ANALIZA STANJA TURIZMA NA OSNOVI PODATKOV

CENTER ZA PODJETNIŠTVO
IN TURIZEM KRŠKO
Javni zavod
Cesta krških žrtev 46, 8270 KRŠKO
ANALIZA STANJA TURIZMA
NA OSNOVI PODATKOV ZA LETO 2013
Krško, september2014
KAZALO
ANALIZA STANJA TURIZMA............................................................................ 1
NA OSNOVI PODATKOV ZA LETO 2013........................................................ 1
1 ANALIZA PRIMARNE TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI KRŠKO ..... 3
1.1
Površina in lega......................................................................................................... 3
1.2
Naravna dediščina .................................................................................................... 3
2 ANALIZA SEKUNDARNE TURISTIČNE PONUDBE ................................ 13
2.1 Nastanitvena infrastruktura........................................................................................ 13
2.2 Gostinska ponudba....................................................................................................... 14
2.3 Kongresna ponudba ..................................................................................................... 15
2.4 Gospodarstvo v nekaterih turističnih dejavnostih v občini...................................... 16
3 ANALIZA OBSTOJEČEGA TURISTIČNEGA POVPRAŠEVANJA ........ 20
3.1Prihodi in prenočitve turistov v občini Krško ............................................................ 21
3.2 Trendi turističnega povpraševanja na svetovnem in evropskem turističnem trgu27
3.3Razvojni projekti na področju turizma....................................................................... 30
4 VIRI ……. ............................................................................................................................ 34
2
1 ANALIZA PRIMARNE TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI
KRŠKO
1.1
Površina in lega
Občina Krško se razteza na površini 286,5 km2 in se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije,
kjer se dolina reke Save razširi v prostrano Krško polje, preko katerega se na južnem obrobju
vije reka Krka. Ima 157 naselij in 15 krajevnih skupnosti, v njej živi okrog 25.500
prebivalcev. Leži v krški kotlini ob krškem polju, čez njo tečeta reki Krka in Sava, obrobljena
z Bohorjem in Gorjanci.
Območje Krško je prometno lahko dostopno. Turisti potujejo največ z lastnimi avtomobili. Iz
zahodne Slovenije je najhitrejša pot po avtomobilski cesti Ljubljana-Zagreb. Pri Drnovem je
odcep za Krško. Iz mariborske smeri se pripelje po obsavski cesti, malo pred Krškim je odcep
za Brestanico in Senovo. Od tam naprej pelje cesta na Kozjansko proti Celju, Ptuju, Mariboru
in v nasprotni smeri znova v Krško. Na območju so tri železniške postaje: Brestanica, Krško
in Libna, ki povezujejo promet iz ljubljanske, mariborske in zagrebške smeri. Iz smeri
Zagreba po avtocesti do Drnovega. Letališča so v Zagrebu in Ljubljani, v bodoče pa bo še v
Cerkljah ob Krki.
1.2
Naravna dediščina
Kljub nenehnim posegom v naravo, je ta v krški občini še marsikje ohranila svojo prvinskost.
Tu so celo predeli, ki jih lahko označimo za naravne znamenitosti, oziroma naravno kulturno
dediščino, v njihovem celotnem obsegu ali v posameznih delih. Obsežne gozdne površine,
vodotoki, kraški svet s svojimi značilnimi pojavi, viri termalne vode,… so vredni ponovnega
odkrivanja in ogledov, saj prinašajo urice sprehodov in sprostitve:
 Krakovski gozd
 Gorjanci
 Bohor (naravno Okno, Igla, Petrova skala)
 Rudnik rjavega premoga Senovo (zbirka mineralov, rud in fosilov na Senovem)
 Rudnik svinca in cinka, Zalog pri Stranjah
 Ajdovska jama (Kartuševa jama)
 Levakova jama
 Slapovi na Bohorju (Bojanca, Pekel, Ubijavnik, Bojavnik)
 Ribniki
 Bohorsko pogorje
 Reki Krka in Sava
 Libna
 Stari grad nad Podbočjem
 Jama Velika peč na Kostanjku.
Krško ima tudi veliko območij Nature 2000 (28.652,877 ha površine občine; 5820,602 ha
površine Natura 2000; 20,31% v občini Krško) zavarovanih območij in biotsko pestrost tudi z
ostalimi območji naravnih vrednot, ki predstavljajo pomembno naravno dediščino.
3
1.3
Kulturna in sakralna dediščina ter arheološka najdišča
Občina Krško ima bogato zgodovino, saj so se na njenem ozemlju prepletale usode in
življenjske poti številnih zgodovinsko pomembnih osebnosti. še danes se v občini nahajajo
različni objekti, ki nam s svojo kulturno ali zgodovinsko vsebino pričajo o zanimivostih in
lepotah preteklosti. Ti objekti v svojem osrčju skrivajo razne muzeje, galerije in ostale
znamenitosti, v večini primerov pa so že sami po sebi kulturno zgodovinski spomenik.
kulturna dediščina. Objekti s svojo kulturno in zgodovinsko vsebino pričajo o zanimivostih in
lepotah preteklosti:
 Drnovo - nahajališče Neovidunum
 Etnološka zbirka Šribar
 Galerija v Krškem - stari del mesta Krško
 Galerija Vladimirja Štovička
 Grad Brestanica (Rajhenburg) na griču nad Savo (Muzej novejše zgodovine)
 Grad Raka
 Grad Reichenstein - Reštanj
 Grad v Veliki vasi
 Graščina Turn (Spodnji brestaniški - Flisov grad)
 Kapucinska knjižnica
 Krški grad
 Krški mestni park (Dvorana v parku, Hočevarjev mavzolej, Park zaslužnih meščanov)
 Leskovški grad – Šrajbarski turn
 Mavzolej Anastazija Grüna
 Mencingerjeva hiša, Cesta krških žrtev 2
 Mestni muzej Krško (Valvasorjevo nabrežje 2-4)
 Partizanska tiskarna na Bohorju
 Rojstna hiša patra Simona Ašiča, Gorica 16
 Sramotilni kamen - Leskovec
 Stalna razstava lesenih skulptur na Zdolah
 Tehnični muzej in zbirka mineralov in fosilov v OŠ XIV. Divizije na Senovem
 Valvasorjeva in Kapucinska knjižnica s kapucinskim samostanom in cerkvijo
Občina Krško ima bogata arheološka najdišča, mnoge najdbe hranijo v Narodnem muzeju v
Ljubljani, Naravoslovni muzej na Dunaju, Posavski muzej v Brežicah in Joaneum v Gradcu.
Arheološka najdišča:
 Drnovo - Neviodunum - ostanki rimskega pristanišča na robu vasi Drnovo
 Libna
 Brestanica
 Brestanica – arheološko najdišče grad Rajhenburg
 Ajdovska jama – Nemška vas
 Stara vas
 Najdišče pri Dunaju - Dunaj nad Krškim.
Občina ima tudi bogato sakralno dediščino s številnimi cerkvami. V nadaljevanju so
naštete po župnijah.
Župnija Brestanica
- Bazilika Lurške Marije, župnijska cerkev.
Podružnice: Cerkev sv. Petra v Brestanici
4
-
Cerkev sv. Mohorja v Brestanici
Cerkev sv. Križa v Armeškem
Cerkev sv. Kancijana na Rožnem
Cerkev sv. Duha na Gorici
Cerkev sv. Boštjana v Brestanici
Cerkev sv. Ahaca v Stranjah
Cerkev sv. Antona v Gorenjem Leskovcu
Nekdanji samostan trapistov na gradu Rajhenburg, romanska in gotska kapela
Župnija Koprivnica
- Cerkev sv. Marije Vnebovzete, župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Jožefa na Malem Kamnu
- Kapela Lurške Matere božje v Koprivnici
- Cerkev sv. Jošta na Reštanju
- Cerkev sv.Martina na Velikem Kamnu
- Kapela sv. Jožefa na Malem Kamnu
Župnija Krško- Videm ob Savi
- Cerkev sv. Ruperta, župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Mihaela v Stari vasi
- Cerkev sv. Marjete na Libni
- Cerkev sv. Miklavža v Starem Gradu
- Cerkev sv. Matere Božje v Dolenji vasi
- Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Kremenu
- Samostan sester frančiškank Krško na Resi s kapelo sv. Jožefa
Župnija Senovo
- Cerkev Kristusa iz groba vstalega: župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Jakoba na Šedmu
- Cerkev sv. Pavla v Brezju
- Cerkev sv. Janeza Krstnika na Senovem – pokopališče
Župnija Zdole
- Cerkev sv. Jurija na Zdolah: župnijska cerkev
Podružnica:
- Cerkev sv. Vida v Kostanjku
Župnija Krško
- Cerkev sv. Janeza Evangelista, župnijska cerkev
- Podružnice:
- Cerkev sv. Jožefa na Trški Gori
- Cerkev sv. Lovrenca na Gori
- Cerkev sv. Rozalije nad Krškim
- Kapela sv. Jožefa
- Kapucinski samostan s cerkvijo Brezmadežnega spočetja Device Marije
Župnija Leskovec pri Krškem
5
- Cerkev Žalostne matere božje: župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Ane v Leskovcu pri Krškem
- Cerkev sv. Janeza Krstnika na Drnovem
- Cerkev sv. Pavla na Gorici
- Cerkev sv. Miklavža Velikem Podlogu
- Cerkev sv. Martina v Veliki vasi
- Cerkev sv. Valentina na Straži
- Cerkev sv. Lucije na Senušah
- Cerkev sv. Urha na Vihrah
- Cerkev sv. Štefana v Nemški vasi
Župnija Sveti Križ Podbočje
- Cerkev sv. Križa, župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Petra in Pavla v Velikem Mraševem
- Cerkev sv. Katarine na Frlugi
- Cerkev sv. Miklavža na Gradcu
- Kapela Lurške Matere Božje v Malem Mraševem
Župnija Raka
- Cerkev sv. Lovrenca Raka: župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Lenarta v Gornjem Ravnem
- Cerkev sv. Petra v Koritnici
- Cerkev sv. Neže na Vrhu
- Cerkev sv. Marjete v Podulcah
Župnija Sveti Duh Veliki Trn
- Cerkev sv. Duha: župnijska cerkev
Podružnice:
- Cerkev sv. Andreja v Dalcah
- Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Gornji Lepi vasi
- Cerkev sv. Vida v Ravneh.
