1. No category

247
Jožica Weissbacher
Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo
Izvoz je pomagal panogi iz recesije
Export Facilitated Slovenian Textile and Clothing Industry
from Recession
Strokovni članek/Professional Paper
Prejeto/Received 07-2012 • Sprejeto/Accepted 08-2012
Izvleček
Slovenska tekstilna, oblačilna in usnjarskopredelovalna industrija (TOUPI) ima 415 družb in 11.775 zaposlenih. Prvič po letu 2007 so imele družbe tekstilne, oblačilne in usnjarskopredelovalne industrije pozitiven rezultat poslovanja, to je 13,5 milijona evrov neto čistega dobička.
Pogled na gibanje proizvodnje v zadnjih letih pokaže, da je bilo zaradi finančne in gospodarske krize dno
doseženo leta 2009, nato pa je začela proizvodnja postopno naraščati. Marca 2012 je bila proizvodnja tekstilij na ravni 40 % proizvodnje iz leta 2005, proizvodnja oblačil 60 %, proizvajalci usnja in usnjenih izdelkov
pa so za nekaj odstotnih točk presegli vrednost proizvodnje iz leta 2005.
Hkrati z zmanjševanjem proizvodnje se je močno zmanjševalo tudi število zaposlenih, od leta 2007 do 2011.
za 9300 delavcev. Lani se je število zaposlenih celo povečalo, le v proizvodnji tekstilij število zaposlenih še
vedno nekoliko upada.
Tekstilna, oblačilna in usnjarskopredelovalna industrija je velik izvoznik, saj z izvozom ustvari skoraj 75 % prihodkov od prodaje izdelkov. Izvoz je bil tudi v letu 2011 gibalo proizvodnje in lahko rečemo, da je panogi
pomagal iz recesije.
Rezultati poslovanja TOUPI v letu 2011 kažejo, da se je krčenje TOUPI po treh zaporednih kriznih letih umirilo. Vendar pa panoga za nadaljnji razvoj nujno potrebuje ustrezne pogoje poslovanja: prožen trg dela, dostopnost do finančnih virov, industrijsko politiko in promocijo s poudarkom na perspektivnosti panoge. S promocijo panoge in njenih uspešnih podjetij je treba razbiti stereotip, da slovenska tekstilna industrija opravlja
le dodelavna dela in da je ta panoga primerna za manj razvita okolja s prebivalci z nizko stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: tekstilije, oblačila, usnjarskopredelovalna dejavnost, proizvodnja, zaposleni, izvoz, uvoz, dodana vrednost
Abstract
In the Slovenian textile, clothing and leather-processing industry, there are 415 companies employing 11,775
workers. For the first time since 2007, this industry branch has achieved positive operating results for the
year 2011, i.e. namely €13.5 m of net profit.
A review of the manufacture output in the last couple of years shows that the output bottomed out in 2009
due to the financial and economic crisis, and it was then when it began to improve gradually. In March 2012,
Korespondenčna avtorica/corresponding author:
Jožica Weissbacher
Tel.: +00386 1 5898 287
Tekstilec, 2012, letn. 55, št. 3, str. 245–250
Izvoz je pomagal panogi iz recesije
248
the textiles output reached 40% of the output from 2005, the clothing output 60%, while the leather processing output was even higher by a few percentage points than in 2005.
The output decrease was accompanied by the employment reduction – there were by 9,300 fewer employees in the period 2007–2011. In 2011, the number slightly increased, while it was still decreasing in the
textile sector.
The Slovenian textile, clothing and leather-processing industry is a major exporter, for its export represents
75% of the turnover of the whole sector. Thus, the export was also the production motive power in 2011
and it could be stated that it was the export that helped the sector in the recession. According to the production analysis, the downsizing in 2011 calmed. Nevertheless, for a further development of this industry
branch, proper business conditions are required, namely flexible employment market, access to financial
markets, industry policy and promotion with the emphasis on the industry perspective. With the promotion of the industry and its successful companies, we should break down the stereotype, i.e. that the Slovenian textile and clothing industry provides only outward processing trade and belongs to underdeveloped
markets with a low educational level of employees.
