NAROČNIK: Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika POROČILO O ARHEOLOŠKIH RAZISKAV PRI PROJEKTU »OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU LJUBLJANICE IN UREDITEV PRIMARNEGA VODA NA ODSEKU VRHNIKA (ŠKOF) – VRHNIKA (ŠČETINARNA)« (januar 2013) EŠD: 9368, Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje; 11427, Verd, Arheološko najdišče Ljubija; 11819, Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje; 11420, Podpeč – Arheološko najdišča Ljubljanica KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.: 62240-472/2012/2 VODJA RAZISKAVE : Ana Plestenjak STROKOVNI NADZOR : Mija Topličanec, univ.dipl.arheol.; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana IZDELALI: Ana Plestenjak, Robert Erjavec, Tomaž Verbič, Matjaž Novšak, Ljubljana 2013 NAROČNIK: Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika IZVAJALEC : Arhej d.o.o., Drožanjska 23, 8290 Sevnica PODIZVAJALEC : ER-TAC d.o.o., Mala vas 43, 1290 Grosuplje VODJA RAZISKAVE: Ana Plestenjak, univ. dipl. arheol. SODELAVCI: mag. Matjaž Novšak, univ.dipl.arheol. dr. Tomaž Verbič, univ. dipl. geol. Robert Erjavec, univ.dipl.arheol. Matic Perko, abs. arheol. Jašar Skorupan, abs. prim. knjiž. Vinko Tacer Janez Tacer KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.: MK RS 62240-472/2012/2 NAROČILNICA ŠT .: 336/2012 STROKOVNI NADZOR : Mija Topličanec, univ.dipl.arheol.; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana; Tržaška 4, 1000 Ljubljana KAZALO VSEBINE POGLAVJE A ....................................................................................................................................... 4 PODATKI O RAZISKAVI ................................................................................................................. 4 OPIS POTEKA IN REZULTATOV RAZISKAVE, INTERPRETACIJE TER UKREPOV VARSTVA 5 POGLAVJE B ....................................................................................................................................... 6 PODATKI O RAZISKAVI ................................................................................................................. 6 UVOD ............................................................................................................................................... 7 METODOLOGIJA DELA IN OPREMA ........................................................................................... 7 1. Sondiranje .................................................................................................................................... 7 2. Vrtanje.......................................................................................................................................... 7 REZULTATI ................................................................................................................................... 10 OPIS OBMOČJA RAZISKAVE ................................................................................................... 10 ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE ................................................................................................ 11 SONDIRANJE ............................................................................................................................. 13 VRTANJE ................................................................................................................................... 30 Vrtina 1 ........................................................................................................................................ 31 Vrtina 2 ....................................................................................................................................... 32 Vrtina 3 ....................................................................................................................................... 32 Vrtina 4 ....................................................................................................................................... 33 Vrtina 5 ....................................................................................................................................... 33 Vrtina 6 ....................................................................................................................................... 34 INTERPRETACIJA REZULTATOV ............................................................................................... 35 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................................. 36 PRILOGE ........................................................................................................................................... 37 3 od 37 POGLAVJE A PODATKI O RAZISKAVI 1. Številka soglasja za raziskavo: 62240-472/2012/2 2. Koda raziskave: VRHNIKA '13 3. Ime najdišča (toponim, ledinsko ime, ulica): Verd, Pot na Tojnice 4. Naselje: Vrhnika 5. Občina: Vrhnika 6. Katastrske reference: 2021, 967/4 in *84/3 k.o. Verd; 2887/3 in 2939 k.o. Vrhnika 7. EŠD/evidenčna številka dediščine (številka in ime): EŠD 9368, Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje; 11427, Verd, Arheološko najdišče Ljubija; 11819, Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje; 11420, Podpeč – Arheološko najdišča Ljubljanica 8. Vrsta najdišča:/ 9. Okvirna datacija najdišča: prazgodovina, rimska doba 10. Razlog za izvedbo raziskav (preventivni, znanstveni, pietetni): preventivni 11. Vrsta raziskave (neinvazivna, šibko invazivna, invazivna): šibko invazivna 12. Raziskovalni postopek: ročne testne sonde (vel. 1x1x1m) in jedrno vrtanje (do globine 6m) 13. Posebne okoliščine raziskave: / 14. Izvajalec: Arhej d.o.o. 15. Vodja raziskave: Ana Plestenjak 16. Trajanje terenskih del raziskave (dd.mm.llll.- dd.mm.llll.): 17. Način ureditve območja po končani raziskavi: zasutje 18. Avtorji poročila: Ana Plestenjak, Matjaž Novšak, Robert Erjavec, Tomaž Verbič 4 od 37 OPIS POTEKA IN REZULTATOV INTERPRETACIJE TER UKREPOV VARSTVA RAZISKAVE, Pred začetkom izvedbe projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice in ureditev primarnega voda na odseku Vrhnika (Škof) – Vrhnika (Ščetinarna)« so se izvedle predhodne arheološke raziskave na trasi predvidenih del. Izvedlo jih je podjetje Arhej d.o.o. pod vodstvom Ane Plestenjak. Predhodne raziskave so zajele 46 testnih sond v velikosti 1 x 1 x 1 m in 6 vrtin do globine 6 m. Predvidena trasa vodovoda poteka tik ob obstoječem cestišču, zato ni presenetljivo, da so testne sonde dale večinoma arheološko negativne rezultate, saj večino dokumentiranih plasti do globine 75 cm predstavljajo tamponska nasutja za cestišče. Spodnje meljaste oz. meljasto peščene plasti pa razen nekaterih novodobnih ostalin (opeke, steklo, žeblji, lončenina) arheoloških najdb niso vsebovale. Tudi vzorčenje z jedrnimi vrtinami je pokazalo, da je arheološki potencial ob strugi Ljubljanice negativen. 