1. No category

Energetska analiza tradicionalnih,
krajinskih in gradbenih rešitev v Železni
županiji in županiji Zala ter v Pomurju
ZAHODNO MADŽARSKA UNIVERZA
Lesno inženirska Fakulteta
Gradbeni inštitut
Prispeval:
Hantos Zoltán
Karácsonyi Zsolt
Lonsták Nóra
Oszvald Ferenc Nándor
Sági Éva
Szabó Péter
Naročnik:
Zala Megyei Vállalkozásfejlesztési Alapítvány
ISBN 978-963-334-044-8
UN
G AR IA
E
O
U
A
UNIVERSITY
PRESS
5
N N
O 173
IS
+
DE N TA L
NI
CI
VE R S I TA
C
S
H
+
NYUGAT-MAGYARORSZÁGI EGYETEM
KIADÓ
Izdajatelj: Dr. Neményi Miklós
Sopron, 2011.
Content:
Zalsaka, Železna Županija in Pomurje
Geografska lega
Podnebje
Hidrografija
Rastlinstvo, živalstvo
Družba Zgrajena okolja
Gospodarsko ozadje
Trgovina in storitve
... 5
... 6
... 6
... 6
... 7
... 7
... 8
... 9
Tradicija lesnega stavbarstva, zgodovina arhitekture
Značilni načini lesnega stavbarstva obravnavanega območja
Nekaj spomenikov ljudskega stavbarstva
... 11
... 14
Značilnosti modernih lesenih objektov
Skeletni sistem lesene gradnje
Velikostenski skeletni sistem lesene gradnje
Sistem sestavljanja lesene gradnje na gradbišču
Malopanelni sistem lesene gradnje
Velikopanelni sistem lesene gradnje
Masivni sistem lesene gradnje
Brunarica, kot sistem lesene gradnje
... 15
... 15
... 16
... 16
... 17
... 17
... 17
Alternativne energetske rešitve
Uporaba obnovljivih virov energije v gospodinjstvu Uporaba sončne energije v družinskih hišah
Pasivna uporaba sončne energije
Aktivna uporaba sončne energije
Sanitarne tople vode generacije sistemov
Uporaba geotermalne energije v družinskih hišah
Posebne ogrevalne metode toplotne črpalke
Možnosti uporabe toplotnih črpalk
Možnosti izkoriščanja energije vetra
Uporaba biomase za namen proizvodnje toplote
... 20
... 20
... 20
... 21
... 21
... 22
... 23
... 24
... 25
... 25
Arhitekturne rešitve in energetska učinkovitost
Predstavitev razvojnih možnosti ... 29
Železni županiji
Szentgotthárd
U. Nagy Gábor
Szombathely
U. Nagy-Novák
Kétvölgy
U. Nagy Gábor
SzombathelySzalai-Tomisa
Szombathely
Kovács Gábor
GórNémeth Tibor
PinkamindszentUbrankovics
Szombathely
Kovács Erika
Szombathely
Mátis Barna
Szombathely
Egri Balázs
... 31
... 33
... 35
... 37
... 39
... 41
... 43
... 45
... 47
... 49
Zala županiji
BalatongyörökSchmilliár-Bellovits
Bazita Géza Darabos
CserszegtomajSchmilliár-Bellovits
Zalaegerszeg
Régió építész
Zalakaros Bedő FaHáz
ZalaköszvényesUbrankovics
BozsokWoodwill faház
Zalaegerszeg
Pásti Gábor
Zalaegerszeg
Baránka, Kiss
Szentkozmadombja
Ubrankovics
... 52
... 54
... 56
... 58
... 60
... 62
... 64
... 66
... 68
... 70
Pomurje
Martjanci
Smodis, Pohajda, Habjanic
Martjanci
Smodis, Pohajda, Habjanic
Lokavci pri Negovi
Iztok Stolnik
Žerovinci pri Ljutomeru
Vebis hisa
RadovciIztok Zrinski
LjutomerIztok Zrinski
Križevci pri Ljutomeru
Iztok Zrinski
ČikečkaKristian Zver
Dobrovnik
Robert Recek
Martjanci
Remo Zrinski
BrezovciStojan Habjanic
IvanovciRemo Zrinski
Gornja Radgova
SPG Pomgrad
Gornja Radgova
SPG Pomgrad
TišinaSPG Pomgrad
... 73
... 75
... 77
... 79
... 81
... 83
... 85
... 87
... 89
... 91
... 93
... 95
... 97
... 99
... 101
Bibliografija:
... 103
Zalsaka, Železna Županija in Pomurje
Geografska lega
Študija površina (Zalsaka in Železna Županija ter Pomurska regija) se razprostira na zahodnem delu Madžarske, zahodnem Zadonavju in SV Szlovenije. Celotno območje meri 8458
km2, od tega 3337 Železna Županija, 1337 Pomurje in 3784 km2 Zalska Županija, tu se nahaja najbolj zahodna točka Madžarske, Zgornji Senik in tudi najbolj vzhodna točka Slovenije.
Na zahodu meji z Avstrijo (Burgenland), s Hrvaško in Podravsko regijo (Slovenija) meji na
jugu, na vzhodu z Veszpremon in na severu za Županijo Győr-Moson-Sopron.
Geografski položaj regije se je bistveno spremenil od zamenjave sistema, in tako jo vse bolj
označujemo kot vrata zahodno-panonskega območja. Kontaktni sistem je vedno bolj intenziven in vsestranski. To najbolj dokazujejo čezmejni gospodarski odnosi, medsebojni
turizem, kulturni in civilni odnosi, Interreg II-PHARE CBC sodelovanje in Graz-Maribor-Zalaegerszeg-Szombathely potencialna euregija. Septembra 1998 je Burgenland, Győr-Moson-Sopron in Železna Županija ustanovili Zahodno-Panonsko Euregijo.
Gór
Szombathely
Vas megye
Pinkamindszent
Szentgotthárd
Kétvölgy
Ivanovci
G. Radgona
Brezovci
Lokavci
Tisina
Krizevci
Zerovinci
Zalaegerszeg
Cserszegtomaj
Grad/Radovci
Cikecka vas
Martjanci
Pomurje
Ljutomer
Dobrovnik
Zalaköszvényes
Balatongyörök
Szentkozmadombja
Zalakaros
Újudvar
Zala megye
Pomurska (madžarsko: Muravidék) upravna regija predstavlja Dravsko-Mura-gričevje. Območje regije približno sovpada z okolico Mure oziroma ravenjo Spodnje Mure, katera označuje območje obeh bregov Mure. Na levem bregu reke je zgodovinsko Prekmurje, medtem
ko je na desnem bregu reke zgodovinsko območje imenovano Prlekija. Pri prestopu iz Madžarske v Slovenijo najdemo nadaljevanje Zalskih gričev, katere zaključi reka Mura – to
območje je del Panonske nižine. Severni del območja je Goričko, ki se nahaja severno od
Murske Sobote. Na zahodu najdemo Ravensko, vse do Mure, zelo ravno območje. Pravtako
pomembeni del tega območja predstavla orseg (stražno naselje), ki se razprostira čez madžarsko mejo in zahodno vznožje Heteša. To območje je najbolj podobno našemu Zalskemu
gričevju. Iz vidika vinogradništva območje imenujejo Prekmurske gorice. Veliko vinogradov
in vinskih kleti najdemo na tem območju. Območje ob Muri slovenska literatura imenuje
Pomurska ravnina.
Content
5
Na podlagi naravnih danosti je Železna Županija ena od najbolj raznolikih območjih Madžarske. Zahodni del je sredogorje, to je predobmočje zahodne madžarske, z dvema srednjima krajinama z Predalpsko Madžarsko in Podalpami. Jugozahodni del območja je del Zadonavskega gričevja, sredina tistemu - Zalsko gričevje – se najde tukaj. Območje županije
je skoraj polovica nižina, tri srednja območja so del Male zemlje (Kisalföld): Kemeneshát,
Sopron-Vasi nižina in Marcal-medenica.
Zalska Županija se nahaja v jugozahodnem delu Zadonavja. Meji na Hrvaško, Slovenijo, Železno-, Veszprem- in Somogy Županijo. Območje določata dva predela: gorovje Keszthely,
ki je del Zadonavskega sredogorja in Zalskega gričevja, ki je del Zadonavskega gričevja. Županija, večinoma predobmočje zahodnega Zadonavja spada k Zalskemu gričevju, severni,
ozek pas se razprostira na Železni gorski hrbet, jugovzhoni pas na Zadonavsko hribojvje. Tu
se razprostira ena najznačilnejših pokrajn našega območja Göcsej. Območje Keszthelya se
razteza vse do obale Blatnega jezera, od drugih zalskih območjih se nekoliko razlikuje, vzpetine pa že predstavljajo sredogorovje Zadonavja. Naj nižja ravnina regije je območje Malega
Blatnega jezera. Malo Blatno jezero je prej osušeno območje Blatnega jezera, močvirnato
območje, Nacionalni park Blatnega jezera ohranja pisani rastlinski in živalski svet.
Podnebje
Učinki atlantika se močneje uveljavljajo na tem območju, zato je podnebje nekoliko hladnejše, vendar bolj uravnoteženo kot pri nas na splošno. Povprečna letna temperatura je 8,59,5 C, malo število sončnih ur (1750-1800), padavine so v povprečju 600-700 mm, ampak
v gorovju Kőszeg doseže 800-900 mm. Subalpska klima je čista, dobro kakovostni zrak je
pomemben turistični privlačnik. Bogat z dežjem in snegom. Območje vasi Lenti spada med
najbolj padavinska območja države. Poletna suša je zelo redka, rastlinstvo je še v avgustu
sveže zeleno. Območje Keszthelya z vodnomaso Balaton, površjem se čuti podnebni vpliv na
obalnem pasu 2-3 km: z vidika počitek in proizvodnjo vina pozitivno vpliva na mikroklimo.
Hidrografija
Območje je bogato z vodo, nad in pod površjem. Zbiralniki površinske vode so reke Raba,
Mura (Drava) in Zala, ki igra pomembno vlogo pri oskrbovanju Balatona z vodo. Raba v prvi
vrsti zbira vodo iz podnožja Alp (Pinka, Sorok, Perint, Gyöngyös, Répce). Iz Őrséga izvira
Zala, ki je vodni zbiralec južnega dela županije. Dosti malih, večinoma umetnih jezer najdemo v regiji, ki so glavna ciljna območja tistih, ki bi radi počivali, ribarili.
Rastlinstvo, živalstvo
Naravno rastlinstvo in živalstvo na dostih mestih – še posebej v nekdanjem mejnem traku –
najdemo v ne motenih okoliščinah, in v nem se mešajo panonski in alpski elementi flore in
favne. Najpomembnejše naravne vrednote območja so značilnosti biogeografskega značaja,
ki označujejo boreo-alpske flore in favne, ki vključujejo skupnosti gozdov in travnikov. Zalski gozdovi so najbolj znani po jelenih. Od tod izhaja večina svetovnih rekordnih jelenovih
rogov.
Content
6
Družba
(podatki iz leta 2006)
Največja mesta Pomurja: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer.
Prebivalstvo: Brezposelni:
122 717 ljudi
9330 ljudi
Gostota prebivastva: 91,8 prebivalcev na km2
Največja mesta Železne Županije: Szombathely, Sárvár, Celldömölk, Kőszeg, Körmend.
Prebivalstvo: Brezposelni:
267 158 ljudi
8387 ljudi
Gostota prebivastva: 81 prebivalcev na km2
Največja mesta Zalske Županije: Zalaegerszeg, Nagykanizsa, Keszthely.
Prebivalstvo: Brezposelni:
291 678 ljudi
13767 ljudi
Gostota prebivastva: 77 prebivalcev na km2
Zgrajena okolja
Szombathely, nekdanja romska Savaria, iz katerega obdobja so preživele relikvije (forum
Romski vrt, mozaiki, svetišče Mercurius). V šarmantnem zgodovinskem središču mesta
Kőszeg je grad Jurisics, ki je priljubljena izletniška točko, ki hrani spomine na zmago nad
turkov. Jak rimsko katoliška opatska cerkev zgrajena med 1220-1256, večkrat so jo razširjevali. To je najpomembnejša ohranjena stvaritev madžarske cerkvene gradnje iz romskega
obdobja.
Večino zgodovinskega in etnografskega območja Őrség se nahaja v zahodni Madžarski,
manjši del v slovenskem Prekmurju. Njegova zgodba se začenja, ko so osamosvojitelji domovine k zahodnim vratom postavili stražarje za obrambo domovine. Od tod izhaja tudi
ime pokrajine. Na zahodnem obmejnem območju je bil v času Arpadov posebnega pomena
varovanje meja. Vas Szalafő je sestavljeno iz sedem delov, najbolj arhaična vas v Stražni pokrajini (Őrség). Za ljudsko gradbeništvo vaški muzej Pityerszera postavlja spomenik, kjer so
vidni tudi stavbe, ki so značilne za sosesnja naselja, t.i. ograjena hiša, čopasta hiša. Vas Őriszentpéter je središče Stražne pokrajine (Őrség)., edinstven, vas sestavljena iz devetih ulic
oz. delov. Lahko se obiskujejo zaščitene stražarske hiše, branava klonica. Spomeniška cerkev
iz obdobja kaže arhitekturni slog iz poznih rimskih in zgodnjih gotskih časov.
Göcsej – topografska in etnografska pokrajina, lahko jo gledamo kot najbolj spoznavni del
regije. Omejujejo jo reke Zala, Valicka in Kerka, približno 70 občin vključuje, etnografska
enota. Zaradi izolacije in zaprtosti skupaj so se ohranile ljudske navade. Z glinenimi tlemi,
hribi, dolinami z neprehodnimi cestami. Obdelava gozdov in vinogradov je bilo za domačine
življenjska osnova. Sredinski del je pokrajina »szegek«.
Hetés - topografska in etnografska pokrajina, od Gocseja do reke Krke na jugaozahodu,
delno v Sloveniji. Tradicionalno so Hetes poimenovali sedem gradovskih občin Zala, katere
končnica je bila »hiša«, ki še danes vedno obstajajo Bödeháza, Gáborjánháza, Göntérháza
in Szijártóháza, tudi Gálháza, Pálháza és Nyakasháza, ki pa danes več ne obstajajo. Kasneje
so v območje Hetesa vključili tudi center Lendave, etnografsko podobno območje. Ravna
površina, s poplavnim območjem na mejah, s močvirji in močvirnatim območjem.
Content
7
Gospodarsko ozadje
Na območju se vse bolj krepi regionalno sodelovanje znotraj zahodno prekdonavske regije
in tudi širše. K temu v veliki meri prispeva tudi ustanovitev Prekdonavskega regionalnega
razvojnega sveta maja 1997, v okviru katerega tri županije regije širijo in krepijo sodelovanje
na področju prostorskega razvoja ter naložb v regionalno infrastrukturo in komunalo oziroma na področju gospodarstva.
V Železni županiji je bilo izvedeno gospodarsko prestrukturiranje. Po precejšnjem začetnem upadu proizvodnje, se je zahvaljujoč tujim naložbam in proizvodnji za izvoz, v preteklem desetletju stanje na tržišču delovne sile konsolidiralo, brezposelnost se je bistveno
zmanjšala. Odprtost meja je omogočila bistveno širitev trgovske ter storitvenih in turističnih dejavnosti, kar je podobno kot porast izvoza in uvoza bistveno prispevalo k povečanju
deleža terciarnih gospodarskih dejavnosti. Vodilna panoga območja je industrija.
