1. No category

Sprehod po Mariborskem otoku - delovni listi
Mariborski
otok
predstavlja
edinstven rečni sistem, ki je z
odlaganjem materiala nastal za
brzicami reke Drave. Reka se je
namreč na tem mestu spremenila iz
hitre alpske reke v umirjeno reko, ki
je pot nadaljevala po Panonski nižini.
Zaradi geomorfoloških in botaničnih
posebnosti je bil že leta 1951
zavarovan kot naravna znamenitost,
leta 1961 pa še kot naravni
spomenik.
Otok
predstavlja
pomemben habitat rastlinskih in
živalskih vrst (predvsem ptičev).
Pred vami je načrt otoka s postajami
nalog, ki so vezane na posamezno
območje otoka. Naloge so zasnovane
za samostojno delo ob sprehodu po
učni poti.
Seznam nalog z oznakami postaj:
1. Zavarovano območje narave
Mariborski otok
2. Vrstna pestrost (biodiverziteta)
3. Koliko je staro drevo?
4. Listavci
5. Ali mah res raste le na severni
strani dreves?
6. Iglavci
7. Lastnosti tal – pH
8. Prilagojenost organizmov
Vir slike: Geopedia
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
Naloga 1 - Zavarovano območje narave Mariborski otok
UVOD: Mariborski otok predstavlja pomembno nahajališče številnih redkih in ogroženih rastlin.
Ustrezna geološka podlaga prispeva k uspevanju vrst, ki jih nikakor ne bi zlahka pričakovali na tem
območju. Skupaj namreč uspevajo vrste, ki so značilne za bazična tla (ilirske vrste), prodišča, mokrišča
in »motene« površine (ruderalne vrste), zraven tega pa so na otoku zabeležene številne drevesne in
grmovne vrste. Ob pestri rastlinski sestavi, pa otok predstavlja tudi pomembno prebivališče za
številne vrste ptic in drugih živali.
MATERIAL: Informativna tabla.
NALOGA:
- Razglejte se po okolici in pri tem za orientacijo in vir informacij uporabite tablo z načrtom.
- Razložite pomene simbolov na informativni tabli o obnašanju na naravnem spomeniku.
VPRAŠANJA:
1. Na skici otoka razlikujte in označite ekosisteme, ki jih opazite na tabli (bukov gozd, prodišče,
parkovni nasad ...). Pri tem določite ali gre za naravni ekosistem (NE) ali antropogenega (AE).
Dodajte še smeri neba in mesto izvajanja naloge.
2. Določite katere aktivnosti na otoku niso dovoljene in ugotovite zakaj.
Simbol
Pomen in razlaga vzroka prepovedi Simbol
Pomen in razlaga vzroka prepovedi
3. Postavite se v vlogo upravljavca otoka. Zapišite katere spremembe bi uvedli na območju:
bazenov, gozda, parka, obale in predvidite kako bi to vplivalo na okolje.
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________.
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
Naloga 2 - Vrstna pestrost (biodiverziteta)
UVOD: Življenjska pestrost predstavlja številčnost in spremenljivost vseh življenjskih oblik na nekem
območju, na katero vpliva mnogo dejavnikov (tako biotskih kot abiotskih). Zaradi praktičnosti in lažje
predstavljivosti jo pogosto izražamo s številom vrst na območju, pri čemer je pomembno tudi število
organizmov posamezne vrste. Za območja z nižjo pestrostjo („pionirske združbe“) je značilno, da
obsegajo manj vrst, med katerimi prevladujejo samo nekatere vrste. V primerjavi z območji z visoko
pestrostjo („zrele združbe“), so takšna območja nestabilna in ranljivejša. Slednja namreč omogočajo
vzpostavitev številnih odnosov med vrstami, s čimer utrdijo stabilnost območja.
MATERIAL: Okvir 40x40 cm, literatura.
NALOGA:
-
-
Postavite se na rob poti in previdno postavite okvir na naključno izbrano površino gozdne
podrasti ob poti. Okvir položite tako, da ne poškodujete rastlinja.
Najprej določite vrste rastlin znotraj okvirja in zabeležite število primerkov, ki pripadajo
posamezni vrsti. Če vrste ne poznate, za to vajo njeno ime ni pomembno. Poimenujte jo sami
(npr. drobna belocvetna rastlina).
Ponovite postopek še na trati ob gozdni poti (postavitev okvirja na trato).
Primerjajte rezultate in določite pogoje (biotske in abiotske), ki vplivajo na pestrost rastlin na
obeh mestih.
