1. No category

POROČILO O REALIZACIJI LDN
za šolsko leto 2013/2014
~1~
KAZALO
1. Uvod........................................................................................................................................... 3
2. Povzetek .................................................................................................................................... 4
3. Realizacija letnega delovnega naĉrta po enotah in sluţbah
3.1 Osnovna šola.................................................................................................................. 9
3.2 Srednja šola.................................................................................................................. 40
3.3 Dom - Vzgoja ................................................................................................................ 48
3.4 Svetovalna sluţba
3.4.1 Socialna sluţba ................................................................................................... 65
3.4.2 Kliniĉni psiholog za osnovnošolske otroke ........................................................... 67
3.4.3 Psiholog na srednji šoli ........................................................................................ 68
3.5 Šolska knjiţnica ............................................................................................................ 69
3.6 Inkluzivni tim mobilne sluţbe ....................................................................................... 72
3.7 Zdravstvena sluţba
3.7.1 Ambulanta ........................................................................................................... 76
3.7.2 Zdravstvena nega in oskrba ................................................................................ 79
3.7.3 Enota medicinske rehabilitacije............................................................................ 82
3.8 Tehniĉne sluţbe ............................................................................................................ 89
3.9. Skupne sluţbe ............................................................................................................... 92
3.9.1 Raĉunovodstvo .................................................................................................... 92
3.9.2 Organizator raĉunalniške dejavnosti .................................................................... 92
~2~
1.
UVOD
Center za izobraţevanje rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, CIRIUS Kamnik, je bil ustanovljen s
Sklepom Vlade Republike Slovenije dne 28. 10. 2008, na podlagi drugega odstavka 41. ĉlena Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno preĉišĉeno besedilo,
36/08). Sklep o ustanovitvi je bil dopolnjen s spremembama sklepa z dne 27. 7. 2010 in dne 17.7. 2014.
Pred imenom CIRIUS Kamnik se je imenoval Dom invalidne mladine od 1947. leta in nato ZUIM Kamnik
do leta 2008.
Zavod CIRIUS Kamnik je v preteklem šolskem letu deloval skladno z nalogami, opredeljenimi v
ustanovitvenem aktu, skladno z veljavno zakonodajo in z vizijo zavoda ter skladno z Letnim delovnim
naĉrtom, ki ga je sprejel Svet zavoda na svoji redni seji novembra 2013.
V povzetku poroĉila je prikazana realizacija letnega naĉrta za celoten zavod. Za posamezne enote pa je
v nadaljevanju prikazano podrobno poroĉilo.
~3~
2.
POVZETEK
2.1 Število otrok in mladostnikov
V preteklem šolskem letu so bili v centru vkljuĉeni gibalno ovirani otroci in mladostniki z odloĉbo o
usmeritvi na dnevni in celodnevni obliki ter zunanji dijaki brez odloĉbe, ki so obiskovali srednješolske
programe. Stanje števila vpisanih ob koncu šolskega leta je prikazano v spodnji preglednici:
Preglednica 1: Število vpisanih otrok in mladostnikov po programih:
Program
1
OŠ - EIS
OŠ - NIS
PPVIZ
Skupaj OŠ
SŠ-NPI: Pomoĉnik v teh.
procesih
SŠ – NPI: Pomoţni
administrator
SŠ – SPI: Raĉunalnikar
SŠ – SPI: Administrator
SŠ – SSI: Ekonomski
tehnik
SŠ – PTI: Elektrotehnik
SŠ – PTI: Ekonomski
tehnik
SŠ – Post rehabilitacijski
praktikum
Skupaj SŠ
SŠ Rudolfa Maistra:
Maturitetni teĉaj
SŠ Rudolfa Maistra:
Ekonomski tehnik
Skupaj SŠ Rudolfa
Maistra
SKUPAJ
Dom – vzgojna skupina
Jutranje varstvo
Podaljšano bivanje
Mobilna sluţba1
1
Št. na
dnevni
obliki
2
33
23
10
66
Št. na
celodnevni
obliki
3
1
2
2
5
Zunanji
dijaki
Skupaj
š.l.
2013/14
5
34
25
12
71
Skupaj
š.l.
2012/13
6
28
19
11
58
Skupaj
š.l.
2011/12
7
22
17
11
50
8
1,214
1,316
1,090
1,224
4
6
9
19
7
3
2,714
8
12
20
26
19
0,769
8
8
13
18
13
10
34
36
30
30
25
36
1,134
1,2
1
4
3
8
5
6
1,6
2
1
2
5
8
13
0,625
4
3
2
9
10
18
0,9
5
4
7
1,25
136
120
127
1,133
2
2
4
3
0,5
1
1
3
2
0,334
3
3
7
5
0,429
210
72
65
89
76
178
82
67
74
86
182
87
65
65
72
1,180
2,085
0,970
1,203
0,883
4
5
35
101
72
65
89
62
70
99
39
39
5:6
Število otrok, ki jih obravnavajo mobilni defektologi, je prikazano v stolpcu »Število na dnevni obliki«
~4~
140
120
100
Število otrok in
mladostnikov 2013/14
80
Število otrok in
mladostnikov 2012/13
60
40
Število otrok in
mladostnikov 2011/12
20
0
Osnovna šola Srednja šola
Gimnazija
Kamnik
90
80
70
60
Število otrok in
mladostnikov 2013/14
50
40
Število otrok in
mladostnikov 2012/13
30
20
Število otrok in
mladostnikov 2011/12
10
0
Dom vzgojna
skupina
Jutranje
varstvo
Podaljšano
bivanje
90
85
80
Mobilna služba
75
70
65
2013/14
2012/13
2011/12
Število otrok in mladostnikov
~5~
2.2
Število zaposlenih
Za realizacijo letnega delovnega naĉrta so skrbeli zaposleni na posameznih enotah CIRIUS-a. V spodnji
preglednici je prikazano število zaposlenih ob koncu šolskega leta. Primerjalno je prikazano število
zaposlenih ob koncu šolskega leta 2011/12 in 2012/13.
Preglednica 2: Število zaposlenih v CIRIUS na dan 31.8.2014:
Delovno mesto
1
Direktor
V. d. direktorja
Ravnatelj
Pomoĉnik ravnatelja
Zdravnik
Koordinator zdrav. sluţbe in vodja zdrav nege in oskrbe
Vodja medicinske rehabilitacije
Vodja tehniĉnih sluţb
Vodja raĉunovodske sluţbe in raĉunovodja
Svetovalni delavec
Knjiţniĉar
Organizator raĉunalniške dejavnosti
Uĉitelj v osnovni šoli
Mobilni uĉitelj za dodatno strokovno pomoĉ
Uĉitelj v srednji šoli
Vzgojitelj
Uĉitelj v jutranjem varstvu in v oddelku podaljšanega bivanja
Fizioterapevt
Fizioterapevt – pripravnik
Delovni terapevt
Delovni terapevt – pripravnik
Logoped
Logoped – pripravnik
Bolniĉar
Spremljevalec pri izvajanju hipoterapije
Dipl. medicinska sestra v ambulanti
Srednja medicinska sestra
Zdravstveni administrator
Varuh negovalec V spremljevalec
Varuh negovalec V
Poslovni sekretar – tajnica
Administrativni delavec – kadrovski referent
Knjigovodja
Kuhar V – vodja kuhinje
Kuhar IV
Kuharski pomoĉnik
Ekonom
Garderober
Perica – likarica
Vratar
Hišnik
Vzdrţevalec opreme – tehniĉni delavec
Voznik
Vzdrţevalec bazenske tehnik in reševalec iz vode
Delavec v hlevu – tehniĉni delavec
Skupaj NDČ / DČ
SKUPAJ
Skupaj š.l.
2013/14
NDČ/DČ
2
1
2
1
1
1
1
1
1
4
1
1
16/2
4/4
22
10/2
7/2
7/1
6
3
1
2
1
10
1
28/1
17
1
1
3
1
1
3
1
1
3
2
1,5
1
2
2
1
173/13
186
Skupaj š.l.
2012/13
NDČ/DČ
3
1
Skupaj š.l.
2011/12
NDČ/DČ
4
1
3
1
0
1
1
1
1
4
1
1
16/0,5
4/5,5
23
9/6
3/3
7/1
/1
6
0
3
0
1
2
1
10
1
28,5/2,5
17
1
1
3
1
2
3
1
1
3
1/1
1,5
1
2
2
1
170,5/19,5
190
3
1
1
1
1
/1
1
4
1
1
18
3/5
23
10/6
5
9
6/1
/1
2
/1
1
2
1
10/1
1
28/3
16/1
1
1
3
1
2
3
1
1
3/1
2
1,5
1
2
1
1
174,5/21
195,5
2:3
5
0,66
1
1
1
1
1
1
1
1
1,09
0,84
0,96
0,8
1,5
1
1
1
1
1
1
1
1
0,94
1
1
1
1
1
0,5
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
0,979
0,979
~6~
Število zaposlenih na dan 31. avgusta
196
194
192
190
188
186
184
182
180
2013/14
2.3
2012/13
2011/12
Izvajanje pouka in drugih dejavnosti zavoda ter informiranje
Razporeditev pouka in izpitov ter prostih dni je bila skladna s Šolskim koledarjem za osnovne in srednje
šole in z maturitetnim koledarjem, ki ga je sprejel minister, pristojen za šolstvo. Dejavnosti, ki smo jih
uvrstili v šolski koledar so bile realizirane, vsebinsko pa je realizacija opisana v poroĉilih vsake
organizacijske enote zavoda.
2.4
Realizacija prednostnih nalog v šolskem letu 2013/2014
Vodenje je bilo usmerjeno v uresniĉevanje programa razvoja ter s tem v sodelovanje in k doseganju
strateških in operativnih ciljev celotnega zavoda za uspešno vzgojno izobraţevalno ter zdravstveno
terapevtsko delo in usposabljanje vseh otrok in mladostnikov, ki so vkljuĉeni v zavod in v obravnavo
mobilne sluţbe. Za koordinacijo dela, vodenja in poslovanja je skrbel kolegij zavoda, ki ga sestavljajo
ravnatelji in vodje enot, vodi pa ga direktor zavoda. Koordinacija vsebinskih rešitev in razvojne
usmeritve na strokovnem podroĉju pa so na nivoju zavoda potekale na strokovni skupini. Zavod je svoje
storitve ponudil tudi v oţjem in širšem okolju. V zavodu smo nadaljevali z zaĉetimi projekti, s poskusom,
ki teĉe v srednji šoli in s pomoĉjo EU sredstev zastavili in izvajali projekt PDUO.
Na nivoju zavoda smo v šolskem letu 2013/14 poleg rednih aktivnosti naĉrtovali naslednje prednostne
naloge:
Izvajanje aktivnosti za izboljšanje kakovosti storitev v CIRIUS za otroke in mladostnike, starše in
zaposlene.
Izvajanje aktivnosti za obvladovanje stroškov.
Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev.
Izboljšanje materialnih in drugih pogojev za vzgojno-izobraţevalno delo, domsko dejavnost,
ambulantno dejavnost, zdravstvene terapije in zdravstveno nego.
Preglednica 3: Realizacija prednostnih nalog v CIRIUS:
Aktivnost
Izvajanje aktivnosti za izboljšanje kakovosti
storitev v CIRIUS za otroke in mladostnike,
starše in zaposlene.
Realizacija
Priprava in uveljavitev Vzgojnega programa za DU.
Priprava Namestitvenega programa.
Priprava dokumenta Naĉrt tveganja.
Intenzivni napori za zaposlitev zdravnice so privedli
do dejanske zaposlitve.
Zbrani in obdelani so vprašalniki o zadovoljstvu otrok
~7~
Izvajanje aktivnosti za obvladovanje
stroškov
Profesionalno usposabljanje strokovnih
delavcev
Izboljšanje materialnih in drugih pogojev za
vzgojno-izobraţevalno delo, domsko
dejavnost, ambulantno dejavnost,
zdravstvene terapije in zdravstveno nego
Razvoj izobraţevalno socialnega programa
in mladostnikov ter staršev. Rezultati so bili
obravnavani in so v pomoĉ pri naĉrtovanju dela.
Izvedena je bila anketa o zadovoljstvu s prehrano v
zavodu – skupina za kakovost prehrane.
Izvedena evalvacija dela strokovnih delavcev.
Pridobili smo novega konja za uporabo na podroĉju
hipoterapije, v sodelovanju s kobilarno Lipica.
Izdelana je bila rekonstrukcija podpostaje v plinsko
kotlovnico z enoto za soproizvodnjo elektriĉne in
toplotne energije – novo ogrevanje s 15.10.2013 in
kogeneracija z aprilom 2014 – zniţanje stroškov
ogrevanja za polovico.
Vzpostavljen sistem fotokopiranja – prihranek!
Vzpostavljen je sistem naroĉanja opreme in
materialov, ki omogoĉa sprotno spremljavo stroškov.
Intenzivirale so aktivnosti na podroĉju oddaje
opreme in prostorov v najem in uporabo – uspešna
trţna dejavnost.
Realiziran je bil dobrodelni koncert z namenom
pridobitve sredstev za vzpostavitev senzorne sobe.
Z naĉrtovanjem strokovnega usposabljanja in
izobraţevanja smo po enotah pridobivali nova znanja
z dogovorjenim sistemom porabe sredstev po
enotah.
Izvedena so usposabljanja za nove programe in
opremo.
Potekala je sprotna nabava materiala in opreme,
didaktiĉnih in terapevtskih pripomoĉkov potrebne za
izvajanje pouka in drugih dejavnosti.
Realizirana je bila posodobitev skupnih prostorov v
domu (dnevne sobe in 2 kuhinji ter zamenjava
lesenih omar s steklenimi stenami.
Namešĉena zašĉitne ograje na radiatorjih in zašĉite
vogalov.
Posodobitve in nove aparature v kuhinji.
Nakup brane za ravnanje v maneţi.
Zamenjava veĉjega števila jogijev v Domu.
Realizirane so bile priprave na izdelavo senzorne
sobe.
Izvedeno je bilo drugo urejanje prostorov, pleskanje,
selitev omarice za brezţiĉno povezavo iz dnevne
sobe.
Obnovljena je bila talna obloga na klanĉini.
Sanirana je bila streha nad jahalnico in v ambulanti.
Vzpostavljen je sistem spremljanja temperature v
vodovodnem omreţju.
Izdana je odloĉba MIZŠ za izvedbo projekta ESS –
Tranzicijski model – program dodatnega
usposabljanja odraslih oseb. V program so bili
vkljuĉeni štirje mladostniki, sodelovali so v razliĉnih
modulih. Razvoj modela poteka do avgusta 2015.
~8~
V nadaljevanju je v poroĉilu podrobno prikazana realizacija Letnega delovnega naĉrta po enotah
zavoda.
3. REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA PO ENOTAH IN SLUŢBAH
3.1 OSNOVNA ŠOLA
Ravnateljica Isabelle MOREL BERA, prof.dom. ped.
ORGANIZACIJA DELA
Izobraţevanje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih uĉencev smo v šol. l. 2013/2014 izvajali v
9-letnem prilagojenem programu z enakovrednim standardom za gibalno ovirane uĉence (EIS), niţjim
izobrazbenim standardom (NIS) in po posebnem programu vzgoje in izobraţevanja (PPVIZ).
Imeli smo 12 oddelkov (3 ĉiste oddelke in 9 kombiniranih oddelkov).
I. in delno II. triletje sta imela 6 oddelkov z 35 uĉenci (33 uĉencev na dnevni obliki usposabljanja in 2 na
celostnem usposabljanju), III. triletje pa 6 oddelkov s 36 uĉenci (33 uĉencev na dnevni obliki
usposabljanja in 3 na celostnem usposabljanju). Na dnevni obliki usposabljanja je bilo 66 uĉencev, na
interni 5, skupaj 71 uĉencev. Poleg omenjenih oddelkov smo imeli še 7 oddelkov mobilne sluţbe, ki
organizacijsko sodijo pod enoto osnovne šole, v katerih smo redno tedensko obravnavali in spremljali
76 otrok in mladostnikov, ki se izobraţujejo v VVZ na predšolski ravni, v veĉinskih osnovnih in srednjih
šolah. Dodatno strokovno pomoĉ smo izvajali na 50 vzgojno-izobraţevalnih zavodih po celi Sloveniji (22
VVZ, 28 OŠ in 2 SŠ).
KADROVSKA ZASEDBA
Zaposlenih je bilo 25 uĉiteljev, svetovalna delavka, knjiţniĉarka, 13 spremljevalcev in ravnateljica šole.
Preko javnih del smo imeli zaposlene 4 spremljevalce, ki so bili vkljuĉeni tudi v oddelke podaljšanega
bivanja. Skupno število zaposlenih je bilo 45.
GLOBALNA OCENA VZGOJNO-IZOBRAŢEVALNEGA PROGRAMA
Na podlagi poroĉil razrednikov in uĉiteljev ter s spremljanjem kakovosti dela ugotavljam, da so
naĉrtovane naloge realizirane. Pouk je potekal po veljavnih uĉnih naĉrtih, ki jih doloĉajo predpisani
predmetniki za posamezne predmete. Uĉna snov je bila v I. triletju po letnem delovnem naĉrtu
realizirana. Uĉitelji so oblike in metode dela ves ĉas prilagajali specifiki naših uĉencev, kjer se je poleg
vseh didaktiĉnih in metodiĉnih naĉel upoštevalo tudi naĉelo individualnega pristopa.
Povprečna udeležba učencev pri pouku v šol. letu 2013/14
Razred
Procenti
1. r. EIS
80,0%
1. r. NIS
83,3%
1. r. in 2. r. NIS
79,3%
2. EIS
86,0%
PPVIZ 2. in 3. stopnje
90,7%
3. EIS in 4. EIS/NIS
95,6%
5. in 6. EIS
84,1%
7. EIS in 9. EIS
85,8%
PPVIZ 3. in 4. stopnje
92,1%
5. in 6. NIS
91,1%
8. in 9. NIS
84,0%
PPVIZ 4. in 5. stopnje
94,0%
POVPREČNO
87,2%
~9~
Povprečna realizacija pouka v šol. letu 2013/14
Razred
1. r. EIS
1. r. NIS
1. r. in 2. r. NIS
2. EIS
PPVIZ 2. in 3. stopnje
3. EIS in 4. EIS/NIS
5. in 6. EIS
5. in 6. NIS
7. EIS in 9. EIS
PPVIZ 3. in 4. stopnje
8. in 9. NIS
PPVIZ 4. in 5. stopnje
POVPREČNO
Procenti
98,2%
100%
99,8%
99,1%
100%
96,3%
98,0%
96,1%
100,8%
105%
101,8%
99,4%
99,5%
Razred
št.
učencev
procent
uspešnosti
(%)
pop. izpiti
1. r. EIS
1. r. NIS
1. r. in 2. r. NIS
2. EIS
PPVIZ 2. in 3. stopnje
3. EIS in 4. EIS/NIS
5. in 6. EIS
5. in 6. NIS
7. EIS
PPVIZ 3. in 4. stopnje
8. in 9. NIS
9. r. EIS
PPVIZ 4. in 5. stopnje
8
6
6
5
4
6
6
8
3
4
5
6
3
75%
50%
33,4%
80%
100%
83%
100%
100%
100%
100%
100%
83%
100%
-
napredujejo
ne
napredujejo
6
3
2
4
4
5
6
8
3
4
5
5
3
2
3
4
1
0
1
0
0
0
0
0
1
0
V oddelkih I. triletja je bil tempo dela prilagojen uĉencem. Uĉitelji so izhajali iz njihovih zmoţnosti in
sposobnosti ter zanje pripravili raznolike uĉne liste in ustrezen didaktiĉni material. Med poukom so uĉne
metode prilagajali specifiĉnim potrebam posameznika. Pri vseh dejavnostih in aktivnostih šole (športni,
kulturni in naravoslovni dnevi, praznovanja itd.) je bilo vsem uĉencem omogoĉeno druţenje z vrstniki.
Pohvaliti ţelim izredno dobro in usklajeno timsko sodelovanje vseh strokovnih in drugih delavcev. K
pouku so se po urniku aktivno vkljuĉevali vzgojitelji in terapevti. Ob redovalnih konferencah smo
ugotavljali, da s takim sodelovanjem doseţemo kvalitetnejšo izvedbo posameznih vsebin,
razbremenimo uĉence, prenašamo znanja in izkušnje med delavci in dobimo vpogled, kako v vsakdanjih
neposrednih ţivljenjskih situacijah uĉenci funkcionirajo. Na konferencah smo se posvetili evalvaciji
individualiziranih programov uĉencev.
Veliko teţav pri sledenju pouka, razumevanju, sodelovanju, izkazovanju znanj in vešĉin imajo uĉenci,
kjer ni prisotna ekspresija govora. Niso v enakovrednem poloţaju z govoreĉimi vrstniki. Da opravijo
neko nalogo, porabijo veliko veĉ energije, ĉasa in truda. Tempo dela v razredu jim je zelo teţko
prilagoditi. Da bi se nauĉili uporabljati NAK, bi jim morali podaljšati šolsko leto. Še veĉje teţave imajo v
~ 10 ~
vzgojno-izobraţevalnem procesu uĉenci, ki zaradi zniţanih intelektualnih zmoţnostih in kompleksnih
teţav, ne zmorejo usvojiti uporabe NAK. Tu nastopi velika dilema in stiska uĉiteljev, kako preveriti
njihovo razumevanje in oceniti znanje. Prav zato smo letos na pedagoških konferencah in aktivih temu
podroĉju namenili posebno pozornost. Iskali smo uporabne in uĉinkovite metode in oblike dela ter
poskušali poenotiti stališĉa med uĉitelji in drugim kadrom. Nadaljevali bomo z aktivnostmi, da bomo
dosegli spremembo programov.
KAKOVOST IZVEDBE VSEBIN VZGOJNO-IZOBRAŢEVALNEGA DELA
1.
Spremljanje programov osnovne šole: Prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim
standardom za gibalno ovirane - EIS, Prilagojen program z niţjim izobrazbenim standardom -NIS,
Posebni program vzgoje in izobraţevanja - PPVIZ
2.
Specialno pedagoške dejavnosti: komunikacija, socialno uĉenje, socialne vešĉine, raĉunalniško
opismenjevanje in raĉunalništvo
3.
Izbirni predmeti
4.
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ)
5.
Dnevi dejavnosti
6.
Tekmovanja in nateĉaji
7.
Interesne dejavnosti
8.
Ozavešĉanje bralne pismenosti za uĉitelje in uĉence
9.
Šole v naravi, tabori, jadranje
10. Šolski parlament
11. Shema šolskega sadja
12. Eko dejavnosti
13. Inovacijski projekti:
Terapevtski pes v razredu
Delovni zvezek in uĉbenik za nadomestno komunikacijo NAK
Korak k sonĉku
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
Aktivi: Aktiv I. in II. triletja, II. in III. triletja ter aktiv defektologov
Sodelovanje na športnem in kulturnem podroĉju z uĉenci osnovnih šol in zavodov
Uĉbeniški sklad
Vzgojni naĉrt
Hospitacijska šola
Sodelovanje s starši
Skupina staršev za samopomoĉ
Poţarna varnost
Knjiţnica
Stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraţevanje
K toĉki 1: Spremljanje 9-letne osnovne šole
Uĉitelji so se o izvajanju uĉnih naĉrtov, medpredmetnih povezavah usklajevali in razpravljali na aktivih in
rednih tedenskih sestankih.
Izbirne predmete in specialno-pedagoške dejavnosti smo redno spremljali in evalvirali na redovalnih in
pedagoških konferencah.
Zaradi spremenjene populacije uĉencev in kompleksnosti teţav je bila izpostavljena potreba po prenovi
uĉnih naĉrtov. Uĉenci brez ekspresije govora ne zmorejo aktivno sodelovati pri pouku, zato bi bilo zanje
potrebno pripraviti nove uĉne programe. Vanje bi zajeli podaljšan ĉas za opismenjevanje in nov naĉin
preverjanja in ocenjevanja znanja. Zaradi pereĉe problematike smo MIZŠ zaprosili za dodatne ure, ki bi
bile namenjene opismenjevanju uĉencev z NAK, ki pa niso bile odobrene.
~ 11 ~
K toĉki 2: Specialno pedagoške dejavnosti
KOMUNIKACIJA
V tem šolskem letu smo pri komunikaciji ţeleli pribliţati uĉencem svet pisane besede in spodbuditi
potrebo po branju. V ta namen smo veliko ur pouka komunikacije preţiveli v knjiţnici in ĉitalnici. S tem
so si uĉenci širili literarno obzorje, bogatili besedni zaklad in literarni okus. Glavni namen je bil
spodbujati razvoj bralnih navad. Uĉenci so prebirali slikanice, enciklopedije, leksikone, najveĉ ĉasa je
bilo posveĉenega branju pravljic in iskanju odgovorov na vprašanja o naravi.
V višjih razredih je bilo pri predmetu komunikacija najveĉ pozornosti namenjene temam kot so
samozavest, spoznavanje sebe in sošolcev, socializacija ipd.
SOCIALNO UČENJE
Socialno uĉenje je uĉencem pomagalo, da so se med seboj spoznavali, se uĉili poslušati drug drugega,
razumevali in reševali razliĉne konfliktne situacije.
Skozi igro so doţivljali zadovoljstvo in uspeh, spoznavali lastno telo in pridobivali pozitiven odnos do
lastnega telesa. Spodbujalo se jih je k nebesednem in besednem izraţanju svojih misli in ţelja ter se jih
uĉilo prepoznavati ĉustva in obvladovanju ĉustvenih reakcij. Pri razliĉnih dejavnostih se je razvijala
medsebojna povezanost, obĉutek zaupanja in pripadnosti. Uĉence se je spodbujalo k vztrajnosti pri
premagovanju naporov in ovir na poti do cilja. Vzpodbujala so se njihova moĉna podroĉja.
V 9. razredu je predmet temeljil na dveh ravneh, in sicer na poklicni orientaciji in kariernem naĉrtovanje
ter medvrstniškem druţenju z uĉenci III. triade OŠ Stranje.
Uĉencem so bili predstavljeni dejavniki poklicne odloĉitve, poklici, delovna mesta, šole, ki izobraţujejo
za posamezne poklice in pogoji za vpis.
Obiskali so Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS) v Ljubljani, kjer so uĉenci individualno
izpolnjevali vprašalnik »Kam in kako«. Na osnovi vpisnih namer so imeli moţnost hospitiranja pri urah
praktiĉnega pouka v NPI pomoţni administrator in SPI administrator in raĉunalnikar. Udeleţili so se
informativnega dne in izpolnili prijavnico za vpis v srednjo šolo.
Realizirana so bila 4 medvrstniška druţenja (6/11-13, 15/1-14,26/3-14, 28/5-14) ter vikend
samostojnosti 11 – 12/4-14 . Dvakrat so druţenje naĉrtovali uĉenci - prostovoljci iz Stranj in dvakrat
uĉenci Ciriusa:
1. sreĉanje – Predstavimo se kot Cirius, kot OŠ Stranje, kot posameznik (Stranje),
2. sreĉanje – Smostojna priprava prigrizkov (Stranje),
3. sreĉanje – Vlivanje sveĉk, dvoransko balinanje (Kamnik),
4. sreĉanje – Izdelovanje zapestnic, ogrlic (Kamnik) ter
vikend samostojnosti: Eko kviz, tombola, ĉistilna akcija, polstenje volne.
Ob zakljuĉku šolskega leta so uĉenci izpolnili vprašalnik ter ocenili program in vsebino SPD. Ocena na
10 stopenjski lestvici je bila 9,7. Najvišje ocene so uĉenci podelili med vrstniškemu druţenju in vikendu
samostojnosti – 10 in podali predloge za nadaljevanje tovrstnih oblik sodelovanja.
Enako ţeljo so ob zakljuĉku leta izraţali tudi starši.
Nekoliko slabše ocenjene so bile vsebine poklicne orientacije 8,3. Uĉenci si ţelijo ogledati delovno
mesto raĉunalnikarja, ţelijo si pogovora z bivšim dijakom, ki je zakljuĉil izobraţevanje za raĉunalnikarja,
in veĉ ur hospitiranja pri praktiĉnem pouku.
RAČUNALNIŠTVO
Uĉenci so pridobivali znanja o razliĉnih raĉunalniških programih. Raĉunalnik jim je olajšal usvajanje
nekaterih uĉnih ciljev v povezavi s slovenskim jezikom, spoznavanjem okolja, likovnim poukom in
matematiĉnimi vsebinami.
Ob neposrednem delu z raĉunalnikom so uĉenci pridobivali temeljne spretnosti uporabe raĉunalnika kot
uĉnega in rehabilitacijskega pripomoĉka, ki so potrebne pri izobraţevanju in v nadaljnjem ţivljenju
(vklop in izklop raĉunalnika, uporaba smerne tipke in opreme, ki ustreza funkciji miške, uporaba
urejevalnikov besedil, povezava z internetom, izbira med dvema programoma glede na potrebe, zagon
in izhod iz programa).
~ 12 ~
V drugem in tretjem triletju so uĉenci spoznali osnovne pojme raĉunalništva, njegovo vlogo in pomen v
druţbi, pridobili temeljna znanja, spretnosti in navade za uĉinkovito in uspešno uporabo sodobne
raĉunalniške tehnologije. Razvijali so sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepili
pozitivno samopodobo. Poudarek je bil na povezovanju raĉunalništva z drugimi predmeti, in sicer z
matematiko, slovenšĉino, anglešĉino, geografijo, zgodovino, biologijo …
K toĉki 3: Izbirni predmeti
KLAVIATURA IN RAČUNALNIK 1 in 2
V izbirni predmet klaviatura in računalnik 1 so bili vkljuĉeni 3 uĉenci, v klaviatura in računalnik 2 pa
5 uĉencev. Realizacija je bila 97 %. Uĉenci so poustvarjali in ustvarjali vokalne, vokalno-instrumentalne
in instrumentalne vsebine, izbirali so izvajalske sestave, nauĉili so se samostojno orientirati v partituri,
izraţali so ustvarjalne zamisli z zvoĉnimi eksperimenti, improvizirali in glasbeno oblikovali, komponirali
in svoje doseţke javno predstavili. Svoje zamisli so uredili in jih zapisali na raĉunalnik. Obvladajo
tehniko igranja na Orffova in druga glasbila. Naĉin igranja je prilagojen psihofiziĉnim sposobnostim
uĉenca. Skupina je zelo nehomogena. Kljub velikemu prizadevanju sta iz te skupine nastopila na
razliĉnih prireditvah le dva uĉenca, in sicer na novoletni prireditvi (24. 12. 2013), dobrodelni prireditvi
(13. 2. 2014), otvoritvi razstave (10. 6. 2014) in zakljuĉni proslavi (24. 6. 2014).
ŠPORT ZA SPROSTITEV
Realizirano je bilo 30 ur pouka, kar pomeni 85,7%; realizacija je niţja zaradi bolniške odsotnosti.
Namen tega programa je nadgradnja vsebin redne športne vzgoje in spoznavanje novih, ki so z vidika
športno-rekreativnih uĉinkov pomembne za kakovostno preţivljanje prostega ĉasa v vseh ţivljenjskih
obdobjih. Tako smo veĉino ur posvetili dvoranskemu balinanju, igri nogometa z veliko ţogo, curlingu ter
vadbi v fitnesu za uĉenca, ki ne uporablja voziĉka. Predmet je obiskovalo 6 uĉencev – 2 iz 7. razreda
EIS ter 4 iz 9. razreda EIS.
RAČUNALNIŠTVO (NIS)
Pri izbirnem predmetu raĉunalništvo - urejanje besedil pridobijo uĉenci in uĉenke osnovna znanja, ki so
potrebna za razumevanje in temeljno uporabo raĉunalnika. Pridobijo si tista temeljna znanja
raĉunalniške pismenosti, ki so potrebna pri nadaljnjem izobraţevanju in vsakdanjem ţivljenju. Predmet
je ciljno naravnan. Pri predmetu raĉunalništvo-urejanje besedil uĉenke in uĉenci spoznajo osnovne
pojme raĉunalništva, spremljajo razvoj raĉunalniške tehnologije, pridobijo temeljna znanja, spretnosti in
navade za uĉinkovito in uspešno uporabo sodobne raĉunalniške tehnologije, razvijajo sposobnosti za
uĉinkovito in estetsko oblikovanje informacij, pridobivajo sposobnosti samostojnega reševanja
problemov, bogatijo svoj jezikovni zaklad in skrbijo za pravilno slovensko izraţanje.
K toĉki 4: Nacionalno preverjanje znanja - NPZ
NPZ 6. razred
Nacionalnega preverjanja znanja so se udeleţili štirje uĉenci šestega razreda. Pisali so teste iz
slovenskega jezika, matematike in angleškega jezika.
Dosegli so sledeĉe rezultate:
uĉenec
K.T.
S.K.
T.Ţ.
Ţ.A.
SLO
29t/50t , 58 %
39t/50t, 78 %
38t/50t, 76%
28t/50t, 56%
MAT
16t/49t, 33%
26t/49t, 53%
29t/49t, 59%
32t/49t, 65%
TJA
11t/48t, 23%
23t/48t, 53%
27t/48t, 56%
0t/48t, 0%
SLOVENŠČINA
Nacionalno preverjanje znanja iz slovenšĉine so uĉenci v 6. razredu EIS reševali nadpovpreĉno dobro.
Test je bil ustrezno sestavljen, izhodišĉni besedili nista bili prezahtevni. Uĉenci so lahko z ustreznimi
~ 13 ~
prilagoditvami pokazali ustrezno stopnjo bralne pismenosti. Najveĉ teţav so imeli s pisanjem
zaokroţenega besedila.
Priimek in ime
Ţ.A.
K.T.
T.Ţ.
S.K.
povpreĉje SLO
povpreĉje CIRIUS
Odstotki
56
58
76
78
62
67
Slovenščina 6. razred
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Ž.A.
K.T.
povprečje SLO
povprečje
CIRIUS
T.Ž.
S.K.
MATEMATIKA
Najboljši uĉenec je dosegel 4,53% veĉ toĉk kot je slovensko povpreĉje, najslabši uĉenec pa kar 29,47%
manj toĉk kot je slovensko povpreĉje. K slabšemu rezultatu nekaterih uĉencev je prispevala trema in
tudi to, da so imeli pouk matematike v kombinaciji s 5. razredom in eno uro tedensko v kombinaciji z
raĉunalništvom. Doseţeni rezultati so zadovoljivi, ĉe upoštevamo, da naši uĉenci rešujejo teste, ki niso
prilagojeni njihovim specifiĉnim potrebam.
Priimek in ime
K.T.
S.K.
T.Ţ.
Ţ.A.
povpreĉje CIRIUS
povpreĉje SLO
Odstotki
33
55
59
67
53,57
62,47
~ 14 ~
Matematika 6. razred
80
70
60
50
40
30
20
10
0
K.T.
povprečje
CIRIUS
S.K.
T.Ž.
povprečje SLO
Ž.A.
ANGLEŠČINA
Z uĉenci 6. EIS smo se na pisanje NPZ iz anglešĉine pripravljali pri pouku, kjer smo se najprej seznanili
s tipi nalog, strategijo reševanja nalog slušnega in bralnega razumevanja ter ĉasovno organizacijo
izpita. Po skupnem reševanju so uĉenci samostojno rešili pole, ki so bile ovrednotene v skladu z
moderacijo.
Doseţki najboljših uĉencev leţijo rahlo pod povpreĉjem, saj NPZ iz anglešĉine ne preverja zgolj
temeljnih znanj, ki so usvojena pri pouku, temveĉ ţeli pridobiti celostno informacijo o znanju uĉencev,
pridobljenega tudi v izven šolskem okolju.
Priimek in ime
Ţ.A.
K.T.
S.K.
T.Ţ.
povpreĉje CIRIUS
povpreĉje SLO
Odstotki
0
23
48
56
31,77
48,3
Angleščina 6. razred
60
50
40
30
20
10
0
Ž.A.
K.T.
povprečje
CIRIUS
S.K.
povprečje SLO
T.Ž.
~ 15 ~
NPZ 9. razred EIS
MATEMATIKA
Nacionalnega preverjanja znanja ob koncu 3. obdobja iz matematike so se udeleţili vsi uĉenci devetega
razreda in dosegli naslednje rezultate:
Povpreĉni rezultat razreda je za 21,39 % slabši od slovenskega povpreĉja. Najboljši rezultat je imel
uĉenec, ki je dosegel 11,39% manj toĉk kot je slovensko povpreĉje, najslabši rezultat pa uĉenka, ki je
dosegla 35,39% manj toĉk kot je slovensko povpreĉje. Glede na teţave (trema, slabše bralno
razumevanje, slab prenos znanja, kratkotrajno pomnjenje, teţave pri pisnem preverjanju znanja,
površnost, padec koncentracije zaradi podaljšanega ĉasa, neznanje …), ki so jih imeli uĉenci ţe vsa
leta pri matematiki je bil slab rezultat priĉakovan. Ĉe bi bili testi prilagojeni našim uĉencem bi bil rezultat
verjetno boljši. Na slab rezultat je vplivalo tudi to, da so imeli pouk matematike v kombinaciji s 7.
razredom in eno uro tedensko v kombinaciji z raĉunalništvom.
Priimek in ime
Ţ. T.
P. J.
R. G.
A. N.
Š. N.
povpreĉje CIRIUS
povpreĉje SLO
Odstotki
18
30
42
34
36
32
53,39
Matematika - 9.EIS
60
50
40
30
20
10
0
Ž. T.
P. J.
povprečje
CIRIUS
A. N.
Š. N.
R. G.
povprečje
SLO
SLOVENŠČINA
Nacionalnega preverjanja znanja ob koncu 3. obdobja iz slovenšĉine so se udeleţili vsi uĉenci devetega
razreda (ena uĉenka je preverjanje pisala v naknadnem roku) in dosegli sledeĉe rezultate.
Slovensko povpreĉje je 55,26 %, povpreĉje naše šole pa 30,57 %.
Uĉenci so reševali NPZ s pomoĉjo pisarja in bralca. V NPZ ob koncu 3. obdobja za EIS sta bili besedili
(umetnostno in neumetnostno) preobseţni. Uĉenci si ob enkratnem branju niso mogli zapomniti vseh
podrobnosti, ki jih je zahtevala analiza. Vprašanja so zahtevala logiĉno povezovanje in tvorjenje
odgovorov, ki vzamejo veliko ĉasa, zato se pisanja 13. naloge uĉenci sploh niso lotili. Nekaj manj teţav
so imeli pri analizi II. dela, vendar jim je zmanjkalo ĉasa za reševanje 19. naloge, kjer so morali tvoriti
zaokroţeno besedilo.
~ 16 ~
Priimek in ime
P. J.
A. N.
Š. N.
Ţ. T.
R. G.
povpreĉje CIRIUS
povpreĉje SLO
Odstotki
24
27
36
37
66
37,97
55,07
Slovenščina - 9.EIS
70
60
50
40
30
20
10
0
P. J.
A. N.
Š. N.
Ž. T.
povprečje
CIRIUS
povprečje
SLO
R. G.
GLASBENA UMETNOST
Vsi so dosegli podpovpreĉen rezultat glede na slovensko povpreĉje 68,97%.
Vsi uĉenci razen E.Z. (naglušna) so dobro reševali naloge slušnega tipa, pri katerih so analizirali in
vrednotili glasbo. Vsi so bili uspešni pri razumevanju in uporabi glasbenega besedila.
Velike teţave so imeli pri ustvarjalnosti – ustvarjanju ritmiĉnega in melodiĉnega zapisa ter pri zapisu
podpisanega besedila.
Na NPZ smo se pripravljali v okviru pouka, naloge so uĉenci lahko reševali tudi doma.
Po opravljenem NPZ smo pregledali in analizirali vse rešitve.
Smo mnenja, da NPZ ni prilagojen za naše uĉence. E.Z. slabo vidi (prevelika poveĉave notnega gradiva
izgubi smisel) in ne sliši (naglušna), N.A. in T.Ţ. ne moreta pisati not – zapis glasbe je preveĉ abstrakten
za naše uĉence.
Rezultate NPZ je moţno izboljšati z veĉjim poudarkom na storilnosti uĉencev – veĉ vaj, vse to pa le na
raĉun glasbenega udejstvovanja pri pouku – petje, igranje, poslušanje.