Danes je Železna županija ena najbolj industrializiranih županij Madžarske: ima vodilno
vlogo glede deleža industrije v BDP, glede dodane vrednosti industrije na prebivalca oziroma
deleža zaposlenih v industriji na tisoč prebivalcev ter glede razmerja do izvoza, medtem ko
je v pogledu prodaje in naložb na tretjem mestu. V primerjavi z dinamično razvijajočimi se
mikroregijami 3-4 »razvijajoče se« mikroregije na vzhodu in jugu županije prizadevajo za
spodbujanje rasti proizvodnih panog oziroma za vzpostavitev pogojev za razvoj kmetijsko
pridelovalne in predelovalne panoge.
Z gospodarskega vidika je pomemben tudi ribolov na Blatnem jezeru oziroma pridelava
trstike, ki je pomembno izvozno blago. Kot stranski produkt raziskave nafte je na območju
veliko opuščenih vrtin, večina teh pa je primerna za pridobivanje termalne vode. Na osnovi
teh danosti so med drugimi v naseljih Zalakaros, Lenti in Kehidakustány vzpostavili zdravilišča ki imajo pomembno vlogo tudi v turizmu.
Številni kazalniki dokazujejo, da se v regionalnem gospodarjenju postopoma zmanjšuje
vloga kmetijstva. Osem odstotni delež kmetijstva v BDP županije sicer še presega državno
povprečje, vendar pa je pod povprečjem podeželja, tudi delež kmetijstva na prebivalca je
blizu povprečja podeželske ravni. Seveda ob tem velja poudariti, da je vloga kmetijstva veliko večja kot bi sklepali iz navedenih podatkov, saj je večina družin na nek način še vedno
povezana s kmetijsko dejavnostjo, ki v manjših vaseh edina zagotavlja delovna mesta, hkrati
pa pomembno vpliva tudi na povezane dejavnosti (prehrambna industrija, turizem). Ne moremo zanemariti vloge kmetijstva in gozdarstva pri trajnostni rabi kulturne krajine.
Primerjalna prednost območja je gozdarstvo, pokritost z gozdovi ki je povezana s tukajšnjim
podnebjem in sestavo tal, je visoko nad državnim povprečjem.
Content
8
Trgovina in storitve
Čeprav so podatki tako glede dohodkov kakor izdatkov najvišji v državi, takoj za glavnim
mestom, povpraševanje pa še stopnjuje nakupovalni turizem, pa trgovinski kazalci v državnem merilu oziroma primerjavi vseeno niso visoki. Teža panoge v gospodarstvu je precej
pod podeželskim povprečjem, in tudi kazalci nastalega BDP v pogledu na število prebivalcev
ne dosežejo podeželskih podatkov, ki precej zaostajajo od državnih. Tudi število trgovin na
drobno je glede na število prebivalcev precej pod podeželskim povprečjem, nad povprečjem so le kazalniki trgovin s prehranskimi izdelki in trgovin z oblačili. Markantna tendenca
preteklih let je naselitev multinacionalnih maloprodajnih mrež, ta proces pa po eni strani
onemogoča teritorialno primerjavo prometa, po drugi strani pa izboljšuje lokalno preskrbo.
Z vidika povprečja gostinstva in nočitev območji v različni meri prispevata k združenim
kazalnikom na državni ravni: k višjemu deležu nočitev v prvi vrsti prispevajo zdravilišča,
saj je število tistih ki se v Železni županiji in županiji Zala ukvarjajo z gostinstvom bistveno
pod povprečjem. Županijska koncentracija gostinskih obratov, katerih dejavnost je močno
povezana s turizmom (dve tretjini gostiln se nahaja v šestih naseljih z največjim turističnim
prometom) odraža notranja razmerja v turizmu. Odstopanja od podatkov na državni ravni
– podobno kot v primeru nočitev – so vidna tudi pri kazalnikih, ki kažejo na vlogo županijskih središč.
Po statističnih podatkih, tako glede števila organizacij kot dodane vrednosti panoge, velja za
eno šibkih točk storitvenega sektorja Železne županije področje trgovinskih storitev. Sicer
se ugotavlja porast povpraševanja, kar vpliva tudi na njihovo prisotnost, vendar pa raven
povpraševanja zaostaja za pričakovano ravnijo.
Ena najpomembnejših danosti Železne županije in županije Zala ter Pomurja so termalne
vode. Globinska struktura tal omogoča dokaj preprosto črpanje vode iz globin. Zahvaljujoč
geotermičnim danostim se v globini pod Železno županijo nahaja pravo termalno bogastvo.
Iz vrtin s termalno in mineralno vodo so v več naseljih zgradili kopališča, ta sodobna termalna kopališča in zdravilišča pa so danes pomemben del turistične ponudbe. Po vsej državi
že poznajo kopališče Bük in Sárvár, med obiskovalci teh zdravilišč se stalno viša število tujih
gostov.
V županiji se zdravilišča oziroma termalna kopališča nahajajo v Büku, Sárváru, Szombathelyu, Borgáti, Mesteriju in Vasváru. Status zdravilišča sta pridobila Bük in Sárvár, za zdravilno
velja tudi voda kopališča v Szombathelyu. Zdraviliški kompleks Bükfürdő poleg naselja Bük
je eden najpomembnejših zdraviliško-turističnih centrov države, saj je tu najvišji delež tujih
gostov. Najpomembnejša kopališča županije Zala so Lenti, Zalakaros, Hévíz, Bázakerettye
in Zalaegerszeg. Med najbolj znamenita kopališča Pomurja sodi zdraviliške Moravske Toplice. V Pomurju se realizira 7,8 % turističnih obiskov Slovenije, polovica (52%) turistov je
domačih.
Content
9
Tradicija lesnega stavbarstva,
zgodovina arhitekture
Železna županija in županija Zala ter Pomurje imajo bogato tradicijo lesnega stavbarstva:
zahvaljujoč okoliškim gozdom je osnovna surovina ljudskih gradenj bil les, tako so do 18.
stoletja gradili hiše po vaseh skoraj izključno iz lesa. Prav zaradi tega se je tukaj ohranilo
tudi precej lokalnih izrazov o tesanju lesa. Na obravnavanem območju so z gozdovi bogate
pokrajine Őrség, Göcsej in Pomurje, kjer se je najbolj razširila gradnja cimprač (brunaric),
redkeje so gradili hiše s podsekom in leseno zidno konstrukcijo. Uporaba lesa kot osnovne
surovine v gradbeništvu je v zadnjih desetletjih upadla, les se v prvi vrsti uporablja za nosilno
konstrukcijo. Tradicionalno lesno stavbarstvo zasledimo v zaselkih oziroma v obliki starih
vaških stanovanjskih in gospodarskih objektov, nekatere objekte pa hranijo tudi muzeji na
prostem: tu se nahajajo najlepše stare brunarice v regiji.
Stavbarstva v pokrajini Őrség ni mogoče ločiti od naselbinske oblike z zaselki, kjer notranjost
in zunanjost nista popolnoma ločeni, tako zaselke sestavljajo hiše na črko U, s stenami iz
brun in skupina raztresenih gospodarskih objektov (gumno, kašča). Na območju najdemo
številna gručasta naselja, kjer so skupine zgradb bolj strnjene kot v primeru zaselkov. Drugod
so skednji s hlevi značilno bolj oddaljeni od stanovanjskega dela, včasih na robu vaškega
poseljenega območja. Za županijo Zala so značilne tudi vasi z veliko ulicami oziroma s
slepimi ulicami.
Na tip naselja in stanovanjskih hiš je vplivala gradnja za velike družine: okoli stanovanjske
hiše glave družine so se po določenem principu vrstile hiše potomcev. Nekoč je bilo veliko
hiš z bivalnimi kuhinjami. Spomin nanje ohranja nekaj cimpranih hiš z veliko kuhinjo (npr.
v mestu Őriszentpéter). Hiše z bivalnimi kuhinjami so pozneje prezidali v večcelične hiše.
Večina ohranjenih stanovanjskih hiš je »stegnjenih« oziroma na vogal (v obliki črke L), vhod
v nekatere prostore se odpira iz napušča oziroma podstena. Vzdolž hiš so pogosto zgradili
verando, ki je ponekod segala tudi na ulično stran hiše.
Poleg stanovanjske hiše je stal nepogrešljivi skedenj, ki so ga zgradili ali iz brun ali pa s
podsekom s pletenimi stenami iz šibja. Tloris skednja je običajno bil pravokoten, v poznejših
obdobjih pa razčlenjen z vmesnimi stenami. K dvorišču je spadal še hlev in samostoječa
kamra zgrajena s podobno tehniko. Del gospodarskih stavb (npr. hlev) je velikokrat bil pod
isto streho z bivalnimi prostori. Pri vogalnih hišah je na eni strani L bila kuhinja in bivalni
prostor, na drugi strani vogala pa sta stala skedenj in hlev. V primeru zaselkov, pri hišah
v obliki črke U tvorijo vrstični oziroma vogalni bivalni prostori/bivalne in gospodarske
zgradbe enoto, katere elementi so medsebojno povezani v različni obliki in meri.
Poleg skednjev, hlevov in gumn specifične vrste gospodarskih zgradb predstavljajo
podkletene, pritlične ali nadstropne kašče, v katerih so shranjevali večjo opremo, žito, včasih
pa tudi obleke in dokumente. V pomoč gospodarjenju so služili še manjši objekti, kot so
čebelnjaki, svinjaki, golobnjaki, pokriti studenci, zidanice, lope za žganjekuho. Večina danes
spomeniško zaščitenih cimpranih vinskih kleti, zidanic se nahaja na območju pokrajine Göcsej (Oszkó, Cák, Gyenesdiás, Pakod, Nagykutas, Kávás, Hegyháthodász, Petőmihályfa).
Content
10
V nekaterih naseljih območja najdemo
tudi značilne lesene zvonike različnih
oblik. Nekoč so tudi cerkve gradili iz lesa,
danes na mestu teh stojijo kamnite cerkve.
Posnetek nekdanje lesene cerkve naselja
Zalacséb je danes postavljen v muzeju
na prostem, v Zalaegerszegu. Sakralno
lesno stavbarstvo vasi danes predstavljajo
večinoma spomeniško zaščiteni leseni
zvoniki. V Železni županiji najdemo take
zvonike v naseljih Farkasfa, Kercaszomor,
Magyarszombatfa,
Nemesrempehollós,
Pankasz, Gyöngyösfalu, Máriaújfalu, Lukácsháza, Nemesmedves, Daraboshegy,
Csánig, Egyházashollós, Mesteri; v županiji
Zala v naseljih Nemesnép, Baglad, Baktüttös, Kozmadombja, Lentiszombathely, Lovászi, Molnaszecsőd, Pórszombat in Szilvágy; v Pomurju pa v Pincah, Genterovcih
in Kamovcih.
Omeniti velja še cimprane mline na vodi
oziroma plavajoče mline, ki je ostalo zelo
malo (Ženavci - Jennersdorf, muzejska vas
Železne županije, Berkovci).
Značilni načini lesnega
stavbarstva obravnavanega
območja
Na območju najdemo tako cimprane hiše
(brunarice) kot hiše s podsekom in leseno
zidno konstrukcijo. Na mesto srednjeveških
kmečkih stavb s konstrukcijo iz drogov
in streho iz poveznikov so stopile hiše
s podsekom in leseno konstrukcijo ter
cimprače, ki so se razširile v izredno širokem
krogu. Zahvaljujoč bližnjemu gozdnemu
bogastvu so za gradnjo stoletja uporabljali
les drevesnih združenj (hrast, cer). Vendar
pa je lesni material listavcev zaradi
pretiranega izkoriščanja gozdov postajal
vse manj kakovosten, bilo je premalo
ravnih in visokih dreves, zato so v 18.-19.
stoletju večino stavbnega lesa pridobivali
iz naseljenih iglastih gozdov. Za podsek so
tudi pozneje uporabljali hrastov ali bukov
les.
Alsószer
Gyöngyösszer
Felsőszer
Felsőszer
Felsőszer
Content
11
Pod grede ki so služile za podsek so
pripravili temelje, ki so jih prilagajali
lokalnim danostim (gramozni nasip, utrjena
glina, kamen). Elemente stavbnih lesenih
konstrukcij so dolgo časa razdvajali s klini
in oblikovali s sekiro. Cimprane hiše niso
dobile posebnih temeljev, pod podseke
so polagali kamen ali debelejša debla. Pri
večini vodoravnih brun so spoji ugnezdeni.
Pri gradnji široko tesana debla povezujejo
tako, da iz zunanjega ogla štrleči konci brun
oblikujejo nekakšne dvojne stopnice. Ta
način gradnje se je razširil v drugi polovici
19. stoletja.
Zidovi iz brun so le redko ostali goli, običajno
so jih deloma ali pa v celoti zamazali z
blatom in ometali. Da bi se premaz bolje
oprijel, so stranice brun naredili hrapave:
v pokrajini Göcsej so bruna malce zasekali
s sekiro, drugod so nanje nabili poševne
rešetke iz letev. Za potek gradnje je značilno,
da so vnaprej določili mesta za vrata, tako so
grede, poznejše okvirje pritrdili k podseku.
Te grede okvirjev so krepile tudi stabilnost
konstrukcije, saj so bruna pri vratih
pogreznili in pritrdili v grede okvirja vrat.
Podobno so oblikovali tudi okna: iz brun so
izrezali kos v velikosti okenske odprtine in v
odprtino namestili okvir za okno. Stebre, ki
so nosili podsten (trnác) so običajno okrasili
z rezbarijami.
Pri zgradbah, ki so le delno iz lesa, torej
imajo leseno konstrukcijo, nosijo strešno
konstrukcijo vogali stavbe oziroma stebri
ki so postavljeni v liniji zidov ter venec
iz tramov. V primeru značilne gradnje s
podsekom so položili tramove za temelje
štirih nosilnih zidov, nato so v te tramove
postavili stebre in konstrukcijo zaključili z
vencem iz brun.
Prostor med nosilnimi elementi so običajno
napolnili s pletenjem iz šibja. Navpično
postavljene in pritrjene kole so opletli s
šibjem, to pa zamazali z blatom ki so mu
primešali pleve.
Felsőszer
Felsőszer
Felsőszer
Felsőszer
Papszer
Content
12
Za pokrajino Göcsej in Pomurje so
značilne tudi stenske konstrukcije, ko so v
leseno zidno ogrodje namestili vodoravne
tramove. Na ta način so v prvi vrsti gradili
gospodarska poslopja. Med dvema vojnama
se je v pokrajini Őrség pojavil tako imenovani
zid s stoječimi bruni, ko so postavljeno
konstrukcijo napolnili s stoječimi tramovi,
večinoma ostanki materialov porušenih hiš.
Lokalna značilnost stropnega sistema starih
zgradb je, da so debelo glavno nosilno gred
včasih namestili ne po dolžini stavbe, ampak
prečno. Glavno nosilno gred so radi okrasili
z rezbarijami, so vanjo pogosto vklesali
ime graditelja ali lastnika ter čas gradnje.
