Valeta 2012 - Občina Škofja Loka
Julij 2012 2 Julij 2012 3 Julij 2012 4 Julij 2012 Loški utrip - glasilo, ki izhaja na območju občin: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, delno Kranj. Izhaja od avgusta 1996. Kazalo 6 Ukinitev Medobčinskega inšpektorata 7 Kdo so občinski nagrajenci za leto 2012? 8 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom Glavni in odgovorni urednik: Franci Bogataj 10 Loška kolesarska pot bogatejša za eno etapo Naslov uredništva: p. p. 129, 4220 Škofja Loka tel: 04/51-55-880, faks: 04/51-55-888 12 Historial – festival zgodovine 13 Vgradili štiri pilotne male komunalne čistilne naprave Izdaja: FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka 14 Rokodelski center kakovostna poživitev mesta 15 Koraki do boljše urejenosti Škofje Loke 16 Obeležili stopetdeseto obletnico rojstva Antona Ažbeta 17 Bralnica na vrtu Sokolskega doma 18 Otroci so odraslim na področju ekologije lahko zgled 19 Obilo zanimivih člankov 20 Tek štirih mostov 22 Za Loko brez živalskih kakcev 24 Žirovske novice 26 Novice iz občine Gorenja vas-Poljane 28 Valeta 2012 30 Ustvarjali na temo portreta 31 MEPI je zakon! 32 Na paradi cvetja s Pihalnim orkestrom Alples 36 »Zame so najljubši motiv ptice« 38 Potrebujemo povezovalno misel 42 Prireditve v juliju Naklada: 13.700 izvodov. Izhaja mesečno, gospodinjstva ga prejemajo brezplačno. Elektronski naslov uredništva: bogataj@freising.si Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot.: H. M. in A. D. Oblikovanje oglasov: DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20) Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a! Uredništvo Franci Bogataj, glavni in odgovorni urednik bogataj@freising.si Klavdija Škrbo Karabegović, novinarka Katja Štucin, novinarka Ema Lukan, novinarka Kristina Strnad, lektorica Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja 041/233-350 Loški utrip z vami že 16 let. utrip@freising.si 5 Julij 2012 15. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka Ukinitev Medobčinskega inšpektorata Občinska priznanja – Druga obravnava odloka o Aleji zaslužnih Ločanov in postavitvi drugih umetniških del – Po skrajšanem postopku sprejeli odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Svetniki so sprejeli sklep, da na osrednji prireditvi ob počastitvi občinskega praznika župan podeli en zlati, dva srebrna in en bronasti grb škofjeloške občine. Slednjega prejme Silva Žontar za požrtvovalno, brezpogojno, solidarno in prostovoljno delo z diabetiki. Srebrni grb prejme Boris Mesec za inovativnost, podjetništvo in prodor na tuje trge s svojim podjetjem Mebor, d. o. o. Prav tako srebrno občinsko priznanje prejme Zdenko Tomc za aktivno družbeno politično delovanje na vseh področjih osebnega udejstvovanja invalidske problematike v Republiki Sloveniji. Zlati grb pa tokrat gre v roke Ivanu Križnarju za vsestransko dejavnost: športno, družbeno, kulturno in splošno koristno v škofjeloški občini in širše ter ob njegovem okroglem jubileju, 80-letnici. V nadaljevanju so svetniki brez razprave v drugem branju sprejeli pridobitev dovolilnice za parkiranje na območju za pešce. Sprememba zajema omilitev zahtev tako, da za pridobitev dovolilnice ni treba imeti v lasti stanovanja. Spremeni se tudi pogoj, da se namesto na stanovanjsko enoto omeji število dovolilnic na upravičenca. Še vedno pa bo ohranjen pogoj, da lahko dovolilnico pridobijo le prebivalci s stalnim bivališčem v območju za pešce. Največ časa so se svetniki zamudili pri osnutku odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter pri s to točko povezanem odloku o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje zgoraj omenjene javne službe. Kot je bilo svetnikom pojasnjeno, je zakon o varstvu okolja določil dve novi gospodarski javni službi, in sicer obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave, ki nista bili odlok o Aleji zaslužnih Ločanov in postavitvi drugih umetniških del. Naknadno sprejeti pravilnik bo natančno uredil postopek izvedbe javnega razpisa in izbor enega oz. več spominskih obeležij za postavitev. Prav vsi prisotni svetniki so po nujnem postopku potrdili razveljavitev odloka o delovanju Medobčinskega inšpektorata (MI) občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri. »Predlog ukinitve MI-ja upošteva predvsem načela varčevanja, transparentnosti in gospodarnosti. Menimo sicer, da je občinsko redarstvo in inšpekcijsko nadzorstvo nujno potrebno za nemoteno delovanje občine, vendar je mogoče obravnavane lokalne zadeve javnega pomena organizirati na racionalnejši in varčnejši način znotraj občine,« je bilo zapisano v gradivu. S spremembo odloka o ureditvi cestnega prometa so svetniki v nadaljevanju nekoliko omilili pogoje za 6 zajeti v odloku. Nekaj svetnikov se sicer ni strinjalo, da se o tako pomembnih točkah odloča po skrajšanem postopku, vendar naj bi bil ta po besedah občinske uprave nujen, ker bo škofjeloška občina skupaj z občinami Bled, Gorje, Kranjska Gora in Železniki nastopila v skupnem razpisu za podelitev koncesije za omenjeni gospodarski javni službi. Koncesijska pogodba z Loško komunalo pa bo ostala v veljavi za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. Pripravljavec gradiva doc. dr. Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor je poudaril, da je cilj skupnega javnega natečaja, da bi dosegli čim boljše pogoje in ceno. Prvi odlok so svetniki sprejeli s šestnajstimi glasovi za in enim proti, drugi pa je prav tako prejel šestnajst glasov podpore, medtem ko so se ostali svetniki vzdržali glasovanja. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2012 Kdo so občinski nagrajenci za leto 2012? Letos je občinski svet škofjeloške občine podelil en zlati grb, dva srebrna in enega bronastega. Ivan Križnar Zlati grb Občine Škofja Loka je tokrat šel v roke Ivanu Križnarju ob njegovem okroglem jubileju – 80-letnici – za njegovo vsestransko dejavnost: športno, družbeno, kulturno in splošno koristno. Pretežni del Križnarjevega življenja je tesno povezan s športno vzgojo. Med drugim je poučeval športno vzgojo na Gimnaziji Škofja Loka, sledila je zaposlitev na mestu vodje pedagoških svetovalcev za telesno vzgojo na Zavodu SRS za šolstvo. Nato je bil dve leti sekretar Temeljne telesnokulturne skupnosti v Škofji Loki in od leta 1980 do upokojitve 1991 ravnatelj OŠ Cvetka Golarja. Dosegel je številne uspehe na poklicnem in ljubiteljskem področju. Je avtor, soavtor in urednik številnih strokovnih in drugih knjig. Sodeloval je pri izgradnji in obnovi športnih objektov (športno igrišče in atletska steza pri OŠ Škofja Loka – Mesto, priprava gradnje športne dvorane Poden itd.) in je prejemnik številnih nagrad. Med njimi je Bloudkova nagrada iz leta 1979, priznanje Zveze pedagogov Jugoslavije za razvoj šolskega športa, diploma Mednarodnega olimpijskega komiteja za prostovoljno delo v športu iz leta 2001, dve leti pozneje je prejel svečano listino za življenjsko delo na področju športa v škofjeloški občini itd. Za prejem zlatega grba je Ivana Križnarja predlagala Športna zveza Škofja Loka, priporočilo pa so dali še OŠ Cvetka Golarja, Odbojkarski klub Lubnik Škofja Loka, Gimnazija Škofja Loka, olimpionik Miroslav Cerar in Odbojkarsko društvo Bor iz Trsta. Sloveniji. »Kot dolgoletni predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj je v štirih mandatnih obdobjih s svojo aktivnostjo in predanostjo odločilno pripomogel k prepoznavnosti gluhote na državnem in lokalnem nivoju. V več kot 56-letni zgodovini delovanja našega društva je s svojo požrtvovalnostjo pustil izjemen pečat na poti k lastnim prostorom, kjer gluhi, naglušni in gluho-slepi uporabniki lahko izvajamo psihosocialne programe in dejavnost društva,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Boris Mesec Prav tako srebrni grb, in sicer za inovativnost, podjetništvo in prodor na tuje trge s svojim podjetjem Mebor, d. o. o., je prejel Boris Mesec. Slednji je prvo tračno žago razvil in izdelal pri dvajsetih letih, leta 1982. »Začel je iz nič in se na dolgi podjetniški poti srečeval s številnimi izzivi, ki jih je uspešno premagoval. Danes je v podjetju zaposlenih 27 ljudi, Zdenko Tomc Zdenko Tomc je srebrni grb Občine Škofja Loka prejel za aktivno družbeno politično delovanje na vseh področjih osebnega udejstvovanja invalidske problematike v Republiki Kopalna voda najustreznejša v Puštalu Junija smo doživeli prvi vročinski val in marsikdo se je ohladil v Sori. Občina Škofja Loka je, kot je običajno v poletnih mesecih, tudi letos naročila analizo kopalnih voda. In kaj pravijo rezultati? Analizo je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (ZZV Kranj). 6. junija so odvzeli vzorce kopalne vode za mikrobiološko preiskavo in opravili terenske meritve ter senzorične analize. Vzorce so odvzeli iz Selške Sore v Podlubniku, iz Poljanske Sore na kopališču Puštal in iz Sore v Retečah. Kvaliteto kopalne vode so ocenjevali v skladu z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda in Priporočilom o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi zaradi prepovedi ali odsvetovanja kopanja na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih, ki jih je izdelal Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) RS. Kot je zapisano v poročilu o laboratorijskih preskusih in ugotovitvah o skladnosti, vsa tri mesta po podatkih MOP ARSO dosegajo standarde kakovosti za dobro kemijsko stanje po predpisih, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda. Selška Sora v Podlubniku in Sora v Retečah sta po podatkih MOP ARSO razvrščeni v dobro ekološko stanje, Poljanska Sora – kopališče Puštal pa v zelo dobro ekološko stanje po predpisih, ki urejajo ekološko stanje površinskih voda. Vzorci kopalne vode, odvzeti na treh mestih 6. junija, so torej skladni s priporočili o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi zaradi prepovedi ali odsvetovanja kopanja na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih, ki jih je izdelal IVZ RS. Ker iz rezultatov analiz kopalne vode po enem vzorčenju lahko sklepamo le na trenutno stanje kopalne vode, na ZZV Kranj priporočajo ponovno oz. večkratno vzorčenje v kopalni sezoni. Klavdija Škrbo Karabegović 7 poleg tega pa podjetje sodeluje s kooperanti, ki so v glavnem iz okoliških krajev in tako posredno daje kruh še vsaj dvajsetim ljudem,« je zapisano v obrazložitvi. Silva Žontar Silva Žontar je prejela bronasti grb Občine Škofja Loka za požrtvovalno, brezpogojno, solidarno in prostovoljno delo z diabetiki. Žontarjeva je predsednica Društva diabetikov Škofja Loka že od leta 2002. »Silva Žontar si vseskozi prizadeva, da bi društvo v svojem delovanju zasledovalo tri temeljne cilje, to je izobraževanje, preventivno delo in socialo. S tem društvo skuša diabetikom, ki so večinoma starejše osebe, olajšati enakopravno vključevanje v vsakdanje življenje … Poudarjamo, da Silva Žontar za svojo požrtvovalno delo z diabetiki nikoli ni pričakovala, še manj pa zahtevala kakršnokoli plačilo, zadoščenje vidi v zadovoljstvu članov društva,« so zapisali predlagatelji. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2012 Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom V pripravi ureditev Kidričeve ceste Kakšna je usoda poljanske obvoznice – Dogovor glede manjkajočega zemljišča v industrijski coni na Trati – Etapna ureditev Kidričeve ceste – Kdaj preureditev krožišča v Starem Dvoru – Kanalizacija in vodovod za krajane – Obisk diplomatskega korpusa Glede na to, da je prišlo do predloga za stečaj ajdovskega Primorja in da že nekaj časa stojijo dela na poljanski obvoznici, se občani sprašujejo, kaj sedaj. Kakšna je usoda poljanske obvoznice? Usoda poljanske obvoznice je v rokah investitorjev in izvajalcev. Delni investitor smo tudi mi in zato smo v rednem dogovarjanju z Direkcijo RS za ceste (DRSC), ki je glavni investitor. Na prvi fazi DRSC išče rešitev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Mislim, da bodo našli ustrezno rešitev in bomo lahko nadaljevali delo, težje pa je seveda na drugi in tretji fazi, ker sedanji izvajalec očitno ne bo mogel opraviti svojega dela do konca, tako da bo treba pripraviti razpis za novega izvajalca. Dokumentacijo za razpis že pripravljamo. Celotna situacija pomeni zamudo pri končni izdelavi obvoznice, kar je za Loko zelo slabo. Bolj optimistično pa kaže glede južne dovozne ceste v industrijski coni na Trati. Res je. Načeloma smo se dogovorili za pridobitev manjkajočega zemljišča, ki ga potrebujemo za izgradnjo južne dovozne ceste. Našli smo drugo ustrezno kmetijsko zemljišče, tako da ju bomo zamenjali, seveda pa moramo to še formalno urediti – se pravi nakup in zamenjavo (kar je že v teku). Istočasno moramo preurediti projekt za cesto, prvič zaradi povečanja krožišča na državni cesti, drugič pa tudi zaradi tega, ker bo to potem glavna napajalna cesta za Škofjo Loko. Upam namreč, da nam bo uspelo urediti hitrejšo in predvsem bolj varno glavno cestno povezavo za Škofjo Loko, ki ne bi šla skozi gosto naseljena področja (to se pravi neposredno iz industrijske cone do Meje), tako da bo temu treba prilagoditi omenjeni projekt. Računamo, da bo v letošnjem letu projekt dokončan, tako da bi, če bo vse po sreči, južno dovozno cesto uredili do konca drugega leta. V Frankovem naselju je poleg Mercatorjevega centra opaziti gradbišče. Škofja Loka bo na tem mestu dobila še enega trgovca, in sicer Eurospin. Nihče ni proti dodatni konkurenci, vendar so občani že sedaj opozarjali, da je križišče ob Mercatorju preobremenjeno in pričakovati je, da bo z novim centrom še bolj. Ali ste razmišljali o drugačni ureditvi križišča na tem mestu? Da si Eurospin želi priti v Loko, je znano že dlje časa in zdaj so se odločili, da bodo tudi začeli graditi. Glede na prometno ureditev imajo na omenjenem mestu samo možnost ureditve križišča 'desno–desno'. V naslednjih letih predvidevamo etapno ureditev celotne Kidričeve ceste. Zdaj bo najprej urejeno montažno krožišče v Starem Dvoru. Montažno je predvsem zato, ker bi ureditev fiksnega zahtevala precej več časa, pri montažnem pa gre za adaptacijo sedanjega križišča. V bližnji prihodnosti bomo v Starem Dvoru najverjetneje dobili fiksno krožišče, vendar bo to enako kot montažno, le da ne bo narejeno iz montažnih elementov. Vsekakor velja poudariti, da je poleg južne obvoznice, ki je slovenski projekt, prva občinska prioriteta južna dovozna cesta v industrijsko cono na Trati. Naš naslednji cestni projekt pa je ureditev Kidričeve ceste. Nekaj semaforiziranih križišč želimo spremeniti v krožišča, predvsem pri starem Petrolu, po možnosti tudi pri Plevni in tako naprej. Skušali bomo narediti tudi krožišče pri Mercatorju in s tem razbremeniti to nevarno križišče. Predvsem pa bomo lahko tudi kolesarsko stezo do tja peljali na vsaki strani ceste posebej. Zdaj je kolesarska steza nevarna: prvič, ker ni ravna, drugič pa zato, ker tam na eni strani ceste ni pešpoti. Prometni režim na tem koncu ni v skladu z dejanskim stanjem poteka prometa, zato to nameravamo urediti. Obisk diplomatskega korpusa (foto: Marko Pleško) Dvoru. Pred kratkim ste dejali, kako si želite, da bi tamkajšnje provizorično krožišče še do občinskega praznika preuredili v bolj varno, montažno rešitev. Kdaj bo dejansko prišlo do tega? V sklepni fazi je pridobivanje nekaj kvadratnih metrov zemljišča. Sicer pa preureditev vodi DRSC, saj se krožišče nahaja na državni cesti. Razpis za izvajalca bodo na DRSC pripravili predvidoma do konca junija in če ne bo zapletov pri postopku izbire izvajalca, pričakujemo preureditev krožnega križišča do konca avgusta. Kako kaže z zbiranjem služnosti v Retečah, ki jih potrebujete za projekt ureditve porečja Sore? Potrebujemo še nekaj soglasij za kanalizacijo in vodovod. Zadeve se kar zapletajo, bolj, kot sem si predstavljal. Zdaj imamo možnost koristiti nepovratna sredstva in zaradi tega bo približno 40 do 45 odstotkov nižja cena vseh priključkov. Te priključke plačajo uporabniki sami, to niso občinski priključki, to so priključki krajanov. Kanalizacija in vodovod bosta zgrajena samo za krajane, nihče ne