1.4













Pomembnejše osebnosti
Adam Bohorič (1520 – 1598)
Jurij Dalmatin (1547 - 1589)
Janez Vajkard baron Valvasor (1641 – 1693)
Martin (1810 - 1886) in Josipina Hočevar (1924 - 1911)
Janez Wolf (1825 – 1884)
Janez Mencinger (1838 – 1912)
Viljem Pfeifer (1842 - 1917)
Ivan Lapajne (1849 - 1931)
Alfonz Paulin (1853 – 1942)
Mihajlo Rostohar (1878 – 1966)
Vladimir Štoviček (1896 – 1989)
France Vardijan (1900 – 1995)
Gitica Jakopin (1928 – 1996)
6
1.5
Turistične institucije
 Turistično informacijski center Krško, CKŽ 46, 8270 Krško
 Center za podjetništvo in turizem Krško, CKŽ 46, 8270 Krško
1.6




1.7
Turistične agencije
Turistična agencija BooM, Hočevarjev trg 3, 8270 Krško
Turistična agencija Karantanija, Roman Pleterski s.p., CKŽ 52, 8270 Krško
Turistična poslovalnica Kompas, CKŽ 132a, 8270 Krško
Turistična-agencija Relax, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
Nočitvene kapacitete
 Hotel City, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
140 ležišč v 72 dvoposteljnih sobah ter 4 apartmajih
 Hotel Pacific, Mladinskih delovnih brigad 1, 8273 Leskovec pri Krškem
26 ležišč v 1 enoposteljni, 11 dvoposteljnih ter 1 apartmaju
 Motel Adrenalina, Vrbina, 8270 Krško
8 ležišč v 4 sobah
 Gostišče Senica, Miha Senica s. p., Titova 89, 8282 Senovo
22 ležišč
 Gostišče Pohle, Cesta na ribnik 3, 8281 Brestanica
16 ležišč v 8 dvoposteljnih sobah
 Koča na Bohorju, Dobrova 51, 8282 Senovo
30 ležišč
 Gostišče Allegro, Dominik Urbančič s. p., Cesta prvih borcev 47, 8281 Senovo
13 ležišč v 4 sobah
 Hostel Primož Kozmus, Šolska cesta 1, 8280 Brestanica
50 ležišč, 12 sob od 2 do 8 ležišč – prilagodljive
 Hostel MC Hotel, Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško
24 ležišč, v 3 sobah in 1 apartmaju
 Turizem v zidanicah Posavje, Cesta krških žrtev 46, 8270 Krško
26 ležišč v 4 zidanicah
Po preverjenih telefonskih kontaktih pri posameznih ponudnikih namestitvenih kapacitet je v
občini Krško skupno 355 ležišč.
7
1.8
Prireditve v občini Krško
V občini Krško delujejo turistična, kulturna in športna društva, ki pripravljajo prireditve,
različne aktivnosti in skrbijo za poseben utrip na mikro destinaciji, mnoga tudi za ohranjanje
naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ljudskih običajev. Poseben utrip ponudbi dajejo
turistična društva. Na mikro destinaciji Krško je več različnih tradicionalnih prireditev, največ
je kulturnih, kjer prevladujejo koncerti pevskih zborov in raznih skupin. V zadnjem času pa se
ponovno obujajo tudi razne šege in običaji. Veliko je športnih prireditev kot so speedway,
nogometni turnirji, pohodi, teki, veslaška in kolesarska tekmovanja in podobno. Prireditve
organizirajo večinoma turistična, kulturna, športna, planinska in druga društva.
Prireditve so pomembne za prepoznavnost destinacije in njeno promocijo kulturne, zabavne,
športne in sejemske prireditve, ki so postale že tradicionalne. Žal prireditve niso terminsko
usklajene, tako da se velikokrat podvajajo (več prireditev na isti dan). Navajamo
najpomembnejše tradicionalne prireditve v občini Krško:
 Jurjevanje na Zdolah - cvrtje, potrkavanje, budnica, pečenje jajc, konji v spremstvu
zelenega Jurija, bogat kulturni in zabavni program (folklora, ljudski pevci itd.).
Jurjevanje ima 26 let tradicije.
 Jezikova nedelja - razstava in izbor treh kategorij: najbolj domiselno aranžiranega,
najtežjega in najdaljšega jezika. 34 let tradicije.
 Vidovanje - praznik oz. veselica obogatena s kulturnim programom in kulinariko,
žegnanje v cerkvi sv. Vida, Vidov pohod Potoče – Ravne - Kostanjek s 16 letno
tradicijo.
 Juriš na Bohor - vsako leto po drugi poti, 9 let tradicije.
 Veliki šmaren (tradicionalne kmečke igre) - slovesna maša ob 10. uri, stojnice z
domačo obrtjo pred cerkvijo, popoldne druženje ljudi (tradicionalne vaške igre – stari
običaji) na turistični kmetiji Vertovšek, podelitev priznanj krajanom, 13 let tradicije.
 Gozdarske igre in perice - v času kostanja, ljudje prinesejo veliko vrst mošta, sledi
žaganje, sekanje ter ocenjevanje debeline drevesa, zabijanje žebljev, višina drevesa,
»pajsanje hlodov«; Prikaz pranja perila na star način, igre na perišču, eno najlepših
perišč na Slovenskem, 6 let tradicije.
 Speedway v Krškem - Speedway ima dolgoletno tradicijo, saj je Krško poleg Ljubljane
eno večjih športnih središč za tovrstno dejavnost. Ljubitelji moto športa si lahko na
stadionu Matije Gubca v Krškem ogledajo speedway dirke, v času od aprila do septembra
in sicer državna prvenstva, kvalifikacije za svetovno prvenstvo, pokalna tekmovanja ter
prvenstva klubov in posameznikov.
 Državno prvenstvo harmonikark na diatonični harmoniki - vsako drugo leto je
organizirano svetovno prvenstvo.
 Petrov sejem v Brestanici - zanimiv kulturni in zabavni program z vinogradniki,
plesnimi skupinami, branjevkami, harmonikarji na frajtonarci, grajsko gospodo,
folklornimi skupinami. Obiskovalci se lahko pomerijo v streljanju z lokom. Na sejmu
lahko kupite suho robo. Sejem ima 13. letno tradicijo.
 Posavski festival tematskih poti (Pot Trapistov, S kolesom po sledeh posavske pite, Po
poti Josipine Hočevar, Kulinarični pohod po Krški poti, Brestaniška pohodna pot,
Juriš na Bohor, Po zibelki čebule in cvička, Brestaniška kolesarska pot, Vidov pohod,
Voden pohod po Poti štirih slapov, Pohodniški dan Društva upokojencev Brestanica).
 Božično-novoletni sejem - ima bogato vsebino razstavne in prodajne ponudbe
izdelkov rokodelske dediščine, ustvarjalnosti posameznikov in sadov podeželja. V
pestri ponudbi lahko izbirate med: parklji, pecivom, izdelki iz lecta, čaji in
zeliščarskimi izdelki, suhim sadjem, medom in medičarskimi izdelki, izdelki iz blaga,
8




















1.9











lesa, usnja, gline, kvačkanimi in vezenimi izdelki, igrače in otroška oblačila ter
prazničnimi dekorativnimi izdelki. Organizator: Občina Krško in KS mesta Krško,
MC Krško, KD Krško, Valvasorjeva knjižnica Krško, JSKD Izpostava Krško, ZPM
Krško, Center za socialno delo Krško, CPT Krško.
Žive jaslice na Velikem Kamnu - vaščani se prelevijo v pastirje, angele in druge like,
domači mešani pevski zbor pa prepeva božične pesmi, 5 let tradicije.
Pohod z baklami - krajani in obiskovalci od drugod se na predbožični večer zberejo in
gredo k polnočnici. Postrežejo jih s kuhanim vinom in pecivom, 13 let tradicije.