Priimek in ime
Z.E.
P. J.
A. N.
Ţ. T.
povpreĉje CIRIUS
povpreĉje SLO
Odstotki
21
49
50
60
45
68,97
~ 17 ~
Glasbena umetnost - 9.EIS
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Z.E.
povprečje
CIRIUS
P. J.
A. N.
Ž. T.
povprečje SLO
NPZ 9. razred NIS
SLOVENŠČINA
Nacionalno preverjanje znanja iz slovenšĉine sta uĉenki v 9. razredu NIS opravili po priĉakovanjih in
pokazali zadovoljivo stopnjo bralne pismenosti. Naloge so bile ustrezne in niso bile prezahtevne.
Priimek in ime
Odstotki
J. D.
36
R. U.
66
povpreĉje CIRIUS 51
povpreĉje SLO
57,98
Slovenščina - 9.NIS
70
60
50
40
30
20
10
0
J. D.
povprečje CIRIUS
povprečje SLO
R. U.
MATEMATIKA
NPZ iz matematike za niţji izobrazbeni standarda sta se udeleţili dve uĉenki (U.R. in D.J.). Njun rezultat
je bil priĉakovan – glede na ocene pri pouku, saj je U.R. dosegla rezultat 48 %, kar je malo nad
slovenskim povpreĉjem (45,95 %), D.J. pa je dosegla podpovpreĉni rezultat 28 %.
~ 18 ~
Obe uĉenki sta imeli najveĉ problemov z sestavljenimi raĉuni, ki so vkljuĉevali ulomke, ter z besedilnimi
nalogami. D.J. je slabše reševala tudi osnovne aritmetiĉne naloge, slabše znanje in številsko
predstavljivost je izkazovala tudi pri pouku.
Na NPZ smo se pripravljali v okviru pouka, vaje pa sta uĉenki dobivali tudi za domov. Obe uĉenki sta
imeli prilagoditev podaljšan ĉas pisanja. Po prejemu rezultatov smo naredili pregled nalog in popravo.
Letošnji pouk je potekal v kombinaciji z 8. razredom, zato je bilo delo upoĉasnjeno. Ta specifika je prav
gotovo vplivala tudi na rezultate NPZ. Boljše rezultate bi lahko dosegli tudi z veĉ vajami ter z veĉjo
podporo in motivacijo za uĉenje tako v šoli kot doma.
Priimek in ime
J. D.
R. U.
povpreĉje CIRIUS
povpreĉje SLO
Odstotki
28
48
38
45,95
Matematika - 9.NIS
60
50
40
30
20
10
0
J. D.
povprečje CIRIUS
povprečje SLO
R. U.
NARAVOSLOVJE
V tem šolskem letu sta iz 9. NIS razreda pisali nacionalno preverjanje znanja dve uĉenki in sicer U.R.
in D.J. Doseţeni rezultati so: D.J. 21 toĉk od 50 (42%) in U.R. 24 toĉk od 50 (48%), slovensko
povpreĉje je 50%.
Vzrok za slabše doseţen rezultat vidimo v tem, ker se uĉna snov iz leta v leto obravnava v kombinaciji.
Doloĉene uĉne vsebine tako uĉenci obnovijo veĉkrat (odvisno od kombinacije), doloĉene vsebine pa so
obravnavane na hitro in je premalo ĉasa za utrjevanje. Nekatera vprašanja iz NPZ so zajemala uĉno
snov, ki je bila planirana za obravnavo kasneje, ĉeprav so se z vsebinami ţe tudi ţe sreĉali in so
vsakdanje. Uĉenke so se pripravljale na NPZ med poukom naravoslovja v kombinaciji s 8. NIS
razredom, ko sta najprej sami in nato smo skupaj reševali teste iz preteklosti. Ob posameznem
vprašanju smo se pogovorili in doloĉeno poglavje oz. snov obnovili. Obe uĉenki sta sodelovali, a sta
imeli teţave s priklicem znanja. Po postavljenih podvprašanjih sta podali pravilne odgovore.
Uĉenka U.R. je pri NPZ reševala tiste naloge, za katere je bila prepriĉana, da razume vprašanje in
pozna odgovor. Zato tudi ni reševala vseh nalog, ĉeprav se je med analizo NPZ spomnila snovi in
pravilno povedala odgovore.
Uĉenka D.J. pa se je pogumno lotila reševanja vseh vprašanj in podala spontane odgovore, tako kot je
razumela vprašanje. Pri analizi odgovorov je razvidno, da uĉenka pri nekateri uĉni snovi ima usvojeno
znanje in predstavo, a ima teţave z izraţanjem, zato odgovori niso bili priznani in poslediĉno je imela
manj toĉk.
Uĉna snov iz fizike (razliĉne energije, elektrika) in kemije z biologijo je teţja snov za uĉenki. Uĉenki sta
zamenjevali vrste energije, vprašanj o dihanju oz. sestavi zraka. Nekoliko veĉ znanja sta pokazali o
~ 19 ~
snovi iz niţjih razredov (snov o naravi, o ţivalih in o ĉloveku) ter snov, ki zajema kemijo (kemijski
postopki).
Priimek in ime
J. D.
R. U.
povpreĉje CIRIUS
povpreĉje SLO
Odstotki
42
48
45
50
Naravoslovje - 9.NIS
52
50
48
46
44
42
40
38
J. D.
povprečje CIRIUS
R. U.
povprečje SLO
K toĉki 5: Dnevi dejavnosti
ŠPORTNI DNEVI
V 1. triletju , 3./4. EIS/NIS in PPVIZ II./III. smo pripravili pustni sprevod po Kamniku.
V telovadnici smo imeli zimske olimpijske igre. Uĉenci so se pomerili v petih disciplinah, in sicer v
hokeju, poligonu, slalomu, curlingu in sneţnem kepanju. Skupaj smo obiskali Arboretum v Volĉjem
Potoku, si ogledali dinozavre in se sprehodili po parku. Dva športna dneva smo realizirali na taborih,
izletih.
V 2. in 3. triletju je bilo realiziranih 5 športnih dni po nekoliko spremenjenem programu. Ogledali smo si
EP v judu za mladince v Ljubljani, športne igre smo organizirali brez prisotnosti OŠ Frana Albrehta, ker
nismo mogli uskladiti terminov, izpeljali smo Zimske olimpijske igre treh šol (z OŠ Valentin Vodnik iz
Ljubljane in OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu) pod okriljem svetovalke Nives Markun Puhar iz Zavoda
za šolstvo v Ljubljani ter šli na dva pohoda – enega na odseku od Viĉa do Livade na Poti spominov in
tovarištva v Ljubljani ter v Kamniku do Mamutovega mostu v Nevljah.
KULTURNI DNEVI
V 1. triletju , 3./4. EIS/NIS in PPVIZ II./III. smo imeli štiri kulturne dneve. Na kulturnem dnevu z naslovom
Pravljica nas je obiskala ilustratorka Nejka Selišnik. V Koloseju v Ljubljani smo si ogledali film Jelenĉek
Niko 2. V Lutkovnem gledališĉu v Ljubljani smo si ogledali Ţogico Marogico. Obiskali smo Narodno
galerijo v Ljubljani, kjer smo si ogledali stalno zbirko slovenskih in evropskih slikarjev.
Za uĉence drugega in tretjega triletja so bili realizirani naslednji kulturni dnevi:
5. 12. 2013 obisk Mestnega in Zemljepisnega muzeja v Ljubljani, 18. 3. 2014 ogled baleta Picko in
Packo, 24. 6. 2014 prireditev ob zakljuĉku šolskega leta namesto naĉrtovanega Veronikinega festivala,
ki je odpadel zaradi slabega vremena.
Uĉenci so sodelovali oz. prisostvovali še na drugih kulturnih dogodkih, ki so potekali v CIRIUS Kamnik:
~ 20 ~
10. 10. 2013 – otvoritev fotografske razstave Mali princ,
24. 12. 2014 – novoletna prireditev,
2. 2014 – Mojca Pokrajculja v izvedbi dijakinj GSŠRM Kamnik,
13. 2. 2014 – Dobrodelni koncert Skupaj do novega cilja,
5. 2014 – Gusar išĉe zaklad v izvedbi dijakinj GSŠRM Kamnik,
10. 6. 2014 – otvoritev razstave likovnih del uĉencev OŠ,
10. 6. 2014 – predaja kljuĉa,
24. 6. 2014 – zakljuĉna prireditev.
NARAVOSLOVNI DNEVI
V 1. triletju , 3./4. EIS/NIS in PPVIZ II./III. smo iz odpadnih materialov izdelovali Eko druţabne igre.
Obiskali smo kmetijo na Sveti Trojici nad Dobom. Ogledali smo si domaĉe ţivali, sušilnico sadja in
razliĉne kmeĉke stroje ter kmeĉko orodje, ki ga potrebujejo za delo na kmetiji. Obiskali smo tudi ZOO v
Ljubljani.
Realizirali smo 3 naravoslovne dni za uĉence 3. triletja EIS, NIS in PPVIZ 3./4.in4./5. Na naravoslovnem
dnevu 8. 4. 2014 smo obiskali trţnico v Kamniku, kjer so nam prijazne branjevke predstavile svoje
pridelke in izdelke. Ogledali smo si tudi ribarnico. Nato smo odšli v drevesnico, kjer smo si ogledali
nasade dreves, sadike za prodajo in pokušali njihova jabolka.
Na naravoslovnem dnevu o zasvojenostih 5. 6. 2014 nam je Marija Petkovšek predavala o
zasvojenostih z alkoholom in s cigareti. Po predavanju smo imeli delavnico na temo zasvojenosti, ki jo je
vodila Toman Marija. Ogledali smo si tudi film na to temo.
Naravoslovni dan 6. 6. 2014 je bil izpeljan v okviru dneva vzgoje z naslovom Ob ognju doţivetij. Uĉenci
in zaposleni smo po skupinah izvajali razliĉne skavtske aktivnosti.
TEHNIŠKI DNEVI
V 1. triletju in 3./4. r EIS/NIS in PPVIZ II./III. smo obiskali prireditev Dan brez avtomobila, ki je potekala
v Kamniku. Imeli smo Dan eksperimentov. Uĉiteljice so po posameznih uĉilnicah pripravile in vodile
delavnice z razliĉnimi temami: poskusi z vodo, gorenje in zrak, magneti, pretakanje tekoĉin, mešanje
snovi, loĉevanje snovi. Obiskali smo terme Snovik.
V 2. in 3. triletju smo imeli štiri tehniške dneve: obisk mlina in Ĉebelarskega muzeja v Lukovici, tehniškolikovno delavnico izdelave velikih lutk, izdelovali smo ptiĉje hišice in obiskali prireditev Dan brez
avtomobila, ki je potekala v Kamniku.
K toĉki 6: Tekmovanja uĉencev in sodelovanja na nateĉajih
Tekmovanje iz matematike
Organizatorica in predsednica šolske tekmovalne komisije za Vegovo priznanje je bila Marija Juhant. Na
tekmovanje so se prijavili štirje uĉenci. Tekmovanje je potekalo 22. 3. 2014.
Tekmovanja so se udeleţili Matic Škraba (1. r.), Sanda Janus (2. r.), Kristina Sirk (6. r.) in Luka Tavĉar
(7. r.).
Matic Škraba in Luka Tavĉar sta dosegla veĉ kot 1/3 vseh moţnih toĉk in s tem izpolnila pogoj za
pridobitev priznanja. Oba sta prejela bronasto Vegovo priznanje.
Luka Tavĉar je bil izbran za podroĉno tekmovanje in se ga je udeleţil. Podroĉno tekmovanje je bilo 2. 4.
2014 na OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Luka ni dosegel zadostnega števila toĉk za srebrno priznanje.
Slovenska bralna značka
Uĉenci 1. in 2. triletja so osvojili skupaj 20 bralnih znaĉk. Vsak od uĉencev je prebral 3 knjige in se
nauĉil 2 krajši pesmi.
Uĉenci z branjem knjig bogatijo besedni zaklad, ĉustveno zorijo, razvijajo jezikovno kulturo, veselje do
branja, izboljšujejo tehniko branja in pridobivajo dodatna znanja.
~ 21 ~
Angleška bralna značka
Uĉenci so lahko prebrali eno, dve ali tri knjige. Tekmovanje se je zaĉelo januarja in se z reševanjem
nalog zakljuĉilo marca. K branju smo najbolj vzpodbudili uĉence 4., 5. in 6. razreda, jih pri tem
sistematiĉno vodili in se potrudili, da so v branju uţivali.
Tekmovanja so se udeleţili uĉenci 4. razreda (Neţa Peršin, Nik Vaupiĉ, Lara Knific, Lev Vrenjak), 5.
razreda (Sara Preseĉnik, Alen Iĉanović), 6. razreda (Ţiga Trĉek, Kristina Sirk, Al Ţnidaršiĉ), 7. razreda
(Luka Tavĉar) in 9. razreda (Gabriel Ratek, Jošt Podbevšek).
Uĉenci so prejeli priznanja za sodelovanje, posebno priznanje pa so prejeli Sara Preseĉnik, Ţiga Trĉek
ter Kristina Sirk.
Likovni natečaji
Na drţavnem likovnem nateĉaju Šolski lonec Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj smo sodelovali z 9
uĉenci 2. in 3. triletja enakovrednega in niţjega izobrazbenega standarda (16. 12. 2013): Sara
Preseĉnik, Alen Iĉanović, Al Ţnidaršiĉ, Kristina Sirk, Ţan Spruk, Gabriel Ratek, Jošt Podbevšek, Laura
Ješe, Urška Rojc. Rezultati likovnega nateĉaja niso bili posredovani.
Na obĉinskem likovnem nateĉaju Kamnik Maistrovo mesto Koordinacijskega odbora veteranskih in
domoljubnih organizacij - KOVDO Kamnik – Komenda, ki vodi projekt Drţavljanska in domoljubna
vzgoja na osnovnih šolah smo sodelovali s 6 uĉenci 2. in 3. triletja enakovrednega in niţjega
izobrazbenega standarda (5. 3. 2014): Lev Vrenjak, Al Ţnidaršiĉ, Kristina Sirk, Ţan Spruk, Urška Rojc,
Gabriel Ratek. Vsi sodelujoĉi so po protokolu prejeli knjiţne nagrade za sodelovanje s posvetilom
ţupana in veteranskih organizacij.
Športna tekmovanja
Zaradi daljše bolniške odsotnosti uĉiteljice športa se uĉenci niso mogli ustrezno pripraviti na
tekmovanja, zato se jih v letošnjem letu niso udeleţili.
K toĉki 7: Interesne dejavnosti
Otroški pevski zbor
V otroški pevski zbor je bilo vkljuĉenih 49 uĉencev 1., 2. in 3. triletja osnovne šole. Program je prilagojen
psihofiziĉnim sposobnostim uĉencev, zato so peli enoglasne ljudske, umetne in zabavne pesmi. V zbor
smo vkljuĉevali tudi Orffova glasbila, zato so bile številne ure namenjene prav izvajanju samo z glasbili.
S tem je bilo omogoĉeno sodelovanje na glasbenem podroĉju tudi tistim uĉencem, ki se zaradi govornih
teţav ne morejo izraziti v pevskem zboru, lahko pa aktivno sodelujejo s spremljavo na glasbilih.
Del ur je bil namenjen skupini tolkal, v katero se je vkljuĉevalo 5 uĉencev. Program je prilagojen
psihofiziĉnim sposobnostim uĉencev. Igrali smo številne razliĉne ritme afriškega porekla. Uĉenci so
razvijali tehniko igranja na djembe in na ostala tolkala.
Nastopili so na naslednjih prireditvah:
20. 12. 2013 – novoletnem bazarju,
24. 12. 2013 – novoletni prireditvi,
24. 6. 2014 – zakljuĉni proslavi.
Mladinski pevski zbor – glasbena skupina
Zaradi manjšega števila uĉencev so bile ure namenjene za šolski pevski zbor razdeljene na veĉ delov.
Del ur je bil namenjen pevcem Selini Baranja, Mihu Šoštarju, Gabrielu Ratku in Luki Tavĉarju. Selina in
Miha sta vadila eno- in dvoglasne umetne pesmi. Uĉenca sta sama sodelovala pri izboru pesmi. Gabriel
Ratek in Luka Tavĉar sta sama napisala besedilo za skladbo Nikol ne odnehi, se pesem nauĉila, jo
posnela in predstavila na zakljuĉni prireditvi.
Ostali uĉenci s posluhom, ki niso sodelovali v tej skupini, so sodelovali v šolskem pevskem zboru orkestru, v katerem pa pojejo le enoglasne pesmi – ljudske, umetne in zabavne. V šolski pevski zbor so
vkljuĉeni tudi instrumentalisti na Orffova glasbila, tako da lahko pri glasbenem ustvarjanju sodelujejo
tudi vsi ostali uĉenci, ki imajo veselje do glasbenega ustvarjanja.
~ 22 ~
Del ur je bil namenjen individualnem pouĉevanju klaviatur, harmonike in kitare. Program je vkljuĉeval:
razvijanje ritmiĉnega in melodiĉnega posluha,
spoznavanje zakonitosti teorije glasbe,
igranje na klaviature, harmoniko, kitaro in Orffova glasbila,
nastopi na kulturnih prireditvah,
uĉenje slovenskih ljudskih in umetnih pesmi tujih avtorjev.
V program so bili vkljuĉeni:
- klaviature:
Tilen Kolenc – 6. r.
Kristina Sirk – 6. r.
Urška Rojc – 9. r.
Uroš Košĉak - SŠ
- harmonika, kitara, tolkala, vokal:
Daniel Milošiĉ – SŠ
Luka Cerar – SŠ
Miha Šoštar – SŠ
Selina Baranja - SŠ
Nejc Hajšen – SŠ
Armin Ĉatić – SŠ
Ţiga Bremšak - SŠ
Gabriel Ratek – 9. r.
V interesno dejavnost uĉenja klaviature se je v šolskem letu 2013/14 prijavilo pet uĉencev. Vaje so imeli
enkrat na teden. Uĉenci so igrali skladbe primerne psihofiziĉnemu stanju. V letošnjem letu so najbolj
napredovali Urška Rojc, Kristina Sirk in Uroš Košĉak, ki so veliko prostega ĉasa posvetil vaji na
klaviaturah. Povsem samostojno igrajo laţje in tudi zahtevnejše skladbe. Sami pripravijo glasbilo,
uporabljajo tipke za spremembe spremljav, zvokov, dinamike.
Glasbena skupina
Del ur je bil namenjen delovanju glasbene skupine. V skupino so bili vkljuĉeni uĉenci z veseljem do
glasbe, muziciranja in nastopanja na prireditvah. V skupini so lahko pokazali vse znanje, ki so ga
pridobili na individualnih urah.
Nastopili so na naslednjih prireditvah v Centru in izven njega:
2. 10. 2013 – Nastop na prireditvi ob zakljuĉku Jadranja za jutri,
4. 10. 2013 – Nastop za udeleţence seminarja Terapevtsko jahanje,
10. 10. 2013 – Nastop na otvoritvi razstave Mali princ,
24. 12. 2013 – Novoletna prireditev,
13. 2. 2014 – Dobrodelna prireditev – Skupaj do novega cilja,
14. 2. 2014 – Informativni dan SŠ,
10.6. 2014 – Otvoritev razstave,
16. 6. 2014 – Valeta,
24. 6. 2014 – Zakljuĉna proslava.
Sodelujemo v projektu ID Zgodbarji in senĉne lutke – Hudiĉev most. Glasbena oprema je doprinesla k
kvalitetnejši izvedbi same dramaturgije zgodbe. Celotna scenska glasba je izvajana v ţivo. Predstavo
smo izvedli 21. 6. 2014 v Ljubljani.
Digitalna fotografija in film
Interesna dejavnost digitalna fotografija in film se je izvajala v oddelku PPVIZ 4. in 5. stopnje vsak teden
ob ponedeljkih 6. šolsko uro. Uĉenci so spoznavali osnove digitalne fotografije, kompozicije in se uĉili
fotografiranja. Naredili smo tudi veĉ video – posnetkov proslav in dejavnosti, ki so se zgodile med
šolskim letom. Med interesno dejavnostjo je nastajala zbirka/izbor fotografij iz letošnjih šolskih
dogodkov. Naredili smo tudi DVD s slikami, DVD s glasbenim spotom in glasben CD in pripravili gradivo
za foto-knjigo.
~ 23 ~
Mentorja Maja Poljanšek in Miran Antonin sva ID digitalna fotografija in film realizirala 103%.
Šolsko glasilo
Uĉenci od 1. do 9. razreda so pisali prispevke za šolsko glasilo "Naše ţivljenje". Uĉenci 9. razreda so
bili tudi ĉlani uredniškega odbora in so sodelovali pri izboru in urejanju glasila. Pisno so izraţali svoje
misli, ĉustva, izkušnje, vtise o poĉitnicah in aktualnih dogodkih med šolskim letom ter predvsem o
ţivljenju v CIRIUS. S pisanjem so urili pravopisno in jezikovno znanje.
Konec avgusta smo glasilo poslali na Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije na
razpis za izbor najkvalitetnejšega otroškega in mladinskega glasila zavodov za usposabljanje republike
Slovenije za leto 2014.
Pravljični kroţek
Pravljiĉni kroţek so obiskovali uĉenci PP VIZ oz. 1. triade. Metode izvajanja: branje, pripovedovanje,
razgovor, gledanje ilustracij, poslušanje glasbe in petje (kitara, CD). Cilj izvajanja je pribliţati otroku
knjigo, bogatiti besedni zaklad, spodbujanje ter motiviranje za branje in obiskovanje knjiţnice;
biblioterapevtski pomen je pozitiven vpliv na otrokov psihosocialni razvoj.
Biblioterapevtska ura s psom
Obiskovali so jo uĉenci OŠ – PP VIZ in ostali po dogovoru. Metode izvajanja: branje, pripovedovanje,
razgovor, gledanje ilustracij, poslušanje, povezovanje vsebine pravljice, zgodbe ali strokovnega
besedila ter usmerjanje pogovora na terapevtskega psa, medsebojno sodelovanje uĉiteljice oz. vodnice
terapevtskega psa s knjiţniĉarko, uĉenci in psom – glede na izbrano tematiko bibiloterapevtskega
uĉnega procesa.
Likovni kroţek za nadarjena učenca:
Vkljuĉeni uĉenci: Kristina Sirk, Luka Tavĉar in Sara Pivc.
Za tovrstno dejavnost sta potrebni blok uri, vendar se ju zaradi razliĉnih urnikov udeleţencev in izvajalca
ni dalo izvesti. Zaradi slabšega fiziĉnega stanja je uĉenec Luka Tavĉar likovno dejavnost obiskoval
enkrat na štirinajst dni.
Z uĉenci smo pripravili razstavo njihovih slikarskih mojstrovin. Nova uĉenka Sara Pivc je zelo
entuziastiĉna za likovno izraţanje. Kristina Sirk je motivirana za nadaljnje likovno snovanje, navzven pa
kritiĉna. Likovna motivacija Luke Tavĉarja je nespremenjena, zaradi upadanja psihofiziĉne kondicije
uĉenec nima veĉjih ciljev. V naslednjem šolskem letu so si za skupen cilj postavili raziskovanje
slovenskega impresionistiĉnega slikarstva.
Zabavna matematika
Interesna dejavnost zabavna matematika je bila namenjena uĉencem s problemi pri matematiki in je
vkljuĉevala nenavadne, malo bolj praktiĉne in uĉencem bliţje vaje iz obravnavanega obsega snovi pri
matematiki. V interesno dejavnost sta se vkljuĉevala dva uĉenca. Interesna dejavnost se je izvajala
obĉasno, glede na potrebe in obravnavano uĉno snov. Realizacija je 100%.
K toĉki 8: Ozavešĉanje bralne pismenosti za uĉitelje in uĉence
Aktivnosti, ki so bile naĉrtovane, so bile realizirane le delno zaradi preĉe vzgojne problematike, ki se je
pojavljala vse šolsko leto in jo je bilo potrebno ustrezno reševati (novi uĉenci z motnjo avtistiĉnega
spektra). Uĉitelji so sodelovali na pogostih sestankih timov.
Za urejanje knjiţnice didaktiĉne literature v zbornici ni veĉ velikega zanimanja in niti ĉasa, ker so vsi
uĉitelji osredotoĉeni na neposredno delo z uĉenci, ki potrebujejo vso njihovo pozornost in prisotnost.
Ksenija Krstovski in Nataša Petroviĉ sta kljub temu realizirali naĉrtovano Branje za zabavo in testirali
učence prve triade z bralnimi testi.
Ura branja za zabavo in motivacijo je bila na urniku vsak drugi teden. Na zaĉetku šolskega leta sta
redno prihajala dva uĉenca. Kasneje se je pridruţila uĉenka 4. razreda, uĉenec 3. razreda pa zaradi
sprememb v urniku k uram ni mogel veĉ hoditi. Uĉenci so bili motivirani za branje krajših tekstov,
~ 24 ~
pesmic ali navodil. Za branje daljših poljubnih besedil jih je potrebno spodbujati, voditi, motivirati in
nagrajevati (z nalepkami). Pri urah smo to reševali tako, da so si izbrali besedila po ţelji (po naslovu
ali ilustraciji), odstavke so si oznaĉili, tudi branje v paru je bilo bolj zanimivo kot individualno. O
prebranem smo se pogovarjali, vsebino tudi narisali, najveĉja motivacija, da preberejo do konca, pa je
bila nalepka ob zakljuĉku ure.
Izvedli sta testiranje z bralnimi testi za 1. EIS, 2. EIS in 3. EIS na zaĉetku in koncu šolskega leta. Z
uĉenci omenjenih razredov je bilo teţko izvesti testiranje zaradi poznih prihodov uĉencev v šolo,
razliĉnih terapij in zaradi sprememb urnikov. Tudi naslednje šolsko leto planiramo izvajanje bralnih
testov. Kot zanimivost sta izpostavili, da je pri uĉencih viden padec motivacije za branje. V prvem
razredu je motivacija še visoka, kasneje pa upada. Uĉitelji so pri posameznih urah pouka izvajali
razliĉne bralne strategije pouĉevanja npr. podĉrtovanje pomembnih delov besedila, pisanje povzetkov s
svojimi besedami, glasno (polglasno) branje besedila drugemu ipd.
Uĉenci so brali knjige v bralnih kotiĉkih in tekmovali za slovensko bralno znaĉko.
K toĉki 9: Šola v naravi, tabori in ekskurzije
Šola v naravi v Seči nad Portoroţem (7./9. EIS)
Med 16. 9. 2013 in 20. 9. 2013 smo imeli za skupino uĉencev 7. in 9. razreda EIS šolo v naravi. Skupino
so sestavljale 4 uĉenke na invalidskih voziĉkih (od tega 3 elektriĉni) ter 2 uĉenca, ki lahko hodita.
Dom Burja je namenjen plavalnemu opismenjevanju uĉencev osnovnih šol, zato imajo pri izbiri prednost
uĉenci, ki obiskujejo 5. razred.
Ob prijavi smo morali izbrati naravoslovne in druţboslovne vsebine, ki bi nas zanimale. Ob pomoĉi obeh
uĉiteljev smo to storili Uĉitelji, ki tam pouĉujejo, pripravijo tiste vsebine, kjer jih je veĉ prijavljenih. Uĉni
uri o solinarstvu, ki je potekala v uĉilnici, so se lahko pridruţili tudi naši uĉenci, orientaciji pa le oba
fanta, ki sta se lahko gibala po travniku, kjer je ura potekala. Za nas so organizirali obisk hiše kaktusov.
Veĉino ĉasa smo tako namenili sprehodom . Uĉenke so to ocenile kot zelo dobro. Program bi lahko
dopolnili še z ogledom Pirana, akvarija in Potapljaškega muzeja, vendar bi za to potrebovali kombi in
šoferja.
Dom stoji na zelo lepi lokaciji, ki ima poleg omenjenega veliko ograjeno košarkarsko igrišĉe, mize za
igranje namiznega tenisa, veliko zanimivih programov, namenjenih mlajšim uĉencem OŠ, vendar ţal
neprimernih za tako teţko gibalno ovirane uĉence, kot so naši.
Zimska šola v naravi v Kranjski Gori (5./6. NIS)
Zimska šola v naravi je bila izvedena teden dni kasneje kot je bila naĉrtovana, to je od 10. do 14. marca
2014. Nastanitev smo imeli v Ţelezniĉarskem domu. Zimske šole v naravi se je udeleţilo vseh 8
uĉencev 5./6. NIS razreda. V skupini so vsi razen enega uĉenca teţje in teţko gibalno ovirani in
uporabljajo navadne ali/in elektromotorne voziĉke. Vsi uĉenci so zaradi varnosti potrebovali spremstvo
in pomoĉ 8 spremljevalcev in medicinske sestre, ki je bila deţurna ponoĉi.
Dejavnosti in aktivnosti so potekale po planu. Vsi uĉenci so se sankali s prilagojenimi sankami ob
spremstvu in pomoĉi – tj. vleki druge osebe. Uĉenec, ki je pokreten, je bil edini, ki se je ob spremstvu
uĉil smuĉati. Uĉencem smo omogoĉili voţnjo z biskijem in panoramsko voţnjo s sedeţnico, veliko
sprehodov, opazovanje zvezd s teleskopom, kviz in ples v piţamah.
Skupina je bila precej zahtevna za izpeljavo aktivnosti, saj je bilo sedem uĉencev na voziĉkih in vsi so
potrebovali fiziĉno spremstvo. Med bivanjem nismo imeli kombija na razpolago, kar je zahtevalo zelo
dobro organizacijo ter dobro voljo in pripravljenost za delo vseh spremljevalcev.
Izvedena zimska šola v naravi je bila enkratno doţivetje za uĉence, ki so pridobili veliko novih in
pozitivnih izkušenj.
Naravoslovni tabor v Izoli (1. EIS, PPVIZ 2./3.)
Tabor je potekal od 19. 5. 2014 do 21. 5. 2014. Tabora se je udeleţilo 11 uĉencev in 10 spremljevalcev.
Izolo smo si izbrali, ker je dom, kjer smo bivali, prirejen za invalidske voziĉke in v neposredni bliţini
morja. Gostitelji so bili prijazni in ustreţljivi. Tabor smo organizirali v sklopu ur spoznavanja okolja,
~ 25 ~
splošne pouĉenosti, razvijanja samostojnosti in komunikacije. Uĉenci so spoznavali naravne znaĉilnosti
primorskega sveta (pokrajino, mesta, ţivljenje ob morju in v njem, delo ljudi, ki ţivijo ob morju, morsko
hrano ...). Pridobivali so nove izkušnje na podroĉju samostojnosti. Realizirali smo vse naĉrtovane
aktivnosti. Otroci so bili zdravi, dobro razpoloţeni, nobenih teţav ni bilo zaradi domotoţja. Tabori
predstavljajo nove izkušnje in situacije za otroke, zato je potrebno ob tako teţavnih, zahtevnih otrocih
(zaradi voţnje z voziĉki, nadzora, hranjenja, spremenljivega vedenja) zagotoviti spremljevalca za
vsakega otroka.
Naravoslovni tabor v Ljubnem ob Savinji (2. EIS)
V ĉasu od 16. 6. do 18. 6. 2014 smo realizirali naravoslovni tabor v Ljubnem ob Savinji. Udeleţile so se
ga vse uĉenke. Realizirali smo naslednje vsebine: izdelava ĉokoladnih pralinejev, poslikava steklenih
lantern in veĉerni sprehod, voţnja s ĉolnom, reševanje uĉnih listov, opazovanje ţuţelk, delo v
sadovnjaku, ogled hleva, pranje prašiĉev, izdelava sadne kupe, izdelava pletenic iz kvašenega testa,
druţabne igre, glasbene urice, uĉni sprehod. Tabor je potekal v sprošĉenem, delovnem vzdušju.
Lastniki športno-turistiĉno-rekreativnega centra Prodnik, ki so nas gostili, so pokazali veliko mero
gostoljubja in bili pripravljeni ponuditi uĉenkam razliĉne vrste aktivnosti, ki smo jih izpeljali s skupnimi
moĉmi. Uĉenke so v aktivnostih uţivale, tovrstno druţenje in uĉenje je pripomoglo k samostojnosti
uĉenk na psihosocialnem podroĉju (nekatere so bile prviĉ loĉene od staršev). Starši so bili z izvedbo
tabora zelo zadovoljni in so z odprtimi rokami pozdravili ponudbo gostiteljev Prodnik, da tabor v šol. letu
2014/15 ponovimo.
Zaključna ekskurzija 9. razred EIS in NIS
Izpeljali smo zakljuĉno ekskurzijo za 9. razred. Udeleţili se je je 10 uĉencev 9. EIS in 8./9. NIS.
Ekskurzijo smo organizirali v Ljubljani: peljali smo se z ladjico po Ljubljanici, z vzpenjaĉo smo se
povzpeli na Ljubljanski grad, ogledali smo si kino predstavo, nekaj ĉasa smo namenili sprehodu po
trgovinah in nakupovanju. Realizirali smo cilje ekskurzije: druţenje, spoznavanje znamenitosti Ljubljane,
zabava in sprostitev.
Jadranje v organizaciji jadralnega društva »Optimist« - Jadranje za jutri
12 mladostnikom (5 uĉencem in 7 dijakom) smo letos omogoĉili sodelovanje v projektu Jadranje za jutri.
Tako smo 4 dni preţiveli na jadrnici v okolici kraja Biograd na Moru.
Vsaka jadrnica (bili sta dve) je sprejela 6 mladostnikov, 2 spremljevalca in 2 skiperja. Veĉino dni smo
preţivljali na morju, kjer smo izvedli pravo tekmovanje (in kot zmagovalci prejeli pokal) in se kopali v
zalivih. Uĉili smo se bivati drug z drugim, si med seboj pomagati, pripravljati obroke, za seboj
pospravljati in ţiveti, kar se da samostojno. Ugotavljamo, da so uĉenci zelo nesamostojni ter da jim
manjka najosnovnejših izkušenj (pospravljanje smeti v koš, brisanje miz, samostojna priprava obroka).
Vsak je na jadranju doţivel posebno in dragoceno izkušnjo, ki jo bomo s seboj še dolgo ĉasa nosili.
Organizator Jadranja za jutri – društvo Optimist predlaga, da bi v prihodnjem letu »napolnili« veĉ jadrnic
in bi tako to doţivljajsko izkušnjo izkusilo ĉim veĉ mladih.
K toĉki 10: Otroški parlament
V šolskem letu 2013/2014 smo v okviru šolskega parlamenta pod mentorstvom Lucije Kupec in Maje
Poljanšek od oktobra do aprila izvedli redna sreĉanja uĉencev dvakrat meseĉno. S predstavniki
oddelĉnih skupnosti in z uĉenci, ki so se vkljuĉevali v oddelek OPB v ĉasu naših sreĉanj, smo se
pogovarjali predvsem o temi otroškega parlamenta tega šolskega leta – RAZMERE V DRUŢBI. Ker
verjamemo, da vsak posameznik najbolj vpliva na druţbo kar sam in ker ne moremo ĉakati, da samo
drugi spreminjajo svet, smo poiskali aktivnosti, kjer se lahko druţbeno udejstvujemo. Tako smo se
pridruţili projektu Anina zvezdica, sami pa smo izpeljali svoj projekt Zvezek za sošolca, kjer smo z
uĉenci, predstavniki šolskega parlamenta, zbirali zvezke za svoje sovrstnike v Centru in na Jesenicah.
V okviru otroškega parlamenta smo se udeleţili tudi obĉinskega parlamenta, ki je potekal 24. aprila v
Kulturnem domu Kamnik, po ulicah Kamnika in tudi v sejni sobi Obĉine Kamnik, kjer nas je sprejel,
nagovoril in naše predloge sprememb v mestu Kamnik poslušal tudi ţupan Marjan Šarec. Na obĉinskem
~ 26 ~
otroškem parlamentu so nas zastopali: Urška Rojc, Daša Jerebic, Ţan Spruk, Gabriel Ratek in Jošt
Podbevšek.
Tema otroškega parlamenta v šolskem let 2014/2015 je izobraţevanje in poklicna orientacija.
K toĉki 11: Shema šolskega sadja
Shema šolskega sadja je promocijski ukrep Skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave.
Namen tega ukrepa je spodbuditi trend porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti narašĉanje pojava
prekomerne telesne teţe in debelosti pri otrocih, ki prav tako poveĉuje tveganje za nastanek številnih
kroniĉnih nenalezljivih bolezni sodobnega ĉasa.
V ta namen Evropska unija drţavam ĉlanicam nameni doloĉeno finanĉno pomoĉ za šole, ki se prijavijo v
shemo. Tako se na teh šolah brezplačno razdeljuje sveţe sadje in zelenjava kot dodana vrednost
obroka ali kot dopolnilni obrok. Sadje/zelenjavo so dobivali osnovnošolski uĉenci ob ĉetrtkih.
S shemo šolskega sadja bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu.
K toĉki 12: Eko dejavnosti
Je mednarodni program, v katerem sodelujejo slovenske šole in vrtci. Cilj je uvajanje okoljske vzgoje v
šole z izvajanjem razliĉnih projektov, predvsem takšnih, kjer je potrebna praktiĉna izvedba in je viden
konkreten rezultat. V njem sodelujejo uĉenci, zaposleni in starši. V tem šolskem letu smo kot doslej
posveĉali veliko pozornost zmanjševanju koliĉine in loĉevanju odpadkov v šoli, zbirali smo papir,
zamaške, izrabljene baterije in kartuše, izvedli ĉistilno akcijo in skrbeli za urejeno okolico Centra. Zbirali
smo stara korekcijska oĉala in se s tem prikljuĉili vseslovenski in mednarodni akciji, ki poteka pod
okriljem Lions klubov.
K toĉki 13: Inovacijski projekti
Terapevtski pes v razredu
Projekt je prijavljen in voden kot inovacijski projekt pod okriljem Zavoda RS za šolstvo. Vodja
projekta je uĉiteljica in vodnica psa Alvina Irma Golob. Vkljuĉeno je bilo 12 uĉencev PPVIZ. Aktivnosti s
psom so se izvajale v razredu, v knjiţnici (branje z Alvinom), v telovadnici in v okolici zavoda (oddelek
PPVIZ 2./3). Zaradi sprememb urnika med šolskim letom (ure zdruţevanja oddelkov) so se projektu
pridruţili uĉenci oddelka PPVIZ 4./5. Z Alvinom so se redno sreĉevali med odmorom, nato pa tudi v
razredu, knjiţnici in v telovadnici.
Pregled pozitivnih vplivov na posameznih podroĉjih funkcioniranja uĉencev v smeri zadanih ciljev v
projektu:
ĈUSTVA: prevladalo je sprošĉeno vzdušje, uĉenci so doţivljali ĉustva zadovoljstva, veselja, ponosa.
Pes pokaţe veselje, uĉence pozdravlja, sprejema take, kot so.
EMPATIJA: usmerjenost v lastne potrebe se je obrnila navzven k drugemu bitju ─ kaj je psu všeĉ, kaj
mu ni … razumevanje njegovih potreb, uĉenje meja.
KOMUNIKACIJA: uĉenci so izboljšali komunikacijske spretnosti in artikulacijo govora, nekateri so Alvina
poklicali po imenu, izrekali ukaze…,.
ODGOVORNOST: uĉili smo se odgovornega vedenja in zaupanja do drugega ţivega bitja.
MOTORIKA: prek igre je bilo veĉ motoriĉnih dejavnosti, uĉenci so izraţali ţeljo po gibanju, aktivnosti.
Vadili so stisk in moĉ rok, tipno zaznavanje, fino motoriko … Spremenili so poloţaj telesa.
SAMOZAVEST: pridobili so na samozavesti (pes se je odzival na njihovo pobudo ─ ukaz, vodenje, igra
…).
POZORNOST in daljša ZBRANOST pri aktivnostih sta se izboljšali, uĉenci so bili za delo bolj motivirani.