5 od 37 POGLAVJE B PODATKI O RAZISKAVI 1. Številka soglasja za raziskavo: 62240-472/2012/2 2. Koda raziskave: VRHNIKA '13 3. Ime najdišča (toponim, ledinsko ime, ulica): Verd, Pot na Tojnice 4. Naselje: Vrhnika 5. Občina: Vrhnika 6. Katastrske reference: 2021, 967/4 in *84/3 k.o. Verd; 2887/3 in 2939 k.o. Vrhnika 7. Lastnik zemljišča: Občina Vrhnika 8. Kartografske reference (koordinate centroida): 19. EŠD/evidenčna številka dediščine (številka in ime): EŠD 9368, Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje; 11427, Verd, Arheološko najdišče Ljubija; 11819, Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje; 11420, Podpeč – Arheološko najdišča Ljubljanica 9. Vrsta najdišča:/ 10. Okvirna datacija najdišča: prazgodovina, rimska doba 11. Razlog za izvedbo raziskav (preventivni, znanstveni, pietetni):preventivni 12. Vrsta raziskave (neinvazivna, šibko invazivna, invazivna): šibko invazivna 13. Raziskovalni postopek: ročne testne sonde (vel. 1x1x1m) in jedrno vrtanje (do globine 6m) 14. Posebne okoliščine raziskave:/ 15. Izvajalec: Arhej d.o.o. 16. Odgovorna oseba izvajalca: Matjaž Novšak 17. Vodja raziskave: Ana Plestenjak 18. Namestnik vodje: Matjaž Novšak 19. Strokovni sodelavci: Robert Erjavec, Tomaž Verbič, Matic Perko, Jašar Skorupan 20. Vir financiranja: Občina Vrhnika 21. Nadzornik: Mija Topličanec 22. Pristojna OE ZVKDS:Ljubljana 23. Trajanje terenskih del raziskave (dd.mm.llll.- dd.mm.llll.): 24. Mesto začasne hrambe arhiva najdišča: / 25. Način ureditve območja po končani raziskavi: zasutje 26. Ogroženost: ni ogroženo 6 od 37 UVOD Projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice in ureditev primarnega voda na odseku Vrhnika (Škof) – Vrhnika (Ščetinarna)«predvideva izgradnjo novega vodovoda, ki prečka več območij registriranih enot kulturne dediščine (EŠD), ki so v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot: Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368), Verd – Arheološko najdišče Ljubija (EŠD 11427); Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819); Podpeč – Arheološko najdišča Ljubljanica (EŠD 11420). Zato je ZVKDS OE Ljubljana, v kulturnovarstvenih pogojih (122/2012-MT) predpisal izvedbo predhodnih arheoloških raziskav v obliki 60-ih ročnih testnih sond (1 x 1 x 1 m) in 6-ih jedrnih vrtin (do globine 6m). Na ta način bi ugotovili, ali bo gradnja nove infrastrukture posegla v tudi arheološke sedimente. Izvedbo predhodnih arheoloških raziskav je investitor naročil (naročilnica št. 336/2012) pri podjetju Arhej d.o.o. (ponudba št. 087/2012). Terenska dela so potekala med (12.01. in 31.1.2103). Ekipa je bila razdeljena na dva dela. Prva ekipa, ki jo je vodil Matjaž Novšak, je izvajala vrtine; druga, ki jo je vodila Ana Plestenjak, pa je izvajala testne sonde. Prva ekipa je imela poleg vodje še 7 članov (Robert Erjavec, Matic Perko, Peter Rogelj, Janez Tacer, Vinko Tacer, Anže Novšak, Tadej Koželj), druga pa še 5 članov (Jašar Skorupan, Jure Luketa, Valerij Vučko, Matic Perko, Tadej Koželj). Dela je spremljal tudi geolog Tomaž Verbič. Geodetsko umestitev raziskanih točk pa je izvedlo podjetje Grangeo d.o.o.. V času izvedbe del je bilo vreme oblačno oz. sončno. Temperatura je bila okoli 0oC. Tla so bila vlažna do mokra. Območje je prekrivala cca. 10 cm snežna odeja. METODOLOGIJA DELA IN OPREMA 1. SONDIRANJE Cilj izkopa ročnih testnih sond je bila preverba obstoja arheoloških ostalin in ocena stratigrafskega zapisa depozitov. Predvidena velikost posamezne sonde je bila 1 x 1 x 1 m. Ker predvidena trasa vodovoda teče tik ob obstoječem cestišču, so bile sonde locirane 1 m od roba cestišča. To se je že po izvedbi prvih sond izkazalo za težko izvedljivo, saj pod vozno površino leži debelejše tamponsko nasutje. Zato je bilo z odgovorno konservatorsko ZVKDS OE Ljubljana in naročnikom, dogovorjeno, da se za izvedbo sond uporabi mini bager (5 ton). Velikost sond se je posledično nekoliko povečala (1,2 x 1,2 m), globina pa je ostala enaka, saj je gradnja vodovoda predvidena na globini cca -0,8 m pod površino. Skupno je bilo izkopanih 46 sond, od tega prvih 5 ročno, ostale strojno. Več jih zaradi različnih okoliščin (različni infrastrukturni vodi, kanali, ograje)ni bilo mogoče izvesti. Po izkopu sta bila dokumentirana najbolj izpoveden profil in pa tloris sonde (pisno, fotografsko, metrično). Arheološke najdbe so bile zbrane skladno s stratigrafskim zapisom. Vse sonde so bile po izkopu zasute. 2. VRTANJE Metoda arheološkega vrednotenja jedrnih vrtin je v aktivnih urbanih in degradiranih industrijskih okoljih zelo primerno orodje. Gre za interdisciplinarni postopek, ki poleg same strojno-tehnične izvedbe vključuje geološko opredelitev sedimentov,1 arheološke analize2 (mokro sejanje vzorca, 1 2 Geološka opažanja so vključena v arheoloških opisih vrtin. Mokro sejanje vzorca, opredelitev najdb in plasti (slike 2-8). 7 od 37 opredelitev najdb in plasti), geodetsko umestitev in v navezavi z arheologovo interpretacijo grafični paleorelief (priloga 2) in definiranje arheološko potencialnih sedimentov. Ker gre za šibko invaziven poseg, je metoda skladna s mednarodnimi priporočili in ratificirano konvencijo o ohranjanju kulturne dediščine. V Sloveniji je v rabi zadnjih osem let (Novšak 2008). Verodostojnost tako pridobljenih podatkov je bila potrjena z arheološkimi raziskavami, ki so vrednotenju sledili na nekaterih projektih prenov v urbanih okoljih slovenskih mest.3 SLIKA 1 - VRTINA 1, PRIPRAVA NA VRTANJE (FOTO: MATJAŢ NOVŠAK) SLIKA 2 - OBMOČJI OBRAVNAVE PREDVIDENIH GRADBENIH POSEGOV Z JEDRNIMI VRTINAMI S POZICIJAMI ŠESTIH VRTIN. Verodostojnost tako pridobljenih podatkov je bila med drugim potrjena pri prenovi Mariborske ceste v Celju (2005), v Ljubljani: Šumi (2004), Tribuna (2007), Kongresni trg (2009/11). 3 8 od 37 Izvedenih je bilo 6 vrtin; 3 na južnem, 3 na severnem bregu Ljubljanice. Uporabljena je bila vrtalna garnitura Ditch Witch z jedrnikom Ф 106mm. V tem primeru se za odvzem valjastega vzorca uporabi jedrno glavo in jedrnik, s katerima se pridobiva vzorec v obliki valja. Vzorec ohranja vertikalno zaporedje zemeljskih plasti in vsebuje sedimente, primerne za morebitne analize oz. makroskopski pregled. Po zaključenem vrtanju smo pridobljene vzorce premestili na delovno lokacijo, kjer smo jih dokumentirali, opisali, sedimente z arheološkim potencialom pregledali z mokrim sejanjem, preostanek vzorca pa zavrgli. Po odvzemu vzorcev so bile vrtine povrnjene v prvotno stanje - zapolnjene z betonom. S tem se je preprečilo onesnaženje talne vode. 9 od 37 REZULTATI OPIS OBMOČJA RAZISKAVE Obravnavano območje leži vzhodno od avtoceste v kraju Vrhnika. Ljubljanica ga deli na dva dela: severni in južni. Severni del poteka ob Poti na Tojnice, južni pa zajema cesto, ki se po podvozu avtoceste odcepi od Verda in teče vzporedno z avtocesto proti Ljubljanici (Slika 3, 4). SLIKA 3 - ZARIS TRASE IZVEDBE RAZISKAV - RDEČA (VIR: HTTP://WWW.GEOPEDIA.SI/#T105_X446437.5_Y91245.5_S15_B4) SLIKA 4 – ZARIS TRASE IZVEDBE RAZISKAV NA DOF-U - RDEČE (VIR: HTTP://WWW.GEOPEDIA.SI/#T105_X446437.5_Y91245.5_S15_B2) Obravnavani predel je pretežno raven in predstavlja naplavino Ljubljanice. Proti vzhodu se že širi Ljubljansko barje, krajina pa je vedno bolj barjanska. V času izvedbe del je voda močno zastajala na površini. 