1. No category

PROGRAM RAZVOJA
ZAVODA CIRIUS KAMNIK
2011-2016
Polno Ime:
Kratko ime:
Naslov:
Telefon:
Faks:
Elektronski naslov:
Internetni naslov:
Davčna številka:
Matična številka:
Transakcijski račun:
Direktorica Centra:
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik
CIRIUS Kamnik
Novi trg 43a, 1241 Kamnik
01/8317 444
01/8317 666
cirius-kamnik@guest.arnes.si
www.cirius-kamnik.si
SI 99621053
5049768
01100-6030689368
Mojca Škrinjar
POMEMBNEJŠI PODATKI O CIRIUS KAMNIK
Cirius Kamnik je republiški javni zavod, ki je financirana z dveh ministrstev. Vzgoja in izobraževanje
ter oskrba sodi pod okrilje Ministrstva za šolstvo in šport, zdravstvo pa pod Ministrstvo za zdravje. Za
vsa področji velja splošna zakonodaja, ki velja za vse šolsko in zdravstveno dejavnost. Poleg tega
veljajo še zakoni, pravilniki in akti, ki obravnavajo osebe s posebnimi potrebami ter druga zakonodaja
za pravne osebe.
Zavod Cirius Kamnik je bila ustanovljen leta 1947 kot Dom invalidne mladine v Kamniku, kasneje
razdeljen v Center za usposabljanje invalidne mladine - za šolske otroke in Center za predšolsko
invalidno mladino na Stari gori, leta 2008 je hkrati z novozgrajenimi prostori z novim ustanovnim
aktom dobil ime Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, kratko, CIRIUS
Kamnik .
Delo v Ciriusu je organizirano v naslednjih organizacijskih enotah:
ŠOLSTVO:
-
Osnovna šola z mobilno službo
Srednja šola
Dijaški dom
ZDRAVSTVO:
-
SKUPNE SLUŽBE:
-
Ambulanta (splošna in specialistična)
Zdravstvena nega in oskrba
Zdravstvene terapije (fizioterapija, delovna
terapija, logopedija, hlev)
Svetovalna služba (socialni delavki in
psihologa)
Tehnična služba (vzdrževalci, vozniki)
Administrativno – kadrovska služba
Finančno – računovodska služba
Knjižnica
Kuhinja
Pralnica
DOM:
-
Delo v enotah vodijo in koordinirajo ravnateljice oz. vodje enot.
Najvišji organ Ciriusa Kamnik je svet centra, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki delavcev vseh enot
Ciriusa, predstavniki ustanovitelja in lokalne skupnosti, predstavniki staršev in dijakov. Svet je voljen
za 4-letni mandat.
Cirius Kamnik vodi direktorica Mojca Škrinjar, ki delo koordinira na kolegiju direktorja, sestavljenega
iz ravnateljic in vodij enot.
Svet staršev sestavljajo predstavniki staršev vseh oddelkov osnovne in srednje šole. Starši volijo
predstavnike za svet staršev. Svet staršev predlaga nadstandardne programe, daje mnenje o
programu dela in o pomembnih vprašanjih dela in življenja v Ciriusu ter daje predloge za izboljšanje
dela.
V Ciriusu Kamnik je organizirana strokovna skupina, ki sprejema pomembnejše strokovne usmeritve
in odločitve za strokovno delo Ciriusa ter razvojni tim, ki usmerja razvoj zavoda.
Vzgojno izobraževalni programi
Vzgojno Izobraževalni proces poteka v osnovni šoli, srednji šoli in domu.
Otroci oz. mladostniki so z odločbo o usmeritvi usmerjeni v Cirius Kamnik v sledeče programe:
prilagojen vzgojno izobraževalni program osnovne šole za gibalno ovirane z enakovrednim
izobrazbenim standardom
prilagojen vzgojno izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom
posebni program vzgoje in izobraževanja
prilagojene vzgojno izobraževalne programe srednje šole na ravni nižje poklicnega, srednje
poklicnega, strokovno tehniškega in poklicno tehniškega izobraževanja; v sodelovanju s ŠCRM Kamnik
pa tudi v prilagojeno izvajanje gimnazije z dodatno strokovno pomočjo in v maturitetni tečaj
izobraževanje odraslih v vseh srednješolskih programih (nižji poklicni program, srednji poklicni
program, strokovno tehniški in poklicno tehniški program)
posebni program vzgoje in izobraževanja
posebni program vzgoje in izobraževanja oz. celostnega usposabljanja (post)rehabilitacijski
praktikum.
V Dijaškem domu v enoti vzgoje nudijo gibalno oviranim otrokom in mladostnikom bivanje (tistim, ki
se zaradi večje oddaljenosti od doma ne morejo dnevno voziti) v prostorih, prilagojenih njihovim
posebnim potrebam ter s strokovnimi pristopi vzgojiteljev prispevajo k njihovemu celovitemu
usposabljanju.
Za potrebe gibalno oviranih otrok in mladostnikov, ki obiskujejo večinske šole in vrtce, deluje v
Ciriusu interdisciplinarni inkluzivni tim mobilne službe, ki nudi dodatno strokovno defektološko
pomoč.
Svetovalni programi
Inkluzivni tim mobilne službe, ki nudi dodatno strokovno defektološko pomoč, nudi zdravstvene in
druge strokovne obravnave ter svetovalno dejavnost učencem, ki so vključeni v običajne šole, prav
tako pa tudi svetovanje njihovim staršem in učiteljem.
Zdravstveni programi
Otroci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v Cirius, imajo tudi program zdravstvenih dejavnosti, ki
obsegajo splošno in specialistično ambulanto, zdravstveno nego in oskrbo ter zdravstvene terapije. V
zdravstvene terapije je vključena fizioterapija, delovna terapija, logopedija in dejavnosti s konji.
Mobilna služba
Cirius Kamnik izvaja mobilno službo po celi Sloveniji in deluje tako kot strokovni center za podporo
vsem otrokom in mladostnikom, vključenim v redne šole in vrtce.
Seminarji
Zaposleni v Ciriusu Kamnik pa izvajajo tudi seminarje za strokovne delavce iz Slovenije in tujine.
Utemeljenost programa razvoja
Na podlagi 48. člena ZOFVI Svet šole sprejme program razvoja vrtca in šole. Zakon o organizaciji
vzgoje in izobraževanja ( Ur. l. 16/2007- UPB 5 ; Ur. l. 36/2008, 58/2009,64/2009,65/2009) v 48.
členu določa pristojnost Sveta šole, da sprejme program razvoja šole.
Program temelji na viziji razvoja zavoda in se vključuje v razvojno vizijo izobraževanja v Sloveniji. V
pripravi programa razvoja centra smo upoštevali zgodovinsko ozadje in aktualno dogajanje v lokalni
skupnosti, državi Sloveniji in širši državi-Evropski uniji. Pri tem smo upoštevali slovensko zakonodajo
na področju vzgoje in izobraževanja, na področju kulture in sociale ter zdravstva in varnosti,
zakonodajo na področju graditve objektov, zakonodajo na finančnem in davčnem področju ter
zakonodajo, ki ureja lokalne samoupravo, resolucije EU, direktive EU, priporočila Sveta Evrope in
priporočila Evropske komisije.
Odgovornost za pripravo programa razvoja in način oblikovanja programa
V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je odgovoren za nastanek
programa direktor zavoda. V nastajanje programa so vključeni vsi zaposleni, otroci in mladostniki ter
starši, vključeni pa so tudi dejavniki lokalnega okolja.
Nastajanje programa vodi razvojni tim, operativno kolegij direktorja.
VIZIJA RAZVOJA ZAVODA CIRIUS KAMNIK
Javni zavod Cirius Kamnik je osrednja državna institucija, namenjena vzgoji, izobraževanju,
osebnostnemu in telesnemu razvoju otrok in mladostnikov, center vseživljenjskega učenja za osebe z
gibalno oviranostjo, ki izvira iz različnih vzrokov ter osebe s kombiniranimi motnjami, ki med drugim
vključujejo nevrološke vzroke. Cirius Kamnik želi s svojim strokovnim in delovnim prispevkom
spodbuditi optimalen razvoj vsakega posameznika, vključenega v Cirius na intelektualnem,
duhovnem in telesnem področju.
Cirius Kamnik bo mednarodno strokovno središče za izmenjavo znanj za osebe s osebe s posebnimi
potrebami, zlasti gibalne oviranosti in kombiniranih motenj, prostor raziskovanja in inovativnih
rešitev na področju vzgoje, izobraževanja, specialno pedagoških in zdravstvenih obravnav in
tehnoloških rešitev za osebe s posebnimi potrebami.
Cirius Kamnik se bo razvijal še naprej kot svetovalni center za otroke in mladostnike, vključene v
večinske šole in zavode, za njihove učitelje in terapevte, za starše. V tej funkciji bo služi tudi kot
izposojevalnica pripomočkov ter tehnološkega svetovanja.
Cirius Kamnik bo prostor, kjer je inkluzija dvosmerna. V Cirius Kamnik naj se tako vključujejo otroci
in mladostniki iz večinskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol v redne programe zavoda, kakor tudi v
občasnih programskih oblikah naštetih institucij in neformalnih aktivnostih na področju kulture,
športa, naravoslovja. Najbolj pomembna naloga naj bo kakovost pouka in življenja v zavodu. Cirius
Kamnik še zlasti želi priti nasproti potrebam staršev otrok s posebnimi potrebami.
Cirius Kamnik želi postati eden pomembnejših kulturnih in izobraževalnih središč kraja, center
trajnostnega razvoja in kulturnega dialoga, (so)nosilec intelektualnega razvoja v kraju, športno
rekreacijski center, družabno središče, središče estetike, prostor formalne in neformalne izobrazbe,
predvsem pa prostor za razvoj aktivnega, zavednega in kritičnega ter hkrati strpnega mladega
človeka, bodočega odraslega.
Poslanstvo zavoda Cirius Kamnik je sporočiti vsej javnosti, da so oblike življenja mnogotere in
različne, in da so lahko prav vse kakovostne, če v družbi in vsakemu členu te družbe razvijemo
empatijo drug do drugega. Osebe s posebnimi potrebami so osebe, ki imajo del svojih lastnosti na
ekstremu splošnih človekovih lastnosti in zato toliko bolj izražene lastnosti vseh ljudi. To pomeni, da
je reševanje problema osebe s posebnimi potrebami, reševanje podobnih, sicer manj izraženih
potreb vsakega člana družbe. Tako bo Cirius Kamnik prispeval k razvoju vseh državljanov Slovenije in
Evropske unije.