Velikonočni pohod na Armes - TD Senovo
Pohod po poti Josipine Hočevar – TD Krško
Cvičkov večer na Raki - DV Raka
Poletni dnevi v parku – Valvasorjeva knjižnica Krško, JSKD izpostava Krško
Ličkanje koruze – TD Lovrenc Raka
Č'bularski pohod iz Kostanjevice na Krki na Rako - TD Lovrenc Raka, PD Polom
Kostanjevica na Krki
Velikonočna razstava – KD Libna
Prvomajski pohod na Planino nad Podbočjem – ŠTD Šutna
Brestanica poje – KD Brestanica
Na pragu poletja – TD Lovrenc Raka
Voden pohod po poti štirih slapov – TD Senovo
Pohod po knapovski poti – TD Senovo
Voden ogled geološke zbirke in premogovniškega rova – TD Senovo
Srečanje starodobnikov na Raki – TD Lovrenc Raka
Dobrote iz krušne peči, razstava od zrna do kruha in prikaz peke v krušni peči – TD
Senovo
Planina v spomin in opomin – ŠTD Šutna
Krst mladega vina v zidanici – TD Lovrenc Raka
Martinovanje – KD Brestanica
Turistična društva v občini Krško
Občinska turistična zveza Krško, Raka 36a, 8274 Raka
Turistično društvo Brestanica, Cesta izgnancev 3, 8280 Brestanica
Turistično društvo Koprivnica, Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica
Turistično društvo Krško, Cesta 4. julija 59, 8270 Krško
Turistično društvo Podbočje, Podbočje 70, 8312 Podbočje
Turistično društvo Lovrenc Raka, Raka 36a, 8274 Raka
Turistično društvo Senovo, Titova cesta 106, 8281 Senovo
Turistično hortikulturno društvo Zdole, Zdole 18, 8272 Zdole
Športno turistično društvo Krško, CKŽ 36, 8270 Krško
Športno turistično društvo Šutna, Šutna 25, 8312 Podbočje
ŠTKD Neviodunum, Drnovo 74, 8273 Leskovec
9
1.10 Turizem na podeželju in vinsko turistične ceste
Poseben segment doživetij predstavlja turizem na podeželju, ki živi v sožitju z naravo in
kulturo ter vpliva na zdravje in dobro počutje. Med drugimi so nosilci turizma na podeželju
tudi turistične kmetije:
 Etnoart turizem Špiler, Peter Špiler, Kostanjek 18, 8272 Zdole
 Izletniška kmetija Glas, Glas Metka, Sremič 62, 8270 Krško
 Izletniška kmetija Plahuta, Plahuta Matej, Kališovec 3, 8281 Senovo
 Izletniška kmetija Stipič, Stipič Ervin, Planina 6, 8312 Podbočje
 Izletniška kmetija Vertovšek, Vertovšek Karel, Veliki Kamen 42, 8282 Koprivnica
 Turistična kmetija Hribar, Alojz Hribar, Podbočje 36, 8312 Podbočje
 Turistična kmetija Radej, Radej Vidka, Sremič 37, 8270 Krško
In vinske kleti:
 Hiša trte, vina in čokolade Kunej, Cesta prvih borcev 40, 8280 Brestanica
 Vinogradništvo Žaren, Nemška vas 1, 8273 Leskovec pri Krškem
 Vinotoč Resnik, Bučerca 5, 8270 Krško
 Vinska klet Jarkovič, Brod v Podbočju 23, 8312 Podbočje
 Vinska klet Kerin, Straža pri Krškem 2, 8270 Krško
 Vinska klet Kodela, Sremiška 9, 8270 Krško
 Vinska klet Krško, Rostoharjeva 88, 8270 Krško
 Vinska klet Molan, Anovec 15, 8272 Zdole
 Vinska klet Pirc, Ravni 3, 8270 Krško
 Vinska knjižnica Jarkovič, Brod v Podbočju 18a, 8312 Podbočje
 Zidanica Jenšterle, Sremič 32, 8270 Krško
Skozi občino se vijejo tudi vinsko turistične ceste:
 Bizeljsko sremiška vinsko turistična cesta
 Podgorjanska vinsko turistična cesta
 Gornjedolenjska vinsko turistična cesta
1.11 Šport in rekreacija, pohodniške ter kolesarske poti
V občini Krško so tudi možnosti preživljanja aktivnega oddiha in priprav za športnike in
športne ekipe. Rekreativno, profesionalno ali zgolj iz radovednosti se lahko turisti vključijo v
športne aktivnosti, hkrati pa spoznajo tudi naravo in ljudi, ki bivajo na tem območju.
Pomembnejše aktivnosti so pohodništvo, kolesarjenje, lov, ribolov, kopanje in plavanje,
speedway, gokart, konjeništvo, zračni športi.
V nadaljevanju so navedene pomembnejše pohodniške poti:
 Čebelarsko – vinogradniška pot
 Knapovska pot
 Krška pot
 Po poti Josipine Hočevar
 Pot na grad Friderika Celjskega
 Pot štirih slapov
 Pot trapistov
 Pot v Gazice
10

























Vidova pot
Vinogradniška pohodna pot Raka
Učna pešpot Pikapolonica
Ajdovska pot 1
Bočenska pot
Bojanova pot
Brestaniška pohodna pot
Č’bularska pohodna pot na Rako
Dunajska pot
Gobarsko – dninarska pot
Pohodniška pot Sremič – Krško
Pohodniške poti na Bohorju
Pot čez Libno
Pot čez Slinovko
Pot na Planino
Pot po grabnu
Sprehajalna pot
Starograjska pot
Veselova pot
Emina romarska pot
Brestaniška kolesarska pot
Kranjska pentlja
Na Bohor
Sremiška kolesnica
Štajerska pentlja
Krško odpira ljubiteljem kolesarjenja možnosti prijetne rekreacije in neposreden stik z
naravo, in sicer »Sremiška kolesnica«, »Na Bohor«, »Štajerska pentlja«, »Kranjska pentlja«.
Prav tako so uvedene komercialne pohodne poti od zidanice do zidanice v okviru turizma v
zidanicah ter Trapistovska pohodniška pot v okviru projekta Popotnik.
1.12 Pobrana turistična taksa v letih 1999 – 2013 v občini Krško
PO inte4rnih evidencah občine Krško vrednost pobrane takse skozi leta precej niha, je
relativno majhna in pri razvoju občine ne predstavlja znatnega vira prihodka, skozi leta precej
niha.
Kot prihodek občine se glede na Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Ur.l. RS, št. 57/12,
2/2004) taksa sicer nameni predvsem za poravnavanje stroškov v zvezi s turističnimi
informacijami in usmerjanje s pomočjo ustrezne prometne signalizacije, spodbujanje
lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanje turizma, pisna
promocijska gradiva, prireditve, vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic ipd.
11
Graf 1: Število evidentiranih nočitev v obdobju od 2001 do 2013 v občini Krško
Število evidentiranih nočitev v obdobju 1999 in 2013 v občini Krško
40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Domači
Tuji
50%
Oproščeni
Vir: Interne evidence Občine Krško
Iz zgornjega grafa je razvidna struktura gostov. Po upadu gostov, ki so oproščeni turistične
takse v obdobju od 2009-2011 so je v zadnjih dveh letih predvsem povečalo število gostov, ki
so oproščeni turistične takse. Po letu 2011 število evidentiranih domačih gostov raste, v letu
2013 pa je število evidentiranih tujih gostov nižje kot leto poprej.
12
2 ANALIZA SEKUNDARNE TURISTIČNE PONUDBE
2.1 Nastanitvena infrastruktura
Po uradnih statističnih podatkih je bilo v Posavju v letu 2013 zabeleženo 1811 sob, kar je 4,2
% slovenske ravni, vendar je 87,5 % vseh sob in 90,0 % vseh skupnih ležišč v občini Brežice.
V tej občini je razviden trend povečevanja prenočitvenih zmogljivosti (tako sob, kot skupnih
oz. stalnih ležišč) že nekaj let, žal pa v občini Krško temu ni tako. V letu 2013 je v občini
Krško skupno število sob sicer ostalo enako kot predhodno leto, žal pa so se tako skupna
ležišča kot stalna ležišča znižala.
Gibanje prenočitvenih zmogljivosti je prikazano na Grafu 2. Po podatkih SURS je bilo v
občini Krško v letu 2013 v vseh nastanitvenih objektih 166 sob (enako število kot leto
poprej) s skupaj 360 stalnimi ležišči (kar je kar 24 ležišč manj) oz. 372 vsemi ležišči. V
nasprotju s prejšnjim letom (ko se je število ležišč zvišalo za 2,5 %), se je število vseh
ležišč v letu 2013 zmanjšalo kar za 7,4 %. (oz. 42 ležišč). Večina stalnih ležišč se nahaja v
5 hotelih oz. podobnih nastanitvenih obratih, čeprav se od leta 2011 naprej zmanjšujejo.
Tako je v hotelih v letu 2013 kar 15 stalnih ležišč manj kot 2010. Kljub velikemu porastu
stalnih ležišč v ostalih nastanitvenih objektih v letu 2011, pa so v letu 2013 zopet precej
zmanjšala, kar za 13 % glede na predhodno leto. Tako je bilo v letu 2013 v ostalih
nastanitvenih objektih (t.j. 35 sobah) 120 stalnih ležišč. V občini Krško ni prenočitvenih
zmogljivosti v kampih.
Graf 2: Prenočitvene zmogljivosti v občini Krško v obdobju 2008 – 2013
Prenočitvene zmogljivosti v občini Krško v obdobju 2008 do 2013
450
400
7
10
130
138
255
246
350
300
250
200
0
38
0
38
225
225
120
17
150
100
10
205
240
50
0
2008
2009
število stalnih ležišč - hoteli
2010
2011
2012
število začasnih ležišč - hoteli
ostali natanitveni objekti - stalna ležišča
2013
ostali nastanitveni objekti - začasna ležišča
Vir: SURS, julij 2014
13
Graf 3: Struktura skupnih (t.j. stalnih in začasnih) ležišč v Posavju in občini Krško v letu
2013
Skupna ležišča v Posavju in občini Krško, v letu 2013
Spodnjeposavje kampi (brez
občine Krško);
2400
Spodnjeposavje ostali nast. Obrati
(brez občine
Krško); 852
Krško - ostali nast.
obrati ; 130
Drugo; 372
Spodnjeposavje hoteli, podobni
obrati (brez
občine Krško);
1832
Krško - hoteli,
podobni obrati;
242
Vir: SURS, julij 2014
Glavnino prenočitvenih zmogljivosti v Posavju so v občini Brežice, ki ima tudi kamp. Kot je
razvidno iz Grafa 3, so vsa ležišča v regiji približno enako razporejena na hotele in
kampe. Le 6,8 % od vseh ležišč v regiji zavzemajo skupna ležišča v občini Krško,
predvsem v hotelih in le 35,0 % v ostalih nastanitvenih objektih.