Glavna nosilna gred je na sredini držala
prečne grede (glavne tramove), konec
teh pa se je naslanjal na tramove venca.
Na obravnavanem območju so se najbolj
razširile stavbe s strešno konstrukcijo na
škarje oziroma strehe s slemensko gredjo.
Pri strešni konstrukciji na škarje s slemenom
so glavni nosilni elementi s čepi povezane
stranske roženice, glavno slemensko gred
so umestili v vrh škarij. Da bi povečali
uporaben prostor, so pri skednjih velikokrat
opustili vezne grede za stabilizacijo strešne
konstrukcije. Na račun stabilnosti so
namesto roženic velikokrat uporabili tanke
drogove in s tem ogrozili stabilnost strešne
konstrukcije. Konstrukcijske elemente so
medsebojno povezali z žeblji (čepi) iz trdega
lesa.
V interesu povečanja nosilnosti konstrukcije
so običajno uporabljali konzole, ki so jih
pogosto tudi okrasili z rezbarijami.
Podsten (trnác) so izoblikovali tako, da so
podaljšali glavne stropne grede in najvišje
grede vmesnih zidov, tako so te kot neke vrste
konzol držale venec gred napušča. Enako
razširjena je bila sedlasta oziroma čopasta
streha (polni oz. delni čop). Značilne oblike
slednjega zasledimo v pokrajinah Őrség in
Göcsej: gre za strehe, pri katerih slemenski
tramovi segajo čez ravnino hišnih sten in
nosijo del, ki sega čez hišo.
Papszer
Pityerszer
Pityerszer
Pityerszer
Pityerszer
Content
13
Delni čop, ki sega čez ravnino zidu, se
naslanja na tram venca, ki v obliki konzole
prav tako sega čez rob hišne stene. Pri
ohranjanju stabilnosti konstrukcije ima
pomembno vlogo tudi venec napušča in
letve za pritrditev slamnate kritine.
Mojstrsko uporabljene konzole strešne
konstrukcije so pogosto okrašene z
rezbarijami. Zatrep sedlaste in čopaste
strehe je običajno iz lesa (velikokrat se
pretiranih količin) in bogato okrašen z
rezbarijami, barvami, klesanjem. Na obliko
je v veliki meri vplival slog baročnega in
klasicističnega stavbarstva. Za strešno
kritino so običajno uporabili slamo, pri
nekaterih pomembnejših stavbah pa tudi
skodle; slednje danes vidimo le še na lesenih
zvonikih.
Pityerszer
Pityerszer
Nekaj spomenikov
ljudskega stavbarstva
Železna županija: Szombathely – Muzejska
vas (muzej na prostem); Pityerszer (Szalafő)
– Etnografska zbirka na prostem; Rábagyarmat – etnografska hiša; Hegyhátszentpéter
– etnografska hiša; Cák – zidanice; Oszkó
– zidanice; Velem – mlin na vodi; Verica;
Pankasz; Kondorfa; Nagykutas; Vaspör; Döbörhegy; Petőmihályfa. Pomurje: Berkovci
– mlin na vodi, Domanjševci – mlin na vodi,
etnografska hiša; Dolenci, Lendava, Hodoš.
Županija Zala: Zalaegerszeg – muzejska
vas Göcseja, Galambok – etnografska
hiša; Csesztreg – pastirska hiša; Zalalövő –
etnografska hiša; Rédics – etnografska hiša;
Zalaszombatfa – lončarska hiša; Zalaszentmihály; Gyenesdiás; Kávás; Pakod; Nagykutas; Muraszemenye; Kálócfa; Nemesnép;
Szentgyörgyvölgy.
Pityerszer
Templomszer
Templomszer
Content
14
Značilnosti modernih lesenih objektov
Skeletni sistem lesene gradnje
O skeletnem sistemu lesene gradnje govorimo takrat, ko so leseni stebri in nosilci, ki so
lahko iz masivnega ali konstrukcijskega kompozitnega lesa, razporejeni z določeno medosno
razdaljo in sestavljajo temeljni nosilni skelet objekta. Ker pri skeletnem sistemu gradnje
stene nimajo nosilnih funkcij mora biti prostor med stebri in nosilci zapolnjen z različnimi
materiali, kar sestavlja samo steno objekta oz. ima pregrajevalno funkcijo.
Korenine skeletnega sistema lesene gradnje segajo že v minula stoletja. Tehnika zapolnjevanja
medskeletnih prostorov je v nekaterih delih Evrope razširjena pod imenom fachwerk.
Rezultat skeletnega sistema gradnje, ki temelji na zapiranju medskeletnih prostorov z
vgrajevanjem stenskih elementov s ploščami ali deskami je objekt sestavljen na gradbišču.
Ta sistem gradnje je najbolj razširjen način gradnje v Severni Ameriki.
Tak tip gradnje ima prav tako dolgo tradicijo v Evropi, tako tudi na Madžarskem, kjer se v
veliki meri uporablja pri gradnji družinskih hiš. Vgrajevanje velikih okenskih površin spada
med novejše načine vgrajevanja stenskih elementov, uporablja pa se predvsem pri modernih
gradnjah pri objektih z velikimi steklenimi površinami. Razen nekaj objektov v Zahodni
Evropi, zastekljevanje še ni razširjen način zapiranja sten.
Velikostenski skeletni sistem lesene gradnje
Stena velikostenskega skeletnega sistema lesene gradnje se gradi iz masivnega ali
konstrukcijskega komprimiranega lesa, pri katerih se skelet postavi na določeno medosno
razdaljo, ter se obojestransko pokrije. Glede prereza skeleta ločimo skeletni sistem lesene
gradnje iz letev ali iz tramov. V primeru skeletne gradnje je konstrukcija pri sistemih, ki se
sestavljajo na mestu gradnje, podobna kot pri naprej pripravljenih sistemih. Razporeditev
ter določitev razdalje med skeleti je odvisna od velikosti vgrajenih plošč za pokrivanje sten.
Material skeleta je iz 5-8 cm debele, 10-20 cm visoke konstrukcijske smreke. Za material
se uporablja bor, smreka ali jelka. Kot material se lahko uporablja nažagan les ali vzdolžno
spojena konstrukcija. Lahko se še uporablja večplasten lepljen tram, v kolikor je to potrebno
iz statičnega vidika. Pri zapiranju sten se lahko uporabljajo OSB plošče, plošče iz mavčnih
vlaken, vezane plošče, redkeje pa plošče iz žagovine in cementa.
Toplotna izolacija se nahaja v več plasteh, med posameznimi skeleti pa je vedno prisotna.
Izolacija med skeleti je lahko iz kamene volne, steklene volne ali izolacija iz lesenih vlaken
v foliji. Pri uporabi izolacij v foliji, je potrebno paziti, da izolacije z najmanjšo maso niso
primerne za vertikalno izolacijo, kajti sčasoma se ugreznejo in tako postane zgornji del zidu
neizoliran.
Kot izolacijski material se lahko uporabljajo tudi celulozna vlakna. Pri velikostenskem
sistemu skeletne gradnje se izolacijski material že lahko vgradi v tovarni ali pa se vpihne pri
sestavljanju objekta sestavljenem na gradbišču.
Content
15
Velika prednost tega izolacijskega materiala je, da lahko zapolni kakršen koli prostor. Druga
oblika izolacije zunanjih zidov je izolacija fasade. Najenostavnejša oblika zunanje izolacije je
plast polistirola montirana na zunanjo panelno ploščo. Montaža polistirola se vrši z uporabo
zidnega vložka. Podobno se izvaja izolacija zunanjega zidu s kameno volno. Izolacija iz kamene
volne ima manjšo parozaporno funkcijo, zato je paroprepustnost celotne zidne konstrukcije
kakovostnejša. Podoben efekt dosežemo, če izoliramo zunanji del skeletne konstrukcije z
izolacijsko ploščo. Izolacija je lahko debela plošča iz lesenih vlaken z samonosilno funkcijo.
Na te plošče se neposredno lahko nanaša tudi omet. Tretja možnost izolacije je izolacija
zunanjega zidu z notranje strani. Ta se izvede s pomočjo montažne letve, ki se napolni s
toplotno izolacijo.
Parozapornostna oz. parozavornostna funkcija se najvarneje lahko zagotavlja s polaganjem
plasti parozaporne folije pod notranjo oblogo. Toplotno izolativnost stene lahko povečamo
z uporabo toplotne izolacije z aluminijastim kaširanjem. Pri izvedbi paroprepustne zidne
konstrukcije se parozaporna folija izpusti, parozavorna pa se mora uporabiti. Parozavorni
sloj se lahko zagotavlja še s podlaganjem OSB plošč ali vezanih plošč. Kot parozavorni sloj se
lahko uporablja še parozavorna folija ali tudi papir. Paroprepustnost teh folij je podobna kot
pri parozapornih folijah, vendar vrednost parodifuznega upora je pri teh manjši.
Notranja površina se največkrat zapira z mavčno-kartonskimi ploščami, vendar z uporabo
mavčnih vlaken, ki služijo kot opora stranskih oblog dobimo stensko podlago, ki je
pripravljena za fugiranje in pleskanje. Na fasadi se po navadi uporablja plemeniti omet. V
primeru izolacije fasade s polistirolom se najpogosteje uporablja omet na osnovi umetne
smole, v primeru zunanje izolacije s kameno volno ter izolacijo na podlagi lesnih vlaken pa
je potrebna uporaba paroprepustnega ometa. Na plast izolacijske plošče iz leseno volnenih
vlaken se v vsakem primeru nanaša mineralni omet. Pri zunanji leseni oblogi je potrebno
zagotoviti sloj zraka pod oblogo, pa tudi prezračevanje.
Za skeletni način gradnje je uporaba vseh vrst materialov oken in vrat sprejemljiva, ki so
na tržišču. Tako so okna in vrata lahko lesena, narejena iz aluminija ali iz PVC materiala. V
lahkokonstrukcijskih objektih so pravilna usmerjenost, premišljena izbira velikosti steklenih
površin in ne nazadnje ustrezna senčila pogoji zagotavljanja prijetne klime za bivanje skozi
vso leto. Pri uporabi senčil imamo v mislih v glavnem fiksne žaluzije, žaluzije in polkna.
Sistem sestavljanja lesene gradnje na gradbišču
Sestavljanje lesenega sistema na gradbišču je modernizacija tehnike zapolnjevanja oz. sistema
fachwerk. Skeletni sistem ki je iz konstrukcijskega kompozitnega lesa, se z vmesno izolacijo
se z gradbenimi elementi oblaga z obeh strani. Površina gradbenega elementa omogoča, da
je stena na zunanji strani lahko dodatno izolirana. Izraz „objekt sestavljen na gradbišču” ne
pove, ali bodo oporo skeletu dali nosilci ali konstrukcija iz letev in ali je pritrjevanje narejeno
s podpornimi stebri, ali pa s primerno pritrjenimi nosilnimi elementi.
Malopanelni sistem lesene gradnje
Malopanelni sistem lesene gradnje je s konstrukcijskega vidika skeletni sistem iz letvami
obdan s paneli, ki tvorijo del stene, ter so industrijsko predpripravljeni. Predpripravljeni
paneli se privijačijo enega poleg drugega na prečne nosilce. Odvisno od mase panelov se
montaža vrši ročno ali s pomočjo žerjava. Povezovanje panelov se izvede z vijaki.
Content
16
Pri panelih s sistemom spajanja pero in utor je toleranca preciznejša. Pri postavljenih in
povezanih zidovih se z zgornje strani te privijačijo na tram. Brez tega posega stabilnost
objekta ne bo zadovoljiva. Malopanelni sistem lesene gradnje je vmesna rešitev med
sistemom sestavljanja gradnje na gradbišču ter velikopanelnim sistemom gradnje. Za
gradnjo panelov je že primeren manjši obrat, opremljen z specialnimi orodji, za montažo
pa je potrebno avtodvigalo, stroški investicije za proizvodnjo pa so veliko manjši, kot pri
proizvodnji velikih panelov. Čas izvedbe hiše iz malih panelov je krajši, kot za montažno
hišo, vremenske okoliščine v manjši meri vplivajo na kakovost objekta, tako obstaja možnost
za uvedbo delnega sistema zagotavljanja kakovosti.
Velikopanelni sistem lesene gradnje
Velikopanelni sistem lesene gradnje je s konstrukcijskega vidika skeletni sistem z letvami
obdan s paneli, ki tvorijo celotno stran stene, ter so industrijsko naprej izdelani. Dolžino
panelnih sten omejujejo različni vzroki, kot standardne mere izdelave ter transport. Na
državnih cestah se z težkim tovornim vozilom lahko prevaža do 13 m skupne dolžine. V
primeru, da gradbišče ni dostopno z težkim tovornim vozilom, se paneli prilagodijo dolžini
lažjega tovornega vozilo (npr. do 7,5 m). Tako pripravljene panele namestijo z žerjavom, kjer
se paneli privijačijo na betonsko ploščo oz. tram. Stabilnost objekta zagotavlja postavitev
panelov pravokotno med sabo, ter ustrezen spoj med njimi.
Vzdolžno spajanje panelov, brez zmanjšanja togosti se lahko zagotovi z uporabo T-spojev.
Gradnja velikih panelov zahteva visoko investicijo v proizvodnjo, žerjave ter uporabo težkih
tovornih vozil. Po drugi strani pa daje hitro, čisto in stalno nadzorovano proizvodnjo, kar se
investicijsko povrne pri srednjih in velikih količinah.
Masivni sistem lesene gradnje
Masivni sistem lesene gradnje je sistem gradnje, pri katerem so nosilni zidovi objekta iz
masivnega lesa ter hkrati zagotavljajo samo stabilnost objekta. Masivna gradnja ima več
kot tisoč letno tradicijo, najbolj popularna pa je v državah, ki so bogate z gozdovi. Bistvo
masivne gradnje je izdelava sten iz brun, katere so lahko okrogle ali pravokotne oblike.
Brunarica, kot sistem lesene gradnje
Zunanji zidovi brunarice se izdelujejo na način polaganja brun. Surova lesena brunarica
se imenuje tista konstrukcijo, kjer se zunanji zidovi izdelajo iz sveže izrezanega lesa, oz.
hlodovine, na kateri se odstrani skorja. Ta tip gradnje je zelo rustikalen ter posledično zajema
vse slabosti gradnje s svežim lesom: zaradi krčenja hlodovine lesena konstrukcija popusti,
zaradi katere se sčasoma pojavijo in povečajo špranje med bruni. Brune se izdelujejo ročno,
zato je potrebna velika pozornost pri izdelavi ter strokovno znanje. Ta način gradnje je
„zadovoljiv” glede današnjih potreb.
Brunarica iz ročno obdelanih brun, se imenuje tisti tip gradnje, kjer so stene objekta
sestavljene iz enotnih brun okroglega profila (ročno obdelana bruna).
Content
17
Pri izvedbi z ročno obdelanimi bruni, imamo možnost spajanja elementov v profile, katere
so izoblikovane za zagotavljanje ustreznega spoja med samimi bruni. V profile se namesti
spužvasto tesnilo, ki zagotavlja visoko stopnjo zrakotesnosti. Izdelava brun je avtomatizirana,
le gradnja zahteva veliko človeškega dela.