Vsem uporabnikom storitev bo Cirius Kamnik nudil:
-
spoštljiv odnos, etičnost
-
kakovostno zdravstveno oskrbo,
-
odlične didaktične pristope in spremljavo znanja, razvoja kompetenc,
-
možnost razvoja ustvarjalnosti,
-
spodbudo inovativnosti,
-
možnosti za duhovni razvoj, ki vključuje medsebojno spoštovanje in pomoč, strpnost,
empatijo,
-
razvoj kulturne zavesti in medkulturnosti ter razvoj domovinskega čuta,
-
skrb za neokrnjeno naravo in okolje,
-
možnost razvoja kritičnega mišljenja.
ANALIZE
Analiza okolja
Umeščenost v lokalno okolje
Kamnik je staro, srednjeveško mesto, prvič omenjeno leta 1061. Je sestavni del vzhodne Ljubljanske
kotline, od Ljubljane oddaljen 25 kilometrov. Je mesto pod Kamniškimi planinami, nastalo pod
južnimi obronki Kamniško – Savinjskih Alp ter na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice. Danes je
Kamnik kulturno in upravno središče občine, ki meri 266 km² in leži na severu osrednje Slovenije, na
prehodu med Gorenjsko ravnjo in Celjsko kotlino.
Območje Cirius Kamnik na vzhodu meji z majhnim naseljem hiš, na severu s cesto, ki pelje na Stari
grad, na zahodu meji s Srednješolskim centrom Rudolfa Maistra in kamniškim zdravstvenim domom,
na jugu s kamniško obvoznico, glavno cestno povezavo med Kamnikom in Tuhinjsko dolino, ki poteka
neposredno ob Kamniški Bistrici. CIRIUS leži na obrobju urbano kmečkega naselja.
Demografska analiza in pričakovani vpis po letih
V aprilu 2011 je bilo vključenih v Cirius 55 osnovnošolcev in 90 srednješolcev, v oddelke, ki jih
pokriva mobilna služba, pa 49 učencev osnovne šole, 26 otrok v vrtcu in 2 dijaka srednje šole, skupaj
77 otrok in mladostnikov. Trendi kažejo na zniževanje vključitev ter porast nižjega izobrazbenega
standarda. Cirius vključuje učence in dijake iz vse Slovenije.
Trendi preteklih let kažejo, da število otrok v osnovni šoli upada, prav tako v srednji šoli, v skladu z
demografijo v celotni Sloveniji. Porast otrok in mladostnikov, integriranih v redne oddelke šol,
dodatno prispeva k zmanjševanju vključitev.
V letu 2005 se je trend upadanja števila rojstev v Sloveniji ustavil, leta 2006 je število rojstev v
Sloveniji prvič po letu 1991 preseglo število smrti. V letih 2007, 2008 in 2009 je število rojstev
naraščalo, zato pričakujemo z letom 2013 postopno povečevanje števila vključitev v osnovno šolo v
Ciriusu.
Analiza pogojev v Centru
Analiza človeških virov v Centru Struktura zaposlenih po programih: Izmed delavcev v šolskem letu
2011/12 je 5 vodstvenih delavcev, 37 je zaposlenih na področju zdravstva, 80 na področju vzgoje in
izobraževanja, na področju nege in spremstva 49 delavcev, 7 upravno administrativnih delavcev in 24
tehničnih delavcev ter 2 delavca polovično na projektnem delu, skupaj 203 delavci.
V Cirius Kamnik je strokoven kader, ki ima ustrezno izobrazbo z vsemi potrebnimi dokvalifikacijami in
dolgoletne delovne izkušnje. Ocenjujemo, da strokovni delavci in ostali delavci zelo dobro sodelujejo
med seboj v posamičnih enotah. Ocenjujemo, da imajo vsi strokovni in zdravstveni delavci osnovno
znanje IKT.
Zadovoljstvo zaposlenih
Zaposleni so bili po analizi 2007 najbolj zadovoljni s samostojnostjo pri delu, strokovnostjo ter
varnostjo pri delu, najmanj pa z nadurnim delom in delovnimi prostori . Leta 2008 je Cirius Kamnik
dobil več kot stoodstotno povečanje površin, ki so bistveno pripomogla k povečanju zadovoljstva
zaposlenih v tem delu.
Analiza učnega uspeha v osnovni šoli
Odstotek uspešnih učencev je največji v zaključnih razredih, najmanjši pa v začetnih razredih ter 5. in
6. razredu. Manjša uspešnost v teh razredih je morda povezana s prihodom učencev iz predhodne
stopnje izobraževanja oziroma iz prehoda iz večinskih šol, kar kaže na to, da otroci do vključitve v
Cirius Kamnik niso bili usmerjeni v pravi program.
Učenci se vključujejo tudi v sistem nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), v letu 2009/2011 tudi v
NPZ nižji izobrazbeni standard.
Najvišje rezultate v obdobju 2007-2010 učenci enakovrednega standarda dosegajo v primerjavi z
nacionalnim povprečjem pri slovenščini, so pa kljub vsemu pod državnim povprečjem, nekaj nižje pa
pri matematiki. Učenci nižjega izobrazbenega standarda krepko presegajo državno povprečje.
Razveseljiv je rezultat pri športni vzgoji, ki krepko presega državno povprečje, kar morda kaže na
večjo osveščenost glede pomena športa v življenju. Težava pri ugotavljanju uspešnosti pri NPZ je
majhen vzorec posameznega letnika, zato uspeh na NPZ v posamičnem letu ni relevanten podatek.
Večjo zanesljivost bomo dobili z opazovanjem večletnega obdobja in trendov.
Strokovni delavci opozarjajo, da učenci zaradi motorične upočasnjenost, zaradi specifičnih motenj
kognitivnega funkcioniranja, zaradi povečane utrujenosti sicer zmorejo osvajati standarde znanj
predpisane za posamezen program, ne zmorejo pa tega izvesti v časovno predpisanih terminih.
Analiza učnega uspeha v srednji šoli
Učni uspeh v srednji šoli je zelo dober- analiza zaključnih izpitov v zadnjih 4 letih pokaže na vseh
programih stoodstotno uspešnost z mnogimi pohvalami. V Obdobju zadnjih dveh let je bila uspešnost
na večini programov stoodstotna, razen v programu pomožni administrator in elektrikar, kjer je bila
v letu 2008 oziroma v letu 2009 uspešnost pomožnega administratorja in računalnikarja med 80% in
88 %. Rezultat poklicne mature je bil ves čas 100%, Cirius pa je beležil v tem obdobju tudi 2 zlata
maturanta. Odstotek tistih, ki so v zadnjih 4 letih napredovali pa je bil povprečno 98%.
Strokovni delavci pa ob tem opažajo preveliko zahtevnost nekaterih programov, slabše znanje
slovenskega jezika, pogrešajo več ur tujega jezika. S prostorskimi pogoji so strokovni delavci
zadovoljni. V zadnjih letih je pri dijakih, s katerimi delamo, jasno zaznaven trend slabšanja tako
pasivnega kot aktivnega obvladovanja slovenskega jezika, vedno slabših delovnih navad, vedno
manjše sposobnosti usmerjanja in ohranjanja pozornosti ter vedno nižja raven splošne vzgojenosti,
olikanosti in omikanosti.
Pri dijakih s težavami imajo v SŠ kvalitetno timsko obravnavo. Menijo, da bolj kot druge šole lahko
zagotovijo
kompleksne ponudbo strokovnjakov različnih profilov, ki se sestajajo na PUZ-ih,
strokovnih timih ali vsakodnevno neformalno sodelujejo med seboj.
Analiza vzgojnega dela v Dijaškem domu
V vzgojnih skupinah poteka v popoldanskih urah učenje, dejavnosti v vzgojnih skupinah in interesne
dejavnosti. Izvajajo se z dejavnostmi in projekti, ki otroka usposabljajo za samostojno in avtonomno
življenje. Ukvarjali so se z vseživljenjskim učenjem za osebe z manj priložnostmi, izobraževanjem za
sodelovanje mladih v družbenih odnosih, razvijanjem medvrstniških odnosov, socialnih veščin, učno
pomočjo, izkustvenim učenjem, učenjem kvalitetnega preživljanja prostega časa, razvijanjem
življenjskega stila in avtonomnosti pri gibalno oviranih posameznikih.
Rezultati mednarodne raziskave PISA
Pomladi leta 2009 je potekal cikel raziskav- Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, v
katero so bili vključeni tudi 15- letniki v Cirius Kamnik, torej dijaki 1. letnika srednje šole.
Na področju matematične pismenosti smo v zgornji tretjini povprečno uvrščenih srednjih in nižjih
poklicnih šol, v odnosu do gimnazij pa v tretji tretjini.
Na področju naravoslovne pismenosti smo v zgornji tretjini povprečno uvrščenih srednjih poklicnih
šol, niže pa pri nižjem poklicnem izobraževanju, v odnosu do gimnazij pa smo v zadnji tretjini.
Na področju bralne pismenosti smo na koncu druge tretjine povprečno uvrščenih srednjih poklicnih
šol, presenetljivo pa smo pri vrhu druge tretjine nižjih poklicnih šol- dijaki nižje poklicne šole so
dosegli boljše rezultate. V odnosu do gimnazij sta obe šoli v zadnji tretjini.
Ugotavljamo, da se v okviru poklicnega izobraževanja uvrščamo zelo solidno, vendar je kritičnost na
mestu, kar zadeva bralno pismenost, ki jo lahko izboljšamo.
Analiza socialno ekonomskega in kulturnega statusa kaže, da so naši dijaki srednje poklicne šole
uvrščeni v prvo tretjino, dijaki nižje poklicne šole pa v konec druge tretjine, kar nas navaja na to, da
je potrebno, da primanjkljaj zmanjševati v zavodu.
Analiza projektov v Cirius Kamnik
V Cirius Kamnik je potekalo 13 različnih projektov, v katere so bili vključeni učenci in dijaki, od tega
en mednarodni. Ob tem so potekali še številni drugi projekti, ki so bili namenjeni strokovnim
delavcem za razvoj njihove stroke, kakovosti dela in počutja. Vsebina projektov je raznolika: zavzema
vsakodnevno življenje in odnose, razvoj inovativnosti, komunikacije, zdravega življenja. Dijaki so bili
vključeni v mednarodno izmenjavo.
Analiza dela z dijaki, dijaško skupnostjo, šolskim parlamentom in Domsko skupnostjo
Ugotavljamo, da dijaki radi sodelujejo v projektnih dnevih, na sejmih, tekmovanjih, sodelujejo na
zunajšolskih aktivnostih itd. Strokovni delavci ugotavljajo, da to, kar naši mladostniki najbolj
potrebujejo: tabori, tedni, dnevi, ki jih lahko preživijo izven šole, saj se tako pripravljajo na življenje.