Uradne statistične podatke o nočitvenih zmogljivosti zbira SURS, lokalno pa te podatke
beležijo Upravne enote ali občine. Tako se številke uradnih registriranih ležišč (SURS)
razlikujejo od dejanskih oz. niso povsem usklajene.
Poseben segment nočitvenih kapacitet in novo priložnost pa predstavlja izkoriščanje zidanic v
turistične namene, ki se po novi zakonodaji lahko registrirajo kot sobodajalstvo. Na terenu je
opaziti tudi večji trend potovanja predvsem tujih gostov z avtodomi.
2.2 Gostinska ponudba
Občina Krško1 ima po svoji interni evidenci zavedenih 129 gostinskih obratov (restavracij,
gostiln, gostišč s prenočišči, turističnih kmetij, okrepčevalnic, bistrojev, bifejev, kavarn in
1
Vir: interna evidenca, junij 2014
14
slaščičarn), ki poslujejo po občinskem pravilniku2, kar pomeni, da niso zajeti vsi. V evidenci
gostinskih obratov je zavedenih 31 gospodarskih družb in 87 samostojnih podjetnikov,
preostale oblike pa so predvsem javni zavodi in izletniške kmetije. Nekatera podjetja imajo
registriranih tudi več obratov.
Na jedilnike v gostinskih obratih je potrebno vnesti avtentičnost kulinarične ponudbe (dve
avtohtoni pasmi: posavski konj in krško poljski prašič ter bogata krušna dediščina, dediščina
vinogradništva in vinarstva), organizirati več gastronomskih prireditev oz. tematskih in
sezonskih ponudb.
2.3 Kongresna ponudba
S sodobno opremljenimi dvoranami nudi občina Krško možnosti organizacije seminarjev,
poslovnih in motivacijskih srečanj, team buildingov, kongresov, konferenc, delavnic,
izobraževanj in drugih poslovnih dogodkov. Zanimivo doživetje je tudi srečanje poslovnežev
v naravi v obliki piknika ali kako drugače. Poslovna srečanja je možno dopolniti z obiskom
pokrajine, ki je prikladna za oddih ali sprostitev, saj ponuja možnosti za kolesarjenje, tek,
pohodništvo, sprehode na konjskem hrbtu, lov, ribolov, kopanje ter oglede naravne in
kulturne dediščine in turistične ponudbe na destinaciji, povezane v integralne turistične
proizvode.
Konferenčne in večnamenske dvorane so v Hotelu Pacific, Hotelu City in v Kulturnem
domu Krško.
Lokacija: Hotel Pacific 3*
Dvorana: Večnamenska Kristalna dvorana. Kapaciteta: do 120 oseb
Lokacija: Hotel City 3*
Dvorana: Oranžna dvorana. Kapaciteta: do 30 oseb
Lokacija: Kulturni dom Krško
Dvorane:
 Velika kongresna dvorana, namenjena scensko zahtevnim gledališkim predstavam,
koncertom klasične in zabavne glasbe, plesnim predstavam, proslavam, predavanjem
in drugo. Kapaciteta: od 480 do 579 obiskovalcev.
 Mala dvorana ima oder in je primerna za scensko manj zahtevne kulturne prireditve,
manjše gledališke predstave in koncerte manjših glasbenih zasedb. Kapaciteta: do 110
obiskovalcev.
 Sejna soba/klub KDK je bila prenovljena v letu 2007 in s svojo prilagoditveno opremo
omogoča večnamensko opremo prostora. Prostor je lahko prirejen v stilu klubskega
ambienta, lahko pa tudi za različne druge potrebe (predavanja, delavnice, idr.).
Kapaciteta: do 100 oseb (odvisno od postavitve).
 Projektna soba se uporablja za sestanke, izobraževanja in delavnice manjših skupin.
Kapaciteta: do 30 oseb.
 Avla je namenjena galerijski dejavnosti, tako v spodnji kot v zgornji etaži. Uporablja
se za kulturne prireditve (komorne in pevske koncerte, literarne večere, ipd.) Avla se
2
Pravilnik o merilih in pogojih za odločanje o podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij, na katerih se
opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Krško (Ur.l. RS št.. 23/2007)
15
uporablja tudi za sprejeme in različne družbene dogodke s pogostitvami. Kapaciteta:
do 100 sedežev
 Enota Mestni muzej Krško - večnamenska dvorana v Valvasorjevem kompleksu.
Kapaciteta: do 70 oseb
Lokacija: Dvorana v parku
Dvorana: Dvorana v parku. Kapaciteta: 60 oseb
Lokacija: Občina Krško
Dvorana: sejna soba A Občine Krško. Kapaciteta: do 135 oseb
Lokacija: Gasilski dom Krško
Dvorana: Gasilski dom Krško. Kapaciteta: 80 oseb
Lokacija: Grad Rajhenburg
Dvorane:
 Velika prireditvena dvorana: do 200 sedežev
 Renesančna dvorana (za poroke ipd.): 35- 40 sedežev
 Romanska dvorana (50 - 60 sedežev)
 Okrogla dvorana (36-40 sedežev )
 Atrij: 350 sedežev
2.4 Gospodarstvo v nekaterih turističnih dejavnostih v občini
Gostinstvo predstavlja le del dejavnosti v turizmu, kljub temu pa zavzema najbolj obsežen del
in na nek način daje sliko stanja v turističnih dejavnostih. V naslednjem podpoglavju je
narejena bolj temeljita analiza poslovanja gospodarskih subjektov, ki imajo kot glavno
dejavnost vpisano turistično področje. Zaradi objektivnih omejitev (struktura baz podatkov
AJPES) je v analizo nemogoče zajeti vse gospodarske subjekte, ki se ukvarjajo s turistično
dejavnostjo in to je pri branju analize tudi potrebno vzeti v obzir.
Metodološke težave so tudi pri pridobivanju podatkov od ostalih nosilcev turizma (npr.
turističnih delavcev, športne dejavnosti ipd). Primerljivih podatkov o poslovanju turističnih
kmetij ni možno pridobiti (niso dolžni dajati letna poročila na AJPES). Ostale dejavnosti,
povezane s turizmom (npr. športne in druge dejavnosti za prosti čas) imajo zanemarljivo vlogo
v gospodarstvu občine Krško in niso posebej analizirane.
2.4.1Dejavnost gostinstva
Delež dejavnosti gostinstva v skupnih prihodkih gospodarskih družb in s.p.-jev v občini
je vseskozi relativno nizek.
V dejavnosti gostinstva se je v nasprotju s prehodnim letom število zaposlenih v
GOSPODARSKIH DRUŽBAH zopet povečalo (kar za 16%), spodbudna je rast skupnih
prihodkov (kar za 66,8%) in ponovno se je pokazal tudi čisti dobiček v višini nekaj čez
230 tisoč €. Kljub pozitivnim trendom v občini v dejavnosti gostinstva, pa je dodana vrednost
v tej dejavnosti na ravni občine za 8,6% nižja kot slovensko povprečje v tej dejavnosti.
16
Skozi leta stanje v tej dejavnosti niha – v letu 2009 so gospodarske družbe v tej dejavnosti
pridelale nekaj čez 33 tisoč € izgube, v letu 2010 so poslovale z dobičkom iz poslovanja, v
letu 2011 so spet poslovale z izgubo (104 tisoč €), prav tako v letu 2012, ko je izguba znašala
111 tisoč €, v letu 2013 pa so gospodarske družbe v tej dejavnosti zopet poslovale z dobičkom
iz poslovanja, skoraj 255 tisoč € .
V letu 2013 je v občini poslovalo 34 gospodarskih družb, kar 7 več kot leto pred tem, ki
imajo kot glavno dejavnost vpisano I Gostinstvo, pri tem pa so zaposlovali tudi kar 11 ljudi
več kot prejšnje leto. V okviru te dejavnosti se je najbolj okrepila I56 Dejavnost strežbe
jedi in pijač, kjer je delovalo 32 gospodarskih družb, ki so zaposlovale 68 ljudi, kar 19 več
kot prejšnje leto. V okviru I55 Gostinsko nastanitvena dejavnost, kjer sta delovali le 2 družbi,
so kar za 7 ljudi zmanjšali število zaposlenih.
PODJETNIKI v dejavnosti gostinstva (teh je bilo glede na leto poprej za 4 več in sicer 64) so
dosegli 9,1% prihodkov podjetnikov v občini in hkrati 6.340 tisoč € prihodkov, kar je za
17,7% več kot leto poprej. Tudi poslovni izid je višji, kar za 54% in je znašal 365 tisoč €,
podjetniki pa so okrepili tudi sredstva. Vseh samostojnih podjetnikov v dejavnosti
gostinstva, ki so v letu 2013 kot glavno dejavnost imeli vpisano I56 Dejavnost strežbe jedi in
pijač je bilo za 63 in so tudi to leto poslovali pozitivno. Precej so izboljšali podjetnikov
dohodek, kar za 51,6% več kot leto poprej (znašal je skoraj 260 tisoč €), zaposlovali pa so 97
oseb, nekoliko manj kot predhodno leto.
Graf 4: Prihodki gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v občini Krško v gostinski
dejavnosti v obdobju 2009– 2013
Vir: Ajpes, junij 2014
Iz Grafa 4 je razvidno, da so prihodki podjetij iz dejavnosti gostinstva v letih 2009 - 2010
ostali na približno istem nivoju. Vseskozi je trend povečevanja prihodkov, v letu 2012 so se
prihodki iz dejavnosti gostinstva pri gospodarskih družbah povečali za 10 %, v letu 2013 pa
kar za 66,8%, pri samostojnih podjetnikih pa za 17%.