SOCIALIZACIJA: uĉili smo se pravil v odnosu do psa, veĉ je bilo stikov z vrstniki, medsebojne
komunikacije, uĉenci so pridobili nove izkušnje sobivanja z drugimi. Uĉenci vseh treh oddelkov so se
petkrat sreĉali na skupnih praznovanjih z Alvinom: teden otroka v oktobru, novoletno praznovanje v
decembru, Valentinovo v februarju, rojstnodnevno v maju in zakljuĉno v juniju.
Projekt je zelo uspešen, kar je pokazala analiza vprašalnikov v mesecu januarju. Uĉitelji na šoli izraţajo
pozitivno oceno projekta. Uĉenci so v odgovorih potrdili, da zelo radi sodelujejo v aktivnostih s psom.
Njihovi starši so navdušeni, izjavljajo, da prisotnost psa v oddelku vpliva tudi na dinamiko druţine in
~ 27 ~
vsebino pogovorov doma. Uĉenci so se znebili strahu in doţivljajo pozitivna ĉustva. Izraţajo ponos, da
imajo psa v razredu. Teţko gibalno ovirani uĉenci z motnjo v duševnem razvoju in teţko govorno
jezikovno motnjo, malokrat doţivljajo obĉutek pomembnosti, ponosa, samostojnosti in sprejetosti, v tem
projektu jim to v aktivnostih s psom uspeva. Alvin jih uboga, jim sledi, jim prinaša igraĉe, sprejema take
kot so, ne ocenjuje, se jih neskonĉno razveseli … Aktivnosti s psom v oddelku so dobro izbrane in
uresniĉujejo zadane cilje.
Delovni zvezek in učbenik za Nadomestno komunikacijo NAK
Konec avgusta 2014 je izšla zgošĉenka NAK 1, avtorici Staša Grĉa Planinšek in Marina Kosmatin. V
pripravi imata NAK 2.
Korak k sončku
V letošnjem šolskem letu sreĉanje zaradi organizacijskih teţav ni bil izveden (teţave pri uskladitvi
terminov ), tako da je OŠ Frana Albrehta sodelovanje odpovedala. S sreĉanji bomo nadaljevali v
naslednjem šolskem letu.
K toĉki 14: Aktiv I. in II. triletja, II. in III. triletja ter aktiv defektologov
Aktiv I. in II. triletja
Uĉiteljice 1. triletja, 3./4.r. EIS/ NIS in PPVIZ 2./3. smo se sestajale ob ponedeljkih, enkrat meseĉno, po
potrebi tudi veĉkrat, realizirale smo 15 sestankov aktiva. Skupaj smo naĉrtovale dneve dejavnosti, letos
smo imele teţave z organizacijo prevozov in pridobivanjem ustreznega števila spremstva zaradi
veĉjega števila uĉencev. Sledile smo aktualnim dogodkom, uĉno-vzgojni problematiki v posameznih
oddelkih, seznanjale smo se s primeri dobre prakse, izmenjavale izkušnje, ideje, napisale zakljuĉna
poroĉila ob koncu šolskega leta, naĉrtovale aktivnosti, dni dejavnosti ob koncu šolskega leta za šol. l.
2014/15. Reševale smo tekoĉe probleme, predvsem vedenjske med odmori za malico, deţurstva so bila
naporna. Uĉiteljice aktiva smo dobro sodelovale, delo smo si vedno praviĉno razdelile in si med seboj
tudi pomagale, ĉe je bilo treba. V naslednjem šolskem letu se bomo posvetile predvsem boljšem
sodelovanju z uĉitelji v 2. in 3. triletju glede uĉnih naĉrtov in standardov znanja pri posameznih
predmetih.
Aktiv II. in III. triletja
Imeli smo 16 sreĉanj. Na zaĉetku šolskega leta je bilo veliko organizacijskega dela ter planov za
pripravo novega šolskega leta (razpored oddelkov po uĉilnicah, priprava LDN-ja). Med šolskim letom
smo pregledali, kako dostopamo do Google Driva, ki bi ga lahko uporabljali pri skupnem delu.
Nekaj sreĉanj smo posvetili temi, kako enotno ravnati z vedenjsko problematiĉnimi uĉenci. Na splošno
smo govorili o avtizmu in ustreznem postopanju z uĉencem - avtistom. Podrobno smo razdelili naloge
ob organizaciji Olimpijskih iger treh šol – dela je bilo precej, zaradi dobrih priprav pa je bil športni dan
zelo uspešen.
Proti koncu šolskega leta je bilo nekaj sreĉanj namenjenih organizaciji NPZ-jev ter pripravi na novo
šolsko leto (izbirni predmeti), zbiranju predlogov za nabavo uĉnih pripomoĉkov ter pripravi zakljuĉnega
poroĉila.
Aktiv mobilne sluţbe
V okviru mobilne sluţbe CIRIUS Kamnik je potekal aktiv specialnih in rehabilitacijskih pedagogov
mobilne sluţbe. Delovanje aktiva je potekalo skozi vse šolsko leto 2013/ 2014 in je trajalo od eno do tri
šolske ure. Vodja je imela vlogo koordinatorke aktiva in ne predavateljice. Aktiv je bil v obliki »trţnice
znanja«. Aktiv je potekal na predhodno dogovorjeno temo.
1. sreĉanje – iskanje skupnih ciljev in namena aktiva, avg. 2013
2. sreĉanje – preizkus zaznavno - motoriĉnih sposobnosti (Islamĉević Lešnik Tjaša), 3. 10. 2013
3. sreĉanje – bralni testi (Nataša Petrović, Suzana Krajnc Joldić), 28. 11. 2013
4. sreĉanje – funkcionalno uĉenje (Islamĉević Lešnik Tjaša), 19. 1. 2014
5. sreĉanje – pogovor o vprašalniku za uĉitelje in vzgojitelje, 23. 1. 2014
~ 28 ~
6. sreĉanje – pogovor o pripravi internega gradiva za predmet komunikacija, 6. 2. 2014
7. sreĉanje – debata na temo pisanja poroĉil, 12. 6. 2014
8. sreĉanje – delavnica: demonstracija uĉni ur komunikacije, 3. 7. 2014
9. sreĉanje – zakljuĉna evalvacija, refleksija in naĉrtovanje, 4. 7. 2014
K toĉki 15: Sodelovanje na športnem in kulturnem podroĉju z uĉenci osnovnih šol in zavodov
V šol. letu 2013/14 so bili do zimskih poĉitnic v CIRIUS vkljuĉeni 3 oddelki OŠ Toma Brejca. Poskrbeli
smo za kvalitetno sodelovanje in medinstitucionalno povezovanje ter sodelovanje obeh populacij
uĉencev, pri ĉemer smo stremeli k sprejemanju razliĉnosti in dobrim medosebnim odnosom.
Pod okriljem Zavoda za šolstvo RS smo organizirali športni dan – Zimske olimpijske igre še z dvema OŠ
– OŠ Valentina Vodnika in OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu.
Z dvema dramskima predstavama (Mojca Pokrajculja in Gusar išĉe zaklad) so v Centru gostovale
dijakinje GSŠRM Kamnik.
K toĉki 16: Uĉbeniški sklad
V šolskem letu 2013/2014 smo dokupili potrebne uĉbenike za enakovredni standard (Druţba 4 in
Druţba 5, Naravoslovje 6 in 7, Biologija 8 in 9 ter nove prenovljene uĉbenike za 2. razred za predmete
slovenšĉina, matematika in spoznavanje okolja). Prav tako smo dokupili nekaj uĉbenikov za niţji
izobrazbeni standard, ki jih zaradi pomanjkanja finanĉnih sredstev dokupujemo po sklopih – zaĉenši z
niţjimi razredi.
V ustreznem roku smo oddali zahtevek za povrnitev izposojevalnine v višini 181,40€ (sredstev nismo
prejeli) in za povrnitev materialnih stroškov za fotokopiranje uĉbenikov in delovnih zvezkov za niţji
izobrazbeni standard (sredstva v višini 1.414,00€ smo prejeli februarja).
Ker imamo vedno veĉ uĉencev v niţjem izobrazbenim standardom, predlagam, da se postopno še
naprej dokupujejo uĉbeniki za ta program.
K toĉki 17: Vzgojni naĉrt
Dejavnosti, ki se povezujejo z vzgojnim naĉrtom, so se odvijale v vsakodnevni neposredni interakciji
med vsemi delavci CIRIUS in posameznim otrokom oziroma mladostnikom ali s skupino otrok ali
mladostnikov. Izhajamo iz posebnosti posameznega otroka oziroma mladostnika, njegovih sposobnosti
in zmoţnosti. Kolikor je bilo v naši moĉi, smo spodbujali aktivno vkljuĉevanje otrok oziroma
mladostnikov v vse dejavnosti, od uĉenja do izrabe prostega ĉasa, ter jih ob tem ozavešĉali o
vrednotah, ki so vodilne pri Vzgojnem naĉrtu CIRIUS-a.
Vrednote Vzgojnega naĉrta CIRIUS-a so bile:
samostojnost, neodvisnost in avtonomnost,
znanje za kakovostno ţivljenje in osebnostno rast,
zdravje in dobri medosebni odnosi.
Poudarek vzgojnega naĉrta v šolskem letu 2013/2014 je bil: PREPREĈEVANJE ODVISNOSTI IN
ZDRAV NAĈIN ŢIVLJENJA.
Strategije in dejavnosti vzgojnega naĉrta smo uresniĉevali v uĉnih naĉrtih in z LDN posameznih enot,
pri vseh uĉnih predmetih, v individualiziranih programih, pri interesnih dejavnostih, pri terapijah, s
projektnimi dejavnostmi, dnevi dejavnosti, tabori in šolami v naravi, z medpredmetnim povezovanjem, s
povezovanjem s svetovalnim sluţbami, povezovanjem dejavnosti med enotami CIRIUS-a, z delom s
starši in izobraţevanjem strokovnih delavcev.
Na temo prepreĉevanja odvisnosti in zdravega naĉina ţivljenja so bile na enoti OŠ realizirane naslednje
aktivnosti:
pogovori na urah oddelĉne skupnosti o zasvojenosti z alkoholom in nikotinom,
izvedli smo naravoslovni dan (2. in 3. triada) na temo zasvojenost z alkoholom in nikotinom –
predavala je Marija Petkovšek, delavnice je vodila Marija Toman,
nadaljevali z dobro prakso ( Ekošola, brezplaĉno sadje in obroki brez mesa ob ĉetrtkih).
~ 29 ~
Realiziralo se ni predavanje za starše v okviru roditeljskega sestanka in izobraţevanje za pedagoške
delavce z zunanjimi predavatelji.
K toĉki 18: Hospitacijska šola
Izvajali smo hospitacije in mentorstvo za študente razliĉnih fakultet: Pedagoška fakulteta, Fakulteta za
šport, Fakulteta za socialno delo in Filozofska fakultete.
Hospitacije smo izvajali tudi za strokovne delavce veĉinskih šol.
Ime in priimek:
Število študentov
Ĉas (termin, trajanje):
Marija Juhant
12
19. 11. 2013, 1 ura
27. 11. 2013, 1 ura
Maja Poljanšek
12
19. 11. 2013, 1 ura
27. 11. 2013, 1 ura
Ksenija Krstovski
12
19. 11. 2013, 1 ura
27. 11. 2013, 1 ura
Simona Janeţiĉ
12
19. 11. 2013, 1 ura
27. 11. 2013, 1 ura
Majda Hribar
12
19. 11. 2013, 1 ura
27. 11. 2013, 1 ura
Nataša Petrović
12
19. 11. 2013, 1 ura
Miran Antonin
4
8. 5. 2014, 1 ura
15. 5. 2014, 2 uri
Irena Lamovec
1
11., 12., 13. 3. 2014, 5 ur
Maja Šulin
1
21. 5. 2015, 2 uri
Ana Trtnik
1
1
14. 4. – 25. 4. 2014, 40 ur
6. 5. 2014, 2 uri
Irma Golob
1
14. 4. – 25. 4. 2014, 40 ur
K toĉki 19: Sodelovanje s starši
Sodelovanje s starši je potekalo preko formalnih in neformalnih druţenj. Za veĉino oddelkov so bili
speljani trije roditeljski sestanki, od tega nekateri v sodelovanju z uĉiteljicami OPB. Vsak mesec so
potekale govorilne ure, katerih so se starši posluţevali po potrebi. S starši smo se sreĉevali na
predavanjih, sejah sveta staršev, operativnih timih, predstavitvah taborov in na proslavah. Veliko
informacij je bilo izmenjanih v obliki telefonskih razgovorov, preko elektronske pošte ter s sprotnimi
zapisi v beleţke uĉencev. S starši nekaterih uĉencev je izmenjava informacij (predvsem o zdravstveni in
uĉni problematiki) potekala tedensko ali celo dnevno.
Uĉitelji so s strani staršev zaznali poveĉano potrebo po predavanjih, na katerih bi se le-ti seznanili z
zakonskimi moţnostmi nadaljnjega izobraţevanja uĉencev ter njihovega statusa.
K toĉki 20: Skupina staršev za samopomoĉ
Podrobno poroĉilo je v poglavju svetovalne sluţbe.
~ 30 ~
K toĉki 21: Vaja poţarne varnosti
Na ravni centra smo vajo uspešno izpeljali. Ocenjujemo, da so tovrstne aktivnosti nujne in potrebne.
K toĉki 22: Delovanje šolske knjiţnice – podrobno poroĉilo je v poglavju knjiţnice.
K toĉki 22: Stalno strokovno izpopolnjevanje in izobraţevanje
Strokovni delavci
Ime in priimek
Irena Lamovec
Suzana Krajnc Joldić
Naslov seminarja, termin
Trajanje
seminarja (ure)
Kompetentno sodelovanje s starši, Mladinski dom Jarše
Ljubljana, 31. 1., 1. 2., 2. 2. 2014
24 ur
XXII. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in
obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, 8. in 9. april 2014
2 dni
Vkljuĉevanje otrok z zmanjšano zmoţnostjo gibanja v
programe OŠ izobraţevanja (URI Soĉa, 16. in 17. 4. 2014)
16 ur
24 ur
Uĉinkovita komunikacija – vaše skrito orodje za uspeh
SVIZ Ljubljana, 8.,9. In 10.7.2014
Mateja Gortnar
Maja Šulin
Glasbena pravljica in koncert na izvirnih instrumentih – od
ideje do izvedbe, 8. – 9. 11. 2013
16 ur
Glasbena pravljica in koncert na izvirnih instrumentih – od
ideje do izvedbe, 8. – 9. 11. 2013
Predavanja prof. dr. ISABEL AMARAL na Pedagoški
fakulteti, 5. 6. 2014
16 ur
Kompetentno sodelovanje s starši,
Mladinski dom Jarše Ljubljana, 31. 1., 1. in 2. 2. 2014
Nina Pantić Ćehajić
Gordan Pupavac
Ajda Eiselt
7 ur
24 ur
Okrogla miza Društva DSRP - Poloţaj specialnega pedagoga
danes v Sloveniji, 6. 3. 2014
4 ure
Kompetentno sodelovanje s starši,
Mladinski dom Jarše Ljubljana, 31. 1., 1. In 2. 2. 2014
24 ur
Delavnica ABA
18 ur
Izobraţevanje HANDLE (OŠ Leskovec pri Krškem)
19 ur
Okrogla miza Društva DSRP - Poloţaj specialnega pedagoga
danes v Sloveniji, 6. 3. 2014
4 ure
Psihomotoriĉna reedukacija
40 ur
~ 31 ~
Okrogla miza Društva DSRP - Poloţaj specialnega pedagoga
danes v Sloveniji, 6. 3. 2014
4 ure
Teĉaj prve pomoĉi (28. 1. 2014)
Okrogla miza Društva defektologov Slovenije - Poloţaj
specialnega pedagoga danes v Sloveniji (6. 3. 2014)
Gluhoslepota in strategije komuniciranja in
Nadomestna in dopolnilna komunikacija, dr. Isabel Amaral (5.
6. 2 2014),
Uĉinkovita komunikacija – vaše skrito orodje za uspeh
SVIZ Ljubljana, 8., 9. in 10. 7. 2014
4 ure
Okrogla miza Društva defektologov Slovenije - Poloţaj
specialnega pedagoga danes v Sloveniji (6. 3. 2014),
4 ure
Študijska skupina “Mobilni specialni pedagogi v vrtcih”
8 ur
udeleţba na dveh sreĉanjih Republiškega aktiva specialnih in
rehabilitacijskih pedagogov
8 ur
“Pouĉevanje oseb z motnjami avtistiĉnega spektra”, Center
za sluh in govor Maribor - (15.-17.5.2014)
24 ur
Kompetentno sodelovanje s starši,
Mladinski dom Jarše Ljubljana, 31. 1., 1. In 2. 2. 2014
24 ur
Uĉinkovita komunikacija – vaše skrito orodje za uspeh
SVIZ Ljubljana, 8.,9. In 10.7.2014
24 ur
Simona Lonĉar
Pouĉevanje otrok z MAS, 15.-17.5.201
24 ur
Tjaša Islamĉević
Lešnik
Brain gym, 28.9.2013, Maribor, OŠ Borci za severno mejo;
Predavanja in delavnice iz prve pomoĉi
9 ur
3 ur
Nataša Trojer
Razvijanje kritiĉnega mišljenja ZRSŠ Ljubljana, 8. in 9. 11.
2013
OUP Konferenca za Slovenijo, 6. 12. 2013
Seminar za zunanje ocenjevalce na splošni maturi iz
anglešĉine, RIC, 5.4.2014
16 ur
8 ur
Študijska skupina, OŠ Jela Janeţiĉa, Škofja Loka
3 ure
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in
obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, 9. in 10. april
2013
2 dni
Ksenija Krstovski
Razvijanje kritiĉnega mišljenja ZRSŠ Ljubljana, 8., 9. 11.
2013
16 ur
Marija Toman
Študijska skupina za naravoslovje, OŠ Rodica, 11. 9. 2013
Študijska skupina za biologijo, OŠ Marije Vere, 17. 9. 2013
5 ur
7,5 ur
Simona Janeţiĉ
Sonja Rutar: Razvoj predopismenjevalnih vešĉin (Pedagoški
16 ur
Tadeja Belšak
Tamara Novak
Nataša Petrović
Majda Hribar
Breda Leskovšek
4 ure
7 ur
24 ur
8 ur
~ 32 ~
inštitut Ljubljana)
Študijska skupina SRP ( OŠ Jela Janeţiĉa, Škofja Loka)
Sodelovanje v spletnem uĉnem okolju
Magisterij SRP
Marija Juhant
Lota Kahne
Maja Poljanšek
Isabelle Morel Bera
4 ur
16 ur
Leto 2012/2013
Sestavljam pisni preizkus znanja iz matematike v tretjem
triletju OŠ, 31. 1. – 1. 2. 2014
16 ur
Udeleţba na 3. študijski skupini ZRSŠ OŠ LUM, 18. 11. 2013
Udeleţba na strokovno športnem izobraţevanju Elektriada
2013, 18. 10. – 19. 10. 2013
Delovno sreĉanje uĉiteljev likovne, glasbene umetnosti in
športa za otroke s posebnimi potrebami na ZSSMLJ, 27. 3.
2014
Sodelovanje v spletni uĉilnici ZRSŠ za likovno vzgojo in na
forumu za likovno vzgojo, skozi vse leto.
4 ure
11 ur
4,5 ure
10 ur
Sketch Up, 21. 11. 2013
4 ure
XXI. izobraţevalni dnevi Društva SRP - Zgodnje odkrivanje in
obravnavanje oseb s posebnimi potrebami, 9. 4. in 10. 4.
2013
2 dni
Strokovno sreĉanje ravnateljic in ravnateljev osnovnega
šolstva, Portoroţ, 12. 11. in 13. 11. 2013.
2 dni
OŠ na Slovenskem, Bled, 16. 5. 2014
1 dan
Aktivna udeleţba strokovnih delavcev na seminarjih, posvetih in drţavnih konferencah
Ime in priimek
Naslov aktivnega prispevka, kraj, datum
Suzana Krajnc Joldić
Gibalna oviranost in ustrezne prilagoditve v SŠ, Trbovlje, 6. 9. 2013
Vloga specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, Pef Ljubljana, 6. 3. 2014
Razvajenost, OŠ Toneta Ĉufarja Jesenice, 24. 3. 2014
Ajda Eiselt
Vloga specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, Pef Ljubljana, 6. 3. 2014
Nina Pantić Ćehajić
Vloga specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, Pef Ljubljana, 6. 3. 2014
Posebnosti zaznavanja in igre gibalno oviranega otroka v predšolskem
obdobju” ,VVZ Slovenske Konjice, 10.3.2014
Tadeja Belšak
Predavanje "Gibalno ovirani otroci v veĉinski osnovni šoli”, Osnovna šola
Vinica, 23. 4. 2014
~ 33 ~
Irma Golob
Seminar o aktivnostih in terapiji s pomoĉjo ţivali, 30. 11. 2013 in 1. 12. 2013,
Ljubljana.
Predstavitev projekta Terapevtski pes v razredu.
Mateja Perko
Bibliopedagoško delo šolske knjiţniĉarke z mladimi uporabniki s posebnimi
potrebami, hotel Rogla Zreško Pohorje, 28. in 29. 8. 2013
Isabelle Morel Bera
Gibalno oviran otrok in mladostnik v rednem VIZ programu, Cirius Kamnik,
11. 12. 2013.
Program iz specialno pedagoških znanj, Zavod RS za šolstvo Ljubljana, 13.
2. 2014
Sovodenje okrogle mize Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov
Slovenije "Poloţaj specialnega pedagoga danes v Sloveniji", ter aktivni
prispevek, 6. 3. 2014
Interna izobraţevanja v zavodu
Strokovni delavci
Ime in priimek
Miran Antonin
Tadeja Belšak
Ajda Eiselt
Tema
Predavatelj
Ĉas
trajanja
(ure)
Varstvo pri delu, 17. 9. 2013
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
Borštnar&Co
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
3 ure
3 ure
1 ura
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Teĉaj prve pomoĉi, 14.1.2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Irma Golob
1 uri
1 uri
Irma Golob
~ 34 ~
Irma Golob
Tjaša Islamĉević
Lešnik
Ksenija Jesenik
Luţovec
Marija Juhant
Lota Kahne
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja – »SAM«
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Matej Peljhan
Gregor Hribar
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
3 ure
1 ura
Irma Golob
1 ura
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Irma Golob
1 ura
Varstvo pri delu, 17. 9. 2013
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Borštnar&Co.
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
3 ure
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Irma Golob
1 uri
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Varstvo pri delu in poţarna varnost
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E-IP
Komunikacija dobrega dela s starši
Gregor Hribar
2 uri
Borštnar&Co.
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
3 ure
3 ure
1 ura
1 ura
Breda Leskovšek
2 uri
Irma Golob
1 ura
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
~ 35 ~
razredu
Irma Golob
1 ura
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Ksenija Krstovski
Varstvo pri delu, 17. 9. 2013
Bortšnar&Co.
3 ure
Tamara Novak
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Irma Golob
1 ura
Suzana Krajnc Joldić
Nina Pantić Ćehajić
Nataša Petrović
Maja Poljanšek
Isabelle Morel Bera
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Irma Golob
1 ura
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Irma Golob
1 ura
Varstvo pri delu, 17. 9. 2013
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Bortšnar&Co.
Študenti medicinske fakultete
3 ure
5 ur
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Spektroavtistiĉna motnja
Simona Oţek Rogiĉ
1 ura
Irma Golob
3 ure
~ 36 ~
Gordan Pupavac
Maja Šulin
Sreĉo Sitar
Nataša Trojer
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Matej Peljhan
Gregor Hribar
Irma Golob
1 ura
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
Gregor Hribar
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
Breda Leskovšek
2 uri
Irma Golob
1 ura
Teĉaj prve pomoĉi, 14. 1. 2014
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
E - IP
ZOOM, program za slepe in
slabovidne
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Študenti medicinske fakultete
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Matej Peljhan
5 ur
3 ure
1 ura
1 ura
1,5 ure
E – IP
Rokovanje z ZOOM teksotom
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
Poţarna vaja
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Matej Peljhan
Gregor Hribar
Breda Leskovšek
1 ura
1,5 ure
2 uri
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
Irma Golob
3 ure
1 ura
1 ura
1 ura
E – IP
Rokovanje z ZOOM teksotom
Komunikacija dobrega dela s starši,
predstavitev ankete
Spektroavtistiĉna motnja
Spektroavtistiĉna motnja
Poţarna vaja
Inovacijski projekt Terapevtski pes v
razredu
Matej Peljhan
Gregor Hribar
Breda Leskovšek
1 ura
1,5 ure
2 uri
Simona Rogiĉ Oţek
Maja Šulin
3 ure
1 ura
1 ura
1 ura
Breda Leskovšek
1 ura
1 ura
1,5 ure
2 uri
Gregor Hribar
Breda Leskovšek
2 uri
1 ura
Irma Golob
Irma Golob
~ 37 ~
Spremljevalci
Ime in priimek
Aleksander
Belec
Aleksander
Ogrinec
Barbara
Gosteĉnik
Dragica
Vrhovnik
Avtor predavanja Naslov predavanja
Simona Rogiĉ
Spektroavtistiĉna motnja
Oţek
Termin
15. 5. 2014
Trajanje
3 ure
GD Kamnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Poţarna vaja
Spektroavtistiĉna motnja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
2 uri
3 ure
GD Kamnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Poţarna vaja
Spektroavtistiĉna motnja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
2 uri
3 ure
GD Kamnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Poţarna vaja
Spektroavtistiĉna motnja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
2 uri
3 ure
GD Kamnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Poţarna vaja
Spektroavtistiĉna motnja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
2 uri
Borštnar &Co.
Varstvo pri delu
17. 10. 2013
3 ure
Simona Rogiĉ
Oţek
Spektroavtistiĉna motnja
15. 5. 2014
3 ure
GD Kamnik
Poţarna vaja
3. 6. 2014
dr. Bogdan
Polajner
Druţinski odnosni slogi
18. 9. 2013
3 ure
Franja Ţavbi
2 uri
Pet kljuĉnih elementov
vzgoje
8. 10. 2013
Ĉustvena inteligenca in
ukrepi ob ĉustvenih
teţavah otrok
7. 11. 2013
GD Kamnik
Poţarna vaja
3. 6. 2014
Simona Rogiĉ
Oţek
Spektroavtistiĉna motnja
15. 4. 2014
Za ţivljenje
(študentje
medicine)
Teĉaj prve pomoĉi
14. 1. 2014
Irena Trunk
Marijan Burja
2 uri
2 uri
2 uri
2 uri
3 ure
5 ur
~ 38 ~
Mojca Košnik
GD Kamnik
Poţarna vaja
3. 6. 2014
2 uri
Simona Rogiĉ
Oţek
Spektroavtistiĉna motnja
15. 5. 2014
3 ure
GD Kamnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Poţarna vaja
Spektroavtistiĉna motnja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
2 uri
3 ure
GD Kamnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Poţarna vaja
Spektroavtistiĉna motnja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
2 uri
3 ure
GD Kamnik
Poţarna vaja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
2 uri
Mojca Mali
Mojca Tavĉar
Sabina Spruk
Tatjana Grgiĉ
Tomaţ Kladnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Spektroavtistiĉna motnja
Za ţivljenje
(študentje
medicine)
Teĉaj prve pomoĉi
14. 1. 2014
GD Kamnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Poţarna vaja
Spektroavtistiĉna motnja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
Borštnar &Co.
Varstvo pri delu
17. 10. 2013
GD Kamnik
Simona Rogiĉ
Oţek
Poţarna vaja
Spektroavtistiĉna motnja
3. 6. 2014
15. 5. 2014
3 ure
GD Kamnik
Poţarna vaja
3. 6. 2014
2 uri
3 ure
4 ure
2 uri
3 ure
3 ure
2 uri
Podiplomski študij
Dve sodelavki se izobraţujeta na študiju znanstvenega magisterija na Pedagoški fakulteti, in sicer:
Simona Janeţiĉ- Specialna in rehabilitacijska pedagogika,
Lota Kahne - Likovna pedagogika.
Priznanje Antona Skale za leto 2014
Na razpis za podelitev najvišjih priznanj Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije Priznanje Antona Skale za leto 2014, ki se podeljuje za izjemne prispevke k razvoju prakse in teorije
na podroĉju specialne in rehabilitacijske pedagogike in socialne pedagogike, smo oddali predlog za
dolgoletno sodelavko Stašo Grča Planinšek.
Drugo delo ravnateljice
Poleg rednih obveznosti in nalog je bila ravnateljica šole v preteklem letu dejavna še na drugih
podroĉjih, ki so pomembna na ravni Centra in za sodelovanje v širšem druţbenem prostoru:
~ 39 ~
aktivno sodelovanje v glavnem odboru Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov
Slovenije, v glavnem odboru FIBO sekcije in v Komisiji za razvoj stroke,
predsednica FIBO sekcije,
v aktivu ravnateljev v obĉine Kamnik in Komenda,
v okviru Šole za ravnatelje je mentorica novoimenovanim ravnateljem,
izvedenka za pedagoško podroĉje,
predavanja in delavnice za uĉitelje in ravnatelje rednih šol ter VVZ v sodelovanju z Zavodom RS
za šolstvo,
vodi delo inkluzivnega tima mobilne sluţbe.
Zakljuĉno poroĉilo je pripravljeno na podlagi poroĉil, ki so jih oddali sodelavci, konferenc in številnih
timskih sestankov. Ob zakljuĉku leta ugotavljam, da smo realizirali vse zastavljene cilje, nekatere smo
celo presegli. Pohvaliti moram tako uĉitelje, svetovalno delavko, knjiţniĉarko, kot tudi spremljevalce. Z
dobrim timskim delom, sprotnim evalviranjem zastavljenih nalog smo omogoĉili kakovostno
izobraţevanje populaciji najteţje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih uĉencev. V podporo so nam bili
tudi starši naših uĉencev, za kar jim gre posebna zahvala.
Na pedagoški konferenci dne, 3. 9. 2014, smo poroĉilo obravnavali in ga tudi sprejeli.
3.2 SREDNJA ŠOLA
Ravnateljica Saša Markoviĉ, univ. dipl. soc.
V šolskem letu 2013/2014 smo v Srednji šoli kot organizacijski enoti CIRIUS Kamnik izvajali vzgojno
izobraţevalno delo v 16 oddelkih prilagojenih srednješolskih programov (od tega 4 v kombinaciji) in v 1
oddelku posebnega vzgojno izobraţevalnega programa (post)rehabilitacijski praktikum. Skupno je bilo
tako 21 skupin.
Imeli smo:
2,5 oddelka niţjega poklicnega programa pomočnik v tehnoloških procesih v 1. In 2. letniku in
1 skupino v kombinaciji z niţjim poklicnim programom pomoţni administrator v 3. letniku,
1,5 oddelka poklicno tehniškega programa ekonomski tehnik, en ĉetrti, ki je bil kombiniran s
programom elektrotehnik in en peti letnik,
3,5 oddelke srednjega poklicnega programa administrator, prvi, tretji in ĉetrti letnik, skupina v 2.
letniku je bila v kombinaciji s programom raĉunalnikar,
3,5 oddelke niţjega poklicnega programa pomoţni administrator v prvem, drugem in tretjem
letniku in 1 kombinirano skupino v tretjem letniku (v kombinaciji z ţe prej omenjenim pomoĉnikom
v tehnoloških procesih),
3,5 oddelke srednjega poklicnega programa računalnikar, v prvem, drugem, tretjem in ĉetrtem
letniku, skupina v 2. letniku je bila v kombinaciji s programom administrator,
0,5 oddelka poklicno tehniškega programa elektrotehnik v 4. letniku kombiniranega z
ekonomskim tehnikom ter
1 skupino posebnega vzgojno izobraţevalnega programa (post)rehabilitacijski praktikum.
V preteklem šolskem letu se je v šoli izobraţevalo 136 redno vpisanih dijakov in dijakinj, 89 je bilo
usmerjenih k nam v interno kompleksno obliko usposabljanja, 39 je bilo eksternih dijakov iz bliţnje
okolice. Bilo je 67 deklet in 69 fantov. Med internimi jih je bilo na dnevnem usposabljanju 36. Število se
je v primerjavi z zaĉetkom šolskega leta poveĉalo za 3 vpisane dijake med letom in spreminjalo glede
na preusmeritve in izpise ter vpise dijakov. En dijak z odloĉbo o usmeritvi je prekinil izobraţevanje oz.
usposabljanje, 1 dijakinja je iz statusa zunanje dijakinje prešla na dnevno obliko usposabljanja,
izobraţevanje je prekinil 1 zunanji dijak. Zaradi veĉkratnega ponavljanja in ponovne neuspešnosti
zakljuĉujeta šolanje 2 dijaka.
~ 40 ~
Šolanje je uspešno, z zakljuĉnim izpitom (ZI) oz. poklicno maturo (POM) konĉalo:
v triletnem programu (ki je pri nas podaljšan za eno leto) za poklic administrator 11 dijakov (
100%),
v niţjem poklicnem programu pomoţni administrator 10 dijakov (100%),
v niţjem poklicnem programu pomočnik v tehnoloških procesih 4 dijaki (100%),
v triletnem programu (ki je pri nas podaljšan za eno leto) za poklic računalnikar 4 dijaki ( 100%),
v poklicno tehniškem programu ekonomski tehnik 4 dijaki (100%),
v poklicno tehniškem programu elektrotehnik iz lanske generacije 5 dijakov (v posebnem
programu (post)rehabilitacijski praktikum je usposabljanje zakljuĉila 1 dijakinja.
Skupaj je tako po jesenskem izpitnem roku izpolnilo vse pogoje za pridobitev poklicne izobrazbe
oziroma usposobljenosti 34 dijakov letošnje generacije in 5 od prej. Zakljuĉni izpit je 10 dijakov opravilo
z odliĉnim uspehom, od tega jih je 7 prejelo spriĉevalo s pohvalo za maksimalno število doseţenih toĉk.
Neuspešnih dijakov, ki razred ponavljajo ali delajo letnik v dveh delih je 6 dijakov. Popravne izpite je
ob koncu pouka imelo 12 dijakov od 136-ih, kar pomeni 8,82 %. Po zakljuĉku rokov popravnih izpitov so
bili uspešni vsi, razen 4 dijakov, ki razred ponovno obiskujejo, kar predstavlja skupaj 96,69 %.
V okviru izobraţevanja odraslih je potekalo usposabljanje za 3 odrasle slušatelje, 2 kandidatki sta
opravljali izpite, 1 pa ni pristopil k opravljanju izpitov. Zakljuĉni izpit je v spomladanskem roku opravila 1
kandidatka v programu administrator, v jesenskem pa še druga v istem programu.
Dijakom je bilo podeljenih 12 knjig za odliĉni uĉni uspeh ter 1 zlato, 2 srebrni in 2 bronasti priznanji
CIRIUS za doseţke na razliĉnih podroĉjih. Najboljši dijakinji šole sta bila na sprejemu pri kamniškem
ţupanu: Špela Gorše in Aida Ibrahimović.
Podrobnejša poroĉila, analize ter statistike uĉno vzgojnega uspeha po oddelkih, programih in dijakih ter
predmetih se nahajajo v pedagoški dokumentaciji srednje šole in poroĉilih svetovalne sluţbe.
Pouk je potekal po izvedbenih kurikulih, uĉnih naĉrtih in katalogih znanja, ki jih doloĉajo predpisani
predmetniki za posamezne programe. Pouk je bil realiziran v obsegu 98,79%.
Po oddelkih je stanje naslednje:
Tabela: Realizacija pouka
Oddelek
Program
1.a
Raĉunalnikar
1.b
Pomoĉnik v tehnoloških procesih
1.c
Pomoţni administrator
1.d
Administrator
1.Ke
Ekonomski tehnik - SSI
2.Ka
Raĉunalnikar
2.b
Pomoĉnik v tehnoloških procesih
2.c
Pomoţni administrator
2.Kd
Administrator
2.Ke
Ekonomski tehnik - SSI
3.a
Raĉunalnikar
3.Kb
Pomoĉnik v tehnoloških procesih
3.Kd
Pomoţni administrator
3.d
Pomoţni administrator
3.e
Administrator
4.a
Raĉunalnikar
%
97,2
97,8
103
109,4
95,6
105,8
97,1
97,5
98,4
95,4
104,7
95,9
95,4
98,2
96,2
95,7
~ 41 ~
4.b
4.Kc
4.Kd
5.b
PRP
Administrator
Ekonomski tehnik - PTI
Elektrotehnik - PTI
Ekonomski tehnik - PTI
(Post)rehabilitacijski praktikum
98,1
95,7
102,7
93,3
99,6
V okviru kurikulov je bilo izvedeno praktiĉno usposabljanje pri delodajalcih v naslednjem obsegu:
1.10.2013 – 28.11.2013
1.10.2013 – 14.2.2014
4.11.2013 – 15.11.2013
4.11.2013 – 29.11.2013
2.12.2013 – 14.12.2013
6.1.2014 – 17.1.2014
6.1.2014 – 5.3.2014
3.2.2014 – 14.2.2014
3.2.2014 – 2.4.2014
3.3.2014 – 21.3.2014
3.3.2014 – 24.4.2014
1.4.2014 - 30.5.2014
1.4.2014 – 20.6.2014
1.4.2014 - 30.5.2014
2.6.2014 – 13.6.2014
2.6.2014 – 13.6.2014
4. b administrator – 8 tednov
4. a raĉunalnikar - 18 tednov
2. b pomoĉnik v tehnoloških procesih – 2 tedna
2. b pomoĉnik v tehnoloških procesih, zunanji – 4 tedne
2. c pomoţni administrator – 2 tedna
3. d pomoţni administrator – 2 tedna
3. e administrator – 8 tednov
3. Kc pomoţni administrator – 2 tedna
3. Kb pomoĉnik v tehnoloških procesih – 2 tedna
1. d administrator, zunanji – 8 tednov
3. a raĉunalnikar - 3 tedne
1. a raĉunalnikar, zunanji - 8 tednov
2. a raĉunalnikar - 8 tednov
2. a raĉunalnikar, zunanji – 11 tednov
2. d administrator – 8 tednov
4. Kc ekonomski tehnik PTI – 2 tedna
4. Kd elektrotehnik PTI – 2 tedna
Skupaj je opravljalo PUD 95 dijakov. Zaradi posebnih potreb je 8 dijakov v celoti opravljalo prakso v
CIRIUS-u, 2 pa delno. Praktiĉno usposabljanje z delom je še vedno velik organizacijski zalogaj in odprt
izziv, ki pomeni veliko priprav, usklajevanja, predvsem pa zagotavljanja ustreznih delodajalcev, ki bodo
pripravljeni sprejeti naše dijake na prakso. Vsako leto ostane nekaj dijakov na praksi v Centru, ker
zaradi razliĉnih razlogov, predvsem kompleksnosti njihovih posebnih potreb ne zmorejo opravljati
prakse v celoti v realni delovni sredini. Celovito reševanje problema presega naše kompetence in
zahteva usklajevanje med resorji.
Strokovni delavci šole smo si prizadevali za kakovostno poklicno izobraţevanje mladostnikov s
posebnimi potrebami. Pri tem nas je spodbujala zavest, da je potrebno vsakemu zagotoviti optimalne
moţnosti za usvojitev poklicnih kompetenc. V skladu s tem smo za naše dijake na zaĉetku šolskega leta
skrbno oblikovali individualizirane programe dela, letos je bilo tako na novo pripravljenih 45
individualiziranih programov (IP), predvsem za dijake in dijakinje 1. letnikov in tiste, ki so prviĉ prišli
na usposabljanje k nam. V okviru izvajanja poskusa Uvajanje in izvajanje inkluzije dijakov kot
kompleksnega dvosmernega procesa smo pripravili individualizirane programe tudi za vse zunanje
dijake. Za dijake prvih letnikov smo imeli predstavitvene time IP-jev za starše. Ţe predhodno izdelane
IP-je smo po potrebi dopolnili in evalvirali na operativnih timih (OT) ter jih prilagajali. Glede na
zastavljene programe so bili dijaki uspešni in so napredovali. Iz poroĉil je razvidna realizacija 37 OT, od
tega za 10 dijakov 2-krat, za 1 dijaka 3-krat , za 2 dijaka 4-krat in za 1 dijakinjo 6-krat. Zaradi specifike
posebnih potreb posameznih dijakov se je izvajalo 5 pedagoških pogodb.
