Vrnika - Verd

NAROČNIK:
Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika
POROČILO O ARHEOLOŠKIH RAZISKAV PRI
PROJEKTU »OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU
LJUBLJANICE IN UREDITEV PRIMARNEGA VODA
NA ODSEKU VRHNIKA (ŠKOF) – VRHNIKA
(ŠČETINARNA)«
(januar 2013)
EŠD:
9368, Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje; 11427, Verd, Arheološko najdišče
Ljubija; 11819, Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje; 11420, Podpeč – Arheološko
najdišča Ljubljanica
KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.:
62240-472/2012/2
VODJA RAZISKAVE :
Ana Plestenjak
STROKOVNI NADZOR :
Mija Topličanec, univ.dipl.arheol.; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE
Ljubljana
IZDELALI:
Ana Plestenjak, Robert Erjavec, Tomaž Verbič, Matjaž Novšak,
Ljubljana 2013
NAROČNIK:
Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika
IZVAJALEC :
Arhej d.o.o., Drožanjska 23, 8290 Sevnica
PODIZVAJALEC :
ER-TAC d.o.o., Mala vas 43, 1290 Grosuplje
VODJA RAZISKAVE:
Ana Plestenjak, univ. dipl. arheol.
SODELAVCI:
mag. Matjaž Novšak, univ.dipl.arheol.
dr. Tomaž Verbič, univ. dipl. geol.
Robert Erjavec, univ.dipl.arheol.
Matic Perko, abs. arheol.
Jašar Skorupan, abs. prim. knjiž.
Vinko Tacer
Janez Tacer
KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.:
MK RS 62240-472/2012/2
NAROČILNICA ŠT .:
336/2012
STROKOVNI NADZOR :
Mija Topličanec, univ.dipl.arheol.; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana;
Tržaška 4, 1000 Ljubljana
KAZALO VSEBINE
POGLAVJE A ....................................................................................................................................... 4
PODATKI O RAZISKAVI ................................................................................................................. 4
OPIS POTEKA IN REZULTATOV RAZISKAVE, INTERPRETACIJE TER UKREPOV VARSTVA 5
POGLAVJE B ....................................................................................................................................... 6
PODATKI O RAZISKAVI ................................................................................................................. 6
UVOD ............................................................................................................................................... 7
METODOLOGIJA DELA IN OPREMA ........................................................................................... 7
1. Sondiranje .................................................................................................................................... 7
2. Vrtanje.......................................................................................................................................... 7
REZULTATI ................................................................................................................................... 10
OPIS OBMOČJA RAZISKAVE ................................................................................................... 10
ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE ................................................................................................ 11
SONDIRANJE ............................................................................................................................. 13
VRTANJE ................................................................................................................................... 30
Vrtina 1 ........................................................................................................................................ 31
Vrtina 2 ....................................................................................................................................... 32
Vrtina 3 ....................................................................................................................................... 32
Vrtina 4 ....................................................................................................................................... 33
Vrtina 5 ....................................................................................................................................... 33
Vrtina 6 ....................................................................................................................................... 34
INTERPRETACIJA REZULTATOV ............................................................................................... 35
LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................. 36
PRILOGE ........................................................................................................................................... 37
3 od 37
POGLAVJE A
PODATKI O RAZISKAVI
1. Številka soglasja za raziskavo: 62240-472/2012/2
2. Koda raziskave: VRHNIKA '13
3. Ime najdišča (toponim, ledinsko ime, ulica): Verd, Pot na Tojnice
4. Naselje: Vrhnika
5. Občina: Vrhnika
6. Katastrske reference: 2021, 967/4 in *84/3 k.o. Verd; 2887/3 in 2939 k.o. Vrhnika
7. EŠD/evidenčna številka dediščine (številka in ime): EŠD 9368, Ljubljana – Arheološko
območje Ljubljansko barje; 11427, Verd, Arheološko najdišče Ljubija; 11819, Ljubljana –
Kulturna krajina Ljubljansko barje; 11420, Podpeč – Arheološko najdišča Ljubljanica
8. Vrsta najdišča:/
9. Okvirna datacija najdišča: prazgodovina, rimska doba
10. Razlog za izvedbo raziskav (preventivni, znanstveni, pietetni): preventivni
11. Vrsta raziskave (neinvazivna, šibko invazivna, invazivna): šibko invazivna
12. Raziskovalni postopek: ročne testne sonde (vel. 1x1x1m) in jedrno vrtanje (do globine 6m)
13. Posebne okoliščine raziskave: /
14. Izvajalec: Arhej d.o.o.
15. Vodja raziskave: Ana Plestenjak
16. Trajanje terenskih del raziskave (dd.mm.llll.- dd.mm.llll.):
17. Način ureditve območja po končani raziskavi: zasutje
18. Avtorji poročila: Ana Plestenjak, Matjaž Novšak, Robert Erjavec, Tomaž Verbič
4 od 37
OPIS
POTEKA
IN
REZULTATOV
INTERPRETACIJE TER UKREPOV VARSTVA
RAZISKAVE,
Pred začetkom izvedbe projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice in ureditev primarnega
voda na odseku Vrhnika (Škof) – Vrhnika (Ščetinarna)« so se izvedle predhodne arheološke
raziskave na trasi predvidenih del. Izvedlo jih je podjetje Arhej d.o.o. pod vodstvom Ane Plestenjak.
Predhodne raziskave so zajele 46 testnih sond v velikosti 1 x 1 x 1 m in 6 vrtin do globine 6 m.
Predvidena trasa vodovoda poteka tik ob obstoječem cestišču, zato ni presenetljivo, da so testne
sonde dale večinoma arheološko negativne rezultate, saj večino dokumentiranih plasti do globine 75 cm predstavljajo tamponska nasutja za cestišče. Spodnje meljaste oz. meljasto peščene plasti pa
razen nekaterih novodobnih ostalin (opeke, steklo, žeblji, lončenina) arheoloških najdb niso
vsebovale.
Tudi vzorčenje z jedrnimi vrtinami je pokazalo, da je arheološki potencial ob strugi Ljubljanice
negativen.
5 od 37
POGLAVJE B
PODATKI O RAZISKAVI
1. Številka soglasja za raziskavo: 62240-472/2012/2
2. Koda raziskave: VRHNIKA '13
3. Ime najdišča (toponim, ledinsko ime, ulica): Verd, Pot na Tojnice
4. Naselje: Vrhnika
5. Občina: Vrhnika
6. Katastrske reference: 2021, 967/4 in *84/3 k.o. Verd; 2887/3 in 2939 k.o. Vrhnika
7. Lastnik zemljišča: Občina Vrhnika
8. Kartografske reference (koordinate centroida):
19. EŠD/evidenčna številka dediščine (številka in ime): EŠD 9368, Ljubljana – Arheološko
območje Ljubljansko barje; 11427, Verd, Arheološko najdišče Ljubija; 11819, Ljubljana –
Kulturna krajina Ljubljansko barje; 11420, Podpeč – Arheološko najdišča Ljubljanica