17
Celotna gospodarnost GOSPODARSKIH DRUŽB v občini v tej dejavnosti se je v letu 2013
precej izboljšala in je znašala 1,04 (na državni ravni je v tej dejavnosti znašala 1,05).
Kazalnik kratkoročni koeficient likvidnosti je za dejavnost gostinstva v gospodarskih družbah
vseskozi zelo nizek in se še zmanjšuje (v letu 2012 je znašal 0,89, v letu 2013 je znašal 0,78)
in kaže na problematično plačilno sposobnost gospodarskih družb v tej dejavnosti ter na
financiranje kratkoročnih sredstev iz kratkoročnih obveznosti do virov sredstev. Tudi
pospešeni koeficient likvidnosti je precej pod 1 (0,73, še nižji kot leto poprej) in kaže na zelo
slabo sposobnost gospodarskih družb za poravnavo kratkoročnih obveznosti brez poseganja v
zaloge. Povprečna mesečna plača je v dejavnosti gostinstva vseskozi zelo nizka, v letu
2013 še celo za desetino nižja (oz. 909 €) kot predhodno leto (leta 2010 - 966 €, leta 2011 –
858 € , leta 2012 – 1.017€ ).
Neto dodana vrednost na zaposlenega za gospodarske družbe je v občini Krško v letu 2013 je
ostala na približno isti ravni kot leto poprej, znašala je 58.940 in presega povprečje dodane
vrednosti na ravni Slovenije kar za 51% (ki je znašala 39.011 €). Vendar če izvzamemo
dejavnost energetike, je dodana vrednost na zaposlenega le 32.719 € na zaposlenega in
predstavlja le 55,5% povprečne neto vrednosti na zaposlenega v občini oz. le 84 % povprečne
dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji, kar je manj kot prejšnje leto (90%), kaže pa na
prevladujočo vlogo energetskega sektorja.
Povprečna dodana vrednost na zaposlenca za gospodarske družbe v občini Krško se je v
dejavnosti celotnega gostinstva v letu 2013 zopet zvišala glede na prejšnje leto kar za 20%
in je znašala 23.138 €.
Dodana vrednost na zaposlenega v nastanitvenih dejavnostih (2 gospodarski družbi) je
nižja od slovenskega povprečja za celotno dejavnost gostinstva. Te gospodarske družbe so v
letu 2013 izkazale dobiček iz poslovanja (prejšnje leto izgubo iz poslovanja).
Iz bilance stanja izhaja, da imajo podjetja še vedno veliko več kratkoročnih finančnih
obveznosti (kar 36,9% v razmerju do celotne pasive) kot dolgoročnih obveznosti (11,2%
glede na celotno pasivo), povečal se je tudi delež kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev
(13,2% celotne pasive).
Iz bilance uspeha pa izhaja, da so odpisi vrednosti še zvišali glede na prejšnje leto (iz 8,7% na
10,2% poslovnih prihodkov). Finančni odhodki so se nasprotno kot leto poprej zvišali kar za
13%, na 7,5% poslovnih prihodkov).
Na ravni občine je bila v letu 2013 dodana vrednost na zaposlenega v dejavnosti strežbe
jedi in pijač v nasprotju s predhodnim letom celo nekoliko boljša (za 3,6 %) kot na ravni
Slovenije v tej dejavnosti, vendar še vedno zelo nizka (21.202 €). Gospodarske družbe so v
nasprotju s prejšnjim letom v tej dejavnosti izkazale dobiček, v višini 205 tisoč €. Finančni
odhodki so še višji kot v letu 2012, predvsem so se močno povečali finančni odhodki iz
naslova finančnih obveznosti, nekoliko so višji tudi odpisi vrednosti. Iz bilance stanja je tudi
razvidno, da so podjetja v letu 2013 uspela precej znižati delež dolgoročnih obveznosti (iz
64,8 % na 28,3 % celotne pasive), tako pri finančnih kot poslovnih obveznosti. Žal pa so se
kratkoročne obveznosti precej povišale (iz 35,2% na kar 81,4 % celotne pasive, predvsem so
se povečale kratkoročne finančne obveznosti, kratkoročne poslovne obveznosti pa so se
celo nekoliko znižale. Iz teh razlogov se je v letu 2013 poslabšal kazalnik delež obveznosti v
virih sredstev, iz 100,1% na znaša 111,6%. Tudi kazalniki likvidnosti so v letu 2013 v tej
dejavnosti precej slabši. Kazalnik dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog je za
18
gospodarske družbe v tej dejavnosti še nižji (komaj 0,32) kot leto poprej (0,85), kar je veliko
nižje od povprečja za gospodarske družbe v občini Krško in kaže na to, da so dolgoročna
sredstva, vključno z zalogami financirana tudi s kratkoročnimi sredstvi.
Graf 5: Prihodki gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v občini Krško v gostinski
dejavnosti v obdobju 2009– 2013
Gibanje števila gospodarskih subjektov v primerjavi z zaposlenimi za
dejavnost gostinstva v občini Krško
120
111
101
100
100
93
90
92
83
80
60
70
65
65
22
21
2009
78
63
67
60
21
24
27
2010
2011
2012
71
67
97
64
40
20
34
0
2008
2013
št. zaposl. v gospodarskih družbah
št. zaposl. pri s.p.
število g.d
število s.p.
Vir: AJPES, FI-PO, julij 2014
Graf 5 prikazuje, da je skladno s porastom gospodarskih družb v dejavnosti gostinstva tudi
število zaposlenih v tej dejavnosti naraslo. Kljub porastu samostojnih podjetnikov v tej
dejavnosti pa je število zaposlenih pri njih nekoliko upadlo, v nasprotju s prejšnjim letom.
2.4.2 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj
V letu 2013 so poslovale 3 gospodarske družbe, ki so imele kot glavno dejavnost vpisano
79.1 dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj, aktivno so delovale le 2
družbi. Število zaposlenih v teh družbah skozi leta ostaja približno na enakem nivoju (3
zaposleni). V zadnjem letu so ustvarili precej manj (kar za 37%) skupnih prihodkov (221
tisoč €) ter žal precej povečali izgubo iz poslovanja, dosegle so le ¾ dodane vrednosti na
zaposlenca na ravni Slovenije v tej dejavnosti. Pozitivni dobiček je dosegla le ena
gospodarska družba.
Na področju turizma pa je deloval tudi samostojni podjetnik (dejavnost 79.9 Rezervacije in
druge s potovanji povezane dejavnosti), ki pa ni imel zaposlenih in je dosegel pa je minimalen
dobiček.
19
3
ANALIZA
OBSTOJEČEGA
POVPRAŠEVANJA
TURISTIČNEGA
Po statističnih podatkih SURS-a se po letu 2011 število prihodov in nočitev tujih gostov
na ravni Slovenije povečuje. V letu 2013 Slovenijo obiskalo več kot 3,2 mio obiskovalcev
(za 2,6% več kot predhodno leto), ki so ustvarili 9,5 mio nočitev (oz. 0,72 % več kot
predhodno leto).
Posavje je obiskalo 5,2 % vseh obiskovalcev na ravni Slovenije, ti pa so ustvarili 6,5% vseh
nočitev v Sloveniji. Kar 96,9 % vseh prihodov in 97,5 % vseh nočitev v regiji je ustvarjenih v
občini Brežice (predvsem v Termah Čatež). V letu 2013 je bilo na ravni regije za 3,3 % več
obiskovalcev, predvsem v občini Brežice. Za malenkost pa je bilo manj tudi nočitev, upad je
bil najvišji v občini Brežice.
V regiji tako po prihodih (kot je razvidno tudi na Grafu 6) kot po prenočitvah
prevladujejo domači gostje, v občini Krško pa je to razmerje ravno obratno. V občini
Krško je bilo v letu 2013 največ prihodov zabeleženih v hotelih, prevladovali so tuji gostje.
Pri ostalih nastanitvenih objektih so prevladovali domači gostje.
Graf 6: Struktura prihodov turistov v Posavju in v občini Krško, leto 2013
Struktura prihodov turistov v Posavju in občini Krško, leto 2013
Spodnjeposavje,
domači turisti, brez
občine Krško; 91.485
Krško; 4.477
Krško, domači turisti;
1.986
Krško, tuji turisti;
2.491
Spodnjeposavje, tuji
turisti , brez občine
Krško; 80.696
Vir: SURS, julij 2014
20
Kot je razvidno iz Grafa 7, na ravni regije prevladujejo prenočitve domačih turistov, vendar je
bilo v občini Krško zabeleženih več prenočitev tujih turistov, za 25,4% (še vedno v veliki
meri na račun sezonskih delavcev).
Graf 7: Struktura prenočitev turistov v Posavju in v občini Krško, leto 2013
Prenočitve turistov v Posavju in občini Krško v letu 2013
Spodnjeposavje domači turisti - brez
občine Krško;
315.315
Krško; 12.907
Spodnjeposavje, tuji
turisti , brez občine
Krško; 293.411
Krško domači
turisti; 5.456
Krško - tuji
turisti; 7.451
Vir: SURS, julij 2014
3.1Prihodi in prenočitve turistov v občini Krško
Kot je razvidno iz spodnjih grafov, je v zadnjih letih zaznati upadanje prihodov gostov, v
zadnjem letu pa tudi prenočitev v občini Krško.
Po podatkih SURS je bilo v letu 2010 ustvarjenih 22.742 skupnih nočitev, od tega 68,6%
nočitev tujih turistov. Pri tem je potrebno upoštevati, da je velik delež teh nočitev tudi na
račun sezonskih delavcev iz tujine. V tem letu je bil znaten porast turistov iz tujega trga – kar
za 71,6% je poraslo število prihodov tujih turistov, za 60% pa prihodov domačih turistov. V
tem letu je za 23,2 % naraslo tudi število tujih prenočitev, za 18,8% pa je bilo več nočitev
domačih gostov.