Brunarica iz strojno obdelanih brun, se imenuje tisti tip gradnje, kjer so stene objekta
sestavljene iz enotnih brun pravokotnega profila (strojno obdelana bruna). Brune so lahko
iz masivnega ali konstrukcijskega komprimiranega lesa. Pri uporabi konstrukcijskega
komprimiranega lesa, je komprimiran les dovolj suh, za takojšnjo uporabo na gradbišču,
brez kasnejših deformacij zaradi prisotnosti vlage. Najbolj tipičen spoj pri brunaricah, je
vogalni križni spoj, kjer so spoji z polovičnim odmikom, bruna pa v isti višini.
Montaža oken se lahko izvede s pomočjo slepega okvirja, ki je montiran na obe strani stene
z drsečim elementom. Vgradnja slepega okvirja je pomembna iz vidika kasnejšega povešanja
stene, kjer masa stene ne pritiska na sam okvir okna. Režo pri slepem okvirju je potrebno
zatesniti s toplotno izolacijo ter pokriti z okrasnim okvirjem. Okrasni okvir okoli oken,
brunaricam daje tipičen videz.
Uporaba strojno-montažnih sten pri brunaricah je iz estetskih in strokovnih vidikov
pomembna. Vodna- predvsem pa kanalizacijska inštalacija, kot tudi stenski kotel, priključki
za bojler se lahko vodijo le pri vgradnji takšnih sten. Pri brunaricah se je potrebno izogibati
izgradnje kopalnice ter stranišča v mansardah. Take rešitve le malokrat zadostujejo današnjim
pričakovanjem. Izgradnja inštalacij v mansardnih prostorih, zahteva veliko pozornosti. Za
vodovodne in plinske inštalacije se morajo izključno uporabiti fleksibilne cevi ter cevni
kompenzatorji.
Notranje stopnišče se lahko izvede na dva načina: en način je izgradnja samonosilne stopnice
s stranskim nosilnim elementom, ki se izvedejo z vzglobnimi spoji, ter povišano pohodno
ploskvijo. Povišana pohodna ploskev se mora izvesti, zaradi popuščanja lesa skozi leta. Po
določenih letih pohodna ploskev se prilagodi v linijo poda. Drug način izgradnje stopnišča,
je stopnišče s samostojno kovinsko konstrukcijo, kjer se stopnice prav tako položijo z zvišano
pohodno ploskvijo, ki se čez leta prilagodijo v linijo poda.
Masivne gradnje zahtevajo posebno pozornost glede zaščite lesa. Na zunanji strani so
prisotne padavine, temperaturna nihanja ter UV sevanje, medtem ko na notranji strani
pa vlaga ter neposredno stik vode v sanitarnih prostorih. Napake pri strojno-montažnih
delih imajo lahko tudi svoje posledice. Pred samo gradnjo, se mora les ustrezno zaščititi. Z
notranje strani je potrebna uporaba zaščite proti škodljivcem, ter ustrezna estetska glazura.
Zunanjo stran je potrebno zaščititi z uporabo zaščitnega paroprepustnega sloja, katerega je
potrebno časoma ponovno nanesti.
Content
18
Alternativne energetske rešitve
Obnovljivi viri energije so taki viri energije, ki so zaradi naravnih procesov vedno na voljo,
ali se ponovno proizvedejo (sončna energija, vetrna energija, vodna energija, biomasa, geotermalna energija, itd.). Pri uporabi teh naravnih virov človeštvo zadovolji svoje potrebe v
dani stopnji gospodarskega razvoja, in se kljub uporabi po naravni poti obnovijo. Za razliko
so fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin) neobnovljivi viri energije in njihova količina
je omejena. Onesnaževanje okolja in energetsko potratni način življena človeštva na dolgi
rok vodi v izčrpavanju naravnih virov, tako namesto fosilnih goriv se vedno bolj uporabljajo
alternativni viri energije. Uporaba fosilnih goriv je v omejenih količinah in v bližnji prihodnosti zaradi omejenih nizov niso sposobne doseči, da bi energetsko trajnostno gospodarstvo temeljilo na njem, zato pomeni uporaba obnovljivih virov energije rešitev, vodene na
podlagi okoljskih vidikov.
V tem smislu so lako viri energije:
Obnovljivi,
ne obnovlijvi,
izčrpni,
zmanjkovani viri energije
Ne izčrpni virei energije:
Količina ni omejena:
Vetrna energija,
sončna energija,
energija plimovanja,
geotermična energija
Omejena količina:
Zemljišča in pridelana biomasa
Izčrpna energija:
Ni obnovljiva:
fosilni viri energije: nafta, zemeljski plin, premog in derivati
Obnovljivi:
naravni gozdovi
Proizvodnja energije dan danes sloni v večini na izčrpnih in ne obnovljivih virov energije
pri proizvodnji električne energije in pri proizvodnji toplote za ogrevanje. Zato je izjemno
pomembno, da izkoriščamo take vire energije, ki niso izkoristljive in obnovljive; pridobljeno energijo od sonca, od vetra, od vode in od rastlin. Pri uporabi sodobnih tehnologij postanejo obnovljivi viri uporabljivi. Les, slamo in energetske ratline, kot so vrbe in slonovo
travo lahko zakurimo v elektrarnah, da proizvedejo elektriko in toploto. Gnoj, kmetijski in
živilski odpadki se lahko blikujejo v bioplin, katera se uporablja za proizvodnjo toplotne in
električne energije, pravtako za gorivo. Iz žitaric in sladkorne pese pridobimo z fermentacijo
bioetanol, katero lahko mešamo z bencinom ali uporabljamo kot gorivo.
Content
19
Uporaba obnovljivih virov energije v gospodinjstvu
Pri obnovljivih virov pridobljeno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, oziroma uporabo oprem, ki deluje na elektično energijo.
Možnosti uporabe obnovljivih virov energije pri družinski hiši, oziroma stanovanju:
koriščenje sončne energije, koriščenje geotermalne energije, koriščenje vodne energije,
koriščenje vetra, koriščenje biomase, proizvodnja in uporaba bioplina.
Uporaba sončne energije v družinskih hišah
Kljub temu, da sončno energijo poznamo in uporabljamo že tisočletja, ampak uporabo
sončne energije za ogrevanje in pridobivanje elektične energije lahko gledamo kot novo tehnologijo. Sončno energijo lahko uporabljamo neporedno in posredno. Neposredno uporabljamo za segrevanje toplotne energije, električno energijo pri mehanskem delu ali druge
namene. Absorbirana energija se lahko uporablja v obliki električne ali toplotne energije. O
posredni uporabi govorimo takrat, ko pridobljeno energijo shranimo in po določenem času
želimo uporabiti. Sončno energijo lahko izkoriščamo na dva načina. V enem primeru za zajetje sončne energijene rabimo posebno opremo, takrat govorimo o pasivnem izkoriščanju
sončne energije, v drugem primeru za zajetje in odvod sončne energije potrebujemo strojno
opremo, v tem primeru je izkoriščanje sončne energije aktivna.
Pasivna uporaba sončne energije
Prednosti pasivne uporabe sončne energije so v uporabi enostavnih rešitev brez investicijskih stroškov. Hiša ustreza pasivni uporabi najbolj, če izrabi vse različne danosti letnih
časov, zagotavlja tudi zaščito pred škodljivimi posledicami. Vredno je opomniti madžarske
vasi katere značilne so zgradbe z verando, ki ima na madžarsko podnebje ustrezno strukturo za zaščito pred dežjem in pretirano sončno svetlobo, ampak pozimi omogoča, da pride
sončna svetloba v zgradbo, hkrati ta ščiti strukturo objekta. Na žalost v zadnjih desetletjih
pri gradnji hiš niso upoštevali pasivno izrabo sončne energije, katere posledica je pri teh hišah, da je energijska količina pridobljena iz sončne energije manjša. Za izkoriščanje pasivne
sončne energije pri gradnji novih stavb je pomembno, da okna vgradimo na južno stran, kjer
pride največ sončne energije, tako lahko v kurilnem času z uporabo sončne energije varčujemo z ogrevalno energijo.
V kolikor pride ospredje hiše ali steklena terasa, veranda, vetrobran ali zimski vrt na južno
stran, temeljito prispeva k zmanjševanju stroškov ogrevanja. V tem primeru pomeni varčevanje toplote, da sonce segreje stekleno ospredje hiše in to še dodatno zmanjšuje izgubo toplote, zrak v steklenem ospredju oz. zimskem vrtu lahko uporabljamo za povečanje temperature v hiši. Osnovna vloga pasivne uporabe sončne energije je v času pomanjkanja energije
je zagotavljanje sončne energije, zato grelec sistema za dimenzioniranje pasivne proizvodnje
toplote ni mogoče upoštevati. In tako investicijski stroški ne, ampak imamo pri ogrevanju
pomembne prihranke stroškov. Učinkovitost pasivne uporabe sončne energije je 15-30%.
Content
20
Aktivna uporaba sončne energije
Možnosti, ki jih daje sončna energija je smiselno izkoristiti tako, da uporabljamo sončno
energijo z aktivnimi uporabniki, ki so izdelane za zajem, shranjevanje in uporabo sončne
energije. Za uporabo neposredne sončne energije preko aktivnega sistema je najpomembnejši element zbiralnik sončne energije sončni kolektor, ki absorbira sončne žarke in pridobljeno toploto pošlje dalje. V tradicionalnih gospodinjstvih prav zaradi tega za pripravo
tople vode, za povečanje toplote in ogrevanje kopališča je uporaba sončnega kolektorja priporočljiva. Sončni kolketor je lahko ravni in vakuumska cev.
Ravni sončni kolektor
Površina ravnega kolektorja je pokrita z ravnim kaljenim steklom. Pri delovanju toplotna
požiralna površina (absorber) toplotne žarke, ki pridejo od sonca požre in preda energijo
tekočini proti zmrzovanju ali vodi preko bakrenih cevi.
Vakuumski cevni sončni kolektorji
V strukturi vakuumskih cevi vakuum popravlja izolacijo kolektorja, tako lahko iz prav toliko
sončne svetlobe lahko proizvedemo več energije. Absorbirana sončna energija iz kolektorja
se lahko uporablja tudi za pripravo tople vode. V kolikor toplotno energijo prek izmenjalca
toplote v ogrevalni sistem stanovanja, z uporabo sončne energije lahko zmanjšamo stroške
toplotne energije. Na relativno visoke investicijske stroške predelave vendar šibki in spremenljivi zimski sončni žarki vplivajo. Običajna učinkovitost sončnih kolektorjevje 30-70%.
Sanitarne tople vode generacije sistemov
Priprava uporabne tople vode preko sistema sončne energije je ekonomsko izvedljivo. Potrebna energija za izdelavo uporabne tople vode za potrebo štiričlanske družine je prib. 5000
kWh na leto. Z 4-6 m2 površine kolektorjev lahko to količino energije okoli 70% prihranimo.
Sistem uporabne toplotne vode je lahko eno-krožni in dvokrožni. V primeru eno-krožnega
sistema v kolektorjih neposredno kroži ogrevalna uporabna voda. Prednost sistema je preprostost, slabost je v omejeni uporabi v času ne zmrzovanja, pa tudi odlaganje vodnega kamna v kolektorjih, in njegovo tveganje. V primeru dvokrožnega sistema je kolektorski krog
ločeni krog od uporabnega vodnega kroga, v katerem kroži primerna količina tekočine proti
zmrzovanju. Segrevanje uporabne tople vode se zgodi v izmenjevalcu toplote. Ti sistemi
se lahko varno uporabljajo v celotnem letu. Prednost dvokrožnega sistema je visoka letna
proizvodnja energije, zanesljiv, odlagalen, vodni kamen odstranjevalni obrat, medtem ko je
slabost zaradi izmenjevalca toplote večji investicijski stroški.
Ogrevalni sistemi v stavbah
Skoraj polovico tradicionalno proizvedene energije uporabljamo za ogrevanje prostora. V
predhodnem obdobju, kadar je hladno vreme kljub sončnemu vremenu, je vloga sončne
energije pri ogrevanju stavb bistvenega pomena. Zimska sončna energija je zelo dobro uporabni dodatek k ogrevanju prostora. V času kratkotrajnih temperaturnih nihanj ni potrebno
vklopiti klasične ogrevalne sisteme, in tako se prihrani velika količina energije, ki bi bila
potrebna za ogrevanje.
Content
21
Tekočinski sistemi
Dodatni solarni ogrevalni sistemi za ogrevanje stavb, če ogrevalni sistem deluje s toplo vodo,
se ne razlikuje bistveno od sistemov za pripravo tople vode. Solarna oprema z 300 m2 površine kolektorja in 3 m3 rezervoarjem za enostavno hišo pomeni letno 8500-9000 kWh prihranjene toplotne energije. Z 24-urno zalogovniško opremo lahko prihranimo 45-50% potrebe
po energiji za ogrevanje.
Zračni sistemi
Sončna energija za ogrevanje ni namenjena samo za tekočinske toplotne nosilnike. Največja
prednost zračnega sistema je, da ni korozijskih težav, pomanjkljivost, da večji zbiralnik z
večjimi investicijskimi stroški hodi.
Sistemi za oskrbo ogrevanja v kopališčih
Sistemi za oskrbo segrevanja vode v plavalnih bazenih delujejo zelo učinkovito, saj se uporaba bazena sovpada z obdobjem v katerem dobimo največ sončne energije. Ker je zunanja
temperatura takrat blizu povprečja temperature kolektorja imajo največjo uporabno stopnjo
nepokriti kolektorji. Na podlagi tega in ob upoštevanju investicijskih stroškov je najboljše za
ogrevanje plavalne vode uporabljati nepokrite kolektorje.
Sončni štedilniki
Uporaba energije sončnih žarkov je znatna na dveh področjih: energija nazaj udarjeni in
absorbirani žarkov je lahko uporabna. Z zbrano energijo nazaj udarjenih žarkov lahko uporabljamo kot sončni štedilnik. Sončni štedilnik lahko uporabljamo glede na svojo velikost in
na vpadnost žarkov za kuhanje, peko. Na sončnem štedilniku opravljene meritve kažejo, da
je učinkovitost okoli 40-45%. To pomeni, da je štedilnik pri moči 1000 W/m2 učinek 400-450
W.
Skupnosti toplote sistema za shranjevanje
Uporaba sončne energije za posameznika pomeni veliko višje stroške, kot skupna uporaba.
Uporaba sistema sončne energije je učinkovitejša v manjših skupnosti z kombinacijo posameznega ogrevanja in centralnim kotlom hitro povračljiva in poceni ogrevalna rešitev primerna za novo zgrajene stanovanjske parke. Cena običajnih energentov naj bi se še v nadaljnje povečali, zaradi katere se širi aktivna uporaba sončne energije z nizkimi tekočimi stroški
in kljub precejšnih investicijskih stroškov. Stroški izvedbe-investicije so se za malo povečale,
tekoči stroški so pa glede na tradicionalno električno energijo, zemeljski plin, uporabnike
daljnovodnega sistema zanemarljive. Površine sončnih kolektorjev se morajo prilagajati danemu gospodinjstvu za potrebe tople vode in ogrevanja, to zagotavlja optimalen rezultat,
in najvišji možen energijski izkoristek. Uporaba sončne energije kot dodatek k ogrevanju
prihranimo 30% kurilnega materiala v zimskih mesecih.