9. Vrsta najdišča:/
10. Okvirna datacija najdišča: prazgodovina, rimska doba
11. Razlog za izvedbo raziskav (preventivni, znanstveni, pietetni):preventivni
12. Vrsta raziskave (neinvazivna, šibko invazivna, invazivna): šibko invazivna
13. Raziskovalni postopek: ročne testne sonde (vel. 1x1x1m) in jedrno vrtanje (do globine 6m)
14. Posebne okoliščine raziskave:/
15. Izvajalec: Arhej d.o.o.
16. Odgovorna oseba izvajalca: Matjaž Novšak
17. Vodja raziskave: Ana Plestenjak
18. Namestnik vodje: Matjaž Novšak
19. Strokovni sodelavci: Robert Erjavec, Tomaž Verbič, Matic Perko, Jašar Skorupan
20. Vir financiranja: Občina Vrhnika
21. Nadzornik: Mija Topličanec
22. Pristojna OE ZVKDS:Ljubljana
23. Trajanje terenskih del raziskave (dd.mm.llll.- dd.mm.llll.):
24. Mesto začasne hrambe arhiva najdišča: /
25. Način ureditve območja po končani raziskavi: zasutje
26. Ogroženost: ni ogroženo
6 od 37
UVOD
Projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice in ureditev primarnega voda na odseku
Vrhnika (Škof) – Vrhnika (Ščetinarna)«predvideva izgradnjo novega vodovoda, ki prečka več
območij registriranih enot kulturne dediščine (EŠD), ki so v Registru nepremične kulturne
dediščine vpisana kot: Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368), Verd –
Arheološko najdišče Ljubija (EŠD 11427); Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD
11819); Podpeč – Arheološko najdišča Ljubljanica (EŠD 11420). Zato je ZVKDS OE Ljubljana, v
kulturnovarstvenih pogojih (122/2012-MT) predpisal izvedbo predhodnih arheoloških raziskav v
obliki 60-ih ročnih testnih sond (1 x 1 x 1 m) in 6-ih jedrnih vrtin (do globine 6m). Na ta način bi
ugotovili, ali bo gradnja nove infrastrukture posegla v tudi arheološke sedimente.
Izvedbo predhodnih arheoloških raziskav je investitor naročil (naročilnica št. 336/2012) pri
podjetju Arhej d.o.o. (ponudba št. 087/2012). Terenska dela so potekala med (12.01. in 31.1.2103).
Ekipa je bila razdeljena na dva dela. Prva ekipa, ki jo je vodil Matjaž Novšak, je izvajala vrtine;
druga, ki jo je vodila Ana Plestenjak, pa je izvajala testne sonde. Prva ekipa je imela poleg vodje še 7
članov (Robert Erjavec, Matic Perko, Peter Rogelj, Janez Tacer, Vinko Tacer, Anže Novšak, Tadej
Koželj), druga pa še 5 članov (Jašar Skorupan, Jure Luketa, Valerij Vučko, Matic Perko, Tadej
Koželj). Dela je spremljal tudi geolog Tomaž Verbič. Geodetsko umestitev raziskanih točk pa je
izvedlo podjetje Grangeo d.o.o..
V času izvedbe del je bilo vreme oblačno oz. sončno. Temperatura je bila okoli 0oC. Tla so bila
vlažna do mokra. Območje je prekrivala cca. 10 cm snežna odeja.
METODOLOGIJA DELA IN OPREMA
1. SONDIRANJE
Cilj izkopa ročnih testnih sond je bila preverba obstoja arheoloških ostalin in ocena stratigrafskega
zapisa depozitov. Predvidena velikost posamezne sonde je bila 1 x 1 x 1 m.
Ker predvidena trasa vodovoda teče tik ob obstoječem cestišču, so bile sonde locirane 1 m od roba
cestišča. To se je že po izvedbi prvih sond izkazalo za težko izvedljivo, saj pod vozno površino leži
debelejše tamponsko nasutje. Zato je bilo z odgovorno konservatorsko ZVKDS OE Ljubljana in
naročnikom, dogovorjeno, da se za izvedbo sond uporabi mini bager (5 ton). Velikost sond se je
posledično nekoliko povečala (1,2 x 1,2 m), globina pa je ostala enaka, saj je gradnja vodovoda
predvidena na globini cca -0,8 m pod površino.
Skupno je bilo izkopanih 46 sond, od tega prvih 5 ročno, ostale strojno. Več jih zaradi različnih
okoliščin (različni infrastrukturni vodi, kanali, ograje)ni bilo mogoče izvesti.
Po izkopu sta bila dokumentirana najbolj izpoveden profil in pa tloris sonde (pisno, fotografsko,
metrično). Arheološke najdbe so bile zbrane skladno s stratigrafskim zapisom. Vse sonde so bile po
izkopu zasute.
2. VRTANJE
Metoda arheološkega vrednotenja jedrnih vrtin je v aktivnih urbanih in degradiranih industrijskih
okoljih zelo primerno orodje. Gre za interdisciplinarni postopek, ki poleg same strojno-tehnične
izvedbe vključuje geološko opredelitev sedimentov,1 arheološke analize2 (mokro sejanje vzorca,
1
2
Geološka opažanja so vključena v arheoloških opisih vrtin.
Mokro sejanje vzorca, opredelitev najdb in plasti (slike 2-8).
7 od 37
opredelitev najdb in plasti), geodetsko umestitev in v navezavi z arheologovo interpretacijo grafični
paleorelief (priloga 2) in definiranje arheološko potencialnih sedimentov. Ker gre za šibko
invaziven poseg, je metoda skladna s mednarodnimi priporočili in ratificirano konvencijo o
ohranjanju kulturne dediščine. V Sloveniji je v rabi zadnjih osem let (Novšak 2008).
Verodostojnost tako pridobljenih podatkov je bila potrjena z arheološkimi raziskavami, ki so
vrednotenju sledili na nekaterih projektih prenov v urbanih okoljih slovenskih mest.3
SLIKA 1 - VRTINA 1, PRIPRAVA NA VRTANJE (FOTO: MATJAŢ NOVŠAK)
SLIKA 2 - OBMOČJI OBRAVNAVE PREDVIDENIH GRADBENIH POSEGOV Z JEDRNIMI VRTINAMI S POZICIJAMI
ŠESTIH VRTIN.
Verodostojnost tako pridobljenih podatkov je bila med drugim potrjena pri prenovi Mariborske ceste v
Celju (2005), v Ljubljani: Šumi (2004), Tribuna (2007), Kongresni trg (2009/11).
3
8 od 37
Izvedenih je bilo 6 vrtin; 3 na južnem, 3 na severnem bregu Ljubljanice. Uporabljena je bila vrtalna
garnitura Ditch Witch z jedrnikom Ф 106mm. V tem primeru se za odvzem valjastega vzorca
uporabi jedrno glavo in jedrnik, s katerima se pridobiva vzorec v obliki valja. Vzorec ohranja
vertikalno zaporedje zemeljskih plasti in vsebuje sedimente, primerne za morebitne analize oz.
makroskopski pregled. Po zaključenem vrtanju smo pridobljene vzorce premestili na delovno
lokacijo, kjer smo jih dokumentirali, opisali, sedimente z arheološkim potencialom pregledali z
mokrim sejanjem, preostanek vzorca pa zavrgli.
Po odvzemu vzorcev so bile vrtine povrnjene v prvotno stanje - zapolnjene z betonom. S tem se je
preprečilo onesnaženje talne vode.
9 od 37
REZULTATI
OPIS OBMOČJA RAZISKAVE
Obravnavano območje leži vzhodno od avtoceste v kraju Vrhnika. Ljubljanica ga deli na dva dela:
severni in južni. Severni del poteka ob Poti na Tojnice, južni pa zajema cesto, ki se po podvozu
avtoceste odcepi od Verda in teče vzporedno z avtocesto proti Ljubljanici (Slika 3, 4).