V letu 2011 je razviden v nasprotju z letom 2010 precejšnji upad tako prihodov kot nočitev.
Najbolj so se zmanjšali prihodi (za 57,3%) in nočitve (za 34,7,%) tujih gostov.
21
Po letu 2010 (glej Graf 8) se je začelo upadanje prihodov tako domačih kot tujih gostov.
V letu 2013 je bilo vseh prihodov le še 4.477, kar je le še 40,3% vseh prihodov gostov v
letu 2010.
Najbolj se je zmanjšalo število prihodov tujih gostov, kar za 23,9% glede na predhodno
leto, število prihodov domačih gostov pa za 9,7%.
Graf 8: Struktura prihodov turistov v obdobju 2009 - 2013 glede na razmerje domači / tuji
turisti
12.000
Prihodi turistov v občini Krško v obdobju 2008 - 2013
10.000
8.000
6.000
7.676
6.611
4.473
4.000
2.000
2.339
2.147
2008
2009
3.273
3.426
3.275
2.491
2.595
2.200
1.986
2011
2012
2013
0
2010
Prihodi - domači
Prihodi - tuji
Vir: SURS, junij 2014
22
Iz Grafa 9 je razvidno, da že leta nazaj prevladujejo prenočitve tujih gostov. Po znatnem
zvišanju prenočitev tujih gostov v letu 2010 in malenkostnem še v letu 2012, se je število
prenočitev v zadnjem letu precej zmanjšalo, najbolj pri tujih gostih.
V letu 2013 je bilo le še 48,7 % prenočitev iz leta 2008, od tega je največji upad pri tujih
prenočitvah. V lanskem letu je glede na prehodno leto število prenočitev tujih gostov
padlo kar za 34,2 %, domačih gostov pa le za 19,6%.
Pri razlagi teh podatkov je potrebno upoštevati, da je bil skozi leta precejšnji delež v nočitvah
na račun sezonskih delavcev iz tujine, predvsem iz bivših jugoslovanskih republik.
Graf 9: Gibanje nočitev turistov v obdobju 2009 - 2013 glede na razmerje domači / tuji
turisti za občino Krško
30.000
Prenočitve turistov v občini Krško v obdobju 2008 - 2013
25.000
20.000
15.000
19.922
15.609
10.180
12.663
11.333
10.000
5.000
7.451
6.566
6.000
7.133
7.401
6.788
5.456
2008
2009
2010
2011
2012
2013
0
Prenočitve - domači
Vir: SURS, julij 2014
23
Prenočitve - tuji
Po letu 2010 (glej Graf 10) je viden precejšnji upad prihodov gostov iz držav, od koder
prihajajo tudi sezonski delavci (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija). Precejšen upad pa je
bil zaznan tudi pri prihodih iz Avstrije, Nemčije in Združenega kraljestva.
V letu 2012 beležimo sicer precejšnji porast tujih gostov iz Hrvaške (282%), malenkost se je
povečal tudi prihod gostov iz Italije in ostalih držav.
Prihod tujih je v zadnjem letu upadel, najbolj delež prihodov tujih gostov iz Hrvaške.
Graf 10: Struktura prihoda tujih gostov v letih 2009 in 2013
Struktura prihodov tujih gostov v občini Krško v obdobju 2009-2013
7800
6800
ostalo
5800
Srbija
4800
3800
ostalo
2800
Srbija
1800
Bolgarija
Poljska
Nemčija
800
-200
Bolgarija
Poljska
Nemčija
Italja
ostalo
Hrvaška
Avstrija
Avstrija
Srbija
Bolgarija
Poljska
Nemčija
Italja
Hrvaška
Avstrija
2009
2010
2011
Italja
Hrvaška
Vir: SURS, julij 2014
24
ostalo
Srbija
Bolgarija
Poljska
Nemčija
Italja
ostalo
Avstrija
Srbija
Bolgarija
Poljska
Nemčija
Italja
Hrvaška
Avstrija
2012
2013
Hrvaška
Kot je razvidno iz Grafa 11, je v preteklosti zavzemal velik delež nočitev tujih turistov iz
Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije (od koder prihaja tudi precej sezonskih delavcev) in
Nemčije. Delež nočitev tujih turistov ima po letu 2010 trend zmanjševanja.
Po drastičnem zmanjšanju v letu 2011 so se (po manjšem povečanju v letu 2012) v zadnjem
letu nočitve zopet precej zmanjšale, najbolj na račun zmanjšanja prenočitev iz Hrvaške in iz
Bosne in Hercegovine. Pri tem je potrebno upoštevati sezonski značaj teh prenočitev (remont
NEK ipd)
Graf 11: Struktura nočitev tujih gostov v obdobju 2009 do 2013 v občini Krško
Struktura nočitev tujih turistov v občini Krško po državah v obdobju 2009 - 2013
15700
13700
11700
9700
7700
ostalo
ostalo
Srbija
Francija
Srbija
Bolgarija
5700
3700
Francija
Nemčija
Italja
ostalo
Francija
Bolgarija
ostalo
Nemčija
Francija
Bolgarija
Italja
Srbija
Nemčija
Italja
Srbija
Bolgarija
Hrvaška
Nemčija
Italja
Hrvaška
1700
-300
Bosna in Herc.
Bosna in Herc.
Avstrija
Avstrija
2009
2010
Bosna in Herc.
Francija
Srbija
Bolgarija
Nemčija
Italja
Hrvaška
Hrvaška
Hrvaška
ostalo
Avstrija
Bosna in Herc.
Avstrija
Bosna in Herc.
Avstrija
2011
2012
2013
Vir: SURS, junij 2014
25
Graf 12 prikazuje evidentirane nočitve iz internih evidenc občine Krško na podlagi pobranih
turističnih taks. Razviden je velik porast teh do leta 2004, do leta 2011 je bil trend v upadanju,
v zadnjih dveh letih pa je zopet razviden porast nočitev, vendar predvsem oproščenih. V
nekaterih nastanitvenih objektih je namreč večina gostov delavcev na začasnem delu, bivajo v
določenem kraju dlje časa in so oproščeni plačila turistične takse, statistično gledano pa
dvignejo povprečni čas bivanja ter število nočitev v občini, istočasno pa so te nastanitvene
kapacitete praviloma slabše kvalitete.
Graf 12: Število evidentiranih nočitev v letih 2001 – 2013 po podatkih o pobrani turistični
taksi
Število evidentiranih nočitev v Občini Krško v obdobju 1999 do 2013
40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Vir: Interne evidence občine Krško
Opazimo tudi razhajanje podatkov na občinski ravni (20.263 nočitev po interni evidenci
Občine Krško) z uradnimi podatki SURS za leto 2013 (12.907 nočitev). Razlogov za to je
več, med drugim tudi nedosledno prijavljanje nočitev gostov s strani imetnikov nočitvenih
kapacitet, kar je problem tudi drugje po Sloveniji. Turistično informacijski center Krško bo
izvajal statistiko obiskov, analizo povpraševanja in ostalo, toda zaradi različne metodologije
pridobivanja in obdelave podatkov slednji med seboj niso primerljivi.
V letu 2013 beležimo rast enodnevnih obiskov in izletniškega turizma, po zabeleženih
podatkih posameznih organizacij, je število gostov naslednje:
Nuklearna elektrarna Krško
4.724 obiskovalcev
Kulturni dom Krško
39.927
Mestni muzej Krško
4.892
Galerija Krško
1.398
Mencingerjeva hiša
2.752
Grad Rajhenburg
15.336
Valvasorjeva knjižnica Krško 1.072
Svet energije
7.410
SKUPAJ:
77.511 obiskovalcev
26
V Posavski festival tematskih poti je bilo skupno vključenih 10 organiziranih pohodniških in
kolesarskih tur v občini Krško, zabeležili smo 450 obiskovalcev.
3.2 Trendi turističnega povpraševanja na svetovnem in evropskem
turističnem trgu
Evropska komisija je v svojem sporočilu Nov politični okvir za turizem – Evropa, svetovna
turistična destinacija številka 1 povzela nekaj ključnih izzivov, s katerimi se sooča
evropski turizem. Poudarila je, da se mora po eni strani dejavnost prilagoditi družbenemu
razvoju, ki bo vplival na povpraševanje turistov; po drugi strani pa se mora soočiti z
omejitvami, ki jih narekuje sedanja struktura sektorja, njegove značilnosti ter njegov
gospodarski in družbeni kontekst.
 SVETOVNA KONKURENCA
Kot vsi drugi sektorji se tudi turizem sooča z vse večjo svetovno konkurenco. Turisti imajo
vse večjo izbiro, pri čemer vse večje število turistov privabljajo države v vzponu ali države v
razvoju. Evropa, ki se je znašla pred problemom konkurence, mora ponuditi trajnosten in zelo
kakovosten turizem, izkoristiti primerjalne prednosti, predvsem raznolikost pokrajine in
izjemno kulturno bogastvo.
 DEMOGRAFSKE SPREMEMBE
Drug pomemben izziv se nanaša na demografske trende, ki se kažejo v Evropi, in na nove
odzive oziroma pričakovanja turistov, ki iz tega izhajajo. Te spremembe zahtevajo, da se
industrija prilagodi hitro in tako ohrani svojo raven konkurenčnosti. Pričakuje se, da bo
število oseb nad 65 let starosti v letu 2020 doseglo 20% vsega prebivalstva. Ta skupina
prebivalstva, ki jo sestavljajo posamezniki, ki imajo kupno moč in prosti čas, predstavlja
pomemben tržni potencial, a zahteva tudi spremembe v sektorju, da bi lahko izpolnili njene
specifične potrebe.