10 od 37 ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE Obravnavani predel leži v neposredni bližini pomembnih arheoloških najdišč. Ljubljansko barje (EŠD 9368) kot celota predstavlja arheološki potencial, kjer so bile najdene ostaline iz vseh arheoloških obdobij, od paleolitika do rimskega časa. Znana velika prazgodovinska naselbina od katere so se ohranile terase in zemljeni okopi je na hribu Tičnica nad Vrhniko. Iz bronaste dobe so tudi naselbinski ostanki v strugi Ljubije pri Verdu (13.–11. st. pr. n. št.) ter v strugi Ljubljanice na Vrhniki. Jana Horvat domneva, da je v mlajši železni dobi (2.–1. st. pr. n. št.) na Tičnici ležalo naselje keltskega plemena Tavriskov, ki so ga Rimljani kasneje poimenovali Navport (Nauportus). Grški geograf Strabon namreč poroča, da so iz Akvileje (danes Oglej/Aquileia v Italiji) vozili blago v Navport, od tam pa so ga prevažali z ladjami po rekah do Donave. Domnevno je v Navportu stala mitninska postaja (Horvat, Valoh 2009). Vrhnika - Arheološko najdišče Nauportus Dolge njive Podpeč - Arheološko območje Ljubljanica Verd - Opekarna Ljubljana - Arheološko območje Ljubljansko barje Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje SLIKA 5 – IZRIS IZ REGISTRA NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE; RDEČE: OBMOČJE OBRAVNAVE (HTTP://GISKDS.SITULA.ORG/GISKD/) Nadzor nad območjem Navporta so Rimljani verjetno vzpostavili že v prvi polovici 1. st. pr. n. št. Naselje je dobilo status vasi (vicus). Najstarejši znani del rimskega Navporta (EŠD 844) je bil zgrajen na t.i. Dolgih njivah, v neposredni bližini območja naših raziskav, in sicer najverjetneje v četrtem ali tretjem desetletju pr. n. št (slika 5). Naselje je bilo z vseh strani obdano z vodo, imelo je obzidje s stolpi. Na sredini je ležal trg, obdan s stebriščem in velikimi podolgovatimi skladišči. Na bregu zunaj obzidja je bilo odkrito rečno pristanišče (Mušič, B., Horvat, J. 2007; slika 6). 11 od 37 SLIKA 6 – VRHNIKA, DOLGE NJIVE: TLORIS RIMSKODOBNE NASELBINE (HORVAT, VALOH 2009) Preko postojanke so potekale prometne povezave med Italijo in srednjim Podonavjem. Tu so pretovarjali tovor, ki je od Italije potoval po kopnem, od tu naprej pa po plovni Ljubljanici. Še zlasti pomembno vlogo pa je postojanka igrala na koncu 1. st. pr. n. št., ko so legije prodirale v osrednje Podonavje in severni Balkan. V 1. st. n. št. pa se je pomen Navporta zmanjšal. Postojanka na Dolgih njivah je bila opuščena. Središče Navporta se je premaknilo na Breg, ki leži ob rimski cesti, na levem bregu Ljubljanice (Horvat 1990; Horvat, Valoh 2009). Poleg tega je potrebno omeniti, da je v sredini 19. stoletja na južnem bregu Ljubljanice stal opekarski obrat (Verd – Opekarna; EŠD 12527), ki je deloval do okoli l. 1965. Ostanek obrata so tudi velike glinene jame, zalite z vodo. 12 od 37 SONDIRANJE STRATIGRAFSKA SLIKA S ONDA 1 Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1 x 1 x 0,65m (na tej globini je sondo zalila voda) OPIS STRATIGRAFIJE: SE 101 (0-5 cm)– plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 102 (6-17 cm)– zbita plast temno rumeno rjavega melja (10YR 4/4) z 90% grušča (do 5 cm) = nasutje za cesto SE 103 (18-35 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10YR 4/4) glinenega melja z drobci opeke. Vsebuje železne žeblje in novoveško lončenino = nasutje SE 104 (36-55 cm)–zbita plast rumeno rjavega melja (10YR 5/6) s 15% lomljencev (do 20 cm) = nasutje SE 105 (56-65 cm) – rahla plast rumeno rjavega melja (10YR 5/6) z 20% lomljencev (do 30 cm) = nasutje 65 cm – voda SE 101 SE 102 SE 103 SE 104 SE 105 S ONDA 2 Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1 x 1 x 0,80 m (na tej globini je sondo zalila voda) OPIS STRATIGRAFIJE: SE 201 (0-4 cm) – plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 202 (5-20 cm)– zbita plast zdrobljenih opek rdečkasto rumene barve (5 YR 5/8) = nasutje SE 203 (21-30/40 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10YR 4/4) glinenega melja z drobci opeke, oglja in novoveške keramike. Vsebuje odlomke železa = nasutje SE 204 (31-40 cm)–rahla plast bledo rjavega (10YR 6/3) grušča (do 2 cm) z 20% lomljencev (do 30 cm) = nasutje SE 205 (41-50 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10YR 4/4) glinenega melja = nasutje SE 206 (51-80 cm)–rahla plast bledo rjavega (10YR 6/3) grušča (do 2 cm) = nasutje S ONDA 3 Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1 x 1 x 0,68 m (na tej globini je sondo zalila voda) OPIS STRATIGRAFIJE: 13 od 37 SE 201 SE 202 SE 204 SE 203 SE 205 SE 206 SE 301 (0-12 cm) – plast temno rjavega (10 YR 2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 302 (13-24 cm)– zbita plast zelo temno sivo rjavega (10YR3/2) melja z 90% grušča = nasutje za cesto SE 303 (25-60 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10YR 4/3) glinenega melja z drobci opeke, stekla in novoveške lončenine. = nasutje SE 304 (60-68 cm) – zbita plast rumeno rjave (10 YR 5/6 meljaste gline z manganovimi oksidi. SE 301 SE 302 SE 303 SE 304 S ONDA 4 Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: 1x1x1m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 400 (0-5 cm) – plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 401 (6-50 cm)– zbita plast peska – več leč različnih brav (siva, rumenkasta, temno siva, rdečkasta = nasutje za cesto SE 402 (50 - 60 cm) – zbita plast rumeno rjave (10YR 4/3) meljaste gline = nasutje SE 403 (60-100 cm) –plast opek in strešnikov s kosi žlindre in železa = nasutje/ruševina SE 400 SE 401 SE 402 SE 403 S ONDA 5 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1 x 1 x 0,58 m (na tej globini je sondo zalila voda) OPIS STRATIGRAFIJE: SE 500 (0-20 cm) – plast črnega (GLEY 1 2,5/N) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 501 (20-30 cm)– zbita plast sivo rumenkasto rjavega (10YR6/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje za cesto SE 502 (31-38 cm) – plast črnega (GLEY 1 2m5/N) glinenega melja SE 503 (39-58 cm)– zbita plast rjave (10YR5/3) meljaste gline z drobci opeke, žebljev in oglja = nasutje 58 