Keywords: textiles, clothing, leather-processing industry, output, employment, export, import, added value
1 Slovenska tekstilna, oblačilna in
usnjarskopredelovalna industrija
(TOUPI) danes
Po podatkih iz zaključnih računov za leto 2011 v
dejavnostih tekstilne, oblačilne in usnjarskopredelovalne industrije posluje še 415 družb. Od tega je
92 % mikro in malih družb ter 4 % srednjih in enak
odstotek velikih družb. Skupaj imajo 11.775 zaposlenih, od tega 81 % v srednjih in velikih družbah.
V letu 2011 so družbe TOUPI ustvarile 895 milijonov evrov prihodkov, od tega 72 % na tujih trgih.
Prvič po letu 2007 so imele pozitiven rezultat poslovanja, to je 13,5 milijona evrov neto čistega dobička.
Družbe
C13
Proizvodnja
tekstilij
C14 Proizvodnja
oblačil
C 15 Proizvodnja
usnja, usnjenih
in sorodnih
izdelkov
SKUPAJ TOUPI
(C13,14,15)
Dodana vrednost na zaposlenega je v povprečju
21.469 evrov, vendar s precejšnimi razlikami med
panogami. Podatki za vse tri dejavnosti v okviru
TOUPI so prikazani v preglednici spodaj.
Slovenska TOUPI je del predelovalne industrije, s
katero jo pogosto primerjamo. Kaj pa TOUPI pomeni v predelovalni dejavnosti? Vrsto let smo
ugotavljali, da delež in s tem pomen TOUPI v predelovalnih dejavnostih upada. V letu 2011 pa je
nastal preobrat. Zaradi relativno dobrega poslovanja TOUPI, predvsem na račun velikega izvoza, pa
tudi zaradi velikih težav, ki jih je gospodarska kriza
povzročila drugim predelovalnim dejavnostim, se
je delež TOUPI v vsej slovenski predelovalni industriji znova povečal.
Prihodek
Zaposleni
[mio EUR]
Dodana
Prihodki
vrednost na
od izvoza
zaposlenega
[mio EUR]
[EUR]
Neto čisti
dobiček ali
izguba
[mio EUR]
150
3.485
404
293
29.674
10
221
4.777
175
102
14.342
–4
44
3.513
316
252
23.220
7,5
415
11.775
895
648
21.469
13,5
Tekstilec, 2012, letn. 55, št. 3, str. 245–250
Izvoz je pomagal panogi iz recesije
249
12
2007
10,1
10
2008
9,0
8
7,7
7,3
2009
7,3
6,7
6,4
6
2010
7,1
2011
6,5
5,9
5,6
5,1
4,5
4,3
4
5,8
3,7
3,4
3,7
4,0
4,5
3,5
3,1
3,8 3,8
3,4
5,2
4,4
4,3
3,7
4,2
2
0
Družbe
Zaposleni
Prihodek
Kapital
Izvoz
Dodana vrednost
Slika 1: Delež TOUPI v predelovalni industriji (C), v %
Slovenska TOUPI je tudi del, sicer zelo majhen,
močne evropske tekstilne in oblačilne industrije.
Kljub temu pa so trendi razvoja podobni kot v EU.
Zdaj ima evropska tekstilna in oblačilna industrija
145.978 družb in 1,8 milijona zaposlenih, ki na leto
ustvarijo skoraj 180 milijard evrov prihodkov, od
tega za investicije namenijo 5,3 milijarde evrov.
Evropska tekstilna in oblačilna industrija je v svetovnem merilu druga največja izvoznica tekstilij in
oblačil, na prvem mestu je Kitajska, ki ima 49-odstotni delež v svetovnem izvozu, sledi EU z 29-%
deležem. Leta 2011 so države EU izvozile za 39 milijard evrov tekstilij in oblačil, največ v Švico, Rusijo,
ZDA in Kitajsko. Istega leta je EU uvozila za 93 milijard evrov tekstilij in oblačil, največ iz Kitajske,
Turčije, Indije, Bangladeša in Pakistana.
140
120
100
80
60
40
20
0
dec.
