Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije
Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije PROGRAMSKI SKLOP: I. SKUPNA EU POLITIKA DO VODA PROJEKT: I/1 Izvajanje vodne direktive Naloga: I/1/1/2 Pregled in posodobitev vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih voda in PZUV STROKOVNE PODLAGE ZA POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA Ljubljana, julij 2014 2 NASLOV NALOGE: Priprava in zagotovitev strokovnih podlag za pripravo Načrta upravljanja voda 2015-2021 in naloge povezane z izvajanjem programa ukrepov upravljanja z vodami Pregled in posodobitev vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih voda in PZUV STROKOVNE PODLAGE ZA POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA ŠIFRA NALOGE: I/1/1/2 NAROČNIK: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana IZVAJALEC: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Hajdrihova 28c 1000, Ljubljana KOORDINATOR NALOGE: dr. Tanja Mohorko DIREKTOR: Igor Plestenjak (žig) KRAJ IN DATUM: LJUBLJANA, julij 2014 AVTORJI: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE, Hajdrihova 28c 1000, Ljubljana GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE, Dimičeva ulica 14 1000 Ljubljana AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Vojkova 1b, 1001 Ljubljana II dr. Tanja Mohorko Špela Petelin dr. Nataša Smolar Žvanut dr. Gorazd Urbanič Blažo Đurović dr. Dunja Zupan Vrenko dr. Monika Peterlin Urška Bremec Sabina Blumauer Matej Cunder mag. Elizabeta Gabrijelčič Marija Habinc Gregor Kolman mag. Jana Meljo Vesna Petkovska Nina Štupnikar Darko Anzeljc Špela Vrhovec Dr. Jure Krivic mag. Joerg Prestor dr. Janko Urbanc dr. Mitja Janža dr. Nina Rman dr. Tamara Ferjan – Stanič mag. Andrej Lapanje dr. Kim Mezga Sonja Cerar Dejan Šram Matjaž Klasinc dr. Gregor Gregorič Stanka Koren Dr. Jože Uhan Dr. Mišo Andjelov Pomembne zadeve upravljanja voda KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE .............................................................................................. I KAZALO SLIK ................................................................................................. III KAZALO PREGLEDNIC ...................................................................................... VI OKRAJŠAVE IN KRATICE ................................................................................. VII 1 IZHODIŠČA ............................................................................................... 1 2 UVOD ....................................................................................................... 4 3 SODELOVANJE JAVNOSTI .......................................................................... 6 4 VODNO OBMOČJE DONAVE IN VODNO OBMOČJE JADRANSKEGA MORJA ..... 7 4.1 4.2 4.3 Opis vodnega območja Donave ............................................................ 7 Opis vodnega območja Jadranskega morja ......................................... 11 Območja s posebnimi zahtevami ........................................................ 13 5 KRATEK POVZETEK VSEBINE POROČILA O POMEMBNIH ZADEVAH UPRAVLJANJA VODA ...................................................................................... 15 5.1 PZUV na vodnih območjih Donave in jadranskega morja...................... 15 5.2 Kaj že izvajamo v okviru nacionalne zakonodaje za zmanjševanje obremenitev na vodno okolje? ..................................................................... 20 5.2.1 5.2.2 5.2.3 5.2.4 5.3 6 Raba zemljišč ......................................................................................... 20 Točkovni in razpšeni viri onesnaževanja voda............................................ 21 Hidrološke in morfološke obremenitve voda .............................................. 27 Biološke obremenitve voda ...................................................................... 35 Vrzeli v izvajanju zakonodaje ............................................................. 36 POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA................................................. 40 6.1 POVRŠINSKE VODE ........................................................................... 40 6.1.1 6.1.2 6.1.3 6.1.4 Raba zemljišč ......................................................................................... 40 Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja voda .......................................... 45 Hidrološke in morfološke obremenitve voda .............................................. 60 Biološke obremenitve voda ...................................................................... 83 6.2.1 6.2.2 Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja .................................................. 91 Hidrološke obremenitve podzemnih vod ................................................. 100 6.2 6.3 PODZEMNE VODE (Geološki zavod Slovenije) ..................................... 89 Druge pomembne zadeve upravljanja voda ....................................... 107 6.3.1 Ekonomski instrumenti upravljanja voda ................................................. 107 6.3.2 Posebna raba voda ............................................................................... 111 6.3.3 Urejanje voda ...................................................................................... 119 6.3.4 Druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije .... 128 6.3.5 Prilagajanje podnebnim spremembam (Agencija Republike Slovenije za okolje) ........................................................................................................... 131 6.3.6 Pomanjkanje vode in suše (Agencija Republike Slovenije za okolje) .......... 136 I Pomembne zadeve upravljanja voda 7 UPORABLJENA ZAKONODAJA IN LITERATURA ..........................................149 DODATEK: POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA NA POREČJIH IN POVODJIH (AVGUST 2014) .............................................................................................155 II Pomembne zadeve upravljanja voda KAZALO SLIK Slika 1-1: Šest letni cikli priprave Načrta upravljanja voda za vodna območja.................. 2 Slika 2-1: Dejavnosti, ki povzočajo obremenitve površinskih in podzemnih ..................... 5 Slika 4-1: Porečja/povodja na področju Republike Slovenije .......................................... 7 Slika 4-2: Slike reke Mure in Drave (SOkol, ARSO) ....................................................... 8 Slika 4-3: Cerkniško in Bohinjsko jezero (SOkol, ARSO)................................................. 9 Reke Dragonja (Slika 4-4), Rižana, Klivnik, Molja, Reka, zadrževalnika Klivnik in Mola ter Jadransko morje so glavne površinske vode na povodju jadranskih rek z morjem, ki se od povodja Soče nadaljuje preko Krasa in Brkinov vse do Koprskega primorja. ................... 11 Slika 4-5: Dragonja in Soča (SOkol, ARSO) ................................................................. 11 Slika 6-1: Deleži rabe zemljišča na porečjih/povodjih (Vir: Corine land cover, 2006), ...... 43 Slika 6-2: Izpust odpadne vode – točkovni vir onesnaževanja voda (Foto: Urška Bremec) .............................................................................................................................. 45 Slika 6-3: Letne količine dušikovih (N) spojin, ki iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali se izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na km2 prispevne površine. .......................................... 47 Slika 6-4: Vnosi dušika zaradi neprečiščene komunalne odpadne vode iz gospodinjstev .. 48 Slika 6-5: Število komunalnih čistilnih naprav s terciarno stopnjo čiščenja in število komunalnih čistilnih naprav s sekundarno in/ali primarno stopnjo čiščenja (Vir: ARSO) ... 49 Slika 6-6: Prikaz tokov vode na prispevnem območju kmetijskega gospodarstva ............ 50 Slika 6-7: Gnojenje travnikov na strmem pobočju – razpršeni vir onesnaževanja voda (Vir: Žurnal 24h, http://www.zurnal24.si, pridobljeno 25.4.2014). ........................................ 51 Slika 6-8: Paša ob vodotoku - razpršeni vir onesnaževanja voda (Avtor: neznan) ........... 51 Slika 6-9: Letne količine organskih snovi izražene kot biokemijska potreba po kisiku (BPK5), ki se iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na km2 prispevne površine. ............................................................................................ 53 Slika 6-10: Iztok iz komunalne čistilne naprave (točkovni vir onesnaževanja) in razpršena poselitev (Foto: Marija Habinc, Elizabeta Gabrijelčič) ................................................... 54 Slika 6-11:Letne količine kovin (baker, cink, kadmij, nikelj in svinec) ki se iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na km2 prispevne površine. .............. 57 Slika 6-12: Hidrološka in morfološka obremenitev zaradi prekomernega odvzema vode Prikaz struge, ki je zaradi odvzema vode suha kar negativno vpliva na elemente stanja voda (biološke elemente kakovsti, podporne fizikalno kemijske parametre). Poleg samega odvzema je struga obremenjena tudi z utrditvami dna in brežin (morfološka obremenitev) (Foto: N. Smolar-Žvanut). ......................................................................................... 64 Slika 6-13: Izpust povratnega odvzema vode (Foto: M. Habinc).................................... 64 III Pomembne zadeve upravljanja voda Slika 6-14: Zaradi spremenjene količine in dinamike vodnega toka se zaraščajo prodišča (Foto: E. Gabrijelčič)................................................................................................. 64 Slika 6-15: HE Formin (Foto: E. Gabrijelčič). .............................................................. 65 Slika 6-16: Akumulacija HE Moste (Foto: M. Habinc). .................................................. 65 Slika 6-17: Odvzem vode za hidroenergetsko rabo z derivacijskim kanalom (Foto: E. Gabrijelčič). Na desni strani slike struga reke iz katere se odvzema vodo. ..................... 66 Slika 6-18: Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc). Poleg sprememb v hidrološkem režimu, pregrade prekinjajo kontinuiteto toka in povzročajo morfološke obremenitve – razvidne spremembe brežin.................................................................................................... 66 Slika 6-19: Zadrževalnik Ptujsko jezero (Foto: M. Habinc) ............................................ 67 Slika 6-20: Razbremenilnik Ledava-Mura (Foto: A. Bizjak) ............................................ 68 Slika 6-21: Razbremenilnik Pšate (Foto: P. Repnik Mah, 2007) ..................................... 68 Slika 6-22: Grajeni objekti v obalnem pasu (vir: Peterlin in sod., 2011 a). ..................... 73 Slika 6-23: Sava pri Hotiču, kjer je stalno mesto odvzema naplavin (Foto: P. Repnik Mah) .............................................................................................................................. 74 Slika 6-24: Savske naplavine (Foto: P. Repnik Mah) .................................................... 74 Slika 6-25: Kamnita drča z ribjo stezo na Mirni (Foto: M. Habinc) ................................. 76 Slika 6-26: Mehki jez na Savi – morfološka obremenitev (Foto: P. Repnik Mah) ............. 76 Slika 6-27: Nasip ob Muri in Ptujskem jezeru – vpliv na obvodni ekosistem (Foto: M. Habinc) ................................................................................................................... 76 Slika 6-28: V celoti odstranjena obrežna vegetacija in odsekoma ohranjena obrežna vegetacija na Ložnici (Foto: M. Habinc) ...................................................................... 77 Slika 6-29: Utrditev dna in brežin - morfološka sprememba vodotoka (Foto: M. Habinc) . 78 Slika 6-30: Prečni objekti na vodotokih, zajeti na podlagi DOF posnetkov ..................... 81 Slika 6-31: Prekinjena kontinuiteta toka in spremenjen hidrološki režim zaradi hidroenergetske rabe (Foto: M. Habinc in N. Smolar-Žvanut) ....................................... 82 Slika 6-32: Pregrada za hidroenergetsko rabo - prekinitev vzdolžne kontinuitete se lahko omili s prehodom za ribe (Foto: M. Habinc) ................................................................ 82 Slika 6-33: Šarenka (foto: ZZRS). .............................................................................. 85 Slika 6-34: Srebrni koreselj (foto: ZZRS). ................................................................... 86 Slika 6-35: Srebrni tolstolobik (foto: ZZRS). ................................................................ 86 Slika 6-36: Črni ameriški somič (foto: ZZRS). .............................................................. 86 Slika 6-37: Trend spreminjanja povprečne poletne temperature zraka v Sloveniji v obdobju 1961–2011. (vir: ARSO) ............................................................................. 131 Slika 6-38: Trend spreminjanja povprečne letne vsote padavin v Sloveniji v obdobju 1961– 2011. Z velikimi krožci so označene postaje s statistično značilnimi trendi pri stopnji značilnosti 5 %. Trendi označeni z manjšimi krožci niso statistično značilni. (vir: ARSO) 132 IV Pomembne zadeve upravljanja voda Slika 6-39: Trend srednjih letnih pretokov na vodomernih postajah državnega hidrološkega monitoringa (vir: ARSO)....................................................................... 133 Slika 6-40: Izrazite, regionalne in lokalne suše v devetih regijah v Sloveniji v obdobju 1963-2013 določene na osnovi povprečnega primanjkljaja vode v poletnem obdobju. (vir: UM/ARSO) ............................................................................................................. 137 Slika 6-41: Kmetijska suša od marca do avgusta 2003 - podana je površinska vodna bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO)................................................................. 139 Slika 6-42: Kmetijska suša od 1. junija do 31. julija 2006. Podana je površinska vodna bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO)................................................................. 140 Slika 6-43: Kmetijska suša v obdobju od 20. junija do 20. avgusta 2012 - podana je površinska vodna bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO) ............................................... 141 Slika 6-44: Število vročih (Tmax >=30°C) in toplih (Tmax>=25°C) dni v Ljubljani v obdobju 1951-2013. (vir: UM/ ARSO) ....................................................................... 142 Slika 6-45: Leta s podpovprečno vodnatostjo običajno pomenijo sušne razmere na zalednem območju rek (vir: UH/ARSO). .................................................................... 143 Slika 6-46: Odstopanje letnega obnavljanja podzemne vode v Sloveniji od povprečja 19812010. (vir UH/ARSO) .............................................................................................. 143 Slika 6-47: Odstopanje obnavljanja podzemnih voda v letu 2012 glede na povprečje obdobja 1981-2010 (regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI). ............................. 144 Slika 6-48: Delež padavin v obdobju od 1. junija do 15. avgusta glede na dolgoletno povprečje 1971-2000 v sušnih letih 2003, 2012 in 2013 (vir: UM/ARSO) ..................... 145 V Pomembne zadeve upravljanja voda KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 4-1: Nekatere značilnosti vodnega območja Donave in njegovih porečij....... 10 Preglednica 4-2: Nekatere značilnosti vodnega območja Jadranskega morja in pripadajočih povodij .................................................................................................................... 12 Preglednica 5-1: Pomembne zadeve upravljanja voda z navedbo poglavja, v katerem je PZUV podrobneje razložena ...................................................................................... 16 Preglednica 6-1: Skupna količina odvzete vode po porečjih in povodjih ob upoštevanju odvzemov iz izvirov in iz vodotokov površinskih voda (NUV, 2011) ............................... 63 Preglednica 6-2: Hidroelektrarne ter prekomejne hidroelektrarne, ki vplivjo na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda .................................................. 65 Preglednica 6-3: Pregrade in zadrževalniki na glavnem toku in pritokih s prispevno površino večjo od 10 km2 .......................................................................................... 67 Preglednica 6-4: Razbremenilniki na glavnem toku vodnih teles površinskih voda .......... 68 Preglednica 6-5: Pregled izpustov vode, ki presegajo količinski kriterij po porečjih in povodjih (NUV, 2011) ............................................................................................... 68 Preglednica 6-6: Odvzemi naplavin ............................................................................ 74 Preglednica 6-7: Vodna telesa z izrazitimi regulacijami in drugimi ureditvami ................. 75 Preglednica 6-8: Poplavna ogroženost porečij/povodij in statistika ogrožencev na 61 območjih pomembnega vpliva poplav....................................................................... 124 Preglednica 6-9: Ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic poplav na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih v obdobju 2007-2012 (v mio EUR) .......... 124 VI Pomembne zadeve upravljanja voda OKRAJSAVE IN KRATICE ARSO DEP DES EU FFS GeoZS HE IzVRS KČN KIS mHE MKO MOP MPVT NUV PAH PRP PU-NUV PZUV VTPodV VTPV VVO ZDLov-1 ZFfS ZMR-2 ZON ZOPNN ZSRib ZUPUDP ZUPUDPP ZV-1 ZVO-1 Agencija Republike Slovenije za okolje dober ekološki potencial dobro ekološko stanje Evropska unija fitofarmacevtska sredstva Geološki zavod Slovenije hidroelektrarna Inštitut za vode Republike Slovenije komunalna čistilna naprava Kmetijski inštitut Slovenije mala hidroelektrarna Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Ministrstvo za okolje in prostor močno preoblikovano vodno telo Načrt upravljanja voda poliaromatski ogljikovodiki Program razvoja podeželja Program ukrepov upravljanja voda Pomembne zadeve upravljanja voda vodno telo podzemnih voda vodno telo površinskih voda vodovarstveno območje Zakon o divjadi in lovstvu Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih Zakon o morskem ribištvu Zakon o ohranjanju narave Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč Zakon o sladkovodnem ribištvu Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor Zakon o prostorskem načrtovanju Zakon o vodah Zakon o varstvu okolja VII Pomembne zadeve upravljanja voda 1 Izhodišča Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (v nadaljevanju: Vodna direktiva) od držav članic zahteva, da vzpostavijo celovite pristope za varovanje, izboljšanje in trajnostno rabo vodnega okolja. Ključni mehanizem za doseganje teh ciljev je Načrt upravljanja voda1 (v nadaljevanju: NUV) in Program ukrepov upravljanja voda (v nadaljevanju: PU NUV). Proces priprave NUV in PU NUV vključuje analizo pritiskov in vplivov, določitev stanja voda, vzpostavitev okoljskih ciljev za podzemne in površinske vode (vključno z jezeri, vodotoki, somornicami in obalnim morjem) v vodnem območju, in vzpostavitev programov ukrepov za doseganje teh ciljev. Vodna direktiva ob tem zahteva, da se pri določanju okoljskih ciljev upošteva tudi druge vidike kot so gospodarske prioritete in socialna vprašanja. Okoljski cilji v skladu z Vodno direktivo so: doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda doseganje dobrega kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda preprečitev poslabšanja stanja voda Aktivnosti in delovni koraki v povezavi s pripravo NUV se izvajajo v okviru šestletnega načrtovalskega obdobja in se zaključijo s sprejemom NUV in PU NUV. V tem obdobju države članice izvajajo stroškovno učinkovite temeljne indopolnilne ukrepe, kot so predvidele v PU NUV. Vodna direktiva ob tem določa še vzpostavitev monitoringa voda, sodelovanja javnosti, poročanje vsebin v sistem WISE in čezmejno usklajenost vsebin NUV-a s poudarkom na programih ukrepov. Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave in Jadranskega morja sprejme Vlada za šestletno obdobje. Obdobje, za katerega bo veljal NUV II, je 22. december 2015 do 22. december 2021. 1 Proces priprave NUV in PU NUV je opisan v Delovnega programa za pripravo načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave in Jadranskega morja za obdobje od 2015-2021 .objavljenem na spletni strani: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/#c19405 (vpogledano 22.6.2014) 1 Pomembne zadeve upravljanja voda Prvi načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadreanskega morja za obdobje 2009 do 2015 (v nadaljevanju: NUV I) je bil sprejet julija 2011 z Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11 in 49/12) medtem ko je bil Program ukrepov upravljanja voda za obdobje od 2011 do 2015 (v nadaljevanju: PU NUV I) sprejet s sklepom Vlade Republike Slovenije2. Do leta 2015 mora vsaka izmed držav članic EU pripraviti drugi Načrt upravljanja voda za vodna območja za obdobje 2016 do 2021 (v nadaljevanju: NUV II) in program ukrepov upravljanja voda (v nadaljevanju: PU-NUV II). Vodna direktiva ob tem določa obvezne vsebine, ki morajo biti pripravljene v okviru šest letnega cikla priprave NUV skupaj s časovnim razporedom za pripravo teh vsebin (Slika 1-1). Pomembne zadeve upravljanja površinskih in podzemnih voda (v nadaljevanju: PZUV) se objavijo dve leti pred sprejetjem NUV in predstavljajo vsebine, ki morajo biti podrobneje obravnavane v okviru priprave osnutka NUV-a, da ta postane bolj ciljno usmerjen. Glede na cikel priprave NUV se je potrebno zavedati, da imamo NUV I, ki je že opredelil ukrepe, ki jih je potrebno izvesti v 6-letnem obdobju, da bo doseženo dobro stanje voda. Za doseganje ciljev so bila porabljena znatna finančna sredstva (projekti s področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, Program razvoja podeželja – kmetijsko okoljska plačila). NUV I Osnutek NUV I Izvajanje programa ukrepov Izvajanje programa ukrepov Doseganje ciljev NUV I Doseganje ciljev NUV II Karakterizacija Karakterizacija 2015 NUV II Osnutek Delovni program za 2014 NUV II pripravo NUV Poročilo o pomembnih zadevah upravljanja voda Delovni program za pripravo NUV II Poročilo o pomembnih zadevah upravljanja 2013 voda 2012 Slika 1-1: Šest letni cikli priprave Načrta upravljanja voda za vodna območja 3 Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13) (v nadaljevanju: ZV-1), kot osnovni instrument upravljanja voda, določa vsebine ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi drugega posodobljenega NUV-a. Podrobnejša 2 Sklep vlade Republike Slovenije št. 35500-4/2011/5, z dne 28. 7. 2011. Poslovenjeno po viru http://www.scotland.gov.uk/Publications/2007/12/05141702/4 Vpogledano 4.12.2013 3 2 Pomembne zadeve upravljanja voda vsebina načrta je določena z Uredbo o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda. V skladu z ZV-1 »Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda.« kar je širše od ciljev Vodne direktive. NUV se pripravi v skladu z določbami ZV-1. ZV-1 poleg priprave Načrta upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja4 določa še pripravo Načrta upravljanja z morskim okoljem5, ki izhaja iz Direktive o morski strategiji6. Navedena načrta se lahko dopolnita s podrobnejšimi programi in načrti upravljanja voda7 med katere uvrščamo tudi podrobnejši načrt zmanjševanja ogroženosti pred poplavami8, ki izhaja iz določb Poplavne direktive9. NUV je dokument, za doseganje ciljev Vodne direktive, ki so: a) za površinske vode: preprečitev poslabšanja stanja, doseganje dobrega stanja, dober ekološki potencial in dobro kemijsko stanje površinske vode. b) za podzemno vodo: preprečitev ali omejitev vnosa onesnaževal v podzemno vodo, preprečitev poslabšanja stanja za podzemno vodo, doseganje dobrega stanja podzemne vode, zmanjšanje onesnaženosti podzemne vode, c) zmanjšanje negativnih vplivov na zavarovanih območjih. 4 55. Člen ZV-1 59.a člen ZV-1 6 Direktiva 2008/56/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17.junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja 7 60.a člen ZV-1 8 podrobnejši načrt zmanjševanja ogroženosti pred poplavami ali načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO) 9 Direktiva 2007/60/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 23.oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti 5 3 Pomembne zadeve upravljanja voda 2 Uvod PZUV je dokument, ki podaja pregled nad zaznanimi okoljskimi problemi10 na področju upravljanja voda11, za katere je ugotovljeno, da povzročajo večje vplive na vodno okolje in so ključni, da kljub obstoječim predpisom s področja voda in varstva okolja, dobro stanje površinskih in podzemnih voda ne bo doseženo. Pomembne zadeve upravljanja voda so zadeve, za katere se ocenjuje, da predstavljajo glavne okoljske probleme na področju upravljanja voda. Dokument podaja osnovne informacije o tem, kateri okoljski problemi na območju Republike Slovenije so posledica različnih dejavnosti, kot so dejavnosti industrija, energetika, kmetijstvo, promet, turizem, gojenje vodnih organizmov12. Najpogostejše obremenitve, ki jih navedene dejavnosti lahko povzročajo, so vnos snovi iz točkovnih in razpršenih virov ter hidrološke13 in morfološke14 obremenitve voda. Ugotovljene pomembne zadeve upravljanja predstavljajo osnovo za nadaljnjo podrobnejšo obravnavo obremenitev, ki jih dejavnosti zaradi svojega delovanja posredno ali neposredno imajo na vodni ekosistem, in pripravo ukrepov za zmanjševanje njihovega vpliva. Ukrepi, ki so potrebni za doseganje ciljev upravljanja voda, so del PU- NUV in niso predmet tega poročila. V nadaljevanju procesa priprave NUV se pripravi in objavi osnutek NUV in PU-NUV15. PZUV predstavlja osnovo za nadalnjo podrobnejšo analizo okoljskih problemov in določitev t.i. pomembnih obremenitev, ki so v osnutku NUV in PU-NUV naslovljene s konkretnimi (t.i. dopolnilnimi) ukrepi. Pomembne obremenitve voda so lahko posamezne obremenitve (npr. odvzem vode, pregrada, izpust iz industrijskega obrata, ipd.) ali kombinacije 10 Okoljski problemi so tisti, ki onemogočajo doseganje ciljev vodne direktive Cilji na področju upravljanja voda so: doseganje dobrega stanja voda zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. 12 Dejavnost gojenja rib in školjk 13 Hidrološke obremenitve vplivajo na hidrološki režim oz. na količino in dinamiko vodnega toka ter na povezavo s podzemno vodo. Mednje spadajo odvzemi in izpusti vode, osuševanje zemljišč. 14 Morfološke spremembe voda so fizične spremembe vodnega in obvodnega okolja, na primer regulacije strug, prečni objekti, visokovodni nasipi ali zidovi, obrežna zavarovanja. 15 Glede na Delovni program za pripravo načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave in Jadranskega morja za obdobje od 2015 – 2021 (objavljen na http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/#c19405 ; vpogledano 22.6.2014) bo osnutek NUV II in PU-NUV II objavljen v januarju 2015 11 4 Pomembne zadeve upravljanja voda različnih obrmenitev za katere se oceni da povzročajo, da dobro stanje voda ne bo doseženo. Pomembne obremenitve so obremenitve, za katere se oceni, da sama ali v kombinaciji z drugimi vrstami obremenitev povzročajo, da vodno telo ali skupina vodnih teles ne bo dosegla okoljskih ciljev. Slika 2-1: Dejavnosti, ki povzočajo obremenitve površinskih in podzemnih voda 5 Pomembne zadeve upravljanja voda 3 Sodelovanje javnošti Eden od ključnih procesov pri pripravi NUV in PU NUV je sodelovanje javnosti. MKO zato načrtuje posvetovanje z javnostjo v dveh fazah: posvetovanje o glavnih problemih na vodah v RS (junij – november 2014) in posvetovanje o učinkovitih rešitvah teh problemov (februar – avgust 2015). PZUV je dokument, katerega osnovi namen je informirati javnost in vkjučitev javnosti v razpravo o aktualnih problemih na področju upravljanja voda. Javnost je povabljena, da v roku šestih mesecev po objavi PZUV na spletni strani MKO, poda komentarje in predloge16 v zvezi z ugotovljenimi pomembnimi zadevami upravljanja voda in v zvezi z izpostavitvijo najbolj perečih problemov v posameznem okolju. Ministrstvo bo v okviru obeh faz posvetovanja organiziralo tudi delavnice po porečjih in delavnice s ključnimi deležniki.17 Ministrstvo bo komentarje in predloge v fazi posvetovanja o glavnih problemih na vodah v RS smiselno upoštevalo v nadaljnih korakih priprave NUV II in PU NUV II18. Javnost je povabljena, da v roku šestih mesecev po objavi poda komentarje in predloge v zvezi z ugotovljenimi pomembnimi zadevami upravljanja voda S sodelovanjem v okviru javne obravnave je širši javnosti omogočena neposredna vključenost v proces priprave načrta upravljanja voda. Obenem se izvaja osveščanje javnosti na način, da ob izpostavitvi posameznih problemov, z aktivnim sodelovanjem poiščejo ustrezne rešitve za sanacijo ugotovljenih problemov. 16 Komentarje in predloge se lahko pošlje pisno na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in kolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana ali preko spletnega obrazca na spletni strani: ROBERT 17 Natančen opis načrta posvetovanj z javnostjo je objavljen v Okvirnem programu…, poglavje, ..na spletni strani ROBERT 18 Časovnica priprave NUV II in PU NUV II je objavljena na spletni strani: ROBERT 6 Pomembne zadeve upravljanja voda 4 Vodno območje Donave in vodno območje Jadranškega morja 4.1 Opiš vodnega območja Donave Površinske vode s pripadajočimi zalednimi površinami se na vodnem območju Donave razprostirajo preko treh hidroekoregij – hidroekoregije Alpe, hidroekoregije Dinaridi in hidroekoregije Panonska nižina. Vodno območje Donave je razdeljeno na tri porečja – porečje Mure, porečje Drave in porečje Save (Slika 4-1). Slika 4-1: Porečja/povodja na področju Republike Slovenije Porečje Mure se razteza preko Goričkega, Ledavskih goric, ravninskega območja Prekmurja in delno tudi preko Slovenskih goric. Glavne reke na tem porečju so Mura (Slika 4-2), Kučnica, Ščavnica, Velika Krka, Kobiljanski potok in Ledava. Večjih naravnih jezer, ki bi bila vključena v pripravo PZUV, na tem porečju ni identificiranih. Tako kot na porečju Mure, tudi na porečju Drave (Slika 4-2) ni večjih naravnih jezer. Obravnavane so bile le reke, in sicer Drava, Mislinja, Meža, Mutska Bistrica, Ložnica, Polskava, Dravinja in Pesnica s pritoki. Porečje Drave zajema Koroško, dolino Drave, Pohorje, Slovenske gorice, Dravsko ravnino z obrobji in delno Haloze in Kozjansko. 7 Pomembne zadeve upravljanja voda Reka Drava - Prodišče, Plitvine In Brzice (VIR:http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=3452) Mrtvica Mure pri Kotu (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=3565) Struga Drave Pod Jezom Pri Markovcih (VIR:http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=7141) Slika 4-2: Slike reke Mure in Drave (SOkol, ARSO) Največji delež na VO Donave ima porečje Save, ki je razdeljeno na Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Savo, Savinjo in Kolpo. Zgornja Save zajema Zgornjesavsko dolino, osrednje območje Julijskih Alp, Triglavsko predgorje, Jelovico, greben Karavank, BlejskoRadovljiško kotlino z obrobji, del Kamniško-Savinjskih Alp, Škofjeloško hribovje, Brezjansko ravnino, Kranjsko in Sorško polje. Srednja Save obsega Polhograjsko hribovje, Ljubljansko kotlino z Ljubljanskim barjem, Kamniško kotlino, Kamniško in Zasavsko hribovje, del Kamniško-Savinjskih Alp, planoto med Črnim vrhom in Logatcem, Pivško kotlino, Cerkniško polje, Veliko notranjsko planoto, Bloke in območje Javornikov do Snežnika. Spodnja Save obsega Grosupeljsko kotlino, Dolenjsko hribovje ob Savi, delno Haloze in Kozjansko, Posavsko in Obsotelsko gričevje, Krško-Brežiško polje, Krško gričevje, dolino srednje Krke z obrobji, Suho krajino, Kočevski Rog, Krakovski gozd in Gorjance z Radoho. 8 Pomembne zadeve upravljanja voda Porečje Savinje se razprostira na območju dela Kamniško-Savinjskih Alp, Logarske doline, Spodnje Savinjske doline, Šaleško-Konjiškega hribovja, predgorja vzhodno od Savinje ter celjske in velenjske kotline. Porečje Kolpe obsega Ribiško-Kočevsko dolino, Kočevsko goro z Moravsko planoto, dolino Zgornje Kolpe, Kočevsko-Roško hribovje in Belo krajino. Na porečju Save so tri naravna (Slika 4-3; Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko jezero) in eno umetno jezero (Velenjsko jezero), ki so bila vključena v analizo. Glavne reke na tem porečju so Sava, Radovna, Tržiška Bistrica, Kokra, Sora (Poljanska in Selška Sora), Rača, Pšata, Kamniška Bistrica, Cerkniščica, Jezerski Obrh, Rak, Pivka, Unica, Logaščica, Iščica, Gradaščica, Mali Graben, Mirna, Črmošnjičica, Radeščica, Temenica, Prečna, Radulja, Krka, Mestinjščica, Bistrica, Sotla, Čabranka, Rinža, Krupa, Lahinja in Kolpa. Cerkniško jezero (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=569) Bohinjsko jezero s Komne (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=5752) Slika 4-3: Cerkniško in Bohinjsko jezero (SOkol, ARSO) DELITEV VODNEGA OBMOČJA Površinske vode so za potrebe upravljanja voda, analize obremenitev, vplivov in stanja ter končno tudi ugotavljanja pomembnih okoljskih problemov in oblikovanja učinkovitih ukrepov razdeljene na vodna telesa (VT), ki so opredeljena kot pomembni in razpoznavni deli površinskih voda. Tista vodna telesa, ki so zaradi človekove dejavnosti fizično pomembno spremenjena, so definirana kot močno preoblikovana vodna telesa (v nadaljevanju besedila MPVT), vodna telesa, ki pa so nastala z umetnimi posegi v prostor so umetna vodna telesa (v nadaljevanju besedila UVT). 9 Pomembne zadeve upravljanja voda Preglednica 4-1: Nekatere značilnosti vodnega območja Donave in njegovih porečij Karakteristika Porečje Porečje Porečje Porečje Porečje Porečje Porečje Mure Drave Zg. Sr. Sp. Savinje Kolpe Save Save Save Površina VT 1389 3233 2174 3044 3585 1853 1103 (km2) Dolžina vseh 2892 7841 3492 7240 4853 3965 396 VT(km) Število VT 12 17 13 20 19 13 7 vodotoki Število VT 0 0 2 1 0 0 0 jezera Število MPVT 2 5 2 1 1 2 0 Število UVT Skupno število VTPV VO Donave 16381 30679 101 3 13 0 2 0 1 0 1 0 4 14 24 17 23 20 16 7 121 Na vodnem območju Donave so površinske vode razdeljene na 121 vodnih teles, med njimi so tri jezera, štiri umetna vodna telesa in trinajst močno preoblikovanih vodnih teles. Podrobnejše karakteristike vodnega območja in pripadajočih porečij so podane v preglednici 4-1. 10 Pomembne zadeve upravljanja voda 4.2 Opiš vodnega območja Jadranškega morja Celinske površinske vode s pripadajočimi zalednimi površinami se na vodnem območju Jadranskega morja razprostirajo preko treh hidroekoregij – hidroekoregije Alpe, hidroekoregije Padska nižina in hidroekoregije Dinaridi (Slika 4-1). Raznoliko površje prehaja iz goratega preko hribovitega in gričevnatega v nižinski svet, ki prehaja v obalno morje. Vodno območje Jadranskega morja je razdeljeno na dve povodji – povodje Soče in povodje jadranskih rek z morjem. Povodje Soče sega vse od Julijskih Alp, Cerkljanskega in Idrijskega hribovja, Banjščic, Trnovskega gozda, Vipavske doline do Nanosa. Glavne reke na tem povodju so Soča, Nadiža, Idrija, Bača, Idrijca, Trebuščica, Koren, Vipava in Hubelj, večja ojezeritev na tem povodju pa je zadrževalnik Vogršček. Reke Dragonja (Slika 4-4), Rižana, Klivnik, Molja, Reka, zadrževalnika Klivnik in Mola ter Jadransko morje so glavne površinske vode na povodju jadranskih rek z morjem, ki se od povodja Soče nadaljuje preko Krasa in Brkinov vse do Koprskega primorja. Mejna reka Dragonja (VIR:http://nfpeuropa.eu/sokol/displayimage.php?pid=5929) si.eionet. Soča severno od mosta pri Kobaridu (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=8362) Slika 4-5: Dragonja in Soča (SOkol, ARSO) DELITEV VODNEGA OBMOČJA Na vodnem območju Jadranskega morja so površinske vode razdeljene na 34 vodnih teles. Večino vodnih teles predstavljajo vodotoki. Vodna telesa morja predstavljajo manj kot petina vodnih teles na vodnem območju Jadranskega morja. Podrobnejše karakteristike vodnega območja in pripadajočih povodij so podane v spodnji preglednici (Preglednica 4-2). Na vodnem območju Jadranskega morja niso bila določena jezera in umetna vodna teles. 11 Pomembne zadeve upravljanja voda Preglednica 4-2: Nekatere značilnosti vodnega območja Jadranskega morja in pripadajočih povodij Povodje Soče Povodje jadranskih rek z morjem VO Jadranskega morja Površina VT(km2) 2298 1285 3583 Dolžina vseh VT(km) 3000 1653 4653 Število VT vodotoki 13 11 24 Število VT morja 0 4 4 Število MPVT 2 4 6 15 19 34 Karakteristika Skupno število VTPV 12 Pomembne zadeve upravljanja voda 4.3 Območja š pošebnimi zahtevami Območja s posebnimi zahtevami so območja, ki jih je potrebno še posebej varovati pred različnimi obremenitvami vodnega okolja. Na teh območjih so z namenom njihovega varovanja vzpostavljeni posebni režimi in/ali dodatni stožji kriteriji v primerjevi s kriteriji dobrega kemijskega in ekološkega stanja voda. Na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja so določena naslednja območja s posebnimi zahtevami: kopalne vode, v skladu z predpisom, ki ureja upravljanje s kakovostjo kopalnih voda19 in katere določila izhajajo iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS, občutljiva območja v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav20, ki izhajajo iz Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode21, ranljiva območja v skladu s predpisom, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla22 in izhajajo iz Direktive Sveta 91/676/EEC z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, območja salmonidnih in ciprinidnih voda, v skladu s predpisom ki ureja kakovost površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib23 in katere določila izhajajo iz Direktive 2006/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o kakovosti sladkih voda24, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib, zavarovana in varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda in ki izhajajo iz Zakona o ohranjanju narave (ZON). Določila izhajajo iz Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic in Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. 19 Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08) Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10) 21 Priloga I k Direktivi 91/271/EGS, ki je bila spremenjena z Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27. februarja 1998 o spremembi Direktive Sveta 91/271/EGS glede nekaterih zahtev, določenih v Prilogi I. Z uveljavitvijo sprememb so se spremenile tudi zahteve glede izpustov iz komunalnih čistilnih naprav na občutljivih območjih. 22 Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL, št. 113/2009 in 5/13), 23 Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02 in 41/04 ZVO-1) 24 Direktiva je prenehala veljat z 22. decembrom 2013 (22. Člen Vodne direktive) 20 13 Pomembne zadeve upravljanja voda vodovarstvena območja, v skladu z 74. členom zakona o vodah (ZV-1), ki vspostavlja režim varstva pitne vode. Določila izhajajo iz zahtev Vodne direktive25. ogrožena območja, ki so opredeljena v 83. členu Zakona o vodah kot območja, ki so ogrožena zaradi poplav (poplavna območja), erozije celinskih voda in morja (erozijska območja), zemeljskih ali hribinskih plazov (plazljiva območja) in snežnih plazov (plazovita območja). območja varstvenih voda v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo in izhajajo iz Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib) in Zakona o morskem ribištvu (ZMR-2). Na vodnem območju Jadranskega morja so poleg že navedenih območij prisotna še: območja pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, ki izhajajo iz predpisa, ki ureja kakovost vode za navedena območj26. Določila predpisa izhajajo iz Direktive 2006/113/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje27. 25 26 27 7. člen Vodne direktive Uredba o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Uradni list RS, št. 52/07) Direktiva je prenehala veljat z 22. decembrom 2013 (22. Člen Vodne direktive) 14 Pomembne zadeve upravljanja voda 5 Kratek povzetek všebine poročila o pomembnih zadevah upravljanja voda Kaj so PZUV? PZUV so zaznani okoljski problemi28 na področju upravljanja voda29, za katere je ugotovljeno, da povzročajo večje vplive na vodno okolje Metodologija določitve PZUV Pomembne zadeve upravljanja voda so bile določene na osnovi analize človekovega delovanja na stanje okolja, kabinetnih analiz, terenskega dela in ekspertnih mnenj ter na osnovi veljavnih in načrtovanih operativnih programov, ki izhajajo iz veljavnih predpisov na področju varstva okolja in predpisov o vodah. 5.1 PZUV na vodnih območjih Donave in jadranskega morja V okviru PZUV (Preglednica 4-1) so obravnavane površinske in podzemne vode. Pri površinskih vodah so PZUV podane glede na rabo zemljišč, točkovne in razpšene vire onesnaževanja), hidrološke in morfološke obremenitve ter biološke obremenitve. Pri podzemnih vodah so PZUV podane glede na točkovne in razpšene vire onesnaževanja in količinsko stanje podzemnih voda. Obravnavane so tudi druge zadeve, ki so pomembne za področje upravljanja voda. Tako so v poročilo vključene PZUV s področja rabe voda, urejanja voda in s področja ekonomskih instrumentov. Podan je tudi vpogled v področja prilagajanja na podnebne spremembe, pomanjkanja vode in suše. 28 29 Okoljski problemi so tisti, ki onemogočajo doseganje ciljev vodne direktive Cilji na področju upravljanja voda so: doseganje dobrega stanja voda zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. 15 Pomembne zadeve upravljanja voda Preglednica 5-1: Pomembne zadeve upravljanja voda z navedbo poglavja, v katerem je PZUV podrobneje razložena Poglavje Pomembna zadeva upravljanja voda Površinske vode 6.1.1 Raba zemljišč30 - Obremenitve vodnih in obvodnih ekosistemov zaradi spremenjene rabe zemljišč 6.1.2 Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja voda31 6.1.2.1 Obremenjevanje voda zaradi vnosa hranil32: - obremenjevanja voda na iztokih iz točkovnih virov onesnaževanja - ribiška in ribogojska praksa - onesnaževanje zaradi izpustov neprečiščene komunalne odpadne vode - nos hranil zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti 6.1.2.2 Obremenjevanje voda zaradi vnosa organskih snovi33 - onesnaževanje zaradi emisije snovi iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja 6.1.2.3 Obremenjevanje voda zaradi vnosa nevarnih snovi34 - obremenjevanje na iztokih iz industrijskih naprav - izvajanje kmetijskih dejavnosti (neprimerna raba sredstev za varstvo raslin) - incidentna in namerna onesnaževanja z nevarnimi snovmi - Neustrezne baze podatkov za oceno vplivov FFS na stanje voda 30 Rabo zemljišč v grobem delimo na: umetne površine (sklenjene in nesklenjene urbane površine, umetno ozelenjene površine, ipd.), kmetijske površine in ostale (naravne) površine. Spremenjena raba zemljišč vključuje odstranjevanje obrežne vegetacije in spremembe rabe zemljišč v prispevnem območju. Neprepustne površine (predvsem kmetijske in umetne površine) v zaledju vodotoka vplivajo na vnose sedimentov v vodno okolje in na odtekanje vode. Slednje vodi do spremembe količine in dinamike odtoka vode iz prispevnega območja kar lahko vpliva na jakost poplavnih dogodkov ali zniževanje nizkih pretokov (Allan, 2004; Pavlin, 2012). Na drugi strani odstranjevanje obrežne vegetacije lahko povzroča spremembe obvodnih habitatov kakor tudi spremembe temperaturnih režimov. 