Na dijaških tekmovanjih, pri različnih projektih in kulturnih prireditvah so naši dijaki uspešni.
Šolska dijaška skupnost se je srečevala na rednih in izrednih sestankih in je tesno sodelovala z
domsko dijaško skupnostjo, mnoge aktivnosti so bile organizirane skupaj. Velik problem delovanja
šolske dijaške skupnosti predstavlja termin sestajanja, saj je težko dobiti dijake »skupaj«. V
dopoldanskem času je zaradi izpada pri pouku težko pripraviti srečanja, popoldan pa imajo dijaki
učne ure ali pa niso več v centru (zunanji dijaki). Sestajanje med glavnim odmorom povzroča slab
obisk, saj so dijaki na malici in si morajo privoščiti odmor.
Predstavniki vzgojnih skupin se redno srečujejo na sestankih Domske skupnosti v Domu.
Obravnavajo aktualne dogodke v Cirius Kamnik in zunanjem okolju. Skupaj z Dijaško skupnostjo
sodelujejo v raznih ekoloških gibanjih, urejajo »eko » park, ter sodelujejo v projektu Aktiven
državljan. Predstavnik Domske skupnosti je član Sveta Zavoda, tako lahko mladostniki s svojimi
predlogi aktivno sodelujejo in odločajo o življenju v Cirius Kamnik.
Analiza trajnostnega razvoja v Cirius Kamnik
V Cirius Kamnik je ravnanje z odpadki zadovoljivo urejeno. Sprejet je Načrt o ravnanju z odpadki, v
katerem so upoštevani vsi veljavni predpisi, ki se nanašajo na vir in vrsto odpadkov ter na ravnanje z
njimi. Vsi otroci, mladostniki in delavci se izobražujejo pri ravnanju z odpadki in ločujejo, tako kot je
zapisano v načrtu, vendar je stanje po stavbah različno. Ponekod so postavljeni koši, na katerih je
zapisano, kaj naj se vanje odlaga.
Odpadke se odlaga v označene zabojnike podjetja Publicus d.o.o na ekološkem otoku Cirius Kamnik.
Baterije, akumulatorje in prazne kartuše (v korist dobrodelnega društva rdeči noski) odvaža EMSTAR
d.o.o. Biotera odvaža organske odpadke iz kuhinje.
Podjetje AIKO EKO odvaža vse odpadne igle, brizgalke, zdravila (vsa uporabna zdravila, ki jih lahko
uporabijo v veterini in sterilni material s pretečenim rokom, podarijo veterinarjem), kužne in
infektivne odpadke ter odpadke, ki nastanejo pri kemičnih poskusih v času pouka.
Pri pripravi začetne okoljske analize Cirius Kamnik se je izkazalo, da je precej pomanjkljivosti, ki so
nastale pri novogradnji zaradi slabega poznavanja posebnosti okolja, ki jih arhitekti niso predvideli:
-
klimati,
vlaga iz bazena,
meteorne hudourniške vode,
ventili dovajanja toplotne energije in števci v nadstropjih ali objektih,
števci za porabo vode po nadstropjih ali po objektih,
števci za porabo električne energije po nadstropjih ali po objektih
visoka stopnja osvetlitve in toplote , vlage ( preveč in premalo)v posamičnih prostorih
novega trakta ter hlad v delu doma,
omejitve s pitno vodo v novem traktu,
neprimerni kotlički v toaletnih prostorih,
suh zrak v ambulanti.
Pomanjkljivosti nastajajo zaradi malomarnosti in slabe komunikacije nekaterih delavcev odvoz
baterij, akumulatorjev, kartuš in nevarnih snovi.
Nevarnosti so opisane in so učenci, starši in obiskovalci seznanjeni z njimi.
Energetski pregled je pokazal:
Poraba vode je bila v letu 2006 cca 12.000 l največja, 15.000 l je bila v času novogradnje v letu 2008,
v letu 2009 se je nižala na 12.000 l, v letu 2010 pa zopet zrasla na 13.500 l.
Poraba el energija je iz leta 2006 466.000 kw zrasla v letu 2010 na 517.000 kw.
Strošek ogrevanja je znašal v letu 2006
91.000, 00€, v letu 2010 pa 220.000,00 €. Stavba je
priključena na toplovod Svilanita. Primerljivo energetsko potrošen glede na kapacitete in namen
kopališko hotelski kompleks v regiji potroši 65.000, 00€ letno.
Tehnični delavci zgledno skrbijo za urejenost zelenih površin- parkovnih nasadov, igrišč, pašnikov za
konje. Odpadki iz hleva se ne porabljajo za gnojenje lastnih površin, temveč se odvažajo.
Analiza zdravstvenega stanja otrok in mladostnikov v centru
Analiza podatkov o zdravstvenem stanju otrok in mladostnikov za šolsko leto 2010/2011 kaže, da je
2,1% lažje gibalno oviranih, 36,2% zmerno gibalno oviranih, 27,7% težje gibalno oviranih in 34,0 %
težko gibalno oviranih. 56,7% ima cerebralno paralizo, 12,8% živčno-mišično obolenja, 5,0%
mielomeningokelo, 5,0% stanje po poškodbi glave ali hrbtenice in 20% ima različne kronične
nevrološke, ortopedske, rakove ali druge prirojene bolezni. V zadnjih letih je razporeditev približno
enaka.
Glede na zaplete osnovne bolezni oz. druge težave, ki so prisotne, opažamo od leta 2001 trend k
povečanju števila otrok in mladostnikov s kombiniranimi in hudimi kroničnimi obolenji:
Diagnoza
2001
2003
2005
2008
2010
Epilepsija
18
25
24
28
19
Nadomestna/podporna
2
2
9
16
18
komunikacija
Psihiatrične motnje
4
4
10
15
18
Duš. manj razvitost: - lažja
3
15
31
29
35
4
9
- zmerna
Kronična respiratorna odpoved
6
6
6
7
9
Asistirana ventilacija
2
2
5
4
4
Odvisnost od ventilatorja
0
0
0
2
4
Traheostoma
1
1
1
3
3
Huda slabovidnost
8
10
10
14
9
S poudarkom na preventivnih ukrepih, zgodnjem odkrivanju in intenzivnem zdravljenju zapletov, smo
uspeli izboljšati kvaliteto življenja in, v določenih primerih, podaljšati življenjsko dobo.
Analiza kulture in domovinske vzgoje v zavodu
Srednja šola pripravlja dva kulturna dneva v šolskem letu, jesenski in spomladanski kulturni dan.
Dijake in dijakinje peljejo na ogled filmske in gledališke predstave, tudi na slikarske razstave (SNG
Drama, Kinodvor, Cankarjev dom …); po predstavi pripravimo predavanje in se pogovorimo pri
pouku. Spomladanski kulturni dan je navadno v sklopu Meseca kulture ob kulturnem prazniku, ko
pripravimo tudi literarni natečaj (včasih tudi slikarskega) in recital ter manjše prireditve (oglede
muzejev ali razstav v manjšem številu, npr. ogled Mestnega muzeja Ljubljana, Muzeja novejše
zgodovine …). Ob različnih spominskih dneh in državnih praznikih pripravimo proslave ali recitale.
Vsako leto imajo dijaški filmski abonma v Cankarjevem domu (ali gledališki), kar združimo z ogledi
arhitekturnih znamenitosti v prestolnici in z ogledi razstav v CD). V Cirius Kamnik deluje šolski radio
Cirkus; teče projekt Pripovedovanje pravljic, pomemben del kulture je tudi knjižnica, projekti,
vezani na kulturne dejavnosti, s tematiko filma ali knjige.
Na enoti Dom-vzgoja deluje Komisija za kulturo in zabavo, ki organizira in vodi različne kulturne
prireditve (spoznavni večer, novoletna prireditev, kvizi na temo kulture in narodnih običajev,
valentinovo, pustovanje, maturantski ples, kulturni praznik, zaključni večer…) in literarne večere.
Mladostniki se srečujejo dvakrat tedensko in se pod mentorstvom vzgojiteljic usposabljajo na
področju retoričnih spretnosti, literarnega ustvarjanja, pridobivajo nove izkušnje in znanja na
področju kulture in domovinske vzgoje. Komisija tudi organizira in pripravi osrednjo prireditev
Meseca kulture Ljubljanskih dijaških domov. Sodeluje pri projektu pripovedovalske šole »Za dva
groša fantazije«. V Domu, v okviru interesnih dejavnosti, deluje dramska skupina najmlajših in
lutkovna dramska skupina. Obe se uspešno predstavljata na raznih festivalih pri nas in v tujini, ter
gostujeta v vrtcih in šolah.
Analiza dela s starši
Šoli in Dijaški dom pripravljajo redne roditeljske sestanke. Običajno so 3 roditeljski sestanki na leto.
Dijaški dom pripravlja neformalna srečanja s starši in obiske družin posameznih otrok vzgojne
skupine.
Analiza je bila opravljena v letu 2007. Starši so bili najbolj zadovoljni s postopki ob sprejemu otroka v
zavod, možnostjo izražanja svojih mnenj in zadovoljstvom svojih otrok v zavodu ( ocena 4, 3 točke od
možnih 5 točk) , najmanj pa s prevozi otrok.
Analiza izvedenih seminarjev
Izobraževanja v katalogu stalnega strokovnega izpopolnjevanja
Šolsko leto
Število seminarjev
Število slušateljev
2006 - 2007
5
50
2007 - 2008
6
87
2008 - 2009
6
61
2009 - 2010
9
98
Skupaj
26
296
Analiza izvedenih seminarjev ( ki jih je zavod izvedel za strokovne delavce) v šolskem letu
2009/2010
Zavod je izvedel vrsto strokovnih izobraževanj, vsepovsod je ocena izvedbe višja od 3,50 na 4stopenjski lestvici:
»Posebnosti pri vzgojno – izobraževalnem delu z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami«, 16
urni seminar, termin izpeljave 18. marec in 19. marec 2010. Povprečna ocena vsebin in metod dela je
bila na štiri stopenjski lestvici ocenjena s 3.51.
»Nadomestna komunikacija« – 1. del, 8 urni seminar, termin izpeljave 23. april 2010. Povprečna
ocena vsebin in metod dela je bila na štiri stopenjski lestvici ocenjena s 3.62.
»Igralno terapevtske ure za otroke s posebnimi potrebami«, 8 urni seminar, termin izpeljave 4. maj
2010. Povprečna ocena vsebin in metod dela je bila na štiri stopenjski lestvici ocenjena s 3.50.
»Nadomestna komunikacija v vzgojno-izobraževalnem procesu – II. del«, 8 urni seminar, termin
izpeljave 21. maj 2010. Povprečna ocena vsebin in metod dela je bila na štiri stopenjski lestvici
ocenjena s 3.61.