2007
dec.
2008
C
dec.
2009
dec.
2010
C 13
dec.
2011
C 14
marec
2012
C 15
Slika 2: Proizvodnja TOUPI (indeks, 2005 = 100), v %
2.2 Zaposleni
Hkrati z zmanjševanjem proizvodnje se je močno
zmanjševalo število zaposlenih, od leta 2007 do 2011
9000
8000
2.1 Proizvodnja
Pogled na razvoj TOUPI v zadnjih letih pokaže, da
je bilo dno doseženo leta 2009, nato pa je začela proizvodnja postopno naraščati. V tem letu se je vrednost proizvodnje tekstilij in oblačil zmanjšala na
30 % vrednosti iz leta 2005, v proizvodnji usnja ter
usnjenih izdelkov pa na dobrih 50 %. Po letu 2009
pa je začela proizvodnja počasi naraščati. Marca
letos je bila proizvodnja tekstilij na ravni 40 % proizvodnje iz leta 2005, proizvodnja oblačil 60 %,
proizvajalci usnja in usnjenih izdelkov pa so za nekaj odstotnih točk presegli vrednost proizvodnje
iz leta 2005.
7000
Število zaposlenih
2 Razvoj TOUPI po letu 2007
6000
5000
4000
3000
2000
1000
0
2007
C 13
2008
2009
C 14
2010
2011
C 15
Slika 3: Gibanje števila zaposlenih v tekstilni (C13),
oblačilni (C14) in usnjarskopredelovalni industriji
(C15)
Tekstilec, 2012, letn. 55, št. 3, str. 245–250
250
Izvoz je pomagal panogi iz recesije
za 9300 delavcev, najbolj se je število zaposlenih
zmanjšalo v proizvodnji tekstilij, skoraj za 60 %,
tako da je bilo konec leta 2011 v TOUPI zaposlenih
11.775 delavcev. Glede števila zaposlenih je bilo
dno doseženo leta 2010, ko so imele vse panoge
skupaj 10.794 zaposlenih. Lani se je število zaposlenih celo povečalo, le v proizvodnji tekstilij še vedno
nekoliko upada.
V EU prodajo izdelovalci tekstilij 78 % vsega izvoza,
izdelovalci oblačil pa 62 %. Poleg držav EU so pomembne izvozne partnerice tudi države nekdanje
Jugoslavije z 29-% deležem pri izvozu oblačil in
14-% deležem pri izvozu tekstilij.
Gledano po posameznih državah pa je najpomembnejša izvozna partnerica za izdelovalce tekstilij Nemčija z 38-% deležem, sledijo ji Italija z 9-%, Hrvaška
s 7-% in Francija s 5-% deležem. Tudi za izvoznike
oblačil je Nemčija najpomembnejši izvozni trg, kamor prodajo 27 % izvoženih izdelkov, sledita pa Avstrija z 20-% deležem in Hrvaška s 16-%.
2.3 Izvoz
Tekstilna, oblačilna in usnjarskopredelovalna industrija je velik izvoznik. Izvoz je bil tudi v letu 2011
gibalo proizvodnje in lahko rečemo, da panogi pomaga iz recesije. Najmanj so podjetja TOUPI izvozila leta 2009, nato pa je začel izvoz znova naraščati,
najmanj v proizvodnji oblačil.
Izvoz tekstilij
10
350
1
300
250
9
8
7
200
150
6
5
100
4
3
2
Nemčija 39 %
2
Italija 9 %
3
Hrvaška 7 %
4
Francija 5 %
5
Belgija 3 %
6
BiH 3 %
7
Nizozemska 3 %
8
Madžarska 2 %
9
Češka 2 %
10
50
0
1
2008
C 13
2009
C 14
2010
2011
Izvoz oblačil
C 15
9
Slika 4: Izvoz tekstilne (C13), oblačilne (C14) in usnjarskopredelovalne industrije (C15), vrednost v mio €
Leta 2011 je Slovenija izvozila za 312 milijonov evrov
tekstilij, 211 milijonov evrov oblačil in 165 milijonov evrov usnja in usnjenih izdelkov. Izvoz tekstilij
je bil v primerjavi z letom 2010 večji za 12,9 %, izvoz usnja in usnjenih izdelkov se je povečal za
13,3 %, izvoz oblačil pa je bil za 1,7 % manjši.