Uporaba geotermalne energije v družinskih hišah
Pod Madžarsko se najde 30.00 MTW toplotne energije, in s tem smo na svetu drugi z največjo količino geotermalne energije. Izmed obnovljivih virov sončna in vetrna energija za splošno dobavo energije ne more postati, zaradi pomanjkanja, za hidroelektrarno so potrebne
naravne danosti, vendar danosti naše dežele glede geotermalne (temperatura tal) so odlične.
Geotermalna energija izhaja iz magme in zemeljska skorja ga posreduje na površino, glede
na sončno energijo je neomejena, ne izrabljiva, ampak nasprotno ne prihaja po periodah,
ampak stalna, relativno po ceni jo lahko pridobimo in ne onesnažuje zraka.
Content
22
Od zemeljske površine proti zemeljski sredini na vsaki 1 km se temperatura povprečno dvigne za 30 °C, vendar pa je na nekaterih področjih je dvig temperature večji, kot doma, kjer
je zemeljska skorja tanjša od povprečja, tako da so geotermalne razmere zelo ugodne. Iz
Zemeljske notranjosti navzven usmerjeni toplotni tok ima vrednost 90-100 mW/m2, kar je
približno dvakratna od celinskega povprečja. Glede na zgoraj omenjene termične danosti
pri nas v globini 1000 m plastna temperatura doseže, celo preseže 60°C.
Pri nas geotermalno energijo predstavlja termalna voda, od katere je mogoče opaziti naslednje: Pridobivanje toplote je v večini na nizki tehnični ravni, učinkovitost je manjša, uporabna toplotna stopnica je max 30-35 stopinj. Geotermalna proizvodnja električne energije ni.
Geotermalna energija ni alternativna, ampak aditivni vir energije, katera z uporabo drugih
virov energije skupaj druge koristno uporabljan. Geotermalna energija je neizčrpna, ampak
v naši državi so skoncentrirane le v nekaterih krajih, lokalni vir energije. Relativno nizka
energijska raven in temperaturni vir energije.
Zahteva za 70-90°C tople vode za ogrevanje stanovanj in priprava tople vode lahko zadovoljimo z vodnjaki prek daljnovodov. Ker je zemeljski plin vedno dražji, vredno premisleka
je, da bi se preklopili na geotermalno proizvodnjo toplote. Primerna je za srednje in male
temperaturne ogrevalne sisteme v stavbah (talno ogrevanje, zračno ogrevanje), ker pri teh
je topla voda dobro uporabna.
Posebne ogrevalne metode toplotne črpalke
Pri uporabi geotermalne energije za stavbe najbolj uporabljamo toplotno črpalko za pripravo tople vode, ogrevanje stavbe, ogrevanje vode v bazenih. Nizko zimsko okoljsko temperaturo položene sonde lahko dvignemo na večjo stopinjo z kompresorjem, kar lahko izkoristimo pri ogrevanju z nižjo temperaturo (npr. talno, stensko, stropno ogrevanje). Praktični
postopek, da različne alternativne energije uporabimo v kombinaciji, kot sončni kolektor in
toplotna črpalka. V tem primeru, dokler sončni kolektor proizvede zadosti toplote, takrat
toplotna črpalka deluje z nižjo močjo, ko topla voda, ki je shranjena v zalogovniku začenja
pomanjkati potem pomaga toplotna črpalka sončnemu kolektorju, ali izmenja. Glede na vir
toplote so lahko toplotne črpalke naslednje:
Sistem zemeljskega kolektora
V primeru sistema zemeljskega kolektora položijo 1-2 metrov globoko več sto metrov dolgo
posebno trdo bakreno cev s PVC jakno ali polietilenske cevi. Cevi globše kot dva metra globoko ni smiselno položiti, ker zagotovo ne sprejema zemeljsko toploto, temveč iz sončnih
žarkov –blizu površja- izkorišča toploto. Ampak ta temperatura še ne zadostuje za ogrevanje
stavb, zato moramo temperaturo povečati z toplotno črpalko. Pomanjkljivost, da moramo
veliko površino (od ogrevalne toplote 2-3krat) načeti zaradi položitve cevi, zato se najbolj
priporoča pri gradnji novih stavb. Z uporabo sistema lahko pridobimo 20-30 W energije po
kvadratnem metru.
Sistem podzemne sonde
V primeru sistema podzemne sodne vrtajo v tla navpično pribl. 15 cm premera, 50-200 metrov dolgo luknjo, nato v to luknjo položijo sondo v oblike U, v kateri kroži hladilno sredstvo.
Content
23
Masivni absorbni sistemi
Pod tlemi ali nad tlemi v betonski ali opečni steni, v betonskih ploščah ali v posebej zgrajenih podpornih stenah, se postavi v stropnih betonskih površinah s plastično tuljavo. Princip delovanja je podoben delovanju talnih kolktorjev. Beton dobro prevaja toploto, masa
je primerna za shranjevanje toplote, poleg tega pomaga pri prevzemu toplote iz zraka,
zemlje,meteorne vode, in neposredno lahko koristi sončno svetlobo.
Sistem podtalnica
Iz vodnjaka podtalnice s potopno črpalko pridobljeni vodni odvzamemo toploto, nato vodo
ali v en drug vodnjak ali v površinsko vodo (potok, jezero, reka) speljemo, ali odteče preko
drenažne cevi, ki je položena v zemljo. Temperatura podtalnice je konstantna in zaradi dobre toplotne prevodnosti je idealen vir toplote.
Zračni sistem
Zunanji zrak se s pomočjo ventilatorja dovaja, ki ohladi toplotno črpalko. Pomanjkljivost je,
da temperatura zraka ni konstantna, tako je učinkovitost sistema spremenljiva. Oskrbljen s
centralnim prezračevalnim sistem, v primeru izolirane hiše, se uporabljen zrak za izpušni
izstop lahko uporablja tudi kot vir toplote, z ene strani za segrevanje dovodnega zraka ali za
pomoč ogrevalnega sistema.
Možnosti uporabe toplotnih črpalk
Primernost toplotne črpalke za ogrevanje lahko ugotovimo tako, da preverimo, kolikšen
je delež prejete in oddane energije. Pri presoji nam pomaga grelno število. Grelno število
je število, ki nam pokaže, koliko je oddane energije v primerjavi s sprejeto. Grelno število
je v prvi vrsti odvisno od vira toplote (medija) ter temperature predtoka. Z zmanjšanjem
temperature za 1°C, dosežemo zmanjšanje električne energije za 2,5%. Uporaba toplotne
črpalke voda-voda je ena izmed najprimernejših, kajti v celotnem letu nam je na razpolago,
temperatura pa je dokaj konstantna. V kolikor se ogreva samo s talnim ogrevanjem, je 35°
C predtoka dovolj za ogrevanje. V tem primeru se še lahko uporablja temperatura predtoka
55°C. Postavitev toplotne črpalke zrak-voda je zelo enostavna, v obdobju ogrevanja
(pozimi) je pa grelno število zelo nizko. Uporaba teh pride v poštev v takšnih zgradbah,
kjer je temperatura predtoka do 35°C. Če potrebujemo višjo temperaturo, je potrebna
uporaba alternativnega vira toplote. Uporaba toplotne črpalke zemlja-voda je primerna pri
ogrevanjih, kjer temperatura predtoka ne preseže 45°C.
Izkoristek sistemov ogrevanja
Izkoristek sistemov ogrevanja je izraženo s številom, ki nam prikaže kolikšen delež vložene
energije se koristno uporabi. Pri klasičnih sistemih se to imenuje izkoristek, ki teoretično ne
more preseči 100%.
Izkoristek toplotne črpalke z vidika vložene električne energije je večkraten v primerjavi z
oddano toplotno, kar pomeni, da ta preseže 100%. Kompresor moči 1kW napajan z električno
energijo, proizvede 3-4, v najboljšem primeru celo 7 kW toplotne moči oz. energije. Izkoristek
toplotne črpalke je odvisen od temperature okoliškega medija ter temperature predtoka.
Čim manjša je ta razlika, tem večji je izkoristek toplotne črpalke. Še pri zunanji temperaturi
zraka -5° se iz 1kW moči lahko proizvede 2-3 kW toplotne energije. Na učinkovitost toplotne
črpalke zemlja-zrak največ vpliva sama kakovost in vrsta zemlje.
Content
24
Sedanje izkušnje kažejo, da je ilovnata zemlja z visokim nivojem podtalnice izvrstna za
uporabo toplotne črpalke, medtem ko peščena zemlja za ta namen ni primerna. Proizveden
maksimalni predtok pri toplotnih črpalkah je 55 °C, pri črpalkah, polnjenih s propanom, pa
celo 65°C. Če je potrebna tudi sanitarna topla voda, se mora vgraditi primerno dimenzioniran
zalogovnik, pri katerem je takrat predtok vedno nižji.
Zaradi omejitve višine temperature je toplotno črpalko najbolj primerno priključiti na talno
ali stensko ogrevanje. Pri obstoječih ogrevalnih sistemih z radiatorji se uporaba toplotnih
črpalk lahko izvede, če se število ali površina radiatorjev poveča, ali če se uporabi dodatni vir
ogrevanja. Stroški upravljanja sistema s toplotno črpalko so cenejši, kot uporaba zemeljskega
plina, amortizacijska doba zaradi visokih stroškov investicije pa je dolga. Upravljanje toplotne
črpalke je gospodarsko upravičeno ter ekološko.
Možnosti izkoriščanja energije voda
Vodna energija je s pomočjo vode posredovana oblika kinetična energija vode. Reke pridobijo energijo iz sonca in vetra. Stalno površinsko valovanje morja ter globinski tokovi so
nosilci znatne energije. Pridobivanje energije iz voda je povezano z visokimi investicijami,
zato je smiselno samo v industrijskih razsežnostih.
Možnosti izkoriščanja energije vetra
Veter je nosilec goste in uporabne energije, če je njegova hitrost v optimalnem območju
delovanja vetrnih strojev, to je 4-14 m/s. Energijo vetra lahko s pomočjo generatorjev pretvorimo v električno energijo, ali uporabimo neposredno, npr. za mletje ali črpanje vode.
Uporaba biomase za namen proizvodnje toplote
Podnebne in kmetijske razmere v Vzhodni Evropi dajejo izjemen potencial za proizvodnjo
biomase za široko uporabo. Največjo možnost v prihodnosti med obnovljivimi viri energije
na Madžarskem daje biomasa. V nasprotju z energijo sonca in vetra se lahko biomasa prevaža, skladišči ter tako zagotavlja kontinuirano dobavo energije ter ne nazadnje je njena uporaba univerzalna. Najpomembnejši vir biomase je pridelava rastlin, živinoreja, prehrambna
industrija, komunalni in industrijski odpadki, iz katerih je z različnimi tehnologijami možno
proizvesti toplotno, električno energijo ali gorivo. Biomasa je danes poleg premoga, nafte in
zemeljskega plina na četrtem mestu. Biomasa daje v svetovnem merilu 14%, v razvitih državah sveta pa celo s 35% energije.
Energija iz biomase se lahko uporablja neposredno z zgorevanjem (s predpripravo ali brez),
s kemijsko pretvorbo kot gorljivi plin ali kot tekoče gorivo, s fermentiranjem v alkohol kot
gorivo, z estriranjem rastlinskih olj pa kot biodizel, bioplin.
Možnosti uporabe biomase
Na Madžarskem je količina obnovljive rastlinske biomase izražene v suhi snovi cca. 60 mio
ton. Za energetske namene bi se lahko uporabilo 6-8 mio ton organske biomase, trenutno pa
se niti 10% tega ne uporablja za namene ogrevanja. V gozdarstvu je neto posek dreves 41%
za namen ogrevanja ter 59% za industrijske namene. Pri predelavi industrijskega lesa v veliki
meri nastane odpad, katerega ponovno lahko uporabimo za energetske namene.
Content
25
Žagovina in lubje se po sušenju lahko briketira. Uporaba biogoriv za ogrevanje se redko
uporablja v svoji prvotni obliki. Biogoriva potrebujejo določene predpriprave, kot so: rezanje, drobljenje in stiskanje (baliranje, stiskanje pogače, peletiranje).
Poznamo dve glavni obliki biomasnih stiskanic.
Peleti: Iz kmetijskih in gozdarskih snovi pripravljene s stiskanjem na 3-25 mm se imenuje
peletiranje. Za uporabo ogrevanja se uporablja z večjo gostoto ter premera 10-25 mm.
Biobriketi: Proizvajajo se iz kmetijskih in gozdarskih odpadkov v premeru 50 mm ali več,
okrogle, štiri- ali večoglate oblike.
Biobriketi so, gledano na specifično kurilno vrednost, cenejše gorivo za uporabo v kotlih ali
kaminih, kot premog in lesena polena.
Glavne značilnosti biopeletov oz. peletov je velika gostota in stisnjenost (1-1,3 g/ cm3) ter
nizka vlažnost, ki pozitivno vpliva na zgorevanje.
Pozitivne lastnosti: Kurilna vrednost je skoraj ista kot pri rjavem premogu, je pa čistejša
oblika goriva. Vsebnost pepela je, v primerjavi s premogom, ki ima 15-25%, 1,5-8%. Pepel se
lahko uporabi pri izboljšanju prsti. Ker je kurilna vrednost biobriketov večja od kurilne vrednosti lesnih polen, je pri uporabi potrebna večja pozornost. Zaradi večje gostote ima 50%
večjo kurilno vrednost (v primerjavi z lesnimi poleni 2-3), zato za doseganje enake toplote
potrebujemo manjšo količino goriva. Kurišče se ne sme v celoti napolniti, kajti pri zgorevanju se velikost biobriketov spreminja.
Content
26
Arhitekturne rešitve in energetska
učinkovitost
Bistvo energetsko učinkovitih hiš je v tem, da so sposobne čim bolj intenzivno izkoristiti
energijo sončnih žarkov. Usmerjenost nove hiše se mora izbrati tako, da bo čim več
sončnih žarkov sevalo skozi okna. Visoka drevesa ter sosednji objekti negativno vplivajo na
solarne pridobitke. Pri južno orientiranem objektu brez senčenja, je enostavneje zadostiti
energetskim pogojem. Danes se pri pripravi zazidalnih načrtov v naseljih trudijo za pravilno
lego objektov, ki pa se zaradi že obstoječih ulic težko izvedejo.
Pri analizi županij, pokrajin se je glede možnosti izkoriščanja sončne energije izkazalo, da
je razlika glede izkoriščanja majhna, cca. 10%, kar pomeni da ni takšne pokrajine, kjer se
ne bi dalo energijsko osveščeno graditi. Pri varčnih hišah se mnogokrat srečamo z uporabo
fotovoltaičnih modulov ali sončnih kolektorjev. Na slabo orientirano streho seva 10-15%
manj energije kot na optimalno. Izpad te moči se lahko kompenzira z povečanjem površine.
Pri montaži fotovoltaičnih modulov in sončnih kolektorjev se ne izplača investicija v razne
konstrukcije, s katerimi lahko spreminjamo naklone modulov ali kolektorjev. Povečanje
izkoristka z takšnimi konstrukcijami ne prinese pravega donosa, ker se pojavijo težave tako
pri gradbeni konstrukciji, kot pri statiki.