bo imel od tega nobenih dodatnih zaslužkov, le napeljava bo za uporabnike cenejša. Teh napeljav občina in drugi občani ne sofinanciramo. Če bomo torej izpustili priliko, da bi lahko nepovratna sredstva koristili Omenili ste krožišče v Starem 8 za ta namen, bodo potem, zlasti po letu 2017, ko bo kanalizacija zakonsko predpisana v vseh urejenih naseljih, polno ceno plačali vsi uporabniki, sicer bodo plačali kazni. Zato predlagam, da soglasjedajalci pogledajo malo širše, saj s tem, ko dajo možnost, da bodo vsi, tudi sosedje imeli nižjo ceno, koristijo predvsem sebi. Pri tem naj poudarim, da dokler ne bo zagotovljena izvedba projekta ureditve porečja Sore, v Retečah ne bo moč izvesti nobene adaptacije, nobene gradnje, nobene modernizacije ne na javnih in ne na stavbah v zasebni lasti. Vse to je ustavljeno, dokler nimamo komunalnih pogojev za novogradnje. V veliki nevarnosti je, da v krajevni skupnosti ne bomo v stanju objekte priključiti na vodovodno omrežje in normalno odvodnjavanje odpadne vode. Objekti torej ne bodo mogli pridobiti uporabnih dovoljenj. Sredi junija ste v srednjeveški lepotici gostili diplomatski korpus. Kakšen je bil namen obiska in kaj od njega pričakujete? Namen obiska je bil predvsem ta, da našim diplomatom, akreditiranim v Sloveniji, pokažemo Škofjo Loko in naše znamenitosti, naš utrip, lepoto in predvsem, kako se blizu njihovih ambasad, torej blizu Ljubljane, nahaja lepo mesto, Julij 2012 ki njim in njihovim gostom lahko nudi sprostitev, zabavo ter kulturnozgodovinske in naravne lepote, katere si lahko pridejo pogledat tudi zasebno. Upam, da se bo iz njihovega obiska razvilo tudi kakšno gospodarsko sodelovanje. Srečanje je bilo zelo uspešno in ga bomo gotovo še ponovili. Za nami je za mesto Škofja Loka najbolj prazničen mesec. V tem času se je zvrstilo lepo število raznovrstnih športnih, kulturnih in drugih dogodkov. Kakšne prireditve pa lahko obiskovalci Loke pričakujejo v poletnih mesecih? Takšnega pozitivnega vrveža, kot smo ga imeli v zadnjih dveh mesecih, v Loki še ni bilo. Mislim, da je tako prav. Tudi prebivalci starega mestnega jedra so se poistovetili s tem dogajanjem. Celo dan elektronske glasbe je bil sprejet z več simpatijami kot antipatijami – za razliko od lanskega leta. Tradicionalne prireditve, ki so bile tudi tokrat dobro obiskane, smo popestrili s številnimi dodatnimi. Med temi naj posebej omenim dobrodelni namiznoteniški turnir za naši paraolimpijki Matejo Pintar in Andrejo Dolinar. Obe sta zelo navdušeni nad takim sodelova- njem in prav je, da populariziramo naše športnike tudi na ta način. V soboto, 16. junija, pa smo v Škofji Loki videli zmagoslavje športa, pa ne samo zaradi tekov in cilja kraljevske etape kolesarske dirke Po Sloveniji, ampak predvsem zaradi množične udeležbe Ločanov na Teku štirih mostov. Govoril sem z več tekmovalci in vsi so bili navdušeni, koliko je bilo ob progi publike, kar je glavni triumf. To se pravi, da smo že prvi tek sprejeli za svojega in se mu ni bati uspešnega nadaljevanja. Ločanom se zahvaljujem, da so omenjeno novost sprejeli z odprtim srcem in dobro voljo. S tem imajo organizatorji in občinska uprava javno podporo za organizacijo podobnih novih prireditev. Kar se tiče poletnih prireditev, smo za organizacijo le-teh objavili razpis, na katerem je bilo uspešno Turistično društvo Škofja Loka. Dogodki pod naslovom Pisana Loka bodo predvsem v glasbenih tonih, in sicer se bomo julija in avgusta prepustili bolj umetniškemu utripu, obiskovalci se bodo lahko spočili ob zvokih lepe glasbe in se sprehodili po mestu. Klavdija Škrbo Karabegović 9 Julij 2012 Loška kolesarska pot bogatejša Dobrih deset navdušencev, ki jih ni ustrašilo deževno vreme, je 9. junija uradno odprlo trinajsto etapo Loške kolesarske poti (LKP), ki so jo poimenovali Loški kolesarski krog (LKK). Po LKP želijo popeljati vse, ki uživajo v kolesarjenju skozi majhne vasi, prek strmih travnikov in šumečih gozdov. Celotna pot je daljša od tristo kilometrov, zato so jo razdelili na dvanajst etap, ki vsaka nosi svoje ime. V letošnjem juniju so LKP nadgradili s trinajsto etapo, poimenovano Loški kolesarski krog. Gre za krožno kolesarsko pot, primerno za srednje kondicijsko pripravljene kolesarje z gorskim kolesom. Kolesarje popelje mimo srednjeveškega mesta, skozi vasice, zelene dobrave in čez ravnice Sorškega polja oz. na relaciji: Turizem Škofja Loka (TIC)– Crngrob–Dorfarje–Trata–Lovska koča Sorško polje–Godešič– Pungert–Puštal–TIC. LKK je dolg dvajset kilometrov, predviden čas kolesarjenja pa je uro in pol. »Ostale etape na LKP so zelo hribovite in zahtevajo kar dosti kondicije, trinajsta etapa pa je bolj nižinska in primerna tudi za družine, starejše, za tiste, ki niso nujno v odlični kondicijski formi. Edini vzpon je proti Crngrobu, treba pa je biti previden ob prečkanju glavnih cest in železniške proge. Celotna pot obsega dvajset kilometrov, je bolj nižinska, poteka po asfaltirani in tudi po makadamski cesti ter po gozdni poti, tako da je trinajsta etapa zelo prijetna. Na TIC-u opažamo, da po kolesarskih poteh veliko povprašujejo tuji gostje, tako da smo pripravili informacijski kartonček tudi v angleškem jeziku. Ob otvoritvi nam je sicer nekoliko zagodlo vreme, a zbrali smo se največji navdušenci in se kljub dežju odpravili po LKK-ju. Pot smo sicer nekoliko skrajšali in jo seveda zaključili na TIC-u, kjer je vse udeležence čakala praktična nagrada,« je dejala Jana Kuhar iz TIC-a, ki je tudi sama ob tej priložnosti sedla na kolo. Sicer pa se na TIC-u glede na to, da ponekod nasprotujejo postavitvi informativnih tabel, zahvaljujejo vsem lastnikom zemljišč, ki so dovolili postavitev. Na otvoritvi LKK-ja so bili prisotni tudi člani Društva Rovtarji, ki so se na pot odpravili s starimi kolesi. Milica Kalan, Miha Dolžan in Brane Tavčar so bilo dan prej na Vrbskem jezeru ter se z 12. Večera slovenskih viž v narečju domov vrnili šele ob dveh zjutraj, a to jim ni preprečilo, da ne bi prekolesarili tudi dela trinajste etape LKP. Dejali so, da niso bili prvič mokri in da to nikakor ni pokvarilo njihovega razpoloženja. Tudi najmlajši kolesar, komaj petletni Žiga Križnar, se ni ustrašil dežja. Prekolesaril je del poti in ponosno prispel na cilj v družbi očeta. »Malo sem moker, ampak sem se imel vseeno dobro. Velikokrat smo se peljali z mamico do lovske koče in potem po poljih nazaj domov, zato sem bil danes pripravljen,« je dejal mali Žiga, ki si je vsekakor zaslužil čestitke. Pravega odprtja LKK-ja pa ne bi bilo brez legende loškega kolesarstva Draga Freliha, ki je ob tej priložnosti dejal: »To zelo lepo progo poznam in sem jo že dostikrat prevozil. Zelo primerna je za vse: za starejše, za mlajše, otroke … Previdnost ni odveč, saj je ob poljih zaradi kmetovanja dosti prometa in je treba paziti nase. Loški kolesarski krog priporoča tudi legenda loškega kolesarstva Drago Frelih, in sicer vsem – izkušenim kolesarjem, mladim, starim, otrokom … Ob tem dodaja: »Kolesarjenje je zdravo.« Čeprav nas zaradi vremena na otvoritvi proge ni bilo veliko, so občutki udeležencev dobri. Pot Opis poti priporočam vsem, z željo, naj čim več kolesarijo, saj je to zdravo.« Klavdija Škrbo Karabegović Pot se prične pri Turizmu Škofja Loka (TIC). Od tam vas vodi na Partizansko cesto proti Groharjevemu naselju, kjer zavijete desno, nato pri kapelici zavijete levo proti Crngrobu. Po poti čez travnik in skozi gozd dospete do gotske cerkve Marijinega oznanjenja, kjer sledi spust po asfaltirani cesti do naselja Dorfarje. Tam prečkate glavno cesto in se podate levo na Sorško polje. Na križišču za mostičkom zavijete desno, prečkate železniško progo in se držite leve v smeri proti vasi Trata. Na križišču zavijete levo na makadamsko cesto in se skozi dobrave peljete do gozdne jase, kjer zavijete desno proti lovski koči. Od koče vas pot pelje po gozdni poti, na koncu katere ponovno prečkate železniško progo in prispete v naselje Godešič. Prečkate glavno cesto in se mimo cerkve sv. Miklavža spustite skozi gozd do mostu čez reko Soro. Prečkate most, nato zavijete desno in se peljete skozi naselji Pungert in Hosta do Puštala, kjer ponovno prečkate reko Soro, nato pa zavijete desno na Spodnji trg. Zdržite še zadnje metre po klancu navzgor in krog zaključite pri Turizmu Škofja Loka (TIC). 10 Julij 2012 Prejeli smo iz OO SLS Škofja Loka Zdrava in trajnostna pridelava hrane Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke je na zadnji seji občinskega sveta občinski upravi ter vsem štirim osnovnim šolam, ki delujejo v Škofji Loki, predlagala, naj osnovne šole osnujejo šolske vrtove, na katerih bodo učenci lahko v naravi na konkreten način poučeni o tem: • kako poteka pridelava hrane, • kako se ohranja rodovitnost prsti, • kakšen je pomen samooskrbe s hrano. Matej Demšar Predlagano je bilo, da bi šole hkrati same zagotovile določen delež vrtnin za samooskrbo šolskih kuhinj ter da se pouk o zdravi in trajnostni pridelavi hrane organizira v okviru obveznih izbirnih vsebin. Zaradi korenitih družbenih sprememb v zadnjih sto letih je delež prebivalstva, ki se ukvarja s pridelavo hrane s 75 odstotkov padel na vsega tri odstotke. Visok odstotek naših osnovnošolcev tako nima osnovnih znanj in veščin o tem, kako pridelava hrane sploh poteka. Slovenska družba je vse bolj osveščena in spoznava velik pomen lokalno pridelane hrane, vendar v Slovenski ljudski stranki menimo, da je prav, da se naši otroci o pomenu in načinih pridelave hrane poučijo že v osnovni šoli. Jared Daimond v svoji knjigi Propad civilizacij med osmimi glavnimi razlogi za propad družb med prvimi tremi vselej navaja osiromašenje naravnih virov – rodovitne prsti, vode in gozda. Kulture, ki so znale in so osvojile veščine za ohranjanje ro- dovitnosti prsti, kulture, ki so znale smotrno izkoriščati vodne vire in gozd, so se razvijale, družbe, ki tega niso znale, so propadle. Sodobne družbe se, navkljub nakopičenemu znanju, tem zakonitostim ne bodo mogle izogniti. Izsekavanje obsežnih predelov prvobitnih gozdov v Južni Ameriki in Aziji brez ustreznega pogozdovanja nas vodi v katastrofo svetovnih razsežnosti. Naši predniki so veščine in znanja o pridelavi hrane imeli, prenašali so jih na svoje naslednike. Škofja Loka se ponaša z Gustavom Pircem (1859– 1923), enim izmed slovenskih pionirjev izobraževanja s tega področja. Poznavalci razmer globalnih ekonomskih gibanj poudarjajo, da bo finančni krizi, sredi katere smo, sledila prehranska kriza. Dimenzije slednje si težko predstavljamo. Samoumevnost in varljivo prepričanje, da nam je na trgovinskih policah dostopno vse v vsakem času, se lahko hitro poruši. Val revolucij v arabskem svetu lansko leto se je pričel zaradi povečanja cen hrane. 11 Vodenje slovenske kmetijske politike je žal pripeljalo do stanja, v katerem je samooskrba Slovenije s hrano le še 40-odstotna. Slovenija na prebivalca premore samo še 884 kvadratnih metrov obdelovalne zemlje, za samooskrbo bi jih potrebovali najmanj 2000 kvadratnih metrov. Zaraščanje, izguba obdelovalnih površin zaradi pozidave in infrastrukturnih projektov in onesnažene vode so slaba popotnica nam in našim otrokom. Našim zanamcem smo dolžni zapustiti vsaj znanje, zato predlagamo, kot je bilo povedano v uvodu, uvedbo pouka o zdravem in trajnostnem pridelovanju hrane. Če bodo vsebine predstavljene sodobno in zanimivo, verjamemo, da se bo marsikdo od učencev v obdobju, ko se bo odločal o svoji poklicni usmeritvi, spomnil tudi na to izkušnjo. Matej Demšar, občinski svetnik občine Škofja Loka Julij 2012 Historial – festival zgodovine V soboto, 23. junija, smo bili priča celodnevnemu doživetju škofjeloške zgodovine. Promenada meščanov in nastopajočih v historičnih oblačilih ter nagovor klicarja in glavarja so nas vsaj za en dan popeljali v nekdanje čase. Rdeča nit letošnjega festivala je bil zamorec s krono in temu je bil namenjen osrednji dogodek, dramska igra, v kateri smo spoznali tri različne odgovore na vprašanje, od kod se je zamorec, ki ga je v igri upodobil znan slovenski glasbenik in igralec SNG Drame Jose, sploh pojavil v grbu. Poleg njega so zaigrali Bojan Trampuž, Tamara Avguštin, Blaž Vehar, Matjaž Eržen in Ana Babnik, za glasbo je poskrbel Jaka Strajnar, za scenarij in dramaturgijo Sandra Ržen ter za scenografijo in kostumografijo Tina Dobrajc. Igro, ki je naravnost navdušila številne gledalce, je režiral Matija Milčinski. Slišati je bilo gromozanski aplavz, vzklike podpore in kar nekaj komentarjev, da naslednje leto organizatorji ne bodo imeli lahke naloge, če bodo hoteli pripraviti tako dober osrednji dogodek. Sicer pa je bilo na ulicah srednjeveške lepotice barvito cel dan. Tradicionalni semenj s starimi domačimi obrtmi in spremljevalnim programom je poskrbel za preplet rokodelske tradicije, historične glasbe in kulinaričnih dobrot tistega časa. Svoja vrata sta odprli Nacetova hiša in Kapucinska knjižnica. Tudi za otroke je bilo poskrbljeno. Slednji so lahko poslušali pravljice in ustvarjali na številnih delavnicah, na katerih seveda ni manjkalo zamorca, medveda, loka in krone. Zamorčku je bila posvečena tudi lutkovna predstava za otroke. Hrib pod Loškim gradom je bil ravno tako namenjen predvsem otrokom, saj se je spremenil v pašnik s konji, kozami, osli in drugimi domačimi živalmi. Ta dan so odprli še tematsko pot, poimenovano Pot v Puštal, proti večeru pa je Mestni trg preplavila glasba, ki temelji na evropski tradiciji 11.–14. stoletja. Glasbeni art projekt Antorino sta predstavila zakonca Guščin. Glasbeni vrhunec Historiala pa je bil balet kralja Ludvika XIII., ki so ga v Sokolskem domu uprizorili gostje iz Francije. Klavdija Škrbo Karabegović Začetek promenade Semenj so popestrili s prikazom starih domačih obrti in rokodelske tradicije. Gostje iz Medicine Festival zgodovine je v staro mestno jedro pripeljal veliko obiskovalcev. Pravljice za otroke na vrtu škofjeloške občine Tamara Avguštin, odlična v vseh vlogah, tudi v vlogi medveda Vitezi iz Freisinga Hrib pod Loškim gradom se je spremenil v pašnik za domače živali. 12 Julij 2012 Vgradili štiri pilotne male komunalne čistilne naprave V okviru projekta Leader – Očistimo vodo so na Loškem vgradili štiri pilotne male komunalne čistilne naprave (MKČN). Projekt peljejo Razvojna agencija Sora, občine Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri ter Planinsko društvo Sovodenj, izvaja pa se s sredstvi partnerjev ter s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nacionalnih sredstev. Tako bodo tudi štiri pilotne MKČN sofinancirane z evropskimi in nacionalnimi sredstvi, in sicer v višini 85 odstotkov neto vrednosti. Za podružnično šolo Bukovščica, podružnično šolo Davča in planinski dom na Ermanovcu so vgradili čistilne naprave za različno število populacijskih enot (PE), za podružnično šolo pri Svetem Lenartu pa zgradili rastlinsko čistilno napravo kapacitete deset PE. »Delovanje pilotnih čistilnih naprav bomo spremljali s pomočjo Zavoda za zdravst- veno varstvo Kranj, ki bo izvajal monitoring, torej odvzem in analizo vzorcev odpadne vode. Prav tako bomo merili porabo elektrike za vse pilotne čistilne naprave – razen pri rastlinski na Svetem Lenartu, kjer ni porabe elektrike. Po pridobljenih podatkih bomo v jesenskem času naredili primerjavo delovanja čistilnih naprav, ki smo jih spremljali, in podatke s predstavitvijo pilotnih MKČN ter predstavitvijo rezultatov primerjave objavili v zgibanki. Jeseni bomo za vse pilotne MKČN organizirali tudi dan odprtih vrat,« je dejala vodja projekta Samra Šećerović iz Razvojne agencije Sora. Spremljali bodo tudi delovanje ostalih čistilnih naprav na škofjeloškem območju, katerih lastniki bodo izkazali interes za sodelovanje pri projektu. Klavdija Škrbo Karabegović Vgradnja čistilne naprave za podružnično šolo Bukovščica. Na podlagi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN bodo morali lastniki obstoječih stavb na območjih, kjer ni zgrajena javna kanalizacija, in na območjih z redko poselitvijo, kjer izgradnja javnega kanalizacijskega sistema ni predvidena, sami zagotoviti čiščenje odpadnih komunalnih voda v MKČN ali zbiranje v nepretočni greznici do konca leta 2015, če se njihova stavba nahaja na območju kopalnih voda ali vodovarstvenem območju, oz. do konca leta 2017 na vseh ostalih območjih brez javnega kanalizacijskega omrežja. Cene MKČN so odvisne od velikosti, materiala, proizvajalca … Najcenejše je moč dobiti že za 2300 evrov. Občine na Škofjeloškem svojim občanom subvencionirajo nakup in vgradnjo MKČN. V škofjeloški občini višina subvencije za vsako MKČN znaša 15 odstotkov nabavne vrednosti z DDV-jem, vendar največ 500 evrov za posamezno stanovanjsko stavbo. 