ob potokih in cvetje na gozdnih obronkih. Preko Srenjskega polja
pod Senožeti, bomo prispeli do Bohinjske Češnjice »Pod Kotčcem«, kjer nas
bo pri lepo urejenem čebelnjaku pričakal čebelar. Čebelar nas bo seznanil
z umetnostjo čebelarstva – eno izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih
dejavnosti na podeželju. in organiziranim življenjem čebel. Videli bomo
kako zgleda čebelnjak od znotraj – posebej za naš obisk je čebelar postavil »ogledni panj«. Poskusili bomo čebelje pridelke, od medu, propolisa,
cvetnega prahu, do medice in medenega likerja. Skozi povečavo bomo opazovali čebele (delavko, matico, trota), cvetni prah in čebeljega zajedalca
– Varoa, ter izvedeli še marsikaj zanimivega. Z novi spoznanji in bogatejši
za doživetje, se bomo vrnili z organiziranim prevozom.
16. Botanični vrt na Goričci, BOHINJSKA BISTRICA
• Zbirno mesto:Turizem Bohinj, Boh. Bistrica
• Trajanje: 1 ura
• Zahtevnost:lažja
• Cena: brezplačno
• Oprema: pohodna obutev in obleka
• Vključeno:vodnik
Minimalno število udeležencev: 6
Beseda Goričca pomeni pomanjšana gora. Na tem hribčku (pomanjšani gori)
najdemo več kot 200 različnih vrst cvetnic, praprotnic in mahov. Južno
pobočje bogato poraščajo rastline z velikih apnenčastih prisoj, skupine
listavcev so kot pomanjšani mešani gozdovi. Flora je raznolika skoraj celo
leto: črni teloh pokuka že pozimi, jetrnik, trobentice in vijolice zgodaj
spomladi. Malemu zimzelenu listi pozimi ne odpadejo, zato je dobil takšno
ime. Mnoge tukajšnje rastline so strupene (npr.: Salomonov pečat, šmarnica
ali volčja jagoda) ter zdravilne in užitne: črni trn, šipek ali pljučnik. Na tej
botanični učni poti nobena rastlina ni bila posebej posajena. Ljubitelji narave
so le označili rastlinsko bogastvo v njihovem naravnem življenjskem okolju z
namenom izobraževati in dvigati naravovarstveno zavest.
17. Komna – Črno Jezero (Ornitološki izlet)
18. Okrog Stare Fužine po ornitološko
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: celodnevni izlet
• Zahtevnost: težja
• Oprema: pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem in klopi, osvežilna pijača
S krožno potjo bomo spoznali okolico Bohinjskega jezera in Stare fužine,
kjer si bomo ogledali veliko zanimivih vrst ptic kulturne krajine. Od zanimivih vrst so v tem predelu številčni rjavi srakoperji (Lanius collurio),
opazovali pa bomo lahko tudi pogorelčka (Phoenicurus phoenicurus) in sivo
pastirico (Motacilla cinerea). Na meliščih nad vasjo pa lahko srečamo hribsko listnico (Phylloscopus bonelli) in skalnega strnada (Emberiza cia).
Ptice na poti:
Od Doma Savica nas bo pot najprej vodila skozi veličasten gozdni rezervat,
kjer bomo spoznali gnezdilke bukovih gozdov. Najznamenitejša med njimi
je prav gotovo mali muhar (Ficedula parva), ki ima v Sloveniji samo nekaj
znanih nahajališč. Obiskali bomo tudi skalno kolonijo mestnih lastovk, kjer
bomo z malo sreče lahko opazovali tudi skalno lastovko (Hirundo rupestris)
in skalnega plezavčka (Tichodroma muraria). V višjih legah nas bo pot vodila
predvsem skozi smrekove gozdove, od zanimivih vrst pa si to lahko nadejamo opazovanje črne žolne (Dryocopus martius), triprstega detla Picoides
tridactylus, krekovta (Nucifraga caryocatactes). Pogosta gnezdilka gozdov
med Komno in Črnim jezerom je tudi gozdni jereb (Bonasa bonasia) in mali
skovik (Glaucidium passerinum). Od črnega jezera se bomo čez Komarčo vrnili nazaj k Savici.
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi
Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Čas: 3 ure
• Zahtevnost: lažja
• Oprema: pohodna obutev in obleka
• Izlet traja cca 3h
Rjavi srakoper
(Lanius collurio)
Skalni strnad
(Emberiza cia)
Ptice na poti:
Pogoji prijave: prijava na posamezne botanične izlete je možna preko prijavnice
na spletni strani festivala www.bohinj.si/alpskocvetje najkasneje do 12. ure na
dan pred organiziranim izletom.