Pri energijsko ozaveščeni gradnji objekta, se moramo truditi na minimalizacijo toplotnih
izgub. Toplotne izgube nastanejo na zunanji površini stavbe. V primeru, da se te zmanjšajo,
se zmanjša tudi toplotna izguba. Pri kompleksnih objektih, z večjimi zunanjimi površinami,
se površine lahko podvojijo, kar pomeni dvojno površino toplotnih izgub. Povečane
toplotne izgube lahko zmanjšamo z vgradnjo debelejše izolacije. Solarni pridobitki imajo
poleg toplotnih izgub tudi pomembno vlogo pri gradnji energijsko osveščenega objekta.
Zato morajo biti proti soncu „odprti”, na severno stran zaprti.
Proti južni strani morajo biti zidovi visoki, z velikimi steklenimi površinami, medtem ko na
„zadnji” strani ni oken oziroma so samo majhne odprtine. Na severni strani je streha tudi bolj
zaprta, lahko sega celo do tal. Iz porazdelitve mase zgradbe se na južni strani vgradijo velike
steklene površine, kamor spadajo tudi bolj prostorne sobe. Na nasprotni strani so vgrajena
manjše steklene površine ter posledično tudi manjši prostori. Ker je južni solarni pridobitek
najpomembnejši, na južno stran gledajo dnevne in bivalne sobe, shramba, kopalnica, WC
pa na severni strani. Ta način oblikovanja prostorov je ugoden zaradi enakomerne oddaje
temperature iz prednostnih prostorov proti drugotnim prostorom. Prostori, ki so na severni
strani delujejo v tem primeru kot pufer cona, ki pozitivno vpliva na energetsko ravnotežje
objekta. Pomembno je še, da prostori s severne in južne strani nimajo direktne povezave
med sabo, torej jih ne ločijo samo vrata. Pri načrtovanju takšnih objektov je pomembno, da
se odločimo kje in kateri prostor nameravamo ogrevati.
Dejstvo je, da iz vidika toplotne tehnike med modernimi lesenimi in klasičnimi opečnimi
zgradbami ni bistvenih razlik, kar obenem pomeni, da pri obeh obstaja problem glede
previsokih poletnih temperatur. Ne glede na prej zapisane probleme obstaja kup pozitivnih
značilnosti modernih lesenih gradenj. Zaradi manjše debeline zidu je izkoriščenost prostorov
večja pri boljši toplotni izoliranosti zidu.
Content
27
Varčne hiše so najpogosteje narejene z leseno konstrukcijo ravno zato, ker je pomembna
debelina zunanjih sten oz. izkoriščenost prostorov. Toplotno izolacijske vrednosti, kot jih
imajo moderne lesene gradnje, je pri opečni gradnji mogoče doseči le z debelinami zidov
50-80 cm, kar pa močno zmanjša uporabno površino.
Največkrat se zunanja trda toplotna izolacija omeče, v primerih ko ometa ni, pa se pred
izolacijo montira obložna plošča. Obloga ki se montira ali zazida, je lahko tudi opeka.
Za izdelavo energetsko učinkovite konstrukcije stene je najboljše, če se gradi z lahko
konstrukcijo. Pri lahkih konstrukcijah se srečujemo z konstrukcijami kot so klasična steberskelet konstrukcija, okvirna konstrukcija, masivna konstrukcija ali konstrukcija iz plošč.
Sončni svetloba pride v stanovanje skozi okna in tu nastopi tudi ravnovesje med izgubami
toplote in solarnimi pridobitki. Izolacija oken je relativno slaba, zato nastanejo kar velike
toplotne izgube okoli njih. Okno je kompleksna konstrukcija, sestavljena je iz okvirja, stekla,
zapiralnega mehanizma, itd. Pri oknih je ena najpomembnejših značilnosti zagotavljanje
zrakotesnosti, kar zagotavljajo tesnila. Steklo je lahko 2 ali 3 slojno, polnjeno s kriptonom,
ter nizkoemisijskim nanosom. Pomembno je, da okvir vsebuje tudi toplotno zaščito. Za
zagotavljanje najboljše toplotne izolacije zidu, se okna vgradijo v linijo fasade, v cono toplotne
izolacije. To predstavlja velik izziv is statičnega vidika ter vidika zagotavljanja zrakotesnosti.
Ker imata zid in okno različne toplotnotehnične karakteristike, ni vseeno, kakšno razmerje
je med njimi.
Pri dobro izoliranem objektu, z južno lego in velikimi površinami oken je potrebno biti pazljiv
pri zagotavljanju ustreznih senčil. Ena najenostavnejših rešitev za ta namen, je montaža
zunanjih senčil. V poletnem času je najboljša uporaba zunanjih fiksnih senčil, kot so police,
balkoni, itd., ki v zimskih časih poslabšajo energetsko bilanco objekta. Rešitev predstavljajo
premična zunanja senčila.
Enote stavbnega strojništva so nepogrešljivi deli objekta. Uporaba umetnega prezračevanja,
pri katerem se vpihovani zrak v prostore predgreje preko zemeljskega kolektorja, je le prvi
korak pri zmanjšanju porabe energije. Truditi se moramo, da pri ogrevanju uporabljamo
tudi obnovljiv vir energije. Sončni kolektorji se lahko uporabijo za segrevanje sanitarne
tople vode ter v zimskem času pri toplozračnem ogrevanju. Toplotna črpalka lahko deluje
namesto sončnih kolektorjev. Toplotna črpalka z geosondo uporablja stalni medij iz zemlje,
ki je bolj zanesljiv od sončnih kolektorjev. Za ogrevanje energijsko osveščene gradnje objekta
pa je najbolj pomembno sonce. Na zimske kurilne dni v veliki meri vpliva intenziteta Sonca.
Dobra odločitev glede ogrevanja je lahko tudi uporaba biomasnega, ali peletnega kotla.
Vsak sistem seveda mora biti v sozvočju z ogrevanjem, pripravo sanitarne tople vode ter
prezračevanjem.
Content
28
Predstavitev razvojnih možnosti
Železna županija in županija Zala ter Pomurje imajo na področju ljudskega stavbarstva nadvse pomembne spomenike. Podeželski človek je svoje bivališče vedno postavljal tako, da je
upošteval značilnosti določenega območja. Gradil je iz lokalnih gradbenih materialov – les,
trstika in glina, ki so bili pravzaprav povsod prisotni. Zaščito pred močnim poletnim soncem so zagotavljali široki napušči in debele stene. Pozimi so ga pred mrazom ščitili osrednja
peč in majhna okenca s špaletami.
Novi gradbeni materiali in najmodernejše strojne inštalacije ponujajo dobre možnosti, da
je današnja zgradba moderna, energetsko varčna in ohranja dediščino. Mnogi so se bali, da
bo pojav sončnih kolektorjev na strehah uničil tradicionalno podobo zgradbe. Predstavljene
zgradbe pa so dokaz, da kolektor ali dimnik predstavlja v rokah dobrega projektanta nov,
zanimiv element, ki ni dodatek, ampak sestavni del zgradbe.
Tudi prostor za inštalacije in sami elementi sodobne strojne inštalacije niso nerešljiv problem. Edina stvar, na katero je treba biti veliko bolj pozoren je, da inštalacije zahtevajo poseben prostor. V vaškem okolju, kjer so k zgradbam vedno pripadale tudi gospodarske funkcije, to lahko pomeni organsko povezavo s tradicijo.
Kurjava na pelete ali uporaba geotermičnih energij zahteva dandanes takšne inštalacijske
rešitve, ki se lahko organsko vključijo v skupino tradicionalnih objektov. Močno se je spremenil način življenja ljudi, drugače uporabljamo tudi svoje stanovanjske površine, a na vse
te izzive lahko odgovorimo s premišljenim in dobrim projektiranjem.
Za uporabo obnovljivih virov energije in na postavitev naknadne toplotne izolacije je – tudi
v primeru zaščitenih stavb – z vidika stavbarstva mogoče dati dobro rešitev. Pomembno
pa je, da naročniki gradnje in projektanti v čim širšem krogu poznajo možnosti. Poznamo
gradbene materiale, konstrukcijske in inštalacijske rešitve. Pri tem nam je v pomoč, če na
določenem območju srečamo primere, ki dokazujejo, da se sodobni in tradicionalni pojmi
ne izključujejo ter da se v primeru dobrega projektiranja lahko medsebojno krepijo.
Content
29
Železni županiji
Gór
Szombathely
Vas megye
Pinkamindszent
Szentgotthárd
Kétvölgy
Ivanovci
G. Radgona
Brezovci
Lokavci
Tisina
Krizevci
Zerovinci
Zalaegerszeg
Cserszegtomaj
Grad/Radovci
Cikecka vas
Martjanci
Pomurje
Ljutomer
Dobrovnik
Zalaköszvényes
Balatongyörök
Szentkozmadombja
Zalakaros
Újudvar
Zala megye
Content
30
Szentgotthárd
U. Nagy Gábor
Opis objekta:
Ta dvoetažna stanovanjska hiša se nahaja
v Monoštru, v neposredni bližini avstrijske
oziroma slovenske meje, v jugozahodnem
kotičku Železne županije. Zgradba je
pravi primer za to, kako se z ustrezno
izbiro gradbenega materiala lahko sezida
zgradba sodobnih oblik, ki se v vsem
prilega v primestno okolje z veliko drevesi.
Vendar pa se dvojnost sodobnosti in
tradicionalnosti ne kaže le v obliki, ampak
tudi pri razporeditvi prostorov. S pravilno
izbiro lege in zasenčenjem se poleg uporabe
tradicionalne lončene peči izkoriščajo tudi
vse prednosti pasivne sončne energije.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša
Lokacija: Szentgotthárd, Železni županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2007
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 58,78 m2
Zunanji zid/stena:
220 mm obloge, 250 mm lesene deske, 50
mm mineralne volne, 30/50 mm lesena
konstrukcija, paropropustna folija, 140 mm
opeke zidane ali 220 mm obloge
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
pokrijemo s hladno: 10 mm keramika,
Content
Szentgotthárd
31
15 mm izravnalni AB plošča, 60 mm estrih,
hidraizolacija, 70 mm mineralne volne,
10 mm peska, hidraizolacija, 220 mm AB
plošča, 200 mm utrjeno nasutje
vroče pločnik: 22 mm borov les parket,
100x50 mm lesene deske, 70 mm mineralne
volne, 10 mm peska, hidraizolacija, 220 mm
AB plošča, 200 mm trjeno nasutje
Streha:
trapezoidni ohišje, podlogo, 25 mm
leseni deske, 50 mm reže zrak, 2x100 mm
mineralne volne, paroproustna folija, 25 mm
lesene deske, 150x150 mm žarek, 200x200
mm držijo
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev: izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: stove
Tople vode: električni
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 141 kWh/m2a
Primarni energiji: 217 kWh/m2a
Avtor: Content
Gábor U. Nagy
Szentgotthárd
32
Szombathely
U. Nagy-Novák
Opis objekta:
Novozgrajena hiša z rustikalno kamnito
oblogo stoji na pobočju hriba, in čeprav se
zdi pritlična, je z dvoriščne strani videti, da
je v resnici dvoetažna. Hiša, ki v oblikovanju
in projektni rešitvi kaže arhitekturne rešitve
moderne dobe, se s sprednje, cestne strani,
odlično vklaplja v predmestno, z drevesi
obdano okolje, kjer se nahaja.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M
Lokacija: Szombathely, Železni županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Szombathely leži v zahodnem delu Železne
županije, 15 km od avstrijske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
(Dénes Alpár)
Leto izgradnje: 2003
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 75 m2
Zunanji zid/stena:
10mm omet, 440 mm opeka, 120+10 mm
kamen – U=0,38W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne:
AB plošča, izolacija
Talna plošča/strop nad kletjo:
22 mm parket, 70 mm AB talna plošča,
hidroizolacija, 100 mm izolacija, hidroizolacija, 220 mm AB plošča, 200 mm
gramozni tampon
Content
Szombathely
33
Streha:
20 mm trstika, 25 mm deske, parna ovira,
100 mm lesena konstrukcija, 2x100 mm
mineralna volna izolacija, 100 mm zračno
režo, 25 mm deske, 1 plast shim, 1 plast
krovstvo
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
Prezračevanje:naravno
Ogrevanje: mešano/zgorevanja
biomase
Tople vode: električni/biomase
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 105 kWh/m2a
Primarni energiji: 185 kWh/m2a
Avtor: Gábor U. Nagy
Orsolya Novák
Content
Szombathely
34
Kétvölgy
U. Nagy Gábor
Opis objekta:
Novozgrajena hiša v obliki črke L spominja
na obliko tradicionalnih stavb v zaselkih na
območju Narodnega parka Őrség. Z notranje
strani so stene obdelane, z zunanje strani pa
so vidne čvrste opeke z lesenim ogrodjem,
kar kaže na stavbarstvo starodavnih časov.