31 Točkovni in razpšeni viri onesnaževanja lahko obremenjujejo površinske in podzemne vode zaradi vnosa hranil, organskih snovi in nevarnih snovi. Primeri točkovnih virov vključujejo izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, iz industrijskih objektov in onesnaževanje v primeru incidentnih dogodkov (npr. razlitja v primeru prometnih in drugih nesreč). Primeri razpršenega onesnaževanja so atmosferska depozicije, spiranje s kmetijskih zemljišč, erozija, drenaža ipd. 32 Hranilne snovi ali hranila so anorganske molekule (fosforjeve in dušikove spojine), ki jih avtotrofni organizmi nujno potrebujejo za rast. 33 Organske snovi v vodnem okolju so ostanki odmrlih živalskih in rastlinskih organizmov in njihovih iztrebkov 34 Nevarne snovi v površinskih vodah so t.i. prednostne snovi in posebna onesnaževala v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10 in 96/13) medtem ko so nevarne snovi za podzemne vode definirane v Uredbi o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09 in 68/12). Seznam nevarnih snovi za površinske vode ni enak seznamu nevarnih snovi za podzemne vode. 16 Pomembne zadeve upravljanja voda 6.1.3 Hidrološke in morfološke obremenitve voda 6.1.3.1 Hidrološke spremembe voda: - Prekomerni odvzemi vode 6.1.3.2 Morfološke spremembe voda: - Razdrobljenost upravljanja voda in nepovezanost med organi upravljanja - Pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi in podatkovne baze - Regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode - Gradnja umetnih podvodnih struktur ob obali - Fizične spremembe dna morja 6.1.3.3 Prekinitev vzdolžne povezanosti: - Prekinjena vzdolžna povezanost vodotoka 6.1.4 Biološke obremenitve voda - prisotnosti tujerodnih vrst ribiško upravljanja gojenje vodnih organizmov Podzemne vode 6.2.1 Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja voda 6.2.1.1 Obremenjevanje voda zaradi vnosa hranil - Vpliv dušika na podzemno vodo iz velikih živinorejskih obratov - Poslabševanje kakovosti podzemne vode v spodnjem (Pliocenskem) vodonosniku Dravskega polja - Pomanjkanje dejanskih (izmerjenih) podatkov o izpiranju nitratov s kmetijskih površin v podzemno vodo - Vprašljivo kemijsko stanje podzemne vode v vodonosnem sistemu Vrtojbensko polje 6.2.1.2 Obremenjevanje voda zaradi vnosa pesticidov: - Akumulacije atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov - Drugi pesticidi 6.2.1.3 Obremenjevanje voda zaradi vnosa nevarnih in drugih snovi: - Izpusti odpadnih vod - Odlagališča odpadkov - Rudarski objekti - Industrijski objekti in naprave - Vrtine za plitvo geotermijo 6.2.2 Hidrološke obremenitve voda 6.2.2.1 Obremenitve z odvzemi podzemne vode: 17 Pomembne zadeve upravljanja voda 6.2.2.2 Negativni trendi gladin podzemne vode Pomanjkljiv pregled ekosistemov povezanih s podzemnimi vodami Slaba natančnost pri razmejitvi vodnih teles podzemne vode in s tem povezani zapleti pri določanju količin Nedoslednosti pri poročanju glede programov oskrbe s pitno vodo Pomanjkljiva evidenca in monitoring geotermalnih vodonosnikov Pomanjkljiva evidenca in monitoring geotermalnih vodonosnikov Neurejene pravice in nadzor za izkoriščanje geotremalne energije Obremenitve s posegi urejanja voda: - negativnega vpliva na podzemno vodo Druge pomembne zadeve upravljanja voda 6.3.1 Ekonomski instrumenti upravljanja voda: - Nepopolno izvajanje načela povračila stroškov - Nezadostnost obstoječih podatkov za izdelavo ekonomskih analiz na področju upravljanja voda 6.3.2 Posebna raba voda: - Sektorski dokumenti ne upoštevajo ustrezno cilja dobro stanje voda - Nepopolna zakonodaja - Pomanjkljiv inšpekcijski nadzor in neupoštevanje obstoječe zakonodaje - Količine rabljene vode niso znane in jih iz evidenc ni mogoče določiti - Prioriteta vode na zadrževalnikih ni določena - Pomanjkljivosti, vezane na oskrbo s pitno vodo 6.3.3 Urejanje voda: - Ni zagotovljenega dovolj poplavnega prostora. - Ni izdelane strategije in operativnih programov. - Načrtovanje ukrepov ni celovito. - Vzdrževanje vodotokov je premalo obsežno. - Sanacije vodotokov se ne izvedejo v celoti. - Ni skupne informacijske platforme. 6.3.4 Druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije: - Pomanjkljivi ali neobstoječi viri podatkov za ugotavljanju obremenjevanja morja z odpadki - Pomanjkljivi ali neobstoječi viri podatkov za ugotavljanje obremenjevanja morja s podvodnim hrupom 6.3.5 Prilagajanje podnebnim spremembam: - Sprememba temperaturnih, padavinskih in pretočnih režimov ter povečanje jakosti in pogostosti nastopa poplav, erozije, plazov, suš - Kadrovsko podhranjena struktura, ki skrbi za upravljanje z vodami na 18 Pomembne zadeve upravljanja voda 6.3.6 upravnem in načrtovalskem nivoju ter informacijskem nivoju, spremljanju stanja voda in vodenju investicijskih projektov ter nadzorom vzdrževanja in izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ne more povečevati odpornosti na dogodke v taki meri, kot bi bilo potrebno Pomanjkanje podrobnih predpisov, metodologij in strokovnih podlag za erozijo, plazove in plazovitost ter sušo Podpora strokovnim službam Pomanjkanje vode in suše: - Povečevanje dogodkov pomanjkanja vode in suše - Izvajanje učinkovitih ukrepov za uravnavanje in ohranjanje vodnih količin v samih vodotokih in podzemnih vodnosnikih 19 Pomembne zadeve upravljanja voda 5.2 Kaj že izvajamo v okviru nacionalne zakonodaje za zmanjševanje obremenitev na vodno okolje? V nadaljevanju je podan kratek pregled t.i temelnih ukrepov, ki jih država že izvaja za zmanjševanje obremenitev na vodno okolje vezano na rabo zemljišč, točkovne in razpšene vire onesnaževanja voda, hidrološke in morfološke obremenitve voda in biološke obremenitve voda. Zakonodaja za področja ekonomski inštrumenti upravljanja voda (Poglavje 6.3.1), posebna raba voda (Poglavje 6.3.2), urejanje voda (Poglavje 6.3.3), druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije (Poglavje 6.3.4), prilagajanje podnebnim spremembam (6.3.5) ter pomanjkanje vode in suše (Poglavje 6.3.6) je navedena v okviru poglavja 6.3 Druge pomembne zadeve upravljanja voda. 5.2.1 Raba zemljišč Raba zemljišč je določena z zakonodajo o urejanja prostora, in sicer z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) (v nadaljevanju ZVO) nalaga obvezno izvedbo upravnega postopka presoje vplivov na okolje za vse v Uredbi o vrstah posegov v okolje predpisanih posegih za katere je obvezna presoja vplivov na okolje. Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 ZDru-1 in 8/10 - ZSKZ-B) (v nadaljevanju ZON) omogoča, da se usmeritve oblikujejo na podlagi obravnavanega problema v sklopu Naravovarstvenih smernic in niso eksplicitno napisane v posameznih členih zakonodaje. Predpisani ukrepi za zavarovana in varovana območja, ki se določijo z naravovarstvenimi smernicami na podlagi ekspertne presoje, so: ohranjanje obsega in stanja naravno ohranjenih voda (struge in vodni režim), ohranjanje obsega poplavnih površin (razen na območjih poselitve in infrastrukturi) in poplavnih razmer (še posebej na območjih mokrišč v najširšem pomenu, poplavnih gozdov, rokavov, mrtvic), ohranjanje ali obnova migracijskih poti (tako v strugi vodotokov kot z obrežno zarastjo), prilagajanje časa in velikosti območja izvedbe del življenjskim ciklom (predvsem v času drsti, gnezdenja in prezimovanja). 20 Pomembne zadeve upravljanja voda 5.2.2 Točkovni in razpšeni viri onesnaževanja voda KMETIJSTVO Zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je celotno območje Republike Slovenije določeno kot ranljivo območje. Načine varovanja in preprečevanja onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov ureja Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL, št. 113/2009 in 5/13), ki se šteje za program izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa dušika v tla in na tla zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov iz točke (a) in točke (b) četrtega odstavka 5. člena Direktive 91/676/EGS. Poleg omenjene uredbe kmetje lahko prostovoljno izvajajo še nadstandardne ukrepe znotraj 2. osi Programa razvoja podeželja (Ohranjanje okolja in podeželja) v sklopu kmetijsko okoljskih plačil, ki tudi lahko prispevajo k izboljšanju stanja okolja in voda, večji trajnostni rabi kmetijskih zemljišč in sonaravni obliki kmetovanja. Področje uporabe in prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi je podrobneje obravnavano v nadaljevanju besedila v okviru »NEVARNE SNOVI v skladu s predpisi ki določajo stanje površinskih in podzemnih voda« NUV I in kmetijstvo V okviru NUV voda so bili za kmetijske ukrepe predvideni naslednji dopolnilni ukrepi35: Spodbujanje uporabe hitrih talnih nitratnih testov ter sestava in aplikacija gnojilnih načrtov na podlagi rezultatov analiz in potreb rastlin po hranilih Ciljno vodenje aktivnosti za optimizacijo PRP 2014-202036 prednostna podpora ukrepov, ki imajo pozitivne učinke na stanje voda, kjer le-to ni dobro Optimizacija Programa razvoja podeželja 2007-2013 - prednostna podpora in dvig subvencij ukrepov, ki imajo pozitivne učinke na dobro stanje voda, kjer le-to ni dobro Zasaditev in vzdrževanje za ekološki tip značilne obrežne vegetacije Na osnovi NUV I (ukrep DUDDS3) in v sklopu optimizacije Programa razvoja podeželja 2007-2013 sta bila naknadno odprta dva ukrepa, kjer so lahko upravičenci prevzemali nove obveznosti za podukrepa ohranjanje kolobarja (KOL) in ozelenitev njivskih površin (ZEL) na območjih, kjer je slabo stanje voda. Ostali ukrepi so bili predvideni v novi finančni perspektivi Programa razvoja podeželja 2014-2020 in nekaj jih bo zajetih v paketu obveznih ukrepov na območjih, kjer je slabo stanje voda. 35 Podrobnejši opisi ukrepov iz PU NUV so dostopni na URL naslovu http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtpv&ukrep=dopolnilni (vpogledano 22.6.2014); V besedilu so navedeni ukrepi DUDDS2.4, DUDDS21, DUDDS3, DUDDS4 36 Program razvoja podeželja 2014 -2020 21 Pomembne zadeve upravljanja voda ODPADNA VODA Onesnaženje37 zaradi komunalnih odpadnih voda na nivoju EU IZ naslavlja Direktiva sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne GOSPODINJSTEV odpadne vode (91/271/EGS). V Sloveniji zahteve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, za izgradnjo javne komunalne infrastrukture in mejne vrednosti emisije pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav določata Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/2007, 63/2009, 105/2010) in Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10). Prva določa tudi občutljiva območja zaradi evtrofikacije in občutljiva območja zaradi kopalnih voda, na katerih so določene tudi mejne vrednosti emisij hranil pri odvajanju odpadne vode . Zahteve za posamezna območja poselitve podrobneje določa Operativni program (OP) odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode38, ki določa roke za zagotovitev odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in sekundarno ali strožje čiščenje na komunalni čistilni napravi za posamezna območja poselitve. Uporaba fosfatov v detergentih je bila v letu 2012 prvič enotno urejena na ravni EU s sprejetjem Uredbe (EU) št. 259/201239. Uredba razširja določila Uredbe ES 648/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih. Slednja določa, da morajo površinsko aktivne snovi v detergentih izpolnjevati stroge pogoje glede biološkega razgrajevanja. To je je z vidika varovanja okolja zelo pomemben ukrep, saj večina detergentov in čistil konča v odtokih in čistilnih napravah. Uredba iz leta 2012 določa omejitve fosfatov in drugih fosforjevih spojin v gospodinjskih detergentih za pranje perila in gospodinjskih detergentih za strojno pomivanje posode40. 37 Onesnaževanje s hranili in organskimi snovmi Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), ki izhaja iz ZVO, je dostopen s spletne strani: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/op erativni_program_komunalne_vode.pdf. (Vpogledano: 30.3.2014) 39 Uredba (EU) št. 259/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembah Uredbe (ES) št. 648/2004, v zvezi z uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin v gospodinjskih detergentih za pranje perila in detergentih za strojno pomivanje posode 40 Določila uredbe 259/2012 stopijo v veljavo v letu 2013 (omejitev uporabe v gospodinjskih detergentih za pranje perila) oziroma v letu 2017 (omejitev uporabe v gospodinjskih detergentih za strojno pomivanje posode) 38 22 Pomembne zadeve upravljanja voda INDUSTRIJSKA Ukrepi za področje onesnaževanja voda iz naprav, ki odvajajo ODPADNA industrijsko odpadno vodo, izhajajo iz Zakona o varstvu okolja41. VODA Osnovni podzakonski predpis, ki ureja odvajanje odpadnih voda v vode je Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/2012). Ta predpis določa splošne mejne vrednosti emisij toplote in snovi v vode in javno kanalizacijo, način vrednotenja teh emisij, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisij ter vsebino okoljevarstvenega dovoljenja. Za posamezne industrijske oziroma storitvene dejavnosti veljajo ostale uredbe, ki prav tako določajo mejne vrednosti emisij in ukrepe za zmanjševanje emisij. Trenutno obstaja 40 uredb42, ki pokrivajo emisije pri odvajanju odpadnih vod iz naprav iz različnih dejavnosti in ti predpisi določajo mejne vrednosti emisij glede na posebnosti odvajanja odpadnih vod v tej dejavnosti. Področja, ki so pokrita z omenjenimi specifičnimi predpisi so tekstilna industrija, usnjarska industrija, proizvodnja kovinskih izdelkov, kloralkalna elektroliza, proizvodnja stekla, reja domačih živali, proizvodnja olja in maščob, emisije v povezavi z motornimi vozili, zdravstvena dejavnost, kafilerije in klavnice, proizvodnja celuloze in papirja z integrirano proizvodnjo, proizvodnja papirja, proizvodnja fitofarmacevtskih sredstev, emisije živega srebra, emisije kadmija, emisije halogeniranih ogljikovodikov, proizvodnja hrane in krme, proizvodnja brezalkoholnih in alkoholnih pijač, proizvodnja premoga, priprava vode, proizvodnja pare in hladilne vode, emisije, ki nastajajo z dimnimi plini, proizvodnja perboratov, proizvodnja barvnih kovin, livarne in kovačije sive litine, zlitin z železom in jeklom, proizvodnja železa in jekla, sežig odpadkov, izcedne vode iz odlagališč, proizvodnja titanovega dioksida, proizvodnja in predelava azbesta, pralnice tekstilij in kemične čistilnice, emisije padavinskih vod z javnih cest, proizvodnja farmacevtskih izdelkov in učinkovin. 41 Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) Uredbe so dostopne na spletni povezavi: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/vsebine/predpisi (vpogledano: 11.6.2014) 42 23 Pomembne zadeve upravljanja voda RIBOGOJSTVO 43 Omejitve privabljanja oziroma hranjenja rib pri ribolovu določa Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah43, in sicer da "skupna količina vabe za privabljanje rib ne sme presegati 5 kg na ribolovni dan ali noč, od te pa je lahko največ 1 kg živalskega izvora". Ta pravilnik tudi določa, da se za posamezen ribiški okoliš ali ribolovni revir z ribiškogojitvenim načrtom lahko določi strožji ribolovni režim. To pomeni, da se v ribiškogojitvenih načrtih za ribiške okoliše, ki vključujejo površinske (predvsem stoječe) vode, v katerih bi zaradi vnosa hranil lahko prišlo do poslabšanja stanja voda, strožje omeji količino vabe za privabljanje rib ali se privabljanje rib s hrano v celoti prepove. Za rabo vode za izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih in za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov je treba v skladu z Zakonom o vodah (ZV-1) pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja. Vodno dovoljenje mora med drugim vsebovati opis mesta izvajanja vodne pravice, predvsem mesto odvzema in vračanja vode, način rabe in pogoje, ki jih mora upoštevati imetnik vodne pravice pri njenem izvajanju ter pogoje rabe, ki izhajajo iz naravovarstvenih usmeritev ali smernic po predpisih o ohranjanju narave. Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, št. 99/07 in št. 75/10) 24 Pomembne zadeve upravljanja voda NEVARNE SNOVI v skladu s predpisi ki določajo stanje površinskih44 in podzemnih45 voda Področje uporabe in prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljevanju besedila FFS) ureja Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS). Ta zakon prevzema Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov. Zakon (ZFfS-1) ureja številna področja kot so promet in uporaba FFS, pripravo nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe FFS, določa usposabljanje o FFS, preglede za naprave za nanašanje FFS, posebne ukrepe v zvezi z uporabo FFS, obveščanje javnosti o FFS, izvedbo strokovnih nalog in raziskovalno delo v zvezi s FFS, zbiranje podatkov in pridobivanje ter uporabo podatkov. Na podlagi tega zakona je bil sprejet Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2022, ki vsebuje tudi ukrepe s področja varovanja vodnega okolja in pitne vode. Slovenija je z namenom doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda do leta 2015 sprejela tudi 3 operativne programe v zvezi z odvajanjem nevarnih snovi z odpadnimi vodami in sicer Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji46, Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja47 in Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi48. V letu 2009 je sprejela še Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi organskimi onesnaževali za obdobje od leta 2009 do leta 201349, ki predstavlja osnovni strateški dokument na področju obstojnih organskih onesnaževal, katerega cilj je splošno izboljšanje zdravja ljudi in varovanja okolja. V teh obratih ki so viri večjega in manjšega tveganja za okolje, med drugim nahajajo nevarne snovi, ki se delijo na strupene, oksidativne, eksplozivne, vnetljive, lahko vnetljive in zelo lahko vnetljive. Ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje za navedene obrate obravnava Uredba o preprečevanju večjih 44 Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10 in 96/13) Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09 in 68/12) 46 Sklep Vlade z dne 26.2.2004 47 Sklep Vlade z dne 15.4.2004 48 Sklep Vlade z dne 27.5.2004 49 Dokument je dostopen na spletni povezavi http://www.uk.gov.si/fileadmin/uk.gov.si/pageuploads/pdf/NIP_POPsAvg09.pdf (vpogledano 22.6.2014) 45 25 Pomembne zadeve upravljanja voda nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/08, 105/10 in 36/14) s katero so v slovenski pravni red prenesena določila SEVESO II direktive50. Z namenom izboljšanja varovanja zdravja ljudi in okolja pred tveganji, ki jih lahko predstavljajo kemikalije, hkrati pa povečati konkurenčnost kemijske industrije v EU, je bila v letu sprejeta t.i. REACH uredba51 Evropske unije. Uredba je v slovenski pravni red prenensena z Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Uradni list RS, št. 23/08). Navedena uredba spodbuja alternativne metode za oceno nevarnosti snovi, da se zmanjša število poskusov na živalih. Predpisi o vodovarstvenih območjih52 med drugim urejajo tudi uporabo aktivnih snovi na najožjih vodovarstvenih območjih. Za slednja uredbe določajo prepoved uporabe točno določenih aktivnih snovi, ki so navedene v obliki Seznama prepovedanih aktivnih snovi. Prav tako je v predpisih o vodovarstvenih območjih zahtevano, da se zatiranje škodljivih organizmov na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji: - uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi), - prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov, - med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in - uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela. 50 Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, nazadnje spremenjeno z Direktivo 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES 51 Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES 52 Uredbe, ki določajo vodovarstvena območja so dostopne na spletni povezavi http://www.mko.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/okolje/zakon_o_vodah/#c18095 (vpogledano 22.6.2014) 26 Pomembne zadeve upravljanja voda 5.2.3 Hidrološke in morfološke obremenitve voda HIDROLOŠKE SPREMEMBE VODA Vodna direktiva zahteva nadzor nad odvzemanjem površinske in podzemne vode ter zajezevanjem površinske vode, skupaj z vzpostavitvijo registra ali registrov o odvzemih vode in vzpostavitvijo mehanizma za predhodno dovoljenje za odvzem in zajezitev. Direktiva predvideva tudi nadzor in predhodno dovoljenje za umetno napajanje ali bogatenje teles podzemne vode (poglavje 0 Podzemne vode). Raba vira, ki se uporablje za bogatenje podtalnice, ne sme ogrožati doseganja okoljskih ciljev za vir ali obogateno oz. obnovljeno podzemno vodno telo. Vse te nadzore je potrebno redno preverjati in po potrebi posodobiti. Direktiva zahteva tudi, da se z namenom zmanjševanja škodljivih vplivov na stanje voda izvajajo ukrepi, ki zagotavljajo, da so hidromorfološke razmere vodnih teles skladne z doseganjem zahtevanega ekološkega stanja oz. potenciala. ZV-1 omogoča rabo voda vsem, pod pogojem, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (splošna raba). Raba vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, raba naplavin in podzemnih voda, je posebna raba voda in je mogoča le proti plačilu. Zanjo je potrebno pridobiti vodno dovoljenje ali koncesijo oziroma jo evidentirati. Posebna raba ne sme bistveno omejevati splošne rabe in mora izpolnjevati enake pogoje kot splošna raba. Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal pretok, znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode. ZV-1 določa, da je ekološko sprejemljiv pretok tista količina, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oz. ne preprečuje njenega izboljšanja, obenem pa ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema. Spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka mora zagotavljati imetnik vodne pravice53. Zaradi izboljšanja porušenega naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov površinskih voda ali slabega stanja voda, mora država zagotavljati tudi izvajanje ukrepov za izboljšanje dinamike naravnih procesov voda. Ukrepi izboljšanja hidromorfološkega stanja obsegajo obnovo in ponovno vzpostavitev strukture in oblike vodnega telesa, ki 53 Podrobnejša določila so navedena v Uredbi o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, št. 97/09) 27 Pomembne zadeve upravljanja voda vplivajo na samodejno izboljšanje njihovega kemijskega in ekološkega stanja. S PU NUV sta bila v letu 2011 sprejeta dva ukrepa, ki naslavljata navedeno problematiko54. Vodno telo somornice obsega rečna ustja, kjer prevladuje izrazito mešanje celinskih voda in morja. Pri vseh posegih v vodno telo somornice je treba v okviru naravnih možnosti vodotoka zagotoviti ohranitev ekosistema somornice. Zakon o divjadi in lovstvu (Ur.l. RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US in 17/08) (v nadaljevanju ZDLov) obravnava regulacije in osuševanja ter določa, da z regulacijo vodotokov ali osuševanjem zemljišč ni dovoljeno uničevati močvirij oziroma vlažnih biotopov. Pri osuševanju zemljišč je potrebno vsaj eno petino površine ohraniti v prvotnem stanju. Pri posegih v ribiški okoliš Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) (v nadaljevanju ZSRib) nalaga, da mora biti vsak poseg v ribiški okoliš načrtovan in izveden tako, da v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Za gradnjo objektov na vodnih zemljiščih, ki se izvajajo po predpisih o graditvi objektov, je potrebno predhodno soglasje Zavoda za ribištvo Republike Slovenije (ZZRS). Investitor mora zagotoviti ustrezen prehod za ribe, njegovo funkcionalnost pa zagotavlja lastnik oziroma najemnik objekta. ZZRS v sodelovanju z izvajalcem ribiškega upravljanja izda mnenje o vplivu posega na stanje rib v postopku izdaje vodne pravice po predpisih o vodah. Upravljanje rib med drugim obsega tudi naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganjem dobrega ekološkega stanja. ZVO nalaga obvezno izvedbo upravnega postopka presoje vplivov na okolje za vse v Uredbi o vrstah posegov v okolje predpisanih posegih za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (PU NUV, 2011). ZON omogoča, da se usmeritve oblikujejo na podlagi obravnavanega problema v sklopu Naravovarstvenih smernic in niso eksplicitno napisane v posameznih členih zakonodaje. Predpisani ukrepi za zavarovana in varovana območja, ki se določijo z naravovarstvenimi smernicami na podlagi ekspertne presoje (PU NUV, 2011), so: ohranjanje obsega in stanja naravno ohranjenih voda (struge in vodni režim), ohranjanje obsega poplavnih površin (razen na območjih poselitve in infrastrukturi) in poplavnih razmer (še posebej na območjih mokrišč v najširšem pomenu, poplavnih gozdov, rokavov, mrtvic), ohranjanje ali obnova migracijskih poti (tako v strugi vodotokov kot z obrežno zarastjo), prilagajanje časa in velikosti območja izvedbe del življenjskim ciklom (predvsem v času drsti, gnezdenja in prezimovanja), 54 Seznam dopolnilnih ukrepov sprejetih s PU NUV: Preveritev izvedljivosti obnove in izvedba morebitnih obnovitvenih ukrepov (DUDDS5.1) in Obnova vodotoka (DUDDS5.2 ). Ele. Dostop: http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtpv&ukrep=dopolnilni Vpogledano: 30.3.2014 28 Pomembne zadeve upravljanja voda - vzdrževanje voda in brežin na (sonaraven) način, ki omogoča ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov, odvzem naplavin zgolj na osnovi študije prodne bilance in na mestih, kjer odvzem ne ogroža stanja vrst in habitatnih tipov, zagotavljanje pretoka v strugah, ki zagotavlja ohranjanje ugodnega stanja habitatov vrst in habitatnih tipov (ekološko sprejemljiv pretok, ki upošteva ohranjanje ugodnega stanja varovanih vrst). Ukrepi zapisani v koncesijskih pogodbah, ki jih koncesionarji upoštevajo v povezavi z vodnim režimom in rabo vode, so zagotovitev poplavne varnosti, preprečitev škodljivega odlaganja gramoza in plavin, izvajanje obstoječih in prihodnjih vodnih pravic. Prav tako morajo koncesionarji izvajati ukrepe za zagotovitev biološke raznovrstnosti, varovanje kakovosti voda, varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ukrepe za zagotavljanje turistične in rekreacijske dejavnosti. Pri izkoriščanju vodnega energetskega potenciala koncesionarji upoštevajo najvišje in najnižje kote v zajezitvah in hitrosti sprememb gladin (PU NUV, 2011). NUV I in prepoved ali omejitev rabe vode Ukrepi, ki se nanašajo na in so sprejeti z Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11 in 49/12), so: Omejitev rabe površinskih voda za namakanje (DUPPS8.1.2)55; Prepoved rabe površinskih voda na odsekih vodotokov in na jezerih, pomembnih za določitev referenčnih razmer (DUPPS8.2.1)56; Prepoved rabe površinskih voda na povirjih in vodotokih z malimi specifičnimi odtoki malih vod (DUPPS8.3.2) 57 V sklopu ukrepov NUV I je uveljavljena tudi prepoved in omejitev rabe termalne in termomineralne vode v Mursko-Zalskem in Krško-Brežiškem bazenu (SV Slovenija, Čatež), saj se pravice za rabo termalne vode za izkoriščanje lahko podelijo na podlagi ugotovitve, da trend gladine podzemne vode v vodonosnikih ni več padajoč. 55 Ukrep omejuje odvzemanje vode. Določen je najnižji pretok, pod katerim ni dovoljeno odvzemati vode niti v izrednih primerih, ker lahko pride do presušitve vodotoka. Odvzem vode za namakanje se omeji, ko je dejanski pretok na mestu odvzema vode manjši od ekološko sprejemljivega pretoka. 56 Ukrep določa, da se vodna pravica ne podeli na odsekih vodotokov in na jezerih, ki so pomembni za določitev referenčnih razmer (v nadaljevanju: odseki). Prepoved ne velja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo in namakanje, če odvzem ne presega 0,1 % vrednosti srednjega obdobnega pretoka (v nadaljevanju sQs). Vodna pravica na vodotokih in drugih vodah v zaledju se lahko podeli, če njeno izvajanje ne poslabša stanja voda na teh odsekih. Ukrep opredeljuje tudi način odvzema tako, da ne prekinja vzdolžne kontinuitete vodotoka, ne povzroča morfoloških obremenitev - ni jezovne zgradbe oziroma izvedba zajetja, ki ne povzroča zastajanja vode. Na teh odsekih se prav tako ne podeli vodne pravica za odvzem naplavin. 57 Ukrep prepoveduje podelitev vodne pravice, če je sQnp (srednji mali pretok v obdobju - dnevno povprečje) v profilu predvidenega odvzema vode manjši ali enak 0,02 m3/s in hkrati sQs v profilu predvidenega odvzema manj ali enak 0,08 m3/s, podane so tudi izjeme teh omejitev. Ukrep v nadaljevanju omejuje tudi vodno pravico za rabo voda za proizvodnjo električne energije in poda kriterije, ki omogočajo izjeme. 29 Pomembne zadeve upravljanja voda NUV I in drugi dopolnilni ukrepi V PU NUV so bili predvideni tudi ukrepi za preprečitev poslabšanja stanja in drugi dopolnilni ukrepi, in sicer: Priprava kataloga dobrih praks urejanja voda in usmeritev za izvedbo vodnih objektov, naprav, ureditev in vodnogospodarske infrastrukture (DDU15)58 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige (DDU18.1)59 Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa imetnikov vodnih pravic (DDU18.3)60 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodnega katastra (DDU18.5)61 Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah (DDU19)62 Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda63 določa v Sloveniji 19 vodnih teles, ki so uvrščeni med močno preoblikovana vodna telesa (MPVT). MPVT so telesa površinskih voda, ki imajo zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo dejavnostjo (npr. prečni objekti in zajezitve z namenom proizvodnje elektrike ali za zmanjšanje poplavne ogroženosti), znatno spremenjene značilnosti, ki se odražajo primarno kot hidrološke in morfološke spremembe ter prekinitev vzdolžne povezanosti. Ukrepe, določene za MPVT, obravnava naslednje poglavje »« V tem poglavju izpostavljamo le en ukrep, in sicer »Uravnavanje hitrosti dviga spodnje vode (DUDDS6)«. Z ukrepom se uravnava nihanje vodnih količin dolvodno od pregrade, zagotavlja se konstantno ekološko sprejemljiv pretok, poleg tega pa se uravnava hitrost dviga spodnje vode, da se preprečijo negativni vplivi na morfologijo struge (izpiranje materiala, poglabljanje) ter odplakovanje vodnih organizmov. 58 Cilj ukrepa je priprava usmeritev za izvedbo vodnih objektov, naprav ureditev in vodne infrastrukture. Pri pripravi usmeritev je potrebno upoštevati tudi vpliv posameznih ureditev na ekološko stanje oz. potencial voda. Katalog dobrih praks urejanja voda bo poleg informacij o učinkovitosti posameznih ukrepov, stroških in časovni zahtevnosti ukrepov, omogočal tudi izmenjavo idej in izkušenj s področja sonaravnega urejanja voda, predstavljal nove tehnike urejanja, omogočal promocijo projektantskega znanja in pripoomogel k boljšemu razmevanju pomena sonaravnega urejanja voda. 59 Ukrep zahteva pripravo predpisa o obliki in načinu vodenja vodne knjige v skladu z Zakonom o vodah, vodenje skupne evidence o vseh podeljenih vodnih pravicah in vodnih soglasjih ter osnovno nadgradnjo informacijskega sistema in nadgradnjo obstoječih podatkovnih baz, da bodo popirale tudi izvajanje nadzora nad dejansko rabo vode in plačili ter odločanje o podeljenih vodnih pravicah. 60 Ukrep navaja, da se lahko z vodnim dovoljenjem ali koncesijsko pogodbo določi tudi obveznost in način izvajanja monitoringa naravnih pojavov, ki so povezani s posebno rabo vodnega ali morskega dobra, ter način poročanja teh podatkov ministrstvu. V okviru tega ukrepa se določi tudi sistematično zbiranje podatkov odvzete in druge rabljene vode. 61 Vodni kataster je že operativen, ukrep pa določa, da je potrebno pripraviti, sprejeti in izvajati tudi predpis o obliki in načinu vodenja vodnega katastra ter zagotoviti operativnost evidence objektov tako, da bo omogočala poizvedbe. 62 Ukrep zajema določitev primarne in sekundarnih rab vode, vključujoč popise hidromorfoloških obremenitev, z namenom razvoja metodologije ter posledično določitve ekološkega potenciala v obravnavanih večnamenskih akumulacijah. Ukrep je podlaga tudi za določitev omilitvenih ukrepov ter tako doseganje ciljev vodne direktive. 63 Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda63 (Ur.l. 63/05, 26/06, 32/11) 30 Pomembne zadeve upravljanja voda Natančno naj bi bila izvedba ukrepa določena v okviru izdelave projektne naloge in strokovnih podlag ukrepa »Opredelitev načina izvedbe ukrepov na MPVT-jih (DUDDS24)«. 31 Pomembne zadeve upravljanja voda MORFOLOŠKE SPREMEMBE VODA Vodna direktiva zahteva nadzor nad zajezevanjem sladke površinske vode, skupaj z zahtevo za predhodno dovoljenje za zajezitev. Direktiva določa, da se za potrebe zmanjševanja škodljivih vplivov na stanje voda izvajajo ukrepi, ki zagotavljajo, da so hidromorfološke razmere vodnih teles skladne z doseganjem zahtevanega ekološkega stanja oz. potenciala. Zahteve ZV-1, ki se v povezavi s hidromorfološkimi obremenitvemi nanašajo na splošno in posebno rabo voda, urejanje voda in na izvajanje ukrepov za izboljšanje hidromorfološkega stanja, so podrobneje obravnavane v zgornjem poglavju »Hidrološke spremembe voda«. Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) določa, da je v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja. Zahteve ZSRib, ZVO in ZON so podrobneje obravnavane v zgornjem poglavju »Hidrološke spremembe voda«. V navedenem poglavju so navedeni tudi ukrepi zapisani v koncesijskih pogodbah in jih koncesionarji upoštevajo v povezavi z vodnim režimom in rabo vode. Plovba je v ZV-1 opredeljena kot splošna raba voda, za kar ni potrebno pridobiti vodnega dovoljena. Skladno z zakonom je plovba na motorni pogon na celinskih vodah prepovedana razen na odsekih, ki jih določi država z uredbami o uporabi plovil na motorni pogon (zaenkrat je v večini primerov dovoljena plovba za turistična plovila). NUV I in dopolnilni ukrepi V PU NUV so bili predvideni tudi ukrepi za preprečitev poslabšanja stanja in drugi dopolnilni ukrepi: Prepoved rabe površinskih voda na odsekih vodotokov in na jezerih, pomembnih za določitev referenčnih razmer (DUPPS8.2.1) Prepoved stalnega sidranja izven območij pristanišč (DUPPS8.3.5)64 Priprava predpisa o načinu in pogojih odvzema naplavin (DUPPS9.3)65 64 Ukrep določa, da se izven območij pristanišč, opredeljenih z vodno pravico, prepoveduje stalno sidranje. Ukrep zajema izdelavo predpisa o načinu in pogojih odvzema naplavin pri neposrednem koncesijskem odvzemu naplavin in pri odvzemu naplavin, ki izhaja kot dodatna obveznost iz koncesijskega razmerja za proizvodnjo električne energije oz. za vzdrževanje vodotokov 65 32 Pomembne zadeve upravljanja voda Priprava kataloga dobrih praks urejanja voda in usmeritev za izvedbo vodnih objektov, naprav, ureditev in vodnogospodarske infrastrukture (DDU15) Vzpostavitev in izvajanje monitoringa prodonosnosti (DDU16)66 Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige (DDU18.1) Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa imetnikov vodnih pravic (DDU18.3) Dopolnitev oblike in načina vodenja vodnega katastra (DDU18.5) Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah (DDU19) V PU NUV so bili predvideni naslednji ukrepi za doseganje dobrega stanja Preveritev izvedljivosti obnove in izvedba morebitnih obnovitvenih ukrepov (DUDDS5.1) 67 Obnova vodotoka (DUDDS5.2) 68 Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda določa v Sloveniji 19 vodnih teles, ki so uvrščeni med močno preoblikovana vodna telesa (MPVT). MPVT so telesa površinskih voda, ki imajo zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo dejavnostjo (npr. prečni objekti in zajezitve z namenom proizvodnje elektrike ali za zmanjšanje poplavne ogroženosti), znatno spremenjene značilnosti, ki se odražajo primarno kot hidrološke in morfološke spremembe ter prekinitev vzdolžne povezanosti. NUV I in dopolnilni ukrepi za MPVT V okviru ukrepa »Opredelitev načina izvedbe ukrepov na MPVT-jih (DUDDS24)« naj bi se izdelala projektna naloga in strokovne podlage za vse na MPVT predpisane ukrepe v nadaljevanju: Zasaditev in vzdrževanje za ekološki tip značilne obrežne vegetacije (DUDDS4)69 Uravnavanje hitrosti dviga spodnje vode (DUDDS6)70 66 Ukrep na podlagi preteklih meritev in analiz prodonosnosti ter kontinuiranega spremljanja nalaga ugotovitev, ali so struge vodotokov v dinamičnem ravnovesju oziroma ali se zaplavljajo, ali poglabljajo. Na podlagi ugotovitev bo možna opredelitev nadaljnjih ukrepov. Rezultati bodo pomemben podatek tudi pri presoji vlog za pridobitev vodne pravice za odvzeme naplavin. 67 Ukrep za obstoječe regulacije predvideva analizo namembnosti in upravičenosti njihove umestitve v prostor. Glede na stanje je potrebno preveriti možnosti za izvedbo obnove in izvedbo morebitnih nadomestnih ukrepov za ohranjanje namembnosti regulacije. Potrebna je priprava predloga morebitnih obnovitvenih ukrepov, ki se jih izvede v nadaljevanju 68 Ukrep predvideva posemezne ureditve, ki se podrobneje določijo v okviru priprave projektne dokumentacije. Vključujejo npr. odpiranje starih rokavov, zasaditev brežin z za tip značilno obrežno vegetacijo, povečanje pestrosti habitatov v strugi, odstranitev umetnega materiala iz struge (beton) in ureditev prehodnosti prečnih objektov (ribji prehodi). 69 Ukrep zajema izboljšanje stanja voda zaradi hidromorfoloških obremenitev na podlagi vplivov obrežne vegetacije na vodni ekosistem (dodatno senčenje ter zmanjšanje temperature vode, omejitev vnosa suspendiranih snovi iz prispevne površine, oblikovanje obrežnih habitatov). 70 Z ukrepom se uravnava nihanje vodnih količin dolvodno od pregrade, zagotavlja se konstantno ekološko sprejemljiv pretok, poleg tega pa se uravnava hitrost dviga spodnje vode, da se preprečijo negativni vplivi na morfologijo struge (izpiranje materiala, poglabljanje) ter odplakovanje vodnih organizmov. 33 Pomembne zadeve upravljanja voda Zagotavljanje premeščanja za ekološki tip reke značilnih rinjenih plavin (DUDDS7)71 Gradnja prehoda za vodne organizme ali premeščanje rib (DUDDS9)72 Namestitev odmrlih dreves (DUDDS10)73 Strojno čiščenje zamuljenega dna vodnega teles (DUDDS11)74 Rekonstrukcija nefunkcionalnega prehoda za vodne organizme (DUDDS12)75 Sonaravna ureditev na območjih togih asfaltnih in betonskih zavarovanj brežin (DUDDS13)76 71 Ukrep naj bi omogočil izboljšanje stanja voda s premeščanjem rinjenih plavin, ki so osnova za oblikovanje morfoloških struktur ter s tem habitatov v rekah. 72 Ukrep zajema pripravo strokovnih podlag ter izbiro in gradnjo prehoda za vodne organizme na prečnih objektih, ki tega kljub Zakonu o sladkovodnem ribištvu še nimajo. 73 Ukrep naj bi vplival na morfologijo struge (tvorijo se lahko npr. tolmuni, prodišča, meandri) in hidravlične lastnosti ter s tem na kopičenje anorganskih in organskih delcev; tako ima ključno vlogo pri nastajanju kakovostnih obrežnih habitatov v rekah. 74 Zaradi prečnih objektov se je zmanjšala hitrost vode, povečalo usedanje suspendiranih delcev ter tako zamuljevanje vodnih teles. S čiščenjem zamuljenega dna naj bi se prispevalo k izboljšanju strukture habitatov v rekah. 75 Ukrep naj bi vzpostavil pogoje za uspešno delovanje tistih ribjih prehodov, ki so na prečnih objektih že zgrajeni, vendar ne opravljajo svoje funkcije. 76 Ukrep naj bi pripomogel k doseganju dobrega stanja voda z nadomestitvijo togih zavarovanj brežin s sonaravnimi, vzpostavitvijo hidromorfoloških obrežnih struktur (npr. obtoki, zapadlo drevje) ter struktur v strugi (npr. prodišča, peščine, brzice). 34 Pomembne zadeve upravljanja voda 5.2.4 Biološke obremenitve voda Na področju bioloških obremenitev se na podlagi NUV I izvajajo nekateri od ukrepov predpisani v omenjenem dokumentu. Za vzrejne vodne površine se zbira podatke o konstrukciji samega objekta. Ugotavlja se velikost in invazivnost populacije zebraste školjke v Blejskem jezeru. Pripravljajo se izhodišča za pripravo kriterijev in metodologije vrednotenja bioloških obremenitev za celinske vode s področja ribiškega upravljanja, ribištva, ribogojstva in tujerodnih vrst rib. V sklopu projektnih nalog se ocenjuje tudi velikost populacij in distribucija tujerodnih vrst rib v Sloveniji. Ravnanje z balastnimi vodami ureja Mednarodna konvencija za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami (2004), ki jo Slovenija za enkrat še ni ratificirala. Vzrejo neavtohtonih vrst ureja UREDBA SVETA (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (s spremembami Uredba sveta (ES) št. 304/2011). Ribiško upravljanje v Sloveniji se izvaja v skladu z zakonodajo. Vlaganje rib v ribolovne vode je predpisano v ribiško-gojitvenih načrtih ribiških družin (Pravilnik ribiško-gojitvenih načrtih ter o evidenci izvrševanja. Ur.l. SRS, št . 7/1978). Izvajanje poribljavanja je opredeljeno v 16. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu (Ur.l. RS, št. 61/2006). Pravila ravnanja za tehniko ujemi in izpusti so podana v Etičnem kodeksu slovenski ribičev. 35 Pomembne zadeve upravljanja voda 5.3 Vrzeli v izvajanju zakonodaje V nadaljevanju besedila so podane vrzeli v izvajanju zakonodaje na področju voda, ki so bile zaznane v okviru priprave NUV in v okviru preverjanja skladnosti NUV z zahtevami Vodne direktive77. Administrativne pomanjkljivosti na področju upravljanja voda V okviru priprave NUV I so bile ugotovljene številne administrativne pomanjkljivosti na področju upravljanja voda. Te so bile v nadaljevanju priprave NUV I naslovljene tudi z dopolnilnimi ukrepi, ki jih je s PU NUV sprejela Vlada RS78. V letu 2012 je bil opravljen prvi pregled izvajanja ukrepov, ki kaže, da se dopolnilni ukrepi v Sloveniji izvajajo v zelo majhnem obsegu. Zaradi tega večina pomanjkljivosti zaznanih v procesu priprave NUV I ostaja problem tudi za izvajanje NUV II. Probleme lahko strnemo v naslednje skupine: Neupoštevanje elementov stanja voda v postopkih dovoljevanja Neupoštevanje elementov stanja voda pri oblikovanju kazalnikov za spremljanje izvajanja temeljnih ukrepov79 Razdrobljenost upravljanja voda in nepovezanost med organi upravljanja oz. nepovezanost med institucijami80 Nedostopni in pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi, podatkovne baze in sloji, ki bi omogočili celovito upravljanje81 Premajhen obseg nadzora oziroma spoštovanja prepovedi, omejitev in varstvenih režimov82 Neinformiranost in neosveščenost javnosti o problematikah vodnega okolja in o dolgoročnih škodljivih vplivih človekovega delovanja na vodne ekosisteme83 77 Evropska komisija je v maju 2014 preverjala skladnosti NUV z zahtevami Vodne direktive Sklep vlade Republike Slovenije št. 35500-4/2011/5, z dne 28. 7. 2011. 79 Učinkovitost ukrepov, ki jih država že izvaja za izboljšanje stanja voda (npr. Ukrepi predpisani z nitratno uredbo, ukrepi predpisani v okviru odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, program razvoja podeželja idr.) se ne spremlja s kazalniki, ki bi spremljali učinke izvajanja teh ukrepov na stanje voda. Z ustreznimi kazalniki bi bolj učinkovito usmerjali investicije in subvencije na območja, kjer stanje voda ni dobro ali ni ustrezno, za kopanje, ribarjenje, ribolov, pitje.... 80 Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Vzpostavitev učinkovitejše organiziranosti na področju urejanja voda (DDU24)«. Zaznana pomanjkljivost je obravnavana v poglavju 6.3.3 Urejanje voda. 81 Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnimi ukrepi, in sicer z ukrepom »Dopolnitev oblike in načina vodenja vodnega katastra (DDU18.5)«, ukrepom »Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige (DDU18.1)« in ukrepom »Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa imetnikov vodnih pravic (DDU18.3)«. 82 Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Okrepitev inšpekcijskih služb (DUPPS4) 78 36 Pomembne zadeve upravljanja voda V nadaljevanju besedila izpostavljamo pomembno zadevo upravljanja »Neupoštevanje elementov stanja voda v postopkih dovoljevanja«. Temeljni instrument slovenskega ekološkega prava »presoja vplivov na okolje«, je upravni postopek preverjanja vpliva posega v okolje, ki zagotavlja da vplivi na okolje niso bistveni ali uničujoči. V okviru NUv i je bilo ugotovljeno, da se v postopkih vezanih na dovoljevanje odvzemov vode (vodno dovoljenje, koncesije), odvajanje odpadnih voda, dovoljevanje fizičnih sprememb vodnih teles (vodno soglasje, celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), presoja vplivov na okolje (PVO), gradnja vodnih objektov, vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture), dovoljevanje izpustov odpadnih voda84 (Okoljevarstvena dovoljenja (OVD)) navedeni instrument ne upošteva ustrezno85. Problem izhaja iz dejstva, da celoten proces dovoljevanja ne upoštevati načela celovitosti in kumulativnih vplivov na vode. Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Preveritev pragov in vsebin za CPVO, PVO, metodologije za določitev Qes ter vodnega soglasja z vidika vpliva na stanje voda (DUPPS2)«86. 83 Navedena pomanjkljivost je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Informiranje, osveščanje in izobraževanje strokovne in splošne javnosti o upravljanju voda (DUPPS1)«. 84 Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) določa pogoje pri izdaji OVD. Določila uredbe omogočajo, da se lahko za posamezno napravo, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ali posamezno komunalno ali skupno čistilno napravo ali za posamezen iztok iz naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi izvajanje obratovalnega monitoringa kakovosti površinske vode ali podzemne vode o stanje voda ne upošteva, prav tako ni res, da se vpliv navedenih dejavnosti na stanje voda ne upošteva splošna emisijska uredba velja že več kot leto dni in pogoji za izdajo OVD so glede tega jasni. Prebrati veljavne predpise in jih upoštevati! 85 Navedena pomakljivost je bila zaznana tudi s strani Evropske Komisije v okviru preverjanja skladnosti NUV z zahtevami Vodne direktive v maju 2014. 