OSNOVNA ŠOLA FRANCA LEŠNIKA - VUKA Mariborska cesta 4, Slivnica 2312 OREHOVA VAS IZBIRNI PREDMETI ŠOLSKO LETO: 2012/2013 IZBIRNI PREDMETI V OSNOVNI ŠOLI Novela ZOŠ na novo ureja izbirne predmete. Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši. To pomeni, da ne izbira več dveh ali treh predmetov, ampak dve oziroma tri ure tedensko. Primer: Učenec izmed ponujenih predmetov izbere tuji jezik, ki se v skladu s predmetnikom izvaja dve uri tedensko. S soglasjem staršev pa lahko v tem primeru izbere še en enourni izbirni predmet. Ti zajemajo družboslovno in naravoslovno področje. Vsakemu (izjema je drugi tuji jezik) je namenjena 1 ura tedensko. Razdeljeni so v dva sklopa: • Družboslovno-humanistični sklop. • Naravoslovno-tehnični sklop. Pri izbirnih predmetih lahko učenci poudarijo močne strani lastnih interesov in sposobnosti. Ker so ti predmeti sestavni del predmetnika, so enakopravni vsem ostalim. Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih. Učenec je lahko v celoti oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih ali pa le pri eni uri tedensko. Starši po junijskem roku za vpis v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto osnovni šoli posredujejo pisno vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu njihovega otroka v glasbeno šolo z javno veljavnim programom. V vlogi navedejo, ali želijo, da je učenec oproščen pouka izbirnih predmetov v celoti ali le ene ure tedensko. Ravnatelj v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odloči o oprostitvi za posamezno šolsko 2 leto. Za učence, ki se v glasbeno šolo vpisujejo naknadno v avgustu, pa starši posredujejo vlogo najkasneje do 31. avgusta. Oprostitev sodelovanja pri izbirnih predmetih se za posameznega učenca zabeleži v dnevniku in redovalnici oddelka. Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih, se iz teh predmetov ne ocenjuje, v spričevalu pa se v rubriko za izbirne predmete zapiše »oproščen«. Izbirne predmete učenci izbirajo za dobo enega leta ali več, tuje jezike praviloma za tri leta. Nekateri enoletni predmeti so vezani na razred in jih lahko ponudimo samo v določenem razredu. V skupini je lahko največ 28 učencev, razen pri predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije, kjer je lahko največ 20 učencev. Podrobnejše informacije o izbirnih predmetih najdete na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport: http://www.mss.gov.si http://www.osflv.si 3 VSEBINA - KAZALO IZBIRNI PREDMETI, KI JIH ŠOLA PONUJA IZBIRNI PREDMET triletni predmeti NEMŠČINA FRANCOŠČINA triletni predmeti, lahko tudi krajši VERSTVA IN ETIKA I enoletni predmeti, vezani na razred LIKOVNO SNOVANJE I LIKOVNO SNOVANJE II LIKOVNO SNOVANJE III RETORIKA enoletni predmeti ZGODOVINA – ODKRIVAJMO PRETEKLOST SVOJEGA KRAJA TURISTIČNA VZGOJA INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE ŠOLSKO NOVINARSTVO LITERARNI KLUB GLEDALIŠKI KLUB ASTRONOMIJA MATEMATIČNA DELAVNICA ŠAH – ŠAHOVSKE OSNOVE POSKUSI V KEMIJI RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI OKOLICI ŠPORT ZA ZDRAVJE ŠPORT ZA SPROSTITEV IZBRANI ŠPORT SODOBNA PRIPRAVA HRANE UREJANJE BESEDIL MULTIMEDIJA RAČUNALNIŠKA OMREŽJA 7 D D * D * D * 8 9 MENTOR * MARYELLEN VIRTIČ * * D * * * ROZIKA MOHORIČ ROZIKA MOHORIČ ANJA SORKO D * * D * * * ANITA KAUBE D D * * * * N N N N N * * * * JOŽICA KORPAR SONJA VOTOLEN SONJA VOTOLEN PETRA TRSTENJAK STANE GEREČNIK FRANC GOSAK STANE GEREČNIK FRANC GOSAK TANJA BLAZNIK N * N N * * 4 * * * * * * ANITA KAUBE * * * * * * * * BOJAN KREMPL VESNA VUJINIČ MATEJA VARGAZON ROLANDO LAŠIČ Družboslovno-humanistični sklop DRUŽBOSLOVNO-HUMANISTIČNI PREDMETI DRUGI TUJI JEZIK – NEMŠČINA UČITELJICA: KATARINA ŽEBAVEC ŠTEVILO UR: 2 uri tedensko – 70 ur letno za 9. razred V današnjem času dobiva pouk tujih jezikov vedno večji pomen v vzgoji in izobraževanju. Znanje jezikov omogoča lažji dostop do informacij, intenzivnejše sodelovanje s tujimi narodi na kulturnem in gospodarskem področju ter globlje medsebojno razumevanje. Razlogi za učenje nemškega jezika: - nemščina je najbolj razširjen materni jezik v Evropi; kot prvi jezik ga govori 100 milijonov državljanov EU, - je najbolj razširjen drugi tuji jezik v EU (takoj za angleščino), - je eden izmed štirih