REZULTATI: Vpišite rezultate meritev. (Število najdenih rastlin in velikost tabele se lahko razlikuje.)
gozdni rob
košena trata
rastlina
število
rastlina
število
A)
A)
B)
B)
C)
C)
D)
D)
E)
E)
F)
F)
G)
G)
H)
H)
I)
I)
J)
J)
VPRAŠANJA:
1. Rezultate predstavite kot stolpčni diagram.
Gozdni rob
Trata
30
30
25
25
20
20
15
15
10
10
5
5
0
0
A B C D E F G H I
J
A B C D E F G H I
J
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
2. Pojasnite, zakaj samo podatek o številu različnih vrst ne zadostuje za oceno kvalitete ekosistema.
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________.
3. Navedite dejavnike, ki vplivajo na vrstno pestrost.
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________.
4. V nalogi ste popisali rastline enega okvirja na trati in enega okvirja na gozdnem robu. Kaj bi bilo
potrebno spremeniti, da bi zagotovili boljšo oceno ekosistemov?
__________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________.
5*. V kolikor vam matematika ne dela večjih težav, izračunajte Simpsonov biodiverzitetni indeks. S
pomočjo biodiverzitetnih indeksov lahko izvedemo primerjavo različnih združb ali ekosistemov, pri
čemer nižja vrednost indeksa pomeni večjo življenjsko pestrost. Vrednosti od 0 do 1.
Formula:
Legenda:
ni – število osebkov vrste i v vzorcu
N – skupno število osebkov vseh vrst v vzorcu
D=∑(n(n-1)) / N(N-1).
∑ = vsota
vrsta
št. os. (ni)
n(n-1)
N(N-1):
_∑(n(n-1))_
N(N-1)
Simpsonov
indeks:
vseh vrst:
vseh os. (N):
∑(n(n-1)):
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
Naloga 3 -Koliko je staro drevo?
UVOD: Starost dreves lahko ocenimo na različne načine. Če imamo na voljo prerez debla, lahko
preštejemo letnice. To so meje med branikami oz. letnimi prirastki. Ti nam veliko povedo tudi o
pogojih, v katerih je rastlina rastla, saj so nekateri prirastki širši kot drugi. Letnice predstavljajo zimski
čas, ko rast drevesa ni intenzivna. Ker pa prereza debla nimamo zmeraj na voljo, si lahko pomagamo
tudi z merjenjem obsega in izračunom letnega prirastka. Obseg drevesa v gozdu bi se naj v enem letu
povprečno povečal za približno 2,5 cm.
MATERIAL: Meter, prerez debla ali štor z vidnimi letnicami.
NALOGA:
1. Določite starost drevesa s pomočjo štetja letnic.
2. Izmerite obseg debla ter vrednost delite z 2,5.
REZULTATI: zabeležite ugotovljeno starost drevesa glede na uporabljeno metodo.
Metoda
Štetje letnic
Merjenje obsega
Rezultat
VPRAŠANJA:
1. Narišite prerez debla in na skici označite letnico ter braniko.
2. Kako bi na podlagi letnic in branik ugotovili, v katerem letu je imelo drevo najslabše oz.
najugodnejše pogoje za rast? Zapišite postopek.
______________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________.
3. Gozdarji (točneje dendrokronologi) za določitev starosti dreves odvzamejo izvrtke, iz katerih s
pomočjo računalnika odčitajo podatke. Ovrednotite prednosti ter pomanjkljivosti dveh metod, ki
smo jih uporabili v nalogi. Upoštevate lahko npr. natančnost, uporabnost, vpliv na drevo itd.
Metoda
štetje letnic
prednosti
pomanjkljivosti
izračun iz obsega
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
Naloga 4 - Listavci
UVOD: Mariborski otok predstavlja pravo zakladnico rastlin, saj na tako majhni površini uspeva kar 10
% vseh slovenskih vrst. Da pa so lahko raziskovalci poimenovali različne vrste, so morali določiti
sistem za razlikovanje med njimi in razvrščanje – določevalne ključe. Obstaja več vrst ključev za
določanje (slikovni, pajčevinasti itd.), vsem pa je skupno, da se na vsakem koraku odločamo med
dvema lastnostnima, dokler ne pridemo do konca oz. določitve vrste.
MATERIAL: Določevalni ključ, literatura o drevesih.
NALOGA:
1. Z uporabo določevalnega ključa prepoznajte naslednja drevesa: navadna bukev, navadni gaber,
hrast dob, črna jelša, poljski brest, beli topol, črni topol, robinija in siva vrba.