V letu 2011 so podjetja TOUPI s prodajo na tujih
trgih ustvarila 72,5 % vseh prihodkov od prodaje,
od tega izdelovalci tekstilij 72,6 %, izdelovalci oblačil 58,6 %, izdelovalci usnja in usnjenih izdelkov pa
kar 80 %. Omenjeni delež v TOUPI je od leta 2002,
ko je znašal 68,5 %, naraščal, nato je v letih 2008 in
2009 padel na 65 % in se znova povečal na lanskih
72,5 %. Še vedno je tudi nad povprečjem predelovalnih dejavnosti, ki so lani z izvozom ustvarile
63,7 % prihodkov od prodaje.
V zadnjem desetletju so podjetja TOUPI izvoz razpršila med več držav, ker iščejo nove izvozne trge.
Najpomembnejše izvozne partnerice so države EU.
1
8
7
6
5
4
2
3
ostale države 27 %
1
Nemčija 27 %
2
Avstrija 20 %
3
Hrvaška 16 %
4
Srbija 7 %
5
Ruska federacija 3 %
6
Italija 3 %
7
Nizozemska 3 %
8
Švica 2 %
9
ostale države 19 %
Slika 5: Izvoz tekstilij in oblačil na posamezne trge
Leta 2011 je Slovenija uvozila za 289 milijonov evrov
tekstilij, 450 milijonov evrov oblačil in 340 milijonov
evrov usnja in usnjenih izdelkov. Pomembno je, da
je uvoz enkrat večji od izvoza, to pa pomeni konkurenco domači proizvodnji in velik pritisk na znižanje cen.
2.4 Uvoz
Pri uvozu je struktura držav podobna kot pri izvozu.
Največ tekstilij uvozimo iz držav EU, to je 82 %, med
njimi ima največji delež Nemčija (26 %), na drugem
mestu je Italija (15 %), tretja pa je Avstrija (11 %).
Tekstilec, 2012, letn. 55, št. 3, str. 245–250
Izvoz je pomagal panogi iz recesije
Lani smo iz držav EU uvozili 87 % oblačil, 7 % iz
azijskih držav v razvoju (Kitajska) in 4 % iz držav
nekdanje Jugoslavije. Med državami je najpomembnejša uvozna partnerica Nemčija s 33-% deležem,
sledi ji Avstrija s 16-% deležem in Italija s 16-% deležem. Neposredno iz Kitajske je bilo uvoženih 6 %
oblačil. Seveda pa je v praksi delež kitajskih oblačil
večji, saj kitajske izdelke uvažamo prek držav EU.
251
panogah različna, saj so tudi med panogami razlike.
Najvišja je v proizvodnji tekstilij, ki je kapitalsko
najintenzivnejša med panogami TOUPI in dosega
82 % DV na zaposlenega predelovalnih dejavnosti.
Najnižjo DV na zaposlenega imajo v proizvodnji
oblačil, ki je delovno intenzivna panoga in dosega le
40 % povprečja predelovalnih dejavnosti. V proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov znaša DV na zaposlenega 64 % povprečja predelovalnih dejavnosti.
2.5 Poslovni izid
Neto čisti dobiček/
izguba
V zadnjem desetletju je TOUPI dosegla najboljši
poslovni izid leta 2007, nato pa se je začela kriza in
neto dobiček se je spremenil v neto izgubo, ki so jo
imeli do leta 2011, ko so imele vse tri panoge skupaj
povprečno 13,5 milijona evrov neto čistega dobička,
in sicer na račun dobrih rezultatov v tekstilni (10 milijonov evrov neto čistega dobička) in usnjarski predelovalni panogi (7,5 milijona evrov neto čistega
dobička), ob tem pa je imela proizvodnja oblačil še
vedno neto čisto izgubo v vrednosti 4 mio evrov.
