LETNI DELOVNI NAČRT 2014/2015 (pdf)
LETNI DELOVNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE PUCONCI ŠOLSKO LETO 2014/2015 Ravnatelj: ERNEST NEMEC Puconci, september 2014 1 Splošni del ............................................................................................................................... 4 1. 1 Opredelitev namen letnega delovnega načrta .................................................................. 4 1.2 Podlaga za načrtovanje ..................................................................................................... 4 1.3 Osnovni podatki ............................................................................................................... 8 Ime in sedež šole .................................................................................................................... 8 Ustanovitelj ............................................................................................................................ 8 8 Šolski okoliš ........................................................................................................................... 8 Opredelitev šolskega prostora ................................................................................................ 8 1.3.1 Organizacijska shema šole ........................................................................................ 9 1.3.2 Podatki o strokovnih delavcih ................................................................................. 10 1.3.3 Podatki o učencih .................................................................................................... 11 OŠ Puconci ....................................................................................................................... 11 1.3.4 Poslovni čas šole ..................................................................................................... 12 Uradne ure ........................................................................................................................ 13 Prevozi s kombiji.............................................................................................................. 15 Minibus 15 1.4 Prikaz organov upravljanja............................................................................................. 16 1.4 Strokovni organi šole ..................................................................................................... 19 Program dela razrednih učiteljskih zborov........................................................................... 20 Program pedagoškega vodenja ............................................................................................. 21 2 Globalna ocena stanja in razvojnih možnosti šole ................................................................ 23 2.1 Razvojni načrt OŠ Puconci ............................................................................................ 23 Načrt izboljšav Osnovne šole Puconci v šolskem letu 2014/2015 ....................................... 27 2.2 Akcijski načrt na ravni šole za šolsko leto 2014/2015 ................................................... 30 Načrt spremljave prioritetnih ciljev...................................................................................... 30 2.3 Prednostne naloge v šolskem letu 2014/2015 ................................................................ 32 2.4 Materialni pogoji ............................................................................................................ 39 Centralna šola Puconci ..................................................................................................... 39 Podružnična šola Mačkovci ............................................................................................. 39 Podružnična šola Bodonci ................................................................................................ 39 Kadrovski pogoji .................................................................................................................. 40 3 Plan vzgojno-izobraževalnega dela ....................................................................................... 42 3.1 Šolski koledar ................................................................................................................. 42 3. 2 Predmetnik 9-letne OŠ .................................................................................................. 43 3.3 Manjše učne skupine ...................................................................................................... 44 3.4 Izbirni predmeti v šolskem letu 2014/2015 .................................................................... 44 3.5 Organizacija dodatnega in dopolnilnega pouka ter izvajanje pomoči učencem ............ 46 3.6 Delo šolske svetovalne službe ........................................................................................ 50 3.7 Projekti na šoli ................................................................................................................ 54 EKO šola kot način življenja ............................................................................................ 54 Tradicionalni slovenski zajtrk .......................................................................................... 55 2 Uporaba bralnih učnih strategij ........................................................................................ 55 Rastem s knjigo ................................................................................................................ 55 Informacijsko orodje e-Asistent ....................................................................................... 56 Zdrav življenjski slog ....................................................................................................... 57 Slovenska mreža zdravih šol ............................................................................................ 57 Shema šolskega sadja ....................................................................................................... 57 Prometna kača .................................................................................................................. 58 3.8 Pregled vsebin kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dejavnosti ter družbeno potrebnega dela .................................................................................................................... 59 Kulturne dejavnosti .......................................................................................................... 59 Naravoslovne dejavnosti .................................................................................................. 59 Tehniški dnevi .................................................................................................................. 60 Športne dejavnosti ............................................................................................................ 60 3.8.1 Razporeditev dejavnosti po mesecih ....................................................................... 61 3.9 Šola v naravi ................................................................................................................... 62 3.10 Interesne dejavnosti ...................................................................................................... 62 3.11.1 Delo knjižnice ....................................................................................................... 65 3.12 Sodelovanje s starši ...................................................................................................... 68 3.12.1 Razpored individualnih govorilnih ur ................................................................... 68 4 Šolska prehrana ..................................................................................................................... 71 4.1 Zdravniška potrdila za prilagojeno prehrano za šolsko leto 2014/2015......................... 71 4.2 Skrb za zdravo življenje in varnost otrok ....................................................................... 71 5 Nacionalno preverjanje znanja na OŠ PUCONCI................................................................ 72 6 Povezovanje šole z okoljem .................................................................................................. 74 3 1 Splošni del 1. 1 Opredelitev namen letnega delovnega načrta Z letnim delovnim načrtom se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojnoizobraževalnega ter drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. Določi se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, z raziskovalnimi inštitucijami, z vzgojnimi posvetovalnicami oziroma s svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole. Letni delovni načrt sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do konca meseca septembra v vsakem šolskem letu. 1.2 Podlaga za načrtovanje Z letnim delovnim načrtom OŠ Puconci načrtuje obseg, vsebine in organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela. Pri načrtovanju vzgojno izobraževalnega dela za šolsko leto 2013/2014 smo upoštevali šolsko zakonodajo, ki je tudi kot vsako leto doživela nekaj sprememb: Zakon o osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 12/1996, št. 33/1997, 54/2000 Odl.US: U-I-72/96, 59/2001, 71/2004, 23/2005UPB1, 53/2005, 70/2005-UPB2, 60/2006 (63/2006 popr.), 81/2006-UPB3, 102/2007, 107/2010, 87/2011, 40/2012-ZUJF, 63/2013) Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 12/1996 (23/1996 popr.), 101/1999 Odl.US: U-I-215/96, 22/2000-ZJS, 64/2001, 101/2001 Odl.US: U-I-68/98-42, 108/2002, 14/2003-UPB1, 34/2003, 55/2003-UPB2, 79/2003, 115/2003-UPB3, 65/2005, 98/2005-UPB4, 117/2005 Odl.US: U-I-240/04-11, 118/2006-ZUOPP-A, 129/2006, 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.), 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/2011, 34/2011 Odl.US: U-I-205/10-23, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D Zakon o interventnih ukrepih (Ur.l. RS, št. 94/2010, 110/2011-ZDIU12) Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur.l. RS, št. 40/2012, št. 55/2012 Skl.US: U-I-162/12-5, Up-626/12-5, 96/2012-ZPIZ-2, 104/2012-ZIPRS1314, 105/2012, 25/2013 Odl.US: U-I-186/12-34, 46/2013-ZIPRS1314-A, 47/2013, 56/2013-ZŠtip-1, 63/2013-ZOsn-I, 63/2013-ZJAKRS-A) Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št. 12/1991, št. 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/94, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP) 4 Zakon o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 56/2002, št. 110/2002-ZDT-B, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 23/2005, 35/2005-UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-294/04-15, 75/2005 Odl.US: U-I-90/05-13, 113/2005, 21/2006 Odl.US: U-I-343/04-11, 23/2006 Skl.US: U-I-341/05-10, 32/2006-UPB2, 62/2006 Skl.US: U-I-227/06-17, 131/2006 Odl.US: U-I-227/06-27, 11/2007 Skl.US: U-I-214/05-14, 33/2007, 63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: UI-136/07-13, 40/2012-ZUJF) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 56/2002, št. 110/2002-ZDT-B, 72/2003, 115/2003-UPB1, 126/2003, 20/2004UPB2, 70/2004, 24/2005-UPB3, 53/2005, 70/2005-UPB4, 14/2006, 27/2006 Skl.US: U-I60/06-12, 32/2006-UPB5, 68/2006, 110/2006-UPB6, 1/2007 Odl.US: U-I-60/06-200, U-I214/06-22, U-I-228/06-16, 57/2007, 95/2007-UPB7, 110/2007 Skl.US: U-I-275/07-5, 17/2008, 58/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 80/2008, 120/2008 Odl.US: U-I159/08-18, 20/2009, 48/2009, 91/2009, 98/2009, 107/2009 Odl.US: U-I-10/08-19, 108/2009UPB13, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 13/2010, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 50/2010 Odl.US: U-I-266/08-12, 59/2010, 85/2010, 94/2010, 107/2010, 35/2011, 110/2011, 27/2012 Odl.US: U-I-249/10-27, 40/2012-ZUJF, 104/2012-ZIPRS1314, 20/2013 Odl.US: U-I-128/1118, 46/2013, 25/14 - ZFU in 50/14) Zakon o šolski prehrani (Ur.l. RS, št. 43/2010, št. 62/2010-ZUPJS, 27/2012 Odl.US: U-I-189/10-13, 40/2012-ZUJF, 3/2013-ZŠolPre-1, 46/14) Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur.l. RS, št. 62/2010, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D, 14/2013, 56/2013-ZŠtip-1) Zakon o praznikih in dela prostih dnevih (Ur.l. RS, št. 26I/1991, 91/2005 (93/2005 popr.), 112/2005-UPB1, 52/2010, 40/2012-ZUJF) Zakon o šolski inšpekciji (Ur.l. RS, št. 29/1996, 91/2005, 114/2005-UPB1) Pravilnik o dokumentaciji v OŠ (Ur.l. RS, št. 59/2008, 61/2012) Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Ur.l. RS, št. 63/2008, št. 45/2010, 50/2012 (56/2012 popr.) Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (Ur.l. RS, št. 18I/1991, št. 53/1992, 13/1993-ZNOIP, 34/1993, 12/1994, 15/1994, 18/1994ZRPJZ, 27/1994, 59/1994, 80/1994, 39/1995, 60/1995, 64/1995, 2/1996, 20/1996, 37/1996, 56/1996, 1/1997 (2/1997 popr.), 19/1997, 25/1997, 37/1997, 40/1997-ZDMPNU, 79/1997, 87/1997-ZPSDP, 87/1997-ZURD98, 3/1998, 3/1998, 3/1998, 7/1998, 9/1998-ZDMPNU-A, 9/1998-ZPSDP-A, 51/1998, 2/1999, 2/1999, 2/1999, 39/1999-ZMPUPR, 39/1999 (40/1999 popr.), 59/1999, 59/1999, 59/1999, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 62/2000, 67/2000, 81/2000, 116/2000, 122/2000, 3/2001, 8/2001, 23/2001-KPnd, 43/2001-KPnd, 43/2001KPnd, 43/2001-KPnd, 43/2001-KPnd, 99/2001, 6/2002, 6/2002, 8/2002, 9/2002, 19/2002KPnd, 19/2002-KPnd, 19/2002-KPnd, 69/2002, 69/2002, 69/2002, 8/2003, 8/2003, 8/2003, 8/2003, 73/2003, 77/2004, 81/2004, 61/2005, 115/2005, 43/2006-ZKolP, 71/2006, 71/2006, 138/2006, 62/2007, 65/2007, 67/2007, 120/2007, 19/2008, 57/2008, 67/2008, 67/2008, 1/2009, 2/2010, 52/2010, 2/2011, 3/2012, 40/2012, 1/2013, 3/2013, 46/2013, 67/2013) 5 Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur.l. RS, št. 57/2008, št. 86/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 31/2010, 83/2010, 89/2010, 89/2010, 89/2010, 59/2011, 6/2012, 40/2012, 22/2013, 22/2013, 22/2013, 46/2013) Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 52/1994, št. 49/1995, 34/1996 (45/1996 popr.), 51/1998, 28/1999, 39/1999ZMPUPR, 39/2000, 56/2001, 64/2001 (78/2001 popr.), 56/2002, 43/2006-ZKolP, 52/2007, 60/2008, 61/2008, 33/2010, 83/2010, 89/2010, 79/2011, 40/2012, 3/2013, 46/2013, 67/2013) Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 23/2006, št. 81/2007, 105/2008) Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur.l. RS, št. 51/2008, št. 91/2008, 113/2009) Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva (Ur.l. RS, št. 81/2006, št. 22/2008 (39/2008 popr.), 104/2009, 4/2010, 6/2012) Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (Ur.l. RS, št. 13/2003, št. 74/2009, 7/14) ) Pravilnik o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok (Ur.l. RS, št. 42/2009, št. 109/2010-ZPrCP, 67/2011, 83/2011) Uredba o izvajanju sheme šolskega sadja (Ur.l. RS, št. 64/2012, št. 7/2013, 54/14) Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 75/1996, št. 97/2000, 29/2004, 42/2006, 10/2009) Zakon o javnih naročilih (Ur.l. RS, št. 128/2006, št. 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 Odl.US: U-I-211/11-26, 90/2012, 12/2013-UPB5) Zakon o dostopu do informacij javnega značaja Ur.l. RS, št. 24/2003, št. 61/2005, 96/2005-UPB1, 109/2005-ZDavP-1B, 113/2005-ZInfP, 28/2006, 51/2006-UPB2, 117/2006-ZDavP-2) Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Ur.l. RS, št. 75/2005, št. 73/2006, 57/2007) Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Ur.l. RS, št. 54/2002, št. 123/2008, 44/2009, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 18/2010) Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 47/2008, št. 12/2011, 87/2011-ZOsn-H), delno pa do 31.8.2015 Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 67/2005, št. 64/2006, 2/2010, 30/2013) Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 44/2008, št. 32/2009) Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Ur.l. RS, št. 29/1996, št. 64/2003, 65/2005, 64/2006, 73/2008) 6 Drugi zakonski in podzakonski akti - Okrožnice MŠŠ pred začetkom novega šolskega leta 2014/15 - Poročilo o uresničitvi LDN in vzgojno-izobraževalnih rezultatih v šolskem letu 2013/14 - Predloge, pobude in pripombe staršev, učencev in neposrednega družbenega okolja. - Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, št. 75/1996, št. 97/2000, 29/2004, 42/2006, 10/2009) - Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence upravičencev do subvencionirane šolske prehrane (Ur.l. RS, št. 49/2010, št. 3/2013-ZŠolPre-1) - Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Ur.l. RS, št. 109/2011, št. 10/2012, 92/2012, 49/2013) - Odredba o vzgojno-izobraževalnem programu osnovna šola (Ur.l. RS, št. 16/1999, št. 12/2011, 101/2011, 24/2012, 17/2013) - Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (Ur.l. RS, št. 43/2002, št. 65/2007, 37/2010 in 41/13) - Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence upravičencev do subvencionirane šolske prehrane (Ur.l. RS, št. 49/2010, št. 3/2013ZŠolPre-1) Postopek načrtovanja se je pričel v mesecu juliju tekočega leta, ko je učiteljski zbor opravil letno analizo vzgojno-izobraževalnih rezultatov za šolsko leto 2013/2014 in so strokovni delavci oblikovali refleksijo zapisa na ravni aktiva na podlagi česar so ovrednotili realizacijo zadanih prioritetnih ciljev. V mesecu avgustu je učiteljski zbor na predlog ravnatelja sprejel organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela in razdelitev predmetnika. V mesecu septembru so se sestali strokovni aktivi ter sprejeli konkretne delovne načrte za tekoče šolsko leto. Na konferenci, ki je bila 28. 8. 2014 je učiteljski zbor uskladil letni delovni načrt šole, ki sta ga obravnavala Svet staršev in Svet šole. Slednji ga je dokončno sprejel na seji 25. 9. 2014. 