Osnovna šola V O D M A T, Ljubljana načrt dela v š o l s k e m l e t u 2014/2015 Ljubljana, september 2014 V s p o d b u d n e m i n v a r n e m o k o l j u, z vašim sodelovanjem d o k v a l i t e t n e g a z n a n j a. v i z i j a O Š V o d m a t KAZALO UVOD 5 SPLOŠNI PODATKI 8 O šoli 8 Varna pot v šolo 9 Šolski prostori 10 Šolski okoliš 10 Šolo upravljajo 12 Strokovni organi šole 12 Svet staršev 12 Oddelčna skupnost 13 Skupnost učencev šole, Otroški parlament 13 Organizacijska shema šole 15 ZAPOSLENI NA ŠOLI 16 Strokovni delavci 17 Nepedagoški delavci 18 VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA 19 Razpored učiteljev razredne stopnje 19 Razpored učiteljev predmetne stopnje 19 Razredniki na predmetni stopnji 21 Ure pouka 21 Predmetnik 22 Dnevi dejavnosti 23 Dodatni in dopolnilni pouk 35 Jutranje varstvo in podaljšano bivanje 36 Urnik – razredna stopnja 40 Urnik – predmetna stopnja 45 Dežurstvo učiteljev 53 Strokovni aktivi 54 Šolska svetovalna služba 64 Delo z otroki s posebnimi potrebami 68 Individualna in skupinska pomoč 71 Šolska knjižnica 73 Vodstvo šole 76 Interesne dejavnosti 78 Projekti 79 Strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje učiteljev 84 Spremljanje učiteljevega dela 86 Samoevalvacija 87 Pohvale, priznanja, diplome 89 Prehrana 89 Zdravstveno varstvo 90 Življenje v naravi 90 STIKI MED ŠOLO IN STARŠI 92 Govorilne ure 92 Roditeljski sestanki 93 Izobraževanje za starše 94 Denarne zadeve 94 Učbeniški sklad 94 "Ministrovi dnevi" 95 ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 95 Ocenjevalni obdobji in ocenjevalni konferenci 95 Nacionalno preverjanje znanja 96 Predmetni in popravni izpiti 96 Počitnice 96 Dan odprtih vrat šole 96 Število dni pouka po mesecih 97 Pregled aktivnosti in tekmovanj po mesecih 98 Obeležja in prireditve 108 URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE LDN 111 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A UVOD Letni delovni načrt šole (LDN) je zasnovan v skladu z Zakonom o osnovni šoli, Zakonom o vzgoji in financiranju osnovne šole, Smernicami za delo v osnovni šoli, Obvestili osnovnim šolam za šolsko leto 2014/15, ki jih je posredovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter z obvestili, ki jih šolam posreduje Zavod RS za šolstvo. V programu so upoštevani normativi in standardi. Načrt dopolnjujemo z novostmi in potrebami novega šolskega leta. LDN je temeljni dokument šole, v katerem načrtujemo celotno življenje in delo ter uresničevanje temeljnih ciljev in nalog šole. V njem so določeni organizacija, obseg in vsebina vzgojno-izobraževalnega dela ter pogoji za njihovo izvajanje. Z LDN načrtujemo delo strokovnih organov, sodelovanje s starši in povezovanje šole z okoljem. LDN obravnavamo na sestankih aktivov, konferenci učiteljskega zbora, svetu staršev in svetu zavoda, ki ga tudi potrjuje. Pri nastajanju LDN sodelujejo učitelji, ki so določeni za določene dejavnosti, strokovni delavci, učenci in vodstvo šole. Tudi v tem šolskem letu bomo sledili vrednotam, kot so: SPOŠTOVANJE do samega sebe, učencev, sodelavcev, staršev. Želimo, da bo spoštovanje obojestransko. Prvi korak za doseganje tega je lahko že nasmeh in prijazen pozdrav. ODGOVORNOST: do sebe, svojih dejanj in dela, odgovornost do drugih in do okolja. VEDOŽELJNOST: zavedamo se, da je človekova moč v znanju in da je za otroka kvalitetno znanje popotnica za življenje. Vse to pa je pot do uresničitve naše VIZIJE, ki smo si jo zastavili: V spodbudnem in varnem okolju z vašim sodelovanjem do kvalitetnega znanja. V LDN OŠ Vodmat za šolsko leto 2014/2015 predstavljamo organizacijo in delo strokovnih delavcev šole. S kvalitetnim strokovnim delom pedagoških delavcev skušamo zagotoviti vsakemu učencu optimalen razvoj na kognitivnem, čustvenem in osebnostnem področju. Učitelji naše šole spremljajo in uvajajo nove metode in oblike poučevanja, ki zahtevajo večjo aktivnost učencev, spodbujajo kritično mišljenje in ustvarjalnost. Pri tem nam je v veliko pomoč in oporo sodelovanje z različnimi strokovnimi institucijami. Letošnje šolsko leto vpeljujemo neobvezne izbirne predmete v 4. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A razred. Glede na normativ in prijave sta oblikovani dve skupini. Izvajamo neobvezna izbirna predmeta umetnost in šport. Trudimo se upoštevati individualne posebnosti učencev, raznolikost njihovih interesov in sposobnosti in zato pripravljamo ponudbo različnih interesnih dejavnosti ter programe tako za nadarjene učence kot tudi za učence z različnimi težavami. Ustvarjamo pogoje za dobre uvrstitve naših učencev na različnih tekmovanjih (šolskih, občinskih, regijskih, državnih …) s posameznih predmetnih področij. V šoli spodbujamo sodelovalno klimo med vsemi deležniki vzgojno-izobraževalnega procesa, saj le tako lahko otroku zagotavljamo pogoje za čim boljši napredek. Želimo, da bi se učenci v šoli počutili varno in prijetno, k čemer s svojim znanjem pripomorejo tudi vrstniški mediatorji in njihovi mentorji. Šola je že vrsto let vključena v evropsko mrežo zdravih šol in mednarodna projekta Shema šolskega sadja in e-Twinning. Nadaljevali bomo z vsebinami s področja ekologije in varstva okolja ter še intenzivneje obdelovali šolski vrtiček ter skrbeli za žuželčji hotel. Poleg pouka, dopolnilnega in dodatnega pouka, individualne in skupinske pomoči učencem z učnimi težavami, dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, posebnih oblik dela z nadarjenimi učenci, organizacije in izvedbe strokovnih ekskurzij za učence, podaljšanega bivanja, jutranjega varstva, taborov in šol v naravi ter tečajev plavanja, bo naše pedagoško delo vključevalo tudi organiziranje kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dni. Posebno pozornost bomo usmerjali poklicnemu usmerjanju, prometni varnosti in zdravstvenemu varstvu učencev ter šolski prehrani. PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2014/15 Šola in delo v njej ni nikoli končano delo, saj se cilji preteklih let prepletajo z novimi, naša naloga in poslanstvo pa je slediti viziji, ki je izhodišče za postavljanje ključnih ciljev in izhodišč. Na področju vzgoje in izobraževanja želimo: ― kvalitetno izvajati program od 1. do 9. razreda, ― izobraževati delavce za potrebe šole v prihodnosti, razvijati učiteljev profesionalizem, ― spoštovati dogovore na šoli in vseh ustreznih aktov (zakoni, pravilniki), ― uresničevati in spremljati vzgojni načrt šole in pravila šolskega reda, ki jih bomo lahko ponotranjili, 6 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― nadaljevati s kulturo primerne komunikacije, ― nadaljevati z že začrtanimi projekti, ― nadgrajevati znanja s področja IKT (izobraževanje, večja izkoriščenost strojne in programske opreme, uporaba e-eAsistenta), ― vključenost v e-šolstvo, ― razvijati pozitiven odnos do hrane, kulture uživanja hrane in zdravega načina prehranjevanja, ― zmanjšati hrup v jedilnici, ― učinkovito vzpostaviti in dokumentirati sistem samoevalvacije ter aktivno delovati na izbranih ciljih (izbrani cilj s področja znanja in spretnosti: izboljšati funkcionalno pismenost; izbrani cilj s področja stališč, vrednot in odnosov: uvajanje kulture miru in nenasilja), ― razvijati branje z razumevanjem, ― učence naučiti »učiti se«, ― nadaljevati z uvajanjem vertikalnih aktivov učiteljev (MA; SLJ; ŠPO), ― sodelovati s sosednjima vrtcema, ― nadaljevati z aktivnostmi promocije šole. Želimo, da bi tudi s pomočjo skrbno načrtovanega dela v LDN v šolskem letu 2014/2015 dokazovali, da veliko in dobro delamo, da bi doživeli veliko lepega, si med seboj pomagali, da bi nas pridobljeno znanje in nove izkušnje obogatile, da bi skušali drug drugega razumeti ter da bi znali morebitne težave reševati konstruktivno in učinkovito. Kako bomo na koncu šolskega leta vedeli, da smo bili pri delu uspešni? Če bodo deležniki v V-I procesu ostali zadovoljni in pripravljeni za nadaljnje skupno delo. Če bomo lahko tudi izmerili tisto, kar se izmeriti da. Seveda bomo veseli tudi vsake ustne povratne informacije. Matematično se da izmeriti le nekatere stvari, druge lahko le ocenimo. Učenci, starši in delavci šole smo tisti, ki lahko povemo, ali gremo v pravo smer, pomembno pri tem pa je, da ne spremljamo samo dosežkov, pač pa tudi splošno vzdušje, ki prispeva k dobremu sodelovanju in povezovanju. Mateja Petrič, ravnateljica D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 7 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A SPLOŠNI PODATKI Ravnateljica Mateja Petrič Pom. ravnateljice Lili Salamon Telefonske številke ravnateljica 01 520 38 52 tajništvo 01 520 38 50 zbornica 01 520 38 61, 01 520 38 62 računovodstvo 01 520 38 57 knjižnica 01 520 38 63 šolska svet. služba 01 520 38 68, 01 520 38 73 zobna ambulanta 01 544 32 34 faks 01 520 38 58 Internet http://www.osvodmat.si Elektronski naslov tajnistvo.osvodmat@guest.arnes.si Številka računa 01261-6030661497 Davčna številka SI43102913 O ŠOLI Sklep o izgradnji nove šole na Starem Skupščina Vodmatu občine je sprejela Ljubljana - Center 12. oktobra 1963. Osnovno šolo Stari Vodmat so svečano odprli 8. februarja 1964 in jo 12. marca 1964 preimenovali v Osnovno šolo dr. Jožeta Potrča. V letu 1974 je bila šoli prizidana nova telovadnica, 19. marca 1992 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Vodmat. V šolskem letu 2013/2014 je na naši šoli 18 oddelkov s 385 učenci. Pouk v vseh razredih izvajamo po programu devetletne osnovne šole. 8 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A VARNA POT V ŠOLO Otroci morajo biti v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in skrbi, saj jim njihove telesne in psihične sposobnosti ne omogočajo, da bi lahko samostojno sodelovali v prometu. Starši morajo otroka pripraviti, da bo lahko samostojno in varno sodeloval v prometu. Otrok do 7. leta starosti mora imeti ustrezno spremstvo na poti v šolo in domov. Ker so šolske poti zelo prometne in nevarne, posvečamo posebno pozornost prometni vzgoji in skrbi za varen prihod in odhod šolarjev (rumene ovratnike za prvošolčke, prometna vzgoja pri urah pouka, kolesarski izpit ...). Učence opozarjamo, naj prečkajo Zaloško cesto samo pri semaforju ali na prehodu za pešce, na Potrčevi ulici pa je hitrost vožnje omejena z grbinami. Pri šolskem vhodu je na tabli načrt ulic, kjer so še posebej označene varne poti v šolo. Prvi teden pouka skrbijo za varno pot v šolo tudi policisti in mestni prostovoljci, v publikaciji pa smo nagovorili učence in starše: učenci, ― vedno hodite po pločniku, če ga ni, pa po levi strani vozišča v smeri hoje; ― ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti nosite svetla oblačila in kresničko; ― cesto prečkajte na zaznamovanem prehodu, če ga ni, pa na najbolj preglednem mestu; ― s kolesom se vozite le, če imate kolesarski izpit in čelado; ― ne prečkajte proge mimo spuščenih zapornic; ― v šolo se ne vozite z rolkami in rolerji. starši, ― najpomembnejša je prometna vzgoja, ki jo izvajate vi s svojim zgledom in obnašanjem v prometu. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 9 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ŠOLSKI PROSTORI Vzgojno-izobraževalno delo poteka v učilnicah in drugih prostorih ter na zunanjih šolskih površinah. Izvajamo ga tudi v obliki dnevov dejavnosti, prireditev, tekmovanj ter v obliki "življenja v naravi". Šola razpolaga: ― s 25 učilnicami, ― z 2 telovadnicama, ― s knjižnico, ― z računalniško učilnico, ― z razdelilno kuhinjo in jedilnico, ― s kabineti za upravne in svetovalne delavce, ― s športnim igriščem, ― z zobozdravstveno ambulanto. Pouk poteka v eni izmeni. ŠOLSKI OKOLIŠ Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice, oziroma dele ulic: 10 IME ULICE HIŠNE ŠTEVILKE Bohoričeva ulica od 1do 27, parne: 6, 20, 22a ter od 28a do 36 Bolgarska ulica od 1 do 24 Gasparijeva ulica Od 1 do 13 ter 15 in 17 Grablovičeva ulica 1, parne od 6 do 40, 43, 44 in 46 Hrvatski trg 6 Japljeva ulica 1, 2, 3, 4a, 4, neparne od 5 do 21 Jenkova ulica od 1 do 16, 18 Koblarjeva ulica neparne od 3 do 25 Korytkova ulica 2, 15, od 17 do 26, 28, 29, 30, 32, 34 Malenškova ulica 1, 2, 5a, 5, 7, 9,11 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A IME ULICE HIŠNE ŠTEVILKE Močnikova ulica od 1 do 6, 8, 10 Njegoševa cesta 4a, 4, 6a, 6b, 6c, 6d, 6e, 6f, 6g, 6h, 6j, 6, 8a, 8 Ob Ljubljanici parne od 4 do 18 Potrčeva ulica 1, parne od 2 do 16 Povšetova ulica 19, neparne od 29 do 35, parne od 38a do 48 Sketova ulica od 1 do 7, 9, 11, 13 Šlajmerjeva ulica od 1a do 8 Šmartinska cesta parne od 2 do 28 Zaloška cesta 1, 2, od 4 do 11, 14, 15, 17, neparne od 21a do 29 Iz našega šolskega okoliša prihaja na šolo okoli 50 % učencev. Ostali učenci prihajajo iz Fužin, Župančičeve jame ter drugih delov Ljubljane in okolice; pogosto je vzrok zaposlitev staršev v bližini šole. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 11 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ŠOLO UPRAVLJAJO Šolo vodi ravnateljica Mateja Petrič ob pomoči pomočnice ravnateljice Lili Salamon. Delo šole nadzira in usmerja Svet šole Osnovne šole Vodmat. Svet šole ima štiriletni mandat. Sestavljajo ga trije predstavniki ustanovitelja (Vida Cvelbar, Matjaž Medved, Vesna Škrinjar Pevc), pet predstavnikov šole (Mojca Kucler, Andreja Novak, Nataša Sadar Šoba, Urška Trbovc, Sanja Zgonc) in trije predstavniki staršev (Anja Boc, Polona Kelava, Tjaša Steiner). Predsednica sveta zavoda je Nataša Sadar Šoba, izvoljena na 1. seji novo imenovanega sveta, dne 11. 10. 2012. Za njeno namestnico je bila izvoljena Anja Boc. Stalni zapisnikar je poslovna sekretarka Barbara Kozlevčar. STROKOVNI ORGANI ŠOLE Strokovni organi šole so učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, strokovni aktiv in razredniki. SVET STARŠEV Svet staršev šole se oblikuje za organizirano uresničevanje interesov staršev. Sestavljen je tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Predstavniki staršev oddelkov v Svetu staršev OŠ Vodmat: ODDELEK 12 IME IN PRIIMEK ODDELEK IME IN PRIIMEK 1.a Sida Hariom Valentinčič 5.b Deja Kozjek 1.b Elvira Treven 6.a Biljana Grčar Kuzmanov 2.a Matjaž Vračko 6.b Santiago Martin 2.b Špela Krasko Gerbec 7.a Staša Krušič 3.a Tina Režek 7.b Špela Kajič Kmetič 3.b Stanislav Božanić 8.a Sanja Pavičić 4.a Maja Buček Pajek 8.b Tatjana Zaletelj 4.b Helena Kobal 9.a Anja Boc 5.a Maja Moškerc 9.b Aleksandra Žigo D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ODDELČNA SKUPNOST V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo posamezne predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov: ― obravnavajo medsebojne odnose med učenci ter učenci in učitelji ter drugimi delavci šole, ― obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomoč pri učenju, ― organizirajo pomoč sošolcem v različnih težavah, ― obravnavajo kršitve šolskih pravil in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega delovanja, ― dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dnevov dejavnosti, ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti, ― predlagajo razredniku ugotavljanje ustreznosti posamezne ocene, ― sodelujejo pri ocenjevanju, ― oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti, ― organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetimi dokumenti (pravila šolskega reda, hišni red) in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev, ― organizirajo različne akcije in prireditve, ― opravljajo še druge naloge, za katere se dogovorijo. Učenci oddelčne skupnosti volijo predsednika oddelčne skupnosti in njegovega namestnika. SKUPNOST UČENCEV ŠOLE, OTROŠKI PARLAMENT Skupnost učencev šole sestavljajo predstavniki oddelčnih skupnosti od 1. do 9. razreda. V šolskem letu 2014/2015imamo na šoli 18 oddelčnih skupnosti. Na sestankih skupnosti učencev predstavniki posredujejo mnenja učencev, ki se izoblikujejo na urah oddelčne skupnosti, podajo pripombe in ideje ter tako aktivno sodelujejo pri poteku vzgojnega dela v šoli in pri drugih šolskih dejavnostih. V okviru skupnosti učencev šole deluje tudi šolski parlament. Otroški parlamenti so v slovenskem prostoru primer dobre prakse ter neposrednega spoštovanja in uveljavljanja Konvencije o otrokovih pravicah, kjer v svojem 12. členu D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 13 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A države pogodbenice (države, ki so ratificirale konvencijo) jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim. Pravica do svobodnega izražanja, tako posameznika kot tudi skupine otrok, je pravica in hkrati eno od štirih načel konvencije, poleg načela nediskriminacije, pravice do življenja in načela zagotavljanja koristi otroka pri vseh odločitvah. Sodelovanje otroka ali skupine otrok je njihova možnost, izbira in ne obveznost. Obveznost države, državnih institucij in nas odraslih pa je, da jim omogočimo pogoje za sodelovanje. Otroški parlamenti ne smejo biti dogodki dneva, na katere v naslednjih dneh vsi pozabimo, temveč morajo postati intenziven in trajen proces med svetom otroštva in odraslimi. Tema 25. otroškega parlamenta za šolsko leto 2014/2015, izbrana na 24. nacionalnem otroškem parlamentu dne 7. aprila 2014, je IZOBRAŽEVANJE IN POKLICNA ORIENTACIJA. Predvidene aktivnosti ZPM v Ljubljani: ― izvedba skupnega srečanja mentorjev otroških parlamentov in mestne otroške vlade v Ljubljani (14. oktober 2014); ― izvedba dvodnevnega srečanja – tabora za otroka sodelujoče v OP (po en predstavnik vsake šole (predvideni termin je 7. in 8. november 2014); ― izvedba območnih otroških parlamentov (organizirajo območne ZPM po svojih območjih v januarju/februarju 2015); ― izvedba mestnega otroškega parlamenta (organizira Mestna ZPM v februarju/marcu 2015); ― izvedba regionalnega otroškega parlamenta (organizira Mestna ZPM v marcu 2015); ― sodelovanje na nacionalnem otroškem parlamentu (organizira ZPMS v aprilu 2015). Opomba: gostiteljica 25. regionalnega otroškega parlamenta je OŠ Janka Kersnika Brdo, Domžale. 14 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ORGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 15 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ZAPOSLENI NA ŠOLI Ravnateljica 01 Pomočnica ravnateljice 01 Strokovni delavci: predmetna stopnja 17 razredna stopnja 10 vzgojiteljici 02 podaljšano bivanje 05 svetovalni delavki 02 učit. dod. str. pomoči 01 knjižničarka laborant 01 01 Skupne službe: računovodkinja 01 knjigovodkinja 01 poslovna sekretarka 01 Tehnično osebje: hišnik 01 snažilke 05 kuharica 01 pomočnica kuharice 01 (tudi snažilka) Skupaj: vodstveni delavci 02 strokovni delavci 38 laborant 01 skupne službe 03 tehnično osebje 08 skupaj 52 Na šoli deluje tudi zobna ambulanta: 16 D E L O V N I N A Ć R T Z A zobozdravnica 01 asistentka 01 Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A STROKOVNI DELAVCI RAZREDNA STOPNJA: PREDMETNA STOPNJA: D E L O V N I Alja DRAŠLER (porodniški dop.) Dragica GARTNER Ines HOSTINGER Marjeta HUDOLIN Polona KRUH Nika MAČEK (nadom. Aljo Drašler) Miha MARINIČ Mojca MLAKAR Jerneja NARDIN Andreja NOVAK Nataša PIBERNIK Polona PIŠKUR Vesna PREMOŽE Greta RADANOVIĆ Nataša SADAR ŠOBA Monika SARIĆ Taja SERAŽIN ROT Urška TRBOVC Anka VURCER Jasmina BALABAN Barbara BEŠTER Eva BIŠČAN (nadom. Majo Kosem) Mojca EKART (nadom. Emo Rajh) Darja EMERŠIČ Maja GROHAR Lucija HOČEVAR Mihaela KLJUN Breda KONČNIK Maja KOSEM (porodniški dopust) Vesna KRASNIK Tomaž MAJDIČ Brigita MERŠE Gordana NOVAK Tomaž ORŠIČ Milena POŽUN Ema RAJH (porodniški dop.) Lili SALAMON Matevž SUŠNIK Majda ŠEBENIK Cvetka TOMAŠIĆ N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 17 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A KNJIŽNIČARKA: SVETOVALNI DELAVKI: Mateja SITAR ZEVNIK Mojca KUCLER Sanja ZGONC UČ. DOD. STROK. POMOČI: Mateja MAJCEN (porodniški dopust) Tjaša ZVER (nadom. Matejo Majcen) MOBILNA SPEC. PEDAGOGINJA: Bojana MIRTIČ NEPEDAGOŠKI DELAVCI POSLOVNA SEKRETARKA: RAČUNOVODSTVO: HIŠNIK: KUHINJA: SNAŽILKE: Barbara KOZLEVČAR Tanja PLOJ Marija KOŽUH Tomaž PURKART Mira HAJDINJAK Saša NEMIVŠEK Dragica GOJKOVIĆ Jožica LAVRIN Šefika MUZAFIROVIĆ Ajiša PEHLIĆ Jelka VRHUNEC TOPOLOVEC KADROVSKI NAČRT 2014 Skladno z navodili smo vnesli število zaposlenih delavcev po virih financiranja. Skladno s priporočili MIZŠ smo število zaposlenih, ki so financirani iz državnega proračuna, zmanjšali za 1%, in sicer z varčevalnimi ukrepi pri dveh zaposlitvah: laborant za 0,1833 DM z notranjo prerazporeditvijo (Bešter) in - učitelj izbirnega predmeta nemščina za 0,2727 DM (Balaban), kar znaša skupaj 0,456 DM, s čimer zmanjšamo št. zaposlenih za 1%. 