Za potrebe Komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami smo bili pozvani k preverjanju
izpolnjevanja pogojev ob usmeritvi in sprotno smo pripravljali poroĉila o otrocih ob spremembah ravni
izobraţevanja (12 poroĉil).
~ 42 ~
Timske obravnave dijakov so zahtevale nenehno usklajevanje, dopolnjevanje in veliko dela vseh
zaposlenih znotraj šole in med enotami v Centru. Spriĉo mnogih obveznosti in razliĉnih urnikov
strokovnih delavcev to ni bilo vedno enostavno.
Dijake in njihove starše smo na razliĉne naĉine vkljuĉevali v naše delo in spremljavo uĉno vzgojnega
procesa. Na 3 skupnih roditeljskih sestankih, svetu staršev, govorilnih urah za starše in dijake, ki so
potekale 1x tedensko pri vsakem uĉitelju, v dijaški skupnosti ter na prireditvah in v pogovorih so imeli
moţnost aktivno sooblikovati uĉno vzgojni proces.
Na razrednih urah, ki so jih vodili razredniki vsak teden po 1 uro, je bil poleg sprotnih aktivnosti in
tematike, velik poudarek na vzgojnem delovanju in preventivnih dejavnostih na podroĉju kajenja,
reševanju sporov, in raznovrstnih konfliktov med dijaki.
Naše delo smo sproti evalvirali na sestankih enote, znotraj aktivov za posamezna strokovna podroĉja,
na programskih skupinah za (post)rehabilitacijski praktikum, na programskih uĉiteljskih zborih (PUZ) za
program raĉunalnikar, elektrotehnik, pomoĉnik v tehnoloških procesih, pomoţni administrator,
administrator, ekonomski tehnik ter za posebne primere, naloge in projekte. Vsak mesec smo izvedli
pedagoško konferenco (skupaj 10) in redne meseĉne sestanke s spremljevalci, tudi desetkrat.
Pedagoški delavci so bili spremljani na hospitacijah pri pouku v razredu, spremljevalci pa tudi na rednih
supervizijskih sreĉanjih pri psihologu in izobraţevanju. Njihovo delo je bilo reflektirano na številnih
pogovorih. Spremljave so pokazale, da je bilo delo kljub teţavam kvalitetno izpeljano in da so se nastali
problemi reševali sproti. Je pa spriĉo sprememb na podroĉju srednjega šolstva in posebnih potreb ter
spremembe vodstva centra zlasti pa vrednotenja dodatnega dela uĉiteljev prihajalo do nejasnosti,
kakšne so naše kompetence in kakšna bo naša prihodnost. To je razvidno tudi iz zapisnikov in poroĉil
aktivov, programskih uĉiteljskih zborov, delovnih skupin in konĉnih evalvacijskih poroĉil, ki so jih
pripravili strokovni delavci enote.
Uspehi pri raznih projektih, tekmovanjih in javnih prireditvah ter sreĉanjih v okviru ali izven zavoda so
najboljši pokazatelj kakovosti dela uĉiteljev posameznih strok oz. mentorjev. V preteklem šolskem letu
je bilo kar nekaj prireditev in projektov, ki so pustili peĉat in so dobra osnova oz. izhodišĉe za nadaljnje
delo v prihodnjem šolskem letu.
Kakovost pedagoškega dela je bila opravljena nivojsko in diferencirano glede na posebnosti naših
dijakov. Še posebno kvaliteto vidimo v tem, da je bilo slehernemu dijaku, ne glede na njegove
posebnosti, omogoĉeno aktivno sodelovanje na razliĉnih podroĉjih in ravneh.
Navedeni rezultati so nedvomno plod dobrega pedagoškega dela vseh zaposlenih, ki so vkljuĉeni v
pedagoški proces oz. tudi tistih, ki ga omogoĉajo. Ugotavljamo, da je nivo, obseg in raznovrstnost znanj,
ki jih strokovni delavci prenašajo na dijake, visok, kar omogoĉa kvalitetno izvajanje prilagojenih
programov, ki so po svoji zasnovi zahtevnejši od rednih.
Veĉjo uĉinkovitost in hitrejše delovanje na enoti SŠ CIRIUS Kamnik pripisujemo v veliki meri
pripravljenosti posameznih kadrov, udeleţenih v pedagoškem delu, da opravijo svoje delo brez daljših
administrativnih priprav v relativno kratkem ĉasu, spontano in strokovno kvalitetno. Pri tem je opaziti
veliko mero prostovoljnosti, pripravljenosti na dodatno delo tudi izven delovnega ĉasa. Opaţamo tudi,
da naši delavci uspešno vkljuĉujejo svoja izven poklicna znanja in interese v samo pedagoško delo
razširjenega programa.
V skladu z zakonodajo srednješolskega poklicnega izobraţevanja v drţavi smo izvajali prilagojene
programe niţjega, srednjega poklicnega in strokovnega izobraţevanja ter poklicno tehniškega
izobraţevanja za gibalno ovirane dijake. Za izvajanje programov smo se veliko usklajevali na sestankih
PUZ-ov. Za izobraţevanje zunanjih dijakov (to so zlasti tisti brez ustreznih odloĉb o usmeritvi), ki
prihajajo iz bliţnje okolice smo izvajali poskus Uvajanje in izvajanje inkluzije dijakov kot
kompleksnega dvosmernega procesa, ki je bil sprejet na Ministrstvu za izobraţevanje, znanost in
šport in traja od 1. septembra 2012 do 31. avgusta 2016, to je 4 leta. Poskus smo izvajali v 1. In 2.
~ 43 ~
letnikih v programih administrator, raĉunalnikar in pomoĉnik v tehnoloških procesih, kjer so vkljuĉeni tudi
zunanji dijaki. Izvajanje poskusa sta redno spremljali svetovalki Zavoda za šolstvo RS, ki sta izvajali
vsaka po 3 dni hospitacij. Sami in skupaj z njima smo redno evalvirali potek poskusa in po drugem letu
izvajanja pripravili podrobno poroĉilo s poudarkom na posebnostih zunanjih dijaki, individualiziranih
metod dela. Evalvacija poskusa in prvo vmesno poroĉilo je pokazalo, da dve razliĉni hitrosti šolanja
nista optimalna rešitev in da je spriĉo organizacijskih teţav ogroţena kakovost pedagoškega dela.
Izvajanje elektronskega poslovanja šole in administracije preko e-Asistenta z elektronskim dnevnikom,
redovalnico, urejanjem nadomešĉanj uĉiteljev se je dobro uveljavilo, obĉasno pa se še pojavljajo
teţave, ki jih rešujemo sproti, odprto ostaja celovito evidentiranje prehrane v Centru.
V preteklem letu smo se vkljuĉevali v razliĉne raziskave in vodili razliĉne projekte ali v njih sodelovali kot
partner. Ti so bili:
dveletni projekt Šole za ravnatelje: Uĉenje uĉenja z izvedbo 7 delavnic ter zakljuĉne delavnice
12. 11. 2013 v CIRIUS-u;
projekt OBOGATENO UĈENJE TUJIH JEZIKOV se je nadaljeval preko Zavoda RS za šolstvo,
kot satelitska šola smo imeli trikrat moţnost sodelovanja 2 tujih uĉiteljev pri nas. Za dijake, ki so
prišli iz drugih jezikovnih okolij, zlasti albanskega, smo izvajali teĉaj slovenšĉine za tujce;
projekt PDUO – program dodatnega usposabljanja mlajših odraslih, financiran iz programa EU
socialnega sklada preko katerega je potekalo usposabljanje 4 naših dijakov s posebnimi
potrebami pri prehodu iz izobraţevanja v samostojnejše ţivljenje;
vkljuĉeni smo v slovensko mreţo zdravih šol;
sodelovali smo v raziskavi mednarodni raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem
obdobju – HBSC, ki jo je koordiniral Nacionalni institut za javno zdravje.
Veĉina projektov se bo nadaljevala, ker so se dobro izkazali. Posebej dragocene so izkušnje in na naĉin
projektnega dela pridobljeno znanje, kar smo sproti vnašali v pedagoško prakso in to delili z drugimi
uĉitelji, ki pouĉujejo mladostnike s posebnimi potrebami, vkljuĉene v veĉinski sistem šolanja ter z
ostalimi udeleţenci in partnerji v projektih.
Pri svojem delu smo sodelovali na razliĉnih nivojih dela in z razliĉnimi strokovnimi sodelavci znotraj
Centra, na lokalnem, drţavnem in mednarodnem nivoju kot npr. z invalidskimi športnimi društvi, v
strokovnem svetu Zveze za šport invalidov Slovenije, v študijskih skupinah (ŠS) zavodov za otroke in
mladostnike s posebnimi potrebami, ŠS za posamezna strokovna podroĉja in za ocenjevanje na
poklicni maturi, z Republiškim izpitnim centrom (RIC), v Skupnosti elektrotehniških in raĉunalniških šol
Slovenije, v Skupnosti ekonomskih in administrativnih srednjih šol Slovenije, v strokovnem kolegiju
Centrale uĉnih podjetij Zvezo za CP, Zvezo paraplegikov Slovenije, Društvom distrofikov Slovenije,
Društvom študentov invalidov, osnovnimi šolami in srednjimi šolami, z GSŠRM, Domom upokojencev
Kamnik, lokalno akcijsko mreţo LAS, Pedagoško fakulteto v Ljubljani, Obĉino Kamnik, delodajalci in
podjetji ter ustanovami za izvajanje prakse, CMEPIUS – Centrom RS za mobilnost in EU programe
izobraţevanja in usposabljanja, CPI-jem (Centrom za poklicno izobraţevanje) in drugimi.
Da je bilo pedagoško delo v preteklem šolskem letu uspešno, priĉajo tudi številne udeleţbe in uvrstitve
naših dijakov na likovnih razstavah, tekmovanjih v znanju in vešĉinah, v športu na regionalni, drţavni in
mednarodni ravni. Naj omenim samo nekatere: sodelovanje na VIII. mednarodnem celjskem sejmu
uĉnih podjetij, drţavna tekmovanja v znanju iz raĉunovodstva, ekonomije, bralne znaĉke v tujih jezikih in
športna tekmovanja.
Posebno pozornost smo v lanskem letu namenili naslednjim aktivnostim in projektom:
1.
Spremljava uvajanja novih oblik in metod pouĉevanja, izvedbe projektnih dni in interesnih
dejavnosti, izstopal je projektni teden v septembru z evalvacijo na pedagoški konferenci,
strokovne ekskurzije, sreĉevanja 3 zavodov.
~ 44 ~
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Priprava vsebinskih izhodišĉ za odprti kurikul v prilagojenih programih.
Izvajanje poskusa »Uvajanje in izvajanje inkluzije dijakov kot kompleksnega dvosmernega
procesa«.
VEM – SŠ – vse na enem mestu: oblikovanje, delovanje in posodabljanje baze vseh šolskih
aktov, obrazcev, pravilnikov in drugih gradiv, ki jih vsakodnevno potrebujemo za delo.
Spremljanje srednješolske in druge zakonodaje (centralna evidenca udeleţencev vzgoje in
izobraţevanja, evidentiranje subvencioniranega toplega obroka in prevozov, dnevna oblika
usposabljanja –podaljšano bivanje in jutranje varstvo, kamor so bili vkljuĉeni naši uĉitelji, eevidence in aplikacije, šolski red, pravilnik o delovni obveznosti in prisotnosti na delovnem mestu
in drugo).
Poklicna matura in zakljuĉni izpiti.
Šolska skupnost dijakov.
Vpis v srednješolske programe, informativni dan ter druge promocijske aktivnosti.
Informacijska dejavnost šole (pojavljanje v medijih na lokalnem in drţavnem nivoju), šolski radio,
internet, publikacije, šolska kronika.
Praktiĉno usposabljanje pri delodajalcih, delovna praksa.
Leto, ki se je izteklo, je zaznamoval odhod direktorja. Sprejet je bil novi Zakona o usmerjanju otrok s
posebnimi potrebami, ki je prinesel številne novosti na podroĉju usmerjanja otrok in mladostnikov ter
delovanju komisij za usmerjanje in poslediĉno moĉno spremenjeno našo vlogo. Ĉakajo nas novi izzivi,
nove razvojne naloge, publicistiĉna dejavnost, sodelovanje s sorodnimi zavodi, dnevi odprtih vrat,
promocija ipd.
Ţivljenje in delo šole so popestrile dejavnosti, ki smo jih organizirali ob pouku, med njimi izstopajo zlasti
naslednje:
konĉni dvodnevni izlet za generacijo, ki bo zakljuĉila usposabljanje v Verono in severno Italijo ter
enodnevni v Radence,
dobrodelni koncert Skupaj do novega cilja,
ekskurzija v London,
projektni teden: naravoslovne delavnice v CŠOD-ju Breţenka, Trije dnevi trije vrhovi + Kamniška
Bistrica in Velika planina, Kuharske delavnice, Osnove podjetništva, Ĉebelarstvo, Angleška in
irska kultura, Prostori podob: vrt, park, muzej, grad, 3D modeliranje in 3D tiskanje in/ali
programiranje v scratchu, Foto in video delavnica, Ustvarjalne delavnice,
predstava Hudiĉev most na muzejski noĉi in predstavitev »Zgodbarjev skozi gledališĉe senc« na
4. Mednarodni konferenci gledališke pedagogike,
likovna razstava del dijakov in recital romantiĉne lirike,
udeleţba na VIII. Mednarodnem celjskem sejmu uĉnih podjetij in doseţeno 7. mesto v kategoriji
TOP 10,
7. november – DAN CIRIUS-a, prireditev ob 66 letnici delovanja Centra in poĉastitev delavcev
jubilantov,
prireditve ob pomembnih dogodkih, ob novem letu, ob kulturnem prazniku, zakljuĉku šolskega
leta ipd.,
dva kulturna dneva v Ljubljani, jesenski filmski dan (film Razredni sovraţnik) in spomladanski
kulturni dan (gledališka predstava LUBLANA in mostovi Ljubljane),
gledališko filmski abonma v Lutkovnem gledališĉu v Ljubljani in sprehodi po stari Ljubljani ter
ogledi razstav in obiski muzejev,
teĉaj slovenšĉine za tujce,
športno plezalni kroţek,
PDUO - jutranja rekreacija in fototerapija z razstavo fotografij udeleţencev in sodelovanji na
nateĉajih, izstopa uspešen nateĉaj na Ravnah na Koroškem, kjer so naši udeleţenci prejeli
glavnino priznanj v razliĉnih kategorijah,
~ 45 ~
prednovoletno sreĉanje pomoţnih administratorjev in administratorjev s sejmom medsebojne
delitve,
ogledi in obiski v podjetjih, društvih ter drugod (obisk CSD, SKB, pošte, Društva študentov
invalidov in drugih),
tradicionalni dnevi kulture v CIRIUS Kamnik ob slovenskem kulturnem prazniku z literarnim
nateĉajem in podelitvijo šolskih Prešernovih nagrad,
dva športna dneva z razliĉnimi aktivnostmi: 1. v okviru sreĉanja treh zavodov za mladostnike s
posebnimi potrebami (ZGNL - Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, VIZ - Vzgojno izobraţevalni
zavod Višnja Gora in CIRIUS Kamnik) in 2. Gradiško jezero,
projekti za skupino PRP: Pridobivanje izkušenj izven centra (obisk druţine Dornik v Podboĉju,
ogled Arboretuma, premagovanje arhitektonskih ovir v mestu Kamnik in ogledi mesta Kamnika z
okolico, ogled novoletne Ljubljane, voţnja z ladjo Izola-Piran, ribiški piknik na Kriškem bajerju,
ogled dvorca kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici … ),
tekmovanje iz predmeta ekonomija in raĉunovodstvo,
angleška bralna znaĉka (Center Oxford - Book Worm, DZS in EPI - Reading Badge),
podroĉna tekmovanja v bocci in namiznem tenisu, atletiki,
delo dijaške skupnosti srednje šole v povezavi z domsko skupnostjo in DOS:
obisk parka BRDO,
sreĉevanja v okviru odprte šole za 21. stoletje,
urejanje eko parka,
kulturna prireditev in zasaditev drevesa v eko kotiĉku ob Dnevu zemlje,
izvedene ĉistilne akcije,
humanitarne akcije,
spomladanski sejem medsebojne delitve,
hospitacijski nastopi za študente, udeleţence seminarjev in druge obiskovalce, tudi iz tujine,
informativni dan s promocijo poklicev in predstavitvijo sodobnih oblik dela srednje šole in
celotnega CIRIUS-a,
zbiranje sredstev za konĉni izlet,
maturantski zakljuĉni ples,
vaja iz evakuacije,
sodelovanje v slovenski mreţi zdravih šol,
aktivni prispevki sodelavcev na konferencah in posvetih,
drugo sreĉanje treh zavodov v Ljubljani – športne igre in tekmovanje v kuhanju obare,
tretje sreĉanje treh zavodov v Višnji Gori – pohod po Jurĉiĉevi poti,
Jadranje za jutri v organizaciji jadralnega kluba Optimist.
Kadrovski, prostorski in materialni pogoji za izvajanje vzgojno izobraţevalnega dela
Kadrovski pogoji so dobri, strokovni delavci so usposobljeni in izpolnjujejo vse predpisane pogoje za
opravljanje dela. Glede na veĉje število skupin kot je na voljo uĉilnic in delavnic, smo uporabili vse
razpoloţljive prostore, tudi tiste, ki niso bili vedno ustrezno opremljeni z IKT za potrebe pouka
posameznih predmetov.
Ureditev vhoda v šolo in prostora za dijake kadilce ostaja odprto. Pereĉ problem so pomanjkljivosti in
poškodbe, ki se ne urejajo sproti (moški WC, pomanjkanje in okvarjeni stoli, mize, ţaluzije, kljuke in
kljuĉavnice, vrata …) ter napake novogradnje in uveljavitev reklamacij (prezraĉevanje, zatemnitev
predavalnic, mikro klimatske prostorske razmere), zunanje parkirišĉe z zapornico.
~ 46 ~
IZOBRAŢEVANJE UĈITELJEV, DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV IN SPREMLJEVALCEV,
UDELEŢBA NA SEMINARJIH, EKSKURZIJAH
Naslov predavanja, izobraţevanja, študijske
skupine…
Datum
Kraj
Trajanje
v urah
Št. udeleţencev
Uĉenje uĉenja
12. 11. 2013
CIRIUS Kamnik
3
27
Izobraţevanje za slepo dijakinjo
5. 9. 2013
CIRIUS Kamnik
1
13
17. 10. 2013
CIRIUS Kamnik
5
Prva pomoĉ
14. 1. 2014
CIRIUS Kamnik
1,5
3,5
Študijska skupina treh zavodov
Mednarodna konferenca gledaliških dejavnosti
21. 10. 2013
Višnja Gora
4
6
1
Varnost pri delu
Seminar Labview
Sejem UPO
Kulturni Bazar
Finanĉno opismenjevanje mladih
Konferenca ob zakljuĉku projekta Uĉenje
uĉenja
Predavanje Izštekani najstniki in starši, ki
štekajo
Študijska skupina iz ekonomike
Spodbujanje kritiĉnega mišljenja
Uspešna komunikacija in obvladovanje
konfliktov
Program za usposabljanje vaditelja športa
invalidov
Strokovno izobraţevanje v Budimpešti
Umetnost sobivanja
Študijska skupina za modul Sodobno
gospodarstvo
Seminar za maturo
Posvetovanje za tajnike zakljuĉnih izpitov
Novi tokovi v slovenistiki - knjiţevnost
Ocenjevanje na splošni maturi
Posodobitev kurikularnega procesa na osnovni
šoli in gimnaziji
Posvet predsednikov in tajnikov ŠMK
Konferenca zaloţbe OUP za Slovenijo
Obogateno uĉenje tujih jezikov
Delavnica za prijavo na projekte ERASMUS
9
26. 6., 27. 6.,
28. 8. 2014
19. 3. 2014
3. 3. 2014
17. 4., 21. 5.
2014
Kranj
24
1
Celje
Ljubljana
8
6
5
2
Ljubljana
10
1
30. 5. 2014
Brdo
4
1
27. 3. 2014
Kamnik
2
1
11. 6. 2014
8. in 18. 11.
2013
14., 15., 21. 3.
2014
18., 20., 21.
12. 2013, 10.,
11., 26. 1.
2014, 31. 3.
2014
20. do 26. 10.
2013
17. in 18. 1.
2014
Ljubljana
8
1
Ljubljana
16
1
Maribor
16
1
30
1
Budimpešta
40
2
Ljubljana
16
1
2. 10. 2013
Ljubljana
16
1
5. 4. 2014
Marec 2014
Marec 2014
Maj, junij 2014
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
8
3,5
8
24
2
1
1
1
14. 12. 2013
Kamnik
4
1
20. 3. 2014
6. 12. 2013
21. 1. 2014
27. 2. 2014
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Kamnik, Kranj
8
8
8
2,5
1
2
1
2
Ljubljana
~ 47 ~
Konferenca anglistov
Izobraţevalni dnevi društva SRPS
E-twinning
Novosti pri SA 3,5
Effective office (Canon)
Sirkt (MŠŠ in Arnes)
Predavanje in ogled razstave Moţgani od
znotraj
Elektriada
Usposabljanje iz nevroznanosti in meditacije
Delavnica izdelovanja roţ iz papirja
Posvet ravnateljev SŠ in dijaških domov
Posvet Društva Ravnatelj
7. in 8. 3.
2014
8. in 9. 4.
2014
9. in 10. 5.
2014
10. 10. 2013
27. 5. 2014
28. 5. 2014
10. 7.2014
Topolšica
16
1
Portoroţ
16
2
Bioterme
16
1
Ljubljana
Ljubljana
Kranjska Gora
8
6
12
1
1
1
Ljubljana
8
32
24
11
20
8
25
5
16
1
24
1
18.Novigrad
20.10.2014
30.6.-3.7.2014 CIRIUS Kamnik
8.-9-7.2014
CIRIUS Kamnik
25. in
Portoroţ
26.11.2013
14.-16.4.2014
Radenci
Ocenjujem, da smo letni delovni naĉrt za šolsko leto 2013/2014 uspešno realizirali.
3.3 DOM – VZGOJA
Ravnateljica Ana Zadnik, prof. dom. ped.
ORGANIZACIJA DELA
V Dom CIRIUS Kamnik je bilo v šolskem letu 2013/14 vkljuĉenih 171 otrok in mladostnikov. Z odloĉbo o
usmeritvi so bili usmerjeni v osnovnošolski program s prilagojenim izvajanjem v enakovrednem
izobrazbenem standardu, v osnovnošolski program s prilagojenim izvajanjem v niţjem izobrazbenem
standardu ter v posebni program vzgoje in izobraţevanja, v vse obstojeĉe srednješolske programe v
CIRIUS Kamnik, vkljuĉno s posebnim srednješolskim programom Postrehabilitacijski praktikum ter v
programa ekonomski tehnik in maturitetni teĉaj v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik.
V Domu je potekalo delo po:
Vzgojnem programu za uĉence s posebnimi potrebami v domovih (sprejet junija 2011) in
po Razširjenem programu OŠ izobraţevanja: Podaljšano bivanje in razliĉne oblike varstva
uĉencev v devetletni OŠ (sprejeto na 27. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraţevanje,
april 1999).
Otroci in mladostniki, ki so na tedenskem bivanju v zavodu (interni), so bili razporejeni v 7 vzgojnih
skupin. Otroci in mladostniki, ki dnevno prihajajo v zavod in odhajajo domov in so na tako imenovani
dnevni obliki usposabljanja, pa so bili razporejeni v 10 oddelkov podaljšanega bivanja. Tako
osnovnošolci kot srednješolci, vkljuĉeni v dnevno obliko usposabljanja, so bili pred poukom vkljuĉeni v
jutranje varstvo.
Na nivoju centra poteka projekt, financiran z evropskimi sredstvi, imenovan PDUO (Program dodatnega
usposabljanja odraslih oseb). Vkljuĉeni so bili 4 mladostniki pred zakljuĉkom izobraţevanja, vsi so
obiskovali PDUO vzporedno z rednim srednješolskim programom.
Ravnateljica Doma sem prisluhnila potrebi zavoda in na pobudo kolegija direktorja in potrditvi na Svetu
zavoda sprejela izziv vodenja zavoda kot vršilka dolţnosti direktorja od 7.7. do 17.10.2014. Zame je bila
~ 48 ~
to dragocena izkušnja. Ocenjujem, da sem delo dobro opravila oz. sem dela in naloge opravljala po
svojih najboljših moĉeh ob sodelovanju in pomoĉi zaposlenih na upravi in vodij.
a) Število otrok in mladostnikov v vzgojnih skupinah ter število vzgojiteljev v Domu, interna oblika
usposabljanja:
število O/M
število vzgojiteljev
OŠ
5
1
SŠ
67
11
skupaj
72
12
b) Število otrok in mladostnikov ter število uĉiteljev podaljšanega bivanja, dnevna oblika usposabljanja
OŠ
število O/M
66*
Število uĉiteljev PB
7
*En otrok je med šolskim letom umrl.
SŠ
33
3
skupaj
99
10
c) Delavci enote vzgoje
Na enoti smo bili zaposleni: ravnateljica Doma, 12 vzgojiteljev, 10 uĉiteljev v oddelkih podaljšanega
bivanja in uĉitelji v oddelkih jutranjega varstva. V jutranjem varstvu so delali uĉitelji PB, uĉitelji OŠ in
uĉitelji SŠ.
Deţurstva ob vikendih in praznikih ter poĉitniško varstvo so izvajali vzgojitelji, uĉitelji PB, uĉitelji OŠ,
uĉitelji SŠ, spremljevalci in terapevti ter negovalke in medicinske sestre, po vnaprej pripravljenem
razporedu za celo šolsko leto.
12 vzgojiteljev je bilo zaposlenih za polni delovni ĉas, 3 uĉiteljice PB so do polne zaposlitve
dopolnjevale z delom v JV in s pouĉevanjem na OŠ (Kupec, Korenĉan, Hribar) in 1 z delom v jutranjem
varstvu (Lisjak Banko), 1 uĉiteljica PB je dopolnjevala z delom v JV in poleg zaposlitve za SKR DĈ
delala na ESS projektu do polne zaposlitve (Koţar), 1 uĉiteljica PB je koristila moţnost zaposlitve s SKR
DĈ zaradi starševskega varstva (Antosiewicz), 1 uĉiteljica PB pa je spadala na enoto SŠ in je
dopolnjevala do polne zaposlitve kot uĉiteljica PB (Sitar/T.Tomšiĉ) in 2 uĉiteljici PB in JV sta bili
zaposleni za SKR DĈ (Debeljak, Seušek).
V šolskem letu 2013/14 se je vkljuĉevalo 15 zunanjih sodelavcev - prostovoljcev, ki so dodatno obogatili
dogajanje v Domu, vnesli nove vsebine, dinamiko in zunanjo realnost. Sodelovanje prostovoljcev v
delovanju zavoda ima pomembno mesto. Ob dobrem organiziranju in vodenju prostovoljnega dela
dosega svoj osnovni namen. Prostovoljce vodi vzgojiteljica, ob svojem rednem vzgojnem delu.
V delo v Domu so se do 14.30 oziroma 15. ure vkljuĉevali spremljevalci. Nekateri med njimi so
obĉasno, glede na potrebe otrok oziroma mladostnikov ali programa, v dogovoru z ravnateljicama, svoj
delovni ĉas tudi podaljšali v primeru noĉitev otrok in mladostnikov iz OPB ter ob nekaterih drugih
posebnih situacijah.
d) Delovni ĉas vzgojiteljev, uĉiteljev v OPB in jutranjem varstvu
Delo v Domu s strani vzgojiteljev in uĉiteljev v OPB je potekalo v jutranjem, popoldanskem in veĉernem
neenakomerno razporejenem delovnem ĉasu, glede na potrebe otrok in mladostnikov.
Vzgojitelji v vzgojnih skupinah – urniki vzgojiteljev so bili oblikovani glede na potrebe otrok in
mladostnikov oziroma glede na šolski urnik. Neposredno vzgojno delo so vzgojitelji opravljali od 12. do
22. ure zveĉer, obĉasno tudi do 23. ure ali veĉ.
~ 49 ~
V ĉasu od 22. ure in do jutra skrbijo za otroke in mladostnike ena medicinska sestra in ena negovalka. V
ĉasu od 21.00 do 1.00 ure ponoĉi pa še dodatno ena spremljevalka – negovalka.
V dopoldanskem ĉasu je bilo s strani uĉiteljev srednje šole organizirano deţurstvo za mladostnike, ki v
dopoldanskem ĉasu niso imeli v celoti zapolnjenih ur s poukom.
Vzgojne skupine so bile prostorsko umešĉene na štirih domskih oddelkih (Bp, A, C1, C2). Skupina Post
rehabilitacijskega praktikuma je bila namešĉena v apartmaju na oddelku B pritliĉje.
Uĉitelji v oddelkih PB – urnik zaposlenih je bil v celoti prilagojen potrebam otrok in mladostnikov oziroma
šolskemu urniku. Posamezne uĉiteljice PB v oddelkih osnovnošolcev so se obĉasno, po dogovoru in
zaradi potrebe po zadostnem številu kadra za izvedbo nekaterih dejavnosti, vkljuĉevale k šolskim
dejavnostim (skupno organiziranje doloĉenih ur pouka, spremstvo, na tabore, v šolo v naravi…). Delo
so zakljuĉevale po odhodu otrok oziroma mladostnikov domov, kar je bilo najpozneje do 16.30 ure,
razen ob posebnih dogodkih, ko je bilo potrebno delovni ĉas podaljšati (delo v Skupinah za starše,
sestanki Sveta staršev, sestanki Sveta zavoda, roditeljski sestanki in drugo).
Podaljšano bivanje za osnovnošolce je bilo prostorsko umešĉeno v Domu (A oddelek, Bk, Bp) in za
srednješolce v prostorih uĉilnice in delavnice PRP.
Uĉitelji v jutranjem varstvu - delo v JV so opravljali uĉitelji podaljšanega bivanja ter uĉitelji osnovne in
srednje šole zavoda, po vnaprej doloĉenih urnikih. Potekalo je od 6.45 uri do 7.45 ure, za najmlajše pa
do zaĉetka pouka ob
8.30. V JV je bilo v ospredju delo ob sprejemu otrok in mladostnikov, razvijanje samostojnosti, skrb
zase, hranjenje, higiena, uporaba pripomoĉkov, priprava šolskih potrebšĉin.
e) Realizacija ur zaposlenih
Za zaposlene na enoti je bil pripravljen izraĉun potrebnih ur glede na zakonske okvire. Zaposleni so
oddajali meseĉno realizacijo ur pedagoškega in drugega opravljenega dela, kar je bila osnova za
izraĉun realizacije ur zaposlenih. Ravnateljica sem meseĉno spremljala realizacijo ur.
Vzgojitelji in uĉitelji PB so opravili potrebne ure v naĉrtovanih letnih urnih in delovnih obveznostih.
Kljub skrbnemu vodenju evidence ur, pa je zaradi doloĉenih dejavnosti, ki so nastale iz sprotnih potreb,
se je nabral manjši preseţek ali primanjkljaj ur pri posameznih delavcih enote. Ure bodo doprinesli ali jih
porabili v zakonsko doloĉenih okvirih. Delovne ure na enoti so bile izvedene v 102 %.
f) Noĉitve otrok in mladostnikov, ki so na dnevni obliki usposabljanja
Noĉitev otrok in mladostnikov, ki sicer dnevno odhajajo domov, so potekale enkrat meseĉno, glede na
ţelje otrok in mladostnikov ter potrebe staršev. Popoldneve in veĉere, ki so jih preţiveli v zavodu, so
deţurni uĉitelji iz OPB ter drugi delavci popestrili s prireditvami in drugim pestrim dogajanjem. Najveĉja
vrednost noĉitev pa je, da smo mladim omogoĉili druţenje z vrstniki in prijatelji ter, da smo jim z
moţnostjo ostajanja v zavodu, omogoĉali pridobivanje samostojnosti in nujno potrebno separacijo od
doma v obdobju njihovega odrašĉanja.
Poleg rednih meseĉnih noĉitev smo tekom šolskega leta izvajali izredne nujne, tudi daljše namestitve
otrok, vkljuĉenih na DU, iz posebnih zdravstvenih ali socialnih razlogov.
Tekom leta je bilo v zavodu skupaj 164 noĉitev otrok in mladostnikov, vkljuĉenih na DU, posamezniki
tudi vsak mesec in izredne noĉitve iz zdravstvenih in socialnih razlogov.
Vkljuĉitev po mesecih – brez izrednih noĉitev:
Sept.
Okt.
Nov.
Dec.
Jan.
Febr.
Mar.
Apr.
maj
7
20
11
30
9
16
12
12
14
Junij
2x
25, 8
SKUPAJ
164
~ 50 ~
g) Prisotnost internih otrok in mladostnikov v zavodu ob koncih tedna
Odprtost zavoda ĉez vikende, vsaj obĉasno, je nujno potrebna iz zdravstvenih in socialnih razlogov
otrok in njihovih staršev, zaradi športnih tekmovanj ter šolskih in drugih obveznosti. V šolskem letu je bil
zavod ob vikendih odprt 18 krat, kar je manj od naĉrtovane odprtosti zavoda vsak drugi vikend. Skupaj
je bilo prisotnih 161 otrok in mladostnikov. Glavni razlogi ostajanja v zavodu za vikende so bili športna
tekmovanja (predvsem boccio), druţenje, višina stroškov organiziranega prevoza in v manjši meri
šolske obveznosti (matura in poklicna matura).
Iz realizacije je razvidno, da posebne potrebe za odprtost zavoda ob vikendih ni bilo, kljub ponujeni
moţnosti, razen seveda ob športnih tekmovanjih in maturi oz. poklicni maturi.
h) Poĉitniško varstvo
Poĉitniško varstvo otrok in mladostnikov smo organizirali glede na potrebe otrok in mladostnikov ter
njihovih staršev, v ĉasu od 26.6. do 11.7.2014 ter od 25.8. do 29.8.2014.
V ĉasu od 26.6. do 11.7. je bilo vkljuĉenih, razliĉno po dnevih, 6 otrok in mladostnikov, ki so na DU in 4
interni mladostniki ter 3 mladostnice, ki so prespale 2x zaradi zgodnje ure odhoda in pozne ure prihoda
iz zakljuĉnega izleta. V ĉasu od 25.8. do 29.8. pa 5 otrok in mladostnikov.
Priĉakovali smo veĉje zanimanje za oblike poĉitniškega varstva - ob izraţeni potrebi po tej obliki
dejavnosti zavoda s strani staršev.
i) Uporaba bazena za otroke in mladostnike iz DU ter njihove starše
Tudi v tem šolskem letu so imeli starši moţnost brezplaĉne uporabe bazena za otroke in mladostnike, ki
so na dnevni obliki usposabljanja, skupaj starši s svojim otrokom, vsak ponedeljek popoldne.
Plavanja s svojim otrokom se je letos udeleţevalo 8 - 10 staršev.
j)Zunanje namestitve in drugo trţenje
Zunanje namestitve so se izvajale v skladu z dogovorom glede uporabe objektov, kjer imajo prednost
otroci in mladostniki vkljuĉeni v zavod.
k) Realizacija vzgojnih dejavnosti
Vzgojne dejavnosti so potekale v vzgojnih skupinah, v oddelkih podaljšanega bivanja in tudi
medskupinsko.
MEDSKUPINSKE
Vzgojna dejavnostŠPORT
Dvoransko balinanje
BOCCIO
Košarka na voziĉkih
Hokej na voziĉkih
Bazen-plavanje I.
Bazen-plavanje II.
Bazen-plavanje III.
Šah
Socialno gibalne in
športne igre OPB
Športne
OPB SŠ
VZGOJITELJ
/
UĈITELJ PB
Majda Zaletelj
Stanka Klepec
Veronika Divjak
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Nadja Cvirn
Stanka Klepec
Veronika Divjak
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Petra
Korenĉan,
Veronika L. Banko,
Lucija Kupec, Dijana
Koţar, Nina Debeljak,
Kristina
Hribar,
Polonca Seušek
dejavnosti Katja
Antosiewicz,
Andreja Šuštar, Renata
Sitar
UREplan
90
URErealiz.
90
%
ŠT.UD.- ŠT.UDplan
realiz.
16
18
%
25
42
30
25
30
33
35, 28
23
42
34
18
24
36
35, 28
92
100
113
72
80
109
100, 100
7
8
8
11
11
4
17, 10,
9
7
8
12
10
11
4
17, 8, 7
100
100
150
91
100
100
100,
80, 78
38
17
45
11
10
91
100 %
112,5
~ 51 ~
Ogledi
športnih Mojca Holcar
prireditev
Vzgojne dejavnosti KULTURA
Kultura in zabava ter Marjeta Jazbec
prireditve
Majda Zaletelj
Mojmir Mavriĉ
Glasbene in pevske Miran Antonin, Lucija
urice
Kupec,
Petra
Korenĉan, Veronika L.
Banko, Nina Debeljak,
Dijana Koţar, Polonca
Seušek, Kristina Hribar
Pogovorno filmske Katja
Antosiewicz,
delavnice
Renata Sitar, Andreja
Šuštar, Nina Debeljak,
Dijana Koţar
Domovinska vzgoja s Marta Lavriĉ Tomšiĉ
filmsko tematiko
Vzgojna dejavnost USTVARJANJE
Slikanje na svilo
Lonĉek kuhaj ustvarjalne delavnice
Oblikovanje v glini
Šiviljski kroţek
Viva kreativa
Moj grafit
Zvjezdana Backović
Nadja Cvirn
Mojca Holcar
Anja Japelj
Marjeta Jazbec
Anja Japelj
Katja
Antosiewicz,
Renata Sitar, Andreja
Šuštar
Kristina Šmitran
Vzgojne dejavnosti DRUGO
Domska skupnost
Veronika Divjak
Skupina za prehrano Petra Korenĉan
Mojca Holcar
Otroški parlament
Lucija Kupec
Ambasadorji
Veronika Divjak
nasmeha
Šolski radio
Mojmir Mavriĉ
Odklop
Veronika Lisjak Banko
Petra Korenĉan, Lucija
Kupec,
Polonca
Seušek,
Kristina
Hribar, Nina Debeljak,
Dijana Koţar
24
18
75
16
16
100
60
60
100
20
20
100
35, 14 35, 10 100, 71
35, 8
35, 8
100,
100
19, 24 2, 8
11, 33
11, 9
12, 7
109,
78
30
46
153
15
15
100
50
39
40
42
80
108
5
12
4
15
80
125
30
26
52
19
38
33
66
28
127
127
126
147
8
6
4
11
10
4
4
14
125
67
100
127
15
45
300
9
6
67
8
14
5
10
63
100
10
22
11
14
110
64
18
14
15
10
83
100
13
22
10
14
77
64
84
10
71
10
85
100
9
50
4
50
44
100
Realizacija interesnih dejavnosti glede na plan je 100,8 %, glede na udeleţbo otrok oz. mladostnikov pa
94 %.
~ 52 ~
DEJAVNOSTI v VZGOJNIH SKUPINAH oz. v ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA
Vzgojna dejavnost
VZGOJITELJ/UČITELJ PB
URE-plan
Aerobna vadba
Ustvarjalne delavnice
Kuharske delavnice
Bralne urice
Socialne vešĉine
Ogledi video materiala
Mojmir Mavriĉ
Dijana Koţar, Nina Debeljak
Nina Debeljak, Dijana Koţar
Petra Korenĉan
Lucija Kupec
Petra Korenĉan
Lucija Kupec
Veronika Lisjak Banko
Likovne delavnice
13
18
10
35
35
35
URErealiz.
12
36
7
35
35
30
ŠT.UD.plan
7
9
10
9
8
19
ŠT.UDrealiz.