7 1.3 Osnovni podatki Telefon: +(386)2 545 96 00 Faks: +(386)2 545 96 13 Ime in sedež šole Osnovna šola Puconci, Puconci 178, 9201 Puconci E-mail: ospuconci@ospuconci.si Spletna stran: http://www.ospuconci.si Ravnatelj: Ernest Nemec, tel. 02 545 96 02 Pomočnik ravnatelja: Janez Lipič, tel. 02 545 96 03 Svetovalna služba: Ana Malačič, tel. 02 545 96 06 PODRUŽNICE Podružnična šola Bodonci Bodonci 5, 9265 Bodonci Telefon: 02 551 87 46 Podružnična šola Mačkovci Mačkovci 35, 9202 Mačkovci Telefon: 02 551 87 40 Ustanovitelj Ustanovitelj Osnovne šole Puconci je Občina Puconci. Spletna stran: http://www.puconci.si Šolski okoliš Šolski okoliš obsega 23 vasi občine Puconci: Beznovci, Bodonci, Bokrači, Brezovci, Dankovci, Dolina, Gorica, Kuštanovci, Lemerje, Mačkovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Puconci, Puževci, Strukovci, Šalamenci, Vadarci, Vaneča in Zenkovci. V šolski okoliš spadata tudi vasi Sebeborci in Krnci, ki sta opredeljeni kot skupen šolski okoliš Osnovne šole Puconci in Osnovne šole Fokovci. Opredelitev šolskega prostora Šolski prostor je določen z aktom o ustanovitvi, v okviru katerega šola prevzema odgovornost za učence. Sestavlja ga šolska zgradba z igriščem. 8 1.3.1 Organizacijska shema šole Ustanovitelj: Občina Puconci SVET ŠOLE RAVNATELJ SVET STARŠEV Pedagoški zbor Učitelji razredne stopnje: Katja Ajlec (porodniška), Darja Ambruž, Branka Bauer, Mirjana Budja, Alenka Benko, Anita Fajs, Andreja Ferko, Simona Horvat, Nataša Kociper, Melita Kolmanko, Teodora Ošlaj, Franc Kous, Iva Kosednar, Štefka Ratnik (porodniška), Jožica Lehar, Olga Lepoša, Darja Slaviček (porodniška), Majda Novak, Ana Pavlinjek, Anemary Puhan, Marija Vratarič, Svetlana Zrinski Benko, Mateja Žökš, Mateja Norčič, Alenka Kelemen, Nataša Kuhar, Mateja Kuhar, Helena Škerget Rakar Učitelji predmetne stopnje: Mihaela Copot, Alenka Cör, Sonja Franko, Melita Ficko Sapač, Vlado Gomboc, Štefan Harkai, Zlatka Kardoš Laco, Alenka Karlo, Maja Šebjanič, Milena Peroš, Nina Sever, Irena Sabo, Jožef Slaviček, Monika Prelog, Jasna Vovk Luthar, Nataša Pavšič, Mihaela Škrilec Kerec, Bojan Ropoša, Nina Vidonja (porodniška), Larisa Konkolič Weiss-Grein, Mateja Ivanič, Simon Hozjan (OŠ Fokovci), Zorica Sečko (OŠ III MS). Šolska knjižnica: Brigita Buzeti Pomočnik ravnatelja: Janez Lipič Organizator informacijskih dejavnosti: Jure Rems Svetovalna služba Socialna delavka: Ana Malačič Pedagoginji: Majda Vrečič, Darja Cigüt Tajništvo: Tanja Horvat, Mitja Sapač Tehnično osebje Informator: Robert Ritlop Hišniki: Martin Luthar, Uroš Kuzma, Damir Vlaj in Sašo Gerenčer, Denis Baša (JD), Ludvik Merica (JD) Upravnik: Jure Nemec Kuhinja: Elizabeta Šebjanič/Edita Benko, Silvija Kuhar, Jolanka Novak/Marjana Železen, Milan Časar, Liljana Gomboc, Zlatica Drvarič Čiščenje prostorov: Milena Lovenjak, Nada Kuhar, Edita Benko/Drenka Kovačevič, Vlasta Slavic, Dragica Rogač, Marija Domonkoš/Nada Celec, Marija Pavel, Marjana Železen/Antonija K. Gutman 9 Dodatna strokovna pomoč: Nina Rogan, Maja Šebjanič, Mobilne specialne ped. Laura Kumin, Anamarie Svetec in Daša Könye (OŠ IV MS), Erika Hvala/Ksenja Horvat (OŠ Prežihov )Voranc Bistrica) Učna pomoč: Dejan Šinko (JD) Izvajalec programa Zdrav življenjski slog: Bojan Ropoša Romska mentorja OŠ Puconci: Samira Horvat POŠ Bodonci: Nastja Horvat (JD) 1.3.2 Podatki o strokovnih delavcih 1. a 1. b 2. a 2. b 3. a 4. a 4. b 5. a 5. b Razredniki na OŠ Puconci (1.–5. razred) Mirjana Budja in Simona Horvat Helena Škerget Rakar in Svetlana Zrinski Benko Darja Ambruž Nataša Kuhar Nataša Kociper Jožica Lehar Alenka Benko Melita Kolmanko Teodora Ošlaj 6. a 6. b 6. c 7. a 7. b 8. a 8. b 8. c 9. a 9. b Razredniki in sorazredniki na OŠ Puconci (6.–9. razred) Melita Ficko Sapač Bojan Ropoša Zlatka Kardoš Laco Jure Rems Larisa KonkoličWeiss-Grein Nina Rogan Monika Prelog Maja Šebjanič Milena Peroš Ana Malačič Jožef Slaviček Irena Sabo Jasna Vovk Luthar Vlado Gomboc Štefan Harkai Nataša Pavšič Nina Sever Mihaela Škrilec Kerec Alenka Cör Sonja Franko 1. c/2. c 3. c 4. c/5. c Razredniki na POŠ Mačkovci Mateja Kuhar in Andreja Ferko Anemary Puhan Alenka Kelemen 1. d/2d 3. d 4. d Razredniki na POŠ Bodonci Franc Kous in Branka Bauer Majda Novak Ana Pavlinjek Učitelji podaljšanega bivanja Iva Kosednar (OPB) Mateja Žökš (OPB) OŠ PUCONCI Marija Vratarič (OPB) Anita Fajs (JV in OPB) Mihaela Copot (OPB, SLJ) Mateja NORČIČ (OPB) OŠ BODONCI Olga LEPOŠA (OPB) OŠ MAČKOVCI OPB* podaljšano bivanje JV* jutranje varstvo (na podružnicah JV opravljajo razredniki) 10 Ernest Nemec Janez Lipič Ana Malačič Majda Vrečič Darja Cigüt Nina Rogan Maja Šebjanič Laura Kumin Daša Könye Anamarie Svetec Ksenja Horvat Brigita Buzeti Jure Rems Bojan Ropoša Ravnatelj Pomočnik ravnatelja Socialna delavka Koordinatorka za delo z otroki s posebnimi potrebami, pomočnica ravnatelja za vrtec Koordinatorka za delo z nadarjenimi učenci Specialna pedagoginja Pedagoginja – delo z otroki s posebnimi potrebami Mobilne specialne pedagoginje (OŠ IV Murska Sobota) Mobilna socialna pedagoginja (OŠ Prežihov Voranc Bistrica) Knjižničarka Organizator informacijskih dejavnosti Izvajalec programa Zdrav življenjski slog 1.3.3 Podatki o učencih V našem zavodu je skupaj 472 otrok od tega: Fantje Dekleta 210 Skupaj 262 472 OŠ Puconci Oddelek 11 Fantje Dekleta Skupaj 1. A 8 15 23 1. B 8 14 22 2. A 11 13 24 2. B 13 10 23 3. A 7 16 23 4. A 7 12 19 4. B 7 13 20 5. A 10 10 20 5. B 6 13 19 6. A 8 8 16 6. B 8 7 15 6. C 8 8 16 7. A 7 13 20 7. B 7 13 20 8. A 9 9 18 8. B 10 8 18 8. C 9 9 18 9. A 13 10 23 9. B 13 11 24 Podružnica Mačkovci 1. C 1 5 6 2. C 5 3 8 3. C 6 4 10 4. C 5 4 9 5. C 6 4 10 Na podružnični osnovni šoli imamo kombinirani oddelek 1. in 2. C razreda. Podružnica Bodonci 1. D 3 4 7 2. D 4 4 8 3. D 7 7 14 4. D 4 15 19 Letos imamo na podružnični šoli samo štiri oddelke, od tega je en oddelek kombiniran. Gre za kombinacijo 1. in 2. D razreda. 1.3.4 Poslovni čas šole Šola posluje od ponedeljka do petka, in sicer: Jutranje varstvo 5.50–7.50 Redni pouk 7.50–15.00 Podaljšano bivanje 11.30–15.45 Popoldanske dejavnosti v organizaciji šole 13.25–16.00 Popoldanske dejavnosti v organizaciji najemnikov 16.00–22.00 Poslovni čas ob sobotah je določen s šolskim koledarjem. 12 Ravnatelj lahko v izjemnih okoliščinah (primer višje sile, prireditve …) odredi, da šola začasno posluje tudi v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug, z zakonom določen dela prost dan. Uradne ure Uradne ure so namenjene poslovanju z uporabniki storitev. Uradne ure se praviloma določijo v okviru poslovnega časa šole. Vsi učenci imajo pouk v eni izmeni. Šola ima uradne ure vsak dan med 7.00 in 15.00 kar velja tudi za ravnatelja šole in vodstvo šole. Glede na naravo dela in vrsto nalog imajo pedagoški delavci določen čas za sodelovanje s starši, in sicer: skupne in individualne govorilne ure; roditeljske sestanke; druge oblike dela s starši; kar je določeno z letnim delovnim načrtom šole. Šolski zvonec Pouk se začne ob 7.50, podaljšano bivanje pa ob 11.30. Razpored učnih ur in odmorov na OŠ PUCONCI 1. ura 7.50–8.35 1. odmor 8.35–8.50 2. ura 8.50–9.35 2. odmor 9.35–9.50 3. ura 9.50–10.35 3. odmor 10.35–10.40 4. ura 10.40–11.25 4. odmor 11.25–11.30 5. ura 11.30–12.15 5. odmor 12.15–12.20 6. ura 12.20–13.05 6. odmor 13.05–13.25 7. ura 13.25–14.10 7. odmor 14.10–14.15 8. ura 14.15–15.00 (malica 1.–5. r.) (malica 6.–9. r.) (kosilo za višje razrede) Razpored ur in odmorov na podružnicah MAČKOVCI in BODONCI 8.00–8.45 1. ura 13 1. odmor 8.45–9.00 2. ura 2. odmor 9.00–9.45 9.45–9.50 3. ura 9.50–10.35 3. odmor 10.35–10.50 4. ura 10.50–11.35 4. odmor 11.35–11.40 5. ura 11.40–12.25 5. odmor 12.25–12.30 6. ura 12.30–13.15 7. ura 13.20–14.05 Organizacija prevozov in varstvo vozačev Šolske prevoze z avtobusi izvaja Avtobusni promet Murska Sobota. Šolske prevoze s kombijem iz Kuštanovcev (za razredno stopnjo v Mačkovce in predmetno stopnjo do avtobusne postaje v Moščancih) izvaja prevoznica Poredoš iz Kuštanovcev. Isti prevoznik opravlja tudi prevoz učencev razredne in predmetne stopnje od Mačkovcev do Otovcev. Vozni red kombija je usklajen z voznim redom avtobusa. Prevozi z avtobusi Zap. št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 14 RELACIJA Zjutraj – dovoz Bodonci–Bodonci (jasa)–Zenkovci–Puževci– Lemerje–Brezovci–Predanovci–Gorica–Puconci Zenkovci–Beznovci–Vadarci–Bodonci (šola)– Zenkovci–Strukovci–Puževci (GD)–Brezovci– Puconci Krnci–Bokrači–Dolina (Romi)–Sebeborci–Puconci Vidonci–Otovci–Mačkovci (šola)–Moščanci– Dolina–Vaneča–Puconci Pečarovci–Šalamenci–Vaneča (dom)–Gorica– Puconci Popoldne – razvoz: 13.25 Puconci–Vaneča–Moščanci–Mačkovci (šola)– Pečarovci–Šalamenci–Bodonci Puconci–Predanovci–Brezovci, Puconci–Lemerje– Puževci–Strukovci–Zenkovci–Bodonci (šola)– Vadarci–Beznovci–Zenkovci–Bodonci–Bodonci (jasa) Puconci–Sebeborci–Dolina (Romi)–Bokrači–Krnci ŠOLA Število kilometrov Puconci/Bodonci 25 Puconci/Bodonci 25 Puconci Puconci/Mačkovci 13 22 Puconci/Mačkovci 16 Puconci/Mačkovci 25 Puconci/Bodonci 41 Puconci 13 9. 10. 11. 12. Razvoz: 15.10 Puconci–Vaneča–Dolina–Vaneča–Moščanci– Dankovci–Mačkovci (šola) Puconci–Gorica–Lemerje–Zenkovci–Bodonci– Šalamenci–Pečarovci (Gorenšček) Puconci–Sebeborci–Dolina (Romi)–Bokrači–Krnci Puconci–Predanovci–Brezovci–Zenkovci (Romi)– Puževci–Strukovci–Zenkovci–Bodonci–Vadarci– Beznovci Puconci/Mačkovci 16 Puconci 23 Puconci Puconci/Bodonci 13 22 SKUPAJ: 254 km Prevozi s kombiji Zap. št. 1. 2. 3. RELACIJA Zjutraj – dovoz Kuštanovci–Moščanci–Dankovci–Mačkovci Zjutraj – dovoz, popoldne – razvoz Kuštanovci–Poznanovci–Vadarci–Puževci– Brezovci–Puconci–Murska Sobota in obratno Otovci–Dolina–Bokrači–Murska Sobota in obratno ŠOLA Število kilometrov Mačkovci 8,5 Murska Sobota 82,5 Murska Sobota SKUPAJ: 59 150 km ŠOLA Število kilometrov Mačkovci 5 Mačkovci 22 Mačkovci 22 SKUPAJ: 49 km Minibus Zap. št. 1. 2. 3. RELACIJA Zjutraj – dovoz Poznanovci–Prosečka vas–Mačkovci (šola) Popoldne – razvoz: 13.25 Mačkovci (šola)–Prosečka vas–Poznanovci– Otovci– Mačkovci (šola)–Dankovci–Moščanci–Kuštanovci Razvoz: 15.10 Mačkovci–Prosečka vas–Poznanovci–Otovci– Mačkovci (šola)–Dankovci– Moščanci–Kuštanovci Za varstvo vozačev je na šoli poskrbljeno šesto in osmo šolsko uro. Šesto uro dežurajo učitelji razredne stopnje, osmo uro pa so dežurni učitelji predmetne stopnje. Poleg tega imamo na šoli zaposlenega informatorja, ki skrbi za varstvo otrok. 15 1.4 Prikaz organov upravljanja Upravljanje šole Ravnatelj šole je pedagoški vodja in posvetovalni organ šole. Poleg ravnatelja je organ vodenja šole tudi svet šole, ki ga sestavljajo: 3 predstavniki ustanovitelja, tj. Občine Puconci; 5 predstavnikov delavcev šole; 3 predstavniki sveta staršev. Svet šole predstavniki ustanovitelja: Milan Grlec, Jožef Rituper, Vanja Pozvek; predstavniki delavcev šole: Štefan Harkai, Nataša Pavšič, Darja Slaviček, Valentina Gorza, Milan Časar; trije predstavniki staršev: Monika Krančič, Anita Pulič Čontala, Vesna Žurman Naloge sveta šole Pristojnosti sveta šole so: sprejema program razvoja zavoda; imenuje in razrešuje ravnatelja; odloča o uvedbi nadstandardnih programov; obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni problematiki; sprejema pravila in druge splošne akte; določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične obračune; s soglasjem ustanovitelja odloča o najemu kreditov; ustanovitelju in ravnatelju zavoda podaja predloge in mnenja o posameznih vprašanjih; razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda; sprejema program reševanja presežnih delavcev v zavodu; imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah; v soglasju z ustanoviteljem odloča o povezovanju v skupnost zavodov; opravlja druge naloge, določene z zakonom ter splošnimi akti zavoda. Svet zavoda odloča na sejah z večino glasov vseh članov. Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. 16 Svet staršev Svet staršev je sestavljen tako, da ima vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Svet staršev skrbi za organizirano uresničevanje interesov staršev v šoli: predlaga nadstandardne programe; daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah; daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o letnem delovnem načrtu; razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki; obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom; voli predstavnike v svet šole; opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Ravnatelj Glavne ravnateljeve naloge (ZOFVI, Ul. RS 16/2007, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11) določa 49. člen: Ravnatelj opravlja naslednje naloge: – organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole, – pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole, – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo, – je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih, – vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora, – oblikuje predlog nadstandardnih programov, – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, – organizira mentorstvo za pripravnike, – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive, – odloča o napredovanju delavcev v plačne razrede, – spremlja delo svetovalne službe, – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), – obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov, – spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov višje šole, – odloča o vzgojnih ukrepih, – zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov, – zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela, – določa sistemizacijo delovnih mest, 17 – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, – skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo, – je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma vrtca in – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Ravnateljev načrt spremljanja vzgojno-izobraževalnega dela: V skladu z 49. členom Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja ravnatelj prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev in učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje. Cilji spremljanja v tekočem šolskem letu so: a) sprotno pregledovanje pedagoške dokumentacije in spremljanje realizacije posodobljenih učnih načrtov; b) globlji uvid v načrtovanje pedagoškega dela; c) ugotavljanje stopnje profesionalne usposobljenosti strokovnih delavcev; d) spremljanje pouka in ugotavljanje, kako posamezni strokovni delavec uresničuje cilje, zastavljene v predpisanih učnih načrtih; e) preverjanje, kako strokovni delavci pri pouku izrabljajo sodobno učno tehnologijo in eAsistent; f) spremljanje izvajanja diferenciacije pri pouku s poudarkom na individualizaciji;. g) pri pouku posebej ugotavlja uravnoteženost med vzgojo in izobraževanjem; h) spremljanje izvajanja izbirnih predmetov, dodatnega in dopolnilnega pouka ter različnih oblik pomoči učencem. Kljub zaključku projekta Opolnomočenje učencev bralne pismenosti in dostopa do znanja bo ravnatelj posebno pozornost namenil spremljanju izvajanja bralnih učnih strategij in medsebojnih kolegialnih hospitacij po vertikali, saj smo se na ravni šole odločili za nadaljevanje prioritetnega cilja na izobraževalnem področju. Pri tem bo ravnatelj uporabljal Lestvico za spremljanje učnih dejavnosti v povezavi z bralno pismenostjo (BP), F. Nolimal, ZRSŠ, ki vsebuje opise učnih dejavnosti, ki vodijo k učinkovitemu spodbujanju razvoja bralnih in drugih komunikacijskih zmožnosti učencev. Na podlagi dobrih izkušenj iz lanskega leta bo ravnatelj nadaljeval z načrtovanjem in izvajanjem letnih razgovorov s strokovnimi delavci o opravljenem delu, rezultatih, načrtih in ciljih ter poklicni razvojni poti. Letni razgovor je osnovni instrument medsebojne komunikacije in veliko lahko pripomore k osebni rasti strokovnih delavcev in na podlagi tega k uspešnemu delu celotnega zavoda. Hkrati bo spremljal izvajanje prioritetnega cilja na vzgojnem področju, pri čemer bo pri strokovnih delavcih, tudi s pomočjo eAsistenta in po aktivih spremljal realizacijo zadanih aktivnosti za uresničevanje cilja, ki poudarja vestno opravljanje domačega dela z namenom sprotnega utrjevanje znanja Ravnatelj bo svoj načrt spremljanja uresničil preko posrednih oblik, kot so: 18 vpogled v pedagoško dokumentacijo; pregled letne in dnevne priprave na vzgojno-izobraževalno delo; branje poročil o pedagoškem delu in zapisov o napredku učencev ipd., kakor tudi preko neposrednega spremljanja pouka ter ostalih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. O namenu in pomenu spremljanja oz. vrednotenja pedagoškega dela se pogovorimo na pedagoški konferenci in pred spremljanjem in vrednotenjem pedagoškega dela s posameznim strokovnim delavcem. S strokovnimi delavci se bo ravnatelj dogovoril tudi o predmetu spremljanja in vrednotenja ter jih seznanil s kontinuiranim spremljanjem in vrednotenjem kakor tudi z namenom in obliko. Strokovne delavce bo ravnatelj predhodno seznanil tudi z dokumentacijo, ki si jo morebiti želi ogledati (letna priprava, sprotna učna priprava, izdelki učencev, zapis o spremljavi napredka učencev, mapa vzgojnih ukrepov …) in bo pozoren na spremljavo uporabe E-asistenta, ki ga uvajamo z letošnjim šolskim letom. Ter vključevanje IKT tehnologije v sam pouk. Za vsakega strokovnega delavca bo s strani ravnatelja vedno pripravljena in na ustrezen način posredovana povratna informacija. V povprečju bo v šolskem letu 2014/2015 vsak strokovni delavec deležen ene spremljave v neposredni obliki (pri izvajanju pouka), skozi celo šolsko leto (kontinuirano) pa preko posrednih oblik. Delo s starši je pomembno zaradi prizadevanj za usklajeno vzgojno delovanje učenčevega doma (staršev) in šole kot poklicno-vzgojne inštitucije. Brez te sinhronizacije ni mogoče pričakovati dobrih vzgojno-izobraževalnih rezultatov. Delo s starši bo zato ravnatelj usmerjal na vseh nivojih in relacijah. Pri tem bo izrabil: neposreden stik s starši, razrednikovo vlogo in naloge pri delu s starši, sodelovanje s svetovalno službo, svet staršev za prenos problematike s posamezne oddelčne skupnosti in pri razreševanju na nivoju šole. 1.4 Strokovni organi šole Učiteljski zbor šole Sestavljajo ga vsi pedagoški delavci šole. Naloge učiteljskega zbora so: 19 obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom; daje mnenje o letnem delovnem načrtu; predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti; daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja; opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Oddelčni učiteljski zbor Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo učitelji, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku, po potrebi pa sodelujejo pri delu oddelčnega učiteljskega zbora tudi svetovalni in drugi strokovni delavci. Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojnoizobraževalno problematiko v oddelku, oblikuje program za delo z nadarjenimi učenci in tistimi, ki težje napredujejo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Strokovni aktivi Strokovni aktiv v šoli sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij. Strokovni aktiv šole obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnoizobraževalnega dela, obravnava pripombe staršev in učencev ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. Program dela razrednih učiteljskih zborov Učiteljski zbor na centralni šoli se bo štirinajstdnevno ob sredah sestajal na jutranjih sestankih, obravnaval bo tekočo problematiko in sproti analiziral izvajanje letnega programa. Na sestankih bodo prisotni tudi predstavniki podružnic. Po zakonodaji imajo strokovni aktivi poleg konferenc učiteljskega zbora najpomembnejše mesto v skrbi za kvalitetno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, vnašanju novosti stroke in drugih področij. Delo po dejavnosti v mesecih I. aktivu dejavnosti v II. aktivu Dejavnosti v OPB aktivu Dejavnosti v naravoslovnem aktivu avg.sept. 1.aktiv: Plan dela v novem šol letu(dnevi dejavnosti,projekti,akcijski načrt) 1.AKTIV: Sodelovanje z aktivom 1.VIO Program dela za novo šolsko leto, obravnava akcijskega načrta izboljšav. 1.aktiv: Program dela; Dnevi dejavnosti 1.AKTIV: Program dela za novo šolsko leto, potrditev kriterijev, obravnava akcijskega načrta izboljšav. 2.AKTIV: Plan dela in organizacija neformalnih srečanj s starši. nov 20 - 3.AKTIV: Predavanje knjižničarke Vesne Radovanovič 2.aktiv: Izobraževalni 2.AKTIV: Pregled akcijskega načrta, program dela aktiva PB skozi celo šolsko leto, dokumentacija, shema šolskega sadja, sodelovanje s starši. 3.AKTIV Sodelovanje s 1. in 2. VIO, predavanje V. Dejavnosti v družboslovnem aktivu 1.aktiv: program dela za šol. l. 2014/15: dnevi dejavnosti, akcijski načrt izboljšav, projekti (o pomembnosti branja) Rdaovanovič o pomembnosti branja in ZZV o preprečevanju nasilja med vrstniki. dec feb 4.AKTIV:spremljava izvedbe UNevalvacija začrtanih ciljev akcijskega načrta izboljšav ob polletju. 3.aktiv: Pregled polletnega dela (cilji Akcijskega načrta) 4.AKTIV: Spremljava izvedbe LDN in LUP, evalvacija začrtanih ciljev akcijskega načrta izboljšav ob polletju, hospitacijski nastopi, izobraževanje v okviru šole. maj jun 5.AKTIV: Evalvacija dela v tekočem šolskem letu in smernice za naslednje šolsko leto. 4.aktiv: Evalvacija dela v tekočem šol.letu 5. AKTIV: Evalvacija ciljev v tekočem šolskem letu, analiza programa dela aktiva in smernice za novo šolsko leto. 2.aktiv:Nadaljevanje aktivnosti in pregled dela aktiva, eAsistent, Akcijski načrt Učno vzgojna problematika Evalvacija dela in smernice za naslednje leto 2.aktiv: izobraževalni 3.aktiv: analiza polletnega dela (cilji akcijskega načrta), hospitacije 4. evalvacija dela v tekočem šol.l. in smernice za naslednje šol. l. Učiteljski zbor bo obravnaval naslednjo tematiko po terminskem planu: ČAS VSEBINA IZVAJALEC Avgust Avgust, september Februar Organizacija vzgojno izobraževalnega dela Poročilo o delu zavoda v šolskem letu 2013/2014, Delovni načrt za šolsko leto 2014/2015 Analiza dela po I. ocenjevalnem obdobju Ravnatelj, pomočnik ravnatelja Ravnatelj, pomočnik ravnatelja April–maj Junij, julij Tekoče vzgojno izobraževalne problematike, ocena izvrševanja nalog Groba analitična ocena rezultatov učno-vzgojnega dela v šolskem letu 2014/2015, smernice za načrtovanje VID za šolsko leto 2015/2016 Ravnatelj, svetovalna služba, razredniki Ravnatelj, pomočnik ravnatelja Ravnatelj Opomba: Učiteljski zbor bo tekoče spremljal uresničevanje LDN, konec šolskega leta pa obravnaval kompletno analizo dosežkov učno-vzgojnih rezultatov in realizacijo Program pedagoškega vodenja Program pedagoškega vodenja šole vsebuje naslednja delovna področja: - 21 delo z učiteljskim zborom, delo z razrednimi oz. oddelčnimi zbori, delo z razredniki, delo s skupnostjo učencev, hospitacijska dejavnost, svetovalna služba, sodelovanje na strokovnih aktivih, spremljanje izvajanja dopolnjene šolske zakonodaje. Učiteljski zbor šole se bo v polnem sestavu sestajal dvakrat mesečno ob sredah na jutranjih sestankih in na konferencah obravnaval tekočo vzgojno-izobraževalno problematiko, se seznanil z rezultati dela in sprejel ukrepe za izboljšanje stanja. Poleg tega bo ravnatelj poskrbel, da se bo učiteljski zbor na študijskih sestankih seznanjal z novimi spoznanji pedagoške teorije in prakse in analiziral vzgojnoizobraževalno na šoli skozi ta aspekt. Učiteljski zbor bo imel še usklajevalno vlogo, saj bomo preko njegovega dela vodili prizadevanja za enoten pedagoški režim. Le-ta se mora odražati v čim bolj enotnih kriterijih za preverjanje in ocenjevanje znanja, enotnih vzgojnih prizadevanjih, upoštevanju učenca kot enakovrednega partnerja pri vzgojno izobraževalnem delu, delu s starši; skratka na vseh področjih življenja in dela šole. Učiteljski zbor šole bo kontinuirano spremljal evalvacijo izvajanja programa 9-letne OŠ. Razredni oz. oddelčni učiteljski zbori bodo v prvi vrsti spremljali razvoj posameznega učenca. V primerih, ko bo razvoj upočasnjen oz. se bodo pojavile razvojne težave, bo oddelčni učiteljski zbor informiral vodstvo šole, ki bo skupaj s svetovalno službo ustrezno ukrepalo. Razredniki imajo v skladu z ZOŠ pomembno vlogo usmerjevalca in koordinatorja dela UZ oddelka. Enako pomembno je, kako si zastavijo vzgojno-izobraževalni program dela za svojo oddelčno skupnost. Ta program mora biti sestavljen skrbno in pokrivati mora vse učenčeve potrebe za njegov nemoten telesni in duševni razvoj. Ravnateljeva naloga je, da razrednikom pri sestavljanju programov svetuje in da spremlja njihovo realizacijo. Pomembna naloga razrednikov je seznanitev učencev in staršev z dopolnjeno šolsko zakonodajo. Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonodajo. Organiziranost učencev – šolski otroški parlament V pravilniku o uveljavljanju pravic in izpolnjevanju dolžnosti učencev je zapisana tudi pravica o organiziranosti učencev v osnovni šoli. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka, v kateri bodo učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavali posamezna vprašanja. Skupnost učencev šole povezuje učence oddelčnih skupnosti; o tem bo odločal šolski parlament učencev, ki skrbi za uveljavljanje interesov učencev preko delegiranih delegatov. Otroški parlament je oblika vzgoje otrok za demokracijo. Vsak otrok bo imel pravico do prostega izražanja lastnega mnenja, o aktualnih vprašanjih, ki ga zadevajo. Tema letošnjega 24. otroškega parlamenta je Izobraževanje in poklicna orientacija. V otroškem parlamentu bodo enakovredno zastopani učenci razredne in predmetne stopnje. Mnenja in predloge bo obravnaval učiteljski zbor, svet staršev in svet šole. 22 2 Globalna ocena stanja in razvojnih možnosti šole 2.1 Razvojni načrt OŠ Puconci Razvojni načrt je dokument, ki prikazuje usmerjenost Osnovne šoli Puconci za obdobje 2011– 2016 in je vezan na razvojno usmerjenost šole. Pri oblikovanju so sodelovali vsi strokovni delavci. Razvojni tim, ki bo usmerjal delo šole v mandatnem obdobju, bodo sestavljali: Ernest Nemec - ravnatelj, Janez Lipič - pomočnik ravnatelja, Darja Cigüt – svetovalna delavka, Štefan Harkai – predmetni učitelj, Melita Ficko Sapač – predmetna učiteljica in Franc Kous – razredni učitelj. V sam razvojni načrt so poleg strokovnih delavcev šole vključeni starši naših učencev in neposredno tudi učenci OŠ Puconci ter zunanji sodelavci iz lokalnega okolja ter širše. Osnovna šola Puconci izvaja program OŠ na centralni šoli v Puconcih in obeh podružničnih šolah v Mačkovcih in Bodoncih. Vzgojno-izobraževalna dejavnost se bo na začetku šolskega leta 2014/2015 izvajala v osemindvajsetih oddelkih, od tega devetnajst oddelkov na centralni šoli v Puconcih, štirje oddelki na podružnični šoli v Bodoncih in pet oddelkov na podružnični šoli v Mačkovcih. Letos prvič na podružnični šoli v Bodoncih nimamo 5. Razreda, zaradi premajhnega števila otrok. V Bodoncih je kombiniran oddelek prvega in drugega razreda, prav tako v Mačkovcih. V okviru zavoda se v petnajstih oddelkih izvaja program predšolske vzgoje. Vrtec pri OŠ Puconci je del javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Puconci. Deluje na različnih lokacijah, in sicer v sklopu podružničnih osnovnih šol Bodonci in Mačkovci, dva oddelka vrtca imamo na centralni šoli v Puconcih ter v vasi Puconci in Brezovci oddelke vrtca, ki se nahajajo v samostojnih zgradbah. Izhodišča razvojnega načrta zakonski predpisi, ki urejajo življenje in delo osnovne šole v Republiki Sloveniji; pričakovanja lokalne skupnosti; spoznanja sodobnih edukacijskih ved; cilji in vrednote OŠ Puconci; poslanstvo in vizija šole, v kontekstu uresničevanja naše prednostne naloge in zadanih prioritetnih ciljev; kadrovske, prostorske in finančne zmožnosti naše šole; samoevalvacija in evalvacija osnovne šole; opravljena analiza stanja. Vizija naše šole »Spoštujem sebe in druge, zato se z veseljem in odgovornostjo do dela učim za življenje«. 23 Poslanstvo šole Z lastno odgovornostjo poskrbeti za dobro medsebojno počutje, zagotavljanje varnosti in skrb za šolsko lastnino z namenom, da znamo znanje transformirati in ga prepletati z življenjem. Prednostna naloga Mladim moramo omogočiti celostni razvoj. Ob podpori staršev in lokalnega okolja jim pomagamo na poti, da postanejo družbeno odgovorni in samozavestni posamezniki. Najpomembnejše vrednote: - spoštovanje, - odgovornost, - strpnost, - delavnost, - medsebojna pomoč, - prijateljstvo. Načela: Vzgoja temelji na naslednjih načelih: spoštovanje in strpnost spodbujanje odgovornosti) k odgovornosti (prevzemanje oblikovanje dobrih medsebojnih odnosov načelo enakih zmožnosti (zavzemanje za vsakega posameznika) zagotovitev varnosti in zdravja Vzgojna naravnanost šole za doseganje načel učenje odgovornosti za lastna ravnanja in oblikovanje pozitivnega odnosa do dela postaviti jasna pravila in ravnanje ter upoštevanje leteh pravičnost, nepristranskost, doslednost sankcioniranja kršitev spodbujanje strpnosti v medsebojnih odnosih in nenasilja, sprejemanje drugačnosti (poveča se zavest lastne moči, notranja motivacija, stopnja moralne odgovornosti, medsebojno zaupanja) skrb za lastno zdravje in varnost Analiza stanja Področja analize so obsegale naslednje elemente življenja in dela v šoli: neposredno vzgojno-izobraževalno delo pogoji za delo: materialni, organizacijski sodelovanje s starši komunikacija na različnih ravneh: med šolo, učitelji, starši in domom sodelovanje z okoljem Uporabljene metode in instrumenti Analiza stanja je bila opravljena v več korakih in z različnimi merskimi instrumenti, in sicer: konec šolskega leta 2007/08 smo učitelje povprašali, kaj želimo, da bi naši učenci znali, ko končajo našo osnovno šolo. 24 Vsako leto ob koncu šolskega leta starše, učence in učitelje povprašamo o zadovoljstvu glede izvajanja pouka, materialnih zmožnostih, oceni našega dela, zadovoljstva glede projektov, sodelovanja z okoljem, varnostjo in oceno realizacije zadanih prioritetnih ciljev in sicer v obliki anketnega vprašalnika. Glede na zakonsko zahtevo smo oblikovali lasten vzgojni načrt, ki ga po potrebi dopolnjujemo in spreminjamo (priprava akcijskega načrta za oblikovanje VN – sept. 2007, anketni vprašalniki za starše – roditeljski sestanek, spin analiza za učitelje – tematska konferenca septembra 2007, delavnice za starše – govorilna ura malo drugače, delavnice za učence – razredne ure), operativni načrt dela strokovnih aktivov, kjer je natančno opredeljeno uresničevanje zadanih prioritetnih ciljev; sledilo je oblikovanje naše vizije in poslanstva ter oblikovanje prednostne naloge. S skupnimi prizadevanji staršev, učencev in učiteljev smo oblikovali vrednote, h katerim stremimo. Na podlagi tega smo oblikovali Pravila šolskega reda, ki jih pred pričetkom novega šolskega leta prilagajamo trenutnim šolskim razmeram (na podlagi refleksij aktivov, podanih mnenj in samih rezultatov iz analize anketnih vprašalnikov… ). Z namenom zagotavljanja varnosti na šoli imamo oblikovan hišni red, ki je prilagojen delu in življenju na centralni šoli in posebej za vsako podružnično šolo posebej. Sestavni deli Pravil šolskega reda so: 1. Pravice, dolžnosti in odgovornosti učencev (Pristojnost, Pravice učencev, Dolžnosti in odgovornosti učencev, Garderoba, Hodniki, Odhodi v trgovino, Prepovedi); 2. Obveznosti šole (Seznanitev učencev in staršev, Odgovornost učiteljev, Varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo, Informiranje učencev, Ukrepanje v primeru poškodb ali slabem počutju učenca); 3. Dežurstva učencev in učiteljev (Dežurstvo učencev v razredu: Reditelji, Odmori Naloge dežurnih učiteljev med odmori, Malica – Naloge dežurnega učitelja v jedilnici); 4. Prisotnost in odsotnost od pouka (Obveščanje o odsotnosti, Začasna prepoved prisotnosti pri pouku in drugih VIZ dejavnostih); 5. Pohvale, nagrade, priznanja (Vrste priznanj, Pohvale, Vpis v zlato knjigo); 6. Kršitve šolskih pravil (Lažje kršitve, Težje kršitve, Najtežje kršitve); 7. Vzgojni postopki (Vzgojni opomin, Individualiziran vzgojni načrt, Prešolanje brez soglasja staršev, Zaporedje ukrepov – vzgojnih opominov – ob kršitvah pravil, Vzgojni ukrepi, Vloga staršev, Vzgojni ukrepi in ukrepi šole v primeru lažje, težje in najtežje kršitve); 8. Obiskovanje pouka in opravičevanje odsotnosti. Osnovna šola Puconci določa s Hišnim redom vprašanja pomembna za nemoteno življenje in delo v šoli, in sicer: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 25 Splošne določbe; Območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor; Poslovni čas in uradne ure; Uporaba šolskega prostora; Organizacija nadzora; Ukrepi za zagotavljanje varnosti; 7. Vzdrževanje reda in čistoče; 8. Prehodne in končne določbe. Instrumenti, s pomočjo katerih je bila opravljena analiza, so sestavni del razvojnega načrta. Ugotovitve po analizi stanja PREDNOSTI - dobri prostorski pogoji, dobro sodelovanje s starši, permanentno izobraževanje kadra, informacijsko-komunikacijska tehnologija (računalnik, digitalni fotoaparat, interaktivno opremljene učilnice). (ponujen Zdrav življenjski slog, predstavitev šole v lokalnem okolju in širše, urejenost šole in okolice, možnost uporabe eAsistenta – tudi s pomočjo spletne strani, informiranost preko spletne strani – vidno iz anketnih vprašalnikov za starše, učence in učitelje ob koncu šolskega leta 2013/2014) SLABOSTI - skrb za šolsko lastnino in domače delo, - zagotavljanje varnosti s strani vseh udeležencev, - vidno nerazumevanje prebranega – NPZ rezultati. (izboljšati bi bilo potrebno medsebojne odnose in disciplino – vidno iz anketnih vprašalnikov za starše, učence in učitelje ob koncu šolskega leta 2013/2014) PRIORITETE RAZVOJNEGA NAČRTA Prioritete razvojnega načrta za obdobje 2011–2016 smo si zastavili na podlagi opravljene analize stanja. Pri tem stremimo k ohranjanju močnih področij in krepitvi oz. odstranitvi naših slabosti. Ker je bilo prvotno težko planirati delo za naslednjih pet let, smo si naredili okvirni razvojni načrt, ki je obsegal predstavitev triletnega načrta dela na ravni šole in šele letos, na začetku šolskega leta 2014/2015, ko smo v okviru razvojnega tima in s strokovnimi delavci evalvirali doseganje zastavljenih ciljev, smo zapisali cilje še za naslednji dve leti. Stremimo k postopnemu uresničevanju prioritetnih ciljev, saj menimo da gre za proces, kjer rezultati ne morejo biti takoj vidni. Sicer je opazen napredek pri delu z učenci, kar se tiče izboljšanja branja z razumevanjem, vendar z rezultatom še vedno nismo zadovoljni. Prav tako so rezultati anketnih vprašalnikov ob koncu šolskega leta pokazali, da je potrebno več delati na sam disciplini in medsebojnih odnosih, nam je v letošnjem letu cilj izboljšati medsebojne odnose in hkrati povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli, še posebej sedaj, ko imamo novo športno dvorano. Ker je opazno, da ravno učenci z romskih naselij zaradi izostajanja od pouka ne zmorejo slediti ciljem in nalogam vzgojnoizobraževalnega sistema in posledično bistveno vplivajo na splošni učni uspeh in rezultate nacionalnega preverjanja znanja, smo se odločili, da bolj odločno pristopimo k reševanju tovrstne problematike. Zato so v letošnjem šolskem letu prioritete naše šole naslednje: 26 - izboljšati branje z razumevanjem - Izboljšati medsebojne odnose. Povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli. - Spodbuditi romske učence, da se vključijo v različne šolske dejavnosti. - Vključevati inovativnost v učne ure in šolske dejavnosti. Še naprej pa uresničujemo: - - - - Skrb za zdrav življenjski slog (preko projekta Zdrav življenjski slog, ki ga izvajamo že peto leto. Prav tako skrb za zdrav življenjski slog uresničujemo preko eko vsebin. Vključeni pa smo tudi v projekt Mreža zdravih šol. Naši učenci uživajo sadjein zelenjavo iz projekta Shema šolskega sadja); skrb za kvalitetno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela (v ta namen imamo zagotovljene materialne pogoje); skrb za lastni strokovni in profesionalni razvoj (kjer poleg strokovnega izobraževanja za ves kolektiv, ki ga organiziramo v zimskih počitnicah in nadgrajujemo tekom leta, dajemo poudarek neformalnemu izobraževanju in vnašanju le-tega v vzgojno izobraževalno dejavnost); ohraniti oz. okrepiti dobro sodelovanje s starši in okoljem (preko formalnih in neformalnih oblik sodelovanja s starši, preko promoviranja šole v lokalnem okolju npr. sodelovanje na prireditvah in »prepletanje niti« s šolami iz sosednjih držav); ohranjanje in dvig materialnih pogojev za delo (rešitev prostorske stiske – nov vrtec v Puconcih). okrepiti dobro komunikacijo med vsemi udeleženci. Načrt izboljšav Osnovne šole Puconci v šolskem letu 2014/2015 Prvotno zastavljen triletni načrt izboljšav smo z letošnjim šolskim letom ob evalvaciji prioritetnih ciljev nadgradili še za naslednji dve leti, ker zastavljeni cilji še niso v zadostni meri uresničljivi. 