»Supervizija za osebne spremljevalce«, 24 urni seminar, 1. srečanje 25. november 2009 in zadnje 5.
maj 2010. Povprečna ocena vsebin in metod dela je bila na štiri stopenjski lestvici ocenjena s 3.63.
»Psihološko usposabljanje spremljevalcev, ki delajo z gibalno oviranimi učenci in dijaki«, 16 urni
seminar, termin izpeljave 17. december in 18. december 2009. Povprečna ocena vsebin in metod
dela je bila na štiri stopenjski lestvici ocenjena s 3.54.
»Psihološko usposabljanje spremljevalcev, ki delajo z gibalno oviranimi učenci in dijaki –
nadaljevalni«, 16 urni seminar, termin izpeljave 11. marec in 12. marec 2010. Povprečna ocena
vsebin in metod dela je bila na štiri stopenjski lestvici ocenjena s 3.66.
»Uporaba prilagojenih tipkovnic in računalnika pri opismenjevanju gibalno oviranega učenca«, 8 urni
seminar, termin izpeljave 26. november 2009. Povprečna ocena vsebin in metod dela je bila na štiri
stopenjski lestvici ocenjena s 3.69.
Predpisani program
Program iz specialne pedagogike: »Delo z gibalno oviranimi otroki«, 24 urni seminar, termin izpeljave
od 2. februarja do 4. februarja 2010. Seminar izvajamo v sodelovanju z Vrtcem Najdihojca Ljubljana.
Povprečna ocena vsebin in metod dela je bila na štiri stopenjski lestvici ocenjena s 3.60.
Zdravstveni seminar in kongresi leta 2010
Srečanje Sekcije za otroško nevrologijo, Slovenskega Zdravniškega Društva »Spremljajoče motnje pri
otrocih in mladostnikih s kroničnimi nevrološkimi obolenji«, 7.5.2010.
2. Kongres terapevtskega jahanja v Sloveniji »Konj-sprejemanje drugačnosti« 14-15.5.2010
Analiza materialnih pogojev v zavodu
Stavba
Območje Cirius Kamnik na vzhodu meji z majhnim naseljem hiš, na severu s cesto, ki pelje na Stari
grad, na zahodu meji s Srednješolskim centrom Rudolfa Maistra in kamniškim zdravstvenim domom,
na jugu s kamniško obvoznico, glavno cestno povezavo med Kamnikom in Tuhinjsko dolino, ki poteka
neposredno ob Kamniški Bistrici. CIRIUS leži na obrobju urbano kmečkega naselja.
Celotna površina objektov v Centru znaša 16.000,00 skupaj z okolico pa 30.990 m². Površina hleva
skupaj z jahalnico znaša 1.260,16m². V hlevu je 8 boksov.
Velikost bazena je 16,6m x 8,3 m, globina je od 1m do 1,5 m. Celotna površina bazenskega prostora
je 921,60 m². Namenjen je uporabi otrok in mladostnikov, ki so vključeni v Cirius in otrok iz okolice
Kamnika (vrtci, šole in klubi).
Stavba je bila obsežneje adaptirana leta 2008 s prizidanima dvema objektoma, ki vsebujeta
telovadnici, bazen, pomožne kletne prostore, v nivoju pritličja učilnice za prvo triado, jedilnico, avlo,
kuhinjo, v nivoju dveh nadstropij pa knjižnico, predavalnice, prostore za svetovalno službo, prostore
za zdravstveno dejavnost- ambulanto, fizioterapijo, delovno terapijo. Prostori so optimalni, kot
pomanjkljivost pa lahko navedemo premajhno zaščito pred svetlobo v vetrovnem in sončnem
vremenu, kakor tudi prehudo vročino na hodnikih v novem delu v toplejših mesecih.
Obnovljen je tudi del, kjer se nahaja osnovna in srednja šola, dve stavbi doma pa le delno z obnovo
oken. Del za dnevno obliko bivanja pa ima poškodovano fasado, kar povzroča nadaljnjo erozijo ter
nudi neestetsko podobo. Hodniki v domskem delu so potrebni beljenja.
Stavba nudi dobre bivalne pogoje, vendar so hodniki v domskem delu zaradi maloštevilnih oken in
varčevanju z energijo mračni in neprijetni.
Stene so ranljive zardi vozičkov, saj niso v višini koles zaščitene.
Na stenah hodnikov visijo lepi izdelki otrok, vendar stavba v celoti ne deluje estetsko usklajeno, saj
se pogosto pogled sreča v enem samem prostoru z različnimi stili. V zavodu ni osebe, ki bi skrbela za
celostno estetsko podobo skupnih prostorov.
Zunanje površine so velike in zeleni deli lepo vzdrževani. Parkirnih mest zaradi slabega nadzora
parkirajočih vozil ni dovolj.
Oprema za vzgojno izobraževalno dejavnost oskrbo in rehabilitacijo
Opremljenost s pohištvom in potrebno opremo za pouk je odlična. Zdravstveni del je opremljen z
vrhunsko opremo za rehabilitacijo, ki bi bila lahko v času, ko ni otrok na rehabilitaciji, bolj izkoriščena
v tržnem delu. Zavod ima tudi hlev in konje za hipoterapijo, ki je v času javne službe dobro
izkoriščen, ponuja pa tudi možnosti trženja. V Domu so iztrošena ležišča in pohištvo. Zdravstveni del
je opremljen z vrhunsko opremo, ki bi bila lahko v času, ko ni otrok v Cirius Kamnik, bolj izkoriščena v
tržnem delu. Zavod ima tudi hlev in konje, ki so namenjeni terapevtskemu (hipoterapija, pedagoško
jahanje, psihoterapija s konji, delovna terapija s konji) in športnemu jahanju. V času javne službe je
dobro izkoriščen, ponuja pa tudi hipoterapijo za zunanje uporabnike kot tržni delež.
Analiza IKT
V zavodu je preko 300 računalnikov, namenjenih za pouk, strokovne delavce, upravo, tehnične
službe, za zdravstvene delavce 36. V avgustu 2011 smo dobili še 16 prenosnikov za strokovne
delavce.
V Cirius Kamnik je nameščeno širokopasovno optično omrežje in vsak prostor razen pomožnih ima
priključek za medmrežje. Brezžično omrežje je dosegljivo v osnovni, srednji šoli, Domu in upravi.
Strokovni delavci so primerno usposobljeni za uporabo IKT. Upravni delavci so primerno usposobljeni
za delo z IKT, recepcija pa še nima računalnika.
Analiza komunikacije
Sistem medsebojnega obveščanja deluje slabo, prehodnost informacij se zagotavlja preko vodij, zato
je spričo velike količine informacij težko zagotavljati pretočnost in ažurnost. Rezultat je slabša
organiziranost in slabša učinkovitost in racionalna raba časa.
Dokumenti so v papirnati obliki in tako težko dostopni širšemu krogu. Rezultat je včasih nevednost
in zato tveganje zmotnega ravnanja.
Posamične enote imajo svoja pravila, parcialnost pa povzroča šume v komunikaciji in včasih
neusklajeno delovanje.
Stavba oziroma prostori so slabo označeni, kažipoti pomanjkljivi in zato neprijazni do obiskovalcev
ali novo vpisanih otrok in mladostnikov ter njihovih staršev.
Ni enotne točke obveščanja in stalnih informacij. Npr. urnik bazena je viden samo pri bazenu, urnik
učilnic samo pred učilnicami in v zbornici. Zasedenost predavalnic ureja tajništvo, včasih pa se dogaja
tudi stihijska uporaba.
Zavod ima tudi radio, ki je namenjen predvsem otrokom in mladostnikom, ni pa odprt v javnost.
Krajša ocena tveganja
V posebni študiji je bila podana ocena nevarnosti v zvezi z možnostjo poškodb, okužb, arhitektonske
ureditve, izrednih razmer, kemijskih dejavnikov ter podane rešitve. Ocena je, da je tveganj za
poškodbe malo, vendar obstaja.
Stavba je ranljiva, ker ima veliko vhodov.
Dne 04.06. 2011 je bil objavljen Hišni red, ki ureja logistiko v celotnem zavodu in vključuje tudi
nadzor obiskov, odprtja hiše, parkiranja, uporabo funkcionalnih površin ter zunanjih igral, skrb za
konje na prostem, red za stanovalce, dežurstva v skupnih prostorih, skrb za varnost uporabnikov,
zaposlenih, obiskovalcev in stanovalcev.
S Hišnim redom so seznanjeni vsi preko pisnih obvestil, ki se nahajajo na različnih koncih kompleksa
ter objavo v elektronski javni mapi, poglavje Pravilniki in navodila Ciriusa.
Stavbo čisti zunanje podjetje. Stavbo in pripadajoče površine varuje družba Xastor.
CILJI IN DEJAVNOSTI ZA DOSEGO CILJEV
Razvojni cilji na vzgojnem področju
Cirius Kamnik ima Vzgojni načrt, sprejet junija 2009 .
o
o
Pričakovani rezultati vzgojne dejavnosti so :
-
strpna in spoštljiva skupnost , razvite etične vrednote, spoštljiv odnos,
-
duhovni razvoj, ki vključuje medsebojno spoštovanje in pomoč, strpnost, empatijo,
-
razvoj kulturne zavesti in medkulturnosti ter razvoj domovinskega čuta,
-
skrb za neokrnjeno naravo in okolje, trajnostno delovanje
Kazalniki:
-število interdisciplinarno uporabljenih pristopov,
- število pritožb in pohval staršev v zvezi s počutjem, sprejetostjo otrok
-število pritožb in pohval uporabnikov v zvezi s počutjem, sprejetostjo,
- število humanitarnih projektov ( pomoč sošolcu, pomoč starejšim v okolici)
-urejenost šolskega prostora ( namerno poškodovanje šolske lastnine, udeležba učencev
pri urejanju okolice, dajanje njihovih tovrstnih pobud),
- število nasilnih dejanj v šoli in bližnji okolici,
-število opominov,
-število pohval na področju medsebojnih odnosov, dela v skupnosti,
- Število zadovoljnih delavcev centra, vzdušje
Razvojni cilji na pedagoško didaktičnem področju ( 8 kompetenc)
Kompetence se udejanjajo na različnih ravneh in oblikah.