13 Julij 2012 Rokodelski center kakovostna poživitev mesta Center domače in umetnostne obrti (DUO) ali Rokodelski center je dodatna turistična ponudba in poživitev starega mestnega jedra, saj predstavlja vez med preteklostjo in sodobnostjo. Njegovo poslanstvo je ohranjanje bogate rokodelske tradicije ter prenosov rokodelskih znanj na vse generacije. Center DUO je vzpostavljen z namenom ohranjanja rokodelske dediščine in podpore rokodelstvu ter tradicionalnim znanjem danes. V njem je stalna razstava rokodelskih izdelkov članov Sekcije DUO s Škofjeloškega, na voljo so knjižnica z etnološko literaturo, prikazi rokodelstva, razni tečaji in rokodelske delavnice za otroke, ljubitelje in rokodelce. V Centru DUO vse izdelke prodajajo brez marže, direktno od rokodelca. Vsaka dva meseca se v njem odvije nov cikel delavnic in spoznavanja nekega naravnega materiala iz vseh zornih kotov. Pri izvedbi rokodelskih delavnic upoštevajo letni cikel, ki ga narekuje narava; tako bodo imeli jeseni ličkanje, spomladi pa pletenje košar ipd. »Posebnost Rokodelskega centra je v tem, da so ga rokodelci naredili sami sebi. Prostor omogoča večnamensko rabo, saj so vsi elementi v centru premični. Dopoldan je tukaj lepa galerijska postavitev, ki se v popoldanskem času spremeni v rokodelsko delavnico. Delovni ponk ali delovno mizo, stole ali 'štokrle', kljuko in izvesek pred centrom je soustvarilo sedem rokodelcev. Kovač je skoval kljuko in izvesek. Mizar, strugar, izdelovalec violin, rezbarka in izdelovalka glinenih reliefov pa so skupaj naredili dve mizi in deset stolov, ki so večnamenski. Vsak element ima svojo zgodbo. Tako so na stolih rezbari- je zelišč, gozdnih živali, poljskega cvetja, glasbil in ostale posebnosti, ki zaznamujejo škofjeloško regijo,« je navdušeno razložila vodja Centra DUO na Mestnem trgu Katka Žbogar, ki s svojo energijo tudi druge navduši nad lepoto rokodelstva. Navdušeni obiskovalci in turisti Topel, domač prostor, narejen na tradicionalen način, a hkrati moderen, je prostor, ki združuje vse generacije ter povezuje različne institucije in organizacije. Več kot odlično zanimanje za tečaje je presenetilo vse. Očitno se ljudje ponovno vračajo k preteklosti in stvarem, ki so vpete v naš prostor in tradicijo. Po opravljenih tečajih se skupine družijo naprej, in sicer kontinuirano ter seveda v prostorih Centra DUO. Tu namreč z veseljem brezplačno odstopijo prostor posameznikom in skupinam, ki želijo ustvarjati s področja rokodelstva in etnologije. Poseben pečat prostoru dajejo tudi razstave. Do 7. julija bo na ogled razstava z naslovom ObliKOVANJE, razstavljata pa prejemnika nagrade zlata vitica 2012 domačin Jože Krmelj z noži iz damaščanskega jekla in Tina Koder Grajzar z avtorsko idrijsko čipko ter gosti. Na otvoritvi te razstave je bilo prisotnih preko sto petdeset ljudi. Med celotno turistično sezono bodo prodajno razstavo imeli člani Rokodelca Alja Venturini in Samo Gašperšič pred Centrom DUO ustvarjata in prikazujeta svojo obrt. (Foto: Kati Sekirnik.) Sekcije DUO, predstavili bodo rokodelstvo na Loškem. Vsako soboto in včasih tudi med tednom je pred oz. v Centru DUO prisoten rokodelec, ki prikazuje svoje rokodelstvo. V celem letu se vsak predstavi vsaj osemkrat, v zameno pa v Centru njihove izdelke prodajajo brez marže. Pogoj je le, da so rokodelci člani Sekcije DUO in da imajo ustrezen certifikat. Kot je dejala Žbogarjeva, so zelo veseli mladih obiskovalcev, ki radi sami vzamejo stolčke iz funkcionalnih vitrin, potipajo različne materiale in sodelujejo pri ustvarjanju. Iz tega razloga so se pridružili projektu Dobimo se ob pol desetih in bodo med poletnimi počitnicami vsak četrtek od 10.30 do 12.30 ure organizirali brezplačne delavnice za otroke. Vse zgoraj omenjeno seveda pritegne tudi turiste. Pogled v knjigo vtisov pove vse, v njej so same spodbude in pohvalne besede. 20. junija so zabeležili skoraj sto štirideset turistov, in sicer iz Izraela, ZDA, Nizozemske, Nemčije … Navdušen je bil tudi predsednik dr. Danilo Türk z diplomatskim korpusom, ki je srednjeveško lepotico obiskal junija. Ena od ambasadork se je naslednji dan vrnila, si podrobneje ogledala središče in kupila nekaj pristnih izdelkov iz Slovenije. Vse to daje Centru DUO novega zagona in zato je tudi v prihodnje pričakovati, da bo tako »živel« z mestom. Klavdija Škrbo Karabegović Razstavna vitrina je večnamenska, saj v njo pospravijo tudi stole ali 'štokrle'. Katka Žbogar za mizo, ki so jo naredili loški rokodelci. 14 Julij 2012 Koraki do boljše urejenosti Škofje Loke Občina Škofja Loka je pristopila k pripravi strokovne podlage, s katero bodo celovito urejali odprte in zelene površine mesta Škofja Loka ter njene okolice. »Pripravljamo strokovne podlage. Dosedanje delo bomo lahko nadgradili s konkretnimi usmeritvami,« je dejala vodja oddelka za okolje in prostor na škofjeloški občini Tatjana Bernik. Sicer pa so se urejanja odprtih in zelenih površin v občini že lotili, vendar postopoma, po korakih, v veliko pomoč pa bo ravno omenjena strokovna podlaga. Pri tem je Danica Langerholc iz občinske uprave poudarila, da so k ureditvi pristopili tudi s pomočjo zunanje sodelavke gozdarske stroke in urbanističnega sveta. Kakršnikoli posegi v javni prostor so namreč zelo občutljivi, zato je prav, da se jih loti strokovno in premišljeno. Letos so se tako posvetili predvsem obrezovanju dreves. Pogledali so si dejansko stanje na terenu in z zapisnikom opredelili, kaj je treba narediti. Zaenkrat so uredili določene površine v Podlubniku, na Partizanski cesti in v parku v Frankovem naselju. Največ je bilo obrezovanja, nekaj suhih dreves pa Pravilno obrezan drevored v Podlubniku Matjašec je pri tem dodala, da strokovno obrezovanje ne pomeni obglavljanja dreves, saj standardi narekujejo, da se lahko drevesna krošnja obreže le do trideset odstotkov njene velikosti. »Do dreves je treba imeti spoštljiv odnos. Drevesa, ki ne opravljajo več svoje funkcije, se odstrani in nadomesti. Zagotovi se ustrezne pogoje za rast velikih dreves, izbor drevesne vrste pa mora biti prilagojen pogojem, v so morali odstraniti. Strokovnjakinja gozdarka je predlagala, naj k nadomestitvi odstranjenih dreves pristopijo v jesenskem času, ter dodala, kako je pomembno, da z drevesi v mestu pravilno gospodarimo in jih vzdržujemo, saj v nasprotnem primeru lahko pride do nesreč zaradi suhih vej, kar se je v Loki že zgodilo, ali do odmrtja drevesa. Predsednica urbanističnega sveta škofjeloške občine Darja 15 katerih drevo raste. Drevesa, starega nekaj desetletij, sicer ne moremo čez noč nadomestiti z novim, saj to ne more enakovredno opravljati enakih funkcij, zato je treba s pomočjo strokovnjaka premisliti, kdaj in če sploh odsekati drevo,« je še povedala Darja Matjašec. Vse sogovornice so poudarile pomen okoljske vzgoje in da je na tem področju treba še zelo veliko narediti. Ravno zato so bile zelo vesele klica iz OŠ Cvetka Golarja, kjer otroci želijo biti prisotni, ko bodo jeseni posadili nova drevesa v parku. Občina Škofja Loka se je torej lotila ureditve javnih površin strokovno in postopoma. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje zasebnih zemljišč, na katerih marsikdo zgolj zato, ker ga moti listje, poseka zdravo drevo, s čimer je na izgubi celoten kraj. Zato vas na občini pozivajo, da se, če ste v dvomih, ali posekati drevo ter kako pravilno obrezovati, obrnete nanje. Skušali vam bodo pomagati s pomočjo strokovnjakov. Klavdija Š. K. Julij 2012 Obeležili stopetdeseto obletnico rojstva Antona Ažbeta 30. maja je minilo natanko sto petdeset let od rojstva slikarja Antona Ažbeta, ki je bil znan predvsem po svoji pedagoški dejavnosti. V škofjeloškem fotografskem klubu, ki nosi njegovo ime, so se odločili obletnico primerno obeležiti. Nekaj besed o Antonu Ažbetu Rodil se je 30. maja 1862 v vasi Dolenčice, ki leži na pobočju Blegoša. Ker je imel težave s hrbtenico in posledično ni bil primeren za delo na kmetiji, so ga poslali v uk v špecerijsko trgovino v Celovcu. Njegove želje pa niso bile povezane s trgovino, zato se je preselil v Ljubljano. Ker ga je zanimala slikarska umetnost, se je oglasil pri tedaj najbolj znanem slovenskem slikarju in freskarju Janez Wolfu, pri katerem sta se učila tudi Janez in Jurij Šubic iz Poljan. Wolf je nadarjenega mladeniča kmalu s priporočilom poslal na dunajsko Akademijo za upodabljajočo umetnost, kjer je konvencionalni način študija Ažbeta razočaral, zato se je kasneje vpisal na akademijo v Münchnu, znano po sodobnih metodah. Po nasvetu prijateljev Riharda Jakopiča in Ferda Vesela je v Münchnu leta 1891 odprl lastno risarsko in slikarsko šolo. Od začetnih dvajset učencev je zanimanje zanjo hitro naraslo in slednjih je bilo kmalu več kot sto. V njegovi šoli so se učili in ustvarjali tako naši impresionisti kot tudi tuji znani slikarji, kot sta Vasilij Kandinsky in Alexej von Javlenski ter mnogi drugi. Ažbetovo šolo so podpirale tudi uradne akademije. Zaradi svoje priljubljene šole je Ažbe znan predvsem po pedagoški dejavnosti, vendar velja omeniti Najmlajši udeleženec fotografske delavnice, triletni Luka Sever, pravi: »'Uka se je fino 'mel. Še bi slikal.« (Foto: Bojana Močnik.) tudi njegov likovni opus. Ohranjenega je, žal, zelo malo, in sicer le devet risb in osem oljnih slik. Večina se jih nahaja v Narodni galeriji v Ljubljani. Najbolj znano njegovo delo je olje Zamorka (1895), na katero je bil tudi sam ponosen. Za vrh Ažbetovega slikarstva pa se šteje zadnje poznano olje V haremu (1903). (FKAA) odločili, da del obeležitve stopetdesete obletnice njegovega rojstva namenijo najmlajšim. Tako so pripravili delavnico Mladi za Sorško polje, na kateri je sodelovalo osemnajst mladih fotografov, starih od tri do petnajst let. »S starši in mentorji so se porazgubili med žitnimi polji in po nekaj urah prinesli množico motivov. Mladi so najbolj iskreni ustvarjalci, ker so radovedni in izredni opazovalci. Veliko posnetkov je odličnih. Kakšni detajli! Klasje, žuželke, odtisi kopit konj, srn, traktorjev, koloradski hrošč, krave, traktorji, vlak, ugasle sveče pod razpelom, čebelnjaki ... in še posebno panorame Sorškega polja s čisto grafičnimi Fotografska delavnica za najmlajše Ažbetova učenka Nadežda Petrovič, najpomembnejša srbska slikarka na prelomu 19. v 20. stoletje, je Ažbeta poimenovala 'Bog med učitelji slikarstva'. Ravno zato, ker je bil Ažbe predvsem pedagog, so se v Foto klubu Anton Ažbe Fotografija, ki jo je na delavnici za mlade naredil Žiga Dolinar. Mladi fotografski ustvarjalci pred pričetkom delavnice Mladi za Sorško polje (foto: Srečo Rovšek) 16 Fotografija, ki jo je na delavnici za mlade naredila Mojca Jeram. učinki. Res pravi ex tempore – utrip določenega časa. Tudi tehnični del posnetkov je v glavnem dober in otroško razigrano vzdušje daje pomen srečanju,« je dejal Peter Pokorn iz omenjenega kluba. V juniju so člani FKAA pripravili prireditev s projekcijo fotografij in podelitvijo priznanj udeležencem delavnice ter se na ta način poklonili spominu na svojega vzornika, Ažbeta. Prijetno srečanje mladih in starejših ljubiteljev fotografije je potekalo na osnovni šoli na Podnu, ki nosi ime enega najbolj prepoznavnih Ažbetovih učencev, Ivana Groharja. Obisk Ažbetove rojstne hiše Člani loškega društva zapisovalcev s svetlobo pa so natanko na obletnico rojstva, torej 30. maja, obiskali Dolenčice, Ažbetov rojstni kraj in njegovo rojstno hišo. Slikarjevi potomci so obnovili Ažbetovo domačijo. V najstarejšem delu hiše so v obokani kleti v sodelovanju z Narodno galerijo uredili Ažbetovo spominsko sobo. V njej lahko obiskovalci spoznajo njegovo življenje in delo. Fotografom so pokazali reprodukcije njegovih del, razstavljene pa so tudi kiparske študije Ažbetovega portretnega spomenika v Münchnu, ki jih je izdelal kipar Mirsad Begić. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2012 Bralnica na vrtu Sokolskega doma Knjižnice na prostem so v tujini uveljavljena praksa, ki pa se vse pogosteje pojavlja tudi pri nas. Tako se je v Škofji Loki letos odprla bralnica na vrtu Sokolskega doma, kjer so obiskovalcem na voljo knjige, revije in spremljevalni program. Projekt sta podprla Sokolski dom in Občina Škofja Loka, organizatorki pa sta Urška Pivk in Ema Lukan. Knjige je odstopila in izbrala Knjižnica Ivana Tavčarja, police pa so izdelali dijaki Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka. Vrt Sokolskega doma je doslej meščanom še neznan, zato je bralnica dobra priložnost, da spoznajo tudi ta, sicer skrit kotiček zelenja sredi Mestnega trga. Bralnica je odprta vsak dan do 8. julija med 17. in 21. uro. Odprtje bralnice je s svojim obiskom počastila Neža Maurer, ki je obiskovalcem zaupala svoje poglede na branje, knjige, literaturo in življenje. Za glasbeni vložek je poskrbela skupina Zmešnjavce pod mentorstvom Mojce Zaplotnik. Poleg samega branja so obiskovalcem na voljo Vrt Sokolskega doma se je za nekaj tednov spremenil v bralnico na prostem. Vsak dan ob 18. uri otroci lahko prisluhnejo pravljicam. tudi drugi spremljevalni dogodki. V sodelovanju s Knjižnico Ivana Tavčarja je potekala predstavitev elektronskih bralnikov, ki so jih bralci lahko preizkusili. V četrtek, 20. junija, se je vabilu na klepet prijazno odzvala pisateljica Milena Miklavčič, ki je govorila o svojem delu, življenju in pogledih na svet. Z njo se je pogovarjal Marko Črtalič. Bralci so lahko v preteklih dneh prisluhnili tudi predavanju z naslovom Kreativno razmišljanje in se spomnili pozabljenih osnov pravopisa med Učno urico pravopisa. Idejna snovalka omenjenebralnice, mag. Andreja Ravnihar Megušar, je ob tem povedala: »Junija in julija smo pripravili bralnico na Sokolskem vrtu, saj želimo, da bi vsem približali knjigo, branje in prijetno vzdušje s čudovitim in hkrati še neodkritim razgledom na našem vrtu.« Bralnica je namenjena vsem starostnim skupinam. Razdeljena je na štiri kotičke, ki 17 so namenjeni vsak svoji starostni kategoriji. Vsak dan ob 18.00 je na sporedu pravljica za otroke. Organizatorji so z obiskom zadovoljni. Ker gre za nov projekt, je naraščajoče število obiskovalcev iz dneva v dan spodbudna informacija za nadaljnje delo. Predvsem pa so zadovoljni, ker jim je uspelo povezati različne generacije. V bralnico radi zaidejo tako otroci kot tudi mladi in starejši občani ter turisti. E. L. Julij 2012 Otroci so odraslim na področju ekologije lahko zgled Kdorkoli od odraslih je bil prisoten na slovesni prireditvi ob podpisu ekolistine Vrtca Škofja Loka v sklopu projekta Ekošola, je lahko na svoje oči videl, kakšno znanje s področja ekologije se skriva v naših malčkih. Ja, slednji so nam odraslim lahko velik zgled. Otroci so nas na simpatičen način podučili, kako pravilno ločujemo odpadke, zakaj je to treba in predvsem, kako ravnajo oni. Spregovorili so tudi o pomenu vode in varčevanju z njo, zaigrali ekološko igrico, peli ekološke pesmi, tudi ekološko himno, ki je marsikoga prav ganila. Predstavili so, kaj dela ekološki kontrolor v vrtcu, zakaj varčujejo z energijo in še marsikaj. Nadvse zanimivi so bili tudi kratki filmi z ekološko vsebino, v katerih so glavno vlogi imeli prav otroci in ki so jih že pokazali v okviru projekta Loško je ekološko. Ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj se je ob tej priložnosti zahvalila tako strokovnim delavcem vrtca, otrokom kot tudi staršem, ki sledijo viziji Ekošole, in zaželela, naj mladi rodovi živijo v zdravem okolju. Koordinatorka Ekošole v škofjeloškem vrtcu Tina Jemec je dodala: »Teh uspehov sem vesela, največja nagrada pa je po mojem mnenju, ko vidiš otroke, da pravilno ločujejo odpadke, ko svoje znanje posredujejo staršem, ko se opozarjajo med seboj, zapirajo vodo, ugašajo luči … Hvala, otroci, ker vpijate to znanje in ga posredujete naprej.