25
20
15
10
5
0
–5
–10
–15
–20
2007
2008
C 13
2009
C 14
2010
2011
C 15
Slika 6: Neto dobiček oz. izguba TOUPI v mio €
2.6 Produktivnost
Dodana vrednost (DV) na zaposlenega kot kazalec
produktivnosti iz leta v leto počasi narašča in je po
40 000
35 000
30 000
25 000
20 000
15 000
10 000
5 000
0
C 13
2007
C 14
2008
C 15
2009
C
2010
2011
Slika 7: Dodana vrednost na zaposlenega v dejavnostih TOUPI in v povprečju vseh predelovalnih dejavnosti (C), vrednosti v €
3 Pogoji za nadaljnji razvoj TOUPI
Rezultati poslovanja TOUPI v letu 2011 kažejo, da se
je krčenje TOUPI po treh zaporednih kriznih letih
umirilo. Vendar pa panoga za nadaljnji razvoj nujno
potrebuje ustrezne pogoje poslovanja, in sicer:
• Prožen trg dela: Slovenija ima na trgu dela najbolj
togo zakonodajo, zato si že od leta 2007 prizadevamo za spremembo Zakona o delovnih razmerjih.
Problem je nezmožnost hitrega odzivanja (odpuščanja) presežnih delavcev v povezavi z nihanjem
naročil zaradi sezonske narave proizvodnje in visoke odpravnine. Že tako podkapitalizirano panogo so navedeni stroški še dodatno izčrpali.
• Dostopnost do finančnih virov: Ker je panoga
podkapitalizirana, delež kapitala TOUPI v celotni
predelovalni dejavnosti upada. Ker ima celotno
slovensko gospodarstvo težave s kapitalom, so težave v TOUPI od leta 2008 še večje. Problem so
tudi zamude pri plačilih.
• TOUPI potrebuje ustrezno industrijsko politiko.
V ukrepih, ki so bili do zdaj sprejeti, ne vidimo
»podpore» našim panogam.
• Izobraževanje: Člani ZTOUPI opozarjajo na pomanjkanje ustreznih kadrov (čevljarji, šivilje) zaradi opustitve mreže poklicnih in srednjih strokovnih šol, zato bo nujno uvesti novo obliko
izobraževanja (poklicni certifikat). Na združenju
smo v sodelovanju s Centrom za poklicno usposabljanje (CPU) GZS pripravili predlog modela
izobraževanja in ga poslali ministrstvu za šolstvo,
ker za vzpostavitev modela potrebujemo finančno pomoč države.
• Perspektivnost in promocija: Podobna usoda kot
TOUPI je doletela tudi druge panoge, le da nekoliko pozneje. Zato lahko rečemo, da ni TOUPI
nič manj perspektivna kot druge dejavnosti.
• Kriza je pokazala, da je treba obdržati delovna
mesta, tudi v panogah, kot so TOUPI, čeprav ne
Tekstilec, 2012, letn. 55, št. 3, str. 245–250
252
Izvoz je pomagal panogi iz recesije
ustvarjajo visoke dodane vrednosti na zaposlenega, ker je alternativa le plačilo iz proračuna za nadomestila plač, namesto da zaposleni plačujejo
davke in prispevke.
Ker ima TOUPI perspektivo, bomo na združenju
več aktivnosti namenili promociji panoge. Poudariti
je treba, da ima TOUPI tudi dobra in uspešna podjetja, ki veliko vlagajo v razvoj in uvajajo nove tehnologije in izdelke z novimi lastnostmi ter funkcionalnostmi. To velja zlasti za proizvodnjo tekstilij, ki
je leta 2008 vrednost proizvodnje zmanjšala na 30
do 40 % vrednosti iz leta 2005, zdaj pa na tej ravni
dela na razvoju in inovacijah, zato je imela v tem
obdobju (2005–2011) prihodke za 47 % nižje.
S promocijo panoge in njenih uspešnih podjetij je
treba razbiti stereotip, da slovenska tekstilna industrija opravlja le dodelavna dela in da je ta panoga
primerna za manj razvita okolja s prebivalci z nizko
stopnjo izobrazbe.
dobrih 10 % in vrednostni za 5,8 %. Evropskim
podjetjem je v letošnjih prvih mesecih uspelo povečati izvoz glede na enako lansko obdobje v vse glavne države, kot so ZDA, Rusija, Turčija, Kitajska in
Japonska.