18 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A VSEBINA IN ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA RAZPORED UČITELJEV RAZREDNE STOPNJE RAZRED RAZREDNIK/ DRUGA UČITELJICA V ODD. UČILNICA 1.a Nataša Sadar Šoba / 47 1.b Monika Sarić / 2.a Ines Hostinger 50 2.b Urška Trbovc 49 3.a Polona Kruh 48 3.b Dragica Gartner 69 4.a Jerneja Nardin 66 4.b Mojca Mlakar 65 5.a Anka Vurcer 67 5.b Andreja Novak 68 Greta Radanovič 46 ODDELKE PODALJŠANEGA BIVANJA VODIJO: Polona Piškur, Nika Maček, Nataša Pibernik, Marjeta Hudolin, Vesna Premože, Miha Marinič, Breda Končnik in Barbara Bešter. RAZPORED UČITELJEV PREDMETNE STOPNJE UČITELJ PREDMET Jasmina Balaban NI1, NI2, NI3 E. Bišćan / M. Kosem Mojca Ekart ODDELEK 7.a b; 8.a b; 9.a b 6.a b; 6.N; 7.b; 7.N; 8.a b; 9.a b SLJ ŠI2, ŠI3 8.a b; 9.a b BIO 8.a b; 9.a b NAR 6.b; 7.a b KEM 9.a b TJA 4.a b; 6.a b, 6N; 7.b, 7N; 8.a b; 9.a b TJA 6.N; 7.N; 8.a b; 9.a b SLJ 6.N; 7.a, 7.N; 8.a b; 9.a b Mihaela Kljun MAT 6.a b; 6.N; 7.a b; 7.N; 8.a b; 9.a b Breda Končnik ŠPO - D Darja Emeršič Maja Grohar Lucija Hočevar D E L O V N I N A Ć R T 6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 19 O S N O V N A UČITELJ Š O L A V O D M A T, PREDMET Vesna Krasnik Barbara Bešter Brigita Merše ODDELEK MAT 6.N; 7.N; 8.a b; 9.a b UBE 7.a b MME 8.a; 9.b ROM 9.a b RAČ 1. - 9. r. laborant 6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b ŠPO - F 5. b; 6.a b; 7.a b; 8.b; 9.a Tomaž Majdič ŠSP 7.b; 8.a; 9.b IŠP 7.a b; 8.b; 9.a b ŠZZ 8.a b; 9.a b LUM 6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b LS2, LS3 Gordana Novak 8.b; 9.a b GUM 4.a b; 5.a b; 6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b GEO 6.a b; 7.a b; 8.a b; 9.a b DKE 8.a b TVZ 7.a b; 8.a b; 9.a b ZGO 6.a b; 7.a b; 8.a b DKE 7. a b FIJ 7.a b; 8.b; 9.a b Lili Salamon SLJ 6.N; 7.N; 8.a b; 9.a b Matevž Sušnik TJA 5.a b; 6.N; 7.b, 7.N; 8.a b; 9.a b FIZ 8.a b; 9.a b KEM 8.a b MAT 6.N; 7.N; 8.a b; 9.a b TIT 6.a b; 7.a b; 8.a b GOS 6.a b SPH 7.a b; 8.a b; 9.b OGK 7.a b; 8.a b; 9.a Tomaž Oršič Milena Požun Majda Šebenik Cvetka Tomašić vod. šol. p. 20 L J U B L J A N A D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O 1. do 9. r. L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A RAZREDNIKI NA PREDMETNI STOPNJI RAZRED RAZREDNIK UČILNICA 6.a Majda Šebenik 72 6.b Breda Končnik 77 7.a Lucija Hočevar 83 7.b Matevž Sušnik 81 8.a Cvetka Tomašić 27 8.b Mihaela Kljun 82 9.a Milena Požun 29 9.b Tomaž Oršič 84 URE POUKA P 7.30 do 8.15 1. ura 8.20 do 9.05 1. odmor 9.05 do 9.10 2. ura 9.10 do 9.55 2. odmor 9.55 do 10.20 3. ura 10.20 do 11.05 3. odmor 11.05 do 11.10 4. ura 11.10 do 11.55 4. odmor 11.55 do 12.00 5. ura 12.00 do 12.45 5. odmor 12.45 do 12.50/13.00 6. ura 12.50/13.00 do 13.35/13.45 6. odmor 13.45 do 13.50 7. ura 13.50 do 14.35 Za učence, ki imajo 6. in 7. uro pouk, je 5. odmor daljši, da lahko kosijo. Šolski zvonec zvoni le do konca 5. šolske ure, saj se kasneje na šoli izvajajo različne dejavnosti, katerih časovni razpon je različen. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 21 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A PREDMETNIK OBVEZNI PROGRAM DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE PREDMET število ur tedensko 4.r. 5.r. 6.r. 1.r. 2.r. 3.r. Slovenščina 6 7 7 5 5 Matematika 4 4 5 5 Tuji jezik 7.r. 8.r. 9.r. 5 4 3,5 4,5 4 4 4 4 4 2 3 4 4 3 3 Likovna umetnost 2 2 2 2 2 1 1 1 1 Glasbena umetnost 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1 2 3 Geografija 1 2 1,5 2 Zgodovina Domovinska in državlj. kultura in etika 1 2 2 2 1 1 Družba Spoznavanje okolja 3 3 3 Fizika 2 2 Kemija 2 2 1,5 2 Biologija Naravoslovje 2 3 2 1 1 2 2 2 Predmet 1 2/1 2/1 2/1 Predmet 2 1 1 1 Predmet 3 1 1 1 Naravoslovje in tehnika 3 3 Tehnika in tehnologija Gospodinjstvo Šport 3 3 3 Neobvezni izb. predm. 3 1 1,5 3 3 2 Oddelčna skupnost* 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 Število predmetov 6 6 6 8 9 11 14 16 14 Število ur tedensko 20 21 22 26 26 26 29,5 30 30 Število tednov pouka 35 35 35 35 35 35 35 35 35 * - uro oddelčne skupnosti imajo učenci od 4. do 9. razreda vsak ponedeljek ob 8.40 v matični učilnici. 22 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A DNEVI DEJAVNOSTI Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A število dni letno 4.r. 5.r. 6.r. 1.r. 2.r. 3.r. 7.r. 8.r. 9.r. Kulturni dnevi 4 4 4 3 3 3 3 3 3 Naravoslovni dnevi 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Tehniški dnevi 3 3 3 4 4 4 4 4 4 Športni dnevi 5 5 5 5 5 5 5 5 5 Število tednov dejavnosti 3 3 3 3 3 3 3 3 3 DNEVI DEJAVNOSTI so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik osnovne šole. Dnevi dejavnosti vzpodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost učenk in učencev, jih usposabljajo za samostojno opazovanje in pridobivanje izkušenj in znanja, za razvijanje spretnosti ter za samostojno reševanje problemov. Ob teh dejavnostih učenci in učenke znanje različnih področij med seboj povezujejo v celoto. Namenjeni so vsem učenkam in učencem, so vsebinsko pestri in smiselno razporejeni skozi vse šolsko leto. Vsebinsko se nadgrajujejo iz leta v leto oz. iz triletja v triletje. Cilji dni dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje znanj, pridobljenih pri posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje teh znanj in njihovo nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju. Kulturni dnevi - učenke in učenci spoznavajo različna jezikovna, družboslovna in umetnostna področja, naravne vrednote in vrednote človeške družbe ter jih med seboj povezujejo. V izvajanju kulturnih dni so učenke in učenci aktivni, tj. dejavnosti načrtujejo ter sprejemajo, doživljajo in se izražajo. Navajajo se na sprejemanje in vrednotenje lastnega dela, dela sošolk in sošolcev ter odraslih. Učenci in učenke si z dnevi kulturnih dejavnosti razvijajo ustvarjalnost, sposobnost dojemanja spoznanj družboslovnih ved in jezikoslovja, doživljanje umetniške besede, barv, oblik, zvoka in giba ter prepoznavanje, razumevanje in vrednotenje pokrajine in njenih sestavnih delov. Naravoslovni dnevi - učenke in učenci aktivno in sistematično dopolnjujejo in poglabljajo teoretično znanje, ki so ga pridobili med rednim poukom, in ga povezujejo v nove kombinacije. Dejavnosti jih spodbujajo k samostojnemu in D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 23 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A kritičnemu mišljenju, omogočajo uporabo znanja ter spoznavanje novih metod in tehnik raziskovalnega dela (terensko, laboratorijsko delo itd.). Učenci in učenke aktivno opazujejo, spoznavajo in doživljajo pokrajino kot celoto in posamezne sestavine okolja, spoznavajo in razumejo sobivanje človeka in narave. Učenke in učenci intenzivno doživljajo naravo, odkrivajo njene lepote in vrednote, oblikujejo pozitiven odnos do narave, življenja, učenja in dela. Učenci in učenke se zavedajo pomena varovanja zdravja in okolja. Športni dnevi - učenke in učenci zadovoljujejo potrebe po gibanju, gibalnem izražanju in ustvarjalnosti, se sprostijo in razvedrijo. Razvijajo tovarištvo, medsebojno sodelovanje, spoštujejo lastne in tuje dosežke, utrjujejo si samozavest in pridobivajo trajne športne navade. Učenci in učenke se seznanjajo z različnimi športnimi dejavnostmi in s športom v prostem času, usposabljajo se za samostojne športne dejavnosti. Ob povezavi z načeli in cilji zdravstvene vzgoje in naravoslovnimi dnevi se zavedajo pomena varovanja okolja in zdravja, oblikujejo si spoštovanje do narave. Tehniški dnevi - učenke in učenci opazijo tehnični problem v svojem okolju, ga raziščejo, zanj oblikujejo rešitev in jo preverijo. Razvijajo pozitiven odnos do tehničnih dosežkov, raziskujejo njihov izvor in zgradbo, skupaj s sošolkami in sošolci zbirajo podatke o tehničnih zbirkah, primerjajo svoje ugotovitve s podatki iz strokovne literature. Ob oblikovanju razstav izmenjujejo izkušnje in ideje, skušajo izboljšati obstoječe tehnične rešitve ter uporabljajo nove informacijske tehnologije. Pri izvajanju dni dejavnosti je poudarek na medpredmetnem (meddisciplinarnem) povezovanju; pogosto potekajo v obliki projektnega dela - za tako obliko dela je potrebno vnaprej predvideti tudi obseg časa za njihovo pripravo, in sicer za učence in učenke ter za učiteljice in učitelje. Na ta način dnevi dejavnosti omogočajo razvijanje elementov raziskovalnega učenja/dela učenk in učencev na šoli od načrtovanja nalog, zbiranja podatkov do oblikovanja ugotovitev in predstavitve rezultatov. Pedagoškemu zboru šole omogočajo razvijati strokovno sodelovanje do stopnje timskega poučevanja, tj. metodičnega pristopa, ki učenke in učence nauči povezovati spoznanja različnih disciplin. Možni so obiski strokovnjakinj in strokovnjakov, umetnikov in umetnic itd. na šoli in obiski učenk in učencev različnih učnih okolij. Dejavnosti so zastavljene tako, da vzpodbujajo učenje za medsebojno sodelovanje 24 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A med učenkami in učenci v oddelku, med oddelki, s pedagoškim zborom, z okoljem. Vsi učenci in učenke so na njim primeren način aktivni, samostojni in ustvarjalni, pri pripravi dneva sodelujejo. Vključujejo se v vse faze dela: od zamisli, okvirnega in podrobnega načrta do izvedbe in predstavitve, analiziranja in vrednotenja dela. Dnevi dejavnosti se lahko organizirajo za vsak razred posebej, skupno za nekaj razredov ali za celo šolo. Težišče načrtovanja je v okviru šolskih strokovnih aktivov in se izvaja kot timsko delo učiteljic in učiteljev, tudi z različnih področij. Možno je tudi mentorsko delo (npr. pomoč učitelja tehnike in tehnologije učiteljicam razrednega pouka pri izvedbi tehniškega dne). Možne oblike organiziranosti so izvajalska skupina (gledališka, lutkovna, recitacijska, glasbena idr.), krožek, skupina ljubiteljev kulture, organizacija dni dejavnosti v okviru projektnih tednov in raziskovalnih taborov (npr. naravoslovni, astronomski, kulturni tabor). V šolskem letu je 15 dni dejavnosti, kar v celotnem programu obveznega izobraževanja znese 135 dni. V okviru obveznega predmetnika izvajamo poleg dnevov dejavnosti še nekatere druge dejavnosti, in sicer: ― zborovsko petje, ― interesne dejavnosti s področja umetnosti in tehnike, ― pripravo in izvedbo kolesarskega izpita, ― plavalne tečaje za učenke in učence 1., 3. in 5. razreda, ― preizkus plavanja za učenke in učence 6. razreda, ― dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ― razširjen program za nadarjene učence. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 25 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A NAČRTOVANE DEJAVNOSTI 1. razred KULTURNI DNEVI VSEBINA DATUM 1. Mojca Pokrajculja F3ŽO, CD (M1) 2. SNG Opera in balet 3. Lunin med (OŠ Vodmat) 4. Delavnice ob svetovnem dnevu knjige 30.9.2014 VODJA Greta Radanović December 2014 Ines Hostinger 9.2.2015 24. 4. 2015 Ines Hostinger Mateja Sitar Zevnik NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA DATUM 1. Peka kruha (OŠ Vodmat) 11.4.2015 2. Zdravniški pregled in predavanje 3. Opazovanje okolja (Kodeljevo) / 23.6.2015 VODJA Greta Radanović Nataša Sadar Šoba Monika Sarić ŠPORTNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Atletski športni dan (Kodeljevo) 24.9.2014 Miha Marinič 2. Jesenski pohod na Rožnik 2.10.2014 Dragica Gartner 3. ŠVK (OŠ Vodmat) april 2015 Nataša Sadar Šoba 4. Drsanje (Lucky Luka, drsališče POP TV) 14.1.2015 Monika Sarić 5. Pohod ob žici 8.5.2015 Dragica Gartner TEHNIŠKI DNEVI VSEBINA 26 DATUM VODJA 1. Izdelovanje voščilnic (OŠ Vodmat) 18.11.2014 Sarić, Sadar Šoba 2. Oblikovanje iz slanega testa (OŠ Vodmat) 16.12.2014 Sarić, Sadar Šoba 3. Likovna delavnica Pika na piko 26.3.2015 Nataša Sadar Šoba D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 2. razred KULTURNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Lutkovno gledališće marec 2015 Ines Hostinger 2. SNG opera in balet december 2015 Ines Hostinger 3. Lunin med – slovenske ljudske pesmi 9.2. 2015 Ines Hostinger 4. Delavnice ob svetovnem dnevu knjige april 2015 Mateja Sitar Zevnik DATUM VODJA NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA 1. Ptice 2. ŽVN v Kočevju 3. Orientacija september 2014 Ines Hostinger januar 2015 Urša Trbovc 18.6.2015 Ines Hostinger ŠPORTNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Atletski športni dan v šp. parku Kodeljevo 24.9.2014 Miha Marinič 2. Diham ples 16.9.2014 Ines Hostinger 3. Jesenski pohod na Rožnik 2.10.2014 Dragica Gartner 4. ŽVN v Kočevju januar 2015 5. Pohod po PST 8.5.2015 Urša Trbovc Dragica Gartner TEHNIŠKI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Izdelovanje voščilnic 18.11. 2014 Urša Trbovc 2. ŽVN v Kočevju januar 2015 Urša Trbovc 3. Izdelki iz papirja 25. 3. 2015 Ines Hostinger D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 27 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 3. razred KULTURNI DNEVI VSEBINA DATUM December 2014 VODJA 1. Kdo je najmočnejši; SNG Opera in balet 2. Kino Dvor 3. Lunin med – delavnice (OŠ Vodmat) 9. 2. 2015 Ines Hostinger 4. Delavnice ob svetovnem dnevu knjige april 2015 Mateja Sitar Zevnik 21. 10. 2014 Ines Hostinger Dragica Gartner NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Poskusi z vodo; OŠ Vodmat 18. 2. 2015 razrednik 2. Orientacija: ŽVN 8. 4. 2015 Polona Kruh 3. Zdravniški pregled; ZD Metelkova razrednik ŠPORTNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Atletika; Športni park Kodeljevo 24. 9. 2014 Miha Marinič 2. Pohod na Rožnik 2. 10. 2014 Dragica Gartner 3. Orientacijski pohod; ŽVN 10. 4. 2015 Polona Kruh 4. Pohod ob žici 8. 5. 2015 Dragica Gartner 5. ŠVK; OŠ Vodmat april 2015 Miha Marinič TEHNIŠKI DNEVI VSEBINA 28 DATUM 1. Izdelovanje novoletnih voščilnic 2. Izdelovanje panjskih končnic; ŽVN 9. 4. 2014 Polona Kruh 3. Po zraku s padalom; OŠ Vodmat 19. 1. 2015 razrednik D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O 21. 11. 2014 VODJA L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 razrednik O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 4. razred KULTURNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Alica v čudežni deželi/ Emil in detektivi - SLG 2. Pepelka / Zgod. pust. o Lj. - SLG dec 2014/ feb. 2015 3. Prešernov dan/ Ob zaklj. šol leta SLG feb. 2015/ junij 2015 24.okt./ nov. 2014 J. Nardin J. Nardin J. Nardin/M. Kosem NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA DATUM 1. Zvezdogled 2. ŽVN Fara marec 2015 3. ŽVN Fara marec 2015 VODJA nov. 2014 J. Nardin J. Nardin J. Nardin ŠPORTNI DNEVI VSEBINA 1. Atletski športni dan 2. DATUM VODJA 24. sept. 2014 M. Marinič ŽVN Fara marec 2015 J. Nardin 3. ŽVN Fara marec 2015 J. Nardin 4. ŠVK april 2015 M. Marinič 5. Pohod Pot ob žici 8. maj 2015 J. Nardin TEHNIŠKI DNEVI VSEBINA 1. 2. DATUM Škatla iz lesa Voščilnice / Električni krog 3. Kompas 4. ŽVN Fara D E L O V N I VODJA marec 2015 J. Nardin dec. 2014/ april 2015 J. Nardin maj 2015 J. Nardin marec 2015 J. Nardin N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 29 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 5. razred KULTURNI DNEVI VSEBINA DATUM 1. GP: Alica v čudežni deželi 10. GP: Emil in detektivi 2. GP: Pepelka GP: Ljubljana 3. CD: Glasbena prireditev Proslava ob prazniku državnosti VODJA 24.10. 2014 6,7,8, 11.2014 Jerneja Nardin december 2014 februar, april 2014 Jerneja Nardin 24. junij 2014 Gordana Novak NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Postojnska jama 3. 9. 2014 Andreja Novak 2. Naravne in družbene značilnosti primorskega sveta (žvn) 4. 9. 2014 Andreja Novak 3. Ljubljansko Barje oktober 2014 Andreja Novak ŠPORTNI DNEVI 1. VSEBINA Plavanje in nekatere druge vodne dejavnosti 1. 9. 2014 Andreja Novak 2. Orientacijski pohod 5. 9. 2014 Andreja Novak 3. Atletski športni dan 24. 9. 2014 Miha Marinič 4. Pohod ob žici 8. 5. 2014 Andreja Novak 5. Atlantis 19. 6. 2015 Andreja Novak ŠVN DATUM VODJA TEHNIŠKI DNEVI VSEBINA 1. 30 Izdelava padala ŠVN / DATUM 2. 9. 2014 Andreja Novak 2. Jaz in moj denar 3. IZDELAVA HLADILNE TORBE / november 2014 Anka Vurcer Andreja Novak Anka Vurcer Andreja Novak 4. Kolesarski poligon / maj, junij 2014 Andreja Novak D E L O V N I N A Ć R T Z A / Š O L S K O 5.a pon., 6.10. 2014 5.b sre., 8.10. 2014 VODJA L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 6. razred KULTURNI DNEVI 1. VSEBINA Dan slovenske hrane/Obeležje ob dnevu državnosti DATUM 21. 11.2014/24.6. 2015 VODJA 2. Filmska vzgoja 24. 12. 2014 Hočevar 3. Moja šola 19. 9. 2014 Oršič/ Merše Tomašič/Kosem NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Abiotski dejavniki v okolju - ŽVN 2. 2. 2015 Majdič 2. Črna kuhijna - ŽVN 3. 2. 2015 Majdič 3. Energija 18.9. 2014 Šebenik ŠPORTNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Smučanje - ŽVN 5. 2. 2015 Majdič 2. Smučanje - ŽVN 4. 2. 2015 Majdič 3. Zimski športni dan 14.1. 2015 Majdič 4. Pohod po PST 8. 5. 2015 Majdič 5. Planinski pohod/squash 17. 9. 2014 Majdič TEHNIŠKI DNEVI 1. VSEBINA Priprava pogrinjkov in kulturno uživanje hrane ŽVN DATUM 2. Zdravniški pregled 3. Bistra 23. 12. 2014 Tomašič 4. Konzerviranje 16. 9. 2014 Tomašič 6. 2. 2015 30.9 in 7. 10. 2014 VODJA Majdič Šebenik/Končnik EKSKURZIJA DATUM VSEBINA VODJA 4. 6. 2015 Notranjska, Primorska Oršič D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 31 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 7. razred KULTURNI DNEVI VSEBINA 1. 2. 3. DATUM S knjigo v svet 18. 9. 2014 Obeležje kulturnega praznika/ Obeležje dneva državnosti 6. 2. 2015/24. 6. 2015 Filmska vzgoja 24. 12. 2014 VODJA Sitar Zevnik Hočevar/Kosem Hočevar NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA 1. DATUM 2. Vodni sesalci Naravoslovno-geografske znač. slov. primorja - ŽVN 3. Eksperimentalna kemija VODJA 19. 9. 2015 Emeršič 13. 4. 2014 Sušnik/Hočevar maj 2015 Emeršič ŠPORTNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Planinski pohod 16. 9. 2015 Majdič 2. Taborniške veščine – ŽVN 15. 4. 2015 Sušnik/Hočevar 3. Športne igre - ŽVN 16. 4. 2015 Sušnik/Hočevar 4. Pohod po PST 8. 5. 2015 Sušnik/Hočevar 5. Zimski športni dan 14. 1. 2015 Majdič TEHNIŠKI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Angleško govoreče države 17. 9. 2014 Sušnik 2. 16. 2. 2015 Emeršič 3. Arboretum Značilnosti primorske prehrane ŽVN 17. 4. 2015 Sušnik/Hočevar 4. Pridobivanje soli - ŽVN 14. 4. 2015 Sušnik/Hočevar EKSKURZIJA 32 DATUM VSEBINA VODJA 7. 10. 2014 Savinjska dolina in Posotelje Požun D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 8. razred KULTURNI DNEVI VSEBINA 1. DATUM Baročna Ljubljana VODJA 16. 9. 2014 2. Obeležje kulturnega praznika / Obeležje dneva državnosti in zaključek šolskega leta 3. Filmska vzgoja Požun 6. 2. 2014/24. 6. 2015 24. 12. 