4
7
8
9
8
19
35
25
10
10
l) Dejavnosti v OPB
Datum
10.10.2013
18. – 20.10.2013
19.11.2013
5.12.2013
16. – 19.12.2013
19.12.2013
4.3.2014
5. – 6.6.2014
19.6.2014
Dejavnost
Kostanjev piknik
Vikend samostojnosti
Izdelovanje vošĉilnic
Peka piškotov
Boţiĉno-novoletni bazar
Novoletno praznovanje s prihodom Boţiĉka
Pustovanje
Taborjenje
Zakljuĉni piknik
m) Samostojna priprava obrokov
plan
101
realizacija
90
%
89
Samostojne priprave obrokov so pomembna dejavnost z veĉ vidikov: dajejo domaĉnost, z njimi otroci in
mladostniki pridobivajo izkušnje in postajajo samostojnejši v osnovni skrbi zase, razvijajo doloĉene
spretnosti in se uĉijo za ţivljenje. Dejavnost je priljubljena med otroci in mladostniki in je moĉna
povezovalna dejavnost za vzgojno skupino.
n) Organizirani prevozi
Prilagojeni prevozi so bili organizirani v glavnem na prireditve, oglede kino predstav, oglede
Arboretuma, Ljubljane pred novim letom, na tekmovanja v šahu med dijaškimi domovi oziroma nastope,
na športne dogodke v Stoţice ter v Kolosej ter na nakupe.
Z igrico so nastopili na Festivalu enakih moţnosti v Zagrebu, z delavnicami na festivalu Igraj se z mano,
na zakljuĉnih izletih in na Paradi plesa.
o) Bazen
Bazen so uporabljali v ĉasu, ki je bil namenjen uporabi za mladostnike v popoldansko – veĉernem ĉasu.
Dejavnost je bila organizirana medskupinsko, 2 x na teden in je bila dobro obiskana, je v porastu, kar
nas veseli.
Vkljuĉevalo se je veĉ vzgojiteljic.
DRUGO DELO VZGOJITELJA, UĈITELJA PODALJŠANEGA BIVANJA
a) Vodenje dokumentacije, letni razgovori, letna ocena
~ 53 ~
Vzgojitelji in uĉitelji PB redno vodijo vso potrebno dokumentacijo. Sama sem strokovne zapise
spremljala, dnevnike pregledala ob letnem razgovoru in ob koncu šolskega leta, ko so jih vzgojitelji
oddali v tiskani obliki. Dnevnike vzgojiteljev so pisali v raĉunalniški obliki. Dnevniki uĉiteljev PB so kot
obrazec, v tiskani obliki.
Z vsemi zaposlenimi sem opravila redni letni razgovor o delu in poĉutju posameznika, o njegovih
strokovnih pristopih in razmišljanjih ter tudi eventuelnih pomanjkljivostih pri delu.
V predpisanem roku sem izdala delavcem enote tudi letno oceno dela.
Posamezni zaposleni so vodili naslednjo dokumentacijo:
Dnevnik vzgojnega dela z dnevnimi pripravami in realizacijami ter meseĉnimi evalvacijami dela
oziroma Dnevnik dela v oddelku podaljšanega bivanja.
Letni delovni naĉrt vzgojne skupine oz. OPB in naĉrt dela animacijske dejavnosti in projekte.
Izdelali so Individualizirane programi, poroĉila za posameznika ob timskih sestankih, letno
Zakljuĉno poroĉilo o delu v vzgojni skupini oz. v OPB in
Zakljuĉno poroĉilo o animacijski dejavnosti.
Ob zakljuĉku šolskega leta je vsak zaposleni na enoti izpolnil obširen Evalvacijski vprašalnik in
tako analiziral svoje delo in podal pripombe ter predloge za izboljšave.
b) Urejanje bivalnih in delovnih prostorov ter ĉišĉenje okolice
Vzgojitelji in uĉitelji v OPB navajajo otroke in mladostnike na skrb za urejenost bivalnega okolja in izgled
le prostorov z estetskega ter higienskega vidika. Skrb je bila usmerjena tako v notranje kot zunanje
bivalno okolje. Ob evalvacijah ugotavljamo pozitivne premike na tem podroĉju, vendar išĉemo naĉine in
pristope za še veĉjo uĉinkovitost v bodoĉe, saj gre za pomembno podroĉje pridobivanja znanj in vešĉin,
pomembnih v ţivljenju.
c) Organizacija prireditev in izvedba projektov
PROJEKT
Domska skupnost
Otroški parlament
Taborjenje ob ognju doţivetij
NOSILEC – MENTOR VZGOJITELJ – UĈITELJ PB
Veronika Divjak
Maja Poljanšek (OŠ), Lucija Kupec
Polonca Seušek, Andreja Šuštar, Petra Korenĉan, Veronika
Lisjak Banko, Lucija Kupec, Katja Antosiewicz, Nadja Cvirn,
Kristina Šmitran, Veronika Divjak, Stanka Klepec, Nina
Debeljak, Dijana Koţar, Kristina Hribar, Tomi Tomšiĉ
Bazar
Anja Japelj, Mojca Holcar, Nadja Cvirn
Vikend samostojnosti
Lucija Kupec, Nina Debeljak, Veronika Lisjak Banko
Prostovoljstvo
Nadja Cvirn
Letovanje
Stanka Klepec, Veronika Lisjak Banko, Kristina Hribar, Nina
Debeljak
Zakljuĉni ples
Marjeta Jazbec, Katja Antosiewicz, Mojca Holcar, Nadja Cvirn,
Saša Erţen
Zakljuĉne ekskurzije OŠ, SŠ Saša Erţen, Mojca Holcar, Majda Zaletelj, Marjeta Jazbec, Nina
Debeljak, Veronika Divjak
Domovinski kotiĉek
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Radio CIRKUS
Mojmir Mavriĉ
Internetna stran
Marta Lavriĉ Tomšiĉ
Sodelovanje med zavodi, DD Stanka Klepec, Veronika Divjak, Zvjezdana Backović
PRIREDITEV
NOSILCI – ORGANIZATORJI
Novoletna prireditev za Marjeta Jazbec, Majda Zaletelj, Petra Korenĉan, Veronika Lisjak
starše, zaposlene in goste
Banko, Polonca Seušek, Miran Antonin
Informativni dan 2014
Ana Zadnik, Mojmir Mavriĉ, Marjeta Jazbec, Nadja Cvirn, Mojca
Holcar, Veronika Divjak, Marta Lavriĉ Tomšiĉ, Katja Antosiewicz
~ 54 ~
Obisk Rdeĉih noskov
Mednarodni turnir v sedeĉi
odbojki – memorial Joţeta
Banfija
Obisk
motoristov
Lipa
Chapter, Harley Davidson
Neţa Markiĉ, Nina Debeljak
Ana Zadnik, Mojmir Mavriĉ, Majda Zaletelj, Kristina Hribar
Ana Zadnik, Marjeta Jazbec, Majda Zaletelj, Mojmir Mavriĉ,
Veronika Divjak, Stanka Klepec, Nadja Cvirn, Saša Erţen.
PROJEKTI:
Otroški parlament - mentorice: Lucija Kupec in Maja Poljanšek
Tema 24. otroškega parlamenta je bila RAZMERE V DRUŢBI.
V okviru Otroškega parlamenta sta mentorici izvajali sreĉanja 2 x meseĉno, teme pogovorov so bile v
okviru predvidene teme. Pridruţili so se akciji Anina zvezdica ter projektu Zvezek za sošolca.
Udeleţili so se obĉinskega parlamenta 24.4.2014 v KD Kamnik.
Tema Otroškega parlamenta v šolskem letu 2014/15 bo IZOBRAŢEVANJE IN POKLICNA
ORIENTACIJA.
Domska skupnost – mentorica je Veronika Divjak.
Predstavniki vzgojnih skupin so se sreĉevali in obravnavali zanje aktualne teme, predvsem s podroĉja
ţivljenja v zavodu (predlogi glede kadilnice, hišnega reda in drugo) ter o drugih temah, ki pestijo
najstnike.
V okviru Domske skupnosti deluje veĉ skupin:
Skupina za prehrano – meseĉno so sestavljali jedilnike in bili nasploh aktivni na podroĉju prehrane –
mentorici sta Mojca Holcar in Petra Korenĉan.
Skupina za kulturo – kulturni program ob raznih priloţnostih - mentorici Marjeta Jazbec in Majda
Zaletelj.
Skupina za zabavo – je organizirala spoznavni in novoletni ples, prireditev za Valentinovo, zakljuĉno
prireditev, ponedeljkove zabavne veĉere; vse prireditve so bile vodene in organizirane s programom –
mentorici sta Marjeta Jazbec in Majda Zaletelj.
Vikend samostojnosti – so organizirale uĉiteljice PB Lucija Kupec, Nina Debeljak, Veronika Lisjak
Banko, od petka, 18.10. do nedelje, 20.10.2014. Sodelovalo je 14 mladostnikov. Zastavljene cilje so
realizirali z naĉrtovanimi dejavnostmi, v veliko zadovoljstvo vkljuĉenih mladostnikov.
Taborjenje ob ognju doţivetij – 4. – 5. 6. 2013 – dvodnevni projekt, kjer so bili poleg naših otrok in
mladostnikov vkljuĉeni še gostje iz Zavoda za gluhe in naglušne iz Ljubljane.
Osnovni namen je bil socializacija, druţenje, izkušnje v novih situacijah in predstavitev predstave
mladostnikov Zavoda za gluhe iz Ljubljane. Posebno doţivetje je bila noĉitev v šotorih, veĉerno
dogajanje in preizkušanje v skavtskih delavnicah ter druţenje naslednji dan, so nas vse udeleţence
navdušili in nam pustili lepe vtise z ţeljo po ponovnem sreĉanju ob letu.
Prostovoljstvo in hospitacije študentov – je vodila Nadja Cvirn.
Kot prostovoljke so se vkljuĉevale:
4 študentke 2. letnika FSD (100 ur oz. 3-4 ure tedensko ter dodatno en teden strnjene prakse)
1 študentka 4.letnika socialne pedagogike (1 mesec strnjene prakse)
1 dijakinja 4.letnika gimnazije (uĉna pomoĉ – intenzivne priprave na maturo in delo v skupini
internih OŠ)
6 dijakinj predšolske vzgoje GSŠRM (po 2 uri tedensko)
1 dijakinja/osipnica (po 1 uro tedensko)
1 študentka SRP (po 2 uri tedensko)
1 odrasla brezposelna oseba (2 uri tedensko v skupini ter individualna pomoĉ N.R. v sklopu
projekta.
~ 55 ~
Pri projektu gre za organizirano povabilo potencialnim prostovoljcem dijakom in študentom, seznanitev z
osnovami dela s populacijo gibalno oviranih, s kompetencami prostovoljca, spremljanje dela
prostovoljcev in nudenje suporta. Prihajajo z namenom nudenja uĉne pomoĉi, druţenja in spoznavanja
dela v praksi.
Predstavitev dela zavoda in strokovnih pristopov ter dela socialnega pedagoga z gibalno oviranimi
otroci in mladostniki, vkljuĉno z ogledom in predstavitvijo dela vseh enot, smo predstavili 48 študentom
PF, oddelka za socialno pedagogiko, ravnateljice Doma, Anja Japelj, Katja Antosiewicz ter Kristina
Šmitran.
Predstavitev dela zavoda in strokovnih pristopov pri delu z gibalno oviranimi otroci in mladostniki smo
predstavili delavcem Centra za socialno delo Ţalec (12 obiskovalcev), Ana Zadnik in Petra Korenĉan.
Letovanje otrok v Pineti pri Novigradu, od 26.6. do 3.7.2014; udeleţilo se je 13 otrok centra; letovanje
smo financirali z donacijami, kjer so bili aktivni in uspešni pri dogovarjanju z donatorji posamezni starši,
s sredstvi staršev, kandidirali pa smo tudi na razpis ZZZS, ki sofinancira letovanja in bili pri kandidaturi
uspešni. Odgovorna za pripravo sem bila ravnateljica Doma, pedagoški vodja letovanja je bila
vzgojiteljica Stanka Klepec, drugi sodelavci: uĉiteljice podaljšanega bivanja Veronika Lisjak Banko, Nina
Debeljak in Kristina Hribar, spremljevalci, negovalke, medicinske sestre. Letovanje je v celoti uspelo.
Zaključni ples srednješolcev, v petek, 16.5.2014 – vodja projekta za pripravo prireditve: Ana Zadnik,
sodelovanje vzgojiteljev in profesorjev SŠ ter drugih delavcev Centra: Marjeta Jazbec, Nadja Cvirn,
Mojca Holcar, Katja Antosiewicz, razredniki zakljuĉnih letnikov, tehniĉna sluţba, spremljevalci in drugi;
prireditev je potekala je v Galeriji Repanšek v Radomljah; plesni del priprav in vodenje plesa je tokrat
prevzel plesni uĉitelj Klemen Pirman; ostale priprave - organizacija plesnih vaj, priprava scenarija,
priprava prostora, izvedba in evalvacija veĉera pa je voluntersko delo projektne skupine; prireditev je
tudi letos uspela v zadovoljstvo mladostnikov, njihovih staršev in organizatorjev. Nekoliko nam je
ponagajalo sorazmerno mrzlo vreme.
Domovinski kotiček s filmsko tematiko – mentorica Marta Lavriĉ Tomšiĉ je zdruţila domovinsko in
domaĉo ter tujo filmsko tematiko, s pomoĉjo zunanje sodelavke Valerije Zabret.
Domovinski kotiĉek so uredili in popestrili z delavnico voskorezov, nastale so unikatne grafike.
Sodelovanje med zavodi – so vodile Stanka Klepec in Veronika Divjak; sodelovanje med našim
zavodom, Zavodom za slepo in slabovidno mladino Ljubljana ter Zavodom za gluhe in naglušne
Ljubljana; izvedli so tri sreĉanja z namenom druţenja, skupnih doţivetij in širjenja socialne mreţe.
Projekt je bil dobro izpeljan in cilji realizirani.
Boţični bazar, 18. – 24.12.2014 - smo v decembru 2013 organizirali prviĉ. Ţelimo, da postane
tradicionalen. Uspešno smo predstavili in prodajali izdelke, ki so nastajali v sklopu vzgojnih dejavnosti v
popoldanskem ĉasu, izdelke, ki so nastali pri doloĉenih šolskih predmetih in dejavnostih, tako na oš kot
SŠ in terapijah. Posebej nas veseli, da so se pri projektu povezale vse enote centra, vkljuĉno s tehniĉno
sluţbo, ki je priskrbela liĉne stojnice.
DOGODKI:
Spoznavni ples, 9.10.2013 - na spoznavnem veĉeru smo krstili 11 novincev dijakov in 3 delavce. Vsi
so uspešno opravili zadane naloge in bili sprejeti v našo skupnost.
Obisk Rdečih noskov, 14. in 15.10.2013 – organizirala Neţa Markiĉ; nastopili so s predstavo, za
manjše skupine otrok. Tako so predstavo izpeljali kar 4x. Na spremljanju kvalitete predstave je bil glavni
odgovorni za delovanje Rdeĉih noskov, gost iz Francije.
~ 56 ~
Novoletni ples, 19.12.2013 - po uvodnem programu, ki ga je pripravila skupina za kulturo in zabavo
nas je zabavala glasbena skupina Mladi gamsi, ki je poskrbela za prijetno in sprošĉeno vzdušje.
Prednovoletna prireditev 21.12.2013 za starše, za zaposlene, za otroke in mladostnike z gosti iz
obĉine Kamnik, vkljuĉno z ţupanom, je bila tudi tokrat uspešno izvedena. Odgovorni za scenarij sta bili
Marjeta Jazbec in Majda Zaletelj, za program pa vzgojiteljice in uĉiteljice PB OŠ (Petra Korenĉan,
Veronika Lisjak Banko, Lucija Kupec, Renata Sitar, Polonca Seušek, Andreja Šuštar, Kristina Hribar,
Nina Debeljak, Dijana Koţar, Katja Antosiewicz), v sodelovanju z drugimi zaposlenimi centra.
Informativni dan, 10. in 11. 2. 2014 – sodelovali smo: Ana Zadnik, Mojmir Mavriĉ, Marjeta Jazbec,
Nadja Cvirn, Petra Korenĉan, Mojca Holcar, Veronika Divjak, Marta Lavriĉ Tomšiĉ s predstavitvijo dela
in ţivljenja v Domu in s praktiĉnimi delavnicami. Obisk je bil sorazmerno dober.
Valentinov večer, 12.2.2014 - pripravili smo nateĉaj na temo ljubezen, prebrali najlepše prispevke in
nagradili najboljše. Pripravili smo tudi igre iz sveta filma in glasbe, mladostnice pa so prepevale
ljubezenske pesmi.
Pustni ples, 4.3.2014 - ţe popoldne so potekale priprave na veĉerno rajanje (šemljenje, poslikave
obrazov…). Potekale so šaljive igre z baloni. Najboljše maske so bile nagrajene.
Mednarodni spominski turnir sedeče odbojke – memorial Joţeta Banfija, 23. – 25.5.2014 - smo
volunterji organizirali v sodelovanju z Zvezo za šport invalidov Slovenije. Udeleţenci so prišli iz Bosne,
Hrvaške in seveda Slovenije. Udeleţila se ga je tudi soproga Joţeta Banfija iz Nizozemske s sinovoma
ter ĉlani njegove druţine iz Slovenije. Aktivno je sodelovala tudi ekipa CIRIUS Kamnik.
Vaja evakuacije, smo realizirali v torek, 3. 6. 2014 s priĉetkom ob 15.00 uri. Vaja je potekala v skladu z
navodili oseb, zadolţenih za gašenje zaĉetnih poţarov in koordinacijo vaje evakuacije ter v sodelovanju
z gasilci, ĉlani PDG Kamnik, PGD Duplica in PGD Šmarca.
Ocenjujemo, da je vaja evakuacije uspela, da so bili doseţeni ĉasi umika prisotnih v stavbi dobri (manj
kot 20 minut), da so imeli zaposleni jasna navodila glede evakuacije in tudi, da je vaja opozorila na
doloĉene pomanjkljivosti glede poţarne varnosti v ustanovi. Vrednost vaje ocenjujemo ravno po teh
opozorilih na pomanjkljivosti, ki jih moramo z vso odgovornostjo sanirati.
Srečanje z motoristi, 19.6.2014 ĉlani kluba Lipa Chapter – Harley Davidson je vsakoletni dogodek, ko
uţivamo v voţnji in druţenju s ĉlani kluba, sicer našimi donatorji.
Piknik PDUO – 23.6.2014, kot zakljuĉek celoletne dejavnosti v projektu; mladostniki, vkljuĉeni v projekt
so bili v aktivni vlogi organizatorjev in izvajalcev piknika.
Zaključni večer in slovo od mladostnikov, 18.6.2014 - zapustilo nas je kar 14 mladostnikov. Po
kratkem programu in slovesu od mladostnikov smo nadaljevali z druţenjem ob ognju na zavodski
zelenici, kjer sta nas zabavala duo Vagabunda.
KAKOVOST IZVEDBE VZGOJNIH PROGRAMOV IN PRISTOPOV
a)
PRIPRAVA VZGOJNEGA PROGRAMA DU, sprejem na Komisiji za splošno izobraţevanje,
Komisiji za osnovnošolsko izobraţevanje, Komisiji za posebne potrebe in na 162. seji
Strokovnega sveta RS za splošno izobraţevanje, februar 2014; potrjen na vseh Komisijah in na
strokovnem svetu, sprejet in podpisan s strani ministra in tako uveden kot javno veljaven
program.
Potrebo po novem programu smo utemeljevali s posebnostmi gibalno oviranih otrok in
mladostnikov in njihovo pravico, da se jih ne odvzame iz domaĉega okolja, ĉeprav potrebujejo
posebne strokovne pristope in separacijo od druţine, ki je oteţena prav zaradi odvisnosti od
~ 57 ~
b)
c)
d)
druge osebe v osnovnem funkcioniranju, kar oteţuje ali onemogoĉa razvoj samostojne in
avtonomne osebnosti. Program tako tudi formalno omogoĉa vkljuĉevanje otrok in mladostnikov, ki
so na dnevni obliki usposabljanja v popoldanske vzgojne dejavnosti po verificiranem programu
dela in se od programa podaljšanega bivanja bistveno razlikuje prav v tem.
Na nivoju centra smo analizirali Vprašalnik o zadovoljstvu staršev s posameznimi sluţbami,
organizacijo in delom v zavodu ter na podlagi analize vnesli v organizacijo in delo nekatere
spremembe.
Skupina za spremljanje kakovosti prehrane je izvedla anketo o zadovoljstvu s prehrano pri otrocih
in mladostnikih ter starših. Rezultati so pokazali na zadovoljstvo, s pripombami, ki so veĉkrat tudi
diametralno nasprotne. Za kakovost obrokov smo dolţni skrbeti tudi glede na izhodišĉa zdrave
prehrane, zapisane v smernich glede zdrave šolske prehrane.
Kvaliteta dela na enoti je dobra. Vzgojitelji in uĉitelji v OPB vnašajo svoja strokovna znanja v
vzgojne dejavnosti pri neposrednem delu z otroci in mladostniki. Prioriteta usposabljanja je šolska
uspešnost in zdravstvene potrebe otrok. V danih okvirih je pomembno, da zagotovimo ĉas za
vsebine, ki so pomembne za pridobivanje ţivljenjskih izkušenj, pridobivanje vsebin s socialnega
podroĉja, osebnostne rasti in številnih drugih spretnosti in splošnih znanj potrebnih v vsakdanjem
ţivljenju. Usposabljanje za samostojno in avtonomno ţivljenje se tako prepleta z zadovoljevanjem
prioritet posameznega otroka ali mladostnika oziroma vzgojitelji in uĉitelji v OPB bolj ali manj
uspešno najdejo ĉas za aktivnosti, kjer si otroci in mladostniki pridobivajo prepotrebne ţivljenjske
izkušnje, ĉas za sprostitev in zdrav telesni in osebnostni razvoj.
Osnova vzgojnih dejavnosti in pristopov posameznega vzgojitelja oziroma uĉitelja v OPB je delo v
vzgojni skupini oz. oddelku PB in delo s posameznikom. Vzgojitelji oz. uĉitelji v OPB vsakodnevno
spremljajo vsakega otroka oziroma mladostnika, njegovo poĉutje, delo in napredek. Prav tako vodijo,
usmerjajo in spremljajo celotno skupino, jih motivirajo za šolsko delo in vzgojne dejavnosti z namenom
uĉenja, pridobivanja izkušenj, medsebojnega prilagajanja, k odprtosti v izraţanju in drugo. V
vsakodnevni interakciji z njimi kreirajo skupni ĉas z dogovori ter z izmenjavami mnenj in idej ter ţelja.
Povezovanje in medsebojne interakcije otrok in mladostnikov v vzgojnih skupinah oz. oddelkih PB so
prav tako izjemeno ter nenadomestljiv vzgojni vidik.
Vzgojna problematika je bila prisotna pri posameznikih v tem šolskem letu v nekoliko veĉjem obsegu in
intenzivnosti kot pretekla leta. Nastale teţave smo v reševali timsko, aţurno, odloĉno, v sodelovanju
strokovnih delavcev in staršev ter zunanjih institucij (Policije in CSD). V enem primeru smo podpisali
pedagoško pogodbo, kar se je pokazalo kot pristop, ki je vsaj delno pomagal pri usmerjanju
mladostnice, ĉeprav tudi s tem ukrepom stvari še niso bile dokonĉno urejene.
V veĉ primerih smo izrekli ukore, zaradi vnosa in uţivanja veĉjih koliĉin alkohola, izrekli smo tudi
alternativne vzgojne ukrepe, ki so smiselni odziv za neprimerno vedenje, pri tem mora biti pozornost
usmerjena v dosledno realizacijo. V letošnjem šolskem letu smo kot vzgojni ukrep uporabili moţnost, da
smo po teţjih prekrških tri mladostnike poslali domov za krajši ĉas. Ukrep je dosegel namen.
Pri mlajših otrocih vzgojno izstopajo posamezniki z avtistiĉnimi motnjami. Pojavlja se skrb in vprašanje,
kako uĉinkovito zašĉititi ostale gibalno ovirane otroke v skupini oz. oddelku pred fiziĉnim nasiljem otrok
z AM in kako uĉinkovito delati in vzgajati za strpno ţivljenje otroke z AM. Pomembno je poenoteno
delovanje strokovnih in ostalih delavcev, redni timski sestanki med delavci, izmenjave mnenj, izkušenj in
medsebojna podpora.
Pri posameznikih so spremljali vedenje po vedenjsko terapevtski metodi, kar se je pokazalo kot
ustrezen vzgojni pristop. Ugotavljamo, da potrebujemo za delo s populacijo otrok in mladostnikov, s
katerimi se sreĉujemo v zadnjem obdobju, veĉ in drugaĉna ter tudi bolj poglobljena (terapevtska)
znanja.
Uĉne ure so potekale redno v vseh vzgojnih skupinah in OPB. Priprava na pouk, šolska uspešnost in
napredovanje otrok in mladostnikov v višji razred, je zavzemala pomembno mesto tudi v dejavnostih v
Domu.
~ 58 ~
Kot obvezna dejavnost so bile uĉne ure organizirane na osnovnošolski stopnji v ĉasu od 14. do 15.30
ure, na srednješolski stopnji pa od 15. do 16.30 ure. V ta ĉas sovpadajo tudi druge dejavnosti kot so
terapije ter drugi zdravstveni pristopi in postopki, zato je potrebna dobra organizacija in koordinacija
med obveznostmi in med vkljuĉenimi delavci.
Mladostniki in otroci imajo teţave s koncentracijo, pozornostjo, utrudljivostjo in vsaka motnja pri delu za
šolo stanje samo poslabšuje. Po drugi strani pa so posamezniki, ki so nemirni, s preveĉ energije.
Skupine so mešane, kar pomeni, da imajo razliĉen tempo, da so otroci in mladostniki gibalno razliĉno
sposobni, da so uĉno razliĉno zmoţni ter da imajo razliĉno zahtevnost in razliĉne obveznosti za šolo.
Tudi iz teh razlogov je delo zahtevno.
Zaradi enotnega dnevnega ritma so v oddelkih podaljšanega bivanja uĉitelji laţje prilagodili dejavnosti
glede na ĉas prisotnosti otrok in mladostnikov v zavodu, ki pa je kratek in zato v veĉ primerih
onemogoĉa bolj poglobljeno vzgojno delo.
Vzgojitelji in uĉitelji v OPB so posameznikom ali celotni skupini nudili uĉno pomoĉ, organizirali
medsebojno pomoĉ, otroke oziroma mladostnike motivirali in organizirali delo.
Otrokom in mladostnikom je bila tudi letos na voljo cela paleta vzgojnih dejavnosti, od športnih,
kulturnih, zabavnih, ustvarjalnih. Namenjene so sprošĉanju, uĉenju, medsebojnemu povezovanju in
socializaciji, pridobivanju izkušenj, izraţanju ustvarjalnosti in drugo, ob predpostavki, da je posameznik
v aktivni vlogi.
Prav pridobivanje izkušenj, novih znanj in odkrivanje ter preizkušanje mej svojih sposobnosti, doţivljanja
ob obĉutku uspeha na nastopih, predstavitvah v zavodu ali izven njega in tudi na mednarodnem nivoju,
so za posameznika dragocene.
Optimalno samostojnost posameznika v dnevnih aktivnostih, skrb za zadovoljitev osnovnih ţivljenjskih
potreb in za avtonomnost pri sprejemanju odloĉitev, sprejemanje odgovornosti za svoje odloĉitve in
dejanja, trdnost stališĉ in postavljanje lastne poti v ţivljenje, torej za ĉim boljše obvladovanje ţivljenjskih
izzivov in uĉinkovito reševanje ţivljenjskih problemov, je glavni cilj vseh vzgojnih prizadevanj.
Menimo, da je program podaljšanega bivanja preskromna rešitev. Gibalno ovirani otroci in mladostniki,
tudi tisti na DU, potrebujejo bolj intenziven vzgojni program, ki smo ga tudi oblikovali.
Individualizirani program usposabljanja
IP je osnova usposabljanja vsakega otroka in mladostnika. Pomembno je, da se zaposleni v vsakdanji
praksi prilagajamo tem posebnostim ter potrebam.
Pri naĉrtovanju individualiziranih programov smo sledili ciljem razvoja posameznika in skrbeli da stopnja
obremenitve posameznika ni presegala njegovih psihofiziĉnih potencialov.
Ocenjujemo, da je pri postavljanju ciljev usposabljanja posameznika opazen napredek v smislu
konkretnosti in izvedljivosti, torej realnosti ciljev.
Sodelovanje na OT je potekalo dobro in dobro timsko delo ima pozitivne uĉinke na uspešnost
usposabljanja otrok in mladostnikov.
Ugotavljanje kakovosti, evalvacije in samoevalvacija
Ugotavljanje uspešnosti in kvalitete opravljenega dela ter pomembnosti posameznih dejavnosti,
projektov in strokovnih postopkov, je osnova naĉrtovanja za vnaprej.
Vzgojitelji in uĉitelji v OPB so evalvirali svoje delo in pristope v meseĉnih evalvacijah. Delo enote smo
ocenjevali ob koncu šolskega leta na evalvacijski pedagoški konferenci. Vsi vzgojitelji in uĉitelji v OPB
so pripravili evalvacijo dela v vzgojnih skupinah oz. oddelkih PB ob koncu šolskega leta. Pripravili so
zakljuĉno poroĉilo, pregled opravljenega vzgojnega dela in poteka animacij ob koncu šolskega leta ter
ocene uspešnosti posameznih projektov ob zakljuĉku le teh.
Poenotenemu pristopu in kvaliteti naĉrtovanja dela, so namenjene Smernice za delo in za pripravo LDN,
ki jih prejmejo zaposleni na enoti pred zaĉetkom šolskega leta.
~ 59 ~
Razvojni tim, Strokovna skupina in kolegij
Na nivoju Centra deluje Razvojni tim, ki skrbi za uresniĉevanje vizije, razvoja novih programov in
pristopov na nivoju celotnega centra. Vodila sem Skupino za promocijo zavoda. Z delom Skupine sem
zadovoljna, bilo je veliko zagnanosti, realiziranih nalog.
V okviru delovanja razvojnega tima smo pripravili video klip z namenom promocije zavoda, odliĉno
izpeljali Boţiĉni bazar z razstavo in prodajo izdelkov, ki nastajajo pri dejavnostih v zavodu ter pripravili
osnutek zloţenke za zavod. Izvedli smo odliĉne delavnice po vseh oddelkih in starostnih skupinah z
vsebinami proti zlorabi alkohola in nikotina.
Ţal je delo celotnega Razvojnega tima na nivoju centra zastalo.
Moja naloga na kolegiju direktorja in kot ĉlanica Strokovne skupine je v umešĉanju posebnosti in stroke
iz enote vzgoje v delovanje centra kot celote. Naloge sem opravljala skrbno in odgovorno in v dobro
zavoda ter enote, ki jo vodim.
Sestanki enote, oddelĉni vzgojiteljski zbor, aktiv uĉiteljev PB in pedagoške konference
Redne tedenske sestanke zaposlenih na enoti smo imeli ob ponedeljkih med 13.00 in 14.00 uro za
vzgojitelje in ob torkih med 11.30 in 12.30 za uĉitelje v OPB. Ure so za veĉino ustrezne, sestanki
ocenjeni kot smiselni in potrebni.
Letos je uspešno deloval aktiv uĉiteljev podaljšanega bivanja. Sestajali so se redno, reševali aktualno
problematiko in obravnavali teme, ki so izhajale iz potreb dela.
Prav tako je zastavljeno nalogo opravil oddelĉni vzgojiteljski zbor.
V šolskem letu smo realizirali 15 pedagoških konferenc, kjer smo obravnavali aktualne strokovne
vsebine.
TEMA PED. KONF.
Dogovori ob zaĉetku šolskega leta – o vzgojnem delu (ravnateljica)
Predstavitev novincev (vzgojitelji novincev)
Individualizirani program (Matej Peljhan)
Hišni red, Pravila bivanja (Ana Zadnik)
Varnost pri delu, Poţarna varnost
Fototerapija (Matej Peljhan)
Reševanje vzgojne problematike (Ana Zadnik)
Delo z otroci z AM (mag. Simona R.Oţek)
Vzgojni program DU, Namestitveni program (Ana Zadnik)
Vedenjska problematika
Pregled rezultatov ankete o zadovoljstvu z delom v centru s strani
staršev (Ana Zadnik)
Delavnice o nasilju
Evalvacija dela enote (Ana Zadnik)
Interesne dejavnosti-namen; Smernice za vzgojno delo (Ana
Zadnik)
Dogovori za delo na enoti (Ana Zadnik)
DATUM
30.8.2013
6.9.2013
13.9.2013
27.9.2013
17.10.2013
25.10.2013
15.11.2013
28.2.2014
14.3.2014
28.3.2014
4.4.2014
25.4.2014
26.6.2014
1.7.2014
4.7.2014
SPREMLJANJE DELA VZGOJNIH SKUPIN IN ODDELKOV PB
Hospitacije v vzgojnih skupinah in letni razgovori z vzgojitelji
Ravnateljica Doma sem obĉasno prisostvovala pri delu v vzgojnih skupinah z namenom vpogleda v delo
in funkcioniranje posameznih skupin in oddelkov, za vpogled v odnose in vzdušje v njih, seznanjenosti z
opravljanjem delovnih nalog ter funkcioniranja otrok oziroma mladostnikov in ohranjanja stika z njimi.
~ 60 ~
V najveĉji moţni meri sem se udeleţevala dejavnosti, prireditev, obiskov in drugih dogodkov v
popoldanskem ali veĉernem ĉasu.
Delo posameznega vzgojitelja oz. uĉitelja v OPB sem spremljala, tudi preko dokumentacije. S
posamezniki sem opravila veĉ pogovorov z namenom refleksije dela in pogovora o pristopih ter
delovnih nalogah, vse z namenom skupnega reševanje teţav posameznikov, razjasnjevanje strokovnih
dilem in vprašanj ter pogovora o poĉutju posameznega zaposlenega. Z vsemi zaposlenimi na enoti sem
opravila redni letni razgovor in pripravila zapis tega razgovora.
IZOBRAŢEVANJE NA ENOTI
Nadaljnje izobraţevanje in usposabljanje
Na enoti smo se udeleţevali izobraţevanj, razpisanih seminarjev in predavanj. Udeleţevali smo se
internih izobraţevanj v organizaciji zavoda. Izvedli smo izobraţevanje za enoto.
ZAP.ŠT.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
SEMINAR
T. Vec: Miti o nasilju in agresiji
Kongres FICE v Švici
Spolnost, nasilje in »prostor vmes«
Usposabljanje za trenerje mlad. dela
Ustvarjalne delavnice Rade Kos
DATUM
18.4.2014
8. – 12.10.2013
29.11.2013
27.2. – 2.3.2014
26.11.2013,
21.1.2014, 25.2.2014,
18.3.2014
Posebnosti pri VIZ delu z O/M s PP 26. – 27.3.2014
(mag.Simona R.Oţek)
NLP diploma
28.2., 1. in 2.3.,
28.,29. in 30.3. 2014
Konferenca Erasmus+ (predstavitev 30.1.2014
novega EU programa na podroĉju
mladih)
8. strokovna konferenca uĉiteljev PB:
27.3.2014
Sprostitveno
gibalne
dejavnosti
(aktivna udeleţba)
Magistrski študij
FIBO
Ni bilo izvedeno.
Strokovni izpit in priprava nanj
Inter. predavanja v CIRIUS K.
Ni bilo izvedeno.
Posvet ravnateljev SŠ in DD v 24
Portoroţu
Posvet ravnateljev dijaških domov
16
ŠT.UD.
24
1
1
1
3
3
1
1
1
1
11 potenc. udel.
4
1
1
Sodelovanje delavcev Centra in medsebojno povezovanje dela
Sodelovanje med zaposlenimi na enoti je dobro in v prid otrok oziroma mladostnikov in sicer predvsem
med delavci po posameznih oddelkih, v projektih in med delavci glede na dnevni urnik.
Sodelovanje med posameznimi razredniki in vzgojitelji oz. uĉitelji v OPB je dobro, je pa bolj ali manj
intenzivno glede na razlike med delavci, glede na potrebo posameznika po sodelovanju. Skupaj izvajajo
roditeljske sestanke, pripravljajo IP in doloĉene projekte.
Posamezne uĉiteljice so se obĉasno vkljuĉevale k dejavnostim na oddelku kot tudi vzgojiteljice oz.
uĉiteljice v OPB k pouku. Sodelovanje ocenjujem kot dobro, obstaja pa še veliko moţnosti.
Vkljuĉevanje fizio in delovnih terapevtov ter logopedinj v vsakdanje dogajanje na oddelkih in v vzgojne
skupine ter oddelke PB je ţe ustaljena praksa, ki v veliki meri doprinese k veĉji kakovosti posamezne
~ 61 ~
dejavnosti. Na enoti menimo, da bi v dobro otrok in mladostnikov bilo potrebno še veĉ vkljuĉevanja
delovnih terapevtov v dnevne aktivnosti in v dejavnosti v konkretnih ţivljenjskih situacijah.
V najveĉji mogoĉi meri se vkljuĉujejo v hranjenje otrok in mladostnikov pri vseh dnevnih obrokih.
Dobro sodelovanje in medsebojna podpora med delavci oddelkov je pomembno tudi z vzgojnega vidika.
Nujno je dnevno medsebojno obvešĉanje glede posebnosti zdravstvenega stanja, vedenja in številnih
posebnostih v poteku dneva. Na vseh oddelkih so obĉasno potekali oddelĉni sestanki z namenom
dogovarjanja in usklajevanja ter informiranja. Še vedno pa opaţamo, da pretok informacij med delavci ni
zadovoljiv.
Brez pripravljenosti in dobrega sodelovanja ne bi bilo mogoĉe zadovoljiti osnovne potrebe otrok,
hranjenja. Vkljuĉeni so bili spremljevalci, negovalke, vzgojitelji, uĉitelji PB, uĉitelji, terapevti in
medicinske sestre.
Hranjenje s poimenskim razporedom delavcev je z organizacijskega vidika zahtevna stvar. Za pripravo
razporedov delavcev in koordinacija med razliĉnimi sluţbami glede hranjenja sem odgovorna
ravnateljica Doma. Razporedi so pripravljeni ob izdatni pomoĉi fizioterapevtke Veronike Slapar.
Preizkušena in potrjeno dobra pot za kvalitetno sodelovanje in spoštovanje kompetenc posamezne
sluţbe so skupni projekti. To je najboljši naĉin, da spoznamo v konkretnih situacijah, kako moĉno smo v
skrbi za otroka odvisni ena sluţba od druge. Sodelovanje in medsebojna podpora sta v takšnih
situacijah veĉinoma na pohvalno visokem nivoju.
Sodelovanje s starši
Potrebam staršev smo sledili z organizacijo noĉitev otrok in mladostnikov vkljuĉenih na dnevno obliko
usposabljanja, z organizacijo poĉitniškega varstva ter organiziranjem uporabe bazena staršev skupaj z
otrokom. S starši smo iskali konsenz za najboljšo mogoĉo uro za roditeljske sestanke.
V dogovoru s starši smo organizirali letovanje za osnovnošolce in zakljuĉni ples za srednješolce.
Sodelovanje s starši je tudi sicer potekalo skozi celo šolsko leto. Starši novincev so bili vkljuĉeni v
pripravo Individualiziranega programa.
Poleg naštetih so bile še druge oblike sodelovanja:
Predstavitev poteka in organizacije podaljšanega bivanja, prijav na obroke in prevozov ter poteka
jutranjega varstva.
Predstavitev Letnega delovnega naĉrta in vzgojnih pristopov ob zaĉetku šolskega leta v vseh
vzgojnih skupinah in OPB, na prvem roditeljskem sestanku.
Redni telefonski stiki s starši, pri posameznikih na doloĉen dan v tednu.
Pogovori s starši ob urah oziroma dnevih, ko prihajajo po svojega otroka.
Pogovori in seznanitev z ţivljenjem, posebnostmi, delom in uspehom posameznika na roditeljskih
sestankih.
Predstavitev enote vzgoje in dela vzgojitelja ob informativnem dnevu, v februarju 2013.
Sreĉanje staršev v nekaterih vzgojnih skupinah pred novim letom in ob zakljuĉku šolskega leta na
skupnih delavnicah ali le z namenom druţenja.