86 Vsebina ukrepa je dostopna na URL naslovu http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/ (vpogledano 22.6.2014) 37 Pomembne zadeve upravljanja voda Ugotovitve evropske komisije o skladnosti slovenske zakonodaje z zahtevami vodne direktive Evropska komisija je v maju 2014 preverjala skladnosti slovenske zakonodaje in NUV z zahtevami Vodne direktive. Iz preverjanja sledi, da imamo na tem področju velike vrzeli, ki jih moramo v čim krajšem času zapolniti. Glavne pomanjkljivosti so: Neusklajenost vodnih teles z zahtevami vodne direktive (Vodna telesa velikosti 10-100km2) Evropska komisija ugotavlja, da neustrezno zaznavamo pritiske in vplive obremenitev na vodno okolje, ker so naša VTPV prevelika87, saj nimamo določenih vodnih teles površinskih voda katerih prispevna površina je med 10 in 100 km2. Za potrebe zapolnitve zaznane vrzeli bo potrebno izvesti novo določitev vodnih teles88. Male hidroelektrarne niso presojane v skladu z Vodno direktivo Evropska komisija ugotavlja, da smo od leta 2004 naprej odobrili izgradno skoraj 500 malih hidroelektrarn (v nadaljevanju mHE). Zaradi neuskajenosti vodnih teles z zahtevami vodne direktive nismo ustrezno zaznavali pritiskov mHE, saj smo spremljali stanje samo na glavnih vodotokih. Za zapolnitev zaznane vrzeli je potrebno: - dopolnit bazo podatkov o mHE s podatki o ribjih stezah, lastnostih pregrad, omilitvenih ukrepih in o drugih okoljsko pomembnih lastnostih, - ocenit kumulativni vpliv na stanje voda, - definirat kriterije poslabšanja stanja, ki se upoštevajo pri presoji vplivov mHE na stanje voda, in - pripravit strategijo razvoja mHE, ki bo upošteval cilje vodne direktive. Revizija vodovarstvenih in okoljevarstvenih soglasji kjer stanje zaradi hidromorfoloških obremenitev ni dobro Evropska komisija ugotavlja, da se ukrepi za zmanjšanje hidromorfoloških obremenitev vodnega okolja ne izvajajo v zadostni meri89. V primeru, da se ugotovi da zaradi 87 V skladu s pravilnikom o določitvi in razvrstitivi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06 in 32/11) se za samostojna vodna telesa površinskih voda se določijo vodotoki s prispevno površino, večjo od 100 km2. Vodotoki ali njihovi deli, ki ne ustrezajo temu merilu so priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo. 88 Zaznana vrzel je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepov »Druga določitev vodnih teles površinskih voda (DDU7.4)« 89 Z PU-NUV I je Vlada RS sprejela tudi ukrepe, ki naslavljajo hidromorfološke obremenitve. Opisi ukrepov so dostopni na spletnem naslovu http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtpv&ukrep=dopolnilni (vpogledano 22.6.2014) 38 Pomembne zadeve upravljanja voda hidromorfoloških obremenitev stanje voda ni dobro predlagajo spremembo na način, da se zahtevajo ustrezni omilitveni ukrepi. Vzpostavitev monitoringa in informacijskega sistema za hidromorfološke elemente Evropska komisija ugotavlja, da nam za ustrezno obravnavo hidromorfoloških obremenitev manjka popis obremenitev90, monitoring hidroloških in morfoloških elementov kakovosti kakor tudi ustrezen informacijski sistem. Slednji mora podpirati pripravo in izvajanje NUV in PU NUV. Oblikovanje ustreznih kazalnikov za spremljanje učinkovitosti temeljnih ukrepov kmetijstva91 Evropska komisija ugotavlja, da za enkrat še nismo določili ustreznih kazalnikov za spremljanje učinkovitosti izvajanja temelnjih ukrepov. Zaznana vrzel mora biti naslovljena v NUV II, kjer je potrebno prikazati, kakšen prispevek bo imelo izvajanje ukrepov predpisanih z Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in ukrepov iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020, na doseganje dobrega stanja voda. 90 Hidrološke in morfološke obremenitve vodnega okolja so podrobneje obravnavane v poglavju 6.1.3. Zaznana vrzel je bila v NUV I naslovljena z dopolnilnim ukrepom »Določitev kriterijev in/ali kazalnikov za analizo učinkovitosti izvajanja temeljnih ukrepov – kmetijstvo (DDU8.2)« 91 39 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6 Pomembne zadeve upravljanja voda 6.1 POVRŠINSKE VODE Ocena kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda v obdobju 2006-2008, ki je bila pripravljena za NUV, kaže dobro kemijsko stanje na 94,8% VTPV in dobro ekološko stanje na 51,6 % VTPV92. Slabo kemijsko stanje voda je ocenjeno zaradi povečanih koncentracij tributilkositrovih spojin (6 VTPV) in živega srebra (1 VTPV). Slabo ekološko stanje voda je največkrat posledica problem prekomerne obremenjenosti z organsko maso (saprobnost), sledijo hidromorfološke spremembe, ki pa v NUV I še niso bile ocenjene za vsa vodna telesa, posebna onesnaževala in trofičnost (povečana vsebnost hranil). Dostikrat se tudi zgodi, da vodno telo ne dosega dobrega stanja zaradi dveh ali celo vseh treh pritiskov. 6.1.1 Raba zemljišč Razmere v vodnih in obvodnih ekosistemih površinskih in podzemnih voda so odraz dogajanja v celem prispevnem območju. Človekovo delovanje v prispevnem območju vpliva na habitate, kakovost vode ter strukturo in funkcijo vodnih ekosistemov preko različnih poti (Allan, 2004). Raba zemljišča v prispevnem območju skupaj z drugimi antropogenimi obremenitvami, kot so podnebne spremembe, invazivne vrste ter zajezitve, sovpliva na doseganje dobrega stanje voda. OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Rabo zemljišč v grobem delimo na umetne površine (sklenjene in nesklenjene urbane površine, umetno ozelenjene površine, ipd.), kmetijske površine in ostale (naravne) površine. Tako kmetijske površine kot tudi umetne površine spremenijo količino in dinamiko odtoka vode iz prispevnega območja, zvišujejo frekvenco in jakost poplavnih dogodkov ter pogosto znižujejo nizke pretoke. Povezano s tem je tudi povečanje variabilnosti pretokov in izguba sezonske dinamike pretokov, hitre spremembe razmer v vodotoku ter zmanjšanje heterogenosti toka (Allan, 2004; Pavlin, 2012). Posebno velik učinek imajo neprepustne površine ter odtekanje meteorne vode v urbanih okoljih in izsuševalni sistemi na kmetijskih zemljiščih. Odstranjevanje obrežne vegetacije zmanjšuje senčenje vodnih in obvodnih habitatov, spreminja temperaturni režim vodnega okolja, povečuje osvetlitev vodnega okolja ter rast 92 NUV, stran 93, Poglavje 2.3.1 Prikaz programov monitoringov in ocena stanja VTPV 40 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode vodnih rastlin. Poleg tega odstranitev obrežne vegetacije povečuje nestabilnost bregov in erozijo, zmanjšuje delež odmrlega lesa v strugi in tudi možnost zadrževanja vnosa sedimentov, hranil in onesnaževal. Spremenjena raba zemljišč lahko vpliva na: - spremembo hidrološkega režima in posledično na morfologijo vodnega in obvodnega okolja, na povečan vnos sedimentov, hranil in onesnaževal v površinskih in podzemnih vodah ter na strukturo in funkcijo vodnih in obvodnih ekosistemov. Zaradi spremembe rabe zemljišč v prispevnem območju ter v obrežnem pasu prihaja do večjega vnosa sedimentov v vodno okolje, kar lahko pomembno vpliva na strukturo substrata. Večje količine sedimenta povzročijo zamuljevanje, zapolnijo prostore med večjimi delci, tako zmanjšajo prepustnost med površinskimi in podzemnimi vodami ter zmanjšajo možnost naselitve vodnim organizmom. Poleg tega vnos sedimenta neposredno vpliva na vodne organizme s povečanjem kalnosti vode ter fizičnim brušenjem ter tako zmanjšuje rast in posledično funkcijo vodnega rastlinstva ter poškoduje vodne nevretenčarje in ribe. Poleg spremembe hidromorfoloških značilnosti v prispevnem območju in površinskih vodah se s spremenjeno rabo zemljišč na prispevnih površinah lahko poveča vnos hranil, fitofarmacevtskih sredstev ter drugih onesnaževal v vodno okolje. Povečanje obremenitve s hranili lahko vodi v spremembo strukture in funkcije združb vodnih organizmov, povečanje primarne produkcije, pojav večje količine nitastih alg ter cvetenja; zaradi hitrejše razgradnje organskih snovi pa do pomanjkanja v vodi raztopljenega kisika. Povišanje koncentracije strupenih onesnaževal v vodnem okolju vpliva na smrtnost in deformacije vodnih organizmov ter tako spreminja strukturo in funkcijo združb. Pri ribah lahko upočasnjuje rast, vpliva na razmnoževanje, fizično stanje ter preživetje. RABA ZEMLJIŠČ NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA Spremenjena raba zemljišč ob vodotokih in v zaledju zaradi poselitve, turizma, industrije, kmetijstva ipd. povzročijo izgubo naravnih vodnih ter priobalnih zemljišč. Intenzivna rabe zemljišč v obrežnem pasu (na primer osuševanje mokrišč in travnikov za potrebe 41 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode kmetijstva in poselitve) vodi v izgubo ali spremembo strukture vodnih in obvodnih habitatov. Toge utrditve obale (jezera) povzročajo prekinitev povezave z zaledjem in posledično tudi razdrobitev habitatov. Podatki o pokrovnosti tal93 kažejo, da je v Sloveniji 62 % naravnih površin94, 3 % umetnih površin95 in 35 % površin namenjenih kmetijski dejavnosti od tega 19 % intenzivnemu96 kmetijstvu in 16 % ekstenzivnemu97 kmetijstvu. Med t.i. naravne površine uvrščamo področja, ki so pokrita z gozdovi in močvirji kakor tudi vode (Slika 6-1). Več kot 60 % Slovenije pokrivajo gozdovi, kar jo uvršča med najbolj gozdnate države Evrope (Petek, 2004). Poselitev, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo so skoncentrirane predvsem na ravninske predele Slovenije (Slika 6-1, porečja Drave in Mure). Raba zemljišč je v veliki meri povezana z značilnostmi reliefa (nadmorska višina, inklinacija in ekspozicija) ter s klimatskimi in pedološkimi razmerami (Allan, 2004). 93 Baza podatkov CORINE Land Cover (CLC), 2006 Za potrebe analize se med naravne površine uvrščajo CLC kategorije gozd, močvirje in vode 95 Za potrebe analize se med umetne površine uvrščajo CLC kategorije sklenjene in nesklenjene urbane površine, umetno ozelenjene površine, cestno in želežniško omrežje ipd. 96 Za potrebe analize se med površine, ki se uporabljajo za intenzivno kmetijstvo uvrščajo CLC kategorije njivske površine, trajni nasadi 97 Za potrebe analize se med površine, ki se uporabljajo za ekstenzivno kmetijstvo uvrščajo CLC kategorije pašniki, pretežno kmetijske površine z večjimi območji naravne vegetacije, kmetijsko-gozdarske površine 94 42 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Slika 6-1: Deleži rabe zemljišča na porečjih/povodjih (Vir: Corine land cover, 2006), Površine, ki so opredeljene kot umetne površine zasedajo od 3 % do 5% površine porečji/povodij Slovenije (Slika 6-1) in so prostorsko zelo razpšene. Zaradi urbanizacija98 so spremembe rabe večjih površin opazne predvsem na obrobju naselij za potrebe 98 Urbanizacija je proces rasti prebivalstva in preoblikovanje podeželskih naselij v mesta, oziroma širjenje mestnega načina življenja na podeželju (Geodetski Inštitut Slovenije) 43 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode industrije in trgovine. Do nastajanja umetnih površin pa prihaja tudi ob trasah velikih infrastrukturnih objektov (avtocest)99. Prisotnost kmetijskih površin, predvsem tistih, ki se uporabljajo za namene intenzivnega kmetijstva, poveča možnost onesnaževanja površinskih in podzemnih voda z nitrati in pesticidi. Zaradi prisotnosti kmetijske dejavnosti so najbolj ogrožene vode v severovzhodni Sloveniji (Slika 6-1). Največji delež kmetijskih površin je prisoten na porečju Mure (67 % površine) pri čemer je 2/3 kmetijskih površin namenjenih ekstenzivnemu kmetijstvu in 1/3 intenzivnemu kmetijstvu. Največji delež površin, ki se uporabljajo za intenzivno kmetijstvo, je prisotnih na porečju Drave (32 %). Podrobnejši pregled porečja Save (Slika 6-1) nam pokaže, da se na Spodnji Savi največ površin uporablja za potrebe intenzivnega kmetijstva, da je na Savinji več površin namenjenih ekstenzivnemu (22 %) kmetijstvu (v primerjavi z 15 % za intenzivno kmetijstvo), da je največ naravnih površin na zgornji Savi in na Kolpi ter da je umetnh površin največ na Srednji Savi. POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Obremenitve vodnih in obvodnih ekosistemov zaradi spremenjene rabe zemljišč Raba zemljišč je določena z zakonodajo o urejanja prostora (ZPNačrt), vendar se pri določitvi namenske rabe ne upoštevajo vsi cilji upravljanja z vodami. Glede na to, da na vodno okolje vpliva raba zemljišč ob vodotokih kakor tudi v celem prispevnem območju, je določanje rabe prostora in načrtovanje prostorskih ureditev na ravni občin (občinski prostorski načrti) preveč razdrobljeno. V pristojnosti države je določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, v okviru česar bi bilo treba konkretneje upoštevati cilje upravljanja z vodami. 99 Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=460 (vpogledano 22.6.2014) 44 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.1.2 Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja voda Točkovni in razpšeni viri onesnaževanja lahko obremenjujejo površinske in podzemne vode zaradi vnosa hranil, organskih snovi in nevarnih snovi. S prostorskega vidika lahko različne vire onesnaževanja razdelimo na točkovne in razpršene vire. Kot pove že samo ime, točkovni viri onesnaževanja predstavljajo tiste vire, kjer se odpadne vode odvajajo neposredno (točkovno) v vode. Primeri točkovnih virov vključujejo izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, iz industrijskih objektov in onesnaževanje v primeru incidentnih dogodkov (npr. razlitja v primeru prometnih in drugih nesreč). V nasprotju s tem, razpršeni (netočkovni) viri onesnaževanja voda oziroma "razpršeno" onesnaževanje, izhaja iz širokega nabora različnih človekovih dejavnosti. Razpršeni viri onesnaževanja pomenijo številne manjše ali difuzne vire onesnaževanja iz različnih aktivnosti. V primeru razpršenega onesnaževanja se lahko onesnaževala izpuščajo v tla, zrak ali vodo pri čemer diskretnega vira onesnaževanja ni mogoče določiti in so posledica prostorsko obsežne rabe zemljišč (npr. kmetijstvo, naselja, promet, industrija). Primeri razpršenega onesnaževanja so atmosferska depozicije, spiranje s kmetijskih zemljišč, erozija, drenaža ipd. Slika 6-2: Izpust odpadne vode – točkovni vir onesnaževanja voda (Foto: Urška Bremec) 6.1.2.1 Obremenjevanje voda zaradi vnosa hranil Hranilne snovi (hranila) so anorganske molekule, ki jih avtotrofni100 organizmi nujno potrebujejo za rast. Povečane količine fosforjevih in dušikovih spojin v vodi lahko pospešujejo produktivnost alg in drugih vodnih rastlin ter veljajo za osnovni vzrok evtrofikacije101 površinskih voda. 100 Alge in ostale rastline Definicija evtrofikacije: Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, predvsem dušikom in/ali fosforjem ter organskimi snovmi, zaradi česar pride do povečane produktivnosti (rast) alg in višjih rastlin, to pa povzroči nesprejemljiv odmik od strukture, funkcije in stabilnosti v vodi prisotnih organizmov v primerjavi z 101 45 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Vnos hranil, predvsem fosforjevih in dušikovih spojin, predstavljajo eno izmed pomembnejših obremenitev površinskih voda v Sloveniji. Do obremenjevanja voda prihaja zaradi vnosov neobdelane komunalne odpadne vode z območij poselitve ali iz komunalnih čistilnih naprav ali zaradi neustreznega izvajanja kmetijske dejavnosti. Do obremenjevanja voda s hranili prihaja zaradi neustreznega izvajanja kmetijske dejavnosti kot tudi zaradi emisij neobdelane komunalne odpadne vode z območij poselitve ali iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene s terciarno102 stopnjo čiščenja. Hranila se v odpadni vodi nahajajo v človekovih in živalskih izločkih. Pomemben vir fosfatov v odpadni vodi so detergenti za pomivanje perila in strojno pomivanje posode. Svoj delež k obremenjevanju voda prispeva dejavnost kmetijstvo in industrija, v manjšem deležu tudi atmosferska depozicija. Do obremenjevanja površinskih voda s hranili, ki izvirajo iz nezaužite hrane in iz iztrebkov vodnih organizmov, prihaja tudi v primerih neprimerne ribiške in ribogojske prakse tako v celinskih vodah kot v morju. Hranila (kot tudi organske snovi, ki so opisane v naslednjem poglavju) se v industrijski odpadni vodi nahajajo zaradi različnih tehnoloških procesov. Najdemo jih predvsem v odpadni vodi, ki nastane pri proizvodnji in predelavi živil, predelavi kož, krzna ali kosti kot tudi pri vzreji živali ali pri dejavnostih zbiranja, odvoz in ravnanja z nenevarnimi odpadki. Atmosferska depozicija predstavlja vnos različnih plinov in delcev iz zraka v površinsko vodo, ki med drugim vsebujejo tudi dušik in fosfor. Ti se sproščajo iz različnih virov: emisije iz motornih vozil, gorenje, emisije iz industrijskih obratov, potujejo po zraku in imajo lahko oddaljen izvor onesnaženja. Na vodnem območju Jadranskega morja je zelo pomembna atmosferska depozicija afriškega peska, ki prav tako vsebuje visok delež hranil (Kovač, 2002) . Nekaterih hranil je v vodnem okolju, ki še ni spremenjeno zaradi človekove dejavnosti, veliko (na primer magnezija), ostalih osnovnih hranil, kot na primer dušikovih (N) in fosforjevih (P) spojin pa manj in zato lahko predstavljajo faktor omejitve za rast rastlin (Peterlin s sod. 2013). referenčnimi razmerami (Pavlin, M. in sod. (2008) Razvoj metodologije za vrednotenje trofičnosti rek v Sloveniji na podlagi bentoških nevretenčarjev. Poročilo o delu IzVRS za leto 2008, Ljubljana, 2008) 102 Tercialna stopnja čiščenja je postopek čiščenja odpadne vode, s katerim se doseže odstranitev dušika in fosforja iz odpadne vode 46 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode OBREMENJEVANJE VODA ZARADI VNOSA HRANIL NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA V procesu priprave NUV II je bila posodobljena analiza človekovega vpliva na stanje površinskih voda103. Izmed obravnavanih dejavnosti je kmetijstvo tisto, ki v največji meri doprinese k vnosom dušikovih spojin v površinske vode. Zaradi tovrstnih vnosa so najbolj obremenjene površinske vode v porečjh Mure in Drave, sledijo jima površinske vode v porečju Save. Onesnaženje zaradi razpršene poselitve, atmosferske depozicijein industrije, k temu prispeva le manjši delež. Največji presežki dušika na kmetijskih zemljiščih so evidentirani na porečjih severovzhodne Slovenije. Najvišje vrednosti presežkov dušika na kmetijskih zemljiščih so na porečjih Mure in Drave. Slika 6-3: Letne količine dušikovih (N) spojin, ki iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali se izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na km2 prispevne površine. 103 Dokument bo v skladu z Delovnega programa za pripravo načrta upravljanja voda na vodnem območju Donave in Jadranskega morja za obdobje od 2015-2021 objavljen na spletni povezavi: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda/#c19405 47 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Kmetijska dejavnost največ doprinese tudi k obremenjevanju s fosforjevimi (P) snovmi na porečjih Drave in Mure. Na ostalih porečjih pa k tovrstnemu onesnaženju največ doprinesejo emisije neobdelane komunalne odpadne vode z območij poselitve ali iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene s terciarno stopnjo čiščenja. Onesnaženje zaradi razpršene poselitve in industrije, k temu prispeva le manjši delež. V obravnavanih analizah niso bile ovrednotene obremenitve s hranili, ki nastajajo zaradi ribištva in ribogojstva. Emisije odpadne komunalne vode iz poselitve prispevajo znaten delež k obremenjevanju voda. Ocena vnosov iz območji poslelitve, ki še nimamo ustrezno urejenega odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode (Slika 6-4; Vnosi dušika iz poselitve), so ocenjene na podlagi poročila o izvajanju Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za leto 2008. Največji problem predstavljajo območja poselitve, s katerih se odpadna voda še ne čisti na komunalnih čistilnih napravah. Vnosi dušika iz območji, ki ležijo zunaj območji poselitve t.i. iz razpšene poselitve (Slika 6-4) so pogostejši v severvzhodni Sloveniji (porečje Mure in porečje Drave). Slika 6-4: Vnosi dušika zaradi neprečiščene komunalne odpadne vode iz gospodinjstev K zmanjšanju obremenjevanja površinskih voda s hranili iz komunalnih čistilnih naprav pomembno doprinese izgradnja terciarne stopnje čiščenja na čistilni napravi. Največ komunalnih čistilnih naprav (KČN) je izgrajenih na porečju Drave (54). Sledita porečji 48 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode srednja in spodnja Sava. Največji delež KČN s terciarno stopnjo čiščenja je na porečju Soče104 in Savinje. Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je še posebej pomembno na kraškem območju in ustjih rek. Na porečju srednje Save je tako potrebno nadgraditi sistem odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode na območju Postojne in Logatca. Slika 6-5: Število komunalnih čistilnih naprav s terciarno stopnjo čiščenja in število komunalnih čistilnih naprav s sekundarno in/ali primarno stopnjo čiščenja (Vir: ARSO) POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Obremenjevanja voda na iztokih iz točkovnih virov onesnaževanja Do obremenjevanja na iztokih iz točkovnih virov onesnaževanja prihaja zaradi številnih razlogov, in sicer naprave so glede na projektirano vrednost prekomerno obremenjene z odpadno vodo, prečiščene odpadne vode se izpuščajo v vodotoke z nizkimi pretoki ipd. Onesnaževanje zaradi izpustov neprečiščene komunalne odpadne vode Do onesnaževanje voda iz posameznih stavb na območjih razpršene poselitve lahko prihaja zaradi neustreznega čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode. Do emisij odpadne vode v površinske (in podzemne vode) prihaja v individualnih ali skupinskih gospodinjstvih, ki niso priključena na javni kanalizacijski sistem oziroma v primerih če 104 Na porečju Soče še ni izgrajena KČN za Novo Gorico in okoliška naselja, ki bo doprinesla, k izboljšanju stanja potoka Koren in posledično stanja reke Soče na italijanski strani. 49 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode uporabljajo neustrezno izvedene nepretočne greznice za zbiranje komunalne odpadne vode. Vnos hranil zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti Med razpšene vire, ki povzročajo onesnaževanja voda s hranil, spada kmetijska dejavnost. Do onesnaževanje prihaja zaradi izvajanje kmetijskih dejavnosti, to je rabe živniskih gnojil (gnoj in gnojevka), rabe mineralnih gnojil (dušik in fosfor), rabe gnojilne gošče iz večjih živinskih obratov ali komunalnih čistilnih naprav. Navedeno je v kombinaciji z neprimernim urejanjem kmetijskih zemljišč (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno namakanje, ipd) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) velikokrat vzrok za slabo stanje voda. Shematski prikaz tokov na prispevnem območju kmetijskega gospodarstva (Slika 6-6) je prikazan na spodnji sliki. Do onesnaževanja prihaja zaradi spiranja, zanašanja ob aplikaciji nineralnih gojil in gnojevke105, neposrednega površinsekga odtoka zaradi odstanjene obrežne vegetacije, ipd. Naravni tok vode Tok onesnažene vode Tok vode ob uporabi dobre kmetijske prakse Slika 6-6: Prikaz tokov vode na prispevnem območju kmetijskega gospodarstva 106 Na območjih, kjer je kmetijska dejavnost intevzivna hkrati pa zaradi naravnih danosti obstaja večja nevarnost za onesnaževanje voda (npr. na območju reke Mure, Drave in Savinje) bi bilo potrebno ukrepe iz programa razvoja podeželja (PRP), ki prispevajo k varstvu voda pred onesnaževanjem iz kmetijstva, izvajati v večjem obsegu oz. bi jih bilo potrebno bolj ciljno usmerjati na ugotovljena problematična območja, kjer dobro stanje 105 V primeru, da se spoštuje 5 m in 15 m varovalni pas ob površinskih vodah, ki je predpisan v ZV-1, se verjetnost onesnaževanja voda zaradi zanašanja, zmanjša. 106 Slika Poslovenjena po viru http://adlib.everysite.co.uk/adlib/defra/content.aspx?doc=246307&id=246317 (vpogledano 22.6.2014) 50 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode voda ne bo doseženo. Eden od primerov dobre prakse, ki se izvaja v državah EU, je okoljevarstveni načrt kmetije, ki ga izdelata okoljski svetovalec in kmet. Na ta način se med drugim zagotovi tudi boljše informiranje in ozaveščanje kmetov o ukrepih kmetijsko okoljskih plačil in o zahtevah prilagojene kmetijske prakse. Slika 6-7: Gnojenje travnikov na strmem pobočju – razpršeni vir onesnaževanja voda (Vir: Žurnal 24h, http://www.zurnal24.si, pridobljeno 25.4.2014). Slika 6-8: Paša ob vodotoku - razpršeni vir onesnaževanja voda (Avtor: neznan) Ribiška in ribogojska praksa Vnos hranil, predvsem zaradi ciprinidnega ribogojstva, lahko poslabšajo stanje voda. Zakonodaja na tem področju za enkrat nezadostno obravnava vpliv na stanje voda in posledično ni ustreznega nadzora. Manjka predpis, s katerim bi bili natančno določeni pogoji in omejitve za zmanjšanje obremenjevanja voda zaradi vnosa hranil iz objektov za gojenje vodnih organizmov. 51 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.1.2.2 Obremenjevanje voda zaradi vnosa organskih snovi Organske snovi v vodnem okolju so ostanki odmrlih živalskih in rastlinskih organizmov in njihovih iztrebkov. V tem poglavju so s tem izrazom mišljene predvsem biološko razgradljive organske snovi, ki jih nadalje razgrajujejo v vodi prisotni mikroorganizmi. OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Do onesnaževanja z organskimi snovmi prihaja posredno ali neposredno zaradi emisij snovi pri odvajanju neočiščene komunalne odpadne vode z območij poselitve, industrijske odpadne vode in odpadne vode, ki nastaja v kmetijstvu. Onesnaževanje z organskimi snovmi (ostanki hrane, ostanki odmrlih živalskih in rastlinskih organizmov in njihovih iztrebkov) lahko povzroča tudi neprimerna ribiška in ribogojska praksa tako v celinskih vodah kot tudi v morju. Stanje površinskih voda se lahko poslabša tudi zaradi nenadnih in izrednih dogodkov komunalnega onesnaženja. Stanje površinskih voda se lahko poslabša tudi zaradi komunalnega onesnaženja kot posledica nenadnih in izrednih dogodkov kot so na primer poplave. Povečane količine beljakovin, ogljikovih hidratov, olj in maščob, ki se z neočiščeno odpadno vodo iztekajo v površinsko vodo, začnejo razgrajevati mikroorganizmi, ki za razgradnjo organskih snovi porabljajo v vodi raztopljeni kisik. Povečana mikrobna aktivnost povzroča spremembe kisikovih razmer v površinskih vodah in posledično lahko vpliva na sestavo in številčnost združb vodnih organizmov ter s tem na stanje površinskih voda. Po drugi strani razgrajene organske snovi predstavljajo hranila, ki jih rastline lahko ponovno porabijo za svojo rast (MKO, 2013a). Če je raztopljenih hranil v vodi preveč, lahko povzročijo povečano razrast alg in drugih vodnih rastlin. Ko rastline odmrejo, se začnejo organske snovi, predvsem v stoječih vodah in morju, kopičiti na dnu in razgrajevati, kar lahko povzroči dodatno zmanjšanje vsebnosti kisika v plasti vode ob dnu ali celo anoksične107 razmere. 107 razmere, kjer ni prisotnega kisika 52 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode OBREMENITVE VODA ZARADI VNOSA ORGANSKIH SNOVI NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA Glede na razpoložljive podatke, največji delež k obremenjevanju površinskih voda z organskimi snovmi prispevajo emisije neustrezno obdelane komunalne odpadne vode z območij razpšene poselitve108 ali iz komunalnih čistilnih naprav. Izjema pri tem je Spodnja Sava, kjer največji delež prispevajo odpadne vode iz industrije, iz dejavnosti, ki se ukvarja s proizvodnjo mesa, predelavo čajev ali kave in proizvodnjo krmil. Z organskim snovmi so najbolj obremenjene vode porečja reke Save. V obravnavanih analizah ni bilo ovrednoteno obremenjevanje z organskimi snovmi, ki nastaja zaradi ribištva ali ribogojstva. Slika 6-9: Letne količine organskih snovi izražene kot biokemijska potreba po kisiku (BPK 5), ki se iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na km 2 prispevne površine. 108 Razpršena poselitev - lastnost širšega območja, pri kateri gre za nehierarhičen sistem majhnih naselij. 53 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Slika 6-10: Iztok iz komunalne čistilne naprave (točkovni vir onesnaževanja) in razpršena poselitev (Foto: Marija Habinc, Elizabeta Gabrijelčič) POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Onesnaževanje zaradi emisije snovi iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja Do obremenjevanja voda z organskimi snovi prihaja zaradi številnih razlogov. Eden od glavnih vzokov je, da se odpadne vode (točkovni in razpšeni viri) izpuščajo ali izpirajo (razpšeni viri) v vodotoke katerih samočistilna spodobnost je majhna zaradi predhodne onesnaženosti ali nizkih pretokov ipd. 54 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.1.2.3 Obremenjevanje voda zaradi vnosa nevarnih snovi109 Nevarne snovi so snovi, ki se vnašajo v okolje in ki imajo nezaželene učinke ali negativno vplivajo na okolje ali človekove dobrine. Nevarne snovi lahko razvrstimo po različnih kriterijih, in sicer glede na izvor, glede na učinek, ki ga imajo na organizem, vrsto ali ekosistem, glede na lastnosti ali glede na to, kako jih lahko kontroliramo oziroma odstranjujemo (MKO, 2013a). Glede na izvor delimo nevarne snovi na sintetična in nesintetična onesnaževala. Sintetične nevarne snovi so snovi, ki jih je izdelal (sintetiziral) človek, in so v okolju prisotne samo zaradi človekovih dejavnosti. To so na primer FFS, tehnične kemikalije, topila, idr. Po drugi strani nesintetične nevarne snovi lahko najdemo v manjših količinah tudi v naravi (npr. kovine kot so kadmij, svinec, nikelj, živo srebro ali primesi, ki so prisotne v nafti, premogu in katranu). Na Evropskem nivoju Direktiva o okoljskih standardih kakovosti110 določa 33 snovi oziroma skupin snovi t.i. prednostne snovi. Te snovi so izbrane kot relevantne za območje Evropske skupnosti zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih koncentracij v površinskih vodah OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Glavne dejavnosti, ki prispevajo k obremenjevanju voda zaradi vnosa z nevarnimi snovmi, tako sintetičnimi kot nesintetičnimi, so industrija (predelovalne dejavnosti in rudarstvo), javne storitve kot so ravnanje z odpadki, zdravstvena in bolnišnična dejavnost) kmetijska dejavnost z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kot tudi druge dejavnosti (dejavnosti v gradbeništvu, trgovin, vzdrževanja motornih vozil, prometa, pretovarjanja in špedicije, gostinstva in hotelirstva). Vodna direktiva za snovi za katere je potrebno prioritetno ukrepati določa dva cilja, in sicer - postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih Padavinska odpadna voda s cestišč in uumetnih površin poleg težkih kovin vsebuje tudi poliaromatske ogljikovodike (PAH), organska onesnaževala, ki nastajajo pri nepopolnem 109 Izraz »Nevarne snovi« v dokumentu pomeni prednostne snovi in posebna onesnaževala v skladu z Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št 14/09, 98/10, 96/13) 110 Direktiva (2008/105/ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES 55 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode izgorevanju goriv. Zelo neraziskan, čeprav nezanemarljiv je atmosferski vnos snovi v površinske vode, ki predstavlja depozicijo različnih plinov in delcev iz zraka, poleg težkih kovin tudi, žvepla, ki povzroča kisel dež in prispeva k zakisanju voda. Ti se sproščajo iz različnih virov: emisije iz motornih vozil, gorenje, emisije iz industrijskih obratov, potujejo po zraku in imajo lahko oddaljen izvor onesnaženja. Na vodnem območju Jadranskega morja je zelo pomembna atmosferska depozicija afriškega peska, ki prav tako vsebuje visok delež različnih kovin in drugih mineralnih snovi (Kovač, 2002). V primeru mejnih in prekomejnih rek in morja je onesnaženje lahko tudi čezmejno. Začasno poslabšanje stanja površinskih voda lahko nastane zaradi incidentnih izlitij naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi v vode. Vode so namreč izpostavljene tveganju za pojav incidentnega onesnaženja zaradi nesreč z nevarnimi kemikalijami v industrijskih dejavnostih ter pri prevozih nevarnih snovi po cestah, železnicah, rekah ali po morju. Onesnaževanje z nevarnimi snovmi lahko resno škoduje kakovosti vodnih ekosistemov ter posledično škodljivo vpliva na stanje površinskih voda in zdravje ljudi. Nevarne snovi, kot že samo ime pove so nevarne za vodne organizme: nekatere so strupene ali obstojne in se lahko kopičijo v organizmih (kot npr. kovine) ali predstavljajo hormonske motilce za človeka in/ali živali. OBREMENITVE VODA ZARADI VNOSA NEVARNIH SNOVI NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA Nabor nevarnih snovi, predvsem sintetičnih je zelo širok in slednje so specifične za področje uporabe zato je njihova primerjava med različnimi dejavnostmi neprimerna. Zaradi dveh ciljev, ki jih določa vodna direktiva111pa je potrebno spremljati trende vnosov teh snovi skozi daljše časovno obdobje. Primerjali smo količine nekaterih kovin, ki se zaradi aktivnosti obravnavanih dejavnosti lahko iztekajo v površinske vode. Največje količine kovin v površinske vode prihajajo iz industrije. Pomemben delež k onesnaževanju doprinese promet, torej kovine, ki se ob deževju izpirajo s cestišč in gospodinjstva, ki niso priključena na kanalizacijski sistem. 111 Cilja i) postopno zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi in ii) ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi 56 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Slika 6-11:Letne količine kovin (baker, cink, kadmij, nikelj in svinec) ki se iz obravnavanih dejavnosti iztekajo ali izpirajo v površinske vode po posameznih porečjih. Zaradi različne velikosti prispevnih površin so prikazane vrednosti na km 2 prispevne površine. Splošen trend vnosa vseh kovin, ki jih uvrščamo med prednostne snovi ali posebna onesnaževala, v površinske vode iz industrije je v upadanju na vseh porečjih in povodjih z izjemo porečja srednje Save, kjer se odvajajo večje količine bora. Navedeno predstavlja problem, saj v primeru nadalnjega naraščanja vnosov lahko pride do poslabšanja stanja voda112. V primeru slabega stanja voda pa je potrebno izvesti ustrezne ukrepe za zmanjševanje obremenjevanja voda. Slabo kemijsko stanje je bilo v okviru priprave NUV I zaradi prevelikih koncentracij tributilkositrovih spojin (TBT) ocenjeno za celotno slovensko morje. Te spojine so se v preteklosti zelo pogosto uporabljale v premazih proti obraščanju plovil in ribjih kletk. Iz rezultatov analiz je očitno, da se TBT, kot sredstvo proti obraščanju, kljub prepovedi še vedno uporablja in da še vedno prihaja do novih vnosa snovi (MOP, 2013a). Tributilkositrove spojine povzročajo napake v razvoju spolnih organov (imposex) pri polžih (MOP, 2013a). Do sedaj je bila opravljena študija o pogostnosti deformacij spolnih organov v čokatem voleku (Hexaplex trunculus). Odstotek sterilnih samic se je gibal od 20% (rtič Ronek) do 90% (Piranski zaliv) (Garaventa in sod., 2008). 112 Za nedoseganje dobrega stanja voda je potrebno predpisati dopolnilne ukrepe 57 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Prodaja FFS Na porečju Drave je bilo med prednostnimi snovmi, prednostno nevarnimi snovmi in posebnimi onesnaževali prodanih največ aktivnih snovi, ki vsebujejo različne oblike herbicida glifosat in fungicida žvepla. Na porečju Savinje po prodaji izstopajo fungicidi (oblike bakra in žveplo), ter herbicida (oblike glifosata in pendimetalin). Na treh porečjih Save po prodaji izstopajo že omenjeni fungicidi (oblike bakra in žveplo), herbicidi (oblike glifosata, klortoluron, S-metolaklor in terbutilazin), ter insekticida (klorpirifos in klorpirifosmetil). POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Obremenjevanja voda na iztokih iz točkovnih virov onesnaževanja Do obremenjevanja voda na iztokih iz točkovnih virov (industrijske naprave, komunalne čistilne naprave) lahko prihaja zaradi številnih razlogov, in sicer naprave so glede na projektirano vrednost prekomerno obremenjene, odpadne vode se izpuščajo v vodotoke katerih samočistilna spodobnost je majhna zaradi predhodne onesnaženosti ali nizkih pretokov ipd.. Vnos rastlinskih zaščitnih sredstev zaradi izvajanja kmetijske dejavnosti Zaradi nepravilne ali prekomerne uporabe FFS in dejavnikov okolja (tla, padavine, naklon ipd.), lahko prihaja do spiranja ostankov sredstev za varstvo rastlin v vodotoke in zadrževalnike (npr. problem na območju reke Mure; NUV, 2011). Zaradi tega bi bilo potrebno ukrepe iz programa razvoja podeželja (PRP), ki prispevajo k izboljšanju stanja voda, izvajati v večjem obsegu oz. bi jih bilo potrebno bolj ciljno usmerjati na ugotovljena problematična območja, kjer dobro stanje voda ne bo doseženo. Na drugi strani je potrebno zapolniti vrzeli med seznamom nevarnih snovi, ki predstavljajo večje ali manjše tveganje za vodno okolje (t.i. prednostne snovi in posebna onesnaževala), in registriranimi fitofarmacevtskimi sredstvi v uporabi. Incidentna in namerna onesnaževanja z nevarnimi snovmi Onesnaževanje z nevarnimi snovmi lahko resno škoduje kakovosti vodnih ekosistemov ter posledično škodljivo vpliva na stanje površinskih voda in zdravje ljudi. Ob tem organiziranost za potrebe posredovanja na morju v primeru nesreč z razlitji nevarnih snovi in za potrebe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja, ni ustrezna. Za reševanje tovrstnih primerov je nujna prilagoditev načrta zaščite in reševanja ob nesrečah na morju in okrepitev mednarodnega sodelovanja. V okviru podregionalnega načrta za celotno Jadransko morje je potrebno jasno določiti pristojnosti in ukrepe za hitro posredovanje v primeru incidentih dogodkov. 58 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Neustrezne baze podatkov za oceno vplivov FFS na stanje voda Glede na podatke o prodaji posamezne aktivne snovi na občino (Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za fitofarmacevtska sredstva) v letu 2012 na porečjih Kolpe, Mure in na povodju Soče trgovine niso prodale niti enega kilograma aktivne snovi. Glede na to, da je na navedenih območjih prisotno intenzivno kmetijstvo, lahko rečemo, da evidence o prodaji FFS niso ustrezen vir za oceno obremenjevanja voda z rastlinskimi zaščitnimi sredstvi. 59 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.1.3 Hidrološke in morfološke obremenitve voda Zaradi različnih potreb po vodi, posegov v vodna113 in priobalna114 zemljišča ter različnih sprememb, ki jih je človek povzročil na na prispevnih površinah vodnih teles, je prišlo do sprememb za tip vodega telesa značilnih hidromorfoloških značilnosti. 6.1.3.1 Hidrološke spremembe voda Z nekaterimi vrstami rabe vode in drugimi posegi je človek povzročil hidromorfološke obremenitve115, ki vplivajo na hidrološki režim oz. na količino in dinamiko vodnega toka ter na povezavo s podzemno vodo. V sklopu hidroloških obremenitev je zajet tudi spremenjen čas zadrževanja vode v jezerih (NUV, 2011). OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Odvzemi vode Odvzemi vode spadajo med pomembne hidromorfološke obremenitve, saj ne vplivajo samo na količino in dinamiko vodnega toka ter povezavo s podzemno vodo, ampak spremenijo tudi morfološke razmere. Pogosto se zaradi odvzemanja vode prekine kontinuiteta toka oz. vzdolžna povezanost vodotoka. Vzdolžna povezanost vodotoka pomeni, da voda neovirano teče od izvira do izliva, da je prehod po strugi omogočen za ribe in ostale vodne organizme ter da je omogočen transport plavin in plavja. Vodo se odvzema tako za pitno vodo, kot za različne druge namene. Med njimi so npr. proizvodnja električne energije, pogon mlinov in žag, uporablja se jo v različnih industrijah, za hlajenje jedrskih in termoelektrarn, zalivanje in namakanje, gojenje rib, zasneževanje smučišč in podobno. Vodo se lahko odvede iz struge tudi zaradi varovanja pred poplavami. Tak primer so npr. razbremenilni kanali s katerimi se zaščiti poseljena ali kmetijska območja. Najbolj poznan primer razbremenilnika pri nas je Gruberjev prekop, ki je bil zgrajen z namenom zmanjšanja poplavne ogroženosti Ljubljane.Zaradi odvzemanja vode se zmanjša količina vode v strugi. Spremenijo se naravna dinamika količin in hitrosti vodnega toka, premeščanje plavja116 in plavin117 ter povezava med površinsko in podzemno vodo, kar lahko povzroči znižanje gladine podtalnice. Odvzemanje vode lahko 113 Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda. 114 Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče 115 Hidromorfološke obremenitve so tiste obremenitve, ki povzročajo spremenjen hidrološki režim (predvsem količino in dinamiko vodnega toka ter povezavo s telesi podzemne vode), kontinuiteto toka (vzdolžn o povezanost struge) in morfološke razmere (spreminjanje širine in globine, strukturo struge in substrata ter strukturo obrežnega pasu) 116 Plavje so organski in drugi plavajoči predmeti (debla, vejevje, listje, odpadki in podobno). 117 Plavine so trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz izvorov plavin kot rinjene plavine po dnu strug vodotokov ali kot lebdeče plavine z vodnim tokom. 60 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode privede do nestabilnih brežin, degradacije habitatov in celo do presušitve struge. Zmanjšana količina vode v strugi vpliva tudi na fizikalno-kemijske razmere (NUV, 2011) lahko pride do povišanja temperature in zmanjšanja vsebnosti v vodi raztopljenega kisika, kar lahko vodi v pogin rib in drugih vodnih organizmov. Zaradi pomanjkanja vode v strugi, se ta lahko bolj zarašča. Zarast lahko v času velikih pretokov vpliva na poslabšanje hidravličnih razmer v strugi s tem, da zmanjša pretočni volumen in spremeni odtočni koeficient. V času velikih pretokov to lahko povzroči da vodotok prej prestopi bregove struge. Zmanjšana količina vode v strugi poveča tudi vpliv onesnaženj(a), saj se onesnaževala razredčijo v manjšem volumnu vode, kar pomeni, da so koncentracije onesnaževal večje. Odvzemanje vode lahko povzroči spremembe v fizikalno – kemijskih parametrih vode, morfoloških značilnosti struge, degradaciji habitatov kar lahko povzroči spremembo zgradbe in delovanja vodne združbe ter v skrajnih primerih do pogina rib in drugih vodnih organizmov. Zaradi pomanjkanja vode v strugi, se ta bolj zarašča, kar lahko v času velikih pretokov povzroči, da reka prej prestopi bregove. Odvzemanje vode lahko privede do nestabilnih brežin, degradacije habitatov in celo do presušitve struge. Zmanjšana količina vode v strugi vpliva tudi na fizikalno-kemijske razmere (NUV, 2011) - lahko pride do povišanja temperature in zmanjšanja vsebnosti v vodi raztopljenega kisika, kar lahko vodi v pogin rib in drugih vodnih organizmov. Zaradi pomanjkanja vode v strugi, se ta lahko bolj zarašča. Zarast lahko v času velikih pretokov vpliva na poslabšanje hidravličnih razmer v strugi s tem, da zmanjša pretočni volumen in spremeni odtočni koeficient. V času velikih pretokov to lahko povzroči, da vodotok prej prestopi bregove struge. Zaradi zaščite pred poplavami se del vode iz glavne struge včasih odvaja po razbremenilni strugi oz. kanalu. Takšno prerazporejanje voda je lahko na določenih odsekih in vodotokih čisto običajen naraven proces. Če se struga razbremenjuje zaradi poseganja človeka, in so bili zgrajeni razbremenilni kanali lahko pride do naslednjih vplivov obremenitev: spremeni se količina in dinamika vodnega toka (predvsem visokih konic pretoka), spremenijo se značilnosti režima premeščanja plavin in plavja ter obnavljanja podzemne vode. Spremenjeni hidromorfološki procesi vplivajo tudi na združbe vodnih in obvodnih organizmov (NUV, 2011). Izvedene ureditve zaradi odvzemanja vode, so v prvi vrsti prečni objekti, ki poleg zajezitve vode preprečujejo prehajanje vodnih organizmov ter premeščanje plavin. Zakonodaja 61 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode nalaga, da mora investitor grajenega objekta v vodah urediti ustrezen prehod za ribe, lastnik oz. najemnik pa zagotoviti funkcionalnost le-tega118. Poleg tega, da nadzora nad prehodnostjo za ribe skorajda ni, le redke ureditve omogočajo prehodnost ribam in tudi ostalim vodnim organizmom. Sediment se, predvsem v primeru pregrad, običajno v celoti zadržuje na gorvodni strani. Prekinitev vzdolžne povezanosti podrobneje obravnava poglavje 6.1.3.3 Prekinitev vzdolžne povezanosti. Zadrževalniki se gradijo predvsem za potrebe hidroenergetske rabe, varstva pred visokimi vodami in namakanja. V njih se zadržuje voda ali pa so namenjeni zadrževanju vode ob poplavnih konicah. Zadrževalniki spreminjajo količino in dinamiko vodnega toka, povezavo s podzemno vodo in režim gladine podzemne vode, spremeni se zadrževalni čas119, spremenjeno oziroma prekinjeno je premeščanje plavin in plavja, onemogočena je migracija rib in drugih organizmov čez neprehodne pregrade, rečni sistem se spremeni v jezerskega. Spremembe močno vplivajo na fizikalno-kemijske parametre (temperatura, vsebnost kisika). Navedene spremembe predstavljajo velike hidromorfološke obremenitve, ki vplivajo med drugim na strukturo združb vodnih organizmov in obvodnih habitatov120. Izpusti vode so hidrološka obremenitev, saj prav tako vplivajo na količino in dinamiko vodnega toka (NUV, 2011). Gre predvsem za izpuste odpadne vode, ki v tem primeru niso obravnavani kot onesnaženje, ampak mestoma nenaravno povečan pretok. Enak tip obremenitve povzočajo na primer tudi črpalne hidroelektrarne121. Najbolj opazen vpliv imajo izpusti v času nizkih voda, ker je glede na količino vode v strugi delež izpusta večji. Poleg spremembe pretoka lahko izpusti vplivajo na spremenjen režim premeščanja materiala v strugi. Spremenijo se značilnosti substrata in poslabša se stanje habitatov122 (NUV, 2011). Osuševanje zemljišč zaradi povečanje hitrosti odtoka s prispevne površine spada med hidrološke obremenitve. Osuševanje zemljišč se primarno izvaja zaradi izboljšanja primernosti tal za intenzivno kmetijstvo. Tako voda hitreje oddteče in se ne zadrži v prispevnem območju vodotoka, kar v naslednji fazi povzroča intenzivnemu kmetijstvu zopet težave zaradi pomanjkanja vode. Hitrost odtekanja vode se poveča tudi zaradi spremembe pokrovnosti tal (npr. urbanizacija na nekoč gozdnatih površinah, kmetijska zemljišča na nekoč naravnih površinah) ter regulacij in drugih ureditev. Te obremenitve povzročajo spremembo hidrološkega režima, povečanje količine in hitrosti odtoka (padavinske) vode, spreminjanje gladine podzemne vode, spreminjanje režima 118 Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) Zaradi spremembe zadrževalnih časov lahko med drugim pride tudi do kopičenja nevarnih snovi, ki so prisotne v sedimentih, kar posledično lahko povzroči povečane koncentracije nevarnih snovi v vodi in vodi do poslabša stanje voda. 120 Morfološke spremembe vodnega okolja so podrobneje obravnavane v naslednjem poglavju. 