cm -voda SE 500 SE 501 SE 502 SE 503 S ONDA 6 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1,5 x 1,5 x 1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 605 (78-100 cm)– zbita plast temno SE 600 (0-19 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) sivo zelene (GLEY 1 4/1) gline melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 601 (20-25/50 cm)– zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje za SE 600 SE 601 cesto SE 602 (26-32/62 cm) – zbita plast temno rumeno SE 603 SE 602 rjave (10 YR 4/6) meljaste gline z 10% lomljencev (do SE 604 SE 605 10 cm) = nasutje SE 603 (32-72 cm)– zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) peska z 85% grušča (do 3 cm) in 5% večjih lomljencev (do 20cm) = nasutje SE 604 (72-77 cm)– zbita plast rjave (10 YR 4/3) meljaste gline = nasutje S ONDA 7 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1,5 x 1,5 x 1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 700 (0-21 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 701 (22-46 cm)– rahla plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega melja s 15% lomljencev (do 20cm) in 5% modernega gradbenega materiala = nasutje za cesto SE 702 (47-100 cm) – zbita plast temno rumeno rjave (10 YR 4/6) meljaste gline z odlomkom železa S ONDA 8 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1,5 x 1,5 x 1,25 m OPIS STRATIGRAFIJE: 15 od 37 SE 700 SE 701 SE 702 SE 800 (0-20 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) glinenega melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 801 (20-35 cm)– zbita plast rjavega (10 YR 4/3) melja z 20% lomljencev (do 25 cm), 19% modernega gradbenega materiala = nasutje SE 802 (36-50/110 cm) – zbita plast temno rumeno rjave (10 YR 4/6) glinenega melja s 25% lomljencev (do 10 cm) in 20% lomljencev (do 20 cm) = nasutje SE 803 (50-125 cm)– zbita plast rdeče rumenega (7,5 YR 6/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje SE 800 SE 801 SE 802 SE 803 S ONDA 9 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1,5 x 1,5 x 0,75 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 900 (0-20 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) glinenega melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 901 (20-75 cm)– zbita plast rdeče rjavega (5 YR 5/4) peska s 60% grušča (do 3 cm) in 20% lomljencev (do 50 cm) = nasutje SE 900 SE 901 S ONDA 10 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1,5 x 1,3 x 1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1000 (0-19 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) glinenega melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1001 (20-59 cm)– zbita plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega melja z 20% lomljencev (do 25 cm) = nasutje SE 1002 (59-63 cm) –plast temno rjavega (10 YR 3/3) melja SE 1003 (63-100 cm)– zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/6) peščenega melja 16 od 37 SE 1000 SE 1001 SE 1002 SE 1003 S ONDA 11 LEGA: Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: 1,6 x 1,3 x 1 m SE 1100 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1100 (0-18 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1101 (19-75 cm)– zbita plast rjave (10 YR 4/3) gline z 10% lomljencev (do 12 cm) in odlomki modernega gradbenega materiala = nasutje SE 1102 (75-85 cm) –plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) glineno peščenega melja s 25% grušča =nasutje SE 1103 (85-100 cm)– zbita plast rjave (10 YR 5/3) peščene gline SE 1101 SE 1102 SE 1103 S ONDA 12 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: SE 1200 1,5 x 1,3 x 1,1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1200 (0-17 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1201 (18-79 cm)– zbita plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega melja s 25% lomljencev (do 25 cm) = nasutje SE 1202 (79-90 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) melja z 10% grušča (do 3cm) in 5% lomljencev (do 45cm) = nasutje SE 1201 SE 1202 SE 1203 SE 1203 (90-110 cm)– zbita plast rjave (10 YR 5/3) peščene gline S ONDA 13 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: SE 1301 1,2 x 1,5 x 1,3 m SE 1302 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1301 (0-15 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1302 (16-73 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3) meljaste gline s 25% grušča (do 5 cm) = nasutje 17 od 37 SE 1303 SE 1304 SE 1303 (74-84 cm) – zbita plast sivo rjavega (2,5 Y 5/2) glineno peščenega melja SE 1304 (85-130 cm)– sipka plast rjavega (10 YR 5/3) peščenega melja S ONDA 14 LEGA: Dokumentiran je bil V profil. VELIKOST: 1,2 x 1,2 x 1,2 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1401 (0-23 cm) – rahla plast zelo temno sivega (10 YR 3/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1402 (23-54 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) peska s 60% grušča (do 5 cm) = nasutje SE 1403 (54-66 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja SE 1404 (66-120 cm)– zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) drobnozrnatega meljastega peska z lisami sivih odtenkov SE 1401 SE 1402 SE 1403 SE 1404 S ONDA 15 LEGA: Dokumentiran je bil S profil. VELIKOST: 1,2 x 1,2 x 1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1501 (0-17 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1502 (18-54 cm)– zbita plast zelo temno sivo rjavega (10 YR 3/2) melja s 30% grušča (do 3 cm) = nasutje SE 1503 (55-85 cm) – plast temno sivega (10 YR 3/1) melja močno prepredenega s koreninskim prepletom = pokopana tla SE 1504 (86-100 cm)– zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) drobnozrnatega meljastega peska melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša 18 od 37 SE 1501 SE 1502 SE 1503 SE 1504 S ONDA 16 LEGA: Dokumentiran je bil V profil. VELIKOST: SE 1601 1,2 x 1,2 x 1,1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1601 (0-19 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1602 (20-110 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) drobnozrnatega meljastega peska s sivimi lisami SE 1602 S ONDA 17 LEGA: Dokumentiran je bil V profil. VELIKOST: SE 1701 1,2 x 1,2 x 1,08 m SE 1702 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1703 SE 1701 (0-17 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1702 (18-54 cm)– sipka plast temno rdečega (2,5 YR 3/6) peska z 90% opek in strešnikov = nasutje SE 1703 (55-85 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) peščenega melja z drobci oglja SE 1704 (86-100 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) drobnozrnatega meljastega peska s sivimi lisami SE 1704 S ONDA 18 LEGA: Dokumentiran je bil V profil. VELIKOST: 1,2 x 1,2 x 1,13 m SE 1801 