Eden ključnih stebrov evropskega industrijskega
razvoja je industrija tehničnih tekstilij, saj je sposobna oskrbovati svetovni trg tehničnih tekstilij, ki
je vreden več kot 100 milijard evrov. Več kot 90 %
tehničnih tekstilij je razvitih v Evropi, sektor tehničnih tekstilij pa je ena najinovativnejših industrijskih
dejavnosti in spada med pet visokotehnoloških sektorjev z največjo možnostjo rasti v prihodnjih letih.
Prihodnja rast na rastočih trgih in v svetu bo večinoma odvisna od specifičnega in različnega povpraševanja na teh trgih. Evropska podjetja se bodo zadovoljivo odzvala na to povpraševanje, seveda če
bodo hkrati ti trgi zagotovili evropskim izdelovalcem pravičen dostop na njihove trge.
4 Evropska tekstilna in oblačilna
industrija
5 Viri:
Kljub krizi v evropskem gospodarstvu je tekstilna in
oblačilna industrija v EU lani dosegla več kot 179 milijard evrov prometa. V tem letu je tekstilna in oblačilna industrija EU investirala 5 milijard evrov v
stroje, tehnologijo in v vse druge podporne poslovno-proizvodne sisteme za kakovostne tržne storitve,
kar ustvarja možnosti za njeno nadaljnjo rast. Tekstilna in oblačilna industrija v EU, ki zaposluje več
kot 1,83 milijona ljudi v skupaj 146.000 podjetjih, je
bila v letu 2011 bolj kot v prejšnjih letih dinamična
v izvozu, saj je izvozila za 38,7 milijarde tekstilij in
oblačil, kar je 22 % celotnega prometa, s trgov tretjega sveta pa uvozila za 93 milijard evrov. Prve ocene
za letošnje leto res kažejo, da celoten ekonomski položaj v EU ni pozitiven, saj je poraba tekstilij in
oblačil precej upadla; toda po besedah predsednika
Euratexa Alberta Paccanellija prihajajo z zunanjih
trgov spodbudne informacije. V prvem četrtletju se
je izvoz iz EU namreč povečal po obeh kazalcih,
tako po vrednosti kot količinsko: po vrednosti je bil
večji za dobrih 8 %, po obsegu pa za 6,8 %. Na drugi
strani pa se je zmanjšal uvoz, in sicer količinski za
1. WEISSBACHER, J. Analiza poslovanja TOUPI
2007. Ljubljana : GZS Združenje za tekstilno,
oblačilno in usnjarskopredelovalno industrijo.
2. WEISSBACHER, J. Analiza poslovanja TOUPI
2008. Ljubljana : GZS Združenje za tekstilno,
oblačilno in usnjarskopredelovalno industrijo.
3. WEISSBACHER, J. Analiza poslovanja TOUPI
2009. Ljubljana : GZS Združenje za tekstilno,
oblačilno in usnjarskopredelovalno industrijo.
4. WEISSBACHER, J. Analiza poslovanja TOUPI
20010. Ljubljana : GZS Združenje za tekstilno,
oblačilno in usnjarskopredelovalno industrijo.
5. WEISSBACHER, J. Analiza poslovanja TOUPI
20011. Ljubljana : GZS Združenje za tekstilno,
oblačilno in usnjarskopredelovalno industrijo.
6. The EU technical textile industry is a key development field for Europe, able to service world
market(s) of more than 100 billions € provided
true worldwide market access is guaranteed and
innovation is fostered in EU. EURATEX General
Assembly : Public part and Press release, June 2012.
7. EURATEX: Key figures 2011 EU-27 textile and
clothing industry. EURATEX : Bruxelles.
Tekstilec, 2012, letn. 55, št. 3, str. 245–250
Copyright of Tekstilec is the property of University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences & Engineering,
Department of Textiles and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv
without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email
articles for individual use.