izobaraževanje Milan Šernek* Mirko Kariž, novi doktor znanosti Promocija novih doktorjev znanosti z Biotehniške fakultete (foto: arhiv BF) Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, je 21. februarja 2012 promoviral enajst novih doktorjev znanosti z Biotehniške fakultete. Med njimi je bil tudi sodelavec Oddelka za lesarstvo, dr. Mirko Kariž. Dr. Mirko Kariž je doktorsko disertacijo z naslovom: »Vpliv termične modifikacije lesa na utrjevanje lepil in kakovost lepilnih spojev« izdelal pod mentorstvom prof. dr. Milana Šerneka in jo uspešno obranil 23. 12. 2011 pred komisijo v sestavi: prof. dr. Franc Pohleven (predsednik), prof. dr. Andrija Bogner (član) in prof. dr. Milan Šernek (član). Dr. Mirko Kariž je v raziskavi za doktorsko disertacijo proučeval vpliv temperature termične modifikacije na utrjevanje in kakovost lepilnih spojev. V zadnjih letih so bile namreč razvite in patentirane številne nove metode za zaščito lesa, ki so okolju in ljudem prijaznejše. Mednje sodi tudi termična modifikacija lesa, ki je v primerjavi z impregnacijo lesa z zaščitnimi sredstvi manj učinkovita, toda bolj ekološko sprejemljiva, saj v les ne vnašamo dodatnih kemičnih sredstev, enostavnejše pa je tudi odstranjevanje takega lesa po koncu uporabe, ker ne vsebuje strupenih kemikalij. Seveda pa termična modifikacija lesa povzroči * prof. dr., UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: milan.sernek@bf.uni-lj.si 88 Nov doktor znanosti z Oddelka za lesarstvo, dr. Mirko Kariž (foto: arhiv BF) tudi nezaželene spremembe, ki lahko vplivajo na adhezijo pri lepljenju. V raziskavi je uporabil smrekovino, ki jo je termično modificiral pri temperaturah od 150 do 230 °C ter jo lepil z različnimi lepili. Na osnovi reoloških testov je ugotovil, da so vsa lepila utrjevala počasneje zaradi termične modifikacije lesa, vendar so bili razlogi različni. Polivinilacetatno in melamin-urea-formaldehidno lepilo je utrjevalo počasneje zaradi slabše absorpcije vode v modificiran les, medtem 64(2012) št. 3-4 Mirko Kariž je zaključil, da je mogoče s pravilno izbiro lepila (lepila, ki utrjujejo s kemično reakcijo) in postopka lepljenja (daljši čas stiskanja) termično modificiran les kakovostno zlepiti, kar omogoča aplikacijo rezultatov doktorata v prakso. Takšnih raziskav v domačem raziskovalnem prostoru do sedaj ni bilo, zato predstavljajo rezultati disertacije izjemen prispevek k znanosti in so bili objavljeni v uglednih znanstveni revijah. Doktorand Mirko Kariž je od decembra 2006 zaposlen na Oddelku za lesarstvo kot asistent za področje »Tehnologije obdelave in predelave lesa« in »Inženirske lesne konstrukcije«. Vpet je v pedagoško delo pri vajah na področju računalniško podprtega konstruiranja ter projektiranja tehnoloških procesov. Zelo uspešno je vključen v domače in mednarodne raziskovalne projekte in je leta 2006 za odlično opravljeno raziskovalno delo za diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado Biotehniške fakultete. Vključen je v strokovno in preskuševalno delo na področju pohištva, lesene gradnje in lepljenja lesa. izobaraževanje ko je poliuretansko lepilo počasneje reagiralo zaradi nižje ravnovesne vlažnosti modificiranega lesa. Strižna trdnost lepilnih spojev je padala z naraščanjem temperature modifikacije, kar je bila posledica manjše utrjenosti lepila in tudi nižje trdnosti modificiranega lesa. Skupna ugotovitev pri vseh lepilih je bila, da višja kot je bila stopnja termične modifikacije, manjša je bila deformacija pri kateri je prišlo do loma ter bolj krhek je bil lom spoja. Z vidika delaminacije lepilnih spojev je problem predstavljalo polivinilacetatno lepilo, medtem ko izrazite delaminacije pri lepljenju z drugimi lepili ni bilo. Mlademu doktorju znanosti Mirku Karižu iskreno čestitam za dosežen uspeh in mu želim uspešno poklicno kariero ter obilo uspehov pri pedagoškem in raziskovalnem delu na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete. Katarina Čufar* Peter Prislan novi doktor znanosti s področja lesarstva Dne 30. marca je Peter Prislan, mladi raziskovalec na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom VEČLETNO IN SEZONSKO NASTAJANJE KSILEMA IN FLOEMA