« Najbolj slovesen del prireditve, Ekolistina Vsi zaposleni in otroci Vrtca Škofja Loka prisegamo, da bomo: papirčke odvrgli v smetnjak; ločevali odpadke; papir porisali na obeh straneh; ugašali luči; zapirali vodo, da je ne bo zmanjkalo; še naprej tako pridno nosili zamaške v vrtec; če bo kdo odvrgel papirček na tla, povedali, da se to ne dela; pobirali smeti; pripeljali smetarja, da bo odpeljal smeti v tovarno. In vse to zato: da živalce ne umrejo, za čisto okolje, da drevesa ne umrejo, da bo travica rasla in rožice, da se bomo smejali, da bomo lahko dihali. Ekološka igrica Žumer, predstavnica staršev vrtca Nika Debeljak Šabec in v imenu otrok vrtca Ana Bokal, ki je tudi s katero so proslavili pridobitev zelene zastave in zaokrožili ekološke dejavnosti in aktivnosti v letošnjem šolskem letu, je predstavljal podpis ekolistine. Poleg ravnateljice Janje Bogataj in koordinatorke Tine Jemec so se na listino slavnostno podpisali koordinator Ekošole Slovenije mag. Gregor Cerar (v njegovem imenu Marija Brlec), škofjeloški župan mag. Miha Ješe (v njegovem imenu Hermina Kranjc), direktorica Loške komunale Mateja sicer blestela v vlogi voditeljice prireditve. Klavdija Škrbo Karabegović Luka in Jan sta o odpadkih povedala naslednje: »Ko gremo na izlet, odpadke damo v nahrbtnik, prinesemo v vrtec ali domov in jih razvrstimo. V igralnici imamo tudi posodo za biološke odpadke. To delamo zato, da imamo čisto okolico, naravo in zemljo. In da ne bi pili vode, ki je onesnažena …« »Srečni smo, razgibamo se, skupaj smo, pa še Loško je ekološko,« sta Lana in Martin povedala o pomenu gibanja. »Starši, varčujte z vodo in je ne onesnažujte!« (Tina in Maša o pomenu pitne vode.) Otvoritev prenovljenega Salona pohištva Prevc Salon pohištva Prevc v Dorfarjah pri Žabnici bo prihodnje leto praznoval že petnajsto obletnico delovanja. Od odprtja salona v letu 1998 se je zvrstilo nekaj delnih prenov prostora, za najbolj temeljito prenovo in spremembo pristopa pa smo se v salonu odločili v začetku letošnjega leta. Glavni cilj prenove salona je bil izpostavitev najpomembnejših prostorov v našem stanovanju: kuhinje, dnevne sobe, otroške sobe in spalnice. Še zlasti kuhinje, ki so središče našega doma, v povezavi z dnevnimi sobami niso predstavljene le kot razstav- ni eksponat, ampak kot prijetno zaključena celota v sozvočju z zahtevami sodobnega časa in potrebami sodobnega človeka. Slovesna otvoritev prenovljenega salona je bila v sredo, 6. junija, na otvoritvi pa je bila prisotna večina poslovnih partnerjev podjetja, ki zastopajo priznane slovenske blagovne znamke pohištva: Alples, Gorenje, Svea, Iles, Murales, Nova O, Hoja, Slovenska postelja … Večina pohištva, ki je predstavljena v salonu, so namreč slovenske blagovne znamke, kakovostno pohištvo z dolgo življenjsko dobo in veliko uporabnostjo, za katerim stoji vrhunsko oblikovanje in kakovostna poprodajna storitev z montažo pohištva, servisom in garancijo vred. Vabljeni v Salon pohištva Prevc, kjer vam v poletnih mesecih pri- pravljamo vrsto otvoritvenih ugodnosti, v prijetno prenovljenem okolju pa boste laže sprejeli pomembne odločitve o opremljanju vašega stanovanja. Foto: Prevc 18 Julij 2012 Obilo zanimivih člankov 58. številka domoznanskega zbornika Loški razgledi (izdaja ga Muzejsko društvo Škofja Loka) ponuja obilo zanimivih člankov, ki kličejo k branju. Sredi junija so v Sokolskem domu predstavili 58. številko Loških razgledov, ki na 432 straneh prinaša kar enainštirideset prispevkov triinštiridesetih različnih avtorjev. Predstavitev Loških razgledov je hkrati osrednji letni dogodek Muzejskega društva Škofja Loka. Glavna urednica Judita Šega se je sprehodila skozi bogato vsebino tokratne številke. Tako v njej med drugim v sklopu Razgledi lahko prebiramo o temeljnem kamnu baročne cerkve sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko, o znamenitih fizikih in matematikih iz loške okolice v preteklosti, o dr. Jožetu Rantu, ameriškem fotorealizmu in zgodnjem Berkovem slikarstvu, o karbonskih rastlinah pod Lubnikom itd. Določen del prispevkov je namenjen letu ribe Faronike, drugi je posvečen občini in njenim nagrajencem, prebiramo pa lahko tudi leposlovje in teme iz gospodarstva. Poseben niz prispevkov prinaša sklop Gradivo in spomini, v katerem med drugim objavljajo članek o imenu Dražgoš kot slovenskem jezikovnem in kulturnem spomeniku, o portretnem slikarstvu Ivana Groharja, razstavi Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo, Murkovem nagrajencu za leto 2011 za življenjsko delo prof. Janezu Dolencu, 90-letniku arhitektu Tonetu Mlakarju in o številnih zanimivih ljudeh, ki so bili na tak ali drugačen način povezani s Škofjo Loko in so umrli v letu 2011. Nekaj prispevkov je namenjenih še delovanju škofje- 58 2 20 2011 Franja in Ivan Tavčar v fotografskem ateljeju Avgusta Bertholda ob praznovanju življenjskega jubileja (verjetno srebrne poroke, 1912) (Hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki.) Naslovnica 58. številke Loških razgledov loškega muzejskega društva ter predstavitvi knjig in kroniki. Ob predstavitvi nove številke Loških razgledov običajno enemu izmed prispevkov posvetijo posebno pozornost. Tokrat je bilo to delo Mojca Ferle, ki je spregovorila o življenju in delu častne dvorne dame Franje Tavčar. Slednjo večina najbolj pozna kot ženo pisatelja Ivana Tavčarja, vendar je bila njena vloga pri javnem delovanju v takratnem času izredno pomembna. Kot je dejala avtorica prispevka, je Franja Tavčar delovala predvsem na dobrodelnem in humanitarnem področju ter je zavzemala vodilno vlogo med narodnimi damami. Kot sposobna organizatorka je predsedovala predvsem meščanskim liberalnim društvom in bila dele- žna številnih priznanj. Leta 1917 je bila med glavnimi pobudniki zbiranja podpisov za Majniško deklaracijo. Skupaj s sestro dr. Janeza Evangelista Kreka, Cilko Krek, sta zbrali 200.000 ženskih podpisov za deklaracijo. Franja Tavčar je postala tudi prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karađorđevič, leta 1928 pa je kot prva ženska postala ljubljanska častna meščanka. Ob zaključku večera se je predsednik Muzejskega društva Škofja Loka mag. Aleksander Igličar zahvalil glavni urednici Juditi Šega ter drugim članom uredniškega odbora, ki ga poleg Šegove sestavljajo še Helena Janežič, mag. Tone Košir, Ivica Krek, Marija Lebar in dr. France Štukl. Klavdija Škrbo Karabegović Loški razgledi so domoznanski zbornik z najdaljšo neprekinjeno tradicijo izhajanja na Slovenskem. Pobudo zanje je dalo Muzejsko društvo Škofja Loka, ki jih izdaja že od leta 1954. Izhajajo enkrat letno in prinašajo izvirne znanstvene, poljudnoznanstvene in leposlovne prispevke s področja zgodovinopisja, geografije, narodopisja, naravoslovja, gospodarstva, kulture in družbenega dogajanja v škofjeloški občini v preteklosti in sedanjosti. Za nami že 2. Electricity V petek, 15. Junija, se je Škofja Loka že drugo leto zapored prelevila v mesto elektronske glasbe. Cel dan je na več lokacijah po vsem mestu potekal festival elektronske glasbe, imenovan Electricity. Začel se je v dopoldanskih urah, ko je glasba odmevala iz sedmih različnih lokacij. Predstavili so se DJi, ki so poskrbeli za različne okuse ljubiteljev elektronske glasbe. Proti večeru se je na Mestnem trgu odvil koncert priljubljene glasbene skupine Jimmy Barka Experience, ki je znana po mešanju različnih glasbenih zvrsti. V poznih večernih urah pa se je dogajanje preselilo na dve prizorišči na škofjeloškem gradu, kjer so se zvrstila priznana imena elektronske glasbene scene, kjer je zabava trajala vse do 4. ure zjutraj. Zadovoljna množica obiskovalcev, ki so prišli tudi iz drugih krajev po Sloveniji dokazuje, da je festival dobra promocija tisočletnega mesta na sodoben, urban in predvsem mladim privlačen način. Ema Lukan Electricity je v Škofjo Loko privabil veliko množico mladih iz vseh koncev Slovenije. 19 Julij 2012 Tek štirih mostov V soboto, 16. junija, je v Škofji Loki potekal prvi nočni Tek štirih mostov. Prireditev je pritegnila mnogo domačih in tujih obiskovalcev. Nekateri so prišli zaradi spremljevalnega dogajanja, drugi zaradi športnega udejstvovanja. Prireditev je dosegla vrhunec zvečer, ko so se tekači pomerili na desetkilometrski preizkušnji, poleg tega pa je Škofja Loka zaživela tudi podnevi. Zvrstili so se različni spremljevalni dogodki. Ob 9.00 so tekaški praznik prvi izkusili predšolski otroci, ki so za nagrado prejeli kepice sladoleda. Popoldne so potekale tekaške preizkušnje osnovnošolcev. Medobčinsko prvenstvo osnovnošolcev v uličnem teku je osvojila OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki se je za nagrado prav tako posladkala s sladoledom. Prireditelji so poskrbeli tudi za obiskovalce, ki so se želeli kako drugače športno udejstvovati. V organizaciji Plesnošportnega centra RitmoLoko so se lahko preizkusili v plesu zumbe in kolesarjenju oziroma cyclingu, ki postajata vse bolj priljubljeni obliki skupinskih vadb. Ob 16.30 se je na Mestnem trgu, ki so ga napolnili zavzeti navijači, zaključila tretja etapa kolesarske dirke Po Sloveniji, ki je potekala od Ivančne Gorice do Škofje Loke. Istočasno se je odprla filatelistična razstava v Sokolskem domu. Vrhunec sobotne prireditve se je začel ob 21. uri. Tekači v petih starostnih kategorijah so se podali preko štirih mostov. Vseh prijavljenih je bilo 519. Njihova pot je potekala v naslednjem zaporedju: Mestni trg–Spodnji trg– Kašča–Lahov most–Partizanska cesta–Groharjevo naselje–Cesta talcev–Novi svet–Kapucinski most– Mestni trg–Pepetov klanec–Puštalski most–Puštal –Suški most–Suha– Plesno-športni center RitmoLoko je predstavil cycling (kolesarjenje), ki postaja izredno priljubljena skupinska vadba. Nočni tek je bil za obiskovalce posebno doživetje. Suška cesta–Sorška cesta–Spodnji trg–Mestni trg. Zmagovalca teka sta bila Gregor Kustec in Tanja Potočnik. Na razglasitvi sta bila prisotna škofjeloški tekaški as Matic Osovnikar in Roman Kejžar. Podelili so tudi nagrado za najštevilčnejšo skupino, ki se je udeležila nočnega teka. Zmagovalna skupina, ki si je nadela ime Kdor nima v glav', ima pa v nogah, je štela kar štirideset udeležencev. Posebno omembo si zasluži tudi najstarejša udeleženka Teka štirih mostov, 83-letna Helena Žigon. Ko je bila razglasitev končana, se je začel zabavni program pred stavbo upravne enote s skupino OF. Tekači, ki jim je še ostalo kaj energije, so se lahko zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Čeprav je prireditev potekala prvič, se zdi, da so jo tako občani kot obiskovalci prijazno in hitro sprejeli. Želijo si, da postane tradicionalna. Tudi organizatorja, Športna zveza Škofja Loka in Občina Škofja Loka, sta s prireditvijo upravičeno zadovoljna. Ema Lukan Srednja šola za lesarstvo najbolj pozor(!)na V sklopu kampanje Pozor(!)ni za okolje, ki je letos na pobudo družbe Goodyear Dunlop Sava Tires potekala drugič, je naziv najboljše šole prejela Srednja šola za lesarstvo Šolskega centra Škofja Loka, sicer že lanskoletna zmagovalka. Zmaga je torej pripadla domači srednji šoli za lesarstvo, posebno priznanje pa je šlo v roke Srednji šole Jesenice. Prav tako posebno priznanje, in sicer za aktivno sodelovanje v kampanji, sta prejela koordinatorja Janez Štalec iz Loške komunale in mag. Branka Jarc Kovačič iz Tehniškega šolskega centra Kranj, ki sta z dodatnim vloženim trudom pokazala svojo iskreno skrb za okolje. V kampanji je letos sodelovalo že dvaindvajset partnerjev, osrednji del pa je ponovno predstavljalo tekmovanje v ločevanju odpadkov med več kot šest tisoč dijaki s sodelujočih srednjih šol na Gorenjskem. V času tekmovanja je gorenjske srednje šole štirikrat nenapovedano obiskala ekomi20 sija, ki je spremljala doslednost dijakov pri ločevanju odpadkov. Kampanja Pozor(!)ni za okolje se bo nadaljevala tudi v šolskem letu 2012/2013. K. Š. K. Julij 2012 V zgodbe odete poti V drugi polovici aprila smo na Razvojni agenciji Sora, PE Turizem Škofja Loka pričeli z izvajanjem projekta LEADER – V zgodbe odete poti. S projektom želimo v sodelovanju z lokalnimi društvi nadgraditi tematske poti na ravni vsebine, podajanja vsebine in dogajanja na poteh in tako obogatene turistične produkte aktivno vključiti v turistično ponudbo škofjeloškega območja. Partnerji v projektu, s katerimi bomo skupaj pripravljali vsebine tematskih poti, so TD Škofja Loka, TD Sorica, KTD Zali Log, Društvo za razvoj podeželja Resje, TD Sovodenj, TD Žiri in KTD Vigenjc. V projektu bomo pripravili tudi izobraževanje za lokalne turistične vodnike s poudarkom na tematskih poteh, ki ga bo izvedel projektni partner Ljudska univerza Škofja Loka. Projekt je razdeljen na dve fazi. Prva faza se bo zaključila konec julija, v tem obdobju pa smo v sodelovanju s TD Škofja Loka vsebinsko pripravili tematsko pot Pot v Puštal, jo opremili z razlagalnimi tablami, pripravili zloženko in prvič po novi tematski poti popeljali skupino obiskovalcev na Historialu Škofja Loka, 23. 6. 2012. V drugi fazi projekta bomo skupaj s projektnimi partnerji pripravili ali nadgradili vsebino tematskih poti Pot poljanskih dobrot, Pot po Sorici, Pot v Sušo, Pot v Crngrob ter Pot ob rapalski meji, ki bo potekala v dveh etapah, pripravili pa bomo tudi prenovljen program za izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov s poudarkom na tematskih poteh. Izobraževanje bo izvedeno v jeseni 2012. S celostno urejenimi tematskimi potmi, na katerih se bodo odvi- V prvi fazi projekta V zgodbe odete poti je nastala tematska pot Pot v Puštal. Oblikovanje logotipa: Jana Jocif. jali tudi razni dogodki in pohodi, želimo domačinom in turistom ponuditi še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Tako bodo lahko preko zanimivih zgodb na prijeten način spoznavali naravno in kulturno dediščino Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje 21 škofjeloškega območja. Več informacij o projektu lahko dobite na Turizmu Škofja Loka na telefonski številki 04 /517 06 07 ali po elektronski pošti marija.demsar@skofja-loka.com. Julij 2012 Za Loko brez živalskih kakcev Otroci iz Vrtca Škofja Loka so 20. junija županu mag. Mihu Ješetu odnesli peticijo za okolico vrtca brez živalskih kakcev. Podprlo jih je lepo število staršev, strokovnih delavcev in drugih spremljevalcev. Že na začetku velja poudariti, da otroci in podpisniki peticije ne sovražijo psov, ravno nasprotno, a želijo, da njihovi lastniki za svojimi ljubljenčki tudi pospravijo. Kot je dejala pomočnica ravnateljice Vrtca Škofja Loka Nina Lapanja, se težava v zadnjih letih samo stopnjuje, zato je ideja o peticiji zorela že nekaj časa. Z zbiranjem podpisov po enotah vrtca so pričeli v spomladanskih mesecih, podprli pa so jih starši, stari starši in številni drugi. »Imamo krasno okolico, a otroci ne morejo sproščeno tekati po travnikih. Vedno mora ena od vzgojiteljic iti pred skupino in opozarjati otroke, kam naj stopajo. A poti so ozke in otroci hodijo skupaj, kmalu stopijo v pasji iztrebek ali celo padejo. Najhuje je pozimi, ko bi se radi poigrali v snegu, a ravno zaradi navedenega tega ne morejo ali pa se otroci povaljajo po snegu, nato pa med preoblačenjem zavohamo smrad,« je razložila Nina Lapanja. A vse to ni samo težava naših najmlajših, tudi šole opozarjajo na nered lastnikov psov pred šolskimi stavbami, številni sprehajalci po lepih poteh in travnikih Škofje Loke prav tako. »Že pri predhodnih opozorilih smo bili deležni podpore škofjeloške občine, ki je postavila dodatne smetnjake za živalske iztrebke, a se, žal, nekateri na to ne ozirajo in bi očitno potrebovali strožji nadzor,« je še dodala sogovor- Izjave otrok Skupina Prijatelji: »Radi imamo kužke, ne maramo pa njihovih kakcev.« Matic: »Tudi mi imamo doma psa. Ko se pokaka v travo, počistimo za njim.« Denis: »Jaz sem že stopil v kakec.« Filip: »Tudi mi vedno pospravimo za svojim psom.