sosedskih jezikov, - nemščina je pomembna na nekaterih poklicnih področjih. CILJI PREDMETA: - doseganje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno komunikacijo, - razvijanje sporazumevalne kulture in razumevanje večkulturnosti, - razvijanje lastne večjezičnosti in jezikovne zavesti, - razvijanje zmožnosti za vseživljenjsko učenje jezikov. Učenci bodo pri pouku nemščine razvijali zmožnost slušnega razumevanja, bralnega razumevanja, govornega sporazumevanja, govornega sporočanja ter pisnega sporočanja. Pri pouku bodo govorno ali pisno posredovali iz nemščine v slovenščino in nasprotno, delali bodo z besedili in pridobivali si bodo delovne tehnike in metode za vseživljenjsko učenje. UČNI SKLOPI V 9. RAZREDU: - mesto in pogovori v mestu, - orientacija v mestu, prosti čas in zabava, - poklici, - športi, - kaj se bo zgodilo v prihodnosti, - počitnice in potovanja, - zgodbe in spomini, - stili glasbe in oblačenja. 5 Družboslovno-humanistični sklop DRUGI TUJI JEZIK – FRANCOŠČINA Učiteljica: MARY ELLEN VIRTIČ Število ur: 2 uri tedensko – 70 ur letno za 7. razred Izbirni predmet Francoščina je v osnovni šoli triletni predmet, ki se izvaja v obsegu dveh ur tedensko. CILJI PREDMETA 7. razred : usvajanje osnovnega besedišča, razvijanje občutljivosti za glasovno podobo francoskega jezika s pomočjo pesmi, igre in govorice telesa, razumevanje in pogovarjanje v preprostih situacijah, npr. prvo srečanje, v šoli, v trgovini ..., usvajanje pisnega sporočila: kratka sporočila (sms), razglednice, elektronska sporočila. Francoščina je prednost DANES ... Francija je že 3. najpomembnejši gospodarski partner Slovenije in poleg angleščine je delovni jezik Evropske unije. Sedeži mednarodnih institucij v francosko govorečih mestih so: Bruselj – Evropska komisija, Nato; Strasbourg – Evropski parlament, Svet Evrope; Ženeva: Organizacija Združenih Narodov; Luksemburg – Evropsko sodišče, Evropska banka. ... in TUDI JUTRI: francoščina je uradni jezik v več kot 50 državah sveta. Je jezik, ki pomaga pri učenju drugih jezikov na splošno. ... Ker je jezik ljubezni in duha. 6 Družboslovno-humanistični sklop VERSTVA IN ETIKA I Učiteljica: ROZIKA MOHORIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Izbirni predmet Verstva in etika je triletni predmet in se izvaja v 7., 8. in 9. razredu. Učencem nudi možnost, da razširijo svoje znanje o verstvih in etiki, ob tem pa spoznavajo druge kulture, načine življenja, značilnosti in posebnosti. Pri predmetu bodo obravnavani temeljni pojmi o nastanku religij in velike svetovne religije (krščanstvo, islam, budizem …), ki nas obdajajo in s katerimi se redno srečujemo preko vzornikov in ob iskanju svoje identitete. Učenci na laičen način objektivno pridobivajo znanje in razgledanost na področju, ki ga predmet obravnava. Znanja jim bodo v pomoč pri oblikovanju samozavestne osebnosti, ki je pripravljena sprejemati drugačnost in biti strpna do te drugačnosti. AKTUALNO! Živimo v času vedno bolj intenzivnih stikov med različnimi kulturami in svetovi verstev postajajo vedno bolj del naše vsakdanjosti. Njihovo poznavanje je bistveno za razumevanje sodobnega sveta. ZANIMIVO! Tematika s področja verstev in etike vključuje raznovrstne vzorce razmišljanja, pravila, običaje. Njihovo poznavanje je zanimivo za ljudi različnih starosti in prepričanj. KORISTNO! Znanje s tega področja je koristno in potrebno za pridobitev splošne izobrazbe, ki je uporabna na številnih področjih. Nenazadnje prispeva k boljšemu poznavanju lastne tradicije in kulture. 7 Družboslovno-humanistični sklop LIKOVNA VZGOJA LIKOVNO SNOVANJE I Učiteljica: ROZIKA MOHORIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred LIKOVNO SNOVANJE II Učiteljica : ROZIKA MOHORIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred LIKOVNO SNOVANJE III Učiteljica : ROZIKA MOHORIČ Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred Likovno snovanje je predmet, ki temelji na odkrivanju in razvijanju učenčeve ustvarjalnosti in je pomemben dejavnik, ki dopolnjuje vsebine rednega pouka likovne vzgoje. Poglobljeno raziskovanje znotraj predmeta oblikuje pomembne osebnostne lastnosti učencev, to so emocionalne, socialne, motorične in spoznavne. Predmet zajema vsa področja likovne umetnosti