Izleti so v programu tudi v času glavne poletne sezone
(junij - september).
Po dogovoru organiziramo izlete za skupine (min. 10 oseb).
Triprsti detel
(Picoides tridactylus)
Mali skovik
(Glaucidium passerinum)
DODATNE UGODNOSTI: OTROCI: otroci do 12. leta imajo 20% popusta
DRUŽINE: ob prijavi štiričlanske družine ima en otrok do 12 let brezplačen izlet
Ročna košnja na planini Vogar
DELAVNICE:
Le kaj tam cveti?
Izobraževalno – ustvarjalna delavnica
za otroke in odrasle
• Zbirno mesto: parkirišče pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Trajanje: 3 ure
• Oprema: lahki pohodni čevlji
Pisani cvetlični cvet marsikoga navdušuje in mu daje navdih. Zakaj taka
raznolikost, katere barve prevladujejo in kateri rastlini pripadajo, bomo
ugotavljali z našimi najmlajšimi. Na kratkem sprehodu bomo poskušali
odgovoriti na vsa ta vprašanja ter na koncu upodobili najljubšo rožico.
Izdelovanje šopkov
• Kraj: apartmaji Rabič v Stari Fužini
• Trajanje: 3 ure
V času, ko so travniki bogato okrašeni z raznovrstnim cvetjem, si lahko pripravimo domiselne
aranžmaje za popestritev našega doma. Pod
kozolcem pri apartmajih Rabič v Stari Fužini bomo skupaj ustvarjali, se
naučili marsikaj novega in izmenjali ideje za kar najbolj izviren cvetlični
aranžma.
Vezenje cvetličnih motivov
• Kraj: gostilna Mihovc v Stari Fužini
• Trajanje: 2 uri
Bi želeli spoznati osnove vezenja – ročne spretnosti, ki jo obvlada le še peščica bohinjskih gospodinj. Domače vezenine na platnu so včasih krasile
skoraj vsak dom, danes pa delo pridnih kmečkih
gospodinj lahko občudujemo le še redko. Pri Mihovcu vam je na voljo razstava izdelkov, gospodinje pa vam bodo z veseljem pokazale nekaj osnov vezenja. Poizkusite!
• Zbirno mesto: parkirni prostor pri cerkvi Sv. Janeza, Ribčev Laz
• Trajanje: 3 ure
• Minimalno število udeležencev: 6 oseb
Obudimo spomine na pretekle dni, ko je v zgodnjem jutru zapela kosa in
zarezala v rosno travo, ki je padala pod spretnimi rokami kosca. Grbinasti
travniki so bili prekriti s svežo pokošeno travo, ki je čakala prvih sončnih
žarkov, medtem pa so kosci že sedli k pravemu koščevemu zajtrku, ki so
ga iz doline prinesle gospodinje. Po vsem pobočju je zadišalo po posušeni
travi, ki jo je bilo potrebno večkrat obrniti z grabljami, da bo popolnoma
suha. To je bilo žensko opravilo. Ko je bilo seno suho, so ženske seno zgrabile skupaj, da bi ga moški nato lahko v senenih rjuhah znosili v senik. Seno
je pod streho. Kosci, dekle, hlapci, gospodarji so sedli za mizo, vsak je dobil
tudi šilce domačega. Gospodar je odrezal vsakemu kos kruha, gospodinja je
postavila kislo mleko v veliki skledi na sredino mize, v drugi pa žgance.
Bi radi doživeli vse to tudi danes? Se poskusili v vseh teh opravilih in na
koncu skupaj z gospodarjem sedli za mizo? Ponuja se vam priložnost, da
zapoje kosa tudi v vaših rokah.
Petkovi popoldnevi v parku - družinsko doživljanje narave
• Izobraževalna delavnica TNP za otroke in odrasle
• Trajanje: 3 ure
Na delavnicah združujemo prijetno s koristnim.
Na njih družine preživijo nekaj kvalitetnega časa v
naravi na območju parka, poudarjena pa je predvsem njihova skupna dejavnost v odkrivanju in
občudovanje naravnih čudes, odnos do narave, ustvarjalno delo, druženje
ter komunikacija. Delavnic se lahko udeležijo vsi, saj so prilagojene vsem
starostim, od vnukov do dedkov in babic. Animatorji udeležence popeljejo
v gozd, na travnik, na hrib, k jezeru ali potoku in jim na preprost ter zanimiv način približajo njihove prebivalce. Otroci s svojo zvedavostjo v ta
svet potegnejo še starše in z njimi delijo nova doživetja. Poseben poudarek
je namenjen skrbi za naravo ter obnašanju v njej. Vsako leto raziskujemo
druge kraje, delavnice pa nadgrajujemo v skladu z željami obiskovalcev.