« "Gospa, za kužkom morate pospraviti!" Nana Alič, 6 let nica. Zato so pet- do šestletni otroci iz skupine Prijatelji enote Najdihojca skupaj z vzgojiteljico Bredo Benedik in pomočnico vzgojiteljice Andrejo Sever 20. junija zakorakali v občinsko stavbo in škofjeloškemu županu predali peticijo z besedami, da imajo radi pse, ne marajo pa kakcev, saj stopajo vanje in tudi padejo. Dejali so, kako opazijo lastnike, ki se pretvarjajo, da ne vidijo, kako njihov pes kaka, in da jim to ni všeč. »Prav je, da imajo radi kužke, ampak na nas ne smejo pozabiti,« so povedali. Mag. Miha Ješe jih je prijazno sprejel in dejal, kako lahko lastnike psov tudi sami opozorijo. »Zgodilo se je že, da nam je na sprehodu fantek padel v živalski kakec in je bil ves umazan, tako da smo ga morali tuširati. A psi niso nič krivi, to vedo tudi otroci, ki so zelo osveščeni in sami, čeprav tako majhni, opazijo sprenevedanje nekaterih lastnikov psov. Danes sprehod ni več sproščen, najhuje je spomladi, ko se topi sneg. Včasih so otroci v poletnih mesecih celo bosi skakali zunaj, tega si danes niti zamisliti ne moremo,« je dejala Breda Benedik in dodala, da niso edini problem pasji iztrebki, ampak tudi to, da nekateri nimajo psov na vrvici. V vsaki skupini je namreč vsaj en otrok, ki se zelo boji psov; zanj je tako srečanje stresno in ga morajo vzeti v naročje. Klavdija Škrbo Karabegović 22 Matic: »Stopil bi do lastnice psa in ji rekel: 'Če ne boš pospravila, bo narava uničena. Vseeno, če je kakec majhen, morate ga dati v smeti za pasje kakce.'« Peticija za okolico Vrtca Škofja Loka brez živalskih kakcev Z otroki v Vrtcu Škofja Loka v naravi preživimo veliko časa, saj nam le-ta ponuja nešteto možnosti za raziskovanje otrok, aktivno učenje ter njihovo radovednost in razigranost. Živali imajo pedagoške delavke in delavci Vrtca Škofja Loka zelo radi. Naše veselje na sprehodih pogosto zmotijo živalski kakci, na katere otroci po nesreči stopijo. S podpisom te peticije nam lahko pomagate pri premagovanju oz. odpravljanju omenjene težave. Julij 2012 O'glasbena Loka V soboto, 9. junija, je bilo na Placu prav posebno vzdušje. Dopoldne je namreč potekala O'glasbena Loka. Gre za dogodek, na katerem se vsako leto predstavijo učenci in učenke Glasbene šole Škofja Loka. Dogodek je prijeten zaključek šolskega leta za mlade glasbenike, ki vsak dan pridno vadijo na svoja glasbila. Nastopi so potekali tako v solističnih točkah kot tudi v glasbenih sestavih, vseh nastopajočih pa naj bi bilo okrog dvesto. Ker mladim glasbenikom letos vreme žal ni bilo naklonjeno, je del glasbenih dogodkov potekal v notranjosti nekaterih zgradb na Mestnem trgu. Solisti so igrali na flavte, violine, kitare, kljunaste flavte, klavir, orgle, saksofone, klarinete in didaktične harmonike. Obiskovalci so bili navdušeni nad skupinama Rock Skul Bend, Zmešnjavce ter godalnim orkestrom in narodno-zabavnim ansamblom Tudi v avli Sokolskega doma je bilo živahno. Harmonikarski orkester škofjeloške glasbene šole, bučen aplavz so ob preigravanju uspešnic poželi tudi člani harmonikarskega orkestra. V Kristalni dvorani Sokolskega doma so si najmlajši lahko ogledali glasbeno-plesno pravljico z naslovom Lunina čarobna flavtica. Glasbeniki so za eno dopoldne resnično popestrili dogajanje na Mestnem trgu. O'glasbena Loka je hkrati dokaz, da imamo v našem okolju veliko mladih glasbenih Obvestilo lastnikom in spremljevalcem psov V zadnjem času so se razmere v zvezi s pasjimi iztrebki v škofjeloški občini opazno poslabšale. Občinska redarska služba bo tako z mesecem julijem v stanovanjskih naseljih in tudi izven njih pričela s poostrenim nadzorom izvajanja občinskega odloka o reji in registraciji psov ter reji drugih živali, posebej še določb 14. člena omenjenega odloka. Določba 14. člena odloka namreč določa: »Prepovedano je spuščanje psov na urejena otroška igrišča, kopališča, pokopališča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo, ter na kmetijske površine v času vegetacije. Imetniki oz. spremljevalci psov morajo sproti, povsod in vedno odstraniti in počistiti iztrebke psov. Iztrebke je treba spraviti v posebno standardizirano ali primerno vrečko in jo odvreči na določenem ali na za to primernem mestu.« Vse kršitelje omenjenih določb bodo občinski redarji v prvih dneh poostrenega nadzora le opozarjali na kršitev, v nadaljevanju pa jih bodo tudi ustrezno sankcionirali. Občina Škofja Loka 23 talentov, ki se kalijo v Glasbeni šoli Škofja Loka. Kljub slabem vremenu je zanimivo dogajanje pritegnilo veliko obiskovalcev. Namen prireditve je z glasbo oživiti trge in ulice mestnega jedra. Čeprav v deževnem dopoldnevu je mladim tudi letos to brez dvoma uspelo. Ema Lukan Julij 2012 piše: Milena Miklavčič Žirovske novice Gasimo že sto deset let Letos mineva sto deset let od ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Dobračeva. Častitljivi jubilej so člani in članice počastili slavnostno, piko na i so postavili s parado, tako da so številni gledalci lahko zaploskali gasilcem in gasilkam, oblečenim v svečana oblačila, ter njihovi mobilni opremljenosti. Mlado in staro se je razveselilo tudi novega večnamenskega športnega igrišča ob gasilskem domu, ki so mu na praznični dan prerezali otvoritveni trak. Predsednik omenjenega gasilskega društva Martin Oblak je ob tem poudaril, da bo igrišče združevalo vse krajane, ne samo gasilce. Da je delo prostovoljnih gasilskih društev pomembno ne samo na lokalnem in regionalnem, pač pa tudi na državnem nivoju, je potr- Aleš Hojs, ki je med drugim dejal: »Brez prostovoljnih društev v pri- dil slavnostni govornik, minister za obrambo Republike Slovenije, Iz občinske beležnice Junij je v Žireh raznolik, nabit z dogodki, ki sledijo drug drugemu. Pogovor z županom Janezom Žakljem je stekel v času praznovanja 110. obletnice PGD-ja Dobračeva in tik pred odprtjem novega nogometnega igrišča, o čemer bomo poročali v naslednji številki Loškega utripa. S finančno pomočjo Švice in projekta Real boste osnovno - šolo kmalu ogrevali z obnovljivimi viri energije. Fotovoltaična elektrarna je že montirana na strehi, sedaj lovimo roke, ker se julija znižajo cene za ta način proizvedene energije. Naj povem, da je vrtina že zvrtana. V novem šolskem letu se bo šola ogrevala povsem drugače kot do sedaj. cesto. Samo malo bo treba še potrpeti. Izgradnja kanalizacijskega sistema v naseljih Dobračeva in Rakulk se uspešno končuje. Glavni vodi so položeni, z njimi bomo oskrbeli še naselje Bedrih, čeprav to ni bilo v prvotnem načrtu. Gradbeno dovoljenje za posodobitev čistilne naprave smo že dobili, trenutno pa iščemo najbolj ugodno ponudbo za posojilo v znesku 360.000 evrov. Mi, ki se vozimo po Dobračevski ulici, mimo gostilne Pri županu, že nestrpno čakamo na obnovljeno Grelnik sanitarne vode 300 l 2x visokoproduktivni kolektor Tinox Priklju~ni set s ~rpalko Raztezna posoda VSE ZA KOPALNICE! meru katastrof pomoč ne bi bila taka, kot je. Ob misli na gasilce nas greje zavedanje, da so tudi v aktualnem trenutku pripravljeni kaj postoriti zastonj.« Z dobračevskimi gasilci so praznovali vsi Žirovci. Iskreno jim je čestital župan Janez Žakelj, ki je poudaril, da jim sicer želi čim manj intervencij in čim več treninga. Temeljni kamen dobračevskemu gasilstvu so, po velikem požaru v letu 1902, postavili domačini z željo po zagotovitvi večje varnosti za okoliške prebivalce. Njihovo delo so naslednji rodovi nadgrajevali in dopolnjevali, tako da je danes PGD Dobračeva osrednja gasilska enota v žirovski občini in šteje kar 520 članov. V letu praznovanja so njihovi pionirji postali regijski prvaki v orientaciji, ekipa Gasko Team pa je osvojila drugo mesto na firecombat tekmovanju v Šenčurju. Za njimi je tudi zelo uspešna akcija, ki jo je zaznamovala gasilskoreševalna vaja v večstanovanjski objektu na Triglavski ulici. Poveljnik akcije je bil Luka Čadež, ki je ob tem povedal: »Akcije smo se lotili s predpostavko, da je prišlo do eksplozije v kurilnici objekta, več ponesrečenih pa je ostalo ujetih v višjih nadstropjih. Pomagali so nam tudi gasilci iz sosednjih krajev ter jamarji iz Gorenje vasi.« ZA VAS NUDIMO: -VSE ZA OGREVANJE IN VODOVOD -ODTO^NA PLASTIKA 890,46 € -KOPALNI[KA OPREMA + ddv -GRADBENI MATERIAL -KLIMATSKE NAPRAVE KOMPLET ŽE OD 1.830,98 € + ddv Nabava kompleta je subvencionirana s strani Eko sklada! 24 Julij 2012 Zlati in srebrni Na 46. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije sta se uvrstili dve raziskovalni nalogi iz OŠ Žiri. Na področju etnologije se je izkazala naloga z naslovom Prekini, če si upaš avtorjev Ceneta Rakuščka in Jaka Kopača, za katero sta prejela srebrno priznanje. Na področju računalništva in telekomunikacije se je naloga z naslovom Če nisi na spletu, ne obstajaš avtorja Tilna Kopača pozlatila. »Socialna omrežja se mi zdijo zanimiva,« je povedal. »Pri raziskovanju sem si pomagal z anketo, ki sem jo razdelil med sošolce v devetih razredih. Ugotovil sem, da se na spletu pogovarjajo o šoli, o problemih, nekdo je, zanimivo, celo zapisal, da govori o svojih težavah le z neznanci. Največ uporabljamo FB, v našem razredu vsi, tudi tviter je priročen. Povprečje uporabe sta kakšni dve uri na dan, vsi, razen dveh, pa so zapisali, da so z internetom zasvojeni. Jaz se kliknem zaradi prijateljev, a le vsake toliko časa.« Tilna je pohvalila tudi mentorica Andreja Bogataj, ki je bila s svojim varovancem zelo zadovoljna. Bodo šolska vrata čez počitnice zaprta? Letos ne. V večnamenskem prostoru novega prizidka bo julija potekala mednarodna konferenca o medgeneracijskem sodelovanju. Medgeneracijsko središče se bo z nosilcem projekta – Fakulteto za arhitekturo preselilo v Žiri, kjer bodo tako z domačimi kot tujimi gosti poskušali poiskati tiste nove modele socialnega varstva starejših, ki se v Sloveniji in svetu šele uveljavljajo. Preverili bodo možne lokacije za manjši dom, z njimi bodo sodelovali tudi upokojenci in Silva Pivk, ki je vodja žirovskega projekta Starejši za starejše. 25 Koncert Pihalne godbe Alpina V preteklih dneh so svoje bogate glasbene spomine obujali tudi člani Pihalne godbe Alpina, saj so pred ali po slavnostnem koncertu (ne ve se točno) v dvorani DPDja Svoboda na rojstnodnevni torti upihnili kar 65 svečk. Godbeniki so pod vodstvom dirigenta Branka Mraka zaigrali Dvorakove Slovanske plese, plesali argentinski tango, se sprehodili po brazilskih plažah, obiskali Španijo ter se na koncu vrnili domov, med najbolj znane glasbene poslastice dežele pod Alpami. S svojim rokerskimi programom so potovanje popestrili gosti večera Rock skul bend pod vodstvom Jake Strajnarja. Vodenje večera so tokrat zaupali Maji Filipič. Julij 2012 piše: Milena Miklavčič Novice iz občine Gorenja vas-Poljane Visoške čarovnice prižgale pipo miru Z odprtjem prenovljenih prostorov v pritličju dvorca na Visokem so v občini Gorenja vas- Poljane zelo dostojno in nepozabno obeležili dan državnosti. Roko na srce – mnogi so se že nekaj časa spraševali, zakaj se je z obnovitvenimi deli sploh čakalo. Spomladi so v soglasju s ško- fjeloško občino, ki je solastnica kompleksa, in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (zraven so bili tudi člani Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar in oskrbnik Štefanove hiše, Boris Oblak) staknili glave in padla je odločitev, da uredijo del notranjosti, vhodno vežo in sobo. Očistili Čestitke obema družinama Utrinek s slavnostne otvoritve so park, pustili so le drevesa, ki jih je zasadil vrtnar Ivana Tavčarja. Uredili so poti in parkirišče, že dober mesec je odprt vrt, na katerem gostom (največ je kolesarjev in sprehajalcev) postreže gostilničar iz gostilne na Vidmu. Za oživetje dvorca so precej – tako finančno kot z delom – prispevali Krajevna skupnost Poljane je ob letošnjem dnevu državnosti podelila dve priznanji. Prvo je prejela družina Podobnik za zelo uspešno delo celotne družine v Prostovoljnem gasilskem društvu Poljane. Drugo pa je zasluženo šlo v roke družini Klinec za najbolj športno družino, saj so kar trije od petih otrok smučarski skakalci, ki se ponašajo z odličnimi rezultati tudi z mladinskega svetovnega prvenstva. nekateri domači obrtniki: Zidarstvo Božnar, Inštalaterstvo Slavko Krek, Gradbeništvo Topos. Na otvoritvi je župan Milan Čadež predstavil prgišče utrinkov iz novejše zgodovine dvorca, številni gostje iz domačih in tujih logov pa so prisluhnili bogatemu kulturnemu programu. Nogometni in hokejski spektakel na Lazah V soboto, 23. junija, je v Lazah pri Leskovici potekal drugi tradicionalni nogometno-hokejski spektakel v organizaciji Športnega društva Gamsi Laze. Številni obiskovalci so z navdušenjem sprejeli hokejiste jeseniškega Acronija in slovenske hokejske reprezentance. Družina Klinec je prejela priznanje KS Poljane. Za pašo za oči so najprej poskrbele mažoretke iz Železnikov, morda je tudi zaradi njih nogometašem – veteranom, ki so se pomerili s Hrvaško, hitreje stekel po žilah adrenalin. Po tekmi, rezultat je bil 1 : 1, se je pričel nogometni troboj, v katerem so sodelovali hokejisti Jesenic, slovenska hokejska reprezentanca ter ŠD Gamsi. Ob koncu, ko so sešteli točke, so na zmagovalno stopničko stopili gostitelji, drugi so bili HK Jesenice, bronasta pa je bila slovenska hokejska reprezentanca. Karate klub Ronin osvaja prva mesta V začetku junija je v Parizu, v športni dvorani Pierre De Coubertin, potekalo 9. evropsko JKA otroško in kadetsko prvenstvo in 4. evropsko JKA veteransko prvenstvo. Udeležili so se ga tudi trije člani Karate kluba Ronin iz Poljan in dosegli odlične rezultate. Udeležilo se ga je približno šeststo tekmovalcev iz sedemnajstih držav, Poljanci pa so s seboj pripeljali Aleša Čadeža (kadeti 16–18 let – kumite, posamično in ekipno), Iztoka Logarja (veterani – kumite) in Jurija Šubica (veterani – kumite in kata). Finale EP v kumiteju – veterani je bilo glede na rezultate enako kot na državnem prvenstvu v Mežici letos: Jurij Šubic je osvojil prvo mesto, Iztok Logar pa je bil odličen – drugi. »Karate klub Ronin je še mlad, ustanovljen je bil leta 2006. V njem aktivno vadi preko petdeset članov. Za strokovno delo skrbi pet inštruktorjev z državnimi licencami. Klub šteje 28 tekmovalcev, ki nastopajo na državnem prvenstvu in pokalnih turnirjih. Šest članov je vključenih v reprezentanco JKA Slovenije. Klub je imel do sedaj eno medaljo z EP 2010 (Jurij Šubic – 3. mesto kumite, člani ekipno – Bochum, Nemčija),« je povedal inštruktor Karate kluba Ronin Jurij Šubic. V malem nogometu so ponovno slavili domačini, predsednik društva Zlatko Ribič pa je podelil dva pokala za najboljša strelca. Dobila sta ga domači igralec Marko Miklavčič in jeseniški Anže Kuralt, ki je z izjemnimi desetimi goli potrdil, da so tudi hokejisti odlični nogometaši. Vzporedno je potekal mednarodni turnir v balinanju v spomin na prehitro preminulega člana Športnega društva Laze, Tomaža Koširja, ki je bil tudi izjemen balinar. Kaj najbolj žuli občane? • Na Sovodnju bi bili zelo veseli 'starega' delovnega časa na tamkajšnji pošti. • Kdo bo zamenjal opeko na kozolcu na Visokem, kjer ob dežju zamaka? • Javna razsvetljava v Gorenji vasi kliče k temeljiti obnovi. 26 Julij 2012 Starejši v akciji in mladi v srcu Občina Škofja Loka je na evropskem razpisu pridobila nepovratna sredstva za organizacijo petih dogodkov, ki govorijo o vlogi starejših v današnji družbi. Prvo mednarodno strokovno srečanje je potekalo od 22. do 24. junija. Namen dvoletnega mednarodnega projekta je ugotoviti, kako se je spreminjala vloga starejših v različnih evropskih lokalnih skupnostih skozi čas. Prvo strokovno srečanje je nosilo naslov 'Kulturna dediščina kot priložnost za aktivno staranje'. V projekt so poleg škofjeloške občine, ki je nosilka, vključene še občine Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki, iz tujine pa Tabor iz Češke, Freising iz Nemčije, Maasmecheln iz Belgije, Zgornja Bela iz Avstrije, Innichen in Medicina iz Italije ter Buonconsiglio Museo iz Trenta. Prvo srečanje je odprla slovenska ambasadorka aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti v letu 2012 Neža Maurer, ki je ob tej priložnosti dejala, kako je Škofja Loka bogata s kulturno dediščino ter da tudi njo že leta navdušuje in ji na ta način pomaga pri ustvarjanju. Na vprašanje, kako si predstavlja aktivno staranje, je na sebi svojstven način dejala: »Če se hočeš aktivno starati, moraš imeti rad sebe in soljudi. Vsak dan moraš skrbeti za svoje postarano telo, čeprav ni več simpatično. Ampak dajte mu oprostiti, vsa živa bitja se postarajo.