2014 Hočevar /Kosem Hočevar NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA 1. Zdravniški pregled DATUM 9. 9. 2014 8.a 23. 9. 2014 8.b VODJA 2. Nevarnosti v naravi 17. 9. 2014 Emeršič 3. Osnove prve pomoči - ŽVN 8. 12. 2014 Tomašić/Kljun Tomašić Kljun ŠPORTNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Planinski pohod 18. 9. 2014 Majdič 2. Športne aktivnosti - ŽVN 9. 12. 2014 Tomašić/Kljun 3. Športne aktivnosti – ŽVN 11. 12. 2014 Tomašić/Kljun 4. Zimski športni dan 14. 1. 2015 Majdič 5. Pohod po PST 8. 5. 2015 Majdič TEHNIŠKI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Naravoslovno – matematične delavnice 19. 9. 2014 Šebenik 2. Prva pomoč – poškodbe in oskrba - ŽVN 10. 12. 2014 Tomašić/Kljun 3. Značilnosti koroške kuhinje - ŽVN 12. 12. 2014 Tomašić/Kljun 4. Medosebni odnosi naknadno Zgonc EKSKURZIJA DATUM VSEBINA VODJA 19. 5. 2015 Posočje in alpski svet Oršič D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 33 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 9. razred KULTURNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Po Prešernovi poti 18. 9. 2014 Hočevar 2. Primož Trubar 16. 9. 2014 Požun 3. Filmska vzgoja 24. 12. 2014 Hočevar NARAVOSLOVNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1 Presnova beljakovin 17. 9. 2014 Emeršič 2. ŽVN, zdravilne rastline in začimbnice alpskega sveta za prehrano in zdravje 8. 12. 2014 Oršič, Požun, Salamon 3. ŽVN, prezimovanje rastlin v Alpskem svetu 11. 12. 2014 Oršič, Požun, Salamon ŠPORTNI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Rugby, osnove in spoznavanje igre 19. 9. 2014 Majdič 2. ŽVN, osnove gorništva, lokostrelstvo 9. 12. 2014 Oršič, Požun, Salamon 3. ŽVN, pohod z elementi orientacije … 10. 12. 2014 Oršič, Požun, Salamon 4. Smučanje, drsanje, plavanje … 14. 1. 2015 Majdič 5. Pohod PST 8. 5. 2015 Končnik, Majdič TEHNIŠKI DNEVI VSEBINA DATUM VODJA 1. Medosebni odnosi, delavnice oktober, 2014 Zgonc, Kucler 2. ŽVN, alpska hiša 12. 12. 2014 Oršič, Požun, Salamon 3. Osebna higiena in zdravje način življenja 29.5. 2015 Oršič, Požun, Salamon 4. Priprave in izvedba valete 15. 6. 2015 Oršič, Požun EKSKURZIJA DATUM 28. 5. 2015 34 D E L O V N I VSEBINA Spoznavanje naravoslovnih in družboslovnih značilnosti SV Slovenije N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 VODJA Oršič, Požun, Salamon O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A DODATNI IN DOPOLNILNI POUK Dodatni pouk je namenjen učencem z boljšim učnim uspehom, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja. Dodatni pouk podpira doseganje višjih učnih ciljev s poglobljenimi in razširjenimi vsebinami ter z različnimi metodami dela, kot so samostojno učenje, problemski pouk in priprave na tekmovanja. V letošnjem šolskem letu ga bomo izvajali v obsegu 9 ur, in sicer 5 ur na razredni stopnji (vsak oddelek 0,5 ure tedensko, predvsem pri slovenščini in matematiki) in 4 ure na predmetni stopnji, pri slovenščini, angleščini, fiziki, kemiji, geografiji, zgodovini in matematiki. Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še dopolnilno razlago snovi in pomoč učitelja, da z drugačnim načinom dela usvoje temeljne učne cilje. V letošnjem šolskem letu bo izveden v obsegu 9 ur, in sicer 5 ur na razredni stopnji (vsak oddelek 0,5 ure tedensko, predvsem pri slovenščini in matematiki) in 4 ure na predmetni stopnji, pri slovenščini, matematiki, angleščini, fiziki, kemiji, biologiji, zgodovini in geografiji. URNIK DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA - razredna stopnja UČITELJ DODATNI POUK (0,5 URE) – A teden DOPOLNILNI POUK (0,5 URE) – B teden PROSTOR dan ura ponedeljek po kosilu 10 torek po kosilu 42 Polona Kruh ponedeljek po kosilu 10 Mojca Mlakar sreda po kosilu 66 Jerneja Nardin torek po kosilu 66 Andreja Novak sreda po kosilu 67 Nataša Sadar Šoba sreda po kosilu 49 Monika Sarić sreda po kosilu 10 Urška Trbovc torek po kosilu 49 Anka Vurcer torek po kosilu 67 Dragica Gartner Ines Hostinger D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 35 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A URNIK DODATNEGA IN DOPOLNILNEGA POUKA - predmetna stopnja Učitelj Dodatni pouk (0,5 ure) dan ura predmet Eva Bišćan prostor SLJ petek (A) 12.50-13.35 31 Darja Emeršič KEM, NAR, BIO torek (A) 7.30-8.15 80 Lucija Hočevar SLJ 8., 9. torek 7.30-8.15 83 Vesna Krasnik MAT 7.-9. sreda 7.30-8.15 77 Tomaž Oršič GEO petek (A) 7.30-8.15 84 Milena Požun ZGO sreda (A) 7.30-8.15 29 Lili Salamon SLJ 9. četrtek (A) 7.30-8.15 10 FIZ ponedeljek (A) 13.50-14.35 72 Majda Šebenik Učitelj Dopolnilni pouk (0,5 ure) dan ura predmet Eva Bišćan prostor SLJ petek (B) 7.30-8.15 31 Darja Emeršič KEM, NAR, BIO torek (B) 7.30-8.15 80 Mihaela Kljun MAT 6., 7. četrtek 7.30-8.15 82 Tomaž Oršič GEO petek (B) 7.30-8.15 84 Milena Požun ZGO sreda (B) 7.30-8.15 29 Lili Salamon SLJ 9. četrtek (B) 7.30-8.15 10 Matevž Sušnik TJA 6.-9. petek 7.30-8.15 77 Majda Šebenik FIZ ponedeljek (B) 13.50-14.35 72 JUTRANJE VARSTVO IN PODALJŠANO BIVANJE JUTRANJE VARSTVO Z jutranjim varstvom zagotavljamo učencem varno in vzpodbudno okolje, v katerem lahko pričakajo pouk – organiziramo počitek ali dejavnosti po izbiri, ki se jih učenke in učenci veselijo, jih sprostijo in aktivirajo za pouk. Za učence od 1. do 3. razreda je organizirano jutranje varstvo od 6.30 - 8.00. Za učence 4. in 5. razreda je jutranje varstvo organizirano izjemoma. Starši oddajo prošnjo z utemeljitvijo za sprejem v jutranje varstvo v tajništvo šole. Sprejem otrok je do 7.45. 36 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A PODALJŠANO BIVANJE Podaljšano bivanje je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po pouku, in je namenjena učencem od 1. do 5. razreda. V podaljšano bivanje, ki traja vsak dan od zaključka pouka do 16.30, se učenci vključijo prostovoljno s prijavo staršev. Podaljšano bivanje je strokovno vodeno in vsebuje naslednje elemente: samostojno učenje, sprostitveno dejavnost, ustvarjalno preživljanje časa in prehrano. Delo poteka po dogovorjenem urniku: po pouku kosilo in sprostitvena dejavnost, nato samostojno delo učencev z individualno pomočjo učiteljev, sledi usmerjeni prosti čas po interesih učencev, do odhoda domov pa učenci počakajo v dežurnem varstvu. Cilji podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka, glavni cilj pa je zagotoviti otroku kakovostne pogoje za njegov kognitivni razvoj in dobro psihofizično počutje. Vsebine podaljšanega bivanja izhajajo iz vzgojno-izobraževalnih ciljev pouka ob upoštevanju interesov, potreb in želja učencev in njihovih staršev. Pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa učitelj v oddelku podaljšanega bivanja upošteva razvojno stopnjo učencev in njihovo psihofizično zmogljivost. Razporeditev dejavnosti načrtuje tako, da se ob upoštevanju predhodnih obremenitev pri pouku izmenjujejo počitek, učenje, sprostitev, zaposlitev – aktivnosti in napetosti sledita počitek in sprostitev. Poskrbi tudi za primerno razgibavanje učencev, praviloma na svežem zraku. Delo učitelja v oddelku podaljšanega bivanja je usmerjeno na eni strani v razvoj posameznika, na drugi strani pa v oblikovanje in vzgojo skupine, tako da se v oddelku vzpostavi taka kakovost medsebojnih odnosov, da so učenci sproščeni in imajo občutek varnosti, sprejetosti, spoštovanja in zaupanja. Seveda pa je kakovostni vzgojno-izobraževalni proces v oddelku podaljšanega bivanja odvisen od tesnega sodelovanja med učiteljem podaljšanega bivanja in učitelji, ki poučujejo v oddelku, pa tudi od sodelovanja med učitelji in starši, zato sodelovanje s starši organizirata oba – učitelj v razredu in učitelj v oddelku podaljšanega bivanja. Gre za ustaljene oblike sodelovanja, kot so roditeljski sestanki, govorilne ure, individualni sestanki, dnevi odprtih vrat šole, sporočila v pisni obliki, različna predavanja. V času podaljšanega bivanja imajo učenci možnost obiskovanja interesnih dejavnosti in knjižnice. Zaradi varnosti otroka in odgovornosti šole lahko vodja oddelka D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 37 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A podaljšanega bivanja predčasno spusti otroka iz šole samo, če dobi pisno potrdilo staršev. PREHRANA Učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje, imajo v šoli organizirano kosilo in popoldansko malico. Poudarek je na kulturi prehranjevanja in spoznavanja osnov zdrave prehrane. SPROSTITVENA DEJAVNOST Sprostitvena dejavnost je namenjena počitku, sprostitvi, obnavljanju psihofizičnih moči učencev in se odvija v aktivni in pasivni obliki. Sprostitvene aktivnosti se časovno ujemajo z biološko manjšo aktivnostjo in sposobnostjo učencev in so organizirane neposredno po kosilu. SAMOSTOJNO UČENJE Samostojno učenje je dejavnost, v okviru katere poteka usmerjanje in navajanje učencev na samostojno opravljanje različnih učnih aktivnosti. Učenci znanje, ki so ga pridobili pri pouku, dodatno utrdijo, razširijo in poglobijo v obliki domačih nalog in dodatnih učnih zaposlitev. USTVARJALNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Ustvarjalno preživljanje prostega časa je dejavnost, ki je namenjena razvedrilu, sprostitvi, počitku in pri kateri učenci nimajo učnih obveznosti. Učencem omogoča ukvarjanje z različnimi vsebinami po njihovi izbiri. Temeljni cilji pri ustvarjalnem preživljanju prostega časa so, da učenci: - razvijajo ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem in drugih področjih; - razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega prostega časa za sproščeno počutje in osebni razvoj; - utrjujejo stara in pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh področjih osebnostnega razvoja, še zlasti: a) se naučijo izbirati in soorganizirati aktivnosti glede na svoje interese; b) se učijo mnenja usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge v skupini in ob tem spoznavajo sebe in druge ter se učijo sprejemati in ceniti drugačnost; c) se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela in jih v obliki predstavitev in razstav prikažejo tudi drugim. V letošnjem šolskem letu bomo na šoli v sklopu ustvarjalnega preživljanja prostega časa izvajali še skupne dodatne zabavne dejavnosti: 38 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 1. Urejanje šolskega igrišča (vodja: Piškur Polona). 2. Priprava na Božično-novoletni sejem (vodja: Pibernik Nataša). 3. Decembrsko okraševanje šole (vodja: Nika Maček) 4. Športne igre (vodja: Miha Marinič). 5. Literarni teden. 6. Tematski dnevi in tedni (v sodelovanju z učiteljicami na razredni stopnji): ― Teden mobilnosti. ― Svetovni dan srca. ― Teden otroka. ― Svetovni dan hoje. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 39 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A URNIK - RAZREDNA STOPNJA 1. A – Nataša Sadar Šoba ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 SLJ 47 Sadar Šoba MAT 47 Sadar Šoba SLJ 47 Sadar Šoba ŠPO MT Sadar Šoba SPO 47 Sadar Šoba 2. 09.10–09.55 SLJ 47 Sadar Šoba ŠPO MT Sadar Šoba MAT 47 Sadar Šoba SPO 47 Sadar Šoba SLJ 47 Sadar Šoba 3. 10.20-11.05 MAT 47 Sadar Šoba SPO 47 Sadar Šoba LUM 47 Sadar Šoba SLJ 47 Sadar Šoba MAT 47 Sadar Šoba 4. 11.10-11.55 GUM 47 Sadar Šoba SLJ 47 Sadar Šoba LUM 47 Sadar Šoba GUM 47 Sadar Šoba ŠPO MT Sadar Šoba ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 SLJ 46 Sarić ŠPO MT Sarić MAT 46 Sarić SLJ 46 Sarić SPO 46 Sarić 2. 09.10–09.55 SLJ 46 Sarić MAT 46 Sarić SLJ 46 Sarić ŠPO MT Sarić SLJ 46 Sarić 3. 10.20-11.05 MAT 46 Sarić SPO 46 Sarić LUM 46 Sarić SPO 46 Sarić ŠPO MT Sarić 4. 11.10-11.55 GUM 46 Sarić SLJ 46 Sarić LUM 46 Sarić GUM 46 Sarić MAT 46 Sarić 1. B – Monika Sarić 40 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 2. A – Ines Hostinger ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 SLJ 50 Hostinger MAT 50 Hostinger SPO 50 Hostinger SLJ 50 Hostinger SPO 50 Hostinger 2. 09.10–09.55 SLJ 50 Hostinger SLJ 50 Hostinger ŠPO MT Hostinger MAT 50 Hostinger SLJ 50 Hostinger 3. 10.20-11.05 MAT 50 Hostinger SLJ 50 Hostinger MAT 50 Hostinger ŠPO MT Hostinger LUM 50 Hostinger 4. 11.10-11.55 ŠPO MT Hostinger GUM 50 Hostinger SLJ 50 Hostinger GUM 50 Hostinger LUM 50 Hostinger 5. 12.00-12.45 SPO 50 Hostinger ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 SLJ 49 Trbovc MAT 49 Trbovc SPO 49 Trbovc SLJ 49 Trbovc SPO 49 Trbovc 2. 09.10–09.55 SLJ 49 Trbovc SLJ 49 Trbovc MAT 49 Trbovc MAT 49 Trbovc SLJ 49 Trbovc 3. 10.20-11.05 MAT 49 Trbovc SLJ 49 Trbovc ŠPO MT Trbovc GUM 49 Trbovc LUM 49 Trbovc 4. 11.10-11.55 SPO 49 Trbovc GUM 49 Trbovc SLJ 49 Trbovc ŠPO MT Trbovc LUM 49 Trbovc 5. 12.00-12.45 ŠPO MT Trbovc 2. B – Urška Trbovc D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 41 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 3. A – Polona Kruh ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 SLJ 48 Kruh SPO 48 Kruh ŠPO MT Kruh SLJ 48 Kruh MAT 48 Kruh 2. 09.10–09.55 SLJ 48 Kruh MAT 48 Kruh SPO 48 Kruh SLJ 48 Kruh ŠPO MT Kruh 3. 10.20-11.05 MAT 48 Kruh SLJ 48 Kruh MAT 48 Kruh MAT 48 Kruh SLJ 48 Kruh 4. 11.10-11.55 SPO 48 Kruh ŠPO MT Kruh SLJ 48 Kruh LUM 48 Kruh GUM 48 Kruh GUM 48 Kruh 5. 12.00-12.45 LUM 48 Kruh 3. B – Dragica Gartner ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 SLJ 69 Gartner SPO 69 Gartner SLJ 69 Gartner MAT 69 Gartner MAT 69 Gartner 2. 09.10–09.55 SLJ 69 Gartner SLJ 69 Gartner MAT 69 Gartner SLJ 69 Gartner SLJ 69 Gartner 3. 10.20-11.05 MAT 69 Gartner ŠPO MT Gartner SPO 69 Gartner LUM 69 Gartner SLJ 69 Gartner 4. 11.10-11.55 SPO 69 Gartner MAT 69 Gartner ŠPO MT Gartner LUM 69 Gartner GUM 69 Gartner GUM 69 Gartner 5. 12.00-12.45 42 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 ŠPO MT Gartner O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 4. A – Jerneja Nardin ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 65 Nardin MAT 65 Nardin SLJ 65 Nardin NIT 65 Nardin ŠPO MT Nardin 2. 09.10–09.55 SLJ 65 Nardin TJA 65 Grohar ŠPO VT Nardin SLJ 65 Nardin TJA 65 Grohar 3. 10.20-11.05 ŠPO MT Nardin DRU 65 Nardin MAT 65 Nardin MAT 65 Nardin MAT 65 Nardin 4. 11.10-11.55 MAT 65 Nardin SLJ 65 Nardin LUM 65 Nardin DRU 65 Nardin NIT 65 Nardin 5. 12.00-12.45 GUM 90 G. Novak NIT 65 Nardin LUM 65 Nardin (A) GUM 90 G. Novak SLJ 65 Nardin ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 66 Mlakar TJA 66 Grohar MAT 66 Mlakar SLJ 66 Mlakar ŠPO VT Mlakar 2. 09.10–09.55 SLJ 66 Mlakar NIT 66 Mlakar SLJ 66 Mlakar MAT 66 Mlakar SLJ 66 Mlakar 3. 10.20-11.05 DRU 66 Mlakar MAT 66 Mlakar NIT 66 Mlakar NIT 66 Mlakar MAT 66 Mlakar 4. 11.10-11.55 GUM 90 G. Novak SLJ 66 Mlakar DRU 66 Mlakar TJA 66 Grohar LUM 66 Mlakar 5. 12.00-12.45 MAT 66 Mlakar ŠPO MT Mlakar ŠPO MT Mlakar (B) GUM 90 G. Novak LUM 66 Mlakar (A) – A teden. 4. B – Mojca Mlakar (B) – B teden. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 43 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 5. A – Anka Vurcer ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 67 Vurcer DRU 67 Vurcer MAT 67 Vurcer SLJ 67 Vurcer DRU 67 Vurcer 2. 09.10–09.55 SLJ 67 Vurcer TJA 67 Sušnik NIT 67 Vurcer ŠPO VT Majdič TJA 67 Sušnik 3. 10.20-11.05 MAT 67 Vurcer GUM 90 Novak ŠPO VT Majdič TJA 67 Sušnik SLJ 67 Vurcer 4. 11.10-11.55 ŠPO VT Majdič SLJ 67 Vurcer SLJ 67 Vurcer NIT 67 Vurcer MAT 67 Vurcer 5. 12.00-12.45 LUM 67 Vurcer NIT 67 Vurcer DRU 67 Vurcer MAT 67 Vurcer GOS 67 Vurcer 6. 12.50-13.35 LUM 67 Vurcer (A) GUM 90 Novak (A) – A teden. 5. B – Andreja Novak ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 68 A. Novak DRU 68 A. Novak NIT 68 A. Novak MAT 68 A. Novak SLJ 68 A. Novak 2. 09.10–09.55 SLJ 68 A. Novak NIT 68 A. Novak MAT 68 A. Novak ŠPO VT A. Novak DRU 68 A. Novak 3. 10.20-11.05 MAT 68 A. Novak TJA 68 Sušnik ŠPO VT A. Novak SLJ 68 A. Novak NIT 68 A. Novak 4. 11.10-11.55 ŠPO VT A. Novak SLJ 68 A. Novak TJA 68 Sušnik DRU 68 A. Novak TJA 68 Sušnik 5. 12.00-12.45 LUM 68 Merše GUM 90 G. Novak SLJ 68 A. Novak GOS 68 A. Novak MAT 68 A. Novak 6. 12.50-13.35 LUM 68 Merše (B) GUM 90 G. Novak (B) – B teden. 44 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A URNIK - PREDMETNA STOPNJA 6. A –Majda Šebenik ponedeljek 1. 08.20–09.05 torek (8.40) OS 72 Šebenik sreda NAR 72 Šebenik četrtek petek ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik • Majdič ZGO 29 Požun NAR 72 Šebenik SLJ nivo MAT nivo 10 • 31 • 83 72 • 82 • 77 Salamon • Bišćan Šebenik • Kljun • • Hočevar Krasnik TJA 81 Grohar SLJ 31 Bišćan 2. 09.10–09.55 LUM 28 Merše 3. 10.20-11.05 ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik • Majdič GEO 84 Oršič SLJ 31 Bišćan GUM 90 Novak MAT 82 Kljun TJA nivo 81 • 83 • 77 4. 11.10-11.55 Grohar • Hočevar • Sušnik MAT 82 Kljun TIT 27 Tomašić SLJ 31 Bišćan ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik • Majdič TJA 81 Grohar TIT 27 Tomašić MAT 82 Kljun TJA 81 Grohar 5. 12.00-12.45 SLJ 31 Bišćan 6. 12.50-13.35 GOS 42 Tomašić 7. 13.50-14.35 (A) GOS 42 Tomašić (A) – A teden. MALICA v torek - Hočevar, v sredo Šebenik D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 45 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 6. B – Breda Končnik ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 77 Končnik MAT 82 Kljun ŠPO F • ŠPO D VT • VT Majdič • Končnik MAT 82 Kljun TJA 81 Grohar 2. 09.10–09.55 ZGO 29 Požun SLJ nivo 83 • 10 • 31 Hočevar • Salamon • Bišćan MAT nivo 77 • 72 • 82 Krasnik • Šebenik • Kljun GEO 84 Oršič NAR 80 Emeršič 3. 10.20-11.05 ŠPO F • ŠPO D VT • VT Majdič • Končnik TJA 81 Grohar LUM 28 Merše TIT 27 Tomašić SLJ 31 Bišćan GUM 90 Novak SLJ 31 Bišćan TIT 27 Tomašić ŠPO F • ŠPO D VT • VT Majdič • Končnik NAR 80 Emeršič TJA 81 Grohar SLJ 31 Bišćan GOS 42 Tomašić TJA nivo 77 • 81 • 83 4. 11.10-11.55 Sušnik • Grohar • Hočevar 5. 12.00-12.45 MAT 82 Kljun 6. 12.50-13.35 SLJ 31 Bišćan (A) GOS 42 Tomašić 7. 13.50-14.35 (A) – A teden. MALICA v torek - Bišćan, v sredo Kljun 46 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 7. A – Lucija Hočevar ponedeljek torek sreda četrtek petek 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 83 Hočevar NAR 80 Emeršič 2. 09.10–09.55 GEO 84 Oršič NAR 80 Emeršič TJA 81 Grohar MAT 82 Kljun SLJ 83 Hočevar 3. 10.20-11.05 LUM 28 Merše SLJ nivo 31 • 83 • 10 Bišćan • Hočevar • Salamon GEO 84 Oršič TJA 81 Grohar ZGO 29 Požun 4. 11.10-11.55 MAT 82 Kljun ZGO 29 Požun SLJ 83 Hočevar SLJ 83 Hočevar TJA 81 Grohar 5. 12.00-12.45 ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik • Majdič (A) TIT 27 Tomašić DKE 29 Požun NAR 80 Emeršič GUM 90 Novak TJA nivo 83 • 84 • 81 6. 12.50-13.35 Hočevar • Sušnik • Grohar (A) TIT 27 Tomašić (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET P. 07.30-08.15 MAT nivo ŠPO D • ŠPO F 72 • 82 • 77 VT • VT Šebenik • Kljun • Končnik • Majdič Krasnik 7. 13.50-14.35 MAT 82 Kljun (A) – A teden. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 47 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 7.B – Matevž Sušnik ponedeljek torek sreda četrtek petek (A) TIT - A 27•Tomašić -----------------(B) TIT - B 27•Tomašić P. 07.30-08.15 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 81 Sušnik (A) TIT - A 27•Tomašić -----------------(B) TIT - B 27•Tomašić MAT nivo 77 • 72 • 82 Krasnik • Šebenik • Kljun ŠPO F • ŠPO D VT • VT Majdič • Končnik TJA 77 Sušnik 2. 09.10–09.55 NAR 80 Emeršič MAT 82 Kljun ZGO 29 Požun GUM 90 Novak MAT 82 Kljun 3. 10.20-11.05 MAT 82 Kljun SLJ nivo 10 • 31 • 83 Salamon • Bišćan • Hočevar NAR 80 Emeršič SLJ 31 Bišćan GEO 84 Oršič 4. 11.10-11.55 SLJ 31 Bišćan GEO 84 Oršič NAR 80 Emeršič TJA 81 Sušnik ZGO 29 Požun 5. 12.00-12.45 ŠPO F • ŠPO D VT • VT Majdič • Končnik DKE 29 Požun TJA 77 Sušnik LUM 28 Merše SLJ 31 Bišćan 6. 12.50-13.35 TJA nivo 81 • 83 • 84 Grohar • Hočevar • Sušnik (13.00 - 14.35) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET 7. 