27 • Izboljšati branje z razumevanjem • Povečanje odgovornosti Razvojni načrt na ravni šole Akcijski načrt na ravni šole za tekoče šolsko leto • Akcijski načrt na ravni aktiva • Akcijski načrt na ravni posameznika Spremljava prioritetnih ciljev • Analiza poročil učiteljev ob polletju in ob koncu šolskega leta, Analiza anketnih vprašalnikov • Refleksija zapisa na ravni posameznika, uresničevanje zadanih nalog v Ldn-ju in na ravni aktiva Razvojni načrt šole za obdobje petih let Razvojni načrt šole (triletni načrt izboljšav) ZA OBDOBJE 2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014 PREDNOSTNO PODROČJE KAKOVOSTI IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV CILJEV: učenje in poučevanje (dosežki učencev) Postopoma izboljšana bralna zmožnost učencev (Učenci izboljšajo razumevanje prebranega) Zvišana sporazumevalna zmožnost učencev v knjižnem jeziku s pomočjo doslednejše rabe slovenskega knjižnega jezika kot učnega jezika Povečanje odgovornosti do dela CILJ 1 Postopoma izboljšana bralna zmožnost učencev (Učenci izboljšajo razumevanje prebranega) Šol. leto DEJAVNOSTI NA RAVNI ŠOLE MERILA ZA SPREMLJANJE DOSEGANJA CILJEV (na ravni izvedbe načrtovanih dejavnosti in na ravni rezultatov oz. dosežkov učencev) POTREBNI VIRI (človeški in materialni viri, proračun, projekt, oprema, IKT, čas …) 2011/12 Uporaba BUS pri pouku Vidna samostojna uporaba BUS pri učencih na podlagi izpiskov (DN), uvedba tovrstnih nalog v naloge ocenjevanja, zaznane spremembe v mnenju učiteljev o odgovornosti za bralno razumevanje Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Predstavitev primera dobre prakse med učitelji Doslednejša raba slovenskega knjižnega jezika kot učnega jezika 28 Ravnateljeve ugotovitve o rabi slovenščine kot učnega jezika pri vseh predmetih, zaznane spremembe v odnosu in rabi učnega jezika pri učiteljih (Zavod RS), izobraževanje strokovnega kadra, predavanje za starše 2012/13 Doslednejša raba slovenskega knjižnega jezika kot učnega jezika + navodila projekta Ravnateljeve ugotovitve o rabi slovenščine kot učnega jezika pri vseh predmetih, zaznane spremembe v odnosu in rabi učnega jezika pri učiteljih Medsebojne hospitacije Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Uporaba Bralnih učnih strategij pri pouku (Zavod RS), vodenje listovnika 2013/14 Nadaljevanje z uvajanjem BUS Hospitacije ravnatelja, izmenjava medsebojnih izkušenj dela po vertikali – medsebojne kolegialne hospitacije, primeri dobre prakse, delavnice z učenci eAsistent 2014/2015 Nadaljevanje z uvajanjem BUS (Delo s tekstom in iskanje ključnih besed, nadgradnja besedila, bralni listki po področjih …) Hospitacije ravnatelja, izmenjava medsebojnih izkušenj dela po vertikali – medsebojne kolegialne hospitacije, primeri dobre prakse, delavnice z učenci eAsistent Izboljšati branje z razumevanjem _______________ Razvijanje inovativnosti 2015/2016 Pripravljanje učencev na faze inovativnosti skozi celo šolsko leto. Nadaljevanje z uvajanjem BUS Predstavitev prebranega. Število izdelanih bralnih listkov po predmetnih področjih. Število izvedenih bralnih uric... Izdelovanje izdelkov po fazah inovativnega načrta. Izdelava končnega izdelka. Hospitacije ravnatelja, izmenjava medsebojnih izkušenj dela po vertikali – medsebojne kolegialne hospitacije, primeri dobre prakse, delavnice z učenci eAsistent CILJ 2 Vzgojno področje - Povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli Šol. leto DEJAVNOSTI NA RAVNI šole MERILA ZA SPREMLJANJE DOSEGANJA CILJEV POTREBNI VIRI Kontrola in pregled ter beleženje šolskih potrebščin Zbiranje podatkov, predstavitev staršem tabela Kontrola DN, prinašanje potrebščin Beleženje kršitev in pohval, opravljenih nalog s strani učitelja, *Projekt Opolnomočenje učencev Kontrola domačih nalog, prinašanja šolskih potrebščin 2011/12 2012/13 kontrola Izboljšati odgovornost do dela Število izvedenih sprostitvenih iger - OPB (navajanje na red in disciplino v razredu-OPB) Zapis v individualno preglednico Tabela, preglednica Dnevi dejavnosti, Uporaba priročnikov za učitelje Ugotovitev uporabnosti bralnih učnih strategij pri učencih začetek-konec šolskega leta; Ocena s strani učitelja 29 2013/14 Izboljšati odgovornost do dela Kontrola domačih nalog z namenom navajanja učencev na sprotno delo in učenje Beleženje s pomočjo programa eAsistent Dnevi dejavnosti 2014/2015 Izboljšati medsebojne odnose. Povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli. _____________ Spodbuditi romske učence, da se vključijo v različne šolske dejavnosti 2015/2016 Tutorstvo (medsebojna vrstniška pomoč), učenje ustreznih veščin ravnanja Ustrezno ravnanje učenca v določenih situacijah (konfliktne situacije…), skrb za potrebščine, povečanje medsebojne pomoči eAsistent prireditve Razvijanje socialnih veščin. Vključevanje v interesne dejavnosti, aktivno sodelovanje s starši, ŠSS in romskim mentorjem Izvajanje medsebojne vrstniške pomoči, dejavnosti z učenci Romi… Dejavnosti se bodo izvajale postopoma, pri interesnih dejavnostih. Povečana vključitev učencev v šolske predstave v primerjavi z lanskim letom. Izboljšanje učnih obiskovanje pouka, šolskih potrebščin rezultatov, redno vestnejše prinašanje eAsistent 2.2 Akcijski načrt na ravni šole za šolsko leto 2014/2015 Akcijski načrt na ravni šole opredeljuje nabor dejavnosti učiteljev za doseganje cilja, odgovorno osebo – vodjo za izvedbo dejavnosti in zbiranje ustrezne dokumentacije. Akcijski načrt smo začeli oblikovati v juniju in ga v mesecu septembru 2013 takoj po potrditvi na učiteljski konferenci začeli izvajati. V okviru akcijskega načrta so se člani aktiva oz. skupine dogovorijo KAJ lahko naredijo v skladu s šolskim načrtom izboljšav, KDO bo posamezno dejavnost izvajal, DO KDAJ mora biti posamezna dejavnost izvedena in KAKO BOMO VEDELI, da smo zastavljeni cilj dosegli. Podlaga za načrt je začela nastajati v šolskem letu 2007/08. Izhajali smo iz rezultatov anketnega vprašalnika. Vodilo so nam bili odgovori kaj si želimo, da bi naši učenci znali, ko zapustijo našo šolo. Sledile so vključitve izobraževanja za samoevalvacijo. Naučili smo se pisati refleksije, si prenašati medsebojne primere dobre prakse, si oblikovati in voditi listovnik. Ravnatelj je prakticiral letne razgovore z zaposlenimi. Vse do leta 2011 smo bili osredotočeni predvsem na strokovno rast, ki jo sprotno nadgrajujemo vendar bolj specifično vezano na prioritetna cilja. Še posebej na cilj Branja z razumevanjem in prakticiranjem bralnih učnih strategij pri pouku. Načrt spremljave prioritetnih ciljev Spremljava je sprotno preverjanje napredka z namenom, da bi zagotovili uresničitev namenov in ciljev. Je sistematično zbiranje informacij o uresničevanju zastavljenih ciljev, predvsem v smislu ali delamo prav, ali delamo tisto kar smo načrtovali. Na ta način sprotno vrednotimo naše delo. Načrt spremljave je dokument, s katerim šola v pisni obliki opredeli, katera merila bodo uporabljena in katere podatke bomo zbirali, kako jih bomo zbrali in kako analizirali ter za kaj jih bomo uporabili, komu jih bomo predstavili ter kako bomo poskrbeli za varovanje podatkov in njihovo dostopnost 30 Tabelarni prikaz Načrta spremljave za šolsko leto 2014/2015 Merila Podatki Začetno stanje Količina uspešno izvedenih dejavnosti (medsebojnih hospitacij) Zadovoljstvo učencev/učiteljev z napredkom/delom Natančnost, odgovornost Končno stanje Uporabnost vnosa prioritetnega cilja – boljše znanje Zbiranje podatkov Načini in metode opazovanje Analiziranje podatkov Način Tabela Ustna in pisna interpretacija Zapis refleksije Posnetek trenutnega stanja Opazovanje napredka Načrtovanje nadaljnjih aktivnosti Upoštevanje potreb učencev Dvig kvalitete dela Načrtovanje dela po vertikali in horizontali Profesionalni razvoj Komu Zakaj Učiteljskemu zboru Menjava izkušenj Vodstvu šole Načrtovanje dela Staršem prihodnje učencem Motivacija učiteljev Informiranje Uporaba ugotovitev Predstavitev ugotovitev 31 Cilj 1 boljši rezultati na NPZ Kdo (zbiralci) Učitelji izvajalci in tudi učenci Cilj 2 Beleženje opravljanja domačih nalog Kakovostnejši pouk Začetno stanje Količina uspešno izvedenih dejavnosti Zadovoljstvo učencev/učiteljev z napredkom/delom Natančnost, odgovornost Končno stanje Uporabnost vnosa prioritetnega cilja – boljše znanje Od koga (Vključeni) Učenci Kdo Učitelji izvajalci dejavnosti Tim učenci v Kdaj in kako Januar 2015 (polletna poročila strokovnih delavcev) Maj 2015 (primeri dobre prakse) Junij 2015 (Pisno-zapisi refleksij na ravni učitelja, aktiva, končna poročila strokovnih delavce, analiza anketnih vprašalnikov…) Prenos informacij ustno Zapisniki konferenc, sestankov aktivov, staršev na govorilnih urah 2.3 Prednostne naloge v šolskem letu 2014/2015 Pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela nas bo vodilo spoznanje, da v šoli nismo le prenašalci znanja, ampak da imamo tudi pomembno vzgojno vlogo. Mladim moramo omogočiti celostni razvoj. Ob podpori staršev in lokalnega okolja jim pomagamo na poti, da postanejo družbeno odgovorni in samozavestni posamezniki. Razvojni načrt OŠ Puconci je dokument, ki prikazuje delovanje OŠ Puconci za obdobje 2011–2016. v njem so zapisane prioritete za to obdobje. Z akcijskim načrtom za šolsko leto 2014/2015 smo opredelili prednostne naloge na učno vzgojnem področju. Skozi izvajanje projektov v preteklih letih smo se naučili, da z majhnimi koraki na različnih področjih vzgojno-izobraževalnega dela uvajamo spremembe in s pomočjo samoevalvacije in refleksije iščemo nove rešitve v posodabljanju pedagoške prakse. Šola se bo tudi letos vključevala v domače in širše okolje z namenom omogočiti učencem poleg novih znanj tudi potrebne izkušnje za nadaljnje šolanje in življenje. Povezava z lokalno skupnostjo bogati naše delo zato bomo tudi letos sodelovali v projektu Evropska vas. Mednarodno sodelovanje je stalnica našega dela. V sklop tega sodelovanja sodijo prijateljski odnosi s šolami iz sosednjih držav in sicer iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Prav tako pristno sodelujemo z učenci iz Porabja in vsako leto že tradicionalno organiziramo mednarodni tabor Bogastvo narave za danes in jutri. Smo eden tistih zavodov, ki ima veliko učencev s posebnimi potrebami in 10% učencev iz romskih naselij. Njihovemu razvoju bomo skozi Edinstveni načrt pomoči namenili posebno skrb. V letošnjem letu dajemo še posebej poudarek delu z romskimi učenci. Vsi strokovni delavci in šolska svetovalna služba bo doslednejše spremljala obisk učencev pri pouku, jih spodbujala k vključitvi in obiskovanju interesnih dejavnosti, sodelovala s starši ravno z namenom, da bo obisk v šoli reden in izostanki opravičljivi ter manjši v primerjavi z lanskim šolskim letom, saj posledično ravno neobiskovanje pouka predstavlja velik učni primanjkljaj. Različne dodatne oblike bodo namenjene tudi našim nadarjenim učencem in pravzaprav vsem učencem naše šole, saj bomo v pouk vnašali inovativnost in še naprej uresničevali ter izboljševali branje z razumevanjem s poudarkom na uporabi knjižnega slovenskega jezika. Za izvajanje odgovornega dela, ki nam je zaupano, je izrednega pomena skrb za profesionalni razvoj strokovnih in ostalih delavcev šole. Ravnatelj bo s pomočjo letnih razgovorov skrbel za potrebe na tem področju in omogočal strokovno rast posameznikov. Tabelarni prikaz: 32 AKTIV : Naravoslovni CILJ 1: Učenci izboljšajo razumevanje prebranega. DEJAVNOSTI NOSILCI Delo s tekstom in iskanje DEJAVNOSTI ključnih besed Išče dodatne informacije o besedilu - nadgradnja besedila Učitelji, učitelji dodatne strokovne pomoči. Bralni listki po področjih Uvajanje bralnih uric ROKI ZA IZVEDBO (Do kdaj?) oziroma število izvedb (Kolikokrat?) MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli?) Dejavnosti se bodo izvajale vsakodnevno, pri učnih urah, pri interesnih in drugih dejavnostih. Napredek pri učencih se bo sprotno beležil. Da smo cilj dosegli, bomo potrdili z naslednjimi kriteriji. Snemanje prebranega Urjenje tihega/glasnega branja Samostojno izdelan miselni vzorec na določeno temo. Zna odgovoriti na vprašanja. Število besedil, ki jih učenec nadgrajuje (nadaljevanje zgodbe). Ustreznost dodajanja in spreminjanja besedila (uvod, zaključek, naslov). Predstavitev prebranega. Število izdelanih bralnih listkov po predmetnih področjih. Število izvedenih bralnih uric. Število predstavljenih obnov besedila s strani učenca ostalim učencem-sošolcem. Število snemanj. Poslušanje posnetkov in njihova analiza-beleženje napak; samoocenjevanje učenca Merjenje hitrosti branja (časovna omejitev) Ocenjevanje (primerjava kvalitete branja ob koncu šolskega leta s stanjem na začetku leta) glasnega branja. Preverjanje razumevanja tiho prebranega besedila. VKT strategija (vedenjsko kognitivna strategija branja). Število predstavitev učencev. Število izdelanih didaktičnih iger. Uporabnost didaktičnih iger. Število izdelanih didaktičnih iger. Učenec izdela miselni vzorec, odgovarja na vprašanja, s svojimi besedami obnovi prebrano … Predstavitve Didaktične igre BUS strategija CILJ 2: Izboljšati medsebojne odnose. Povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli. DEJAVNOSTI (Kaj?) NOSILCI ROKI ZA IZVEDBO oziroma DEJAVNOSTI ŠTEVILO IZVEDB Igra vlog in socialne igrice Učitelji, učitelji dodatne Dejavnosti se bodo izvajale Dnevi dejavnosti strokovne pomoči, vsakodnevno, pri učnih urah, pri učenci tutorji, šolska interesnih dejavnostih. Medsebojna pomoč (v razredu, svetovalna služba. Napredek pri učencih se bo pri malici) sprotno beležil. Tutorstvo (učna pomoč) Čiščenje dosledno reditelja in pospravljanje, opravljanje nalog MERILA ZA VREDNOTENJE SPREMLJANJE IN Da smo cilj dosegli, bomo potrdili z naslednjimi kriteriji. Ustrezno ravna v določenih situacijah. Zna reševati konflikte na primeren način. Zna prenesti poraz. Starejši učenci pomagajo mlajšim učencem. Boljši učni rezultati. Pomoč pri skrbi za šolske potrebščine. Učno uspešnejši učenci pomagajo učno manj uspešnim. Pospravljanje in čiščenje za seboj (pri vseh predmetih, posebej še pri LUM). Zelena straža. Dežurni učenci poskrbijo in opozarjajo na čistočo. Učenci ustrezno ločujejo odpadke. Ločevanje odpadkov CILJ 3: Spodbuditi romske učence, da se vključijo v različne šolske dejavnosti DEJAVNOSTI (Kaj?) 33 NOSILCI DEJAVNOSTI ROKI ZA IZVEDBO (Do kdaj?) oziroma število izvedb MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli?) šport (Imena nosilcev) ples, glasba ustvarjalnost področju na likovnem Igra vlog Učitelji, učenci romski mentor, učitelji interesnih dejavnosti, šolska svetovalna služba. (Kolikokrat?) Vključevanje v športne dejavnosti. Dejavnosti se bodo izvajale postopoma, pri interesnih dejavnostih. Učenci se bodo vključevali v šolske proslave. Se zavedajo samega sebe in svojih posebnosti. Se vključujejo v različne dejavnosti. Razvijanje socialnih veščin Spodbujanje proste igre. Navezovanje stikov z vrstniki. Razvijanje odgovornosti do dela, šolskih potrebščin … Redno prihajanje v šolo. Prihajanje staršev na pogovorne, govorilne ure in roditeljske sestanke Aktivno sodelovanje s starši, ŠSS in romskim mentorjem CILJ 4: Vključiti inovativnost v učne ure in šolske dejavnosti. DEJAVNOSTI (Kaj?) NOSILCI ROKI ZA IZVEDBO oziroma DEJAVNOSTI ŠTEVILO IZVEDB Razvijanje inovativnosti Nastopanje na kulturni prireditvi. Udeležba na različnih srečanjih. Vključevanje njihove kulture. Med poukom glasbe teoretično znanje nadomestiti s praktično aktivnostjo. Spodbujanje njihove ustvarjalnosti MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE Učence bomo na faze inovativnosti pripravljali skozi celo šolsko leto. Zadali pa smo si cilj, da bomo v okviru tehniškega dneva poskušali izvesti mini inovativni projekt (en inovativen izdelek na leto). Izdelovanje izdelkov po fazah inovativnega načrta. Izdelava končnega izdelka. NOSILCI DEJAVNOSTI (Imena nosilcev) Alenka Karlo Irena Sabo Mihaela Škrilec Kerec Nina Sever Jasna Vovk Luthar Mihaela Copot Zorica Sečko Larisa WeissGrein Konkolič Štefan Harkai Jožef Slaviček Brigita Buzeti ROKI ZA IZVEDBO (Do kdaj?) oziroma število izvedb (Kolikokrat?) MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli?) do junija 2015, šolskim letom Število pravilnih odgovorov pri ocenjevanju znanja Samostojno izdelan miselni vzorec NOSILCI DEJAVNOSTI Alenka Karlo Irena Sabo Mihaela Škrilec Kerec Nina Sever ROKI ZA IZVEDBO oziroma ŠTEVILO IZVEDB do junija 2015 Učitelji, učitelji podaljšanega bivanja, učitelji dodatne strokovne pomoči. AKTIV: Družboslovni CILJ 1: DEJAVNOSTI (Kaj?) 1. 