SLIKA 3 - ZARIS TRASE IZVEDBE RAZISKAV - RDEČA (VIR:
HTTP://WWW.GEOPEDIA.SI/#T105_X446437.5_Y91245.5_S15_B4)
SLIKA 4 – ZARIS TRASE IZVEDBE RAZISKAV NA DOF-U - RDEČE (VIR:
HTTP://WWW.GEOPEDIA.SI/#T105_X446437.5_Y91245.5_S15_B2)
Obravnavani predel je pretežno raven in predstavlja naplavino Ljubljanice. Proti vzhodu se že širi
Ljubljansko barje, krajina pa je vedno bolj barjanska. V času izvedbe del je voda močno zastajala na
površini.
10 od 37
ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE
Obravnavani predel leži v neposredni bližini pomembnih arheoloških najdišč. Ljubljansko barje
(EŠD 9368) kot celota predstavlja arheološki potencial, kjer so bile najdene ostaline iz vseh
arheoloških obdobij, od paleolitika do rimskega časa.
Znana velika prazgodovinska naselbina od katere so se ohranile terase in zemljeni okopi je na hribu
Tičnica nad Vrhniko. Iz bronaste dobe so tudi naselbinski ostanki v strugi Ljubije pri Verdu (13.–11.
st. pr. n. št.) ter v strugi Ljubljanice na Vrhniki.
Jana Horvat domneva, da je v mlajši železni dobi (2.–1. st. pr. n. št.) na Tičnici ležalo naselje
keltskega plemena Tavriskov, ki so ga Rimljani kasneje poimenovali Navport (Nauportus). Grški
geograf Strabon namreč poroča, da so iz Akvileje (danes Oglej/Aquileia v Italiji) vozili blago v
Navport, od tam pa so ga prevažali z ladjami po rekah do Donave. Domnevno je v Navportu stala
mitninska postaja (Horvat, Valoh 2009).
Vrhnika - Arheološko
najdišče Nauportus
Dolge
njive
Podpeč - Arheološko
območje Ljubljanica
Verd - Opekarna
Ljubljana - Arheološko
območje Ljubljansko
barje
Ljubljana – Kulturna krajina
Ljubljansko barje
SLIKA 5 – IZRIS IZ REGISTRA NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE; RDEČE: OBMOČJE OBRAVNAVE
(HTTP://GISKDS.SITULA.ORG/GISKD/)
Nadzor nad območjem Navporta so Rimljani verjetno vzpostavili že v prvi polovici 1. st. pr. n. št.
Naselje je dobilo status vasi (vicus). Najstarejši znani del rimskega Navporta (EŠD 844) je bil
zgrajen na t.i. Dolgih njivah, v neposredni bližini območja naših raziskav, in sicer najverjetneje v
četrtem ali tretjem desetletju pr. n. št (slika 5). Naselje je bilo z vseh strani obdano z vodo, imelo je
obzidje s stolpi. Na sredini je ležal trg, obdan s stebriščem in velikimi podolgovatimi skladišči. Na
bregu zunaj obzidja je bilo odkrito rečno pristanišče (Mušič, B., Horvat, J. 2007; slika 6).
11 od 37
SLIKA 6 – VRHNIKA, DOLGE NJIVE: TLORIS RIMSKODOBNE NASELBINE (HORVAT, VALOH
2009)
Preko postojanke so potekale prometne povezave med Italijo in srednjim Podonavjem. Tu so
pretovarjali tovor, ki je od Italije potoval po kopnem, od tu naprej pa po plovni Ljubljanici. Še zlasti
pomembno vlogo pa je postojanka igrala na koncu 1. st. pr. n. št., ko so legije prodirale v osrednje
Podonavje in severni Balkan. V 1. st. n. št. pa se je pomen Navporta zmanjšal. Postojanka na Dolgih
njivah je bila opuščena. Središče Navporta se je premaknilo na Breg, ki leži ob rimski cesti, na
levem bregu Ljubljanice (Horvat 1990; Horvat, Valoh 2009).
Poleg tega je potrebno omeniti, da je v sredini 19. stoletja na južnem bregu Ljubljanice stal
opekarski obrat (Verd – Opekarna; EŠD 12527), ki je deloval do okoli l. 1965. Ostanek obrata so
tudi velike glinene jame, zalite z vodo.
12 od 37
SONDIRANJE
STRATIGRAFSKA SLIKA
S ONDA 1
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1 x 1 x 0,65m (na tej globini je sondo zalila voda)
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 101 (0-5 cm)– plast temno rumeno rjavega (10 YR
4/4) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 102 (6-17 cm)– zbita plast temno rumeno rjavega
melja (10YR 4/4) z 90% grušča (do 5 cm) = nasutje za
cesto
SE 103 (18-35 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10YR 4/4) glinenega melja z drobci opeke. Vsebuje
železne žeblje in novoveško lončenino = nasutje
SE 104 (36-55 cm)–zbita plast rumeno rjavega melja
(10YR 5/6) s 15% lomljencev (do 20 cm) = nasutje
SE 105 (56-65 cm) – rahla plast rumeno rjavega melja
(10YR 5/6) z 20% lomljencev (do 30 cm) = nasutje
65 cm – voda
SE 101
SE 102
SE 103
SE 104
SE 105
S ONDA 2
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1 x 1 x 0,80 m (na tej globini je sondo zalila voda)
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 201 (0-4 cm) – plast temno rumeno rjavega (10 YR
4/4) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 202 (5-20 cm)– zbita plast zdrobljenih opek
rdečkasto rumene barve (5 YR 5/8) = nasutje
SE 203 (21-30/40 cm) – zbita plast rumeno rjavega
(10YR 4/4) glinenega melja z drobci opeke, oglja in
novoveške keramike. Vsebuje odlomke železa = nasutje
SE 204 (31-40 cm)–rahla plast bledo rjavega (10YR
6/3) grušča (do 2 cm) z 20% lomljencev (do 30 cm) =
nasutje
SE 205 (41-50 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10YR
4/4) glinenega melja = nasutje
SE 206 (51-80 cm)–rahla plast bledo rjavega (10YR
6/3) grušča (do 2 cm) = nasutje
S ONDA 3
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1 x 1 x 0,68 m (na tej globini je sondo zalila voda)
OPIS STRATIGRAFIJE:
13 od 37
SE 201
SE 202
SE 204
SE 203
SE 205
SE 206
SE 301 (0-12 cm) – plast temno rjavega (10 YR 2/2)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 302 (13-24 cm)– zbita plast zelo temno sivo rjavega
(10YR3/2) melja z 90% grušča = nasutje za cesto
SE 303 (25-60 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10YR
4/3) glinenega melja z drobci opeke, stekla in
novoveške lončenine. = nasutje
SE 304 (60-68 cm) – zbita plast rumeno rjave (10 YR
5/6 meljaste gline z manganovimi oksidi.