in omogoča učencem, da razvijajo in realizirajo lastne likovne zamisli v najrazličnejših likovnih tehnikah, ki jih pri rednem pouku ne morejo. Slikanje na platno, steklo, svilo, keramiko so le nekatere od njih. Podobne možnosti imajo učenci tudi pri drugih področjih likovne vzgoje, pri grafiki, kiparstvu in risanju. Del vsebin bodo lahko realizirali tudi na uporabnih predmetih, kot npr. poslikava unikatne rutice, kravate, keramičnega ali lesenega krožnika … Pri likovnem snovanju imajo učenci tudi možnost uporabe novejših spoznanj muzejske pedagogike in s tem praktičnega likovnega ustvarjanja v prostorih Umetnostne galerije v Mariboru. Spoznavanje in neposreden stik z našo likovno kulturno dediščino pozitivno vpliva na razvoj osebnosti mladega človeka ter mu daje osnovo za formiranje stališč in vrednot. Le-te spremljamo v znanju, poznavanju in razumevanju likovne umetnosti učencev, praktično pa se kažejo skozi njihovo lastno ustvarjalno delo na najrazličnejših področjih likovne umetnosti. Osnutek predmeta Likovno snovanje temelji na psihofizičnem razvoju učencev in nadgrajuje vsebine predmeta v posameznem razredu. 8 Družboslovno-humanistični sklop SLOVENŠČINA RETORIKA Učiteljica: ANJA SORKO Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred Izbirni predmet Retorika je enoletni učni predmet, ki se izvaja enkrat tedensko v 9. razredu osnovne šole. Cilji predmeta Učenci spoznavajo, kaj je retorika in zakaj je koristno, da se je učijo, saj je retorika vsakdanje uporabna veščina. Razvijajo osnovne sporazumevalne spretnosti poslušanja in govorjenja, branja in pisanja v različnih govornih položajih. Učenci spoznavajo etiko dialoga, nastanek in zgodovino retorike, razlikujejo dobre in slabe argumente, oblikujejo prepričljive govore in se urijo v javnem nastopanju. Posebnosti Najmočnejša je povezava retorike s slovenščino in filozofijo. Učenci imajo že razvito jezikovno zmožnost, znajo popraviti napake in hkrati imajo sposobnost abstraktnega razmišljanja in zmožnost analize. Pouk retorike se opira tudi na uporabo elektronskih medijev. Uspešno govorno komuniciranje je družbenega pomena, saj zagotavlja neposreden pretok informacij, učinkovito reševanje problemov in s tem napredek. Retorika je namreč veščina, s katero skuša uspešen govorec/govornik občinstvo prepričati o neki stvari ali ga za kako stvar navdušiti – je umetnost prepričevanja in utemeljevanja. 9 Družboslovno-humanistični sklop SLOVENŠČINA ŠOLSKO NOVINARSTVO Učiteljica: SONJA VOTOLEN Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred Izbirni predmet šolsko novinarstvo je enoleten in se lahko izvaja v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Povezuje se s slovenščino, z računalništvom, s tujimi jeziki, z zgodovino, geografijo, etnologijo … Združuje raziskovanje neumetnostnih jezikovnih zvrsti, zlasti publicističnih. Učenci prebirajo in razčlenjujejo časopisni in revijalni tisk, sledijo radijskemu in televizijskemu programu ter si oblikujejo kritičen odnos do medijev; tvorijo raznolika informativna in interpretativna publicistična besedila, ustvarjajo šolski časopis, objavljajo svoje prispevke v mladinskem tisku, proučujejo slovenska narečja in interesne govorice, spoznavajo najbolj pogoste stalne oblike novinarskega sporočanja, si razvijajo sposobnosti izražanja v praktičnosporazumevalnem, strokovnem in publicističnem jeziku, spoznavajo slovstveno folkloro ter uporabljajo priročnike, leksikone, slovarje. Prevladujeta delo v skupinah in terensko delo, učenci potrebujejo delovni zvezek Naš čas-opis. 10 Družboslovno-humanistični sklop SLOVENŠČINA LITERARNI KLUB Učiteljica: SONJA VOTOLEN Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred Izbirni predmet je enoleten in nadgrajuje predmet slovenščina. Predstavlja poglabljanje in razširitev sposobnosti in znanj, upošteva interese učencev in ravnovesje področij umetnostnega in neumetnostnega jezika. Zajema dve področji: branje in ustvarjanje leposlovnih besedil. CILJI: - učenci razvijajo pozitiven odnos do književnosti, spoznavajo slovensko in svetovno mladinsko književnost, spoznavajo druge kulture in si privzgajajo strpen odnos do njih, sprejemajo in vrednotijo umetnostna besedila, ustvarjalno se odzivajo na prebrano, se o prebranem pogovarjajo in utemeljujejo njihova stališča, razlikujejo umetniško in trivialno književnost, razumejo raznolikost besedil in jih med seboj primerjajo, se seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo (novi tiski, revije, časopisi), pišejo dnevnik branja, ustvarjajo doživljajska in domišljijska besedila, urejajo razredne ali šolske literarne publikacije. 