2. Bralna pismenost Vključevanje inovativnosti CILJ 2: DEJAVNOSTI (Kaj?) 1. 34 Spremljanje opravljanja domačega dela in prinašanja potrebščin večkrat med preverjanju in Učenci imajo več pravilnih odgovorov, saj hitreje razumejo navodila in se hitreje znajdejo v besedilu. Miselni vzorec hitreje in pregledneje izdelajo, ter ga uspešno uporabijo za učenje. do junija 2015, vsak učitelj izvede 1 poskusno uro Učenci so med delom zelo aktivni, izrazijo željo po ponovitvi, doseženo znanje je enako, kot pridobljeno na klasičen način z dodano vrednostjo. MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE Vpis v eAsistenta, sodelovanje z razrednikom Jasna Vovk Luthar Mihaela Copot Zorica Sečko Larisa WeissGrein Konkolič Štefan Harkai Jožef Slaviček Brigita Buzeti 2. Večja vključenost učencev Romov do junija 2015 Boljši obisk pouka, boljši učni uspeh, več interesa za učenje in opravljanje DN, večja samozavest Romov. Jožef Slaviček po potrebi ostali učitelji AKTIV I. VIO CILJ 1: Učenci izboljšajo razumevanje prebranega. ROKI ZA IZVEDBO (Do DEJAVNOSTI NOSILCI Delo s tekstom in iskanje DEJAVNOSTI kdaj?) oziroma število izvedb ključnih besed (Kolikokrat?) Učitelji, učitelji Išče dodatne informacije o podaljšanega Dejavnosti se bodo izvajale besedilu - nadgradnja bivanja, učitelji vsakodnevno, pri učnih urah, besedila dodatne pri dejavnostih v podaljšanem strokovne bivanju. Bralni listki po področjih pomoči. Napredek pri učencih se bo sprotno beležil. Uvajanje bralnih uric MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli?) Da smo cilj dosegli, bomo potrdili z naslednjimi kriteriji. Samostojno izdelan miselni vzorec na določeno temo. Zna odgovoriti na vprašanja. Število besedil, ki jih učenec nadgrajuje (nadaljevanje zgodbe). Ustreznost dodajanja in spreminjanja besedila (uvod, zaključek, naslov). Predstavitev prebranega. Število izdelanih bralnih listkov po predmetnih področjih. Število izvedenih bralnih uric. Število predstavljenih obnov besedila s strani učenca Urjenje tihega/glasnega ostalim učencem-sošolcem. branja Število snemanj. Poslušanje posnetkov in njihova analiza-beleženje napak; samoocenjevanje učenca Predstavitve Merjenje hitrosti branja (časovna omejitev) Didaktične igre Ocenjevanje (primerjava kvalitete branja ob koncu šolskega leta s stanjem na začetku leta) glasnega branja. BUS strategija Preverjanje razumevanja tiho prebranega besedila. VKT strategija (vedenjsko kognitivna strategija branja). Število predstavitev učencev. Število izdelanih didaktičnih iger. Uporabnost didaktičnih iger. Število izdelanih didaktičnih iger. Učenec izdela miselni vzorec, odgovarja na vprašanja, s svojimi besedami obnovi prebrano … CILJ 2: Izboljšati medsebojne odnose. Povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli. DEJAVNOSTI (Kaj?) NOSILCI ROKI ZA IZVEDBO MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE DEJAVNOSTI oziroma ŠTEVILO Igra vlog in socialne igrice IZVEDB Učitelji, učitelji Da smo cilj dosegli, bomo potrdili z naslednjimi kriteriji. podaljšanega bivanja, Dejavnosti se bodo dodatne izvajale vsakodnevno, Ustrezno ravna v določenih situacijah. Medsebojna pomoč (deljenje učitelji strokovne pomoči, pri učnih urah, pri Zna reševati konflikte na primeren način. malice) učenci tutorji, šolska dejavnostih v Zna prenesti poraz. svetovalna služba. podaljšanem bivanju. Starejši učenci pomagajo mlajšim učencem pri Napredek pri učencih razdeljevanju hrane. Tutorstvo (učna pomoč) se bo sprotno beležil. Pomoč pri skrbi za šolske potrebščine. Čiščenje in pospravljanje Učno uspešnejši učenci pomagajo učno manj uspešnim. Snemanje prebranega 35 Pospravljanje in čiščenje za seboj miz (npr. po LUM). Zelena straža. Dežurni učenci poskrbijo in opozarjajo na čistočo. Učenci ustrezno ločujejo odpadke. Ločevanje odpadkov CILJ 3: Spodbuditi romske učence, da se vključijo v različne šolske dejavnosti DEJAVNOSTI (Kaj?) šport ples, glasba ustvarjalnost področju na likovnem Igra vlog NOSILCI DEJAVNOSTI (Imena nosilcev) Učitelji, učitelji podaljšanega bivanja, učitelji dodatne strokovne pomoči, romski mentor, učitelji interesnih dejavnosti, šolska svetovalna služba. Razvijanje socialnih veščin Aktivno sodelovanje s starši, ŠSS in romskim mentorjem ROKI ZA IZVEDBO (Do kdaj?) oziroma število izvedb (Kolikokrat?) MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli?) Dejavnosti se bodo izvajale vsakodnevno, pri učnih urah, pri dejavnostih v podaljšanem bivanju, pri interesnih dejavnostih, pri individualnih urah z romskim mentorjem in šolsko svetovalno službo. Napredek pri učencih se bo sprotno beležil. Nastopanje na kulturni prireditvi. Udeležba na različnih srečanjih. Vključevanje njihove kulture. Med poukom glasbe teoretično znanje nadomestiti s praktično aktivnostjo. Spodbujanje njihove ustvarjalnosti CILJ 4: Vključiti inovativnost v učne ure in šolske dejavnosti. DEJAVNOSTI (Kaj?) NOSILCI ROKI ZA IZVEDBO DEJAVNOSTI oziroma ŠTEVILO IZVEDB Razvijanje inovativnosti Učitelji, učitelji podaljšanega bivanja, učitelji dodatne strokovne pomoči. Učence bomo na faze inovativnosti pripravljali skozi celo šolsko leto. Zadali pa smo si cilj, da bomo v okviru tehniškega dneva poskušali izvesti mini inovativni projekt (en inovativen izdelek na leto). Vključevanje v športne dejavnosti. Se zavedajo samega sebe in svojih posebnosti. Se vključujejo v različne dejavnosti. Spodbujanje proste igre. Navezovanje stikov z vrstniki. Razvijanje odgovornosti do dela, šolskih potrebščin … Redno prihajanje v šolo. Prihajanje staršev na pogovorne, govorilne ure in roditeljske sestanke MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE Izdelovanje izdelkov po fazah inovativnega načrta. Izdelava končnega izdelka. AKTIV PODALJŠANEGA BIVANJA CILJ 1: Učenci izboljšajo razumevanje prebranega. DEJAVNOSTI NOSILCI Delo s tekstom in iskanje DEJAVNOSTI ključnih besed Učitelji, učitelji Išče dodatne informacije o podaljšanega bivanja, besedilu - nadgradnja učitelji dodatne besedila strokovne pomoči. Bralni listki po področjih Uvajanje bralnih uric 36 ROKI ZA IZVEDBO (Do kdaj?) oziroma število izvedb (Kolikokrat?) MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli?) Dejavnosti se bodo izvajale vsakodnevno, pri učnih urah, pri dejavnostih v podaljšanem bivanju. Napredek pri učencih se bo sprotno beležil. Da smo cilj dosegli, bomo potrdili z naslednjimi kriteriji. Samostojno izdelan miselni vzorec na določeno temo. Zna odgovoriti na vprašanja. Število besedil, ki jih učenec nadgrajuje (nadaljevanje zgodbe). Ustreznost dodajanja in spreminjanja Snemanje prebranega Urjenje tihega/glasnega branja Predstavitve Didaktične igre BUS strategija Obisk šolske knižnice Obisk potujoče knjižnice Prebiranje otroških revij Ureditev bralnega kotička CILJ 2: Izboljšati medsebojne odnose. Povečati odgovornost učencev do lastnine v šoli. DEJAVNOSTI (Kaj?) NOSILCI ROKI ZA IZVEDBO oziroma DEJAVNOSTI ŠTEVILO IZVEDB Igra vlog in socialne igrice Gibalne igre Učitelji, učitelji Dejavnosti se bodo izvajale podaljšanega bivanja, vsakodnevno, pri učnih urah, pri Spodbujanje sprejemanja učitelji dodatne dejavnostih v podaljšanem tveganja, postavljanje lastnih strokovne pomoči, bivanju. ciljev ter primerjanje učenci tutorji, šolska Napredek pri učencih se bo učenčevih dosežkov z njegovimi svetovalna služba. sprotno beležil. prejšnjimi dosežki, ne pa z dosežki drugih učencev. Medsebojna pomoč (deljenje malice) Pomoč starejših mlajšim pri kosilu Pomoč pri delanju domačih nalog, didaktičnih igrah, pospravlanju,… Medsebojna pomoč v garderobi. Medgeneracijsko učenje Tutorstvo (učna pomoč) Čiščenje in pospravljanje Ločevanje odpadkov besedila (uvod, zaključek, naslov). Predstavitev prebranega. Število izdelanih bralnih listkov po predmetnih področjih. Število izvedenih bralnih uric. Število predstavljenih obnov besedila s strani učenca ostalim učencem-sošolcem. Število snemanj. Poslušanje posnetkov in njihova analizabeleženje napak; samoocenjevanje učenca Merjenje hitrosti branja (časovna omejitev) Ocenjevanje (primerjava kvalitete branja ob koncu šolskega leta s stanjem na začetku leta) glasnega branja. Preverjanje razumevanja tiho prebranega besedila. VKT strategija (vedenjsko kognitivna strategija branja). Število predstavitev učencev. Število izdelanih didaktičnih iger. Uporabnost didaktičnih iger. Število izdelanih didaktičnih iger. Učenec izdela miselni vzorec, odgovarja na vprašanja, s svojimi besedami obnovi prebrano … MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE Da smo cilj dosegli, bomo potrdili z naslednjimi kriteriji. Ustrezno ravna v določenih situacijah. Zna reševati konflikte na primeren način. Hoja v skupini, tekmovalne igre, ples, poligon, kjer upoštevajo pravila in navodila ter se prilagajajo skupini. Zna prenesti poraz. Starejši učenci pomagajo mlajšim učencem pri razdeljevanju hrane. Pomoč pri skrbi za šolske potrebščine. Učno uspešnejši učenci pomagajo učno manj uspešnim. Pomoč starejših mlajšim ali učno boljšim učno slabšim pri reševanju domačih nalog, pa tudi pri različnih igrah in urejanju učilnice. Tudi skupine PB so sestavljene tako, da se starejši vključujejo mlajšim. Medsebojna pomoč v garderobi. Povezovanje mlajših in starejših (babice, dedki, mame, očetje) Pospravljanje in čiščenje za seboj miz (npr. po LUM). Zelena straža. Dežurni učenci poskrbijo in opozarjajo na čistočo. Torb ne mečejo po tleh in jih ne puščajo po hodnikih. Učenci ustrezno ločujejo odpadke. Ustvarjanje z odpadnim materialom. Zbiranje, recikliranje in ponovna raba 37 odpadkov. CILJ 3: Spodbuditi romske učence, da se vključijo v različne šolske dejavnosti DEJAVNOSTI (Kaj?) šport ples, glasba ustvarjalnost na likovnem področju Igra vlog NOSILCI DEJAVNOSTI (Imena nosilcev) ROKI ZA IZVEDBO (Do kdaj?) oziroma število izvedb (Kolikokrat?) MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE (Kako bomo vedeli, da smo cilj dosegli?) Učitelji, učitelji podaljšanega bivanja, učitelji dodatne strokovne pomoči, romski mentor, učitelji interesnih dejavnosti, šolska svetovalna služba. Dejavnosti se bodo izvajale vsakodnevno, pri učnih urah, pri dejavnostih v podaljšanem bivanju, pri interesnih dejavnostih, pri individualnih urah z romskim mentorjem in šolsko svetovalno službo. Napredek pri učencih se bo sprotno beležil. Vključevanje v športne dejavnosti. Predstavitev znanih športnikov in novih, manj znanih športov. Razvijanje socialnih veščin Aktivno sodelovanje s starši, ŠSS in romskim mentorjem Spodbuditi učence Rome, da ostanejo v šoli dlje časa, do drugega avtobusa. Nastopanje na kulturni prireditvi. Udeležba na različnih srečanjih. Prijave na likovne natečaje. Razstave likovnih izdelkov v učilnici ali na hodniku. Vključevanje njihove kulture. Med poukom glasbe teoretično znanje nadomestiti s praktično aktivnostjo. Spodbujanje njihove ustvarjalnosti. Prilagajanje poučevanja in nalog sposobnostim učenca. Vključevanje vseh v razne šolske dejavnosti, prireditve,… Se zavedajo samega sebe in svojih posebnosti. Se vključujejo v različne dejavnosti. Spodbujanje proste igre. Navezovanje stikov z vrstniki. Razvijanje odgovornosti do dela, šolskih potrebščin … Redno prihajanje v šolo. Prihajanje staršev na pogovorne, govorilne ure in roditeljske sestanke CILJ 4: Vključiti inovativnost v učne ure in šolske dejavnosti. DEJAVNOSTI (Kaj?) NOSILCI ROKI ZA IZVEDBO oziroma DEJAVNOSTI ŠTEVILO IZVEDB Razvijanje inovativnosti Izdelovanje igrač in didaktičnih iger. Uporaba naravnih in odpadnih materialov. Razvijanje zavesti o podjetništvu, kot družbeni kategoriji. Spodbujanje inovativnosti Učitelji, učitelji podaljšanega bivanja, učitelji dodatne strokovne pomoči. Učence bomo na faze inovativnosti pripravljali skozi celo šolsko leto. Zadali pa smo si cilj, da bomo v okviru tehniškega dneva poskušali izvesti mini inovativni projekt (en inovativen izdelek na leto). Pri podaljšanem bivanju bomo skozi celo leto spodbujali inovativnost. MERILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE Izdelovanje izdelkov po fazah inovativnega načrta. Izdelava končnega izdelka. Izdelamo igrače in didaktične igre. Spoznavanje slovenskih inovatorjev (posnetki, praktični izdelki,…) Igra trgovine, prodaja, nakup. Timsko delo, delo v skupinah, projekti, dogodki. Reševanje nalog iznajdljivosti, iskanje možnih rešitev in konstrukcijskimi nalogami (iz raznih predmetov narediti nekaj novega). Postavljanje neobičajnih vprašanj, ki spodbujajo ustvarjalne odgovore. Nologe z več možnimi rešitvami. 38 Šolski sistem stopa vzporedno z zahtevami sodobnega časa, z namenom, da se uveljavi vseživljenjsko učenje, ki mladega človeka pripravi na soočenje s trdim bojem v svetu ekonomije. Učenci rabijo znanje za trajnostni razvoj, ki ga je mogoče pridobiti s kvalitetnim poukom ob uporabi modernih metod in oblik vzgojno izobraževalnega dela in ob pomoči sodobne tehnologije. Novost v tem šolskem letu je organiziranje in vodenje šolskega dela preko eAsistenta, kamor so lahko vključeni tudi starši, ki imajo poleg neposrednega stika s šolo, možnost komuniciranja preko aplikacije. 2.4 Materialni pogoji Centralna šola Puconci Materialni pogoji na centralni šoli omogočajo kvalitetno izvajanje programa 9-letne osnovne šole. Šola je za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela in poslovanja dobro opremljena s sodobno učno tehnologijo, kar omogoča kvalitetno delo na vseh področjih. Energetska sanacija šolske zgradbe je skoraj v celoti dokončana, sanirati bo potrebno le razsvetljavo v učilnicah in drugih prostorih. Učenci in delavci imajo dobre bivalne pogoje, kar pripomore h kvalitetnemu izvajanju vzgojnoizobraževalnega dela. Z izgradnjo Zelene dvorane smo ustvarili odlične pogoje za izvajanje Športa, interesnih dejavnosti, projekta Zdrav življenjski slog. Novo parkirišče bo pripomoglo k večji prometni varnosti učencev, staršev in drugih obiskovalcev šole. Podružnična šola Mačkovci Materialni pogoji omogočajo kvalitetno izvajanje programa 9 - letne osnovne šole za učence od prvega do petega razreda. Glede na to, da je v teku izgradnja pomurskega vodovoda, lahko računamo priključitev šole na mestni vodovod še v tem šolskem letu. Po dogovoru z Občino bo za potrebe šole v tem času zgrajena tudi čistilna naprava. Do konca meseca septembra bo dokončana energetska sanacija šolske zgradbe (nova strešna kritina, izolacija podstrešja, menjava oken, nova fasada in kotlovnica). V okviru del sta v izgradnji dva zimska vrtova, ki bosta omogočila lažjo organizacijo dejavnosti v šoli in v vrtcu. Z dokončanjem vseh del bomo zagotovili odlične pogoje za bivanje in izvajanje vzgojnoizobraževalnega dela. Podružnična šola Bodonci Materialni pogoji omogočajo kvalitetno izvajanje programa 9-letne OŠ za učence od prvega do četrtega razreda. Do konca meseca septembra bodo dokončana dela na energetski sanaciji šolske zgradbe (izolacija stropa, menjava oken, prezračevanje, nova fasada in kotlovnica). Z dokončanjem vseh del bomo tudi na tej lokaciji zagotovili odlične pogoje za bivanje in izvajanje programa devetletne osnovne šole. 39 Kadrovski pogoji Za izvajanje programa 9-letne OŠ zagotavljamo dobre kadrovske pogoje. Zaradi bolniških in porodniških dopustov ter obsega dela imamo v tem šolskem letu zaposlene: - Mateja Kuhar namesto Darje Slaviček - Andreja Ferko namesto Štefke Ratnik Na delovnem mestu učiteljice jutranjega varstva in podaljšanega bivanja opravlja v tem šolskem letu nalogo Anita Fajs, na delovnem mestu učiteljice podaljšanega bivanja pa učiteljica Mateja Žökš. Delo specialne pedagoginje opravlja Maja Šebjanič. Delo laboranta in učitelja individualne in skupinske pomoči opravlja Mateja Ivanič. Dogovor o sodelovanju na kadrovskem področju imamo z naslednjima šolami in ustanovami: - Z OŠ IV Murska Sobota pri nas dopolnjujejo obvezo mobilne specialne pedagoginje Anamarie Svetec, Laura Kumin in Daša Könye); Z OŠ III Murska Sobota pri nas dopolnjuje obvezo učiteljica zgodovine Zorica Sečko; Z OŠ Fokovci pri nas dopolnjuje obvezo učitelj matematike Simon Hozjan; Z OŠ Prežihovega Voranca Bistrica pri nas dopolnjuje obvezo socialna pedagoginja Ksenja Horvat; S Centra za sluh in govor Maribor pri nas dopolnjuje obvezo logopedinja Marija Fras Fijačko. 2.4.1 Prostorske možnosti in izraba razpoložljive učne tehnologije Centralna šola razpolaga z naslednjimi prostori: - 40 8 matičnih učilnic za razredno stopnjo, 12 kabinetnih oz. specialnih učilnic za predmetno stopnjo, 1 računalniška učilnica, 1 učilnica za individualni pouk, 1 večnamenski prostor (55 sedežev), knjižnica, dve garderobi, medprostor in trije kabineti za učitelje športne vzgoje, športna dvorana z veliko dvorano z velikosti 49 x 27 m in malo dvorano 32 x 11 m mala telovadnica v velikosti 10 x 10 m, jedilnica – večnamenski prostor, kuhinja, 2 garderobi (ločeno za predmetno in razredno stopnjo), 1 klubski prostor za učence, zbornica, pisarne, garaža, avtobusna čakalnica, hišnikova delavnica. Na podružnici Mačkovci je na razpolago: - 4 matične učilnice, zbornica, jedilnica – večnamenski prostor, kuhinja, garderobe, sanitarije. Na lokaciji Bodonci je na razpolago: - 4 matične učilnice, knjižnica, zbornica, jedilnica – večnamenski prostor, - garderobe, sanitarije. Vse učilnice na vseh lokacijah so v zadnjih letih bile opremljene z novim pohištvom. 41 3 Plan vzgojno-izobraževalnega dela 3.1 Šolski koledar 1. september 27. – 30. oktober 31. oktober 1. november 23. december 24. december 25. december 26. december 29. – 31. december 1. januar 2. januar 30. januar 6. februar 8. februar 13. – 14. februar 16. – 20. februar 6. april 11. april 27. april 28. – 30. april 1. – 2. maj 15. junij 24. junij 24. junij 25. junij 42 ZAČETEK POUKA počitnice dan reformacije dan spomina na mrtve proslava pred dnevom samostojnosti in enotnosti pouka prost dan, nadomeščanje 11.10.2014 božič dan samostojnosti in enotnosti počitnice novo leto pouka prost dan, nadomeščanje 11. 