Raven pedagoških delavcev: spozna kompetence, jih analizira, ugotovi pri sebi, na
katerem kompetenčnem nivoju so njegova močna področja, kako jih ohranjati in razvijati,
kako okrepiti šibka področja, medsebojna pomoč pri krepitvi kompetenc v kolektivu,
Raven otrok in mladostnikov: vsak učitelj ali vzgojitelj pogleda pri svojem učnem oziroma
vzgojnem načrtu, kje in katere kompetence so predvidene z učnim oziroma vzgojnim
načrtom, in kako jih naj udejanja,
Raven Centra : udejanjanje na nivoju šole z vidika dejavnosti, ki jih podpirajo ( dogodki,
izbirne dejavnosti, dnevi dejavnosti, projekti, interesne in vzgojne dejavnosti..).
1. Sporazumevanje v maternem jeziku- doseganje kompetence
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
pouk po predmetniku- diferenciran in individualiziran;
-
branje za zabavo,
-
branje v okoliščinah, ki omogočajo dobro počutje, sproščenost
-
pozornost, usmerjena na uporabo knjižnega jezika pri pouku in vsakdanjem sporazumevanju;
-
obiskovanje šolske knjižnice,
-
izvajanje projektov v okviru pouka, interesnih dejavnosti, izbirnih vsebin, ki sistematično
podpirajo bralno pismenost
-
izvajanje medpredmetnih povezav
-
izvajanje IP (individualiziranimi programi za posameznega učenca),
Kazalniki:
-
število pregledanih in popravljenih nalog, kjer učitelj tudi svetuje učencem/ dijakom glede
pravilnega izražanj,
-
število elektronskih učnih gradiv, ki podpirajo sporazumevanje v maternem jeziku,
-
število inovativnih idej, ki jih dajo učenci, dijaki, strokovni delavci in drugi, kako organizirati
dejavnosti v zvezi z branjem, da ga bodo učenci in dijaki čutili kot zabavno dejavnost
-
objava lestvice najbolj branih izposojenih knjig v zavodu
-
število oddaj Radia Cirkus/ Cirius, ki spodbudijo branje
-
število bralnih kotičkov ( šolska »kavarna«)
-
število strokovnih delavcev, ki berejo učencem
-
število pregledanih in popravljenih nalog, kjer učitelj tudi svetuje učencev glede pravilnega
izražanja
-
vsak učenec vsaj enkrat na mesec samostojno obišče šolsko knjižnico in prebere poljubno
izbrano knjigo, članek v reviji ali časopisu
-
lestvica oddelkov, ki imajo največ bralcev- obiskovalcev knjižnice
-
število knjižničnih enot v šolski knjižnici,
-
število projektov v okviru dejavnosti (šolsko glasilo, šolsko gledališče- izvirne slovenske
uprizoritve, šolski ansambel; kulturni dnevi s predstavitvijo lastnih spisov in poezije, kulturni
večeri za starše in prebivalcev, vzgojne dejavnosti, lutkovno dramska skupina, dramska skupina,
komisija za kulturo in zabavo ( participiranje otrok/mladostnikov v celotnem procesu ustvarjanja
igre, radijske oddaje ali prireditve in izvedena dejavnost)
-
število vsebin v medpredmetnih povezavah, ki sistematično podpirajo bralno pismenost
-
število zabeležk o funkcionalni bralni pismenosti učenca
Pričakovani rezultati dejavnosti:
-
izboljšati bralno pismenost pri vseh učencih in dijakih, da bi z doseženim znanjem lahko suvereno
usvojili znanje na vseh področjih in se poistovetili z mislijo, da je branje vrednota in uporabna
vrednost vsakdanjega življenja
-
izboljšanje uspeha na maturi, zaključnih izpitih, nacionalnem preverjanju znanja, različnih
merjenjih znanja, povečanje števila objavljenih
pisnih izdelkov učencev in samostojnih
nastopov, sodelovanje pri pripravi kulturnih dogodkov in prireditev
2. Sporazumevanje v tujih jezikih- doseganje kompetence
Dejavnosti, ki podpirajo cilje:
-
pouk po predmetniku, dodatni pouk, dopolnilni pouk;
-
integrativni kurikul, medpredmetne povezave;
-
tuji učitelji,
-
šolsko gledališče- pripovedovalstvo,
-
šolski radio;
-
šolski ansambel;
-
kulturni dnevi s predstavitvijo lastnih spisov in poezije v tujem jeziku;
-
izmenjave dijakov in učiteljev;
-
poletni tabor s tujejezičnimi učitelji
Pričakovani rezultati dejavnosti:
-
učenci in dijaki naj ob koncu programa obvladajo temeljno komunikacijo v vsaj dveh tujih
jezikih, primerno programu, ki ga obiskujejo ter spoznajo tudi kulturo narodov, katerih jezike se
učijo ter znajo primerjati s slovensko
o Kazalniki:
-število dejavnosti, ki podpirajo sporazumevanje v tujem jeziku:
-interesne dejavnosti,
- izbirni predmeti,
- kulturni projekti,
- tiskane in elektronske literarne izdaje,
- tekmovanja,
-število učencev in dijakov , ki obiskuje dejavnosti,povezane s sporazumevanjem v tujem jeziku,
- vsota, namenjena didaktičnim sredstvom za pouk tujega jezika,
- število opravljenih domačih nalog
3. Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (= naravoslovju) in
doseganje kompetence
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje
-
pouk, izbirni predmeti,
-
interesne dejavnosti,
-
tekmovanja, raziskovalne naloge, matematični bilten…, matematični tabori..)
tehnologiji-
Pričakovani rezultati dejavnosti :
-
izboljšanje matematično naravoslovne pismenosti: učenci in dijaki se radi ukvarjajo z
matematiko in dosegajo dobre ocene pri pouku, na nacionalnem preverjanju znanja, na maturi,
matematično mišljenje se spodbuja tudi pri drugih predmetih
o
Kazalniki:
-
število učencev, vključenih v interesne dejavnosti, povezane z matematiko, v izbirne vsebine,
povezane z matematiko,
-
število projektov z različnih predmetnih področij, ki spodbujajo matematično razmišljanje
-
število tekmovalcev na tekmovanjih iz matematike, logike,
-
vsota, namenjena didaktičnim sredstvom za matematiko,
-
število točk doseženih pri matematiki pri maturi,
-
odstotek opravljenih domačih nalog
4. Digitalna pismenost- doseganje kompetence
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje:
-
pouk, podprt z IKT,
-
Interesne dejavnosti (videomontaža, delavnice varne rabe interneta)
-
izbirne vsebine,
-
projekti,
-
e- kompetentni učitelj,
-
intranetna zbornica)
-
Uporaba elektronskih inačic dnevnika dela, redovalnice letnega delovnega načrta
-
Vsi učitelji bodo postali digitalno opismenjeni in v nadaljevanju kompetentni , povezovali se
bodo v intranetu in si izmenjavali priprave, strokovna, didaktična gradiva, uporabljali bodo splet
za delo pri pouku.
-
Učenci in dijaki se bodo z uporabo IKT učili, izdelovali izdelke, vodili portfolie, se medpredmetno
povezovali.
Pričakovani rezultati:
-
Strokovni delavci bodo za večjo kakovosti poučevanja in vodenja administracije uporabljali
IKT ( elektronski dnevnik, elektronsko letni delovni načrt)
-
Strokovni delavci bodo uporabljali e gradiva
-
Učenci in dijaki bodo polno kompetentni uporabljali IKT pri vseh predmetih
o
Kazalniki:
-
število dijakov na en računalnik,
-
število učiteljev na en računalnik ( brez vštetih računalnikov za administracijo),
-
število e- gradiv v šoli,
-
število uporab e- gradiv v šoli,
-
število ur, kjer se uporablja IKT za podporo pouku,
-
Število izdelkov učencev, ki uporabljala IKT za usvajanje znanja,
-
Število staršev, ki uporablja IKT za dostop do učenčevih izdelkov, za komunikacijo s šolo,
-
Uporaba elektronskega dnevnika,
-
Uporaba elektronskega Letnega delovnega načrta in načrtov ravnateljev , direktorja ter načrtov
drugih zaposlenih,
-
število aplikacij na intranetu za pedagoško komuniciranje,
-
število obiskov učencev v medioteki)
5. Učenje učenja
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
svetovalne, pogovorne ure učitelja z učencem, dijakom,
-
nudenje pravočasne in kakovostne ustne in pisne povratne informacije učencem in dijakom o
njihovem napredku, razvijanje osebne kariere vsakega učenca in dijaka,
-
Vzgojni in svetovalni pogovori učitelja, vzgojitelja, učenje ustreznih tehnik učenja, zagotavljanje
pogojev za učenje, učenje uporabe različnih pisnih ali IKT virov, razvijanje delovnih navad,
doživljajske dejavnosti, razvijanje življenjske orientacije, kritičnega mišljenja, splošne
razgledanosti …)
Pričakovani rezultati dejavnosti :
-
učenci in dijaki so zmožni prepoznavati lasten učni stil, samostojno in učinkovito organizirati
lastno učenje, načrtovati svoje šolsko delo v krajših in daljših obdobjih- načrtovati svojo kariero,
zmožni so si postavljati realne cilje, prepoznavati ovire…
o
Kazalniki:
-
Število obiskovalcev šolske in mestne knjižnice in čitalnice,
-
Število izposojenih knjižnih enot,
-
Število ur, ki jih učitelji namenjajo dodatnemu delu z učenci ( svetovanje pri učenju)(
metodologija- ure na učenca),
-
Število ur, ki jih učitelji in vzgojitelji namenjajo svetovanju učencem in dijakom v zvezi z učenjem,
-
Aktivna udeležba otroka/mladostnika na vzgojnih pogovorih,
-
Prisotnost otroka/mladostnika na učni uri,
-
Samostojna priprava teme za interesne in vzgojne dejavnosti (debatni krožek, zgodovinski krožek,
Komisija za kulturo in zabavo, tematski vzgojni pogovori)
-
Število pregledanih domačih nalog,
-
Učni uspeh v šoli- povprečna ocena v razredu, oddelku in letniku pri predmetih
-
Število raziskovalnih nalog,
-
Število osebnih kariernih načrtov učencev in dijakov,
6. Socialne in državljanske kompetence
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje ( Obeleževanje državnih in kulturnih praznikov; spoštovanje in
obeleževanje državnih simbolov- zastave, grba, himne) ; pouk po predmetniku s kroskurikularno
vsebino državljansko in domovinsko vzgojo ter kulturno vzgojo; spoštovanje različnosti;
upoštevanje načela solidarnosti- navedemo na Vzgojni načrt, če ga imamo)ž
Pričakovani rezultati: Učenci in dijaki bodo s pomočjo vzgojnega načrta, dejavnosti v oddelčnih
skupnostih in dejavnostih pri pouku, v času podaljšanega bivanja, v vzgojnih skupinah razvili in
ohranjali občečloveške socialne vrednote ter domovinski čut- ljubezen in pripadnost do
domovine
o
Kazalniki:
-število obeležij državnih, občinskih praznikov,
- število projektov v zvezi z državljanskimi kompetencami,
- število izpeljanih delavnic projekta Aktiven državljan
- število izpeljanih delavnic v vzgojni dejavnosti Človek skozi čas,
- postavitev državnih simbolov,
- število humanitarnih projektov ( pomoč nemočnim, bolnim, starejšim..)