SE 301
SE 302
SE 303
SE 304
S ONDA 4
Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
1x1x1m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 400 (0-5 cm) – plast temno rumeno rjavega (10 YR
4/4) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 401 (6-50 cm)– zbita plast peska – več leč različnih
brav (siva, rumenkasta, temno siva, rdečkasta =
nasutje za cesto
SE 402 (50 - 60 cm) – zbita plast rumeno rjave (10YR
4/3) meljaste gline = nasutje
SE 403 (60-100 cm) –plast opek in strešnikov s kosi
žlindre in železa = nasutje/ruševina
SE 400
SE 401
SE 402
SE 403
S ONDA 5
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1 x 1 x 0,58 m (na tej globini je sondo zalila voda)
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 500 (0-20 cm) – plast črnega (GLEY 1 2,5/N) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 501 (20-30 cm)– zbita plast sivo rumenkasto
rjavega (10YR6/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) =
nasutje za cesto
SE 502 (31-38 cm) – plast črnega (GLEY 1 2m5/N)
glinenega melja
SE 503 (39-58 cm)– zbita plast rjave (10YR5/3)
meljaste gline z drobci opeke, žebljev in oglja = nasutje
58 cm -voda
SE 500
SE 501
SE 502
SE 503
S ONDA 6
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,5 x 1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 605 (78-100 cm)– zbita plast temno
SE 600 (0-19 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1)
sivo zelene (GLEY 1 4/1) gline
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 601 (20-25/50 cm)– zbita plast rumeno rjavega (10
YR 5/4) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje za
SE 600
SE 601
cesto
SE 602 (26-32/62 cm) – zbita plast temno rumeno
SE 603
SE 602
rjave (10 YR 4/6) meljaste gline z 10% lomljencev (do
SE 604
SE 605
10 cm) = nasutje
SE 603 (32-72 cm)– zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) peska z 85% grušča (do 3 cm) in 5% večjih
lomljencev (do 20cm) = nasutje
SE 604 (72-77 cm)– zbita plast rjave (10 YR 4/3)
meljaste gline = nasutje
S ONDA 7
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,5 x 1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 700 (0-21 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 701 (22-46 cm)– rahla plast rjavega (10 YR 4/3)
glinenega melja s 15% lomljencev (do 20cm) in 5%
modernega gradbenega materiala = nasutje za cesto
SE 702 (47-100 cm) – zbita plast temno rumeno rjave
(10 YR 4/6) meljaste gline z odlomkom železa
S ONDA 8
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,5 x 1,25 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
15 od 37
SE 700
SE 701
SE 702
SE 800 (0-20 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR
4/2) glinenega melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 801 (20-35 cm)– zbita plast rjavega (10 YR 4/3) melja
z 20% lomljencev (do 25 cm), 19% modernega gradbenega
materiala = nasutje
SE 802 (36-50/110 cm) – zbita plast temno rumeno rjave
(10 YR 4/6) glinenega melja s 25% lomljencev (do 10 cm)
in 20% lomljencev (do 20 cm) = nasutje
SE 803 (50-125 cm)– zbita plast rdeče rumenega (7,5 YR
6/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje
SE 800
SE 801
SE 802
SE 803
S ONDA 9
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,5 x 0,75 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 900 (0-20 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR
4/2) glinenega melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 901 (20-75 cm)– zbita plast rdeče rjavega (5 YR 5/4)
peska s 60% grušča (do 3 cm) in 20% lomljencev (do 50
cm) = nasutje
SE 900
SE 901
S ONDA 10
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,3 x 1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1000 (0-19 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10
YR 4/2) glinenega melja, močno prepredenega s
koreninskim prepletom = ruša
SE 1001 (20-59 cm)– zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
glinenega melja z 20% lomljencev (do 25 cm) = nasutje
SE 1002 (59-63 cm) –plast temno rjavega (10 YR 3/3)
melja
SE 1003 (63-100 cm)– zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/6) peščenega melja
16 od 37
SE 1000
SE 1001
SE 1002
SE 1003
S ONDA 11
LEGA:
Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
1,6 x 1,3 x 1 m
SE 1100
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1100 (0-18 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR
4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 1101 (19-75 cm)– zbita plast rjave (10 YR 4/3) gline z
10% lomljencev (do 12 cm) in odlomki modernega
gradbenega materiala = nasutje
SE 1102 (75-85 cm) –plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2)
glineno peščenega melja s 25% grušča =nasutje
SE 1103 (85-100 cm)– zbita plast rjave (10 YR 5/3)
peščene gline
SE 1101
SE 1102
SE 1103
S ONDA 12
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
SE 1200
1,5 x 1,3 x 1,1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1200 (0-17 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR
4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 1201 (18-79 cm)– zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
glinenega melja s 25% lomljencev (do 25 cm) = nasutje
SE 1202 (79-90 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (10
YR 4/2) melja z 10% grušča (do 3cm) in 5% lomljencev
(do 45cm) = nasutje
SE 1201
SE 1202
SE 1203
SE 1203 (90-110 cm)– zbita plast rjave (10 YR 5/3)
peščene gline
S ONDA 13
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
SE 1301
1,2 x 1,5 x 1,3 m
SE 1302
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1301 (0-15 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR
4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 1302 (16-73 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
meljaste gline s 25% grušča (do 5 cm) = nasutje
17 od 37
SE 1303
SE 1304
SE 1303 (74-84 cm) – zbita plast sivo rjavega (2,5 Y 5/2)
glineno peščenega melja
SE 1304 (85-130 cm)– sipka plast rjavega (10 YR 5/3)
peščenega melja
S ONDA 14
LEGA:
Dokumentiran je bil V profil.
VELIKOST:
1,2 x 1,2 x 1,2 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1401 (0-23 cm) – rahla plast zelo temno sivega (10 YR
3/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom
= ruša
SE 1402 (23-54 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) peska s 60% grušča (do 5 cm) = nasutje
SE 1403 (54-66 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
peščenega melja
SE 1404 (66-120 cm)– zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) drobnozrnatega meljastega peska z lisami sivih
odtenkov
SE 1401
SE 1402
SE 1403
SE 1404
S ONDA 15
LEGA:
Dokumentiran je bil S profil.
VELIKOST:
1,2 x 1,2 x 1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1501 (0-17 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 1502 (18-54 cm)– zbita plast zelo temno sivo rjavega
(10 YR 3/2) melja s 30% grušča (do 3 cm) = nasutje
SE 1503 (55-85 cm) – plast temno sivega (10 YR 3/1)
melja močno prepredenega s koreninskim prepletom =
pokopana tla
SE 1504 (86-100 cm)– zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) drobnozrnatega meljastega peska
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
18 od 37
SE 1501
SE 1502
SE 1503
SE 1504
S ONDA 16
LEGA:
Dokumentiran je bil V profil.
VELIKOST:
SE 1601
1,2 x 1,2 x 1,1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1601 (0-19 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 1602 (20-110 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) drobnozrnatega meljastega peska s sivimi lisami
SE 1602
S ONDA 17
LEGA:
Dokumentiran je bil V profil.
VELIKOST:
SE 1701
1,2 x 1,2 x 1,08 m
SE 1702
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1703
SE 1701 (0-17 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 1702 (18-54 cm)– sipka plast temno rdečega (2,5 YR
3/6) peska z 90% opek in strešnikov = nasutje
SE 1703 (55-85 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (10
YR 4/2) peščenega melja z drobci oglja
SE 1704 (86-100 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) drobnozrnatega meljastega peska s sivimi lisami
SE 1704
S ONDA 18
LEGA:
Dokumentiran je bil V profil.