Otroške likovne delavnice
• Kraj: tržnica domače obrti pred Mercator
centrom v Bohinjski Bistrici
• Trajanje: 2 uri
Festivalski paketi
V času Festivala alpskega cvetja so gostom na voljo posebni
festivalski paketi, ki vključujejo nastanitev, vodene botanične
izlete in delavnice,
PO POSEBNO UGODNIH CENAH.
Paketna ponudba na:
Za otroke vseh starosti! Ustvarjali bomo iz različnih materialov.
http://www.bohinj.si/alpskocvetje/festivalski_paketi.php
Užitne divje rastline – nabiranje in priprava
• Kraj: Ranč Mrcina, Studor
• Trajanje: 4 ure
• Vodja delavnice: Dario Cortese
• Minimalno število udeležencev: 8 oseb
Spoznajmo užitne rastline v našem okolju. Skupaj se bomo odpravili v naravo, nabrali travniško cvetje in druge užitne rastline. V prijetnem okolju
ranča Mrcina v Studorju, bomo iz njih pripravili okusne jedi in pijače s
tradicionalnima mlečnima izdelkoma sirotko in skuto.
Pogoji prijave na delavnice: prijava na posamezne delavnice je
možna preko prijavnice na spletni strani festivala www.bohinj.si/alpskocvetje najkasneje do 12. ure na dan pred organizirano delavnico
ali na tel.: 04 574 75 90, gsm: 051 677 470, 031 557 124
DODATNE UGODNOSTI:
OTROCI: otroci do 12. leta imajo 20% popusta
DRUŽINE: ob prijavi štiričlanske družine ima en otrok do 12 let
brezplačeno delavnico
Napovedujemo!
K
E
A
L
P
OGRADI
E
Viševnik
2050
Sleme
2004
PL. VEL. POLJE
Vodnikov dom
M. Tičarica
2091
Koča pri
Triglavskih
jezerih
K O M N A
PL. LOPUČNICA
A
L
ica
Sv. Martin
G
I
Dom Savica
slap
Govic
P
R
T
ŠK
A
SU
P
UKANC
HA
ŽA
GA
P
SKI CENTER
VOGEL
GR
AB
EN
Konta
5
Rušnati vrh
1915
Sv.Janez
Krstnik
Sv.Duh
Laz
mi
Peč
719
3m e n j e
Kre
RIBČEV LAZ
KAMNJE
Gosti les
Kratki plaz
1730
B
U
K
O
VS
KA
DO
LI
LAŠKI ROVT
NA
Rodica
1966
Čez Suho
1773
14
BITNJE
13 SAVICA
cerkev Marijinega vnebovzetja
BROD
Bohin
jka
16
r
Poljanski vrh
1897
Konjski vrh
1879
izvi
zji
Ko
ro b
4
Črna gora
1606
Črna prst
1844
Dom Z.
Jelinčiča
Na Kale
Koča na pl. Razor
Info:
www.bohinj.si/alpskocvetje,
BOTANIČNI VODENI IZLETI:
1 SEVERNA OBALA BOH. JEZERA
2 LOVSKA POT - SLAP SAVICA
3 RUDNICA
4 KOBLA
5 VOGEL
6
7
8
9
10
11
info@bohinj.si, tel.: +386 (0)4 574 75 90
VOJE
POKLJUKA - Šotno barje
VOGAR
ČRNA PRST - fotoizlet
RATITOVEC
LIPANCA - Mrežce
Zahtevnost:
12 BOHINJSKE PLANINE Blato – Laz – Krstenica
13 KOLESARSKI BOTANIČNI IZLET
14 BOTANIČNI IZLET S KONJI
15 V KRALJESTVU ČEBEL
16 BOTANIČNI VRT NA GORIČCI, Bohinjska Bistrica
L
O
V
I
RAVNE
10
SKI CENTER
KOBLA
9
PL. RAZOR
PL. NA KALU
slap
Grmečica
J E
NEMŠKI ROVT
lica
Be
POZABLJENO
Lisec
ce 1653 Orožnova koča
is tri
rB
Raškovec
1967
LEPENCE
Sv. Nikolaj
caa
Bi
Bissttriric
ŽLAN
LOG
BOHINJSKA BISTRICA Ajdovski
gradec