PRI BUKVI (Fagus sylvatica L.) Z DVEH RASTIŠČ V SLOVENIJI. Mentorica in somentorica pri disertaciji sta bili prof. dr. Katarina Čufar in doc. dr. Jožica Gričar, predsednica komisije je bila prof. dr. Jasna Štrus z Oddelka za biologijo BF, član komisije pa prof. dr. Gerlad Koch z Univerze v Hamburgu. Peter Prislan je po diplomi leta 2007 dobil mesto mladega raziskovalca na Oddelku za lesarstvo in začel pripravljati doktorsko disertacijo, ki je sestavljena iz objavljenih člankov. Članki so bili objavljeni v uglednih revijah kot so Holzforschung, Trees in IAWA Journal. Kandidat je na dveh rastiščih v štirih oz. treh rastnih sezonah spremljal nastajanje lesa in floema in proučeval vpliv okoljskih dejavnikov na debelinsko rast pri bukvi (Fagus sylvatica L.). Rastišči sta bili izbrani na različnih nadmorskih * prof. dr., UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: katarina.cufar@bf.uni-lj.si 64(2012) št. 3-4 Peter Prislan med zagovorom disertacije (foto: arhiv BF) 89 izobaraževanje 90 SM in TEM je bilo mogoče proučiti proces debelitve in lignifikacije celičnih sten ter strukturo lignina. Disertacija predstavlja kompleksno raziskavo, ki vključuje delo na terenu (izbor odraslih dreves na obeh rastiščih, vzorčenje za dendrokronološke raziskave, odvzem nepoškodovanih tkiv in mikro izvrtkov v rednih časovnih intervalih za mikroskopske in ultramikroskopske analize, fenološka opazovanja razvoja listov, pripravo tkiv (fiksacija, vklapljanje, izdelavo rezin, barvanje oz. konProf. dr. Jasna Štrus, doc. dr. Jožica Gričar, dr. Peter Prislan, prof. dr. Katarina Čufar trastiranje preparatov) in prof. dr. Gerald Koch po zagovoru disertacije (foto: arhiv BF). opazovanja, meritve in analize s pomočjo mikrovišinah: Rastišče Panška reka pri Ljubljani na 400 m n. v., skopskih in spektroskopskih tehnik (SM, TEM in UMSP), ter rastišče Menina planina pa na nadmorski višini 1200 m. ustrezno statistično obdelavo podatkov. Opravil je dendrokronološko analizo, ki je pokazala značilno razliko kronologij širin branik in različen vpliv klime na Z naštetimi metodami je kandidat natančno prikazal dinarast dreves na izbranih rastiščih. Kandidat je časovno na- miko nastanka in lignifikacije celičnih sten in uvedel tehnitančno opredelil mejnike kambijeve aktivnosti in različne ke za spremljanje procesov v živih celicah, ki jih pred tem faze nastajanja ksilemske in floemske branike. Začetek ce- v Sloveniji v lesni anatomiji še nismo uporabljali. Pri delu je lične produkcije v kambiju se je na nižje ležečem rastišču sodeloval s prof. dr. Geraldom Kochom in dr. Uwe Schmitzačel konec aprila, na višje ležečem pa en mesec kasneje. tom z Univerze v Hamburgu. Nenadomestljivo podporo Na obeh rastiščih je začetek kambijeve produktivnosti pa mu je nudila tudi ekipa z Oddelka za biologijo Biotehsovpadal z olistanjem. Ksilemska branika je bila na obeh niške fakultete pod vodstvom prof. dr. Jasne Štrus. rastiščih popolnoma izoblikovana v začetku septembra. Peter Prislan ima tudi naziv asistent in sodeluje pri peCelična produkcija kambija je bila v vseh letih na ksilemski dagoškem in raziskovalnem delu Katedre za tehnologijo strani do 12- krat večja kot na floemski. Širine ksilemskih lesa. branik so bile zaradi krajše rastne sezone pri drevesih z Menine planine v povprečju za 55 % manjše kot na Pan- Novemu doktorju znanosti iskreno čestitamo! ški reki. Širine floemskih branik so bile primerljive na obeh rastiščih, kar nakazuje, da je nastanek floema voden predvsem endogeno. Temperatura se je izkazala kot najpomembnejši faktor, ki vpliva na razvojne faze predvsem v arhiv revije Les od leta prvem delu rastne sezone. Raziskave kambijeve aktivno1997 do 2008 je v sti so pokazale, da je na ustrezno pripravljenih preparatih s pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa elektronski obliki dostopen (TEM) prve aktivnosti v kambijevih celicah mogoče opana spletni strani ziti en mesec prej kot v primeru uporabe standardnega postopka za raziskave nastajanja lesa in svetlobne mikrohttp://www.dlib.si/ skopije (SM). S pomočjo ultrastrukturnih in topokemijskih analiz z metodami UV-mikrospektrofotometrije (UMSP), 64(2012) št. 3-4