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1801 (0-18 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom vsebuje odlomke moderne lončenine = ruša SE 1802 (18-56 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 YR 4/3) drobnozrnatega meljastega peska z drobci oglja SE 1803 (57-84 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) drobnozrnatega meljastega peska SE 1804 (85-113 cm) – zbita plast olivno rjavega (10 YR 4/3) drobnozrnatega meljastega peska 19 od 37 SE 1802 SE 1803 SE 1804 S ONDA 19 LEGA: Dokumentiran je bil V profil. SE 1901 VELIKOST: 1,2 x 1,2 x 1,1 m SE 1902 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 1901 (0-27 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 1902 (18-56 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 YR 4/3) drobnozrnatega meljastega peska SE 1903 (57-84 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) drobnozrnatega meljastega peska SE 1903 S ONDA 20 LEGA: Dokumentiran je bil V profil. VELIKOST: 1,5 x 1,5 x 1,1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2000 (0-11 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 3/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2001 (11-64 cm) – rahla plast zelo temno sivo rjavega (10 YR 3/2) peščenega melja z 20% lomljencev (do 30cm), 10% modernega gradbenega materiala, moderne lončenine in odlomki stekla = nasutje SE 2002 (64-73 cm) – zbita plast z olivno rjave (10 YR 4/3) meljaste gline s 5% lomljencev (do 30cm) in drobci oglja = nasutje SE 2003 (73-87 cm) – zbita plast sivega (10 YR 5/2) peska = nasutje SE 2004 (87-92 cm) – zbita plast olivno rjavega (10 YR 4/3) melja SE 2005 (92-110 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/6) glinenega melj S ONDA 21 LEGA: SE 2000 SE 2001 SE 2002 SE 2003 SE 2004 SE 2005 SE 2100 Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: SE 2101 1,5 x 1,4 x 1,1 m SE 2102 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2100 (0-25 cm) – rahla plast sivega (10 YR 3/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2102 (41-100 cm) –zbita plast sivega (2,5 YR 4/3) glinenega melja 20 od 37 S ONDA 22 LEGA: Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: SE 2200 1,4 x 1,3 x 1,15 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2201 SE 2200 (0-20 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2201 (20-45 cm) – zbita plast sivo rumenkasto rjavega (10 YR 6/6) peska z 85% grušča in 5% lomljencev (do 15cm) =nasutje SE 2202 (45-80 cm) –zbita plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega melja SE 2203 (80-100 cm) –zbita plast temno rumeno rjave (10 YR 4/6) meljaste gline SE 2202 SE 2203 S ONDA 23 LEGA: Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: 1,5 x 1,3 x 1,25 m SE 2300 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2301 SE 2300 (0-16 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2301 (16-45 cm) – sipka plast sivo rumenkasto rjavega (10 YR 6/6) peska z 90% grušča = nasutje SE 2302 (45-90 cm) – sipka plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega melja SE 2303 (90-125 cm) –zbita plast temno rumeno rjave (10 YR 4/6) meljaste gline SE 2302 SE 2303 S ONDA 24 LEGA: Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: SE 2400 1,4 x 1,8 x 1,1 m SE 2401 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2400 (0-20 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2401 (20-38 cm) – sipka plast sivo rumenkasto rjavega (10 YR 6/6) peska z 90% grušča = nasutje SE 2402 (38-61 cm) –plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega melja z odlomki modernega gradbenega materiala SE 2403 (61-110 cm) –zbita plast temno rumeno rjave (10 YR 4/6) meljaste gline 21 od 37 SE 2402 SE 2403 S ONDA 25 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,7 x 1,3 x 1,2 m SE 2501 SE 2500 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2500 (0-10 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2501 (10-28 cm) – zbita plast sivo rumenkasto rjavega (10 YR 6/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje SE 2502 (28-52 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega melja SE 2503 (52-120 cm) –zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/6) drobnozrnatega meljastega peska SE 2502 SE 2503 S ONDA 26 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,9 x 1,3 x 1,2 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2600 (0-15 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2601 (15-47 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3) peščenega melja SE 2602 (47-120 cm) – zbita plast temno rumeno rjave (10 YR 4/6) meljaste gline z lečami temno rumenorjavega (10 YR 4/6) drobnozrnatega peska SE 2600 SE 2601 SE 2602 S ONDA 27 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,7 x 1,2 x 1,1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2700 (0-11 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2701 (11-55 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3) peščenega melja SE 2702 (55-110 cm) – zbita plast temno rumeno rjave (10 YR 4/6) peščene gline 22 od 37 SE 2700 SE 2701 SE 2702 S ONDA 28 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: SE 2800 1,8 x 1,3 x 1,22m SE 2801 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2800 (0-15 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2801 (15-65 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3) peščenega melja z odlomkom novoveškega gradbenega materiala SE 2802 (65-122 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/6) drobnozrnatega meljastega peska SE 2802 S ONDA 29 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,7 x 1,2 x 1,1 m SE 2900 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 2900 (0-14 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 2901 (14-54 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3) peščenega melja SE 2902 (54-110 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/6) drobnozrnatega meljastega peska z lečo sivega (10 YR 4/6) drobnozrnatega peska SE 2901 SE 2902 S ONDA 30 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,7 x 1,3 x 1,5 m SE 3000 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3000 (0-20 cm) – rahla plast črnega (10 YR 2/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 3001 (20-80 cm) – kompaktna plast rjavega (10 Y 4/3) peska z 90% grušča (do 3 cm) z bogatim koreninskim prepletom = nasutje SE 3002 (80-150 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja 23 od 37 SE 3001 SE 3002 S ONDA 31 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,9 x 1,3 x 1,1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3100 (0-10 cm) – rahla plast temno rumeno rjavega (10 YR 3/4) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 3101 (10-25 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (2,5Y 