REZULTATI: Narišite skice listov določenih dreves in zabeležite najbolj prepoznaven znak za
določanje.
Beli topol (Populus alba)
-znak:
Črna jelša (Alnus glutinosa)
-znak:
Črni topol (Populus nigra)
-znak:
Hrast dob (Quercus robur)
-znak:
Navadna bukev (Fagus sylvatica)
-znak:
Navadni gaber (Carpinus betulus)
-znak:
Poljski brest (Ulmus minor)
-znak:
Robinija (Robinia pseudoacacia)
-znak:
Siva vrba (Salix eleagnos)
-znak:
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
Naloga 5 - Ali mah res raste le na severni strani dreves?
UVOD: Rastline potrebujejo za rast različne pogoje, ki morajo biti zagotovljeni. Ključni izmed teh
pogojev so: osvetljenost, vlažnost, pH tal, temperatura in minerali. Glede na njihove zahteve po
svetlobi lahko razlikujemo med tipi rastlin, npr. med sončnimi in senčnimi rastlinami. Prav tako
nekaterim rastlinam bolje ustrezajo bolj vlažna mesta (npr. mokrišča), drugim bolj suha.
MATERIAL: IR (infrardeči) termometer, svetlomer, LabQuest.
NALOGA:
1. Na drevesnem deblu opredelite mesto z največjo površino mahu.
2. Izvedite meritev osvetljenosti v sredini mesta z največ mahu, na nasprotnem koncu ter na
levi in desni strani od tega mesta (pomagajte si s skico).
3. S pomočjo IR termometra na istih mestih izvedite še meritve temperature, pri čemer naj bo
merilnik od površine zmeraj oddaljen približno 10 cm.
POZOR: IR termometra ne usmerjajte v oči, saj lahko poškodujete vid!
4. Pri obeh meritvah bodite pozorni, da je merilnik postavljen pravokotno na drevo.
REZULTATI: Zabeležite rezultate meritev (T=temperatura, E=osvetljenost) in narišite lego sonca glede
na drevo. Zraven puščic zabeležite še strani neba (S, J, V in Z).
T:_____ °C
E:_____ lux
T:_____ °C
E:_____ lux
T:_____ °C
E:_____ lux
T:_____ °C
E:_____ lux
Čas meritve:
__________
VPRAŠANJA:
1. Iz rezultatov potrdite ali ovrzite hipotezo, da raste mah le na severni strani drevesa.
______________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________.
2. Kateri so tisti pogoji, ki so pomembni za rast mahu in kakšna je njihova povezava s severno lego?
______________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________.
3. Zabeležili ste tudi uro merjenja, saj se vrednosti meritev skozi dan spreminjajo. Zapišite še,
katere spremenljivke bi lahko vplivale na razultate in kako bi meritev napravili natančnejšo?
______________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________.
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
Naloga 6 - Iglavci
UVOD: Iglavci (Pinophyta) so golosemenke. Večinoma so to lesnate rastline, katerih listi so igličasti ali
luskasti, kar jim omogoča rast tudi ob pomanjkanju vode. Za razliko od listavcev, iglice praviloma
ostanejo na drevesu tudi čez zimo (obstajajo tudi izjeme). Enospolni cvetovi so v različno oblikovanih
storžih.
MATERIAL: Določevalni ključ, literatura o drevesih..
NALOGA:
1. Razlikujte med iglicami posameznih iglavcev (rdeči bor, smreka, jelka, macesen) in na podlagi
tega izdelajte določevalni ključ.
REZULTATI: Izdelajte določevalni ključ za razlikovanje iglic med smreko, jelko, macesnom in borom.
(namig za opazovanje: dolžina, oblika, zavitost, število, barva itd.)
Primer za lubje na drugih drevesih:
lubje
/
\
gladko
razbrazdano
|
|
|
|
brez
trni
rjavo
sivo
trnov
VPRAŠANJA:
1. Iglavce lahko med drugim ločujemo tudi po storžih. Smreka in jelka imata podobne storže, pri
čemer storži smreke visijo iz vej, storži jelke pa so nameščeni pokončno. Prijatelj vam je prinesel
cel storž (kot prikazuje slika), ki ga je našel ležati na tleh. Kateremu drevesu pripada? Obkrožite
pravilen odgovor in ga pojasnite.
a.) Smreka
b.) Jelka
Pojasnilo odgovora:
______________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________.
2. Zapišite ime iglavca, ki mu jeseni odpadejo iglice: _____________________________.
3. Naštejte čimveč drugih iglavcev, ki jih poznate, a jih niste videli na Mariborskem otoku.
Zabeležite tudi najpomembnejši znak po katerem se razlikujejo od drugih iglavcev, pri čemer si
lahko pomagate z literaturo iz knjižnice.