VELIKOST:
1,2 x 1,2 x 1,13 m
SE 1801
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1801 (0-18 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom
vsebuje odlomke moderne lončenine = ruša
SE 1802 (18-56 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 YR
4/3) drobnozrnatega meljastega peska z drobci oglja
SE 1803 (57-84 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) drobnozrnatega meljastega peska
SE 1804 (85-113 cm) – zbita plast olivno rjavega (10 YR
4/3) drobnozrnatega meljastega peska
19 od 37
SE 1802
SE 1803
SE 1804
S ONDA 19
LEGA:
Dokumentiran je bil V profil.
SE 1901
VELIKOST:
1,2 x 1,2 x 1,1 m
SE 1902
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 1901 (0-27 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 1902 (18-56 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 YR
4/3) drobnozrnatega meljastega peska
SE 1903 (57-84 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) drobnozrnatega meljastega peska
SE 1903
S ONDA 20
LEGA:
Dokumentiran je bil V profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,5 x 1,1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2000 (0-11 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 2001 (11-64 cm) – rahla plast zelo temno sivo rjavega
(10 YR 3/2) peščenega melja z 20% lomljencev (do 30cm),
10% modernega gradbenega materiala, moderne
lončenine in odlomki stekla = nasutje
SE 2002 (64-73 cm) – zbita plast z olivno rjave (10 YR
4/3) meljaste gline s 5% lomljencev (do 30cm) in drobci
oglja = nasutje
SE 2003 (73-87 cm) – zbita plast sivega (10 YR 5/2) peska
= nasutje
SE 2004 (87-92 cm) – zbita plast olivno rjavega (10 YR
4/3) melja
SE 2005 (92-110 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/6) glinenega melj
S ONDA 21
LEGA:
SE 2000
SE 2001
SE 2002
SE 2003
SE 2004
SE 2005
SE 2100
Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
SE 2101
1,5 x 1,4 x 1,1 m
SE 2102
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2100 (0-25 cm) – rahla plast sivega (10 YR 3/2) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2102 (41-100 cm) –zbita plast sivega (2,5 YR 4/3)
glinenega melja
20 od 37
S ONDA 22
LEGA:
Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
SE 2200
1,4 x 1,3 x 1,15 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2201
SE 2200 (0-20 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2201 (20-45 cm) – zbita plast sivo rumenkasto rjavega
(10 YR 6/6) peska z 85% grušča in 5% lomljencev (do
15cm) =nasutje
SE 2202 (45-80 cm) –zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
glinenega melja
SE 2203 (80-100 cm) –zbita plast temno rumeno rjave
(10 YR 4/6) meljaste gline
SE 2202
SE 2203
S ONDA 23
LEGA:
Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,3 x 1,25 m
SE 2300
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2301
SE 2300 (0-16 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2301 (16-45 cm) – sipka plast sivo rumenkasto rjavega
(10 YR 6/6) peska z 90% grušča = nasutje
SE 2302 (45-90 cm) – sipka plast rjavega (10 YR 4/3)
glinenega melja
SE 2303 (90-125 cm) –zbita plast temno rumeno rjave (10
YR 4/6) meljaste gline
SE 2302
SE 2303
S ONDA 24
LEGA:
Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
SE 2400
1,4 x 1,8 x 1,1 m
SE 2401
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2400 (0-20 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2401 (20-38 cm) – sipka plast sivo rumenkasto rjavega
(10 YR 6/6) peska z 90% grušča = nasutje
SE 2402 (38-61 cm) –plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega
melja z odlomki modernega gradbenega materiala
SE 2403 (61-110 cm) –zbita plast temno rumeno rjave (10
YR 4/6) meljaste gline
21 od 37
SE 2402
SE 2403
S ONDA 25
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,7 x 1,3 x 1,2 m
SE 2501
SE 2500
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2500 (0-10 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2501 (10-28 cm) – zbita plast sivo rumenkasto rjavega
(10 YR 6/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje
SE 2502 (28-52 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
glinenega melja
SE 2503 (52-120 cm) –zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/6) drobnozrnatega meljastega peska
SE 2502
SE 2503
S ONDA 26
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,9 x 1,3 x 1,2 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2600 (0-15 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2601 (15-47 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3)
peščenega melja
SE 2602 (47-120 cm) – zbita plast temno rumeno rjave
(10 YR 4/6) meljaste gline z lečami temno rumenorjavega
(10 YR 4/6) drobnozrnatega peska
SE 2600
SE 2601
SE 2602
S ONDA 27
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,7 x 1,2 x 1,1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2700 (0-11 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2701 (11-55 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3)
peščenega melja
SE 2702 (55-110 cm) – zbita plast temno rumeno rjave (10
YR 4/6) peščene gline
22 od 37
SE 2700
SE 2701
SE 2702
S ONDA 28
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
SE 2800
1,8 x 1,3 x 1,22m
SE 2801
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2800 (0-15 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2801 (15-65 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3)
peščenega melja z odlomkom novoveškega gradbenega
materiala
SE 2802 (65-122 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/6) drobnozrnatega meljastega peska
SE 2802
S ONDA 29
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,7 x 1,2 x 1,1 m
SE 2900
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 2900 (0-14 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja,
močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
SE 2901 (14-54 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3)
peščenega melja
SE 2902 (54-110 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/6) drobnozrnatega meljastega peska z lečo
sivega (10 YR 4/6) drobnozrnatega peska
SE 2901
SE 2902
S ONDA 30
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,7 x 1,3 x 1,5 m
SE 3000
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3000 (0-20 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 3001 (20-80 cm) – kompaktna plast rjavega (10 Y 4/3)
peska z 90% grušča (do 3 cm) z bogatim koreninskim
prepletom = nasutje
SE 3002 (80-150 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/4) peščenega melja
23 od 37
SE 3001
SE 3002
S ONDA 31
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,9 x 1,3 x 1,1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3100 (0-10 cm) – rahla plast temno rumeno rjavega
(10 YR 3/4) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 3101 (10-25 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (2,5Y
4/2) melja s 15% lomljencev (do 8 cm) = nasutje
SE 3102 (25-45 cm) – zbita plast svetlo rumeno rjavega
(10 YR 6/4) peščenega melja z 90%grušča (do 3 cm) =
nasutje
SE 3103 (45-70 cm) – zbita plast olivno rjavega (10 YR
4/3) peščenega melja
SE 3104 (70-100 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/6) drobnozrnatega glineno meljastega peska
SE 3100
SE 3101
SE 3102
SE 3103
SE 3104
S ONDA 32
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,7 x 1,4 x 0,65 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3200 (0-6 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10 YR
2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 3201 (6-30 cm) – zbita plast rumeno rdečega (5 YR
5/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje
SE 3202 (30-60 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/6) meljastega peska z 10% lomljencev (do 10
cm), 5% lomljencev (10-55 cm) in odlomki modernega
gradbenega materiala = nasutje