4/2) melja s 15% lomljencev (do 8 cm) = nasutje SE 3102 (25-45 cm) – zbita plast svetlo rumeno rjavega (10 YR 6/4) peščenega melja z 90%grušča (do 3 cm) = nasutje SE 3103 (45-70 cm) – zbita plast olivno rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja SE 3104 (70-100 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/6) drobnozrnatega glineno meljastega peska SE 3100 SE 3101 SE 3102 SE 3103 SE 3104 S ONDA 32 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,7 x 1,4 x 0,65 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3200 (0-6 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10 YR 2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 3201 (6-30 cm) – zbita plast rumeno rdečega (5 YR 5/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje SE 3202 (30-60 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/6) meljastega peska z 10% lomljencev (do 10 cm), 5% lomljencev (10-55 cm) in odlomki modernega gradbenega materiala = nasutje SE 3203 (31-65 cm) – zbita plast svetlo rumeno rjavega (10 YR 6/4) peska s 60% grušča (do 3 cm) in 30% lomljencev (do 40 cm) = nasutje za cesto SE 3200 SE 3201 SE 3203 SE 3202 S ONDA 33 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: SE 3300 1,8 x 1,5 x 0,79 m SE 3301 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3300 (0-6 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10 YR 2/2) melja, prepredenega s koreninskim prepletom = ruša 24 od 37 SE 3302 SE 3303 SE 3301 (6-35 cm) – zbita plast rumeno rdečega (5 YR 5/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje SE 3302 (35-50 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3) meljastega peska z 90% lomljencev (do 8 cm) = nasutje SE 3303 (50-77 cm) – zbita plast svetlo rumeno rjavega (10 YR 6/4) peska s 80% grušča (do 3 cm) in 10% lomljencev (do 40 cm) = nasutje S ONDA 34 LEGA: Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: 1,8 x 1,3 x 1,15 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3400 SE 3400 (0-13 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10 YR 2/2) melja, prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 3401 (13-50 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) meljastega peska z odlomki novoveške lončenine, stekla in drobci oglja = nasutje SE 3402 (50-80 cm) – sipka plast svetlo rumeno rjavega (10 YR 6/4) peska s 70% grušča (do 3 cm) in 10% lomljencev (do 50 cm) = nasutje SE 3403 (80-115 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) drobnozrnatega meljastega peska z drobci novoveškega gradbenega materiala SE 3400 SE 3402 SE 3403 S ONDA 35 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,7 x 1,4 x 0,90 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3500 (0-11 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10 YR 2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 3501 (11-66 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja z drobci oglja in novoveške opeke = nasutje SE 3501 (11-66 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja z drobci oglja in novoveške opeke = nasutje SE 3502 (11-90 cm) – zbita plast peska iz več slojev (rdeč, siv) s 70% grušča (do 3 cm) in 20% lomljencev (do 60 cm) = nasutje SE 3503 (66-90 cm) – zbita plast olivno rjavega (10 YR 4/3) meljastega peska 25 od 37 SE 3500 SE 3501 SE 3502 SE 3503 S ONDA 36 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: SE 3600 1,7 x 1,3 x 1,2 m SE 3601 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3602 SE 3600 (0-20 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (10 YR 2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 3601 (20-51 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3) peščenega melja z 10% lomljencev (do 12 cm) in plastično vrečko = nasutje SE 3602 (51-80 cm) – zbita plast olivno rjavega (2,5 Y 4/3) meljastega peska z drobci oglja = pokopana tla SE 3603 (80-120 cm) – zbita plast rumeno rjavega (10 YR 5/4) drobnozrnatega meljastega peska SE 3603 S ONDA 37 LEGA: Dokumentiran je bil Z profil. SE 3703 VELIKOST: SE 3702 1,75 x 1,6 x 0,80 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3700 (0-20 cm) – rahla plast zelo temno rjavega (7,5 YR 2/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 3701 (20-50 cm) – zbita plast rumeno rdečega (5 YR 4/6) meljastega peska z 20% opeka = nasutje/posutje SE 3702 (20-50) – zid zgrajen iz rdečih opek (2,5 YR 4/6), brez vezave; teče v smeri V-Z; ohranjen je v višini treh opek = zid SE 3703 (50-63 cm) – opečnat tlak rdeče barve (2,5 YR 4/6); opeke so postavljene navpično. SE 3704 (63-70 cm) – zbita plast rdeče rumenega (7,5 YR 6/6) meljastega peska = izravnava pod opečnatim tlakom SE 3705 (70-80 cm) – zelo zbita plast roza (2,5 Y 8/4) malte = tlak SE 3706 (70-80 cm) – plast opek, delno zdrobljenih = ruševina SE 3705 SE 3700 SE 3701 SE 3700 SE 3704 SE 3706 SE 3705 26 od 37 SE 3702 S ONDA 38 LEGA: SE 3800 Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: SE 3801 1,4 x 1,3 x 1 m SE 3804 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3802 SE 3800 (0-14 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 4/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 3801 (14-52/65 cm) – zbita plast temno sivega (10 YR 4/1) peska z 90% grušča in lečo rumeno rjavega (10YR 5/4) peščenega melja z novoveškim gradbenim materialom = nasutje SE 3802 (65-100 cm) – zbita plast temno sivega (10 YR 4/1) peščenega melja z lečo olivno sivega (5 Y 5/2) meljastega peska s 30% grušča = polnilo vkopa SE 3803 SE 3803 (60-100 cm) – vkop nepravilne oblike; vkopan iz nivoja SE 3804 SE 3804 (51-70 cm) – zbita plast temno zeleno sivega (GLEY 1 4/1) glineno peščenega melja z 1% novoveškega gradbenega materiala SE 3805 (70-100 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10YR 4/4) glinenega melja SE 3803 SE 3805 S ONDA 39 LEGA: Takoj pod rušo je ležal betonski jašek. Sonda ni bila dokumentirana. VELIKOST: 1,4 x 1,3 x 0,1 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 3900 (0-10 cm) – rahla plast temno sivega (10 YR 4/1) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša S ONDA 40 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: SE 4000 SE 4001 1,5 x 1,3 x 1,05 m SE 4002 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 4000 (0-13/30 cm) – rahla plast črnega (GLEY 12,5/N) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 4001 (13-22 cm) – zbita plast svetlo rumeno rjavega (10 YR 6/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje 27 od 37 SE 4003 SE 4004 SE 4002 (22/30-40 cm) – zbita plast zelo temno sivega (10 YR 3/1) peščenega melja = nasutje za cesto SE 4003 (40-70 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (2,5 YR 4/2) glinenega peščenega melja SE 4004 (70-105 cm) – zbita plast rjavega (10YR 5/3) drobnozrnatega meljastega peska