Ime drevesa
Prepoznavni
znak
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
Naloga 7- Lastnosti tal - pH
UVOD: pH je lestvica, s katere ugotavljamo kislost oz. bazičnost v vodi raztopljenih snovi. Vrednosti
med 0 in 6 pomenijo kislo območje, 7 predstavlja nevtralno, vrednosti med 8 in 14 pa bazično
območje. Pri merjenju vrednosti pH tal ga posplošeno imenuje kar "kislost" tal, pri čemer se zanemari
drugo stran – bazičnost. Za rastline je stopnja kislosti oz. bazičnosti tal ključnega pomena, saj je nanjo
vezana dostopnost hranilnih snovi (dušik, kalij, fosfor, idr.). Različne rastline so tako razvile drugačne
strategije preživetja, ki jim omogočajo uspevanje na različnih tleh.
MATERIAL: pH lističi, epruvete, destilirana voda, pinceta.
NALOGA:
1. Izmerite pH vrednost tal pod iglavcem, pri čemer izberite mesto, ki je v celoti prekrito z
debelo plastjo iglic.
2. Ponovite meritev še pod listavcem.
3. Primerjajte rezultate.
Postopek meritve:
Vrstni
red
1
2
3
4
5
6
Postopek
Epruveto do polovice napolnite z vzorcem prsti.
Do višine vzorca dolijte destilirano vodo.
Dobro premešajte (cca. 30 s).
Vstavite pH listič (indikator) in počakajte nekaj sekund, da se listič
obarva.
Odčitajte rezultat, tako da primerjate barvo lističa s tabelo.
Zabeležite rezultate.
REZULTATI: Vpišite rezultate meritev.
Mesto meritve
Rezultat
Pod iglavcem
pH:
Pod listavcem
pH:
VPRAŠANJA:
1. Posebnost Mariborskega otoka so ilirske oz. dinarske rastlinske vrste, ki se pojavljajo zaradi
apnenčaste (bazične) podlage. Ilirske vrste na otoku so npr. trilistna vetrnica, pasji zob,
deveterolistna konopnica idr. Ustrezno obkrožite, katero območje pH bi okrog teh vrst
pričakovali in v prazen prostor vpišite vrednosti za manjkajoča območja.
Območje pH
kislo
nevtralno
bazično
Vrednost
7
2. Vrednost pH pri humusu je običajno rahlo kisla. Pojasnite pojav in zapišite kaj vpliva na to?
______________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________.
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.
Naloga 8 - Prilagojenost organizmov
UVOD: Organizmi so se v procesu evolucije prilagodili na življenjsko okolje v katerem prebivajo.
Ključnega pomena za preživetje so med drugim uspešne prilagoditve proti plenilcem. Prilagoditve bi
lahko posplošeno razvrstili v tri skupine: izogibanje zaznavi, napadu in zaužitju. Pri tem se organizmi
poslužujejo najrazličnejših strategij, od uporabe strupa, svarilnih in kamuflažnih barv, sodelovanja, do
»žrtvovanja« življenjsko manj pomembnih organov.
MATERIAL: Petrijevke, povečevalno steklo.
NALOGA:
1. Poiščite čim več različnih organizmov in opazujte njihove prilagoditve pred plenilci.
2. Ugotovitve skušajte uvrstiti v spodnjo tabelo.
REZULTATI: Zabeležite in pojasnite ugotovljene prilagoditve.
Organizmi
Način prilagoditve
izogibanje zaznavi
izogibanje napadu
izogibanje zaužitju
VPRAŠANJA:
1. Ena izmed prilagoditev živali je posnemanje okolja (kamufliranje) ali drugih nevarnih organizmov
(opozorilne barve), kar strokovno imenujemo mimikrija. Zapišite primere mimikrije, ki ste jih
opazili.
______________________________________________________________________________.
2. Na spodnji sliki je prikazan račji par vrste navadna mlakarica, ki se skriva med rastjem. Poiščite in
obkrožite obe živali.
Pojasnite kateri spol živali je
bilo težje odkriti in čemu je
namenjena ta prilagoditev.
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________
__________________________.
Puhek, M., Perše, M., Šorgo, A. (2011). Sprehod po Mariborskem otoku.
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada – pogodba P-MR-10/10.