Restavriranje sklede za sadje s pomočjo 3D-tehnologije Janja Slabe Narodni muzej Slovenije Restavriranje z natisnjenimi fragmenti Predrti skledi za sadje na nogi iz zbirke porcelana v Narodnem muzeju Slovenije sta bili že restavrirani v preteklosti, vendar je staro lepilo z leti začelo popuščati in skledi razpadati. Nekaj fragmentov je manjkalo, nekateri so bili nadomeščeni z mavcem, pri eni posodi je bila noga oblikovana iz polnega kosa lesa in poslikana kot da je perforirana, pri drugi posodi pa je bila ohranjena le polovica noge. Zaradi popuščanja lepila so se robovi mavčnih dodanih delov poškodovali, noga pa je bila nekoliko višja kot bi morala biti, zato se nismo odločili, da bi te dele zlepili nazaj. Skledi sta močno perforirani in okrašeni z zlatimi črtami in modrimi listki, celo je samo dno. Izdelovanje novih manjkajočih delov bi zahtevalo dolgotrajen in kompliciran postopek restavriranja. Tako se je pomoč 3Dtehnologije skeniranja in tiskanja, ki jo je predlagala Kaja Antlej iz IB-PROCADD zdela idealna rešitev. Postopek skeniranja in tiskanja predstavlja na plakatu 3D tehnologija kot podpora pri konservatorskorestavratorskih posegih. V nadaljevanju pa predstavljam postopek restavriranja. Skledi manjka dobra polovica noge in nekaj manjših fragmentov. V preteklosti je že bila restavrirana. Na dnu sklede je na fotografiji vidno staro porjavelo lepilo. Skledi manjka več manjših fragmentov in ves spodnji del noge. V preteklosti je bila za tisti čas mojstrsko restavrirana. Manjkajoče fragmente so nadomestili z mavcem, nogo pa z lesom. Ostanki starega restavriranja iz mavca in leseno osnovo za nogo, ki so jo poslikali kot da je noga perforirana. Je nekoliko previsoka, mavec na stiku s porcelanom je okrušen. Prah, ki se uporablja za tiskanje se v vodi strdi, natisnjeni deli pa se v vodi zmehčajo. V vodi strjen prah je precej trši od tiskanega, ima gostejšo strukturo in bolj intenzivno belo barvo. Testno utrjevanje natisnjenih delov z Aralditom 2020, ki ga uporabljamo za restavriranje porcelana in stekla. Prvi nanos se vpije, drugi ostane na površini in ustvari videz glazure. Araldit 2020 prodre v globino natisnjenega dela približno 2 mm, zato je potrebno natisnjene dele utrditi z vseh strani. Neutrjen natisnjen del enostavno prilagodimo originalu z odvzemanjem materiala s skalpelom. Če ima original prelome pod različnimi koti mu težje prilagodimo natisnjeni del, tam je potrebno odvzeti nekoliko več materiala. Natisnjen del se dobro prilega tam, kjer so prelomi skoraj pod enakim kotom glede na os predmeta in ne tvorijo »ključavnic«. Dopolnjevanje stikov med natisnjenim delom in originalom ter manjših poškodb na originalu s prahom za tiskanje namočenim v vodi. Dopolnitve narejene z namočenim prahom za tiskanje najprej oblikujemo s skalpelom nato še s finim brusnim papirjem, če je potrebno. Prah zmočen z vodo je trši od natisnjenega dela in bolj bel. Natisnjene dele in dopolnitve utrdimo z Aralditom 2020, nanašamo ga s čopičem, nanašanje traja dokler material vpija Araldit. Po utrjevanju z Aralditom 2020, ko se površina posuši, sledi slikanje, v našem primeru zlatih črt. Pomagamo si lahko z rahlo risbo s svinčnikom. Če podlaga ni dobro in enotno utrjena z Aralditom 2020 neenakomerno vpija poslikavo in linije se lahko razlijejo. Nanašanje rahlo obarvanega Araldita 2020, ki ustvari vtis glazure čez poslikavo. Podoba ene od skled za sadje na nogi po končanem restavriranju. 3D tehnologija s tiskanjem fragmentov konservatorju-restavratorju olajša delo in občutno skrajša postopek restavriranja. Stanje skled za sadje na nogi Testiranje novega materiala Prilagajanje natisnjenih fragmentov Dopolnjevanje in utrjevanje Toniranje z Aralditom 2020 IB-PROCADD d.o.o. Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 565 72 54 Mob.: +386 (0)41 657 928 e-pošta: kaja@ib-procadd.si, Spletna stran: www.3Dt.si Oblikovanje: Kaja Antlej, Fotografije: Janja Slabe, maj 2011
© Copyright 2024