Sodelovanja v organih Centra in z ustanoviteljem
Svet zavoda CIRIUS Kamnik – predstavnica enote je do odhoda iz zavoda bila Branka
Globoĉnik, ki jo je po odhodu na porodniški dopust nadomestila Petra Korenĉan..
Razvojni tim – iz enote smo sodelovali: Ana Zadnik, Marjeta Jazbec, Nadja Cvirn, Veronika Lisjak
Banko, Anja Japelj, Mojmir Mavriĉ, Neţa Markiĉ, Kristina Šmitran, Lucija Kupec, Katja
Antosiewicz.
Domska skupnost – mentorica Veronika Divjak.
Otroški parlament – do odhoda je bila mentorica Maja Poljanšek (OŠ) in Lucija Kupec.
Komisija za druţbeni standard – predstavnica enote je Marjeta Jazbec.
~ 62 ~
Inventurne komisije - predsedniki ali predstavniki enote – Mojmir Mavriĉ, Veronika Divjak, Petra
Korenĉan, Mojca Holcar….
Komisija za varstvo pravic dijakov – ĉlan je bil Mojmir Mavriĉ.
Komisija za ugovore na izreĉene vzgojne ukrepe – ĉlan je bil Mojmir Mavriĉ.
Komisija za ugovore na izreĉene vzgojne ukrepe v ŠCRM Kamnik in v Zavodu za gluhe in
naglušne Ljubljana sem bila Ana Zadnik.
Skupina za kakovost prehrane – Petra Korenĉan, Mojca Holcar
Svet staršev – ravnateljica Doma sem se udeleţevala sestankov Sveta staršev in v skladu s
svojimi pristojnostmi na njih aktivno sodelovala.
Šolski sklad – predsednica sklada je Zvjezdana Backović.
Sindikat - SVIZ – predstavnica enote je bila Veronika Divjak.
Delovna skupina za internetno stran – predstavnica Marta Lavriĉ Tomšiĉ.
Vodja aktiva uĉiteljev PB – Veronika Lisjak Banko
Vodja oddelĉnega vzgojiteljskega zbora – je bila Zvjezdana Backović
Ravnateljica Doma sem ĉlanica Kolegija direktorja in Strokovne skupine zavoda, sestankov sem
se redno udeleţevala in na njih aktivno sodelovala.
Z ZRSŠ pri pripravi Vzgojnega programa DU,
S Strokovnim svetom (za splošno izobraţevanje, za OŠ, za posebne potrebe) pri uveljavljanju
Vzgojnega programa DU.
Z MIZŠ sem sodelovala posredno s pripravo utemeljitev, poroĉil in statistik v skladu s svojo
pristojnostjo.
A Aktivu ravnateljev zavodov za otroke s PP, v aktivu ravnateljev DD.
Sodelovanje v lokalnem in regionalnem okolju
Na kadrovskem podroĉju:
s GSŠRM Kamnik – organizacija dela s prostovoljci, dijaki GSŠRM, se dogovarjali glede izvajanja
maturitetnega teĉaja in sodelovali pri izobraţevanju dijakov v programu ekonomski tehnik,
s PF – s predstavitvijo Centra in vzgojnih dejavnosti v domu hospitantom ter s prostovoljci na
študijski praksi,
Festival enakih moţnosti, Zagreb
s FSD – s prostovoljci na študijski praksi,
ĉlanstvo v Komisiji za ugovore na izreĉene vzgojne ukrepe na GSŠRM in v Zavodu za gluhe in
naglušne Ljubljana ter na sreĉanjih zavodov,
z Zavodom za slepe in slabovidne (sreĉanja zavodov, Taborjenje ob ognju doţivetij)
z Ambasadorji nasmeha.. .
Sodelovanje z lokalnimi kulturnimi in drugimi zavodi, ustanovami in strokovnjaki
POSAMEZNIK ali USTANOVA
g. Klemen Pirman
GSŠRM
VSEBINA SODELOVANJA
plesni teĉaj
Prostovoljstvo, vkljuĉitev domskih dijakov v
ek.tehnik, komisije
Društvo ljublj. DD
Namizni tenis, šah, kultura
Obĉina Kamnik
novoletna in druge prireditve
MC Kotlovnica Kamnik
obĉinski Otroški parlament
ZPM
Drţavni Otroški parlament
Mladinski center Kamnik
obĉinski Otroški parlament
Prostovoljstvo.org
sodelovanje na promociji prostovoljstva
Slov.društvo za terapijo s pomoĉjo ţivali- z obiski terapevtskih ţivali
Ambasadorji nasmeha
Košarkarski klub Olimpija
organizacija ogleda športnih prireditev
Pinesta d.o.o. Kranj
organizacija letovanja za otroke v Pineti
~ 63 ~
ZRSŠ
Lipa Chapter- Harley Davidson
Galerija Repanšek
Igraj se z mano, v organizaciji Vzgojnega zavoda
Janez Levec
Rdeĉi noski
PF, FSD, Visoka zdravstvena šola
Skala-uliĉna mladinska vzgoja/delavnice in nastop
ţonglerjev FUSKABO
D Brincl Bend
Društvo distrofikov
Zveza za šport invalidov Slovenije
g. Slobodan Banjac
Društvo Sonĉek
Priprava Vzgojnega programa DU
sreĉanje z motoristi, donatorji, jadranje
Organizacija Zakljuĉnega plesa
delavnice
Organizacija nastopa
Hospitacije študentov
Delavnice in nastop na Taborjenju
nastop ansambla na Taborjenju
Tekme v hokeju na voziĉkih in organizacija
prevozov
Soorganizacija memoriala, boccio
Treningi košarke na voziĉkih
Tekme v boĉi
Hospitacije in pedagoška praksa za dijake in študente ter delo v splošno druţbeno korist in mentorstvo
novim delavcem
namen
Študenti- prostovoljci druţenje in uĉna pomoĉ kot
Študenti- praksa
študijska praksa
Študenti - hospitacije
dijaki – prostovoljci
druţenje in uĉna pomoĉ kot praksa
dijaki – praksa
brezposelna oseba
dijakinja osipnica
skupaj
število vkljuĉenih
16
5
48
7
Sodelovanje otrok na nateĉajih, tekmovanjih v znanju ali vešĉinah...sodelovanje in vkljuĉenost zavoda v
izvajanje projektov na regionalni in drţavni ravni
TEKOMOVANJA,
NATEĈAJI, PRIREDITVE
VKLJUĈENOST
SODELOVANJE
Dvoransko balinanje
VZGOJITELJ
Št.udel.
Majda
Klepec
Zaletelj,
Stanka 11
Meddomsko
šahovsko Marta Lavriĉ Tomšiĉ
4
prvenstvo
Igrica Manjkajoĉi košĉek
Veronika Divjak, Stanka 6
Klepec
Festival Igraj se z mano
Nadja Cvirn, Mojca Holcar
6
nivo
doseţkimesto
regionalni,
drţavni,
mednarodni
regionalni
prvo
prvo
ĉetrto
ĉetrto
mednarodni
pohvala
mednarodni
pohvala
ZAKLJUĈEK
Z delom enote, s kolektivom vzgojiteljev in uĉiteljev podaljšanega bivanja in jutranjega varstva iz enote,
sem v šolskem letu 2013/14 zadovoljna. Delo je potekalo profesionalno in usklajeno. Klima na enoti je
bila delovna, pozitivna in sprošĉena.
Na enoti smo imeli tudi v tem šolskem letu sorazmerno veliko dinamiko zaposlovanja, kar povzroĉa
nekaj teţav ob uvajanjih, je pa tudi prednost v novih idejah, dejavnostih, pogledih.
~ 64 ~
Tri sodelavke so bile na porodniškem dopustu, dve na daljši bolniški odsotnosti.
Uspešno smo reševali teţjo vedenjsko problematiko, seveda s skupnimi moĉmi strokovnih in vodstvenih
delavcev ter staršev.
Sama sem s strokovnimi znanji, izkušnjami in osebnimi lastnostmi, kot so optimizem in pozitivna
naravnanost ter z dobro sodelovanje z zaposlenimi in med oz. z vodilnimi delavci, delovala v dobro
CIRIUS Kamnik, prispevala po svojih zmoţnostih, da je in bo zavod tudi v bodoĉe vrhunska ustanova in
da enota tudi v bodoĉe usklajena, delovna, strokovna in da bo v ospredju skrben odnos do otrok in
mladostnikov. Pri delu z otroci in mladostniki ter pri vodenju enote se poĉutim dobro.
3.4 SVETOVALNA SLUŢBA
3.4.1 SOCIALNA SLUŢBA
Breda Leskovšek, univ. dipl.socialna delavka
Irena Praznik, univ. dipl. socialna delavka
Delo socialne sluţbe je potekalo po zastavljenem programu in je realizirano, z nekaterimi odstopanji.
Kot vsako leto, je bil velik poudarek namenjen predstavitvi centra kot celote razliĉnim ciljnim skupinam
(staršem, strokovnim delavcem, študentom, pripravnikom…), vlogi interdisciplinarnega pristopa,
socialnega in svetovalnega dela, oblikovanju in izvajanju individualiziranega programa, povezovanju z
zunanjimi institucijami ter spremljanju nove zakonodaje na šolskem, socialnem in zdravstvenem
podroĉju.
Delo je bilo usmerjeno v:
Sprejem novih uĉencev in dijakov.
Oblikovanje in spremljanje izvajanja individualiziranega programa.
Spremljanje ter delo z uĉenci in dijaki med letom.
Poklicno orientacijo uĉencev in dijakov.
Delo s starši.
Odpuste ter spremljanje uĉencev in dijakov po odpustu.
Delo s sluţbami na terenu.
Delo v mobilni sluţbi.
Delo v projektnih skupinah.
Koordinacija prevozov (dnevnih in vikend) ter priprava podatkov za izraĉun subvencije dijakom
oz. povraĉila uĉencem.
Koordinacija najave obrokov otrok in mladostnikov na dnevni obliki usposabljanja ter
izobraţevanja (subvencionirana prehrana).
Koordinacija organizacije in izvajanja dodatne – tiflopedagoške in surdopedagoške strokovne
pomoĉi za vkljuĉene otroke in mladostnike.
Raziskovalno analitiĉno delo.
Sprejemi novih uĉencev in dijakov so potekali vse leto, intenzivneje v juniju, juliju, avgustu in septembru.
Zbirali smo dokumentacijo, kontaktirali s starši, strokovnimi delavci v centru ter strokovnimi delavci
zunanjih institucij, predstavili nove uĉence in dijake na strokovni skupini, pedagoškemu (uĉiteljem OŠ in
SŠ, vzgojiteljem) in zdravstvenemu kadru ter ostalim delavcem (spremljevalci, negovalke, vozniki).
V osnovni šoli se je v šolskem letu 2013-14 šolalo 70 uĉencev, od tega 65 na dnevni obliki
usposabljanja in 5 na celodnevni obliki usposabljanja. 34 uĉencev se je izobraţevalo v pp OŠ EIS, 25 v
pp OŠ NIS in 11 uĉencev v PP VIZ.
V programih srednje šole pa se je izobraţevalo 141 dijakov (138 v programih srednje šole centra, 3 v
GSŠRM). 102 dijakov je bilo vkljuĉenih v kompleksno obliko usposabljanja, od tega 66 v dnevno obliko
~ 65 ~
usposabljanja, 39 dijakov pa je obiskovalo le izobraţevalni program. Med letom sta se v kompleksno
obliko usposabljanja po odloĉbi o usmeritvi prepisala dva dijaka iz zunanjih, veĉinskih šol; 2 dijakinji sta
iz statusa zunanje dijakinje prešli v dnevno obliko usposabljanja.
Spremljanje in delo z uĉenci in dijaki med letom je potekalo v obliki individualnega in skupinskega dela.
Spremljani so bili preko strokovne skupine, operativnih timov, oddelĉnih in pedagoških konferenc. V
individualno obravnavo so vkljuĉeni uĉenci z druţinsko, uĉno-vzgojno problematiko, uĉenci, ki
zakljuĉujejo osnovnošolsko obveznost pred devetim razredom, uĉenci zakljuĉnih razredov osnovne šole
in zakljuĉnih letnikov srednje šole v okviru poklicne - karierne orientacije.
Tekom šolskega leta je bilo v center sprejetih:
v program osnovne šole:
21 uĉencev – novincev, od tega 8 uĉencev v 1. razred EIS, 6 uĉencev v 1. razred NIS, 2 uĉenca
v 3. razred NIS, 2 uĉenca v 4. razred EIS, 2 uĉenca v 5. razred EIS in 1 uĉenec v PP VIZ.
v program srednje šole:
12 dijakov - novincev (5 na dnevni obliki usposabljanja), 10 dijakov se je vkljuĉilo v prvi letnik, 2
dijaka v višja letnika; program srednješolskega izobraţevanja je nadaljevalo 8 devetošolcev, ki so
osnovno šolanje zakljuĉili v našem centru.
V prvem letniku srednješolskih programov pa je izobraţevanje priĉelo še 10 novih zunanjih dijakov.
Pred vkljuĉitvijo so bili z vsemi starši opravljeni svetovalni pogovori, ogledi centra in na ţeljo staršev tudi
v veĉini primerov omogoĉeno prisostvovanje otroka pri pouku. Vsi uĉenci in dijaki so bili obravnavani na
strokovni skupini centra, pregledani pri posameznih strokovnih delavcih in predstavljeni na pedagoških
konferencah. Novo sprejeti uĉenci in dijaki so bili obravnavani na operativnih timih, izdelan je bil
individualizirani program (v nadaljevanju IP). IP je bil posredovan in na operativnem timu predstavljen
staršem, ter po potrebi dopolnjen z njihovimi predlogi.
Uĉenci in dijaki so bili vkljuĉeni v individualno in skupinsko obliko svetovalnega dela (poklicna - karierna
orientacija, priprava na izobraţevanje v srednje šolskih, višješolskih in visokošolskih programih, odpust,
socialno varstvene pravice…), enako tudi starši. Veliko pozornosti in dela je bilo usmerjenega v
ohranjanje dobrega kontakta med starši in otroci, kakor tudi med starši in strokovnimi delavci.
Delo s starši je bilo izvajano tudi v okviru skupine za starše, ki je imela 9 sreĉanj, vodila pa sta jo kliniĉni
psiholog in socialna delavka OŠ.
Usposabljanje/ izobraţevanje je zakljuĉilo oz. prekinilo:
 osnovna šola: 9 uĉencev, vsi so zakljuĉili deveti razred osnovne šole ( 3 pp OŠ NIS in 6 pp OŠ
EIS). Vsi uĉenci bodo nadaljevali izobraţevanje v srednješolskih programih (8 v SŠ Cirius Kamnik
in 1 uĉenec bo šolanje nadaljeval v Mariboru).
 srednja šola: 21 dijakov z odloĉbo o usmeritvi:
4 nadaljujejo študij (v visokošolskih strokovnih programih);
6 dijakov si ureja status invalida po ZDVDTPO in ţivljenje v lokalnem okolju primarne druţine
(bodisi v okviru druţine doma bodisi v varstveno delovnem centru ali tudi v bivalni skupnosti)
11 dijakov se bo prijavilo na zavodu za zaposlovanje, se vkljuĉilo v program zaposlitvene
rehabilitacije ter si iskalo primerno zaposlitev.
Skupina 3 dijakov zakljuĉnega letnika z odloĉbo o usmeritvi, ki so imeli v preteklem šolskem letu
podaljšan status dijaka zaradi dokonĉanja manjkajoĉih obveznosti, so le-te uspešno zakljuĉili,
ĉetrtemu še ni uspelo, zato status podaljšuje.
~ 66 ~
Izobraţevanje so uspešno zakljuĉili še 4 zunanji dijaki; 3 zunanji dijaki pa so ga prekinili.
Druge aktivnosti:
Izvajanje predmeta »socialno uĉenje« v okviru specialno-pedagoških dejavnosti v devetem
razredu OŠ. Realiziranih je bilo 32 pedagoških ur.
Sodelovanje s skupino prostovoljcev OŠ Stranje in izvedba »Vikenda samostojnosti« Realiziranih
je bilo 39 pedagoških ur.
Informacijsko – komunikacijska tehnologija (razvijanje podpore pri organizaciji in strokovnem delu
zaposlenim).
Aktivno sodelovanje pri oblikovanju novega programa »Izobraţevalno varstveni program CIRIUS
Kamnik oz. po novem se imenuje »Program dodatnega usposabljanja odraslih«.
Sodelovanje v projektu – poskusu – »Uvajanje in izvajanje inkluzije dijakov kot kompleksnega
dvosmernega procesa«.
Sodelovanje pri oblikovanju novega programa »Izobraţevalno varstveni program CIRIUS
Kamnik«.
Aktivno sodelovanje pri oblikovanju dokumenta »Namestitveni programi v CIRIUS Kamnik«.
Vkljuĉevanje v naĉrtovanje in izvajanje prednostnih vsebin dogovorjenih na strokovni skupini
centra (vedenjska problematika, dnevna oblika usposabljanja in obremenitve uĉencev/dijakov,
poĉitniško varstvo otrok in mladostnikov, letovanje, predavanja za starše: Poklicna orientacija in
dejavniki odloĉanja, predavanja za vzgojitelje in ĉlane mobilne sluţbe: Delo s starši)
Sodelovanje v skupinah razvojnega tima centra (RT za izobraţevanje in predavateljsko podroĉje,
Razvojni tim za promocijo in celovito podobo centra).
Sodelovanje v skupini za pravilnike na srednji šoli
Mentorstvo trem pripravnicam pred opravljanjem strokovnega izpita ( 3 mesece).
Mentorstvo študentki 3. letnika Fakultete za socialno delo na šest tedenski praksi.
Sprejemi, predstavitve centra in predavanja za strokovne delavce drugih institucij, študente
razliĉnih fakultet in dijake srednjih šol ter jim suvereno predstavljali delo v hiši.
Opravili vnos vseh potrebnih podatkov v raĉunalniško aplikacijo za »e-IP«, prevzeli zaĉetno
izdelavo e-IP-ja za posameznega otroka oz. mladostnika, vkljuĉno s predstavitvijo IP staršem.
Opravili vnos vseh podatkov v raĉunalniško aplikacijo za pristop k NPZ-ju in vpis v srednjo šolo.
Socialna delavka osnovne šole je bila zadolţena za koordinacijo organiziranih prevozov (dnevnih in
vikend) otrok in mladostnikov med šolskim letom. Nadaljevala je z delom v Mobilni sluţbi in v Komisiji za
uveljavljanje pravice do dodatka za nego ter delnega plaĉila izgubljenega dohodka. S kliniĉnim
psihologom je vodila dve skupini za starše (zaĉetno in nadaljevalno). Obe skupini sta se sreĉevali 1x
meseĉno ob ĉetrtkih od 16. do 17:30 ure. Za vsako skupino je bilo realiziranih 9 sreĉanj.
V letošnjem letu sva kot novost uvedla »Ĉetrtkov pogovorni veĉer«, ko starš lahko v obliki intervjuja
podeli osebno zgodbo. Realizirala sva dva veĉera in sicer 14.11. (gostja Petra Greiner, fizioterapevtka
in mama otroka s posebnimi potrebami ter ustanoviteljica Zavoda 13) in 19.12. (gostja Gordana
Bojanović Sivĉeviĉ, mati otroka s posebnimi potrebami, avtorica knjige Kad ljubav jednom pokuca na
vrata).
Socialna delavke srednje šole je koordinirala izvajanje nalog v splošno korist, ki jih po nalogu sodišĉa in
v sodelovanju s centrom za socialno delo Kamnik v centru opravljajo odrasle osebe. V letošnjem
šolskem letu do realizacije opravljanja ni prišlo zaradi neizpolnjevanja osnovnih pogojev kandidatov.
3.4.2
KLINIČNI PSIHOLOG ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE
Matej PELJHAN univ.dipl.psih., spec. klin. psih
Delo psihologa v preteklem šolskem letu je v glavnem potekalo v skladu z LDN, kot obiĉajno pa je bilo
potrebno veliko aktivnosti prilagajati aktualnim potrebam, ki jih prej ni bilo moţno predvideti in naĉrtovati.
~ 67 ~
Glede na potrebe menim, da je kliniĉno psihološko podroĉje »podhranjeno« in bi bilo dobro, v kolikor bi
bilo kadrovsko okrepljeno.
Glavna podroĉja dela so bila:
KLINIĈNO PSIHOLOŠKO DELO Z OTROKI – psihodiagnostika, psihoterapija in preventiva
Obseg neposrednega kliniĉno psihološkega dela z otroci jev primerjavi z lanskim letom ostal v pribliţno
enakem obsegu. Preventivno so bili spremljani vsi otroci. V intenzivno (tedensko ali štirinajstdnevno)
obravnavo, ki je trajala najmanj nekaj mesecev, je bilo vkljuĉenih okrog tretjino vseh osnovnošolskih
otrok. Poleg teh je bilo ob akutnih problemih, zaradi psihodiagnostike ali kratkih psihoterapevtskih
ukrepov, za krajši ĉas obravnavanih še nekaj primerov. V redno individualno psihoterapevtsko
obravnavo sta bila po svoji ţelji vkljuĉena tudi dva srednješolska mladostnika. Enkrat tedensko sem z
mladostniki na srednji šoli vodil tudi skupinsko fototerapevtsko delavnico.
DELO S STARŠI
Delo s starši je obsegalo veĉ oblik in sicer individualni informativni in svetovalni razgovori, timski
sestanki s starši, skupinsko svetovalno delo in edukativno delo.
V preteklem letu sta bila v redno psihoterapevtsko obravnavo vkljuĉena 2 starša.
Skupina staršev je bila realizirana po urniku in sicer se je sestala 9 krat. Udeleţevalo se jo je okrog 10
staršev.
Uvedli smo tudi novo obliko dela s starši in sicer pogovorni veĉeri s posameznim staršem, ki so bili
odprti za vse poslušalce. Izvedeni so bili dvakrat.
TIMSKO DELO
Evidenca timskih sestankov ni natanĉna, je pa bilo v letošnjem šolskem letu njihovo število manjše kot
lani. Operativni timi, ki so bili namenjeni oblikovanju IP, so bili s strani psihologa tudi vodeni.
IZOBRAŢEVANJE
Predavanje za novosprejete delavce CIRIUS.
Predavanje študentom IV. letnika psihologije.
Predavanje v okviru pedagoške konference v okviru MS.
Razliĉna predavanja in predstavitve ob priloţnostnih obiskih v zavodu.
DELO V MOBILNI SLUŢBI
Obseg dela se je zmanjšal in je bil izveden glede na potrebe.
DRUGO
Glavne dejavnosti so bile:
Sodelovanje v strokovni skupini zavoda in sodelovanje v raznih delovnih skupinah.
Administracija informacijskega sistema e-IP, individualna pomoĉ in skupinska predavanja
delavcem za uĉinkovitejšo uporabo aplikacije.
Sodelovanje v projektu PDUO in razvoj dejavnosti fototerapije in tehniĉnih pripomoĉkov za
fotografiranje.
3.4.3
PSIHOLOG za SREDNJO ŠOLO
dr. Dušan Rutar, univ. dipl. psih.
NEPOSREDNO PRAKTIĈNO DELO – 1460 UR:
diagnostika (pregledi novosprejetih dijakov in dijakinj, pregledi zaradi intervencij sodelavk in
sodelavcev, samonikle pobude dijakov in dijakinj – 400 ur,
svetovanje, razgovori, psihološka pomoĉ dijakom in dijakinjam – 500 ur,
delo na individualiziranih naĉrtih (izdelava, vodenje teamov, spremljava, evalvacija) – 80 ur,
~ 68 ~
svetovanje sodelavcem in sodelavkam – 250 ur,
sodelovanje na teamskih sestankih, konferencah, pedagoških sestankih – 80 ur,
sodelovanje pri usmerjanju v študij, poklicno svetovanje in usmerjanje – 50 ur,
mentorstvo – 50 ur,
supervizija in osebni management – 50 ur.
DELO NA PROJEKTIH – 377 UR:
delo na projektu z naslovom Dodatno usposabljanje mlajših odraslih oseb – 265 ur,
izvedba seminarjev za asistente – 32 pedagoških ur,
delo na projektu z naslovom Izobraževanje zunanjih dijakov – 40 ped. ur,
sodelovanje pri izobraţevalnih projektih na srednji šoli (odprta šola, obvezne izbirne vsebine itd.)
– 40 ped. ur.
PREDAVANJA – 50 PED. UR:
predavanja in delavnice za starše – 35 ped. ur,
druga predavanja za sodelavce – 15 ped. ur,
ZNANSTVENO IN RAZISKOVALNO DELO TER PERMANENTNO SAMOIZOBRAŢEVANJE – 270 UR:
pisanje znanstvenih in strokovnih ĉlankov, urejanje zbornikov, prevajanje – 150 ur,
sodelovanje na kongresih, seminarjih, okroglih mizah, simpozijih doma in v tujini – 100 ur,
strokovno koordiniranje dela skupine PRP – 20 ur.
Vsebinsko je bil poudarek mojega dela na razvijanju skupnostne skrbi, kognitivne znanosti, razvojne
psihologije in nevropsihologije ter neodvisnega ţivljenja (praksa) in teorije hendikepa.
3.5 ŠOLSKA KNJIŢNICA
Mateja Perko, univ. dipl. bibl.
Glede na naĉrtovana dela letnega delovnega naĉrta za to šolsko leto, sem na podroĉju internega
strokovnega bibliotekarskega dela – obdelave gradiva – izvajala naslednja opravila: inventarizacija,
katalogizacija in klasifikacija gradiva, nabava in obdelava novih knjig in neknjiţnega gradiva, oprema
fonda, pospravljanje vrnjenih knjig, urejanje ĉitalnice, vodenje kartoteke bralcev in izposoje, vodenje
kartoteke periodike ter vodenje statistik, nabava knjiţniĉnega gradiva, vodenje evidence nabave ter
usklajevanje raĉunov z raĉunovodstvom Ciriusa in zaloţb; pregledovanje in razporejanje pošte
(periodike, elektronska pošta).
Na podroĉju pedagoškega dela sem v ĉasu izposoje svetovala in posredovala informacije, seznanjala
bralce z novitetami ter vodila izposojo knjig, periodike in ostalega neknjiţnega gradiva.
V knjiţnici je potekal bibliopedagoški pouk – izvajanje knjiţniĉno informacijskih znanj za uĉence OŠ in
dijake SŠ, PRP ter za vzgojne skupine. Skupaj je v šolskem letu 2013/14 obiskalo knjiţnico – 139
razrednih (OŠ in SŠ) in vzgojnih skupin (DOM). Za uĉence 1. triade OŠ sem organizirala
INTERESNO dejavnost -PRAVLJIČNI KROŢEK (29 pedagoških ur), za dijake SŠ sem izvajala
KNJIŢNIČARSKI KROŢEK (10 pedagoških ur), na novo sem uvedla int. dejavnost
BIBLIOTERAPEVTSKA ura s PSOM v čitalnici (35 pedagoških ur). V razredu sem nadomešĉala
uĉitelje - SUPLENCE: 6 ur in izvedla KIZ za uĉence v knjiţnici - pred pisanjem NPZ. Individualno
biliopedagoško delo v ČITALNICI (pomoĉ pri uĉenju, izdelavi seminarsih nalog, iskanju informacij v
priroĉnikih, slovarjih, na Cobissu, svetovanje…) sem opravila z 54 posameznimi uĉenci in dijaki.
Udeleţila sem se otvoritev slikarskih razstav, razstav grafik in grafitov. Sodelovala sem pri organizaciji
dveh veĉjih prireditev (kulturni, glasbeni program): dobrodelni koncert CIRIUS in vodila zaključno
proslavo – prireditev ob koncu šolskega leta.
~ 69 ~
KRONOLOŠKI PREGLED:
2. 9. 2013
sprejem novih uĉencev in dijakov
14.10. 2013 postavitev 1. tematske razstave v knjiţnici: EKOLOGIJA
8.11. 2013 sodelovala na prireditvi DAN ZAVODA CIRIUS (nastop glasbene skupine – DDG)
21.11. 2013 obiskala »SLOVENSKI KNJIŢNI SEJEM« – v Cankarjevem domu
21.12. 2013 sodelovanje na NOVOLETNI PROSLAVI (nastop glasbene skupine Dost' dobr' gang DDG)
7. 2. 2014 sodelovanje na podelitvi Prešernovih nagrad SŠ Cirius – ob slov. kulturnem prazniku
13. 2. 2014 sodelovanje v programskem odboru za dobrodelno prireditev SKUPAJ DO NOVEGA
CILJA in nastop z glasbeno skupino na koncertu
14., 15.2.14 udeleţba na informativnih dnevih SŠ: vodeni ogled in predstavitev šolske knjiţnice
CIRIUS - skupinam staršev bodoĉih dijakov
24. 6. 2014 scenarij, organizacija in izvedba ZAKLJUĈNE PROSLAVE CIRIUSA ,
PODELITEV nagrad NAJ BRALEC,
SPREMLJAVA otroškega pevskega zbora in nastop z glasbeno skupino DDG
MESEC APRIL – MESEC KNJIGE: organiziranih veĉ KULTURNIH prireditev:
2. 4. 2014
otvoritev 2. tematske razstave v knjiţnici: Josip VANDOT - avtor legendarnega Kekca
7. 4. 2014
organizirala PRAVLJIĈNI GLASBENI VEĈER v ĉitalnici
9. 4. 2014
predstavitev NOVITET 2013/14
18. 4. 2014 organizirala PRODAJNO RAZSTAVO knjig:
1. Novitete zaloţbe Uĉila – akcijske cene
2. Razprodaja starih knjig za simboliĉno ceno, moţnost menjave rabljenih knjig in dar –
»podarimo knjigo ali medij drug drugemu / šolski knjiţnici«
DODATNO DELO:
Priprava gradiva za LETOVANJA uĉencev in dijakov
Priprava gradiva za MOBILNO SLUŢBO
POVERJENICA za mladinski periodiĉni tisk in tujo strokovno periodiko – uĉitelji in strok. delavci OŠ, SŠ
SKRBNICA UĈBENIŠKEGA SKLADA SŠ Cirius
Vodeni ogled in predstavitev šolske knjiţnice na INFORMATIVNIH DNEVIH za dijake
Ĉlanica VOLILNE KOMISIJE
Nadomešĉanje uĉiteljev v razredu, pomoĉ pri NPZ
Zbiranje ĉlankov, publikacij o CIRIUSU
Pomoĉ (po dogovoru z vzgojiteljico) pri urejanju DOMOVINSKEGA KOTIĈKA
Svetovanje (po dogovoru) pri organizaciji prireditev
SODELOVANJE (vaje, nastopi) v glasbeni skupini DOST' DOBR' GANG in na prireditvah – Dan Ciriusa,
novoletna prireditev,
dobrodelna prireditev Skupaj do novega cilja, zakljuĉna prireditev;
ZAKLJUĈNA PROSLAVA CIRIUS Kamnik – organizacija, scenarij, izvedba
V šolskem letu 2013/14 sem se udeleţila naslednjih IZOBRAŢEVANJ:
A/ INTERNA:
VARSTVO PRI DELU / D. Borštnar / 17.9.2013
KOMUNIK. dobr. dela s starši / Breda Leskovšek / 3. 4. 2014
THERASUIT TERAPIJE / Veronika Slapar / 3. 4. 2014
SPEKTROAVTISTIĈNA MOTNJA / 15. 5. 2014
SOCIOPRAGM. SPRETNOSTI OTROK Z AVTIZMOM / Maja Šulin / 29.5.2014
POŢARNA VAJA / Gasilci / 3. 6. 2014
B/ STROKOVNA KNJIŢNIĈARSKA - sreĉanja ali izobraţevanja:
SLOVENSKI KNJIŢNI SEJEM Cankarjev dom Ljubljana: 21.11.2013
~ 70 ~
INTERESNA DEJAVNOST – PRAVLJIĈNO-PRIPOVEDOVALSKI KROŢEK V ŠOLSKI KNJIŢNICI –
knjiţniĉarka Mateja Perko
V okviru programa Približati otroku knjigo in bogatiti besedni zaklad sem za najmlajše otroke v Cirius –
za uĉence od 1. do 3. razreda devetletke in PP VIZ program – tudi letošnje šolsko leto izvajala
pravljiĉne ure.
Kroţek je potekal enkrat tedensko, vsak ponedeljek ali po dogovoru - od septembra 2013 do maja
2014 - skupaj je bilo izvedenih 29 ur.
Metode izvajanja pravljic so bile naslednje: branje, pripovedovanje, razgovor, izmenjava izkušenj –
zakaj v pravljici vedno zmaga »dobro« , uĉenci so sami dokonĉali pravljico – fantazijsko poslušanje,
gledanje ilustracij, poslušanje CD plošĉ, petje ob spremljavi glasbenih instrumentov (kitara, flavta,
orglice, tolkala).
Namen ure pravljic je pribliţati otroku knjigo, bogatiti njegov besedni zaklad in ga nasploh spodbujati,
motivirati za branje in obiskovanje knjiţnice. Marsikateri uĉenec v predšolskem obdobju nima moţnosti
ali spodbude socialnega okolja za poslušanje pravljic, zato je zelo pomembno, da mu v šoli to ĉim prej
omogoĉimo, saj s tem pripomoremo k razvoju njegove bralne pismenosti in boljšemu uĉenju. Poslušanje
pravljic ima tudi biblioterapevtski pomen, saj pozitivno vpliva na otrokov psihosocialni razvoj.
Menim, da moram zelo dober odziv otrok za poslušanje pravljic kar najbolje izkoristiti in uĉence aktivno
vkljuĉiti v nadaljne stopnje izvajanja knjiţniĉno – informacijskih znanj.
INTERESNA DEJAVNOST – KNJIŢNIĈARSKI KROŢEK – knjiţniĉarka Mateja Perko
Osnovnošolcem predvsem pa dijakom Srednje šole CIRIUS-a je namenjen knjiţniĉarski kroţek.
Obiskujejo ga lahko vsi, ki bi radi bolje spoznali delo šolske knjiţniĉarke.
Kroţek je potekal ob ponedeljkih ali po dogovoru – od septembra 2013 do aprila 2014 – skupaj bilo
izvedenih 10 ur.
Metode izvajanja: razlaga, pogovor, delo v skupinah, priprava gradiv, izdelava plakatov, pospravljanje in
restavriranje gradiva, spoznavanje UDK klasifikacije, delo z raĉunalnikom, postavljanje razstav in
urejanje oglasne deske pred knjiţnico in pri izposojevalnem pultu, oprema knjig (ţigosanje, knjiţni listek,
nalepka, ovijanje), priprava knjiţne uganke meseca, urejanje periodike, pospravljanje ĉitalnice po
navodilih knjiţniĉarke.
Namen knjiţniĉarskega kroţka je vzgajati mladostnika v samostojnega uporabnika knjiţnice,
knjiţniĉnega gradiva in spodbujati razvoj njegove bralne pismenosti, ga motivirati za branje in nauĉiti
iskanja informacij z razliĉnimi knjiţniĉnimi pomagali. Dijakinje so na kroţku pridobile tudi osnovne
informacije o knjiţniĉarskem delu, o postavitvi in obdelavi gradiva, o pomenu hitrega in toĉnega dostopa
do informacij, o delu z ljudmi – uporabniki knjiţnice in o bibliografski bazi podatkov – Cobissu.
INTERESNA DEJAVNOST – BIBLIOTERAPEVTSKE URE S PSOM V ŠOLSKI KNJIŢNICI –
knjiţniĉarka Mateja Perko
Uĉencem in dijakom je namenjeno biblioterapevtsko delo s pomoĉjo terapevtskega vodnika psa, z
njegovim psom in s knjigo – celostno usposabljanje uporabnikov s posebnimi potrebami – na drugaĉen
naĉin – za doseganje boljših bralnih in uĉnih rezultatov (poveĉana motivacija in koncentracija pri
uĉencih). Ure s psom so obiskovali uĉenci OŠ - PP VIZ programa.
Interesna dejavnost je potekala ob ĉetrtkih v ĉitalnici – knjiţnici ter 4x izredno tematska sreĉanja v
delovni terapiji in zakljuĉek v atriju. Ĉas: od oktobra 2013 do junija 2014 – skupaj bilo izvedenih 35 ur.
Metode izvajanja: branje, pripovedovanje, razgovor, gledanje ilustracij, poslušanje, povezovanje
vsebine pravljice, zgodbe ali strokovnega besedila ter usmerjanje pogovora na terapevtskega psa,
medsebojno sodelovanje uĉiteljice ter hkrati vodnice terapevtskega psa s knjiţniĉarko, z uĉenci in s
psom – glede na izbrano tematiko biblioterapevtskega uĉnega procesa.
Namen oziroma cilj biblioterapevtske ure s psom (terapevtski par šolan ĉlovek-vodnik in ţival-pes ter
knjiţniĉarka – s knjigo v roki : pravljica, zgodba, poljudno-znanstvena vsebina) je, da vsi t trije - z
medsebojnim sodelovanjem v uĉnem procesu – vzpostavijo posebno sprošĉeno, ĉustveno in
ustvarjalno vzdušje. To izboljšuje motivacijo, pozornost, radovednost in vztrajnost uĉencev s posebnimi
~ 71 ~
potrebami. Biblioterapija s pomoĉjo knjige in psa pozitivno vpliva na psihofiziĉen in socialen razvoj
uĉencev, poveĉuje moţnosti uspešne rehabilitacije, krepi njihovo samozavest ter izjemno ugodno vpliva
na njihovo razpoloţenje.
3.6 INKLUZIVNI TIM MOBILNE SLUŢBE
Koordinatorica Isabelle Morel Bera, prof.dom. ped.
V inkluzivnem timu mobilne sluţbe so sodelovali:
Koordinatorica .............................................................................................. Isabelle Morel Bera
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja................................................................... Ajda Eiselt
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja................................................... Suzana Krajnc Joldić
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja ..…………… .............................. ……..Mateja Gortnar
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja........................................................... Nataša Petrović
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja..................................................... Nina Pantić Ćehajić
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja ............... Tjaša Islamĉević Lešnik (nadomešĉa Sanjo Brumen)
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja … ...............................................................Maja Šulin
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja … ....................................................... Simona Lonĉar
Specialna in rehabilitacijska pedagoginja …………………… .......................... …..Tadeja Belšak
Specialni in rehabilitacijski pedagog … ............................................................ Gordan Pupavac
Absolventka specialne in rehabilitacijske pedagogike .................................. …….Tamara Novak
Socialna delavka .............................................................................................. Breda Leskovšek
Psiholog ................................................................................................................ Matej Peljhan
Logopedinja ..................................................................................................... Marina Kosmatin
Delovna terapevtka ............................................................................................. Martina Lenĉek
Fizioterapevtka.................................................................................................. Marjana Ogrinec
Zdravnica .............................................................................................................. Dianne Jones
Medicinska sestra .................................................................................................... Irena Keršiĉ
Inkluzivni tim mobilne sluţbe je deloval kot razširjen tim zgoraj navedenih strokovnih delavcev in kot oţji
tim v sestavi defektologinj in koordinatorice.
Razširjen tim se je sestajal v A-urniku:
Oţji tim se je sestajal v B-urniku:
2 x meseĉno ob ĉetrtkih ob 13.30
1 x meseĉno ob ĉetrtkih ob 13.30
Pregledi otrok in mladostnikov so potekali:
Pregledi otrok in mladostnikov, ki jim nudimo
dodatno strokovno pomoĉ, so potekali:
vsak torek od 11.30 do 14.30
vsak ĉetrtek od 11.30 do 14.00
Delo vseh ĉlanov tima je potekalo v CIRIUS-u in na terenu, v vrtcih in šolah. Poleg redne specialnorehabilitacijske obravnave otrok je delo vkljuĉevalo tudi drugo strokovno pomoĉ oz. svetovanje
uĉiteljem, vzgojiteljem, staršem, ravnateljem in spremljevalcem. V tem šolskem letu so bili otroci, ki smo
jih obravnavali po predloţeni pisni vlogi šole, soglasja staršev in fotokopije odloĉbe, iz katere je
razvidno, da gre za gibalno oviranega ali dolgotrajno bolnega otroka, najprej vabljeni v CIRIUS na timski
pregled oz. testiranje. Glede na izpostavljeno problematiko so potekale obravnave pri posameznih
strokovnjakih, ĉlanih MS. Po zakljuĉenih pregledih so bila podana pisna poroĉila, ki so jih pripravili
posamezni ĉlani. Na podlagi teh so bila izdana skupna poroĉila, ki smo jih poslali na šolo in staršem. Po
potrebi je sledil teren oz. obisk šole ali vrtca. Timskega sestanka na šoli so se poleg posameznih ĉlanov
~ 72 ~
inkluzivnega tima MS udeleţili še svetovalni delavec, razrednik, ravnatelj, spremljevalec matiĉne šole ali
vrtca in starši. Na sestanku so bile predstavljene ugotovitve pregledov in sprejeti dogovori glede
nadaljnjega sodelovanja.