- objave s to tematiko v šolskih glasilih in elektronskih medijih
7. Samoiniciativnost in podjetnost
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
vzgojne dejavnosti, ki omogočajo aktivno participacijo otroka/mladostnika, dejavnosti, ki
spodbujajo razvoj interesov in otrokove aktivnosti,
-
Otrok/mladostnik aktivno sodeluje v celotnem procesu priprave prireditev in dejavnosti,
-
Učenci organizirajo medsebojno pomoč pri učenju in drugih aktivnostih,
-
Otroci/mladostniki podajo pobudo, na naslednji stopnji sami dijaki sami organizirajo nekatere
prireditve, zbiralne akcije za solidarnostne in ekološke namene;
-
dijaki ustvarijo svoj spletni forum – šolske skupnosti; izdajo glasilo, organizirajo kulturni dan z
vsemi organizacijskimi podrobnostmi……)
Pričakovani rezultati:
Samostojni, samozavestni in odgovorni učenci in dijaki znajo izpeljati aktivnosti od načrtovanja
do realizacije ter kritično in neobremenjeno oceniti kakovost izpeljave ter načrtovati izboljšave.
Znali bodo oceniti tveganja, pričakovanja, možnosti in spoznavati priložnosti, vedo, da je
potrebno za dosego cilja vložiti napor, biti organiziran, preračunati človeške in materialne vire in
predvideti stroške, vključiti komponento časa ter preračunati delež med vložkom in rezultatom;
vedo, da je potrebno za dosego kvalitetnega cilja imeti dovolj informacij ter sodelovati.
o
Kazalniki
-
Število učencev, ki so organizirali medsebojno pomoč
-
Vzgojiteljevo poročilo o razvoju otrokovih interesov,
-
Število dogodkov, v katerih so otroci/mladostniki aktivno sodelovali
-
Število dogodkov, ki so jih otroci in mladostniki sami organizirali,
-
Število dejavnosti v Centru, šoli, ki jih otroci in mladostniki povsem samostojno vodijo,
8. Kulturna zavest in izražanje
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje ( pouk po predmetniku s kroskurikularno vsebino - kulturno vzgojo;
kvalitetni kulturni dnevi; organizacija prireditev, iger, razstav, koncertov za Center in kraj;
oprema prostorov z izrazi kulturnega ustvarjanja, delavnice za premagovanje treme in strahu,
Komisija za kulturo in zabavo, dramska in lutkovna skupina, odklopi, zabavne prireditve vzgoje
BP, radio Cirkus, umetniških vzgojnih delavnic (svila, glina, likovne, glasbene)
Pričakovani rezultati
Učenci in dijaki bodo znali javno nastopati, pri tem pa biti retorično spretni, znali bodo jasno in
lepo izraziti svoje misli tudi z nadomestno komunikacijo ter cenili kulturo kot pomemben del
svoje osebnosti, s katero se vključujejo v skupnost in jo sooblikujejo.
o
Kazalniki
-
Število razstav, izdanih literarnih publikacij, koncertov PZ, samostojnih glasbenih nastopov,
prireditev…
-
Število izpeljanih vzgojnih delavnic na temo premagovanja treme in strahu, umetniških delavnic
-
Oprema učilnic, dnevnih sob, skupnih prostorov, kabinetov s kulturnimi obeležji ( pisni viri,
slikovni viri, likovna dela..)
Razvojni cilji v povezavi z okoljem
1. Delovanje zavoda in povezovanje z okoljem v okviru trajnostnega razvoja
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
Povezovanje z občino in gospodarstvom- lokalnim , širše na področju varovanju voda in
energetike, zbiranjem in ločevanjem odpadkov
-
udeležba na razpisih za energetsko sanacijo stavb,
-
načrtovanje in izvedba sončne elektrarne na strehi šole,
-
Načrtovanje in izvedba kotlovnice na biomaso,
-
Načrtovanje in obnova fasad in streh z izolacijskimi materiali,
-
Načrtovanje in obnova stavbnega pohištva,
-
Načrtovanje in izvedba toplotnih črpalk,
-
ločeno zbiranje odpadkov,
-
varčevanje pri energiji in vodi,
-
pozornost pri uporabi agresivnih čistil,
-
ureditev travnika z divjimi rožami in zeliščnega vrta
-
ozelenitev balkonov
Pričakovani rezultati dejavnosti :
osveščeni učenci, dijaki, zaposleni, osveščeni starši učencev in dijaki, osveščeni četrtni , krajevni
prebivalci, ki delujejo trajnostno. Zavod je povezan in soudeležen z dejavnostmi v lokalnem okolju,
prispeva sam k trajnostnem razvoju kraja, tako da se v skladu s svojimi zmožnostmi vključuje v lokalni
energetski koncept
Kazalniki:
-
razpolovitev stroškov za ogrevanje,
-
zmanjšanje stroškov za električno energijo,
-
število otokov za ločeno zbiranje odpadkov,
-
vzpostavljen sistem kontrole ločevanja odpadkov,
-
vzpostavljen sistem kontrole porabe energije in potrošnje vode
2. Povezovanje z okoljem v okviru podpore pouka in dejavnosti v Centru
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
sponzorstva za izboljšanje materialnega stanja opreme,
-
sponzorstva za podporo skladov za izvedbo nadstandardnih dejavnosti Centra,
-
vključevanje šolskega radia v frekvence Radia 1, ki pokriva celotno Slovenijo, z oddajami, ki širijo
obzorja vseh državljanov o osebah s posebnimi potrebami;
prostorov in zunanjih površin,
Pričakovani rezultati:
omogočena izvedba pouka in vzgojnih dejavnosti v neformalnih (ne klasično šolskih)
izobraževalnih okoljih; obiski iz okolja, sodelovanje/srečanja z Dijaškimi domovi in Zavodi,
gostovanje dramskih skupin na različnih šolah, vrtcih in festivalih, izleti vzgojnih skupin v druge
kraje
Kazalniki:
-
Višina denarnih sredstev, pridobljenih od donatorjev,
-
Število izvedenih dejavnosti v povezavi z lokalnimi izobraževalnimi možnostmi,
-
Število oddaj v povezavi Radiem 1
3. Razvojni cilji na področju prehranjevanja in zdravega načina življenja
Cilj: cilji projekta »Zdrave šole« (IVZ))
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje
-
pouk po predmetniku,
-
interesne dejavnosti šole;
-
športne dejavnosti šole;
-
lastna kuhinja z zdravo prehrano;
-
izobraževanje na področju odvisnosti
Pričakovani rezultati:
Učenci in dijaki razumejo zdravo prehranjevanje kot vrednoto in jo uživajo v pozitivnem okolju.
Učenci in dijaki skrbijo za svoje telo, nego in rekreacijo. Učenci in dijaki, ki potrebujejo pomoč pri
hranjenju in negi, imajo to zagotovljeno na vrhunski ravni. Dijaki ozavestijo škodljivost vsakršne
odvisnosti.
Kazalniki:
- Število dijakov, ki prejemajo brezplačen topli obrok
-
Število učencev in dijakov, ki so vključeni v športne dejavnosti,
-
Število izostankov učencev in dijakov, ki so posledica obolevnosti,
-
Število zabeleženih primerov odvisnosti,
-
Izdelane Smernice zdrave prehrane v Cirius Kamnik ter vzpostavljen kontrolni mehanizem
izvajanja Smernic
-
Izdelane Smernice osebne nege v Cirius Kamnik ter vzpostavljen kontrolni mehanizem izvajanja
Smernic
-
Izdelane Smernice vzgoje proti odvisnosti v Cirius Kamnik ter vzpostavljen kontrolni mehanizem
izvajanja Smernic
Cilj: Zmanjšati poškodbe dijakom in učencem v Centru zaradi 1) padca z vozička ali kolesa 2)
poškodbe druge osebe 3) poškodbe pri športnih dejavnostih
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
Nadzor ali dijaki in učenci pravilno uporabljajo vse varnostne pasove, telovnike, vzglavnike ki so
opreme pripomočkov. Redne kontrole varnostne opreme glede stanja in funkcionalnosti.
-
Učenje varne vožnje s pripomočki. Nadzor nad učenjem pri dijakih in učencih, ki stalno ali v
določenih situacijah potrebujejo nadzor oz. spremstvo med vožnjo (napisano v IP).
-
Zaposleni izvajajo vse predpisane varnostne ukrepe med transferji in obračanjem dijakov in
učencev.
-
Nadzor nad dijaki in učenci, ki sami rešujejo konflikte z medsebojnim obračunavanjem.
-
Primerna prilagoditev načrtovanih športnih dejavnosti glede sposobnosti udeležencev (posvet z
zdravstvenimi delavci).
-
Nadzor nad izvajanjem športnih dejavnosti izven šolskih dejavnosti, zlasti košarka.
-
Kvalitetno zdravljenje poškodbe in s tem zmanjšanje možnosti ponovne poškodbe na istem
mestu
Pričakovani rezultati dejavnosti :
- Zmanjšanje števila primerov poškodb
o
Kazalniki:
-
Število poškodovanih pri padcu s vozička in kolesa
-
Število poškodovanih pri transferjih in obračanju, ki jih izvajajo zaposleni
-
Število poškodovanih pri medsebojnih obračunavanjih med učenci in dijaki
-
Število poškodovanih pri organiziranih in neorganiziranih športnih dejavnostih
Cilj: Zmanjšati pogost in trajanje respiratornih infektov pri dijakih in učencih ki so respiratorno
ogroženi zaradi težav s požiranjem ali nezmožnostjo izkašljevanja.
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
Primerna prehrana, tehnika prehranjevanja, čas za prehranjevanje.
-
Cepljenje proti gripi in po potrebi proti pnevmokoku.
-
Preventivna respiratorna fizioterapija.
-
Redne kontrole SaO2 in EtCO2 ponoči pri ogroženih dijakih in učencih.
-
Pravočasna uvedba neinvazivne oz. invazivne ventilacije oz. spremembe parametrov ventilacije
ali načina ventilacije.