13.50-14.35 (A) – A teden; (B) – B teden. 48 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 8. A – Cvetka Tomašić ponedeljek torek sreda četrtek petek (A) TIT - A 27•Tomašić ------------------ IZBIRNI PREDMET (B) TIT - B 27•Tomašić P. 07.30-08.15 (7.50-8.35) IZBIRNI PREDMET 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 27 Tomašić (B) SLJ 83 • 10 • 31 Hočevar • Salamon • Bišćan (A) TIT - A 27•Tomašić -----------------(B) TIT - B 27•Tomašić SLJ 83 • 10 • 31 Hočevar • Salamon • Bišćan DKE 84 Oršič 2. 09.10–09.55 SLJ 83 • 10 • 31 Hočevar • Salamon • Bišćan GEO 84 Oršič SLJ 83 • 10 • 31 Hočevar • Salamon • Bišćan FIZ 72 Šebenik LUM 28 Merše 3. 10.20-11.05 FIZ 72 Šebenik MAT 72 • 77 • 82 Šebenik • Krasnik • Kljun GUM 90 Novak ZGO 29 Požun ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik•Marinič 4. 11.10-11.55 ZGO 29 Požun TJA 81 • 77 • 83 Grohar • Sušnik • Hočevar KEM 72 Šebenik MAT 72 • 77 • 82 Šebenik • Krasnik • Kljun (A) GEO 84 • Oršič -----------------(A) BIO 80 • Emeršič 5. 12.00-12.45 KEM 72 Šebenik ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik•Marinič BIO 80 Emeršič TJA 81 • 77 • 83 Grohar • Sušnik • Hočevar MAT 72 • 77 • 82 Šebenik • Krasnik • Kljun 6. 12.50-13.35 MAT 72 • 77 • 82 Šebenik • Krasnik • Kljun (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET TJA 81 • 77 • 83 Grohar • Sušnik • Hočevar IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET Z A L E T O 7. 13.50-14.35 (A) – A teden; (B) – B teden. MALICA: v ponedeljek in sredo - Bišćan D E L O V N I N A Ć R T Š O L S K O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 49 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 8. B – Mihaela Kljun ponedeljek torek sreda petek IZBIRNI PREDMET (A) TIT - A 27•Tomašić -----------------(B) TIT - B 27•Tomašić P. 07.30-08.15 (7.50-8.35) IZBIRNI PREDMET 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 82 Kljun (B) SLJ 31 • 83 • 10 Bišćan • Hočevar • Salamon BIO 80 Emeršič SLJ 31 • 83 • 10 Bišćan • Hočevar • Salamon (A) TIT - A 27•Tomašić -----------------(B) TIT - B 27•Tomašić 2. 09.10–09.55 SLJ 31 • 83 • 10 Bišćan • Hočevar • Salamon GUM 90 Novak SLJ 31 • 83 • 10 Bišćan • Hočevar • Salamon ZGO 29 Požun ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik • Majdič 3. 10.20-11.05 ZGO 29 Požun MAT 82 • 72 • 77 Kljun • Šebenik • Krasnik FIZ 72 Šebenik LUM 28 Merše KEM 72 Šebenik 4. 11.10-11.55 FIZ 72 Šebenik TJA 83 • 81 • 77 Hočevar • Grohar • Sušnik ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik • Majdič MAT 82 • 72 • 77 Kljun • Šebenik • Krasnik (A) BIO 80 • Emeršič -----------------(B) GEO 84 • Oršič 5. 12.00-12.45 DKE 84 Oršič GEO 84 Oršič KEM 72 Šebenik 6. 12.50-13.35 MAT 82 • 72 • 77 Kljun • Šebenik • Krasnik (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET 7. 13.50-14.35 (A) – A teden; (B) – B teden. MALICA: v ponedeljek in sredo - Hočevar 50 četrtek D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 TJA MAT 83 • 81 • 77 82 • 72 • 77 Hočevar • Kljun • Šebenik Grohar • Sušnik • Krasnik TJA 81 • 77 • 83 Grohar • Sušnik • Hočevar O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 9. A – Milena Požun ponedeljek torek P. 07.30-08.15 (7.50-8.35) IZBIRNI PREDMET 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 29 Požun sreda (A) SLJ SLJ 83 • 10 • 31 83 • 10 • 31 Hočevar • Hočevar • Salamon • Bišćan Salamon • Bišćan FIZ 72 Šebenik SLJ 83 • 10 • 31 3. 10.20-11.05 Hočevar • Salamon • Bišćan ZGO 29 Požun 4. 11.10-11.55 BIO 80 Emeršič GEO 84 Oršič SLJ 83 • 10 • 31 Hočevar • Salamon • Bišćan SLJ 83 • 10 • 31 Hočevar • Salamon • Bišćan GUM 90 Novak MAT TJA TJA 81 • 77 • 83 72 • 77 • 82 81 • 77 • 83 Grohar • Sušnik • Šebenik • Krasnik Grohar • Sušnik • Hočevar • Kljun Hočevar KEM 80 Emeršič LUM 28 Merše TJA MAT ŠPO D • ŠPO F 81 • 77 • 83 72 • 77 • 82 5. 12.00-12.45 VT • VT Grohar • Sušnik • Šebenik • Krasnik Končnik•Majdič Hočevar • Kljun 6. 12.50-13.35 7. 13.50-14.35 BIO 80 Emeršič petek IZBIRNI PREDMET MAT 72 • 77 • 82 2. 09.10–09.55 Šebenik • Krasnik • Kljun GEO 84 Oršič četrtek ZGO 29 Požun MAT 72 • 77 • 82 Šebenik • Krasnik • Kljun FIZ 72 Šebenik ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik•Majdič KEM 80 Emeršič (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET (A) – A teden. MALICA: v ponedeljek - Kljun, četrtek Bišćan D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 51 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 9. B – Tomaž Oršič ponedeljek P. 07.30-08.15 (7.50-8.35) IZBIRNI PREDMET 1. 08.20–09.05 (8.40) OS 84 Oršič torek sreda MAT ŠPO D • ŠPO F 82 • 72 • 77 2. 09.10–09.55 VT • VT Kljun • Šebenik • Končnik • Marinič Krasnik KEM 80 Emeršič GUM 90 Novak FIZ 72 Šebenik SLJ 31 • 83 • 10 Bišćan • Hočevar • Salamon SLJ 31 • 83 • 10 Bišćan • Hočevar • Salamon GEO 84 Oršič TJA MAT TJA 83 • 81 • 77 82 • 72 • 77 83 • 81 • 77 Hočevar • Grohar Kljun • Šebenik • Hočevar • Grohar • Sušnik Krasnik • Sušnik ZGO 29 Požun BIO 80 Emeršič MAT 82 • 72 • 77 Kljun • Šebenik • Krasnik MAT TJA 82 • 72 • 77 83 • 81 • 77 5. 12.00-12.45 Hočevar • Grohar Kljun • Šebenik • • Sušnik Krasnik GEO 84 Oršič ŠPO D • ŠPO F VT • VT Končnik•Marinič KEM 80 Emeršič KEM 72 Šebenik (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET (13.00 - 13.45) IZBIRNI PREDMET LUM 28 Merše IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET IZBIRNI PREDMET 4. 11.10-11.55 6. 12.50-13.35 BIO 80 Emeršič 7. 13.50-14.35 FIZ 72 Šebenik (A) – A teden. MALICA: v ponedeljek - Šebenik, četrtek Hočevar 52 petek IZBIRNI PREDMET (A) SLJ SLJ 31 • 83 • 10 31 • 83 • 10 Bišćan • Hočevar Bišćan • Hočevar • Salamon • Salamon SLJ 31 • 83 • 10 3. 10.20-11.05 Bišćan • Hočevar • Salamon četrtek D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A DEŽURSTVO UČITELJEV Učitelji dežurajo pred poukom in v glavnem odmoru po naslednjem razporedu: V avli male in velike telovadnice dežurni učitelji dežurajo ne glede na vreme. Če zaradi slabega vremena učenci med glavnim odmorom ne gredo na igrišče, vsi dežurni učitelji dežurajo v avlah. Če bo potrebno, bodo učitelji dežurali tudi pri vhodu, in sicer od 7.00 do 8.00 po razporedu, ki ga za vsak mesec naredi pomočnica ravnateljice. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 53 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A STROKOVNI AKTIVI Osnovni način dela je timski. V takem sistemu imajo pomembno vlogo aktivi učiteljev in svetovalna služba. Pomembnejša problematika se obravnava skupaj v manjši skupini in gre že obdelana na pedagoško konferenco. Aktiv Vodja Aktiv učiteljev prvega triletja Ines Hostinger Aktiv učiteljev 1. razreda Monika Sarić Aktiv učiteljev 2. razreda Ines Hostinger Aktiv učiteljev 3. razreda Polona Kruh Aktiv učiteljev 4. razreda Mojca Mlakar Aktiv učiteljev 5. razreda Andreja Novak Aktiv učiteljev 4. in 5. razreda Jerneja Nardin Aktiv učiteljev v OPB Vesna Premože Aktiv učiteljev slovenskega jezika Lili Salamon Aktiv učiteljev angleškega jezika Lucija Hočevar Aktiv učiteljev matematike Mihaela Kljun Aktiv učiteljev naravoslovnih predmetov Majda Šebenik Aktiv učiteljev družboslovnih predmetov Milena Požun Aktiv učiteljev umetnostnih predmetov Gordana Novak Aktiv učiteljev športne vzgoje Tomaž Majdič Aktiv ŠSS in učit. ind. pouka Mojca Kucler Vodja aktiva razporeja dela in naloge za vse učitelje razredne stopnje po navodilih ravnateljice (natečaji, razpisi, raziskovalne naloge, tečaji, razstave, ankete ...). O delu obvešča vodstvo šole. Vodje aktivov po razredih rešujejo skupne strokovne probleme, izmenjujejo mnenja, uvajajo nove načine dela in jih ocenijo, analizirajo opisno ocenjevanje, dajejo pobude svetovalni službi, razvijajo sodelovalno učenje, notrano diferenciacijo in fleksibilno diferenciacijo, navajajo učence na samostojno delo in izkušnje med seboj primerjajo. 54 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A Aktiv učiteljev 1. triletja Članice strokovnega aktiva učiteljic 1. triletja so: 1. razred: Nataša Sadar Šoba, Monika Sarić (razredničarki), Greta Radanovič (vzgojiteljica) 2. razred: Ines Hostinger, Urška Trbovc 3. razred: Polona Kruh, Dragica Gartner Vsebina dela: ― načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela, ― načrtovanje dopolnilnega in dodatnega pouka, ― oblikovanje in potrditev skupnih kriterijev ocenjevanja znanja, ― oblikovanje medpredmetnih povezav, ― sodelovanje pri določanju, organizaciji in izvedbi kulturnih, športnih, tehniških in naravoslovnih dni, ― sestanki, ― sodelovanje v projektu Samoevalvacija in Zdrava šola, ― oblikovanje aktivnosti ob mednarodnih in svetovnih dnevih, ― sodelovanje pri dekoriranju šolske avle, ― sodelovanje pri pripravi in izvedbi novoletnega bazarja, ― sodelovanje z učiteljico in vzgojiteljico OPB, ― izmenjava mnenj in gradiv, informacij glede tekmovanj, natečajev, ― spremljanje novosti na področju šolstva, ― iskanje metod za spodbujanje funkcionalne pismenosti ter nenasilno komunikacijo, ― tekoča problematika in obveščanje. Po potrebi bomo na sestanke povabile učiteljice OPB, vodstvo šole, šolsko svetovalno službo, specialno pedagoginjo, knjižničarko. Aktiv učiteljev 2. razreda Vsebine, ki jih bo v šolskem letu 2014/2015 obravnaval aktiv učiteljic 2. razreda, so: - načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela, - načrtovanje dopolnilnega in dodatnega pouka, - oblikovanje skupnih kriterijev za ocenjevanja znanja, - oblikovanje medpredmetnih povezav, - sestanki aktiva, D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 55 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A - določanje dnevov dejavnosti in organizacija le-teh, - organizacija življenja v naravi, - izmenjavanje informacij glede izobraževanj učiteljev, razpisov za učence, - izmenjava informacij glede šolskih tekmovanj, - spremljanje novosti na področju šolstva ter izmenjava mnenj, - spremljanje pedagoške literature in izmenjava mnenj, - iskanje različnih načinov in metod za skrb za pisno kulturo in čim boljšo funkcionalno bralno pismenost. Aktiv učiteljev 3. razreda Članici strokovnega aktiva 3. razreda: Polona Kruh – 3. a, Dragica Gartner – 3.b. Vsebina dela: - pregled letnih priprav na pouk za posamezne predmete, - načrtovanje in izvedba 4 kulturnih, 3 naravoslovnih, 5 športnih in 3 tehniških dni, - priprava na roditeljske sestanke, - sodelovanje s knjižničarko in šolsko svetovalno službo, - sodelovanje in timsko načrtovanje z učiteljicama podaljšanega bivanja in aktivom učiteljic od 1. do 3. razreda, - izmenjava mnenj in gradiv, - načrtovanje in skupna izvedba srečanj s starši, - načrtovanje in izvajanje dodatnega in dopolnilnega pouka, - izdelava didaktičnih sredstev in pripomočkov, - poročanje s seminarjev, - načrtovanje preverjanja in ocenjevanja znanja, sestava pisnih testov, - tedensko načrtovanje pouka za naslednji teden vsako sredo po 4. šolski uri, - tekoča problematika. Po potrebi bova na sestanke povabili vodstvo šole, šolsko svetovalno službo, specialno pedagoginjo, knjižničarko, učiteljici podaljšanega bivanja. Aktiv učiteljev 4. razreda Članici strokovnega aktiva 4. razreda sta Jerneja Nardin in Mojca Mlakar. Vsebina dela − Pregled letnih priprav na pouk za posamezne predmete in popravek le-teh po učnem načrtu. 56 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A − Načrtovanje in izvedba 3 kulturnih, 3 naravoslovnih, 5 športnih in 4 tehniških dni. − Priprava na roditeljske sestanke. − Priprava programa za delo v oddelčnih skupnostih. − Sodelovanje s knjižničarko in šolsko svetovalno službo. − Organizacija medsebojne pomoči učencev. − Sodelovanje in timsko načrtovanje z učiteljico/učiteljem podaljšanega bivanja in aktivom učiteljic 4. in 5. razreda. − Izmenjava mnenj in gradiv. − Načrtovanje in skupna izvedba srečanj s starši. − Načrtovanje in izvajanje dodatnega in dopolnilnega pouka. − Izdelava didaktičnih sredstev in pripomočkov. − Poročanje s seminarjev. − Načrtovanje preverjanja in ocenjevanja znanja, sestava pisnih testov. − Tedensko načrtovanje pouka za naslednji teden vsak petek ob 7. 30 uri. − Tekoča problematika. Po potrebi bosta na sestanke povabili vodstvo šole, šolsko svetovalno službo, specialno pedagoginjo, knjižničarko, učiteljico/učitelja podaljšanega bivanja. Aktiv učiteljev 5. razreda Članici strokovnega aktiva 5. razreda: Anka Vurcer (5.a), Andreja Novak (5.b). Vsebina dela: - pregled letnih priprav na pouk za posamezne predmete, - načrtovanje in izvedba dni dejavnosti, - priprava na roditeljske sestanke, - sodelovanje s knjižničarko in šolsko svetovalno službo, - sodelovanje in timsko načrtovanje z učitelji podaljšanega bivanja in aktivom učiteljic od 1. do 5. razreda, - izmenjava mnenj in gradiv, - načrtovanje in izvedba dopolnilnega in dodatnega pouka iz matematike, - načrtovanje preverjanja in ocenjevanja znanja, - tedensko načrtovanje pouka, - načrtovanje in izvedba kolesarskega izpita, - načrtovanje in izvedba dneva odprtih vrat, - priprava kriterijev za ocenjevanje in preverjanje znanja pri posameznih predmetih, D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 57 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A - načrtovanje in izvedba življenja v naravi, - načrtovanje in vključevanje učencev na različna tekmovanja, - usklajevanje kriterijev za preverjanje in ocenjevanje znanja, - načrtovanje prilagoditev za nadarjene učence in učence s posebnimi potrebami, - načrtovanje in izvedba ločevanja odpadkov ter različnih zbiralnih akcij, - realizacija pouka pri posameznih predmetih, - razrez dokumentacije, - načrtovanje in skupna izvedba srečanj s starši. Aktiv učiteljev slovenščine Slovenistični aktiv vključuje vse učitelje slovenskega jezika (Eva Bišćan, ki nadomešča Majo Kosem do oktobra 2014, Lucija Hočevar in Lili Salamon) na šoli, tudi učitelje razredne stopnje. Srečale se bomo najmanj trikrat letno ter po potrebi. Glavna naloga aktiva je analizirati znanje slovenskega jezika na šoli. Načrtujejo in usklajujejo delo v tekočem šolskem letu, predvsem pri pouku v manjših skupinah; skupaj izdelajo pisne preizkuse znanja ter kriterije za ocenjevanje preizkusov in govornih vaj. Učitelji se med seboj seznanijo z novostmi in za učence boljšimi oblikami dela. Pripravijo medsebojne hospitacije in teste minimalnega znanja za prehode iz razreda v razred. V povezavi s knjižničarko in drugimi strokovnimi delavci šole pripravijo kulturne dneve šole. Tudi v tem šolskem letu bodo spremljale zastavljena cilja projekta samoevalvacije: izboljšanje funkcionalne pismenosti in uveljavljanje kulture miru in nenasilja. Aktiv učiteljev angleščine − Sodelovanje v e-twinningu - v e-twinningu, ki ga bo vodil Matevž Sušnik, bodo predvidoma sodelovali nadarjeni in zainteresirani učenci od 6. do 9. razreda. V šol. Letu 2014/15 bo izveden vsaj en E-twinning projekt. Na srečanjih bodo skupaj z učiteljem in s pomočjo e-pripomočkov pripravljali prispevke na določeno temo ter komunicirali s sovrstniki s partnerskih šol. − Organizacija in izvedba tekmovanja za angleško bralno značko;tekmovanje bo vodila Maja Grohar, sodelovali pa bomo vsi učitelji tujih jezikov. − Organizacija in izvedba šolskega tekmovanja v znanju angleščine - šolsko tekmovanje za 9. razred bo potekalo dne 20. 11. 2014, za učence 8. razreda 58 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 20. 10. 2014 in za učence 7. razreda 30. 1. 2015. Tekmovanje za učence 7. in 8. razreda organizira IATEFL Slovenija. − Sodelovanje na državnem tekmovanju v znanju angleščine - tekmovanje bosta vodila Matevž Sušnik (7., 8. razred) in Maja Grohar ( 9. razred). − NPZ za 6. razred – popravljanje preizkusov in analiza rezultatov. − Sprotno reševanje učnih težav. Aktiv učiteljev matematike − Usklajevanje letnih delovnih priprav za 6., 7., 8. in 9. razred. − Priprava učencev na tekmovanja. − Organizacija tekmovanj iz znanja matematike na šolski ravni: logika, razvedrilna matematika, Vegovo tekmovanje. − Spremljanje učencev na področna tekmovanja ter sodelovanje pri izvedbi in popravljanju nalog na področnem tekmovanju. − Spremljanje učencev na državna tekmovanja. − Kratki sestanki za usklajevanje dela v razredu. − Usklajevanje in skupna priprava pisnih preizkusov znanja (šolskih nalog). − Sodelovanje pri reševanju problemov, ki se pojavijo pri delu. − Spremljanje novosti pri uvajanju IKT v pouk matematike. − Udeleževanje seminarjev in drugih izobraževanj. − Izvedba sestankov aktiva učiteljev matematike. Aktiv učiteljev družboslovnih predmetov V letošnjem šolskem letu poučujeta družboslovne predmete Milena Požun in Tomaž Oršič. Dogovorila sta se o sodelovanju z drugimi aktivi na šoli. Seznanila sta se z učnimi načrti in pregledala novo strokovno literaturo. Izvajala bosta dodatni in dopolnilni pouk za učence. Pri dopolnilnem pouku bosta nudila pomoč učencem, ki ne dosegajo učnih standardov oziroma pomagala tistim učencem, ki si želijo učno snov dodatno utrditi. Pri urah dodatnega pouka pa bosta pripravljala učence na tekmovanja, pomagala pri izdelavi raziskovalnih nalog ter širila in nadgrajevala učne vsebine. Sodelovali bodo na šolskem, regijskem in morda na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine in iz znanja geografije. Sodelovala bosta z zunanjimi ustanovami. Sledila bosta novim pedagoško-didaktičnim usmeritvam in novosti vključevala v učni proces. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 59 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A Pri svojem delu bosta dosledno upoštevala Hišni red in Vzgojni načrt Osnovne šole Vodmat. Vključevala se bosta v oblikovanje šolske spletne strani. Izvajala bosta dejavnosti, ki so značilne za cilje kulikularne prenove: povečanje aktivne vloge učenca, razvijanje sposobnosti samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in presojanja, spodbujanje skladnega duševnega in telesnega razvoja, podpora vseživljenjskemu učenju in poudarek na samozavesti učenca. Uresničujeta vzgojno-izobraževalni program na podlagi evropskih kompetenc. Še naprej bosta uporabljala šolsko mediacijo kot način preprečevanja nasilja. Pri reševanju konfliktov bosta vzgojne probleme reševala prednostno na način z mediacijo in jo uvajala med učence: mediacija kot način življenja. Posebno pozornost bosta namenila nadarjenim učencem na področju dodatnega dela, terenskemu delu in kakovostni izvedbi strokovnih ekskurzij ter pozitivnemu odnosu do skupnega okolja ter njegovega varovanja. Aktiv učiteljev naravoslovnih predmetov − Priprava letnih delovnih priprav. − Kratki sestanki za usklajevanje dela v razredu v okviru medpredmetnega povezovanja; tudi letos bomo pozorne na merske enote. Posebej na dnevih dejavnosti in seveda v okviru pouka, kajti tema se ponavlja tako po vertikali kot horizontali, nivo znanja pa je nižji od tistega, ki ga pričakujemo. − Načrtovanje, priprava in izvedba naravoslovnih in tehničnih dni, izvedba tedna dejavnosti. − Priprava učencev na tekmovanja. − Organizacija tekmovanj na šolski ravni: biologija, sladkorna bolezen, fizika, kemija, zlata kuhalnica, naravoslovno tekmovanje. − Spremljanje učencev na področna tekmovanja ter sodelovanje pri izvedbi tekmovanja in popravljanju izdelkov. − Spremljanje učencev na državna tekmovanja. − Sodelovanje pri reševanje problemov, ki se pojavijo pri delu. − Spremljanje novosti pri uvajanju IKT v pouk naravoslovnih predmetov. − Izvedba sestankov naravoslovnega aktiva. − Priprava in izvedba aktivacijskega načrta učiteljev naravoslovnih predmetov. 