« Škofjeloški župan mag. Miha Ješe je dodal: »Vsi se staramo, a stari smo toliko, kot se počutimo. Izjemen primer za to je naša častna občanka Neža Maurer in tudi v kulturnem programu bomo videli, kaj pomeni biti mlad v srcu, ko nam bo zapel Mešani pevski zbor Vrelec iz Društva upokojencev Škofja Loka.« V nadaljevanju se je predstavilo naše aktivno in vsestransko društvo upokojencev, za njimi tudi gostje iz Maasmechelna. V naslednjih dneh so dobre prakse predstavili še ostali sodelujoči, vsi skupaj pa so bili prisotni na odprtju letnega vrta in razstave o Ivanu Tavčarju na Visokem. Tam so ob praznovanju 150. obletnice rojstva slikarja Antona Ažbeta podelili Mešani pevski zbor Vrelec iz Društva upokojencev Škofja Loka ponazarja, kaj pomeni biti mlad v srcu. listino častnega člana Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka nekdanjemu nadžupanu mesta Freising za promocijo škofjeloške fotografske umetnosti na Bavarskem. Udele- 27 žili so se še delavnic in razprav na Fakulteti za turistične študije Turistica ter si ogledali nekaj tematskih poti. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2012 Valeta 2012 Prehod iz osnovne v srednjo šolo je eden izmed pomembnih korakov v življenju, česar se najbolj zavejo devetošolci, ko se na valetah ozrejo nazaj in se ob tem zahvalijo vsem, ki so jim pomagali prehoditi preteklo obdobje. Učenke in učenci štirih škofjeloških osnovnih šol zdaj nadaljujejo svojo pot, mnogi med njimi z dobro popotnico v žepu, saj so na različnih področjih dosegli vrsto uspehov. Na letošnji valeti 86 devetošolcev OŠ Cvetka Golarja ni manjkalo plesa, petja in igre. Kot je poudarila ravnateljica mag. Karla Krajnik, si bodo učiteljice, učitelji in ostali sodelavci šole generacijo zapomnili po pridnosti, uspešnosti, delavnosti, prostovoljstvu in ustvarjalnosti. Učenci so veliko truda in dela vložili v priprave na tekmovanja iz znanja, na katerih so zelo uspešno zastopali šolo na raznovrstnih področjih. Tako je petnajst učencev osvojilo skupaj kar štirideset srebrnih ter dvanajst zlatih priznanj, dva učenca pa sta dosegla vse možne točke na nacionalnem preizkusu znanja iz matematike. Več kot dve priznanji so osvojili Veronika Igličar z dvema srebrnima ter zlatim priznanjem na festivalu inovativnih tehnologij, Daša Hafner s štirimi srebrnimi priznanji, Manca Kok s štirimi srebrnimi priznanji ter vsemi možnimi točkami na NPZ-ju iz matematike in Maruša Krmelj s šestimi srebrnimi priznanji in zlatim iz zgodovine. Jaka Pelaič je osvojil štiri srebrna in zlati priznanji iz kemije in fizike, Miha Dagarin je prejel tri srebrna in zlati priznanji iz kemije in fizike ter dosegel vse možne točke na NPZ-ju iz matematike; oba sta bila za uvrstitev med prvih 25 tekmovalcev iz fizike v državi nagrajena z udeležbo na poletni šoli fizike v Kranjski Gori. Najuspešnejša učenka Špela Potočnik je prejela kar pet srebrnih ter zlatih priznanj iz francoščine, fizike, slovenščine, zgodovine in poznavanja sladkorne bolezni. Deset učencev si je prislužilo priznanje za izjemen učni uspeh. Enajst učencev je sodelovalo v mednarodnem projektu MEPI, v okviru katerega so osvojili bronasto priznanje. Učenci so bili aktivni tudi v mednarodnem projektu Comenius in se izkazali tako na projektnih srečanjih v Litvi in Turčiji kot v vlogi gostiteljev na domači šoli. Učenke in učenci so med drugim pokazali nadarjenost za nastopanje, saj so sodelovali v šolski gledališki skupini Orion in se predstavili v gledališki igri Pepelka malo drugače, s svojimi pevskimi talenti pa so popestrili številne prireditve na šoli. Šola se ponaša tudi s številnimi športniki, ki so uspešno zastopali šolo v različnih panogah in tako prispevali svoj delež k osvojitvi desetega mesta na tekmovanju za najbolj športno šolo v Sloveniji. Sodelovali so tudi v projektu ŠKL, kjer so tudi letos osvojili prvo mesto. Nenazadnje velja izpostaviti, da jih je skoraj pol bralo za slovensko bralno značko vsa leta šolanja, uspešno pa so tekmovali tudi za angleško ter francosko bralno značko. Na OŠ Škofja Loka – Mesto je letos šolanje zaključilo natanko 70 devetošolcev. Bili so predstavniki prve generacije, ki je v šolo vstopila s šestimi oz. nekateri celo s petimi leti, torej v popolno devetletno šolo. Po besedah ravnateljice Doris Kužel so bili uspešni na mnogih področjih, tako v športu in znanju kot na področju prostovoljstva. »Tako kot mepijevci so po mojem mnenju posebne vrste prostovoljci tudi vrstniški mediatorji, ki so svoj prosti čas namenjali temu, da so pomagali svojim vrstnikom in jih vodili h konstruktivnim pogovorom in iskanju skupnih rešitev. Vse veščine, ki so jih pridobili, bodo lahko uspešno uporabili na svoji nadaljnji življenjski poti,« je prepričana Kuželova, ki je dodala, da je s to generacijo šolo zapustila kopica nadebudnih glasbenikov, igralcev, radijcev, športnikov, mepijevcev ter mediatorjev. Največ priznanj je osvojil Luka Nunar, med drugim glavni organizator zadnjega šolskega plesa, zelo uspešen je bil Matevž Raspet, zlato Prote28 usovo priznanje je osvojila Anja Bradeško, izkazal pa se je tudi Jon Košir, ki je pod mentorstvom učitelja slovenščine Bogdana Košaka izdal svojo pesniško zbirko Svet je lep. Najboljša športnica na šoli je bila Anja Čibej, najboljša športnika pa Matevž Raspet in Domen Kolenko. Na vprašanje, kakšno sled je pustila generacija, ki odhaja v srednje šole, Kuželova odgovarja, da je to generacija, s katero so pričeli izvajati devetletno osnovno šolanje. Sprva na Novem svetu, od septembra do decembra pa celo v dijaškem domu, ker prostori še niso bili dokončani. »Vseh devet let so nam dajali vedeti, da so generacija, ki potrebuje nenehne spremembe in so nam zato postavljali vedno nove in nove izzive. In ko smo že mislili, da smo našli prave odgovore in strategije, so si izmislili nov izziv in postavili novo vprašanje, zakaj. Brez dvoma so kot diamant, ki slovi kot izredno lep (za nekatere najlepši) mineral, hkrati pa je najtrša snov v naravi, ki jo je zelo težko obdelovati.« Julij 2012 Na OŠ Ivana Groharja je s tem šolskim letom šolanje zaključilo 67 učenk in učencev. Uspešni so bili na vseh področjih, tako na tekmovanjih iz znanja kot v športu. Trinajst učenk in učencev je imelo izjemen učni uspeh vseh devet let, s povprečjem ocen, višjim od 4,75. Dve učenki sta še posebej blesteli, in sicer je Iza Košir osvojila zlato Cankarjevo priznanje in prvo mesto v državi na Cankarjevem tekmovanju, Nika Goršek pa zlato priznanje iz kemije in stoodstotni dosežek pri nacionalnem preverjanju znanja iz matematike. Sicer pa so letošnji devetošolci v tekmovanjih iz znanja osvojili zlati priznanji iz slovenščine in kemije ter veliko srebrnih priznanj iz angleščine, matematike in fizike. Nadpovprečno uspešni so bili tudi na nacionalnem preverjanju znanja pri vseh predmetih. Izjemno uspešni so bili še na športnem področju: v atletiki, plezanju, smučanju in rokometu, tako da so prispevali velik delež k osvojitvi šestega mesta v tekmovanju za najbolj športno šolo v Sloveniji. V mednarodnem programu MEPI jih je kar 21 osvojilo bronasta priznanja. Kot je rekel ravnatelj Marko Primožič, je bila to generacija, ki so ji lahko zaupali, saj je upoštevala dogovore z učitelji in jih hkrati znala velikokrat nasmejati. »Bili so razigrani, a hkrati delavni. Tudi v medsebojnih odnosih so znali ustrezno komunicirati in si pomagati,« je zaključil Primožič in dodal, da so se izkazali tudi na sami valeti, saj so aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi programa. V letošnjem letu je na OŠ Jela Janežiča šolanje uspešno zaključilo šest učencev. »Z vami je zasijala tudi šola, saj je v tem šolskem letu prejela več odmevnih priznanj in nagrad: dve eko nagradi, tridnevni tabor in priznanje za najboljšo eko akcijo, že drugo leto zapored smo najbolj športna šola v Sloveniji, vaši izdelki pa že skoraj en mesec krasijo Groharjevo galerijo v Škofji Loki. Za kar ste zaslužni vi skupaj s prizadevnimi in ustvarjalnimi učitelji,« je na valeti poudarila ravnateljica mag. Marjeta Šmid. Učenci so bili namreč uspešni na različnih področjih, prav posebno pa so se izkazali na likovnem, saj so se udeležili več različnih tovrstnih prireditev, med njimi 29 Male Groharjeve kolonije v Škofji Loki in slikanja panjskih končnic v Radovljici. Zelo uspešni so bili tudi na športnem področju, tako v skupinskih športih, kot sta nogomet in košarka, kot v posameznih disciplinah, npr. pri atletiki in plavanju. Viden pečat so pustili še na področju gledališkega ustvarjanja, saj so s predstavo Janko in Metka gostovali na različnih festivalih in prireditvah. Tudi devetošolci OŠ Jela Janežiča so bili vključeni v projekt Comenius, znotraj katerega so pletli poznanstva z vrstniki drugih narodnosti. Ob tem velja posebej podčrtati in jih s tem pohvaliti, da so bili pripravljeni vseskozi pomagati sošolki in drugim učencem ter delavcem šole. Katja Štucin Julij 2012 Ustvarjali na temo portreta V luči 150. obletnice rojstva Antona Ažbeta in 90. obletnice rojstva Iveta Šubica ter v iskanju teme, ki bi bila dovolj odprta za vse udeležence kolonije, je umetniški svet Združenja umetnikov Škofja Loka izbral temo Portret. Petnajsta kolonija Iveta Šubica je potekala od 31. maja do 3. junija v Štefanovi hiši v Poljanah, v kateri sta se rodila Janez in Jurij Šubic. Prostor in okolica, nabita z ustvarjalnostjo iz zgodovine Šubicev, je tako že leta idealno mesto za kolonijo, na kateri kar vre od umetniške energije. Tokrat je na koloniji sodelovalo več kot trideset umetnikov iz Združenja umetnikov Škofja Loka, povabljeni gostje in izbrani udeleženci iz razpisa za kolonijo. Kolonija je bila letos tudi mednarodno obarvana, ustvarjali pa so na temo portreta. Nastala so zelo raznolika dela: od likovnih, ki prevladujejo (torej slikarskih, kiparskih in fotografskih del), do stripa in literature. Kot smo že omenili, je letošnja kolonija potekala v luči 150. obletnice rojstva Antona Ažbeta in 90. obletnice rojstva Iveta Šubica in ob iskanju teme, ki bi združevala oba ter bila hkrati dovolj odprta za vse udeležence kolonije, so se odločili za portret. »Termin portret lahko uporabljamo v razširjenem prostoru zaznave, ki vzpostavlja temelje v semiotični, znakovno simbolni sferi in ki se, prej kot opis oziroma upodobitev portretiranca, vzpostavlja v strukturiranju simbolnega – pomenskega referenčnega sistema. Na kratko, v simbolnem prostoru umetnosti. S takšnim prostorom, odprtim in pomenljivim, se letos spogleduje petnajsta kolonija Iveta Šubica, ki se s tem žlahtnim žanrom želi pokloniti obletnici dveh velikanov širše loške in panslovenske umetnosti,« je dejal predsednik umetniškega sveta Združenja umetnikov Slovenije Mito Gegič. V času kolonije so organizirali predavanje z naslovom Freskantski opus Iveta Šubica, ki ga je pripravila kustosinja Medobčinskega muzeja Kamnik Saša Bučan, obiskali so rojstno hišo Antona Ažbeta v Dolenčicah, v nedeljo pa so odprli vrata vsem obiskovalcem, ki so si prišli ogledati tako Štefanovo hišo kot umetnike med delom. Predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka Rado Dagarin je z izvedbo letošnje kolonije zelo zadovoljen. »Med udeleženci je vladalo odlično vzdušje, vreme nam je služilo, pa še zunanji obisk je bil zelo dober. Seveda se moram zahvaliti občinama Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka ter vsem ostalim sponzorjem,« je dejal Dagarin. Podpredsednica loškega združenja umetnikov Agata Pavlovec pa je svoje vtise s kolonije strnila takole: »Po navadi likovniki ustvarjamo doma, v svojem ateljeju, sami. Na koloniji pa se srečamo enako misleči, izmenjamo izkušnje in se veliko pogovarjamo, ker se sicer ne srečamo pogosto. No, poleg tega pa tudi veliko delamo, saj preprosto pride do ustvarjalnega izbruha. Vsak od nas konča najmanj dve do štiri dela, nato pa sam naredi izbor, kaj bo dal na razstavo.« Dela so postavili na ogled v Štefanovi hiši, od 27. julija dalje pa si jih bo moč ogledati tudi v Kulturnem centru Škofja Loka, v Sokolskem domu. Klavdija Škrbo Karabegović Enrico Sinatra, Italija: »Za petnajsto kolonijo Iveta Šubica v Poljanah nad Škofjo Loko sem izvedel od mojega mentorja in prijatelja Mita Gegiča ter Maje Šubic. Sem vizualni oblikovalec in to je bila moja priložnost spoznati druge umetnike, kar je eden od mojih ciljev, odkar sem prišel v Škofjo Loko. Pred kolonijo nisem vedel, kaj me čaka, ampak po tej fantastični, presenetljivi, magični izkušnji imam zgolj pozitivno mnenje o slovenskih umetnikih, ki so se izkazali za prijazne, nasmejane, ustvarjalne in pridne ter moderne. Bil sem potopljen, izgubljen v ozračju umetniške kolonije, kjer je bil vsakdo pripravljen deliti znanje in strast v umetnosti. Ustvarjati umetnost, portret, je bil eden od predmetov kolonije. Prebivati tam, biti del skupine, biti potopljen v umetnosti in ustvarjalen trenutek, je bilo kot biti del portreta. Bil sem eden od odtenkov barv. Na koloniji sem delal, snemal ozračje, spoznaval ljudi in pomagal pri kuhanju. Biti na takšni koloniji je definitivno izkušnja, ki jo privoščim vsakemu umetniku.« Saša Bezjak, Gornja Radgona (aprila je imela samostojno razstavo v Sokolskem domu): »Najbolj všeč mi je bila raznolikost umetnikov in mednarodna udeležba. Počutila sem se super, ker je bilo vzdušje na koloniji zelo sproščeno in ustvarjalno. Zanimivo je, ko prideš v neko drugo okolje, kot je bila zame Škofja Loka in sedaj Poljane, ko se družiš z domačini in domačimi ustvarjalci ter spoznavaš in začutiš njihov temperament.« Matej Bizovičar in Todor Vasev sta izkoristila lepo vreme in ustvarjala zunaj. (Foto: Mito Gegič.) Utrinek iz razstave del v Štefanovi hiši, ki so nastala na petnajsti koloniji Iveta Šubica. Razstava bo na ogled tudi v Sokolskem domu, in sicer od 27. julija dalje. (Foto: Boris Oblak.) Zadovoljni obraz Mateja Plestenjaka priča o tem, da mu je tema kolonije očitno blizu. (Foto: Mito Gegič.) 