 PODNEBNE SPREMEMBE
V prihodnjih letih bi lahko podnebne spremembe v Evropi določile preoblikovanje
potovalnih modelov in prizadele določene destinacije. Ponudba turističnih storitev mora v
prihodnje upoštevati omejitve, povezane s podnebnimi spremembami, pomanjkanje vodnih
virov, pritisk na biotsko raznovrstnost ter nevarnost za kulturno dediščino, ki jo predstavlja
množični turizem. Poleg tega lahko vse tanjša snežna odeja v evropskih gorskih regijah
postane razlog za upad zimskega turizma. Obenem lahko naraščajoča gladina morja povzroči
spremembe v turizmu na obalnih območjih. Evropska in nacionalne turistične politike bodo
morale upoštevati vse te strukturne spremembe, tako da bodo sprejele ukrepe za
razbremenitev strukturne brezposelnosti ter zagotovile učinkovito razširjenost naložb,
povezanih s turizmom.
 TEHNOLOGIJA
Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in dejstvo, da jo potrošniki vse
več uporabljajo, je prav tako radikalno spremenilo odnos med turistično dejavnostjo in njeno
bazo potrošnikov. Ocena stopnje ozaveščenosti, dostopnosti in uporabe teh storitev je
pokazala, da različni zainteresirani izvajalci uporabljajo IKT različno na podlagi dejavnikov,
27
kot so njihove temeljne spretnosti in znanja, velikost in njihov položaj v turistični verigi. Vse
bolj narašča trg tako imenovanih »otrok informacijske tehnologije«. Za ta segment je
značilno, da so zelo izkušeni in izobraženi popotniki, ki zelo dobro poznajo ponudbo
konkurence. Vse manj so usmerjeni v zgolj obiskovanje destinacij, ampak si želijo doživetij.
Na podlagi študije o prihodnjem razvoju turizma »Turizem 2020« pa lahko zgoraj navedenim
izzivom dodamo še:
 »PROTIVSAKDANJIK« KOT CILJ POTOVANJA
V prihodnje se bodo dopustniki še z večjo samoumevnostjo gibali po drugih celinah in
kulturnih ali jezikovnih okoljih, vendar dolga potovanja vse bolj izgubljajo pomen statusnega
simbola. Vedno višja kakovost, ki jo zahteva poklicni vsakdanjik, na počitnicah zbudi
potrebo po drugačnem vsakdanjiku, nekakšnem »protivsakdanjiku«, torej po krajših
potovanjih na območja, ki zagotavljajo dobro počutje in taka pričakovanja lahko povežejo
tudi z nizkimi stroški prihoda.
 SPREMEMBA VREDNOT
V veliki meri bodo v turizmu prihodnosti svoj pomen ponovno pridobile nematerialne
vrednote, za katere smo mislili, da so izgubljene: gre za pristnost, ki jo je mogoče kot trend
zaznati že danes, regionalnost in velika pričakovanja glede kakovosti na vseh ravneh (»slow
life«). Medtem ko je tovrstna sprememba miselnosti v načinu življenja zajela že tretjino vseh
prebivalcev ZDA, bo v prihodnje ta delež prebivalcev v Evropi občutno večji. Tak razvoj
danes trajno spreminja turistični trg.
Inštitut za razvoj prihodnosti je izhajajoč iz teh ugotovitev oblikoval pet osrednjih trendov
turističnega razvoja:
 potovanja iz zdravstvenih razlogov in zaradi dobrega počutja,
 ekskluzivna pustolovska potovanja,
 kakovostne, vendar cenovno ugodne osnovne oblike ponudbe,
 individualne ponudbe pavšalnih potovanj (elementi modulov),
 socialne in kreativne oblike ponudbe za vzpostavljanje novih stikov oz. ustvarjanje
novih idej.
Na podlagi navedenega v spodnji tabeli povzemamo glavne spremembe v potovalnih
navadah, produktih in trženju:
OD …
Vnaprej načrtovane počitnice …
Paketna potovanja …
Tradicionalne destinacije …
Mestni turizem …
…K
... počitnice v zadnjem hipu
… raznolikost doživetij/fleksibilne počitnice
… nove destinacije
…povezovanje mestnega turizma z odkrivanjem
podeželja/lokalnega doživetja
Nediferencirani trgi …
… specifični trgi
Zabaviščni parki in kulturne atrakcije … doživljajske počitnice/na naravi temelječ
…
turizem
Množično trženje…
… nišno trženje
Destinacije brez definiranih ciljnih … destinacije z jasno opredeljenimi ciljnimi
skupin …
skupinami
Nepozicionirane destinacije …
… dobro pozicionirane destinacije
28
 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012–2016
V strategiji, katere podnaslov je »Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega
turizma«, opredeljena vizija razvoja slovenskega turizma se glasi: v letu 2016 bo turizem v
Sloveniji v celoti temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešna gospodarska panoga
nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v
svetu. Slovenija bo razvita turistična destinacija s sodobno, raznoliko in visoko kakovostno
turistično ponudbo, temelječo na inovativnih in kakovostnih integralnih turističnih proizvodih
ter storitvah z visoko dodano vrednostjo in ciljem zadovoljstva turistov. Z atraktivnimi in
raznolikimi turističnimi proizvodi bo postala zaželena destinacija tudi za turiste z oddaljenih
trgov.
Cilj razvoja slovenskega turizma v obdobju od 2012 do 2016 je povečati obseg turistične
dejavnosti (turistični promet: prihodki in dobiček iz naslova opravljanja gostinske in
turistične dejavnosti, število turistov, število prenočitev):
 število prenočitev: 2% (letna stopnja rasti),
 število turistov: 4% (letna stopnja rasti),
 priliv iz naslova izvoza potovanj: 6% - 8% (letna stopnja rasti).
Za dosego splošnega cilja je potrebno:
 uspešno uveljaviti načela trajnostnega razvoja turizma,
 zagotoviti ugodno poslovno okolje,
 doseči višjo kakovost in vzpostaviti pogoje, ki bodo vodili v višjo konkurenčnost
slovenskega turizma,
 načrtovati in izvajati učinkovito in inovativno trženje ter promocijo Slovenije kot
atraktivne turistične destinacije.
Strategija v grobem zajema tri razvojna področja, naloga nacionalne turistične strategije pa je
ravno doseganje sinergije med vsemi:
 dvig konkurenčnosti,
 ugodno poslovno okolje,
 učinkovito in inovativno trženje.
Glede na trenutno strukturo in trende so bile v občini Krško identificirane naslednje ciljne
skupine:
 Družine, otroci, dijaki, študenti
 Športno aktivni gostje
 Izletniške skupine
 Generacija 50+
 Poslovneži
Ciljni trgi, pomembni za občino Krško so naslednji:
 glavni trgi: Slovenija, Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška
 vzhodnoevropske države in Balkan: Madžarska, Češka, Slovaška, Srbija, Bosna in
Hercegovina, Črna gora
 letalski gosti: Skandinavske dežele in Velika Britanija, severna Evropa.
29
3.3Razvojni projekti na področju turizma
V skladu z upoštevanjem zgoraj navedenih usmeritev in filozofije od spodaj navzgor (glede
na potrebe in pobude lokalnih skupnosti) bo prihodnje potrebno še več sodelovanja in
povezovanja s strokovnimi institucijami, društvi, organizacijami ter priprava in izvedba
regionalnih razvojnih projektov v okviru kreiranja turistične ponudbe.
Aktualni projekti:
 Kulinarika in vino: vino in hrana sta pomembna elementa turizma, katerima je
potrebno še naprej dajati veliko pozornosti. V strategiji gastronomije Slovenije in v
razvrstitvi gastronomskih regij Slovenije so samo tri jedi pripisane Posavju. Glede na
to, da je naša regija po pridelanih surovinah, živežih najbogatejša regija, so bile bogate
tudi jedi in je to tematiko potrebno raziskati in ponovno oživiti jedi, prirejene za
sodobno kulinariko in se s tem ponašati. To postaja trajna naloga CPT Krško in
regionalnih institucij na področju turizma v sodelovanju z društvi vinarjev,
aktivi kmečkih žena v povezavi z gostinci.
 Posavski festival tematskih poti: tradicionalno prireditev, ki poteka v mesecu maju
in juniju koordinira CPT Krško v sodelovanju z posavskimi občinami.
 Anketiranje na terenu: intervjuji z različnimi društvi (aktivi kmečkih žena, društva
za razvoj podeželja, vinogradniki,…).
 Sodelovanje s strokovnjaki na terenu (nutricisti, enologi, kuharji, etnologi,
zgodovinarji, umetniki,…) ter sodelovanje s šolami – aktivno vključevanje v pripravo
šolskih projektov.
 Analiza/popis ponudnikov s hišnimi, lokalnimi in regionalnimi tradicionalnimi
jedmi.
 Raziskava zgodb, legend in tradicionalnih običajev povezanih z lokalnimi jedmi in
vini.
 Povezovanje med ponudniki (stik javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe).
 Nadgradnja spletne predstavitve in komunikacije: inovativni pristopi in
predstavitve na spletu, vključno s foto in video materialom.
 Informacijska opremljenost mesta Krško s QR kodami: za boljši dostop do
turističnih informacij je v teku nova opremljenost mesta v sodelovanju s ponudniki
turističnih ogledov in ostalimi.
 Komunikacija z domačimi in tujimi tour operaterji: nastop na sejmih in
organizacija promocijske ture za domače in tuje agencije.