60 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A Aktiv učiteljev športa Vodja aktiva v šolskem letu 2014/2015 je Tomaž Majdič, člana sta Breda Končnik in Miha Marinič. Aktiv se bo sestal predvidoma trikrat letno, oziroma večkrat, če bo potrebno. Organizirali bomo: − Jesenski športni dan, planinski pohod bo za učence 7. in 8. razreda, squash za učence 6. razreda in rugby za učence 9. razreda. Jesenski športni dan bo v tednu dejavnosti od 16.–19. 09. 2014. − Zimski športni dan bo za učence 6., 7., 8. in 9. razreda 14. 01. 2015 in bo obsegal (odvisno od snežnih razmer in interesa) smučanje na smučišču Cerkno, drsanje v Ljubljani, vodne aktivnosti v Atlantisu, aktivnosti v BIT centru, plezanje v Plezalnem centru ter zimski pohod. − Pomladni športni dan bo za učence 6., 7., 8. in 9. razreda v petek, 08. 05. 2015 in sicer pohod ob žici. − Učenci 6., 7., 8. in 9. razreda imajo še po dva športna dneva v ŽVN. − Zimsko – smučarsko ŠVN bomo izvedli v ČŠOD v Javorniškem Rovtu od 02. 02. – 06. 02. 2015. − Letna – plavalna ŽVN bo od 1. 9.–5. 9. 2014 v Pacugu. Člani aktiva si bodo prizadevali za čim bolj množično in kvalitetno sodelovanje na šolskih športnih tekmovanjih. V načrtu imamo tekmovanja v nogometu, košarki, ulični košarki, igri med dvema ognjema, tenisu, krosu, atletiki, gimnastiki, skokih z male prožne ponjave, namiznem tenisu, športno ritmični gimnastiki, bmx, rolanju in rolkanju in morda še kakšni panogi, če bo interes s strani učencev. V šolskem letu 2014/2015 si bo aktiv športa prizadeval za kvalitetno delo komisije za ocenjevanje ustreznosti kandidatov za perspektivne in vrhunske športnike in njihovih vlog. S takim načinom bomo dosegli večji pregled aktiva nad športniki na šoli. Sledili bomo samoevalvacijskemu akcijskemu načrtu izboljšav, ki smo ga priložili letnim učnim načrtom. Aktiv učiteljev umetnostnih predmetov Strokovni aktiv umetnostno – vzgojnega področja sestavljata predmeta LUM in GUM, vodja aktiva je učiteljica GUM Gordana Novak. Na prvem srečanju sta obravnavali kriterije in načine preverjanja in ocenjevanja znanja ter načrtovali delo. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 61 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A Dejavnosti likovnega področja: − likovne razstave, ki bodo postavljene na šoli, − pripravljeni bodo izdelki za novoletni bazar, ki bo 6. 12. 2014, − že tradicionalno sodelovanje pri okrasitvi Ljubljane v začetku decembra, − sodelovanje na likovnih natečajih, − likovni krožek za učence 5.-9. razreda, − občasne likovne delavnice za nadarjene učence. V tednu dejavnosti (16. 9. 2014–19. 9. 2014) bo s področja LUM realiziran kulturni dan za učence 6. razreda. Na glasbenem področju bodo učenci: − prepevali v dvoglasnem pevskem zboru za potrebe šole ( šolski nastopi ), − sodelovali na obvezni letni pevski reviji ljubljanskih šolskih zborov, − izvedli zaključni samostojni nastop ob koncu šolskega leta, kjer bodo predstavili celoletno delo, − učenci, ki se udeležujejo instrumentalnega pouka kljunaste flavte, bodo izvedli letni koncert, predvidoma v mesecu maju / juniju 2015, − nastopali bodo tudi na morebitnih internih nastopih za potrebe šole. Kulturnih dnevov s področja GUM to šolsko leto ne bo. Obe učiteljici bosta vsaka s svojega področja sodelovali na ostalih načrtovanih kulturnih dnevih OŠ Vodmat. Obe učiteljici nadaljujeta spremljanje zastavljenih ciljev projekta samoevalvacije: izboljšanje funkcionalne pismenosti in uveljavljanje kulture miru in nenasilja. Udeležili se bosta predvidenih izobraževanj, ki jih pripravlja vodstvo šole, tekom šolskega leta se bostaa udeležili tudi rednih izvenšolskih strokovnih aktivov ter študijskih srečanj. Sodelovali bosta na letošnjem dnevu odprtih vrat OŠ Vodmat, ki bo realiziran v dveh delih, prvi 6. 12. 2014 kot božično–novoletni sejem in drugi v soboto, 11 .4. 2015 (nadomeščanje 2. 1. 2015). Aktiv ŠSS, DSP in knjižnice Članice aktiva: Bojana Mirtič, Tjaša Zver (nadomešča Matejo Majcen), Mateja Sitar Zevnik, Taja Seražin Rot, Sanja Zgonc, Mojca Kucler. Vodja aktiva v šolskem letu 2014/15: Mojca Kucler 62 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A V šolskem letu 2014/15 se bodo članice aktiva srečevale redno in po potrebi. Na sestankih aktiva bodo obravnavale sledeče: − učenci s posebnimi potrebami (razdelitev ur DSP, načrtovanje in evalvacije individualiziranih programov, sodelovanje s starši, ure ISP, vodenje evidence v eAsistentu …), − uresničevanje 5-stopenjskega kontinuuma pomoči učencem z učnimi težavami, − teoretična izhodišča (novosti v zakonodaji, koncept dela z učenci z učnimi težavami), − samoevalvacija (akcijski načrt, izpolnjevanje, poročilo), − izmenjava izkušenj in novo pridobljenih znanj (poročanje s seminarjev, izobraževanj, predaja znanja drugim udeleženkam v aktivu), − priprava osnutka Protokola ukrepanja ob agresivnem vedenju, − medsebojna pomoč in izmenjava gradiv, informacij (priprave, delovni in učni listi …), − tekoča problematika. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 63 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA 1. UČENJE IN POUČEVANJE ― Treningi učenja, učnih strategij in različnih načinov učenja. ― Koordinacija dela z nadarjenimi učenci (vodenje postopka evidentiranja in identifikacije nadarjenih), pomoč učencem s posebnimi potrebami. ― Organizacija delavnic učenja za učence 6. razreda. ― Organizacija pomoči za učence z učnimi težavami (prostovoljci, študentje, ZPM, DNK). ― Individualno svetovanje staršem nadarjenih učencev, učencev z učnimi težavami in učencev s posebnimi potrebami (metode in strategije učenja, vključenost v pouk in dejavnosti, oblikovanje učnih navad …). ― Koordinacija strokovnih skupin in timskih sestankov s starši za pripravo in evalvacijo IP. ― Pomoč in svetovanje učiteljem pri uvajanju novosti in izvajanju pouka. ― Sodelovanje pri pripravi IP in koordinacija ter neposredna pomoč in svetovanje učiteljem pri izvajanju IP ter svetovanje o učinkovitih metodah dela z učenci s posebnimi potrebami. ― Sodelovanje pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev (seznanjanje z novostmi, organizacija izobraževanja na temo dela z otroki s posebnimi potrebami in nadarjenimi učenci). ― Svetovanje v zvezi s strokovno literaturo, seminarj i… ― Spremljanje VIZ dela (analiza učne uspešnosti ob posameznih ocenjevalnih obdobjih). 2. ŠOLSKA KULTURA, VZGOJA, KLIMA, RED ― Neposredno svetovanje in pomoč učencem z vzgojnimi in disciplinskimi težavami – oseben, zaupen odnos, pogovor, možnost umiritve, učenje socialnih veščin. ― V času nadomeščanj – pogovor in delavnice na teme o samopodobi, čustveni inteligenci, nasilju, vrstniškem sodelovanju, šolski klimi, mediaciji, obvladovanju jeze … ― Delavnice in socialne igre za skupino osmošolcev. ― Aktivno sodelovanje v šolskem mediacijskem timu (koordinacija vrstniške mediacije, delo z vrstniškimi mediatorji, uvajanje mediacije v prvo triado, po potrebi izvajanje mediacije). ― Individualno svetovanje staršem z vzgojnimi težavami (pogovori o vzgoji, možnostih discipliniranja, zagotavljanju spodbudnega okolja …). ― Posvetovanje z učitelji o učinkovitem delu z učenci, spodbujanju ustreznega učnega in vzgojnega okolja in pomoč pri zagotavljanju varnosti. 64 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― Pomoč pri delu z učenci z vzgojnimi težavami (razgovor, po potrebi trenutna odstranitev iz učilnice). ― Pomoč pri urah oddelčne skupnosti (svetovanje in pomoč pri izvedbi ur na temo medosebnih odnosov). ― Pomoč in svetovanje učiteljem pri vodenju težavnejših oddelkov / učencev (pomoč pri izvedbi ure, pomoč pri vodenju posameznih učencev …). ― Pomoč pri pripravi in spremljanju individualiziranega vzgojnega načrta ob izreku vzgojnega opomina. ― Sodelovanje na roditeljskih sestankih v težje vodljivih oddelkih. ― Svetovanje v zvezi s strokovno literaturo, seminarji … ― Organizacija izobraževanj za učitelje in predavanj za starše. ― Spremljanje izvajanja šolskega hišnega reda, pravil šolskega reda in vzgojnega načrta. ― Sodelovanje pri pripravi protokola ravnanja v primeru fizičnega nasilja in pri pripravi varnostnega načrta. ― Sodelovanje pri samoevalvaciji (izvedba sociograma – po potrebi, napotki za ravnanje v težavah - priprava zloženke in priprave za učno uro). 3. TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ ― Načrtovanje, koordinacija in evalvacija preventivnih programov: delavnice na temo Odraščanje in mi (MISSS – 8. in 9. r.), delavnica Stereotipi in predsodki (Humanitas – 7.r.), Zdrava in varna spolnost (projekt Virus – 9. r.), delavnice Bontonček (2. in 3. r.), delavnice O2 za vsakega (7. r.), delavnice Skozi divji gozd spleta (3. in 4. r.), Mladinske delavnice Društva za preventivno delo (8. in 9. r.), delavnice o odgovornem odnosu do živali Društva za zaščito živali Ljubljana (4. r.) … ― Spodbujanje prostovoljstva in medvrstniškega sodelovanja, vrstniške mediacije. ― Neposredna pomoč in svetovanje učencem s težavami v osebnem, socialnem in čustvenem razvoju. ― Organizacija pomoči prostovoljcev za učence s težavami v osebnem, socialnem in čustvenem razvoju. ― Svetovanje staršem v zvezi z učinkovitejšimi pristopi k učencem s težavami v razvoju, po potrebi napotitev v zunanje ustanove. ― Vodenje tima Zdrava šola (načrtovanje, pomoč pri izvedbi dejavnosti in evalvacija, sodelovanje z Inštitutom za varovanje zdravja). D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 65 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 4. ŠOLANJE VPIS NOVINCEV ― Sodelovanje z obema okoliškima vrtcema (skupine bodočih prvošolcev). ― Pred vpisom informativna zloženka naše šole na naslov staršev bodočih prvošolcev in okoliških vrtcev. ― Informativni roditeljski sestanek za starše bodočih prvošolcev. ― Februarja 2015 vpis obveznikov in evidenčni vpis. ― Marca 2015 pozivanje matične osnovne šole k soglasju za prepis, izdaja odločb ob prepisu šolskih novincev zunaj šolskega okoliša. ― Maja 2015 sodelovanje na timski konferenci (ravnateljica, ŠSS, vzgojiteljica, šolska zdravnica) in morebitno ugotavljanje zrelosti za vstop v šolo. ― Oblikovanje oddelkov prvega razreda in pošiljanje potrdil o vpisu. ― Pošiljanje vabil za prvi šolski dan in seznam potrebščin ter prijav za prehrano in učbeniški sklad. ― Sodelovanje pri organizaciji prvega šolskega dne. VŠOLANI, PREŠOLANI, PONAVLJALCI ― Spremljanje napredka in počutja prvošolcev, prešolanih in ponavljalcev. ― Posvetovanje z vodstvom o prepisu otroka na našo šolo in posvetovanje z matično šolo otroka ter izdaja odločb o prepisu. ― Pošiljanje dokumentacije za učence, ki se bodo prešolali na druge šole in pozivanje matične osnovne šole k soglasju za prepis in posredovanje šolske dokumentacije. ― Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi popravnih izpitov. SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI POUKA ― Priprava prijavnice za izbirne predmete, vodenje izbirnega postopka, razgovorov z učenci in starši ter oblikovanje skupin izbirnih predmetov, izdajanje odločb o oprostitvi izbirnih predmetov. ― Priprava prijavnice za nivojski pouk ter zbirnik prijav. ― Zbirnik prijav v jutranje varstvo in OPB za to in za naslednje šolsko leto. ― Kooordinacija in organizacija izvedbe NPZ v 6. in 9. razredu (informacije staršem in učencem, prijave k NPZ, prijave za učence s posebnimi potrebami, obveščanje učencev in učiteljev, priprava skupin, organizacija izvedbe, zbirnik analize dosežkov, poročilo o izvedbi, Obvestila o dosežkih). 66 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― Izdajanje odločb po pooblastilu ravnateljice o (ne)dodelitvi statusa učenca perspektivnega športnika oz. učenca, ki se vzporedno izobražuje. ― Izdajanje potrdil o šolanju, izpisov iz evidence in oblikovanje evidence izdanih listin. ― Zbiranje prijav za šolsko prehrano in oblikovanje evidence šolske prehrane. ― Sodelovanje pri dnevih dejavnosti (spremstvo). 5. POKLICNA ORIENTACIJA ― Med nadomeščanji seznanjanje učencev z različnimi poklici prek brošur, pogovorov, knjig … ― Informiranje učencev o nadaljnjem izobraževanju, vpisu in štipendijah osebno (individualno in v obliki predavanj v razredu) ter prek brošur, knjig, oglasne deske. ― V devetem razredu izvedba spletnega Vprašalnika o poklicni poti. ― Individualni svetovalni razgovor z vsakim od devetošolcev o njegovi poklicni in izobraževalni poti (vsaj enkrat). ― Vodenje izpolnjevanja prijav za srednje šole ter pošiljanje le-teh na ustrezne naslove. ― Izvedba testa interesov Kam in kako, po potrebi tudi drugih aplikacij. ― Spremljanje uspeha pri vpisu devetošolcev v prvem in drugem krogu. ― Priprava informacijske zloženke o vpisu v srednje šole. ― Izvedba dveh roditeljskih sestankov v zvezi s poklicno in izobraževalno potjo njihovih otrok. ― Priprava informacij za starše o poklicni orientaciji, ki jim jih na roditeljskih sestankih posredujejo razredniki. ― Pomoč učiteljem z nasveti, kako učencem približati različne poklice oziroma razvijati interese. ― Posvetovanje o devetošolcih z razredniki in drugimi učitelji 9. razreda (učni uspeh, tekmovanja, izvenšolske dejavnosti, interes i…). ― Obveščanje učiteljev o pomembnih datumih in vsebinah v zvezi s poklicno orientacijo. ― Izvedba timske konference za devetošolce skupaj z vodstvom, razredniki in predstavnico ZZRS. ― Sodelovanje s svetovalko ZZRS. ― Sodelovanje s šolsko zdravnico (sodelovanje na timski konferenci). D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 67 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― Sodelovanje s srednjimi (merila za vpis, informativni dnevi, prijave, stanje prijav, vpis) in drugimi osnovnimi šolami (usklajevanje akcij). ― Sodelovanje z MIKZŠ, GZS, OZS … 6. SOCIALNO EKONOMSKE STISKE ― Obveščanje staršev o možnostih pridobitve subvencije za šolsko prehrano oziroma za plačilo šole v naravi (oglasna deska, spletna stran, prek razrednikov na roditeljskih sestankih, šolska publikacija, osebno in po telefonu). ― Sodelovanje z ZPM Ljubljana (v akcijah ZPM …). ― Organizacija pomoči prostovoljcev. ― Vključevanje v humanitarne dejavnosti (društvo UNICEF, Karitas, Rdeči križ, zbiralne akcije). 7. SODELOVANJE V ORGANIH ŠOLE IN PROJEKTNIH SKUPINAH ― Sodelovanje v organih šole: v Svetu šole, pritožbeni komisiji, komisiji za ugotavljanje pripravljenosti za vstop v šolo, aktivu šolske svetovalne službe in izvajalk DSP ter v aktivu centrskih šol … ― Sodelovanje v projektnih skupinah: v šolskem mediacijskem timu, Zdravi šoli, timu za samoevalvacijo… DELO Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI Temeljna načela dela z otroKi s posebnimi potrebami: ― načelo celostnega pristopa, ― načelo interdisciplinarnosti, ― načelo partnerskega sodelovanja s starši, ― načelo odkrivanja in spodbujanja močnih področij, ― načelo udeleženosti učenca, spodbujanje notranje motivacije, ― načelo odgovornosti in načrtovanja, ― načelo vrednotenja, ― načelo dolgoročne usmerjenosti. DODATNA STROKOVNA POMOČ V OŠ VODMAT se bo tudi v šol. l. 2014/15 izvajala dodatna strokovna pomoč učencem s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in razvoja. To pomoč bodo izvajali: ― po sistemizaciji: mobilna specialna pedagoginja Bojana Mirtič v obsegu 10 ur, pedagoginja Tjaša Zver v obsegu 20 ur, pedagoginja Sanja Zgonc v obsegu 4 ur, 68 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A socialna pedagoginja Mojca Kucler v obsegu 12 ur, knjižničarka Mateja Sitar Zevnik v obsegu 4 ur, učiteljica Taja Seražin Rot v obsegu 3 ur; ― po realizaciji: Tomaž Oršič v obsegu 0,5 ure, Majda Šebenik v obsegu 1 ure, Darja Emeršič v obsegu 1,5 ure, Anka Vurcer v obsegu 1 ure, Monika Sarić v obsegu 1 ure, Polona Piškur v obsegu 1 ure, Maja Kosem (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta Eva Bišćan) v obsegu 1 ure tedensko. 3 ure za učenca, ki bo v primeru dolgotrajne odsotnosti potreboval dodatno strokovno pomoč, pa še niso razporejene. Skupaj bodo nudili DSP v obsegu 55 ur po sistemizaciji ter 10 ur po realizaciji. V šolskem letu 2014/15 bodo nudili dodatno strokovno pomoč 24 učencem, ki so z odločbo usmerjeni kot OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI. Specialno pedagoške obravnave ter dodatna strokovna pomoč bo potekala vsakodnevno, po usklajenem urniku vseh izvajalcev. Mobilna specialna pedagoginja bo v OŠ prisotna dvakrat tedensko in sicer v torek in četrtek, t.j. skupaj 10 PU in bo nudila dodatno strokovno pomoč 6 učencem z odločbo. Pedagoginja Tjaša Zver bo nudila pomoč 10 učencem z odločbo, Mojca Kucler 9 učencem, Sanja Zgonc 2 učencema, Taja Seražin Rot 3 učencem in Mateja Sitar Zevnik enemu učencu. Delo izvajalcev dodatne strokovne pomoči bo potekalo na naslednjih področjih: ― neposredno delo z otroki, ki imajo težave na področju učenja in v razvoju, ― sodelovanje z učitelji, ― sodelovanje s starši, ― sodelovanje s šolsko svetovalno službo, ― sodelovanje z zunanjimi institucijami. Neposredno delo z učenci predstavlja središčni del nalog. 1. Delo z učenci: ― detekcija in odbira otrok, ― diagnostika otrok s posebnimi potrebami, ― kvalitetno izvajanje pedagoških ur z otroci, ki imajo specifične učne težave, ― uporabljanje primernih in učinkovitih metod za delo oz. uvajanje novih oblik dela in prilagajanje specifičnim potrebam posameznega učenca, ― razvijanje sposobnosti za samostojno in ustvarjalno delo, ― motiviranje otroka za delo, ― nudenje čustvene topline, razumevanje ter strpnost do njegovih posebnosti, D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 69 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― vzpodbujanje razvoja individualnih posebnosti otroka, ― omogočanje individualne obravnave z ustreznimi diagnostičnimi metodami, ― spremljanje razvoja otroka in sprotno prilagajanje individualnim potrebam otroka, ― spodbujanje razvoja močnih področij otroka. 2. Sodelovanje z učiteljem: ― seznanjanje učitelja z naravo učenčevih težav, ― svetovanje, kako naj ravna z učencem, kako postavlja zahteve, kako posreduje in vrednoti izdelane naloge, ― stalno medsebojno informiranje in pomoč ter skupno vrednotenje uspeha, ― izdelava individualnega programa, ― ustvarjanje tolerantnejše klime v odnosu do učenca s težavami. 3. Sodelovanje s starši: ― predstavitev dela z učenci s težavami pri učenju in v razvoju, ― sodelovanje na roditeljskih sestankih, ― predavanja za starše z aktualnimi temami, ― organizacija in izvedba evalvacijskih sestankov s starši, ― izdelava individualnega programa. 4. Sodelovanje s šolsko svetovalno službo: ― zagotavljanje celovitosti obravnave, timsko delo, ― izdelava individualnih programov, ― pridobivanje dodatnih informacij o otroku. 5. Sodelovanje z zunanjimi institucijami: ― zagotavljanje strokovnih metod in oblik dela z otrokom, ― posvetovanje in odločanje o usmeritvah otroka v ustrezen program. 6. timsko delo PRIČAKOVANI CILJI: ― izbirati specifične metode dela in pomoči pri obvladovanju šolske snovi, ― razvijanje občutka varnosti, ― prepoznati naravo motenj ter pogoje, v katerih otrok doseže najboljše rezultate, ― seznanjanje o problemih otroka in v okolju šole ustvarjati tolerantnejši odnos do otrokovih težav in ustreznejše ravnanje z njim, ― razvijati močna področja in kompenzirati otrokove težave. 70 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A DODATNE NALOGE: ― vodenje dokumentacije, ― sodelovanje na ocenjevalnih konferencah, pedagoških sestankih v OŠ, ― sodelovanje na timskih sestankih, ― poročanje o napredku in težavah otroka, ― koordinacija s specialističnimi institucijami izven OŠ, ― priprava individualnega programa za otroka, ― izdelava didaktičnega materiala, ― spremljanje novosti iz pedagoške prakse in defektologije, ― sodelovanje na aktivih, ― prisotnost na začetni in zaključni konferenci, ― prisotnost na obveznih predavanjih, ― permanentno izobraževanje, ― sodelovanje na študijski skupini. INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ DELO Z OTROKI Z UČNIMI TEŽAVAMI Pri delu z učenci z učnimi težavami bomo upoštevali 5 stopenjski kontinuum pomoči, in sicer: 1. Pomoč učitelja pri pouku, dopolnilnem pouku in v podaljšanem bivanju. 