S ONDA 41 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,5 x 1,3 x 0,9 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 4100 SE 4100 (0-11 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 4101 (11-42 cm) – zbit pesek (več plasti: zelo rjava 7,5YR 5/6; temno siva 10 YR 4/1; rjava 10YR 5/3) z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje za cesto SE 4102 (42-60 cm) – zbita plast rjavega(10 YR 5/3) drobnozrnatega meljastega peska z odlomki novoveškega gradbenega materiala SE 4103 (60-90 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) glinenega melja SE 4101 SE 4102 SE 4103 S ONDA 42 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,7 x 1,3 x 1 m SE 4200 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 4200 (0-11 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 4201 (11-40 cm) – zbita plast sivorjavega (10YR 5/2) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje za cesto SE 4202 (40-55 cm) – zbita plast zelo temno sivo rjavega(2,5 Y 3/2) meljastega peska z odlomki novoveškega gradbenega materiala, malte ipd. = nasutje SE 4203 (55-100 cm) – zbita plast rjavega (10 YR 4/3) glinenega melja S ONDA 43 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. VELIKOST: 1,5 x 1,3 x 1 m 28 od 37 SE 4201 SE 4202 SE 4203 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 4300 (0-22 cm) – zbita plast peska (več plasti: sivo rjava 10YR 5/2; temno siva 10 YR 4/1; rjava 10YR 5/3) z 90% grušča (do 3 cm) z odlomki novoveškega gradbenega materiala = nasutje za cesto SE 4301 (22-50 cm) – zbita plast rjavega (10YR 4/3) peščenega melja SE 4302 (50-100 cm) – zbita plast olivno rjavega(2,5 Y 4/3) meljastega peska; proti vzhodu plast postaja bolj sivkasta SE 4300 SE 4301 SE 4302 S ONDA 44 LEGA: Dokumentiran je bil J profil. Na globini -0,7m smo naleteli na Telekomov kabel. VELIKOST: 1,5 x 1,35 x 0,7 m SE 4400 OPIS STRATIGRAFIJE: SE 4400 (0-12 cm) – rahla plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 4401 (12-36 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) peščenega melja = nasutje SE 4402 (36-65 cm) –plast temno sivega (10 YR 4/2) meljastega peska z grudami sivo rjave (2,5 Y 5/2) gline z odlomkom novoveškega gradbenega materiala = nasutje SE 4403 (65-70 cm) – zbita plast temno rumeno rjavega (10 YR 4/4) glineno meljastega peska = zasutje SE 4401 SE 4402 SE 4403 S ONDA 45 LEGA: Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: 1,5 x 1,3 x 0,80 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 4500 SE 4500 (0-15 cm) – rahla plast rjavega (10 YR 4/3) melja, močno prepredenega s koreninskim prepletom = ruša SE 4501 (15-65 cm) – zbita plast rdeče rjavega (5 YR 4/2) peščenega melja s 30% grušča (do 3 cm) in 5% lomljencev (do 20cm) = nasutje za cesto SE 4502 (65-80 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (10 YR 4/2) glinenega melja 29 od 37 SE 4501 SE 4502 S ONDA 46 LEGA: Ob čistilni napravi. Dokumentiran je bil Z profil. VELIKOST: SE 4600 1,4 x 1,3 x 0,85 m OPIS STRATIGRAFIJE: SE 4601 SE 4600 (0-19 cm) – zbita plast močno rjavega (7,5 YR 4/6) peska z 90% grušča (do 3 cm) = nasutje SE 4601 (19-65 cm) – zbita plast temno sivo rjavega (2,5 YR 4/2) glinenega melja z 10% grušča (do 10 cm) = nasutje SE 4602 (65-85 cm) – zbita plast rjavega(10 YR 4/3) glinenega melja SE 4602 NAJDBE Arheološko gradivo, ki je bilo najdeno s testnimi sondami, vse sodi v čas mlajših zgodovinskih obdobij. Pretežno gre za moderni čas (opeke, žeblji, steklo, lončenina), nekaj najdb morda lahko pripišemo novemu veku. Posledično v primarno obdelavo ni bila zajeta nobena najdba. VRTANJE GEOLOŠKA OPREDELITEV Čeprav se globine posameznih horizontov in njihove debeline od vrtine do vrtine spreminjajo, lahko pri vseh vrtinah opredelimo splošno poenostavljeno stratigrafijo: nasutja in tla na nasutjih; ilovica, mulj, psevdoglej, brez karbonata; drobnozrnat pesek in muljast pesek - kremenova zrna, karbonat v muljasti frakciji. Glede na poznavanje geološke situacije in holocenskih sedimentacijskih okolij na obrobju Ljubljanskega barja lahko to situacijo razlagamo na naslednji način: Drobnozrnat pesek s kremenovimi zrni je sediment potokov iz severa (Podlipščica, Lahovka), morda tudi iz jugovzhoda (Borovniščica), ki so se nekoč izlivali v jezero. Postavlja se vprašanje, ali so bili ti sedimenti odloženi na poplavni ravnini (kopno) ali v jezerski delti. Pri iskanju odgovora je bistveno, da se med kremenovimi zrni v pesku pojavlja delno karbonatna muljasta frakcija. Moja interpretacija tega karbonata je, da gre za avtigen jezerski karbonat in da je ta sediment nastajal v deltnem okolju v jezeru, kjer so se vanj izlivali omenjeni vodotoki. Preprosto zato, ker drugega izvora karbonata v tem primeru ne morem predvidevati. Torej je ta sediment sestavljen iz avtohtonega (avtigenega) karbonata ter alohtonega aluvialnega drobnozrnatega peska (pretežno kremenova sestava). Ljubljanica je svojo strugo vrezala v te sedimente kasneje. Ilovica, mulj oziroma psevdoglej je sediment omenjenih vodotokov. Jezerskega okolja v času njihovega naplavljanja na tem mestu ni bilo več, gre za sediment poplavne aluvialne ravnine. 30 od 37 OPIS VRTIN IN ANALIZA SEDIMENTOV Pri opisih vrtin so združena geologova in arheologova opažanja (slika 7-12). Po definiranju mejnih površin med plastmi je bila vsebina jeder mokro sejana in najdbe ovrednotene. Vrh vrtine in zgornji nivo arheološko sterilne podlage sta navedena z absolutnimi kotami, ostale plasti pa navedene v relativnih dimenzijah (od vrha, oz. ocenjena debelina - podatki v drugem stolpcu so v cm). Legenda: Xxx m nmv. -xx m -xx m Xxx m nmv. arheološko nezanimive plasti - sodobna zasutja in izravnava novodobnega terena; absolutna nadmorska višina vrha vrtine Šibek arheološki potencial - plasti, ki vključujejo arheološke informacije arheološka plast z zmernimi arheološkimi indici; ocenjena debelina plasti arheološka plast z intenzivnimi indici arheološkega potenciala (omemba najdb, struktur ipd.); ocenjena debelina arheološko sterilna plast - t.i. geološka podlaga; abs. nadmorska višina Vrtina 1; VRH : 291,55 M NM ; GLOBINA : 4M Datum vrtanja: 12. 01. 2013 291,55 m nm 0 – 20 drobljiva obdelovalna tla; horizont Ap 20 – 60 drobljivo nasutje drobljive svetlo rjave peščene gline; kosi opeke in drobci oglja 60 – 70 zbit temno rjav gozdni humus; veliko organskih snovi – pokopana tla 70 – 85 zbito nasutje svetlo rumenkasto rjave meljaste gline; odlomki lončenine 85 – 100 drobljivo nasutje rdečkasto rjavega peščenega melja; velika količina preperele opeke 100 – 118 drobljiv nasip črne peščene gline; kosi opeke, velika količina oglja 118 – 170 zbita rumenkasto rjava ilovica z vidnimi sledovi laminacije (psevdoglej) 170 m izmenjujoč oksidiran in reduciran kremenov drobnozrnat pesek in muljast drobnozrnat kremenov pesek 290,37 m nm SLIKA 7: OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 1. 