Pod Ščavnikom
Sava
D o b r a v a
POLJE
PL. SUHA
Šija
1880
Vogel
1922
Senožeta
k
Sv. Martin
P
2
PL. ZADNJI VOGEL
Tolminski Migovec
1881
Za
P
D
BLE
Hemin plavž
A
Škrbina
1910
V
NAKLO
P
J EZ E R O
Šavnica
863
C
RJ
E
Bohinjski Migovec
Podrta gora
2061
B O H I N J S K O
523 m
P
Suha
ka
AN
Blato
NOMENJ
Dunaj
Jere
a
vic
UK
PL. GOVNJAČ
Tolminski Kuk
2085
18
Sa
Dom na Komni
K O M N A
BOH. ČEŠNJICA
15
Blato
Srenjsko polje
Ribnica Rudnica
946
Peči
828
JEREKA
Zakraj
SREDNJA VAS
STUDOR
STARA FUŽINA
Sv. Pavel
P
NAD JEZEROM
1
PL. NA KRAJU
S P O D N J A
Ribn
ica
KOPRIVNIK
Vodnikov
razglednik
PODJELJE
PL. JAVORNICA
Studor
1002
slap
slap
Savica
Savica
17
PL. POKROVEC
PL. ZAJAMNIKI
PL. BLATCA
A
ŠPORT HOTEL
Kamen
1030
stn
K O M N A
8
K
Goreljek 1250m
Mesnovec
1538
PL. NA ŠEHU
slap
Kropa
PL. VOGAR
Mo
L E P A
PL. HEBAT
Pršivec
1761
Črno
jezero
U
Mrzli Studenec
GORJUŠE
A
NA
J
L
PL. JAVORNIK
PL. KONJSKA DOLINA
IC
LI
K
D O L I N A
N
DO
V
Stador
1688
6
R
PL. PRAPROTNICA
J E
S
I
K
PL. BLATO
PL. PRI JEZERU
Vodični vrh
G. Viševnik
1621
1723
PL. VODIČNI VRH
A
Stol
2236
7
V
KA
slap
Mostnica
V O
IŠ
P
PL. KRSTENICA
S A V S K A
K
O
P
Rudno Polje
O
ČN
Stadorski Orliči
1782
A
N
12
SK
PU
PL. DEDNO POLJE
PL. OVČARIJA
E
Belščica
PL. KLEK
11
ŠPORTNI CENTER POKLJUKA
SPORT CENTRE
PL. KONJŠČICA
I
U
LO
PL. NA KALU
PL. V LAZU
Rušnata glava
1899
R
N
D
O
K
M E Ž A K L A
PL. LIPANCA
Viševnik
N
G O R N J A
Mrežce
Su
ha
Z G O R N J A
DO
LIN
A
Kal
2001
Debela peč
2015
Lipanski vrh
1983
A
ečica
S
Mojstrana
V
Belska planota
Grm
J
Debeli vrh
2390
Tošč V. Draški vrh
2275
2243
A
jka
I
Dom Planika
Dolič
A
AT
VR T
KO MA
KR
Kredarica
R
Golica
1835
ohin
L
Rjavina
2532
Pogačnikov dom
A
Baba
1892
aB
U
ER
J
JEZ
Vršac
2234
Kanjavec
2568
Malo Špičje
Zasavska koča
2312
K
Kepa
2143
TRIG
LAV
NTA
Škrlatica
2738
Razor
2601
Triglav
2864
Plaski Vogel
2348
TRE
Prisojnik
2547
Mojstrovka
2366
Sav
Mangart Jalovec
2678
2643
SKIH
Baški Grintavec
2344
SO ŽE
RIŠ LE
KA ZNI
PL KI
AN
INA
Kobla
1499
lažja /
srednja /
ORNITOLOŠKI IZLETI:
17 KOMNA – ČRNO JEZERO
18 OKROG STARE FUŽINE PO ORNITOLOŠKO
težja
INFO TIC BOHINJ
• Turizem Bohinj, Triglavska cesta 30, 4264 Boh. Bistrica,
info@bohinj.si, www.bohinj.si, +386 (0)4 574 75 90,
fax: +386 (0)4 574 75 91
• Turistično društvo Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Boh. jezero,
www.bohinj-info.com, info@bohinj-info.com,
+386 (0)4 574 60 10, fax: +386 (0)4 572 33 30
SL
EVALN
VEZA
OBČINA BOHINJ
RE[
AZ
GORSKA
www.bohinj.si
OVENIJE
Izdal: TURIZEM BOHINJ / Ideja in koncept: TURIZEM BOHINJ / Oblikovanje: Nežka Božnar / Fotografije: Arhiv
Turizma Bohinj / Tisk: Tiskarna Medium / © TURIZEM Bohinj, vse pravice pridržane.