11 Družboslovno-humanistični sklop SLOVENŠČINA – GLEDALIŠKI KLUB Učiteljica: PETRA TRSTENJAK Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred KRATEK OPIS PREDMETA Spoznali bomo, kje in kdaj se je gledališče pojavilo in na kratko preverili, kakšen je bil razvoj gledališča do današnjega časa. Predvsem pa se bomo ukvarjali s praktičnimi zadevami, kot je pantomima, posnemanje glasov in gibov, nastopanje pred občinstvom, poskušali se bomo znebiti treme pred nastopanjem, urili bomo pravilno izgovarjavo, na oder postavili tudi krajše odlomke iger ali skeče in spremljali dogajanje v slovenskem gledališkem prostoru. Pri predmetu bomo vadili tudi posamezne prizore iz dramskih besedil, lirska besedila za proslave in pripravili uprizoritev igrice. Da bi začutili vonj in duh gledališča, si bomo v sklopu tega predmeta ogledali kakšno gledališko in lutkovno predstavo. TEMATSKI SKLOPI: • KAJ JE GLEDALIŠČE (zgodovina, vrste), • KAJ JE DRAMSKO BESEDILO (zunanja, notranja zgradba), • KOMEDIJA, TRAGEDIJA (branje in interpretiranje), • UPRIZARJANJE IN NASTOPANJE. Načini ocenjevanja Učenci bodo v 1. ocenjevalnem obdobju ocenjeni z dvema ustnima ocenama, in sicer ocenjuje se dramski nastop in temeljno znanje iz gledališke umetnosti ter ocena. V 2. ocenjevalnem obdobju bodo ocenjeni z najmanj eno ustno oceno - vrednotenje profesionalne gledališke predstave, nastopanje na proslavi oz. govorna interpretacija. Upošteva pa se tudi prizadevnost, sodelovanje, ustvarjalnost in inovativnost. 12 Družboslovno-humanistični sklop CILJI, KI JIH ŽELIMO DOSEČI Učenec/-ka: • loči glavni in stranski govor, • določi glavne in stranske motive (dogodke) ter osnovni konflikt v dramskem besedilu, • pojasni zgradbo drame: zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova, • loči glavne in stranske osebe ter dialog in monolog, • prepozna in opiše značilni dramski perspektivi (tragično in komično), • pozna prvine komičnega: komična zunanjost lika, komični karakter, komična situacija, besedna komika, • pretvori odlomek literarnega besedila v predlog za predstavo, • dramsko besedilo ustvarjalno preoblikuje, • napiše dramatizacijo in zasnovo za igro, našteje prvine gledališkega dogodka in pojasni njihovo vlogo, • oceni predstavo, • doživeto interpretira nedramske zvrsti, samostojno recitira in deklamira, • pripravi improvizacijo ali pantomimo, gledališko uprizoritev ali lutkovno predstavo ali radijsko igro ali pa napiše kratek scenarij za film, • pozna strokovno izrazje in glavna literarna dela s področja gledališča, • ob branju domačih in tujih krajših dramskih del in gledanju predstav razvijajo osebnostno in narodno identiteto, • razvijajo zanimanje za sprejemanje različnih gledaliških in lutkovnih predstav (mladinsko gledališče in gledališče za odrasle, lutkovno gledališče, ulično gledališče, variete), • spoznavajo gledališče kot sintezo različnih umetnosti, • sprejemajo besedila in predstave in jih s pomočjo učitelja vrednotijo, • s pomočjo učitelja pišejo in se pogovarjajo o besedilih in o predstavah, • s pomočjo učitelja ustvarjajo besedila in manjše predstave, nastopajo na odru ter se učijo delati v skupini. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE: SLO, ZGO, GVZ ... 