Dodatno strokovno pomoĉ smo izvajali na 50 vzgojno-izobraţevalnih zavodih (22 VVZ, 28 OŠ in 2 SŠ)
po celi Sloveniji. Skupno število otrok je bilo 76. Planirano število ur izvajanja DSP je bilo 6222,
realizirano pa 6187 (99,4%). V tem letu je bil doseţen najvišji odstotek realizacije ur DSP, odkar deluje
mobilna sluţba.
V CIRIUS smo 39 otrokom in mladostnikom nudili specialno-rehabilitacijske, svetovalne, delovno
terapevtske, fizioterapevtske, logopedske in zdravstvene storitve. V enoti medicinske rehabilitacije smo
v redni obravnavi imeli 19 otrok oz. mladostnikov, kar predstavlja 523,5 ur. Po potrebi je sledil obisk na
matiĉni šoli oz. vrtcu. Izpeljali smo 17 pregledov in 13 terenov.
OPIS DELA SPECIALNIH IN REHABILITACIJSKIH PEDAGOGOV
Specialni in rehabilitacijski pedagogi so se seznanili z dokumentacijo posameznega otroka in izdelali
program izvajanja dodatne strokovne pomoĉi. Sodelovali so pri pripravi in evalvaciji individualiziranega
programa, izvajali dodatno strokovno pomoĉ otrokom oz. mladostnikom po individualiziranem programu
in v skladu s pravili specialno-rehabilitacijske stroke.
Neposredno delo z otroki je zajemalo pomoĉ pri premagovanju ovir, primanjkljajev oziroma motenj,
prepoznavali so in razvijali otrokova moĉna podroĉja, izbirali so posebne metode dela in pomoĉi pri
obvladovanju šolske snovi. V neposrednem delu se je otrokom oz. mladostnikom nudila pomoĉ pri
krepitvi samozaupanja, samopodobe ter se jim je pomagalo kakovostnejši vkljuĉitvi v razredno
skupnost. Specialni in rehabilitacijski pedagogi so sproti ocenjevali svoje delo in napredek otrok oz.
mladostnikov. Pripravljali so didaktiĉne pripomoĉke za delo. Redno so sodelovali s strokovnimi delavci
VIZ, spremljevalci in starši obravnavanih otrok oz. mladostnikov ter so izvajali dodatna izobraţevanja in
hospitacije.
DODATNA DELA
Specialni in rehabilitacijski pedagogi mobilne sluţbe so sodelovali v razširjenem timu mobilne sluţbe v
sestavi razliĉnih strokovnih delavcev (fizioterapevtka, delovna terapevtka, logopedinja, psiholog,
socialna delavka, ravnateljica OŠ, medicinska sestra in zdravnica) in kot oţji tim, samo v sestavi
specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in koordinatorice inkluzivnega tima.
Razširjen tim se sestajal v A urniku: 2 x meseĉno ob ĉetrtkih ob 13.30.
Oţji tim se je sestajal v B urniku: 1 x meseĉno ob ĉetrtkih ob 13.30.
~ 73 ~
Mobilni specialni in rehabilitacijski pedagogi so sodelovali pri pregledih inkluzivnega tima MS v CIRIUS
Kamnik in na terenu. Maja Šulin, Nataša Petrović in Simona Lonĉar so opravile preglede za otroke in
mladostnike, ki niso obravnavani preko mobilne sluţbe. Usklajevale in organizirale so izposojo
prilagojenih pripomoĉkov za uĉence, ki so vkljuĉeni v rednih VVZ programih in obravnavani preko
inkluzivnega tima MS Kamnik.
Znotraj tima MS je deloval aktiv mobilnih specialni in rehabilitacijski pedagog pod vodstvom Ajde Eiselt.
Ĉlani RTMS so se udeleţili razliĉnih izobraţevanj ter pripravili razliĉna specialno-pedagoška predavanja
za strokovne delavce vrtcev in šole ter starše.
Logopedinje Marina Kosmatina, Alenka Zupet in Anja Bolariĉ so imele v rednih logopedskih obravnavah
7 otrok in mladostnikov. Sodelovale so pri timskih pregledih v CIRIUS Kamnik in na terenu. Izvajale so
svetovanje pri uporabi nadomestne komunikacije za strokovne delavce in starše.
Delovne terapevtke in fizioterapevtke so se vkljuĉevale glede na svoja specialna podroĉja.
Svetovanje in testiranje delovne terapevtke je veĉinoma potekalo timsko, najpogosteje v sodelovanju s
fizioterapevtko in defektologinjo. Delo je bilo usmerjeno na naslednja podroĉja:
testiranje primerne opreme in svetovanje z ureditvijo delovnega mesta v šoli in doma,
testiranje pripomoĉkov za delo in svetovanje pri uporabi najprimernejših pripomoĉkov,
testiranje primerne raĉunalniške opreme,
svetovanje pri ureditvi sanitarij v šoli in doma,
svetovanje pri odpravljanje arhitektonskih ovir v šoli in doma,
svetovanje staršem, spremljevalcem in uĉiteljem v zvezi s pristopom do gibalno oviranega otroka
ali mladostnika – individualni napotki,
redne individualne obravnave otrok iz bliţnje okolice.
Preglede sta izvajali Staša Rener in Martina Lenĉek. Redne obravnave otrok so izvajale Martina
Lenĉek, Staša Rener, Tamara Svete in Anka Auersperger.
Redne fizioterapevtske obravnave so izvajale Darja Koţelj, Veronika Slapar, Cirila Burja, Marta Klobĉar,
Marjana Ogrinc in Nejc Ţerdoner. Ponudili smo nevrofizioterapijo in terapijo v bazenu.
Preglede, svetovanja in testiranja v CIRIUS Kamnik in na terenu sta izvajali Marjana Ogrinc in Veronika
Slapar.
Delo fizioterapevta v mobilni sluţbi je bilo usmerjeno na naslednja podroĉja:
pregled in ocena motoriĉnih spretnosti otroka oz. mladostnika,
pregled in svetovanje glede izvajanja respiratorne fizioterapije,
svetovanje pri ortopedskih pripomoĉkih,
svetovanje o pripomoĉkih za stojo in hojo,
izvajanje nevrofizioterapije in drugih oblik terapije,
uĉenje plavanja in terapija v vodi.
Podroĉje dela psihologa v timu mobilne sluţbe je bilo svetovanje in izobraţevanje. Skupaj s svetovalno
delavko je vodil skupino za starše, v katero so se vkljuĉili tudi starši otrok, ki se izobraţujejo v
integraciji.
Pri svetovanju v CIRIUS-u in po telefonu je socialna delavka Breda Leskovšek nudila strokovno pomoĉ
in nasvete pri urejanju pravic, ki pripadajo otrokom in druţinam. Sodelovala je pri individualnem
poklicnem usmerjanju otrok ter pri delu s starši.
Ravnateljica OŠ Isabelle Morel Bera je poleg rednih nalog (vodenje tima, stiki s šolami in svetovanje
strokovnim delavcem, zlasti ravnateljem, povzemanje in sestavljanje strokovnih poroĉil za šole in starše,
~ 74 ~
delo na terenu – timi na šolah, izobraţevanje kadrov) v razgovorih s starši in uĉenci sodelovala pri
vseh timskih pregledih, ki smo jih izpeljali v CIRIUS-u.
Ob zakljuĉku leta so specialni in rehabilitacijski pedagogi podali pisno zakljuĉno poroĉilo – evalvacijo za
vsakega otroka oz. mladostnika posebej. En izvod je prejela matiĉna šola, drugi pa se nahaja v
personalni mapi otrok v našem arhivu.
Tim se je redno sestajal na tedenskih sestankih. Zelo pomembno je bilo timsko sodelovanje med
defektologi in ostalimi sodelavci tima, ki so s svojimi strokovnimi nasveti na sestankih pripomogli k
kvalitetnejšemu in bolj strukturiranemu delu v veĉinskih šolah in vrtcih.
Ukrepi za hitrejšo in uĉinkovitejšo komunikacijo s šolami in starši:
Okrepili smo pomoĉ pri administraciji.
Imenovali smo koordinatorja znotraj terapij.
Prispele vloge smo posredovali tudi v terapije, kar terapevtom omogoĉa, da vlogo pregledajo in
predvidijo datum pregleda in sodelujoĉe terapevte.
Na našo pobudo in tesnejše sodelovanje z veĉinskimi šolami in vrtci smo bolj redno prejemali
zapisnike timskih sestankov, ki so bili posredovani tudi enoti terapij.
Poveĉali smo izposojo prilagojenih miz, stolov in tipkovnic.
V tem šolskem letu smo 2 uri na teden namenili potrebam mobilne sluţbe, kar je omogoĉilo nemoteno
delo z otroki in mladostniki, ki so vkljuĉeni v naš center.
Druge uspešno opravljene naloge:
uvajalni seminar za novo sprejeti specialni in rehabilitacijski pedagoginji, seznanitev z delovanjem
našega centra,
delovanje aktiva mobilnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki je uspešno izpeljal številne
zastavljene naloge,
aktivne udeleţbe specialnih in rehabilitacijskih pedagogov s predavanji na veĉinskih šolah.
V okviru Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije – DSRP Slovenije smo
aktivno sodelovali na okrogli mizi "Poloţaj specialnega pedagoga danes v Sloveniji", ki sta jo
uspešno modelirali in vodili predsednica FIBO sekcije DSRP Slovenije Isabelle Morel Bera in
predsednica LDMR sekcije DSRP Slovenije Stanka Grubešiĉ. Aktivne prispevke so imele:
Suzana Krajnc Joldić, Ajda Eiselt, Nina Pantić Ćehajić in Isabelle Morel Bera.
Predlogi za naslednje šolsko leto:
Za kvalitetnejše in uĉinkovitejše delo tima nujno potrebujemo pomoĉ pri administraciji.
Spoštovanje rokov pri oddaji poroĉil, zapisnikov.
Za izposojo prilagojene opreme in pripomoĉkov (prilagojeni stoli, mize tipkovnice, sanke ...)
moramo vedeti, kaj lahko ponudimo in v kolikšnem ĉasu zmoremo pripraviti stvari, ureditev
prostora za shranjevanje opreme in sodelavca tehniĉne sluţbe za aţurna popravila.
Interno izobraţevanje za ĉlane tima.
Obisk ene izmed specialnih ustanov v Sloveniji.
Strokovna 3-dnevna ekskurzija v tujino.
Zamenjava in nakup novega avtomobila.
Optimizacija voznikovega sedeţa v sluţbenih vozilih.
Uveljavitev in priznanje MS na relaciji drţave - status strokovnega centra.
Delo inkluzivnega tima ocenjujem kot izredno kvalitetno, saj smo s timskim delom in konstruktivnimi
predlogi pripomogli h kvalitetnejši integraciji gibalno oviranih otrok in mladostnikov.
~ 75 ~
3.7 ZDRAVSTVENA SLUŢBA
Koordinatorica Marija Petkovšek, dipl. med. s.
3.7.2
AMBULANTA
Marija Petkovšek, dipl.m.s. koordinatorica zdravstvene enote
Irena Keršiĉ, dipl. m. s., ambulantna medicinska sestra
ORGANIZACIJA DELA
Zaposleni v ambulanti: pogodbeno mag. Dianne Jones, spec. pediater in prim.dr. Majda Kregelj
Zbaĉnik, spec. pediater, diplomirana medicinska sestra Irena Keršiĉ in Irena Resnik, zdravstveni
tehnik. V nujnih primerih smo klicali urgentno ekipo iz ZD Kamnik. Za polovico delovnega ĉasa je
zaposlena tajnica v zdravstvu Marja Nosan. Administrativne dejavnosti je opravljala za vse zdravstvene
podenote (ambulanta, medicinska rehabilitacija, zdravstvena nega) ter specialistiĉne ambulante.
Komunikacija in informiranje med ambulanto, terapijami in zdravstveno nego je v veĉini primerov
potekalo primerno. Redni tedenski sestanki med koordinatorko zdravstvene enote in vodjo enote
medicinske rehabilitacije so potekali v naĉrtovanem obsegu, v glavnem ob torkih od 8.30 do 9.00 ure. V
kolikor tega ni bilo moţno izvesti zaradi drugih obveznosti, smo probleme rešili izven tega termina.
Sestanki s kliniĉnim psihologom so potekali po potrebi.
Ţe tretje leto smo iskali zdravnika in konĉno uspeli zaposliti zdravnico specialistko splošne medicine
Marto Orehek Kirbiš, ki bo pred nastopom dela opravila še dodatno izobraţevanje iz Zdravstvenega
varstva otrok in ţena.
VSEBINE DELA
V šolskem letu 2013/2014 smo izvajali predvidene osnovne programe preventivnih, kurativnih in
rehabilitacijskih dejavnosti v sklopu Podroĉnega dogovora z ZZZS in Pravil obveznega zdravstvenega
zavarovanja v pribliţno enakem obsegu kot v prejšnjih letih s tem, da smo prioritetno obravnavali otroke
z resnim akutnim poslabšanjem stanja.
Organizacija in naĉin pristopa k obravnavi otrok v CIRIUS nas zavezujeta k izvajanju vseh obveznih
programov v sklopu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ), zavodsko prioriteto
individualiziranega programa usposabljanja (IP) in multidisciplinarnega pristopa do otrok in
mladostnikov, ki jih ZZZS ne šteje v toĉkovnem sistemu. Nenujni kurativni in sistematski pregledi otrok
veĉkrat niso bili opravljeni v naĉrtovanem terminu zaradi podaljšanih in nenapovedanih sestankov. Do
konca šolskega leta so bili opravljeni vsi obvezni sistematski pregledi otrok in mladostnikov.
Obseg zdravstvenih storitev šolsko leto 2012/2013
Dejavnost
Št.toĉk,storitve
Šolska ambulanta –
15.105,80
kurativna
Šolska ambulanta –
26067stor.
preventiva
Šolska amb.
4.725,30
Št. pacientov
Št. obravnav
181
3410
157
1498
172
1781
Nevrološka
ambulanta
–
9
9
sekundarna raven
Program obveznega cepljenja je bil realiziran in razširjen z neobveznim cepljenjem
Komentar
Šolska ambulanta
+ Nega ll
644 - skupaj INT in
DV
327 013
lani 10 otrok, 10
obravnav.
Individualiziran program za celotno usposabljanje ter timsko delo
Ambulantna medicinska sestra in zdravnica sta sodelovali pri oblikovanju, izvajanju in evalvaciji IP v
moţnem obsegu glede na zdravstveno stanje otrok. Priprava dokumentacij za IP (medicinske diagnoze,
~ 76 ~
fiziĉni status, oblikovanje individualiziranega zdravniškega programa za vsakega novo sprejetega otroka
oz. mladostnika). Zdravnica je sodelovala na nekaj timih, kjer je bil njen strokovni prispevek nujen in
nenadomestljiv; za ostale timske sestanke je posredovala informacije zdravstvenemu ĉlanu oţjega tima.
Delo s starši
Delo s starši poteka individualno, v sklopu operativnih timov in individualnega programa ter preko
sveta staršev. Sodelovanje med starši osnovnošolcev, starši novincev na SŠ in s starši najbolj bolnih
otrok je bilo dobro. Uspeli smo spodbuditi veliko staršev k aktivnejši vlogi pri naroĉanju in spremljanju
njihovega otroka na specialistiĉne preglede in zobozdravstvene, ortodonske ter druge obravnave izven
zavoda. Starše smo obvešĉali o pomembnih spremembah v zdravstveni zakonodaji, zlasti v zvezi s
pravicami do tehniĉnih pripomoĉkov in jim pojasnjevali nejasnosti v zvezi z njihovimi pravicami, ki se
veţejo na otroka. Koordinatorica zdravstvene enote je redno sodelovala na Svetu staršev.
Raĉunalniška obdelava dokumentacije
Obĉasne teţave s programom ISOZ-21 ali mreţo smo sproti reševali s podjetjem Infonet Kranj ter
raĉunalniĉarjem v centru. Med letom je bil raĉunalniški program spremenjen oz. dopolnjen glede na
zahteve ZZZS ter nadgrajen z modulom za cepljenje šolskih otrok in mladine. Ţe v zaĉetku leta 2013 je
ZZZS zaĉela uvajati v sklopu projekta »Izdatki za zdravstvene storitve« enoten nov naĉin izmenjave
podatkov o zdravstvenih storitvah v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uvedba
navedenega sistema zahteva prilagoditev programske opreme, sodelujemo s SRC Infonet Kranj,
prilagoditve pa še vedno potekajo in še niso dokonĉne.
Sodelovanje v inkluzivnem timu mobilne sluţbe
Nismo se udeleţevali tedenskih timskih sestankov mobilne sluţbe zaradi soĉasnega dela v ambulanti,
bili pa smo seznanjeni z aktivnostmi dela mobilne sluţbe. Ga. Keršiĉ je imela v obravnavi 4 otroke
zaradi urejanja inkontinence. Dvakrat je bila na terenu. Skupaj je opravila 40 ur za mobilno sluţbo.
Program asistirane ventilacije (AV)
Trije otroci in mladostniki so bili vkljuĉeni v program AV v tem šolskem letu. Izvajamo stalno ventilacijo
preko traheostome pri 1 otroku na dnevnem varstvu, ki veĉkrat v tem ĉasu, ko je prisoten potrebuje
aspiracijo. Dva sta ventilirana preko nosne maske preko noĉi in po potrebi med poĉitkom preko dneva.
Redno smo kontrolirali saturacijo O2 in CO2 in po potrebi spremenili parametre ventilacije. Ob omenjeni
terapiji ter dobri zdravstveni oskrbi in respiratorni fizioterapiji je bilo zdravstveno stanje ventiliranih otrok
stabilno.
Letos smo sodelovali z dr. Krivcem s Pediatriĉne klinike. Podjetje Pulmodata iz Mengša našemu Centru
in uporabnikom ventilatorja še vedno zagotavlja visok standard servisiranja.
Prostori zdravstva
V prostorih za ambulanto in zdravstveno nego ter tajništvo imamo dobre pogoje za delo in sodobno
medicinsko opremo, zlasti za oskrbo dihalne poti in urgentne medicine. Respiratorna soba pa ne sluţi
svojemu namenu, ker ni vrat iz hodnika v sobo, kar bi otrokom omogoĉilo direkten dostop, temveĉ
morajo skozi ambulanto, kar pa prinaša dodatno moţnost okuţbe. Sobo, ki je bila prvotno namenjena
umiritvi agresivnih otrok, smo zaradi nefunkcionalnosti spremenili v prostor, kjer bo opravljala preglede
otrok in mladostnikov specialistka pedopsihiatrinja, se opravljali pogovori in druge dejavnosti v
zdravstvu. .
Raziskovalno delo in projekti
Na osnovi analize zdravstvenega stanja otrok smo naĉrtovali ciljne programe za to šolsko leto na
naslednjih podroĉjih:
1.
Zmanjšati pogostost in trajanje respiratornih infektov pri O/M ki so respiratorno ogroţeni (Nosilec:
D. Jones). Realiziran z redno in po potrebi intenzivno respiratorno fizioterapijo in uporabo
insuflator/eksuflatorjem.
~ 77 ~
2.
3.
4.
5.
6.
O/M z inkontinenco urina samostojno in pravilno izvajajo predpisane ukrepe za zmanjšanje
inkontinence (Nosilec: I. Keršiĉ) Program ni bil realiziran v celoti zaradi ĉasovno in vsebinsko
preobseţnega programa v ambulanti.
Zmanjšati število ran zaradi pritiska (Nosilec: M. Petkovšek). Z uspešnim preventivnim delom in
vkljuĉevanjem zdravljenja z Biotoptronom, smo preteţno realizirali omenjeni program.
Zmanjšati število O/M s prenizko telesno teţo (< 3. percentil za starost in višino) (Nosilec: D.
Jones). Skupaj z gastroenterologi na Pediatriĉni kliniki smo uspešno poveĉali kaloriĉnost
prehrane z uporabo visoko kaloriĉnih prehrambenih dodatkov pri nekaj otrocih z ŢMO in teţko
obliko CP. Posamezni otrok potrebuje 1-3 kom na dan.
Zmanjšati število O/M s prekomerno telesno teţo (> 97. percentil za starost in višino) (Nosilec: D.
Jones). En mladostnik je uspel bistveno shujšati z dieto in s tem zmanjšal dejavnike tveganja za
srĉne bolezni.
Zmanjšati poškodbe O/M zaradi: 1) padca z voziĉka ali kolesa, 2) poškodbe druge osebe, 3)
poškodbe pri športnih dejavnostih (Nosilec: D. Jones).
Realiziran samo v majhnem obsegu pri prilagoditvi pripomoĉkov (Enota medicinske
rehabilitacije).
Projekti so bili bistveno skrĉeni in omejeni samo na majhno število otrok in mladostnikov zaradi ţe
omenjenih obseţnih nalog s strani SOUS in ZZZS, ter odsotnosti zavodskega zdravnika.
SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INŠTITUTI IN SPECIALISTI
Sodelovanje z zunanjimi inštituti in specialisti je potekalo v glavnem po planiranem obsegu.
Ortopedska ambulanta v CIRIUSu:
Ortopedinja dr. Schara 1x meseĉno izvaja ortopedske preglede v CIRIUS. Opravila je preglede v
obsegu 67 obravnav. Obravnavala je 60 O/M. Vodja enote medicinske rehabilitacije Monika Zadnikar
oz. njena namestnica je sodelovala pri pripravi O/M in obravnavah (23 ur letno). Ambulantna MS (6 ur
letno) in administrator (10 ur letno) sta sodelovali administrativno.
Fiziatriĉna ambulanta v CIRIUSu
Fiziatrinja dr. Damjanova je pogodbeno izvajala ambulanto 1x meseĉno po 4-5 ur, skupaj 33 ur letno.
Obravnavala je 44 O/M, 59 obravnav. Sodeluje fizioterapevtka Veronika Slapar (64 ur letno). Pri
pregledih so bili vkljuĉeni tudi otrokovi terapevti, ortotik, po potrebi dr. Jones in veĉina staršev
pregledanih otrok. Ambulantna MS je sodelovala administrativno (18 ur letno).
Psihiatriĉna ambulanta v CIRIUSu
Dr. Ţiva Fortiĉ Smole je 1x na 1-2 meseca izvajala psihiatriĉno ambulanto po 3-4 ure. Obravnavala je 4
O/M, skupaj 10 obravnav. Razen obravnav otrok in njihovih staršev je imela konzultacije, zlasti s
kliniĉnim psihologom, vzgojitelji in z dr. Jones. Ambulantna MS (3 ure letno) je sodelovala
administrativno.
Aktivno smo sodelovali pri zobozdravstveni oskrbi otrok in mladostnikov z zobozdravnico dr. Rebeko
Trškan in ortodontinjo dr. Tanjo Lah iz Zdravstvenega doma Kamnik.Kot do sedaj smo sodelovali s
specialisti, zlasti z nevropediatri, pulmologi in kardiologi s Pediatriĉne klinike ter prof. dr. Zupanom z
Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soĉa, Kliniĉnim centrom in invalidskimi društvi.
Dr. Jones je ĉlanica Komisije za usmerjanje za gibalno ovirane otroke s sedeţem v CIRIUS in
predsednica Komisije za dajanje mnenj v postopkih za uveljavljanje pravice do dodatka za nego in
delnega plaĉila za izgubljeni dohodek s sedeţem v CIRIUS. Komisiji sta se sestajali 1x meseĉno.
Dr. Jones je kot ĉlanica sodelovala na pribliţno dvomeseĉnih sestankih Razširjenega strokovnega
kolegija za otroke s posebnimi potrebami pri Strokovnem kolegiju na Pediatriĉni kliniki.
Sr. Keršiĉ je ĉlanica UO DMSBZT Ljubljana, ĉlanica uredniškega odbora informativnega glasila
medicinskih sester UTRIP, ĉlanica Centra za poklicno izobraţevanje za pripravo standardov poklicnega
izobraţevanja za podroĉje zdravstvene nege in spremljevalcev, ĉlanica skupine pri Zbornici – Zvezi za
pripravo dopolnil in predlogov zakonov, ĉlanica ĉastnega razsodišĉa II. stopnje pri Zbornici – Zvezi,
Predsednica delovne skupine za zgodovino pri Zbornici - Zvezi.
~ 78 ~
3.7.2
ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA
Vodja enote Marija Petkovšek, dipl. med. s.
V šolskem letu 2013/14 je enota zdravstvene nege, v skladu z moţnostmi, sledila predvidenemu
delovnemu naĉrtu.
ORGANIZACIJA DELA ZDRAVSTVENE NEGE
Delovni ĉas negovalnega tima se je deloma spremenil pri medicinskih sestrah (naziv medicinska sestra
je uporabljen za delavke s pridobljenim nazivom srednja medicinska sestra, zdravstveni tehnik in tehnik
zdravstvene nege), zaradi upoštevanja zakonskih predlog in manjšega števila mladostnikov, ki so
ostajali ĉez vikend v Centru. Medicinske sestre imajo 8 urni delavnik 5 dni v tednu, za vikende, ko so
razpisane na delo, so v stanju pripravljenosti, aktivne ure, katere v tem ĉasu opravijo, pa se zbirajo v
fondu ur. Pri dejavnostih izven centra, delo izvajajo po pripravljenem programu, njihov delovni ĉas je
nespremenjen ( 8 rednih ur + 5ur deţurstva) pri skupini otrok, ki ne potrebuje zdravstvene nege ponoĉi.
V nasprotnem primeru pa sta razporejeni dve medicinski sestri, ki pokrivata 24 urno zdravstveno nego.
Razporeditev zaposlenih medicinskih sester in negovalk na oddelkih se je spreminjala glede na potrebe,
ĉasovni razpored je bil upoštevan glede na aktualno zdravstveno stanje otrok in mladostnikov na
posameznih oddelkih.
Pri organizaciji dela varuhov negovalcev se je s spremembo šolske zakonodaje še poglobila
problematika obsega dela. Gre za dvojno razumevanje dela varuha negovalca, ki je ali ĉlan
negovalnega tima v enoti zdravstvene nege in oskrbe, ali pa je ĉlan vzgojne skupine. Ti dve vlogi se
izkljuĉujeta,ker je v negovalnem timu število varuhov negovalcev sistemizirano na opredeljene stopnje
zdravstvene nege oz. oskrbe v katerih so otroci in mladostniki, v šolski zakonodaji pa na vzgojno
skupino, ne glede na potrebe oskrbe pri otrocih in mladostnikih. Kaţejo se potrebe v vzgojnih skupinah
po pomoĉi kadrov, ker po 15.uri, ko odidejo varuhi spremljevalci, v skupinah ostanejo le še vzgojitelji z
varuhi negovalci za vse interne otroke in mladostnike, ter dve medicinski sestri in s tem se opazno
zmanjša število delavcev. Pomanjkanje negovalnega osebja smo nekoliko nadomestili s 4 delavci, ki so
delalli preko javnih del.
VSEBINA IN OBSEG
Izvajali smo kontinuirano zdravstveno nego in oskrbo pri 156 otrocih in mladostnikih.
Posebnosti zdravstvene nege:
Zdravstvena nega otroka z ţivĉno mišiĉnim obolenjem, ki je na respiratorju, v Centru je prisoten
na dnevni obliki usposabljanja, potrebuje pomoĉ pri vseh ţivljenjskih aktivnostih. Medicinska
sestra ga spremlja v ĉasu pouka (od 8.30 ure) do prihoda staršev po kosilu.
Aspiracije: 1 otrok redno prihaja na aspiracije, ostali po potrebi. V ĉasu prehladnih obolenj, so
medicinske sestre opravile do 30 aspiracij na dan.
Inkontinenĉni programi se nadaljujejo. Uĉenje in kontrola intermitentne kateterizacije in
samokateterizacije redno teĉe po programu. Vsakodnevno veĉerno uvajanje stalnega katetra in
uĉenje mladostnika samostojnega uvajanja katetra poteka
Oddelĉne medicinske sestre so v omenjenem obdobju opravile pribliţno 40 storitev dnevno v
prostorih ambulante ali na posameznih oddelkih, odvisno od prisotnosti akutnih bolezenskih stanj
v Centru.
Odvzemi krvi:
140 odvzemov za razliĉne preiskave
EKG snemanje:
6 po programu
Laserska biostimulacija z bioptron luĉko: 60 obsevanj pri akutnih boleĉinah,
150 obsevanj kroniĉnih ran
~ 79 ~
Program Asistirane ventilacije (AV) teĉe. Dva interna mladostnika smo priklapljali na ventilator na
neinvazivno ventilacijo preko obrazne maske, ponoĉi in po potrebi tudi ĉez dan.
V programu AV je tudi otrok na 24 urni invazivni ventilaciji, preko traheostome in potrebuje
kontinuirano zdravstveno nego v ĉasu, ko je v Centru.
V tem letu smo nadaljevali z uvajanjem izboljšav kakovosti in varnosti v zdravstvu in zdravstveni
negi na podroĉju zmanjševanja števila ran zaradi pritiska (v ta namen uporabljamo lasersko
biostimulacijo,z Bioptron luĉko, elektrostimulacijo in materiale, ki omogoĉajo ĉimboljšo
regeneracijo okvarjenih tkiv) in zmanjševanju uroinfektov otrok in mladostnikov z inkontinenco.
Sprejeti so normativi za obvladovanje inkontinence za namen uporabe bazena.
Drugo strokovno delo
Skoraj celo prejšnje šolsko leto se je zdravstvena enota ukvarjala z naĉrtom ZZZS za
standardizacijo programov in povpreĉnih cen za izvajalce po Prilogi SVZ II/e k Splošnemu
dogovoru za leto 2012, 6. ĉlen.
Sodelovali smo z drugimi ustanovami pri oblikovanju predloga za spremembe priznanih storitev s
ĉasovnimi normativi. Analiza in prikaz naših specifik je bil posredovan SOUS-u junija 2012, ki pa
je šele jeseni 2013 z Vprašalnikom na temo: Analiza vsebine obravnav vseh zdravstvenih
izvajalcev v posamezni skupini, nadaljeval z aktivnostmi, ki pa še niso prinesle nekih rezultatov. Z
delom bo potrebno nadaljevati.
Sprejet je bil Pravilnik o prepreĉevanju bolnišniĉnih okuţb v Ciriusu, kateremu smo dodali še
Ukrepe prepreĉevanja širjenja nalezljivih bolezni in prepreĉevanje legionele v vodovodnem
sistemu.
Obisk zdravstvene inšpekcije, odvzeti so bili vzorci vode na legionelo. Zahtevan je bil naĉrt
vodovodnega omreţja s pripadajoĉimi pipami in tedensko spušĉanje vode na pipah, ki niso
dovolj pogosto uporabljene, kar smo dopolnili in odposlali na inšpektorat. Zahteve so še po
rednem izpušĉanju vode na najbolj oddaljenih in neredno uporabljenih pipah. Na bivalvi enotah
se je ob petkih izpušĉala voda na vseh pipah.
V zdravstveni enoti smo dodatno uvedli loĉevanje odpadkov tudi na frakcijo “ostali odpadki v
zdravstvu –18 01 04” in namestili pripadajoĉi zabojnik.
Poteka loĉevanje odpadkov na posamene frakcije. Loĉujemo tudi odpadke v zdravstveni enoti, ki
se delijo na infektivne odpadke in ostale odpadke v zdravstvu. Preteĉena zdravila shranjujemo v
posebne zabojnike, inkontinenĉni odpadki se zbirajo kot komunalni odpadki, ker smo šolski
zavod, za zdravstveni velja drug reţim odvoza teh odpadkov.
Medicinska sestra se je v mobilno sluţbo vkljuĉevala po potrebi. Nekajkrat je opravila svetovanje
na terenu. Spremljanje inkontinentnih otrok preko mobilne sluţbe teĉe.
Trije dijaki iz srednje zdravstvene šole iz Ljubljane so opravljali v Centru eno meseĉno praktiĉno
usposabljanje z delom (PUD). Ţe drugo leto je opravljala PUD tudi dijakinja s posebnimi
potrebami, ki je gluhonema.
Tudi letos se je naša enota aktivno vkljuĉila v zdravstveno letovanje osnovnošolskih otrok.
Desetiĉ smo letovali v Pineti na hrvaški obali, kjer so bili otroci navdušeni nad letovanjem.
Letovalo je 14 zdravstveno zelo obremenjenih otrok, ki so zahtevali dobro uigran negovalni tim.
Vkljuĉene so bile 3 negovalke in 3 medicinske sestre. Letovanje je bilo uspešno, otroci zelo
zadovoljni, njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo.
Aktivno smo se udeleţevali tudi zakljuĉnih izletov, taborov in drugih izletov, ter spremljali otroke
in mladostnike pri njihovih dejavnostih izven zavoda.
SODELOVANJE IN POVEZOVANJE
Sodelovanje in povezovanje potekata na veĉ nivojih v zavodu in izven njega. Sodelovanje enote
zdravstvene nege z drugimi enotami je boljše, veliko pozornosti posveĉamo dogovarjanju med enotami.
Na zaĉetku šolskega leta potekajo predstavitve novosprejetih otrok z vidika zdravnika, terapij,
zdravstvene nege. Zelo dobro so sprejeti skupni sestanki z vsemi delavci posameznih oddelkih z
~ 80 ~
namenom ĉimboljšega organiziranja dela, ki pa jih je bilo letos premalo, veliko pomenijo tudi za
izboljšanje odnosov med delavci.
KADROVSKI NORMATIV
Enota zdravstvene nege šteje 2 diplomirani medicinski sestri (medicinska sestra v ambulanti in vodja
zdravstvene nege in oskrbe), 10 medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov (ena izmed njih je z
otrokom, ki je na invazivni ventilaciji in zaradi zdravstvenih teţav, prisotna pri pouku), 17 varuhov
negovalcev. Ţe nekaj let se kaţe potreba po dodatni diplomirani medicinski sestri, (za katero smo ţe
pred 5 leti zaprosili preko SOUSa), ki bo po potrebi morala prevzeti, poleg ostalega strokovnega dela,
tudi deţurstva, ker sta obe diplomirani medicinski sestri ţe starejši od 50 let.
Opaţamo tudi,da organiziranost varuhov negovalcev zaradi zakonskih predpisov v šolski zakonodaji ni
enaka potrebni organizaciji v zdravstveni negi in oskrbi. V šolski zakonodaji, je varuh negovalec vezan
na vzgojno skupino, v zdravstvenem timu pa je vezan na otroke in mladostnike glede na stopnjo
zdravstvene nege, oz. na stopnjo oskrbe. Ne glede na to, da morajo biti otroci in mladostniki dopoldne
pri pouku in takrat naj varuh negovalec ne bi bil potreben, se zaradi specifiĉnih potreb, ki jih otroci imajo,
kaţe potreba po varuh - negovalcih tudi v tem ĉasu.
Odstotek bolniških odsotnosti v enoti je bil letos spet velik, ţe par let je opazen porast dolgotrajnejših
bolniških odsotnosti, nad 14 dni. Pojavljajo se razliĉna obolenja, ki pa niso vsa neposredno povezana
na specifiko dela. Kljub poĉitnicam, ki so v šolstvu pogostejše (pribl. na 6 tednov) in omogoĉajo poĉitek,
so krajše bolniške (do štirinajst dni) pogoste, prihajajo v valovih in ena potegne za sabo veĉ drugih.
Zaradi pogostih odsotnosti je bilo teţje organizirati nemoteno delo. Delo kljub teţavam poteka korektno
in kvalitetno.
IZOBRAŢEVANJE DELAVK
V tem letu sta se samo 2 medicinski sestri udeleţili seminarja. Ostalih izobraţevanj, razen
predavanj v okviru hiše nismo imeli
Za vse zdravstvene delavce in del pedagoških smo v letošnjem šolskem letu izpeljali veĉ
ponovitev teĉaja z naslovom: Obnovitveni teĉaj prve pomoĉi, društva študentov medicinske
fakultete Zaţivljenje, v jeseni bo teh ponovitev še nekaj. Namen je bil, da se vsi delavci Centra
ponovno sreĉamo z praktiĉnim in teoretiĉnim znanjem iz prve pomoĉi in uporabe defibrilatorja,
ostala je še skupina vzgojiteljev, ki bodo ta teĉaj opravljali naknadno.
Varuške negovalke so letos poslušale predavanja, ki so bila organizirana v Centru in se niso
udeleţevale seminarjev izven hiše .
Na sestankih enote smo obĉasno predstavili zdravstvene teme.
Oktobra 2013 smo na enoti zdravstvena nega in oskrba izpeljali ţe dalj ĉasa naĉrtovano
strokovno ekskurzijo,obiskali smo Zavod v Ĉrni na Koroškem, ogledali smo si še del koroških
kulturnih znamenitosti
IZOBRAŢEVANJA V ŠOLSKEM LETU 2013/14
Ime in priimek
datum
ŢAVBI Lojzka
8. in 9. 11.
2013
MRDEŠA Nada
8. in 9. 11.
2013
Naslov teme
Kritiĉno bolan in
poškodovan otrok –
razpoznava,
zdravljenje in
zdravstvena nega
Kritiĉno bolan in
poškodovan otrok –
Kraj seminarja
UKC Ljubljana
UKC Ljubljana
~ 81 ~
razpoznava,
zdravljenje in
zdravstvena nega
3.7.3
ENOTA MEDICINSKE REHABILITACIJE
Vodja enote Monika ZADNIKAR, spec. nevrofiziot., dipl. fizioterapevtka,
hipoterapevtka
OSNOVNE USMERITVE
Osnovna usmeritev medicinske rehabilitacije je ohranjanje in izboljšanje funkcionalnih sposobnosti ter
ĉim veĉja samostojnost uĉencev in dijakov.
Izpostavila bi najpomembnejše naloge, ki smo jim sledili:
 redne rehabilitacijsko – strokovne individualne obravnave, ki vodijo v ohranjanje in izboljšanje
funkcionalnih sposobnosti uĉencev in dijakov,
 aktivna vloga otrok in mladostnikov v (re)habilitacijskem procesu,
 aktivna vloga staršev v rehabilitacijskem procesu,
 programi za dvig kvalitete ţivljenja najteţje gibalno oviranih otrok.
Iz leta v leto se struktura otrok in mladostnikov spreminja. Prihajajo najteţje gibalno ovirani otroci in
otroci s kombiniranimi motnjami, kar zahteva veĉ strokovnega znanja, veĉ individualnega dela v vseh
enotah in medsebojnega povezovanja med njimi.
PREDNOSTNE NALOGE posameznih enot medicinske rehabilitacije:
Fizioterapija – sledenje thera suit terapije. Vse O/M, ki bodo vkljuĉeni bodo predhodno ocenili in
merili uĉinke z vnaprej pripravljenimi testi. Poleg vkljuĉenih O/M bodo izbrali tudi otroke s
podobnimi teţavami, da bodo sproti ustvarili kontrolno skupino.
POROČILO: V intenzivno therasuit terapijo je bilo v letošnjem šolskem letu vkljuĉenih 12 O/M, od
tega so štirje imeli dvakratno ponovitev, ena deklica pa trikratno ponovitev terapije, ki traja tri
tedne tri ure vsak dan. Vse O/M smo pred tem predhodno testirali in posneli njihovo gibanje, kar
smo ponovili tudi po koncu tritedenskega sklopa terapij. Kontrolne skupine niso uspeli ustvariti. V
zaĉetku leta smo imeli tri Therasuit terapevte (Burja, Slapar, Havle), v maju pa je izobraţevanje
opravila tudi Marjana Ogrinc. Z uĉinki dela pri otrocih in z izvajanjem Therasuit terapije so
terapevti zelo zadovoljni.