Pričakovani rezultati dejavnosti
Zmanjšanje števila primerov pljučnic in bronhitisa in krajše okrevanja
o
Kazalniki:
-
Število primerov pljučnic ali drugih respiratornih infektov spodnjih dihal
-
Število hospitalizacij in smrtnih primerov zaradi respiratornih infektov
-
Število obiskov v ambulanti in na fizioterapiji zaradi respiratornih infektov spodnjih dihal
-
Trajanje zdravljenja infektov
Cilj: Dijaki in učenci z inkontinenco urina samostojno in pravilno izvajajo predpisane ukrepe za
zmanjšanje inkontinence.
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
Učenje predpisane samokatetrizacije, nadzor nad izvajanjem samokatetrizacije glede pogostost
in pravilnost izvajanja samokatetrizacije ali drugih ukrepov za obvladovanje inkontinence.
-
Ultrazvočne kontrole zastanka urina v sečnem mehurju po izvajanju ukrepov za praznjenje
mehurja.
-
Redne kontrole urina.
-
Redne (1-2x letno) ultrazvok sečil in kontrole pri urologu oz. nefrologu.
-
Nadzor nad jemanjem predpisane antibiotične terapije in medikamentozne terapije za izboljšanje
inkontinence.
-
Nadzor nad rednim odvajanjem
-
Nadzor nad redno stojo oz. hojo, ki izboljšajo delovanje sečil
-
Varovanje zasebnosti
Pričakovani rezultati dejavnosti :
-
Zmanjšanje stopnje inkontinence
-
Zmanjšanje števila uroinfektov
-
Izboljšanje stanja urejanja pri inkontinentnih učencih in dijakih
o
Kazalniki:
-
Število primerov z zmanjšanjem stopnje inkontinence urina
-
Število uroinfektov
-
Število (%) dijakov in učencev ki samostojno izvajajo predpisane ukrepe.
-
Število zapletov nevrogenega mehurja na zgornjih sečilih
Cilj: Zmanjšati števila ran zaradi pritiska.
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
Redni nadzor kože pri ogroženih učencih in dijakih.
-
Redni nadzor pri samooskrbi za inkontinenco urina.
-
Predpisovanje primerne anitdecubitusne blazine
-
Opremljenost postelj in bivalnega okolja
-
Redne kontrole vseh pripomočkov zaradi možnosti pritiska na kožo.
-
Nadzor nad redno stojo oz. hojo, ki izboljšajo pretoka krvi in stanje kože.
-
Pravočasni ukrepi ob prvih znakih pritiska na kožo (razbremenitev, zaščita kože).
Pričakovani rezultati dejavnosti:
-
Zmanjšanje števila ran zaradi pritiska
o
-
Kazalniki:
Število primerov ran na koži
Cilj: Zmanjšati števila dijakov in učencev s prekomerno telesno težo.
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
Primerna prehrana.
-
Zdravstvena vzgoja o primerni prehrani, potreba po rednem gibanju, morebitni zdravstveni
zapleti zaradi prekomerne telesne teže (za učence in dijake in njihove starše) .
-
Redne kontrole telesne teže pri ogroženih dijakih in učencih.
-
Organiziran program dietne prehrane, gibanja in po potrebi psihološke pomoči za učence in
dijake s telesno težo več kot 97. percentila za starost.
Pričakovani rezultati dejavnosti
-
Zmanjšanje števila dijakov in učencev s prekomerno telesno težo in zapletov zaradi tega
o
Kazalniki:
-
Število primerov s telesno težo več kot 97. percentila za starost.
-
Število primerov s povišano telesno težo, povišanim krvnim sladkorjem, holesterolom in
trigliceridi
Cilj: Zmanjšati števila dijakov in učencev s prenizko telesno težo (manj kot 3. percentil za starost) .
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje :
-
Zdravstvena vzgoja o primerni prehrani, prehranjevanju, morebitni zdravstveni zapleti zaradi
prenizke telesne teže (za učence in dijake in njihove starše) .
-
Primerna prehrana (količina, oblika).
-
Primerno prehranjevanje (tehnika, čas, število obrokov, razpored obrokov preko dneva )
-
Prehranski dodatki (npr. Ensure) po potrebi. Možnost subvencioniranja prehrane, možnost
nabave preko ZZZS oz. preko dodatka za nego otroka
-
Redne kontrole telesne teže pri ogroženih dijakih in učencih
-
vzgojne in interesne dejavnosti Doma (športne dejavnosti, vzgojni pogovori in tematske
delavnice);
-
interesne dejavnosti Centra;
-
športne dejavnosti šole;
-
lastna kuhinja z zdravo prehrano;
-
izobraževanje na področju odvisnosti( tematske vzgojne dejavnosti)
Pričakovani rezultati dejavnosti
Zmanjšanje števila dijakov in učencev s prenizko telesno težo in zapletov zaradi tega.
Obdržati sedanjo telesno težo oz. jo povečati. Pričakovani rezultati: Učenci in dijaki razumejo zdravo
prehranjevanje kot vrednoto in jo uživajo v lepem okolju. Učenci in dijaki skrbijo za svoje telo, nego
in rekreacijo. Učenci in dijaki, ki potrebujejo pomoč pri hranjenju in negi, imajo to zagotovljeno na
vrhunski ravni. Dijaki ozavestijo škodljivost vsakršne odvisnosti.
o
Kazalniki:
-
Število primerov s telesno težo manj kot 3. percentile za starost.
-
Število dijakov, ki prejemajo brezplačen topli obrok
-
Število učencev in dijakov, ki so vključeni v šolske športne dejavnosti, v Domske športne in
vzgojne dejavnosti,
-
Število izostankov učencev in dijakov, ki so posledica obolevnosti,
-
Število zabeleženih primerov odvisnosti,
-
Število izpeljanih tematskih vzgojnih delavnic,
-
Izdelane Smernice zdrave prehrane v Cirius Kamnik ter vzpostavljen kontrolni mehanizem
izvajanja Smernic
-
Izdelane Smernice osebne nege v Cirius Kamnik ter vzpostavljen kontrolni mehanizem izvajanja
Smernic
-
Izdelane Smernice vzgoje proti odvisnosti v Cirius Kamnik ter vzpostavljen kontrolni mehanizem
izvajanja Smernic
4. Razvojni cilji na področju varnosti v šoli
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje
-
Vzgojni načrt ter letna evalvacija dosežkov
-
Hišni red ter učinkovita kontrola nad izvajanjem
Pričakovani rezultati: Zavod Cirius Kamnik nudi varno in spodbudno okolje za bivanje, učenje in
zdrav razvoj učencev in dijakov, Dobro in varno počutje otrok/mladostnikov v Centru
o
Kazalniki:
-
Število nasilnih dejanj v šolskem prostoru Centra,
-
Število zlorab zasebnosti, kraj,
-
Število primerov vandalizma
-
5. Razvojni cilji na področju materialnega stanja v šoli
Cilj: nabava didaktičnih sredstev in učil
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje:
-
Sodelovanje na razpisu za strojno in programsko opremo in računalnike za področje šolstva in
področje zdravstva ter analiza uporabe IKT,
-
Letni nakupi strokovne literature za področje šolstva in področje zdravstva in leposlovja,
-
Letni nakupi didaktičnih materialov za področje šolstva in področje zdravstva ter analiza uporabe
le teh
Pričakovani rezultati:
Vsak strokovni delavec bo imel dostop do računalnika in interneta v času, ki ga načrtuje za lastno
pripravo. Učenci in dijaki bodo imeli v času pouka in učnih urah v vzgojnih skupinah ter
podaljšanem bivanju možnost uporabe IKT. Posamični programi in predmeti bodo imeli potrebna
učila ter didaktične materiale v skladu s finančnim načrtom.
Kazalniki:
-
Število računalnikov
-
Število e- gradiv
-
Zmanjšanje administrativnih ovir
Cilj: Zadostna količina zdravstvenih pripomočkov, zdravila, didaktični materiali, ki se uporabljajo pri
terapijah
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje:
-
Pogajanja pri sklenitvi pogodbe z zdravstveno zavarovalnico,
Pričakovani rezultati: zadostna količina materialov
-
Redno obnavljanje ter vzdrževanje in nega fonda materialov
Kazalniki: obseg fonda materialov
5
Cilji investicij in investicijskega vzdrževanja na področju prostorov, vrtov, dvorišč,
športnih igrišč za zagotavljanje izvedbe programov ter delovnih pogojev zaposlenih
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje
-
Redno čiščenje in nega prostorov in zunanjih površin ter zagotavljanje kontrole in odgovornosti
za izvedbo
-
Redno spremljanje kondicije stavbe, pripadajočih površin ter sprotno posodabljanje,
-
Udeležba na razpisih za energetsko sanacijo stavb ter zmanjšanje vsote za plačilo energentov ,
nadomeščanje s trajnostnimi obnovljivimi viri ter varčnimi materiali ( menjave stavbnega
pohištva, kotlovnice, obnova fasad in streh z izolacijskimi materiali)
-
Organizirano estetsko urejanje stavbe in zunanjih površin,
-
Komunikacijska ureditev stavb
-
Letni nakupi osebne opreme ( delovne obleke in obutve) za zaposlene, kjer je to predpisano,
-
Dostop do interneta po celi stavbi,
-
Ureditev pogojev za razvojno delo zaposlenih.
Pričakovani rezultati:
Stavba in pripadajoče površine bodo komunikacijsko pregledni, redno čiščeni, negovani,
vzdrževani v skladu s finančnim načrtom. Stavba bo energetsko varčna, estetsko urejena in
komunikacijsko pregledna. Zagotovljeni bodo delovni pogoji za delo zaposlenih tako na področju
osebne opreme kot na področju prostorov in opreme na način, ki bo omogočal kakovostne
delovne rezultate.
Kazalniki:
-
Ocena čistoče v stavbi in zunanjih površinah,
-
Ocena vzdrževanja stavbe in pripadajočih površin,
-
Ocena estetske podobe stavbe in zunanjih površin,
-
Vsota, pridobljena na razpisih financerja, države, EU,
-
Vsota, namenjena plačilu stroškov energije,
-
Vsota, namenjena investicijskemu vzdrževanju,
-
Vsota , namenjena nakupu osebne opreme,
-
Vsota, namenjena zagotavljanju čistoče,
-
Vsota, namenjena estetiki prostorov,
-
Vsota , namenjena kakovostnemu bivanju otrok, mladostnikov in zaposlenih
-
Število prostorov, namenjenih izven pouka in podaljšanega bivanja, vzgojnih dejavnosti doma ter
terapij za razvojno delo zaposlenih
6. Razvojni cilji v podporo socialno šibkejšim in ranljivim skupinam
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje:
-
Subvencioniranje šolske prehrane,
-
Možnosti donacij za domske in šolske dejavnosti,
-
Delovanje šolskega sklada
Pričakovani rezultati dejavnosti:
-
vsi učenci in dijaki se brez težav udeležijo nadstandardnih dejavnosti šole
Kazalniki:
-
število učencev in dijakov, ki prejemajo prehrano v šoli,
-
število nadstandardnih dejavnosti, ki so financirane iz donacij
7. Razvojni cilji v podporo sodelovanja s starši
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje ( uresničevanje Vzgojne načrta šole- navedemo na dokument)
Pričakovani rezultat:
Starši bodo partnerji pri načrtovanju razvoja in dobrega počutja učencev in dijakov ter njihove vzgoje.