13 Družboslovno-humanistični sklop ZGODOVINA ODKRIVAJMO PRETEKLOST SVOJEGA KRAJA Učiteljica: ANITA KAUBE Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred, enoletni predmet, vezan na razred Cilji in vsebine se povezujejo s cilji in z vsebinami zgodovine kot rednega predmeta. Učni načrt je zasnovan tako, da se cilji in vsebine glede na zanimanje učencev izbirajo, razširjajo in poglabljajo. Učni načrt Odkrivajmo preteklost svojega kraja je sestavljen iz štirih tematskih sklopov: Srednjeveške zgodbe, Kako smo potovali?, Slovenci kot vojaki in Selitve skozi zgodovino. Učitelj glede na zanimanje učencev, materialne pogoje šole in zastopanost teme v kraju in okolici izbere dva tematska sklopa izmed štirih, ki jih obravnava v 35 učnih urah. Pouk izbranih tematskih sklopov se bo načrtoval tako, da učence navaja na odkrivanje in raziskovanje zgodovine domačega kraja, mest, pokrajine s pomočjo najrazličnejših zgodovinskih virov iz različnih medijev. Odkrivanje oziroma raziskovanje zgodovine domačega kraja, mesta, pokrajine bo potekalo v obliki sodelovalnega učenja, projektnega dela, terenskega dela z vključevanjem muzejev in arhivov, krajših in daljših ekskurzij, raziskovalnih taborov ipd. 14 Družboslovno-humanistični sklop TURISTIČNA VZGOJA Učiteljica: ANITA KAUBE Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za učence 7. in 8. razreda in 32 ur za 9. razred, fleksibilni predmetnik 2 uri tedensko pol leta Vsebine predmeta TURISTIČNA VZGOJA: • TURIZEM IN NJEGOV RAZVOJ • DOMAČI KRAJ – TURISTIČNI KRAJ • OSNOVE ZA RAZVOJ TURIZMA V DOMAČEM KRAJU • TURIZEM KOT GOSPODARSKA DEJAVNOST • ODNOS DO GOSTOV • TURISTIČNO OGLAŠEVANJE IN INFORMIRANJE • SKRB ZA RAZVOJ TURIZMA • VODENJE PO DOMAČEM KRAJU Dejavnosti pri predmetu: • učenci seznanijo se z osnovami za razvoj turizma v domačem kraju, Sloveniji in svetu, • vključujejo se v turistično življenje domačega kraja, • spoznavajo ljudi in ustanove, ki se ukvarjajo s turizmom, • spoznavajo turistične poklice, • turistično vodenje po domačem kraju, • razvijajo sposobnost kulturnega komuniciranja in javnega nastopanja, • ekskurzija – praktični primer vodenja, spoznavanje različnih turističnih krajev. 15 Družboslovno-humanistični sklop INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE Učiteljica: JOŽICA KORPAR Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Izbirni predmet informacijsko opismenjevanje se izvaja kot enoletni program v tretjem triletju OŠ. Vsebina predmeta je razdeljena v šest tematskih sklopov: 1. Knjižnica kot informacijsko središče 2. Periodika kot vir informacij 3. Zbirke podatkov 4. Lokacije informacij 5. Bibliografije 6. Informacijski viri pri projektnem in raziskovalnem delu Splošni cilji predmeta so: - razvijanje spretnosti za vseživljenjsko in samostojno učenje, - razvijanje sposobnosti za branje, poslušanje, govor, - razvijanje strategij za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in področjih, - poznavanje možnosti tekočega informiranja o publikacijah in lokacijah kot virih informacij, - razvijanje navade za uporabo knjižnice za vseživljenjsko učenje in ustvarjalno preživljanje prostega časa … 16 Naravoslovno-tehnični sklop NARAVOSLOVNO-TEHNIČNI PREDMETI POSKUSI V KEMIJI Učiteljica: FRANC GOSAK Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred in 32 ur letno za 9. razred OPREDELITEV PREDMETA Izbirni predmet Poskusi v kemiji se v programu osnovne šole povezuje s splošno izobraževalnim predmetom kemija v 8. in 9. razredu in tudi s predmetom naravoslovje v 7. razredu. Predstavlja nadgradnjo navedenih predmetov. V tem šolskem letu je namenjen učencem 8. razredov. Ta predmet omogoča, da učenci utrdijo, dopolnijo in poglobijo znanja, spretnosti in veščine, ki so jih pridobili pri pouku kemije. SPLOŠNI CILJI PREDMETA Učenci: • razvijajo spretnosti in veščine za varno in učinkovito delo s snovmi, za eksperimentiranje in raziskovanje, • se seznanijo z raznolikimi vidiki dela v kemijskem laboratoriju, • se urijo v tehnikah laboratorijskega in terenskega eksperimentalnega dela, • usvojijo postopke eksperimentiranja raziskovalnega dela: - od načrtovanja do izvajanja eksperimentov, - postavljanja zaključkov in ocenitve smiselnosti rezultatov, - povezovanja zaključkov in rezultatov s teorijo in z življenjskim okoljem. 