Ta občutek povečuje rešitev kurjave na drva
v lončeni peči. Zaradi oblike in barve se hiša
imenitno vklaplja v vaško okolje oziroma
okolje zaselkov.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša
Lokacija: Kétvölgy,
Madžarska
Železni
županiji,
Kraj poravnave:
Verica leži v bližini madžarsko-slovenskoavstrijske tromeje, na območju Narodnega
parka Őrség, 10 km od Monoštra.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje:2002
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 89,28 m2
Zunanji zid/stena:
22 mm obloge, parna ovira, 50 mm lesena
konstrukcija, 30+50 mm mineralna volna
izolacija, 140 mm opeka
Kletne stene,talne obloge, stropne:
AB plošča, izolacija
Talna plošča/strop nad kletjo:
22 mm parket, 100/50 mm deske, 50/50 mm
letev, 70 mm kamena volna izolacija, 10 mm
pesek, 1 plast parna ovira, 100 mm AB talna
Content
Kétvölgy
35
plošča, 150 mm gramozni tampon, tal
Streha:
22 mm obloge, parna ovira, 100 mm
lesena konstrukcija, 100 mm kamena volna izolacija, 50+20 mm zračno režo, 1
plast parpropustna folija, 50 mm letev in
kontraletev,
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir:
masivni les smreka
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: stove
Tople vode: električni
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
les za ogrevanje, energetska sanacija
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 138 kWh/m2a
Primarni energiji: 205 kWh/m2a
Avtor: Content
Gábor U. Nagy
Kétvölgy
36
Szombathely
Szalai-Tomisa
Opis objekta:
Zgradba stoji v novem zunanjem, v celoti
še nepozidanem predelu mesta. Pri
projektiranju je pomembno vlogo dobila
zahteva, da bi imela zgradba nizko porabo
energije, hkrati pa njena izvedba ne bi
bila predraga. Zato je bil v zgradbi izdelan
ogrevalni sistem, ki je primeren tudi za
ogrevanje z biomaso, to pa dopolnjuje
kamin. Za čim učinkovitejšo rabo sončne
energije so na stavbo postavili sončni
kolektor, hkrati pa so tudi skrbno upoštevali
lego hiše glede strani neba.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M
Lokacija: Szombathely, Železni županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Szombathely leži v zahodnem delu Železne
županije, 15 km od avstrijske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
(Tamás Zsugonits)
Leto izgradnje:2008
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 87,2 m2
Zunanji zid/stena:
12 mm mavčna plošča, 40mm letev (zračno
režo), 1 plast aluminijasto folijo, 15 mm
OSB, 140 mm lesena konstrukcija, 140 mm
izolacija, 15 mm OSB, 40 mm DRYVIT
omet
Kletne stene,talne obloge, stropne:
15 mm keramika, aljzat, 60 mm AB talna
plošča, hidroizolacija, 70 mm izolacija, 1
Content
Szombathely
37
plast bitumenes hidroizolacija, 120 mm
vasalt AB talna plošča, 150 mm gramozni
tampon
Talna plošča/strop nad kletjo:
15 mm keramika, izravnalni AB plošča, 50
mm AB talna plošča, hidroizolacija, 50 mm
izolacija, parna ovira, 150 mm AB plošča,
15 mm apneni belež
Streha:
12 mm mavčna plošča, 20 mm letev, 1 plast
aluminijasto folijo, 150 mm kamena volna
izolacija, 50 mm zračno režo, 1 plast folija,
50 mm letev in kontraletev, opečna kritina
Vrata in okna:
masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev: izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: plin/biomase, stove
Tople vode: plin-grelnik vode
sončni zbiralnik
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: biomase
energetska sanacija
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 60 kWh/m2a
Primarni energiji: 158 kWh/m2a
Avtor: Attila Szalai
Gáborné Tomisa
Content
Szombathely
38
Szombathely
Kovács Gábor
Opis objekta:
Ta impozantna brunarica stoji v novo
pozidanem predelu, na robu mesta. Zaradi
svoje deljene strehe in barv se imenitno
vklaplja v predmestno okolje. Vgrajena
lesena okna in vrata so v sozvočju z leseno
strukturo zidov. Porabo materialov, ki
se prilagaja tradiciji podeželja, dobro
dopolnjuje naravi prijazen ogrevalni sistem
in nizka potreba po energiji.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M
Lokacija: Szombathely, Železni županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Szombathely leži v zahodnem delu Železne
županije, 15 km od avstrijske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
(András Sátori)
Leto izgradnje: 2004
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 87,2 m2
Zunanji zid/stena: 280 mm žarek
Kletne stene,talne obloge, stropne:
keramika, 60 mm AB talna plošča, 40 mm
izolacija, 1 plast hidroizolacija, 150 mm AB
plošča, 50 mm estrih, 150 mm gramozni
tampon, tal
Talna plošča/strop nad kletjo:
parket, 50/50 mm deske, 40 mm izolacija, 1
plast folija, deske, 120/150 mm žarek
Content
Szombathely
39
Streha:
mavčna plošča, 1 plast folija, 120 mm
izolacijo, 100/150 mm lesena konstrukcija,
1 plast folija, letev in kontraletev, keramika
opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata:
masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: plin / biomase
Tople vode: plinski kotel
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: biomase
energetska sanacija
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 84 kWh/m2a
Primarni energiji: 153 kWh/m2a
Avtor: Gábor Kovács
Woodwill Faház Kft.
Content
Szombathely
40
Gór
Németh Tibor
Opis objekta:
Ta zgradba je poseben primer, kako je mogoče
sodobno zasnovano in izdelano stavbo
imenitno postaviti v okolje. Zaradi svojega
kvadratnega tlorisa in tradicionalne oblike
strehe ne odstopa od običajne vaške podobe
ulice, istočasno pa – če jo bolje pogledamo
– se tudi popolnoma ne identificira z njo.
Samo z dvoriščne strani je videti, da ima
lesena stavba z lahko konstrukcijo drugačne
tlorisne karakteristike kakor sosednje hiše s
tradicionalnim kvadratnim tlorisom.
Vrsta objekta: stanovanjska hiša
Lokacija: Gór, Železni županiji, Madžarska
Kraj poravnave:
Gór leži na severnem delu Železne županije,
vsega 30 km od Szombathelya v mikroregiji
Csepreg.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje:2006
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 75 m2
Zunanji zid/stena:
12,5 mm mavčna plošča, 160 mm lesena
konstrukcija, 160 mm mineralna volna izolacija, 0,2 mm parna ovira, 18 mm
mavčna plošča
Kletne stene,talne obloge, stropne:
AB plošča, polistirena izolacija
Talna plošča/strop nad kletjo:
18 mm OSB, 50/150 mm plank, 80 mm
izolacija, 20 mm letev, 12,5 mm mavčna
plošča
Content
Gór
41
Streha:
mavčna plošča, 1 plast folija, 120 mm
izolacijo , 100/150 mm lesena konstrukcija,
1 plast folija, letev és kontraletev, keramika
opečna kritina
Vrata in okna: PVC,U=1,1W/m2K
Okneski okvir: PVC
Zasteklitev: izolirana
Vhodna vrata: PVC
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: plinski kotel
Tople vode: plinski kotel
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: energetska sanacija
lesena konstrukcija
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 99 kWh/m2a
Primarni energiji: 162 kWh/m2a
Avtor: Tibor Németh
KAMPA TrendHaus Kft.
Content
Gór
42
Pinkamindszent
Ubrankovics
Opis objekta:
Novozgrajena brunarica stoji na robu vasi,
ki jo obdaja drevje. Zaradi svoje izdelave
in porabe materiala se imenitno vključuje
v okolje. Z majhno osnovno površino
in sedlasto streho kaže na tradicionalne
stavbne spomenike županije, hkrati
pa zahvaljujoč sodobnim tehničnim
pridobitvam – izolacijski materiali odličnih
lastnosti, ogrevanje z biomaso itd. - gre za
hišo z majhno porabo energije.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M
Lokacija: Pinkamindszent, Železni županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Pinkamindszent leži na zahodnem delu
Železne županije, poleg avstrijske meje,
vsega 10 km od Körmenda.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje:2010
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 50 m2
Zunanji zid/stena:
120 mm les žarek: 140 mm izolacija, 140 mm
lesena konstrukcija, folija, 20 mm smreka
obloga, letev
Kletne stene,talne obloge, stropne:
AB plošča, polistirena izolacija
Talna plošča/strop nad kletjo:
120/200 mm smreka žarek, 40 mm smreka
plank obloga
Content
Pinkamindszent
43
Streha:
140 mm obloga, letev, parna ovira, 200 mm
izolacija, 80/200 mm lesena konstrukcija,
50 mm kontraletev, 30x5 0mm opečna
kritinaletev, keramika opečna kritina
Vrata in okna:
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev: izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: mešano/biomase
Tople vode: električni
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: energetska sanacija
lesena konstrukcija
biomase
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 89 kWh/m2a
Primarni energiji: 159 kWh/m2a
Avtor: Content
Ubrankovics Kft.
Pinkamindszent
44
Szombathely
Kovács Erika
Opis objekta:
Čeprav ta stavba s svojo obliko in barvno
rešitvijo spominja na mediteransko okolje,
se imenitno vklaplja v predmestno okolje.
Pri njenem projektiranju in izvedbi so
dali velik poudarek na to, da zgradijo
stanovanjsko hišo s kar najmanjšo porabo
energije, hkrati pa da moderna tehnologija
ne bi bila predraga in da nikakor ne bi
pokvarila podobo hiše oziroma ulice.
Vrsta objekta: stanovanjska hiša
Lokacija: Szombathely, Železni županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Szombathely leži v zahodnem delu Železne
županije, 15 km od avstrijske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje:2010
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 90 m2
Zunanji zid/stena:
omet, 380 mm keramika, 40 mm DRYVIT
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
parket, 60 mm AB plošča, folija, 50 mm
izolacija, 1 plast hidroizolacija, 120 mm AB
talna plošča, gramozni tampon
Streha:
lesena konstrukcija, parna ovira, 50 mm
kontraletev, 40 mm opečna kritinaletev, keramika opečna kritina
Content
Szombathely
45
Vrata in okna:
masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
U=1,0W/m2K
Zasteklitev: troslojna
izolirana
U=0,7W/m2K
Vhodna vrata:
masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje:
kondenzacija plinski kotel, sončni zbiralnik
(10%)
Tople vode: posredni tank 30% plinski kotel, 70% solarne
Zrakotesnost: povečana
Ekološki aspekti: energetska sanacija
uporaba obnovljivih goriv
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 41,18 kWh/m2a
Primarni energiji: 51,13 kWh/m2a
Avtor:
Erika Puklerné Kovács
Archit Építőipari Tervező és Információ Technológiai Kft.
Content
Szombathely
46
Szombathely
Mátis Barna
Opis objekta:
Mesto Szombathely leži v zahodnem delu
Železne županije, približno 15 km od
avstrijske meje. Tu se nahaja dvoetažna
stanovanjska hiša, kjer so pri rekonstrukciji
upoštevali
vse
zahteve
sodobnega
bivanjskega sloga. Kljub barvitosti fasad se
idealno vklaplja v primestno okolje, hkrati
pa je prava posebnost običajne mestne
podobe. Pri projektiranju so posebno
pozornost namenili uporabi najnovejših
tehnologij energetske varčnosti ter
energetski učinkovitosti zgradbe. Slednje so
dosegli z uporabo sončnih kolektorjev ter s
stenskim in stropnim ogrevanjem.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M
Lokacija: Szombathely, Železni županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Mesto Szombathely leži v zahodnem delu
Železne županije, približno 15 km od
avstrijske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2010
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 190 m2
Zunanji zid/stena:
omet, 380 mm opeka, 160 mm izolacija,
zračno režo, apnenec pločniku, les obloge,
omet – U=0,2W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: -
Content
Szombathely
47
Talna plošča/strop nad kletjo:
omet, 20 mm parket, 70 mm AB plošča, 20
mm zvočno izolacijo, 50 mm AB plošča,
zračno režo, 12,5 mm mavčna plošča –
U=0,15W/m2K
Streha:
240 mm lesena konstrukcija, 50 mm
kontraletev, 40 mm opečna kritinaletev, keramika opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir:
masivni les smreka
Zasteklitev: izolirana
U=0,92W/m2K
Vhodna vrata:
masivni les smreka
Prezračevanje:naravno
Ogrevanje: plin
Tople vode: plin
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: sončni zbiralnik
steno in strop ogrevanje
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 45 kWh/m2a
Primarni energiji: 92 kWh/m2a
Avtor: Barna Mátis
Mátis és Egri tervező Kft.
Content
Szombathely
48
Szombathely
Egri Balázs
Opis objekta:
Ta prenovljena opečnata večstanovanjska
hiša se nahaja v Szombathelyu, v zahodnem
delu Železne županije, približno 15 km
od avstrijske meje in je pravi primer za to,
kako se lahko z upoštevanjem okolijskih
vidikov in ohranitvi ulične podobe obnovi
tradicionalna večstanovanjska hiša. Posebni
fasadni motivi, ki ne delujejo vsiljivo, dajejo
štiri etažni večstanovanjski stavbi posebno
vzdušje. Okoljsko-energetsko učinkovitost
poleg toplotno izoliranih oken zagotavljajo
tudi sončni kolektorji nameščeni na južni
strehi stavbe.
Vrsta objekta: kondominij
Lokacija: Szombathely, Železni županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Mesto Szombathely leži v zahodnem delu
Železne županije, približno 15 km od
avstrijske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto rekonstrukcije:2009
Število stanovanj/potrošnikov enot:
seven stanovanja
Ogrevana površina: 600 m2
Zunanji zid/stena:
10 mm omet, 440 mm opeka, 10 mm omet
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
15 mm pločniku, 65 mm AB talna plošča,
folija, 20 mm zvočno izolacijo, 50 mm
žlindre, 190 mm obok, 10 mm omet, 50 mm
EPS izolacija, 5 mm omet
Content
Szombathely
49
Streha:
30 mm mavčna plošča, 200 mm steklene volne
izolacija, paropropustna folija, 60 mm letev in
kontraletev, 20 mm keramika opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smreka
PVC
Okneski okvir:
masivni les smreka
PVC
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata: PVC
Prezračevanje:naravno
Ogrevanje: konstantno temperaturo peči, 80/60ºC
Tople vode: konstantno temperaturo kotlih, indirektnih
kotli za shranjevanje
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: sončni zbiralnik
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 48,67 kWh/m2a
Primarni energiji: 114,72 kWh/m2a
Avtor: Balázs Egri
Mátis és Egri Tervező Kft.
Content
Szombathely
50
Zala županiji
Gór
Szombathely
Vas megye
Pinkamindszent
Szentgotthárd
Kétvölgy
Ivanovci
G. Radgona
Brezovci
Lokavci
Tisina
Krizevci
Zerovinci
Zalaegerszeg
Cserszegtomaj
Grad/Radovci
Cikecka vas
Martjanci
Pomurje
Ljutomer
Dobrovnik
Zalaköszvényes
Balatongyörök
Szentkozmadombja
Zalakaros
Újudvar
Zala megye
Content
51
Balatongyörök
Schmilliár-Bellovits
Opis objekta:
Naselje Balatongyörök se nahaja na robu
županije Zala, na severni obali Blatnega
jezera, ob vznožju pogorja pri Keszthelyu.
Tu se nahaja novogradnja iz opeke, ki je bila
sezidana po vzoru tradicionalnih kmečkih
hiš z verando. Z uporabo tretjega zatrepa
je dosežena edinstvenost, oziroma zajetje
sodobne miselnosti. Zgradba ki s svojimi
barvami in dodatnimi okraski spominja
na starodavno preteklost se popolnoma
prilega vaškemu okolju, hkrati pa z uporabo
inovativnih tehničnih rešitev – na primer
s sončnimi kolektorji – znižuje potrebo po
potrošnji plina. Istemu cilju služi tudi kamin
za dodatno ogrevanje stanovanja.
Vrsta objekta: stanovanjska hiša
Lokacija: Balatongyörök, Zala županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2007
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 78 m2
Zunanji zid/stena:
12,5 mm mavčna plošča, 240 mm mineralna
volna, lesena konstrukcija, 200 mm
polisztirena izolacija, 12,5 mm mavčna
plošča, 15 mm omet
Kletne stene,talne obloge, stropne:
1 plast hidroizolacija , 60 mm izolacija, 2
plast hidroizolacija, 2 plast bitumen, 10 mm
omet, 15 mm omet;
Content
Balatongyörök
52
talne obloge: 50 mm AB talna plošča, 2 plast
hidroizolacija, 1 plast bitumen, 150 mm AB
plošča, 230 mm gramozni tampon, tal
Talna plošča/strop nad kletjo:
20 mm pločniku, 50 mm AB talna
plošča, hidroizolacija, 60 mm izolacija,
hidroizolacija, 150 mm AB talna plošča, 200
mm gramozni tampon, tal
Streha:
15 mm mavčna plošča, 1 plast parna ovira, letev, 200 mm kamena volna izolacija,
lesena konstrukcija, 1 plast paropropustna
folija, 50 mm kontraletev, 30x50 mm opečna
kritinaletev, 25 mm opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev: izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: plin, kamin
Tople vode: plin
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 125 kWh/m2a
Primarni energiji: 210 kWh/m2a
Avtor: Dóra Schmilliár
László Bellovits
KAMPA TrendHaus Kft.