2. Pomoč šolske svetovalne službe. 3. Individualna in skupinska pomoč. 4. Mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove. 5. Usmeritev v izobraževalni program šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Individualno in skupinsko pomoč, namenjeno učencem s težavami pri učenju, bosta skupaj v obsegu 5 ur tedensko izvajali: Taja Seražin Rot v obsegu 4 ur in Mojca Kucler v obsegu 1 ure tedensko. Pomoč bo potekala v času pouka in jo bomo nudili različnim učencem, pri katerih se bo izkazalo, da pomoč potrebujejo, z vnaprejšnjim soglasjem staršev. Ure bodo namenjene premagovanju primanjkljajev, korekciji in učni pomoči. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 71 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A DELO Z NADARJENIMI UČENCI V devetletni osnovni šoli že več let sledimo usmeritvam koncepta »Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci«. V prvi fazi učitelji in drugi strokovni delavci le sledijo razvoju otrok in njihovih talentov ter jim omogočajo različne dejavnosti, ki spodbujajo razvoj otrokovih potencialov na različnih področjih. Sledi evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Učitelji lahko učence evidentirajo na podlagi več kriterijev, npr. na podlagi učnega uspeha, izjemnih dosežkov na glasbenem, likovnem, športnem ali drugih področjih, dosežkov na tekmovanjih, na podlagi opažanj učitelja o funkcioniranju učenca pri pouku ipd. V nadaljevanju odkrivanja nadarjenih (faza identifikacije) sledi postopek testiranja otrok (test besedne ustvarjalnosti in test splošnih intelektualnih sposobnosti), nato pa učitelji za vsakega evidentiranega učenca izpolnijo ocenjevalne lestvice, s katerimi ocenijo otrokove sposobnosti na različnih področjih. Učenec, ki v postopku identifikacije doseže kriterije, določene s konceptom, je prepoznan za nadarjenega učenca. Z ugotovitvami v zadnji stopnji odkrivanja nadarjenih seznanimo tudi starše in s pomočjo vprašalnika pridobimo mnenje staršev in nadarjenega otroka o potrebah, željah in interesih otroka. Slednje nam služi kot osnova za načrtovanje programa oz. raznovrstnih dejavnosti za nadarjene učence. Tudi v tem šolskem letu bomo učencem, ki so bili po kriterijih, ki jih predvideva koncept, prepoznani kot nadarjeni, ponudili raznovrstne dejavnosti: ― individualizacija in diferenciacija pri pouku, ― pouk v manjših učnih skupinah, ― dodatni pouk pri različnih predmetih, ― izbirni predmeti, ― dodatne priprave na tekmovanja iz znanja na različnih področjih, ― interesne dejavnosti, ― tekmovanja iz znanja, ― različna športna tekmovanja, ― likovni in literarni natečaje, ― mentorstvo pri izdelavi raziskovalnih nalog, ― bralna značka, zamejska bralna značka, bralna značka pri tujih jezikih, ― sodelovanje v projektih, ― sodelovanje na šolskih prireditvah in pri projektih, 72 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― sodelovanje v šolski skupnosti ali otroškem parlamentu, ― razširjen program dela z nadarjenimi (mentorji Tomaž Oršič, Milena Požun, Lili Salamon), ki bo vseboval naslednje dejavnosti: učenčev portfolio, spoznavanje učnih osebnostnih stilov, učenje učenja, spoznavanje procesa izdelave, oblika in vsebina ter seznanitev s primerom raziskovalne naloge , obisk Mestnega muzeja (Emona 2000, Mesto v imperiju, Kolonija Emona, Arheološke najdbe), obisk sejma izobraževanja in poklicev Informativa, obisk sejma Alpe adria, eTwinning, delo na terenu, socialne in družabne aktivnosti, povezane z razvijanjem dobrih medsebojnih odnosov in voditeljskih spretnosti, razvijanje pozitivne samopodobe posameznika, tehnike RWTC (konstruktivno nasprotovanje, tehnike bralne pismenosti) in strokovna ekskurzija. O podrobnejših informacijah o programu bodo učenci in starši seznanjeni na prvem srečanju v mesecu septembru. ŠOLSKA KNJIŽNICA Šolski knjižničar usposablja učenca za samostojnega uporabnika knjige, kajti problemsko zastavljen pouk zahteva od učenca več samostojnega iskanja informacij za posamezno predmetno področje. Učenca nauči, da zna uporabljati strokovna gradiva, da zna oblikovati vprašanja za svoje informacijske potrebe, da spozna povezavo med predmetom, ki se ga uči, in gradivom, ki je na razpolago v šolski knjižnici. Sodeluje pri načrtovanju kulturnih dni šole, pripravlja obeležja pri spominskih dnevih, uči učenca lepega odnosa do knjige, na konferencah seznanja učitelje s knjižnimi novostmi. 1. STROKOVNO BIBLIOTEKARSKO DELO ― skrb za nabavo ustreznega knjižničnega fonda, ki pokriva vsa predmetna področja, ki se poučujejo v devetletni osnovni šoli; ― ureditev leposlovnega knjižničnega gradiva po prostem pristopu po starostnih stopnjah C, P, M, L, leposlovje za odrasle. Strokovno gradivo je urejeno na osnovi sistema univerzalne decimalne klasifikacije (UDK); ― strokovna obdelava knjižničnega gradiva; ― seznanjanje strokovnih delavcev in učencev s knjižničnimi novostmi; ― redni in izredni odpisi knjig; D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 73 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― inventura knjig na šoli. 2. PEDAGOŠKO DELO 2.1 Delo s skupinami učencev Izvajanje predmeta knjižnična informacijska znanja v razredih v okviru drugih predmetnih področij ob timskem sodelovanju z ostalimi predmetnimi in razrednimi učitelji po učnem načrtu s skupinami učencev. Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojnoizobraževalnega dela, znanja, spretnosti in sposobnosti, ki jih učenec razvije v okviru knjižnično informacijskih znanj v osnovni šoli za vseživljenjsko učenje, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav. Knjižnična informacijska znanja zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Je razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker se veže na uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo, sodobnimi računalniškimi in komunikacijskimi viri. Knjižnična informacijska znanja izvajajo strokovni knjižnični delavci skupaj z učitelji drugih predmetnih področij. Splošni cilji: ― učenci se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzamejo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo, motivacijo za branje in estetsko uživanje; ― učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja; ― učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske, informacijske, raziskovalne. Knjižnična informacijska znanja so zasnovana tako, da uro pripraviva timsko učitelj predmeta in knjižničarka. Učiteljica v uri izvede cilje predmeta, knjižničarka pa KIZ. 2.2 Individualno pedagoško delo z uporabniki šolske knjižnice ― individualno delo ob izposoji, 74 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― izposoja gradiva na določeno temo, ― ogledovanje in prebiranje periodike, ― individualni pogovori z bralci, ― priprava in vodenje knjižnih in likovnih razstav, ― priprava priporočilnega seznama za bralno značko, ― priložnostna nadomeščanja in priprave nanje, ― spremstva otrok pri ekskurzijah,naravoslovnih in športnih dnevih. Cilj zaposlenih v knjižnici je, da vsak uporabnik zapusti knjižnico zadovoljen, to pomeni, da je dobil informacijo, ki jo je iskal. To pa ne pomeni nujno, da iz knjižnice odide s knjigo ali z revijo; pomembna informacija za uporabnika je tudi to, da če uporabnik v naši knjižnici gradiva ni dobil, je pa dobil informacijo, kam naj se napoti ponjo, npr. v splošno, specialno ali nacionalno knjižnico, v drugo institucijo ali ustrezno gradivo zanj naročimo preko medknjižnične izposoje. 3. SODELOVANJE Z DELAVCI ŠOLE Šolska knjižnica kot informacijski center šole je namenjena vsem zaposlenim na šoli za njihovo strokovno in osebno izobraževanje. Posebna pozornost je namenjena sodelovanju s strokovnimi delavci šole. Šolski knjižničar se udeležuje pedagoških konferenc, seznanja se z učnimi načrti drugih predmetov, timsko načrtuje in izvaja pouk KIZ. Strokovne delavce šole sproti seznanja in obvešča o knjižnih novostih na aktivih in v obliki individualnih razgovorov. 4. DRUGE NALOGE Knjižničarka bo sledila novostim v knjižnični stroki preko različnih informacijskih virov, ki obravnavajo strokovno bibliotekarsko in strokovno pedagoško področje v okviru študijskih skupin, seminarjev, strokovnih aktivov in strokovnih srečanj knjižničarjev v PK Otona Župančiča, Mestna knjižnica Ljubljana. 5. SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI Knjižničarka bo aktivno sodelovala pri delu v študijskih skupinah šolskih knjižničarjev pri načrtovanju KIZ. Z Bralnim društvom Slovenije se bo povezala za razvijanje branja in informacijske pismenosti med učenci, posebej še ob pomembnih dnevih: 8. september – mednarodni dan pismenosti, 17. september – dan zlatih knjig in začetek branja za bralno značko, 15. oktober – mednarodni dan šolskih knjižnic, 22. oktober – dan pravljic, D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 75 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A 2. april – mednarodni dan mladinske knjige, 21. maj – svetovni dan knjige, 23. maj – dan slovenske knjige; sodelovala bo še z NUK, ZPM, s Kulturnimi ustanovami (Cankarjev dom, gledališča, muzeji, SIK ), z MOL, Bibliotekarskim društvom, s knjigarnami, z založbami, akviziterji založb, IZUM. 6. DRUGE NALOGE 6.1 Učbeniški sklad - na šoli je organizirana izposoja učbenikov za vse učence od 1.9. razreda. Aktivnosti potekajo v skladu s Pravilnikom o učbeniških skladih. Sodelujemo z Mladinsko knjigo – trgovina, ki učencem omogoča nakup učbenikov, delovnih zvezkov in drugih potrebščin. 6.2 Bralna značka. 6.3 Organizacija in vodenje kulturnega dne za učence 1. triade ob mednarodnem dnevu knjige (23. april) in za učence 7. razreda v okviru projekta »Rastem s knjigo« ter sodelovanje na drugih dnevih dejavnosti. 6.4 Delo z vrstniškimi mediatorji. VODSTVO ŠOLE Skladno z 49. členom ZOFVI opravlja ravnateljica kot poslovodni organ in pedagoški vodja različne naloge. V šol. l. 2014/2015 so poleg drugih izpostavljene sledeče naloge: ― spremljanje strokovnega dela učiteljev in drugih delavcev ter motiviranje in vzpodbujanje kolektiva k novostim, ki prinašajo učencem boljši uspeh in počutje, ― spremljanje uresničitve vzgojnega načrta in rabe pravil šolskega reda, ― načrtovanje in koordiniranje uresničitve investicijskega načrta, ― priprava kadrovskega in finančnega načrta in skrb za realizacijo, ― intenzivno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana pri spodbujanju posameznih aktivnosti na področju prostorskih možnosti in investicijskega vzdrževanja, ― omogočanje učencem in staršem stalno obveščenost, ― skrb za izvajanje dejavnosti za nadarjene učence, 76 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― vzpodbujanje strokovnega izobraževanja vseh delavcev šole, ― skrb za ustvarjalno povezavo šole z okoljem ter drugimi šolami in strokovnimi ustanovami, ― sestajanje z učiteljskim zborom enkrat tedensko na delovnih konferencah (delovne konference so sestavljene iz dveh delov, in sicer iz izobraževalnega ter pregleda tekočih problemov in nalog), ― udeležba na sestankih na povabilo vodij strokovnih aktivov učiteljev, ― udeležba na prireditvah za starše, ki jih pripravijo učitelji. Omenjene naloge prispevajo k dvigu kakovosti šole tako v vzgojno-izobraževalnem delu kot tudi v materialnih pogojih delovanja. Pri pedagoškem vodenju ravnateljica skrbi, da bo delo potekalo skladno z zakonskimi določili in internimi akti šole, da bo za vse udeležence zagotovljeno varno in spodbudno okolje. Spodbujamo kulturo primerne komunikacije med vsemi deležniki vzgojno-izobraževalnega procesa. Pozornost namenjamo sprotnemu in načrtovanemu spremljanju vseh delov pedagoškega procesa na šoli. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 77 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A INTERESNE DEJAVNOSTI 78 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A PROJEKTI V šolskem letu 2014/2015 bomo sodelovali v naslednjih projektih in natečajih: SHEMA ŠOLSKEGA SADJA - koordinator/nosilec: Cvetka Tomašić Cilj projekta : − povečati dnevno količino zaužitega svežega sadja in zelenjave med učenci, − usmerjati učence v zdrav življenjski slog. Dejavnosti: − šola poskrbi za redno razdeljevanje obrokov sadja ali zelenjave izven okvira šolske prehrane, − šola poskrbi za nabavo sadja, predvidoma lokalnih pridelovalcev (integriran in ekološki način pridelave), − obroke sadja in zelenjave razdeljujemo tedensko na stojnici v avli šole ali v razredu, − učenci a paralelk 4., 6. in 8. razreda sodelujejo v anonimnem anketiranju preko spleta, ki ga izvaja zunanja inštitucija (NIJZ), − pri uri oddelčne skupnosti učenci oblikujejo priporočila za zdravo prehranjevanje s poudarkom na zelenjavi in sadju; priporočila objavimo na oglasni deski, − na osrednji šolski prireditvi pripravimo promocijo projekta, v katero vključimo starše, pridelovalce in učence. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK - koordinator/nosilec: Cvetka Tomašić Cilj projekta: - učencem ponuditi zdrav zajtrk iz lokalno pridelanih in predelanih živil, - učence usmerjati v zdrav način prehranjevanja in poudariti pomen rednega zajtrkovanja. Dejavnosti: - učenci zaužijejo živila in se pogovorijo o pomenu uživanja lokalno pridelane hrane, - priprava plakatov o zdravem zajtrku / pomenu rednega zajtrka /l okalni oskrbi s hrano v avli šole ali na displeju in / oz. spletni strani, - izvedba promocijske delavnice na temo "rad imam zelenjavo" za učence 4. razreda, - izvedba delnega dneva dejavnosti na temo zajtrka za učence 6. razreda. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 79 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A PROJEKT ŠOLSKI ZELIŠČNI VRT - koordinator/nosilec: Cvetka Tomašić Cilj projekta: - učenci spoznavajo razvoj rastlin in načine obdelave vrtnih površin v urbanem okolju, - učenci se zavedajo pomembnosti narave, varstva okolja in ohranjanja zdravega načina pridelave hrane, - spoznavajo senzorične lastnosti in vsestransko uporabnost zelišč in zelenjave v kulinariki. Dejavnosti: − učenci ob urejanju zasajenih površin spoznavajo sezonska opravila na vrtu, − učenci spremljajo rast in razvoj rastlin, ter skrbijo za zatiranje škodljivcev in plevela, − učenci se s spremljanjem poseljenosti "hotela za žuželke" seznanjajo z pomenom koristnih žuželk na vrtu. MLADI OBRAČAMO SVET koordinator/nosilec: Urška Trbovc Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije že več kot 23 let pripravlja številne dejavnosti, ki vsaka na svoj način prispeva k ozaveščanju prebivalstva pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. V šolskem letu 2014/2015 se že drugo leto izvajajo tudi projekt Mladi obračamo svet, ki se še posebej obrača na mlade, predvsem otroke prvega triletja osnovnih šol. V OSRČJU ZDRAVJA »Življenje. Delo. Zabava. Pridružite se« je letošnje geslo, ki spodbuja h globalnemu gibanju za boljše in srcu prijaznejše odločitve – ne glede na to, kje živimo, delamo in se zabavamo. V okviru tega projekta je Društvo za srce, podružnica Ljubljana, med otroke prvega triletja razdelilo pobarvanko Igorja Ribiča Srček Bimbam. Ob pobarvanki in spremljevalnih dejavnostih, ki jih v letošnjem letu načrtujemo učitelji, se bodo otroci spoznavali s skrivnostmi zdravega načina življenja in se učili o pomenu gibanja in zdravega prehranjevanevanja ter načinih za preprečevanje bolezni srca in ožilja. V okviru projekta pa bo, poleg dejavnosti, ki jih bomo pripravili učitelji v sklopu pouka in podaljšanega bivanja, na šoli izvedena tudi delavnica na temo zdravega življenja in preventivnega delovanja pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, ki jo bodo vodili študentje medicinske fakultete. BRALNI NAHRBTNIK koordinator/nosilec: Mateja Sitar Zevnik V šolski projekt "Bralni nahrbtnik" bodo v letošnjem šolskem letu vključeni učenci in starši 1. in 2. razreda, skupaj 93 učencev in 4 učiteljice. Cilji projekta: spodbujanje in razvijanje bralne kulture, graditev bralnih navad, 80 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A razvijanje odnosa do maternega jezika in umetnosti, osveščanje staršev o pomenu branja, predvsem o pomenu družinskega branja, približati knjigo vsaki družini, razvijati potrebo po branju pri otrocih in starših. DEJAVNOSTI V OKVIRU ZDRAVE ŠOLE - koordinator/nosilec: Sanja Zgonc V letošnjem šolskem letu načrtujemo raznovrstne dejavnosti, s katerimi bomo pri učencih, učiteljih in starših spodbujali zdrav način življenja in uresničevali cilje državnega projekta Zdrave šole, v katerega je naša šola vključena od leta 1998. Izbrana tema za vsebinsko rdečo nit udeleženk mreže Zdravih šol letošnjega šolskega leta je Duševno zdravje. Na to temo bodo učenci v okviru oddelčnih skupnosti izbirali slogan, ki bo najbolje predstavljal njihova prizadevanja za spodbujanje duševnega zdravja. Zmagovalnemu sloganu bo pripadlo posebno mesto v šoli. Eden poglavitnih ciljev tudi v letošnjem šolskem letu ostaja uveljavljanje kulture miru in nenasilja oz. skrb za zdrave medosebne odnose, ki temeljijo na spoštovanju, strpnosti, medsebojni pomoči in vključenosti vsakega posameznika v oddelčno skupnost. V ta namen bomo za strokovne delavce, starše in učence 8. in 9. razreda organizirali izobraževanje oz. preventivne delavnice na temo medvrstniškega nasilja. Mednarodni dan miru bodo naši prvošolci obeležili s posaditvijo lipe na šolskem igrišču. Še naprej bomo tudi med naše najmlajše širili mediacijske veščine in spodbujali vrstniško mediacijo kot način reševanja medsebojnih konfliktov. Z namenom ozaveščanja in spodbujanja staršev k uporabi ustreznih vzgojnih metod oz. pristopov, ki pri otroku spodbujajo vrednote kot so odgovornost, nenasilje, samostojnost, delavnost bomo organizirali predavanji Radovana Radetića z naslovom Odraščanje – usoda ali izziv in Milice Novković z naslovom Vzgoja brez naporov. V okviru dejavnosti Zdrave šole načrtujemo še izvedbo rekreativnih odmorov v veliki telovadnici in na šolskem igrišču, sodelovanje na različnih natečajih, raznovrstna obeležja svetovnih dni na področju zdrave prehrane, skrbi za zdravje in duševnega zdravja, interesno dejavnost in pripravo na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, delavnice prve pomoči, preventivne delavnice za učence različnih starosti v sodelovanju z zunanjimi ustanovami (Varna in zdrava spolnost, Stisni me močno, Odraščanje in mi, Stereotipi in predsodki, Bontonček, Skozi divji gozd spleta, Spodbujanje odgovornega odnosa do živali) ter preventivne delavnice na temo razvijanja pozitivnega samovrednotenja. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 81 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A Koordinatorica projekta je pedagoginja Sanja Zgonc. V dejavnosti Zdrave šole so vključeni vsi učenci od 1. do 9. razreda in vsi strokovni delavci šole. MEDIACIJA - koordinator/nosilec: učitelji mediatorji V letošnjem šolskem letu bodo sestanki tima šolskih mediatorjev potekali enkrat mesečno, in sicer vsak drugi četrtek v mesecu 6. učno uro v knjižnici. Skozi vse šolsko leto bo delo potekalo na dveh ravneh. Tim šolskih mediatorjev bo: − oblikoval strani na temo vrstniške mediacije za šolski prikazovalnik, − promoviral vrstniško mediacijo med učitelji in učenci, − prijavil na razpis MOL-a za sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti (pridobitev sredstev za izvedbo zaključnega srečanja ob koncu šolskega leta), − pripravil poročilo za MOL za izvajanje dopolnilnih dejavnosti za učence v lanskem šolskem letu, − v sodelovanju z učiteljicami prve triade vodil projekt "Mediacija za otroke", avtorja Janija Prgića, dejavnosti bodo potekale v knjižnici in po razredih, − uril vrstniške mediatorje v mediacijskih veščinah, delo bo potekalo v majhnih skupinah preko vsega šolskega leta pod vodstvom enega mentorja za vsako skupino, − pripravil zaključno srečanje vseh vrstniških mediatorjev izven šolskih prostorov, kjer bodo evalvirali svoje delo, izmenjali izkušnje, se praktično urili in načrtovali delo za prihodnje šolsko leto. Vrstniški mediatorji bodo: − izvajali vrstniško mediacijo kot enega izmed načinov reševanja konfliktov med učenci, − dežurali med glavnim odmorom med učenci 1. triade, − vadili mediacijske tehnike ob pomoči mentorjev, − urejali mediacijski kotiček v knjižnici in na hodniku. RASTEM S KNJIGO - koordinator/nosilec: Mateja Sitar Zevnik V šolskem letu 2014/2015 že desetič poteka nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture "Rastem s knjigo – izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu", ki ga izvajajo Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Združenje splošnih knjižnic, ob podpori Zavoda za 82 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev ter v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in zamejskimi osnovnimi šolami Cilji nacionalnega projekta "Rastem s knjigo OŠ" so: − spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske leposlovne literature; − promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja; − spodbujanje motivacije za branje pri šolarjih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic; − motivacija založnikov k večjemu vključevanju sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja. Vsak sedmošolec prejme izbrano knjigo ob letnem obisku najbližje splošne knjižnice, ki je vključen v letni delovni načrt slovenskih osnovnih šol. Obisk knjižnice vključuje spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjige. Obiska v knjižnici se bo letos iz OŠ Vodmat udeležilo 46 učencev 7. razreda. Uradni začetek projekta je vsako leto 8. septembra, ob mednarodnem dnevu pismenosti, ko so knjige že dostavljene v vse splošne knjižnice v Sloveniji, kjer željno čakajo na svoje bralce. Za letošnje šolsko leto (2014/2015) je izbrana knjiga pisatelja Slavka Pregla Odprava zelenega zmaja z ilustracijami Marjana Mančka . SOBIVANJE koordinator/nosilec: Nataša sadar Šoba Društvo za trajnostni razvoj je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja splošno koristnih projektov in izobraževanja na področju trajnostnega razvoja. Društvo izvaja projekte na okoljskem, socialnem, gospodarskem in kulturnem področju ter razvija pozitivno in dolgoročno vizijo za pravičnejšo družbo integralne zelene Slovenije, ki terja čistejše, varnejše in bolj zdravo okolje, s tem pa omogoča boljšo kakovost življenja. V program Šola sobivanja, ki združuje projekte navedenih področij in celostno obravnava tematiko trajnostnega razvoja, se bo v letošnjem šolskem letu vključilo tudi 1. triletje s sodelovanjem v razpisanih projektih: Spodbujamo prijateljstvo, Varno v vrtec in šolo, Zdravo življenje, Moj svet, Hišni ljubljenčki, Pestrost slovenskih voda, Slovenija - kot jo vidimo otroci, Poletje v hribih. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 83 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A E-TWINNING - koordinator/nosilec: Matevž Sušnik. Učenci si bodo v angleščini izmenjavali informacije z vrstniki iz šol iz drugih držav, skupaj pripravljali prispevke na določeno temo, spoznavali načine življenja v različnih državah s pomočjo elektronskih medijev. O temah se bodo sproti dogovarjali. IZDELAVA OKRASA ZA ZVEZDA PARK - koordinator/nosilec: Brigita Merše. Tudi v šolskem letu 2014/15 bomo sodelovali pri okrasitvi novoletne Ljubljane. Predvidoma bodo ustvarili »Pravljično vilo«, ki bo del okrasitve v Zvezda parku. K ustvarjanju bodo povabljeni likovno nadarjeni učenci in tudi drugi, ki jih bo to zanimalo. Po dosedanjih izkušnjah lahko predvidim intenzivno delo proti koncu novembra, saj mora biti izdelek gotov v začetku decembra . Učenci se soočijo s skupinskim izdelovanjem izdelka večjega formata, pri katerem razmišljajo o celoviti podobi – uporaba materialov in konstrukcijska rešitev izdelka, ki mora zdržati zimske vremenske razmere, biti tehnično in likovno (barve, sporočilo) kvalitetno izveden. Projekt je že utečen, vsako leto sodelujejo z izvirno, novo idejo. Učenci sodelujejo z velikim navdušenjem in ustvarjalnostjo. Projekt bo sofinanciran s strani MOL v višini 120,00EUR (Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Odsek za izobraževanje), ki je tudi vsakoletni organizator. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV V sodobnem svetu igra izobraževanje ključno vlogo. Nekdaj je vladalo mnenje, da sta samo otroštvo in mladost obdobje učenja. Danes pa traja izobraževanje skoraj vse življenje. Izobraževati se moramo tudi potem, ko že imamo spričevala v žepu, sicer ne bi bili več kos svojim nalogam in ne bi mogli dosegati svojih življenjskih ciljev. Fazi sprememb na organizacijski in vsebinski ravni osnovne šole sledi faza vztrajnega in poglobljenega uveljavljanja višje kakovosti učenja in pouka. Vsi, ki se ukvarjamo z izobraževanjem, naj bi čim bolje razumeli bistvo teh velikih premikov in jih znali v praksi sprožati in negovati kakovostno učenje. Potreba po izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju vseh strokovnih delavcev pa tudi drugih je zelo velika, finančna sredstva pa so žal omejena in nam ne 84 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A dopuščajo, da bi lahko zadostili vsem potrebam in željam. Načrt izobraževanja je oblikovan v skladu s prioritetami dela pri vzgojno-izobraževalnih vsebinah in seznanjanjem z delovno in šolsko zakonodajo ter osebnostno rastjo strokovnih delavcev in pogojen z višino kotizacij in lokacijo izvedb. Izkoristili bomo priložnosti kot so e-izobraževanja, študijske skupine in posveti Zavoda RS za šolstvo v Ljubljani. Možnosti širjenja znanja predstavljajo tudi mednarodne izmenjave, zato bomo spodbujali prijave na mednarodne razpise in projekte. Med šolskimi počitnicami realiziramo skupna izobraževanja za celoten kolektiv iz pedagoško-psihološkega in sociološkega področja s poudarkom na osebnostni rasti. Komunikacijo uvrščamo med najpomembnejše kompetence strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Pomembna je tako pri vzpostavljanju pozitivne klime z učenci kot pri sodelovanju z ostalimi kolegi v zbornici, s starši in drugimi udeleženci vzgoje in izobraževanja. Učitelji se za udeležbo na seminarjih odločijo sami v začetku šolskega leta. Izbiro izobraževalnih vsebin narekujejo potrebe šole, najbolj pa nanjo vplivajo izbrane prednostne naloge in poudarki v življenju in delu šole, ki so zapisani v letnem delovnem načrtu šole. Izobraževanje delavcev šole bo potekalo v naslednjih oblikah: ― samoizobraževanje, ― izobraževanje na šoli (razgovori, predavanja, pedagoške delavnice, ki jih bomo izvajali sami ali pa povabili zunanje strokovnjake in multiplikatorje), ― na seminarjih, ki jih učitelji izberejo, ― na študijskih srečanjih po predmetnih področjih, ― na strokovni ekskurziji. Okvirni načrt izobraževanj v organizaciji šole: ― R. Radetić: Kako vzpostaviti in ohranjati komunikacijo z učno in vedenjsko zahtevnimi otroki in starši (avgust 2014), ― Katja Bizjak: Medvrstniško nasilje – prepoznati ga in pravilno reagirati (oktober 2014), ― Dietna prehrana (avgust 2014), ― Varstvo pri delu in požarna varnost (pomlad 2015), ― Varnost in (ne)nasilje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah – kako zagotoviti čim višjo stopnjo varnosti (udeležba 5 strokovnih delavcev na konferenci v organizaciji IVK, oktober 2014), D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 85 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ― strokovna, didaktična izobraževanja (v okviru konferenc), ― delavnice s področja komunikacije (G. Popović, OŠ Livada, oktober 2014), ― strokovna ekskurzija zaposlenih ali strokovno srečanje zaposlenih, ― strokovna izobraževanja za delavce šolske kuhinje in tehnični kader, ― individualno (samo)izobraževanje delavcev šole (preko šolskega leta), ― študijske skupine, svetovalne storitve in delavnice (ZRSŠ, preko šolskega leta). Izobraževanje ravnateljice: ― srečanja ravnateljev, ki jih skliče MIZŠ, ― srečanja ravnateljev, ki jih organizira Zavod za šolstvo, ― aktivi ravnateljev Mestne občine Ljubljana, ― strokovni aktivi ravnateljev (Lj. Center), ― izobraževanje in ekskurzije v organizaciji aktiva ravnateljev MOL, − strokovna srečanja ravnateljev, ki jih organizira Šola za ravnatelje. SPREMLJANJE UČITELJEVEGA DELA Hospitacije so del procesa ravnateljevega pedagoškega vodenja in ena od oblik spremljanja in usmerjanja učiteljevega dela, predvsem z namenom vzpodbujanja strokovne rasti. V šolskem letu 2014/15 bo načrt spremljanja temeljil na upoštevanju in izvajanju prilagoditev za učence z učnimi težavami (z odločbo in brez) in nadarjene učence (oz. učence, ki zmorejo več) – diferenciaciji in individualizaciji znotraj oddelka. Poudarek bo na komunikaciji in aktivnosti učencev ter vključevanju izbranih ciljev samoevalvacije v pouk (branje z razumevanjem, sledenje in upoštevanje navodil, pozitivna klima v oddelku). Spremljanje učiteljevega dela bo v letošnjem šolskem letu obsegalo hospitacije pri pouku in razgovor z delavci po pouku. Spremljava dela pri pouku bo potekala pri večini učiteljev. Trajala bo od oktobra do maja, predvidoma v vseh oddelkih. Pri opazovanju pouka bo prisotna ravnateljica. V šoli spodbujamo tudi kolegialne hospitacije in hospitacije mentorjev pri učiteljih pripravnikih. Hospitacije bodo praviloma napovedane. Ravnateljica bo spremljala tudi urejenost učiteljeve dokumentacije (dnevnik, redovalnico, dnevne in letne priprave, kriterije ocenjevanja), urejenost učilnice. 86 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A Ravnateljica bo skozi šolsko leto izvajala letne razgovore. Povratna informacija bo omogočala učiteljem načrtovanje osebnega in strokovnega razvoja. Časovni razpored hospitacij: RAZRED / PODROČJE PREDVIDEN TERMIN 1. razred oktober 2014 2. razred oktober 2014 3. razred november 2014 4. razred december 2014 5. razred januar 2015 OPB tekom šolskega leta slovenščina januar 2015 angleščina, nemščina, španščina februar 2015 družboslovje april 2015 naravoslovje marec 2015 matematika marec 2015 šport februar 2015 umetnost november 2014 tehnika april 2015 drugi delavci tekom šolskega leta SAMOEVALVACIJA Samoevalvacije se lotimo iz več razlogov, ki bi jih v grobem lahko razdelili na odgovornost (delovanje v skladu z zakonodajo, odgovarjanje oziroma poročanje javnostim, pristop od zgoraj navzdol itd.) in izboljšave (potrebe šol, da se izboljšujejo, profesionalno zavedanje, pristop od spodaj navzgor itd.), pri čemer gre navadno za kombinacijo obeh. V skladu z 49. členom ZOFVI (Ur. l. RS, št. 115/03, 36/08) so šole oziroma ravnatelji odgovorni za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo. Proces in vsebina samoevalvacije nista posebej določena. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 87 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A Če se razvojno načrtovanje dejavno ukvarja z vprašanjem »kaj je za delovanje šole pomembno«, s samoevalvacijo spremljamo in ovrednotimo, »v kolikšni meri so bili nameni in cilji doseženi«. Pomaga nam torej razumeti, zakaj in od kod določeni rezultati, dosežki, učinki kot posledica naših dejavnosti, pri čemer si moramo odgovoriti tudi na vprašanje: Kako to vemo? Samoevalvacija služi kot samoanaliza, usmerjena v odkrivanje močnih in šibkih točk delovanja šole. Proces samoevalvacije vključuje sistematično zbiranje in uporabo podatkov. Šola lahko s pomočjo zbranih podatkov določi področja, kjer dela kakovostno, ter področja, ki bi jih želela izboljšati. Podatke, pridobljene s samoevalvacijo, lahko šole uporabijo za informiranje staršev, sveta šole, ustanovitelja in lokalnega okolja. Naša šola je od marca 2013 do decembra 2014 vključena v tretji cikel usposabljanja za samoevalvacijo . Usposabljanje strokovnih delavcev na šoli poteka preko t. i. tima za samoevalvacijo, ki ga sestavljajo Mojca Kucler, Urška Trbovc, Lili Salamon in Mateja Petrič. Tim se usposablja v ŠR tako za načrtovanje izboljšav in vodenje procesa samoevalvacije kot za izvedbo delavnic z učiteljskim zborom. Izbrali smo dva cilja, ki ju bomo v triletnem obdobju spremljali, analizirali in izboljševali. Na področju ZNANJE IN SPRETNOSTI je naš cilj IZBOLJŠATI FUNKCIONALNO PISMENOST, na področju STALIŠČA, VREDNOTE IN ODNOSI pa je izbrani cilj UVELJAVLJANJE KULTURE MIRU IN NENASILJA. Kljub naši prizadevnosti in aktivnosti opažamo, da bi bilo potrebno še izboljšati funkcionalno pismenost učencev. Učitelji in strokovni delavci različnih predmetnih področij opažamo, da imajo učenci predvsem težave z uporabo znanja v novih situacijah. Ker je uporabno znanje temeljni cilj sodobne šole, ga želimo z različnimi dejavnostmi okrepiti na različnih predmetnih področjih pri različno starih učencih. Že od 1. razreda je potrebno učence navajati na poslušanje in sledenje navodilom. To lahko dosežemo s sodelovanjem, pripravljenostjo vseh in v varnem okolju. Želimo povečati kulturo miru in nenasilja, saj opažamo, da so nekateri učenci zelo nestrpni do drugačnih sošolcev, pojavljajo se prikrite oblike bulinga in to je velik razlog, da želimo povečati delež učencev, ki se varno počutijo v razredu in na šoli. In kako bomo vedeli, da smo bili pri tem uspešni? Če bodo deležniki v V-I procesu ostali zadovoljni in pripravljeni za nadaljnje skupno delo. Če bomo lahko tudi izmerili tisto, kar se izmeriti da. Matematično se da izmeriti le nekatere stvari, druge lahko le ocenimo. Učenci, starši in delavci šole smo tisti, ki lahko povemo, ali gremov pravo smer, pomembno pri tem pa je, da ne spremljamo samo dosežkov, pač pa tudi splošno vzdušje, ki prispeva k dobremu sodelovanju in povezovanju. 88 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A Za celovito načrtovanje moramo določiti kako in na kakšen način bomo spremljali doseganje zastavljenih ciljev. Za ta namen smo določili MERILA na ravni dejavnosti (ali in v kolikšnem obsegu je bila načrtovana dejavnost izvedena) in na ravni rezultatov (ali in v kolikšni meri smo zastavljen cilj dosegli). POHVALE, PRIZNANJA, DIPLOME Ob koncu šolskega leta želimo učence še posebej nagraditi za uspešno delo: pri učenju, interesnih dejavnostih in delu v oddelčni skupnosti. Ravnateljica na slovesni podelitvi ob zaključku šolskega leta podeljuje: pohvale učencem za prizadevno delo v interesnih dejavnostih, priznanja za dosežene uspehe ter diplome za vpis v Knjigo vzornih učencev. V Knjigo vzornih učencev je lahko vpisan vsako leto le en učenec oddelka. Učenec mora imeti dosežke, ki so pomembni za celotno šolo ali prispevajo k ugledu šole v širši skupnosti. O vpisu učenca v Knjigo vzornih učencev odloča na predlog oddelčne skupnosti razredni učiteljski zbor. PREHRANA Učenci se lahko naročijo na zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in na popoldansko malico. Zaželeno je, da vsak učenec zaužije v šoli vsaj en obrok. Učenci imajo vedno na voljo pijačo. Čas kosila je med 11.55 in 13.45. Stroške prehrane je potrebno poravnati do roka, označenega na položnici. Starše, ki bi imeli težave s plačevanjem šolske prehrane, prosimo, da se obrnejo na šolsko svetovalno službo. Prehrano lahko odjavite po telefonu 01 520 38 57 pri Mariji Kožuh oziroma po elektronski pošti na spletni strani šole. Odjava prehrane se zaradi naročanja pri dobavitelju denarno upošteva naslednji dan. Ob vrnitvi učenca v šolo so starši dolžni otroka ponovno prijaviti na prehrano. Organizator šolske prehrane je Cvetka Tomašić. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 89 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ZDRAVSTVENO VARSTVO Za učence 1., 3., 6. in 8. razreda so organizirani sistematski pregledi, za učence 1. in 3. razreda je organizirano cepljenje, prav tako za učenke 6. razreda (proti HPV virusu s soglasjem staršev), pri učencih prvega razreda pa tudi pregled sluha. Šolska zdravnica je dr. Daniela Lapanja Kastelic iz ZD Center na Metelkovi 9 v Ljubljani. Prav tako organiziramo sistematske preglede zob in učenje pravilnega čiščenja in nege zob. Sistematske zobozdravstvene preglede imajo učenci od 1.do 9. razreda. OPRAVIČILA Izostanke od pouka zaradi bolezni in od športne vzgoje opravičujejo starši. ŽIVLJENJE V NARAVI Življenje v naravi je ena od oblik izobraževanja in pomeni večdnevno prebivanje v naravi, kjer učenci osnovne šole s pomočjo strokovnjakov - pedagoških delavcev in inštruktorjev s posebnimi znanji doživijo pristni stik z naravo, se ob skupnem delu in sprostitvi učijo strpnosti in sodelovanja, pridobivajo praktične izkušnje za življenje in razvijajo pozitiven ter odgovoren odnos do okolja. Pomembni vidiki takšnega načina izobraževanja so še socializiranje posameznika in skupine, privzgajanje odgovornosti za lastno varnost in zdravje, vzpodbujanje prijateljstva, sproščenosti, kolegialnosti in medsebojne pomoči, navajanje na timsko delo ... Pri organizaciji življenja v naravi dosledno upoštevamo načela enakih možnosti in prostovoljnosti, zato pomagamo učencem, katerih starši ne morejo zagotoviti sredstev za vključevanje otrok v program in upoštevamo posebnosti otrok (npr. zdravstveno stanje). Program življenja v naravi oblikujemo tako, da uresničuje in prepleta medpredmetne vsebine, torej povečuje trajnost in kakovost znanja, ki ga pridobiva učenec tudi na tak način; spodbuja sodelovanje z okoljem, razvija nove oblike sodelovalnega učenja in skupinskega dela; spodbuja sposobnost za spoštovanje sebe in drugih oseb ter vzpostavljanje medosebnih in družbenih odnosov; razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja, učenca usposablja za soočanje z življenjskimi 90 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A problemi in za samozavestno odpravljanje oz. reševanje le teh; spodbuja pozitiven odnos do zdravega načina življenja ter vceplja odgovornost za lastno varnost in zdravje; skrbi in spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika; zagotovi plavalno in smučarsko pismenost. Učenci naše šole bodo letos preživeli nekaj časa skupaj po naslednjem razporedu: RAZRED ČAS KRAJ VSEBINA 2. 21.-23. 1. 2015 naravosl.-šport. 3. 8.-10. 4. 2015 Jurček, Kočevje Čebelica, Dol. vas pri Čatežu 4. 9.-13. 3. 2015 Fara družb.-naravosl. 5. 1.-5.9. 2014 tečaj plavanja 6. 2.-6. 2. 2015 Pacug Trilobit, Javorniški Rovt 7. 13.-17. 4. 2015 Breženka, Fiesa 8. 8.-12. 12. 2014 Ajda, Libeliče družb.-naravosl. družb.-naravosl. (prva pomoč) 9. 8.-12. 12. 2014 Kranjska Gora družb.-naravosl. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O naravosl.