17 Naravoslovno-tehnični sklop RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI OKOLICI Učiteljica: TANJA BLAZNIK Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred OPREDELITEV PREDMETA Narava podarja sto in sto priložnosti za veselje in uspeh, vsak dan prinaša majhne in nevidne trenutke sreče. Le približati se ji moramo. Z zaupanjem preskušati svoje meje – v tem je pogum uspešnih. Dejavnosti pri predmetu: terensko delo, laboratorijsko delo v učilnici (opazovanje in prepoznavanje organizmov z lupo, z mikroskopom), iskanje podatkov po literaturi in s pomočjo računalnika, izdelava plakatov, poročil, priprava razstave. SPLOŠNI CILJI PREDMETA Učenci: • poglobijo, razširijo in nadgradijo že usvojeno znanje pri osnovnem predmetu, • spoznajo terenske in eksperimentalne metode dela pri biologiji, • povežejo biološko znanje s strokami in poklici, ki temeljijo na biološkem znanju, • poznajo življenjske potrebe živih bitij in medsebojno odvisnost žive in nežive narave, • spoznajo, da lahko vsako rušenje ravnotežja v naravi – vnos različnih snovi, tujih organizmov, pomanjkanja vode, spremembe temperature … – usodno vpliva na preživetje organizmov. 18 Naravoslovno-tehnični sklop MATEMATIČNA DELAVNICA 7 Učitelj: Franc Gosak Število ur: 35 za 7. razred Matematična delavnica sestoji iz treh enoletnih izbirnih predmetov (Matematična delavnica 7, Matematična delavnica 8, Matematična delavnica 9), ki se zaporedoma navezujejo na vsebine pouka matematike 7., 8. oz. 9. razreda. Učenec lahko obiskuje ta predmet npr. v 7. in 9. razredu, ni nujno vsa tri leta. Predmet je namenjen učenkam in učencem različnih matematičnih sposobnosti. Snov, ki jo bomo obravnavali, je razdeljena v 4 sklope: LOGIKA, ŠTETJE, NENAVADNA ARITMETIKA in TLAKOVANJA. Naše delo bo potekalo ob uporabi aktivnih metod, to je samostojno, v parih ali skupinah. Vključevalo bo raziskovanje, izkustveno učenje, matematično refleksijo, aktivno pridobivanje izkušenj (risanje, tlakovanje, igranje, modeliranje z materiali …). Pri izbirnem predmetu učenci: • pridobivajo izkušnje in jih povezujejo z matematičnimi znanji, pridobljenimi pri rednem pouku, • razvijajo sposobnost izražanja svojega matematičnega znanja, • oblikujejo pozitiven odnos do matematike in do lastne matematične dejavnosti, • razvijajo sposobnost opazovanja in spremljanja lastnega načina razmišljanja, • razvijajo prostorsko predstavljivost, • se učijo celovitega načrtovanja in izvajanja matematičnih dejavnosti ter sodelovanja z drugimi, • spoznajo matematiko kot delo več generacij in narodov. Če se želite ukvarjati z dejavnostmi, povezanimi z matematiko, izmenjevati svoje ideje in razumevanje matematike s sovrstniki in z učiteljem, potem je MATEMATIČNA DELAVNICA 7 pravi naslov. 19 Naravoslovno-tehnični sklop ASTRONOMIJA Učitelj: STANE GEREČNIK Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Je izbirni naravoslovni predmet v 7., 8. in 9. razredu. Izvaja se v treh neodvisnih sklopih po eno leto. Prvi sklop: Sonce, Luna, Zemlja Drugi sklop: Daljnogledi in planeti Tretji sklop: Zvezde in vesolje Od nekdaj že se ljudje zaziramo v nebo in se sprašujemo: od kod neki so se vzele zvezd ? ... Rimski pesnik Lukrecij je trdil, da je vesolje večno, teologi govorijo o postopnem nastanku sveta, krščanski mistični filozof Avguštin v četrtem stoletju zapiše, da je čas in tudi prostor Bog ustvaril v prvem trenutku, perzijski sufi elGhazali iz dvanajstega stoletja trdi, da se je vesolje začelo v neki določeni točki ... Tudi dandanes astronomi raziskujejo temeljno vprašanje vesolja. Nevidni svet matematike jim omogoča, da odgovore izračunajo vnaprej in si jih celo predstavljajo ... Sonce, Luna in Zemlja je prvi od treh sklopov s področja astronomije, ki ga učenci lahko izberejo v tretji triadi in sodi v okvir naravoslovnotehničnih predmetov. Ker vsako šolsko leto ponudimo enega od sklopov, je vrstni red ponovno na prvem sklopu. KOMU ga lahko priporočimo? Vsakemu učencu, ki ga področje zanima, ima veselje do OPAZOVANJA, POSKUŠANJA in željo, da razvija ABSTRAKTNO MIŠLJENJE. 20 Naravoslovno-tehnični sklop Organizacija pouka Pred samo vsebino bi želel učence in starše seznaniti še z izvedbo. Zaradi specifike predmeta predvidevam polovico ur po urniku. Drugo polovico ur pa bomo realizirali z vajami na terenu oziroma opazovanji in meritvami, ki jih učenci opravijo doma. Nekatere od vaj namreč zahtevajo daljše časovno obdobje. Večernih srečanj pa v tem sklopu praviloma ni. Izjema je lahko le opazovanje površine Lune z daljnogledom – teleskopom. Vsebina Omejila se bo na naslednje operativne cilje: • Sonce je vir energije in svetlobe, • vsa tri telesa so krogle, • Zemlja in Luna imata trdno površino s kraterji in z gorami, • primerjava razdalj Zemlja–Luna in Zemlja–Sonce, • heliocentrični sistem, • Zemlja, Luna