DVIG DODANE VREDNOSTI LOKALNIM PROIZVODOM IN STORITVAM
Projekt NAJBOLJŠE Z RAKE: V Posavju se že dolgo kažejo potrebe po
povezovanju in sodelovanju ponudnikov turističnih in gostinskih storitev, lokalnih
pridelovalcev hrane, izdelovalcev rokodelskih izdelkov. Prav to pa je namen projekta
Najboljše z Rake, pri katerem se bodo oblikovali novi načini sodelovanja in skupnega
promoviranja, obenem pa bo zagotovljena skupna infrastruktura.
Projekt je zasnovan od spodaj navzgor, glede na potrebe in pobude prebivalcev.
Splošni cilj projekta je »Dvigniti dodano vrednost lokalnim proizvodom in
storitvam«. V okviru tega je poseben poudarek namenjen vzpodbujanju lokalne
pridelave hrane, povezovanju in sodelovanju ponudnikov lokalnih pridelovalcev
čebule in drugih pridelkov in izdelkov, ponudnikov turističnih in gostinskih storitev.
Projektne aktivnosti, sicer razporejene v dveh fazah, so se začele odvijati marca 2013,
30
zaključile pa se bodo do septembra 2014. V sklopu projekta bodo potekali forumi,
raziskovalni tabor, izvedena bodo individualna svetovanja, organizirane bodo
strokovne delavnice na temo kolobarjenja, priprave tal, sajenja ter tehnologije
pridelave. Predvsem narašča zanimanje za čebulo, ki na Raki že leta zelo dobro uspeva
in predstavlja lokalno posebnost. Tu so se v povezavi s čebulo razvili in obdržali
mnogi običaji, navade, reki, tradicionalne jedi, ki jih je potrebno ohranjati oz oživljati
tudi v prihodnje.
ŠPORTNE AKTIVNOSTI
Pohodniške in tematske poti: CPT Krško je koordinator Posavskega festivala
tematskih poti, ki v šestih posavskih občinah ponuja preko 40 organiziranih
pohodniških, kolesarskih in konjeniških tur. Festival je trenutno eden večjih v
slovenskem prostoru in privablja vsako leto večje število obiskovalcev.
 Potrebno nadaljevati z urejanjem pohodnih in kolesarskih poti in jih povezovati s
turistično ponudbo.
 Predvsem poti (Krka - Sava bike), ki povezujejo širše območje, saj je sama občina
Krško za daljše podvige premajhna. Občina Krško mora nameniti več sredstev za to
infrastrukturo turizma, institucije pa zagotoviti ustrezno izvedbo in upravljanje poti.
 Adrenalinski in vodni športi – vključevanje teh aktivnosti v ostalo turistično
ponudbo.
 Konjeniške poti: v občini Krško se tako ljubiteljsko kot profesionalno s konjerejo
ukvarja precej ljudi, ki so povezani v konjeniška društva in klube. Konjerejci izražajo
željo po nujni signalizaciji konjeniških poti in jih povezati na nivoju regije.
 Hipodrom Brege: v zadnjem obdobju se ponovno odpira projekt Hipodrom Brege, ki
združuje konjeniški šport in konjeniški turizem in bi bil lahko pomemben konjeniški
center v Sloveniji, njegov vpliv bi lahko segel tudi čez mejo. Pri oblikovanju
infrastrukture bo potekalo sodelovanje med zasebnim in javnim interesom. Na podlagi
idejne zasnove in predlogov posameznih akterjev se bo zasnoval poslovni model
obratovanja hipodroma, kar bo osnova za nadaljnje aktivnosti projekta (odkup
zemljišč, vloga glavnega investitorja, ustanovitev skupnega podjetja). Na potezi je
izkazan investitor, da skupaj z občino in CPT Krško ter konjeniškimi klubi napreduje
na tem področju.




OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Analiza stanja, oblikovanje posavskega registra naravne in kulturne dediščine.
Ohranjanje kmečkih običajev kot aktivnost na dopustu in na prireditvah (ličkanje,
peka kruha, trgatev ipd.).
Izdelava idejne zasnove razvojnih projektov v skladu s strategijo turizma občine
Krško na področju grad Raka; najti je potrebno vsebine, bodisi bo to občinska
investicija ali se najde investitorja.
31
PRIREDITVE
Na CPT Krško je evidentiranih več kot 70 prireditev, dejansko pa jih je precej več.
Prireditve so največkrat organizirane s strani društev na prostovoljni osnovi, dogaja se,
da je v enem dnevu več prireditev hkrati, učinek prireditve v smislu privabljanja
gostov pa je manjši kot bi lahko bil.
Predlagamo izvedbo nove prireditve, ki bi povezala več prireditev v eno večjo
večnamensko, ki bi bila namenjena promociji tangiranega gospodarstva in izven. Za
namen predlaganega dogodka smo proučili, kaj še ni pokritega v regiji in širše, da bi
na to vezali nove vsebine.
Namen dogodka je predstavitev turizma v širšem smislu: srž dogodka pa predstavitev
vinske ponudbe Vinorodne dežele Posavje in kulinaričnih posebnosti, društvenega
življenja, kulture in športa širšemu občinstvu ter priložnost za povezovanje prireditev
in skupno promocijo občine, regije na področju turizma. Dogodek bi se delil na
poslovni del na Gradu Rajhenburg in zabavni del na Trgu Matije Gubca z vključenimi
okoliškimi gostinci, kulturnimi in turističnimi društvi, vinarji in gostinci iz Posavja.



NASTANITVENE KAPACITETE
Turizem v zidanicah (TVZ): širitev ponudbe, promocije in trženja na sejmih,
podpora in izobraževanje ponudnikov TVZ, vzdrževanje spletnega portala,
povezovanje in sodelovanje s tujimi operaterji; Izkazalo se je, da so za bivanje v
zidanicah večinoma zainteresirani tuji gosti, za poslovne goste pa je potrebno animirati
posavske podjetnike. Projekt, ki smo ga instalirali v CPT Krško je potreben še
nadaljnje podpore.
Postajališča za avtodome: na terenu je opaziti goste z avtodomi in avto kamp
prikolicami, ki parkirajo na neoznačenih mestih in privatnih zemljiščih. Ker v občini
Krško razen v Zalokah pri Raki ni ustrezne infrastrukture za tovrstna postajališča, se je
v prihodnje potrebno usmeriti v realizacijo navedenega projekta. Urbanistični planerji
morajo najti prostor v vseh večjih krajih za ta namen in ga ustrezno opremiti. Te
ponudbe je po Evropi vedno več glej www.camper-55plus.info.
Ponudba za mlade v mladinskih hostlih: Vse več je mladih in ostalih gostov, ki
iščejo ugodno ceno namestitev. Z MC Krško in Hostlom Primoža Kozmusa aktivno
sodelujemo v tovrstnih programih, saj oba objekta ponujata visoko kvaliteto
namestitve v kategoriji hostlov.
PROMOCIJA CELOVITE TURISTIČNE PONUDBE
Nujna je nadaljnja promocija turizma, ker je to hkrati promocija občine, njenega
gospodarstva in priložnosti za bivanje in uživanje ter opravljanje dejavnosti. S tem
postaja občina poslovno zanimiva.
 Oblikovanje turističnih paketov – celotne ponudbe in povezanih aktivnosti:
dogovor med ponudniki za sodelovanje, oblikovanje turističnih aranžmajev,
zagotavljanje pestrejših doživetij in lepših izkušenj za obiskovalce. Zagotoviti bo
potrebno usklajenost med turističnimi akterji oz. njihovimi storitvami (npr. med
turističnimi vodiči, prevozi, ogledi, turističnimi kmetijami). Pri tem bi lahko del te
operativne funkcije opravljal TIC v sodelovanju z ostalimi turističnimi akterji.
 Celovita ponudba v brošuri – izdelati je potrebno brošuro celotne turistične ponudbe
občine in regije.
 Turistična signalizacija: potrebno je nadaljevati postavitev signalizacije (table,
zemljevidi, digitalizacija pohodnih poti in predstavitev na spletnih portalih turizma v
Posavju).
32


Skupna promocija na sejmih doma in v tujini, preko spletnih portalov, medijev,
agencij.
Vključevanje v nacionalna tematska združenja, ki pripomorejo k prepoznavnosti
turistične ponudbe občine Krško. V letu 2014 je CPT Krško postal partner v
Združenju pohodništvo & kolesarjenje GIZ in si s tem povečal prepoznavnost v
Slovenskem prostoru in hkrati pridobil številne ugodnosti pri predstavitvi na tujih
sejmih v okviru agencije SPIRIT.
Konkretne aktivnosti bodo predlagane v predlogu plana dela, ki se nanaša na občino za
leto 2014 in se sprejemajo v okviru proračuna.
Franc Češnovar
direktor
33
4 VIRI
1.
2.
3.
4.
5.
Poslovni register Slovenije, AJPES, dostopno na http://www.ajpes.si/prs/, julij 2014.
FI-PO, AJPES, dostopno na http://www.ajpes.si/fipo/, julij 2014
Spletni portal Bonitete, Bisnode d.o.o., dostopno na www.bonitete.si, julij 2014.
SURS, dostopno na www.stat.si, julij 2014.
Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Spodnjeposavski
regiji v letu 2013, AJPES, Krško, junij 2014.
6. Informacija o poslovanju gospodarskih družb in zadrug v Spodnjeposavski regiji v letu
2013, AJPES, Krško, junij 2014.
7. Strategija razvoja turizma in strokovnih podlag za pripravo občinskega prostorskega
načrta v občini Krško – Strateški in izvedbeni del, Center za podjetništvo in turizem
Krško, Krško, november 2008.
8. Interno gradivo in poročilo Center za podjetništvo in turizem Krško.
9. Interne evidence Občine Krško.
10. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016.
34