121 Črpalna hidroelektrarna v Sloveniji: ČHE Avče; http://www.seng.si/che_avce/ (Vpogledano 22.6.2014) 122 Habitat vrste pomeni okolje, ki ga opredeljujejo posebni abiotski in biotski dejavniki in v katerem živi vrsta v katerem koli stadiju svojega razvoja. 119 62 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode premeščanja sedimenta, degradacijo habitatov, spremenjenost rastlinskih in živalskih združb, uničenje drstišč, prekinitev povezav med strugo in poplavno ravnico ter povečanje vnosa onesnaževal. HIDROLOŠKE OBREMENITVE JADRANSKEGA MORJA NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN Odvzemi vode V okviru NUV I so bili obravnavani odvzemi vode iz površinske123 vode in iz izvirov. V preglednici (Preglednica 6-1) je podana skupna količina odvzete vode po porečjih/povodjih. Upoštevani so odvzemi, ki presegajo količinski kriterij124 (NUV, 2011). Preglednica 6-1: Skupna količina odvzete vode po porečjih in povodjih ob upoštevanju odvzemov iz izvirov in iz vodotokov površinskih voda (NUV, 2011) Porečje/povodje Skupna količina odvzete vode (m3/s)* Zg. Sava 138,9 Sr. Sava 136,4 Sp. Sava 57,6 Savinja 51,0 Kolpa 6,7 Drava 1010,2 Mura 0,5 Jadranske reke z morjem 4,1 Soča 407,2 *upoštevani so povratni in nepovratni odvzemi vode na vodnem telesu površinskih voda in na vodotokih, ki so priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo Odvzemi vodi iz izvirov, ki presegajo količinski kriterij, so v večini primerov namenjeni oskrbi s pitno vodo. Iz površinskih voda se najpogosteje odvzema vodo za potrebe obratovanja malih hidroelektrarn. Le na Muri so razlog se v večji meri odvzema vodo za potrebe industrije (t.i. tehnološke vode). Na povodju jadranskih rek z morjem so v enakem številu zastopani odvzemi za male hidroelektrarne, tehnološko vodo in mlin oz. žago (NUV 2011, str. 189). 123 Odvzemi iz površinskih voda so odvzemi iz vodnega telesa površinskih voda in iz vodotokov, ki so priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo 124 NUV 2011, stran 188: V analizi obremenitev za NUV sta upoštevana sledeča ekspertno določena količinska kriterija (Qodv): - izviri Qodv,i > 0,001 m3/s (1 L/s), - površinske vode Qodv > 0,1 m3/s (100 L/s). 63 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode HIDROLOGIJA MORFOLOGIJA FIZIKALNO-KEMIJSKI PARAMETRI BIOLOGIJA Slika 6-12: Hidrološka in morfološka obremenitev zaradi prekomernega odvzema vode - Prikaz struge, ki je zaradi odvzema vode suha kar negativno vpliva na elemente stanja voda (biološke elemente kakovsti, podporne fizikalno kemijske parametre). Poleg samega odvzema je struga obremenjena tudi z utrditvami dna in brežin (morfološka obremenitev) (Foto: N. Smolar-Žvanut). Slika 6-13: Izpust povratnega odvzema vode (Foto: M. Habinc) Slika 6-14: Zaradi spremenjene količine in dinamike vodnega toka se zaraščajo prodišča (Foto: E. Gabrijelčič). Hidrolelektrarne 64 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode V Sloveniji obratuje 20 hidroelektrarn z močjo >10 MW. Največje število takih HE je na porečju Drave (Preglednica 6-3). Hidroelektrarne močno vplivajo na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe. Pri velikih zajezitvah se gorvodno od pregrade rečni sistem spremeni v jezerskega (povečan zadrževalni čas), spremenijo se fizikalno-kemijski parametri (temperatura, kisik) in struktura ter funkcija združb vodnih organizmov. Dolvodno od pregrad pride do izpiranja ter pomanjkanja vnosa sedimenta, poleg tega pa tudi do spreminjanja naravnih značilnosti pretokov. Prečni objekti predstavljajo oviro za prehajanje vodnih in obvodnih organizmov; tako za rastlinske vrste, ki se širijo po toku navzdol, kot tudi za selitve živalskih vrst gorvodno in dolvodno (Jalon in sod., 2013). Slika 6-15: HE Formin (Foto: E. Gabrijelčič). Slika 6-16: Akumulacija HE Moste (Foto: M. Habinc). Preglednica 6-2: Hidroelektrarne ter prekomejne hidroelektrarne, ki vplivjo na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda Porečje/povodje Hidroelektrarne Zg. Sava HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode Sr. Sava vpliv gorvodnih HE ( HE Mavčiče, HE Medvode) Sp. Sava HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško Drava vpliv gorvodnih avstrijskih HE, He Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Zlatoličje, HE Formin, vpliv dolvodne HE Varaždin (Hrvaška) Mura vpliv gorvodnih avstrijskih HE Soča HE Solkan, HE Plave, HE Doblar 65 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Slika 6-17: Odvzem vode za hidroenergetsko rabo z derivacijskim kanalom (Foto: E. Gabrijelčič). Na desni strani slike struga reke iz katere se odvzema vodo. Odvodni kanal HE Moste (Foto: M. Habinc). Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc). Povečan pretok Save Dolinke dolvodno od odvodnega kanala (Foto: P. Repnik Mah). Slika 6-18: Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc). Poleg sprememb v hidrološkem režimu, pregrade prekinjajo kontinuiteto toka in povzročajo morfološke obremenitve – razvidne spremembe brežin. 66 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Zadrževalniki V preglednici 6-4 je podano število zadrževalnikov na vodnih telesih in vodotokih, ki se prikjučijo vodnemu telesu, s prispevno površino večjo od 10 km2. Največ takih zadrževalnikov je na porečju Drave, na Srednji Savi pa noben zadrževalnik ne ustreza tem kriterijem. Preglednica 6-3: Pregrade in zadrževalniki na glavnem toku in pritokih s prispevno površino večjo od 10 km2 Porečje/povodje Zg. Sava Sr. Sava Sp. Sava Savinja Kolpa Drava Št. zadrževalnikov Zadrževalniki 4 / 6* 5 / 16 * od teh je en suhi zadrževalnik Slika 6-19: Zadrževalnik Ptujsko jezero (Foto: M. Habinc) 67 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Razbremenilniki125 V preglednici 6-5 je prikazano število razbremenilnikov na vodnih telesih površinskih voda in dolžina struge, ki jo razbremenjujejo. Po številu razbremenilnikov in dolžini razbremenjene struge najbolj izstopata porečji Mure (razbremenilniki Ledave, Ščavnice, Kobiljskega potoka) in Srednje Save z Gruberjevim prekopom in razbremenilniki Pšate. Preglednica 6-4: Razbremenilniki na glavnem toku vodnih teles površinskih voda Porečje/povodje Št. razbremenilnikov Dolžina razbremenjene struge (km) Zg. Sava Sr. Sava Sp. Sava Savinja Kolpa Drava Mura Jadranske reke z morjem Soča / 5 / / / 1 4 1 / / 24 / / / 8,1 43,9 4,6 / Slika 6-20: Razbremenilnik Ledava-Mura (Foto: A. Bizjak) Slika 6-21: Razbremenilnik Pšate (Foto: P. Repnik Mah, 2007) Izpusti vode V preglednici 6-2 je podan pregled števila izpustov odpadne vode po porečjih in povodjih. Upoštevani so izpusti odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki presegajo delež 1 % najmanjšega malega pretoka v obdobju (nQnp) VTPV. Največ takih izpustov, tudi količinsko, je na območju Srednje Save, najmanj pa na povodju Soče. Preglednica 6-5: Pregled izpustov vode, ki presegajo količinski kriterij po porečjih in povodjih (NUV, 2011) 125 Kanal, zgrajen za prevajanje presežnih poplavnih voda (večjih od količin, ki jih struga vodotoka še lahko varno prevaja) 68 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Porečje/povodje Zg. Sava Sr. Sava Sp. Sava Savinja Kolpa Drava Mura Jadranske reke z morjem Soča Št. izpustov odpadne vode, ki presegajo delež 1 % nQnp VTPV 4 8 5 5 2 4 5 Vsota izpustov odpadne vode, ki presegajo delež 1 % nQnp VTPV (m2/s) 0,3 1,2 0,1 0,3 0,0 0,1 0,1 2 0,1 1 0,1 Osuševanje zemljišč Pregled podatkov o osuševalnih sistemih kaže, da so deleži površin osuševanih zemljišč126, največji na porečju Mure in povodju jadranskih rek z morjem. Na porečju Mure je na prispevni površini MPVT zadrževalnika Gajševsko jezero 45 % prispevne površine zaznamovane z osuševalnimi sistemi, medtem ko je na vodnem telesu Dragonja Podkaštel - izliv skoraj polovica prispevne površine osuševane. POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Prekomerni odvzemi vode Vodo se odvzema za pitno vodo in druge namene. Prekomerni odvzemi vode vplivajo na količino vode in dinamiko vodnega toka. Problem je še bolj izrazit v sušnih obdobjih, ko so v strugah že naravno nizki pretoki. Ne glede na obdobje v letu pa so problematični tudi prekomerni odvzemi, ki vplivajo na količinsko stanje lokalno. Pomembni zadevi upravljanja voda, ki se navezujeta na hidrološke obremenitve voda in sta podrobneje obravnavana v nadaljevanju besedila sta: - Regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode - Prekinjena vzdolžna povezanost vodotoka 126 Določeno na velikost prispevne površine porečja/povodja 69 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.1.3.2 Morfološke spremembe voda Morfološke spremembe voda so fizične spremembe vodnega in obvodnega okolja. Gre predvsem za spreminjanje globine in širine struge oz. jezera, spremembe v strukturi in substratu struge vodotoka, jezerskega ali morskega dna ter v strukturi obrežnega pasu vodotoka, jezera ali morja. OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Morfološke značilnosti vodnega in obvodnega okolja površinskih voda so bile že v preteklosti in so še danes podvržene številnim spremembam zaradi različnih potreb kmetijstva, urbanizacije ali drugih človekovih dejavnosti. Zaradi poselitve ter zagotavljanja poplavne varnosti so vodotoke velikokrat regulirali – vodni prostor zožili ter spremenili naravni potek struge (npr. izvedba izravnave) (Pedersen, 2009). S tem so se struge skrajšale, zožale, zaradi krajšanja se je povečal padec in posledično se je povečala hitrost vode. Vse to ima velike posledice za morfološke procese v strugah. Poplavne ravnice so bile od struge ločene s protipoplavnimi nasipi ali visokovodnimi zidovi oziromanje bila struga vodotokov poglobljena z namenom preprečitve prelivanja visokih voda. Zaradi potreb kmetijstva in poselitve se je obrežna vegetacija selektivno ali v celoti odstranila. Erozija brežin je bila preprečena z različnimi obrežnimi zavarovanji (živa gradiva, kranjska stena, skalomet, kamen v betonu, kamnite zložbe, beton). Za stabilizacijo dna strug so bili zgrajeni različni prečni objekti (npr. pragovi, drče, pregrade; Repnik Mah in sod., 2013). V skrajnih primerih se je bregove in dno struge izravnanih vodotokov zabetoniralo. Vzrok za morfološke spremembe so tudi odvzemi naplavin (Jalon in sod., 2013). Morfološke spremembe voda so fizične spremembe vodnega in obvodnega okolja. Zaradi potreb rabe in urejanja voda so se izvedle regulacije strug, zgradili so se prečni objekti za različne namene (stabilizacija struge, odvzemi vode, zadrževanje vode) in visokovodni nasipi ali zidovi, uredila so se različna obrežna zavarovanja. Vse morfološke spremembe lahko vodijo v spremembo strukture in funkcije vodnega in obvodnega ekosistema in v nedoseganje ciljev upravljanja z vodami. Posledice naštetih človekovih dejavnosti se kažejo v spremembah hidrološkega režima, morfoloških značilnosti vodnega in obvodnega območja ter strukture in funkcije vodnega in obvodnega ekosistema na sledeče načine: - zaradi izgradnje nasipov in visokovodnih zidov ali poglabljanja struge se je izgubila povezava med površinsko vodo in poplavnimi ravnicami. Na ta način se je izgubila 70 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode - - - možnost odlaganja materiala iz vodotokov na poplavne ravnice ter vnos snovi iz poplavnih ravnic v vodotoke, kar je pomembno s stališča kroženja snovi med vodnim in kopnim ekosistemom. zaradi izravnave strug, utrditev bregov in struge ter krčenja obrežne vegetacije se je spremenil hidrološki režim; zmanjšal se je zadrževalni čas vode v strugi, povečala se je hitrost vodnega toka in zmanjšala se je heterogenost toka. To je privedlo do zmanjšanja pestrosti habitatov v vodnem okolju, kar vpliva na prisotnost vodnih organizmov in opravljanje njihove funkcije v vodnem ekosistemu (Petkovska in Urbanič, 2014). zaradi odstranitve obrežne vegetacije se je povečala možnost erozije bregov in vnos drobnega substrata iz prispevnih površin, zmanjšal se je vnos velikih lesenih plavin. Zaradi manjšega senčenja se je povišala temperatura površinske vode. Na ta način so izginili nekateri obrežni habitati, ki so nudili substrat in hrano vodnim organizmom. Poveča se tudi vnos onesnaževal z izpiranjem. zaradi odvzemov naplavin iz vodotokov se je neposredno povečalo izpiranje finih delcev in onesnaževal. Povečala se je nestabilnost brežin, spremenil se je režim premeščanja plavin. Lahko je prišlo do poglabljanja rečne struge, do spremembe povezave s podzemno vodo in režima gladine podtalnice. Vse našteto lahko vodi v degradacijo habitatov za vodne organizme, kar onemogoča opravljanje njihove funkcije v ekosistemu. V namene rabe vode za proizvodnjo električne energije so bili zgrajeni prečni objekti (pregrade, jezovi), ki imajo velik vpliv na hidrološke in morfološke značilnosti vodnih ekosistemov. Prečni objekti so podrobneje obravnavani v poglavju 3.1.2.3 Prekinitev vzdolžne povezanosti. Na nekaterih odsekih celinskih voda se izvaja rekreativna plovba na motorni pogon. Medtem, ko umirjena plovba turističnih plovil lahko predstavlja popestritev turistične ponudbe in prijetno spoznavanje vodnega okolja, lahko hkrati predstavlja fizično motnjo za vodne organizme. Tako motnjo lahko predstavlja tudi individualna rekreativna plovba na motorni pogon. Neprimerno umeščanje in izvedba pristanov in vstopno izstopnih mest pa morfološko obremenitev in spremembe združb vodnih organizmov. Spremembe obalnega pasu Za naravna obalna območja je značilna visoka biodiverziteta. Na teh območjih se nahaja bogat ekosistem. Primeri možnih vplivov zaradi sprememb obalne linije, ki jih povzročata predvsem pozidava s trajnimi konstrukcijami in površinska obraba tal, so: - izguba oz. zmanjšanje obsega habitatov v primeru izgradnje stalnih objektov vzdolž obalne linije, kar vpliva na rastlinske in živalske vrste, ki živijo na območju med kopnim in morjem; 71 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode - - - uničenje gnezdišč za ptice v bližini obalne linije, kar povzroča, da se gnezdenje preneha ali da se ptice preselijo na druga območja; motenje ali prekinitev selitvenih poti živali zaradi izgradnje velikih objektov, cest, asfaltiranih območij in drugih posegov, ki omejujejo migracijo posameznih vrst med morjem, celinskimi vodami in kopnim; fragmentacija (razdrobitev) življenjskega okolja na območja, ki so premajhna za preživetje nekaterih vrst; pogostejše pojavljanje klobučnjaških meduz, tudi zaradi gradnje umetnih podvodnih struktur ob obali (npr. valobrani, pristanišča, marine). Tovrstne konstrukcije zagotavljajo pritrjevalno površino za polipe, kar je ključna faza v razvojnem krogu klobučnjakov; spremembe transporta sedimentov in mulja ter s tem spremembe naravnega življenjskega okolja. V obalnem območju slovenskega morja se prepletajo naravna območja z območji kulturne dediščine, z umetnih območji, s turističnimi območji, z industrijskimi območji, s trgovskimi pristanišči, z marinami in s komunalnimi privezi. Posegi v obalnem pasu se razprostirajo izmenično vzdolž celotne obale. Stik med morjem in kopnim je zanamovan z grajenimi objekti kot so betonski in kamniti zidovi, kamnite zložbe in različni tipi pomolov. Le majhen del obale ostaja nezaznamovan z grajenimi objekti, vendar se tudi tam v določeni meri pojavljajo sezonske obremenitve zaradi turistične dejavnosti. Poleg navedenih posegov se na manjšem deležu obale pojavljajo še nekateri drugi posegi, kot so kopališčne ureditve in posamezni objekti na urbanih območjih. Na osnovi popisa iz leta 2009 je bil pripravljen pregled objektov in drugih posegov v obalnem pasu (mediolitoral127 in zgornji infralitoral128). Območja brez celoletnih dejavnosti ljudi so le še na območju Debelega rtiča in Strunjana, čeprav se tudi na naravnih območjih pojavljajo sezonske obremenitve zaradi turističnih dejavnosti. 127 Bibavični pas ali mediolitoral – pas pod vplivom valovanja. Na vodni nivo poleg valovanja vplivajo še vetrovi in zračni tlak. Organizmi, ki poseljujejo bibavični pas, so podvrženi periodičnemu menjavanju emerzije in imerzije. 128 Pravi obalni bas ali infralitoral - pravi potopljeni pas, ki sega do globine, kjer je še prisoten 1% vpadne svetlobe in sovpada z mejo, kjer še uspevajo morske cvetnice ali zelene alge. V slovenskem morju ta meja variira med 8 in 12 m globine. 72 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Slika 6-22: Grajeni objekti v obalnem pasu (vir: Peterlin in sod., 2011 a). Fizične poškodbe dna morja Glavne dejavnosti, ki povzročajo fizične poškodbe dna slovenskega morja, so ribištvo (npr. pridnene vlečne mreže in zaporne plavarice), pomorski promet (sidranje, resuspenzija in poglabljanje plovnih poti) in urbanizacija ter turizem. Ribolovna orodja vplivajo predvsem na dno v cirkalitoralu129, deloma tudi v infralitoralu. Pomorski promet velikih tovornih in potniških ladij ima vpliv predvsem na sedimentno dno pod in v bližini plovnih poti, na območju sidranja velikih ladij v Koprskem zalivu, v veliko manjšem obsegu tudi v Piranskem zalivu. Vpliv manjših turističnih ladij in čolnov je moč zaznati predvsem v infralitoralu, kjer so prizadeti tako morski travniki kot tudi kamnito dno. Na mediolitoral in zgornji infralitoral močno vpliva urbanizacija, predvsem pozidava obale in urejanje plaž. 129 Cirkalitoral je območje, ki sega od infralitorala do globine, kjer je vsaj še 0,01% vpadne svetlobe in kjer še uspevajo večcelične alge. 73 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode MORFOLOŠKE OBREMENITVE JADRANSKEGA MORJA NA VODNIH OBMOČJIH DONAVE IN Odvzemi naplavin po porečjih Po številu odvzemnih mest močno izstopa povodje Soče, kjer se odvzemi izvajajo na večih lokacijah na Soči, poleg tega pa tudi na Bači in Tolminki. Preglednica 6-6: Odvzemi naplavin Porečje/povodje Število odvzemnih lokacij Skupna dolžina odvzemov (km) Zg. Sava 3 3,3 Sr. Sava 1 4,6 Sp. Sava / / Savinja Kolpa Drava Mura Jadranske reke z morjem Soča / / / / / 7 / / / / / 7,4 Slika 6-23: Sava pri Hotiču, kjer je stalno mesto odvzema naplavin (Foto: P. Repnik Mah) Slika 6-24: Savske naplavine (Foto: P. Repnik Mah) Regulacije in druge ureditve struge Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa, ki so prikazana v spodnji preglednici 6-7. Prikazani so le glavni tokovi vodnih teles, brez pritokov. Največ ureditev po številu vodnih teles je tako na porečju Drave, na porečju Kolpe pa posebno izrazitih regulacij in drugih ureditev ni zabeleženih. Med najbolj z regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovanimi vodnimi telesi so MPVT130 in UVT131. 130 131 Močno preoblikovana vodna telesa Umetna vodna telesa 74 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Preglednica 6-7: Vodna telesa z izrazitimi regulacijami in drugimi ureditvami Porečje/povodje Z regulacijami in drugimi ureditvami struge najbolj obremenjeni glavni tokovi vodnih teles Zg. Sava MPVT Sava Dolinka HE Moste, MPVT Sava Mavčiče – Medvode Sr. Sava MPVT Mestna Ljubljanica, UVT Gruberjev prekop, VT Kamniška Bistrica Stahovica – Študa, VT Kamniška Bistrica Študa – Dol, VT Logaščica, VT Rača z Radomljo Sp. Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj, VT Sava Boštanj – Krško Savinja MPVT zadrževalnik Slivniško jezero, MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero, UVT Velenjsko jezero, VT Bolska Kapla – Latkova vas, VT Hudinja Nova Cerkev - sotočje z Voglajno, VT Paka Velenje – Skorno Kolpa / Drava MPVT Drava Dravograd – Maribor, MPVT Perniško jezero, MPVT zadrževalnik Ormoško jezero, MPVT zadrževalnik Ptujsko jezero, UVT Kanal HE Formin, UVT Kanal HE Zlatoličje, VT Dravinja Zreče – Videm, VT Ložnica Slovenska Bistrica – Pečke, VT Meža Črna na Koroškem – Dravograd, VT Mislinja Slovenj Gradec – Otiški vrh, VT Pesnica državna meja – zadrževalnik Perniško jezero, VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero – Ormož, VT Polskava Zgornja Polskava – Tržec Mura MPVT zadrževalnik Gajševsko jezero, MPVT zadrževalnik Ledavsko jezero, VT Kobiljanski potok državna meja – Ledava, VT Kučnica, VT Ledava mejni odsek, VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero – sotočje z Veliko Krko, VT Ščavnica zadrževalnik Gajševsko jezero – Gibina Jadranske reke z morjem MPVT zadrževalnik Klivnik, MPVT zadrževalnik Mola, VT Dragonja Podkaštel – izliv, VT Rižana povirje – izliv Soča MPVT Soške elektrarne; MPVT zadrževalnik Vogršček; VT Hubelj; VT Koren * Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001) 75 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Slika 6-25: Kamnita drča z ribjo stezo na Mirni (Foto: M. Habinc) Slika 6-26: Mehki jez na Savi – morfološka obremenitev (Foto: P. Repnik Mah) Slika 6-27: Nasip ob Muri in Ptujskem jezeru – vpliv na obvodni ekosistem (Foto: M. Habinc) Spremenjenost obrežnega pasu: Na podlagi rabe zemljišč se ocenjuje spremenjenost obrežnega pasu. Tako najbolj izstopajo pozidna in sorodna zemljišča, ki jih je največ na Srednji Savi. Med vrste rab, ki nakazujejo večje spremembe spadajo tudi, rastlinjaki, njive, vrtovi in trajni nasadi. 76 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Slika 6-28: V celoti odstranjena obrežna vegetacija in odsekoma ohranjena obrežna vegetacija na Ložnici (Foto: M. Habinc) POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Razdrobljenost upravljanja voda in nepovezanost med organi upravljanja Ministrstvo v poročilu vladi RS o procesu priprave reorganizacije na področju upravljanja voda vladi132 navaja, da je področje upravljanja z vodami trenutno razpršeno med različnimi službami znotraj ministrstva, Agencijo RS za okolje in koncesionarji javne službe urejanja voda, zaradi česar do sedaj ni bilo možno vzpostaviti celovitega reševanja problematike voda v Sloveniji. Iz poročila tudi izhaja, da se je zaradi slabe organiziranosti predmetnega področja in dolgoletnega premajhnega investiranja v vodotoke zelo poslabšalo stanje slovenskih vodotokov, zaradi česar je po vse pogostejših poplavah potrebno bistveno več denarja vložiti v sanacije, kot bi ga bilo potrebno vložiti v urejanje, če bi te investicije v urejanje voda naredili pred poplavami. Pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi in podatkovne baze Ključna pomanjkljivost upravljanja voda je tudi pomanjkanje podatkovnih baz, ki bi omogočale integralno upravljanje. Tudi obstoječe parcialne baze npr. vodni kataster, vodna knjiga, bi bilo treba nadgraditi in povezati, če bi hoteli učinkovito upravljati vode. Nekateri ključni podatkovni sloji manjkajo, npr. sloj vodnih in priobalnih zemljišč. 132 Poročilo Ministrstva za kmetijstvo in okolje o napredku reorganizacije na področju upravljanja voda s katerim se je Vlada RS seznanila na 53. redni seji dne 7. 3. 2013 (št. sklepa vlade: 00400-3/2013/5). 77 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Pomembna zadeva upravljanja je zapolnitev vrzeli pomanjkljivi ali neobstoječi arhivi in podatkovne baze z vzpostavitev informacijskega sistema upravljanja voda v podporo načrtovanju, upravljanju in odločanju. Zagotavljati mora tako učinkovito izvajanje nalog države in lokalnih skupnosti (načrtovanje, odločanje v upravnih postopkih, nadzor…) kot tudi olajšati delo strankam (investitorji, raba…). V ta namen je treba zagotoviti tudi aplikacije za pripravo produktov, ki jih potrebuje večje število strank (npr. sloj za prostorsko načrtovanje, razpoložljivost vodnih količin za rabo…). Prav v tej nalogi je verjetno možno doseči največje zmanjšanje birokratskih obremenitev, brez škode za doseganje okoljskih ciljev. Regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode Regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode so prisotne večinoma zaradi hidroenergetske rabe, zagotavljanja poplavne varnosti, odvzemanja voda oziroma zaradi posegov na vodna in priobalna zemljišča. Ti posegi lahko močno vplivajo na stanje voda in onemogočajo doseganje okoljskih ciljev, določenih z vodno direktivo in Zakonom o vodah. Slabe prakse urejanja voda predstavljajo z vidika doseganja okoljskih ciljev velik problem. Slika 6-29: Utrditev dna in brežin - morfološka sprememba vodotoka (Foto: M. Habinc) Gradnja umetnih podvodnih struktur ob obali Toge utrditve obale povzročajo prekinitev povezave z zaledjem in posledično tudi razdrobljenost habitatov. Za potrebe prostorskega načrtovanja gradnje umetnih 78 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode podvodnih struktur ob obali (npr. valobrani, pristanišča, marine) se vplivi na morski ekosistem še ne vrednotijo133. Fizične spremembe dna morja Zaradi številnih človeških dejavnosti prihaja do fizičnih poškodb dna morja, ki so posledica ribolova z zapornimi plavaricami, ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami, ribolova s pelagičnimi vlečnimi mrežami, nabiranja školjk, sidranja in selektivnih odvzemov snovi. Za navedene obremenitev je v prvi vrsti potrebno opraviti pregled vplivov in oceno škode na morskem dnu. 133 Za ta namen je potrebno določit vpliv struktur ter pripravit jasne kriterije za uporabo v okviru prostorskega načrtovanja. 79 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.1.3.3 Prekinitev vzdolžne povezanosti Vzdolžna povezanost je osnova naravnih rečnih sistemov za neovirano prehajanje plavin in plavja dolvodno ter širjenje vodnih organizmov gorvodno in dolvodno po vodotokih. Poleg tega vzdolžna povezanost vpliva na hidrološki režim. V največ primerih je človek prekinil vzdolžno povezanost z izgradnjo prečnih objektov, katerih potencialni vplivi so obravnavani v tem poglavju. OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE V različne namene rabe vodotokov, poplavne varnosti in stabilizacije struge so bili zgrajeni prečni objekti (npr. pragovi, jezovi, pregrade) (Repnik-Mah in sod., 2013), ki imajo pomemben vpliv na strukturo in funkcijo vodnih in obvodnih ekosistemov. Prečni objekti spreminjajo vzdolžno povezanost struge vodotoka ter vplivajo na hidrološki režim (Jalon in sod., 2013). Velikost vpliva prečnih objektov je odvisna od naravnega reliefnega poteka struge, naravnega hidrološkega režima ter višine prečnega objekta. Prečni objekti v večji meri spremenijo režim premeščanja sedimentov ter tako habitate gorvodno in dolvodno. Pri prečnih objektih, ki povzročijo večje zajezitve gorvodno (grajenih npr. v namene poplavne varnosti ali hidroenergetske rabe), ima velik pomen uravnavanje pretokov in vodnih gladin. Gorvodno od takih prečnih objektov zaradi upočasnitve vodnega toka prihaja do usedanja sedimentov ter zamuljanja rečnega dna ter tako prekinitve med površinsko in podzemno vodo, zaradi česar lahko pride do spremembe nivoja gladine podtalnice. Dolvodno od takih prečnih objektov zaradi izpiranja, ki ga povzročajo pulzirajoči pretoki, ter hkratnega pomanjkanja prenosa plavin prihaja do poglabljanja rečnega dna in povečane erozije brežin. S pregradami in zajezitvijo prekinjena vzdolžna povezanost pomembno vpliva na spremembo hidrološkega režima, premeščanje plavin ter selitve vodnih organizmov. Posledice naštetih lastnosti prečnih objektov, ki se kažejo v spremembi hidrološkega režima in režima premeščanja sedimentov imajo močan vpliv na strukturo in funkcijo vodnega in obvodnega ekosistema: - Gorvodno od prečnega objekta se pri velikih zajezitvah rečni sistem spremeni v jezerskega, posledično se spremenijo fizikalno-kemijski parametri (temperatura, kisik) in struktura ter funkcija združb vodnih organizmov. Nastala zajezitev spremeni habitate tudi v bližini vodotokov. V akumulacijah se lahko kopičijo onesnaževala, kar vpliva na povišanje le-teh v vodi in sedimentih ter posledično v bioti. 80 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode - Dolvodno od pregrad se zaradi izpiranja ter pomanjkanja vnosa sedimenta spremeni struktura habitatov, kar posledično vpliva na prisotne združbe vodnih organizmov. Poleg tega izpiranje neposredno odplavlja vodne organizme. - Prečni objekti ter zajezitve za njimi predstavljajo oviro za širjenje vodnih in obvodnih organizmov; tako za rastlinske vrste, ki se širijo po toku navzdol, kot tudi za selitve živalskih vrst gorvodno in dolvodno (Jalon in sod., 2013). Zakonodaja nalaga, da mora investitor grajenega objekta v vodah urediti ustrezen prehod za ribe, lastnik oz. najemnik pa zagotoviti funkcionalnost le-tega (ZSRib). Poleg tega, da nadzora nad prehodnostjo za ribe skorajda ni, le redke ureditve omogočajo prehodnost tudi ostalim vodnim organizmom. Slika 6-30: Prečni objekti na vodotokih, zajeti na podlagi DOF posnetkov 134 134 DOF – digitalni ortofoto, vir: GURS, 2006-2011 81 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Prekinjena vzdolžna povezanost vodotoka Prečni objekti se gradijo zaradi hidroenergetske rabe, odvzemanja voda, ipd. Posledice so prekinjena kontinuiteta vodnega toka, premeščanja plavin in plavja ter ob nepravilni gradnji tudi prekinjene selitvene poti vodnih organizmov. Za zagotovitev dobrega stanja voda bi moral investitor zagotoviti izvedbo omilitvenih ukrepov (npr. izgradnja ribje steze). Slika 6-31: Prekinjena kontinuiteta toka in spremenjen hidrološki režim zaradi hidroenergetske rabe (Foto: M. Habinc in N. Smolar-Žvanut) Slika 6-32: Pregrada za hidroenergetsko rabo - prekinitev vzdolžne kontinuitete se lahko omili s prehodom za ribe (Foto: M. Habinc) 82 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.1.4 Biološke obremenitve voda Biološke obremenitve voda so tiste obremenitve, ki imajo lahko direkten vpliv na kvantiteto ali kvaliteto organizmov. Vplivajo na zgradbo in delovanje vodnega ekosistema in s tem na njegovo naravno ravnovesje. Spremembe v ekosistemu pa se odražajo na številnosti in pogostosti posameznih vrst, genskem potencialu, sposobnosti obnavljanja populacij, pojavljajo se nova obolenja ali paraziti itd. (CIS No. 3, 2003). OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Kot potencialno pomembne obremenitve so bile v okviru ribiškega upravljanja v Sloveniji identificirane ribolov, ribogojstvo ter vnos tujerodnih vrst, ki so v kompeticiji z avtohtonimi vrstami. Ribiško upravljanje in ribolov obsega tehniko ujemi in izpusti, prekomerno vlaganje rib, popolni izlov rib iz gojitvenih vodotokov ali odsekov celinskih voda, odstranjevanje vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih voda in poribljavanje. Ribogojstvo se nanaša na gojenje ekonomsko/ljubiteljsko pomembnih vrst rib in vzrejo za prehrano in za poribljavanje. Vnos tujerodnih (neavtohtonih) vrst organizmov posebej invazivnih vrst v celinske vode, kjer jih prej ni bilo, vključuje preseljevanje domorodnih vrst rib med geografsko ločenimi porečji, množično pojavljanje rib ob naseljevanju v izolirane ekosisteme in vnos akvarijskih organizmov v vodne ekosisteme (Smolar-Žvanut in Blumauer, 2013). Biološke obremenitve voda zaradi prisotnosti tujerodnih vrst Med vzroki za naseljevanje tujih vrst rib je na prvem mestu vzreja rib, sledi naseljevanje za potrebe športnega ribolova, vnos okrasnih rib, rib za nadzor drugih vodnih organizmov bodisi rastlinja ali vodnih živali. Tudi rekreativna plovba z plovili, ki se prenašajo iz enega vodnega okolja v drugega lahko predstavlja pomemben vektor prenosa tujerodnih vrst (npr. Zebraste školjke). Za številne vnose pa razloga sploh ne poznamo (Povž, 2014). V Sloveniji je bilo do konca leta 2003 neuradno registriranih 16 naselitev tujerodnih vrst rib iz 6 družin (Salmonidae – 5 vrst, Centrarchidae – 2 vrsti, Ictaluridae – 1 vrsta, Poeciliidae – 1 vrsta, Cyprinidae – 6 vrst, Clariidae – 1 vrsta), od teh jih 15 še vedno naseljuje slovenske stoječe in tekoče vode (NUV, 2011). V slovenskem morju je bilo ugotovljenih najmanj 17 vrst tujerodnih rastlin in živali, vendar je to število predvidoma podcenjeno. Na nivoju Jadranskega morja so poročali o 180 tujerodnih vrstah, na nivoju Sredozemlja pa je po podatkih Hellenic centre for marine research (2009) opaženih 931 vrst (Peterlin s sod., 2013). Glede na zelo skope podatke o tujerodnih vrstah v slovenskem morju so te trenutno prisotne v takem številu in 83 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode razsežnosti, da ne ogrožajo avtohtonih vrst, ne spreminjajo habitatov in ne slabijo genetsko avtohtone populacije Biološke obremenitve voda zaradi gojenje vodnih organizmov135 Gojenje rib, ki poteka v ribogojnicah po Sloveniji, obsega vzrejo domorodnih in tujerodnih vrst rib. Za dopolnilno vlaganje in za tržno ribo se do stopnje mladic vzreja domorodne vrste, zlasti soške postrvi, sulca, lipana in potočne postrvi. V športno-ribolovne revirje pa se vlagajo tudi tujerodne vrste, kakor sta šarenka in potočna zlatovčica (ARSO, 2001; Jogan in Kos, 2012). Gojenje tujerodnih vrst rib je po zakonodaji dovoljeno, treba pa je pridobiti dovoljenje. Po 2. členu »Pravilnika o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (Ur. l. RS., št 62/07)«, gojitvenega dovoljenja ni treba pridobiti za gojenje šarenke (Oncorhynchus mykiss), potočne zlatovčice (Salvelinus fontinalis), gojenega krapa (Cyprinus carpio), belega amurja (Ctenopharyngodon idella) in srebrnega tolstolobika (Hypophthalmichthys molitrix). Za te vrste pa tako kot za vse ostale tujerodne vrste velja prepoved naselitve. Biološke obremenitve voda zaradi ribiškega upravljanja Na skoraj 12.000 ha vodnih površin v celinskih vodah Slovenije se izvajajo vzreja, poribljavanje in športni ribolov (MKGP, 2008). Poleg koristi, ki jih prinaša, sladkovodno ribištvo lahko povzroča različne pritiske na vodne ekosisteme. Po predhodnih analizah stroškovne učinkovitosti (pCEA, 2007) so morfološke spremembe eden ključnih pritiskov, ki jih povzročijo ribiške dejavnosti. Kot druge ključne pritiske ribolovne dejavnosti na okolje pa so v omenjenih analizah opredeljene direktne biološke obremenite v obliki prelivov, odstranjevanja vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih voda, spodbujanja ekonomsko/ljubiteljsko pomembnih vrst rib in vnosa tujerodnih vrst rib. Kot pomembne obremenitve ribiškega upravljanja in ribolova v Sloveniji so problematične tehnika ujemi in izpusti, prekomerno vlaganje rib, popolni izlov rib iz gojitvenih vodotokov ali odsekov celinskih voda, odstranjevanje vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih voda in poribljavanje. 135 Akvakultura = gojenje vodnih organizmov 84 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode BIOLOŠKE OBREMENITVE NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA Po podatkih, zbranih za potrebe priprave prvega NUV, je bilo do konca leta 2003 v Republiki Sloveniji neuradno registriranih 16 tujerodnih vrst rib, od katerih je bilo na vodnem območju Donave prisotnih 14 tujerodnih vrst rib in na vodnem območju Jadransko morje 11 tujerodnih vrst rib (NUV, 2011). Od vseh neuradno registriranih tujerodnih vrst rib, ki se nahajajo v slovenskih stoječih in tekočih vodah, je bilo leta 2003 v porečju Drave, Mure, Savinje, Soče, srednje Save in spodnje Save registriranih po 9 tujerodnih vrst rib, v porečju zgornje Save 6 tujerodnih vrst rib in v porečju Jadranskih rek 5 tujerodnih vrst rib. Sivi in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v vodotokih, ampak samo v izoliranih stoječih vodah. V Republiki Sloveniji je po podatkih Govedič (Neobiota Slovenije 2012) in Povž (2014) prisotnih 19 tujerodnih ribjih vrst oziroma 20 tujerodnih ribjih vrst z upoštevanjem vložene potočne postrvi (Smolar-Žvanut in Blumauer, 2013). Večina populacij potočnih postrvi v Donavskem porečju v Sloveniji namreč ne pripada domorodni donavski postrvi (Salmo labrax), temveč skoraj vse izvirajo iz potomk vloženih tujerodnih atlantskih postrvi (Salmo trutta) (Neobiota Slovenije 2012). Po podatkih ZZRS (Podgornik in Jenič, 2014) je tujerodnih ribjih vrst, ki so v Slovenijo prišle iz drugih držav in trenutno živijo v naravi (izven ribogojnic) le 17. Po teh podatkih v naravi nista prisotna ameriški veslokljun (Polyodon spathula), ki je prisoten le v ribogojnici, in afriški som (Clarias gariepinus), katerega naseljevanje v mrtvice in gramoznice ob Muri, zaradi nizkih zimskih temperatur ni bilo uspešno. Slika 6-33: Šarenka (foto: ZZRS). 85 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Slika 6-34: Srebrni koreselj (foto: ZZRS). Slika 6-35: Srebrni tolstolobik (foto: ZZRS). Slika 6-36: Črni ameriški somič (foto: ZZRS). Od ostalih tujerodnih vrst živali se v vodnem območju Slovenije v naravi pojavljata vsaj 2 tujerodni vrsti rakov (signalni rak ali Pacifastacus leniusculus, rdečeškarjevec ali Cherax quadricarinatus), 1 vrsta invazivne školjke (zebrasta školjka ali Dreissena polymorpha), 1 tujerodna vrsta želve z 2 podvrstama (želva rdečevratka ali Trachemys scripta elegans, želva rumenovratka ali Trachemys scripta scripta), vsaj 1 tujerodna vrsta sesalca (nutrija ali Myocastor coypus) in 1 vrsta dvoživke (Pelophylax kurtmuelleri) (NUV, 2011; MKO, 2013; Thuja 2, 2013; Smolar s sod. 2013). 86 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Tujerodni in invazivni vrsti rastlin prepoznani v Sloveniji (Neobiota Slovenije, 2012) sta vodna kuga (Elodea canadensis) in vodna solata (Pistia stratiotes). Poleg vodne kuge se v Sloveniji pojavlja podobna tujerodna vrsta Elodea nuttallii (Thuja 2, 2013). UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Prisotnost tujerodnih vrst Pri bioloških obremenitvah v vodnih ekosistemih so posebej izpostavljene tujerodne vrste organizmov (NUV, 2011). Nekatere tujerodne vrste so postale »invazivne« pri uspevanju v tujih habitatih in tako uspešnejše od domorodnih rastlin in živali (NIEA, 2010). Invazivne tujerodne vrste so prepoznane kot eden izmed pritiskov, ki neposredno vplivajo na izgubo biotske raznovrstnosti. Tujerodne vodne rastline in živali lahko pridejo k nam z namernim vnosom, prenosom ali širjenjem. S svojo prisotnostjo povzročajo veliko spremembo v sestavi, strukturi ali ekosistemskih procesih oziroma povzročijo velike gospodarske izgube v človeški dejavnosti (ICPDR, 2012; Neobiota Slovenije 2012). Pri iskanju krivca za upad populacij domorodnih vrst ali celo njihovo izumrtje pogosto težko določimo primarni vzrok upada oziroma izumrtja. Pogosto namreč ni jasno, ali so izpodrinjene vrste res posledica ogroženosti zgolj zaradi prisotnosti določene tujerodne vrste (tekmovanje, plenjenje, prenos bolezni). Izumiranje domorodnih vrst je namreč velikokrat posledica kombinacije več dejavnikov ter hkratnega slabšega habitata. Za številne domače vrste se bo vpliv tujerodnih vrst rib pokazal šele v prihodnosti (Govedič, 2012). Ribiško upravljanje Kot pomembne obremenitve ribiškega upravljanja in ribolova v Sloveniji so problematične tehnika ujemi in izpusti, prekomerno vlaganje rib, popolni izlov rib iz gojitvenih vodotokov ali odsekov celinskih voda, odstranjevanje vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih voda in poribljavanje. Tehnika ujemi in izpusti je iz etičnega stališča delno sprejemljiva, saj mora biti postopek spuščanja ribje vrste izredno hiter, brez prijemanja ribe z rokami in dvigovanja iz vode. Ribe so ob nepravilnem rokovanju hitro poškodovane, pojavijo se okužbe, ribe postanejo plen oziroma pogosto poginejo zaradi stresa, ki ga doživijo zaradi utrujanja. Prekomerno vlaganje tujerodnih vrst rib vpliva na vodni ekosistem in poslabša njegovo stanje. Posledice so lahko pomanjkanje hrane za druge ribe oziroma organizme in večja količina nutrientov (predvsem v zaprtih sistemih - ribniki, mlake, gramoznice). Popolni izlov rib iz gojitvenih vodotokov ali odsekov celinskih voda je neupravičen zaradi direktnega uničevanja vodnega življa med izlovi rib in zaradi neekonomičnosti (Povž, 2014). 87 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Odstranjevanje vodnega rastlinja v vodnih telesih površinskih voda ima lahko negativen vpliv na ekologijo prizadetega vodna telesa (pCEA, 2007). Prizadene tako združbe, kot tudi habitate živali in rastlin. Problematika poribljavanja v povezavi z biološkimi obremenitvami pa se nanaša predvsem na množično in po zakonodaji dovoljeno vlaganje tujerodnih vrst rib, kot sta na primer šarenka in gojeni krap (Povž, 2014). Gojenje vodnih organizmov Pomembna biološka obremenitev je predvsem gojenje tujerodnih vrst rib, ki jih je po zakonodaji dovoljeno gojiti brez dovoljenja – to so šarenka, potočne zlatovčice, gojen krap, beli amur in srebrni tolstolobik. Posledice rednih vlaganj v športno ribolovne-revirje niso znane, saj ni monitoringa na genetskem nivoju. Iz obrata pobegle ribe zasedajo življenjski prostor in konkurirajo z domorodnimi vrstami za hrano, če se razmnožujejo pa tudi za drstišča. Pobegle ribe se lahko razselijo vzdolž vodotoka in konkurirajo ostalim vrstam. Zaradi morebitnega specifičnega načina prehranjevanja so lahko ogrožene druge vodne živali in vodno rastlinje. 88 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.2 PODZEMNE VODE Geološki zavod Slovenije V prvem Načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009 – 2015 so bili opredeljeni okoljski problemi, za katere smo na podlagi analize obremenitev in vplivov ugotovili, da nam lahko preprečijo doseči okoljske cilje in dobro stanje podzemnih voda do leta 2015 (NUV I, str. 234). Največji problem so gotovo koncentracije nitratov in pesticidov, ki so regionalni okoljski problem, zlasti v severovzhodni Sloveniji, to je na območjih Dravske, Murske in tudi Savinjske kotline. Poleg regionalnih problemov smo zaznali tudi vrsto lokalnih okoljskih problemov. Med lokalnimi okoljskimi problemi so bili, poleg nitratov in pesticidov, posebej izpostavljeni še organska topila, lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki (LHCH) in Poliklorirani bifenili (PCB). Probleme nam povzročajo: 1. nedoseganje standardov kakovosti, 2. neugodni trendi ter 3. posredni neugodni vplivi podzemnih vod na stanje določenih površinskih voda in določenih od podzemne vode odvisnih ekosistemov. Skupna evropska vodna politika opredeljuje okoljske cilje za podzemne vode v Vodni direktivi (4. člen): Do leta 2015 (z varovanjem, izboljševanjem, obnavljanjem površinskih in podzemnih vod ter uravnoteženostjo med odvzemi in obnavljanjem podzemne vode) doseči: - dobro stanje podzemnih vod, skladnost vod v zavarovanih območjih z vsemi standardi in cilji. preprečitev poslabševanja stanja katerekoli podzemne vode, preprečitev vnašanja nevarnih snovi v podzemno vodo in ustrezno omejitev vnosa vseh ostalih onesnaževal v podzemno vodo, - obrat kakršnegakoli pomembnega in trajnega trenda naraščanja koncentracije kateregakoli onesnaževala, ki je v podzemni vodi kot posledica vpliva človekove dejavnosti, tako, da se postopno zmanjša onesnaženost podzemne vode. Vprašljivo je tudi količinsko stanje globoke podzemne vode Dravske in Murske kotline. Problem globlje podzemne vode iz 2. vodonosnika Dravske kotline je, da se njeno izkoriščanje še vedno povečuje za nadomeščanje oskrbe s pitno vodo iz že onesnaženega plitvega 1. vodonosnika, nekatere analize pa kažejo, da onesnaženje iz 1. vodonosnika že prodira v 2. vodonosnik. Termalna voda v Murski kotlini je v negotovem stanju zaradi 89 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode pomanjkanja podatkov monitoringa (zlasti iz zajetij termalnih vod), zniževanja piezometrične gladine, negospodarnega izkoriščanja in hkrati nadaljnjih rastočih potreb po njeni uporabi za izpolnjevanje energetskih ciljev. Okoljski cilji Slovenije za podzemne vode so določeni v Uredbi o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/2009, 68/2012). Okoljski cilji za podzemne vode so doseženi: - - ko ima vodno telo podzemne vode dobro kemijsko in količinsko stanje in ko se stanje podzemnih voda ne poslabšuje; ko je obrnjen vsak pomemben in stalno naraščajoč trend koncentracije kateregakoli onesnaževala, ki je posledica človekove dejavnosti in ki ogroža kakovost vodnih ali kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ter obstoječo ali možno dopustno rabo vodnega okolja, ko je preprečen vnos nevarnih onesnaževal in omejen vnos drugih onesnaževal v podzemno vodo, ki pomenijo obstoječe ali možno tveganje za podzemno vodo. 90 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.2.1 Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja Obstoječi točkovni in razpršeni viri onesnaževanja povzročajo vplive na fizikalno kemijske značilnosti podzemne vode in posledično na dolgoročnost njene možne uporabe za najrazličnejše namene, to je za oskrbo s pitno vodo, proizvodnjo hrane in pijač, stekleničenje naravne mineralne in izvirske vode, različne tehnološke postopke v industriji, namakanje, ugodno stanje ekosistemov povezanih s podzemno vodo in izkoriščanje toplotne energije. Če so ti vplivi preveliki, se primernost podzemne vode za najrazličnejše možne vrste rabe zmanjša. To povzroča naraščanje stroškov, kar pomeni, da slabo kemijsko stanje podzemne vode povzroča škodo različnim od podzemne vode odvisnim dejavnostim. Dobro kemijsko stanje podzemne vode je opredeljeno v Uredbi o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/2009, 68/2012). Podzemna voda je v dobrem kemijskem stanju: a) ko letne aritmetične srednje vrednosti parametrov na nobenem merilnem mestu ne presegajo vrednosti standardov kakovosti in vrednosti praga, b) ko koncentracije onesnaževal v podzemni vodi: 6.2.1.1 - ne izkazujejo vdorov morske vode ali vdorov drugih vod, - ne povzročajo pomembnega in značilnega posrednega poslabšanja ekološkega ali kemijskega stanja površinskih voda - ne povzročajo pomembnih in značilnih poškodb vodnih ter kopenskih ekosistemov. Obremenjevanje voda zaradi vnosa dušika Najbolj razširjeno onesnaževalo v podzemni vodi v Sloveniji je nitrat. Njegova razširjenost je posledica vnosa dušika iz razpršenih virov onesnaževanja, kot sta gnojenje v kmetijstvu ter izgube odpadnih vod v tla zaradi neurejene ali poškodovane kanalizacije. Model analize obremenitev in vplivov iz leta 2004 (iz Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009 – 2015, »NUV I«) je pokazal, da so presežki dušika na ravni tal ponekod tako veliki, da ob obstoječi kmetijski praksi in predvidenih ureditvah odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni možno zagotoviti, da bodo okoljski cilji doseženi do leta 2015. To je bilo ocenjeno za podzemno vodo iz aluvialnih vodonosnikov 91 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode VTPodV Savinjske kotline (porečje Save), Dravske kotline (porečje Drave) in Murske kotline (porečje Mure)136 . Za podzemno vodo v aluvialnih vodonosnikih v omenjenih treh kotlinah so bili uvedeni vsi sprejemljivi dopolnilni ukrepi. Vendar pa je bilo ocenjeno, da kljub temu ne bo možno doseči dobrega stanja v predvidenem roku do leta 2015. Za tako napoved so bili podani trije ključni razlogi: - naravne razmere so take, , da omogočajo nastajanje izredno visokih presežkov dušika v bilanci na ravni tal in potem zelo hiter prenos teh presežkov v podzemno vodo, zaradi tanke plasti tal, nizke vsebnosti organske snovi, razmeroma visoke vsebnosti peščeno-prodne primesi v tleh in s tem nizke sposobnosti zadrževanja hranil v tleh; - masa dušika iz ocenjenih presežkov iz kmetijske rabe je bistveno večja kot skupna obremenitev z dušikom iz drugih virov; - visoka ranljivost podzemne vode: o značilna je zelo nizka letna infiltracija, zaradi česar bi morali biti presežki še bistveno nižji od povprečja za Republiko Slovenijo, o visoka ranljivost podzemne vode je posledica majhne debeline in dobre prepustnosti omočenega vodonosnika in nenasičene cone ter odsotnosti krovnih zaščitnih plasti, o debelina omočenega dela vodonosnika je majhna, zaradi česar je nitrat razporejen enotno po globini omočenega dela vodonosnika in z globino ne prihaja do denitrifikacije, o vplivi obremenitev so zelo odvisni od letnih meteoroloških razmer, kar lahko povzroči veliko spremenljivost kemijskega stanja podzemne vode; Analiza obremenitev in vplivov na podzemne vode je bila za NUV II, nadgrajena s posodobljenim izračunom bruto presežkov dušika, ki ga je po metodologiji OECD izdelal Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Na ta način je bila možna bolj podrobnejša, natančnejša in zanesljivejša analiza. Iz dobljenih rezultatov je bilo možno bolj zanesljivo omejiti ožja območja prekomernih obremenitev, kot kritična območja, ki jih je potrebno obravnavati posebej s približevanjem na parcelo natančno.. Z odpravljanjem problemov na teh kritičnih območjih bo možno dosegati cilje za celotno telo podzemne vode. KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE - 136 Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL, št. 113/2009 in 5/13), ki se šteje za program izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa dušika v tla in na tla zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz (NUV I, str. 399). 92 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode - - kmetijskih virov iz točke (a) in točke (b) četrtega odstavka 5. člena Direktive 91/676/EGS, Program razvoja podeželja 2007–2013 - kmetijsko okoljska plačila, Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017). Glej poglavje Obremenjevanje voda zaradi vnosov hranil. V okviru ciljnega raziskovalnega programa Možnost kmetovanja na vodovarstvenih območjih je bilo vzpostavljenih 6 mini lizimetrov za spremljanje količin izpiranja dušika s kmetijskih površin na območju telesa podzemne vode Dravska kotlina. Na ostalih telesih podzemne vode s slabim kemijskim stanjem tovrstnih objektov še ni. Izvaja se projekt "Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče". Gre za skupen projekt Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter – Vrtojba in Občine Miren – Kostanjevica. Projekt zasleduje cilje, ki jih za področje odvajanja in čiščenja odpadne vode določa Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 (OP ROPI) za razvojno prioriteto Varstvo okolja – področje voda. UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Na osnovi modela obremenitve dušika v podzemni vodi so opazne razlike med Z in V delom države. Zaradi majhnega obnavljanja vode v vodonosniku (infiltracija) na severovzhodnem delu prihaja v podzemni vodi do povišanih vsebnosti nitrata, ki ob enaki kmetijski praksi presegajo 50 mg/l. Na teh območjih morajo biti presežki dušika bistveno manjši kot na ostalem območju Slovenije, da je možno zagotavljati dobro kakovost podzemne vode. Pomemben razpršeni vir onesnaženja podzemne vode z nitrati pa predstavlja tudi neurejeno oziroma staro kanalizacijsko omrežje. Kljub predvidenim ureditvam odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pa bodo presežki dušika, ki se lahko spere v podzemno vodo, ponekod še vedno previsoki. Gre za posamezna ožja kritična območja, kjer se izrazito kažejo večji vplivi na posameznih merilnih mestih, s preseganjem standarda kakovosti ali z neugodnimi trendi ter tudi ogroženostjo zajetij za oskrbo z vodo. Na teh kritičnih območjih je potrebno vzpostaviti podrobnejšo spremljavo bilance dušika, ugotavljati in vrednotiti učinkovitost sedanjih ukrepov in ugotavljati dodatne možnosti zmanjšanja presežkov in povečanja učinkovitosti obstoječih ukrepov. Vpliv dušika na podzemno vodo iz velikih živinorejskih obratov Veliki živinorejski obrati proizvajajo velike količine dušika, ki se uporabijo večinoma na kmetijskih površinah, od koder meteorne vode izpirajo dušik v podzemno vodo. Problem nastane predvsem na občutljivih vodonosnikih, ki so bolj dovzetni za onesnaženje z dušikom. V Sloveniji so v tem pogledu še posebej problematični medzrnski vodonosniki Dravskega polja, Prekmurja in Savinjske doline. Dravskega polja se tako nahaja preko 100 govedorejskih hlevov z več kot 50 glavami goveje živine ter 60 hlevov z več kot 100 93 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode prašiči. Hidrogeološke značilnosti omenjenih vodonosnikov v kombinaciji s podnebnimi ter pedološkimi razmerami ne omogočajo absorpcije tako velikih količin dušika, zato v podzemni vodi prihaja do prekoračenih najvišjih dovoljenih vrednosti nitrata v podzemni vodi. Poslabševanje kakovosti podzemne vode v spodnjem (Pliocenskem) vodonosniku Dravskega polja Dolgoročne časovne serije koncentracij nitratov v plitvih vodnjakih črpališča Skorba kažejo, da v izčrpani pitni vodi južnega dela vodonosnika Dravskega polja pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi. Plitvi (1.) vodonosnik Dravskega polja je na tem območju močno onesnažen z nitrati, tako da se koncentracije večinoma gibljejo med 40 in 60 mg/l. Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je naraščajoči trend koncentracij nitratov v globokem vodonosniku Dravskega polja, ki ga opazujemo v zadnjih letih. V podzemni vodi iz globokih vodnjakov črpališča Skorba, ki zajemajo vodo v spodnjem (2.) vodonosniku, namreč opazujemo lokalno hitro rastoči trend povečevanja koncentracij nitratov. Ob nadaljevanju takšnega trenda bi bila na takem mestu že v nekaj letih presežena najvišja dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi 50 mg/l. To pomeni, da ptujski vodovod že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati dolgoročnosti neoporečne pitne vode iz črpališča Skorba, ki predstavlja glavni vodni vir za mesto Ptuj in okolico. Voda iz spodnjega (2.) ter zgornjega (1.) vodonosnika bo imela prekoračene najvišje dovoljene koncentracije nitratov, tako da tudi z mešanjem vod iz obeh virov ne bo več možno zagotavljati dovolj nizkih koncentracij nitratov. Pomanjkanje dejanskih (izmerjenih) podatkov o izpiranju nitratov s kmetijskih površin v podzemno vodo Pri ocenjevanju vplivov kmetijske dejavnosti na podzemno vodo se v Sloveniji srečujemo s pomanjkanjem zanesljivih podatkov, ki o izpiranju onesnaževal v podzemno vodo izhajajo iz terenskih meritev. Zaradi tega se večinoma uporabljajo podatki iz tujih virov, pri katerih pa je njihova uporabnost močno vprašljiva zaradi različnih geografskih, pedoloških in hidrogeoloških pogojev. Podatki terenskih meritev predstavljajo tudi nujno osnovo za računalniško modeliranje vplivov onesnaženja z agropedološkimi ter hidrogeološkimi modeli. Vprašljivo kemijsko stanje podzemne vode v vodonosnem sistemu Vrtojbensko polje Nitrat je že bil prepoznan kot lokalni okoljski problem tudi v podzemni vodi Vrtojbenskega polja (NUV I, str. 237). Rezultati novih raziskav v okviru IPA projekta ASTIS pa kažejo, da je podzemna voda vodonosnega sistema Vrtojbensko polje dejansko zelo onesnažena z nitrati ter tudi drugimi onesnaževali antropogenega izvora. Vrtojbensko polje je tudi čezmejni vodonosnik med Slovenijo ter Italijo, podzemna voda se pretaka s slovenske na 94 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode italijansko stran. Vodonosnik Vrtojbenskega polja predstavlja tudi potencialni rezervni vodni vir za oskrbo Nove Gorice, zato je njegovo dobro kemijsko stanje ključnega pomena. 6.2.1.2 Obremenjevanje voda zaradi vnosa pesticidov KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE Raba atrazina je bila v Sloveniji prepovedana z Odlokom o območjih vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij, ogroženih zaradi fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS 97/2002). - V najožjih vodovarstvenih območjih je bila odpravljena prepoved uporabe tistih pesticidov, ki niso dovoljeni v ekološkem načinu kmetovanja, uvedena pa je bila prepoved uporabe točno določenih aktivnih snovi na najožjih vodovarstvenih območjih, ki so navedene v obliki Seznama prepovedanih aktivnih snovi. Prav tako je v predpisih o vodovarstvenih območjih zahtevano, da se zatiranje škodljivih organizmov na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji: uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi), prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov, med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela. - UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Dosedanji ukrepi s prepovedjo atrazina imajo značilen učinek na trend upadanja, vendar pa lahko upadanje do doseženega okoljskega cilja mestoma traja dlje kot do leta 2015. 95 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode V okviru projekta LIFE Income je bil podrobneje opredeljen problem prekomernih koncentracij desetilatrazina v spodnjem delu vodonosnika Ljubljanskega barja. Podani so bili nekateri predlogi za omilitev vplivov na črpališče pitne vode Brest v smislu prilagoditve črpalnega režima. V sklopu raziskovalnega projekta Agencije RS za raziskovalno dejavnost Datacija podzemnih vod v globokih vodonosnikih Slovenije je bil na osnovi datacije podzemne vode s tritijem desetilatrazin v spodnjem vodonosniku Kamniško-Bistriškega polja opredeljen kot staro okoljsko breme. Akumulacije atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov V primeru atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov gre za stara ekološka bremena, ki izhajajo še iz časov intenzivne rabe atrazina za zatiranje plevelov na koruznih poljih. Poleg vodonosnika Dravskega polja se s prekoračenimi koncentracijami desetilatrazina srečujemo tudi v spodnjih delih vodonosnikov Ljubljanskega Barja ter Kamniško - Bistriškega polja. V vseh navedenih primerih prekomerne koncentracije atrazina/desetilatrazina negativno vplivajo na možnost izrabe podzemne vode za namen oskrbe prebivalcev s pitno vodo. Drugi pesticidi Drugi pesticidi se pojavljajo sporadično in mestoma ter občasno ali redno ogrožajo zajetja in povzročajo motnje v javni oskrbi s pitno vodo. 6.2.1.3 Obremenjevanje voda zaradi vnosa nevarnih in drugih snovi Obremenjevanje podzemne vode iz točkovnih virov v Sloveniji ne predstavlja večjih regionalnih problemov pač pa lokalno omejene probleme. Širjenje onesnaževal v tleh in s tokom podzemne vode je težko predvidljivo in še težje izvedljiv je nadzor. Vodna direktiva zato nalaga, poleg cilja doseganje dobrega stanja voda 2015, tudi vzpostavitev ukrepov za preprečitev vnašanja nevarnih snovi v podzemno vodo in ustrezno omejitev vnosa vseh ostalih onesnaževal v podzemno vodo. Za doseganje teh ciljev bo potrebno najprej zapolniti vrzeli oziroma nadomestiti pomanjkanje informaciji o možnih razpršenih in točkovnih virih emisij prednostnih in prednostno nevarnih snovi ter v nadaljevanju pripraviti oceno tveganja in podati predloge za nadzor nad temi viri obremenjevanja137. 137 (NUV I, 4.2.1 povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike, str. 404.) 96 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Nekatere obremenitve so bile za NUV I analizirane le delno, saj se zbiranje podatkov in razvoj metodologije za ocenjevanje še vzpostavljata138. Velikosti dejanskih vplivov na podzemne vode iz točkovnih virov izpustov odpadnih vod niso poznane, saj za njih ni posebnega imisijskega monitoringa. Izpusti odpadnih vod v tla in površinske vode, ki ponikajo, povzročajo vplive na podzemno vodo na mestih izpustov. Za 62 izpustov odpadnih vod v tla ali reke, ki ponikajo v vodonosnik, je bilo ocenjeno, da lahko povzročajo najpomembnejše lokalne vplive na podzemno vodo 139. Posamezna odlagališča odpadkov že izvajajo obratovalni monitoring onesnaževanja podzemne vode, vendar pa ti rezultati za NUV I še niso bili uporabljeni. Ocena vplivov je bila zato izvedena le kvalitativno po pričakovani ranljivosti podzemne vode na mestu objekta (GeoZS, 2007). Za 39 odlagališč je bilo ocenjeno, da lahko povzročajo močne ali prekomerne lokalne vplive na podzemno vodo 140. Rudarski objekti niso zavezani k spremljanju obremenitev in vplivov na podzemne vode, zato neposredno vrednotenje vplivov ni možno. Ocena vplivov je bila v NUV I zato izvedena le kvalitativno po pričakovani ranljivosti podzemne vode na mestu objekta. Ocenjeno je bilo, da ima 182 rudarskih objektov lahko močne ali prekomerne lokalne vplive na podzemno vodo. 141 KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE - - 138 139 140 141 (NUV (NUV (NUV (NUV Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/2012). Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09) Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14) Zakon o vodah (116. člen): Pravna ali fizična oseba, ki pri izvajanju rudarskih del naleti na podzemne vode, je dolžna takoj, najkasneje pa v roku treh dni od odkritja, o tem obvestiti ministrstvo pristojno za vode. Obstoj vodnega vira se zabeleži v vodnem katastru. Pravilnik o vsebini vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda (Uradni list RS, št. 79/07). Zakon o rudarstvu – uradno prečiščeno besedilo – ZRud-1-UPB3 (Uradni list RS, št. 14/14 z dne 21. 2. 2014). I, I, I, I, str. str. str. str. 216) 219, 220) 224) 222) 97 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 43/08 in 30/11). UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Izpusti odpadnih vod Na osnovi analize skupnih letnih količin znanih izpustov v tla smo ugotovili sicer generalno upadanje letnih količin vnosa posameznih snovi. Na osnovi analize trendov letnih količin izpustov je bilo ugotovljeno, da kažejo 4 parametri nevarnih snovi (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12)). (nikelj, svinec, celotni ogljikovodiki (mineralna olja), triklorometan) naraščajoč trend vnosa. V dosedanjih analizah še ni bil opravljen celovit pregled lokalnih vplivnih območij, vplivov in trendov za izpuste odpadnih vod. Zato še ni jasne ocene, kakšen je obseg in napredovanje lokalnih onesnaženj. Za 111 nekomunalnih izpustov (to so izpusti, ki ne veljajo za komunalne vode), ki se odvajajo v kanalizacijo, ki se ne zaključi s KČN, ni točne opredelitve, kam je speljan iztok iz kanalizacije. Odlagališča odpadkov V Sloveniji je danes skupno 83 komunalnih in industrijskih odlagališč odpadkov, na katerih se izvaja obratovalni monitoring onesnaženosti podzemnih voda. Odlagališča so nastajala v daljšem zgodovinskem razvoju in s preteklimi standardi, ki so bili bistveno drugačni od današnjih. Poleg številnih nevarnih snovi vsebujejo izcedne vode še nenevarne snovi, ki so lahko naravno prisotne v večini vodonosnih sistemov. V obstoječem prvem obdobju (NUV I) se je na odlagališčih odpadkov izteklo prvo petletno obdobje monitoringa. Na osnovi pregleda letnih poročil o obratovalnem monitoringu vpliva odlagališč na podzemne vode je razvidno, da odlagališča lokalno bistveno vplivajo na kakovost podzemne vode. Prav tako je bilo ugotovljeno, da izcedne vode vsebujejo 31 parametrov nevarnih snovi. Pri tem pa še nista bila opravljena celovit pregled trendov in ocena tveganja. Zaradi tega obseg problema in potrebnih ukrepov v naslednjih letih še ni dovolj podrobno znan. Rudarski objekti Posegi rudarskih objektov v podzemne vode, dejanske obremenitve na podzemne vode iz teh objektov in dejanski vplivi so večinoma še vedno nepoznani, oziroma niso pod nadzorom. Industrijski objekti in naprave 98 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Problem je izvajanje zaščitnih ukrepov v poseljenih in obremenjenih območjih. Občine ne vodijo evidence in tveganja, ki ga povzročajo obstoječi industrijski objekti in naprave (tudi opuščeni obrati, podzemna skladišča, vojaški objekti, ipd.). Dejanska ogroženost podzemne vode iz teh objektov in naprav ni ovrednotena. Zato tudi ni posebnih programov za ureditev, prilagoditev ali odstranitev teh objektov in naprav. To posredno otežuje izvajanje tudi drugih zaščitnih ukrepov. Vrtine za plitvo geotermijo Velika večina vrtin, ki se letno izvrtajo za pridobivanje plitve geotermalne energije s tehnologijo geotermalnih toplotnih črpalk, ni zabeležena v nobeni evidenci. Zaradi tega niso znani dejanski energetski podatki o pridobljeni količini energije iz obnovljivih virov, izgubljajo se podatki o lastnostih geoloških plasti na teh mestih in tudi o vgrajenih snoveh, ki lahko ogrožajo zajetja podzemne vode. Pregleda nad tem, koliko naprav in kje se vgrajujejo ni in zato tudi tveganje, ki izhaja iz teh posegov, posebej ob morebitnem večjem razmahu teh naprav. V primeru opuščanja teh naprav, npr. čez 50 let, ne bo podatkov o virih tveganja, kakršnikoli ukrepi bodo neizvedljivi, posledice pa nepredvidljive. Ker ni evidence o napravah in geoloških lastnostih tal, je vključevanje tega vira obnovljive energije v energetske koncepte zelo omejeno in priložnosti za njegovo izkoriščanje na najprimernejših mestih in z najučinkovitejšimi načini izvedbe se zamujajo. Ker ni evidence o teh napravah, bodo lahko bodoči posegi v prostor na ravni občinskih ali državnih prostorskih načrtov (kot je izgradnja prometnic, akumulacij, zajetij za javno oskrbo, ipd.) povzročili neugodne vplive na obstoječe naprave in s tem tudi nepredvidljive vire stroškov. 99 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.2.2 Hidrološke obremenitve podzemnih vod Zaloge podzemne vode so izrednega pomena predvsem za zagotavljanje oskrbe prebivalstva s pitno vodo, nadalje pa za tehnološke postopke v industriji in drugih dejavnostih, namakanje, ohranjanje kopenskih in posredno vodnih ekosistemov ter izkoriščanje termalne energije. Razpoložljive zaloge so tiste, ki jih lahko izkoriščamo brez pomembnih vplivov na sedanjo rabo in stanje ekosistemov, povezanih podzemnimi vodami. Hidrološke obremenitve povzročamo s črpanjem, to je odvzemi podzemnih vod, z zajetji za različno rabo in s posegi v režim odtoka (gradnja akumulacij, odvodnja cest in drugih objektov, izboljšave tal z agromelioracijami, odvajanjem odpadnih vod v tla, dreniranjem tal, tesnjenjem tal ter drugimi spremembami infiltracije kot je spreminjanje rabe tal, zarasti, ipd.). Tovrstne obremenitve podzemnih vod povzročajo vplive na njeno piezometrično gladino, smer toka podzemne vode ter zaloge. Podzemna voda je v dobrem količinskem stanju, ko povprečna letna stopnja njenega odvzema ali drug človekov poseg: a. dolgoročno ne zmanjšuje razpoložljivih zalog, njene gladine, oziroma b. ne povzroča pomembnega in značilnega poslabšanja stanja površinskih voda ter ne preprečuje doseganja okoljskih ciljev za površinske vode, c. ne povzroča pomembne in značilne poškodbe kopenskih ekosistemov, neposredno odvisnih od podzemne vode. Človekove dejavnosti sicer lahko vplivajo na spreminjanje gladine podzemne vode, tako da se občasno spremeni tok podzemne vode ali pa stalno spremeni tok na omejenem prostoru, vendar to ne sme povzročiti vdora slane vode ali drugih vdorov in ne sme povzročiti stalnega in jasno izraženega trenda v spremembah toka, zaradi katerega bi do takih vdorov lahko prišlo pozneje. Spreminjanje gladine podzemne vode ima lahko škodljive posledice tudi za stabilnostne razmere zemljišč in objektov ali za njihovo poplavno varnost. Umetno dvigovanje gladine podzemne vode lahko (bolj ali manj začasno) ugodno vpliva na zaloge vode, vendar pa se s tem lahko poveča ranljivost podzemne vode. Dobro količinsko stanje podzemne vode je opredeljeno v Uredbi o stanju podzemnih voda (Ur.l. RS, št. 25/2009, 68/2012). 100 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.2.2.1 Obremenitve z odvzemi podzemnih vod KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12). Program oskrbe s pitno vodo je dokument, ki ga pripravlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine ali več občin v katerih izvaja javno službo. Program se izdela za vsako občino posebej in vsebuje vsebinske sklope, določene v 25. Členu Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Direktiva evropskega parlamenta in sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (2000/60/EC), Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002) in Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/2004) uvajajo monitoring in ocenjevanje količinskega stanja voda kot eno temeljnih podlag upravljanja z vodami in priprave ukrepov za doseganje dobrega stanja voda. Zakon o vodah ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04, 110/02-ZGO-1 in ZZdrI-A 2/04), ter predpisi na njegovi podlagi. Drugi odstavek 50. člena ZV-1 določa, da se z vodnim dovoljenjem ali s koncesijsko pogodbo lahko določi tudi obveznost in način izvajanja monitoringa naravnih pojavov, povezanih s posebno rabo vodnega ali morskega dobra in monitoringa vpliva objekta in naprave na vodni režim ter način sporočanja podatkov ministrstvu. Evidenca in nadzor: V okviru nacionalne zakonodaje se v skladu z ZV zbirajo podatki v postopku izdaje dovoljenja za raziskavo podzemnih voda za vse vrtine znotraj VVO in za vrtine globlje od 30 m, prav tako se podatki o raziskavah zbirajo tudi v okviru postopka podeljevanja vodnih pravic. Upadanje gladin podzemne vode Agencija Republike Slovenije v okviru vodnobilančnega preizkusa142 izvaja analize trendov gladin podzemne vode v plitvih odprtih vodonosnikih na izbranih enaindevetdesetih reprezentativnih merilnih mestih na petih aluvijalnih vodnih telesih143. Vodnobilančni preizkus v celoti podaja dobro količinsko stanje podzemnih voda, vendar analiza trenda povprečnih letnih vrednosti dnevnih meritev gladin za obdobje 1990-2012 po posameznih vodnih telesih odkriva skupno 32 % merilnih mest s statistično značilnim 142 MOP, ARSO, 2009: Metodologiji za ugotavljanje stanja podzemnih voda. Andjelov, M., Mikulič, Z., Pavlič, U., Savić, V., Souvent, P., Trišić, N., Uhan, J., 2014, Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji – Poročilo o monitoringu v letu 2012, Agencija RS za okolje, 53 str. 143 101 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode upadajočim trendom (25 % v analizi trenda za obdobje 1990-2006), od tega pa se do leta 2021 na skupno 12 % merilnih mest nakazuje znižanje srednje letne gladine podzemne vode pod obdobne kritične vrednosti (7 % v analizi trenda za obdobje 1990-2006). Oskrba s pitno vodo Geološki zavod Slovenije je v okviru nalog NUV II izvedel analizo programov oskrbe s pitno vodo. Na podlagi pregleda so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti: - Kakovost izdelave vseh programov ni primerljiva. - Določeni programi niso ločeni po občinah. - Pogosto manjkajo podatki o rezervnih vodnih virih. - V programih pogosto ni opisanih težav s kakovostjo in količino vodo, niti navedeno, da težav ni. Zaradi teh pomanjkljivosti je celovit pregled dejanskih problemov v oskrbi z vodo težaven in posledično tudi določitev prednostnih nalog in ukrepov. Izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo ugotavljajo, da so nekatere naloge, ki izhajajo iz Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 88/2012), zapisane preohlapno, zato si jih lahko razlagajo po svoje, poenostavijo ali pa po drugi strani obravnavajo preobsežno glede na prvotni namen pripravljavca uredbe. Kot primer navajajo nekaj določb: - V 22.čl. se v prvem odstavku pričakuje »monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo«. V nadaljevanju je v drugem odstavku omenjen predpis, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode. Ta del uredbe se ne izvaja oz. je kot kaže napisan za prihodnji čas. - V 22.čl. se navaja zahteva po »Občasnem hidravličnem modeliranju«. Termin »občasno« ni ustrezno razložen, zahteva ne upoštevanih razlik v velikosti (številu uporabnikov) vodovodnih sistemov in ne definira način poročanja (komu, kdaj in za kakšne namene). - V 22.čl. se v prvem odstavku navaja »izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja«. Ni navodil, ki bi natančneje obrazložila, kaj spada v program ukrepov in kakšen naj bo njegov obseg. Ekosistemi odvisni od podzemne vode Ocena stanja podzemnih vod je še nezanesljiva s stališča vplivov na ekosisteme. V NUV I so bili že prepoznani možni lokalni posredni neugodni vplivi podzemnih vod na stanje določenih površinskih voda in določenih odvisnih ekosistemov (NUV I, str. 235, 236). Za zanesljivo oceno stanja vodnih teles podzemne vode pa še ni bil vpeljan zadosten preizkus vpliva na ekološko stanje površinske vode in kopenskih ekosistemov, odvisnih od podzemne vode. Za izvedbo teh testov so razpoložljivi podatki o lokalnih hidrodinamičnih pogojih in konceptualnih modelih kopenskih in vodnih ekosistemov odvisnih od podzemne vode še zelo pomanjkljivi. 102 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Meje teles podzemne vode Meje vodnih teles podzemne vode so praviloma določene na podlagi razmejitve na površini, kjer so najbolj izpostavljena obremenitvam zaradi človekovih posegov. V določenih primerih se podzemna voda odvzema z vrtinami pod vrhnjimi plastmi v globljih slojih. Napajalna zaledja teh slojev se lahko razlikujejo od zaledij vrhnjih in v določenih primerih segajo tudi v sosednja vodna telesa. Za zanesljivost bilančnih ocen in ocen razpoložljivosti podzemne vode v posameznih slojih po globini je potrebna tudi razmejitev slojev po globini144. Geotermalna voda Nadaljevanje enakega letnega odvzema bo nadalje poslabševalo količinsko stanje geotermalnih vodonosnikov in s tem omejevalo razvoj izrabe geotermalne energije v regiji, ob tem pa energetskih ciljev predvidenih v ANOVE še ne dosegamo. Gladina podzemne vode v geotermalnem vodonosniku Murske formacije od leta 2009 do 2014 upada med 0,45 in 1,4 m na leto, v aktivnih vrtinah pa celo nekaj metrov na leto. Opazovanje stanja geotermalnega vodonosnika v Krško-Brežiškem bazenu se ne izvaja, zato trendov še ni mogoče opredeliti, vendar je problem zniževanja gladine podzemne vode tudi tu zaznan. Vrtine za rabo podzemne vode Ocena stanja in tveganja zaradi odvzemov vode z vrtinami je nezanesljiva. Največ vrtin za odvzem podzemne vode se izvrta za fizične osebe (geotermalne toplotne črpalke, zalivanje in drugo lastno rabo vode). Preveč je obrazcev, preveč naslovov za poročanje, a premalo podatkov za potrebne analize in ocene stanja ter tveganja. Po strokovni oceni iz leta 2012 se danes okoli 90% vrtin za rabo podzemne vode izdela brez dovoljenj. S tem, ko se o izvedbi vrtin ne poroča se izgubljajo podatki o sestavi tal, o dostopnosti, razpoložljivosti in količini podzemne vode. Zaradi pomanjkljive evidence je težko tudi ugotoviti dejansko količinsko stanje podzemnih voda in dovolj točno oceniti dejanski odvzem podzemne vode. Nezanemarljivi pa so tudi bodoči vplivi novih odvzemov ali klimatskih sprememb na neznana obstoječa zajetja. 144 Ukrep PU NUV: http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtpodv&ukrep=dopolnilni (vpogledano 28.7.2014) 103 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Negativni trendi gladin podzemne vode Potrebna je podrobna obdelava posamičnih primerov ARSO monitoring točk z negativnimi trendi.Razloge negativnih trendov je potrebno sistematično obdelatiNa vseh merskih mestih, kjer napovedani trendi v napovedovalnem obdobju 2012-2015 dosegajo obdobno kritično gladino podzemne vode, je potrebno izdelati ustrezne konceptualne modele, ki bodo omogočali interdisciplinarno ugotavljanje razlogov negativnih trendov. Pomanjkljiv pregled ekosistemov povezanih s podzemnimi vodami Do sedaj konceptualni modeli ekosistemov niso bili vključeni v ocenjevanje stanja podzemne vode. V okviru NUV II mora biti v letu 2014 vključena ocena stanja po prednostnih kriterijih najbolj kritičnih ekosistemov (območja Natura 2000 vrst in habitatnih tipov, ki zahtevajo obnovo) s podrobno analizo povezave in odvisnosti od podzemne vode in njenega stanja z uporabo konceptualnih modelov. Ostale ekosisteme je potrebno vključiti v tako analizo po letu 2014. S tem je potrebno odpraviti podatkovne vrzeli, vključno s konceptualnimi modeli ekosistemov, za izvedbo testa vpliva na ekološko stanje površinske vode in kopenskih ekosistemov, odvisnih od podzemne vode, ki sta del ocene količinskega stanja teles podzemne vode. Slaba natančnost pri razmejitvi vodnih teles podzemne vode in s tem povezani zapleti pri določanju količin Z analizo razpoložljivosti količin podzemne vode smo ugotovili, da na določenih VTPodV izdane vodne pravice presegajo razpoložljive količine. Problem je dosedanja 2D razmejitev. Dejansko gre lahko ponekod za odvzeme iz slojev podzemnih vod, ki se nadaljujejo na območje sosednjih vodnih teles, oziroma gre za hidravlično prepustne meje. Potrebno je opraviti preveritev točnosti poteka sedanjih mej vodnih teles podzemne vode. Hkrati je potrebno pripraviti konceptualni prikaz sedaj določenih slojev po globini in opraviti posebno razmejitev globljih slojev podzemnih vod, kjer je to potrebno s stališča načrtov upravljanja. Pripraviti je potrebno tudi označevanje vodnih teles podzemne vode. po slojih po globini. Nedoslednosti pri poročanju glede programov oskrbe s pitno vodo Odpraviti je potrebno nedoslednosti in pomanjkljivosti pri poročanju, izdelati podrobnejša in natančnejša navodila za poročevalce. Izdelati navodila s primeri dobrih praks, ki bi izvajalcem javne službe oskrbe s pitno vodo bili v pomoč pri izdelavi programov Pomanjkljiva evidenca in monitoring geotermalnih vodonosnikov Vzpostaviti je potrebno državni monitoring geotermalnih vodonosnikov. 104 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode Urediti je potrebno vodne pravice za izrabo geotermalne vode, pri tem je potrebno uskladiti v koncesijski pogodbi določeno količino odvzete termalne vode z dejansko rabo. Nadzor nad tem pa je potrebno izvajati z uporabniškim (obratovalnim) monitoringom geotermalnih vodonosnikov. Za obrnitev negativnih trendov količinskega stanja je potrebno predpisati uporabo najboljše dostopne tehnologije s ciljem povečanja termičnega izkoristka rabe termalne vode in vračanje energetsko izkoriščane termalne vode v peščene geotermalne vodonosnike. Pripraviti je potrebno tehnične smernice za vračanje termalne vode s ciljem zmanjšanja tveganja in povečanje učinkovitosti ukrepov (opredelitev tehnoloških težav, opredelitev prednostnih mest za vračanje termalne vode glede na namen rabe vode, priprava finančnih inštrumentov za financiranje investicije, vključevanje deležnikov v ukrepe). Pomanjkljiva evidenca in monitoring geotermalnih vodonosnikov Vzpostaviti je potrebno državni monitoring geotermalnih vodonosnikov. Urediti je potrebno vodne pravice za izrabo geotermalne vode, pri tem je potrebno uskladiti v koncesijski pogodbi določeno količino odvzete termalne vode z dejansko rabo. Nadzor nad tem pa je potrebno izvajati z uporabniškim (obratovalnim) monitoringom geotermalnih vodonosnikov. Za obrnitev negativnih trendov količinskega stanja je potrebno predpisati uporabo najboljše dostopne tehnologije s ciljem povečanja termičnega izkoristka rabe termalne vode in vračanje energetsko izkoriščane termalne vode v peščene geotermalne vodonosnike. Pripraviti je potrebno tehnične smernice za vračanje termalne vode s ciljem zmanjšanja tveganja in povečanje učinkovitosti ukrepov (opredelitev tehnoloških težav, opredelitev prednostnih mest za vračanje termalne vode glede na namen rabe vode, priprava finančnih inštrumentov za financiranje investicije, vključevanje deležnikov v ukrepe). Neurejene pravice in nadzor za izkoriščanje geotremalne energije Sprememba 115. člena ZV, tako da se obveznost poročanja naloži vsem, ki vrtajo ne glede na globino vrtine in ne glede na namen vrtine, skupaj s kazenskimi določbami za 115. člen. Certificiranje izvajalcev vrtanja in izdelovalcev poročil skupaj z inštrumentom odvzema certifikatov, če se ne izpolnjujejo zakonske obveznosti. Ureditev inšpekcijskih služb in njihova medsebojna ter skupne odgovornosti za odpravo nepravilnosti (okoljska, gradbena, rudarska in finančna (carinska) inšpekcija - pri sivi ekonomiji sta izvajalec in tudi investitor v večkratnem prekršku). Pripraviti je potrebno poenostavljene obrazce za enkratno poročanje z utemeljitvijo potrebe in načina uporabe poročanih podatkov. Pripraviti je potrebno tudi spodbude za zavezance poročanja (npr. preko Eko sklada). 105 Pomembne zadeve upravljanja voda Podzemne vode 6.2.2.2 Obremenitve s posegi urejanja voda Pri načrtovanju in umeščanju posegov v prostor (kot so pregrade hidroelektrarn, ceste, železnice, ipd..) lahko pride do negativnega vpliva na podzemno vodo. Projektne rešitve v podlagah za nosilce urejanja prostora in v javni obravnavi pogosto nimajo opredeljenih vplivnih območij za podzemne vode, niti še ne upoštevajo položaja vodovarstvenih območij in prispevnih zaledij vodnih virov v javni in drugi oskrbi. Zaradi tega prihaja do prepoznega vključevanja te problematike in javnosti v postopke idejnih zasnov in posledično pomanjkljive smernice nosilcev urejanja prostora ter zapletanja in dolgotrajnosti priprave načrtov do gradbenega dovoljenja. UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Vplivno območje posega in vpliv na podzemne vode pri posegih ni upoštevano. Investitor, oziroma pripravljalec prostorskega načrta, bi moral v vsakem primeru že v fazi idejnih zasnov in izbire variant predvideti vplivno območje posega na podzemno vodo, kakšen bo spremenjen režim podzemne vode v tem vplivnem območju in kako bo ta sprememba vpliva na sedanje vodne pravice in bodoče podeljevanje vodnih pravic. Ustrezno s tem mora predvideti omilitvene ukrepe in prilagoditve. Vzpostaviti je potrebno sistemsko urejen način zbiranja podatkov o incidentnih onesnaženjih in starih bremenih. 106 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 6.3 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 6.3.1 Ekonomski instrumenti upravljanja voda OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Osnovni načeli upravljanja voda sta »plača povzročitelj obremenitve« in povračilo stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda. Upoštevanje teh načel pomeni, da povzročitelji obremenitev poskrbijo za plačilo finančnih in okoljskih stroškov145 ter stroškov vira146, ki nastanejo zaradi izvajanja njihovih dejavnosti. Nepopolno izvajanje načel »plača povzročitelj obremenitve« in povračilo stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, lahko posredno vpliva na stanje voda. Povzročitelji obremenitev ne občutijo posledic svojih dejanj in jih nič ne spodbuja k spremembi njihovega trenutnega obnašanja in k iskanju novih možnosti delovanja, s katerimi bi zmanjšali vpliv na stanje voda. Poleg stroškov, ki nastanejo zaradi obremenjevanja voda, vključuje izvajanje določenih dejavnosti tudi uporabo vodne infrastrukture. Vodna infrastruktura je namenjena urejanju voda. V primerih, ko gre za rabo vodne infrastrukture za druge namene, je potrebno zagotoviti, da izvajalci teh dejavnosti v primernem deležu plačajo stroške obratovanja, vzdrževanja, amortizacije, upravljanja, potrebnih novih investicij in druge stroške, ki nastajajo zaradi uporabe vodne infrastrukture. Pri pripravi NUV I je bilo ugotovljeno, da nekatere dejavnosti, ki vplivajo na stanje voda, k povračilu okoljskih stroškov in stroškov vira še ne prispevajo. S tem se lahko stroški prenašajo na vse davkoplačevalce ali celo na prihodnje generacije. Zato je pomembno opredeliti povzročitelje obremenitev, njihove vplive na stanje voda in oceniti stroške, ki jih povzročajo ter zagotoviti kritje teh stroškov. Dajatve za obremenjevanje voda so hkrati tudi vir financiranja ukrepov za zmanjševanje vplivov na stanje voda, ki jih izvaja država. 145 Okoljski stroški so stroški, nastali zaradi škode, ki jo posamezna vrsta storitve, povezane z obremenjevanjem voda, povzroči okolju in ekosistemom. 146 Stroški vode kot naravnega vira so stroški, povezani z izgubo možnosti, ki jo utrpijo druge storitve, povezane z obremenjevanjem voda, zaradi storitve, povezane z obremenjevanjem voda, ki je večja, kot jo omogoča naravna stopnja obnovljivosti vode kot naravnega vira. 107 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Seveda je pri tem pomembno zagotoviti namensko porabo sredstev, zbranih z dajatvami za obremenjevanje voda. Nekatere dejavnosti, ki niso težavne z vidika vplivov na stanje voda, so zaradi družbenih okoljskih ali gospodarskih učinkov lahko oproščene plačila dela stroškov obremenjevanja voda. Urejene baze podatkov, ki se redno posodabljajo, so osnovni pogoj za učinkovito upravljanje voda. Samo na podlagi kakovostnih podatkov je možno pripraviti analize, s katerimi se opredeli težave, išče vzroke in predlaga najboljše načine doseganja ciljev. Za pripravo takšnih analiz so potrebne baze podatkov, ki omogočajo vzpostavitev povezave med podatki o stanju voda, obremenitvah, povzročiteljih obremenitev, plačilih za obremenjevanje voda, družbenih in gospodarskih koristih dejavnosti, ki povzročajo obremenitve, in podatki o izvajanju ukrepov za doseganje ciljev upravljanja voda ter financiranju teh ukrepov. Pri pripravi NUV za obdobje 2009-2015 je bilo ugotovljeno, naslednje: - Podatkovne baze, povezane z upravljanjem voda, vodijo različni upravljavci (MKO, ARSO, MF, MO, SURS,…) posledično oblika podatkov in načini zbiranja podatkov niso enotni. - Prihaja do neskladnih podatkov za isto vsebino iz različnih baz. - Pridobivanje podatkov je neustrezno za potrebe priprave ekonomske analize. - Podatki, potrebni za določene vsebine ekonomske analize, niso na razpolago oziroma so pomanjkljivi ali zastareli. - Nekatere pomembne baze med seboj niso povezljive. Težave pri povezovanju baz podatkov še dodatno poslabšuje različno poimenovanje storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, v različnih predpisih. Posledica tega je tudi različno poimenovanje storitev v različnih bazah podatkov, kar otežuje povezljivost baz podatkov. KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE V Sloveniji se za obremenjevanje voda skladno z Zakonom o vodah plačuje dajatve za obremenjevanje voda. Te so: - vodno povračilo, - plačilo za vodno pravico in - okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Nekateri povzročitelji obremenitev so skladno z načelom »plača povzročitelj obremenitve« zadolženi za financiranje in izvedbo določenih dopolnilnih ukrepov iz PU NUV, s čimer prispevajo h kritju stroškov povzročenih obremenitev. 108 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Da bi zagotovili ustrezen prispevek k plačilom stroškov, ki zaradi obremenjevanja voda nastajajo, se izvajajo trije dopolnilni ukrepi iz PU NUV. Ukrep Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira (3ED) predvideva oceno stroškov in spremembe ter dopolnitve predpisov o dajatvah za obremenjevanje voda. Z ukrepom Analiza cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2ED) bo ocenjeno upoštevanje načela povračila stroškov storitev gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v RS. Ukrep Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah (DDU 19) pa predvideva opredelitev nosilcev stroškov uporabe vodne infrastrukture za druge namene in oceno deležev plačila stroškov. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje skladno z Zakonom o varstvu okolja vodi in vzdržuje Informacijski sistem okolja. Ta sistem naj bi med drugim vseboval tudi podatke o stanju okolja, emisijah, rabi naravnih dobrin, povzročiteljih obremenitev izvajalcih javnih služb varstva okolja ter urejanja voda in podatke o javnih finančnih sredstvih, porabljenih za varstvo okolja. ZV-1 opredeljuje, da vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tudi vodno knjigo (podeljene vodne pravice, izdana vodna soglasja) in vodni kataster (popis voda in popis vodnih objektov in naprav). Za odpravo pomanjkljivosti, ki se nanašajo na zbiranje podatkov, sta bila v Program ukrepov upravljanja voda vključena dva dopolnilna ukrepa, in sicer Analiza cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2ED) in Prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o obremenjevanju voda za namen izdelave ekonomskih analiz (5ED). Ukrep 2ED se je pričel izvajati s sprejetjem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ko so se začeli zbirati podatki o stroških in cenah izvajanja gospodarskih javnih služb varstva okolja. Dopolnilni ukrep 5ED »Prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o obremenjevanju voda za namen izdelave ekonomskih analiz« se izvaja od leta 2012. Pripravljen je bil nabor potrebnih podatkov in baz podatkov ter predlog spremembe načina zbiranja podatkov. Predlagane spremembe še niso v celoti izvedene. Je bila pa v tem obdobju že vzpostavljena povezava med podatki o vodnih povračilih in podatki iz vodne knjige. Poleg tega sta SURS in MKO uskladila zbiranje podatkov o oskrbi s pitno vodo, tako da se sedaj ti podatki zbirajo v eni bazi. 109 Druge pomembne zadeve upravljanja voda POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Nepopolno izvajanje načela povračila stroškov Pomembno je, da se izvajanje načel povračila stroškov ob upoštevanju načela »plača povzročitelj obremenitve. Primer nepopolnega izvajanja načela: ekonomskega instrumenta za povračilo stroškov, ki nastajajo zaradi razpršenega onesnaževanja iz kmetijskih virov ni, kljub temu, da je to pomembna obremenitev, ki vpliva na stanje voda. Potrebno bo izboljšati izvajanje načela povračila stroškov in s tem zagotoviti, da bodo povzročitelji obremenitev krili stroške, ki jih povzročajo z obremenjevanjem voda. Nezadostnost obstoječih podatkov za izdelavo ekonomskih analiz na področju upravljanja voda Trenutni način zbiranja podatkov ne omogoča izdelave ekonomskih analiz v celoti. Zaradi baz podatkov, ki med seboj niso povezljive, je izvedba analiz časovno izredno zahtevna. Urejene, redno posodobljene in povezljive podatkovne baze, niso ključne le za pripravo ekonomskih vsebin, ampak so pogoj za uspešno načrtovanje in sprejemanje odločitev ter predstavljajo temelj za učinkovito upravljanje voda. Združevanje vseh podatkovnih baz s področja upravljanja voda bi olajšalo pridobivanje podatkov, pospešilo pripravo analiz in izboljšalo kakovost odločitev. Eden izmed vzrokov nezadostnosti obstoječih baz podatkov je tudi različno poimenovanje vrst rabe vode. V Sloveniji imamo več predpisov, ki se nanašajo na posebno rabo voda. Niti dva izmed teh predpisov nimata enakega poimenovanja vrst rabe vode. Posamezni predpisi ne zajemajo vseh vrst rabe voda. Povezave med različnimi poimenovanji niso enoznačne. Da bi lahko povezali podatke o rabi vode iz vodne knjige s podatki o plačilih za vodno pravico ter podatki o vodnih povračilih, bo nujno potrebno vzpostaviti enoten seznam vrst rabe vode. Tako bo združevanje baz podatkov in izdelava analiz podatkov sploh možno. Enoten seznam je potreben tudi za nadzor nad upoštevanjem predpisov in zaradi poročevalskih obveznosti, ki jih ima Slovenija do Evropske komisije. 110 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 6.3.2 Posebna raba voda Vsakdo lahko rabi vodno ali morsko dobro pod pogojem, da je vpliv takšne rabe na količino in kakovost voda oziroma splošno stanje voda, vodni režim pa tudi na naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov neznaten. Takšno rabo imenujemo splošna raba voda. Je brezplačna in zanjo ni potrebna pridobitev posebnega akta (ZV-1). Splošna raba obsega zlasti rabo vodnega ali morskega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege in podobno) ali zgraditve objekta in naprave, za katero je treba pridobiti dovoljenje, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. Vsaka raba vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, raba naplavin in podzemnih voda, je posebna raba voda. Posebna raba voda (v nadaljevanju raba voda) je mogoča le proti plačilu. Zanjo je potrebno pridobiti vodno pravico, izjemoma je lahko posebna raba vode le evidentira. Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene. Cilji na področju rabe vode Spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Izboljšanje trenutnega stanja oskrbe s pitno vodo in optimizacija vodooskrbnih sistemov, zmanjšanje izgub. Prilagoditev predpisov, da bodo hitreje doseženi okoljski cilji, ki jih narekuje vodna direktiva. OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Voda je naravna dobrina, ki nas spremlja na vsakem koraku našega življenja. Ima pomembno vlogo v rastlinskem in živalskem svetu. Potrebujemo jo za zadovoljevanje najosnovnejših potreb, kot so pitje, kuhanje in umivanje. Nepogrešljiva je tudi njena raba za tehnološke namene, za proizvodnjo električne energije, za namakanje, za gojenje vodnih organizmov, za rekreacijo in kopališča, za pogon mlinov in žag, za plovbo in podobno. (Meljo, 2012) 111 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Načelo rabe voda je, v skladu z Zakonom o vodah in vodno direktivo, dovoliti rabo voda v obsegu in na način, ki bo omogočal rabo čiste pitne vode tudi naslednjim rodovom. Rabo voda je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda. Ne glede na to, da ima država vzpostavljen nadzor nad rabo vode, se v praksi dogaja, da prihaja do prekomernih in ilegalnih odvzemov vode. Inšpekcija je pogosto nemočna in premalo številčna, da bi lahko vzpostavila red na tem področju. V Sloveniji ni izdelane strategije rabe vode, ki bi vodila k skupnemu cilju trajnostne rabe vode. Ne znamo odgovoriti na vprašanja: »Koliko vode se v Sloveniji rabi? Kako se evidence o rabi vode med seboj povezujejo? Koliko denarja se izgubi zaradi nezaračunavanja vodne pravice za primere, ko je vodna pravica podeljene na podlagi vodnega dovoljenja? Kje in koliko vode bi še lahko porabili? Kakovost vode na nekaterih črpališčih se ob padavinah močno spreminja. Ob močnih padavinah voda postane motna. Motnost ne predstavljajo samo koloidni delci gline, temveč so v velikem deležu prisotne tudi organske snovi (ca 40%). Zato se vsak motnost hitro odrazi tudi kot mikrobiološka onesnaženost. Navedeno predstavlja težavo ri oskrbi s pitno vodo. RABA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN JADRANSKEGA MORJA Pomembne zadeve upravljanja voda so opredeljene na območjih, za katera se ocenjuje, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev do leta 2021. Delovno področje raba voda zasleduje poleg okoljskih tudi druge cilje, kot je trajnostna raba voda in podobno. V tem dokumentu so prepoznani predvsem sistemski problemi s področja rabe voda. Navezujejo se na zakonodajo, na izvajanje inšpekcijskih nadzorov, na oskrbo s pitno vodo in podobne probleme, ki pa so opredeljeni na nivoju celotne države. Nekaj najizrazitejših problemov je v nadaljevanju lociranih na posamezna območja Slovenije. Na porečju Mure se izvaja raba vode v manjšem obsegu. Povečuje se zanimanje za hidroenergetsko rabo vode in za namakanje. Vodooskrba Prekmurja še vedno ni celostno urejena. Na porečju Mure še ni v celoti usklajeno kakšna bo njena energetska izraba. V energetski strategiji, ki je sedaj v obravnavi, je predviden precejšni del reke Mure za energetsko izrabo. Na porečju Drave je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v velikih hidroelektrarnah. Tudi zanimanje za rabo vode v malih HE je še vedno precej aktualno. 112 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Na porečju Savinje je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v malih hidroelektrarnah (več kot 90 %). Analize so pokazale, da je trend te vrste rabe vode padajoč. Povečuje se zanimanje za rabo vode za namakanje. Na Zgornji Savi je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v velikih hidroelektrarnah. Število mHE je nad 100, trend je padajoč. Na Srednji Savi je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v malih hidroelektrarnah (več kot 90 %). Največ vodnih pravic je podeljenih za lastno oskrbo s pitno vodo. Na Spodnji Savi je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v velikih hidroelektrarnah. Izrazit je tudi delež rabe tehnološke vode (hlajenje v jedrski elektrarni). Povečuje se zanimanje za rabo vode za namakanje in turizem. Na povodju Soče je največji delež rabljene vode namenjen proizvodnji električne energije v velikih hidroelektrarnah. Povečuje se zanimanje za hidroenergetsko rabo ter vode za namakanje. Na povodju Jadranskih rek z morjem je raba vode v največji meri namenjena gojenju vodnih organizmov (školjke in ribe). Vodnih pravic na celinskih vodah je podeljenih precej malo. Povečuje se zanimanje za rabo vode za namakanje. V poletnih mesecih je motena oskrba s pitno vodo, ki še vedno ni celostno urejena. KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE Zahteve zakona o vodah, ki se v povezavi s hidromorfološkimi obremenitvami nanašajo na posebno rabo voda, so podrobneje obravnavane v poglavju 0. Zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami voda je pravno urejeno z Zakonom o vodah. Nadzor nad rabo vode se izvaja na dva načina. Prvi način je vodenje evidenc in odločanje o rabi voda na ravni države (poglavje 6. Pridobitev vodne pravice). Drugi je inšpekcijski nadzor, ki je pravno urejen v členih 174-180 Zakona o vodah. Nadzor nad rabo vode preko inšpekcijskih služb se že izvaja, medtem ko se v okviru rečne in morske službe izvajajo se le izobraževanja za nadzornike. ZV-1 pogojuje rabo vode tudi z uveljavitvijo ekološko sprejemljivega pretoka: ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema (Zakonom o vodah). 113 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Sprejeta je bila Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Ur. l. RS, št. 97/09). ZV-1 omejuje rabo vode na vodovarstvenih območjih. Varovanje vodnih virov z vodovarstvenimi območji v Sloveniji ni v celoti urejeno le z državnimi uredbami, kot izhaja iz Zakona o vodah. Le-te bi morale biti sprejete za vsa vodovarstvena območja do avgusta 2004. Tako še vedno veljata državni in občinski nivo predpisov, ki določata vodovarstvena območja. Na državnem nivoju je sprejeto le naslednjih deset uredb, ki definirajo vodovarstvena območja. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Uradni list RS, št. 62/13) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jezersko (Uradni list RS, št. 24/12) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče (Uradni list RS, št. 98/11) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/08, 72/12, 69/13) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07, 9/08, 65/12, 65/12) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravskoptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Apaškega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 22/13) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniške dobrave (Uradni list RS, št. 72/06, 32/11, 22/13). Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04,7/06,1/12,44/12) Varna oskrba s pitno vodo je zagotovljena z izvajanjem Uredbe o oskrbi s pitno vodo (ki je nadomestila Pravilnik o oskrbi s pitno vodo) (Ur. l. RS, št. 88/12). V izvajanju so bila določila Operativnega programa oskrbe s pitno vodo za obdobje 2006 – 2013. Način in oblika vodenja evidenc o dovoljenih rabah vode sta določena s Pravilnikom o vodni knjigi (Ur. l. RS št. 10/2012). ki z ažurirano vodno knjigo omogoča podatkovne poizvedbe na enostaven način. Poizvedbe še niso mogoče za vodne pravice, ki so podeljene v obliki koncesij. 114 Druge pomembne zadeve upravljanja voda V skladu z načeli Strategije prilagajanja podnebnim spremembam se tudi raba prilagaja pogostejšim kmetijskim sušam in načel strategije bo pripomoglo k zmanjšani slovenskega kmetijstva in gozdarstva vode (količine in načini namakanja) podnebnim spremembam. Upoštevanje porabi vode v kmetijstvu. V Uredbi o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur. l. RS št.: 61/2011) so določene omejitve in prepovedi rabe vode na površinskih voda: – Prepovedi rabe vode vode v povirjih in vodotokih z malimi specifičnimi odtoki (z izjemami). – Prepovedi rabe vode vode na odsekih pomembnih za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer (z izjemami). – Prepoved podelitve vodne pravice za gojenje sladkovodnih organizmov v gramoznicah. – Prepoved stalnega sidranja izven območji pristanišč. – Omejevanje rabe vode na območjih velikih namakalnih sistemov Poleg omejite in prepovedi rabe vode, ki so del Uredbe o NUV, so bili s Programom ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011 do 2015 sprejeti tudi drugi ukrepi, in sicer: - Ukrep Analiza razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in predvidene rabe vode za obdobje do 2021, s katerim bodo pogojno opredeljene razpoložljive zaloge površinske in podzemne vode za nadaljnjo raba ter omejitve rabe vode. Dokument bo služil kot podlaga za medsektorska usklajevanja za rabo vode. - Ukrep Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah bo, z vidika rabe vode, služil kot podlaga za pravnoformalno določitev prioritete rabe vode v večnamenskih zadrževalnikih. - Ukrep Vzpostavitev in izvajanje monitoringa prodonosnosti. Na podlagi izvajanja meritev in analiz prodonosnosti ter kontinuiranega spremljanja je potrebno ugotoviti, ali so rečne struge v dinamičnem ravnovesju oziroma ali se struge zaplavljajo ali poglabljajo. Z vidika rabe vode bodo rezultati ukrepa v pomoč pri presoji vlog za pridobitev vodne pravice za odvzeme naplavin. - Ukrep Priprava predpisa o načinu in pogojih odvzema naplavin bo nadomestil predpis Strokovno navodilo o činu odvzemanja mivke, peska, proda in kamna (Uradni list SRS, št. 27/84), ki je prenehal veljati z Zakonom o vodah leta. Z ukrepom bodo določeni pogoji, način in omejitve odvzema naplavin, ki se izvaja kot posebna raba voda ali kot obveza GJS urejanja voda. - ukrep Vzpostavitev službe vodovarstvenega nadzor predvideva, skladno z Zakonom o vodah, vzpostavitev vodovarstvenega nadzora s strani vodovarstvenih nadzornikov (rečnih in morski nadzorniki). Ukrep predvideva pripravo ustreznih podzakonskih aktov (uredbe in pravilnika) ter izvedbo izobraževanja nadzornikov. 115 Druge pomembne zadeve upravljanja voda - - Ukrep Zagotovitev preverjanja zbranih podatkov iz obratovalnega monitoringa imetnikov vodnih pravic predvideva izboljšanje nadzora dejanske rabe vode. Podatki o rabi vode so razvidni le iz poročil imetnikov vodne pravice za obračun vodnega povračila, ti podatki pa večinoma niso preverjeni s stanjem na terenu (Porevizijsko poročilo, 2013) in ne odražajo dejanskega stanja o količinah rabljene vode. Ukrep Razvoj rabe vode z upoštevanjem podnebnih sprememb, ki predvideva pripravo predloga prilagoditve razvoja rabe vode podnebnim spremembam ob upoštevanju zahtev po vpeljavi najboljše razpoložljive tehnologije, preveritev možnosti ponovne uporabe vode in priprava načrtov za povezovanje vodooskrbnih sistemov. POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Sektorski dokumenti ne upoštevajo ustrezno cilja dobro stanje voda Iz državnih sektorskih dokumentov izhaja, da je cilj nekaterih dejavnosti povečanje rabe vode, pri čemer se okoljskih ciljev ne upošteva, zato prihaja do navzkrižja interesov med doseganjem okoljskih in sektorskih ciljev (npr. Akcijski načrt obnovljivih virov energije, NUV). Prav tako prihaja do navzkrižij in kompeticije med sektorskimi cilji npr. namakanje, proizvodnja el. energije, turizem. Do problemov prihaja ker v Sloveniji ni izdelane natančne strategije o rabi vode. Nepopolna zakonodaja Posamezne določbe predpisov, ki urejajo področje voda, ne sledijo zahtevam vodne direktive. S Pravilnikom o vodni knjigi (Ur. l. RS, št. 10/12) je določen način zbiranja podatkov o podeljenih vodnih pravicah in izdanih vodnih soglasjih. Vendar v navedenem pravilniku ni predvidenega zbiranja podatkov z atributi, ki so potrebni za nadaljnje analize rabe vode ter analize obremenitev in vplivov, ki jih je potrebno izvesti za potrebe priprave NUV. Operativni program oskrbe s pitno vode je veljal za obdobje 2006-2013, program za naslednje obdobje, ki bi moral biti izdelan v letu 2013, še ni pripravljen. Imetnik vodne pravice še vedno ni dolžan izvajati monitoringa rabljene količin površinske vode. Varovanje vodnih virov z vodovarstvenimi območji v Sloveniji še vedno ni v celoti urejeno z državnimi uredbami, kot narekuje ZV-1. V Republiki Sloveniji še vedno veljata državni in občinski nivo predpisov, ne glede na to, da bi morali biti vsi občinski odloki že do avgusta 2004 nadomeščeni z državnimi uredbami. Vlada je sprejela le deset uredb, ki 116 Druge pomembne zadeve upravljanja voda opredeljujejo vodovarstvena območja, ostala območja so opredeljena z občinskimi odloki ali pa niso zavarovana. Pomanjkljiv inšpekcijski nadzor in neupoštevanje obstoječe zakonodaje Pogosto se primerijo prekomerni odvzemi vode ali celo ilegalni odvzemi vode. To je problematično predvsem v sušnih obdobjih. Rečna in morska nadzorna služba še ni operativna, izvaja se le izobraževanje. Količine rabljene vode niso znane in jih iz evidenc ni mogoče določiti Podatek o tem, koliko vode v Sloveniji rabimo, ni znan. Parcialni podatki o rabi vode se zbirajo v dveh evidencah. To sta evidenca dovoljene rabe vode (vodna knjiga) in evidenca vodnih povračil. V vodni knjigi se vodijo le podatki o dovoljeni rabi. Iz evidence vodnih povračil so delno dostopni podatki o dejanskih količinah rabljene vode. Teh podatkov pa ne moremo neposredno uporabiti za določitev dejanske rabe vode, saj večina manjših porabnikov vode ni obvezana poročati o teh količinah (Uredba o vodnih povračilih)147. Slednja evidenca tudi ni namenjena zbiranju podatkov o dejanski rabi voda. Prioriteta vode na zadrževalnikih ni določena Določitev prioritete rabe vode v večnamenskih zadrževalnikih je, zaradi uskladitve različnih interesov, zelo pomembna. Prioriteta rabe vode v zadrževalnikih še ni pravnoformalno določena, prav tako še niso določeni nosilci stroškov vzdrževanja in investicij pregradnih objektov in samega zadrževalnika. Pomanjkljivosti, vezane na oskrbo s pitno vodo Za RS je značilen poselitveni vzorec razpršene poselitve. Javna oskrba s pitno vodo, mora biti v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo do konca leta 2015 vzpostavljena na vseh območjih poselitve, kjer prebiva 50 prebivalcev in gostota poselitve dosega 5 prebivalcev/ha. Za druga območja je dovoljena lastna oskrba gospodinjstev s pitno vodo. Problemi upravljanja voda in vzroki za neurejeno stanje na področju javne službe oskrbe s pitno vodo so: - pomanjkanje standardov ter minimalnih pogojev, kdo je lahko izvajalec javne službe - velika razdrobljenosti izvajanja dejavnosti, ki onemogoča učinkovito izvajanje dejavnosti, tako v organizacijskem, tehničnem, stroškovnem in finančnem smislu, - stroški izvajanja storitve niso v celoti pokriti. 147 Manjši porabniki se ocenijo na podlagi povprečenja. 117 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Vodna direktiva določa povračilo stroškov storitev za rabo vode. Ugotavljamo, da je problem na področju upravljanja z vodoami, da na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), ki dovoljuje subvencioniranje cene storitve z naslova omrežnine, niso v celoti pokriti stroški izvajanja storitve (Anketiranje občin v RS je še v teku). Pokrivanje stroškov oziroma sposobnost gospodinjstev za plačevanje polne cene storitve je odvisna od gostote odjema (kar pomeni število priključenih gospodinjstev oz. prebivalcev glede na dolžino omrežja). Vodovodni sistemi so slabo vzdrževani, kar je vzrok tudi za prevelike izgube vode. Eden od razlogov za nastalo situacijo je neustrezna cenovna politiko, ki ima za posledico dezinvestiranje na področju gospodarske javne infrastrukture. Podatki o vododeficitarnih območjih so lokalno dostopni, niso pa združeni v skupni dokument z georeferenciranimi podatki za ta območja. Problem upravljanja voda je tudi, da rezervni vodni viri niso povsod določeni148. 148 Pomanjkljivost naslavlja dopolnilni ukrep Analiza razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode (DDU26), ki je dostopen na spletni povezavi http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/maske/DDU/DDU26.pdf (vpogledano 22.6.2014) 118 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 6.3.3 Urejanje voda Urejanje voda obsega skrb za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč in skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima. Zakon o vodah (ZV-1) na področju urejanja voda določa tudi, da morajo biti posegi zaradi urejanja voda načrtovani in izvedeni tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Država zagotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb. Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin obsega izvajanje ukrepov, da se zagotovi količinska, časovna in prostorska razporeditev vode, ki je potrebna za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov in za izvajanje vodnih pravic. Ukrepi obsegajo tudi bogatenje vodnih teles v času nizkih stanj voda. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja. Nanaša se na varstvo pred poplavami, površinsko, globinsko in bočno erozijo celinskih voda, erozijo morja, zemeljskimi in hribinskimi plazovi, delovanjem snežnih plazov in ledom na celinskih vodah. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega tudi ukrepe v primeru izrednega onesnaženja voda in ukrepe v zvezi z odpravo njegovih posledic. Država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, naloge pa so zlasti: utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale, skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin, košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč, čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč. Država zagotavlja tudi izvajanje ukrepov za izboljšanje dinamike naravnih procesov voda, ki obsegajo obnovo in ponovno vzpostavitev strukture in oblike vodnega telesa za samodejno izboljšanje kemijskega in ekološkega stanja predvsem umetnih in močno spremenjenih vodnih teles. 119 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Cilji urejanja voda Ohranjanje in uravnavanje vodnih količin (varstvo in raba voda!) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda (urejanje voda!) Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč (varstvo in urejanje voda!) Skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima (varstvo voda!) OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Poplavna ogroženost se pojavlja predvsem tam, kjer je že v preteklosti prihajalo do neustreznega načrtovanja širjenja poselitve in infrastrukture (npr. širjenje južnega dela Ljubljane na poplavno območje ob Gradaščici in Ljubljanici je značilen primer neuresničevanja načela trajnostnega razvoja v praksi149). Tudi nepopolne vodarske strokovne podlage so nekoliko prispevale k vnosu škodnega potenciala na poplavna območja (npr. načrtovanje na zastarelih podatkih, uporaba neustreznih študij, nejasnost obsega poplavnih območij). Posledično se je zmanjševal prostor, ki bi moral biti namenjen delovanju naravnih procesov in zato je nastajalo vedno več škodnih dogodkov z vedno hujšimi posledicami. Če je do leta 2008 še veljalo, da nam »silovitega pritiska na navidezno primerna zemljišča na poplavnih ravnicah zaenkrat, kljub pozitivni zakonodaji, ni uspelo zaustaviti150«, sedaj ocenjujemo, da je sprememba zakonodaje bistveno omejila vnos novega škodnega potenciala na poplavna območja. Danes je na območjih pomembnega vpliva poplav, ki skupaj obsegajo 50 km2, potencialno ogroženih 130000 prebivalcev, 23000 stavb, 540 kulturnih spomenikov, 17000 poslovnih subjektov, 600 km javne infrastrukture in 400 občutljivih objektov151. Poplavno nevarnost dodatno povečujejo različni posegi v prostor, npr. spremembe pokrovnosti tal zaradi upravljanja rabe zemljišč ali zaradi posledic ujm, poplavno ogroženost zaradi vnosa dodatnega škodnega potenciala pa so v določenem obdobju povečevali le delno izvedeni načrti vodnogospodarskih ureditev (npr. ureditev Malega Grabna v 70-ih letih brez izvedbe predvidenega gorvodnega zadrževanja visokovodnega vala). Pogosto se s ciljem zagotovitve prostora drugim rabam krči poplavni prostor in uporablja kratkoročno ekonomsko ugodnejše tehnične rešitve za ureditev vodotokov, zato se toge gradbene ureditve včasih izvedejo tudi tam, kjer bi se lahko uporabile drugačne, okolju prijaznejše gradbene rešitve. 149 Natek, K. 2002: Ogroženost zaradi naravnih procesov kot strukturni element slovenskih pokrajin. Dela 18. Ljubljana. Gašperič, P. 2004: Širitev Ljubljane na Ljubljansko Barje. Acta geographica Slovenica 44-2. Ljubljana. 150 Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20. Ljubljana. 151 Poročilo o določitvi območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji in spremljanju aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav (MKO, 2013). Dostopno z: www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/porocilo_OPVP.pdf 120 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Obdobje 1990-2014 se uvršča med obdobja s pogostejšimi poplavnimi dogodki, obenem pa so škode v obdobju večje v primerjavi s prejšnjimi obdobji zlasti zaradi večjega škodnega potenciala na poplavnih območjih. Skozi pogostejše poplavne škodne dogodke se izkazuje pomen naravnih retencijskih območij pri zmanjševanju ogroženosti, kljub temu pa območja še niso povsod zamejena in ni ovrednoten njihov dolvodni vpliv. Pri občinskem prostorskem načrtovanju se izven poplavnih območij ne preverja (vrednoti) vplivov posegov v prostor oz. spremembe rabe tal na odtok, pretoke in velikost poplavnih območij dolvodno, kar bi omogočilo določitev in izvedbo potrebnih izravnalnih omilitvenih ukrepov. Do izdelave državnega strateškega prostorskega načrta predstavlja Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, št. 76/04) dokument, s katerim so predvidene vse ključne prostorske ureditve, za katere se pripravljajo državni prostorski načrti. Strategija vključuje tudi vsebine varstva okolja in z njo morajo biti usklajeni tudi drugi razvojni sektorski dokumenti države, kar predstavlja podlago za pričetek priprave državnih prostorskih načrtov. V praksi pa vsi potencialni uporabniki prostora nimajo izdelanih lastnih strategij in razvojnih dokumentov v zadostni meri in posledično tudi državni prostorski načrti vodnih in drugih ureditev niso vedno zasnovani tako, da bi bila določena prostorska problematika trajnostno rešena ob upoštevanju različnih sektorskih ciljev (poplavna varnost, prometna povezanost, širjenje poselitve, dobro stanje okolja in voda, …). Zaradi prilagajanj načrtovanih ukrepov različnim interesom lahko postopki državnih prostorskih načrtov trajajo tudi več desetletij in posledično so zasnovane rešitve včasih parcialne in na koncu prilagojene do te mere, da zadostijo le minimalni strokovni presoji ter družbeni, okoljski in ekonomski sprejemljivosti. Poleg tega je zaradi nezadostnega vzdrževanja vprašljiva tudi predpostavka o delovanju vodne infrastrukture, zato ukrepi državnih prostorskih načrtov zastavljenih ciljev ne dosežejo vedno. Pri določanju pogojev in omejitev za posege v prostor na poplavnih območjih se uporabljajo tudi hidrološko-hidravlične študije, katerih rezultati so sicer postopkovno skladni s podzakonskimi akti in smernicami, vendar vsebinsko ne dosegajo standardov hidrotehnične stroke in prakse ter posledično ne odražajo dejanskega poplavnega stanja v prostoru. Težave nastajajo bodisi zaradi vsebine naročanja študij in izbire izdelovalcev (ni predvideno strokovno pogojevanje ali licenciranje), bodisi zaradi neizvajanja sistematične podrobnejše vsebinske preveritve študij (vhodni podatki, teoretična izhodišča, uporabljeni modeli, interpretacija rezultatov ipd.). Zato so karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti heterogene in parcialne (meje območij veljavnosti rezultatov pogosto potekajo po občinskih ali drugih administrativnih mejah, infrastrukturnih koridorjih ipd.). Kart razredov poplavne ogroženosti se praviloma ne izdeluje in posledično se pri določevanju ciljev, izbiri in načrtovanju ukrepov ter vrednotenju njihovega učinka še ne uporablja celovitega koncepta obvladovanja poplavnih tveganj, niti na lokalni ravni, niti na ravni porečij. Poleg tega še ne obstaja sistem zmanjševanja ranljivosti ogrožencev s pomočjo standardov gradnje na poplavnih območjih, smernic za povečanje poplavne 121 Druge pomembne zadeve upravljanja voda odpornosti obstoječih objektov, programov izvajanja samozaščite, spodbujanja samozavarovanja in ozaveščanja posameznikov in skupnosti o lokalnih poplavnih razmerah. V zadnjih letih je neposredna škoda na vodni infrastrukturi ob posameznem poplavnem dogodku že presegla polovico celotne škode ob dogodku in s sanacijskimi programi se ta škoda ne odpravi v celoti, kar povečuje škodo na preostali vodni infrastrukturi ob naslednjem poplavnem dogodku. Na slab trend vzdrževanja kažejo podatki o deležu škode na vodni infrastrukturi glede na skupne ocenjene poplavne škode v zadnjih 20 letih (1990, 19%; 1998, 25%; 2007, 38%; 2009, 72%; 2010, 62%)152. Ob boljšem vzdrževanju vodne infrastrukture, izdelanih šestletnih načrtih vzdrževanja in njihovi prioritetni usmeritvi na porečja z območji pomembnega vpliva poplav, bi bilo manj škode na sami infrastrukturi in posledično tudi na drugih vrstah ogrožencev. Izvedba vzdrževalnih del na vodnih in priobalnih zemljiščih je ponekod otežena zaradi zahtev varstva voda. Veliko vodne infrastrukture je zgrajeno za določene namene rabe oz. varstva voda (varovanje kmetijskih zemljišč, namakanje, bogatenje v času nizkih voda zaradi onesnaženosti – npr. zadrževalnika Mola in Klivnik sta bila zgrajena tudi z namenom redčenja industrijskih izpustov v Reko, …), težave pa nastopijo pozneje, pri odgovornosti za financiranje vzdrževanja glede na posamezne namene. Potrjevanje sanacijskih programov za odpravo posledic poplav ni vedno dovolj hitro in sredstva za izvedbo del niso vedno zagotovljena, zato se izvedba ne zaključi v celoti (npr. sanacija po poplavah septembra 2007 se bo zaradi pomanjkanja sredstev izvajala do leta 2016153, v vmesnem času pa so se zgodile poplave decembra 2009, septembra 2010, novembra 2012 in februarja 2014), zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti postopkov umeščanja v prostor pa se običajno ne izvaja izboljšava obstoječih projektnih rešitev (npr. sprememba lokacije, dimenzij in tipa mostov, prepustov). Pri odpravi poplavnih škod se le v majhnem delu uporabljajo instrumenti zavarovalništva, bodisi zaradi slabe ozaveščenosti prebivalstva o poplavni nevarnosti in kratkega poplavnega spomina (migracije prebivalstva), bodisi premajhnega interesa zavarovalnic (lokalni značaj nevarnosti) in prevelikih premij. Zaradi nezadostnega poznavanja stanja urejenosti vodotokov, poplavnih razmer in dejanske ogroženosti ter družbenih, ekonomskih in okoljskih potreb na porečjih, pogosto prihaja do napačnih interpretacij in posledično napačne izbire ciljev in ukrepov. Od kakovosti strokovnih podlag je neposredno odvisna kakovost odločitev o celovitih, učinkovitih in trajnih rešitvah urejanja voda, za to pa so potrebne zadostne strokovne 152 Predhodna ocena poplavne ogroženosti Republike Slovenije (MKO, 2011). Dostopno z: www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/predhodna_ocena_poplavne_ogrozenosti.p df 153 Koren, S. 2010. Pregled sredstev za izvajanje obvezne gospodarske javne službe na področju urejanja voda. Zbornik 20. Mišičevega vodarskega dne, 105-107. Maribor. Sodnik, J., Mikoš, M. 2011. Varstvo pred poplavami v Sloveniji. Neodgovorna odgovornost, Naravne nesreče 2, 51-57. Ljubljana. 122 Druge pomembne zadeve upravljanja voda kapacitete, dobra specialistična in splošna znanja, vzpostavljen sistem zbiranja, obdelave, kontrole kakovosti, hranjenja, posodabljanja in dopolnjevanja podatkov ter njihove selektivne objave, kakor tudi strokovno in interdisciplinarno sodelovanje. Kljub sodobnim informacijskim orodjem se podatki urejanja voda ne zbirajo in urejajo sistemsko, načrtno in povezano, zato so večkrat nepopolni, raznovrstni in težje dostopni. Poznavanje stanja objektov vodne infrastrukture (lokacija, vrsta, sestava oz. konstrukcija, namen, projektne vrednosti dimenzioniranja, kronologija gradnje in vzdrževanja) in stanja urejenosti odsekov vodotokov je pomanjkljivo, podatki niso prilagojeni v obliko za izvajanje analiz z orodji geografskih informacijskih sistemov, izvajanje nadzora po obratovalnih pravilnikih ni dosledno, kvantitativne in kvalitativne značilnosti vodne infrastrukture niso popisane, ni enotne evidence stacionaž vodotokov, meritve pretočnih količin na majhnih vodotokih se izvajajo redko in nesistemsko. Ni enotne evidence in dostopnega arhiva študij vodnogospodarskih ureditev, ki so bile v preteklosti uporabljene pri načrtovanju ukrepov urejanja voda. Sistemska zabeležba dosega poplav in erozijskih procesov se ne izvaja, zato je oteženo izboljševanje opozorilne karte poplav, modeliranja pojavov, načrtovanja ukrepov in črpanja subvencij (npr. za kmetijska zemljišča na območjih pogostih poplav, čeprav se podatki o njihovem obsegu sistemsko ne zbirajo), poleg tega se ne uporabljajo vsi razpoložljivi podatki o poplavnih dogodkih iz ostalih javnih podatkovnih baz154. Stanje po porečjih/povodjih Največja območja poplavljanja se nahajajo na Srednji Savi (228 km2), Dravi (212 km2) in Muri (172 km2 in 83 km odsekov, ki poplavljajo), nekoliko manjša poplavna območja so na Spodnji Savi (137 km2 in 28 km odsekov, ki poplavljajo), Savinji (52 km2), Soči (38 km2), jadranskih rekah z morjem (24 km2) in Zgornji Savi (19 km2). Največ potencialno ogroženih prebivalcev na območjih poplavljanja se nahaja na Srednji Savi (34159), Savinji (21397) in Dravi (8593), manj pa na Spodnji Savi (6500), Soči (2986), Zgornji Savi (2775), Muri (2147) in jadranskih rekah z morjem (1573)155. Po karti razvrstitve poplavno ogroženih območij (1200 območij), izdelani na podlagi posodobljenih podatkov o območjih poplavljanja (1166 km2 in 779 km2 hudourniških območij156), ima porečje Srednje Save največji indeks potencialne ogroženosti, sledita Savinja in Drava, nato Zgornja Sava in Spodnja Sava, nekoliko manjši indeks pa imajo Soča in Mura ter povodje jadranskih rek z morjem, torej se na njihovih območjih poplavljanja nahaja manj škodnega potenciala (prebivalcev, stavb, kulturnih spomenikov, 154 Strokovna podlaga za pripravo obrazca za popis poplavnega dogodka in za določitev kriterijev, ki bodo določali kdaj se izvede popis poplavnega dogodka (IzVRS, marec 2013). 155 Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015 (MKO, 2011) 156 Izdelava karte nevarnostnega potenciala za RS (IzVRS, 2012) 123 Druge pomembne zadeve upravljanja voda poslovnih subjektov, industrijskih obratov in naprav, pomembnejše infrastrukture in drugih občutljivih objektov)157. Preglednica 6-8: Poplavna ogroženost porečij/povodij in statistika ogrožencev na 61 območjih pomembnega vpliva poplav158 Indeks potencialne poplavne ogroženosti Število območij pomembnega vpliva poplav Število prebivalcev na območjih pomembnega vpliva poplav Število stavb na območjih pomembnega vpliva poplav Mura Drava Savinja Zgornja Sava Srednja Sava Spodnja Sava Soča 7279 21271 32965 15900 55200 15301 10993 jadranske reke z morjem 6662 4 5 9 6 19 8 7 3 2100 8500 23000 10500 56000 5000 12000 12000 500 1500 3200 1700 10100 1000 2500 2700 V splošnem predstavlja škoda na vodotokih največji delež popisane škode ob poplavah in v obdobju 2007-2012 je bilo za odpravo posledic poplav na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih največ potrebnih sredstev ocenjeno na Savinji (74 mio EUR), na Srednji Savi (62 mio EUR) in na Dravi (59 mio EUR). Preglednica 6-9: Ocena potrebnih sredstev za odpravo posledic poplav na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih v obdobju 2007-2012 (v mio EUR)159 Poplavni dogodek Mura Drava Savinja Zgornja Sava Srednja Sava Spodnja Sava Soča jadranske reke z morjem SKUPAJ 19.9.2007 0,0 1,0 16,8 26,8 2,1 0,0 4,0 0,0 50,7 1.12.2008 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 12,3 12,3 9.-10.7.2009 0,0 0,0 3,8 0,0 0,4 0,0 0,0 0,0 4,3 22./26.12.2009 0,0 0,0 0,0 12,9 0,5 0,0 5,1 0,0 18,5 3./6.8.2010 0,0 0,0 2,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,7 18.-20.9.2010 0,0 16,7 30,7 5,0 49,2 11,6 30,5 1,2 144,9 4.-6.11.2012 3,0 41,6 19,6 11,5 9,7 4,1 10,6 0,1 100,3 SKUPAJ 3,0 59,3 73,6 56,2 62,1 15,7 50,3 13,6 333,7 157 Določitev in razvrstitev poplavno ogroženih območij v Sloveniji (IzVRS, 2012). Dostopno z: www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/metodologija_dolocanja_obmocij.pdf 158 Poročilo o določitvi območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji in spremljanju aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav (MKO, 2013). Dostopno z: www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/porocilo_OPVP.pdf 159 Programi za odpravo posledic poplav na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih (MKO) 124 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Za sanacijo vodotokov je bilo največ potrebnih sredstev ocenjenih za poplavni dogodek septembra 2010 (145 mio EUR) in v letu 2011 je bilo izvedenih sanacijskih del le za 17,9 mio EUR, največ na Srednji Savi (6,1 mio EUR), Savinji (3,8 mio EUR) in Soči (3,7 mio EUR), sledijo Drava (2,0 mio EUR), Spodnja Sava (1,4 mio EUR), Zgornja Sava (0,7 mio EUR) in jadranske reke z morjem (0,2 mio EUR)160. Kaj že izvajamo v okviru nacionalne zakonodaje Vnos novega škodnega potenciala na poplavna območja je od leta 2008 omejen z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008). Pomembno administrativno orodje za doseganje ciljev urejanja voda je vodno soglasje, ki se pridobi pred posegi v prostor, tako na ravni posamezne investicije kot tudi na ravni občinskih ali državnih prostorskih načrtov. Vsebino vlog za pridobitev projektnih pogojev, pogojev za druge posege v prostor in vodnega soglasja pa določa Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. l. RS, št. 25/2009). Prostorske ureditve s področja vodne infrastrukture sodijo med prostorske ureditve državnega pomena in jih načrtuje država na podlagi Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Ur. l. RS, št. 80/10, 106/10, 57/12). V Programu ukrepov upravljanja voda 2011-2015 je bila v sklopu dopolnilnih ukrepov predvidena vzpostavitev učinkovitejše organiziranosti na področju urejanja voda in v letu 2013 so se pričele določene aktivnosti na področju reorganizacije urejanja in upravljanja voda. Okvirni program izvajanja direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (direktiva 2007/60/ES) za obdobje 2009-2015 (MOP, 2009) in Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Ur. l. RS, št. 7/2010) predvidevata celovito načrtovanje zmanjševanja poplavne ogroženosti območij pomembnega vpliva poplav, upoštevaje vidik stroškov in koristi, obseg poplav ter odtočne poti poplavnih voda in območja, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale, kot so naravna poplavna območja, okoljske cilje upravljanja voda ter cilje upravljanja tal in voda, prostorsko načrtovanje, rabo tal, ohranjanje narave ter plovbo in pristaniško infrastrukturo. Na podlagi določitve in razvrstitve 1200 poplavno ogroženih območij161 in ugotovitev javne obravnave je bilo prepoznanih 61 območij pomembnega vpliva poplav162, na katerih se nahaja skoraj polovica celotnega poplavnega škodnega potenciala države. 160 Poročilo o odpravi posledic neposredne škode na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 za leto 2011 (ARSO, 2011) 161 Določitev in razvrstitev poplavno ogroženih območij v Sloveniji (IzVRS, 2012). Dostopno z: www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/metodologija_dolocanja_obmocij.pdf 162 Dostopno z: www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/karta_obmocij_OPVP.pdf 125 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Do konca leta 2015 bodo na podlagi izdelanih kart poplavne nevarnosti in ogroženosti za 61 območij pomembnega vpliva poplav pripravljeni načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti za 17 porečij, na katerih se omenjena območja nahajajo. V okviru osnutka Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (april, 2014) je v sklopu prilagajanja podnebnim spremembam predvideno financiranje gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti nekaterih območij pomembnega vpliva poplav. Po 161. členu Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002) država zagotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb, ki so: 1. obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin, 2. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda, 3. izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda, 4. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč. Način in pogoji izvajanja javnih služb so določeni z Uredbo o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (Ur. l. RS, št. 109/2010, 98/2011, 102/2012), naloge pa opredeljuje Pravilnik o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (Ur. l. RS, št. 57/2006). Sredstva za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda se zagotavljajo iz Sklada za vode, tako kot tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in del sredstev za načrtovanje in gradnjo nove vodne infrastrukture, kar opredeljuje 162. člen Zakona o vodah. Sanacije posledic škodljivega delovanja voda se izvajajo na podlagi 97. člena Zakona o vodah in na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur. l. RS, št. 75/03, 98/05, 90/07, 102/07). Na podlagi Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/2007), ki določa vnos podatkov v vodni kataster, so bile vzpostavljene nekatere ti. javne poplavne evidence v Atlasu okolja, tj. območja pomembnega vpliva poplav, integralna karta poplavne nevarnosti, integralna karta razredov poplavne nevarnosti, evidenca hidrološko-hidravličnih študij, opozorilna karta poplav z obsegom poplavnih dogodkov. POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Ni zagotovljenega dovolj poplavnega prostora. Za poplave in druge naravne pojave, ki jih običajno spremljajo (erozija, plazovi), ni zagotovljenega dovolj prostora za delovanje naravnih procesov brez znatnih škodljivih posledic. 126 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Ni izdelane strategije in operativnih programov. Ni državne strategije, ki bi dolgoročno opredelila cilje, organiziranost in delitev sredstev urejanja voda, ni operativnih programov urejanja voda na ravni porečij in dovolj celovitih strokovnih podlag za podporo odločanju. Načrtovanje ukrepov na ravni porečij ni celovito. Premalo kakovostnih strokovnih podlag v zvezi s poplavno nevarnostjo, ogroženostjo in tveganji na ravni porečij, otežuje celovito načrtovanje ukrepov zmanjševanja ogroženosti, kakor tudi izbiro (utemeljitev) ciljev in načrtovanje ukrepov, ki bi vključevalo tudi sistem zmanjševanja ranljivosti ogrožencev ter spremljanja (vrednotenja) učinka ukrepov. Vzdrževanje vodotokov je premalo obsežno. Ne zagotavlja se dovolj sredstev za potreben obseg in intenziteto rednega in investicijskega vzdrževanja vodne infrastrukture, kar bi ob poplavnih dogodkih zmanjšalo škode na sami infrastrukturi in posledično tudi druge škode, poleg tega pa je vzdrževanje ponekod močno omejeno z zahtevami varstva okolja. Sanacije vodotokov se ne izvedejo v celoti. Sanacijski programi za odpravo posledic škodljivega delovanja voda na vodni infrastrukturi, vodnih in priobalnih zemljiščih se kljub verjetnim ponovitvam dogodkov ne izvedejo v celoti in dovolj hitro. Ni vodarske informacijske platforme. Ne obstaja celovit program sistemskega zbiranja in objavljanja informacij urejanja voda, ni skupne informacijske platforme in zadostnih strokovnih kapacitet za pripravo kakovostnih strokovnih podlag. 127 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 6.3.4 Druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije Glede na slabo stanje evropskih morij in ker na nivoju Evrope ni bilo ustreznega institucionalnega okvira za učinkovito in celostno upravljanje z morjem, je bila v letu 2008 sprejeta Direktiva 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, katere cilj je doseganje dobrega okoljskega stanja morskega okolja do leta 2020. Morska direktiva se nanaša tako na obalno in teritorialno morje kot na odprta morja v pristojnosti Držav Članic EU. Morska direktiva nadgrajuje zahteve Vodne direktive z vsebinami, ki so specifične za morje v smislu obravnave obremenitev in stanja morskega okolja. V okviru začetne presoje stanja morskega okolja163, določitve dobrega stanja morskega okolja, ciljnih vrednosti in kazalnikov so bili obravnavani različni pritiski na morsko okolje med katere spadajo tudi morski odpadki,podvodni hrup in prelov. OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Morski odpadki so vsi trdni odpadki, ki prihajajo v okolje zaradi dejavnosti človeka in ki na kakršen koli način pristanejo v morskem okolju. Raziskave odpadkov na slovenski obali, na vodni površini in na morskem dnu so pokazale, da je v morskem okolju največ odpadkov iz plastičnih materialov164, ki se zaradi svojih lastnosti težko razgradijo in posledično prihaja do njihovega kopičenja v morskem okolju. Množična uporaba plastičnih materialov in velike količine odpadne plastike v okolju so glavni razlog za kopičenje mikroplastike165) v morskem okolju. V morja zaidejo še drugi odpadki, a zaradi svojih lastnosti niso tako pogosti. Ti so iz stekla, kovin, blaga, papirja in obdelanega lesa. Odpadki pridejo v morje iz dveh glavnih virov: zaradi dejavnosti na kopnem in dejavnosti na morju. Glavne dejavnosti na kopnem, ki prispevajo k nastanku odpadkov v morskem okolju, so turizem in rekreacija, izlivi rek, kanalizacijski izpusti in ostali iztoki v morje, odlagališča odpadkov v bližini morske obale, nepravilno ravnanje z odpadki v mestih, industrija. Morski viri pa so pomorski promet ter ribištvo in marikultura. 163 Dokumenti so dostopni na spletni strani http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/okvirna_direktiva_o_morski_strategiji/zacetna_presoja_stan ja_morskega_okolja_dolocitev_dobrega_stanja_morskega_okolja_ciljnih_vrednosti_in_kazalnikov/ (vpogledano 22.6.2014) 164 Plastika je umeten material, ki ga naravni sistemi zelo težko razgradijo (na nivoju desetletij in več), in je v zadnjih desetletjih v množični uporabi. Plastični odpadki predstavljajo na slovenski obali v povprečju 74% števila kosov vseh zbranih odpadkov. Delež se spreminja glede na lokacijo. 165 Delci mikroplastike nastanejo kot posledica razpadanja večjih kosov plastičnih odpadkov v morju ali pa v morsko okolje pridejo v takšni velikosti kot posledica uporabe na kopnem (npr. pranje sintetičnih oblačil, proizvodnja in uporaba industrijskih peletov, ipd. 128 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Podvodni hrup ima velik vpliv na morske organizme, saj so nanj izredno občutljivi, zato že majhno povišanje nad naravno ravnjo hrupa povzroča njihove odzive. Ti odzivi so lahko spremembe vedenjskih navad, spremembe v zaznavanju166, poškodbe slušnega aparata ali sistema za ravnotežje167 in nevarne fiziološke poškodbe168. Znanstveniki domnevajo, da so vzrok številnim nasedanjem kitov na obalah in izgubam potomstva prav prekomerne izpostavljenosti teh organizmov podvodnemu hrupu. Podvodni hrup, ki nastaja zaradi dejavnosti človeka, se deli v dve skupini. Kratkotrajen (impulzni) hrup169 in dolgotrajen (neprekinjen) hrup170. Obe vrsti hrupa imata različne vplive na morske organizme. Ob prvih meritvah v slovenskem morju je bil zaznan kontinuirani hrup, ki nastaja v slovenskem morju v največji meri zaradi vožnje s plovili. Izmerjene ravni hrupa lahko že neposredno vplivajo na vedenjske značilnosti raznih morskih živali. KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE V okviru izvajanja Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) smo pripravili začetno oceno stanja onesnaženosti morske obale z odpadki, prvi pregled prisotnosti mikroplastike in plavajočih odpadkov na vodni površini morja. Pripravlja se program spremljanja stanja za odpadke na obali ter ukrepe za izboljšanje stanja. Poteka redno čiščenje obale, ki poteka že okoli 20 let, izvaja državna gospodarska javna služba vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja – Služba varstva obalnega morja (v nadaljevanju: SVOM). Količine zbranih odpadkov se beležijo od januarja 2009 dalje. V veljavi je Regionalni načrt upravljanja z morskimi odpadki v Sredozemlju171, sprejet decembra 2013. 166 motenost in nesposobnost pri medsebojnem sporazumevanju istih vrst kratkotrajna ali stalna izguba sluha in izguba ravnotežja 168 hematomi, notranje krvavitve, poškodbe dihalnih organov in ribjih mehurjev, ipd. 169 Nastaja pri seizmičnih raziskavah, eksplozijah, gradbenih delih (zabijanje pilotov v pristaniščih in ostalem litoralnem pasu) in uporabi sonarjev, s katerim je danes opremljeno že vsako turistično plovilo. 170 Izvajajo ga predvsem manjša motorna plovila in ladijski promet, nastaja pa tudi pri poglabljanju dna. 171 Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based Sources Protocol Ele. Dostop: http://www.sweep-net.org/regional-plan-marine-litter-0 Vpogledano: 29.3.2014 167 129 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Onesnaženje z odpadki je družbeni problem, ki se na nivoju EU intenzivno obravnava, saj so raziskave pokazale naraščajoče onesnaženje rek in morij z mikroplastiko. Podvodni hrup je vključen kot eden izmed deskriptorjev za vrednotenje okoljskega stanja morja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Morska direktiva). V skladu z Morsko direktivo mora vsaka država članica pripraviti strategijo za svoje morske vode. Vsebina Morske direktive je bila v pravni red Republike Slovenije prenesena z Zakonom o vodah (ZV-1) in Uredbo o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (Ur.l. RS, št. 92/10, 20/13). Nacionalna morska strategija bo izdelana z Načrtom upravljanja z morskim okoljem. POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Pomanjkljivi ali neobstoječi viri podatkov za ugotavljanju obremenjevanja morja z odpadki Reke so pripoznane kot izredno pomemben vir morskih odpadkov. Nedavna raziskava je pokazala, da preko reke Donave v Črno morje vsak dan zaide kar 4.2 ton plastičnih odpadkov (Lechner 2014). Zaradi tega je potrebno vključevanje vsebin upravljanja z odpadki v obravnavo kopenskih virov na nacionalnem in regionalnem nivoju, razvoj in vzpostavitev ustreznih monitoring programov za oceno onesnaženja rek in obale z mikroplastiko, identifikacija glavnih virov onesnaženja na obali in ob rekah. Pomanjkljivi ali neobstoječi viri podatkov za ugotavljanje obremenjevanja morja s podvodnim hrupom Z namenom znižanja ravni hrupa v morskem okolju je potrebno v prvi vrsti določiti raven obremenitve zaradi podvodnega hrupa, določiti vpliv na vodne organizme in določiti glavne dejavnosti, ki povzročajo podvodni hrup v slovenskem morju 130 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 6.3.5 Prilagajanje podnebnim spremembam Agencija Republike Slovenije za okolje OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Podobno kot ugotavljajo v Evropi in ostalih delih sveta, se tudi v Sloveniji že srečujemo s podnebnimi spremembami. To nam potrjujejo tudi meritve podnebnih spremenljivk (Vertačnik 2013). Povprečna temperatura v Sloveniji se je od leta 1961 dvignila za 1,7 °C, kar je več kot v svetovnem povprečju. Najbolj se je dvignila poleti, jeseni pa porasta ni zaznati. Spreminja se tudi padavinski režim. Pomladi in poleti je opazen trend zmanjševanja padavin. Na letni ravni so se padavine opazno zmanjšale v zahodni polovici države. Zmanjšuje se količina novozapadlega snega, opazno se tanjša tudi debelina snežne odeje v sredogorju. Močno se je povečalo izhlapevanje, najbolj na Primorskem, kjer je od leta 1971 večje za 20 %. Vse naštete spremembe podnebja pomembno vplivajo na vodni krog. Spremembe so zaznavne tudi v vodni bilanci. V obdobju 1981-2010 je na območju Slovenije povprečni skupni odtok znašal 867 mm. Z modelom Growa je bilo ugotovljeno zmanjšanje vodnih količin med dvema tridesetletnima obdobjema: 1971-2000 in 19812010. Skupni povprečni neto letni odtok se je zmanjšal za okoli 30 mm. Slika 6-37: Trend spreminjanja povprečne poletne temperature zraka v Sloveniji v obdobju 1961– 2011. (vir: ARSO) 131 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Slika 6-38: Trend spreminjanja povprečne letne vsote padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2011. Z velikimi krožci so označene postaje s statistično značilnimi trendi pri stopnji značilnosti 5 %. Trendi označeni z manjšimi krožci niso statistično značilni. (vir: ARSO) Podnebne spremembe v Sloveniji so realnost, ki že pomembno vpliva na vodni krog. Podnebni scenariji kažejo, da v bodoče lahko pričakujemo bolj sušne razmere v topli polovici leta, v hladni polovici leta pa bolj intenzivne padavine, ki lahko povzročijo tudi poplave. 132 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Slika 6-39: Trend srednjih letnih pretokov na vodomernih postajah državnega hidrološkega monitoringa (vir: ARSO) O opaženih spremembah pretočnih režimov in spremembah vodne bilance Podnebni modeli kažejo, da se bo trend globalnega ogrevanja nadaljeval, četudi takoj povsem zaustavimo izpuste toplogrednih plinov. V kolikor bodo človeški izpusti rasli kot do sedaj, klimatski modeli za Slovenijo napovedujejo, da bo ozračje v obdobju 2021–2050 toplejše za dodatno stopinjo in pol. Količina padavin se na letni ravni ne bo bistveno spremenila, zaznaven pa je signal upadanja padavin poleti. Te naj bi se zmanjšale za 5– 15 %. Ker se bo sorazmerno z višanjem temperature povečala evapotranspiracija (najbolj v topli polovici leta) lahko v prihodnjem podnebju pričakujemo pogoste sušne razmere v poletnem času. Skupaj z zmanjšano zalogo vode v snežni odeji bodo poletne suše močno vplivale na rečne pretočne režime in vodne zaloge v poletnem času. Čeprav scenariji ne kažejo večjih sprememb padavin v ostalih letnih časih, pa je v hladni polovici leta ob višji temperaturi pričakovati bolj intenzivne padavine, ki imajo za posledico poplave, plazove in erozijo. Ob takšnih scenarijih lahko pričakujemo da bo povprečni letni odtok v obdobju 2021-2050 med 794 in 924 mm/leto. Zgoraj navedeni trendi zahtevajo prilagajanje na klimatske spremembe z večanjem odpornosti vodne in ostale infrastrukture na povečanje poplavnih dogodkov tako v številu 133 Druge pomembne zadeve upravljanja voda kot intenziteti, pospešenim izvajanjem podrobnejših načrtov zmanjšanja ogroženosti pred poplavami na območjih pomembnega vpliva poplav ter ohranjanjem in uravnavanjem vodnega režima zaradi sušnih dogodkov. Potrebno je ciljno zmanjševati ogroženost ljudi in premoženja ter gospodarskih panog in kmetijstva ter kulturne dediščine zaradi poplav, suše, erozije, in plazov (ukrepanje na vseh ogroženih območjih) z gradbenimi in negradbenimi ukrepi. Posebno skrb je trebe namenjati podeljevanju vodnih pravic s prvenstveno nalogo zagotavljanja zdrave pitne vode in zagotoviti prilagajanje pravic glede na trajne spremembe v vodnem režimu. KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE ZV-1 definira, da se pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanimi ekosistemi upoštevajo vplivi podnebnih sprememb. Prav tako je pri podeljevanju vodnih pravic omogočena začasna omejitev in ustavitev izvajanja vodne pravice zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v primeru naravnega pojava, ki povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, kjer lahko ministrstvo z odločbo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic.Pri omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom. Zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice iz zgoraj navedenih razlogov imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine. Prav tako je zakonsko omogočena prilagoditev vodne pravice, če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot ter imetniku vodne pravice določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem obdobju prilagodi izvajanje vodne pravice novim razmeram. Če imetnik vodne pravice ne izvede prilagoditve na način in v roku na podlagi prejšnjega odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame. Ne glede na to, se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo. Definirani so podrobnejši pravni in načrtovalski okviri za poplavno ogroženost, manjkajo pa za sušo, erozijo in plazljivost in plazovitost. Prav tako za slednje manjkajo dovolj podrobne strokovne podlage za potrebe odločanja in optimalno medsektorsko izvajanje ukrepov večanja odpornosti družbe na ekstremne vremenske pojave. 134 Druge pomembne zadeve upravljanja voda UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Sprememba temperaturnih, padavinskih in pretočnih režimov ter povečanje jakosti in pogostosti nastopa poplav, erozije, plazov, suš Zaradi sprememb se povečuje škoda v celotni družbi in ogroženih je več človeških življenj. Zaradi dvajsetletnega zanemarjanja področja upravljanja z vodami, v finančnem, kadrovskem in organizacijskem ter temu primerno zmanjšanje izvedbe ukrepov, je stanje ob pojavu ekstremnih dogodkov še slabše. Kadrovsko podhranjena struktura, ki skrbi za upravljanje z vodami na upravnem in načrtovalskem nivoju ter informacijskem nivoju, spremljanju stanja voda in vodenju investicijskih projektov ter nadzorom vzdrževanja in izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe ne more povečevati odpornosti na dogodke v taki meri, kot bi bilo potrebno Za doseganje učinkovitih rezultatov bi bilo potrebno kadrovsko strukturo okrepiti ter boljše organizirati z jasnim ciljem povečanja odpornosti družbe na vremenske ekstreme s tehničnimi in netehničnimi ukrepi. Pomanjkanje podrobnih predpisov, metodologij in strokovnih podlag za erozijo, plazove in plazovitost ter sušo Definirani so podrobnejši pravni in načrtovalski okviri za poplavno ogroženost, manjkajo pa za sušo, erozijo in plazljivost in plazovitost. Prav tako za slednje manjkajo dovolj podrobne strokovne podlage za potrebe odločanja. Podpora strokovnim službam za sledenje in opozarjanje pred nevarnimi vremenskimi pojavi. Projekcije trendov zlasti intenzivnih padavinskih dogodkov kažejo, da bo pravočasno opozarjanje vedno pomembnejše pri zmanjševanju posledic naravinh nesreč. Poleg primerne kadrovske strukture je pomembno zagotoviti tudi primerno vzdrževanje merilne in informacijske opreme, ki se sicer dobavlja ob pomoči skladov Evropske unije. 135 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 6.3.6 Pomanjkanje vode in suše Agencija Republike Slovenije za okolje OPIS OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Suša postaja del ekstremnih vremenskih dogodkov, ki povzročajo težave slovenski ekonomiji. Slovenija je bogata z vodnimi viri, k čemur pripomore predvsem velika količina padavin – v Sloveniji pade v povprečju od 800 mm padavin na leto na skrajnem severovzhodu do več kot 3000 mm na zahodu. Prav dejstvo, da gre s povprečno okoli 8.000 m3 vode letno na prebivalca za eno najbolj vodnatih držav ne samo Evrope, ampak tudi sveta, je v preteklosti sprožalo razprave o dejanski ogroženosti zaradi suše. Vendar podatki kažejo, da je zaradi pomanjkanja padavin in njihove neugodne časovne razporeditve suša problem in predstavlja vse večje tveganje tudi v Sloveniji. Glede na dolžino trajanja obdobja brez padavin lahko pri suši v splošnem ovrednotimo tri prevladujoče vidike: - meteorološki vidik, ki ga opisuje podaljšano obdobje s pomanjkanjem padavin in je pogosto definiran kot zmanjšanje števila dni s padavinami v primerjavi z (»normalnim«) referenčnim obdobjem; - hidrološki vidik, ki opisuje zmanjšanje količine vode v rekah, jezerih in znižanje gladine podzemne vode; - kmetijski vidik, ki predstavlja nezadostno količino vode v tleh, ki jo kmetijske rastline potrebujejo za normalen razvoj. Kadar nastopi v času intenzivne rasti in razvoja kmetijskih rastlin, je pridelek zmanjšan ali celo popolnoma uničen. V obdobju po letu 1990 smo na številnih območjih Slovenije doživljali težave z negativno vodno bilanco, predvsem na področju kmetijstva. Beležili smo daljša sušna obdobja in močnejše suše, ki so se pojavljale tudi v več zaporednih letih. Časovna in prostorska razporeditev padavin je ključna za pojav suše v Sloveniji, ki se odraža v kmetijstvu in razpoložljivih količinah površinskih in podzemnih voda. Posledice suše so bile opazne na vseh področjih gospodarstva. Spremenljivost kmetijskih suš Primanjkljaj vode za kmetijske rastline v poletnem obdobju od junija do konca avgusta v glavnih devetih kmetijskih regijah Slovenije, ki je bil večji od 100 mm (povprečni 75. percentil enostavne meteorološke bilance, ki predstavlja razliko med padavinami in potencialno evapotranspiracijo), je v zadnjih petdesetih letih (1963-2013) povzročil kar 18-krat težave s kmetijsko sušo lokalnih (vsaj v 2 regijah), regionalnih (v 3-5 regijah) ali izrazitih nacionalnih (v 6-9 regijah) razsežnosti in sicer v letih: 1967, 1971, 1976, 1983, 136 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 1984, 1988, 1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2010, 2011, 2012 in 2013. Primanjkljaj vode večji od 100 mm se je največkrat pojavil na Primorskem, 43-krat, 15krat v Prekmurju , po 11-krat v Podravju in na Goriškem, v ostalih regijah pa od 6 do 8krat. Leta 2013 se je pojavil tako visok primanjkljaj tudi na Koroškem, kar v preteklosti ni bila praksa. Velika škoda se je pojavila dvanajstkrat po letu 1990, od tega kar devetkrat po letu 2000. Suše so v letih 2000, 2001, 2003 in 2006, 2007, 2012 in 2013 dosegle razsežnosti naravne nesreče. Ocenjena neposredna škoda je presegla 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar je dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. vodna bilanca (padavine - izhlapevanje) (mm) Med najbolj perečimi je bilo leto 2003, ko je več kot 60 % slovenskega ozemlja prizadela ekstremno huda suša. Značilnost kmetijskih suš je, da so pogostejše in intenzivnejše v zadnjih desetih letih. Pojavnost pa je tako časovno kot regijsko od leta do leta raznolika. Dejstvo je, da prizadene poleg najbolj ranljivih regij severovzhodne in jugozahodne Slovenije tudi druge dele Slovenije. 200 150 100 50 0 -50 -100 -150 -200 -250 izrazita regionalna lokalna ni suše 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 -300 Slika 6-40: Izrazite, regionalne in lokalne suše v devetih regijah v Sloveniji v obdobju 1963-2013 določene na osnovi povprečnega primanjkljaja vode v poletnem obdobju. (vir: UM/ARSO) 137 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Prostorska ocena kmetijske suše Za klimatološke analize kmetijske suše se uporablja podatke o površinski vodni bilanci, izračunani za referenčno rastlino172 iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo173 z uporabo podatkov klimatoloških in padavinskih postaj v meteorološki mreži Agencije RS za okolje. Na klimatoloških postajah je, z obstoječim naborom merjenih spremenljivk, možen izračun evapotranspiracije (izhlapevanja iz tal in rastline). Vodna bilanca padavinskih postaj se izračuna na osnovi najbližje referenčne klimatološke postaje. Pri interpretaciji prostorskih podatkov na kartah je zato nujno potrebno upoštevati, da je na karti predstavljena le meteorološko določena stopnja suše v obliki vodne bilance oziroma primanjkljaja vode v tleh. Pri tem ni upoštevan vpliv različne tehnologije pridelave, posledic sušnega in vročinskega stresa na rastline in njihove fiziologije, pogostnosti in intenzivnosti padavin, površinskega odtoka vode ob kratkotrajnih poletnih nevihtah, bližine namakalnih sistemov in številnih drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na preskrbljenost rastlin z vodo. Leta 2003 je bil primanjkljaj vode v tleh za kmetijske rastline rekorden v vseh kmetijskopridelovalnih regijah. Škoda zaradi kmetijske suše leta 2003 je nastala v 190 občinah oziroma v vseh slovenskih občinah, razen Bovca, Kobarida in Jezerskega. Skupna, ocenjena neposredna škoda po opravljenih verifikacijskih postopkih in medresorskem usklajevanju je bila ocenjena na 24.6 milijard SIT (128,3 mio EUR). Trajala je od marca do konca avgusta. Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje, ki so bili zbrani na osnovi zapisnikov o ogledih in ocenah škode na kmetijskih rastlinah po suši, je bila skupna površina kmetijskih rastlin, ki so utrpele škodo po suši blizu 380.685 ha, od tega največji delež na trajnih travnikih, koruzi in pšenici. Največji primanjkljaj (ki je ponekod presegel vrednost 500 mm) je bil zabeležen v obalno-kraški regiji in na skrajnem vzhodu Slovenije. V osrednji Sloveniji so se vrednosti primanjkljaja v omenjenem obdobju gibale med 200 in 400 mm, v gorskem svetu zahodne in severne Slovenije pa primanjkljaja ni bilo. Na spodnji sliki je prikazan prostorski prikaz kmetijske suše 2003 (razred 1 so območja z najhujo sušo). 172 Privzeta referenčna rastlina je aktivno rastoča trava, ki popolnoma prekriva tla, z globino koreninskega sistema do 15 cm in je zadostno preskrbljena z vodo, ima višino 0,12 m, površinsko upornost 70 s/m in albedo 0,23. 173 Potencialna evapotranspiracija je modelirana po Penman-Monteithovi metodi, ki upošteva naslednje meteorološke spremenljivke: temperaturo zraka, relativno zračno vlago, hitrost vetra in sončno sevanje. 138 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Slika 6-41: Kmetijska suša od marca do avgusta 2003 - podana je površinska vodna bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO) Leta 2006 je slovensko kmetijstvo ponovno prizadela kmetijska suša. Bila je specifična v vseh pogledih. Prostorsko je prizadela manj kot 25 % območja Slovenije, trajala je le slaba dva meseca, od 1. junija do 31. julija, vendar je bila na prizadetih območjih zelo intenzivna. Suša je po podatkih Programa za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2006 prizadela okrog 21.000 kmetijskih pridelovalcev v 139 občinah, na okoli 170.000 ha površine. Ocena sredstev za odpravo škode zaradi suše je bila ocenjena na 49,958.000 EUR. 139 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Slika 6-42: Kmetijska suša od 1. junija do 31. julija 2006. Podana je površinska vodna bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO) Na zgornji sliki je prikazan prostorski prikaz kmetijske suše 2006. Največji primanjkljaj je bil zabeležen v obalno-kraški regiji. Vrednosti primanjkljaja nad 150 mm v omenjenem obdobju so bile zabeležene v zahodni in osrednji Sloveniji ter na Dolenjskem in Beli Krajini. V severni in vzhodni Sloveniji so bile razmere ugodnejše. 140 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Slika 6-43: Kmetijska suša v obdobju od 20. junija do 20. avgusta 2012 - podana je površinska vodna bilanca za referenčno rastlino, izračunana iz razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo v mm. (vir: UM/ARSO) Značilnost kmetijske suše 2012 je bilo pomanjkanje padavin, ki je bilo najbolj pereče na Obali, kjer je trajalo že od oktobra 2011. V obdobju od 20. junija do 20. avgusta 2012, ki je bilo razglašeno za sušno obdobje, je na Obali padlo le 7 % dolgoletnega povprečja padavin, na Goriškem 33 %, v osrednji Sloveniji 57 %, na Dolenjskem 43 %, na celjskem 48 %, v Podravju 69 %, v Prekmurju 78 %. Zato je bilo to obdobje tudi privzeto za prostorski prikaz suše (zgornja slika). Pomanjkanje padavin je bilo ponekod v avgustu 2012 rekordno, le na severovzhodu in na severu je bilo v preteklih desetletjih še nekaj podobnih ali bolj sušnih poletnih obdobij. Stopnjevanje suše je bilo regijsko zelo raznoliko zaradi neenakomerno razporejenega dežja v obravnavanem obdobju. Situacija je bila najslabša v avgustu. Kljub marsikje ugodni vsoti padavin v vegetacijski sezoni, pa je bila za sušni stres problematična razporeditev padavin in sovpadanje s fenološkim razvojem. Slabe učinke sušnega stresa je stopnjeval še močan vročinski stres, ki so mu bile zaradi visokih temperatur zraka rastline izpostavljene vse od konca druge dekade junija. Suša 2012 je prizadela 106.257,65 ha površin, ocenjena škoda pa je bila 56.165.261,59 eurov. 141 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Značilnost kmetijskih suš v zadnjem desetletju je tudi sovpadanje sušnega obdobja z vročinskimi valovi, ki je lansko leto trajalo od zadnje tretjine junija do konca avgusta, tudi v letu 2013 smo beležili tri vročinske valove. Število vročih dni se po letu 1990 povečuje (spodnje slika). Povprečna poletna temperatura zraka se je začela občutno dvigati v osemdesetih letih 20. stoletja. Istočasno je začelo strmo naraščati povprečno število toplih in vročih dni. Poletne temperaturne razmere analiziramo s pomočjo temperaturnih indeksov: če maksimalna dnevna temperatura preseže 25 °C, tak dan označimo za topel dan; v primeru, da preseže 30 °C pa vroč dan. Do 9. avgusta smo letošnje poletje v Ljubljani zabeležili 29 vročih dni, ko je bila dnevna najvišja temperatura enaka ali višja od 30 °C. Čeprav se to število ne more meriti s številom vročih dni v letu 2006, ko smo zabeležili kar 51 vročih dni v Ljubljani, pa smo se zelo približali izenačitvi rekorda v številu zaporednih vročih dni. 80 število dni LJUBLJANA 59 60 40 32 20 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 6-44: Število vročih (Tmax >=30°C) in toplih (Tmax>=25°C) dni v Ljubljani v obdobju 19512013. (vir: UM/ ARSO) Trendi hidroloških suš Hidrološka suša se najbolj odraža v energetiki in vodooskrbi, prav tako sta moteni industrijska dejavnost in turizem. Neprekinjeno obdobje z večinoma podpovprečno letno vodnatostjo slovenskih rek traja vse od leta 1980. Obdobja z malimi pretoki so vse daljša, trendi najmanjših pretokov trajanj nad 30 dni kažejo skoraj povsod po državi upadanje pretokov. Statistično značilno upadanje pretokov je zlasti na območjih z gorskim zaledjem. Eden od razlogov je ta, da so zime v zadnjih tridesetih letih manj bogate s snegom, kar prispeva k manjšim spomladanskim pretokom in posledično daljšim sušnim obdobjem. Je pa hidrološka suša regionalni pojav in nikoli ne zajame enakomerno cele Slovenije (spodnja slika). Med hidrološko najbolj suha leta glede na razpoložljiva obdobja podatkov sodijo leta 1946, 1947, 1949, nato pa leto 1993 in obdobje 2000-2003, med katerimi je bilo najbolj sušno leto 2003, ter 2012. Upadanje pretokov je predvsem posledica upadanja 142 Druge pomembne zadeve upravljanja voda letne količine padavin in porasta povprečne letne temperature zraka ter z njo povezanega večjega izhlapevanja vode. Ob napovedanih podnebnih spremembah se bodo trendi manjšanja pretokov in dolžine hidrološke suše nadaljevali. Slika 6-45: Leta s podpovprečno vodnatostjo običajno pomenijo sušne razmere na zalednem območju rek (vir: UH/ARSO). Z izrazito sušo v vodonosnikih, ko so bila negativna odstopanja od obdobnega povprečnega napajanja vodonosnikov največja, smo se srečali v letih 1971, 1983, 2003 ter 2011 in 2012 (zgornja slika). Slika 6-46: Odstopanje letnega obnavljanja podzemne vode v Sloveniji od povprečja 1981-2010. (vir UH/ARSO) V letu 2003 so bile v Prekmurju zabeležene najnižje gladine podzemne vode od začetka sistematičnih meritev. Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, so v letu 2003 s cisternami po vsej Sloveniji prepeljali okoli 119.180 kubičnih metrov pitne 143 Druge pomembne zadeve upravljanja voda vode. Število prebivalcev, odvisnih od dovozov pitne vode s cisternami, je bilo v letu 2003 okoli 47.400. Slabo desetletje po suši 2003 smo bili v letih 2011 in 2012 priča podobnim ekstremnem razmeram, ki prostorsko in časovno niso popolnoma sovpadale s tistim iz leta 2003. Suša v vodonosnikih 2012 je imela svoje zametke že leta 2011, za katerega je bilo značilno izrazito manjše napajanje vodonosnikov od dolgoletnega povprečja. Zaloge podzemnih voda se je zmanjševale vse do konca avgusta 2012, ko so vodne gladine marsikje v Dravski in Krški kotlini dosegale rekordno nizke vrednosti. Izdatnost najpomembnejšega vodnega vira slovenske Istre, kraškega izvira Rižane, v času največje rabe vode v letu 2012 ni več zadostovala za nemoteno oskrbo s pitno vodo. Največji primanjkljaj pri obnavljanju podzemne vode je bil v letu 2012 glede na primerjalno obdobje 1981-2010 na območjih zahodnih Alp in visokih dinarskih planot ter na območjih ravninskih prodno-peščenih vodonosnikov (spodnja slika). Slika 6-47: Odstopanje obnavljanja podzemnih voda v letu 2012 glede na povprečje obdobja 19812010 (regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI). Suša v vodonosnikih se sicer ne odraža enako kot druge oblike tega pojava, velikokrat celo ne sovpada časovno in prostorsko z njimi, kar se je pokazalo tudi v letu 2013. Ker so procesi izmenjave vode v vodonosnikih počasnejši kot v drugih delih hidrološkega krogotoka vode, je začetek suše podzemnih voda običajno zadnji po vrsti za začetkom meteorološke, kmetijske in suše površinskih voda. Po končani suši se razmere v vodonosnikih izboljšajo zadnje. Suša v vodonosnikih ima lahko znatne negativne vplive na oskrbo s pitno vodo, posebno na območjih, ločenih od urejene vodovodne infrastrukture. Nenazadnje se suša v vodonosnikih negativno odraža tudi v kmetijstvu, odvisnem od namakanja iz podzemnih voda, v gospodarstvu in turizmu. 144 Druge pomembne zadeve upravljanja voda odstopanje padavin od dolgoletnega povprečja (%) V letu 2013 se je občutno pomanjkanje vode v tleh začelo v prvi dekadi junija, zlasti na obalnem območju, nekoliko kasneje tudi v severovzhodni Sloveniji. Do konca druge dekade avgusta, so ocene sušnost na teh dveh območjih že dosegle ekstremne vrednosti, sušne razmere pa so razširile tudi v druge dele države. 90 80 2003 2012 2013 70 60 50 40 30 20 10 0 Portorož Bilje Ljubljana Novo mesto Maribor Murska Sobota Šmartno pri Slovenj Gradcu Slika 6-48: Delež padavin v obdobju od 1. junija do 15. avgusta glede na dolgoletno povprečje 1971-2000 v sušnih letih 2003, 2012 in 2013 (vir: UM/ARSO) Od junija do konca druge dekade avgusta je v večjem delu Slovenije padlo manj kot 50 %, ponekod okoli 50 % dolgoletnih padavin, le na severozahodu države nekoliko več (zgornja slika). Še posebno suh je bil julij, deževalo je večinoma le v obliki ploh in neviht. Ob prehodu zadnjih dveh front, prve 9. avgusta in druge 13. avgusta, so se razbesnela neurja z močnimi nalivi, ponekod tudi s točo. Obala, Kras in skrajni južni del Slovenije ter Bela Krajina so ostali skoraj suhi, v večjem delu osrednje in vzhodne Slovenije je padlo od 20 do 30 mm, največ, okoli 50 mm pa so namerili v delu severovzhodne Slovenije. Količina padavin je bila premajhna da bi se popravilo stanje vodne bilance. Niti v severovzhodni Sloveniji, niso obnovile povsem izčrpanega talnega vodnega rezervoarja. Posledično so bile kmetijske rastline vse do konca druge dekade avgusta v močnem sušnem stresu. S prekinitvijo vročinskega vala je nekoliko je popustil le vročinski stres. V obdobju od začetka vegetacijske sezone (od 1. aprila dalje) je kumulativna vodna bilanca, s katero ocenjujemo razsežnost vodnega primanjkljaja (padavine minus evapotranspiracija), že konec julija ponekod pa v začetku avgusta presegla različne razrede intenzitete sušnosti. V večjem delu države je bila presežena ocena suho (kar je slabše od dolgoletnega povprečja), v vzhodni in severovzhodni Sloveniji pa so se ocene povzpele nad zelo suho oziroma so se, zlasti v severovzhodni Sloveniji, razmere približale sušnim razmeram v letu 2003, ko je državo pestila najhujša suša v zadnjih petdesetih letih. Glede na navedeno je potrebno vgraditi v vse mehanizme odločanja in ukrepe na področju upravljanja z vodami cilj zakona – ohranjanje in uravnavanje vodnih količin. 145 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Posebej je to potrebno pri podeljevanju novih vodnih pravic in omejitvah in prilagoditvah starih in že podeljenih pravic. Prvenstveno ima prednost oskrba s pitno vodo. Pri podeljevanju vodnih pravic je omogočena začasna omejitev in ustavitev izvajanja vodne pravice zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v primeru naravnega pojava, ki povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, kjer lahko ministrstvo z odločbo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic.Pri omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom. Zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice iz zgoraj navedenih razlogov imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine. Prav tako je zakonsko omogočena prilagoditev vodne pravice, če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot ter imetniku vodne pravice določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem obdobju prilagodi izvajanje vodne pravice novim razmeram. Če imetnik vodne pravice ne izvede prilagoditve na način in v roku na podlagi prejšnjega odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame. Ne glede na to, se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo. Zakonsko se lahko namenja sredstva Sklada za vode tudi za gradnje in posodobitve vodnih zadrževalnikov namenjenih za namakanje kmetijskih zemljišč, ki so državna vodna infrastruktura, KAJ ŽE IZVAJAMO V OKVIRU NACIONALNE ZAKONODAJE Uporablja se Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS št. 114/05). Ker se suša ne uvršča med naravne nesreče, za katere se je možno zavarovati (3. člen ZOPNN), so kmetje upravičeni do delnega povračila škode, ki jo je povzročila suša (34. – 44. člen ZOPNN). Po Zakonu o vodah se sredstva Sklada za vode porabljajo za financiranje: 1. vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo, 2. gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne infrastrukture, 146 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 3. izvajanje javnih gospodarskih služb iz prejšnjega člena, 4. gradnje in posodobitve vodnih zadrževalnikov namenjenih za namakanje kmetijskih zemljišč, ki so državna vodna infrastruktura, 5. nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti na podlagi 16. člena tega zakona, 6. strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona, ki jih opravljajo pravne osebe javnega prava, ki jih je ustanovila Republika Slovenija v ta namen, 7. medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo v skladu z operativnimi programi varstva okolja ter 8. drugih posameznih strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona. UGOTOVLJENE POMEMBNE ZADEVE UPRAVLJANJA VODA Povečevanje dogodkov pomanjkanja vode in suše Potrebna je skrb za celovito prognozo dogodkov, ki je lahko podlaga za ukrepanje. Poudarek naj ne bi bil samo na plačevanju škode v kmetijstvu, ampak v preventivnih praksah in ukrepih za zagotavljanje uravnavanje in ohranjanja vodnih količin v vodotokih, vodnonosnikih in tleh. Za potrebe kmetijstva je učinkovit ukrep gradnja zadrževalnikov in njihovo polnjenje v času, ko je vode dovolj ter namakanje kmetijskih površin v času suše ter seveda prilagoditev posevkov glede klimatsko stanje. Direktno jemanje vode iz vodotokov ima preveč omejitev, da bi bilo smotrno zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka. Zakon o opravi posledic naravnih nesreč je v delu, ki se nanaša oz. uporablja za sušo, v praksi izkazal določene pomanjkljivosti. Zlasti je potrebno poenostaviti postopke za oceno škode po suši in bolje definirati pogoje za razglasitev sušnih razmer. V vse mehanizme odločanja in ukrepe na področju upravljanja z vodami je treba vgraditi ohranjanje in uravnavanje vodnih količin. 147 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Izvajanje učinkovitih ukrepov za uravnavanje in ohranjanje vodnih količin v samih vodotokih in podzemnih vodnosnikih Poleg zagotavljanja potrebnih vodnih količin za namakanje v zadrževalnikih je potrebno poskrbeti tudi za njeno optimalno uporabo. Uporabnikom namakalnih sistemov je potrebno zagotoviti vse potrebne informacije o stanju površinske vodne bilance tal, količini vode v različnih tipih tal in svetovati, koliko vode je potrebno glede na stanje in srednjeročno vremensko prognozo v posameznih regijah dodati posameznim gojenim rastlinam za optimalno rast in razvoj. 148 Druge pomembne zadeve upravljanja voda 7 Uporabljena zakonodaja in literatura Evropska zakonodaja: Direktiva o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2000) Uredba Sveta (ES), št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu. Slovenska zakonodaja: Zakoni: ZDLov-1: Zakon o divjadi in lovstvu (Ur.l. RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US in 17/08) ZFfS: Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 83/2012 – ZFfS-1). ZMR-2: Zakon o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06).) ZON: Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1 in 8/10 - ZSKZ-B) ZOPNN: Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 - uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 - ZUJF in 17/14) ZSRib: Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06) ZUPUDP: Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in 57/12). ZUPUDPP: Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; UL RS, 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP). ZV-1: Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13) ZVO-1: Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) Uredbe: Uredba o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/2006, 5/2009, 36/2013) 149 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012). Uredba o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02, 122/07 in 14/2013) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/2012 Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02, 17/02, 17/06 ) Uredba o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Ur.l. RS, št. 88/2005). Uredbe (ES) o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Ur.l. RS, št. 23/2008). Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12). Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008) Pravilniki: Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št 63/05, 26/06, 32/11 Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev, Ur. l. RS., št 62/07. 150 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Literatura: Allan J. D. (2004). Landscapes and riverscapes: The influence of land use on stream ecosystems. Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics, 35(1): 257–284 ARSO, (2001). 3. del Mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti in njene trajnostne rabe. V: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. Carlton J. T. in Geller J. B., 1993. Ecological roulette: the global transport of nonindigenous marine organisms. Science, 261: 78-82. CIS No. 3 (2003). Common Implementation Strategy for the Water Framework Directive (2000/60/EC), Guidance Document No. 3: Analysis of Pressures and Impacts. Working Group 2.1 – IMPRESS, European Communities, Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communitie, 2003. De Min, R. in Vio, E. (1998). Molluschi esotici nell'Alto Adriatico. Annales, Ser. hist. nat., 13, 43-54. Deželak F., in Jenko J., 2011. Program spremljanja stanja morskih voda glede na nivo podvodnega hrupa v skladu z Direktivo o morski strategiji – 2. Faza (Informativne meritve podvodnega hrupa). Poročilo 2011. Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, 49 str. EIONET (2014). Nomenklatura CLC. Ele. Dostop: Etični kodeks slovenskih sladkovodnih ribičev. Dostopno na: http://ribiskazveza.si/dejavnosti/pravno-podrocje/zakonodaja-s-podrocja-sladkovodnega-ribistva Galil, B. S., 1994. Lessepsian migration – Biological invasion of the Mediterranean. V: Boudouresque, C. F., Briand, F., in Nolan, C. (ur.), Introduced species in European coastal waters. Report on an International Workshop. EC, Luxemburg, 63-66. Gollasch, S. in Leppäkoski E. 1999. Risk Assessment of Alien Species in Nordic Coastal Waters. In: Initial Risk Assessment of Alien Species in Nordic Coastal Waters. Nordic Council of Ministers; Copenhagen, 124 s. http://eionet-si.arso.gov.si/Podatki_in_informacije/F1126172740/HTML_Page1126257477 http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_pritiski_i n_vplivi.pdf. Izvajanje Zakona o vodah. Revizijsko poročilo. 2008. Ljubljana, Računsko sodišče RS: 54 str. IzVRS (2013). Repnik Mah P., Habinc M., Petkovska V., Urbanič G. 2013. Katalog dobrih praks urejanja voda. Poročilo o delu za leto 2013. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana. 151 Druge pomembne zadeve upravljanja voda IzVRS (2013). Repnik Mah P., 2013. Sonaravno urejanje površinskih voda Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana. IzVRS. (2013). Letno poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2013, Naloga: I/1/1/4.3 Prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o obremenjevanju voda za namen izdelave ekonomskih analiz (5ED). Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, november 2012, 20 str. IzVRS. (2013). Letno poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2013, Naloga: I/1/1/4.1 Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira (3ED) – 1. in 2. del. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, november 2012 Jalón D.G., Alonso C., Tango M.G., Martinez V., Gurnell A., Lorenz S., Wolter C., Rinaldi M., Belletti B., Mosselman E., Hendriks D., Geerling G. (2013). Review on pressure effects on hydromorphological variables and ecologically relevant processes. D1.2 Effects of pressures on hydromorphology. REFORM. FP7 Jogan, N. in I., Kos, (2012). 2. Poti vnosa, prenosa in širjenja tujerodnih Vrst. V: Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov (končno poročilo projekta). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oktober 2012. MKGP. 2008. Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007-2013. MOP. 2013(a). Načrt upravljanja morskega okolja, Začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije, Prevladujoče obremenitve in vplivi. MKO, (2013). Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali. Dostopno z: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_ zivali/ (september 2013). Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov (končno poročilo projekta). Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, oktober 2012. Dostopno z: http://www.bioportal.si/neobiota_teme.php (november 2013) NIEA Northern Ireland Environmental Agency, (2010). River Basin Management Plans 2009 – 2015. NUV (2011). Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2009 – 2015. MOP, 2011 Pavlin M. (2012). Povezava med spremenljivkami evtrofikacije in združbo nevretenčarjev v celinskih vodah Slovenije. Dokt. disertacija, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2012 152 Druge pomembne zadeve upravljanja voda pCEA (preliminary Cost Effectiveness Analysis), (2007). Revised pCEA Chapter on Fisheries and Alien Species Following Stakeholder Review. Dostopno z: http://www.coastms.co.uk/resources/5b34c89f-ebf9-4294-874f-9bc01c9c077b.pdf (november 2013) Pedersen, M. L. (2009). Effects of channelisation, riparian structure and catchment area on physical habitats in small lowland streams. Fundamental and Applied Limnology / Archiv für Hydrobiologie, 174(1), 89-99. Petek F. (2004). Land use in Slovenia. V Slovenia: a geographical overview. Urbanc M. (ur.). Ljubljana. ZRC SAZU: 105–108 Peterlin M., Palatinus A., Jež E., Ljubec B., Kržan A., Forte J., Kupec R., Štajnrajh T., Ajdnik U., Rauh T., Karakaya B., Birsa T., Karat A., Delić A. Predlog spremljanja stanja in začetna presoja morskih voda glede na lastnosti in količine morskih odpadkov na obali v skladu z Direktivo o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES). Poročilo za leto 2012. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, str. 60. Peterlin, M., Gosar, L., Mohorko, T., Urbanič, G., Gabrijelčič, E., Petelin, Š., Palatinus, A., Kramar, M., Bremec, U., Centa, M., Bruderman, B., Orlando-Bonaca, M., Lipej, L., Malej, A., Francé, J., Čermelj, B., Bajt, O., Kovač, N., Mavrič, B., Turk, V., Mozetič, P., Ramšak, A., Kogovšek, T., Šiško, M., Flander Putrle, V., Grego, M., Tinta, T., Petelin, B., Vodopivec, M., Jeromel, M., Martinčič, U., Malačič, V., Marčeta, B., PENGAL, P., Deželak, F., Jenko, J. (2013). Načrt upravljanja z morskim okoljem : začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije: prevladujoče obremenitve in vplivi. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013. IX, 75 str., ilustr. Ele. Dostop: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_pritiski_i n_vplivi.pdf. PETERLIN, Monika, GOSAR, Leon, MOHORKO, Tanja, URBANIČ, Gorazd, GABRIJELČIČ, Elizabeta, PETELIN, Špela, PALATINUS, Andreja, KRAMAR, Marko, BREMEC, Urška, CENTA, Mitja, BRUDERMAN, Boris, ORLANDO-BONACA, Martina, LIPEJ, Lovrenc, MALEJ, Alenka, FRANCÉ, Janja, ČERMELJ, Branko, BAJT, Oliver, KOVAČ, Nives, MAVRIČ, Borut, TURK, Valentina, MOZETIČ, Patricija, RAMŠAK, Andreja, KOGOVŠEK, Tjaša, ŠIŠKO, Milijan, FLANDER PUTRLE, Vesna, GREGO, Mateja, TINTA, Tinkara, PETELIN, Boris, VODOPIVEC, Martin, JEROMEL, Maja, MARTINČIČ, Urška, MALAČIČ, Vlado, MARČETA, Bojan, PENGAL, Polona, DEŽELAK, Ferdinand, JENKO, Jernej. Načrt upravljanja z morskim okoljem - začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije : prevladujoče obremenitve in vplivi. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013. IX, 75 str., ilustr. PETERLIN, Monika, GOSAR, Leon, PETELIN, Špela, BRUDERMAN, Boris, CENTA, Mitja, KRAMAR, Marko, VELKAVRH, Blaž. Načrt upravljanja z morskim okoljem : izhodišča za pripravo načrta. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013. II, 34 str., 153 Druge pomembne zadeve upravljanja voda povezava: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_strokovn a_zakonodajna_izhodisca.pdf. Petkovska V, Urbanič G. Links between morphological parameters and benthic invertebrate assemblages: general implications for hydromorphological river management. V tisku. Podgornik, S. in Jenič, A., (2014). Ocena velikosti populacij in distribucija tujerodnih vrst rib. Koncno porocilo. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana. Povž, M. 2014. Izhodišče za pripravo kriterijev in metodologije vrednotenja bioloških obremenitev za celinske vode s področja ribiškega upravljanja, ribištva ribogojstva in tujerodnih vrst rib. Zavod Umbra, Ljubljana. PRP. Program razvoja podeželja. Ele. Dostop: http://www.program-podezelja.si/sl/strateski-dokumenti/strateski-dokumenti/slovenija PU NUV (2011). Program ukrepov upravljanja voda za obdobje od 2011 do 2015. MOP, 2011 Ribera M. A. in Boudouresque C. F., 1995. Introduced marine plants, with special reference to Macroalgae: mechanisms and impact. Progress in Phycological Research, 11: 187-268. Smolar-Žvanut, N. in Blumauer, S. (2013). Izhodišče za pripravo kriterijev in metodologije vrednotenja bioloških obremenitev tujerodnih vrst (DDU28). Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana. Smolar Žvanut, N., Blumauer, S., Povž, M., (2013). Ukrepi za zmanjšanje bioloških obremenitev voda. 24. Mišičev vodarski dan 2013 – zbornik referatov, Maribor. Šumer, S., Povž, M., Seliškar, T. (2003). Analiza bioloških obremenitev in vplivov na vode − Pregled in posledice vnosa in preseljevanj sladkovodnih ribjih vrst v in po Sloveniji in vpliv na oceno ekološkega stanja vodnih teles v okviru Direktive o vodah. Končno poročilo. EBRA d. o. o., Logatec. Thuja 2, (2013). Projekt: Tujerodne vrste – naša skrb, moja odgovornost. Dostopno z: http://www.tujerodne-vrste.info/projekt/projekt-thuja-2/ (december 2013) Zibrowius, H. 1994. Introduced invertebrates: examples of success and nuisance in the European Atlantic and in the Mediterranean. V: Boudouresque, C. F., Briand, F. in Nolan, C. (ur.), Introduced species in European coastal waters. Report on an International Workshop. EC, Luxemburg, 44-49. 154 Druge pomembne zadeve upravljanja voda DODATEK: Pomembne zadeve upravljanja voda na porečjih in povodjih (avgušt 2014) V nadaljevanju je podano besedilo pripravljeno v avgustu 2014 za potrebe javne obravnave. Besedilo v nadaljevanju podaja pomembne zadeve upravljanja voda, ki so že podane v Poglavju 6 glede na tip obremenitve, glede na porečja in povodja. Pomembne zadeve upravljanja voda na porečjih in povodjih V nadaljevanju so podani zaznani okoljski problemi174 na področju upravljanja voda175, za katere se ugotovlja, da lahko povzročajo večje vplive na vodno okolje. Pomembnejše obremenitve glede na onesnaževanje, hidrološke in morfološke obremenitve ter glede na biološke obremenitve voda določene na osnovi analize človekovega delovanja na stanje okolja176, kabinetnih analiz, terenskega dela in ekspertnih mnenj. Pomembnejše obremenitve površinskih in podzemnih voda so določene na podlagi v nadaljevanju besedila navednih kriterijev. Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja površinskih voda Obremenjevanje voda zaradi vnosa hranil Obremenitev VTPV je pomembnejša, če znaša vnos nitrata več kot 10 % celotne obremenitve na porečju/povodju. Za ta vodna telesa predstavljajo bistvene obremenitve: točkovni viri onesnaževanje, če predstavljajo ≥ 25% celotne obremenitve na VTPV razpršeni viri onesnaževanja, če predstavljajo ≥ 50 % celotne obremenitve na VTPV Obremenjevanje voda zaradi vnosa prednostnih snovi in posebnih onesnaževal (t.i. nevarnih snovi) 174 175 176 Okoljski problemi so tisti, ki onemogočajo doseganje ciljev vodne direktive Cilji na področju upravljanja voda so: doseganje dobrega stanja voda zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Prikaz človekovega delovanja na stanje voda iz NUV I in njihova nadgradnja v letih 2013-2014 155 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Obremenitev VTPV je pomembnejša, če je na podlagi podatkov monitoringa stanja voda ugotovljeno, da VTPV ne dosega dobrega stanja zaradi prednostnih snovi in/ali posebnih onesnaževal (podatki ARSO za obdobje 2010-2012177). Hidromorfološke obremenitve površinskih voda178 Obremenitev vodotoka je pomemnejša če: - zaradi odvzema vode delež struge z zmanjšanim pretokom predstavlja ≥ 10 % celotnega VT - delež odpadne vode, ki se izpušča v vodotok predstavlja ≥ 30 % glede na nQnp - znaša dolžina zajezitve mokrega zadrževalnika ≥ 45% dolžine VT - delež struge z odvzemom naplavin predstavlja > 10 % dolžine vodotoka - delež osušenih zemljišč predstavlja ≥ 7,2 % prispevne površine vodotoka Obremenitev obale jezera je pomembnejša, če se na podlagi Modularnega Indeksa Spremenjenosti Obale Jezera (MISO-J) ugotovijo veliki vplivi Obremenitev obalnega morja je pomembnejša, če se na podlagi Modularnega Indeksa Spremenjenosti Obale Morja (MISO-M) ugotovijo veliki vplivi Biološke obremenitve površinskih voda Pomembnejše biološke obremenitve voda so podane na podlagi prisotnosti tujerodnih vrst organizmov v površinskih vodah (NUV I, 2011) Druge obremenitve morja Pomembnejše obremenitve morja so podane na podlagi začetne presoje stanja morskega okolja (MKO, april 2014179). Točkovni in razpršeni viri onesnaževanja podzemnih voda ter hidrološke obremenitve podzemnih voda Pomembne obremenitve podzemnih voda so določene: 177 Kakovost površinskih vodotokov, dostopno na URL povezavi: http://www.arso.gov.si/vode/reke/, http://www.arso.gov.si/vode/jezera/, http://www.arso.gov.si/vode/morje/ (vpogledano: 11.8.2014) 178 NUV I, str. 208 (Presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev na rekah) 179 Dsotopno na : http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/okvirna_direktiva_o_morski_strategiji/zacetna_presoja_stan ja_morskega_okolja_dolocitev_dobrega_stanja_morskega_okolja_ciljnih_vrednosti_in_kazalnikov/ (vpogledano: 11.8.2014) 156 Druge pomembne zadeve upravljanja voda - - kjer se na podlagi analize obremenitev in vplivov (NUV I, 2011) ugotovi, da nam okoljski problemi lahko preprečijo doseči okoljske cilje in dobro stanje podzemnih voda do leta 2015 (NUV I, str. 234) na osnovi posodobljene analize obremenitev in vplivov za NUV II na podlagi rezultatov raziskav iz ciljno umerjenih projektov 157 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Porečje Mure Kratek opis porečja reke Mure Porečje Mure se razteza preko Goričkega, Ledavskih goric, ravninskega območja Prekmurja in delno tudi preko Slovenskih goric. Glavne reke na tem porečju so Mura (Slika 7-1), Kučnica, Ščavnica, Velika Krka, Kobiljanski potok in Ledava. Večjih naravnih jezer, ki bi bila vključena v pripravo PZUV, na tem porečju ni identificiranih. Mrtvica Mure pri Kotu (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=3 565) Slika 7-1: Reka Mura (SOkol, ARSO) Raba zemljišč Na porečju Mure je največ kmetijskih površin (66 % površine porečja) pri čemer je 4/5 kmetijskih površin namenjenih intenzivnemu kmetijstvu in 1/5 ekstenzivnemu kmetijstvu. Površine, ki so opredeljene kot naravne površine zasedajo 29 % in površine, ki so opredeljene kot umetne površine zasedajo 4% površine porečja Mure. Iz primerjave z ostalimi porečji/povodji180 izhaja, da je delež površin, ki se namenja intenzivnemu kmetijstvu, največji na porečju Muree. Prisotnost kmetijskih površin, predvsem tistih, ki se uporabljajo za namene intenzivnega kmetijstva, poveča možnost onesnaževanja površinskih in podzemnih voda z nitrati in pesticidi. 180 Deleži intenzivnega kmetijstva po porečjih/povodjih: 55 % porečja Mure, 28 % porečje Drave, 18 % povodje jadranskih rek z morjem, 17 % porečje Save, 8 % povodje Soče. 158 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Pomembni točkovni in razpršeni viri onesnaževanja površinskih voda Do obremenjevanja voda prihaja zaradi emisij odpadne vode iz točkovnih (industrijska odpadna voda, odpadna voda iz komunalnih čistilnih naprav) in razpršenih virov onesnaževanja (spiranje s kmetijskih površin, odpadna voda iz gospodinjstev, ki ležijo zunanj območji poselitve, atmosferska depozicija). Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na porečju Mure najbolj izrazito na Kučnici (VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina), Ledavi (VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero – sotočje z Veliko, VT Ledava zadrževalnik Radmožanci - državna meja) in Ščavnici (VT Ščavnica povirje – zadrževalnik Gajševsko jezero, VT Ščavnica zadrževalnik Gajševsko jezero – Gibina). Na navedenih vodotokih spiranje s kmetijskih površin predstavlja 80 – 95 % celotne obremenitve na VTPV. Na porečju Mure je glede na podatke ARSO, prihaja do prekomernega onesnaževanja vodotokov in zadrževalnikov s fitofarmacevtskimi sredstvi. Najbolj obremenjeni so reka Ledava in Kobiljanski potok ter Perniško in Gajševsko jezero (ARSO, podatki 2010 do 2012). Pomembne hidromorfološke obremenitve površinskih voda Odvzemi vode Skupna količina odvzete vode, ob upoštevanju odvzemov iz izvirov in iz vodotokov površinskih voda (NUV, 2011), na porečju Mure znašal 0,5 m3/s in v primerjavi s porečji/povodji predstavlja najmanjšo vrednost. Voda se v večji meri odvzema za potrebe industrije (t.i. tehnološke vode) Hidroelektrarne Hidroelektrarne močno vplivajo na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe. Tako na porečju Mure prihaja do vpliva gorvodnih avstrijskih HE. 159 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Razbremenilniki181 Po številu razbremenilnikov in dolžini razbremenjene struge najbolj izstopata porečji Mure in srednje Save. Dolžina razbremenjene struge na porečju Mure (razbremenilnik Ledave, Ščavnice, Kobiljskega potoka) znaša 43,9 km. Slika 7-2: Razbremenilnik Ledava-Mura (Foto: A. Bizjak) Osuševanje zemljišč Pregled podatkov o osuševalnih sistemih kaže, da so deleži površin osuševanih zemljišč182, največji na porečju Mure in povodju jadranskih rek z morjem. Na porečju Mure je na prispevni površini MPVT zadrževalnika Gajševsko jezero 45 % prispevne površine zaznamovane z osuševalnimi sistemi, medtem ko je na vodnem telesu Dragonja Podkaštel - izliv skoraj polovica prispevne površine osuševane. Regulacije in druge ureditve struge183 Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa, VT Kobiljanski potok državna meja – Ledava, VT Kučnica, VT Ledava mejni odsek, VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero – sotočje z Veliko Krko, VT Ščavnica zadrževalnik Gajševsko jezero – Gibina. Med najbolj z regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovana vodna telesa uvrščamo MPVT-je184, in sicer in UVT185. 181 Kanal, zgrajen za prevajanje presežnih poplavnih voda (večjih od količin, ki jih struga vodotoka še lahko varno prevaja) 182 Določeno na velikost prispevne površine porečja/povodja 183 Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001) 184 Močno preoblikovana vodna telesa 185 Umetna vodna telesa 160 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Slika 7-3: Nasip ob Muri – vpliv na obvodni ekosistem (Foto: M. Habinc) Biološke obremenitve Od vseh neuradno registriranih tujerodnih vrst rib, ki se nahajajo v slovenskih stoječih in tekočih vodah, je bilo leta 2003 v porečju Mure registriranih po 9 tujerodnih vrst rib. Sivi in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v vodotokih, ampak samo v izoliranih stoječih vodah. Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja podzemnih voda Veliki živinorejski obrati proizvajajo velike količine dušika, ki se uporabijo večinoma na kmetijskih površinah, od koder meteorne vode izpirajo dušik v podzemno vodo. Problem nastane predvsem na občutljivih vodonosnikih, ki so bolj dovzetni za onesnaženje z dušikom. V Sloveniji so v tem pogledu še posebej problematični medzrnski vodonosniki Dravskega polja, Prekmurja in Savinjske doline. Hidrogeološke značilnosti omenjenih vodonosnikov v kombinaciji s podnebnimi ter pedološkimi razmerami ne omogočajo absorpcije tako velikih količin dušika, zato v podzemni vodi prihaja do prekoračenih najvišjih dovoljenih vrednosti nitrata v podzemni vodi. 161 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Porečje Drave Kratek opis porečja Drave Porečje Drave zajema Koroško, dolino Drave, Pohorje, Slovenske gorice, Dravsko ravnino z obrobji in delno Haloze in Kozjansko. Na porečju Drave so bile obravnavane reke Drava (Slika 4-2), Mislinja, Meža, Mutska Bistrica, Ložnica, Polskava, Dravinja in Pesnica s pritoki. Tako kot na porečju Mure, tudi na porečju Drave ni večjih naravnih jezer. Struga Drave Pod Jezom Pri Markovcih (VIR:http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=7141) Reka Drava - Prodišče, Plitvine In Brzice (VIR:http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=3452) Slika 7-4: Reka Drava (SOkol, ARSO) Raba zemljišč Na porečju Drave predstavljajo naravne površine 49 % povšine porečja, kmetijske površine 47 % površine porečja in površine, ki so opredeljene kot umetne površine 3 % površine porečja Drave. Za potrebe ekstenzivnega kmetijstva se uporablja 19 % površin in za potrebe intenzivnega kmetijstva 28 % površin. Slika 7-5: Spremenjena raba obrežnega pasu - V celoti odstranjena obrežna vegetacija in odsekoma ohranjena obrežna vegetacija na Ložnici (Foto: M. Habinc) 162 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja površinskih voda Do obremenjevanja voda prihaja zaradi emisij odpadne vode iz točkovnih (industrijska odpadna voda, odpadna voda iz komunalnih čistilnih naprav) in razpršenih virov onesnaževanja (spiranje s kmetijskih površin, odpadna voda iz gospodinjstev, ki ležijo zunanj območji poselitve, atmosferska depozicija). Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na porečju Drave najbolj izrazito na MPVT Drava Dravograd – Maribor, VT Dravinja Zreče – Videm, VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero – Ormož, VT Polskava Zgornja Polskava – Tržec. Na navedenih vodnih telesih spiranje s kmetijskih površin predstavlja 70 – 90 % celotne obremenitve na VTPV. Pomembne hidromorfološke obremenitve površinskih voda Odvzemi vode Skupna količina odvzete vode, ob upoštevanju odvzemov iz izvirov in iz vodotokov površinskih voda (NUV, 2011), na porečju Drave znaša 1010,2 m3/s in v primerjavi s porečji/povodji predstavlja največjo vrednost. Odvzemi vodi iz izvirov, ki presegajo količinski kriterij, so v večini primerov namenjeni oskrbi s pitno vodo. Iz površinskih voda se najpogosteje odvzema vodo za potrebe obratovanja hidroelektrarn. Hidrolelektrarne V Sloveniji obratuje 20 hidroelektrarn z močjo >10 MW. Največje število takih HE je na porečju Drave (HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala, HE Mariborski otok, HE Zlatoličje, HE Formin). Hidroelektrarne močno vplivajo na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe. Na navedene vplivajo tudi gorvodne avstrijske HE in dolvodna HE Varaždin (Hrvaška) 163 Druge pomembne zadeve upravljanja voda HE Formin (Foto: E. Gabrijelčič). Odvzem vode za hidroenergetsko rabo z derivacijskim kanalom (Foto: E. Gabrijelčič). Na desni strani slike struga reke iz katere se odvzema vodo. Slika 7-6: Hidroelektrarna in derivacijski kanal Zadrževalniki Največ zadrževalnikov186 je na porečju Drave. Med 16 zadrževalnikov, ki so prisotni na porečju drave uvrščamo Ptujsko jezero, Ormoško jezero, ipd. Slika 7-7: Zadrževalnik Ptujsko jezero (Foto: M. Habinc) 186 zadrževalniki na vodnih telesih in vodotokih, ki se prikjučijo vodnemu telesu, s prispevno površino večjo od 10 km2 164 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Regulacije in druge ureditve struge187 Največ ureditev po številu vodnih teles je na porečju Drave. Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa, VT Dravinja Zreče – Videm, VT Ložnica Slovenska Bistrica – Pečke, VT Meža Črna na Koroškem – Dravograd, VT Mislinja Slovenj Gradec – Otiški vrh, VT Pesnica državna meja – zadrževalnik Perniško jezero, VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero – Ormož, VT Polskava Zgornja Polskava – Tržec. Med najbolj z regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovana vodai telesa uvrščamo MPVTje188 in UVT-je189, in sicer MPVT Drava Dravograd – Maribor, MPVT Perniško jezero, MPVT zadrževalnik Ormoško jezero, MPVT zadrževalnik Ptujsko jezero, UVT Kanal HE Formin, UVT Kanal HE Zlatoličje. Biološke obremenitve Od vseh neuradno registriranih tujerodnih vrst rib, ki se nahajajo v slovenskih stoječih in tekočih vodah, je bilo leta 2003 v porečju Drave registriranih po 9 tujerodnih vrst rib. Sivi in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v vodotokih, ampak samo v izoliranih stoječih vodah. Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja podzemnih voda Veliki živinorejski obrati proizvajajo velike količine dušika, ki se uporabijo večinoma na kmetijskih površinah, od koder meteorne vode izpirajo dušik v podzemno vodo. Problem nastane predvsem na občutljivih vodonosnikih, ki so bolj dovzetni za onesnaženje z dušikom. V Sloveniji so v tem pogledu še posebej problematični medzrnski vodonosniki Dravskega polja, Prekmurja in Savinjske doline. Dravskega polja se tako nahaja preko 100 govedorejskih hlevov z več kot 50 glavami goveje živine ter 60 hlevov z več kot 100 prašiči. Hidrogeološke značilnosti omenjenih vodonosnikov v kombinaciji s podnebnimi ter pedološkimi razmerami ne omogočajo absorpcije tako velikih količin dušika, zato v podzemni vodi prihaja do prekoračenih najvišjih dovoljenih vrednosti nitrata v podzemni vodi 187 Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001) 188 Močno preoblikovana vodna telesa 189 Umetna vodna telesa 165 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Poslabševanje kakovosti podzemne vodonosniku Dravskega polja vode v spodnjem (Pliocenskem) Dolgoročne časovne serije koncentracij nitratov v plitvih vodnjakih črpališča Skorba kažejo, da v izčrpani pitni vodi južnega dela vodonosnika Dravskega polja pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi. Plitvi (1.) vodonosnik Dravskega polja je na tem območju močno onesnažen z nitrati, tako da se koncentracije večinoma gibljejo med 40 in 60 mg/l. Kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je naraščajoči trend koncentracij nitratov v globokem vodonosniku Dravskega polja, ki ga opazujemo v zadnjih letih. V podzemni vodi iz globokih vodnjakov črpališča Skorba, ki zajemajo vodo v spodnjem (2.) vodonosniku, namreč opazujemo lokalno hitro rastoči trend povečevanja koncentracij nitratov. Ob nadaljevanju takšnega trenda bi bila na takem mestu že v nekaj letih presežena najvišja dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi 50 mg/l. To pomeni, da ptujski vodovod že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati dolgoročnosti neoporečne pitne vode iz črpališča Skorba, ki predstavlja glavni vodni vir za mesto Ptuj in okolico. Voda iz spodnjega (2.) ter zgornjega (1.) vodonosnika bo imela prekoračene najvišje dovoljene koncentracije nitratov, tako da tudi z mešanjem vod iz obeh virov ne bo več možno zagotavljati dovolj nizkih koncentracij nitratov. Akumulacije atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov V primeru atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov gre za stara ekološka bremena, ki izhajajo še iz časov intenzivne rabe atrazina za zatiranje plevelov na koruznih poljih. Poleg vodonosnika Dravskega polja se s prekoračenimi koncentracijami desetilatrazina srečujemo tudi v spodnjih delih vodonosnikov Ljubljanskega Barja ter Kamniško - Bistriškega polja. V vseh navedenih primerih prekomerne koncentracije atrazina/desetilatrazina negativno vplivajo na možnost izrabe podzemne vode za namen oskrbe prebivalcev s pitno vodo. Drugi pesticidi se pojavljajo sporadično in mestoma ter občasno ali redno ogrožajo zajetja in povzročajo motnje v javni oskrbi s pitno vodo. 166 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Porečje Save Kratek opis porečja Save Največji delež na VO Donave ima porečje Save, ki je razdeljeno na Zgornjo, Srednjo in Spodnjo Savo, Savinjo in Kolpo. Zgornja Sava zajema Zgornjesavsko dolino, osrednje območje Julijskih Alp, Triglavsko predgorje, Jelovico, greben Karavank, BlejskoRadovljiško kotlino z obrobji, del Kamniško-Savinjskih Alp, Škofjeloško hribovje, Brezjansko ravnino, Kranjsko in Sorško polje. Srednja Save obsega Polhograjsko hribovje, Ljubljansko kotlino z Ljubljanskim barjem, Kamniško kotlino, Kamniško in Zasavsko hribovje, del Kamniško-Savinjskih Alp, planoto med Črnim vrhom in Logatcem, Pivško kotlino, Cerkniško polje, Veliko notranjsko planoto, Bloke in območje Javornikov do Snežnika. Spodnja Save obsega Grosupeljsko kotlino, Dolenjsko hribovje ob Savi, delno Haloze in Kozjansko, Posavsko in Obsotelsko gričevje, Krško-Brežiško polje, Krško gričevje, dolino srednje Krke z obrobji, Suho krajino, Kočevski Rog, Krakovski gozd in Gorjance z Radoho. Porečje Savinje se razprostira na območju dela Kamniško-Savinjskih Alp, Logarske doline, Spodnje Savinjske doline, Šaleško-Konjiškega hribovja, predgorja vzhodno od Savinje ter celjske in velenjske kotline. Porečje Kolpe obsega Ribiško-Kočevsko dolino, Kočevsko goro z Moravsko planoto, dolino Zgornje Kolpe, Kočevsko-Roško hribovje in Belo krajino. Cerkniško jezero (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=569) Bohinjsko jezero s Komne (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=5752) Slika 7-8: Cerkniško in Bohinjsko jezero (SOkol, ARSO) Na porečju Save so tri naravna (Slika 4-3; Cerkniško, Bohinjsko in Blejsko jezero) in eno umetno jezero (Velenjsko jezero), ki so bila vključena v analizo. Glavne reke na tem porečju so Sava, Radovna, Tržiška Bistrica, Kokra, Sora (Poljanska in Selška Sora), Rača, 167 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Pšata, Kamniška Bistrica, Cerkniščica, Jezerski Obrh, Rak, Pivka, Unica, Logaščica, Iščica, Gradaščica, Mali Graben, Mirna, Črmošnjičica, Radeščica, Temenica, Prečna, Radulja, Krka, Mestinjščica, Bistrica, Sotla, Čabranka, Rinža, Krupa, Lahinja in Kolpa. Raba zemljišč Podrobnejši pregled porečja Save (Slika 7-9) nam pokaže, da se največ površin za namene kmetijstva uporablja na Spodnji Savi, in sicer 42 % površine pri čemer se za potrebe intenzivnega kmetijstva uporablja 26 % površine in za potrebe ekstenzivnega kmetijstva 16 % površine Spodnje Save. Največji delež naravnih površin je na zgornji Savi in na Kolpi. Slika 7-9: Deleži rabe zemljišč na porečju Save (Vir: Corine land cover, 2006) Površine, ki so opredeljene kot umetne površine, zasedajo 5 % površine Srednje Save. Zaradi urbanizacije190 so spremembe rabe večjih površin opazne predvsem na obrobju naselij za potrebe industrije in trgovine. Do nastajanja umetnih površin pa prihaja tudi ob trasah velikih infrastrukturnih objektov (avtocest)191. 190 Urbanizacija je proces rasti prebivalstva in preoblikovanje podeželskih naselij v mesta, oziroma širjenje mestnega načina življenja na podeželju (Geodetski Inštitut Slovenije) 191 Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=460 (vpogledano 22.6.2014) 168 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja površinskih voda Do obremenjevanja voda prihaja zaradi emisij odpadne vode iz točkovnih (industrijska odpadna voda, odpadna voda iz komunalnih čistilnih naprav) in razpršenih virov onesnaževanja (spiranje s kmetijskih površin, odpadna voda iz gospodinjstev, ki ležijo zunanj območji poselitve, atmosferska depozicija). Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na porečju Save najbolj izrazito na vodnih telesih navedenih v preglednici (Preglednica 7-1). Na zgornji, srednji in spodnji Savi so najpogostejši viri obremenjevanja voda izpusti odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, medtem ko je na Kolpi in Savinji najpogostejši vzrok spiranje s kmetijskih površin. Preglednica 7-1: Vodna telesa na katerih je delež vnosa dušika ≥ 10 % celotne obremenitve na porečju Porečje/povodje Vodna telesa Zg. Sava MPVT Sava Dolinka HE Moste, MPVT Sava Mavčiče – Medvode, VT Poljanska Sora, VT Sora Sr. Sava VT Kamniška Bistrica Študa – Dol, VT Ljubljanica Moste – Podgrad, VT Ljubljanica povirje – Ljubljana Sp. Sava VT Krka Otočec – Brežice, VT Krka povirje – Soteska, VT Krka Soteska – Otočec, VT Sava Krško – Vrbina Savinja VT Paka Velenje – Skorno, VT Savinja Celje – Zidani Most, VT Savinja Letuš – Celje, VT Savinja povirje – Letuš, VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero – Celje Kolpa VT Kolpa Petrina – Primostek, VT Kolpa Primostek – Kamanje, VT Lahinja Na porečju Save glede na podatke ARSO, prihaja do prekomernega onesnaževanja vodotokov in zadrževalnikov s fitofarmacevtskimi sredstvi in kovinami. Najbolj obremenjena so vodna telesa VT Mirna, VT Sotla Podčetrtek – Ključ, VT Mestlnjščica, VT Paka Velenje – Skorno, VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero – Celje, VT Hudinja Nova Cerkev - sotočje z Voglajno, VT Temenica I ter Velenjsko jezero (ARSO, podatki za l. 2010 – 2012). 169 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Pomembne hidromorfološke obremenitve površinskih voda Hidroelektrarne V Sloveniji obratuje 20 hidroelektrarn z močjo >10 MW. Na porečju Save obratuje 7 hidroelektrarn, in sicer HE Moste, HE Mavčiče, HE Medvode na zgornji Savi, in HE Vrhovo, HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško na spodnji Savi. Hidroelektrarne močno vplivajo na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe. Tako na srednji Savi prihaja do vpliv gorvodnih HE ( HE Mavčiče, HE Medvode) Odvodni kanal HE Moste (Foto: M. Habinc). Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc). Povečan pretok Save Dolinke dolvodno od odvodnega kanala (Foto: P. Repnik Mah). Slika 7-10: Pregrada HE Moste (Foto: M. Habinc). Poleg sprememb v hidrološkem režimu, pregrade prekinjajo kontinuiteto toka in povzročajo morfološke obremenitve – razvidne spremembe brežin. 170 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Razbremenilniki Po številu razbremenilnikov in dolžini razbremenjene struge najbolj izstopata porečji Mure in srednje Save. Dolžina razbremenjene struge na srednji Savi z Gruberjevim prekopom in razbremenilniki Pšate znaša 24 km. Slika 7-11: Razbremenilnik Pšate (Foto: P. Repnik Mah, 2007) Izpusti vode Izpusti odpadne vode predstavjajo hidrološko obremenitev vodotoka. Največ izpustov odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki presegajo delež 1 % najmanjšega malega pretoka v obdobju (nQnp) VTPV je na območju Srednje Save (NUV, 2011), najmanj pa na povodju Soče. Odvzem naplavin Odvzemi naplavin so priostni na zgornji in srednji Savi192. Skupna dolžina odvzemov znaša 7,9 km. Slika 7-12: Sava pri Hotiču, kjer je stalno mesto odvzema naplavin (Foto: P. Repnik Mah) 192 Slika 7-13: Savske naplavine (Foto: P. Repnik Mah) Št. odvzemnih mest: Soča -7, Zg. Sava – 3, Sr. Sava - 1 171 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Regulacije in druge ureditve struge 193 Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa navedena v preglednici (Preglednica 7-2). Na porečju Kolpe posebno izrazitih regulacij in drugih ureditev ni zabeleženih. Preglednica 7-2: Vodna telesa z izrazitimi regulacijami in drugimi ureditvami Porečje/povodje Z regulacijami in drugimi ureditvami struge najbolj obremenjeni glavni tokovi vodnih teles Zg. Sava MPVT Sava Dolinka HE Moste, MPVT Sava Mavčiče – Medvode Sr. Sava MPVT Mestna Ljubljanica, UVT Gruberjev prekop, VT Kamniška Bistrica Stahovica – Študa, VT Kamniška Bistrica Študa – Dol, VT Logaščica, VT Rača z Radomljo Sp. Sava MPVT Sava Vrhovo – Boštanj, VT Sava Boštanj – Krško Savinja MPVT zadrževalnik Slivniško jezero, MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero, UVT Velenjsko jezero, VT Bolska Kapla – Latkova vas, VT Hudinja Nova Cerkev - sotočje z Voglajno, VT Paka Velenje – Skorno Kolpa / * Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001) Biološke obremenitve površinskih voda Od vseh neuradno registriranih tujerodnih vrst rib, ki se nahajajo v slovenskih stoječih in tekočih vodah, je bilo leta 2003 v porečju Savinje, srednje Save in spodnje Save registriranih po 9 tujerodnih vrst rib. Sivi in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v vodotokih, ampak samo v izoliranih stoječih vodah. Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja podzemnih voda Veliki živinorejski obrati proizvajajo velike količine dušika, ki se uporabijo večinoma na kmetijskih površinah, od koder meteorne vode izpirajo dušik v podzemno vodo. Problem nastane predvsem na občutljivih vodonosnikih, ki so bolj dovzetni za onesnaženje z dušikom. V Sloveniji so v tem pogledu še posebej problematični medzrnski vodonosniki Dravskega polja, Prekmurja in Savinjske doline. Hidrogeološke značilnosti omenjenih vodonosnikov v kombinaciji s podnebnimi ter pedološkimi razmerami ne omogočajo absorpcije tako velikih količin dušika, zato v podzemni vodi prihaja do prekoračenih najvišjih dovoljenih vrednosti nitrata v podzemni vodi. 193 Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001) 172 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Obremenjevanje voda zaradi vnosa pesticidov Dosedanji ukrepi s prepovedjo atrazina imajo značilen učinek na trend upadanja, vendar pa lahko upadanje do doseženega okoljskega cilja mestoma traja dlje kot do leta 2015. V okviru projekta LIFE Income je bil podrobneje opredeljen problem prekomernih koncentracij desetilatrazina v spodnjem delu vodonosnika Ljubljanskega barja. Podani so bili nekateri predlogi za omilitev vplivov na črpališče pitne vode Brest v smislu prilagoditve črpalnega režima. V sklopu raziskovalnega projekta Agencije RS za raziskovalno dejavnost Datacija podzemnih vod v globokih vodonosnikih Slovenije je bil na osnovi datacije podzemne vode s tritijem desetilatrazin v spodnjem vodonosniku Kamniško-Bistriškega polja opredeljen kot staro okoljsko breme. Akumulacije atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov V primeru atrazina/desetilatrazina v spodnjih delih nekaterih vodonosnikov gre za stara ekološka bremena, ki izhajajo še iz časov intenzivne rabe atrazina za zatiranje plevelov na koruznih poljih. Poleg vodonosnika Dravskega polja se s prekoračenimi koncentracijami desetilatrazina srečujemo tudi v spodnjih delih vodonosnikov Ljubljanskega Barja ter Kamniško - Bistriškega polja. V vseh navedenih primerih prekomerne koncentracije atrazina/desetilatrazina negativno vplivajo na možnost izrabe podzemne vode za namen oskrbe prebivalcev s pitno vodo. Drugi pesticidi se pojavljajo sporadično in mestoma ter občasno ali redno ogrožajo zajetja in povzročajo motnje v javni oskrbi s pitno vodo. 173 Druge pomembne zadeve upravljanja voda Povodje Soče Kratek opis povodja reke Soče Povodje Soče sega vse od Julijskih Alp, Cerkljanskega in Idrijskega hribovja, Banjščic, Trnovskega gozda, Vipavske doline do Nanosa. Glavne reke na tem povodju so Soča, Nadiža, Idrija, Bača, Idrijca, Trebuščica, Koren, Vipava in Hubelj, večja ojezeritev na tem povodju pa je zadrževalnik Vogršček. Soča severno od mosta pri Kobaridu (VIR: http://nfpsi.eionet.europa.eu/sokol/displayimage.php?pid=8362) Slika 7-14: Reka Soča (SOkol, ARSO) 174 Pomembne zadeve upravljanja voda Raba zemljišč Na povodju Soče največji delež prestavljajo naravne površine (78 % površine povodja). Kmetijski dejavnosti je namenjenih 21 % površine (8 % za intenzivno kmetijstvo in 13 % za ekstenzivno kmetijstvo) medtem ko površine, ki so opredeljene kot umetne površine zasedajo 1% površine povodja Soče. Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja površinskih voda Do obremenjevanja voda prihaja zaradi emisij odpadne vode iz točkovnih (industrijska odpadna voda, odpadna voda iz komunalnih čistilnih naprav) in razpršenih virov onesnaževanja (spiranje s kmetijskih površin, odpadna voda iz gospodinjstev, ki ležijo zunanj območji poselitve, atmosferska depozicija). Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na povodju Soče najbolj izrazito MPVT Soške elektrarne, VT Idrijca Podroteja – sotočje z Bačo, VT Soča Bovec – Tolmin. Na navedenih vodnih telesih sta prisotni spiranje s kmetijskih površin in izpusti iz točkovnih virov onesnaževanja Pomembne hidromorfološke obremenitve površinskih voda Hidrolelektrarne V Sloveniji obratuje 20 hidroelektrarn z močjo >10 MW. Na porečju Soče obratujejo tri hidroelektrarne, in sicer HE Solkan, HE Plave, HE Doblar. Hidroelektrarne močno vplivajo na hidromorfološko stanje vodnih teles površinskih voda saj povzročajo spremembe hidrološkega režima, prekinitve vzdolžne povezanosti in morfološke spremembe. Odvzem naplavin Po številu odvzemnih mest močno izstopa povodje Soče194, kjer se odvzemi izvajajo na večih lokacijah na Soči, poleg tega pa tudi na Bači in Tolminki. Regulacije in druge ureditve struge195 194 Št. odvzemnih mest: Soča -7, Zg. Sava – 3, Sr. Sava - 1 175 Pomembne zadeve upravljanja voda Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa VT Hubelj, VT Koren. Med najbolj z regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovana vodna telesa uvrščamo MPVT-je196 in sicer MPVT Soške elektrarne, MPVT zadrževalnik Vogršček. Biološke obremenitve površinskih voda Od vseh neuradno registriranih tujerodnih vrst rib, ki se nahajajo v slovenskih stoječih in tekočih vodah, je bilo leta 2003 v povodju Soče registriranih po 9 tujerodnih vrst rib. Sivi in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v vodotokih, ampak samo v izoliranih stoječih vodah. Pomembni točkovni in razpšeni viri onesnaževanja podzemnih voda Vprašljivo kemijsko stanje podzemne vode v vodonosnem sistemu Vrtojbensko polje: Nitrat je že bil prepoznan kot lokalni okoljski problem tudi v podzemni vodi Vrtojbenskega polja (NUV I, str. 237). Rezultati novih raziskav v okviru IPA projekta ASTIS pa kažejo, da je podzemna voda vodonosnega sistema Vrtojbensko polje dejansko zelo onesnažena z nitrati ter tudi drugimi onesnaževali antropogenega izvora. Vrtojbensko polje je tudi čezmejni vodonosnik med Slovenijo ter Italijo, podzemna voda se pretaka s slovenske na italijansko stran. Vodonosnik Vrtojbenskega polja predstavlja tudi potencialni rezervni vodni vir za oskrbo Nove Gorice, zato je njegovo dobro kemijsko stanje ključnega pomena. 195 Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001) 196 Močno preoblikovana vodna telesa 176 Pomembne zadeve upravljanja voda Povodje jadranskih rek z morjem Kratek opis povodja jadranskih rek z morjem Reke Dragonja (Slika 4-5), Rižana, Klivnik, Molja, Reka, zadrževalnika Klivnik in Mola ter Jadransko morje so glavne površinske vode na povodju jadranskih rek z morjem, ki se od povodja Soče nadaljuje preko Krasa in Brkinov vse do Koprskega primorja. Mejna reka Dragonja (VIR:http://nfpeuropa.eu/sokol/displayimage.php?pid=5929) si.eionet. Slika 7-15: Reka Dragonja Raba zemljišč Na povodju jadranskih rek z morjem znaša delež naravnih površin 69 % površine povodja, delež površin namenjenih kmetijstvu 29 % površine povodja ter delež površin, ki so opredeljene kot umetne površine 3 % površine povodja. Pomembni točkovni in razpršeni viri onesnaževanja površinskih voda Do obremenjevanja voda prihaja zaradi emisij odpadne vode iz točkovnih (industrijska odpadna voda, odpadna voda iz komunalnih čistilnih naprav) in razpršenih virov onesnaževanja (spiranje s kmetijskih površin, odpadna voda iz gospodinjstev, ki ležijo zunaj območji poselitve, atmosferska depozicija). Obremenjevanje voda zaradi vnosov dušika je na povodju jadranskih rek z morjem najbolj izrazito na VT Reka Koseze – Bridovec in VT Rižana povirje – izliv. V obeh primerih prihaja do obremenjevanja voda zaradi izpustov iz točkovnih virov onesnaževanja. 177 Pomembne zadeve upravljanja voda Slika 7-16: Pregled obremenitev površinskih voda s prednostnimi (PS) in prednostno nevarnimi snovmi (PNS) ter s posebnimi onesnaževali (PO) (vir: Peterlin in sod., 2011 d) (vir podatkov: ARSO 2010, IZVRS 2010, Društvo Ekologi brez meja 2011). Slabo kemijsko stanje je bilo v okviru priprave NUV I zaradi prevelikih koncentracij tributilkositrovih spojin (TBT) ocenjeno za celotno slovensko morje. Te spojine so se v preteklosti zelo pogosto uporabljale v premazih proti obraščanju plovil in ribjih kletk. Iz rezultatov analiz je očitno, da se TBT, kot sredstvo proti obraščanju, kljub prepovedi še vedno uporablja in da še vedno prihaja do novih vnosa snovi (MOP, 2013a). 178 Pomembne zadeve upravljanja voda Slika 7-17: Ocena stanja glede na tributilkositrove (TBT) spojine v vodi in ocena trendov dibutilkositrovih spojin (DBT) v sedimentu (vir podatkov: NIB-MBP, 2011). Slika 6-24: Potencialna ogroženost voda za nastanek nesreč z nevarnimi kemikalijami v 179 Pomembne zadeve upravljanja voda industrijskih obratih in pri prevozih nevarnih snovi po cestah, železnicah ali po morju (vir: Peterlin in sod., 2011 d). Biološke obremenitve površinskih voda (morja) Od vseh neuradno registriranih tujerodnih vrst rib, ki se nahajajo v slovenskih stoječih in tekočih vodah, je bilo leta 2003 v povodju Jadranskih rek registriranih po 5 tujerodnih vrst rib. Sivi in srebrni tolstobik se v nobenem od porečij, kjer sta bila prisotna, ne pojavljata v vodotokih, ampak samo v izoliranih stoječih vodah. Mikrobiološko onesnaženje izven območij kopalnih voda Najbolj je z mikrobiološkim onesnaženjem obremenjeno območje notranjega dela Koprskega zaliva, kamor se izlivajo komunalne in tehnološke odpadne vode koprske čistilne naprave, komunalno in industrijsko obremenjeni pritoki rek Rižane in Badaševice ter območje v okolici podvodnega izpusta iz komunalne čistilne naprave Piran (op. študije vpliva širjenja odpadne vode v okolici podvodnega izpusta čistilne naprave Piran v vodnem stolpcu so pokazale, da se izpuščene snovi večinoma zadržujejo v globini). Visoke koncentracije mikroorganizmov lahko v poletnem času predstavljajo nevarnost za poslabšanje razmer na kopalnih vodah, posebno ob visokih vodah in velikih neurjih. Glavni sektorji, ki povzročajo mikrobiološko onesnaženje, so poselitev, turizem in kmetijstvo. Vnos patogenih mikroorganizmov je povezan z vnosi fekalno onesnaženih voda iz točkovnih virov – predvsem komunalnih čistilnih naprav. Količina vnosa je proporcionalna s številom prebivalcev in se znatno poveča v času turistične sezone. Mikrobiološko onesnaženje iz razpršenih virov nastaja zaradi spiranja onesnaženja iz kmetijskih območij ter iz komunalno neurejenih naselij. Za vse razpršene vire onesnaževanja obalnega morja je značilno, da med letoma močno nihajo glede na prevladujoče meteorološke pogoje. Pomembne hidromorfološke obremenitve površinskih voda Osuševanje zemljišč Pregled podatkov o osuševalnih sistemih kaže, da so deleži površin osuševanih zemljišč197, največji na porečju Mure in povodju jadranskih rek z morjem. Na porečju Mure je na prispevni površini MPVT zadrževalnika Gajševsko jezero 45 % prispevne površine zaznamovane z osuševalnimi sistemi, medtem ko je na vodnem telesu Dragonja Podkaštel - izliv skoraj polovica prispevne površine osuševane. 197 Določeno na velikost prispevne površine porečja/povodja 180 Pomembne zadeve upravljanja voda Regulacije in druge ureditve struge 198 Z regulacijami in drugimi ureditvami strug so najbolj obremenjena vodna telesa, VT Dragonja Podkaštel – izliv in VT Rižana povirje – izliv. Med najbolj z regulacijami in drugimi ureditvami zaznamovana vodna telesa uvrščamo MPVT-je199, in sicer MPVT zadrževalnik Klivnik, MPVT zadrževalnik Mola. Fizične spremembe obale, morskega dna in posledična izguba morskih habitatov Obalna linija Območje obalnega morja je v povprečju močno spremenjeno. Na stiku med morjem in kopnim je le še cca 34% nespremenjenih območij brez grajenih objektov. Največji delež obalnega območja (29%) je pregrajen z betonskimi in s kamnitimi zidovi, na 22% so evidentirane kamnite zložbe, na 8% območja pa so grajeni pomoli različnih tipov. Poleg navedenih posegov se na manjšem deležu obale pojavljajo še nekateri drugi posegi, kot so kopališčne ureditve in posamezni objekti na urbanih območjih. 198 Podatki o regulacijah in drugih ureditvah struge so privzeti iz Kategorizacije vodotokov po ekomorfološkem pomenu (EMK) (IzVRS, 2001) 199 Močno preoblikovana vodna telesa 181 Pomembne zadeve upravljanja voda Slika 7-18: Grajeni objekti v obalnem pasu (vir: Peterlin in sod., 2011 a). Najpomembnejši sektor, ki povzroča spremembe hidromorfoloških lastnosti obalnega območja, je urbanizacija, ki vključuje turizem, drugi najpomembnejši sektor pa je pomorski promet. Morsko dno Glavne dejavnosti, ki povzročajo fizične poškodbe dna slovenskega morja, so ribištvo (npr. pridnene vlečne mreže in zaporne plavarice), pomorski promet (sidranje, resuspenzija in poglabljanje plovnih poti) in urbanizacija ter turizem. Ribolovna orodja vplivajo predvsem na dno v cirkalitoralu, deloma tudi v infralitoralu. Pomorski promet velikih tovornih in potniških ladij ima vpliv predvsem na sedimentno dno pod in v bližini plovnih poti, na območju sidranja velikih ladij v Koprskem zalivu, v veliko manjšem obsegu tudi v Piranskem zalivu. Vpliv manjših turističnih ladij in čolnov je moč zaznati predvsem v infralitoralu, kjer so prizadeti tako morski travniki kot tudi kamnito dno (npr. Jernejev zaliv, Debeli rtič, območje med Belvederjem in Strunjanom ter med Pacugom in Fieso). Na mediolitoral in zgornji infralitoral močno vpliva urbanizacija, predvsem pozidava obale in urejanje plaž. Na območju slovenskega morja zaenkrat ni selektivnih odvzemov snovi iz morskega dna. Občasno pride do odvzemov sedimenta za potrebe raziskovanja, vendar so zelo redki in prostorsko zelo omejeni. 182 Pomembne zadeve upravljanja voda Morski ekosistem Zaradi posegov človeka, ki se razprostirajo izmenično vzdolž celotne obale, prihaja v slovenskem obalnem morju do fizične izgube habitatov. Naravni habitati v slovenskem obalnem morju so izjemno pestri, vendar vplivi človekovega delovanja povzročajo slabo stanje habitatov predvsem na območju bibavičnega pasu ali mediolitorala, to je pas med najnižjo oseko in najvišjo plimo. O obsegu, stopnji invzroku površinske obrabe morskega dna je zelo malo podatkov, glede na obseg naštetih dejavnosti v morju sklepamo, da ti dejavniki fizično vplivajo na večji del dna v slovenskem morju. Druge obremenitve morja zaznane v okviru izvajanja morske strategije Odpadki Odpadki pridejo v morje iz dveh glavnih virov: zaradi dejavnosti na kopnem in dejavnosti na morju. Glavne dejavnosti na kopnem, ki prispevajo k nastanku odpadkov v morskem okolju, so turizem in rekreacija, izlivi rek, kanalizacijski izpusti in ostali iztoki v morje, odlagališča odpadkov v bližini morske obale, nepravilno ravnanje z odpadki v mestih, industrija. Morski viri odpadkov pa so pomorski promet ter ribištvo in marikultura. Odpadki na obali Celotno slovensko obalo onesnažujejo trdni odpadki, ki prihajajo s kopnega in iz morja. Po podatkih Službe varstva obalnega morja je glede na skupno težo zbranih odpadkov na dolžinsko enoto (km) najbolj onesnažen predel Valdoltre v območju Ankarana. Odpadki se pojavljajo po vsej slovenski obali v različnih količinah in sestavi (Slika 7-20). 183 Pomembne zadeve upravljanja voda Slika 7-19: Ocena onesnaženosti odsekov slovenske obale po podatkov SVOM, glede na težo odpadkov na osnovno enoto (kg/km) za obdobje 2009-2011. (vir: IZVRS, 2012). Slika 7-20: Struktura odpadkov na obali Odpadki na morski gladini in na morskem dnu 184 Pomembne zadeve upravljanja voda Po nekaterih ocenah okrog 70% odpadkov v morskem okolju pristane na morskem dnu (OSPAR 2009). Ostali odpadki se predvidoma nahajajo v vodnem stolpcu in na morski gladini (15%) ali pa jih morje odvrže na obalo (15%). Analiza plavajočih odpadkov v slovenskem morju je pokazala, da se odpadki na površini morja nahajajo po celotnem raziskovalnem območju. Po številu vseh odpadkov predstavljajo plavajoči plastični materiali. več kot 90% odpadkov, prisotni pa so tudi odpadki iz kovine, lesa ali stekla. Podvodni hrup V slovenskem morju so vir hrupa predvsem manjša motorna plovila in ladijski promet, ki proizvajajo hrup zaradi delovanja strojev in pogonskih ter ostalih naprav, pri višjih hitrostih tudi plovila zaradi vodnih vrtincev in kavitacij ter sonarnih sistemov za globinsko soniranje. Podvodni hrup se poveča v času gradenj v litoralnem pasu, kar je najbolj pogosto v Luki Koper. Tudi Slovenska vojska izvaja nekatere dejavnosti, ki proizvajajo podvodni hrup. 185
© Copyright 2024