-šport. tečaj smučanja L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 91 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A STIKI MED ŠOLO IN STARŠI Starši, ki redno obiskujejo govorilne ure in roditeljske sestanke, so sproti seznanjeni z napredkom svojega otroka, kar jim omogoča, da mu pravočasno priskočijo na pomoč in se tako izognejo nezaželenim posledicam. GOVORILNE URE bodo v šolskem letu 2014/2015 vsak drugi četrtek v mesecu (razen septembra, februarja in junija), in sicer 1. do 5. razred - ob 16.30 6. do 9. razred - ob 17.30. Učitelji imajo dopoldansko govorilno uro zadnji četrtek v mesecu po naslednjem razporedu: - učiteljice učencev od 1. do 5. razreda ob 7.30, - učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja: PRIIMEK IN IME UČITELJA URA PIŠKUR, Polona 11.30 MAČEK, Nika 11.30 PIBERNIK, Nataša 11.30 PREMOŽE, Vesna 11.30 HUDOLIN, Marjeta 11.30 MARINIČ, Miha 11.30 KONČNIK, Breda 9.10 - učitelji učencev od 6. do 9. razreda: PRIIMEK IN IME UČITELJA 92 PREDMET RAZREDNIK URA BALABAN, Jasmina nemščina - 8.20 BIŠĆAN, Eva slovenščina - 12.50 EKART, Mojca španščina - 8.20 EMERŠIČ, Darja biologija, naravoslovje, kemija - 12.50 GROHAR, Maja angleščina - 12.50 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A HOČEVAR, Lucija angleščina, slovenščina 7.a 10.20 KLJUN, Mihaela matematika 8.b 12.50 KONČNIK, Breda šport 6.b 9.10 KRASNIK, Vesna matematika, računalništvo - 12.00 MAJDIČ Tomaž šport, ŠZZ, ŠSP, IŠP - 10.20 MARINIČ, Miha šport - 11.30 MERŠE, Brigita likovna umetnost, likovno snovanje - 11.10 NOVAK, Gordana glasbena umetnost - 11.10 ORŠIČ, Tomaž geogr., DKE, turistična vzgoja 9.b 10.20 POŽUN, Milena zgod., DKE, filozofija za otroke 9.a 12.00 SALAMON, Lili slovenščina - 10.20 SUŠNIK, Matevž angleščina 7.b 12.50 ŠEBENIK, Majda fizika, kemija, mat., naravoslovje 6.a 12.50 TOMAŠIĆ, Cvetka TIT, SPH, OGK, gospodinjstvo 8.a 12.00 RODITELJSKI SESTANKI so namenjeni izmenjavi mnenj med starši in učitelji oziroma vodstvom šole, predavanjem in medsebojni izmenjavi izkušenj pri vzgoji otrok ter povezovanju med starši. Srečanja organizirajo in vodijo razredniki, šolska svetovalna služba ter starši. Potekajo v matičnih učilnicah, letos se bomo srečevali ob 17. uri. Razredniki na željo staršev ali po potrebi skličejo dodatne roditeljske sestanke. Po roditeljskem sestanku imajo starši možnost individualnih razgovorov z razrednikom, prav tako se lahko med 18. in 19. uro pogovorijo z učitelji, ki niso razredniki. za starše uč. od 1. do 5. razreda Prvi Drugi za starše uč. od 6. do 9. razreda 2. septembra 2014 4. septembra 2014 10. februarja 2015 12. februarja 2015 dogovor z razrednikom Tretji Za starše učencev 5. razreda bo 1. RS v torek, 9. septembra 2014. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 93 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A IZOBRAŽEVANJE ZA STARŠE − Radovan Radetić, univ. dipl. sociolog: Odraščanje – usoda ali izziv; 18. 9. 2014, ob 18. uri; − Milica Novković, avtorica knjige Družinski priročnik: Vzgoja brez naporov; 4. 11. 2014, ob 18. uri; − Katja Bizjak: Moj otrok je vpleten v medvrstniško nasilje – kaj lahko storim jaz; 20. 11. 2014, ob 18. uri; − Zavod Varni internet: Starševski vodič po Facebooku; e – izobraževanje za starše; − SAFE.SI: Ulica v otroški sobi (varna raba interneta in mobilnih naprav); 19. 3. 2015. DENARNE ZADEVE Denarne zadeve lahko urejate ob torkih in četrtkih od 7.30 do 8. ure in od 12. do 13. ure osebno v računovodstvu ali po telefonu 01 520 38 57. Računovodkinja je Tanja Ploj, knjigovodja pa Marija Kožuh. Šola ima šolski sklad za: ― pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb, donacij, zapuščin in iz drugih virov; ― financiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev; ― nakup nadstandardne opreme; ― zagotavljanje sredstev za spodbujanje razvojne in raziskovalne dejavnosti učencev; ― pomoč socialno šibkim otrokom, učencem. Prispevate lahko na račun številka 01261-6030661497s pripisom "Za šolski sklad". UČBENIŠKI SKLAD Vodi ga knjižničarka Mateja Sitar Zevnik. Iz učbeniškega sklada si izposojajo učbenike učenci šole. Učbenike iz učbeniškega sklada si vsi učenci sposodijo brezplačno. Učenci se na učbenike naročajo v aprilu za prihodnje šolsko leto. Ob izteku šolskega leta jih vrnejo v knjižnico. Če učbenika ne vrnejo ali pa ga uničijo, morajo plačati odškodnino. Učbenike za novo šolsko leto dobijo v začetku šolskega leta. 94 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A »MINISTROVI DNEVI« Učenec lahko v šolskem letu pet dni izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, morajo pa ga napovedati vsaj tri dni vnaprej pisno ali po telefonu. ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015 OCENJEVALNA OBDOBJA IN REDOVALNE KONFERENCE Učenci od 2. do 9. razreda bodo s poukom začeli v ponedeljek, 1. septembra 2014, ob 8. uri in 40 minut, prvošolce pa bomo sprejeli istega dne ob 10. uri 30 minut. Devetošolci bodo pouk v tem šolskem letu zaključili v ponedeljek, 15. junija 2015, ostali učenci pa v sredo, 24. junija 2015. OCENJEVALNI OBDOBJI Prvo Drugo od 1. septembra 2014 do 31. januarja 2015 do 15. junija 2015 za učence 9. razreda od 1. februarja 2015 do 24. junija 2015 za ostale učence OCENJEVALNI KONFERENCI Prva Druga 29. januarja 2015 za devetošolce 11. junija 2015 za ostale učence 18. junija 2015 Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem uspehu. Starši so dolžni obvestilo podpisati in vrniti razredniku. V prvem razredu je obvestilo lahko samo ustno. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 95 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA − za šestošolce: MAT 5. maja , SLJ 7. maja in TJA 11. maja 2015; − za devetošolce: MAT 5. maja, SLJ 7. maja in tretji predmet (kemija) 11. maja 2015. PREDMETNI IN POPRAVNI IZPITI Prvi rok za učence 9. razreda od 16. do 30.junija 2015 za ostale učence od 26. junija do 9. julija 2015 Drugi rok med 18. in 29. avgustom 2015 POČITNICE Jesenske od 27. oktobra 2014 do 30. oktobra 2014 Novoletne od 29. decembra 2014 do 31. decembra 2014 Zimske od 23. februarja 2015 do 27. februarja 2015 Prvomajske od 28. aprila 2015 do 30. aprila 2015 DAN ODPRTIH VRAT ŠOLE ― 4. december 2014 – božično-novoletni sejem, ― 11. april 2015 – Kaj dogaja na Vodmatu? 96 D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A ŠTEVILO DNI POUKA PO MESECIH Mesec Število dni pouka september 22 oktober 18 november 20 december 18 januar 20 februar 15 marec 22 april 18 maj 20 junij 18 11 skupaj 191 184 (9. razred) 38,2 tedna 36,8 tedna (35 tednov pouka in 3 tedni dejavnosti) (34 tednov pouka in 3 tedni dejavnosti) D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 97 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A SEPTEMBER 2014 ponedeljek torek 2. 1. roditeljski sestanek ob 17. uri (RS) sreda 3. četrtek ŽVN - 5. r. Pacug (A. Novak) 4. 1. roditeljski sestanek ob 17. uri (PS) petek 5. sobota 6. nedelja 7. ponedeljek 8. torek 9. 1. roditeljski sestanek ob 17. uri (5. razred); ND 8.a – zdravniški pregled (Tomašić) sreda 10. četrtek 11. petek 12. sobota 13. nedelja 14. ponedeljek 15. torek 16. TD-6.r., ŠD-7.r., KD-8.r, KD-9.r.; ŠD 2. r. (Hostinger) sreda 17. ŠD-6.r., TD-7.r., ND-8.r, ND-9.r. četrtek 18. ND-6.r., KD-7.r., ŠD-8.r, KD-9.r. petek 19. KD-6.r., ND-7.r., TD-8.r, ŠD-9.r. sobota 20. nedelja 21. ponedeljek 22. torek 23. ND 8.b - zdravniški pregled (Kljun) sreda 24. ŠD 1.; 2., 3., 4., 5. r. (Marinič) četrtek 25. petek 26. sobota 27. nedelja 28. ponedeljek 29. torek 98 1. P rv i da n po uk a D E L O V N I LOGIKA - Š 30. ND 6.a - zdravniški pregled (Šebenik) / KD 1.r. (Radanovič) N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A OKTOBER 2014 sreda četrtek 1. 2. ŠD 1., 2., 3. r. (Gartner) petek 3. sobota 4. nedelja 5. ponedeljek 6. TD 5. r. (Vurcer) torek 7. ND 6.b - zdravniški pregled (Končnik); Ekskurzija 7. r. (Požun) sreda 8. TD 5. r. (A. Novak) četrtek 9. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30) RAZV. MAT. - Š petek 10. sobota 11. nedelja 12. ponedeljek 13. torek 14. sreda 15. četrtek 16. petek 17. SLADKORNA - Š sobota 18. plavanje – 1. r. 8.00-9.00 plavanje – 1. r. 8.00-9.00 plavanje – 1. r. 8.00-9.00 plavanje – 1. r. 8.00-9.00 plavanje – 1. r. 8.00-9.00 LOGIKA - D nedelja 19. ponedeljek 20. ANGL8 - Š torek 21. KD 3. r. (Gartner) sreda 22. BIO - Š četrtek 23. petek 24. Delni KD 4., 5. r. (Nardin) plavanje – 1. r. 8.00-9.00 plavanje – 1. r. 8.00-9.00 plavanje – 1. r. 8.00-9.00 plavanje – 1. r. 8.00-9.00 plavanje – 1. r. 8.00-9.00 sobota 25. nedelja 26. ponedeljek 27. torek 28. sreda 29. J E S E N S K E P O Č I T N I C E četrtek 30. petek 31. D A N R E F O R M A C I J E D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 99 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A NOVEMBER 2014 sobota nedelja 2. ponedeljek 3. torek 4. sreda 5. četrtek 6. petek 7. sobota 8. nedelja 9. ponedeljek 10. torek 11. sreda 12. četrtek S P O M I N A N A M R T V E 13. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30) petek 14. sobota 15. nedelja 16. ponedeljek 17. torek 18. TD 1.r. (Sarić, Sadar Šoba); TD 2.r. (Trbovc) sreda 19. četrtek 20. petek 100 1. D A N 21. TD 3.r. (Kruh, Gartner); Delni KD 6. r. (Tomašić) sobota 22. nedelja 23. ponedeljek 24. torek 25. sreda 26. četrtek 27. petek 28. sobota 29. nedelja 30. D E L O V N I ANGL9 - Š N A Ć R T SLADKORNA - D ANGL8 - D RAZV. MAT. - D Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A DECEMBER 2014 ponedeljek 1. torek 2. sreda 3. četrtek 4. DAN O D PR T I H V R AT – b o ži č no -no v o le t ni s e j e m petek 5. sobota 6. nedelja 7. ponedeljek 8. torek 9. BIO - D ZGO - Š ŽVN – 9. r. Kranjska Gora; sreda 10. ŽVN – 8. r. Ajda, Libeliče četrtek 11. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30) petek 12. sobota 13. nedelja 14. ponedeljek 15. torek 16. TD 1.r. (Sarić, Sadar Šoba) sreda 17. četrtek 18. petek 19. sobota 20. nedelja 21. ponedeljek 22. torek 23. TD 6. r. (Tomašić) sreda 24. KD 6.-9. r. (Hočevar) četrtek 25. B O Ž I Č petek 26. D A N S A M O S T O J N O S T I I N E N O T N O S T I sobota 27. nedelja 28. ponedeljek 29. torek 30. B O Ž I Č N O-N O V O L E T N E POČITNICE sreda 31. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 101 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A JANUAR 2015 102 četrtek 1. N O V O petek 2. P RO ST O – n a do m eš ča m o v s o bo to , 1 1 . a p ri la sobota 3. nedelja 4. ponedeljek 5. torek 6. sreda 7. četrtek 8. petek 9. sobota 10. nedelja 11. ponedeljek 12. torek 13. sreda 14. četrtek 15. petek 16. sobota 17. nedelja 18. ponedeljek 19. torek 20. sreda 21. četrtek 22. petek 23. sobota 24. nedelja 25. ponedeljek 26. torek 27. sreda 28. četrtek 29. petek 30. sobota 31. D E L O V N I L E T O GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30) ŠD 1. r. (Sarić); ŠD 6.-9. r. (Majdič) TD 3. r. (Kruh, Gartner) ZADNJI DAN ZA TEST (za uč. od 1. do 9.) ŽVN – 2. r. Jurček, Kočevje ANGL9 - R 1. ocenjevalna konferenca (RS ob 16.30, PS ob 14.30) N A Ć R T ANGL7 - Š Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A FEBRUAR 2015 nedelja 1. ponedeljek 2. torek 3. sreda 4. četrtek 5. petek 6. sobota 7. nedelja 8. K U L T U R N I ponedeljek 9. KD 1., 2., 3. r. (Hostinger) torek 10. sreda 11. četrtek 12. petek 13. sobota 14. nedelja 15. ponedeljek 16. torek 17. sreda 18. četrtek 19. petek 20. sobota 21. nedelja 22. ponedeljek 23. torek 24. sreda 25. četrtek 26. petek 27. sobota 28. ZGO - R ŽVN – 6. r. Trilobit, Javorniški Rovt (Majdič) Delni KD 6.-8. r. (Hočevar) P R A Z N I K 2. roditeljski sestanek ob 17. uri (RS) 2. roditeljski sestanek ob 17. uri (PS) TD 7. r. (Emeršič) ND 3. r. (Kruh, Gartner) Z I M S K E D E L O V N I N A Ć R T P O Č I T N I C E Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 103 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A MAREC 2015 nedelja 1. ponedeljek 2. torek 3. sreda 4. četrtek 5. petek 6. sobota 7. nedelja 8. ponedeljek 9. torek 10. sreda 11. četrtek 12. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30) petek 13. sobota 14. nedelja 15. ponedeljek 16. torek 17. sreda 18. četrtek 19. petek 20. sobota 21. nedelja 22. ponedeljek 23. torek 24. sreda 25. TD 2. r. (Hostinger) četrtek 104 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 27. sobota 28. nedelja 29. ponedeljek 30. torek 31. D E L O V N I N A Ć R T ŽVN – 4. r. Fara, Kostel ZGO - D KENGURU - Š ANGL9 - D 26. TD 1. r. (Sarić, Sadar Šoba) petek plavanje – 3. r. 13.30-14.45 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 plavanje – 3. r. 13.30-14.45 Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A APRIL 2015 sreda 1. četrtek 2. petek 3. sobota 4. nedelja 5. ponedeljek 6. V E L I K O N O Č N I torek 7. sreda 8. četrtek 10. sobota 11. nedelja 12. ponedeljek 13. torek 14. sreda 15. četrtek 16. petek 17. sobota 18. nedelja 19. ŽVN – 3. r. Čebelica, Dol. vas pri Čatežu DELOVNA SOBOTA, nadomeščamo petek, 2. januar / Kaj dogaja na Vodmatu? ND 1. r. (Radanovič) ŽVN – 7. r. VEGOVO - D 20. torek 21. sreda 22. četrtek 23. petek P O N E D E L J E K 9. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30) petek ponedeljek VEGOVO - R 24. KD 1., 2., 3. r. (Sitar Zevnik) sobota 25. nedelja 26. ponedeljek 27. torek 28. sreda 29. četrtek 30. D A N U P O R A P R O T I O K U P A T O R J U PRVOMAJSKE D E L O V N I N A Ć R T Z A POČITNICE Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 105 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A MAJ 2015 petek 1. P R A Z N I K D E L A sobota 2. P R A Z N I K D E L A nedelja 3. ponedeljek 4. torek 5. NPZ – MAT (6. in 9. r.) sreda 6. četrtek 7. NPZ – SLJ (6. in 9. r.) petek sobota 9. nedelja 10. ponedeljek 11. NPZ – tretji predmet (9. r.) in angleščina (6. r.) torek 12. sreda 13. četrtek 14. GOVORILNE URE (RS ob 16.30, PS ob 17.30) petek 15. sobota 16. nedelja 17. ponedeljek 18. torek 19. Ekskurzija 8. r. (Oršič) sreda 20. četrtek 21. petek 22. sobota 23. nedelja 24. ponedeljek 25. torek 26. sreda 27. četrtek petek 106 8. ŠD 1., 2., 3. r. (Gartner); ŠD 4. r. (Nardin); ŠD 6.-9. (Majdič); ŠD 5. r. (A. Novak) 28. Ekskurzija 9. r. (Požun, Oršič) 29. TD 9. r. (Požun, Oršič) sobota 30. nedelja 31. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A JUNIJ 2015 ponedeljek 1. torek 2. sreda 3. četrtek 4. ZADNJI DAN ZA TEST (za uč. 9. razreda) / Ekskurzija 6. r. (Oršič) petek 5. sobota 6. nedelja 7. ponedeljek 8. torek 9. sreda 10. četrtek 11. petek 12. sobota 13. nedelja 14. ponedeljek 15. torek 16. sreda 17. četrtek 18. petek 2. ocenjevalna konferenca za uč. 9. r. ob 14.30 ZADNJI DAN ZA TEST (za uč. 1. do 8. r.) ZAKLJUČEK POUKA za učence 9. razreda; razdelitev spričeval; TD 9. – valeta (Požun, Oršič) 2. ocenjevalna konferenca za učence od 1. do 8. razreda ob 17. uri ND 2. r. (Hostinger) 19. ŠD 5. r. (A. Novak) sobota 20. nedelja 21. ponedeljek 22. torek 23. ND 1. r. (Sarić) sreda 24. četrtek ZAKLJUČEK POUKA za učence od 1. do 8. razreda; razdelitev spričeval. Delni KD 6.-8. r. (Kosem); delni KD 5. r. (G. Novak) 25. D A N petek 26. sobota 27. nedelja 28. ponedeljek 29. torek 30. D R Ž A V N O S T I D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 107 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A OBELEŽJA IN PRIREDITVE Datum Obeležje/Prireditev Aktivnosti/Odgovorni SEPTEMBER 1. Sprejem prvošolcev Sprejem, pogostitev / učitelji in vzgoj. 1. razreda, učitelji OPB, svetovalna služba, vodja šolske prehrane, vodstvo. Začetek bralne značke / Sitar Zevnik. 16. Mednarodni dan miru 22. Dan brez avtomobila Različne aktivnosti / RS, OPB. 26. Dan jezikov Obeležje pri pouku in na prikazovalniku / anglisti 26. Svetovni dan srca Trubar Razstava, obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku. Posaditev drevesae miru v 1. razredu. Različne aktivnosti / vsi delavci šole. Ekskurzija, obeležje pri urah pouka / Požun, Oršič, slavisti. OKTOBER 5. 108 Dan učiteljev Obeležje po ozvočenju / na prikazovalniku / Salamon. Teden otroka Različne aktivnosti in srečanja / učitelji razredne stopnje, vodje predmetnih aktivov in šolska svetovalna služba v povezavi z ZPM. 15. Svetovni dan hoje 24. Dan OZN Razstava, obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in pri urah pouka / Tomaž Oršič. 31. Dan reformacije Razstava, obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in pri urah pouka / Požun, slavisti. D E L O V N I N A Ć R T Z A Različne aktivnosti / učitelji RS in OPB. Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A NOVEMBER 1. Dan spomina na mrtve Obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in pri urah pouka. 16. Mednarodni dan strpnosti Različne aktivnosti / obeležitev pri pouku PS. DECEMBER 4. Božično-novoletni sejem 10. Dan človekovih pravic 25. Božič 26. Dan samostojnosti Pibernik, učitelji in učencu RS, OPB in PS. Obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in pri urah pouka / Požun, Oršič. Obeležimo z različnimi dejavnostmi / vsi učitelji. Obeležje - proslava. JANUAR 20. Dan brez televizije in računalnika Različne aktivnosti / učiteljice RS. FEBRUAR 8. Pustni teden Slovenski kulturni praznik Pust Obeležimo ga s kulturnim / Hočevar, vsi delavci. Pustno rajanje / učitelji OPB. MAREC 8. Mednarodni praznik žena Razstava, obeležje na prikazovalniku in pri urah pouka / učitelji. 22. Svetovni dan vode Različne aktivnosti, obeležje na prikazovalniku / učitelji RS, naravoslovni aktiv. 25. Materinski dan Razstava / učitelji RS in OPB. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 109 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A APRIL 2. Dan knjige 7. Svetovni dan zdravja 13. Velikonočni ponedeljek 22. Svetovni dan Zemlje 27. Dan upora proti okupatorju Razstava, srečanje z mladinskim ustvarjalcem / Sitar Zevnik. Različne aktivnosti / Zgonc. Velikonočni običaji – razstava, obeležje pri pouku in na prikazovalniku. Različne aktivnosti / naravoslovni aktiv. Obeležje po ozvočenju, na prikazovalniku in pri urah pouka / Milena Požun, Tomaž Oršič. MAJ 13.- 18. Svetovni dan družine Različne aktivnosti / učiteljice RS in OPB. JUNIJ 2. 110 Svetovni dan športa Različne aktivnosti / Marinič in OPB. 14. Valeta Slovesen zaključek osnovne šole za devetošolce s plesno šolo Urška na GR / razrednika devetega razreda. 22. Zadnji dan pouka Slovesna podelitev spričeval, proslava od dnevu državnosti / Kosem, G. Novak. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 O S N O V N A Š O L A V O D M A T, L J U B L J A N A URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE LDN Letni delovni načrt osnovne šole Vodmat, katerega del so tudi letni načrti dela strokovnih delavcev in strokovnih aktivov, je temeljni dokument za delo. Z njegovo realizacijo bomo uresničevali cilje, ki so opredeljeni v dokumentih za delovanje šole, ki naj bo sodobna in vsem bolj prijazna. Delovne naloge se bodo med letom tudi dopolnjevale s sklepi strokovnih organov šole, z okrožnicami, navodili Ministrstva in Zavoda za šolstvo in šport Republike Slovenije ter s sklepi ustanovitelja. Za realizacijo letnega delovnega načrta so odgovorni vsi delavci šole. Nosilci posameznih zadolžitev: - SVET ŠOLE sprejema letni delovni program in spremlja njegovo realizacijo. - UČITELJSKI ZBOR opravlja vzgojno-izobraževalni proces, oblikuje analize in smernice za nadaljnje delo. - RAZREDNIKI so odgovorni za vzgojno-izobraževalno in ostalo delo v svojem oddelku. - UČITELJSKI ZBOR ODDELKOV je odgovoren za realizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, DDP in drugih aktivnostih. - RAVNATELJ je odgovoren za pedagoško delo in organizacijo dela šole, ekonomsko poslovanje ter drugo delo v zvezi z veljavno zakonodajo. - POSLOVNA SEKRETARKA je odgovorna za ažurno administrativno delo. - KNJIGOVODKINJA je odgovorna za točno in sprotno vodenje finančnega poslovanja, ki je vezano na učence. - RAČUNOVODKINJA je odgovorna za natančno in sprotno vodenje vseh finančnih zadev. - TEHNIČNO OSEBJE je odgovorno za gospodarnost in vzdrževanje vseh šolskih prostorov. D E L O V N I N A Ć R T Z A Š O L S K O L E T O 2 0 1 4 / 2 0 1 5 111 Letni delovni načrt za šolsko leto 2014/2015 je bil sprejet in soglasno potrjen na 6. seji Sveta Osnovne šole Vodmat v torek, 30. septembra 2014. Nataša Sadar Šoba, preds. SŠ Osnovna šola Vodmat, Ljubljana P R O G R A M D E L A za šolsko leto 2014/2015 Program smo pripravili: Mateja Petrič, ravnateljica Lili Salamon, pomočnica ravnateljice Strokovni delavci šole Zbrala, uredila in oblikovala Lili Salamon Ljubljana, september 2014
© Copyright 2024