Delovna terapija – sledenje na podroĉju senzorne stimulacije (senzorna integracija, taktilna
integracija in ostale metode in tehnike s katerimi spodbujamo nevrološko organizacijo ĉutil).
Ocenjevali in merili bodo s pomoĉjo naslednjih merilnih inštrumentov: PEDI in vprašalnik s
podroĉja senzorne integracije, za starše in spremljevalce, FIM dnevnih aktivnosti terapevtke.
Vkljuĉenih bo 14 otrok iz OŠ.
POROČILO: Ocenjenih je bilo štirinajst osnovnošolskih otrok s pomoĉjo naslednjih merilnih
inštrumentov: PEDI in vprašalnik s podroĉja senzorne integracije, ki smo jih dali za izpolniti
staršem oz skrbnikom, ter test dnevnih aktivnosti FIM, ki je standardiziran in FIM šolskih
aktivnosti. Podatki, ki smo jih pridobile s pomoĉjo ocenjevalnih inštrumentov in podrobnejših
informacij s strani staršev, so nam dali smernice za kvalitetnejšo izvedbo delovno terapevtskih
obravnav. Skupaj s starši smo ugotovili na katerih podroĉjih senzorike in s tem tudi poslediĉno
dnevnega ţivljenja ima otrok najveĉ teţav. Z nekaterimi starši smo skupaj doloĉili cilje, ki so
pomembni za njihovo ţivljenje. Zaradi nizke obĉutljivosti testov smo se odloĉile, da bomo
testiranja ponavljale enkrat letno.
Anka Auersperger je uspešno zakljuĉila izobraţevanje iz Senzorne integracije s seminarsko
nalogo študije primera in pridobitvijo certifikata University of Southern California. Nova pridobljena
znanja, so nam dala podrobnejši vpogled v specializirano opremo in v optimalno uporabno
~ 82 ~
terapevtsko vrednost na podroĉjih senzorne integracije in senzorne stimulacije. Aktivno smo
oblikovali naĉrta za senzorno sobo in snoezelen sobo ter pripadajoĉe pripomoĉke in materiale.
Nova prostora nam bosta omogoĉila izvajanje terapij senzorne integracije in senzorne stimulacije,
kar bo bistveno izboljšalo kvaliteto izvajanja delovno terapevtskih obravnav otrok in
mladostnikov.
Logopedija – sledenje v razumevanju govora in jezika uĉencev prve triade OŠ. Uporabile bodo
naslednji merilni instrumentarij: Preizkus razumevanja (po Minardi TLR), ki ga je prevedla Martina
Oziĉ.
POROČILO: v preizkus je bilo zajetih 10 uĉencev z nadomestno komunikacijo. Od tega so 3
opravili dobro, 4 zadovoljivo in 3 uĉenci testa niso opravili.
Jahalnica: kvalitetno pripravljeni konji za terapijo, vzdrţevani, negovani in v kondiciji za delo.
Kvalitetno izvedene vse storitve tako za notranje kot zunanje uporabnike. Storitve, ki jih bomo
izvajali so hipoterapija in športno jahanje za osebe s posebnimi potrebami.
POROČILO: zastavljeni cilji so bili dobro opravljeni, saj letos nismo imeli padcev s konjev niti
poškodb pri konjih. Opravili smo vse storitve za uporabnike Centra in za zunanje uporabnike.
Seznam storitev je priloţen v prilogi 2.
KADROVSKA ZASEDBA
V fizioterapiji je bila kadrovska zasedba v povpreĉju 8 terapevtov preko celega leta zaradi bolniških
odsotnosti, zato nismo mogli opraviti vseh planiranih individualnih terapij.
V delovni terapiji je bila kadrovska zasedba optimalna.
V logopediji so zaposlene 3 logopedinje in so opravile vse predvidene naloge.
V hlevu je delo obeh inštruktoric, ki sta zaposleni za poloviĉni delovni ĉas prekratko, glede na potrebe,
ki se kaţejo za vse oblike jahanja. Interesa za hipoterapijo je precej veĉ kot je zaposlitev ene osebe za
polni delovni ĉas.
IZOBRAŢEVANJE
a) Interno izobraţevanje smo izvedli v treh delovnih petkih oz. sobotah 9.11.2013, 29.11.2013 in 1.2
2014 (podroben opis je v prilogi 1). Planirano izobraţevalno ekskurzijio smo prestavili na jesen 2014
zaradi organizacijskih teţav. Terapevti so predstavitve opravljenih izobraţevanj pripravili tako
teoretiĉno kot praktiĉno in jih posredovali svojim strokovnim kolegom na delovnih sobotah.
b) Seznam izobraţevanj skupnih in posameznika je priloţen na koncu poroĉila v prilogi 1.
c) Aktivne udeleţbe na posvetih in kongresih so priloţene v seznamu izobraţevanj na koncu poroĉila v
prilogi 1.
d) V letošnjem šolskem letu smo imeli na študijski praksi naslednje študente:
fizioterapije (10), ki jih je koordinirala Marta Klobĉar,
pripravnike fizioterapije (4), ki sta jih koordinirali Veronika Slapar in Cirila Burja
delovne terapije (3), ki jih je koordinirala Anka Auersperger
pripravnike delovne terapije (7), ki jih je koordinirala Tamara Svete
logopedije (45), ki sta jih koordinirali Marina Kosmatin in Alenka Zupet
pripravnica logopedije, ki jo je koordinirala Marina Kosmatin
Nekateri strokovni delavci so preko celega leta predstavljali svoje delo v obliki krajših predavanj
razliĉnim skupinam ljudi, ki so si ogledali naš zavod - Marina Kosmatin, Marta Klobĉar, Martina Lenĉek
in Monika Zadnikar.
VSEBINE DELA
Strokovno delo v vseh štirih enotah je bilo dobro opravljeno. Povezovanje strokovnih delavcev med
seboj (fizioterapevti – delovni terapevti in delovni terapevti) dokazuje, da je kompleksnost in zahtevnost
otrok velika ter povezovanje v korist otrok. Z uĉitelji prvega triletja je bilo letos zelo veliko povezovanja in
sodelovanja, saj bi proces opismenjevanja bil oteţen s priĉo teţav, ki jih imajo otroci brez ali s slabo
razvitim govorom.
~ 83 ~
SKUPNE VSEBINE DELA
1. Individualiziran program: Zaradi velikega števila otrok na dnevnem usposabljanju in
enoizmenskega pouka je povezovanje, sodelovanje in usklajevanje vse veĉje in nujno potrebno za
vse delavce. Malo delavcev pride v enoto medicinske rehabilitacije po informacije, kaj otrok zmore
in kaj se lahko od njega zahteva. Teţave zaradi enoizmenskega pouka so velike, saj ni mogoĉe, da
bi terapevti delali samo od 16 ure dalje.
2. Hranjenje: v tem letu so terapevti pomagali pri hranjenju otrok (zajtrk, malica, kosilo) – opravili smo
18 obrokov na teden, kar zmanjšuje število terapevtskih obravnav. Terapevti so se vkljuĉevali v
skupine kjer je primanjkovalo kadra in k otrokom in mladostnikom pri katerih so prisotne teţave pri
hranjenju.
3. Mobilna sluţba: V preteklem letu je bilo realiziranih 523,5 ur strokovnega dela za svetovanje,
testiranje in prilagoditev delovnega mesta, primerne raĉunalniške in druge opreme, raznih
pripomoĉkov in odpravljanja arhitektonskih ovir… Terapevti, ki sodelujejo v okviru mobilne sluţbe so
v letošnjem letu opravili 13 (21 lani) svetovanj na terenu in 16 (23) pregledov v našem zavodu.
Redno je bilo v obravnavi 30 (27) otrok in mladostnikov iz bliţnje okolice. Najveĉ terapevtskih
individualnih obravnav poteka v fizioterapiji 16 (18), nekoliko manj v delovni terapiji 8 (6). V
logopediji je število obravnav z nadomestno komunikacijo 6 (5), kar zahteva veliko dela tako z otroki
kot s starši, da se nauĉijo uporabe le-te. Zavedati bi se morali, da so vsi ti obravnavani O/M
potencialni kandidati za sprejem v naš zavod, zato bi se morali izogibati vsem teţavam v zvezi z
organizacijo Inkluzivnega tima mobilne sluţbe (aţurnost, administracija…). Poroĉilo je v celoti
priloţeno v poglavju Inkluzivnega tima mobilne sluţbe.
4. Igralno-terapevtske ure: vkljuĉenih je bilo 25 otrok (uĉenci 1.r EIS, 1.r NIS, kombinacija 2.r in 3.r
NIS in 2.r EIS). Igralno terapevtske ure so potekale ob petkih med uro športne vzgoje. Otroci so bili
razdeljeni v dve skupini, po jesenskih poĉitnicah, ko je zaĉel obratovati bazen. Ena skupina je imela
igralne ure, druga plavanje. Naslednji teden sta se skupini zamenjali. Za izvedbo sreĉanj smo
poskrbeli fizioterapevti in delovni terapevti. Za vsako sreĉanje smo pripravili izbor iger in potrebne
prilagoditve. Nekaj sreĉanj je odpadlo zaradi zasedenosti telovadnice in razliĉnih dejavnosti, v
katere so bili otroci vkljuĉeni istoĉasno. Brošuro igralno terapevtskih ur nismo dokonĉali, poskusili jo
bomo dokonĉati v naslednjem šolskem letu.
5. Plavanje po Halliwickovem konceptu in terapije v vodi. Iz enote medicinske rehabilitacije v
CIRIUS Kamnik je pri delu v bazenu sodelovalo 5 fizioterapevtov in 4 delovne terapevtke. Terapevti
smo izvajali redni terapevtski program v bazenu ob ponedeljkih, ĉetrtkih in petkih.
Ob petkih smo vodili program uĉenja plavanja po konceptu Halliwick za otroke 1.triade. V program
so bili vkljuĉeni tudi uĉitelji in spremljevalci. Petkov program je potekal 27-krat. V okviru petkovih
programov smo terapevti opravili 106 obravnav. V okviru individualnega terapevtskega programa je
bilo opravljenih 181 obravnav, od tega 49 samoplaĉniških.
Terapevti smo bili vkljuĉeni k plavalnim skupinam v okviru športne vzgoje na osnovni šoli z
namenom uĉenja plavanja in terapije pri posameznih plavalcih. Preko celega leta smo se v
omenjene skupine vkljuĉili 17-krat oziroma smo opravili v okviru športne vzgoje 32 obravnav. Trije
fizioterapevti smo bili 3-krat vkljuĉeni v program plavanja otrok iz vrtca Najdihojca.
6. Oprema s pripomočki bilo je realiziranih 15 ortotiĉnih ambulant, od tega pri nas 9 obiskov, v firmi
Ortotike in protetike 1 obisk. Izvedli smo 165 timskih obravnav (pregled stanja ortoze, adaptacije,
odvzem mere, aplikacije ortoze). Na podroĉju oskrbe z med.- tehniĉnimi pripomoĉki smo poleg
zgoraj navedenih inštitucij sodelovali še z firmami Soĉa Oprema, Nelit in Saksida, kjer je bilo
opravljenih 5 obiskov.
7. Program nadomestne komunikacije (NAK): se je redno izvajal pri 20 naših O/M in pri 6 otrocih v
MS. Izvajale so se hospitacije za NAK (predavanje in hospitacije študentom PF, kliniĉni logopedi,
obiski razliĉnih ustanov). Nadomestna komunikacija je bila v predstavljena na kongresu v Osijeku
(Raĉunalniška tehnologija in nadomestna komunikacija) in strokovni skupini CIRIUSa. Delovni
zvezek za nadomestno komunikacijo 2 je pripravljen za tisk pri Zavodu za šolstvo.
~ 84 ~
8. Šolo dobre drţe: je bila za prve letnike niţjega izobraţevalnega programa Pomoţni administrator
realiziran v celoti. Ker uradno v tem šolskem letu pri programu prvi letnik pomoţni administrator ni
bila ŠDD veĉ v šolskem programu, smo imeli uro ŠDD po šolskem pouku in tako je program redno
potekal vsak ponedeljek eno šolsko uro. Realiziranih je bilo 35 od 38 ur. Vkljuĉene so bile 4 dijakinje
od tega ena slepa dijakinja, ki je dobili delovni zvezek v elektronski obliki, da ga je lahko brala z
Braillovo pisavo.
Program ŠDD kot prostoĉasna dejavnost v tem šolskem letu potekal vsak torek. Opravljenih je bilo
30 od 32 ur. Obiskovali so jo 4 mladostniki.
9. Prometna vzgoja: Nadaljevali smo s praktiĉnim izvajanjem prometne vzgoje in pridobivanjem
prometnih vešĉin. Omenjeni program se je izvajal v obliki individualnih delovno terapevtskih
obravnav tudi pri tistih otrocih, ki so v dnevnem varstvu. Posebno pozornost smo namenili otrokom,
ki pridobijo nove voziĉke, v smislu uĉenja rokovanje z voziĉki (trening voţnje, uĉenje vzdrţevanja
voziĉka, zavzemanja optimalnega telesnega poloţaja v voziĉku). Sodelovali smo s tiflopedagoginjo
Tjašo Peĉnik iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, ki nam je predala znanje glede
orientacije slepe osebe s pomoĉjo bele palice v oţjem okolju.
10. Oblikovanje gline – projekt Vaja dela mojstra: Delavnice so potekale 1 x na 14/dni. Realiziranih
je bilo 38 ur. Vkljuĉenih je bilo 17 mladostnikov. Oblikovanje gline je na njih vplivalo pomirjevalno,
povezovalno in ustvarjalno.
11. Delovna terapija s pomočjo konja: Program delovna terapija s pomoĉjo konja je potekal redno ob
ponedeljkih in torkih. Ob ponedeljkih je bilo v program vkljuĉenih 7 osnovnošolcev in 2 srednješolca,
v torek pa 6 osnovnošolcev. Pri vseh otrocih in mladostnikih je viden napredek. Prav vsi so
samostojnejši, pridobivajo na motoriĉnih in procesnih spretnostih, predvsem na planiranju aktivnosti,
organizaciji, znanju o konjih in izraţajo ţeljo po nadaljevanju programa. Ena od deklet je izrazila
ţeljo po vkljuĉenosti v športno jahanje. Vsako leto se delovni terapiji s pomoĉjo konja ţeli pridruţiti
veĉ otrok in tudi srednješolcev.
12. Taktilna senzorna integracija V sklopu projekta preventiva proti stresu se je nadaljevalo z
izvajanjem metode po S. Masgutovi: Taktilna integracija. Metoda temelji na nevro-senzornomotoriĉni integraciji. Oblikovala se je manjša skupina mladostnic. Program je potekal redno enkrat
na štirinajst dni ob ponedeljkih.
13. V sklopu projekta Terapevtski pes v razredu, v katerega se je delovna terapevtka Anka
Auersperger vkljuĉila kasneje, zato ni bil predviden v LDNju. V skupini PPVIZ, ki ga vodi Irma Golob
se je terapevtski pes vkljuĉeval vsak ĉetrtek. Poudarek je bil na spreminjanju poloţaja ter na
senzorni stimulaciji (spodbujanju ĉutil).
14. Spletni portal lilibi.si: V šolskem letu 2013-2014 smo v sklopu delovno terapevtskih obravnav pri
delu z otroki, predvsem prvega in drugega triletja uporabljali vsebine spletnega portala lilibi.si.
Vsebine so primerne za uĉenje in terapevtsko delo, ter trening uporabe raĉunalniških pripomoĉkov,
ter terapevtskih obravnav, ki bazirajo na treningu procesnih aktivnosti (kognitivne funkcije). Spletni
portal so uporabljali v osnovni šoli Cirius otroci prvega triletja in dva oddelka PPVIZ (skupina 2.-3. in
4. stopnje). Pri delu v spletnem portalu lilibi.si so uporabljali prilagojeno raĉunalniško opremo, da so
otroci lahko samostojno sodelovali pri reševanju nalog.
V zaĉetku šolskega leta so se vse uĉiteljice 1. triletja in obeh skupin PPVIZ ob soglasju staršev
odloĉile za naroĉilo spletnega portala, ki je plaĉljiv. Tudi delovne terapevtke in logopedinje so se
naroĉile na spletni portal, da so ga lahko pri svojem delu nemoteno uporabljale. Z vsebino spletnega
portala smo zadovoljni in vidimo vrednost uporabe za naše delo tako, da prosimo, ĉe naroĉilo za
prihodnje šolsko leto lahko obnovimo.
SODELOVANJE
Z delavci v posameznih enotah, v operativnih timih, v timih za individualiziran program je
sodelovanje zadostno do dobro.
Na letovanju naših otrok v Pineti letos ni sodeloval noben terapevt.
Zimske Šole v naravi v Kranjski gori se je udeleţil Andrej Havle.
Tabora v Izoli se je udeleţil Nejc Ţerdoner.
~ 85 ~
SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INŠTITUCIJAMI - UĈNA BAZA MR
V sodelovanju z Alma Mater Europaea Maribor smo imeli v tem študijskem letu na kliniĉnem
usposabljanju 10 študentov. Poleg tega so v našem zavodu opravili kroţenje štirje pripravniki
fizioterapije - iz ZD Domţale in ZD Jesenice, Bolnice Slov. Gradec ter zasebne Fizioterapije Fuchs.
DELOVNI ĈAS
Je podoben kot ţe vsa leta, ko smo se skušali prilagajati otrokom in mladostnikom in jim nuditi terapije
preko celega dneva, zelo razgiban. Fizioterapija in delovna terapija sta odprti vsak dan, od pon. do
ĉetrtka, od 6.30 do 19.30 oz. 20.00, logopedija od ponedeljka do srede, od 7.00 do 19.00 in v petek vse
terapije od 6.30 do 15.00.
POGOJI DELA in OSNOVNA SREDSTVA
V letu 2013/2014 ves ĉas prosimo za senĉila, zavese in še vedno ni urejeno.
Zaradi vedno veĉ otrok z motnjami pozornosti in koncentracije smo usposobili testirnico za individualne
terapije.
Senzorna soba je ostala nedokonĉana in poslediĉno tudi snoozeln. Oboje je nuja, ker imamo kar nekaj
otrok z avtisitiĉno motnjo, agresivnostjo, nemirom…
DELO S STARŠI IN SODELOVANJE V SPECIALISTIĈNIH AMBULANTAH
Delo s starši je bilo tudi letos dobro urejeno.
Starši so skupaj s terapevti uskladili ţelje in moţnosti o medicinsko tehniĉnih pripomoĉkih in tako
pripravljeni odšli na predpis k dr. Damjanovi, ki je prihajala 1 x meseĉno v CIRIUS Kamnik. V 7
ambulantah je opravila 102 pregleda. Ambulanta je bila v popoldanskem ĉasu od 17. ure dalje, zato
smo v okviru naše enote organizirali tudi varstvo za otroke dnevnega usposabljanja.
Dr. Schara je opravila sprejemne, kontrolne in zakljuĉne preglede. V 9 ambulantah je opravila 100
pregledov in 23 odĉitov RTG slik.
DELO S KONJI
Kot ţe vsa leta sta potekali dve obliki terapevtskega jahanja (hipoterapija in športni jahanje). Urniki so
bili v celoti opravljeni. Potrebe po hipoterapiji so vedno veĉje, zato je prekratek delovni ĉas inštruktoric.
Zaradi skrajšanega delovnega ĉasa Anastasije Lavriĉ in poveĉanih potreb po hipoterapiji so potekali
ostali jahalni programi le za nekatera društva in zunanje posameznike. V celoti je potekala hipoterapija,
kjer je tedensko prihajalo 40 internih otrok in dijakov ter 25 zunanjih uporabnikov. Enkrat meseĉno vrtci
Najdihojca, Andersen in Roje. VDC iz Lok in zavod za slepo in slabovidno mladino enkrat tedensko ter 5
rednih jahaĉev tedensko. Na koncu realizacije je priloţeno finanĉno poroĉilo v prilogi 2.
TRŢNI DEL MEDICINSKE REHABILITACIJE
Zaposleni v enoti medicinske rehabilitacije so opravili velik deleţ dela na podroĉju trţne dejavnosti, tako
v jahalnici kot hipoterapijo in v fizioterapiji kot samoplaĉniške storitve. Otroci in mladostniki, vkljuĉeni na
usposabljanje v CIRIUS Kamnik zaradi trţne dejavnosti niso bili v niĉemer prikrajšani.
ZAKLJUĈEK
V enoti zdravstvenih terapij je bilo v letu 2013/2014 prijetno vzdušje, kljub temu, da se je zgodilo kar
nekaj sprememb in v strahu za delovna mesta. Še vedno so delavci pripravljeni sodelovati, poskrbijo za
dobro vzdušje in so samoiniciativni.
~ 86 ~
PRILOGA 1: REALIZACIJA IZOBRAŢEVANJ ZA ŠOLSKO LETO 2013 / 2014
Marta
Klobĉar
Darja Koţelj
Cirila Burja
Havle Andrej
Nejc
Ţerdoner
Marjana
Ogrinc
Veronika
Slapar
Petra
Pohleven
Nataša
Kepic
Marina
Kosmatin
Anka
Auersperger
Bernarda
Antonin
Renata
Štebe
Tamara
Svete
okt 13
dec 13
dec 13
jan 14
dec 13
dec 13
jan 14
jun 14
dec 13
jan 14
mar 14
maj 14
jun 14
okt 13
mar 14
maj 14
jun 14
okt 13
maj 14
jun 14
okt 13
dec 13
jan 14
mar 14
maj 14
jun 14
avg 14
avg 14
dec 13
feb 13
apr 14
jun 14
okt 13
feb 14
feb 14
apr 14
apr 14
Maj 14
jun 2
14 13
nov
dec 13
apr 14
nov 13
nov 13
jun 14
okt 13
jan- jun
14 14
apr
apr 14
Velike ţoge, elastiĉni trakovi, ravnoteţje
ISPO – Skolioze
EAMDA – mednarodni seminar Društva distrofikov Slovenije
Izobraţevanje za mentorja Alma Mater Maribor
ISPO – Skolioze
EAMDA – mednarodni seminar Društva distrofikov Slovenije
Kinesiotaping
Teĉaj Halliwick za rehabilitacijske terapevte
ISPO – Skolioze
Izobraţevanje za mentorja Alma Mater Maribor
Sreĉanje therasuit terapevtov
THERASUIT – nadaljevalni
Sreĉanje therasuit terapevtov
Velike ţoge, elastiĉni trakovi, ravnoteţje
Sreĉanje therasuit terapevtov
THERASUIT – nadaljevalni
Sreĉanje therasuit terapevtov
Hipoterapija 2.del
THERASUIT – osnovni
Sreĉanje therasuit terapevtov
Sekcija nevrofizioterapevtov
ISPO – Skolioze
Izobraţevanje za mentorja Alma Mater Maribor
Sreĉanje therasuit terapevtov
Sejem Reha-Tech v Liepzig
Sreĉanje therasuit terapevtov
Integracija patoloških refleksov po Masgutovi
Integracija patoloških refleksov po Masgutovi
Sreĉanje delovnih terapevtov na URI-Soĉa
Obĉni zbor slovenskega društva za rehabilitacijo roke
Senzomotorna integracija, stimulacija in snoezelen pri osebah z okvaro
centralnega ţivĉnega
sistemafunkcije roke in izdelava opornic za roko Rehabilitacija
roke: Razvoj
osnovne
zakonitosti"
12.
sreĉanje
uporabnikov PINK
Sreĉanje strokovnih delavcev za NAK
Delovna skupina log. osrednje Slovenije
Predstavitev NAK Strokovni skupini
Evropski dan logopedov
Treći diseminacijski dogadaj projekta ICT-AAC NAK v vzgoji in
izobraţevanju
Predavanje
prof.dr. Isabel Amaral
Predstavitev elektronskih lup za slabovidne
Sreĉanje delovnih terapevtov na URI-Soĉa
Senzomotorna integracija, stimulacija in snoezelen pri osebah z okvaro
centralnega
sistema
Predstavitevţivĉnega
elektronskih
lup za slabovidne
Delavnica terapija s pomoĉjo psa
Rehabilitacija roke: Razvoj funkcije roke in izdelava opornic za roko osnovne SZSVS
zakonitosti
Seminar
Teĉaj Bownove terapije (6 modulov)
Kongres konfederacije JS
Seminar SZSVS
~ 87 ~
Martina
Lenĉek
sept 14
in 14
sept
jun
dec2014
13
jun 14
Alenka Zupet okt 13
maj 14
jun 24
Staša Rener okt 13
nov 13
dec 13
jan 14
feb 14
maj 14
April014
Werbeck metoda in Feldenkreis
Senzomotorna integracija, stimulacija in snoezeln pri odraslih z okvaro CŢS
Sreĉanje delovnih terapevtov na URI-Soĉa
Vkljuĉevanje otrok z zmanjšano zmoţnostjo gibanja v programe OŠ
izobraţevanja
12.
sreĉanje uporabnikov PINK
Seminar: delo z osebami z motnjo jecljanja
Predavanje prof.dr. Isabel Amaral
Integralna neurorehabilitacija
Sreĉanje Slovenskega društva za rehabilitacijo roke (SDRR): Uporaba
kompresijskega oblaĉila za izboljšanje posturalne kontrole in funkcije roke
ISPO – Skolioze
Kinesiotaping
Obĉni zbor SDRR in Predstavitev aktivacijske mize MOVI
Rehabilitacija roke: Razvoj funkcije roke in izdelava opornic za roko –
osnovne zakonitosti*
Predavanje
in delavnica na temo hipoterapija v Novem Sadu
Monika
Zadnikar
Aktivno – je oznaĉeno bolt kar pomeni sodelovanje na kongresih, simpozijih, seminarjih s predavanjem
ali/in delavnico
Delovna sobota, 09.11.2013:
Prikaz obravnave Thera suit – Cirila Burja
Watsu predstavitev vodne terapije – Marjana Ogrinc
Snoozelen predstavitev – Martina Lenĉek
Senzorna integracija predstavutev – Anka Auersperger
Petkovo popoldne, 29.11. 2013
Prispevek o rehabilitaciji roke, ki je bil predstavljen na Društvu delovnih terapevtov – Staša Rener
Delovna sobota, 1.2.2014:
Thera suit terapija predstavitev primera - Cirila Burja, Andrej Havle in Veronika Slapar
Predstavitev diplomske naloge – Staša Rener
Predstavitev Integralne nevrorehabilitacije – Staša Rener
Terapija s pomoĉjo psa – Renata Štebe
~ 88 ~
3.8 TEHNIČNE SLUŢBE
Vodja Tatjana Lipovšek, dipl. org. menedţer
Naloge vodje tehniĉnih sluţb obsegajo organizacijo in koordinacijo dela tehniĉnih sluţb, sodelovanje pri
izvedbi javnih naroĉil, naĉrtovanje tedenskih prevozov, naĉrtovanje in nadzor nad izvedbo tekoĉega in
investicijskega vzdrţevanja, trţenje prostorov in gostinskih uslug, vzdrţevanje poĉitniških objektov,
vzdrţevanje in obnovitev voznega parka.
V preteklem šolskem letu je delo vodje tehniĉnih sluţb zahtevalo poleg rednega dela dodatno
angaţiranje na projektu »Rekonstrukcija podpostaje v plinsko kotlovnico z enoto za soproizvodnjo
elektriĉne in toplotne energije – SPTE«.
Delo tehniĉnih sluţb pokriva naslednja podroĉja:
1.
Prevoz otrok in mladostnikov.
2.
Kuhanje obrokov za uĉence, dijake, zaposlene in goste.
3.
Pranje, likanje in šivanje posteljne konfekcije, delovnih oblek in oblek uĉencev in dijakov ter
nudenje tovrstnih uslug zunanjim uporabnikom.
4.
Nabava ţivil in drobnega materiala.
5.
Vzdrţevanje objektov in opreme.
6.
Investicijsko in tekoĉe vzdrţevanje.
7.
Plavanje v bazenu za notranje in zunanje uporabnike.
8.
Trţenje prostorov in gostinskih uslug.
9.
Javna naroĉila.
10. Priprava zahtevkov za povrnitev odškodnine od zavarovalnic.
11. Izvedba ukrepov varstva pri delu in poţarnega varstva, po navodilih pooblašĉenca za VPD in PV.
12. Nadzor nad izvajanjem uslug ĉistilnega servisa.
K toĉki 1.
Prevoz otrok in mladostnikov
V preteklem šolskem letu smo z novo pridobljenim prilagojenim vozilom master bus izpopolnili naš vozni
park, ki sedaj obsega štiri prilagojena vozila (dva master bus-a -16 potnikov in dva kombija- 8 potnikov)
in zaposlenimi sodelavci tehniĉnih sluţb opravljali dnevne prevoze otrok in mladostnikov, od ponedeljka
do petka, prevoz v šolo in iz šole domov, na relacijah:
Kamnik-Vrhnika-Kamnik -350 voţenj
Kamnik- Šenĉur- Kamnik - 350 voţenj
Kamnik- Kranj-Kamnik - 350 voţenj
Kamnik- Duplica- Stahovica- Kamnik -175 voţenj
Ter vikend prevoze na relacijah:
Kamnik-Izola-Kamnik -70 voţenj
Kamnik-Prebold- Kamnik- 70 voţenj
Obiski kulturnih in športnih prireditev, realizacija športnih in naravoslovnih dni, ekskurzije, ĉasu - 250
voţenj.
K toĉki 2.
Kuhanje obrokov za uĉence, dijake, zaposlene in goste
V skladu s planom smo v preteklem šolskem letu pripravili naslednje število obrokov:
št. obrokov
zajtrk
19310
Dop. malica
26111
kosilo
26111
~ 89 ~
Topla malica SŠ
7440
veĉerja
18270
delavska malica
4650
Poleg priprave obrokov za zaposlene, smo pripravljali obroke tudi za goste, kar predstavlja znatni deleţ
trţne dejavnosti zavoda.
K toĉki 3.
Pranje, likanje in šivanje posteljne konfekcije, delovnih oblek in oblek uĉencev in dijakov ter nudenje
tovrstnih uslug zunanjim uporabnikom
Iz naslova pranja smo v preteklem letu zunanjim strankam pridobili znatni deleţ trţne dejavnosti.
K toĉki 4.
Nabava ţivil in drobnega materiala teĉe po ustaljenih tirih. Potrebe po nabavi ţivil, vodja kuhinje
posreduje ekonomu, ki poskrbi za pravoĉasno dostavo.
Nabava drobnega materiala poteka preko internih naroĉilnic, ki jih vodje posredujejo vodji tehniĉnih
sluţb. Le-ta pa jih po pisni odobritvi direktorja posreduje v izvedbo ekonomu.
V preteklem letu smo vnos porabe in dobave ţivil in materiala v knjigovodske programe predali v
izvedbo raĉunovodski sluţbi, zaradi dodatnega angaţiranja ekonoma na znanjih delih in prevozih.
Fotokopiranje in tiskanje. Enoten sistem tiskanja in fotokopiranja nam zagotavlja ţelen finanĉni uĉine,
saj predstavlja prihranek na letni ravni kar 4.000€. Manj zadovoljni so uporabniki, ki se obĉasno
pritoţujejo nad kvaliteto opravljenih storitev tiskanja, predvsem na barvnih fotokopirnih strojih so
pogostejše teţave. Da bi zminimizirali nezadovoljstvo smo vkljuĉili oba raĉunalniĉarja, ki pred
pogodbenikom pregledata stanje in preverita moţnosti odprave napak.
K toĉki 5.
Vzdrţevanje objektov in opreme
Za vzdrţevanje objektov in opreme skrbi tehniĉna ekipa in sicer: hišnik, elektrikar-vzdrţevalec, deloma
ekonom, pomoţni delavec, voznik in oba bazenska tehnika.
Vzdrţujejo se predvsem parkovne površine s košnjo trave, obrezovanjem in sajenjem. Za zalivanje
zelenih rastlin v hodnikih zavoda skrbijo delavke garderobe.
Prepleskali smo hodnike v pritliĉju zavoda ter v domskem delu objekt oddelkih A, C1 in C2 smo
prepleskali vse dnevne sobe, ter jih na novo opremili s pohištvom, sedeţnimi garniturami ter novimi LCD
televizorji. Prav tako smo na omenjenih oddelkih vse predelne omare med dnevnimi sobami in
hodnikom zamenjali z steklenimi stenami, ki omogoĉajo veĉjo prepustnost svetlobe na hodnik. S tem
smo poveĉali veĉje zadovoljstvo tako pri mladostnikih, kot zaposlenih, saj dom prevevajo novi barvni
odtenki in dodatna svetloba.
Prepleskali smo tudi bokse v hlevu ter zadnjo steno bazena, kjer nam zaradi vlage neprenehoma
odpada omet. Uporabili mo trpeţnejše materiale, ki se uporabljajo za fasade.
Zaradi odstopa keramike v garderobah bazena smo z uveljavljanjem reklamacije pri podjetju Graditelj
Kamnik, odstranili vso odstopljeno keramiko, jo nadomestili z novo ter opravili nekaj manjših pleskarskih
posegov.
K toĉki 6.
Investicijsko in tekoĉe vzdrţevanje
V sklopu investicijskega vzdrţevanja smo v preteklem letu realizirali naslednje projekte:
Zap. št.:
1.
2.
INVESTICIJA
Industrijski rotacijski sušilnik
Parnokonvekcijski aparat
OPOMBE
Garderoba- obnova
Kuhinja-menjava staro za novo
~ 90 ~
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Ograja za pašnik
Internat- steklene stene namesto
lesenih omar
Internat zamenjava pohištva
Internat izdelava dveh kuhinj
Nakup novih LCD TV za dnevne
sobe
Sanacija klanĉine iz pritliĉja v I.
nadstropje
Zašĉita vogalov s PVC vogalniki
Stanovanje v kleti A-naĉrti,
konstrukcijske rešitve ureditve
bazenske tehnike
Menjava kompresorja na klimatu
Menjava jogijev B klet in B
pritliĉje - 50 kosov
Zašĉitna ograja za radiatorje
Brana za ravnanje maneţe
Pleskanje zavoda
SKUPAJ
avle
Kuhinja
Internat
avla
Avle in dnevne sobe v internatu
Poseben investicijski projekt preteklega leta je bila »Rekonstrukcija podpostaje v plinsko kotlovnico z
enoto za soproizvodnjo elektriĉne in toplotne energije – SPTE«.
Zaradi zaĉetnih teţav z izbranim izvajalcem na javnem razpisu IMP d.d. smo z deli zaĉeli z eno in
polmeseĉno zamudo. Tako smo zaĉetek kurilne sezone morali ogrevati z dodatnimi grelnimi telesi na
elektriko. Kljub temu smo nove kotle zagnali 15. oktobra 2013. Bazen je zaradi te zamude zaĉel
obratovati po jesenskih poĉitnicah. Dokonĉanje del na tem projektu se je zavleklo do pomladi.
Kogeneracija-proizvodnja elektriĉne energije je zaĉela obratovati konec aprila.
Cilj postavitve lastne kotlovnice (prej daljinsko ogrevanje – SVILANIT KAMNIK) je bil zniţanje stroškov
ogrevanja za polovico.
K toĉki 7.
Plavanje v bazenu za notranje in zunanje uporabnike
Tudi v preteklem šolskem letu smo nadaljevali z dobro prakso oddajanja bazena klubom, društvom,
šolam in vrtcem ter individualnim posameznikom.
K toĉki 8.
Trţenje prostorov in gostinskih uslug
Prav tako smo se maximalno angaţirali na podroĉju oddajanja obeh telovadnic za dnevno vadbo in
praznovanje rojstnih dni.
Drug pomemben vir prihodkov je nudenje nastanitvenih in gostinskih uslug v ĉasu, vikendov in poĉitnic.
K toĉki 9.
Javni razpisi
V sodelovanju z zunanjim sodelavcem Francijem Kimovcem smo pripravili naslednje javne razpise in
ponovna odpiranja konkurence:
Pisarniški material, kartuše in tonerji
Ţivila
Prevozi
~ 91 ~
K toĉki 10.
Priprava zahtevkov za povrnitev odškodnine od zavarovalnic.
Je v pristojnosti tehniĉnih sluţb. V preteklem letu smo imeli nekaj manjših zahtevkov, zaradi razbitih
stekel na vratih srednje šole.
K toĉki 11.
Izvedba ukrepov varstva pri delu in poţarnega varstva, po navodilih pooblašĉenca za VPD in PV.
V sklop ukrepov, ki jih mora Zavod izvajati po priporoĉilih pooblašĉenca za Varstvo pri delu in poţarno
varstvo spada opravljanje obdobnih pregledov naprav in instalacij, urejanje in oznaĉevanje v skladu s
novostmi v zakonodaji.
K toĉki 12.
Nadzor nad izvajanjem uslug ĉistilnega servisa. Ĉišĉenje prostorov opravlja podjetje MANICOM d.o.o.
Nadzor nad opravljanjem teh storitev je v pristojnosti tehniĉnih sluţb. Z storitvami nismo najbolj
zadovoljni, zato je potrebno precej dogovarjanj in usklajevanj s predstavnikom izvajalca. Stroški storitev
so v okviru sredstev, ki nam jih ministrstvo namenja za opravljanje tega dela.
Izobraţevanje
Opravili smo naslednja izobraţevanja:
Ime in priimek
VINCENC SLAPNIK
JAKOB GOLOB
MARJAN CIRKULAN
JAKA GOLOB
ZVONE SLAVIĈEK
UROŠ MALI
izobraţevanje
OBNOVITEV NPK ZA VOZNIKA
datum opravljanja
do 10.09.2013 5
predavanj po 7 ur
OBNOVITEV NPK ZA VOZNIKA
do 10.09.2013 5
predavanj po 7 ur
OBNOVITEV NPK ZA VOZNIKA
do 10.09.2013 5
predavanj po 7 ur
REŠEVANJE UJETIH OSEB IZ 06.09.2013
DVIGALA
REŠEVANJE UJETIH OSEB IZ 06.09.2013
DVIGALA
IZPIT ZA VOZNIKA AVTOBUSA
15.09.2013
»D« KATEGORIJE
3.9 SKUPNE SLUŢBE
3.9.1
RAČUNOVODSTVO
Vodja Karmen POTOĈNIK
V šolskem letu 2013/2014 smo v raĉunovodstvu aţurno in natanĉno evidentirali vse poslovne dogodke
in pripravili polletno, letno poroĉilo in finanĉni naĉrt ter poroĉila za notranje in zunanje uporabnike.
Pripravili smo naĉrt tveganj.
Vzpostavili smo novo metodologijo za izraĉun stroškov prevoza po plaĉnikih.
3.9.2
ORGANIZATOR RAČUNALNIŠKE DEJAVNOSTI
Marjan KODRA
Pomoč pri izvajanju učno-vzgojnega procesa
Sodeloval sem pri pripravi e-gradiv tako na Osnovni šoli kot tudi na Srednji šoli. Po potrebi sem
prisostvoval pri pouku in nudil predvsem tehniĉno podporo pri uporabi IKT tehnologije.
~ 92 ~
Programska in strojna oprema
Ob pomoĉi profesorjev srednje poklicno izobraţevalnega programa Raĉunalnikar smo »intervencijsko«
vzdrţevali tako programsko kot tudi strojno opremo.
Omreţja
Brezţiĉno omreţje EDUROAM smo razširili na D objekt
pritliĉje (Osnovna šola)
1.nadstropje (Osnovna šola, Srednja šola)
2.nadstropje (Svetovalne sluţbe, velika sejna soba, PRP)
Vzpostavili smo omreţno tiskanje na Canon »fotokopirnih strojih« v vseh enotah (OŠ, SŠ, Vzgoja,
Zdravstvo, Skupne sluţbe)
Ostale inf. dejavnosti
Aplikacijo eVidenca delovnega ĉasa smo preselili na VMW streţnik.
Ukinili smo podomreţje »Terapije« in podatke preselili na Administrativni del LANa.
~ 93 ~