4. 2015 zaključek 1. ocenjevalnega obdobja proslava pred slovenskim kulturnim praznikom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik informativni dnevi za vpis v srednje šole zimske počitnice velikonočni ponedeljek nadomeščanje prostega dne, 2. 1. 2015 dan upora proti okupatorju počitnice praznik dela zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za učence 9. razredov zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za učence od 1. do 8. razreda; razdelitev spričeval in obvestil pouk in proslava pred dnevom državnosti dan državnosti 3. 2 Predmetnik 9-letne OŠ 43 3.3 Manjše učne skupine V 40. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je zapisano, da »učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti«. V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah. V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine. Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.« (Uradni list RS, št. 40/2012, z dne 30. 5. 2012: 40. člen ZUJF) Na naši šoli bo pouk pri slovenščini, matematiki in angleškem jeziku v 8. in 9. razredu potekal v manjših učnih skupinah. Učence šola razporedi v manjše učne skupine v skladu s svojo strokovno avtonomijo. 3.4 Izbirni predmeti v šolskem letu 2014/2015 V devetletni osnovni šoli izvajamo izbirne predmete v 7., 8. in 9. razredu. So način prilagajanja osnovne šole individualnim razlikam in interesom učencev. Ti predmeti učencem omogočajo, da poudarijo »močne« strani svojih interesov in sposobnosti. Hkrati so tudi priložnost, da se učenke in učenci pri njih izkažejo, so uspešni. Vsem izbirnim predmetom je skupno, da se učenci odločajo zanje v 7., 8. in 9. razredu glede na svoje interese in sposobnost. Izbirni predmet je obvezen in ocenjen in predstavlja možnost za širitev znanj in napredka učencev. Predmeti so razdeljeni v dva sklopa: družboslovnohumanistični sklop in naravoslovno-tehnični sklop. Predmeti pa se razlikujejo tudi glede na čas trajanja, in sicer: 44 triletni predmeti (učenec jih lahko izbere vsa tri leta); triletni predmeti, lahko tudi krajši (učenec jih lahko izbere tri leta ali manj); enoletni, vezani na razred (lahko se jih ponudi samo v določenem razredu); enoletni predmeti (trajajo samo eno leto in jih učenec ne more ponovno izbrati). Izbirni predmet Izbrani šport nogomet Likovno snovanje 1 Likovno snovanje 2 Likovno snovanje 3 Multimedija Načini prehranjevanja Nemščina Obdelava gradiv - LES Okoljska vzgoja III Poskusi v kemiji Računalniška omrežja Sodobna priprava hrane Šport za sprostitev Šport za zdravje Turistična vzgoja Urejanje besedil Zvezde in vesolje Ime in priimek učitelja Vlado Gomboc Monika Prelog Monika Prelog Monika Prelog Jure Rems Sonja Franko Mihaela Škrilec Alenka Cör Melita Ficko Sapač Melita Ficko Sapač Jure Rems Sonja Franko Gomboc Vlado Milena Peroš Štefan Harkai Jure Rems Štefan Harkai V šolskem letu 2014/2015 so se četrtošolci odločili ali bodo obiskovali neobvezne izbirne predmete, ki so del razširjenega programa OŠ in se bodo izvajali po končanem rednem pouku. Predstavitev neobveznih izbirnih predmetov, ki spadajo med razširjeni program osnovne šole je bila naslednja: 45 Neobvezni izbirni predmeti se ocenjujejo in ocena se vpiše v spričevalo. Ko učenec izbere neobvezni izbirni predmet postane to zanj obvezno in morajo starši vse izostanke opravičevati na enak način kot pri obveznih predmetih. Učenci so lahko izbirali med nemščino, športom, umetnostjo in računalništvom. Na podlagi prijav se izvajata računalništvo na POŠ Mačkovci in nemščina na OŠ Puconci in POŠ Bodonci. Neobvezni izbirni predmet Nemščina Računalništvo Ime in priimek učitelja Mihaela Škrilec Kerec Jure Rems 3.5 Organizacija dodatnega in dopolnilnega pouka ter izvajanje pomoči učencem Dodatni in dopolnilni pouk Dodatni pouk organiziramo za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde znanja. Pri dodatnem pouku snov poglabljajo, razširjajo, raziskujejo, se pripravljajo na tekmovanja. Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki potrebujejo pomoč pri učenju. Obiskujejo ga lahko celo leto ali samo občasno, po potrebi. Razpored dopolnilnega pouka za posamezne predmete je razviden na urniku. O obisku dodatnega in dopolnilnega pouka učitelji vodijo evidenco. Individualna in skupinska pomoč Individualna in skupinska pomoč je namenjena učencem za premostitev učnih težav, vendar so jo lahko deležni le učenci, ki so predhodno obiskovali dopolnilni pouk in ga morajo kljub pomoči učitelja obiskovati še naprej. Učne težave so pogojene z notranjimi dejavniki, ki jih je otrok prinesel na svet, in/ali zunanji dejavniki, ki izhajajo iz socialnega okolja. Dolžnost učenca, ki je deležen pomoči, je redno obiskovanje individualnih in skupinskih ur, v nasprotnem primeru se učencu tovrstna oblika pomoči odvzame. Izvajajo jo učitelji naše šole, in sicer v času pouka, po pouku in med prostimi urami učenca. Poteka lahko individualno ali pa v manjših skupinah, ki se oblikujejo fleksibilno glede na potrebe učencev. 46 Dodatna strokovna pomoč Dodatna strokovna pomoč (DSP) je oblika pomoči, ki omogoča učencu s posebnimi potrebami individualiziran, prilagojen pristop in mu olajša šolsko delo. Do DSP so upravičeni učenci, za katere Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP) ugotovi, da otrok potrebuje pomoč in otroku s PP izda odločbo. Učenec v šoli dela po individualiziranem programu (IP). Za pripravo in spremljanje izvajanja individualiziranih programov ravnatelj šole imenuje strokovne skupine (za vsakega učenca posebej), ki jih sestavljajo strokovni delavci šole in drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju programa vzgoje in izobraževanja. Pri pripravi individualiziranih programov sodelujejo tudi starši otroka in otrok sam. Z individualiziranim programom se določijo: oblike dela na posameznih vzgojnih področjih, pri posameznih predmetih oziroma pri predmetnih področjih, način izvajanja dodatne strokovne pomoči, prehajanje med programi ter potrebne prilagoditve pri: organizaciji, preverjanju in ocenjevanju znanja, napredovanju in časovni razporeditvi pouka. Pri izdelavi IP tako prehodimo vse štiri komponente didaktičnega križa: 1. 2. 3. 4. SPOZNAVANJE (ocenjevanje, diagnostika) NAČRTOVANJE IZVAJANJE VREDNOTENJE (evalvacija). DSP učencem nudijo strokovnjaki (specialni pedagogi, pedagogi, socialni pedagogi, psihologi, logopedi, učitelji in drugi). Izvaja se v oddelku ali izven njega, individualno na različne načine in v različnih oblikah. Ima dve funkciji: pomoč pri premagovanju primanjkljajev, ovir in motenj (rehabilitacijsko funkcijo) in kot učna pomoč (funkcija pomoči pri učenju). DSP je orientirana k potrebam enega učenca in je načrtovana tako, da vsakemu učencu s posebnimi potrebami na njemu primeren način približa učno snov ali pa mu nudi pomoč pri soočanju z različnimi težavami ne samo v šoli znanja, ampak tudi v šoli življenja. Delo z nadarjenimi učenci Delo z nadarjenimi učenci temelji na Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v 9letni osnovni šoli (v nadaljevanju Koncept). Odkrivanje nadarjenih učencev poteka v treh stopnjah, in sicer: 1. evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni; 2. identifikacija nadarjenih učencev; 3. seznanitev in pridobitev mnenja staršev. 47 Učence evidentiramo ob koncu 3. razreda. V skupini evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od šestih kriterijev (učni uspeh, dosežki, učiteljevo mnenje, tekmovanja, hobiji, mnenje šolske svetovalne službe). Na začetku naslednjega šolskega leta (od septembra do decembra) poteka naslednja stopnja, tj. identifikacija. Identifikacija zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev in vključuje naslednja merila: oceno učitelja, test intelektualnih sposobnosti in test ustvarjalnosti. Zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih je seznanitev in pridobitev mnenja staršev, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega, in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku. Odkrite nadarjene učence šola nato sproti spremlja in ob soglasju staršev za njih pripravi individualizirane programe dela za nadarjene učence. Šola nadarjenim učencem nudi različne aktivnosti z različnih predmetnih področij, pri čemer upošteva interes učencev in izhaja iz temeljnih načel dela z nadarjenimi učenci, ki so predvideni v Konceptu dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. V letošnjem šolskem letu bomo za nadarjene učence OŠ Kuzma, OŠ Sveti Jurij Rogašovci, OŠ Cankova, OŠ Tišina, OŠ Grad in za naše učence 28. februarja 2015 izvedli sobotno šolo za nadarjene. 48 RAZPORED UR za DSP in ISP ter romskih ur Učitelji Branka Bauer Darja Cigüt Prelog Monika Teodora Ošlaj Bojan Ropoša Janez Lipič Simona Horvat Mateja Norčič Mihaela Copot Nina Sever Mihaela Škrilec Kerec Larisa Konkolič Weiss Grein Milena Peroš Melita Kolmanko Nataša Pavšič Irena Sabo Sonja Franko Mateja Ivanič Melita Ficko Sapač Jure Rems Alenka Cör Svetlana Zrinski Alenka Benko Jasna Vovk Luthar Mačkovci -kombinacija Skupaj 49 Potreb ne ure 7 9 - SD 6 1 5 2 Planirane ure ISP-R Planirane 0,5 7 9 6 4 1 DSP-U po realizaciji 1 1 1 2 0,5 1 2 2 1 2 1 5 1 1 1 2 1 1 1,5 0,5 2 1 1 1 2 6 1 2 3 5 2 3 2 2 8 44 12,5 27 3.6 Delo šolske svetovalne službe šolska kultura, vzgoja, klima in red socialnoekonomske stiske poklicna orientacija Šolska svetovalna telesni, osebni in socialni razvoj služba sodelovanje s sodelavci učenje in poučevanje šolanje Področje dela: 1. UČENJE IN POUČEVANJE: - 50 evidentiranje in odkrivanje učencev z učnimi težavami, z vzgojnimi in disciplinskimi težavami, s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju, z Romi koordinacija pomoči učencem z učnimi težavami in integriranim učencem s posebnimi potrebami načrtovanje in neposredne oblike dajanja pomoči posamezniku in skupini spremljanje obravnavanih primerov sodelovanje pri oblikovanju načrta za obravnavo učencev sodelovanje pri pripravi individualnih učnih programih sodelovanje, seznanitev s problemom, pridobitev soglasja po potrebi sodelovanje z zunanjimi inštitucijami, pridobivanje informacij, mnenj, napotkov za delo vodenje osebnih map učencev, ki potrebujejo pomoč pomoč razrednikom pri vodenju Izvirnih delovnih projektov pomoči delo z učenci v okviru razrednih ur in nadomeščanj učinkovito učenje, predavanje, razgovor, analiza učnih navad dvig kvalitete učenja – predavanja, delavnice izbirni predmeti, načrtovanje in spremljanje delo z nadarjenimi učenci v skladu s Konceptom dela z nadarjenimi učenci (koordinacija) - pomoč učencem 9. razredov pri pripravi poročil o opravljenem delu v OŠ za srednjo šolo 2. ŠOLSKA KULTURA, VZGOJA, KLIMA, RED - organizacija pomoči učencem z vzgojnimi in disciplinskimi - težavami, delo z učenci Romi - svetovanje tem učencem in prispevek pri ustvarjanju dobre klime - organizacija otroškega parlamenta:Izobraževanje in poklicna orientacija - vodenje skupnosti učencev in organizacije Rdečega križa - posvetovanje z učitelji o vzgojno-izobraževalnih ravnanjih, o pogojih za varno in spodbudno učno okolje - pomoč razrednikom pri pripravi Individualnega vzgojnega načrta - svetovanje staršem za učinkovito delo z učenci, ki imajo vzgojne težave - posvetovanje pri oblikovanju osnovnih vzgojnih smernic oz. individualiziranega vzgojnega načrta - sodelovanje pri ustvarjanju pogojev za oblikovanje ustrezne kulture in klime na šoli, pri oblikovanju šolskega reda - sodelovanje v projektih Zdrava šola, EKO šola - spodbujanje zdravega življenjskega sloga mladih - razvijanje ekološke zavesti, zelena straža - posvetovanje o delu oddelčnih skupnosti - sodelovanje z vrtcem - sodelovanje pri izvedbi roditeljskih sestankov - sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju internega strokovnega - izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljev - sodelovanje pri izvedbi roditeljskih sestankov prvošolcev 3. TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ - spremljanje otrok s posebnimi potrebami - koordinacija pomoči učencem s težavami v telesnem, osebnem in socialnem razvoju - organizacija zdravstvenih pregledov, sistematskih pregledov - organizacija in vodenje zobozdravstvenih pregledov - delavnice za nadarjene učence (organizacija sobotne šole za nadarjene v mesecu februarju, kjer bodo sodelovale OŠ Kuzma, OŠ Grad, OŠ Sveti Jurij Rogašovci, OŠ Tišina, OŠ Cankova, sodelovanje z Gimnazijo Ljutomer in Gimnazijo MS, izvedba športnih delavnic) - pomoč učiteljem pri delu z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih - opozarjanje na izvajanje higienskih ukrepov - sodelovanje pri oblikovanju individualiziranih programov dela - pridobitev soglasja za delo z učenci z učnimi težavami - svetovanje staršem o učinkovitih pristopih učencem s težavami - sodelovanje pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju strokovnega izobraževanja učiteljev na tem področju - zagotavljanje pogojev za integracijo otrok s posebnimi potrebami - pridobivanje strokovnih mnenj, informacij, napotkov za delo 51 - svetovalno-preventivno delo – vključevanje otrok v interesne dejavnosti izvedba naravoslovnega dne za učence 6. Razredov z naslovom Medsebojni odnosi svetovanje učiteljem o značilnostih otrok s posebnimi potrebami organizacija predavanj za starše opazovanje učencev- neprimerna vedenja, upoštevanje hišnega reda sodelovanje pri evalvaciji udejstvovanja Vzgojnega načrta spremljanje napredka učencev s težavami: opazovanje, razgovori z učitelji, povratne informacije zunanjih strokovnjakov 4. ŠOLANJE - organizacija vpisa in vpis v šolo - organizacija in vpis v vrtec - organizacija obiskov otrok iz vrtca v šoli in učiteljic v vrtcu - organizacija zdravniških pregledov - oblikovanje oddelkov - pomoč pri vključevanju v šolsko življenje - sodelovanje pri razrednih urah, reševanje konfliktov, oblikovanje ustrezne oddelčne klime - izvedba postopka izbirnih predmetov - sodelovanje pri strokovnem mnenju o ponavljanju, prešolanju - podajanje informacij o delu v šoli, pri podaljšanem bivanju, prehrani, učbenikih - pomoč staršem otrok s posebnimi potrebami - posvetovanje o oblikovanju oddelčnih skupnosti - sodelovanje na strokovnih aktivih - sodelovanje na pedagoških konferencah - sodelovanje pri oblikovanju letnega delovnega načrta šole - vodenje, ažuriranje podatkov o učencih – program eAsistent - izdelava letnega delovnega načrta - usklajevanje interesov glede izbirnih predmetov - sodelovanje v Komisiji za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo - sprotno spremljanje svetovalnega dela - analiza dejavnikov učne uspešnosti 5. POKLICNA ORIENTACIJA - informiranje o nadaljnjem izobraževanju, poklicih, šolah - zbiranje poklicnih informacij v 8. razredu, spoznavanje poklicev in samega sebe - predstavitev posameznih poklicnih možnosti in odločanje v sodelovanju z Pomursko gospodarsko zbornico za 7., 8., 9. razrede - anketiranje učencev (Vprašalnik o poklicni poti) - zbiranje poklicnih namer - roditeljski sestanek pred vpisom v srednjo šolo - izdelava rokovnika za učence 9. razredov za namene vpisa - izvedba izpolnjevanja prijave za vpis po oddelkih - organizacija in izvedba timske obravnave - urejanje oglasne deske 52 - organizacija ogleda deficitarnih poklicev organizacija predstavitev srednjih šol organizacija in izvedba Tržnice poklicev, ki bo letošnje šolsko leto na šoli Puconci individualno poklicno svetovanje o poklicni izbiri organizacija in izvedba predavanj v 8. razredu skrb za poklicno-informativno gradivo sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi poklicne vzgoje koordinacija aktivnosti za poklicno vzgojo priprava dokumentacije za Zoisove štipendiste povezovanje s srednjimi šolami, informativni dnevi koordinacija aktivnosti z ZRSZ, podjetji in drugimi delodajalci spremljanje rokov in vpisnih pogojev skrb za pravočasna zdravniška potrdila, dokumentacijo za športne oddelke, skupinsko poklicno svetovanje - zbiranje poklicnih namer učencev 9. razreda – vprašalnik - analiza roditeljskih sestankov, predavanj, posameznih akcij,… 6. SOCIALNO – EKONOMSKE STISKE - pomoč pri zagotavljanju delovnih zvezkov in šolskih potrebščin učencem Romom in učencem iz socialno šibkejših družin - zbiranje prijav za učenca na šolsko prehrano - obveščanje učencev in staršev o novostih za pridobitev subvencionirane prehrane in subvencij za šolo v naravi - Komisija za dodelitev sredstev učencem za subvencionirano Šolo v naravi, Vrtec v naravi - urejanje, pomoč staršem pri oblikovanju prošenj pri humanitarnih organizacijah - urejanje šolske prehrane učencem Romom (popoldanske malice) - seznanjanje staršev s spremenjenimi zakoni - vodenje evidence o prevladujočih problematikah - pregled pritožb na naše odločitve 7. OSTALO DELO - sodelovanje z mobilnimi izvajalci DSP - pedagoško vodenje vrtca - svetovalno delo v vrtcu - uvajanje pripravnika v delo 53 3.7 Projekti na šoli V šolskem letu 2014/2015 bomo poleg uresničevanja kvalitetnega vzgojnoizobraževalnega dela vzgajali učence za ekologijo, zdrav način življenja in dobre medsebojne odnose, pri čemer bomo sledili viziji šole in smernicam vzgojnega načrta. EKO šola kot način življenja Cilji: vzgoja za okoljsko odgovornost; vzgoja za zdrav način življenja; učinkovita raba naravnih virov – voda, energija; seznanitev z obnovljivimi viri energije in njihovim pomenom; vzgoja za ločeno zbiranje odpadkov; sodelovanje z nacionalno koordinacijo eko šole in lokalno skupnostjo; promocija eko šole učinkovita raba energije – električna energija (URE) Projekt energija