30 Julij 2012 MEPI je zakon! Program MEPI – mednarodno priznanje za mlade ima v svetu več kot petdesetletno tradicijo in velik ugled. V Sloveniji organizirano deluje od leta 2004, od vsega začetka je v program vključena večina osnovnih šol iz Škofje Loke. MEPI je mednarodni program, ki mlade spodbuja k aktivnemu preživljanju prostega časa. Zajema področje športa, učenja veščin, prostovoljnega dela in odprave. V ponedeljek, 11. junija, je v OŠ Škofja Loka – Mesto potekala zaključna podelitev bronastih priznanj MEPI na medobčinski ravni. Zbrane je najprej pozdravila ravnateljica Doris Kužel, ki je opozorila na pomen priznanja MEPI za nadaljnje zaposlovanje in vpis v srednje šole. Župan, mag. Miha Ješe, je poudaril vidik prostovoljstva in sodelovanja. Mladim je sporočil, da največ dobiš takrat, ko daješ. MEPI je v tujini priznan program, ki pri nas še ni deležen tolikšne prepoznavnosti. Udeleženci so med prebivalci Škofje Loke izvedli anketo in izkazalo se je, da pravzaprav le malo ljudi ve, kaj MEPI pravzaprav je. Tudi mladi dobitniki priznanj Mepijevci so skupaj s svojimi mentorji zapeli himno. so poskrbeli, da je bila prireditev zabavna. Učenci OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi so zaigrali kratko igrico, njihovi kolegi iz OŠ Cvetka Golarja pa so pokazali, katerih plesnih korakov so se naučili v sklopu programa. Bronasti mepijevci, ki prihajajo iz OŠ Ivana Groharja, so v igrici nazorno prikazali, kako so potekale njihove urice prostovoljstva v domu starejših občanov. Letos so podelili 46 bronastih priznanj. Mladi lahko naslednje stopnje (srebrno in zlato priznanje) 31 dosežejo v srednjih šolah, med katerimi je aktivna tudi Gimnazija Škofja Loka. Za konec prireditve so vsi mepijevci zapeli MEPI himno in se z nasmeškom na obrazu podali novim dogodivščinam naproti. Ema Lukan Julij 2012 Na paradi cvetja s Pihalnim orkestrom Alples Začetek junija je bil za člane Pihalnega orkestra Alples Železniki še prav posebej zanimiv – nastopili so namreč na Festivalu cvetja v francoskem mestecu Pertuis, kjer so se udeležili ulične parade cvetja. Pogovarjala sem se s predsednikom Pihalnega orkestra Alples Železniki, Gregorjem Bogatajem. Kako je prišlo do nastopa na tako zanimivem festivalu? Poklical me je Aleš Breznikar iz agencije Alpa in me povprašal, če smo zainteresirani za nastop na Festivalu cvetja v Franciji. Pihalna godba, ki bi sicer morala nastopiti, je odpovedala, tako da smo priložnost dobili mi. Pogoj za nastop na festivalu pa je bil, da so godbeniki oblečeni v narodno nošo, kar seveda smo. Odločili smo se, da ponudbo sprejmemo. Pridružila se nam je starejša skupina mažoretk. Ste imeli kakšne posebne priprave? Več časa smo namenili skupnim vajam orkestra, tako da smo v tednu pred odhodom imeli vaje vsak večer. Preigravali smo repertoar, ki smo ga pripravili za nastop. Narediti smo dali tudi posebne majice s potiskom opisa poti v Francijo. Kadar se odpravimo kam dlje, naredimo tako, ker ne moremo biti ves čas oblečeni v narodne noše. Do sedaj se je nabral že kar čeden kupček takih majic. Kdaj ste se odpravili na pot? Festival se je odvijal v soboto, 2., in v nedeljo, 3. junija. Na pot smo se odpravili v petek, 1. junija, ob 19. uri. Dva voznika iz Avtoprevozništva Špik Ivan, s. p., sta nas čakala pred Alplesom, kjer smo s skupnimi močmi natovorili glasbila in osebno prtljago. Mislim, da se po končanem natovarjanju niti miška ne bi več mogla stisniti v prtljažnik. Čakala nas je dolga pot. Na Fernetičih smo zapustili Slovenijo in pot nadaljevali do Benetk, nato proti Bresci do Genove. Peljali smo se po italijanski ali Ligurski rivieri, mimo San Rema, kjer smo se kmalu zapeljali v Francijo. Tam nas je čakala vožnja po francoski rivieri, bolj znani kot Azurna obala. V 19. stoletju si je namreč Azurna obala nadela podobo kraja, ki ga obiskujejo mondeni, bogati in predvsem tuji gostje. Sredi eksotičnih vrtov so zrasle razkošne vile, na nabrežju pa so se nizali hoteli z velikimi in razkošnimi apartmaji. Po drugi svetovni vojni je Azurna obala doživela pravi naval množičnega turizma, ki je spremenil njeno podobo. Ob jahtnih pristaniščih so ponekod zrasla velika turistična središča, ki še danes veljajo za ena najbolj iskanih. Prvi tak občutek mondenosti smo doživeli pri nočni vožnji skozi Monako. Naj kot zanimivost omenim, Naša dekleta so očarala. (Foto: Renata Uranjek) da smo se peljali po cesti, kjer je potekala dirka Formule 1. Ker so šele pospravljali teren, smo videli štartna mesta, bokse, tribune … Vaš cilj je bil mesto Aix-en-Provence, nato še mestece Pertuis. Člani Pihalnega orkestra Alples Železniki in mažoretke Mažoretnega društva Železniki (Foto: Renata Uranjek) 32 Po štirinajstih urah vožnje smo prispeli do hotela v mestu Aix-enProvence, kjer smo bili nastanjeni. Naj povem nekaj malega o tem zanimivem mestu: kraj leži v Provansi ob reki Arc, 32 kilometrov severno od središča Marseilla. Mesto je leta 122 pred našim štetjem ustanovil Sextius Calvinus kot Aquae Sextiae. Mineralno kopališče se je razvilo okoli leta 15 pred našim štetjem ob tamkajšnjih toplih mineralnih izvirih. Aix-en-Provence je danes mesto umetnosti in gostuje umetniške šole in univerze. Središče mesta je staro mestno jedro, obkroženo z bulevarji in mestnimi trgi. Znameniti prebivalec mesta je bil med drugimi Cezanne, ki se je tam rodil leta 1839. Skratka, krasno mesto. Nekaj znamenitosti smo si ogledali, bili pa smo precej utrujeni od vožnje, po dolgem deževnem obdobju pri nas v Sloveniji pa tudi nevajeni vročine, ki nas je pričakala. Provansa ima namreč najbolj suha in vroča poletja v Franciji. Pripraviti smo se morali za nastop ob devetih zvečer, v 22 kilometrov oddaljenem mestecu Pertuis. Julij 2012 Pihalni orkester Alples Železniki (Foto: Renata Uranjek) Nastopili ste na vsakoletni paradi cvetja v tem majhnem mestu. Tako je. To je bil namen našega potovanja. Vsako leto priredijo Festival cvetja ali Corso fleuri. V dveh dneh se parada trikrat poda na obhod po mestu. Prvič smo korakali v soboto ob devetih zvečer. Videti je takole: v paradi sodelujejo glasbeniki ali glasbene skupine iz Francije, pa tudi gostje iz drugih držav, Madžarske, Španije ... Na paradi se predstavijo vozovi, ki so okrašeni z drobnimi cvetovi, narejenimi iz krep papirja. Vmes dodajo sveže cvetje. Vsak voz predstavlja svojo zgodbo ali utrinek iz življenja. Za krasitev enega voza porabijo približno deset mesecev, vsako leto pa okrasijo nove. Med vsakim vozom po mestu paradira po ena glasbena skupina. Torej: Ste doživeli kaj posebno zanimivega? Že samo potovanje je bilo zanimiva izkušnja. Spoznali smo čudovito Provanso. Lepo ohranjene starodavne vasice, sezidane iz kamna, ki se vrstijo ena za drugo, dišeči nasadi rož, palm in borovcev, vse to je bila čudovita izkušnja drugačnosti, ki so jo s svojim mediteranskim značajem še dodatno popestrili ljudje, ki smo jih srečali. Organizator, ki nas je pričakal in nas potem vodil in usmerjal na paradi, je bil na primer zelo navdušen nad našim gorenjskim vriskanjem. Kadarkoli je želel, da naš klarinetist Matevž med parado zavriska, je dvignil svoj klobuk, dirigent Martin pa je nato dvignil Matevžev klobuk in razleglo se je vriskanje, da je možakar kar poskakoval od veselja. Zanimiva je tudi zgodba, voz, skupina, voz, skupina … Vsa druščina potem naredi tri kroge po mestu. Ob cesti so postavljene tudi tribune. Ob glavni tribuni se posamezna skupina ustavi in se predstavi z eno skladbo. Potem pa naprej …, seveda stojijo gledalci tudi ob cesti. Vse skupaj traja približno tri ure. Priznati moram, da so nas noge že pošteno bolele, ko smo končno zavili na parkirišče, kjer nas je čakal avtobus z voznikoma. Vrnili smo se v Aix-en-Provence, kjer smo prespali noč. Naslednje jutro smo po zajtrku zapustili hotel in se spet odpravili na parado v Pertuis. V opoldanski vročini smo korakali približno eno uro in pol. Po kosilu pa smo nastopili še enkrat. Cvetlično parado namreč obišče veliko ljudi, tako da so v mestu polno zasedene vse kapacitete. Tudi med čakanjem na nastop na paradi je bilo veselo. (Foto: Renata Uranjek) ki mi jo je zaupala ena izmed vodij naših mažoretk, Marjeta Nastran. Povedala je, da jo je med parado za rokav pocukala neka objokana ženska. Izkazalo se je, da je gospa Slovenka, ki že 56 let živi v Franciji. Spoznala je gorenjsko narodno nošo in zato je sklenila povprašati, od kod prihajamo. Marjeti je povedala, da sta se z možem iz Vipave preselila v Francijo, dobesedno s trebuhom za kruhom. Zdaj že tri leta pokojni mož je bil mizar in mislila sta, da bo življenje v Franciji mogoče lažje. Doma je blizu Pertuisa in je na parado prišla s sinom. V tistem tednu namreč v Franciji praznujejo tudi dan mater, tako da ji je sin za ta dan poklonil obisk na Festivalu cvetja. Po končani paradi so vsem ženskam poklonili rožico. Gospa Kocjančičeva iz Vipave je povedala, da je to najlepše darilo, kar si ga je po mnogih letih v tujini sploh lahko zamislila: da vidi domačo narodno nošo, sliši domače melodije in da lahko spregovori v materinem jeziku. To je bil zelo ganljiv dogodek in vesel sem, da smo gospe tako polepšali dan. V Slovenijo smo se vrnili utrujeni, a polni čudovitih vtisov. Boste na podobnih festivalih nastopali tudi v prihodnje? Tokrat smo na takem festivalu nastopili prvič. Naš nastop so ocenjevali in z veseljem lahko povem, da smo dobili zeleno luč za udeležbo na podobnih festivalih v Franciji in Italiji. Katerih in kdaj, za enkrat še ne morem natančno reči. Vsekakor je to vzpodbuda za nadaljnje delo Pihalnega orkestra Alples Železniki. Nina Drol Parada cvetja (foto: Renata Uranjek) 33 Julij 2012 34 Julij 2012 35 Julij 2012 »Zame so najljubši motiv ptice« Kadarkoli sem v družbi loških fotografov, članov Foto kluba Anton Ažbe (FKAA), se počutim odlično. Vedno znova me presenetijo s svojim zdravim smislom za humor, razgledanostjo in predvsem z dejstvom, da v življenju iščejo lepe trenutke. Tudi skozi fotografski objektiv. Tokrat sem se pogovarjala s predsednikom kluba Janezom Podnarjem, čigar fotografija je maja prejela nagrado na pomembnem natečaju v Pekingu. Kdaj ste odkrili svojo ljubezen do fotografije? S fotografijo sem se ukvarjal že v nižji gimnaziji, kjer smo imeli fotografske tečaje in smo se učili fotografiranja v črno-beli tehniki in z lastnim razvijanjem. Potem sem ta hobi zamenjal z glasbo. Kasneje sem fotografiral predvsem otroke, ljub motiv so mi bili tudi psi. Intenzivneje sem se začel ukvarjati s fotografiranjem pred dvanajstimi leti. Takrat sem srečal Petra Pokorna, ki me je povabil na eno od svojih delavnic. Kmalu sva začela skupaj fotografirati in iskati zanimive motive. Na njegovo pobudo sem se včlanil v FKAA in začel svoje fotografije pošiljati na različne natečaje. Kaj se je spremenilo od vaših začetkov fotografiranja do danes? Precej. Že v teh dvanajstih letih. Začel sem z analogno fotografijo. Samo pet do deset salonov po svetu je, ki še vedno sprejemajo diapozitive v posebno kategorijo. Ocenjevalci znajo ceniti, kaj je dober in kvaliteten diapozitiv, ker se ostrine in barve pri tem ne da popravljati, in če si izbral pravilno osvetlitev, če je pravilna 'štimunga', kot temu rečemo fotografi, je to potem posnetek, ki ga z digitalno fotografijo nikoli ne moreš narediti. Čeprav je analogna fotografija bolj poštena, saj ne izkrivlja realnosti, pa vseeno prisegam na digitalno, predvsem zato, ker takoj vidiš, kaj in kako si fotografiral. Seveda pa ni toliko adrenalina. Prej je bil dvakratni Janez Podnar Večkrat nagrajena fotografija bretonske hiše v Franciji (foto: Janez Podnar) adrenalin: prvič, ko si poslikal, in nato, ko si čakal, da se fotografija razvije in nisi vedel, ali je uspela ali ne. Vendar razvoj mora iti naprej. sinički. Kdo je pri brglezih samica in kdo samec (razen v svatbenem času), ugotoviš šele takrat, ko vidiš, kaj kdo dela. Soprogo sem nadvse razveselil, ko sem ji povedal, da sem slikal brgleze in dejal, da je samica delala luknjico in jo 'štemala', on pa je na veji sedel in pel. Pa Kateri so vaši najljubši motivi? Zame so najljubši motiv ptice. Fotografiranje teh je povezano z veliko potrpljenja in z dobro opremo. Če je namreč ptič majhen, ga je treba umetno povečevati, s tem pa izgubite na ostrini in kvaliteti slike, zato pa je treba posnetke delati čim bližje. Zato imam jaz šotor. Na mesto fotografiranja moraš priti, ko je tema, postaviti šotor, počakati tri do štiri ure, da začnejo ptički letati in šele potem se dajo narediti dobre fotografije. Na katero fotografijo ste najbolj ponosni? Najbolj sem ponosen na serijo fotografij z brglezi. Kar nekaj časa sem poskušal narediti družinsko fotografijo ptičev. Včasih je bila na travniku ob čistilni napravi jablana in tam sem štiri sezone opazoval ptiče. Tri sezone sta bila tam brgleza, vmes sta dala jablano v najem je rekla: »Hudirja, a tam tudi? Ona dela, on poje.« Kateri so po vašem mnenju najtežji motivi? Nočni motivi so najtežji, vsaj meni osebno. Za to moraš imeti poseben občutek. Brglez (foto: Janez Podnar) 36 Julij 2012 Kaj je skupnega vsem fotografom? Potrpežljivost in želja biti ob pravem trenutku na pravem mestu. Vaš kolega Peter Pokorn pravi, da je fotografija lahko tudi način terapije. Ali tudi sami menite tako? Seveda, in sicer odlična terapija. Pred upokojitvijo sem prebral članek Vida Pečjaka, v katerem je odgovarjal upokojenki, kaj naj počne, ko je v pokoju. Predlagal je, naj človek že, ko je še aktiven, razmišlja o tem, kaj bo počel, ko bo v pokoju. Pri tem je treba izbrati nekaj, kar bi bilo lahko poklic. Nekaj, kar te psihično angažira, in to fotografija je. In nenazadnje včasih pridem s kakšnega fotografskega izleta po štirih, petih urah hoje, kar pomeni, da je utrujeno oboje, glava in noge. Tukaj se držim pravila moje mame, ki je bila učiteljica in mi je rekla: »Veš, Janez, dokler bo v glavi vse urejeno, bodo tudi noge vedele, kam iti.« Imate kar nekaj domačih in mednarodnih fotografskih nazivov. Vaše slike so bile pogosto nagrajene. Ravno v maju je bila nagrajena ena od vaših fotografij, narejena v Bretaniji. Organizator natečaja, ki ga omenjate, je bila PSA China pod pokroviteljstvom Ameriške fotografske zveze. Sporočili so mi že, da je moja fotografija nagrajena, nato pa so jo na ponovni selekciji izbrali še za razstavo v Pekingu. Na natečaju je bilo preko tisoč udeležencev. Poslal sem dvanajst fotografij, šest je bilo sprejetih in ena nagrajena, in sicer je to fotografija bretonske hiše v Franciji, ki je ohranila videz in življenje nekdanjega časa. Na tej sliki je zanimivo tudi ozadje, nekoliko Počasnež (foto: Janez Podnar) Rjavi srakoper (foto: Janez Podnar) grozeče, saj se je ravno pripravljalo k nevihti. še vedno z ljubeznijo ukvarjal s fotografijo. Veliko bolj pa si želim, da bi v naš klub, ki se je letos sicer res nekoliko pomladil z novimi člani, pridobili tudi mlade in naše najmlajše. Kakšni so vaši načrti glede fotografiranja? Zase lahko rečem, da se bom 37 Za slednje smo ob 150. obletnici rojstva Antona Ažbeta, ki je bil tudi pedagog, 26. maja pripravili delavnico 'Sorško polje mladim', ki je odlično uspela. Klavdija Škrbo Karabegović Julij 2012 Potrebujemo povezovalno misel Natanko na dan državnosti smo tudi v Škofji Loki slavnostno obeležili 21. 'rojstni dan' samostojne države Slovenije. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kavčič, za kulturni program pa je že tradicionalno poskrbel Mestni pihalni orkester Škofja Loka pod dirigentsko taktirko Romana Grabnerja. Slovenija je pred dvaindvajsetimi leti sprejela plebiscitarno odločitev za osamosvojitev in izstop iz Jugoslavije. Na podlagi te odločitve je leto kasneje, 25. junija 1991, takratna slovenska skupščina razglasila neodvisnost. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti in začeli so se oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovenskima silama: teritorialno obrambo in policijo. »V desetdnevni vojni smo si državljani Slovenije izborili samostojno pot, uresničili smo sanje in žrtvovanja nekdanjih domoljubov. Slovenci smo bili v svoji zgodovini najmočnejši v obdobjih, ko je prišlo do širokega sodelovanja med nosilci prebojnih idej in med ljudstvom; v obdobjih, ko nas je prevzela pozitivna energija in pozitivno mišljenje … V času družbene krize še posebej ni težko zanetiti sovraštva, a to, kar državljani Slovenije danes v resnici potrebujemo, je povezovalna misel, je odločenost za povezovanje družbenega vzdušja, ustvarjalnosti, skromnosti in solidarnosti,« je na začetku dejal mag. Kavčič. V nadaljevanju se je spomnil žrtev, padlih in ranjenih v osamosvojitveni vojni. Med padlimi civilisti je bil tudi Škofjeločan, komaj 18-letni Mohor Bergant. Za kulturni program ob državnem prazniku je poskrbel Mestni pihalni orkester Škofja Loka pod dirigentsko palico Romana Grabnerja. Ker finančna in gospodarska kriza mlade države Slovenije ni zaobšla, je bilo veliko govora tudi o njej. »Okoliščine, v katerih smo se znašli, so prizadele dostojanstvo mnogih posameznikov in družin. Prišel je čas, ko moramo spet stopiti skupaj in doseči konsenz o temeljnih razvojnih vprašanjih. Tako kot smo ob osamosvojitvi odločno strnili vrste, jih moramo tudi sedaj ter najti poti in izhode iz krize,« je med drugim dejal slavnostni govornik in dodal, da je praznovanje državnosti praznovanje vseh državljanov Slovenije brez zadržkov in nepotrebnih predsodkov. »To je praznik pozitivne energije, ki izhaja iz naših najglobljih občutij samozavedanja, da smo Slovenci in ne nekdo drug in da smo si izborili vlogo državotvornega naroda, ponosnega, a sposobnega aktivnega, vzajemno spoštljivega sobivanja z drugimi narodi,« je še povedal mag. Kavčič. Klavdija Škrbo Karabegović Čestitke mladima balerinama Blažka Dolenc in Katja Bukovnik, ki že tri leta pridno trenirata balet v Plesno-športnem centru RitmoLoko, sta ob koncu sezone opravili izpit za prvi razred Nižje baletne šole na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V imenu celotne ekipe Plesno-športnega centra RitmoLoko iskrene čestitke mladima balerinama za uspeh! 