in Sonce iz Zemlje, • Zemlja, Luna in Sonce iz vesolja, • pomen gledišča. Ocena Končna ocena bo sestavljena iz treh delov: • osvojenega teoretičnega znanja • priprave naloge (referata) na izbrano temo • sodelovanja in uspešnosti pri praktičnem delu 21 Naravoslovno-tehnični sklop ŠAHOVSKE OSNOVE Učitelj: STANE GEREČNIK Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Celotna vsebina je zajeta v treh enoletnih predmetih in ni vezana na razred: • šahovske osnove, • šahovsko kombiniranje, • šahovske strategije. Zaradi majhnega števila učencev in velikega števila izbirnih predmetov se bo vsako leto ponudil eden od treh sklopov (ciklično se bodo ponavljali). V šolskem letu 2006/2007 smo pričeli s prvim sklopom. Cilji predmeta pa niso naravnani le na kakovost igranja. Bistvo predmeta je učencu predstaviti čar igre in njene kvalitete, s katerimi že stoletja navdušuje mnoge privržence. Veliko ur se izvaja ob pomoči računalnika, ki je šahistu danes nepogrešljiv pripomoček. V ta namen bomo uporabljali programa FRITZ in program ŠAH ZA OMREŽJA. MAT V TREH POTEZAH 22 Naravoslovno-tehnični sklop ŠPORT ZA ZDRAVJE Učitelja: KREMPL BOJAN in VESNA VUJINIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred SPLOŠNI CILJI: • skrb za skladen telesni razvoj, • usvajanje in izpopolnjevanje športnih znanj, • krepitev občutka samozavesti in zaupanja vase, • oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev, • razumevanje pozitivnih učinkov redne športne dejavnosti, • pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika. OPERATIVNI CILJI IN TEMELJNI STANDARDI ZNANJ: • temeljni razvoj – razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, • usvajanje in izpopolnjevanje različnih športnih znanj, • seznanjanje s teoretičnimi vsebinami, • prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad in načinov ravnanja. VSEBINE: • splošna kondicijska priprava • atletika • aerobika • nogomet Ko ga učenec enkrat izbere, ga v naslednjem letu ne more več. Lahko pa izbere drugi izbirni predmet iz področja športa. Šport za zdravje je predmet, kjer bodo ponujene raznovrstne vsebine kot nadgradnja tistih vsebin redne športne vzgoje, s katerimi lahko vplivamo na zdravje in dobro počutje učencev. Razvijali bodo gibalne in funkcionalne sposobnosti, skrbeli za pravilno telesno držo in oblikovali skladno postavo, izpopolnjevali športno znanje tistih športov, ki ponujajo možnost poznejših dejavnosti v prostem času (odbojka, rokomet, ples, aerobika, splošna kondicijska pripravljenost, atletika, plavanje – v soglasju s starši zaradi stroškov). Med urami bomo spodbujali medsebojno sodelovanje, zdravo tekmovalnost in sprejemanje drugačnosti. Pouk se bo odvijal enkrat tedensko po 1 uro ali po možnosti nekaj ur skupaj (če se bomo odločili za plavanje). 23 Naravoslovno-tehnični sklop ŠPORT ZA SPROSTITEV Učitelja: VESNA VUJINIČ in BOJAN KREMPL Število ur: 35 ur za 8. razred CILJI PREDMETA UČENCI: • se navajajo na zdrav način življenja, ki zmanjšuje vpliv negativnih učinkov sodobnega življenja, • spoznavajo športe, ki so z vidika športnorekreativnih učinkov pomembni za kakovostno preživljanje prostega časa, • izboljšujejo splošno kondicijsko pripravo, • krepijo občutek samozavesti. Program ponuja široko paleto možnih aktivnosti, ki niso zajete v rednem programu in omogočajo razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Intenzivnost programa je prilagojena sposobnostim posameznih učencev. Delo jim bo omogočilo psihično razbremenitev in sprostitev od naporov, ki jih prinaša zahteven in ustaljen šolski ritem. 24 Naravoslovno-tehnični sklop IZBRANI ŠPORT Učitelj: KREMPL BOJAN, VESNA VUJINIČ Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur letno za 9. razred SPLOŠNI CILJI:  čustveno in razumsko dojemanje športa,  pridobivanje znanj,  zdrav način življenja,  oblikovanje odnosa do človeka in samega sebe. OPERATIVNI CILJI:  telesni razvoj,  usvajanje različnih znanj,  seznanjanje s teoretičnimi vsebinami,  prijetno doživljanje športa,  oblikovanje stališč in navad. PRAKTIČNE IN TEORETIČNE VSEBINE:  vaje moči in hitrosti,  vaje koordinacije, gibljivosti in vzdržljivosti,  izpopolnjevanje tehničnih elementov,  taktika in pravila igre,  sojenje in vodenje ekipe. 