SE 3203 (31-65 cm) – zbita plast svetlo rumeno rjavega
(10 YR 6/4) peska s 60% grušča (do 3 cm) in 30%
lomljencev (do 40 cm) = nasutje za cesto
SE 3200
SE 3201
SE 3203
SE 3202
S ONDA 33
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
SE 3300
1,8 x 1,5 x 0,79 m
SE 3301
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3300 (0-6 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10 YR
2/2) melja, prepredenega s koreninskim prepletom = ruša
24 od 37
SE 3302
SE 3303
SE 3301 (6-35 cm) – zbita plast rumeno rdečega (5 YR
5/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje
SE 3302 (35-50 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
meljastega peska z 90% lomljencev (do 8 cm) = nasutje
SE 3303 (50-77 cm) – zbita plast svetlo rumeno rjavega
(10 YR 6/4) peska s 80% grušča (do 3 cm) in 10%
lomljencev (do 40 cm) = nasutje
S ONDA 34
LEGA:
Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
1,8 x 1,3 x 1,15 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3400
SE 3400 (0-13 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10
YR 2/2) melja, prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 3401 (13-50 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/4) meljastega peska z odlomki novoveške
lončenine, stekla in drobci oglja = nasutje
SE 3402 (50-80 cm) – sipka plast svetlo rumeno rjavega
(10 YR 6/4) peska s 70% grušča (do 3 cm) in 10%
lomljencev (do 50 cm) = nasutje
SE 3403 (80-115 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (10
YR 4/2) drobnozrnatega meljastega peska z drobci
novoveškega gradbenega materiala
SE 3400
SE 3402
SE 3403
S ONDA 35
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,7 x 1,4 x 0,90 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3500 (0-11 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10 YR
2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 3501 (11-66 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/4) peščenega melja z drobci oglja in novoveške
opeke = nasutje
SE 3501 (11-66 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/4) peščenega melja z drobci oglja in novoveške
opeke = nasutje
SE 3502 (11-90 cm) – zbita plast peska iz več slojev (rdeč,
siv) s 70% grušča (do 3 cm) in 20% lomljencev (do 60 cm)
= nasutje
SE 3503 (66-90 cm) – zbita plast olivno rjavega (10 YR
4/3) meljastega peska
25 od 37
SE 3500
SE 3501
SE 3502
SE 3503
S ONDA 36
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
SE 3600
1,7 x 1,3 x 1,2 m
SE 3601
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3602
SE 3600 (0-20 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10
YR 2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 3601 (20-51 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
peščenega melja z 10% lomljencev (do 12 cm) in plastično
vrečko = nasutje
SE 3602 (51-80 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y
4/3) meljastega peska z drobci oglja = pokopana tla
SE 3603 (80-120 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR
5/4) drobnozrnatega meljastega peska
SE 3603
S ONDA 37
LEGA:
Dokumentiran je bil Z profil.
SE 3703
VELIKOST:
SE 3702
1,75 x 1,6 x 0,80 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3700 (0-20 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (7,5
YR 2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 3701 (20-50 cm) – zbita plast rumeno rdečega (5 YR
4/6) meljastega peska z 20% opeka = nasutje/posutje
SE 3702 (20-50) – zid zgrajen iz rdečih opek (2,5 YR 4/6),
brez vezave; teče v smeri V-Z; ohranjen je v višini treh
opek = zid
SE 3703 (50-63 cm) – opečnat tlak rdeče barve (2,5 YR
4/6); opeke so postavljene navpično.
SE 3704 (63-70 cm) – zbita plast rdeče rumenega (7,5 YR
6/6) meljastega peska = izravnava pod opečnatim tlakom
SE 3705 (70-80 cm) – zelo zbita plast roza (2,5 Y 8/4)
malte = tlak
SE 3706 (70-80 cm) – plast opek, delno zdrobljenih =
ruševina
SE 3705
SE 3700
SE 3701
SE 3700
SE 3704
SE 3706
SE 3705
26 od 37
SE 3702
S ONDA 38
LEGA:
SE 3800
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
SE 3801
1,4 x 1,3 x 1 m
SE 3804
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3802
SE 3800 (0-14 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 4/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 3801 (14-52/65 cm) – zbita plast temno sivega (10 YR
4/1) peska z 90% grušča in lečo rumeno rjavega (10YR
5/4) peščenega melja z novoveškim gradbenim
materialom = nasutje
SE 3802 (65-100 cm) – zbita plast temno sivega (10 YR
4/1) peščenega melja z lečo olivno sivega (5 Y 5/2)
meljastega peska s 30% grušča = polnilo vkopa SE 3803
SE 3803 (60-100 cm) – vkop nepravilne oblike; vkopan iz
nivoja SE 3804
SE 3804 (51-70 cm) – zbita plast temno zeleno sivega
(GLEY 1 4/1) glineno peščenega melja z 1% novoveškega
gradbenega materiala
SE 3805 (70-100 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10YR 4/4) glinenega melja
SE 3803
SE 3805
S ONDA 39
LEGA:
Takoj pod rušo je ležal betonski jašek. Sonda ni bila
dokumentirana.
VELIKOST:
1,4 x 1,3 x 0,1 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 3900 (0-10 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 4/1)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
S ONDA 40
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
SE 4000
SE 4001
1,5 x 1,3 x 1,05 m
SE 4002
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 4000 (0-13/30 cm) – rahla plast črnega (GLEY
12,5/N) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 4001 (13-22 cm) – zbita plast svetlo rumeno rjavega
(10 YR 6/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje
27 od 37
SE 4003
SE 4004
SE 4002 (22/30-40 cm) – zbita plast zelo temno sivega
(10 YR 3/1) peščenega melja = nasutje za cesto
SE 4003 (40-70 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (2,5
YR 4/2) glinenega peščenega melja
SE 4004 (70-105 cm) – zbita plast rjavega (10YR 5/3)
drobnozrnatega meljastega peska
S ONDA 41
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,3 x 0,9 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 4100
SE 4100 (0-11 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR
4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 4101 (11-42 cm) – zbit pesek (več plasti: zelo rjava
7,5YR 5/6; temno siva 10 YR 4/1; rjava 10YR 5/3) z 90%
grušča (do 3 cm) = nasutje za cesto
SE 4102 (42-60 cm) – zbita plast rjavega(10 YR 5/3)
drobnozrnatega meljastega peska z odlomki novoveškega
gradbenega materiala
SE 4103 (60-90 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/4) glinenega melja
SE 4101
SE 4102
SE 4103
S ONDA 42
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,7 x 1,3 x 1 m
SE 4200
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 4200 (0-11 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR
4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 4201 (11-40 cm) – zbita plast sivorjavega (10YR 5/2)
peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje za cesto
SE 4202 (40-55 cm) – zbita plast zelo temno sivo
rjavega(2,5 Y 3/2) meljastega peska z odlomki
novoveškega gradbenega materiala, malte ipd. = nasutje
SE 4203 (55-100 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3)
glinenega melja
S ONDA 43
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,3 x 1 m
28 od 37
SE 4201
SE 4202
SE 4203
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 4300 (0-22 cm) – zbita plast peska (več plasti: sivo
rjava 10YR 5/2; temno siva 10 YR 4/1; rjava 10YR 5/3) z
90% grušča (do 3 cm) z odlomki novoveškega gradbenega
materiala = nasutje za cesto
SE 4301 (22-50 cm) – zbita plast rjavega (10YR 4/3)
peščenega melja
SE 4302 (50-100 cm) – zbita plast olivno rjavega(2,5 Y
4/3) meljastega peska; proti vzhodu plast postaja bolj
sivkasta
SE 4300
SE 4301
SE 4302
S ONDA 44
LEGA:
Dokumentiran je bil J profil. Na globini -0,7m smo
naleteli na Telekomov kabel.