31 od 37 Vrtina 2 ; VRH : 290,8 M NM ; GLOBINA : 6M Datum vrtanja: 12. 01. 2013 0 – 10 drobljiv rjav gozdni humus; horizont Ap 10 – 27 prekoreninjena rjava peščena glina; kosi opeke; horizont Ap 27 – 52 drobljivo nasutje temno rjave peščene gline; kosi opeke, pepel, zemlja 52 – 133 zbita rumenkasto rjava peščena ilovica z limonitno pigmentacijo (psevdoglej) 133 – 174 zbita sivkasto rjava ilovica s sledovi laminacije (psevdoglej) 174 – 220 rumenkasto rjav drobnozrnat muljast kremenov pesek 220 – 262 rjav drobnozrnat muljast kremenov pesek 262 m siv drobnozrnat muljast kremenov pesek 290,8 m nm 290,28 m nm SLIKA 8 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 2. Vrtina 3; VRH : 290,59 M NM ; GLOBINA : 6,7 M Datum vrtanja: 12. 01. 2013 290,59 m nm 288,45 m nm 0 – 30 drobljiv temno rjav gozdni humus; horizont Ap 30 – 50 drobljivo nasutje temno rjave peščene ilovice; pepel, kosi opeke in drobci oglja; 50 – 98 čvrsto nasutje rjave peščene ilovice 98 – 106 nasutje zbite rjave ilovice 106 – 215 čvrsto nasutje rdečkasto rjave peščene ilovice; drobci opeke 215 – 260 mehek rjav oksidiran droben muljast kremenov pesek 260 – 285 droben muljast kremenov pesek 285 – 380 mehka rumeno rjava ilovica s sledovi laminacije (psevdoglej) 380 m drobljiv drobnozrnat rumenkasto rjav muljast pesek z mestoma jasno laminacijo SLIKA 9 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 3. 32 od 37 Vrtina 4; VRH : 290,66 M NM ; GLOBINA : 5M Datum vrtanja: 31. 01. 2013 290,66 m nm 289,36 m nm 0 – 10 travna ruša 10 – 30 drobljivo nasutje temno sive peščene gline; omet, pepel in gramoz 30 – 120 drobljivo nasutje rumenkasto rjavega industrijskega lomljenca; kosi opeke in drobci oglja 120 – 130 nasutje zbite rdečkasto rjave muljaste ilovice (psevdoglej); kosi opeke, odlomki lončenine (glazirana) in drobci oglja 130 – 200 gnetljiva sivkasto rjava muljasta ilovica (psevdoglej) 200 – 295 zbita rdečkasto rjava muljasta ilovica 295 – 450 plastičen siv muljast droben pesek 450 – 460 mehek temno siv muljast droben pesek 460 m drobljiv siv muljast droben pesek SLIKA 10 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 4. Vrtina 5; VRH : 290,46 M NM ; GLOBINA : 6,2 M Datum vrtanja: 31. 01. 2013 290,46 m nm 288,86 m nm 0 – 40 zbito nasutje industrijskega lomljenca (gramoz) 40 – 150 zbito nasutje rjave peščene gline; oglati kamenčki velikosti do 2 mm, drobci oglja 150 – 160 sipko nasutje temno sivega separiranega apnenčevega drobljenca (1 mm) 160 – 245 gnetljiva oksidirana rdečkasto rjava muljasta ilovica (psevdoglej) 245 – 290 delno oksidiran peščen mulj 290 – 370 plastičen peščen mulj; drobci plavljenega lesa na 370 370 – 445 drobljiv siv muljast droben kremenov pesek 445 → siv kremenov pesek; drobci plavljenega oglja SLIKA 11 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 5. 33 od 37 Vrtina 6 ; VRH : 290,21 M NM ; GLOBINA : 6,3 M Datum vrtanja: 31. 01. 2013 290,21 m nm 289,46 m nm 0 – 75 zbito temno rjavo zemljeno nasutje; gramoz do 6 cm 75 – 100 zbita oksidirana svetlo rjava peščena ilovica 100 – 170 gnetljiva rdečkasto rjava laminirana ilovica (psevdoglej) 170 – 210 mehka rjavkasto siva muljasta ilovica (psevdoglej) 210 – 240 drobljiva siva laminirana peščena ilovica 240 m izmenjujoč oksidiran in reduciran drobnozrnat kremenov pesek in muljast drobnozrnat kremenov pesek SLIKA 12 - OPISI PLASTI Z RAZDELITVIJO V ARHEOLOŠKE KATEGORIJE V VRTINI 6. 34 od 37 INTERPRETACIJA REZULTATOV Z opravljenimi sondažnimi raziskavami na večjem delu obravnavanega območja nismo ugotovili arheološkega potenciala. To ni presenetljivo, saj so bile raziskave omejene na območje tik ob cesti, kjer je več 10 cm debelo nasutje za cestišče (tampon peska, grušča, večjih lomljencev). Le na nekaterih predelih smo naleteli na intaktne sedimente (meljast pesek in peščen melj, ki sta mestoma nekoliko zaglinjena). Te plasti večinoma niso vsebovale arheoloških najdb. Odkritih je bilo le nekaj modernih in novoveških najdb (gradbeni material, lončenina, žeblji,…), ki izhajajo iz nasutjih oz. plasti tik pod njimi. Glede na globino sond ne moremo trditi, da pod temi plasti ni morebitnih intaktnih arheoloških plasti. Vendar pa predvideni vodovod to teh plasti ne bo segel, saj je predvidena globina cca. -0,8m pod površino cestišča. Le v sondi 37 smo naleteli na ohranjene strukture. Odkrit je bil opečnat zid in prav tako opečnat tlak, pod katerim je bil debelejši betonski estrih. Glede na lokacijo predvidevamo, da gre za ostanke nekdanje opekarne. Tudi analiza podatkov pridobljenih iz jeder vrtin je dala podobne rezultate. V jedrih je sicer pridobljenih nekaj antropogenih sledov neznanega izvora (plavljen les in oglje – V2, 3 in 5) iz plasti drobnozrnatega muljastega peska. Vendar gre tudi v tem primeru za razmeroma mlade ostaline (moderni izvor). 35 od 37 LITERATURA IN VIRI HORVAT J., VALOH D. 2009, Nauportus – DEDI. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. hHORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela 1. razreda SAZU 33. - Ljubljana. MUŠIČ, B., HORVAT, J. 2007, Nauportus – an Early Roman trading post at Dolge njive in Vrhnika. - Arheološki vestnik 58, 219–283. Ljubljana. NOVŠAK M. 2008, Vrednotenje arheološkega potenciala z metodo jedrnih vrtina: metoda, stanje. Izkušnje, prednosti in slabosti. Arheo 25, 69-78. http://arkas.zrc-sazu.si/index.php?kaj=home.main http://rkd.situla.org/ http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp 36 od 37 PRILOGE 37 od 37 446682,65 91058,81 446513,48 91057,91 446610,46 90881,34 Priloga 1/1 - Lokacija testnih jarkov in vrtin Testni jarki Vrtine 446504,55 90675,42 446655,69 90675,42 M 1:1000 446503,12 91445,71 446621,87 91447,33 446614,58 91295,86 Priloga 1/2 - Lokacija testnih jarkov in vrtin Testni jarki Vrtine 446513,48 91057,91 446682,65 91058,81 M 1:1000 446674,38 91836,39 446530,47 91835,96 446615,28 91683,12 Priloga 1/3 - Lokacija testnih jarkov in vrtin Testni jarki Vrtine 446503,12 91445,71 446621,87 91447,33 M 1:1000 446532,45 92212,03 446780,83 92182,94 446641,72 92032,60 Priloga 1/4 - Lokacija testnih jarkov in vrtin Testni jarki Vrtine 446530,47 91835,96 446674,38 91836,39 M 1:1000 446778,74 92333,23 447012,85 92325,69 446917,43 92294,63 447007,84 92219,65 446780,83 92182,94 Priloga 1/5 - Lokacija testnih jarkov in vrtin Testni jarki Vrtine M 1:1000 1 1 2 3 4 5 6 291 m nm -1 -2 -3 -4 -5 -6 -7 ARHEOLOŠKE RAZISKAVE NA TRASI VODOVODA VRHNIKA (ŠKOF) - VRHNIKA (ŠČETINARNA) Priloga 2 - Fotokompozit jeder LEGENDA: Šibek arheološki potencial Zmeren arheološki potencial Intenziven arheološki potencial Arheološko sterilno 12.02.2013 Avtor: Matjaž Novšak
© Copyright 2024