25 Naravoslovno-tehnični sklop SODOBNA PRIPRAVA HRANE Učiteljica: MATEJA VARGAZON Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane bomo z učenci spoznali: - prehrano z vidika zagotavljanja in ohranjanja zdravja, - pomen varne, varovalne in zdrave prehrane, - načine priprave tovrstne prehrane (2/3 pouka predstavlja praktično delo v kuhinji). Predmet je namenjen učencem: - ki želijo pridobiti več znanja in praktičnih izkušenj o prehrani in sodobni pripravi hrane, - ki jih veseli praktično delo v kuhinji, - ki bi se radi naučili, kako pripraviti jedi in pri tem ohraniti čim več hranilnih snovi, prijeten vonj, okus in barvo, - ki želijo poglobiti znanje za nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinskoturističnih in zdravstvenih šolah. Cilji predmeta Učenci: • razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani predvsem v smislu zagotavljanja zdravja; • nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo; • poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah; • razvijajo individualno ustvarjalnost. 26 Naravoslovno-tehnični sklop Učenci spoznajo: - hrano in hranilne snovi, - potrebe organizma po hranilnih snoveh, - ritem prehranjevanja, - prehrambne navade – dobre navade, posledice slabih navad, - kakovost živil in jedi, - kriterije za oceno zdrave hrane, - pripravo zdrave hrane, - gastronomsko kulinarična načela pri pripravi obrokov. Organizacija pouka: - 1 ura tedensko ali 2 uri skupaj na 14 dni - predmet se ocenjuje številčno (1–5) KAR SE BOMO NAUČILI O PREHRANI IN SODOBNI PRIPRAVI HRANE, NAS BO SPREMLJALO V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, SAJ JE HRANA OSNOVNA POTREBA ORGANIZMA. ČE JE USTREZNO IZBRANA IN PRIPRAVLJENA, OHRANJA IN VARUJE NAŠE ZDRAVJE. ZDRAVJE PA JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO! 27 Naravoslovno-tehnični sklop RAČUNALNIŠTVO UREJANJE BESEDIL Učitelj: ROLANDO LAŠIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred MULTIMEDIJA Učitelj: Rolando Lašič Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred RAČUNALNIŠKA OMREŽJA Učitelj: Rolando Lašič Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur letno za 9. razred Predmet je razdeljen na tri sklope, v sedmem in osmem razredu po 35 ur in v devetem 32 ur. • Urejanje besedil, ki se učencem ponudi, ko izberejo predmet prvič, • Multimedija, ki se ponudi pri drugi izbiri in • Računalniška omrežja, ki se ponudi, ko učenci izberejo predmet tretjič. V predmetu se teorija poznavanja osnovnih zakonitosti računalništva prepleta z metodami neposrednega dela z računalniki in z njimi povezano informacijsko tehnologijo. To omogoča, da učenci in učenke pridobijo tisto računalniško pismenost, ki je potrebna za odličnost. V okviru sklopa UREJANJE BESEDIL se bodo učenci naučili: • • • • • osnove informatike in računalništva, izbrati ustrezen računalniški program in ga zagnati v grafičnem operacijskem sistemu, v programu izbrati in uporabiti ustrezen ukaz, izdelati svoje področje, ga preimenovati in izbrisati, z urejevalnikom besedil napisati besedilo in ga oblikovati, 28 Naravoslovno-tehnični sklop • • • • • z risarskim programom izdelati računalniško točkovno sliko in jo vriniti v besedilo, shraniti izdelek na disk in ga natisniti, poslati sporočilo po elektronski pošti in na prejeto sporočilo odgovoriti, uporabiti pregledovalnik za internet, in še kaj … V okviru sklopa MULTIMEDIJA se bodo učenci naučili: • • • • • razvijati sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij, razvijati pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti (zaščita podatkov), izdelati preprosto računalniško predstavitev informacije, iskati informacije po različnih medijih, primerjati kvaliteto različnih predstavitev informacije. V okviru sklopa RAČUNALNIŠKA OMREŽJA se bodo učenci naučili: • • • • izdelati enostavno spletno stran, poiskati in uporabiti podatke iz omrežja Internet, primerjati in vrednotiti prednosti in slabosti omrežja Internet, uporabljati javno dostopne podatke, pri čemer razvijajo kritičen odnos do uporabljenih podatkov in krepijo pravilen odnos do varovanja avtorskih pravic in zaščite podatkov. 29 Naravoslovno-tehnični sklop Zbrala in uredila: Mira Prel in Rolando Lašič Lektorirala: Petra Trstenjak 30