VELIKOST:
1,5 x 1,35 x 0,7 m
SE 4400
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 4400 (0-12 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10
YR 4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim
prepletom = ruša
SE 4401 (12-36 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/4) peščenega melja = nasutje
SE 4402 (36-65 cm) –plast temno sivega (10 YR 4/2)
meljastega peska z grudami sivo rjave (2,5 Y 5/2) gline z
odlomkom novoveškega gradbenega materiala = nasutje
SE 4403 (65-70 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega
(10 YR 4/4) glineno meljastega peska = zasutje
SE 4401
SE 4402
SE 4403
S ONDA 45
LEGA:
Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
1,5 x 1,3 x 0,80 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 4500
SE 4500 (0-15 cm) – rahla plast rjavega (10 YR 4/3)
melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom =
ruša
SE 4501 (15-65 cm) – zbita plast rdeče rjavega (5 YR 4/2)
peščenega melja s 30% grušča (do 3 cm) in 5% lomljencev
(do 20cm) = nasutje za cesto
SE 4502 (65-80 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (10
YR 4/2) glinenega melja
29 od 37
SE 4501
SE 4502
S ONDA 46
LEGA:
Ob čistilni napravi. Dokumentiran je bil Z profil.
VELIKOST:
SE 4600
1,4 x 1,3 x 0,85 m
OPIS STRATIGRAFIJE:
SE 4601
SE 4600 (0-19 cm) – zbita plast močno rjavega (7,5 YR
4/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje
SE 4601 (19-65 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (2,5
YR 4/2) glinenega melja z 10% grušča (do 10 cm) =
nasutje
SE 4602 (65-85 cm) – zbita plast rjavega(10 YR 4/3)
glinenega melja
SE 4602
NAJDBE
Arheološko gradivo, ki je bilo najdeno s testnimi sondami, vse sodi v čas mlajših zgodovinskih
obdobij. Pretežno gre za moderni čas (opeke, žeblji, steklo, lončenina), nekaj najdb morda lahko
pripišemo novemu veku. Posledično v primarno obdelavo ni bila zajeta nobena najdba.
VRTANJE
GEOLOŠKA OPREDELITEV
Čeprav se globine posameznih horizontov in njihove debeline od vrtine do vrtine spreminjajo,
lahko pri vseh vrtinah opredelimo splošno poenostavljeno stratigrafijo:
nasutja in tla na nasutjih;
ilovica, mulj, psevdoglej, brez karbonata;
drobnozrnat pesek in muljast pesek - kremenova zrna, karbonat v muljasti frakciji.
Glede na poznavanje geološke situacije in holocenskih sedimentacijskih okolij na obrobju
Ljubljanskega barja lahko to situacijo razlagamo na naslednji način:
Drobnozrnat pesek s kremenovimi zrni je sediment potokov iz severa (Podlipščica, Lahovka),
morda tudi iz jugovzhoda (Borovniščica), ki so se nekoč izlivali v jezero. Postavlja se vprašanje, ali
so bili ti sedimenti odloženi na poplavni ravnini (kopno) ali v jezerski delti. Pri iskanju odgovora je
bistveno, da se med kremenovimi zrni v pesku pojavlja delno karbonatna muljasta frakcija. Moja
interpretacija tega karbonata je, da gre za avtigen jezerski karbonat in da je ta sediment nastajal v
deltnem okolju v jezeru, kjer so se vanj izlivali omenjeni vodotoki. Preprosto zato, ker drugega
izvora karbonata v tem primeru ne morem predvidevati. Torej je ta sediment sestavljen iz
avtohtonega (avtigenega) karbonata ter alohtonega aluvialnega drobnozrnatega peska (pretežno
kremenova sestava). Ljubljanica je svojo strugo vrezala v te sedimente kasneje.
Ilovica, mulj oziroma psevdoglej je sediment omenjenih vodotokov. Jezerskega okolja v času
njihovega naplavljanja na tem mestu ni bilo več, gre za sediment poplavne aluvialne ravnine.
30 od 37
OPIS VRTIN IN ANALIZA SEDIMENTOV
Pri opisih vrtin so združena geologova in arheologova opažanja (slika 7-12). Po definiranju mejnih
površin med plastmi je bila vsebina jeder mokro sejana in najdbe ovrednotene. Vrh vrtine in
zgornji nivo arheološko sterilne podlage sta navedena z absolutnimi kotami, ostale plasti pa
navedene v relativnih dimenzijah (od vrha, oz. ocenjena debelina - podatki v drugem stolpcu so v
cm).
Legenda:
Xxx m nmv.
-xx m
-xx m
Xxx m nmv.
arheološko nezanimive plasti - sodobna zasutja in izravnava novodobnega terena;
absolutna nadmorska višina vrha vrtine
Šibek arheološki potencial - plasti, ki vključujejo arheološke informacije
arheološka plast z zmernimi arheološkimi indici; ocenjena debelina plasti
arheološka plast z intenzivnimi indici arheološkega potenciala (omemba najdb,
struktur ipd.); ocenjena debelina
arheološko sterilna plast - t.i. geološka podlaga; abs. nadmorska višina
Vrtina 1; VRH : 291,55
M NM ; GLOBINA :
4M
Datum vrtanja: 12. 01. 2013
291,55 m nm
0 – 20
drobljiva obdelovalna tla; horizont Ap
20 – 60
drobljivo nasutje drobljive svetlo rjave
peščene gline; kosi opeke in drobci oglja
60 – 70
zbit temno rjav gozdni humus; veliko
organskih snovi – pokopana tla
70 – 85
zbito nasutje svetlo rumenkasto rjave
meljaste gline; odlomki lončenine
85 – 100
drobljivo nasutje rdečkasto rjavega peščenega
melja; velika količina preperele opeke
100 – 118
drobljiv nasip črne peščene gline; kosi opeke,
velika količina oglja
118 – 170
zbita rumenkasto rjava ilovica z vidnimi
sledovi laminacije (psevdoglej)
170 m
izmenjujoč oksidiran in reduciran kremenov
drobnozrnat pesek in muljast drobnozrnat
kremenov pesek
290,37 m nm
SLIKA 7: OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 1.
31 od 37
Vrtina 2 ; VRH : 290,8
M NM ; GLOBINA :
6M
Datum vrtanja: 12. 01. 2013
0 – 10
drobljiv rjav gozdni humus; horizont Ap
10 – 27
prekoreninjena rjava peščena glina; kosi
opeke; horizont Ap
27 – 52
drobljivo nasutje temno rjave peščene gline;
kosi opeke, pepel, zemlja
52 – 133
zbita rumenkasto rjava peščena ilovica z
limonitno pigmentacijo (psevdoglej)
133 – 174
zbita sivkasto rjava ilovica s sledovi
laminacije (psevdoglej)
174 – 220
rumenkasto rjav drobnozrnat muljast
kremenov pesek
220 – 262
rjav drobnozrnat muljast kremenov pesek
262 m
siv drobnozrnat muljast kremenov pesek
290,8 m nm
290,28 m nm
SLIKA 8 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 2.