Obnovljivi viri energije – delavnice; projekt Mladi v svetu energije; sodelovanje z lokalno energetsko agencijo (LEA Pomurje) – delavnice. Projekt odpadki ločeno zbiranje odpadkov – papir, plastika, biološki odpadki, ostali odpadki; zbiralne akcije – papir, baterije, zamaški, tonerji in kartuše; voden ogled podjetja CERO Puconci; čistilna akcija v Občini Puconci. Projekt voda: pomen vode; varčevanje z vodo; biološka in kemična analiza vode; Likovni natečaji, razstave, prireditve sodelovanje na različnih natečajih, razstavah in prireditvah; radijska ura na prostem ob Dnevu Zemlje; srečanje eko šol Pomurja ob dnevu Zemlje v Murski Soboti – predstavitev dejavnosti eko šole. Projekt Šolska vrtilnica: izvajanje dejavnosti v eko učilnici – poudarek na naravoslovnih vsebinah in neposreden stik s šolskim naravnim okoljem; urejanje šolske okolice - sadovnjak, čebelnjak, njiva; permakulturni vrt. Ostale dejavnosti: tradicionalni slovenski zajtrk, eko kviz; eko branje za eko življenje; 54 eko delavnice; sodelovanje z nacionalno koordinacijo, lokalno skupnostjo, Krajinskim parkom Goričko,… projekt Mladi poročevalci – Vse barve naše šole (Ohranjanje našega sveta) dnevi dejavnosti: URE (Električna energija), Zelišča in filcanje, Lokalna samooskrba kampanja Prometna kača (od 3. do 5. r),… Tradicionalni slovenski zajtrk OŠ Puconci sodeluje v vseslovenskem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, katerega namen je, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. V ospredje se postavlja pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbujanje k pravilni in zdravi prehrani. Prav tako se ozavešča pomen živilsko-predelovalne industrije. Posebna pozornost se namenja pomenu gibanja in ohranjanja čistega okolja. Letos bo Tradicionalni slovenski zajtrk 21. novembra 2014. Uporaba bralnih učnih strategij Projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja se je z mesecem oktobrom 2013 zaključil, vendar smo se na naši šoli odločili, da z delom nadaljujemo. Z doseženimi rezultati v izvajanju projekta smo lahko zelo zadovoljni, ugotavljamo pa, da so še pomanjkljivosti, ki jih je moč izboljšati, in sicer: med učno uro bomo uvedli več glasne interakcije na relaciji učenec–učitelj; besedila bomo uporabljali v več primerih in na različnih taksonomskih ravneh; učenci bodo tvorili govorjena besedila (ne le odgovarjali v celih povedih), in sicer tako, da bodo predstavljali svoje razumevanje, utemeljevali mnenje, presojali/vrednotili svoje odgovore in rešitve sošolcev; poslušali drug drugega, govorili (odgovarjali in spraševali oziroma se drugače samoiniciativno vključevali v pedagoški dialog) ter tudi pisali; poudarek bomo dali večji uporabi različnih virov, kakor tudi vnaprejšnjemu iskanju virov. V tem šolskem letu bomo načrtno nadaljevali s kolegialnimi hospitacijami, ki so se v minulem šolskem letu pokazale kot pozitivne. Rastem s knjigo »Rastem s knjigo« je nacionalni projekt, ki ga pripravljajo Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, Združenje splošnih knjižnic ob podpori Zavoda RS za šolstvo, Društvo šolskih knjižničarjev Slovenije in Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju s splošnimi in šolskimi knjižnicami. V okviru projekta bodo učenci 7. razreda obiskali Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti. Tamkajšnje knjižničarke jim bodo predstavile knjižnico in jih seznanile z dejavnostmi, ki potekajo v knjižnici. Namen obiska je tudi motiviranje za branje. V ta namen bo vsak učenec 55 dobil brezplačni izvod knjige Odprava zelenega zmaja (napisal Slavko Pregl, ilustriral Marjan Manček). Informacijsko orodje e-Asistent Drugo šolsko leto uporabljamo informacijsko orodje eAsistent – rešitev, ki pomaga do boljših rezultatov v šoli. Informacijsko orodje eAsistent je enostavno orodje, s katerim se učitelji osredotočijo na to, kar počnejo najbolje – podajanje znanja. To učinkovito orodje pomaga tudi staršem, da otrok od izobraževanja dobi največ. 5 prednosti uporabe eAsistenta za šolo: Odprava nepotrebne administracije. Učitelji bodo lahko spet pedagogi in ne več administrativni delavci. Olajša delo učiteljem in razrednikom. Tudi do 103 ure manj administrativnega dela vsako šolsko leto. Omogoča hitrejšo, enostavnejšo, bolj osebno komunikacijo s starši. Na šoli boste postavili en sistem, eno bazo podatkov, ki omogoča upravljanje vseh ključnih procesov v šoli. Za delovanje eAsistenta ni potrebnih nobenih odvečnih inštalacij. Deluje na vseh operacijskih sistemih, računalnikih, tabličnih računalnikih in mobilnih telefonih. Informacijsko orodje eAsistent za starše: Orodje, ki vam bo pomagalo pri spremljanju šolanja vašega otroka, da ostane na pravi poti in uspešno zaključi šolo. Staršem je na voljo preprosto spletno orodje, kjer lahko spremljajo ključna področja (ocene, izostanke, domače naloge, pripombe, pohvale ipd.) in dobijo celotno sliko o dogajanju vašega otroka v šoli. Poleg tega je za starše na voljo učinkovito SMS ali e-mail obveščanje o ocenah, izostankih, pohvalah, pripombah in domačih nalogah, da bodo lahko na pravi način motivirali svojega otroka in ukrepali takrat, ko je potrebno in ne takrat, ko je prepozno. E-Asistent je dopolnitev neposrednega stika med šolo in domom in ne zamenjuje prvotne izmenjave informacij, ki je na naši šoli že utečena v obliki individualnih govorilnih ur učiteljev, roditeljskih sestankov in mesečnih govorilnih ur. Več o eAsistentu si lahko preberete na spletni strani www.easistent.com. 56 Zdrav življenjski slog V šolskem letu 2014/2015 bomo že peto leto zapored izvajali »športne ure« v okviru projekta Zdrav življenjski slog. Z izvajanjem programa želimo s pomočjo dodatne športne aktivnosti spodbuditi osnovnošolske otroke k oblikovanju zdravega načina življenja, aktivno vključiti čim več učencev in odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja (vadba za primerno telesno držo, odpravljanje ploskosti stopal, odpravljanje prekomerne telesne teže, razvoj splošne vzdržljivosti …). Vadba je organizirana in strokovno vodena s strani profesorja športa. Učenci se imajo možnost spoznati s športnimi vsebinami, ki jih ni v učnem načrtu pri predmetu Šport. Prav tako imajo možnost organizirane vadbe ob sobotah in v počitnicah. V tem šolskem letu bomo učencem poskušali omogočiti jahanje, drsanje, rolanje, plavanje, plezanje, pohod, paintball in različne poligone v telovadnici. Na odlične pogoje v naši novi telovadnici smo se v prejšnjem šolskem letu kar hitro navadili. S pomočjo sredstev iz projekta Zdrav življenjski slog smo pridobili še veliko dodatnih športnih pripomočkov in rekvizitov, ki nam bodo vadbo še nekoliko bolj popestrili. Tako da lahko trdimo, da so pogoji za vadbo več kot odlični. Slovenska mreža zdravih šol V šolskem letu 2014/2015 bo naša šola nadaljevala evropski projekt Zdrava šola. Namen Zdrave šole je v prvi vrsti vplivati na zdrav način življenja vseh, ki hodijo v šolo. Pomembno je ne le telesno, ampak tudi duševno, socialno in okoljsko zdravje. V okviru delovanja Evropske mreže Zdravih šol sledimo vsako leto rdeči niti, ki je v tem šolskem letu je promocija duševnega zdravja. Učenci se bodo seznanjali z osnovnimi čustvi, jih prepoznavali in poskušali razumeti lastna čustva, ki so pomemben del odnosov. Na šoli se bomo v okviru Zdrave šole povezovali tudi z drugimi sorodnimi projekti in dejavnostmi, uresničevanjem vzgojnega načrta in pravil šolskega reda, z zunanjim okoljem in zunanjimi institucijami. Shema šolskega sadja V šolskem letu 2014/15 bomo nadaljevali s projektom Shema šolskega sadja, saj je naša šola na razpisu pridobila sredstva, ki nam bodo omogočila vsaj dvajset delitev sadja in zelenjave, razporejenih skozi šolsko leto. Shema šolskega sadja je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave. Namen ukrepa je povečati porabo sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Debelost povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa: sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, rak, osteoporoza itd. Ukrep se bo letos izvajal peto leto in glede na ankete se kaže trend 57 povečanega uživanja sadja in zelenjave pri učencih. Šola lahko izbira med naslednjimi vrstami svežega sadja: hruške, marelice, češnje in višnje, breskve in nektarine, slive, kaki, fige, kivi, mandarine, lubenice, jagode, ameriške borovnice, rdeči in črni ribez, maline, grozdje, orehi (suhi), lešniki (suhi), suho sadje (jabolka, hruške, slive, češnje, kaki), žižole in zelenjave: paradižnik, komarček, zelje (presno), šparglji, koleraba, bučke, cvetača, korenje, kumare, repa, kisla repa, kislo zelje, redkev, rdeča redkvica, zelena stebelna in paprika. Izvajanje projekta bodo spremljale različne dejavnosti učencev, preko katerih bodo spoznavali pomen sadja in zelenjave v prehrani. Prometna kača V letošnjem šolskem letu smo pristopili h kampanji za spodbujanje hoje in kolesarjenja v šolo, za uporabo javnega prevoza namesto posameznih voženj z avtomobilom z namenom ozaveščanja otrok in staršev o vplivu na zmanjšanje onesnaževanje okolja. To je kampanja Prometna kača, ki jo bomo na naši izvajali od 3. do 5. Razreda OŠ Puconci, POŠ Mačkovci in POŠ Bodonci. Igra prometna kača je zanimiva in zabavna dejavnost, ki z igro spodbuja osnovnošolske otroke in njihove starše, da za pot v šolo in nazaj domov uporabijo okolju prijazno, varno in zdravo obliko potovanja. V šolo potovati okolju prijazno, varno in zdravo ─ to je glavni cilj te igre. Namen igre prometna kača pa je spodbuditi otroke in njihove starše, da v šolo in iz nje potujejo okolju prijazno in varno. Še posebej to velja v dveh tednih, ko se izvaja igra na šoli. Torej, igra se izvaja 2 tedna in bo potekala 13. 10. 2014 do 24.10.2014. Uporaba okolju prijaznih oblik prevoza (pešačenje, kolesarjenje, javni prevoz itd.) zmanjšuje število avtomobilov in potrebo po parkirnih prostorih neposredno pred vrati šole in njeni bližnji oz. daljni okolici. Varnost otrok je ne glede na cilje projekta oz. igre vedno na prvem mestu. Torej varna pot v šolo mora biti kot pomemben dejavnik varnosti otrok vedno postavljena v ospredje. Ker za večino naših otrok velja, da je oddaljenost od doma do šole velika, se osredotočamo na druge oblike okolju prijaznih potovanj, kot so npr. skupinska vožnja otrok ali kombinirana vožnja, ko otroke odložimo na varnem mestu, ki je nekoliko oddaljeno od šole in je možen varni prihod v šolo. Igra Prometna kača je časovno omejena in se izvede v dveh tednih. Rdeča nit igre je vsakodnevno deljenje točk/nalepk med učence, če so le-ti pripotovali v šolo in iz nje na okolju prijazen način. Za vsak dan v tednu se učencu da ustrezna nalepka in sicer za pešačenje, kolesarjenje, rolanje, skiro in druge nemotorizirane oblike prevoza, vožnjo z avtobusom, skupinsko vožnjo v avtomobilu in kombinirano vožnjo (avtomobil + peš), ki jih v okviru igre prištevamo med okolju prijazna potovanja v šolo in iz nje. Cilj tedenske igre je, da se zbere čim več polnih razrednih nalepk in da se z njimi polepi kača, ki je upodobljena na igralnem transparentu na OŠ PUCONCI. Na transparentu se poleg kače nahaja tudi pet risb, ki ponazarjajo etapne oz. dnevne cilje (o dnevnih ciljih govorimo v primeru, ko učenci vsaki dan v tednu dosežejo zastavljen cilj – to si seveda želimo, saj bo tako zagotovo dosežen končni cilj šole. Smo odprta šola, saj sodelujemo z lokalnim in širšim slovenskim prostorom ter tudi s šolami preko meja. Tradicionalno izvajamo Mednarodni tabor Bogastvo narave za danes in jutri in se vsako leto udeležimo projekta Evropska vas. 58 3.8 Pregled vsebin kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dejavnosti ter družbeno potrebnega dela Kulturne dejavnosti Cilji: - kulturna vzgoja učencev, spodbujanje in povezovanje različnih oblik kulturnih dejavnosti v življenju in delu šole, pregled, prikaz, spoznavanje kulturnih dejavnosti v razredu, šoli in zunaj nje, povezovanje umetnostnih področij, navajanje na razumevanje in vrednotenje lastnega dela, dela drugih učencev in odraslih umetnikov, sodelovanje med okoljem in šolo ter obratno. Oblike: - oddelčne kulturne ure, - razredne kulturne ure, - kulturne ure za razredno stopnjo, - kulturne ure za predmetno stopnjo, - celodnevni kulturni dan. Naravoslovne dejavnosti Izvajamo jih v skladu s predmetnikom in učnim načrtom. Cilji: - 59 učenci pridobivajo temeljna spoznanja s področja življenjskega okolja, prehrane, energije in zdravja, spoznavajo naravno in spremenjeno okolje, gradijo odnos do okolja in narave, spoznavajo naravno ravnotežje med človekom in okoljem, usposabljajo se za aktivno in ustvarjalno uporabo pridobljenih znanj, samostojno pridobivajo znanja in jih povezujejo v celoto, navajajo se na učenje, kjer prevladuje kooperativno delo, spoznavajo posledice posega človeka v okolje, prepoznavajo zdravilne rastline. Tehniški dnevi Cilji: - spoznajo skupne strojne elemente, ki jih imajo vsa gonila, znajo pojasniti namen gonil, razlikujejo med industrijsko in obrtniško proizvodnjo, prepoznavajo zdravilne rastline, prepoznavajo osnovne oblike polizdelkov iz umetnih snovi, spoznajo osnovne dele avtomobila, spoznajo tekstil, seznanjajo se z raznimi poklici, spoznajo se z osnovami elektrotehnike, ugotavljajo alternativne vire energije. Športne dejavnosti Cilji: - 60 šport kot način življenja, oblikovanje odnosa do zdravja in svojega telesa (dihalni, krožni, srčno-mišični sistem), vsakodnevno ukvarjanje s športom. veliko učencev je vključenih v športne dejavnosti, ki jih organizirajo klubi v šoli (NTK Kema, NK Kema, ŽOK Kema) in na drugih lokacijah (HK Triglav, AK Murska Sobota, NK Mura ). 3.8.1 Razporeditev dejavnosti po mesecih MESEC S E P O K T ŠPORTNI DNEVI Jesenski kros in športne igre (1.-9. raz.) Pohod, orientacija, (1.-9. raz.) Naravoslovni teden – CŠOD (7. razredi) N O V D E C J A N Plavalni tečaj (2. razredi) TEHNIŠKI DNEVI KULTURNI DNEVI Lesena škatla (4. razredi) Hladilna torba (5. razredi) Voziček s pogonom na gumo (4. razredi) Ajda (1.-3. raz.) Balon, zmaj (5. razredi) Zelišča in jesenski pridelki v prehrani (4. in 5. raz.) Projektni dan, okraski (6.,7. in 9. raz.) Projektni dan, lokalna samooskrba (6. in 8. raz.) Naravoslovni teden – CŠOD (7. razredi) 4 Skrb za zdravje – zdravniški pregled (6. razredi) Izdelki iz odpadnega materiala (1.-3. raz.) Projektni dan, zelišča in filcanje (9. razredi) Energetski dan (9. razredi) Gledališka predstava (6.-9. raz.) Igre na snegu (1.-5. raz.) Vpliv medijev na vzgojo mladih (6., 8. in 9. raz.) Rastem s knjigo, obisk knjižnice (7. razredi) Jelkovanje (1.-9. raz.) Ogled predstave v Murski Soboti (4. in 5. razredi) Smučanje, sankanje, drsanje, pohod (6.-9. raz.) F E B Izdelki iz odpadnega materiala (1.-3. raz.) Prešernov dan (1.- 9. raz.) Izdelava pustne maske (1.-3. raz.) M A R 61 NARAVOSLOVNI DNEVI Medsebojni odnosi (6. razredi) Preverjanje plavanja (6. razredi) Izdelki za bazar (7. razredi) Pozdrav pomladi – izdelki za bazar (1. in 5. razredi) Fitnes, plezanje in bowling Matematične delavnice Pozdrav pomladi (1.-3. raz.) Naravoslovni teden – CŠOD (7. razredi) Strokovna ekskurzija (6. razredi) Skrb za zdravje – zdravniški pregled (8. razredi) Varnost (9. razredi) (8. in 9. raz.) A P R I L M A J Dan Zemlje (1.-9. raz.) Eko dan – očistimo Slovenijo (6.-9. raz.) Pohod v Brezovce (1.-4. razredi) Energetski dan (7. razredi) Plavalna šola v naravi (5. razredi) Zdrav zajtrk, varna raba interneta in obisk kovača (8. razredi) Športno vzgojni karton (podružnice) J U N (9. razredi) Les, papir (6. razredi) Šport po izbiri (6.-9. raz.) Atletika (1. in 5. raz.) Eko dan – očistimo Slovenijo (1. in 5. raz.) Strokovna ekskurzija (9. razredi) Zaključna ekskurzija (1.-4. raz.) Naravoslovni dan v šoli v naravi (5. razredi) Strokovna ekskurzija (8. razredi) Svetilnik (4. razredi) Zaključna proslava (1.-9. raz.) Srečanje s podružničnimi šolami (4. in 5. razredi) 3.9 Šola v naravi Pomeni organizirano obliko vzgojno-izobraževalnega dela, ki sodi v razširjeni program OŠ in poteka strnjeno več dni v času pouka; • 5. razred: Debeli Rtič, letna plavalna šola v naravi (08. 6. 2015–12. 6. 2015); • 7. razred: CŠOD Gorenje pri Zrečah, naravoslovna šola v naravi (13. 10. 2014–17. 10. 2014). Starši lahko uveljavijo pravico do subvencioniranja šole v naravi prostovoljno na šoli. Vlogo dvignejo pri šolski svetovalni službi in jo izpolnjeno z zahtevanimi prilogami vrnejo do datuma, navedenega na vlogi. Komisija upravičenost do subvencije za posameznega učenca določi na podlagi ocenjevanja ob upoštevanju kriterijev iz Pravilnika o financiranju šole v naravi (Ur. l. RS, 61/2004, in Ur. l. RS, 70/2008, ter Ur. l. RS 61/2009). 3.10 Interesne dejavnosti Interesne dejavnosti so pomemben del vseživljenjskega učenja. Šola jih organizira zunaj šolskega pouka kot razširjeni program šole z namenom, da bi omogočila odkrivanje in razvijanje učenčevih interesov in da bi učence praktično uvajala v življenje in jih s tem usposabljala za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. Učenci in učenke izbirajo ter se vključujejo v dejavnosti prostovoljno. Šola jim s pomočjo mentorjev pomaga pri izboru in oblikovanju programa interesnih dejavnosti, strokovno izvaja in evalvira delo ter zagotovi delovanje v prijetnem in sproščenem vzdušju. (http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Interesne_dejavnosti_cb.pdf) 62 Interesne dejavnosti na OŠ PUCONCI AMBRUŽ Darja Folklora BENKO Alenka Lutkovni krožek + Recitacija BUDJA Mirjana Pohodniški krožek CIGÜT Darja Male sive celice CÖR Alenka Foto krožek CÖR Alenka Čebelarski krožek CÖR Alenka Tehnični krožek CÖR Alenka Inovativno reševanje problemov FICKO SAPAČ Melita Eko šola FICKO SAPAČ Melita Naravoslovni krožek GOMBOC Vlado Nogomet-st. dečki GOMBOC Vlado Nogomet-ml. dečki HORVAT Marlene Reciklaža HORVAT Simona Bralne urice za Rome HORVAT Simona Ustvarjalni krožek HORVAT Simona Mreža zdravih šol KARDOŠ LACO Zlatka Vesela šola 7.