38 Ob dnevu državnosti se po navadi spomnimo znanih besed Ivana Cankarja: »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!' Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – puste leže tam, strmé proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev, in je rekel: 'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!' Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila – vzrasla so nebesa pod Triglavom.« Julij 2012 Foto: Anže Krajnik četrtek, 19. 7. • Ob 19. uri: SLOVESNA OTVORITEV 50. ČIPKARSKIH DNI pred plavžem. OTVORITEV 50. JUBILEJNE RAZSTAVE ČIPK • Galerija Muzeja Železniki: RAZSTAVA ČIPK, razstavljajo klekljarice iz Železnikov. • Lovski dom zgoraj: RAZSTAVA KLEKLJANE CERKVENE DEDIŠČINE; RAZSTAVA ČIPK, razstavljajo učenci Čipkarske šole Železniki. • Pr' Benedik: RAZSTAVA ČIPK, razstavljajo klekljarice iz Železnikov. • stari del Železnikov: RAZSTAVA ČIPK PO OKNIH, razstavljajo klekljarice iz Železnikov. • Pri Špendal: RAZSTAVA SLIK, razstavlja slikar Tone Kalan. • Lovski dom spodaj: RAZSTAVA SLIK, razstavlja slikar David Černuta. • Na Logu: sob. in ned., »Pisane drobtinice pod lipo na Logu«, razstava na prostem – Železniki skozi čas. Razstave so odprte v petek od 16. do 21. ure in v soboto ter nedeljo od 10. do 21. ure. petek, 20. 7. • Ob 16. uri: otroški ŽIVŽAV z delavnicami za otroke na Merovem dvorišču. Nastopajo ČAROVNIK GREGA, DEŽURNI ČAROVNIK ZDRAVKO IN ČARODEJ ROMAN FRELIH. • Ob 20.00 uri: LOVSKI VEČER na dvorišču Lovskega doma (organizira Lovska družina Železniki). • Ob 21. uri: FANTJE S PRAPROTNA in Harmonikarski orkester Železniki, koncert pred Plnado. sobota, 21. 7. • • • • • • • Od 10. ure dalje: tržnica domačih pridelkov in izdelkov pred plavžem. Od 10.30 ure dalje: kuhanje lovske specialitete na dvorišču Lovskega doma (organizira Lovska družina Železniki). Ob 17. uri: nogometna tekma ledik : oženjeni (organizira Nogometni klub Železniki). Ob 20. uri: predstavitev starega običaja »pobiranje kranceljnov« z začetkom pred cerkvijo. Ob 20.30 uri: koncert pihalnega orkestra iz Lepoglave pred plavžem (organizira PO Alples Železniki). Ob 21. uri: prikaz kovanja žebljev – »Izdelaj si kovan žebelj«. Ob 21.30 uri: zabavna prireditev z MANCO ŠPIK s skupino pred plavžem. nedelja, 22. 7. • • • • • • • • Ob 10. uri: maša za klekljarice. Od 10. ure dalje: predstavitev domačih obrti in tržnica v starem delu Železnikov. Ob 13.30 uri: zabavna prireditev z Ansamblom JEGLIČ pred plavžem. Ob 14. uri: klekljarski sprevod s konjeniki, pihalnimi orkestri, starodobniki, z mažoretkami in gosti od Mercatorja do plavža. Ob 15. uri: koncert sodelujočih pihalnih orkestrov pred plavžem (organizira PO Alples Železniki). Ob 15. uri: slovensko tekmovanje otrok in odraslih v klekljanju na Merovem dvorišču. Ob 15.30 uri: prikaz kovanja žebljev – »Izdelaj si kovan žebelj«. Ob 17. uri: podelitev priznanj in nagrad za klekljarska in športna tekmovanja. OSTALE PRIREDITVE TEKMOVANJA ZA ZLATO ČIPKO petek, 13. 7. Od 18. ure dalje: 19. festival KRAWAL v kozolcu na Jesenovcu (organizira KUD ROV). Informacije: www.rov-drustvo.si in sodndan@gmail.com. Ob 20:30 uri: Koncert JANEZA LOTRIČA na Boncljevem dvorišču (organizira društvo Vigenjc). Kolesarjenje: sobota, 14. 7. 2012, ob 10. uri: kolesarska dirka na Soriško planino (organizira ŠD Kamikaze). Prijave in informacije: www.kamikaze.si, info@kamikaze.si in 051/330-329. sobota, 14. 7. Od 16. ure dalje: 19. FESTIVAL KRAWAL v kozolcu na Jesenovcu (organizira KUD ROV). Informacije: www.rov-drustvo.si in sodndan@gmail.com. Kegljanje: čet., pet. in sob., od 12. do 14. 7. 2012 (organizira Bar in kegljišče pr' Meru). Prijave in informacije: Bar in kegljišče pr' Meru, 04/510-22-22. nedelja, 15. 7. Ob 9. uri: pohod preko Martinj Vrha (organizira Društvo za razvoj podeželja Resje). Zbor pohodnikov pri kapelici Kristusa Kralja na križišču za Megušnico in Ojstri Vrh. Hoje je za štiri do pet ur. Informacije: 04/514-68-10. Tarok: sobota, 14. 7. 2012, ob 17.30 uri: v Kačjem gradu turnir v taroku (organizira društvo Vigenjc). Prijave in informacije: Kačji grad in 041/482-085. četrtek, 19. 7. Balinanje in tenis: sob. in ned., 21. in 22. 7. 2012 (organizira Ob 18. uri: lutkovni predstavi za otroke na letnem vrtu Bazena Železniki (organizirata Javni zavod Ratitovec). Prijave in informacije: bife Bazena Železniki KUD France Koblar in Javni zavod Ratitovec). in 04/514-63-81. V okviru Historiala Škofja Loka 2011 V nedeljo, 26. junija 2011, bo na domačiji Polenčevih v Od 18. ure dalje: tekmovanje v klasičnem balinčkanju in tekmovanje v pokroviteljPuštalu, poznani kot Nacetova hiša, potekal animacijski se bodo v»zadetek štirih dneh, pod program za14. družine, večer paod se bo14. zaključil duhu festivala stvom Občine Škofja Loka, zvrstili center centra Železnikov« v Kačjem gradu (organizira društvo Vigenjc in Sinergia). Odbojka na mivki: sobota, 7. 2012, urev dalje na historične glasbe in predstavo Coprniška krvava rihta številni zgodovinsko in etnološko obaŠportnem parku Dašnica (organizira Sinergia). Prijave in inforv Loki. rvani dogodki, s poudarkom na lokalOd 10. do 12. ure: muzejske delavnice za otroke v Muzeju Železniki (organizirata Muzej območja.macije: sinergia@siol.net in 041/362-588. ni dediščini škofjeloškega Ponedeljek in torek bosta minila v znamenju strokovnega Železniki in Muzejsko društvo Železniki). Število udeležencev je omejeno,Osrednji obvezne prijave posveta ob 500 letnici potresa, na temo ”Leto ribe faronike” dogodek letošnjega prograin festivala Musica(organizira Locopolitana. Strelsko društvo ma Historiala Škofja Loka 2011 boStreljanje: v nedelja, 22. 7. 2012 do torka, 17. 7. 2012, na tel. št.: 04/514-73-56. soboto, 25. junija 2011, ko se bo ŠkofLotrič). Prijave in informacije: sd.lotric.zelezniki@gmail.com in Loka vrnila v svojo bogato preteOb 21. uri: kovaški skeč »Srce med sabljo in žeblji« v izvedbi KUD FrancejaKoblar v Kačjem klost. Rokodelski sejem, ki bo obudil 041/444-972. gradu (organizira društvo Vigenjc in KUD France Koblar). skorajda že pozabljene obrti, bo s Historial Škofja Loka 2011, 25. - 28. junij 2011 promenado na Mestnem trgu odprl sobota, 21. 7. ”freisinški škof”. Obna kulinarični poOb 14. uri: sprejem pihalnega orkestra iz Lepoglave na Hrvaškem in kratek koncert nudbi se bodo zvrstili še ustvarjalna muzejska delavnica, pravljice za otroletnem vrtu Bazena Železniki (organizira PO Alples Železniki). nedelja, 22. 7. slušali bomo tolkalno skupino Otroci Ob 9. uri: pohod PO POTEH RAPALSKE MEJE pod strokovnim vodstvom poznavalca ritmov. Popoldne bo pestro na grajskem vrtu Škofjeloškega zgodovine rapalske meje (organizira Litostrojska koča na Soriški planini). Zbor poho- gradu, dogajanje bo namenjeno družinam in otrodnikov pri Litostrojski koči na Soriški planini. Štiri do pet ur lahke hoje.kom. S seboj prinesite Na sporedu bodo številne rokodelnice in igrarije, dan pa se bo zasvetilke (rovi, bunkerji ...). Prijave in informacije: www.litostrojska-koca.si in 041/879-267. ključil v okviru Festivala historične Ob 12. uri: srečanje sodelujočih pihalnih orkestrov na letnem vrtu Bazena Železniki glasbe Musica Locopolitana z večernim koncertom. (organizira PO Alples Železniki). ke, na ogled bodo historični plesi, po- 39 Foto: Jana Jocif sreda, 18. 7. TURIZEM ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 1a 4220 Škofja Loka T: 04 517 06 00 M: 051 427 827 F: 04 517 06 05 E: info@skofja-loka.com W: www.skofja-loka.com Julij 2012 V junijski številki smo odšli na dopust, v julijski pa se s polno paro vraèamo nazaj. Kaj vse je novega? Preberite si v tokratnem Brihtolatorju. Klub škofjeloških študentov ima novega predsednika. To funkcijo je na rednih volitvah, ki so potekale v sredini maja, prevzel Primož Simoniè, ki se bo med drugim zavzemal za ohranitev in izboljšanje ponudbe študentom. Šolsko leto na Gimnaziji Škofja Loka se je zakljuèilo Konec šole! Konèno poèitnice! To se je v petek, 15. junija, slišalo po hodnikih gimnazije. Za nami je še eno bolj ali manj (odvisno od posameznika) uspešno šolsko leto. Leto smo zaèeli z že tradicionalnim fazaniranjem, kjer smo naše najmlajše dijake krstili in jih popeljali v dijaški svet, sledilo je ogromno testov, šolsko miklavževanje, kjer so nas dodobra prestrašili parkeljni, po novem letu pa je na šoli potekala tudi cela vrsta tekmovanj, tako na športnih kot tudi na drugih podroèjih, na katerih so naši dijaki "razturali" in si priborili kar nekaj mest na olimpijadah. Seveda ne smemo pozabiti tudi gledališke skupine, ki je ponovno pripravila gledališko igro in gimnazijskega zbora, ki je konec maja na noge spravil Sokolski dom. Na koncu je èetrte letnike èakal še vrhunec srednješolskih let - zrelostni izpit ali po domaèe matura. Šolsko leto smo zakljuèili, poleti pa se podajamo novim dogodivšèinam naproti in si nabiramo energije za novo šolsko leto. Klavdija Rupar Zakljuèek tretje sezone KŠŠ poker lige Junija smo z velikim zakljuènim turnirjem uspešno zakljuèili tretjo sezono KŠŠ poker lige, ki je potekala v MKC Pri Rdeèi Ostrigi. Ligo je sestavljalo 7 rednih turnirjev, na katerih so se tekmovalci potegovali za praktiène nagrade, in zakljuèni turnir, kjer se je za pokal pomerilo 18 najboljših pokerašev po rednem delu. Naslov prvaka lige in tudi zakljuènega turnirja je pripadel Danijelu Zejaku, ki se je že drugo leto zapored zavihtel na vrh loške pokeraške scene. Organizatorji se vsem tekmovalcem zahvaljujemo za udeležbo in upamo na še veliko uspešnih sezon. Urban Pirc Akutna ejakulacija Zmagovalci KŠŠ poker lige Za vas piše Urban Pirc Z leve proti desni stojijo: Vid Jereb, Danijel Zejak, Dejan Bajriè, Gašper Pišlar Slikal: Urban Pirc juliju projekti.kvss.si) ji è e v i v je ww KŠŠa voljo na w Pametne besede je treba zapisati trikrat. Prviè, da jih bralec prebere. acij je n (veè inform Drugiè, da jih bralec razume. Tretjiè, da bralec spozna, da te besede sploh niso pretirano pametne. v o zadnjiè odprta Pisarna KŠŠ-ja b ci , nato pa KŠŠ-jev sredo, 11. julija a oèitnice. Pisarn odhajamo na p ra. b odprla septem se bo ponovno Pametne besede je treba zapisati trikrat. Prviè, da jih bralec prebere. Drugiè, da jih bralec razume. Tretjiè, da bralec spozna, da te besede sploh pretirano niso pametne. Pametne besede je treba zapisati trikrat. Èetrtek, 12. julij festival KŠŠ gre na EXIT - 20.00 in Vsak torek: 18.00 00 - 21.00 vsak èetrtek: 19. ŠD Poden Prviè, da jih bralec prebere. Drugiè, da jih bralec razume. Tretjiè, da bralec spozna, da te besede sploh niso pretirano pametne. ivki m KŠŠ odbojka na 40 Klub škofjeloških študentov, Mestni trg 20 www.kss.si // E-pošta: info@kss.si // Tel.:04/515 54 10 Delovni èas: Pon., sre., pet.: 16.00-21.00 Tor., èet.: 11.00-16.00 Pridruž i se nam na Faceboo k-u. Z nami sodelujejo: Julij 2012 Prireditve v juliju od 1. 7. do 8. 7. od 2. 7. do 6. 7. 18.00 Bralnica na vrtu Sokolskega doma 9.00–13.00 Športne počitnice za otroke od 6. do 10. leta vrt Sokolskega doma torek, 10. 7. Športni park Dašnica in pred OŠ Dražgoše 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v muzeju Loški muzej 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v muzeju Loški muzej Ekološka tržnica Mestni trg 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne rokodelske delavnice Center DUO Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v knjižnici Krajevna knjižnica Trata 15.00 EPHAP 2012: European Photogroup of Art and Performance, letna skupščina Sokolski dom 19.00 EPHAP 2012: Odprtje razstave EPHAP 2012 Sokolski dom Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 20.30 PISANA LOKA: Bromley Youth Concert Band Mestni trg 20.30 Koncert tenorista Janeza Lotriča z organistom Tonetom Potočnikom in hčerko Katarino Lotrič Boncljevo dvorišče 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Gorenja vas, Vaški trg 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Železniki, pri BC Mercator Tarok turnir Kačji grad Gasilska veselica Žiri, Račeva pri Žireh 10.00 14. kolesarska dirka na Soriško planino za zlato čipko 2012 pred restavracijo Lušina na Češnjici 18.00 Tekmovanje mladih glasbenikov Selške doline in odprtje razstave slikarskih del Toneta Kalana Kačji grad 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: taborniške veščine Taborniški dom v Škofji Loki 2. 7. 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka torek, 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v muzeju Loški muzej 16.00–19.00 ponedeljek, 3. 7. sreda, 4. 7. 9.30 9.30 16.00–19.00 četrtek, 5. 7. 9.30 9.30 6. 7. sobota, 7. 7. ponedeljek, 9. 7. od 9. 7. do 13. 7. četrtek, Razstava likovnih izdelkov otrok iz Vrtca Škofja Loka, enota Pedenjped, skupina Polžki Mala galerija Občine Škofja Loka Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v muzeju Loški muzej Ekološka tržnica Mestni trg Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v knjižnici Krajevna knjižnica Trata PISANA LOKA: Dvospev Kavarna Homan Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 20.00 Glasbeni festival: Noč v Bitnjah Srednje Bitnje 20.30 PISANA LOKA: Eva Moškon & bend Kavarna Na štengah 9.30 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Velikonočni koncert pod zvezdami Soriška planina 20.30 PISANA LOKA: Gwen Huges Mestni trg 22.00 PISANA LOKA: Easy Walkers Kavarna Vahtnca 10.00–16.00 Nogometne počitnice za otroke 13. 7. sobota, 14. 7. 9.30 17.30 Mestni trg 19.07 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti 12. 7. petek, Center DUO Škofja Loka 20.30 petek, 11. 7. Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne rokodelske delavnice 9.30 sreda, nedelja, 15. 7. ponedeljek, Škofja Loka 16. 7. Železniki – nogometno igrišče 42 Sponzor objave: RitmoLoko Julij 2012 torek, 17. 7. 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v muzeju Loški muzej 19.00 sreda, 18. 7. Voden ogled po Fužinarskokovaški poti prvi racovniški most 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v muzeju Loški muzej Ekološka tržnica Mestni trg Tekmovanje v klasičnem balinčkanju in tekmovanje 'Zadetek v center centra Železnikov' Kačji grad 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne rokodelske delavnice Center DUO Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v knjižnici Krajevna knjižnica Trata 21.00 Gledališka igra: Srce med sabljo in kladivom Kačji grad 50. ČIPKARSKI DNEVI 2012 Železniki Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka Poker turnir Kačji grad Kačji grad 16.00–19.00 18.00 četrtek, 19. 7. od 19. 7. do 22. 7. petek, 20. 7. 9.30 18.00 sobota, 21. 7. nedelja, 22. 7. 8.00–12.00 Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov ponedeljek, 23. 7. torek, 24. 7. sreda, 25. 7. 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: taborniške veščine Taborniški dom v Škofji Loki 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v muzeju Loški muzej 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v muzeju Loški muzej Ekološka tržnica Mestni trg 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne rokodelske delavnice Center DUO Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: ustvarjalne delavnice v knjižnici Krajevna knjižnica Trata 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka Razstava del nastalih na 15. koloniji Iveta Šubica: Portret Sokolski dom Praznik žetve Žirovski vrh 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 9.30 Dobimo se ob pol desetih: taborniške veščine Taborniški dom v Škofji Loki 9.30 Dobimo se ob pol desetih: športno-rekreativne dejavnosti Škofja Loka 16.00–19.00 četrtek, 26. 7. petek, 27. 7. 19.00 sobota, 28. 7. in nedelja, 29.7. pred Zadružnim domom 7.45 12. kolesarska dirka Poljane– Stari vrh Poljane 19.30 Nastop najboljšega slovenskega humorista Peške, II. del Kačji grad Dan vipavskih dobrot Železniki ponedeljek, 30. 7. torek, 31. 7. 43 Julij 2012 44 Julij 2012 46 Julij 2012 47
© Copyright 2024