Vrtina 3; VRH : 290,59
M NM ; GLOBINA :
6,7 M
Datum vrtanja: 12. 01. 2013
290,59 m nm
288,45 m nm
0 – 30
drobljiv temno rjav gozdni humus; horizont
Ap
30 – 50
drobljivo nasutje temno rjave peščene ilovice;
pepel, kosi opeke in drobci oglja;
50 – 98
čvrsto nasutje rjave peščene ilovice
98 – 106
nasutje zbite rjave ilovice
106 – 215
čvrsto nasutje rdečkasto rjave peščene ilovice;
drobci opeke
215 – 260
mehek rjav oksidiran droben muljast
kremenov pesek
260 – 285
droben muljast kremenov pesek
285 – 380
mehka rumeno rjava ilovica s sledovi
laminacije (psevdoglej)
380 m
drobljiv drobnozrnat rumenkasto rjav muljast
pesek z mestoma jasno laminacijo
SLIKA 9 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 3.
32 od 37
Vrtina 4; VRH : 290,66
M NM ; GLOBINA :
5M
Datum vrtanja: 31. 01. 2013
290,66 m nm
289,36 m nm
0 – 10
travna ruša
10 – 30
drobljivo nasutje temno sive peščene gline;
omet, pepel in gramoz
30 – 120
drobljivo nasutje rumenkasto rjavega
industrijskega lomljenca; kosi opeke in drobci
oglja
120 – 130
nasutje zbite rdečkasto rjave muljaste ilovice
(psevdoglej); kosi opeke, odlomki lončenine
(glazirana) in drobci oglja
130 – 200
gnetljiva sivkasto rjava muljasta ilovica
(psevdoglej)
200 – 295
zbita rdečkasto rjava muljasta ilovica
295 – 450
plastičen siv muljast droben pesek
450 – 460
mehek temno siv muljast droben pesek
460 m
drobljiv siv muljast droben pesek
SLIKA 10 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 4.
Vrtina 5; VRH : 290,46
M NM ; GLOBINA :
6,2 M
Datum vrtanja: 31. 01. 2013
290,46 m nm
288,86 m nm
0 – 40
zbito nasutje industrijskega lomljenca
(gramoz)
40 – 150
zbito nasutje rjave peščene gline; oglati
kamenčki velikosti do 2 mm, drobci oglja
150 – 160
sipko nasutje temno sivega separiranega
apnenčevega drobljenca (1 mm)
160 – 245
gnetljiva oksidirana rdečkasto rjava muljasta
ilovica (psevdoglej)
245 – 290
delno oksidiran peščen mulj
290 – 370
plastičen peščen mulj; drobci plavljenega lesa
na 370
370 – 445
drobljiv siv muljast droben kremenov pesek
445 →
siv kremenov pesek; drobci plavljenega oglja
SLIKA 11 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 5.
33 od 37
Vrtina 6 ; VRH : 290,21
M NM ; GLOBINA :
6,3 M
Datum vrtanja: 31. 01. 2013
290,21 m nm
289,46 m nm
0 – 75
zbito temno rjavo zemljeno nasutje; gramoz
do 6 cm
75 – 100
zbita oksidirana svetlo rjava peščena ilovica
100 – 170
gnetljiva rdečkasto rjava laminirana ilovica
(psevdoglej)
170 – 210
mehka rjavkasto siva muljasta ilovica
(psevdoglej)
210 – 240
drobljiva siva laminirana peščena ilovica
240 m
izmenjujoč oksidiran in reduciran
drobnozrnat kremenov pesek in muljast
drobnozrnat kremenov pesek
SLIKA 12 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 6.
34 od 37
INTERPRETACIJA REZULTATOV
Z opravljenimi sondažnimi raziskavami na večjem delu obravnavanega območja nismo ugotovili
arheološkega potenciala. To ni presenetljivo, saj so bile raziskave omejene na območje tik ob
cesti, kjer je več 10 cm debelo nasutje za cestišče (tampon peska, grušča, večjih lomljencev). Le na
nekaterih predelih smo naleteli na intaktne sedimente (meljast pesek in peščen melj, ki sta
mestoma nekoliko zaglinjena). Te plasti večinoma niso vsebovale arheoloških najdb. Odkritih je
bilo le nekaj modernih in novoveških najdb (gradbeni material, lončenina, žeblji,…), ki izhajajo iz
nasutjih oz. plasti tik pod njimi.
Glede na globino sond ne moremo trditi, da pod temi plasti ni morebitnih intaktnih arheoloških
plasti. Vendar pa predvideni vodovod to teh plasti ne bo segel, saj je predvidena globina cca. -0,8m
pod površino cestišča.
Le v sondi 37 smo naleteli na ohranjene strukture. Odkrit je bil opečnat zid in prav tako opečnat
tlak, pod katerim je bil debelejši betonski estrih. Glede na lokacijo predvidevamo, da gre za ostanke
nekdanje opekarne.
Tudi analiza podatkov pridobljenih iz jeder vrtin je dala podobne rezultate. V jedrih je sicer
pridobljenih nekaj antropogenih sledov neznanega izvora (plavljen les in oglje – V2, 3 in 5) iz plasti
drobnozrnatega muljastega peska. Vendar gre tudi v tem primeru za razmeroma mlade ostaline
(moderni izvor).
35 od 37
LITERATURA IN VIRI
HORVAT J., VALOH D. 2009, Nauportus – DEDI. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na
Slovenskem. hHORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela 1. razreda SAZU 33. - Ljubljana.
MUŠIČ, B., HORVAT, J. 2007, Nauportus – an Early Roman trading post at Dolge njive in
Vrhnika. - Arheološki vestnik 58, 219–283. Ljubljana.
NOVŠAK M. 2008, Vrednotenje arheološkega potenciala z metodo jedrnih vrtina: metoda, stanje.
Izkušnje, prednosti in slabosti. Arheo 25, 69-78.
http://arkas.zrc-sazu.si/index.php?kaj=home.main
http://rkd.situla.org/
http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp
36 od 37
PRILOGE
37 od 37
446682,65
91058,81
446513,48
91057,91
446610,46
90881,34
Priloga 1/1 - Lokacija testnih jarkov in vrtin
Testni jarki
Vrtine
446504,55
90675,42
446655,69
90675,42
M 1:1000
446503,12
91445,71
446621,87
91447,33
446614,58
91295,86
Priloga 1/2 - Lokacija testnih jarkov in vrtin
Testni jarki
Vrtine
446513,48
91057,91
446682,65
91058,81
M 1:1000
446674,38
91836,39
446530,47
91835,96
446615,28
91683,12
Priloga 1/3 - Lokacija testnih jarkov in vrtin
Testni jarki
Vrtine
446503,12
91445,71
446621,87
91447,33
M 1:1000
446532,45
92212,03
446780,83
92182,94
446641,72
92032,60
Priloga 1/4 - Lokacija testnih jarkov in vrtin
Testni jarki
Vrtine
446530,47
91835,96
446674,38
91836,39
M 1:1000
446778,74
92333,23
447012,85
92325,69
446917,43
92294,63
447007,84
92219,65
446780,83
92182,94
Priloga 1/5 - Lokacija testnih jarkov in vrtin
Testni jarki
Vrtine
M 1:1000
1
1
2
3
4
5
6
291 m nm
-1
-2
-3
-4
-5
-6
-7
ARHEOLOŠKE RAZISKAVE NA TRASI
VODOVODA VRHNIKA (ŠKOF) - VRHNIKA
(ŠČETINARNA)
Priloga 2 - Fotokompozit jeder
LEGENDA:
Šibek arheološki potencial
Zmeren arheološki potencial
Intenziven arheološki potencial
Arheološko sterilno
12.02.2013
Avtor: Matjaž Novšak