-9. r KOCIPER Nataša Otroški parlament KOCIPER Nataša Bralno ustvarjalni krožek KOLMANKO Melita Zabavna Matematika KOLMANKO Melita Lego KOSEDNAR Iva Zeliščni krožek KUHAR Nataša Plesni krožek LEHAR Jožica Eko krožek 3.-5. r LIPIČ Janez Nogomet 2.-5. r MALAČIČ Ana 63 Tutorstvo MALAČIČ Ana Skupnost učencev OŠLAJ Teodora Vesela šola OŠLAJ Teodora Prometni krožek PAVŠIČ Nataša Logika PEROŠ Milena Odbojka PRELOG Monika Likovni krožek 6.-9. r PRELOG Monika Inovativno reševanje problemov REMS Jure Računalniški krožek REMS Jure Šahovski krožek SLAVIČEK Jožef Ansambel Sonček SLAVIČEK Jožef Pevski zbor ŠEBJANIČ Maja Raziskovalni krožek ŠKERGET RAKAR Helena Dramski krožek VOVK LUTHAR Jasna Dramski krožek+šolski radio VREČIČ Majda Raziskovalni krožek WEIS GREIN KONKOLIČ Larisa Literarno novinarski krožek ZRINSKI BENKO Svetlana Likovni krožek 1.-2. r Interesne dejavnosti na POŠ MAČKOVCI FERKO Andreja Dramski krožek FERKO Andreja Eko šola KUHAR Mateja Plesni krožek KELEMEN Alenka Bralno ustvarjalni krožek PUHAN Anemary Dramski krožek LIPIČ Janez Športni krožek SLAVIČEK JOŽE Otroški pevski zbor 64 Interesne dejavnosti na POŠ BODONCI KOUS Franc Športni krožek NORČIČ Mateja Eko krožek 1.-5. r NOVAK Majda Recitacijski krožek PAVLINJEK Ana Bralno ustvarjalni krožek BAUER Branka Otroški pevski zbor 3. 11 Ostale dejavnosti ob pouku 3.11.1 Delo knjižnice INTERNO BIBLIOTEKARSKO DELO - izbiranje in naročanje knjižnega in neknjižnega gradiva za učence in učitelje, - obdelava prejetih knjig, brošur, revij, AV gradiva – knjižnično gradivo bo obdelano po predpisih bibliotekarske stroke. Obdelava zajema inventarizacijo knjižničnega gradiva, formalno in vsebinsko obdelavo ter tehnično opremo gradiva, - razvrščanje knjižnega in neknjižnega gradiva na ustrezne police – leposlovje je razporejeno po starostnih stopnjah, strokovna literatura po UDK sistemu, gradivo je v prostem pristopu, - pregledovanje in popravljanje starih knjig (popravljanje manjših poškodb, menjavanje ovitkov, čiščenje ovitkov, menjavanje nalepk), - izločanje in odpis zastarelih in dotrajanih knjig, - vodenje statistike, - branje in spoznavanje knjig, predvsem novih – to delo poteka doma, - predstavljanje novih knjig učencem (razstave, razgovori ob obisku v knjižnici), - naročanje in razdeljevanje učbenikov iz učbeniškega sklada ter vse obveznosti v zvezi z učbeniškim skladom, - nabava in obdelava knjig za obe podružnici in izposojanje knjig enkrat tedensko na vsaki podružnici, - izdelava letnega delovnega načrta, letne priprave in sprotnih priprav za izvajanje knjižnično informacijskih znanj (KIZ), - fotokopiranje za potrebe učencev. BIBLIOPEDAGOŠKO DELO KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA (KIZ) Cilji in vsebine KIZ izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela. KIZ zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Cilji in vsebine KIZ zajemajo obdobje od 1. do 9. 65 razreda. Njihovemu izvajanju so namenjene po 4 pedagoške ure letno v vsakem oddelku devetletke. Vsebine in cilji tematskih sklopov se nadgrajujejo od 1. do 9. razreda. Zapisani so v letni pripravi. Ure KIZ se načrtujejo, pripravijo in izvedejo s sodelovanjem in ob prisotnosti knjižničarke in določenega učitelja. Knjižničarka sama ne more izvajati ur. Splošni cilji: - učenci se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora, zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo, motivaciji za branje in estetskem uživanju ob branju; - učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja; - učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske, informacijske, raziskovalne. INDIVIDUALNO DELO Z UPORABNIKI KNJIŽNICE Pri individualnem bibliopedagoškem delu knjižničarka motivira, svetuje, usmerja, pomaga učencem in učiteljem pri iskanju literature za individualno uporabo, pri iskanju informacij in gradiva za pripravo na pouk, za izdelavo domačih in seminarskih nalog, plakatov, pri iskanju knjig za domače branje, bralno značko in za branje po lastnih interesih v prostem času. IZPOSOJANJE IN VRAČANJE gradiva, ki ga nesejo domov, bo potekalo za učence na centralni šoli vsak dan od 7.35 do 7.50; v torek, četrtek in petek od 10.35 do 14.10, v ponedeljek in sredo od 10.35 do 12.00. Izven tega časa bo potekala izposoja za učence 1. trade, ki bodo prihajali v knjižnico enkrat tedensko skupaj s svojo učiteljico. Prihajali bodo: 1. a – v ponedeljek 1. uro; 1. b – v petek 1. uro; 2. a – v petek 3. uro; 2. b – v petek 2. uro; 3. a – v petek 5. uro. V knjižnico bodo občasno prihajali otroci iz dveh skupin vrtca, ki sta v šolski stavbi. Prav tako bodo v knjižnico občasno prihajali otroci iz oddelkov podaljšanega bivanja. Zaradi pomanjkanja prostora bo nekaj učiteljic v knjižnici izvajalo ure individualne pomoči učencem. Učenci lahko pridejo po knjige tudi izven navedenega časa, če si jih želijo izposoditi za uporabo pri določeni uri pouka. Vsak ponedeljek med 12.30 in 13.45 uro bo potekala izposoja na podružnici v Bodoncih, vsako sredo med 12.30 in 13.45 uro pa na podružnici v Mačkovcih. V istih dneh, ko bo potekala izposoja na podružnicah, bom občasno tam izvajala tudi ure KIZ, zato bo knjižnica v Puconcih v tistem času zaprta. Učenci se lahko zadržujejo v knjižnici vsak dan od 7.30 do 14.15, razen takrat, ko v knjižnici poteka kakšna dejavnost, ko sem odsotna zaradi izposoje na podružnicah, zaradi izobraževanje, sestankov ipd. Za učitelje je knjižnica odprta vsak dan od 7.30 do 14.15. 66 SKUPINSKO DELO Z UPORABNIKI KNJIŽNICE Pri skupinskem bibliopedagoškem delu usposabljamo učence za naslednje vzgojnoizobraževalne cilje. Učenci: - spoznavajo knjižnični fond – knjižno in neknjižno gradivo in druge informacijske vire v šolski knjižnici; - se seznanijo z bibliografskimi podatki knjižničnega gradiva; - spoznavajo primarne in sekundarne informacijske vire in jih znajo uporabljati za svoje informiranje; - poleg lokalnih podatkovnih zbirk uporabljajo globalno informacijsko omrežje kot orodje za iskanje podatkov in kritično vrednotenje informacij; Vsebine in cilji skupinskega dela z uporabniki knjižnice so zapisani v letni pripravi. OSTALE DEJAVNOSTI KNJIŽNICE BRALNA ZNAČKA Osnovni cilj bralne značke je vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje. V branje za bralno značko se vključijo učenci od 1. razreda do zaključka šolanja. Ker prvošolčki še ne berejo sami, vabimo k sodelovanju starše. Učenci si knjige za branje izbirajo sami, na željo učiteljic pripravljam priporočilne sezname za posamezne razrede. Mentorji/mentorice bralne značke so učitelji/učiteljice razrednega pouka za svoj razred in učiteljice slovenskega jezika za učence, ki jih poučujejo. Ob zaključku bralne značke bomo učencem, tako kot vsako leto, podelili nagrade – motivacijsko gradivo, ki ga pripravlja Društvo Bralna značka Slovenije. Učencem, ki so za bralno značko brali vseh devet let, bomo podarili knjižno nagrado. Zadnja leta eno knjigo brezplačno dobimo od Društva Bralna značka Slovenije eno pa podari šola. KNJIŽNE UGANKE Tudi z njimi lahko motiviram za branje, predstavim nove knjige, opozarjam na aktualne dogodke, obletnice, navajam na iskanje informacij, zato jih bom nekaj pripravila tudi letos. Če bo odziv učencev večji, bom pripravila več ugank, v kolikor bo uganke reševalo malo učencev, bo tudi ugank manj. Knjižne uganke so prilagojene starostni stopnji učencev, odgovore pa učenci iščejo v leposlovnih in strokovnih knjigah. Učencem po potrebi pomagamo in jih usmerjamo pri iskanju informacij. Med pravilnimi odgovori vedno izžrebamo dva učenca, ki prejmeta knjižno nagrado. RAZSTAVE V ŠOLSKI KNJIŽNICI Za letošnje šolsko leto načrtujem naslednji že tradicionalni razstavi: - september – 17. september - dan zlatih knjig, začetek nove sezone bralne značke; - april – dan otroških knjig, rojstni dan Hansa Christiana Andersena (2. april), slovenski dnevi knjige, mednarodni dan knjige (22. april). Z razstavami predstavljam tudi umetnike tekoče sezone bralne značke. Za letošnje leto je Društvo Bralna značka Slovenije izbralo 6 umetnikov. Razstave bom pripravila tudi ob okroglih obletnicah rojstev nekaterih slovenskih književnikov, ob kakšnih praznikih in aktualnih dogodkih. Med navedenim bom izbirala, saj vsaka razstava traja dva do tri tedne 67 in vsega ne bo možno pripraviti, ker je včasih več dogodkov v istem času. STROKOVNO SODELOVANJE S PEDAGOŠKIMI IN DRUGIMI DELAVCI ŠOLE To sodelovanje poteka na naslednjih področjih: - pri naročanju knjižnega in neknjižnega gradiva za učence in učitelje; - pri izposojanju gradiva učiteljem za delo v razredu in za lastno izobraževanje ali razvedrilo; - pri naročanju in pripravi gradiva za različna tekmovanja (tekmovanje za Cankarjevo priznanje, bralna značka, angleška bralna značka, nemška bralna značka, eko bralna značka, tekmovanja iz različnih predmetov); - pri načrtovanju in izvedbi ur KIZ; - pri sestavljanju seznamov potrebnih učbenikov in drugih potrebščin; - pri razdeljevanju in vračanju učbenikov iz učbeniškega sklada; - pri kulturnih, naravoslovnih, tehničnih in športnih dnevih; - pri projektih; - na pedagoških konferencah, aktivih in delovnih sestankih. 3.12 Sodelovanje s starši Poteka v obliki govorilnih ur, roditeljskih sestankov in individualnih govorilnih ur učiteljev. Vabili vas bomo tudi na različne aktivnosti in delavnice, ki jih bodo organizirali učitelji z namenom, da učenci izboljšajo svoje delovne navade. Roditeljski sestanki: september: predstavitveno-načrtovalni; februar: izobraževalni; junij: zaključna prireditev, prikaz dela in uspehov. Pogovorne ure: v Puconcih: vsak drugi torek v mesecu, med 15. in 17. uro; v Mačkovcih: vsako drugo sredo v mesecu, med 15. in 17. uro; v Bodoncih: vsak drugi torek v mesecu, med 15. in 17. uro. 3.12.1 Razpored individualnih govorilnih ur OŠ PUCONCI 68 Individualna govorilna ura Ime in priimek učitelja I. TURNUS II. TURNUS 1 Melita Ficko Sapač četrtek, 4. ura četrtek, 4. ura 2 Jure Rems petek, 5. ura petek, 5. ura 3 Sonja Franko petek, 2. ura petek, 2. ura 69 4 Alenka Cör petek, 4. ura petek, 4. ura 5 Nina Rogan torek, 6. ura torek, 6. ura 6 Nataša Kociper sreda, 5. ura sreda, 5. ura 7 Teodora Ošlaj petek, 3. ura petek, 3. ura 8 Jožica Lehar sreda, 4. ura sreda, 4. ura 9 Nataša Kuhar torek, 5. ura torek, 5. ura 10 Helena Škerget Rakar ponedeljek, 5. ura ponedeljek, 5. ura 11 Nataša Pavšič ponedeljek, 4. ura ponedeljek, 4. ura 12 Svetlana Zrinski Benko torek, 6. ura torek, 6. ura 13 Nina Sever petek, 3. ura petek, 3. ura 14 Irena Sabo sreda, 2. ura sreda, 2. ura 15 Mihaela Copot torek, 4. ura torek, 4. ura 16 Milena Peroš torek, 2. ura torek, 2. ura 17 Monika Prelog četrtek, 5. ura torek, 4. ura 18 Melita Kolmanko torek, 4. ura torek, 4. ura 19 Darja Ambruž ponedeljek, 5. ura ponedeljek, 5. ura 20 Anita Fajs sreda, 5. ura sreda, 5. ura 21 Štefan Harkai četrtek, 3. ura četrtek, 3. ura 22 Jožef Slaviček sreda, 3. ura sreda, 4. ura 23 Zorica Sečko četrtek, 2. ura četrtek, 2. ura 24 Maja Šebjanič petek, 6. ura petek, 6. ura 25 Larisa Weiss-Grein Konkolič torek, 1. ura torek, 1. ura 26 Zlatka Kardoš Laco sreda, 3. ura sreda, 3. ura 27 Jasna Vovk Luthar ponedeljek, 6. ura ponedeljek, 2. ura 28 Alenka Benko petek, 2. ura petek, 2. ura 29 Iva Kosednar sre, 4. ura sreda, 4. ura 30 Bojan Ropoša torek, 4. ura torek, 4. ura 31 Marija Vratarič torek, 4. ura torek, 4. ura 32 Alenka Karlo petek, 5. ura petek, 5. ura 33 Simona Horvat ponedeljek, 5. ura ponedeljek, 5. ura 34 Gomboc Vlado sreda, 2. ura sreda, 2. ura 35 Mateja Žökš sreda, 4. ura sreda, 4. ura 36 Mirjana Budja ponedeljek, 5. ura ponedeljek, 5. ura 37 Mihaela Škrilec Kerec sreda, 4. ura sreda, 4. ura 38 Mateja Ivanič sreda, 4. ura sreda, 4. ura POŠ BODONCI Individualna govorilna ura Ime in priimek učitelja I. TURNUS II. TURNUS 39 Franc Kous ponedeljek, 5. ura ponedeljek, 5. ura 40 Majda Novak petek, 5. ura petek, 5. ura 41 Ana Pavlinjek torek, 4. ura torek, 4. ura 42 Mateja Norčič torek, 4. ura torek, 4. ura 43 Branka Bauer ponedeljek, 4. ura ponedeljek, 4. ura POŠ MAČKOVCI 70 Individualna govorilna ura Ime in priimek učitelja I. TURNUS II. TURNUS 44 Anemary Puhan ponedeljek od 7.00 do 7.45 ponedeljek od 7.00 do 7.45 45 Alenka Kelemen torek, 3. ura torek, 3. ura 46 Andreja Ferko torek, 3. ura torek, 3. ura 47 Olga Lepoša torek, 4. ura torek, 4. ura 48 Mateja Kuhar ponedeljek, 5. ura ponedeljek, 5. ura 4 Šolska prehrana Šola pripravlja malico za vse učence, popoldansko malico in kosila pa za tiste, ki se na te obroke naročijo. Cena dopoldanske in popoldanske malice je 0,80 €. Cena kosila za učence od 1. do 5. razreda znaša 2,25 €, za učence od 6. do 9. razreda pa 2,55 €. Popoldanska malica po 15. uri znaša 0,50 €. Starši oziroma naročnik morajo v primeru bolezni otroka prehrano odjaviti v tajništvu (tel. 02 545 96 00) oziroma pri razredniku do 8. ure zjutraj. Preklic prehrane velja z naslednjim dnem po prejemu odjave. Preklic prehrane za nazaj ni mogoč. Prepozno odpovedane ali sploh neodpovedane obroke morajo starši poravnati. Kosilo je možno opraviti v času od 11.30 do 13.30. Za učence višjih razredov je organiziran odmor za kosilo od 13.05 do 13.25. Vodja šolske prehrane je učiteljica Sonja Franko. 4.1 Zdravniška potrdila za prilagojeno prehrano za šolsko leto 2014/2015 Če otrok potrebuje prilagojeno prehrano – dieto je potrebno s tem seznaniti razrednika in izpolniti vlogo za zagotovitev prilagojene prehrane, kateri priložijo starši vlagatelji zdravniško potrdilo. Vlogo se dobi pri svetovalni službi šole ali na spletni strani naše šole. Izpolnjena vloga se odda svetovalni službi, na podružnicah razredniku. 4.2 Skrb za zdravo življenje in varnost otrok Zdravstveno varstvo učencev je ena izmed pomembnejših usmeritev dela osnovne šole in vsebuje neposredno varstveno in vzgojno komponento. Vzgojni del te naloge z ustreznimi spodbudami za primeren zdravstveni razvoj realizirajo vsi učitelji, skladno z vsebinami učnega načrta. Drugi del na področju zdravstvenega varstva izvaja Zdravstveni dom Murska Sobota. Otroški dispanzer, dr. Alenka Horvat, opravlja vse preventivne in kurativne zdravstvene storitve: sistematske preglede za učence 1., 3., 6. in 8. razreda; preglede šolskih novincev pred vstopom v šolo; vsa obvezna cepljenja. Zobozdravstveno varstvo je organizirano v Zasebni zobni ambulanti dr. Jovice Vujića v Puconcih. Poudarek je zlasti na preventivni zdravstveni dejavnosti. Sanitarno higienski nadzor na naši šoli opravlja Ministrstvo za zdravje RS, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Murska Sobota. 71 5 Nacionalno preverjanje znanja na OŠ PUCONCI Nacionalno preverjanje znanja bomo izvajali v skladu s Pravilnikom o nacionalnem preverjanju znanja (Ur. l. RS, 67/2005, 64/2006 ). Za pripravo in izvedbo nacionalnega preverjanja znanja na šoli je odgovoren ravnatelj. Namestnik ravnatelja za izvedbo nacionalnega preverjanja je pomočnik ravnatelja Janez Lipič. Vrednotenje nalog ob koncu obdobij opravijo učitelji v okviru svoje letne obveze. Ravnatelj imenuje učitelje, ki bodo vrednotili naloge nacionalnega preverjanja znanja ob koncu drugega obdobja (6. razred). Vrednotenje nalog ob koncu tretjega obdobja (9. razred) je na centrih za vrednotenje z lanskim šolskim letom ukinjeno. Učiteljem je že omogočeno e-vrednotenje in sicer bodo lahko preizkuse vrednotili v šolah ali kjer koli imajo dostop do računalnika z internetnim priključkom izven pouka. S tem bodo zmanjšani stroški, pouk po šolah več ne bo moten, podaljšal pa se bo tudi čas za vrednotenje. 5.1 Izvedbeni načrt nacionalnega preverjanja znanja na OŠ Puconci 72 73 6 Povezovanje šole z okoljem Osnovna šola Puconci je vzgojno izobraževalni zavod, ki pokriva celotno območje Občine Puconci kar nam nalaga dodatne obveznosti in na drugi strani ponuja številne prednosti. Na vseh treh lokacijah je šola pomembno središče izobraževalnega, kulturnega in športnega dogajanja v Občini Puconci. V popoldanskih urah je šola z novo športno dvorano odprta za športna in druga društva, ki tu izvajajo večino ali del svojih aktivnosti. Naši učenci pod vodstvom mentorjev sodelujejo s kulturnimi programi na različnih prireditvah društev v občini. Trudimo se, da tudi sami prispevamo k razvoju lokalne skupnosti za boljše pogoje življenja. Tudi v bodoče bomo skrbeli za ozaveščanje v lokalni skupnosti o pomenu varovanja okolja in uporabe obnovljivih virov energije in zdravega načina življenja. Občina Puconci nam omogoča, da mladim generacijam nudimo dobre pogoje za pridobivanje novih znanj. Z dokončanjem energetske sanacije vseh naših zgradb bodo pogoji za bivanje in učenje odlični. Okolje nam finančno pomaga pri novoletnih obdaritvah otrok in učencev, različnih investicijah in nabava sodobne učne tehnologije. Vzorno je sodelovanje s KS Puconci in nekaterimi drugimi podjetji (Kema, Cero, Benkotehna…) Posebej važno je sodelovanje s srednjimi šolami in fakultetami, ki pripravljajo mlade za pedagoški poklic. Veliko sodelujemo z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo OE Murska Sobota, ki nam svetuje in pomaga pri razvoju vzgojnoizobraževalnega dela. Sodelovanje s Šolo za ravnatelje skozi izvajanje projektov bogati naše delo na področju posodabljanja pedagoške prakse in s tem pripomore k učinkovitejšemu izvajanju osnovne dejavnosti šole. Z Ministrstvom za šolstvo in šport poteka komunikacija tekoče in v različnih oblikah, kar pripomore k učinkovitemu izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela. Letni delovni načrt je bil sprejet na seji sveta šole, dne 25. 9. 2014 Ravnatelj: Ernest Nemec 74 Predsednik sveta šole: Štefan Harkai
© Copyright 2024