Zavod bo zagotavljal ažurne in transparentne informacije staršem in pričakoval njihove povratne
informacije.
o
Kazalniki
-
Število stikov učiteljev, vzgojiteljev in ravnatelja ter terapevtov s starši,
-
Število mest, kjer lahko starši preberejo/ slišijo informacije ( oglasna mesta, splet, domača
obvestila, javna obvestila..)
-
Jasne označbe komunikacijskih poti v stavbi ( smerokazi, napisi..)
8. Razvojni cilji na področju sodelovanja z lokalnim okoljem ter strokovnimi institucijami
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje:
-
Izvajanje medsebojnih medšolskih hospitacij z letno izbrano temo,
-
Prijava na razpis za izvajalce strokovnega izpopolnjevanj,
-
izvajanje seminarjev na področju posebnih potreb po seznamu:
-
»Posebnosti pri vzgojno – izobraževalnem delu z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami.
»Nadomestna komunikacija« –
»Igralno terapevtske ure za otroke s posebnimi potrebami«,
-
»Supervizija za osebne spremljevalce«,
»Psihološko usposabljanje spremljevalcev, ki delajo z gibalno oviranimi učenci in dijaki«,
»Psihološko usposabljanje spremljevalcev, ki delajo z gibalno oviranimi učenci in dijaki –
nadaljevalni«,
»Uporaba prilagojenih tipkovnic in računalnika pri opismenjevanju gibalno oviranega učenca«,
-»Delo z gibalno oviranimi otroki«,
-
Pričakovani rezultati dejavnosti :
Zavod bo sodeloval s kamniškimi osnovnimi in srednjimi šolami, strokovno sorodnimi institucijami,
pedagoškimi in drugimi fakultetami, MŠŠ
Kazalniki:
Število stikov z institucijami
8. Razvojni cilji na področju samoevalviranja
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje:
-
uporaba orodja za samoevalvacijo;
-
analiza rezultatov in prilagajanje razvojnega programa, vzgojnega načrta in letnega delovnega
načrta šole izsledkom samoevalvacije)
Pričakovani rezultati dejavnosti :
Zavod bo razvil sistem samoevalvacije.
o
Kazalniki:
-
Uveljavljeno orodje za samoevalvacijo
-
Število izvedenih samoevalvacij
-
Število strokovnih srečanj za analizo rezultatov samoevlvacije
-
Ustanovljena skupina za kakovost
9. Razvojni cilji na področju upravljanja:
o
Dejavnosti, ki podpirajo cilje:
-
Uporaba IKT orodij na področjih: kadrovske zadeve, računovodenje, letno načrtovanje in
poročanje, IKT podpora organizaciji pouka, pošta in delovodnik
Pričakovani rezultat:
-
Pri upravljanju sistema bomo uporabili sodobne metode upravljanja z učinkovito organizacijsko
strukturo, učinkovitim komuniciranjem ter dosegli preglednost sistema;
Kazalniki:
-
Sprejet in izvajan Pravilnik o delovnem času zaposlenih,
-
Sprejet in izvajan Pravilnik o pisarniškem poslovanju ter tiskani in elektronski komunikaciji
-
IKT sistem za komuniciranje- osebni in skupni urniki dogodkov, javne mape,
-
IKT sistem za računovodenje,
-
IKT sistem za kadrovske zadeve,
-
IKT sistem za organizacijo pouka ( elektronski dnevnik, elektronska redovalnica, elektronski letni
delovni načrt in poročilo)
10. Razvoj novih programov Zavod bo v okviru javne službe v naslednjih petih letih začel
razvijati in delno izvajati nove programe.
Dejavnosti za dosego ciljev:
-
Razvoj Postrehabilitacijskega praktikuma,
-
Pogodbeno delo metodologa
-
Razvoj višješolskega programa za izobrazbo univerzalnega osebnega asistenta,
-
Razvoj višješolskega programa poslovni sekretar za gibalno ovirane
-
Razvoj in izvajanje predmeta socialno podjetništvo.
-
Razvoj/ izvedba nacionalne poklicne kvalifikacije- osebni pomočnik gibalno oviranih oseb.
-
Razvoj nacionalne poklicne kvalifikacije- vitražer, lončar.
-
Dodatni razvoj in izvajanje računalniških programov in opreme za nadomestno in podporno
komunikacijo in za računalniško opismenjevanje (logopedija, delovna terapija ), ter usklajevanje
kompatibilnosti programov za nadomestno komunikacijo z obstoječo programsko opremo v
celotnem centru.
Kazalniki:
-
Oblikovanje razvojnega tima
-
Oblikovanje skupin za razvoj programov in rokovne zadolžitve vodij in članov
-
izdelava programov
-
Vloge za sprejem programov na Strokovni svet za splošno izobraževanje, Strokovni svet za
poklicno izobraževanje, Strokovni svet za zdravstvo, zdravstveni svet
11. Cilju na področju izvajanja novih programov
Zavod želi v naslednjih desetih letih začeti izvajati navedene programe, od teh vsaj dva v
naslednjih petih letih:
-
Prilagojeni program za otroke in mladostnike z motnjo v duševnem razvoju ( potrebna
sprememba ustanovnega akta),
-
Prilagojeni program za otroke in mladostnike z motnjo z dolgotrajnimi boleznimi (potrebna
sprememba ustanovitvenega akta)
Prilagojeni program za otroke in mladostnike s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
(potrebna sprememba ustanovitvenega akta)
-
Program večinske osnovne šole- oddelek ( potrebna sprememba zakonodaje),
-
Program razvojnega vrtca (potrebna sprememba ustanovnega akta),
-
Program vrtca (potrebna sprememba zakonodaje),
-
Program razvojnega vrtca ( potrebna sprememba ustanovnega akta),
-
Višješolski program organizatorja socialne mreže( potrebna sprememba ustanovnega akta),
-
Programe rehabilitacije za mlajše odrasle osebe po akutnih nevroloških obolenjih po končani
intenzivni terapiji, ( potrebna sprememba ustanovnega akta ob soglasju Ministrstva za zdravje),
-
Programe rehabilitacije za kronične nevrološke bolnike ( potrebna sprememba ustanovnega akta
ob soglasju Ministrstva za zdravje),
-
Krajše rehabilitacijske pakete (7, 14, 21 dni) ( potrebna sprememba ustanovnega akta ob soglasju
Ministrstva za zdravje),
-
Negovalni oddelek( potrebna sprememba ustanovnega akta ob soglasju Ministrstva za zdravje),
-
Programe rehabilitacije za paciente do 45. leta po končani intenzivni terapiji, ( potrebna
sprememba ustanovnega akta ob soglasju Ministrstva za zdravje),
Pričakovani rezultat:
Zavod bo dopolnil svojo institucionalno dejavnost z razvojem do strokovnega centra, v okviru
katerega bo izvajal diagnostiko, svetovanje, mobilno službo in izdelavo nadomestne
komunikacije ter nove storitve na področju zdravstva.
Kazalniki:
-
Število izvajanih novih programov
12. Cilji na področju tržne dejavnosti ali dejavnosti s koncesijo
V okviru tržne dejavnosti v naslednjih petih letih začne izvajati:
-
Terapije- fizioterapije, hipoterapije in delovne terapije
-
Nega na domu,
-
Wellness programe,
-
Razvoj turizma za gibalno ovirane osebe,
-
Razvoj tipkovnic za nadomestno komunikacijo,
-
Dostava hrane in dietne prehrane za občane.
Kazalniki:
-
Sprejeti programi za javno službo
-
Število kupcev tržnih storitev in vsota, pridobljena na trgu
13. Izvajanje razvojnega načrta- razvojni tim
Izvajanje razvojnega načrta se uresničuje s podporo šolskega razvojnega tima, v katerem je
direktorica, ravnateljica, predstavniki vseh skupin zaposlenih, predstavniki staršev
Koraki do razvojnega načrta:
1) osmišljanje,
2) ustvarjanje splošne vizije razvoja, kot jo vidijo posamezni akterji (ravnatelj, učitelji, starši,
lokalna skupnost..) ,
3) skupno določanje prioritet,
4) oblikovanje ogrodja ( smiselno vključiti tiste stvari, ki jih zmoremo narediti v nekem
obdobju)
5) splošna razprava o osnutku,
6) predlog
Naloge razvojnega tima:
-
Analize trendov učnega uspeha, merjeno po ocenah, NPZ, TIMSS
-
Analize zdravja učencev in dijakov
-
Spremljanje literature na področju pedagoškega dela,
-
Spremljanje literature na področju medicinskega dela
-
Ustvarjanje strokovnih povezav znotraj kolektiva
-
Ustvarjanje strokovnih povezav z univerzami in pristojnimi institucijami za šolstvo
-
Organizacija in predstavitve novih didaktičnih pristopov
-
Implementiranje novih didaktičnih pristopov s sodelavci
-
Spremljanje pouka skupaj z ravnateljem
-
Priprava strokovnih srečanj
-
Priprava predlogov za materialno opremljenost šole ( učila, didaktični materiali)
-
Izdaja publikacij s svojega delovnega področja
ZAKLJUČEK IN SKLEP
Razvojni program je strateški dokument, ki se evalvira najmanj na 5 let- ob zaključku mandata
direktorja. Na podlagi uresničevanja Razvojnega programa šola pripravi posodobitve le- tega.
Predlog je obravnaval UZ, dne_____________
Predlog je obravnavala Šolska skupnost, dne_______________
Predlog je obravnaval Svet staršev, dne ___________________
Predloga je obravnaval in sprejel Svet šole, dne_____________
Podpis direktorice:
Podpis predsednika sveta zavoda:
MOJCA ŠKRINJAR
NATAŠA PETROVIČ
_______________
_______________________
Datum:
V vednost:
Svetu staršev,
učiteljskima in vzgojiteljskemu zboru,
šolski skupnosti,
dijaški skupnosti,
oglasna deska,
publikacija, spletna stran ,
ustanovitelju,
arhiv, tu
Datum: