1. No category

foto: Tomo Jeseničnik
Številka 13, junij 2011
Pogled
Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: Zdenko Kupčič, arhiv
Pogled skozi moje okno
Nekoč ...
in danes ...
1943
2010
1952
2010 - tu se je čas ustavil.
1953
2010
INFORMATOR št. 13
Izdajatelj: Občina Dravograd / Urednica: Polona Črešnik / Uredniški odbor: Dominika Knez, Anita Kosmač, Jerneja Ravnik
Lektorirala: Urša Prosenjak Antolič / Fotografije: arhiv Občine Dravograd, Foto Anka, Tomo Jeseničnik
Oblikovanje: Tomaž Smolčnik (Eurograf d.o.o.) / Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje / Naklada: 3000 izvodov / Junij 2011
2
Informator •
junij 2011
Pozdrav
Spoštovane občanke in občani!
Na osnovi obljub zaposlenih v projektni pisarni Mestne občine Slovenj
Gradec, ki smo jih izbrali za vodenje
projekta izgradnje širokopasovnega
internetnega omrežja pri nas, smo
pričakovali priklop na to omrežje že
lanskega septembra, nato novembra, pa letošnjega marca, a ga nismo
dočakali niti koncem maja. Nenehno
spreminjanje termina priklopa na
novo izgrajeno omrežje je zelo omajalo zaupanje občank in občanov v izvajalca del in še posebej v vodjo tega
projekta z nadzornim inženirjem.
Kmalu bomo praznovali praznik naše
občine in kot je v navadi, bo tudi
letošnje praznovanje izredno zanimivo. Ob tej priložnosti smo poleg
številnih prireditev pripravili še novo
številko občinskega glasila z različnimi prispevki, popestrenimi z množico slikovnega gradiva.
V naši občini se je v času od izida
božične številke Informatorja pa do
danes zgodilo veliko dogodkov. V večini so se dogajale zgodbice, ki so pozitivno vplivale na naš razvoj, vmes
pa so bile tudi take, ki so nam zagrenile kakšen dan ali dva. Največ časa
smo poleg vsakodnevno obvezujočih
opravil porabili za načrtovanje investicij, za prijavljanje na različne razpise za pridobitev finančnih sredstev
EU ali države, ter za objavljanje razpisov za izbor izvajalcev posameznih
projektov.
Zopet smo se lotili gradnje kolesarske in peš poti z mostovi iz Šentjanža
do »Kovtrovega krožišča«, končali
smo obnovo ceste s pločnikom in
razsvetljavo od Pridgarja do učiteljskega bloka v Šentjanžu, položili primarni vodovod na Viču, podrli staro
»Pernatovo bajto« in na njenem mestu začasno uredili parkirišče.
Obnova trga poteka po terminskem
planu. Položen je že vodovod, električni in optični kabel, cevi za plin,
manjkajo pa še novi kanalizacijski
vodi.
V kratkem bomo obnovili škarpo
nasproti občinske stavbe, nato se
bomo lotili ureditve okolice cerkve
Svetega Vida in OŠ Dravograd. Problemov ne zmanjka. Največja težava
je pomanjkljiv zemeljski kataster, ki
izvajalcu onemogoča kvalitetno in
hitro delo. Zaradi nepoznavanja terena prihaja do pogostih remontov,
zlasti na vodovodnem sistemu, kar
pa pri ljudeh povzroča slabo voljo. V
zemlji je veliko kablov, ki nikamor ne
vodijo in niso od nikogar. Obstajajo
nefunkcionalne toplotne povezave
med hišami itd. Zavedamo se, da bo
do konca obnove še mnogo takšnih
in podobnih težav, zato prosimo, da
popravila sprejemamo z razumevanjem in z veliko mero potrpljenja,
kajti nagrada za vse nas bo čudovita:
urejen in maksimalno funkcionalen
trg Dravograda. Njegova nova podoba bo po dolgih letih takšna, na kakršno bomo lahko ponosni vsi, tudi tisti, ki so močno nasprotovali obnovi
in jo uspeli zadržati kar za celo leto,
po našem mnenju neupravičeno.
Pri delu se pogosto srečujemo z
različnimi neutemeljenimi naspro-
tovanji in s prevelikimi zahtevami
posameznikov. Dogovarjanja so mukotrpna. Velikokrat se zaradi različnih izsiljevanj projekti znatno podražijo.
Na občini vztrajno delamo naprej,
kljub recesiji, finančni krizi in poslabšanju socialnega stanja ljudi. Menimo, da je to edina prava pot, saj
imajo z izvajanjem investicij delavci
delo in s tem tudi plačo, ustvarja se
dodana vrednost, od katere imata
prihodek tako država kot občina.
Začeli smo obnavljati cesto na grad
in v sklopu tega gradimo novi most
čez »Ojstriški graben«. Obnavljamo
cesto na Vič, s hkratnim polaganjem primarne kanalizacije, fekalne
in meteorne. Gradimo »Mrežni inkubator« v industrijski coni, ki bo
različnim podjetnikom nudil prostor
za delo, marsikateremu delavcu pa
novo zaposlitev.
Pridobivamo gradbeno dovoljenje za
gradnjo primarne kanalizacije s pešpotjo v Črneče, ter za gradnjo dostopa za invalide v Zdravstvenem domu.
Gradnja mrliške vežice v Libeličah in
turističnih prostorov ob reki Dravi
pri »Renarju« sta v polnem teku.
Pridobili smo si tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo večnamenske dvorane na Špicfeldu.
Uspešno smo kandidirali na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport
za sredstva, namenjena obnovi OŠ
Trbonje. Zasedli smo sedmo mesto
od stoštiriindvajsetih prijavljenih. To
je že tretja celotna obnova osnovne
šole v zadnjih osmih letih poleg OŠ
Dravograd in OŠ Libeliče. Za področje šolstva smo porabili 5.873.943,13
€ in za področje vrtca 3.967.899,85 €.
Skupna vrednost znaša 9.841.842,98
€. Ker trenutno država zagotavlja
554,50 € po prebivalcu za vse zakonsko določene dejavnosti občine,
junij 2011
• Informator
3
Občinski svet
pomenijo vložena občinska sredstva
vrednost kar dveh letnih proračunov.
Včasih slišimo, da so vložena sredstva še premajhna, kar seveda ne
drži, in da se šolske objekte premalo
obnavlja, kar tudi ne drži v celoti, saj
se prevečkrat pozablja, kako redko
država sodeluje pri obnovah, če pa
že, je njen delež le do 40%, ostalih 60% »visi na ramenih občine«.
Skoraj vedno in povsod pogrešamo
sprotno vzdrževanje teh objektov,
zlasti na podeželju, saj bi ob sprotnem popravljanju lahko njihove rekonstrukcije speljali z bistveno manjšimi finančnimi vložki.
Poleg investicij, ki smo jih v tem času
načrtovali in vodili, so v občini potekale številne prireditve. Naša društva so bila aktivna doma in drugod.
Pihalni orkester Šentjanž je na državnem tekmovanju na Vrhniki dosegel
najvišjo možno nagrado. Osvojil je
zlato plaketo s posebno pohvalo.
je odvijalo v začetku tega meseca pri
nas.
Tudi gasilska društva naše Gasilske
zveze so bila zelo delovna in so se
uvrstila na državno prvenstvo. Športniki so se »odrezali« v svojih kategorijah, turistično ponudbo nam je
uspelo razširiti po Sloveniji, delno pa
tudi v Italijo s prireditvijo »Srečanje
Šempetrov Slovenije in Italije«, ki se
Ob koncu, spoštovane občanke in občani, vam želim prijetno branje Informatorja ter iskrene čestitke ob prazniku naše občine. Prisrčno vabljeni
na slavnostne prireditve, namenjene
temu praznovanju.
Praznovanje občinskega praznika še
dodatno bogatita praznovanje stodvajsetletnice PGD Libeliče in stoletnice Godbe na pihala Trbonje. Obema društvoma iskrene čestitke.
Marijana Cigala, županja
Člani Občinskega sveta Občine Dravograd
- mandat 2010-2014
Zadaj (od leve): Marko KOGELNIK, Dejan VIVOD, Ferdo ABRAHAM, Jožef KLADNIK, Srečko PODOJSTRŠEK, Branko KRENK,
Benedikt KOPMAJER, Mihael POBERŽNIK, Milan PRIMOŽIČ, Marko GOMBOC, Primož MORI, Anton PREKSAVEC;
Spredaj (od leve): Zoran ZAJAMŠEK, mag. Lidija POŽGAN, Milena MENDAŠ, županja Marijana CIGALA, podžupan Alfonz NABERŽNIK, Dragica RUDOLF, Jožef BREZOVNIK.
4
Informator •
junij 2011
Spoštovani!
VLJUDNO VAS VABIMO NA DOGODKE V OKVIRU
OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE DRAVOGRAD, 4. JULIJA
PROGRAM PRIREDITEV:
Sobota | 25. 6. 2011 | 15.00 | dvorec Bukovje
OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI - OD LIPE DO LIPE 2011
Sobota | 25. 6. 2011 | 17.00 | gasilski dom Libeliče
PRAZNOVANJE 120 - OBLETNICE PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA LIBELIČE
(slavnostna seja, parada, prevzem ter blagoslov novega gasilskega avtomobila, blagoslov praporja Gasilske zveze
Dravograd, zabava)
Nedelja | 26. 6. 2011 | 18.00 | dvorec Bukovje
TAKŠNEGA CIRKUSA PA ŠE NE - cirkuška show predstava
(v primeru slabega vremena bo predstava v Domu borcev v Šentjanžu)
Ponedeljek | 27. 6. 2011 | 13.00 | pristan Gorče (Rener)
OTVORITEV POMOŽNEGA OBJEKTA V PRISTANU GORČE
Torek | 28. 6. 2011 | 11.00 | prostor pred Športnim centrom Dravograd
POSTAVITEV TEMELJNEGA KAMNA ZA IZGRADNJO VEČNAMENSKE DVORANE V DRAVOGRADU
Torek | 28. 6. 2011 | 18.00 | razstavni prostori Info - pisarne Dravograd
OTVORITEV OBMOČNE LIKOVNE RAZSTAVE LJUBITELJSKIH SLIKARJEV IN KIPARJEV
Četrtek | 30. 6. 2011 | dvorec Bukovje
16.30 POLAGANJE VENCEV PRI SPOMENIKIH
17.30 SLEDI SLOVENSKE GRAFIČNE DEDIŠČINE (odprtje gostujoče razstave Loškega muzeja Škofja Loka)
18.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA s podelitvijo občinske nagrade in priznanj
20.00 FOLKLORA IRSKA - Absolutely Legless, Edinburgh (Koroško kulturno poletje)
(v primeru slabega vremena bo predstava v Domu borcev v Šentjanžu)
Petek | 1. 7. 2011 | 21.00 | šotor pri stadionu
ROCK KONCERT DRAVOGRAD - VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI, NITROX
Sobota | 2. 7. 2011 | 18.00 | šotor pri stadionu
ZLATA TROBENTA DRAVOGRADA - DRŽAVNO TEKMOVANJE MALIH SESTAVOV - PREDIZBOR ZA
GUČO, OD ŠANKA DO ŠANKA
Četrtek | 7. 7. 2011 | 20.00 | dvorec Bukovje
ODMEVANJE GOZDA - KONCERT RESNE GLASBE
Urška Štrekelj - klavir, Ana Pšeničnik - flavta, Mateja Potočnik - sopran, Miša Likar - klavir in Jana M.
Močilnik - flavta. Prireditev poteka v okviru Koroškega kulturnega poletja.
Vabljeni k praznovanju praznika ob~ine Dravograd!
Županja Občine Dravograd
Marijana Cigala
junij 2011
• Informator
5
Knjižnica
Prispevek sta pripravili: Erika Pravdič in Marija Šegula
Knjižnica Dravograd
POLETNI URNIK
KNJIŽNICE:
V juliju in avgustu je knjižnica
odprta po poletnem urniku.
Ponedeljek, sreda: od 9.00
do 18.00 ure
Torek, četrtek, petek: od 8.00
do 15.00 ure
V soboto je knjižnica zaprta.
PRIPOROČAMO VAM
Knjige za mlade
1. Dolmege, Sarah:
PUNCE, TAKO GRE TO PRI NAS
2. Bennet, Sophia:
NITKE
3. Vukmir, Andreja:
MARTINA NA VELIKI PLANINI
4. Harvey, Sarah N.:
PLASTIKA
5. Goobie, Beth:
PUNCA, KI NEKAJ VELJA
6. Kuijer, Guus: ČEZ OBZORJE Z
VETROM NA MORJE
7. Abraham, Nina: DRUŠČINA
PREPOVEDANEGA ZNANJA
8. Gleitzman, Morris:
NEKOČ
9. Pennypacker, Sara:
KLEMENTINA
10.Kovič, Amadea:
ZAKAJ PA NE
11.Abedi, Isabel:
ŠEPET
12.Stiefvater, Maggie:
NEMIR
Knjige za odrasle
1. Ovaska, Jelka:
SEVERNICA NAD OLIMPOM
2. Štromar Gal, Maja:
MISLI NAME, KO TI JE LEPO
3. Velikonja, Irena:
NAJ POČIVA V MIRU
4. Moderndorfer, Vinko:
NIHČE VEČ NE PIŠE PISEM
5. Kodrič, Zdenko:
OPOLDNE ZAPLEŠEJO
ŠKORNJI
6. Jereb, Berta:
MOJE BAJŽE
7. Lightman, Alan P.:
EINSTEINOVE SANJE
8. Urbanija, Jože:
SOLDAT KLEMEN
9. Kumerdej, Mojca:
TEMNA SNOV
6
Informator •
junij 2011
10.Hudolin, Jurij:
VRVOHODEC
11.Novosel, Tomo:
NORMALA UTRUJA
12.Pregelj, Sebastijan:
PREBUJANJA
13.Petrič, Mateja: STARŠEVSTVO
JE LEP, A ODGOVOREN
POKLIC
14.Dolenc, Sašo:
KRATKE ZGODBE O SKORAJ
VSEM
15.Parkinson, Lisa:
DRUŽINSKA MEDIACIJA
PRIREDITVE V KNJIŽNICI OD
JANUARJA DO JUNIJA 2011
Osnovnošolci, ki obiskujejo izbirni predmet
šolsko novinarstvo, so v novo leto stopili z
učenjem, kako pripraviti radijsko poročilo.
Delavnico je vodila novinarka URŠA PROSENJAK
ANTOLIČ.
NOVITETE
1. Campbell, T. Colin:
KITAJSKA ŠTUDIJA
2. Košir, Manca:
ŽARETI UPANJE
3. Bruns, Annelore:
BIOVRT
4. Maslanka, Christopher:
AEROBIKA ZA MOŽGANE
5. 100 NAJLEPŠIH VOŠČIL ZA
RAZLIČNE PRILOŽNOSTI
6. Cooper, Diana:
KLJUČI DO VESOLJA
7. Hamilton, David R.:
KAKO UM ZDRAVI TELO
8. Ford, Debbie: ZAKAJ DOBRI
LJUDJE POČNEJO SLABE
STVARI
9. PRIROČNIK ZA PREŽIVETJE
10.Raduly Zorgo, Eva:
DISLEKSIJA – VODNIK ZA
TUTORJE
11.Rubin, Gretchen C.:
NAČRT ZA SREČO
12.Merljak, Marija: ZDRAVA
PREHRANA JE PRAVA
ODLOČITEV
ZA VAS SMO PREBRALI
Maja Gal Štromar:
MISLI NAME, KO TI JE LEPO
To je intimna pripoved, v kateri se
avtorica sooča s smrtjo svojega
očeta. Dogajanje romana je
vpeto v kratek čas tik po očetovi
smrti, ko vanj vdirajo vprašanja,
sprva ranjenega otroka, kasneje
odraščajočega dekleta in končno
zrele, čuteče ženske. Smo bralci
priča dolgemu slovesu ali celo
prvemu srečanju med očetom in
hčerko?
Popotnica JASNA GABRIČ nam je 11. januarja
v potopisu Od Kenije do Zanzibarja predstavila
Kenijo s pokrajinsko raznolikostjo, pisanim
rastlinskim in živalskim svetom, Tanzanijo z
znamenitimi safariji ter rajski otok Zanzibar.
ANICA DOLER iz Sv. Danijela je v sodelovanju
z Literarno kulturnim društvom Beseda 13.
januarja predstavila novo knjigo pesmi Zrelo
klasje.
Knjižnica
Črnečanka, prof. dr. BERTA JEREB,
pionirka
slovenske
radioterapije,
je posebno pozornost namenila
zdravljenju otrok z rakom. S svojo knjigo
Moje bajže je bila 24. marca gostja
Zgodbe mojega kraja. Za hudomušnost
večera je poskrbel Jurij Berložnik.
URŠKA LUNDER, edina specializirana
zdravnica za paliativno oskrbo v
Sloveniji, ki preprečuje in lajša bolečine,
z umirajočimi toči solze žalosti in
veselja, je 20. januarja predstavila
svojo knjigo Odprto srce – izkušnje in
spoznanja ob umiranju in smrti.
Začetni tečaj nemščine s poudarkom na
komunikaciji, ki ga je vodila NATALIJA
MRAVLJAK, se je začel 18. februarja.
Namenjen je bil brezposelnim in
upokojencem, bil je brezplačen, potekal
pa je v okviru CVŽU Koroška.
KLAVDIJA KRALJ in JANEZ CIGLER
KRALJ, svetovalca s certifikatom družbe
Malteser Gmbh Köln, sta 26. marca
predstavila Sensiplan, simpto-termalno
metodo naravnega načrtovanja družine.
V januarju smo začeli s projektom
ZGODBA O SIDRU. Vanj smo vključili
učence obeh četrtih razredov OŠ
Dravograd. Na osnovi slikanice brez
besed so učenci začeli pisati zgodbe.
KARMEN KOSEC in JOŽE REŽONJA iz
Turistične agencije Relax Turizem sta
24. februarja predstavila popotne vtise
iz Jugovzhodne Azije. Nove turistične
destinacije vabijo na Tajsko, v Malezijo,
Singapur in na otok Bali.
Kako je lahko vsak od nas sam svoj
fizioterapevt, smo 4. aprila spoznavali
s pomočjo fizioterapevtke IRENE MORI.
»Pisati resnico je pravzaprav strašno
dolgočasno početje. A je treba, sicer
se svet spridi.« Tako pravi pisatelj,
profesor, kulturnik ANDREJ MAKUC,
ki je 7. februarja, na predvečer
slovenskega kulturnega praznika, v
sodelovanju s Simono Jerčič Pšeničnik
predstavil svojo novo knjigo Antigonce
ali Klijini okljukčki.
Medicinsko - humanitarna odprava
Kenija avgust-oktober 2010 je bila
realizirana z vztrajnostjo treh mladih
zdravnic. Kaj vse so doživele v času,
ko so izvajale trimesečno brezplačno
zdravstveno oskrbo med ljudmi, ki živijo
pod mejo revščine, smo izvedeli 14.
marca na posebnem kenijskem večeru.
Z nami je bila SARA UNUK, zdravnica v
odpravi.
Štiriintrideset četrtošolcev, ki so
sodelovali v projektu knjižnice Zgodba o
sidru, se je 13. aprila srečalo z avtorjem
istoimenske slikanice brez besed,
DAMIJANOM STEPANČIČEM.
MIRO PETEK, koroški poslanec v
Državnem zboru, je 18. februarja
predstavil svojo knjigo V sovinem
gnezdu.
junij 2011
• Informator
7
Knjižnica
FRANJA HRIBERNIK, usposobljena
učiteljica in izvajalka prve pomoči,
je 18. aprila predstavila delovanje in
uporabo defibrilatorja.
9. maja smo zaključili projekt Zgodba o
sidru. Potovali smo na začetek zgodbe
in v njeno sporočilo: priključitev
Primorske k matični domovini. V Piranu
sta se vseh močno dotaknila Pomorski
muzej in Akvarij. Podoživljanje
preteklosti, prepletene s sedanjostjo,
je obogatila prisotnost Damijana
Stepančiča, vse radosti Primorske pa
so otroci doživeli zaradi radodarnosti
družbe Relax Turizem.
16. aprila so nas obiskali knjižničarji iz
knjižnice Tržič.
Pod okriljem knjižnice se je izvajala
PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA PETRA
NOSA v vrtcih v Libeličah, Šentjanžu,
Trbonjah in na Robindvoru. 20. maja so
pripravili zaključek s podelitvijo priznanj
v vrtcu Trbonje, svečan zaključek za
vseh 125 sodelujočih otrok pa je bil 9.
junija v Knjižnici Dravograd. Otroke je
zabaval čarodej JOLE COLE s predstavo
S čarovnijo po knjižnici.
DARJA KRISTAN je 9. maja predstavila
bioresonančno
terapijo,
naravno
terapevtsko metodo brez stranskih
učinkov.
Lutkovna
skupina
NAGAJIVČKI,
sestavljena iz učencev 2. in 3. razreda
OŠ Dravograd, ki nastopa pod
mentorstvom Henrike Kaiser in Mateje
Kovše, je 19. aprila najmlajše razveselila
z lutkovno predstavo O debeli repi.
16. maja je družinska mediatorka
KRISTINA NAVOTNIK prisotne seznanila
z osnovami mediacije – kako z
ustrezno komunikacijo priti do boljših
medsebojnih odnosov.
V mesecu juniju že čakajo na najmlajše
pravljični nahrbtniki. V njih se
skrivajo zgodbe
za
brezskrbno
poletje, z njimi
pa tudi ideje
za
ustvarjalno
preživljanje
prostega časa.
Za
odrasle
bralce pa smo
pripravili pakete
presenečenja.
Pravljični junaki so se s 1. junijem
poslovili. Odšli so malo v Kekčevo
deželo, obiskali bodo kralja Matjaža
v podzemlju Pece in izmerili dolžino
njegove brade, ko jim bo pa prevroče,
se bodo odpravili proti morju. Morda
jih boste srečali prav tam. Z novimi
zgodbami se bodo vrnili v torek, 4.
oktobra ob pol petih popoldne.
Z akademikom, pesnikom ljubezni
CIRILOM ZLOBCEM, smo 21. aprila
svečano zaključili bralno značko za
odrasle.
V štirinajsti Zgodbi mojega kraja smo
23. maja predstavili Libeličanko MARIJO
RIDL WAGNER. O njeni mladosti,
družinskem življenju in uspešni poklicni
poti farmacevtke v Sarajevu sta govorili
z Irmo Knez.
Preživite poletje tudi v družbi kakšne
dobre knjige!
8
Informator •
junij 2011
Naši najmlajši
Naši najmlajši
Vrtec Dravograd
Za urejen vrtec…
Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo
otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v zdravo in
varno okolje. Poudarek dajemo na neposrednem pridobivanju izkušenj, z raziskovanjem in odkrivanjem naše narave.
Strokovni delavci otrokom omogočimo dovolj priložnosti in
časa, da s svojim preizkušanjem začutijo lastnosti narave z
vsemi čutili. Nudimo jim možnost in spodbude, da sprašujejo
o tem, kar vidijo, da opazujejo, raziskujejo, opisujejo in razlagajo. Otroci so preko različnih celoletnih dejavnosti in vzgojnih procesov spoznali pomen čistega okolja.
Vrtec Robindvor
Trajnostni razvoj in okoljska vzgoja
V vrtcu Robindvor že drugo leto poteka projekt "Trajnostni
razvoj in okoljska vzgoja", s katerim strokovne delavke osveščamo že najmlajše, kako skrbeti za čisto okolje. Skozi igro,
ob neposredni vključitvi v dogajanje v domačem okolju, smo
otrokom približali pomen ločevanja odpadkov. Z otroki smo
izdelali koše, jih ločili po barvi, ter na hodniku postavili EKO
kotiček. Skupaj s starši skrbimo tudi za to vrsto vzgoje in se
zavedamo, da bodo današnji otroci lahko vplivali na okolje,
V tem pomladnem času smo skupaj očistili okolico vrtca, kjer
so otroci aktivno sodelovali. Ta sklop dejavnosti je v otrocih spodbudil opazovanje in skrb za že najmanjši odpadek v
okolici vrtca. Kot nadgradnja ločevanja odpadkov in skrbi za
okolje pa je, da otroci skupaj s starši v vrtec prinašajo različne odpadne materiale (papir, škatle, plastenke,…), s katerimi
ustvarjamo različne predmete in jih uporabljamo pri svoji
igri.
Maja Dimec Vrhovnik in Anica Vindiš
kar je temeljno načelo "trajnostnega razvoja" kot načina
življenja. Pomembna naloga našega vrtca je učenje naravoslovja, raziskovanje, doživljanje, izkušanje in sprejemanje
okolja v katerem živimo, kajti le tako bodo lahko najmlajši z
razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnim razvojem
prispevali k zdravemu načinu življenja.
Nataša Gabor
junij 2011
• Informator
9
Naši najmlajši
Šola, oh, šola...
Vrtec ŠENTJANŽ
Aprilska akcija zbiranja starega papirja
v Vrtcu Šentjanž
V mesecu aprilu je v Vrtcu Šentjanž potekala vsakoletna akcija zbiranja starega papirja pod organizacijsko taktirko fundacije PISMO SRCA. Deluje že od leta 2004, to leto pod motom
MLADI ZA MLADE in vsako leto iz zbranih sredstev podeli
štipendije.
Tudi Vrtec Šentjanž je za to štipendijo predlagal svojega kandidata, ki prihaja iz kraja. Star papir in odpadni material zbiramo skozi vse leto in s tem bodrimo otroke in njihove starše
k ohranjanju čistejše narave. Tako smo s skupno pomočjo
napolnili kar dva zabojnika komunalnega podjetja DINOS, to
je dve toni papirja in s tem morebiti odprli vrata kakšnemu
znanja željnemu otroku. Ostali odpadni material smiselno ločimo in ga uporabimo za likovne izdelke in razne dekoracije.
Tako v vrtcu že dve leti uspešno zbiramo plastične zamaške
in vsaj malo pomagamo naši sokrajanki. K varovanju okolja
pa prispevamo tudi z ločevanjem suhih in mokrih odpadkov.
V ta namen imamo že v igralnicah več košev in vzgojiteljice
otroke spodbujamo k pravilnemu odlaganju odpadkov.
Tudi v prihodnje si Vrtec Šentjanž želi sodelovati v tovrstnih
akcijah in upamo, da se bodo krajani vanje vsako leto bolj
množično vključevali.
Helena Paradiž
OŠ NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD
Turizmu pomaga lastna glava
V torek, 5. aprila 2011, je v Mercatorjevem centru v Mariboru
potekalo državno tekmovanje TURIZMU POMAGA LASTNA
GLAVA na temo Imejmo se fajn. Naša šola se je predstavila
na turistični stojnici z nalogo Košarkarski kamp v Dravogradu leta
2012. Učenci so atraktivno predstavljali projekt in mimoidoči so se radi
ustavili in vrgli na koš.
Devetošolci Žiga Rožej, Alma Osmić,
Snežana Lazić, Tine Vravnik, Špela
Ognjanović in Neža Rozman so prejeli srebrno državno priznanje pod
mentorstvom Marjete Podgoršek
Rek ter Elizabet Negovec Kopmajer.
Letošnji festival je bil namenjen
mladinskemu turizmu. Mladi imajo radi šport, zabavo in sprostitev,
zato smo vse to vključili v projekt. Pripravili smo idejo za košarkarski kamp v Dravogradu leta 2012. Po prvem kampu v
Dravogradu leta 2008 se je pojavil problem, da se je prijavilo naslednje leto več otrok in ni bilo dovolj ustrezne infrastrukture. Ker so se košarkarji, pa tudi drugi športniki, vedno
bolj dokazovali s svojimi rezultati, so se na občini odločili, da
bodo do leta 2012 zgradili novo večnamensko dvorano. To bo
odlična priložnost za izvedbo ponovnega kampa v Dravogradu. V program kampa nismo vključili le košarke, temveč tudi
ogled turističnih znamenitosti. Po reki Dravi bi splavarili, se
vozili s kanuji, kolesarili in počeli marsikaj. S tem programom
želimo privabiti v Dravograd čim več mladih. Kamp bi promovirali preko spletnih strani Košarkarskega kluba Dravograd in
s pomočjo medijev.
Pri nalogi so nam z nasveti pomagali g. Miha Čop, strokovni
vodja kluba, ter ga. županja Marijana Cigala.
Marjeta Podgoršek Rek
10
Informator •
junij 2011
Šola, oh, šola...
Stisni roko v pest
Ministrstvo za šolstvo in šport spodbuja aktivnosti, ki prispevajo k dvigu državljanskih kompetenc mladih. To so želeli doseči tudi s projektom Stisni roko
v pest, ki so ga oblikovali z željo, da bi
med mladimi okrepili občutek narodne
identitete in pripadnosti. Hkrati je bil
namen projekta spodbujanje skupnosti, ekipnega dela in povezovanja več
predmetov. Tako so se pri nas povezali
učitelji likovnega pouka, računalništva,
zgodovine, slovenščine in državljanske
ter domovinske vzgoje in etike ter 24
učencev iz različnih razredov z različnimi interesi.
Naša šola s svojim imenom OŠ Neznanih talcev Dravograd kaže na obdobje
polpretekle zgodovine v naših krajih.
Ob jubilejih, kot sta 70. obletnica upora
proti okupatorju in 20. obletnica neodvisnosti države, smo se v Šolskem letu
knjige priključili s svojo E-knjigo Stisni
roko v pest tudi učenci in učitelji naše
šole. Menimo namreč, da smo to dolžni
vsem tistim, ki so se v naših krajih borili
proti okupatorju, pomagali udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja,
talcem in drugim žrtvam gestapovskega terorja in izgnancem.
Učenci so v okviru projekta spoznavali temne plati naše lokalne zgodovine
(gestapovska mučilnica, poboj kmečke
družine), si širili obzorje s filmom Deček
v črtasti pižami, podoživljali Kajuhovo
hrepenenje in spoznavali razsežnosti eksplozije atomske bombe nad Hirošimo.
22. aprila 2011 je bila v Ljubljani zaključna prireditev. Slavnostni govornik
je bil slovenski pesnik, pisatelj in publicist Ciril Zlobec, vse pa je pozdravil tudi
minister Igor Lukšič. V projekt je bilo
vključenih 129 šol iz Slovenije, oddanih
pa je bilo 132 e-knjig. Naša šola je bila
med dvajsetimi najboljšimi šolami.
E- knjigo si lahko pogledate na spletni
strani naše šole.
Koordinatorka projekta:
Marjeta Podgoršek Rek
Nekaj prispevkov iz naše E-knjige
PONOSNI GALEBI NAD VODO
Verjamem, da vojna spremeni vsakega
človeka. Nekateri postanejo nenavadno močni in preživijo stvari, za katere
si nikoli v mirnem obdobju ne bi predstavljali, da jih bodo. Na žalost pa se
nekateri ljudje spremenijo v živali. Prav
tako, kot so se gestapovci v obdobju
druge svetovne vojne.
Ko ljudje živimo v miru, si niti z najbolj
slikovito domišljijo ne moremo predstavljati, kaj nas lahko doleti v času vojne. Kaj lahko izprijen človeški um stori
drugemu človeku, ki ni prav nič kriv.
Nobeno dejstvo ne opravičuje stvari, ki
so jih počeli gestapovci in nacisti v obdobju druge svetovne vojne. Mučenje
je pustilo posledice na ogromno ljudeh
in tudi tisti, ki so preživeli, nikoli več
niso imeli mirnega spanca. Kot je rekel
gospod, ki nas je vodil po gestapovskih
zaporih v kletnih prostorih občine Dravograd: »Ničesar se ne smemo bati,
dokler ne pride vojna.« In vojna lahko
nastopi vsak trenutek, zato mislim,
da moramo biti zadovoljni in srečni z
vsem, kar imamo.
Tema druge svetovne vojne se me je
dotaknila na vse načine. Projekt »Stisni
roko v pest« mi je pokazal tudi slabe
plati človeške zgodovine in kako zelo se
lahko izpridi človeški um. Genocid nad
Judi in zaničevanje in pobijanje vseh,
ki naj ne bi bili arijske rase in so bili po
mnenju nacistov manjvredni, so le plod
bolnih možganov nekega človeka, ki je
bil seveda Nemec. Nemci so že od nekdaj imeli o sebi mnenje, da so večvreden narod in vsekakor so to že večkrat
razkazovali. Mogoče se bo komu zdelo,
da je moje obsojanje teh ljudi preveč
silovito, a jaz bom za vedno stala za
tem, kar sem rekla. Vsi ljudje smo enakovredni, ne glede na barvo polti, oči
ali las. Govorimo različne jezike in smo
različnih narodnosti ter različnih karakterjev. Kakšen bi bil vendarle svet brez
tega? Enoličen, enobarven, popolnoma
dolgočasen.
V okviru projekta Stisni roko v pest
smo si ogledali film Deček v črtasti pižami. Film pripoveduje o druženju dveh
dečkov iz popolnoma različnih svetov.
Bruna, fanta iz Berlina, ki se je priselil v
neposredno bližino taborišča Auschwitz in njegovega na novo pridobljenega
prijatelja Shmuela, ki živi onkraj bodeče žice, v samem delovnem taborišču za Jude. Pogovarjata se in družita
preko žice, zgodba pa spretno popelje
Bruna do konca, nevednega, kaj se
zares dogaja v taborišču. Na koncu se
Bruno prebije v taborišče, da bi poiskal
Shmuelovega očeta, ki so ga v resnici
odstranili Nemci in skupaj z Brunom je
zajet v plinsko celico, kjer oba, komaj
devetletna dečka umreta. Vsakogar bi
se ta zgodba morala dotakniti. Neka
deklica, mlajša od mene, nevedna in
nedolžna, je po koncu filma vprašala:
»Kam pa je šel deček Bruno?« Če naši
umi niso izprijeni in še nismo dovolj
zreli ter razgledani, da bi videli, kaj se je
v tistih časih dogajalo, je razumljivo, da
si takšnih grozodejstev ne znamo pojasniti. Film in knjiga sta se me globoko
dotaknila in sočustvujem z ljudmi, ki so
trpeli te strašanske muke.
Pred nekaj leti sem spoznala žensko,
takrat staro okrog 85 let. Bila je mama
očetovega prijatelja, ki je preživela dve
leti v taborišču Auschwitz. Žensko sem
videla le nekajkrat, a se je tako močno
dotaknila mojega življenja, da se še
dandanes zjočem ob dejstvu, da je ni
več na svetu. Na nekem pikniku, na katerem je prav tako bila, me je sprva šokiralo dejstvo o njeni starosti, ker tega
preprosto nisem znala povezati z njeno
energijo, ki je kar kipela iz nje. Ljubila je
življenje, tako kot nihče, ki sem ga kdaj
spoznala. Potem sem od staršev izvedela, kje je preživela dve leti svojega
življenja in prosila sem jo, naj mi pripoveduje o tem. Na oči ji je padla senca in
zdelo se mi je, kot, da je bila za trenutek
življenja, ki ga je tako cenila, nesrečna.
Potem pa je spet oživela in njena živahnost se je vrnila. Pokazala mi je številko, ki so jo vtetovirali vsakemu Judu, ki
je prišel v taborišče. Seveda so za Nemce Judje bili le številke, nič drugega. Pripovedovala mi je, da je bila zaprta, ker
je pomagala slovenskim vojakom in jim
skrivaj priskrbela hrano. Nek vohun jo
je zatožil Nemcem in nekega dne se je
po njo pripeljalo vozilo in jo odpeljalo
v Auschwitz. Ni bila Judinja, kar je bilo
v tistih okoliščinah edino dobro. Tam
je preživela dve leti in spletla močna
prijateljstva. Ko so taborišče osvobodili zavezniki, je bila prosta. Preživeti v
junij 2011
• Informator
11
Šola, oh, šola...
taborišču je bilo nekaj neverjetnega in
občudovala sem to žensko. Seveda je
imela srečo, ker ni prišla na vrsto za odstranitev v plinski celici, ampak dejstvo,
da se do osvoboditve ni zlomila, jo v
mojih očeh naredi junakinjo. Kar je tudi
bila. In ko je prišla nazaj domov, se je
očitno odločila, da bo uživala vsako minuto življenja. Verjemite, da ko preživiš
kaj tako groznega, res ceniš življenje,
čas, ko ne divja vojna. Mogoče je med
nama vladala vez, ker je v meni videla
svojo babico Nežo.
Pa saj ne, da bi se ji zameglil um, le
rekla je, da jo po določenih stvareh
spominjam nanjo, pa še isto ime imava. Mogoče pa je bila le ženska, ki je
spoštovala in cenila vsakega, ki ji je po
Auschwitzu prekrižal življenjsko pot
in sem bila jaz le ena izmed teh ljudi.
Umrla je na svoj 90. rojstni dan. Bila je
ženska, ki jo je treba občudovati. Prav
tako, kot je treba spoštovati in občudovati vse ljudi, ki so preživeli mučenja
v gestapovskih zaporih in leta v taboriščih. Spominjati in častiti pa moramo
tiste, ki so umrli in teh je bilo, žal, na
milijone. Ampak vsaka vojna prinese
žrtve, četudi po vojni ni nič bolje, še
celo slabše je. A v človeški naravi je
ponavadi želja po denarju, ozemlju ali
prevladi in kdor to željo do konca razvije in se odloči za uresničitev svojih sanj,
je za človeštvo nevaren (npr. Hitler).
Končujem z verzi slovenskega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha:
Beli so, beli so češnje cvetovi,
temni, pretemni so talcev grobovi.
Kakor ponosni galebi nad vodo,
taki so pali za našo svobodo.
Torej se jih spominjajmo na tak način.
Predvsem pa se jih spominjajmo in na
naslednje generacije prenašajmo spomin na ta kruta dejanja 2. svetovne vojne. Da se ne bi več nikoli ponovila.
GESTAPOVSKI ZAPORI
Ker tudi naša šola sodeluje pri projektu
Stisni roko v pest, smo se nekega dne
odpravili na ogled gestapovskih zaporov v občinski stavbi v Dravogradu.
Med ogledovanjem zaporniških celic
sem začela razmišljati, kako so se zaporniki v njih počutili.
Celice so bile majhne, utesnjene, bežna
svetloba je še posebej dajala občutek
žalosti. Med vodičevim predavanjem
se nisem mogla upreti groznim prizorom, ki so se odvijali pred mojimi očmi.
Bilo je pet celic, sledile so si po vrsti od
1 do 5. Najprej smo bili v celici številka
1 in napetost v naših srcih se je s številkami vred stopnjevala, kajti v vsaki
celici je bilo mučenje hujše. Ko smo se
približevali zadnji celici – celici smrti,
me je začel oblivati srh, zdelo se mi je,
da primanjkuje zraka. Ljudje so v tej celici preživljali zadnje dni svojega življenja. Celica je bila zelo nizka, da so morali v njej čepeti ali pa biti sklonjeni. V
njej je zaudarjalo po blatu in urinu, saj
so to morali opravljati kar tu, tla pa so
bila prekrita z vodo. Prisoten je bil velik
strah, saj ljudje nikoli niso vedeli, koga
bodo odpeljali in če se bo sploh kdo vrnil. Največkrat se nihče ni vrnil, ampak
tudi tisti, ki so se, bi verjetno raje umrli,
kot pa prišli sem nazaj.
Občudujem te ljudi, da kljub neznosnemu mučenju še vedno niso izdali sebe
in svojega naroda. Sploh si ne morem
predstavljati, da se je kaj takega res
dogajalo, še posebej pa ne tu, v Dravogradu, tako blizu mene! Mislim, da imamo res srečo, da smo se rodili kasneje,
vendar moramo te grozote ohranjati v
spominu in upati, da se kaj takega nikoli več ne bo ponovilo.
Neža Pušnik
EVROPSKA VAS ŠVEDSKA
Evropska hiša Maribor s slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami ter vrtci organizira izvenšolski javni projekt
Evropska vas. V tem projektu so sodelovali tudi učenke
in učenci ter učiteljice OŠ Neznanih talcev Dravograd.
Namen projekta je bolje spoznati vse pridružene članice
Evropske unije, se seznaniti z njihovo kulturo, kulinariko,
običaji, navadami, glasbo, nošo, posebnostmi, spoznati
njihove zastave, grbe in proučevati njihov način življenja.
Poleg tega je njegov namen tudi spodbujati solidarnost,
toleranco, razumevanje. Projekt je veliko prispeval k spoznavanju skupnosti držav Evrope. Mi pa smo se še posebej osredotočili in spoznali ŠVEDSKO.
12
Informator •
junij 2011
Špela Ognjanović
ZAKLJUČEK BRANJA ZA BRALNO
ZNAČKO V ŠOLSKEM LETU
Kot je na naši šoli že v navadi, nas ob zaključku branja za bralno značko obišče
mladinski ustvarjalec. V petek, 6. maja
2011, smo na naši šoli bralci pripravili
srečanje s pesnico, pisateljico in glasbenico Cvetko Bevc.
Ker bralna značka letos praznuje 50
let, smo se odločili, da povabimo mladinsko ustvarjalko, ki se je rodila in
odraščala na Koroškem, danes pa živi
v Ljubljani.
Bralcem na razredni stopnji od 1. do 5.
razreda je pripovedovala pravljico Pesem za vilo in na kratko predstavila še
knjigo Abecednik zaljubljene krastače.
Bralcem na predmetni stopnji (od 6.
do 9. razreda) pa je predstavila le tista
poglavja iz Abecednika zaljubljene krastače, ki so blizu najstnikom. Prebrala
pa jim je prvo poglavje mladinskega romana Prigode Špelce Žvekič.
Na koncu pa je 24 zlatim bralkam in
bralcem izročila še spominsko priznanje za branje vseh osem let, saj so naši
devetošolci zadnja generacija učencev,
ki so še obiskovali osemletko.
Poskrbeli smo tudi za krajši kulturni
program, saj so učenci otroškega pevskega zbora zapeli dve pesmici, učenka
pa je na citre zaigrala dve pesmici.
Pisateljica nas je navdušila z odlično
igralsko in glasbeno interpretacijo svoje pravljice in mladinske proze, zato jo
bomo še kdaj z veseljem povabili na
našo šolo.
Berta Pušnik
Šola, oh, šola...
Za začetek nam je PIKA NOGAVIČKA poslala pismo in nam
zastavila nekaj ugank.
Kje je njen dom? Iz katere države prihaja?
Kaj veste o tej državi?
Otroci so odgovorili takole:
Pozdravljena, PIKA, hvala za čudovito pismo, zelo sem bila
presenečena in vesela, ko sem v nabiralniku našla pismo, ki
je bilo naslovljeno na moje ime.
Komaj sem čakala, da mi ga mamica prebere, zdaj se bom
pa potrudila in poskušala rešiti uganko.
1. Tvoj dom je VILA ČIRA ČARA, država iz katere prihajaš,
pa se imenuje Švedska.
2. Kaj vem o Švedski? Hmm. Glavno mesto je Stockholm.
Denar, s katerim si na Švedskem lahko kupiš liziko, se
imenuje švedska krona.
3. Nekaj izmed izumov, ki so jih izumili na Švedskem; dinamit, zadrga, ločilnik za smetano, srčni spodbujevalnik in
sistem pakiranja Tetra Pak.
Taja Kac
Podrobno smo se seznanili z geografskimi značilnostmi, zgodovino, kulturo ter posebnostjo države. Z veliko mero domišljije so otroci ustvarjali na temo knjižnih junakov, kraljeve družine, pevske skupine ABBA.
Skupina učenk je brskala za recepti švedskih dobrot. Izbrale so švedske kekse, ki so jih nato tudi spekle. Ostali pa so iz izbranih podatkov o Švedski
pripravljali material za predstavitev na stojnici.
Pri predstavitvi o Švedski je učencem pomagala tudi gospa Elizabeta Smode, ki je živela na Švedskem, tako so otroci
spoznali švedske škrate, šolo, običaje in zgodbe iz Švedske.
V mesecu maju so ob Dnevu Evrope učenci predstavili izbrano državo ŠVEDSKO. Na zaključni prireditvi so učenci spoznali
značilnosti vseh držav Evrope, imeli priložnost spoznati sovrstnike, se veliko naučiti in družiti.
Vtisi učencev:
Na Evropski vasi mi
je bilo všeč, ker sem
dobil veliko zastav.
Bilo je super, še
posebej, ker sem
videla Berlinski zid.
Bila sem Pika Nogavička in
nastopala. Kot Pika sem se
počutila nagajivo in zabavno.
Uživali smo, še posebej so
mi bile všeč princeske iz
maka.
Luka Lampret
Maša Kaiser
Klara Kac
Naja Paradiž
junij 2011
• Informator
13
Šola, oh, šola...
Utrinki:
Evropska
vas
Švedska
!
ning
Häls
Henrika Kaiser
Članke za OŠ Dravograd je zbrala in uredila Darja Lesnik
14
Informator •
junij 2011
Šola, oh, šola...
OŠ šentjanž - prispevek
k prepoznavosti
kraja in občine
Čista narava je lepša,
prispevajmo k temu vsi!
»Naš modri planet je najbolj čudovito
možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost. Naj bo naš
odnos do njega spoštljiv, saj smo njegovi gostje le za kratek čas, imenovan
življenje.«
V soboto, 7. aprila 2011, smo na Osnovni šoli Šentjanž izvedli ekološko naravnan športni dan pod naslovom »Očistimo naš kraj«. Organizirali smo ga
v sodelovanju s Krajevno skupnostjo
Šentjanž, PGD Šentjanž in Športnim
društvom Šentjanž ter starši in krajani.
Ob 8. uri zjutraj nas je pričakalo lepo
sončno vreme in vsem udeležencem
dalo zagon, da se akcije udeležimo. Zbrali
»Majhen narod velikega srca«
Ministrstvo za šolstvo in šport je ob
praznovanju 70 let OF in 20 let samostojnosti Republike Slovenije razpisalo
projekt »MAJHEN NAROD VELIKEGA
SRCA«, v katerega je bila vključena tudi
naša šola.
V izvedbi Društva za boljši svet so si v
torek, 24. maja 2011, učenci od 1. do
9. razreda ogledali zanimivo predstavo, kjer so igralci z igro vlog predstavili
časovni pregled dogodkov in naporov
skozi 70 let, ko je bilo potrebno zaščititi
lastno družino in narod ter ustvariti po-
smo se pri šoli. Da bi bili čim bolj učinkoviti, smo se po jutranji malici razdelili v
več manjših skupin. Pridružili so se nam
starši in krajani ter člani Športnega društva in PGD Šentjanž. Slednji so očistili
parkirni prostor in cesto pred šolo.
Skupine učencev, staršev in ostalih
prostovoljcev pa smo se odpravile na
različne lokacije bližnjega okoliša. Najmlajši učenci - prvošolčki so se odpravili proti Bukovski vasi in počistili tudi del
brežine reke Mislinje. Učenci 2. in 3. razreda so odšli v smeri Močnik – Bukovnik. Učenci 4. in 5. razreda so jo mahnili
proti Kronski gori in Otiškemu Vrhu, 6.
razred v smeri Sv. Ane, učenci 7., 8. in 9.
razredov pa v smeri Selovca proti Čubeju. Skratka, zajeti smo poskušali čim
večji del okoliša. Česa vse nismo našli
ob cesti, pešpoti, v gozdu, na travniku!
Oči so švigale sem in tja, male in velike
roke so neutrudno pobirale in ločevale
smeti. Pobirali smo jih v za to namenje-
ne vreče, pri delu pa smo se zaščitili z
rokavicami. Ločevali smo med mokrimi
in suhimi odpadki, polne vreče pa odlagali ob poteh, na dobro dostopnih
krajih, da so jih kasneje lahko delavci
Komunalnega podjetja Dravograd tudi
naložili in odpeljali.
S čistilno akcijo smo zaključili ob 12. uri,
ko smo se ponovno zbrali pred šolo.
Tam nas je čakala sladka pogostitev
z dobrotami iz kuhinje naših kuharic.
Tudi glasbe ni manjkalo. Na ta način
smo nadomestili pouka prost dan, 26.
4. 2011, in tako združili prijetno s koristnim.
Namen celotnega dneva je bil druženje
mladih in odraslih v skrbi za naravo. Akcija je naletela na dober odziv. Pohvaliti velja vse udeležence. Veseli smo, da
smo dokazali, da nam ni vseeno za naše
okolje.
Nasvidenje prihodnje leto ...
goje za samostojno domovino. Učenci
so preko doživljanja predstave ter lastne aktivnosti, kjer so likovno ustvarjali, pisali, izdelovali plakate in ustvarjali s pomočjo sodobnih elektronskih učil,
spoznali številne probleme, konflikte in
priložnosti, ki jih prinese ustanavljanje
lastne države.
Učencem je bil projekt všeč in menim,
da smo skupaj s člani Društva za boljši svet dosegli cilj: učenci s pozitivnim
pogledom v prihodnost razumejo moderna svetovna gibanja ter kot pripadniki majhnega naroda lahko ponosno
iščejo svoj prostor pod soncem in svoj
prispevek človeštvu. Ob tem so bili
poudarjeni tudi osebnostni vzgojni cilji, kot so sprejemanje odgovornosti,
sodelovanje, tovarištvo, razumevanje
konfliktov, povezovanje, skupinsko
delo in drugi.
Na sam projekt se je vsebinsko vezalo
tudi predavanje Osamosvojitvena vojna v Dravogradu, ki ga je kot prispevek
k domovinski in državljanski vzgoji mladih za učence od 7. do 9. razreda pripravil g. Herman Jeseničnik.
Irena Prasnic
Dragica JURJEC
junij 2011
• Informator
15
Šola, oh, šola...
Muzikal: Rdeča kapica
Nekoč je v hišici blizu gozda živela ljubka deklica. Vselej je nosila rdečo pelerino s kapuco, zato so jo vsi klicali Rdeča
kapica …
Rdeča kapica: VESELA, SREČNA DEKLICA,
S KOŠARO POLNO ŽE HITIM.
KRUHA, VINA IN ŠE KAJ
NESEM BABICI V GAJ.
(odlomek iz muzikala)
Na OŠ Šentjanž smo se pravljice o Rdeči kapici lotili malo drugače. Na začetku
leta smo ustanovili gledališko skupino
z izbranimi pevskimi talenti od 1. do 5.
razreda. Skupaj smo skozi leto ustvarjali muzikal na podlagi znane pravljice.
V predstavi, polni petja, plesa in igre,
so mladi igralci izvrstno odigrali in prikazali celotno zgodbo Rdeče kapice.
Premierno predstavo so odigrali na
prireditvi za mamice, nato pa so sledili
še nastopi za učence na šoli Šentjanž
in Dravograd, ter malčke v vrtcu Šentjanž in Dravograd. Čare prave odrske
igre pa so okusili tudi na velikem odru v
dvorani Šentjanž, kjer so jim zaploskali
starejši krajani Šentjanža. Z muzikalom
Raziskovalna naloga
Zgodovinskega krožka
Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije
vsako leto razpišejo temo za raziskovalno nalogo zgodovinskih krožkov.
Letošnja tema je bila Vloga žensk v
zgodovini, delovni naslov naše naloge
pa Učiteljice na OŠ Šentjanž pri Dravogradu. Nalogo so izdelali: Milka Gruber,
Nina Prater, Sara Lakovšek in Tjaša Kamnik iz 8. razreda ter Žan Gostenčnik
in Klemen Pogorelčnik iz 9. razreda.
Najprej smo se lotili poizvedovanja
pri starejših ljudeh v občini, da bi našli imena žensk, ki bi bile v življenju in
delu naše občine posebej pomembne.
Še največ odgovorov je bilo vezanih na
učiteljice. Zato smo se odločili, da naredimo raziskovalno nalogo o učiteljicah
na naši šoli – Osnovni šoli Šentjanž pri
Dravogradu.
Učenci so prebrali Šolske kronike, iz
njih izpisali vse učiteljice in izbrali fotografije. Ugotovili so, da je tako delo
le polovičarsko in da ne bo dalo prave
slike o učiteljstvu na šoli. Zato so izpisali še učitelje. Podatke bodo uporabili
za izdelavo plakata, na katerega bodo
izpisali vse učiteljice in učitelje.
16
Informator •
junij 2011
smo sodelovali na srečanju otroških
gledaliških skupin Slovenije, kjer nas
je ocenila strokovna komisija, in sicer
igralec in režiser Aleksander Čaminski,
ki je podal pozitivno kritiko, na katero
smo zelo ponosni.
»Mladi igralci so nam pričarali popularno pravljico bratov Grimm zelo spretno
in prepričljivo. Zelo usklajeno in lahkotno so uporabljali različna izrazna sredstva petje, ples in govor, da bi »oživeli«
svojo zgodbo. Natančna koreografija,
oziroma odrski gibi, ter funkcionalna
scena so omogočali razigranost izvajalcev. Z določenimi dramaturškimi rešitvami (na primer, namesto, da jih požre, volk zapre babico in Rdečo kapico)
so zgodbo celo nadgradili. Pri vsem tem
je, po mojem globokem prepričanju,
najbolj pomembno, da je tako skrbno
urejena igra omogočila, da močno pridejo do izraza posamezni talenti mladih igralcev za petje, za ples, za igro…«
(Aleksander Čaminski)
Z velikim zadovoljstvom sem opazovala
mlade igralce, ki so se na odru neverjetno vživeli v pravljična bitja in pri tem
neizmerno uživali.
Izdelali smo kratek vprašalnik za upokojene učiteljice, jih obiskali in z njimi
naredili intervju ali pa so prijazno napisale svoje spomine.
Pogovorili smo se z učiteljicama, ki sta
na šoli že enaintrideseto leto in sta
V predstavi so igrali:
RDEČA KAPICA: Anja Krivec (3. r.)
MAMICA: Katarina Hriberšek (4. r.)
BABICA: Julija Štumberger (5. r.)
VOLK: Helena Pokeržnik (4. r.)
LOVEC: Žan Boženk (4. r.)
DREVO 1: Nuša Poročnik (3. r.)
DREVO 2: Jasmina Pokeržnik (1. r.)
DREVO 3: Maša Breznik (4. r.)
DREVO 4: Katja Copot (4. r.)
DREVO 5: Maša Robin (2. r.)
REŽIJA: Renata Sešel
Gozd:
TI TRAJLALALALA, TI TRAJLALALALA
SREČEN JE KONEC TE PRAVLJICE ZDAJ!
(odlomek iz muzikala)
Renata Sešel
poleg dela na šoli veliko časa posvetili
tudi delu v krajevni skupnosti, oz. sta
prispevali k prepoznavnosti kraja v občini.
Vse učiteljice so s ponosom govorile
o svojem delu. Spoznali smo, da jim je
bilo delo z učenci v veselje, da jih je izpolnjevalo in da so bile v svojem poklicu srečne. Spoznali smo tudi, da je bilo
delo v stari šoli, ki je bila dograjena leta
1888, veliko težje kot pozneje v novi –
naši šoli. Primanjkovalo je učil, število
otrok v razredu je bilo veliko, tudi preko štirideset. Sploh si ne znamo predstavljati, kako bi danes potekal pouk
brez računalnika in projektorja, brez
vseh pripomočkov, ki nam nazorno prikažejo stvari, ki jih spoznavamo.
Spoznali smo, da delo učiteljic ni samo
poučevanje v razredu. Veliko vlogo odigrajo pri oblikovanju mladih v celostne
osebnosti. V majhnem kraju pa so tudi
nosilke kulturnega življenja v kraju.
Nalogo sta predstavili Milka Gruber in
Nina Prater na XLII. srečanju mladih
zgodovinarjev v Črenšovcih. Komisija
za delo zgodovinskih krožkov je nalogo
ocenila z zlatim priznanjem.
Mentorica zgodovinskega krožka:
Mira Časar
Šola, oh, šola...
Srečanje otroških
folklornih skupin
Zveza kulturnih organizacij Slovenj Gradec je v sredo, 13. aprila 2011, v Mislinji
organizirala Območno srečanje otroških folklornih skupin Mislinjske doline.
Srečanja se je udeležila tudi otroška
folklorna skupina OŠ Šentjanž pri Dravogradu, ki nosi ime »Pavrški otroci
iz Šentjana«. Sestavljajo jo učenke in
učenci 5. razreda.
Turizmu pomaga lastna glava
Turistična zveza Slovenije in Zavod
RS za šolstvo sta v letošnjem šolskem
letu razpisala že 25. festival Turizmu
pomaga lastna glava, tokrat na temo
''Imejmo se fajn – doživite naš kraj''. Vsi
sodelujoči so morali upoštevati, da je
turistični produkt, ki so ga predstavili v
svojih raziskovalnih nalogah, namenjen
sovrstnikom iz drugih krajev. Potrebno
je bilo sestaviti natančen načrt in program prireditve ter vključiti obstoječo
turistično ponudbo v kraju. Pomeben
del celotne naloge je bila tudi reklama
turističnega produkta, zato so jo učenci
morali oblikovati in posneti.
Učenci OŠ Šentjanž so se skupaj z mentorji odločili, da premaknejo en kamen
na poti do zdrave zabave in turistične
pomladi v kraju Šentjanž. Osnovni namen naloge je bil, da bi v kraju organizirali festival, ki bo oživil nekoč tradicionalne tekmovalne igre, hkrati pa bo na
festivalu ponujena ekološko pridelana
hrana kmetov, ki jih na našem področju
ni malo.
Pod vodstvom vodje, ge. Zdenke Krajnik, so se predstavili s spletom pesmi in
plesov »O kruhu« in s svojim nastopom
navdušili komisijo, ki je ocenjevala vse
nastopajoče skupine ter soglasno odločila, da se »Pavrški otroci iz Šentjana«
uvrstijo na medobmočno tekmovanje.
To tekmovanje je bilo 21. aprila 2011 v
Rogaški Slatini. Tudi tam so se nastopajoči dobro odrezali in s svojim plesom
izpolnili pričakovanja ocenjevalcev in
gledalcev.
V prihodnje jim želimo še veliko uspeha pri nastopu, predvsem pa dobrega
počutja na odru.
Lilijana Ladra
nenavadnih igrah. V ta namen je potekalo raziskovanje in zbiranje dejstev o
možnih nenavadnih igrah, o načinu tekmovanja, o pripravi prostora, o najavi
prireditve in o pestri paleti spremljevalne ponudbe na festivalu iger. Da bi
igre in druženje potekalo čim bolj družabno, smo sklenili, da računalniških
iger na festivalu ne bo! Tako so učenci
za festival izbrali naslednje igre: košnja
trave, grabljenje s posebnimi grabljami, skakanje v vrečah, vleka vrvi, pranje perila, tek v paru, obešanje perila,
pletenje kite, navijanje klopke, ples v
parih, petje najdaljše jutranjice in poznavanje kmečkega orodja.
Festival TURIZMU POMAGA LASTNA
GLAVA poteka na državni ravni, v kateri je letos sodelovalo 125 osnovnih
šol iz vse Slovenije. OŠ Šentjanž pri
Dravogradu si je s svojo turistično raziskovalno nalogo in s turistično stojnico
prislužila kar dve zlati priznanji in s tem
dosegla uspeh, na katerega smo lahko
zelo ponosni.
Poleg turistično raziskovalne naloge
je vsaka ekipa morala oblikovati turistično tržnico, na kateri so predstavili
svojo turistično ponudbo in za njo poskušali navdušiti čim več obiskovalcev.
Naša šola se je predstavila na festivalu
v Mariboru, zaradi izredno dobre uvrstitve je sledilo še povabilo na zaključni
festival v Ljubljani.
Temeljno spročilo letošnje turistične
ideje v OŠ Šentjanž pri Dravogradu je:
»Naš kraj se bo turistično razvijal in služil preko zabavnega dogodka, kar je v
interesu vseh nas, zato je letošnja turistična ponudba 'iz lastne glave' dobro
sprejeta.«
Zavedamo se, da je v turizmu potrebno
nenehno delo: vlaganje v promocijo,
v nove ideje, dobro zabavo, predvsem
pa učenje lepega vedenja, prijaznosti
in gostoljubnosti, ki so pogoj za dobro
počutje obiskovalcev.
Janja Hanjže
Učenci so najprej raziskali tradicijo teh
iger v Šentjanžu. Raziskava je potekala
predvsem s pomočjo anketnih vprašalnikov, s katerimi so prišli do prvih
konkretnih ugotovitev glede iger in tekmovanja v kraju. Nato so izvedli anketo
med učenci šole o preživljanju prostega
časa in ukvarjanjem s športno dejavnostjo, zatem pa še anketo med starši
in starimi straši, ki so tekmovalne igre
v kraju že doživeli. Razvijanje ideje oz.
oblikovanje turističnega produkta je
potekalo postopoma. Ugotovili so, da
imajo skoraj vsi učenci podobne navade
glede preživljanja prostega časa. Premalo se družijo in pogovarjajo med seboj.
Odločili smo se, da kot osrednjo aktivnost festivala izvedemo tekmovanje v
junij 2011
• Informator
17
Odlično!
Odličnjakinje in odličnjaki osnovnih ter
glasbene šole na sprejemu pri županji
Županja Občine Dravograd Marijana Cigala je v sredo, 15.
junija 2011, v prostorih slaščičarne Hlebček sprejela kar 24
»zlatih učencev« OŠ Dravograd in OŠ Šentjanž, ter učenki
Glasbene šole Ravne na Koroškem, ki sta prejeli »zlato
petico«. Učenci so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja
zaključili z odličnim uspehom.
Najuspešnejši
učenci
OŠ
Dravograd: Nejc BREČKO,
Mitja MIGLIČ, Anja PEROVNIK,
Blaž
HOVNIK,
Karmen
JESENIČNIK, Jan KOTNIK, Urša
NABERNIK, Neža PUŠNIK, Jan
ŠRAJNER, Jasmin SKEJIĆ, David
KRAJNC, Snežana LAZIĆ, Špela
OGNJANOVIĆ, Nina POTOČNIK,
Neža ROZMAN, Žiga ROŽEJ in
Tine VRAVNIK.
Najuspešnejši
učenci
OŠ
Šentjanž: Anja GORENŠEK, Lara
Eva MORI, Klementina PAČNIK,
Anja REPNIK, Žan GOSTENČNIK,
Klemen POGORELČNIK in Janja
POKERŽNIK.
18
Informator •
junij 2011
Odlični učenki Glasbene šole Ravne na Koroškem: Saša
NEMEC in Julija ŠEGULA.
Za dosežen uspeh jim iskreno čestitamo in želimo uspehov
polno nadaljnjo izobraževalno pot.
MCD
Piše: Ines Pestotnik
Mladinski center Dravograd
Društvo Mladinski center Dravograd je s svojim delovanjem
pričelo leta 2003 in deluje pod okriljem Občine Dravograd, od
leta 2010 pa tudi pod okriljem Javnega zavoda Dravit. Ciljna
populacija so predvsem mladi, vendar pa so pri nas dobrodošli
prav vsi, ki so željni druženja, zabave, učenja, …
Dejavnosti so namenjene neformalnemu izobraževanju, informiranju, kreativnemu preživljanju prostega časa in ekološkemu ozaveščanju mladih. Osnovni namen društva je povezovanje in spodbujanje tako mladih kot tudi starejših v delovanju
na širšem področju.
hodi, kolesarske ture, športne igre in ostale rekreativne dejavnosti. Vsak petek se lahko rolerski navdušenci pridružite skupnemu rolanju od Šentjanža do Slovenj Gradca, ki ga vodi naša
članica Tjaša. Znanje o hitrostnem in rekreativnem rolanju so
si lahko tisti, ki jih ta šport zanima, pridobili na predavanju, ki
ga je organiziralo naše društvo skupaj s Črtom Lukančič Morijem. Črt je tudi vodil Počitniški tečaj rolanja v mesecu aprilu. V
mesecu maju je bil mladinski center soorganizator prireditve
Juriš s kolesi na Košenjak. Še eno športno udejstvovanje pa nas
čaka v mesecu juniju, ko bomo ob zaključku šolskega leta or-
V Mladinskem centru Dravograd opažamo znaten porast obiska že vse od leta 2009. Obisk se je povečal zlasti pri manjših
prireditvah, kot so potopisna predavanja, pri ustvarjalnih delavnicah, MC- kinu, … Zelo smo veseli, ker je že veliko mladih iz
občine vzelo prostore društva za »svoje« in se tam zadržujejo
ne samo ob organiziranih dogodkih in prireditvah, ampak tudi
izven. V času odprtja mladinskega centra (vsak torek, četrtek
in sobota, od 17.00 do 21.00) tako mladi tu preživljajo svoj
prosti čas, se igrajo razne družabne igre, uporabljajo računalnike, tekmujejo v igranju namiznega tenisa ali pa si ogledajo
kak film. V času mature, študijskih počitnic in zaključevanja
šolskega leta pa je mladinski center postal prostor za učenje
za mnoge srednješolce in študente iz naše občine. Prostor
uspešno koristijo tudi naši člani- glasbeniki, saj lahko v centru
nemoteno vadijo na svojih inštrumentih.
Zelo smo veseli, ker nam zaupanje izkazujejo tudi starši naših
mladoletnih obiskovalcev. Vedo, da so otroci pri nas na varnem in da je zanje lepo poskrbljeno. Kljub temu, da se nekateri
mladinski centri po Sloveniji spopadajo s problemom drog in
vandalizma v svojih prostorih, mi teh težav nimamo.
Zelo pomembna je ekološka ozaveščenost mladih, zato v mladinskem centru skrbimo, da mlade informiramo tudi o novicah
s tega področja. Ekološko komponento smo združili s humanitarnim prizadevanjem. Za organizacijo Rdeči noski zbiramo
rabljene kartuše, za deklico Mašo iz Šentjanža pa zbiramo plastične zamaške. Mladi so se na to dobro odzvali in pomagajo
po svojih najboljših močeh.
V letu 2010 smo bili povabljeni k sodelovanju v Svetovalnem
središču Koroške. Na sodelovanje smo se pozitivno odzvali in
tako postali njihov strokovni partner. Na seji strokovnega sveta so pohvalili naš program dela, naše aktivno udejstvovanje
v lokalnem okolju in predvsem prostovoljstvo, na katerem temelji naše delo v mladinskem centru.
V MCD- ju poskušamo aktivnosti in dejavnosti čim bolj prilagoditi željam naših članov in drugih obiskovalcev. V letošnjem letu
smo organizirali že nekaj ustvarjalnih delavnic, ki so zelo dobro
obiskane, zato se jih bo do konca leta zvrstilo še kar nekaj. V
mesecu juniju bomo organizirali likovno delavnico na temo
Evropsko leto prostovoljstva in upamo, da se je bodo udeležili vsi ustvarjalni navdušenci, ne glede na starost. Ker je kar
nekaj naših članov izrazilo željo po športnem in rekreativnem
udejstvovanju, je bila v letu 2011 ustanovljena športna sekcija
društva, Aktivni.Mi. V okviru te sekcije so organizirani razni po-
ganizirali Športne igre ob koncu šole. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v različnih tekmovanjih (ali pa se zgolj pridružili) v
odbojki na mivki, speedmintonu, namiznem tenisu, twisterju,
igrah z vodnimi baloni, …Najboljše tekmovalce čakajo nagrade!
V mesecu aprilu smo lahko v MCD- ju uživali na koncertu koroškega kantavtorja Milana Kamnika, julija pa nas zopet čaka že
tradicionalni Rock Dravograd, tokrat z neprekosljivim Vladom
Kreslinom. Za vse, ki ne morejo brez računalniških iger in uživajo v tekmovanju z drugimi, smo organizirali LAN partye. Tisti,
ki so želeli osvojiti nova računalniška znanja, pa so se lahko v
mesecu marcu udeležili računalniške delavnice- Osnove Excela. Poskrbeli smo tudi za tiste, ki so se želeli naučiti kakšnega
novega jezika; na uvodni delavnici francoščine so spoznavali
osnove jezika z voditeljico tečaja Sabino. V mesecu maju pa
smo navezovali nove prijateljske stike, tokrat z udeleženci Štoparskega maratona, ki ga je organiziral Mladinski klub CMAK v
sodelovanju z našim društvom. Mladi iz Cerkna so prištopali v
Dravograd, kjer so tudi prespali. Da cenimo prostovoljno delo
in ga skušamo promovirati med mladimi, pa smo MCD- jevci dokazali, ko smo v okviru vseslovenske (in zamejske) akcije
Mlade face organizirali čistilno akcijo- Očistimo sprehajalne
poti v Dravogradu. Akcije se je udeležilo trinajst mladih (upali
smo, da bo prostovoljcev več, a kaj hočemo), ki so očistili sprehajalne poti proti čistilni napravi, za Dravo, proti Grajski bajti,
proti meji in »skejt park«. Glede na število udeležencev smo
bili kar pridni, saj smo nabrali za okoli 13 velikih vreč smeti,
ki smo ga sproti pridno ločevali. Hvaležni smo tudi Komunalnemu podjetju Dravograd, ki je poskrbelo za odvoz teh smeti.
Prva polovica leta je za nami, polna dogodivščin, na novo pridobljenih znanj, bogatejši smo za nekaj novih prijateljstev in izkušenj. Po poletnem zatišju pa bomo zopet zajeli veter v svoja
jadra in odbrzeli proti novim ciljem, se zakopali v nove projekte, organizirali predavanja, okrogle mize, koncerte in tečaje ter
delavnice. Bili bi zelo veseli, če bi se na nas obrnili s svojimi predlogi, idejami in projekti, ki jih imate v mislih. Skupaj jih lahko
poskušamo realizirati in z vašo pomočjo obogatiti program za
mlade. Mladih aktivistov s svežim pristopom in pripravljenostjo obračati stvari za mlade na bolje, se nikoli ne branimo! Naj
še omenimo, da si lahko več o dogajanju v MCD- ju preberete
na naši spletni strani www.mladinskicenter.si in na profilu FB.
Vabljeni, da postanete del našega dogajanja, vsi mladi iz občine Dravograd!
junij 2011
• Informator
19
Krajevne skupnosti
Krajevne skupnosti občine Dravograd
Kaj se je dogajalo v KS Črneče….
Nekako takole smo v KS Črneče razmišljali na začetku: “Če
se po jutru dan pozna, potem je najbolje, da k zadevi pristopimo čim prej!” Da bi bilo leto 2011 zares uspešno, smo se
odločili, da temelje postavimo že decembra 2010.
Ker tako gospodarstvo kot politika za prihajajoče leto nista
obetali nič lepega, smo se odločili, da na obisk povabimo
Dedka Mraza in ga prosimo, da po svojih močeh pomaga tudi
na tem področju. Da pa bi se Dedek Mraz v Črnečah lepo počutil, so mu nekaj dni pred njegovim prihodom otroci v okviru ustvarjalnih delavnic izdelali res bogate in izvirne okraske,
s katerimi smo okrasili jelko ter našo novo kulturno dvorano
v Gasilskem domu Črneče. Dedek Mraz se je dobro počutil v
naši družbi, za kar je poskrbela polna dvorana obdarovanih
otrok… mi pa smo mu potihoma zaupali svoje želje.
Kulturno društvo je v sodelovanju z drugimi amaterskimi
gledališči v Črneče pripeljalo tudi goste in tako poskrbelo,
da krajani niso imeli časa pozabiti na smeh. Smeh, ki je pol
zdravja, pravijo… prav tako, kot je zdrav šport!
Ja, tudi na šport nismo čisto pozabili! Čeprav malo manj številno, pa vendarle, smo zastopali svoje barve na smučarski
tekmi med krajevnimi skupnostmi, ki se je konec februarja
odvijala pri Bukovniku.
O zdravju pa smo se pogovarjali tudi na malo bolj alternativnem predavanju z gospo Ayano Pešec, višjo medicinsko
sestro s Kozjanskega, ko nam je brez “dlake na jeziku” povedala, kje in kako grešimo pri naši vsakdanji prehrani in kako
si lahko pri zdravju pomagamo tudi s čisto navadno naravno snovjo, kot je glina, ki smo jo na koncu vsi - odločeni, da
bomo odslej bolj pazili nase - tudi kupili!
Zdravo telo je napolnil zdrav duh, ki je v nas sprožil tudi odgovornost do okolja, v katerem živimo. Na poziv Petra Plimona
smo se odločili, da bo res potrebno nekaj storiti: obrniti oči
od samozazrtosti ter pomagati tudi drugim, pa čeprav samo
nemočnim žabicam. KS Črneče, OŠ Dravograd in Policijska
postaja Dravograd so ob sodelovanju prostovoljcev “stopile”
skupaj v vseslovenski akciji “Pomagajmo žabicam čez cesto”.
V dveh dneh smo postavili skoraj kilometer dolgo zaščitno
ograjo ob cesti Črneče – Dravograd, neposredno ob Dravi, ter
s tem preprečili skupinski žabji samomor.
V leto 2011 smo zakorakali kulturno in razigrano. Kulturno
društvo Črneče nas je konec januarja nasmejalo s premiero
dveh komičnih enodejank, ki sta dvorano napolnili z bučnim
aplavzom-vse pohvale igralcem, tehničnim sodelavcem, še
posebej pa dolgoletnemu prizadevnemu mentorju, gospodu
Franciju Kotniku!
20
Informator •
junij 2011
Krajevne skupnosti
Pusti, ki so na pustni torek prišli k pouku namesto šolarjev OŠ
in vrtca Črneče, so pregnali zimo, žabice so uspešno pričele
z novo plavalno sezono in vse je kazalo, da je prava pomlad
pred vrati…
tokrat namesto dežja, kot zvestega spremljevalca vseh črneških gasilskih veselic, grelo sonce.
Pomladnemu vzdušju so na stežaj odprli vrata otroci Vrtca in
OŠ Črneče, ki so ob materinskem dnevu pripravili čudovito
proslavo v čast svojim mamicam in krajankam. “Mama je ena
sama in edina - mama!”… Le kdo se more upreti temu! “Smrk,
Smrk!” Priznamo, bile so tudi solze ganjenosti!
9. maja smo se na komemoraciji ob pokopališču ruskih ujetnikov spomnili krivic in trpljenja 197 ruskih ujetnikov, ki so
svoje življenje za vedno končali v Črnečah.
Ganjeni pa smo bili tudi, ko je domačinka Lona Kotnik, absolventka Medicinske fakultete v Ljubljani, svojo nekajmesečno
izkušnjo s humanitarne zdravniške prakse v Etiopiji delila s
polno dvorano v Črnečah.
S pripravami na 1. maj sta z vrhov mlajev v Črnečah in Dobrovi
kljub sabotaži aprilskega vremena, ponosno zaplapolali zastavi.
Toliko na kratko o utripu iz naše KS; bilo je še marsikaj, tako
plusov, kot tudi minusov.
Kaj novega bodo prinesli prihajajoči meseci, pa lahko
najhitreje izveste, če se pridružite družini naših prijateljev na
Facebook-u!
V maju je PGD Črneče s slavnostno otvoritvijo freske sv. Florijana na gasilskem domu ter s prijetno zabavo poskrbelo, da
bomo krajani in krajanke odslej bolj varni pred ognjenimi zublji. Res je moral biti sklenjen nek “višji” sporazum, saj nas je
Pa lepe počitnice!
Predsednica KS Črneče
Lucija Čevnik
junij 2011
• Informator
21
Krajevne skupnosti
Krajevna skupnost dravograd
Krajevno skupnost Dravograd po lanskoletnih volitvah zastopa svet Krajevne skupnosti v sledeči sestavi: Ines Ilič, Janez
Pečnik, Miran Kaiser, Ferdo Abraham, Dušan Ferenčak, Rado
Karel, Cvetka Plazovnik, Jože Matija, Janko Božič, Zlatko Ravnjak in predsednica mag. Lidija Požgan.
Ob oblikovanju programa dela za obdobje mandata, to je do
leta 2014, in seveda za program dela za leto 2011, smo upoštevali predloge krajanov s področja naše krajevne skupnosti. Poudarek bomo dajali problemom, s katerimi se krajanke
in krajani srečujejo vsak dan, urejanju pohodniških poti in
javnih površin. Poudariti pa je potrebno, da je naš program
dela živ dokument, ki se lahko spreminja in dopolnjuje, zato
je prav, da vsi, ki imate dodatne predloge, le-te javite članom
sveta Krajevne skupnosti iz vašega območja, ali v pisarno Krajevne skupnosti vsako sredo od 15.00 do 17.00 ure.
V letu 2011 pisarno krajevne skupnosti selimo na novo lokacijo, v TPC Meža, Meža 10. Nova lokacija pisarne je v isti
ravnini, kot je vhod v Upravno enoto Dravograd, na zgornji
strani objekta ter čisto na koncu zgradbe. Zaradi dejstva, da
je Občina Dravograd uspela pridobiti finančna sredstva zaradi preureditve prireditvenega prostora v Dravogradu (p.d.
lukne) in kjer je do sedaj bila pisarna KS Dravograd, pisarna
krajevne skupnosti seli svoje prostore za delovanje v TPC
Meža, ki pa jih je seveda potrebno še dodatno opremiti.
(fotografija št. 2)
V letošnjem letu se na našem območju izvaja veliko investicij Občine Dravograd, ki smo jih težko pričakovali dolga leta.
Zavedamo se, da je potrebno precej strpnosti ob izvajanju
del, vendar bodo kmalu končana in takrat bo naše življenje
kvalitetnejše.
Kot že povedano, se je svet Krajevne skupnosti odločil, da bo
v letih 2011 in 2012 dal poudarek urejanju pohodniških poti
22
Informator •
junij 2011
in izdelave karte Dravograda. V ta namen pripravljamo projekt pohodniških poti, ki ga bomo prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo in poizkušali pridobiti 85 % sofinanciranja
ter tako oplemenititi naš denar.
Letošnji junij poteka v znamenju tradicionalnih prireditev
»Od lipe do lipe«. Naša krajevna skupnost skupaj z Društvom
upokojencev in Turističnim društvom v ta namen organizira
pohod iz Dravograda na grad in nato naprej na Vič, v nedeljo, 26.6.2011, z zborom ob 8.00 uri v Dravogradu. Po koncu
pohoda bo pri turistični kmetiji Vrajenk krajša kulturna prireditev.
Terenski odbori pa bodo v svojih krajih imeli še dodatna srečanja občank in občanov in sicer: na Meži dne 18.6.2011, na
Ojstrici dne 26.6.2011 popoldan, na Viču dne 3.7.2011, občani Velke in Vrat pa še določajo datum.
Vljudno vabljeni!
Predsednica KS Dravograd
mag. Lidija POŽGAN
Krajevne skupnosti
Krajevna skupnost trbonje
KS Trbonje je z delom v letu 2011 pričela 21. januarja z zborom krajanov, ki se je zaključil s kulturnim programom. V goste smo povabili dramsko skupino iz Črneč, ki je premierno
odigrala enodejanko z naslovom » ZASPITE, ČE VAM REČEM«
in »NE SPREHAJAJ SE NO ČISTO NAGA«. Kljub resnim temam
v uradnem delu zbora smo se ob gledanju sprostili in uživali, ob tem pa ugotovili, da je tovrstna oblika darila krajevne
skupnosti krajanom všeč in jo bomo v prihodnje vsekakor
ponovili.
PUSTOVANJE 2011
V soboto, 5. 3. 2011, sta Krajevna skupnost Trbonje in KD
Godba na pihala Trbonje organizirala tradicionalni sprevod
pustnih mask. Tako kot v preteklih letih, so se pustne maske
in obiskovalci ob 14. uri zbrali na dvorišču osnovne šole. Ob
spremljavi »pustnih godcev« se je nato pričel sprevod skozi
Trbonje do gasilskega doma. Pod budnim očesom ocenjevalcev so pustne maske pred in v dvorani doma zaplesale ter
se predstavile. Po končanem ocenjevanju je sledila podelitev
nagrad, tako za posamezne kot skupinske maske. Že tradicionalno je za skupinsko masko prejela nagrado Godba na pihala
Trbonje, katere košček lovske salame je dobil prav vsak, zato
je organizator že letos sklenil, da nagrado v obliki »lovske«
drugo leto podvoji. Prav tako so se vsi posladkali s krofi in
brezplačnim čajem. Ob dobrem obisku je bila to za organizatorja potrditev, da je potrebno s tovrstnimi prireditvami
nadaljevati tudi v prihodnje.
progo, ki pa se na celi dolžini povzpne za 346 višinskih metrov. Kolona kolesarjev se je vila po dolini in nato po 3 km
pričela z vzponom, ki pa po nekaj minutah pojenja in nato
sledi lep panoramski, bolj uravnotežen del trase do samega
cilja na Cvitrškem sedlu.
VZPON NA DANIJELSKI VRH
Krajevna skupnost je 27. aprila po tradiciji organizirala praznični pohod na Danijelski Vrh. Ob osmi uri so se pohodniki v
nekoliko hladnejšem jutru zbrali na parkirišču pred gasilskim
domom v Trbonjah. Erna, ki je bila zadolžena za štetje, je zaključila pri številki 75. Po kratkem klepetu je bilo opaziti, da
so pohodniki dobro opremljeni, vsebina opreme pa se je kar
hitro pokazala po prvem klancu, kjer smo ugotovili, da Jankove
čebele niso samo za "na kruh mazat". Nekaj po osmi uri smo
se skupaj podali v klanec mimo cerkve Sv. Križa in med hojo
mimo Desetnika smo se le še ozirali za Trbonjami in Trbonjskim
grabnom, ki sta ostajala v daljavi. Kolona se je raztegnila, kljub
temu pa so "polžki" vztrajno in pogumno sledili. Cvitrško sedlo
nam ni namenilo razgleda na vršace okoli, saj so bili tako Peca,
Uršlja, Kaštivnik in ostali zaviti v meglo. Pogumno smo se povzpeli mimo Posrata do vrha pri cerkvi Sv. Danijel. Čas prvega ni
bil pomemben. Najbolj pomembno je bilo, da smo vsi v dobrih
dveh urah uspeli priti do vrha do nadmorske višine 836 metrov. Po pozdravu in čestitkah ob prazniku smo bili enotnega
mnenja, da pohod na Danijelski Vrh mora ostati, z glasno željo
po številki +100 udeležencev. Nato pa smo si privoščili zaslužen
bograč in pijačo, ki ju je ob prazniku za udeležence pohoda podarila Krajevna skupnost Trbonje.
POSTAVLJANJE MLAJA
Člani Gasilskega društva Trbonje so skupaj s krajevno skupnostjo 26. aprila pripravili in organizirali postavljanje mlaja. Na pripravljenem mestu za gasilskim domom se je zbralo
kar lepo število krajanov in krajank, tako da smo se na koncu
spraševali, čemu se je pripeljal Andrej z dvigalom, saj bi lahko
31 metrov visok mlaj dvignili kar na »roke«. Kljub temu smo
bili po dvigu mlaja z dvigalom zadovoljni, saj je večina lahko
roke držala v žepih, vsaj dokler se na mizi niso pojavile klobase in zasluženo okrepčilo. Tokrat je mlaj podarila kmetija
Lužnik.
VZPON NA CVITRŠKO SEDLO
Športno društvo Trbonje je 9. aprila že po tradiciji gostilo
prvo tekmo sezone Koroškega pokala v vzponih z gorskimi
kolesi. V prekrasnem vremenu se je zbralo 94 kolesarjev in
kolesark. Podali so se na slikovito, nekaj več kot 10 km dolgo
DEJAVNOST RK TRBONJE
V Tednu Rdečega križa je bila organizirana krvodajalska akcija. Prav tako je bilo s strani OORK Dravograd organizirano merjenje holesterola, krvnega tlaka in sladkorja. Tajnica
OORK Dravograd je predstavila učencem OŠ Trbonje organizacijo Rdečega križa in praktični prikaz pravilnega oživljanja.
junij 2011
• Informator
23
Krajevne skupnosti
OBISK NAJSTAREJŠE OBČANKE
5. 5. 2011 smo obiskali najstarejšo krajanko Trbonj, gospo Ivano Goričan, ki je dopolnila častitljivih 95 let. V imenu županje
Občine Dravograd gospe Marijane Cigala, OORK Dravograd in
v našem imenu, smo ji zaželeli vse najlepše in najboljše tudi v
prihodnje in ji podarili skromno darilo. Našega obiska je bila
izredno vesela.
SREČANJE AVTODOMARJEV SLO CARAVANING
Avtodomarji so si za 9. obletnico postavitve internetnega foruma caravaning.si za srečanje izbrali Trbonje. Drugi vikend v
maju so s 44 avtodomi zavzeli parkirišče pred gasilskim domom ter na travnati površini v bližini in prav nenavadno je
bilo pogledati tako veliko število nevsakdanjih vozil. Večina
udeležencev srečanja je bila v Trbonjah prvič in z zanimanjem
so si ogledali kraj, nad katerim so bili zaradi neokrnjene narave, lepot ter prijaznih domačinov, navdušeni. V soboto so
se ob 10. uri s kolesi podali do dvorca Bukovje, kjer so si
pod odličnim vodstvom g. Jožeta Kramerja ogledali dvorec in
spoznali njegovo zgodovino. Svoj prispevek pa je v lepo urejeni bukvarni dodal tudi g. Mirko Fajmut-Fajči, ki je večino zavzetih kolesarjev posebej razveselil s podarjenimi vodiči obdravskih kolesarskih poti. Po vrnitvi v Trbonje je sledil ogled
vaje službenih psov policije, ki so ga prikazali policisti vodniki
iz Dravograda. Nad vajami poslušnosti, iskanja drog in napada na »zlikovca« so bili seveda najbolj navdušeni otroci. V
popoldanskem delu pa je sledilo splavarjenje po reki Dravi iz
splavarskega pristana na Gortini. Po vrnitvi se je nadaljevalo
druženje, ki je ob pomoči glasbenika Ervina trajalo pozno v
noč oz. v zgodnje jutro. Udeleženci so se zahvalili domačinom
za gostoljubnost ter prijaznost, ki jo ob taki »invaziji« kar težko doživiš.
Glasba v občini Dravograd
Občina Dravograd slovi po živahnem glasbenem dogajanju,
kjer aktivno delujejo Dravograjski oktet, pevski zbori, pihalni
orkestri, ansambli, ter učenci, ki obiskujejo glasbene šole v
vseh treh dolinah Koroške. Izvajajo se številni koncertni dogodki. Strani kronike glasbenih dogodkov so polne vpisov.
Gre za veselje, lepoto in moč glasbe, ki omogoča, da vibriramo s soljudmi. Glasba omogoča intenzivne občutke pozitivne energije in ustvarjalnosti, tudi mladostnega nemira, ki
oživlja različne glasbene podobe.
Glasba in ples v Dvorcu Bukovje
Dvorec Bukovje s čudovito dvorano postaja novo središče
muzejskih in kulturnih dejavnosti, ter se tako s svojimi odmevnimi prireditvami vključuje v življenje občine Dravograd,
kakor tudi v kulturni utrip regije.
Septembra 2011 bo prav v teh prostorih pričel delovati oddelek Glasbene šole Radlje s programom plesa, baleta, glasbene pripravnice in programom glasbe z različnimi inštrumenti,
kjer bo delalo več uspešnih učiteljev.
Glede na zadostno število vpisanih otrok v program plesa, se s
1. septembrom prične pouk v naslednjih oddelkih:
• plesni vrtec za otroke stare 4 do 5 let,
• plesna pripravnica za 6-, 7-, in 8 letnike in
• sodobni ples – balet za starostno obdobje od 9 do 11 let.
Mentor bo Vasilij Kuzkin, diplomant Moskovske baletne
akademije.
24
Informator •
junij 2011
Glasbeno in plesno
izobraževanje sta
posebni dragocenosti. Posameznike
razvijejo do zavidljive stopnje. Z
univerzalno govorico glasbe postaja
vsak močnejši, ko
mojstri svojo občutljivost z drugimi
in s skupnostjo. Takšne vabijo odprta
vrata
glasbenega izobraževanja.
Veselje je začetni
vzgib, učenje in
vedno znova vaja
pa oblikujeta glasbenika. Tisto, kar daje zagon dobrim dosežkom, je trdo delo, povezano z nadarjenostjo. Mladim plesalcem in glasbenikom bo v ponos občinstvo, občanom pa
v zadovoljstvo, saj bodo mladi v Dvorcu Bukovje prispevali h
kulturnemu in družabnemu življenju kraja.
Mag. Milka Ajtnik, ravnateljica
RRA Koroška
Aktivnosti RRA Koroška
v letu 2011
RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško, kot
subjekt pospeševanja regionalnega razvoja v regiji, opravlja naloge, ki so v javnem interesu, ter nudi strokovno
podporo Svetu Koroške regije, Regionalnemu razvojnemu
svetu in drugim nosilcem razvojne politike v regiji. Za delovanje in izvajanje zakonskih in drugih nalog spodbujanja
regionalnega razvoja na območju Koroške razvojne regije
je RRA Koroška pooblaščena s strani Sveta Koroške regije.
Aktivnosti RRA Koroška v letu 2011 so usmerjene v izvajanje Izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa za Koroško regijo (RRP) za obdobje 2010–2013,
zaključnih aktivnosti Izvedbenega načrta RRP za obdobje
2007-2009, lastnih projektov ter ostalih podpornih razvojnih aktivnosti v regiji.
Med projekti velja izpostaviti aktivnosti povezane s projektom MPIK – Mrežni podjetniški inkubator Koroška (1.
in 2. faza), koordinacijo aktivnosti izgradnje in vzpostavitve organizacijskega modela za delovanje Koroškega
centra za ravnanje z odpadki (KoCeRoD), koordinacijo
aktivnosti za začetek delovanja Razvojnega centra Koroškega gospodarstva (RACE KOGO), izvajanje finančnih
instrumentov Koroške štipendijske sheme in Garancijske
sheme Koroška, vodenje projekta Koroško kulturno poletje 2011, ter partnersko sodelovanje pri projektih čezmejnega (HIKING&BIKING, karavanke(at)prihodnost.eu ter
Geopark) in medregionalnega sodelovanja (Know-Man).
Hkrati z navedenimi projekti, ki so že v izvajanju, pa RRA
Koroška v letu 2011 načrtuje še vzpostavitev regionalne
destinacijske organizacije in začetek izvajanja njenih operativnih, razvojnih, distribucijskih in promocijskih funkcij
na področju turizma v regiji.
Od aprila deluje RRA Koroška na novi lokaciji, v najetih poslovnih prostorih, kjer je prej deloval Davčni urad Dravograd. Nov naslov je Meža 10, spremenjena telefonska številka pa 059085190 (tajništvo). Več informacij o delovanju
RRA Koroška je na voljo na www.rra-koroska.si.
junij 2011
• Informator
25
Koroški pokrajinski muzej
Prispevek sta pripravili: mag. Simona Javornik Ristič in Brigita Rajšter
Dejavnost Koroškega pokrajinskega muzeja
v luči delovanja Oddelka za kulturno zgodovino Koroškega pokrajinskega
muzeja v dvorcu Bukovje za leto 2010
Dvorec Bukovje je baročni dvorec na desnem bregu reke Drave,
ki ga je takratna lastnica posesti, rodbina Khössler, zgradila po
letu 1706. Današnji izgled je stavba pridobila po zadnji zunanji
prezidavi leta 1870, ko je rodbina Kometter stavbi prizidala
ogelne stolpiče, kar daje objektu še posebej slikovit videz.
Historični objekt je po letu 2008 prešel v last Občine Dravograd
in danes pod isto streho združuje Javni zavod Dravit Dravograd,
Javni sklad za kulturne dejavnosti – izpostavo Dravograd in
Oddelek za kulturno zgodovino Koroškega pokrajinskega
muzeja. Nenazadnje je grajska stavba najprimernejši objekt,
da v njem biva in deluje muzejska inštitucija, še posebej tisti
del, ki se ukvarja s preteklo in polpreteklo kulturno zgodovino
kraja Dravograd kot seveda tudi kulturno zgodovino celotne
Koroške.
Oddelek za kulturno zgodovino Koroškega pokrajinskega
muzeja se je v dvorec preselil maja 2010. Naše osnovno
poslanstvo je varovanje, zbiranje, proučevanje, prezentacija
in popularizacija umetnostnega in kulturnozgodovinskega
gradiva starejših obdobij. V okviru zbiranja informacij o
muzejskem gradivu na terenu smo se v letu 2010 ukvarjali z
dvema zasebnima zbirkama, in sicer: Repnikovo zbirko na Muti
ter Breznikovo zbirko na Selovcu in s tem popisali čez 1200
kulturno-zgodovinskih predmetov. V pomoč pri tem delu nam
je bilo tudi s strani Občine Dravograd odobreno javno delo.
V času prireditvenih aktivnosti 25. junija 2010 je muzej v
razstaviščnih prostorih dvorca pripravil razstavo Srednjeveška
slikana podoba koroških cerkva z opisom pomembne dediščine
srednjeveških stenskih poslikav na Koroškem.
Aktivno, kot člani pripravljalnega odbora, smo se vključili tudi
v pripravo Mednarodne konference o reki Dravi, ki je v dvorcu
Bukovje potekala 30. septembra in 1. oktobra 2010. Vodja
oddelka za kulturno zgodovino mag. Simona Javornik Ristič je
sodelovala na konferenci s prispevkom Grajske stavbe od reki
Dravi v luči umetniških upodobitev. V času konference je muzej
odprl fotografsko razstavo koroškega mojstra fotografije
26
Informator •
junij 2011
Toma Jeseničnika “Drava-življenje reke” s predstavljenimi
utrinki življenja ljudi ob Dravi, od izvira v Italiji vse do izliva v
reko Donavo.
Oddelek za arheologijo Koroškega pokrajinskega muzeja je v
sodelovanju z ZVKDS OE Maribor v omejenem obsegu izvajal
arheološki nadzor pri obnovi trga Dravograd, na razstavi
velikonočnih kruhov Zavoda Marianum Veržej smo sodelovali s
predstavitvijo velikonočnega kruha iz Libelič. V okviru delovanja
zgodovinskega krožka v Domu starostnikov v Črnečah smo
pridobivali spominske izjave o šolskih letih oskrbovancev in
skupaj z njimi pripravili razstavo “Šola nekoč” ter proučevali
vsebine, povezane s postavitvijo nove stalne razstave z
naslovom “Stara učilnica, Zgodovina šolstva v Libeličah”,
avtorja Marjana Kosa, ki smo jo v župnišču Libeliče odprli v
okviru praznovanja krajevnega praznika Libelič, 3. oktobra
2011. Dve strokovni delavki muzeja sta bili tudi članici komisije
za izbor turističnega spominka občine Dravograd za leto 2010.
Redno izvajamo pedagoške in andragoške naloge povezane
z vodstvi po vseh stalnih razstavah v Libeličah, Dravogradu,
Šentjanžu in na stalnih razstavah v dvorcu Bukovje.
V okviru izvajanja čezmejnega projekta Biseri naše kulturne
dediščine / Juwelen unserer Kulturlandschaft, smo v letu
2010 nadaljevali s popisovanjem in digitalizacijo t.i. manjših
spomenikov na območju občine Dravograd.
V želji po popularizaciji in historičnem ovrednotenju dvorca
Bukovje smo maja 2011 izdali tudi zloženko s kratkim opisom
dvorca, z orisom njegove zgodovine in dodanim slikovnim
materialom, ki ga v svojih arhivih hranijo Koroški pokrajinski
muzej, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na
Koroškem in Pokrajinski arhiv Maribor.
V letošnjem letu se bomo v muzeju spomnili 20. obletnice
osamosvojitvene vojne s postavitvijo stalne razstave “Vojna
na Koroškem 1991”, v pritličju dvorca, 30. junija pa bomo
gostili stalno zbirko grafik Loškega muzeja Škofja Loka “Po
sledeh slovenske grafične dediščine”.
Občinski prostorski načrt
Prispevek je pripravil: Ivan Poročnik
Predstavitev aktivnosti pri pripravi
Občinskega prostorskega načrta občine Dravograd
Županja Občine Dravograd je marca 2008 sprejela Sklep o
začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine
Dravograd (Uradni list RS, št. 22/08). Občinski prostorski
načrt (v nadaljevanju: OPN) je prostorski akt, s katerim bo
občina za obdobje naslednjih 10 do 15 let:
• določila cilje in izhodišča prostorskega razvoja,
• načrtovala prostorske ureditve občinskega pomena ter
• določila rabo zemljišč in prostorske pogoje za umeščanje
objektov v prostor (kje in pod kakšnimi pogoji bo možno
graditi oz. izvajati druge posege v prostor).
razpršena gradnja posameznih objektov ni dovoljena, razen
če gre:
• za objekte, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali
turistični dejavnosti,
• za infrastrukturo in javno dobro,
• šport in rekreacijo,
• za ukrepe na področju varstva okolja, ohranjanja narave
in varstva kulturne dediščine in
• za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami.
Načrt za umeščanje trase hitre ceste - 3. razvojne osi z
obvoznicama Dravograda pripravlja država in ni sestavni del
OPN.
Občina bo razvoj poselitve (stanovanja, trgovine, gostinstvo,
turizem, storitve, družbene dejavnosti) usmerjala predvsem v
naselje Dravograd, za katerega se izdeluje urbanistični načrt,
ter v lokalna središča Črneče, Libeliče, Šentjanž in Trbonje,
razvoj v ostalih naseljih je podrejen lokalnim potrebam.
Večje razvojne površine za industrijo, promet, skladišča, obrt
in storitve so predvidene v industrijski coni Šentjanž.
OPN, ki ima strateški in izvedbeni del, se pripravlja na podlagi
določil Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št.
33/07 in 70/08). Izhodišče za načrtovanje so usmeritve iz
državnih prostorskih aktov, varstvene zahteve in razvojne
potrebe občine, kamor prištevamo tudi pobude občanov
za spremembo kmetijskih in gozdnih zemljišč v zazidljiva
zemljišča.
Za izdelovalca OPN je občina izbrala družbo URBI d.o.o.,
Oblikovanje prostora iz Ljubljane, s katero je že sodelovala
pri pripravi veljavnih prostorskih aktov. Do sedaj je izdelan
osnutek OPN, pridobljenih je večji del smernic za načrtovanje,
pripravlja pa se dopolnjen osnutek OPN za javno razgrnitev.
V skladu z veljavno zakonodajo mora občina naročiti še
izdelavo okoljskega poročila in hidrološko hidravlične študije
za poplavna območja.
Ostali del prostora občine je opredeljen kot odprti prostor
in ga sestavljajo poleg kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč
tudi avtohtona razpršena poselitev višinskih kmetij (celkov)
ter posameznih stanovanjskih, gospodarskih, počitniških in
drugih objektov.
OPN in okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena in
obravnavana tako, da boste lahko vsi zainteresirani podali
svoje pripombe in predloge. Pri tem je treba opozoriti,
da novih zazidljivih površin ni možno dodajati. Morebitne
nove pobude za spremembo namembnosti zemljišč bodo
obravnavane pri naslednji spremembi OPN.
Občina Dravograd je prejela skoraj 400 pobud občanov
za spremembo kmetijskih in gozdnih zemljišč v zazidljiva
zemljišča. Vse pobude so bile obravnavane z naslednjih
vidikov:
• skladnost s prostorsko zakonodajo in s prostorskim
redom Slovenije,
• skladnost s smernicami nosilcev urejanja prostora,
• skladnost s prostorskimi in urbanističnimi merili
(bližina obstoječe poselitve, nova razpršena gradnja,
odnos do obstoječe morfologije, vidna izpostavljenost,
dostopnost, komunalna opremljenost, relief itd.),
• skladnost z omejitvami v prostoru (najboljša kmetijska
zemljišča, območja varstva narave in kulturne dediščine,
varovalni pasovi infrastrukture itd.).
Po javni razgrnitvi OPN in okoljskega poročila čaka Občino
Dravograd in pripravljavce usklajevanje z nosilci urejanja
prostora (ministrstva, zavodi), ki z veljavnimi zakonskimi
kriteriji ocenjujejo predlagane rešitve, ne glede na interese
občine, prebivalcev in gospodarskih družb. Usklajen OPN
potrdi minister za okolje in prostor, sprejme pa občinski svet
na svoji seji.
Zakonodaja določa, da je treba prostorski razvoj oziroma
nove gradnje usmerjati na nezazidana stavbna zemljišča
znotraj naselij, izjemoma tudi na rob naselja, če taka gradnja
ustreza zgoraj navedenim kriterijem. Izven naselij nova
OPN in okoljsko poročilo bosta javno razgrnjena predvidoma
do konca leta 2011, sam odlok pa bo sprejet predvidoma do
konca leta 2012.
Celoten postopek priprave OPN, usklajevanja in potrjevanja,
je precej zapleten in dolgotrajen, še zlasti, ker posamezna
ministrstva ne upoštevajo interdisciplinarnosti urejanja
prostora in lokalnih interesov, ter se ne držijo predpisanih
rokov, ali pa zahtevajo dodatne obrazložitve in utemeljitve
posameznih predlogov.
junij 2011
• Informator
27
Ureditev trga
Ureditev trga v Dravogradu
V Dravogradu se izvaja celovita obnova starega trškega jedra. Prioritetno gre za projekt ureditve državne ceste I. reda,
ki poteka skozi središče Dravograda in sicer prioritetno v
smislu zagotovitve varnosti naših občank in občanov. Občina Dravograd v projektu sodeluje kot soinvestitor izgradnje
komunalne infrastrukture ter ureditve samega jedra.
Rekonstrukcija ceste in komunalne infrastrukture
Ministrstvo za promet, Direkcija za državne ceste v letošnjem
letu nadaljuje z rekonstrukcijskimi deli v središču Dravograda, kar bližnji stanovalci in ostali udeleženci v prometu že
dobro občutijo.
Izvajalec je z gradbenimi deli pričel 9. marca letos, najprej
na odseku od občinske stavbe do vrtca. Čeprav je izvajalec
obljubil asfaltno prevleko ob zaključku del v lanskem letu je
do realizacije prišlo šele letos, v mesecu maju.
Dela se nadaljujejo po celotnem trškem jedru in sicer v naslednjem obsegu:
• odstranitev obstoječega zgornjega ustroja voziščne konstrukcije;
• menjava komunalnih vodov (vodovod in kanalizacija);
• na območju trga poteka obstoječa meteorna in fekalna
kanalizacija, predvidena je obnova mešanega sistema s
priključitvijo na obstoječ mešani javni sistem kanalizacije, ki odvaja odpadne vode v čistilno napravo;
• rekonstrukcija ostalih komunikacijskih vodov (telekom,
kabelska TV, optika);
28
Informator •
junij 2011
•
•
rekonstrukcija javne razsvetljave;
nadaljevanje polaganja vodov za zemeljski plin.
Do sedaj so zaključena dela na primarnem vodovodu, narejen
je tlačni preizkus in dezinfekcija, dela se nadaljujejo na sekundarnih priključkih.
Ker gre pri gradbenih delih, predvsem pri izvedbi fekalne kanalizacije za dokaj globok poseg v cestno telo, kar pomeni
posledično velike izkope materiala, objekti pa so locirani neposredno ob vozišču, obstaja možnost povzročitve poškodb
na objektih zaradi izvajanja gradbenih del.
Ministrstvo za promet – DDC je z namenom, da evidentira že
obstoječe poškodbe na objektih, ugotovi vzroke za morebitne poškodbe, ki bi lahko nastale med izvajanjem gradbenih
del, preko podjetja IGMAT d.o.o. iz Ljubljane, naročila monitoring objektov.
Dokumentacija vsebuje začetni pregled objektov, rezultate
monitoringa objektov med gradnjo, izvedbo vseh ustreznih
meritev ter izdelavo elaborata vzrokov poškodb s statično
presojo objektov. Skupno gre za 61 objektov, ki so vključeni
v monitoring.
Dela v trgu bodo predvidoma zaključena pred koncem letošnjega leta, pogodbeni rok za dokončanje del je 30.11.2011.
Občina Dravograd je preko javnega poziva za predložitev
vlog za sofinanciranje operacij iz naslova Regionalni razvojni
programi, pridobila sofinancerska sredstva za projekt »Ureditev širšega trškega jedra z navezavo na Dravo«. V sklopu
Ureditev trga
tega projekta bo občina pristopila k ureditvi okolice osnovne
šole, ureditvi okolice cerkve Sv. Vida in k rekonstrukciji Prireditvenega prostora, kar pa je podrobneje predstavljeno v
nadaljevanju.
Rekonstrukcija prireditvenega prostora (lukne)
Predvidena je preureditev obstoječega prireditvenega prostora, in sicer tako, da bo na na njem urejeno košarkarsko
igrišče (igralna površina 28 x 15 m, tekmovalna površina 32 x
19 m) in igrišče za odbojko (igralna površina 18 x 9 m, tekmovalna površina 28 x 15 m). Prostor bo namenjen tudi raznim
drugim prireditvam. Na južni strani je predvidena postavitev
montažnega odra z nadstrešnico, velikosti 14 x 5 m.
Pod prireditvenim prostorom je obstoječ kletni prostor, ki je
dotrajan in nefunkcionalen, zato se bo obstoječi kletni dotrajani del odstranil in na istem mestu postavil nov objekt, v
katerem bodo urejene sanitarije za obiskovalce, sanitarije za
invalide, prostor za čistila, garderobe za nastopajoče in skladiščni prostor.
Na spodnji strani objekta bo urejen dostop po že obstoječi
asfaltni cesti, dodatno se uredijo parkirni prostori za invalide,
obiskovalce in dostavo.
Ureditev okolice šole
Predvidena je talna ureditev zasnove vstopnega prostora
(platoja) pred šolo in neposredne okolice osnovne šole.
Plato predstavlja del ureditve novega dela šole, ki definira
šolsko območje in ga omeji od obstoječih zunanjih površin z
ograjo. S tem bo ločen avtomobilski promet od peš površin.
Znotraj celotnega šolskega območja je predvidena še ureditev dveh funkcionalnih prostorov, namenjenih športu in rekreaciji oziroma šolskim dejavnostim, namenjenih različnim
starostnim skupinam.
Zahodno od šolskih objektov bo večja površina, ki bo služila
športnim dejavnostim starejše starostne skupine (druga in
tretja triada), na vzhodni strani bo prostor namenjen mlajši starostni skupini (prvi triadi), kjer bodo nameščena igrala,
nekaj bo zelene površine.
Prostor na južni strani šole je namenjen predvsem parkirnim
površinam, vhodu za uslužbence, ter na novo predvidena
pešpot na relaciji šola – Prežihova ulica – športni center. S
pridobitvijo te pešpoti želimo, da le ta ne služi samo šolskim,
ampak tudi drugim uporabnikom, kot sprehajalna pot med
šolskim okolišem in športnim centrom.
Ureditev okolice cerkve Sv. Vida
Ob rekonstrukciji glavne ceste se obstoječe površine, namenjene pešcem, razširijo, zato se je hkrati pojavila potreba
po oblikovanju prostora pred cerkvijo Sv. Vida, ki bi omogočala uporabnikom tudi različne javne programe. Ureditev
okoli cerkve je predvidena kot tlakovan prostor – ploščad v
rezanih granitnih kockah, s kombinacijo kamnitih robnikov in
zelenimi površinami na V in S strani cerkve.
Izgradnja večnamenske dvorane
Strateška usmeritev na področju športa v Republiki Sloveniji
je postati »športna nacija«. Za dosego tega cilja pa je potrebna izgradnja mreže športnih objektov in površin, namenjenih
vsem kategorijam prebivalstva. Večji pozitivni premik k razvoju športa v Občini Dravograd predstavlja izgradnja večnamenske dvorane na Špicfeldu, ki bo predvidoma dokončana
avgusta 2012. Koncept je zasnovan v sodelovanju med Občino Dravograd, temeljnimi nosilci oz. izvajalci športnih dejavnosti, raznimi organizacijami in drugimi.
V novi večnamenski dvorani bo več uporabnih prostorov.
Tako bo v kletnih prostorih avtomatsko osemstezno strelišče,
v pritličju ob veliki dvorani še mala dvorana namenjena borilnim športom, ter v nadstropju plesna dvorana. Ogrevanje
prostora bo urejeno na biomaso, nameščena bo tudi fotovoltaika. Nova večnamenska dvorana je projekt, s katerim bodo
občani Dravograda veliko pridobili.
junij 2011
• Informator
29
naslov rubrike
UREDITEV PRIREDITVENEGA PROSTORA
UREDITEV OKOLI ŠOLE
30
AInformator
D 201 1
•
junij 2011
naslov rubrike
UREDITEV OKOLI CERKE SV. VIDA
UREDITEV OKOLI OBČINE
A D 201 1
junij 2011
• Informator
31
Investicije
Investicije
32
Gradnja kolesarske steze Dravograd - Šentjanž
Ureditev novih prostorov v TC Meža
Drava kot priložnost
Oporni zid pri OŠ v Črnečah
Izgradnja parkirišča na Mariborski cesti
Preplastitev igrišča na Robindvoru
Informator •
junij 2011
Investicije
Preplastitev LK na Podgradu
Varovalna ograja na LC Dravograd - Ojstrica
Postajališče v Gorčah
Ureditev brežine na LC Dravograd - Ojstrica
Preplastitev LC Bukovska vas - Sele
Preplastitev igrišča na Ojstrici
Rekonstrukcija LC Dravograd - Vič, odsek Žlof - Vič
Rekonstrukcija JP Kodrun - Debeljak
junij 2011
• Informator
33
Investicije
Rekonstrukcija mostu in LC na Grad
Rekonstrukcija LC in JP v Šentjanžu, odsek Pridgar - šolski blok
Ureditev priključka obvoznice Vič na državno cesto
Sanacija zemeljskega plazu na LC Aldrijan - Bukovnik
Rekonstrukcija stopnic na Podgradu
34
Informator •
junij 2011
Ne počnimo tega
Ne počnimo tega…
Živeli bomo v takšnem okolju, kakršnega si bomo ustvarili sami!
Koši za pasje iztrebke...
Počistimo tudi za svojimi hišnimi ljubljenčki…
Ne uničujmo lepo urejenih skupnih površin...
junij 2011
• Informator
35
…
je
e
s
o
il
d
o
g
o
D
Otvoritev razstave ročnih del Društva
invalidov Dravograd - december 2010
Rdeči križ je obdaroval v Domu Sv.
Eme - december 2010
Otvoritev tradicionalne razstave Bož
ičnih
jaslic Franja Maroška - december 201
0
36
Informator •
junij 2011
dec 2010 maj 2011
Rdeči križ je obdaroval v Domu
0
starostnikov Črneče - december 201
Delavnica za otroke - Božična pustolov
ščina
s Snežkom - december 2010
Dedek Mraz je obdaroval otroke - dece
mber 2010
Dogodilo se je...
6. Božično-novoletni koncert Glasbene sekcije
Katica - december 2010
Proslava ob Dnevu samostojnosti in
enotnosti in Koncert PO Šentjanž Lesn
a
TIP Kograd IGEM - december 2010
Božično-novoletni koncert Godbe na pihala Ojstr
ica - december 2010
junij 2011
• Informator
37
Dogodilo se je...
Božični koncert ŽPZ Lipa, z gosti december 2010
Otvoritev slikarske razstave
Vere Merc - januar 2011
Otvoritev prizidka vrtca na
Robindvoru - januar 2011
Predstavitev zbornika z naslovom ''Do
lga
pot'' dr. Franca Hebra - januar 2011
38
Informator •
junij 2011
Kulturnega
Otvoritev razstave Likovne sekcija
0
201
r
mbe
dece
društva Dravograd -
Večer Dravograjskega okteta
Kograd IGEM - januar 2011
Delavnica za otroke - Kako postanem
princeska-vitez - januar 2011
Spominska slovesnost ob 65. letnici tragičnih dogodkov
pri Medvedu v Otiškem Vrhu - februar 2011
Dogodilo se je...
Otvoritev likovne razstave
Milke Strgar - februar 2011
Tradicionalni Valentinov večer - febr
uar 2011
Delavnica za otroke - Gusarska
pustolovščina - februar 2011
Pohod po Šisernikovi poti - februar 2011
Osrednja občinska proslava ob
kulturnem prazniku - februar 2011
Stand up komedija - večer z
Janezom Usenikom in Stojanom
Matavuljem - februar 2011
Občinska revija odraslih pevskih
zborov - februar 2011
Delavnica za otroke - Izdelajmo
maškaro pinjato - februar 2011
junij 2011
• Informator
39
Dogodilo se je...
Razstava Fotokluba Koroška ''Pogled k sosedu'' - marec 2011
Spominska slovesnost pri
Junčku - marec 2011
Sadjarsko društvo Dravograd - Prik
az
obrezovanja sadja - marec 2011
Otvoritev razstave intarzij, skulptur
in
rezbarij Petra Šola - marec 2011
40
Informator •
junij 2011
1. marec - Svetovni dan Civilne zašč
ite - marec 2011
Osrednji pustni karneval v
Dravogradu - marec 2011
Praznovanje 100 let Gregorja Glazerja - marec 2011
Otvoritev razstave avstrijske umetnice
Elisabeth Binter v dvorcu Bukovje - marec 2011
Dogodilo se je...
Delavnica za otroke - Pika Nogavič
ka
na obisku - marec 2011
Otroci Vrtca Dravograd na obisku
v dvorcu Bukovje - marec 2011
Regijsko srečanje lutkovnih skupin Koroške - marec 2011
Delavnica za otroke - Ustvarjalnica
Pike Nogavičke - marec 2011
Revija odraslih pevskih
zborov Od
Pliberka do Traberka 20
11 - marec 2011
Proslava za krajanke KS Črneče ob
materinskem dnevu - marec 2011
Zlata paleta 2011 - ''RISBA''
- marec 2011
Otvoritev razstave risb ukrajinskih
slikarjev - marec 2011
junij 2011
• Informator
41
Dogodilo se je...
Drugi Irski večer v dvorcu Bukovje - april 2011
Razstava fotografij ''Pred 70 leti''
- Aprilski dnevi
1941 in Rupnikova linija na Koroškem
- april 2011
Jubiljeni koncert ob 20-letnici delovanja
MoPZ Šempetrski pavri in 15-letnici
delovanja skupine Diatonik - april 2011
''Lepo je pomladi'' - Območna revija
otroških in
mladinskih pevskih zborov - april 201
1
42
Informator •
junij 2011
učiteljev Glasbene
Predstavitveni koncert učencev in
- april 2011
ovje
Buk
šole Radlje ob Dravi v dvorcu
Spominska slovesnost pri Hudopisku - april 2011
Delavnica za otroke - Zabava z zajčkom - april 2011
Koncer t zbora Glasbene gim
nazije Velenje
in razstava likovnih del dijakov
- april 2011
Dogodilo se je...
Akcija ''Star papir za novo
upanje'' - april 2011
Slavnostna seja Združenja borcev za
vrednote NOB Dravograd v dvorcu
Bukovju april 2011
Nastop PO Šentjanž Lesna TIP Kograd IGEM pred
Občino Dravograd ob prazniku dela - april 2011
Tradicionalni pohod na Košenjak
in proslava ob 1. maju - maj 2011
fe''
Otvoritev razstave ''Razigrane Nim
1
201
l
apri
sija
avtorja Bojana Lina
Regijsko srečanje otroških folklorn
ih
skupin od Celja do Koroške - april 201
1
Slavnostna akademija ob Dnevu upora
proti okupatorju v Trbonjah - april 2011
Španski večer s skupino Los Faycanes - maj 2011
junij 2011
• Informator
43
Dogodilo se je...
Otvoritev slikarske razstave Janeza Repnika - maj
2011
Spominska slovesnost na ruskem
pokopališču v Črnečah - maj 2011
- Koncert
Večer resne glasbe v dvorcu Bukovje
2011
maj
a
jnik
Mle
ša
Milo
in
yan
Karine Gish
Odprtje razstave likovnih izdelkov
otrok Vrtca Dravograd - maj 2011
Regijsko srečanje gledaliških skupin
44
Informator •
junij 2011
Posvetitev slike Sv. Florjana na
1
gasilskem domu v Črnečah - maj 201
Zaključni koncert GŠ Ravne na Koroškem
- Oddelek Dravograd - maj 2011
- maj 2011
Dan šole OŠ Neznanih talcev Dravograd - maj 2011
Dogodilo se je...
Mladinsko in veteransko gasilsko
tekmovanje GZ Dravograd v
Črnečah - maj 2011
ejših
''Pozdrav pomladi'' - 7. srečanje star
maj 2011
du
ogra
krajanov Šentjanža pri Drav
Zlata paleta 2011 - ''REALIZEM'' - maj 2011
Člansko gasilsko tekmovanje GZ Drav
ograd in 2.
memorial Ota Antona v Libeličah maj 2011
Letni koncert MoPZ Štefan Goršek ČAKI - maj 2011
Koncer t ''Pomladne
sanje'' - maj 2011
Odprtje razstave akademskega slikarja Dražena Pavlovića - junij 2011
junij 2011
• Informator
45
Društvo klekljaric
Piše: Mira Časar
Društvo klekljaric Koroške,
sekcija Sotočje Dravograd
V ponedeljek, 20. decembra 2010, je bila v razstavnih
prostorih
Info-pisarne Dravograd otvoritev razstave
»Klekljane čipke«. Mojstrovine, ki so bile na ogled, so delo
članic Društva klekljaric Koroške - sekcija Sotočje Dravograd,
glinene jaslice pa so delo Franja Maroška. Dela so bila
razstavljena do 28. decembra 2010.
Otvoritev sta popestrili mladi umetnici: Eva Boto in Nuša
Brezovnik - Bunderla.
Vse izdelke, ki smo jih klekljarice predstavile, smo izdelale
v enem letu. Odločile smo se, da prikažemo, kako je
mogoče čipko vključiti v bivalni prostor. V prvem prostoru
je bil poudarek na jedilnici, v drugem pa je bila razstavljena
spalnica iz začetka 20. stoletja. Poleg je bila predstavljena še
oprema za krst in vse za udoben spanec dojenčka.
Čipka je bila vtisnjena tudi v keramične izdelke naše
klekljarice Majde.
Sekcija Sotočje Dravograd je vključena v Društvo klekljaric
Koroške, od lanskega leta pa smo vključene tudi v Kulturno
društvo Dravograd.
46
Informator •
junij 2011
Naše ime Sotočje simbolizira veliko stvari, ki nas družijo: v
Dravogradu je sotočje treh rek in dolin, me prihajamo iz vseh
treh dolin, smo iz vseh starostnih skupin, vse nas pa druži
ljubezen do klekljane čipke.
Članice imamo različno dolge staže klekljanja, najdaljši
je sedem let, najkrajši pa eno leto. Moj staž pa je že kar
polnoleten.
Predsednica sekcije in postavljalka razstav je gospa Tilka
Mrakič.
Članice Sotočja sodelujemo na razstavah, ki jih organizira
Društvo klekljaric Koroške. Obiskujemo razstave, ki jih
organizirajo druga društva po Sloveniji in v sosednjih
državah. Veliko časa posvečamo izobraževanju in iskanju
novih izzivov, kar se odraža tudi v naših izdelkih. Vse pa si
nedvomno želimo, da bi še dolgo časa skupaj ustvarjale.
Poročni sejem
Prispevek je pripravila: Anja Vajde
Prvi poročni sejem
v dvorcu Bukovje
V soboto, 12. februarja 2011, je od 10. ure dopoldne v
dvorcu Bukovje potekal prvi Poročni sejem, ki ni bil le
dogodek, ampak projekt, ki je zahteval ogromno dela,
priprav in usklajevanj. Razstavljavci so že od 7. ure zjutraj
pridno pripravljali svoje stojnice, na katerih so obiskovalcem
ponudili razne dobrote. Od slaščic do degustacije vina in
šampanjca ter sejemske popuste.
Po dvorcu Bukovje so se sprehajala dekleta v poročnih
oblekah in delila letake obiskovalcem, ki se jih je skozi ves
dan zvrstilo več kot 600. Za obiskovalce smo vsaki dve uri
pripravili tudi žrebanje nagrad, ki so risale nasmehe na
njihove obraze. Vsi skupaj smo bili v pričakovanju žrebanja
glavne nagrade ob 17. uri in sicer je bila to ogrlica iz belega
zlata z bisernim obeskom in uhani, prispevek glavnega
pokrovitelja Zlatarstva in graverstva Pečnik iz Slovenj Gradca.
Sicer pa se nam je predstavilo okoli 30 razstavljavcev iz vse
Slovenije in sicer vse od slaščičarja, cvetličarja, frizerjev,
izdelovalcev poročnih oblek, zlatarjev, gostincev, imetnikov
lepotnih salonov, glasbenikov, vinarjev, fotografov,
predstavnikov župnij, ansamblov... Razveselili smo se tudi
obiska naše lokalne televizije KTV Dravograd, obiskali sta nas
tudi KOR TV in Turistična televizija. Vse to je le dokaz, da
je zanimanje za takšne dogodke pri nas na Koroškem veliko
in da naš trud ne bo kar tako potonil v pozabo. Dodatno pa
je k prijetnemu vzdušju pripomogla še misel na bližajoči se
praznik Valentinovo. Vse je bilo v znamenju zaljubljenih in
srčkov, kar je prireditvi dodalo še dodatni čar.
Na koncu smo bili vsi videti zadovoljni in veseli, da smo že
prvič tako uspešno združili moči. Seveda pa to ni konec,
temveč začetek mnogih srečnih poročnih zgodb parov, ki so
na sejmu dobili kakšno novo idejo, navezali poznanstvo….
Dogodek pa ni bil namenjen le bodočim poročnim parom,
ampak tudi druženju ostalih obiskovalcev, saj so številni
prav prijetno pokramljali. Vsi pa smo se strinjali tudi z
dejstvom, da že dolgo ni bilo na enem mestu toliko pozitivne
energije, ustvarjalnih ljudi in lepih misli. Naš glas je segel
po celi Sloveniji, kar dokazujejo tako obiskovalci, ki so se
pri nas oglasili od vsepovsod, kot tudi številni razstavljavci
iz različnih koncev in krajev. Ponosni smo, da se o prvem
Poročnem sejmu v dvorcu Bukovje govori še danes in to nam
daje motivacijo, da se bomo s svojim delom trudili še naprej.
junij 2011
• Informator
47
Velikonočni pirhi
Vir: Janja Širnik
25. razstava velikonočnih pirhov
Domačinke Lotke Nenadič gotovo ni potrebno posebej
predstavljati, saj ga ni občana, ki ne bi slišal zanjo. Ob
podpori svojih najbližjih je tudi letos na ogled postavila
izvirne velikonočne pirhe, vzorčaste pogrinjke in druge
čudovite kvačkane izdelke.
Razstava predstavlja raznolike pirhe in izdelke rokodelskega
ustvarjanja Lotke Nenadič in njenega moža Vitka. Tudi
letošnja razstava je dobrodelnega značaja, saj je avtorica
izdelala majhne copatke za novorojenčke, ki jih bo podarila
porodniškemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
48
Informator •
junij 2011
Za izvirne pirhe in dekorativne kvačkane izdelke ter
ohranjanje tradicije je Lotka Nenadič dobila leta 2008
Certifikat kakovosti, ki ga za mojstrovine slovenskega
rokodelstva podeljuje Obrtna zbornica Slovenije.
Prvo razstavo pirhov je pripravila leta 1994 na Upravni
enoti Dravograd, od takrat pa je svoje izdelke razstavljala še
mnogokrat, tudi v ostalih krajih Koroške.
Gospa Lotka Nenadič in njen mož Vitko sta svoj prosti čas
naklonila ročnemu delu, najsi gre za ustvarjanje voščilnic,
pirhov, vezenja, kvačkanja, izdelovanja iz blaga in papirja, na
tak ali drugačen način. V njun upokojenski vsakdan je ročno
delo sprva vstopilo kot prostočasna dejavnost za krajšanje
dolgih uric, vse skupaj pa je preraslo v resno delo, ki verjetno
pomeni veliko vloženih ur dela, veliko ustvarjanja in veliko
energije, posvečene raznoliki motiviki…
Pirhi ali pisanice predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti,
gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti,
zmage in uspeha; krašenje pirhov pa se je razvilo v eno od
najlepših oblik slovenske ljudske umetnosti in domišljije – in
v Dravogradu smo upravičeno ponosni na pravo mojstrico te
umetnosti – gospo Lotko Nenadič.
Otroški festival
Vir: mag. Simona Javornik Ristič
1. otroški festival na Koroškem dvorec Bukovje od 27. do 29. maja 2011
Med 27. in 29. majem 2011 je v dvorcu Bukovje v Dravogradu potekal 1.
otroški festival na Koroškem. Festival je nastal v organizaciji Javnega
zavoda Dravit Dravograd, za program pa so bili zadolženi animatorji
skupine Vilina. V treh dneh, kolikor
je festival trajal, je na tematskih
dnevih - čarovniškem, princeskinem
in viteškem dnevu, ter informativno
športnem dnevu, festival obiskalo
preko 300 otrok in staršev.
V petek, 27. maja, so na dvorcu pripravili čarovniški dan s čarovnico
Pukštajnco. Čarovnica Pukštajnca je
namreč tista, ki že 300 let spi v votlini nad dvorcem in je v animacijah
otroke popeljala skozi iskanje čarovniškega zaklada. Predstavila je tudi
čarovnika Janija, popeljala otroke
skozi lutkovno predstavo in celo organizirala obisk pri čarovnici Agati,
ki je naredila čisto pravi čarovniški
zvarek.
V soboto se je dogajanje pričelo s
paževsko in princeskino šolo, princeske so se preoblekle in nališpale,
vitezi pa so si izdelali svoje meče in
ščite. Otroci so doživeli obisk pravega viteza z Otočca, ki je male viteze
posvetil v viteški stan, predstavil je
tudi prave oklepe, prikazal mečevanje, ter predstavil pravo viteško
orožje. Sledile so viteške igre in plesni mini disko klub.
V nedeljo se je festival zaključil z izobraževalnimi uricami, kjer so sodelovali policisti, gasilci in lovci. Policisti
so v okviru svojega izobraževalnega
programa otrokom prikazali, kako
poteka njihovo delo. Gasilci PGD Dravograd so predstavili svojo opremo
in naredili prezentacijo gašenja požara, lovci pa so s seboj prinesli nekaj
trofej in otroke poučili o svoji vlogi v
skupnosti.
junij 2011
• Informator
49
Turistični spominek
Vir: Javni zavod Dravit Dravograd
Najboljši turistični spominek
občine Dravograd v letu 2011
Info-pisarna Dravograd v okviru Javnega zavoda Dravit
Dravograd in Občine Dravograd že nekaj let zapored
organizira Javni natečaj za izbiro najboljših turističnih
spominkov občine Dravograd, ki vsako leto privablja k
sodelovanju kar precej avtorjev.
Drugo mesto je komisija prisodila domačinki Anji Roger, ki
je izdelala Medaljon Dravograda, na katerem je upodobljena
ovčka z bandero.
V letošnjem natečaju je sodelovalo 12 avtorjev, tako
domačinov kot tudi drugih avtorjev širom Slovenije, ki
so izdelali paleto 22 novih spominkov, ki so razstavljeni v
razstavnih prostorih Info-pisarne Dravograd.
Tretje mesto si je prislužil Dušan Pavšič iz Jarenine, ki je
izdelal Pastirsko popotno palico z dravskim kamnom.
Tričlanska komisija v sestavi Brigita Rajšter, Nada Medved
in Bojana Flis je pri spominkih ocenjevala prepoznavnost
dediščine, likovno izraznost in sporočilno vrednost izdelka.
Vsi trije izbrani spominki so bili tudi nagrajeni, in sicer v
vrednosti 600 € za prvo nagrado, 400 € za drugo nagrado
in 200 € za tretjo nagrado. Nagrade sta nagrajencem podelili
predsednica komisije Brigita Rajšter in županja občine
Dravograd Marijana Cigala.
Izbrani nagrajeni spominki se po vsakoletni praksi podarjajo
kot protokolarna darila Občine Dravograd.
Najboljši spominek oziroma niz spominkov je delo Silve
Dravšnik iz Semiča, in sicer so to Polfigurice, z motivi
tradicionalnih kmečkih del, ki žal že tonejo v pozabo
(fotografija na naslovnici).
Otvoritev razstave vsako leto obišče kar precej obiskovalcev,
saj jih privabi ustvarjalnost in izvirnost sodelujočih avtorjev,
prav tako pa radi prisluhnejo tudi glasbenim vložkom, ki so
letos nastajali na kitari Andreja Ofaka.
50
Informator •
junij 2011
naslov rubrike
junij 2011
• Informator
51
11. srečanje Šempetrov
11. srečanje Šempetrov v Dravogradu
V soboto, 4. junija 2011, smo v Dravogradu gostili Šempetre
iz vse Slovenije, ter enega iz Italije. Srečanja Šempetrov so
se začela leta 2000 na pobudo treh Šempetrov in sicer Šempetra v Savinjski dolini, Šempetra pri Novi Gorici in Otočca
pri Novem mestu. Postopno pa so se vključili še ostali kraji,
ki nosijo ime po Sv. Petru oz. imajo cerkev, posvečeno temu
svetniku. Tako danes poleg že omenjenih treh sodelujejo še
sv. Peter Piran, Bistrica ob Sotli, Pivka, Špietro pri Udinah v
Italiji in naš Sv. Peter na Kronski gori. Na srečanje Šempetrov
so bili sprva vabljeni harmonikarji Šempetrski šopek, saj so
s svojim imenom pritegnili pozornost in opozorili ostale, da
imamo tudi v Dravogradu Šempeter. Tako se je pričelo sodelovanje, katero je preraslo v podpis sporazuma, da Občina
Dravograd pristopi kot enakovreden partner in seveda s tem
tudi organizator srečanj. Vsako leto poteka srečanje prvo soboto v juniju v že vnaprej določenem kraju. Lani je 10. srečanje potekalo v Špietru v Italiji, letos pri nas, drugo leto pa bo
organizator Otočec pri Novem mestu. Na srečanju se vedno
predstavi kraj, ki je organizator srečanja, katerega se udeleži približno 600 Šempetrčanov iz vseh Šempetrov. Poleg
kulturnega programa in sproščenega druženja potekajo tudi
športne igre, letos pa smo v Dravogradu dodali še zabavne
družabne igre, ki so nasmejale vse udeležence srečanja. Tudi
v Dravogradu smo gostili okoli 600 Šempetrčanov, ki smo jih
najprej sprejeli pred cerkvijo Sv. Petra in Pavla na Kronski
gori, kjer je Šempetrski šopek skupaj z Aktivom kmečkih žena
in Krajevno skupnostjo Šentjanž pripravil topel sprejem ob
zvokih harmonik in kozarcu mošta, ter potici in pecivu. Zatem so si udeleženci ogledali cerkev, kjer smo zapeli skupno
himno Šempetrov. Vse prisotne je pozdravil predsednik KS
Šentjanž Oskar Šaloven, županja Občine Dravograd Marjana
Cigala, cerkev in njeno zgodovino pa je predstavila Bernarada
Javornik. Za kulturni program so poskrbeli Šempetrski pavri.
Po ogledu pa se je dogajanje prestavilo v šotor v Dravogradu, kjer je vse najprej čakalo kosilo, zatem pa so se pričele
športne igre. Šempetri so se pomerili v malem nogometu, lokostrelstvu, namiznem tenisu, odbojki na mivki in kegljanju.
Prvi trije iz posameznih panog so prejeli pokale, prav tako
pa so posebne pokale prejeli prvi trije Šempetri v skupnem
seštevku vseh panog. V skupnem seštevku je bil najboljši naš
52
Informator •
junij 2011
Šempeter, sledili so mu športniki iz Bistrice ob Sotli, tretje
mesto pa so osvojili Šempetrčani iz Otočca pri Novem mestu. Za vse udeležence, ki niso sodelovali v športnih igrah, je
bil na voljo voden ogled Dravograda, kjer so si lahko ogledali
ribiški muzej na Ribiškem domu, gestapovske zapore v občinski stavbi, razstavo akademskega slikarja Dražena Pavlovića
v cerkvi sv. Vida in razstavo Spominek Dravograda 2011 v
Info-pisarni. Vzporedno je potekalo tudi srečanje predstavnikov gasilcev iz vseh Šempetrov, ki so ga izpeljali člani PGD
11. srečanje Šempetrov
Šentjanž. Po končanih športnih igrah je sledila večerja, zatem
pa so se odvijale še zabavne igre, za katere so ekipe prejele
posebne nagrade v obliki suhomesnatih izdelkov turistične
kmetije Klančnik. Pri družabnih igrah so se ekipe pomerile v
petih zabavnih panogah (pokanje balonov z buciko na kapi,
skakanje v vrečah, nošenje teniške žogice preko ovir z žličko v
ustih, nošenje krompirja s palčkami,…). Prvo mesto so osvojili
predstavniki sv. Petra Piran, drugi so bili Otočec Novo mesto
in tretji Šempeter - Vrtojba. Po zabavnih igrah je sledilo veselo druženje ob zvokih ansambla Škorpijoni, ki je trajal do
jutranjih ur. Kljub nekoliko slabšemu vremenu je bilo ves dan
vzdušje prijetno in nepozabno, saj smo Šempetrčani vedno
dobre volje in kot pravi himna Šempetrov v zadnji kitici:
»Če vprašaš, kdo smo mi, veseli Šempetrani!«
junij 2011
• Informator
53
Civilna zaščita, skavti
Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip
prve pomoči civilne zaščite in rdečega križa
17. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve
pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Koroški regiji se je na Prevaljah v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa (OZ RK) Mežiške doline in Uprave
RS za zaščito in reševanje, izpostave Slovenj Gradec,
udeležilo devet ekip iz koroških občin in prostovoljnih
organizacij s področja zaščite in reševanja. Sodelovale so ekipe prve pomoči OZ RK Mežiške doline, OZ RK
Slovenj Gradec, občin Dravograd in Mislinja (dve ekipi), podjetja Johnson Controls - NTU (dve ekipi), OZ
RK Sevnica in GRZS -Društva GRS Maribor - reševalna
skupina Radlje ob Dravi. Šestčlanske ekipe so morale
na treh prizoriščih oskrbeti poškodovance v potresu.
Najbolje se je uvrstila ekipa OZ RK Slovenj Gradec,
drugo mesto je dosegla prva ekipa občine Mislinja,
tretja pa je bila prva ekipa podjetja Johnson Controls
- NTU. Prvouvrščena ekipa se bo udeležila državnega
preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči civilne
zaščite in Rdečega križa, ki bo 8. oktobra v Brežicah.
Evropsko leto prostovoljstva:
Skavtska dobrodelnost
Skavti smo po celem svetu znani tudi po svojem prostovoljnem delu in nesebični pomoči. Tako smo se čutili nagovorjene tudi ob nedavni nesreči v Železnikih, ali ob rednih čistilnih
akcijah, ob popravilu otroških igral in ograj, itd.
V letošnjem skavtskem letu pa smo se odločili, da bomo priskočili na pomoč tudi z denarnimi darovi, ki jih bomo zbrali
sami. Vsakoletno akcijo Luči miru iz Betlehema (LMB) že 20
let organiziramo skavti. Skupaj s taborniki prinesemo »plamen miru« tudi v Slovenijo in se trudimo, da bi plamenček
prižgan v Jezusovi rojstni votlini, zagorel in prinesel mir v vsak
slovenski dom.
Letošnji akciji pa smo skavti stega Koroška 2 dodali prav posebno dobrodelno noto. Darove, zbrane ob akciji (obiskali
smo 8 koroških občin in 12 župnij ter 4 socialne ustanove),
smo razdelili med Karitas Dravograd, Prevalje in Ravne. Požrtvovalne sodelavke in sodelavce Karitas smo v vseh skupinah presenetili med rednim sestankom in ob pridnih
pripravah na velikonočno praznovanje. Povsod so se
našega skromnega daru v višini 200 evrov iskreno razveselili in poudarili, da bodo lahko s tem denarjem v
obliki hrane pomagali tistim najbolj pomoči potrebnim. V očeh sodelavcev je bilo začutiti, da je takšna pozornost danes redka in še kako potrebna, saj je trenutna situacija oklestila tudi darove ljudi, na drugi strani
pa se je povečala potreba po pomoči.
Druga takšna akcija pa je stekla pred velikonočnimi
prazniki, ko smo skavtinje in skavti po celotni Sloveniji pekli kekse. Za lepo zapakirane čokoladne dobrote
smo nato zbirali prostovoljne prispevke. Celoten izkupiček bomo podarili organizaciji, ki bo poleti popeljala
na morje tiste otroke, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti. Akcijo smo poimenovali »Piškotek dobrotek«.
54
Informator •
junij 2011
Ena od skavtskih zapovedi pravi,
da skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo. Zavedamo se, da so naša
prizadevanja le kapljica v široko in globoko morje potreb naše
okolice. Vendar smo istočasno veseli, da lahko s svojimi dejanji, s svojim služenjem (kot skromno poimenujemo takšna
dejanja), doprinesemo vsaj nekaj malega k boljšemu okolju v
katerem živimo. Saj je vendar tudi morje sestavljeno iz samih
kapljic. In brez vsake posamezne morje ne bi obstajalo. Tudi
v našem vzgojnem namenu je zapisano: »Služenje je pot rasti, ki oblikuje mene in stvarstvo. Je dejavno odgovarjanje na
potrebe okolice.«
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas podprli in nam pomagali pri našem služenju.
Marko Kocuvan, Sijoči galeb, Koroška 2
Leto gozdov
Vir: Vladimir Petrič, univ.dipl.inž.gozd., vodja KE Dravograd
Mednarodno leto gozdov:
Teden gozdov in kviz na Košenjaku
Dogajanja na Zemlji kot planetu (taljenje polarnega snega,
ledenikov, povečana aktivnost orkanov, tornadov, naravnih
ujm,...), ki so v pretežni meri posledica globalnega segrevanja, narekujejo večje posvečanje in spoštovanje do naravnih
regulatorjev okolja, med katere gozd nedvomno spada. Ravno zaradi tega je mednarodna skupnost razglasila leto 2011
za Mednarodno leto gozdov s sloganom „Gozdovi za ljudi“.
Gozdarji ZGS Slovenije so v Tednu gozdov od 23.maja do 29.
maja 2011 izvajali različne aktivnosti po vsej Sloveniji. Osrednja prireditev Mednarodnega leta gozdov in Tedna gozdov
je bila 27. maja 2011 ob 10.00 uri v Ljubljani. Gozdarji ZGS so
na tematski poti na Rožniku udeležencem predstavili pomen
gozda in raznoliko delo v njem.
V OE Slovenj Gradec ZGS je bila osrednja prireditev 25. maja
2011, kjer smo gozdarji in gozdarke v gozdovih ob planinskem
domu na Košenjaku izvedli že 14. regijski kviz o poznavanju
gozda za učence sedmih razredov osnovnih šol. Kviz poteka
vsako leto na drugi lokaciji, tako da učenci in njihovi učitelji
spoznavajo kraje in gozdove po Koroški. Pri organizaciji in pripravi kviza nam je z nagovorom ravnatelja in malico pomagala Osnovna šola Neznanih talcev iz Dravograda, za kulturni
program pa je poskrbela podružnična šola iz Ojstrice. Vsem
se gozdarji ZGS toplo zahvaljujemo.
Na kvizu je sodelovalo 13 tričlanskih ekip iz osnovnih in podružničnih šol iz vse Koroške. Samo tekmovanje je potekalo
v lepem sočnem in z razgledi bogatem vremenu, po gozdnih
poteh okoli Planinskega doma Košenjak. Gozdarji smo pripravili 16 tematskih točk, na katerih so naši „kontrolorji“ preverjali znanje osnovnošolcev. Zavzetost pri tekmovanju je bila
vrhunska, učenci so prikazali veliko znanja v poznavanju in
življenju gozda. Zmagovalec je bil znan šele po dodatnih vprašanjih – poznavanje drevesnih in grmovnih vrst, ki rastejo na
Košenjaku.
Rezultati:
Zap.
št.
1.
Osnovna
šola
Druga OŠ
Slovenj
Gradec
Ekipa
Skupaj Vrstni
točk
red
Žiga Andrejc
Ožbej Vene
68
1
66
2
64
3
60
4
53
5
6.
OŠ Šmartno pri
Slovenj
Gradcu
Rok Strmčnik
Anže Klemenc
52
6
49
7
49
7
48
8
48
8
48
9
48
9
48
9
Jan Liber
Tinkara Klug
7.
OŠ Muta
Sašo Kočivnik
Zala Uran
8.
Daša Vinšek
OŠ Neznanih talcev Anja Rožič
Dravograd
Urška Doberšek
9.
OŠ Podgorje pri
Slovenj
Gradcu
OŠ Franja
10. Goloba
Prevalje
Dora Klančnik
Luka Krištofelc
Leja Stopar
Doroteja Gruber
Žiga Puc
Luka Kordež
OŠ Prežiho- Zala Skitek
Voran11. vega
ca Ravne na Marko Pavlekovič
Koroškem Tadej Klobučar
Vuze12. OŠ
nica
OŠ Šenpri
13. tjanž
Dravogradu
Ana Fruhauf
Zala Preglau
Nuša Prohart-Strmčnik
Peter Sevčnikar
Alen Štumpfl
Aljaž Gostenčnik
Želel bi se zahvaliti tudi Gozdnemu Gospodarstvu Slovenj
Gradec in podjetju IMONT iz Otiškega vrha, ki sta nam finančno omogočila, da smo se po napornem tekmovanju
okrepčali s toplo malico in hladno pijačo, kar je lep dan še
polepšal. Prav tako zahvala osebju Planinskega doma Košenjak za odlično postrežbo. Se vidimo prihodnje leto v istem
ali še večjem številu nekje v gozdovih Koroške.
Eva Vodopija
Boštjan Srebre
2.
POŠ Javorje Franci Stopar
Bernarda Srebre
3.
4.
5.
OŠ
Mislinja
OŠ
Mežica
Blaž Pavlič
Živa Mali
Marina Vivod
Nina Stane
Hana Mauhler
Domen Grauf
Anže Šumah
OŠ Koroški Urška Žalig
jeklarji
Ana Beondič
junij 2011
• Informator
55
20 let samostojnosti
20 let v samostojni državi
OZ VVS Dravograd je ob 20. obletnici vojne za Slovenijo razpisalo natečaj za pisanje spisa v spomin na dogodke leta 1991 in
sicer za učence višjih razredov obeh osnovnih šol v občini. S knjižnimi nagradami so bili nagrajeni po trije najboljši spisi v obeh
šolah; najboljša spisa iz obeh šol predstavljamo tudi mi.
20 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE
VOJNA SE JE ZAČELA …
Pri uri zgodovine nam je gospod Jeseničnik pripovedoval o
osamosvojitvi Slovenije. Ker o tem še nismo vedeli veliko, je
nekaj povedala tudi učiteljica zgodovine, gospa Berglez. O
tem sem vprašala še očeta, ki je v vojni za samostojnost Slovenije sodeloval kot miličnik.
Slovenska skupščina je na osnovi plebiscita, ki je potekal 23.
decembra 1990, sprejela deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije. Zvečer 25. 6. 1991 je na Trgu republike v Ljubljani potekala svečana razglasitev. Z rezultatom plebiscita se ni
strinjala JLA. Nebo so preletavala njihova letala. Jugoslovanska ljudska armada je začela zasedati mejne prehode. Proti
temu se je uprla slovenska teritorialna obramba in milica.
Pričela se je desetdnevna vojna.
Na Koroškem je jugoslovanska vojska dobila ukaz, da zasede
vse mejne prehode, vendar jim ni uspelo zasesti niti enega.
Na mejnem prehodu Holmec je prišlo do spopada, kjer so
jugoslovanski vojaki zažgali mejni prehod, vendar so se po
nekajurnem spopadu predali.
V Libeličah in na Viču je jugoslovanske vojake zadržala slovenska teritorialna obramba in milica. Na pomoč jugoslovanskim vojakom pa je proti karavlam in mejnim prehodom
prodirala kolona vojaških vozil iz Maribora, katere je malo
pred Dravogradom ustavila trdno zgrajena barikada, ki jo je z
orožjem ščitila slovenska teritorialna obramba.
Prav tako so v času vojne Koroško preletavala jugoslovanska
vojna letala, ki so ljudi ustrahovala in na njih vplivala zelo psihološko.
Po nekaj dnevih vojne se je vzpostavilo premirje in vojaki so
se predali slovenski teritorialni obrambi. Kolona vojaških vozil se je predala in se v spremstvu teritorialne obrambe preko
Slovenj Gradca, Doliča, Vitanja in Konic vrnila v Maribor, kjer
so vojaki čakali do oktobra. Takrat je tudi zadnji jugoslovanski
vojak zapustil slovensko ozemlje. Peljali so se z ladjo iz Kopra.
Na Koroškem so v času vojne za osamosvojitev Slovenije padli trije branitelji – dva rezervna miličnika na Holmcu (Željko
Ernojič in Bojan Štumberger), ter en pripadnik teritorialne
obrambe pri Sv. Boštjanu v Dravogradu (Vincenc Repnik). Ti
in vsi ostali, ki so sodelovali v boju z jugoslovansko vojsko, so
zaslužni za to, da se lahko danes Slovenci pohvalimo z dvajseto obletnico samostojne Slovenije.
Vse to, kar se je dogajalo pred 20 leti, si ne morem natančno
predstavljati, vendar nam je gospod Jeseničnik z videoposnetki prikazal nekaj strašljivih dogodkov iz vojne v samem
Dravogradu, tako, da sedaj še bolj cenim pripravljenost vojakov za bojevanje za samostojno Slovenijo.
Menim, da se je v Sloveniji z razumnostjo in odločnostjo ljudi
osamosvojitvena vojna končala hitro in brez veliko žrtev, saj
so ostale republike bivše Jugoslavije plačale bistveno večjo
ceno za svojo samostojnost. Zato ne smemo pozabiti na tako
zelo pomemben dan, kot je za Slovenijo 25. junij. Praznujmo
ga tudi danes v upanju, da bomo mladi prav tako znali ohraniti naš tisočletni sen o samostojni Sloveniji.
Težko si predstavljam, da je (po pripovedovanju mojih staršev in starih staršev) tudi v Sloveniji divjala vojna. Kljub temu,
da ni trajala dolgo, lahko še sedaj z njihovih obrazov razberem strah in zaskrbljenost. Očeta poprosim, da mi pove, kaj
se je tistega davnega leta 1991 dogajalo. Dejal je tako:
»Tistega leta se je poleg vojne zgodilo tudi veliko lepega.
Z mamico sva se meseca maja poročila in tik preden je izbruhnila vojna, izvedela, da bova dobila dojenčka. Strah zaradi vojnih dogodkov je bil tako še večji. Dan pred začetkom
vojne, 26.6.1991, sva odšla v Maribor na svečano podelitev
mamine diplome. Niti slutila nisva, kaj se bo zgodilo naslednji dan. Zaskrbljena sva bila nad opravo vojakov pred mariborsko vojašnico, saj so bili vsi vojaki oboroženi, pripravljena
so bila tudi oklepna vozila, na njihovih obrazih je bilo opaziti
zmedo in strah. Tudi nizki preleti vojaških letal nad mestom
niso napovedovali nič dobrega. Naslednji dan smo v službi
poslušali, kako so iz vseh vojašnic krenili vojaki JLA, da bi zasedli mejne prehode. Vpoklicali so vse pripadnike teritorialne
obrambe, pridružili pa so se jim tudi policisti, da so zavarovali
vse pomembne objekte. Nihče v službi ni zmogel opravljati
svojega dela, vsi smo zaskrbljeni poslušali novice po radiu.
Bilo nas je zelo strah.
Tudi doma smo zaskrbljeni spremljali vse vojne dogodke po
televiziji in radiu. Vsak dan sem čakal, kdaj me bodo kot rezervista poklicali, da se bom moral pridružiti enotam teritorialne obrambe in se podati v vojno. Mamica je pogosto jokala,
bal sem se zanjo. Najstrašnejši je bil dan, ko so tudi našo dolino sredi popoldneva preletela vojaška letala. Svoj prihod so
naznanila s strašnim hrupom, zatulile so tudi sirene. Iz Dravograda smo zaslišali močno streljanje. Po radiu pa so nas
obvestili, da letala bombandirajo mesto Dravograd. Ljudi so
pozvali, naj gredo v zaklonišča. Tudi mi smo se skrili v klet. Od
strahu smo se tresli, po licih pa so tekle solze. Streli v daljavi niso prenehali. Letala pa so se ponovno zapodila po dolini. Na srečo so bombe odvrgli v reko Dravo in ne na ljudi in
objekte. Padle so tudi prve žrtve, nekaj ljudi je bilo ranjenih.
Vsak dan smo lahko slišali o novih krutih dogodkih, ko so vojaki JLA uničevali ceste, oddajnike, mejne prehode in druge
pomembne objekte. Ponoči nismo mogli spati, podnevi pa ne
delati. Živeli smo v negotovosti in strahu, kaj nam bo prinesel
nov dan. Na srečo se je vojna po desetih dnevih končala.«
Ob tej očetovi zgodbi sem se zamislil. Vesel sem, da tega nisem doživel. Ob tem sem spoznal, da nas je vojne lahko resnično strah. S to vojno smo si zasluženo priborili samostojno
Slovenijo, v kateri lahko živimo danes.
Nika Perovnik, 7. a OŠ Neznanih talcev Dravograd
56
Informator •
junij 2011
Žan Onuk, 8. razred, OŠ Šentjanž pri Dravogradu
Mentorica: Lilijana Ladra
Intervju
Intervju s športnico Mojco Drevenšek
Članica katerega kluba (ali društva) si?
Kegljaškega kluba Slovenj Gradec.
Koliko si stara?
18 let.
Ali hodiš v šolo ali v službo (v katero)?
Obiskujem Gimnazijo Ravne na
Koroškem.
Kdaj si se začela ukvarjati s kegljanjem
in zakaj si se navdušila ravno za to?
S kegljanjem sem se začela ukvarjati pri
osmih letih. Za to sta me navdušila brat
in oče, ki sta takrat tudi kegljala, jaz pa
sem bila kot otrok vedno na kegljišču.
Potem, ko naj bi bila dovolj stara, sem
začela trenirati, sprva le malo za šalo,
potem pa že resneje (začele so se tudi
tekme in turnirji).
Kaj te privlači, da ne prenehaš?
Predvsem družba. Prijatelje sem
spoznala po vsej Sloveniji, tudi v klubu
se super razumemo. Veseli me zahajanje
na kegljišče in treninge, tudi tekme.
Koliko časa porabiš za kegljanje (na
dan ali na teden)?
Treninge imam 2-krat tedensko po eno
uro (torek in četrtek), tekme pa so vsako
soboto in mi vzamejo ves dan.
Kakšni (kateri) so tvoji uspehi? Ali
si dosegla kakšne uspehe tudi na
državnem ali mednarodnem nivoju?
Moj največji uspeh je ekipno 4. mesto in
pa 15. mesto posamezno na svetovnem
prvenstvu v Nemčiji, ter letos 2. mesto
ekipno v Sarajevu. Se pa najdejo uspehi
tudi na državnem nivoju, tri leta nazaj
sem dosegla 3. mesto na državnem
prvenstvu, med deklicami, letos pa 1.
mesto posamezno v kategoriji mladink.
Kdo je tvoj trener?
Moj trener je Ivan Korošec.
Kako izgleda npr. en klasičen trening,
kaj počnete (po vrsti)?
Torek: 15 metov ogrevanje, 120 metov
(na rezultat).
Četrtek: 15 metov ogrevanje. Trener
določi, kaj bomo počele, običajno
vadimo zadevanje posameznega keglja
ali pa po dva skupaj. Skupno vržemo tudi
120 lučajev, le da igro trener drugače
porazdeli. Kar se mu zdi, da ti dela
težave, tisto vadiš, da se na tekmi dobro
izkažeš)
Ali imaš posebne priprave, preden
greš na kakšno tekmovanje, in kako je
takrat (pred tekmovanjem)?
Pred svetovnim prvenstvom so
priprave dokaj intenzivne. Na primer, z
reprezentanco smo preživeli teden dni v
Kranjski Gori in tri dni v termah Snovik.
Vsaki dan smo imeli kondicijske priprave
(3 treninge na dan - kolo, fitnes, bazen,
tek v naravi). Te priprave so na trenutke
naporne, ampak se da zdržati, saj je
družba super. Pred tekmovanji, ki so
na državni ravni, ni posebnih priprav, le
redni treningi.
Kaj se je dogajalo v letu 2010 (sezona
zima 2009 in pomlad/poletje 2010)?
Izpostavi tekmovanja in uspehe.
V
sezoni
2009
je
potekalo
najpomembnejše tekmovanje, svetovno
prvenstvo. Dosežke sem navedla že
zgoraj. Potem pa državna, regijska
tekmovanja oz. turnirji.
• 6. mesto dvojice s Tadejem
Skarlovnikom
• OTS-Koroška 2009: posamezno 2.
mesto
• novoletni turnir Slovenj Gradec: 3.
mesto
• 1.B slovenska liga ženske: 3. mesto
• Državno prvenstvo U-18: 3. mesto
• Državno prvenstvo, kombinacija U-18:
2. mesto
• Državno prvenstvo U-23: 1. mesto
• Svetovno prvenstvo Sarajevo U-18: 2.
mesto ekipno.
Kako naj se tekmovalec obnaša takrat,
ko zmaga?
Ko zmagaš v ligi (''dobiš piko''), počakaš,
pozdraviš sotekmovalko, ki si jo
premagal, greš v garderobo, se nasmejiš
in rečeš: ''Pa sem jo!''
Potem upaš,
da še ostale tekmovalke iz ekipe dobijo
točko in je tekma dobljena. Če pa zmagaš
na državnem prvenstvu, nimaš drugega,
kot da greš po medaljo, na stopničke in
ta občutek je res super . V glavnem,
veselje je prisotno .
Katere športe rada spremljaš?
Nogomet, košarko, rokomet.
Kaj še počneš v življenju? Oziroma še to:
kako preživiš svoj prosti čas?
Običajno sem s prijatelji in z družino
v naravi, ali pa pred računalnikom
(facebook), ali gledam televizijo.
Kaj ti pomeni prijateljstvo?
Prijateljstvo mi v teh letih pomeni
zelo veliko. Brez prijateljev si ne znam
predstavljati življenja.
Kakšno glasbo rada poslušaš?
Vse, na kar se da plesati.
Ali imaš kakšno domačo žival?
Ne. Si pa želim koker španjela (po
možnosti psičko).
Kako preživljaš (in boš še preživela)
letošnje poletje?
Letošnje poletje bom preživela večinoma
doma oz. v službi .
Kaj te čaka jeseni?
Faks (upam), treningi, tekme (predvsem
liga).
Kakšni so tvoji načrti in cilji (predvsem v
kegljanju in tudi drugače)?
Zaradi študija nimam kakšnih načrtov
glede kegljanja v naslednjem letu,
samo treningi in igranje v ligi, glede
reprezentance pa bom videla, kakšni
bodo rezultati in koliko bom imela časa.
Podatki:
Mojca Drevenšek,
mojca.drevensek@gmail.com
junij 2011
• Informator
57
Kje je kaj?
Kazalo
Pogled skozi moje okno . .............................................................................................................................................................. 2
Nagovor županje........................................................................................................................................................................ 3-4
Člani Občinskega sveta Občine Dravograd - mandat 2010-2014 . ............................................................................................... 4
Vabilo na dogodke v okviru občinskega praznika Občine Dravograd .......................................................................................... 5
Knjižnica Dravograd...................................................................................................................................................................6-8
Naši najmlajši........................................................................................................................................................................... 9-10
Šola, oh, šola.......................................................................................................................................................................... 10-17
Odličnjakinje in odličnjaki osnovnih ter glasbene šole na sprejemu pri županji........................................................................ 18
Mladinski center Dravograd . ..................................................................................................................................................... 19
Krajevne skupnosti občine Dravograd................................................................................................................................... 20-24
Glasba v Občini Dravograd ......................................................................................................................................................... 24
Aktivnosti RRA Koroška v letu 2011 ........................................................................................................................................... 25
Dejavnost Koroškega pokrajinskega muzeja v luči delovanja Oddelka za kulturno zgodovino
Koroškega pokrajinskega muzeja v dvorcu Bukovje za leto 2010 .............................................................................................. 26
Predstavitev aktivnosti pri pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Dravograd......................................................... 27
Ureditev trga v Dravogradu...................................................................................................................................................28-29
Izgradnja večnamenske dvorane................................................................................................................................................ 29
Trg – skice ureditve................................................................................................................................................................ 30-31
Investicije............................................................................................................................................................................... 32-34
Ne počnimo tega ........................................................................................................................................................................ 35
Dogodilo se je . ......................................................................................................................................................................36-45
Društvo klekljaric Koroške, sekcija Sotočje Dravograd............................................................................................................... 46
Prvi poročni sejem v dvorcu Bukovje ......................................................................................................................................... 47
25. razstava velikonočnih pirhov................................................................................................................................................ 48
1. otroški festival na Koroškem – dvorec Bukovje 27. - 29. maj 2011....................................................................................... 49
Najboljši turistični spominek občine Dravograd v letu 2011...................................................................................................... 50
Priznanje . ................................................................................................................................................................................... 51
11. srečanje Šempetrov v Dravogradu . ................................................................................................................................ 52-53
Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa......................................................... 54
Evropsko leto prostovoljstva, Skavtska dobrodelnost . ............................................................................................................. 54
Mednarodno leto gozdov, teden gozdov in kviz na Košenjaku .................................................................................................. 55
20 let v samostojni državi........................................................................................................................................................... 56
Intervju s športnico Mojco Drevenšek ....................................................................................................................................... 57
Ali ste vedeli?.............................................................................................................................................................................. 59
58
Informator •
junij 2011
Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli?
za varstvo
Foto: Martin Vernik, arhiv Zavoda RS
narave, OE Maribor
• da je na desnem bre
gu Meže pri domačiji
Polanec izvir mineralne
vode, tako imenovana
»Polančeva slatina«, ki je
bogata z železovimi
hidroksidi.
• da je nad dravograjsk
im gradom nekdaj stal
»Stolp pravice« ali »Reh
tturn«, ki je še danes
deloma ohranjen. Visok
okrogel stolp, ki je
bil del grajskega poslopja
, je služil predvsem
varovanju in opozarjanju
pred nevarnostmi,
postavljen pa je bil na
izpostavljeni legi, s
katere so imeli razgled
po Dravski, Mežiški in
Mislinjski dolini. Legenda
pravi, da naj bi v njem
zapirali podložnike, ki nis
o plačevali davkov.
tem
• da severno od domačije Urk na Tols
eg
vrhu raste »Urkova lipa«, ki ima obs
s
je
kar 8,22 m, visoka je 21,5 m, ter
tem največja lipa v občini Dravograd.
arhiv Zavoda RS
za
• da je pod
domačijo Kerb
el na Velki
nad Dravograd
om vhod v
manjši
kraški objekt
z imenom Ke
rbelova
jama. Izmerjena
dolžina rova
znaša
62 metrov, vh
od pa je visok
1 m in
se nato razširi
v okoli 3 m širo
k
in 11
m dolg jamski
prostor, v kate
rem je
prebivališče ne
topirjev in pajk
ov
. Na
stenah in v man
jših stranskih ro
vih so
opazni tudi man
jši stalaktiti.
junij 2011
Foto: Martin Ve
rnik,
i manjši
ije Lonhtar stoj
ač
m
do
u
iz
bl
• da
i pogon
mlin na vodn
lesen kmečki
zgrajen
lin), ki je bil
m
v
je
ar
ht
on
(L
četku 20.
c 19. ali v za
verjetno kone
uporabi,
je še vedno v
lin
M
.
ja
et
ol
st
ljave
tudi vodne nape
ohranjene pa so
ni
m tim
z originalnim ka
lo
ko
o
dn
vo
r
te
lesenih
anizmom. Na
mlinskim meh
o vidni
mlina so še vedn
ah
en
st
h
ni
až
op
e,...).
pisi (letnice, mer
različni stari za
varstvo narave
, OE Maribor
edved
Foto: Lilijana M
• da pri Mališniku na
Libeliški gori stoji lesen
a
kašča (Mališnikova kašča)
izjemne vrednosti,
saj je bila postavljena že
davnega leta 1723,
kar je napisano nad vhod
om v osrednji prostor
kašče (vrata v kaščo so
originalna). Kletni del
kašče je grajen iz kamna
, ostrešje pa je krito
z leseno kritino, vendar
je oboje že v delno
propadajočem stanju.
Osrednji del stavbe,
kakor tudi »gank«, sta gra
jena iz horizontalno
sestavljenih tesanih brun.
• Informator
59
Ojstrica