Content
Balatongyörök
53
Bazita
Géza Darabos
Opis objekta:
Naselje Zalaegerszeg-Bazita je del naselja
županijske prestolnice, ki se nahaja na
severu županije Zala. Zaselek leži na
slemenu hriba, jugozahodno od mesta. Tu
se nahaja brunarica, kjer so pri gradnji v prvi
vrsti upoštevali okolijske vidike. To načelo
se pojavlja tako pri ogrevanju z biomaso kot
pri zavestni izbiri vgrajenih materialov. Tako
po obliki kot po barvah je zgradba usklajena
s krajinsko primernimi tradicionalnimi,
primestnimi zgradbami.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša
Lokacija:
Zalaegerszeg-Bazita,
županiji, Madžarska
Zala
Kraj poravnave:
Lastnik: zasebno lastništvo
(Zoltán Bagosi)
Leto izgradnje: 2008
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 96 m2
Zunanji zid/stena: les žarek
Kletne stene,talne obloge, stropne:
omet, 300 mm AB plošča, 2 plast
hidroizolacija, 50 mm izolacija, 1 plast
geotekstilijam, gramozni tampon, tal;
talne obloge: 8 mm pločniku, 60 mm AB
talna plošča, hidroizolacija, 50 mm izolacija,
2 plast hidroizolacija, 120 mm AB plošča,
250 mm pesek, tal
Content
Bazita
54
Talna plošča/strop nad kletjo:
8 mm parket, 60 mm AB talna plošča, 1 plast
izolacija, 29x25 mm izravnalni AB plošča,
50 mm izolacija, 200 mm AB plošča, 100
mm celuloze izolacija
Streha:
50/100 mm žarek, 20 mm bor pločniku,
parna ovira, 80x200 mm lesena konstrukcija,
celuloze izolacija, 1 plast paropropustna
folija, 50/50 mm kontraletev, 30/50 mm
letev, opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: biomase (pellet)
Tople vode: električni
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 58 kWh/m2a
Primarni energiji: 163 kWh/m2a
Avtor: Content
Géza Darabos
Bazita
55
Cserszegtomaj
Schmilliár-Bellovits
Opis objekta:
Predstavitev objekta: Ta zgradba, z lahko
leseno konstrukcijo, stoji v ulici, ki še ni
povsem pozidana, na robu kraja Cserszegtomaj. Z ulične strani zaprta, z dvoriščne
strani pa odprta oblika zgradbe se imenitno
vklaplja v predmestje, ki spominja na vaško
okolje. Zaradi dobre postavitve stavbe glede
na strani nega in premišljenega projektiranja
so v stavbo postavljena velika okna, zaradi
česar se odlično izkorišča pasivna sončna
energija.
Vrsta objekta: stanovanjska hiša
Lokacija: Cserszegtomaj, Zala županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Cserszegtomaj leži 5 km v smeri proti severu
od Keszthelya, na jugozahodnem vznožju
hribovja Keszthelyi-hegység.
Lastnik: zasebno lastništvo
(Éva Piszker)
Leto izgradnje:2008
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 105 m2
Zunanji zid/stena:
omet, 18 mm mavčna plošča, 1 plast parna
ovira, 160 mm lesena konstrukcija, 160 mm
kamena volna izolacija, 12,5 mm mavčna
plošča, 60 mm polistirena izolacija, 2 mm
alapomet, 1,5 mm omet
Kletne stene,talne obloge, stropne: -
Content
Cserszegtomaj
56
Talna plošča/strop nad kletjo:
15 mm keramika ali parket pločniku, 50
mm AB talna plošča, 1 plast folija, 50 mm
izolacija, 1 plast hidroizolacija, 1 plast bitumen, 120 mm AB plošča, 150 mm gramozni
tampon, tal
Streha:
lesena konstrukcija, 1 plast parpropustna
folija, 30x50 mm kontraletev, deske, 2 plast
bitumen, 1 plast skodle
Vrata in okna: PVC
Okneski okvir: PVC
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata: PVC
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: ogrevanje na plin
Tople vode: plin
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: energetska sanacija
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 85 kWh/m2a
Primarni energiji: 152 kWh/m2a
Avtor: Dóra Schmilliár
László Bellovits
KAMPA TrendHaus Kft.
Content
Cserszegtomaj
57
Zalaegerszeg
Régió építész
Opis objekta:
Gospodarska
fakulteta
Ekonomske
visoke šole iz Budimpešte je s postavitvijo
tega informacijsko tehnološkega in
ekonomsko informacijskega centra znanja
(Infocentrum) zgradila zahtevam časa primeren in naravi prijazen objekt na lokaciji
za izobraževanje v Zalaegerszegu. Zgradba
z nemotenim dostopom za invalide in z
uporabo geotermične energije opozarja
na možnost, da se javne zgradbe lahko
preoblikujejo v zgradbe z zavestno uporabo
energije.
Vrsta objekta: javnih zgradb
izobraževalne ustanove
Lokacija: Zalaegerszeg,
Madžarska
Zala
županiji,
Kraj poravnave:
Zalaegerszeg leži v severnem delu županije,
na pol poti med Blatnim jezerom in
pokrajino Őrség, na obeh straneh reke Zala.
Lastnik: državno lastništvo
Leto izgradnje: 2009
Število stanovanj/potrošnikov enot:
ustanova
Ogrevana površina: 1513 m2
Zunanji zid/stena:
keramika AB plošča okvirja, 100 mm
polistirena izolacija
Kletne stene,talne obloge, stropne:
AB plošča, 80 mm polistirena izolacija
Talna plošča/strop nad kletjo:
AB plošča; lesena konstrukcija, 150 mm
izolacija
Content
Zalaegerszeg
58
Streha:
kovinske strešne kritine, lesena konstrukcija,
150 mm izolacija
Vrata in okna: PVC
Okneski okvir: PVC
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata: PVC
Prezračevanje:
mehansko prezračevanje
Ogrevanje: geotermalne
Tople vode: geotermalne
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
obnovljivih virov energije
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 30,5 kWh/m2a
Primarni energiji: 80,9 kWh/m2a
Avtor: Régió Építész Kft.
Content
Zalaegerszeg
59
Zalakaros
Bedő FaHáz
Opis objekta:
Ta družinska hiša stoji na robu gozda, kot
zadnja zgradba v ulici na robu mesta. Tako
po obliki kot barvah se popolnoma ujema
tako z naravnim kot grajenim okoljem. Prav
zaradi lokacije hiše so pri projektiranju
posebno pozornost namenili okolijskim
vidikom in vzpostavitvi harmonije. Pri
oblikovanju stavbe so upoštevali vidik
energetske in naložbene varčnosti.
Vrsta objekta: Lokacija:
Madžarska
stanovanjska hiša
Zalakaros,
Zala
županiji,
Kraj poravnave:
Zdraviliško mesto Zalakaros se nahaja na
vzhodnem robu županije Zala, južno od
Malega Blatnega jezera.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2009
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 87 m2
Zunanji zid/stena:
12,5 mm mavčna plošča, 40mm letev in
zračno režo, 0,5 mm aluminijasto folijo folija,
12,5 mm OSB , 140 mm lesena konstrukcija,
140 mm kamena volna izolacija, 12,5 mm
OSB , 45 mm izolacijo omet
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
10 mm keramikakeramika, 80 mm estrih AB
plošča, 0,2 mm PVC folija, 100 mm izolacija,
5 mm hidroizolacija, 120 mm AB talna plošča,
gramozni tampon
Content
Zalakaros
60
Streha:
240 mm lesena konstrukcija, 50 mm kontraletev, 40 mm opečna kritinaletev, keramika
opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata:
masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: kotla na pelete
Tople vode: električni
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
obnovljivih virov energije
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 70 kWh/m2a
Primarni energiji: 123 kWh/m2a
Avtor:
Bedő FA-HÁZ Építőipari – Kereskedelmi
Szolgáltató Kft.
Content
Zalakaros
61
Zalaköszvényes
Ubrankovics
Opis objekta:
Ta zgradba z majhnim tlorisom, ki se
lahko uporablja tako za počitniško kakor
družinsko hišo, se imenitno vklaplja v rahlo
valovito, z drevesi poraslo okolje. Pri njeni
izvedbi so dali velik poudarek na zmanjšanje
porabe energije. Veliko okno na strani
proti ulici ne daje le svetlobe in prijaznosti
notranjim prostorom, ampak se z njegovo
pomočjo pasivno uporablja tudi sončna
energija.
Vrsta objekta: Lokacija:
Madžarska
stanovanjska hiša
Zalakaros,
Zala
županiji,
Kraj poravnave:
Zalaköszvényes, ki predstavlja del kraja
Felsőpáhok, leži v severozahodnem delu
županije Zala, vsega štiri kilometre od
Hévíza.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2010
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 42 m2
Zunanji zid/stena:
120 mm smreka žarek
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
120/200 mm smreka lžarek, 40 mm smreka
plank
Content
Zalaköszvényes
62
Streha:
140 mm obloga, letev, parna ovira, 200 mm
izolacija, 80/200 mm lesena konstrukcija,
50 mm kontraletev, 30x50 mm opečna
kritinaletev, keramika opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev: izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
Prezračevanje:naravno
Ogrevanje: plinski kotel
Tople vode: plinski kotel
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
uporabo obnovljivih gradbenih materialov
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 82 kWh/m2a
Primarni energiji: 138 kWh/m2a
Avtor: Ubrankovics Kft.
Content
Zalaköszvényes
63
Bozsok
Woodwill faház
Opis objekta:
Predstavitev objekta: Ta brunarica, ki je
novogradnja, leži na zunanjem obrobju
Zalaegerszega, na območju, kjer šele
zdaj poteka pozidava. Družinska hiša s
piramidasto streho, ki po obliki spominja
na vikendice, se imenitno vklaplja v krajino,
kjer so nekoč stale zidanice. Pri projektiranju
in izvedbi so velik poudarek dali na uporabo
naravnih materialov in na alternativno
obliko gretja. Temu gre zahvala, da so poleg
kurjave na plin vgradili tudi lončeno peč za
kurjenje z drvmi.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M
Lokacija:
Zalaegerszeg-Bozsok,
županiji, Madžarska
Zala
Kraj poravnave:
Na novo pozidan del županijskega sedeža,
Zalaegerszeg-Bozsok. Mesto se razprostira
na pobočju, ki leži v vzhodnem delu mesta
Zalaegerszeg.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje:2010
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 61 m2
Zunanji zid/stena: 210 mm les žarek
Kletne stene,talne obloge, stropne:
Talna plošča/strop nad kletjo:
30 mm parket, 70 mm deske, hidroizolacija,
AB plošča
Content
Bozsok
64
Streha:
15 mm obloga pločniku, 25 mm izravnalni
AB plošča letev, 50 mm izolacija, 150 mm
lesena konstrukcija, 150 mm izolacija,
parpropustna folija, 50 mm kontraletev, 32
mm opečna kritinaletev, keramika opečna
kritina
Vrata in okna:
masivni les smreka
Okneski okvir: masivni les smreka
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata:
masivni les smreka
Prezračevanje:naravno
Ogrevanje: les za ogrevanje, stove
Tople vode: električni
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: energetska sanacija
lesa
gradbenega materiala
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 118 kWh/m2a
Primarni energiji: 183 kWh/m2a
Avtor: Content
Woodwill Faház Kft.
Bozsok
65
Zalaegerszeg
Pásti Gábor
Opis objekta:
Ta hiša, ki stoji v osrčju Zalaegerszega, v
pozidani ravni ulici, je bila prenovljena
in prezidana na naravi prijazen način. Pri
gradbenih delih je bilo pomembno, da
izvedejo samo tiste prezidave, ki ne bodo
spremenile podobe ulice. Tako se načelo
naravi prijazne gradnje najbolje opazi pri
sistemu ogrevanja hiše. V zgradbi, ki deluje
kot pisarna in razstavni prostor, so postavili talno in stensko gretje z nizko porabo
energije. Kamin, ki dopolnjuje ogrevanje,
je izoblikovan z vodo, s čimer so dobili tudi
alternativni vir tople vode.
Vrsta objekta:
poslovno stavbo in razstavni salon
Lokacija: Zalaegerszeg, Zala županiji,
Madžarska
Kraj poravnave:
Zalaegerszeg leži v severnem delu županije,
na pol poti med Blatnim jezerom in
pokrajino Őrség, na obeh straneh reke Zala.
Lastnik: Solergy Bt.
Leto izgradnje:2009
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 71,22 m2
Zunanji zid/stena:
omet, 450 mm opeka, 100 mm izolacija,
omet
Kletne stene,talne obloge, stropne:
AB plošča
Content
Zalaegerszeg
66
Talna plošča/strop nad kletjo:
lesena konstrukcija, 100 mm izolacija
Streha:
lesena konstrukcija, izolacija
Vrata in okna:PVC
Okneski okvir: PVC
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata: PVC
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: les za ogrevanje kamin, talne in stenske
ogrevanje (sončni zbiralnik - načrtovani)
Tople vode: kamin
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: kamin
energetska sanacija
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 102 kWh/m2a
Primarni energiji: 138 kWh/m2a
Avtor: Gábor Pásti
TérTerv 76 Építészeti, Belsőépítészeti és
Grafikai Stúdió Kft.
Content
Zalaegerszeg
67
Zalaegerszeg
Baránka, Kiss
Opis objekta:
Zgradba je odličen primer za to, kako
lahko dozidamo in prilagodimo sodobnim
zahtevam po toplotni izolaciji že obstoječo
večstanovanjsko hišo, ne da bi spremenili
osnovno podobo stavbe oziroma njeno
mesto v podobi ulice. V zgornjem delu stavbe
je urejena dodatna etaža oziroma podstrešni
prostor in je na ta način večstanovanjska
zgradba dobila sodoben videz.
Vrsta objekta: kondominij
Lokacija: Zalaegerszeg,
Madžarska
Zala
županiji,
Kraj poravnave:
Zalaegerszeg leži v severnem delu županije,
na pol poti med Blatnim jezerom in
pokrajino Őrség, na obeh straneh reke Zala.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto rekonstrukcije: 2010
Število stanovanj/potrošnikov enot:
eight stanovanja
Ogrevana površina: 500 m2
Zunanji zid/stena:
omet, 380 mm opeka, 100 mm EPS izolacija,
omet
Kletne stene,talne obloge, stropne:
60 mm AB talna plošča, bitumen, 150 mm vasalt AB talna plošča, gramozni tampon
Talna plošča/strop nad kletjo:
10 mm parket, 10 mm izravnalni AB plošča
réteg, 60 mm AB talna plošča, 1 plast folija,
40 mm zvočno izolacijo, 150 mm AB plošča
Content
Zalaegerszeg
68
Streha:
120/150 mm lesena konstrukcija, 1 plast folija,
30 mm kontraletev, 24 mm letev, keramika
opečna kritina
Vrata in okna: PVC
Okneski okvir: PVC
Zasteklitev:
izolirana
Vhodna vrata: PVC
Prezračevanje:naravno
Ogrevanje: plin kombi
Tople vode: plin kombi
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: energetska sanacija
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 71 kWh/m2a
Primarni energiji: 129 kWh/m2a
Avtor: József Baránka
Marietta Kiss
Régió Építész Kft.
Content
Zalaegerszeg
69
Szentkozmadombja
Ubrankovics
Opis objekta:
Eden lepih primerov danes vse bolj
priljubljenih brunaric. Pri projektiranju in
izvedbi so veliko pozornosti namenili tako
energetski učinkovitosti, kot ekonomičnosti
in lepemu videzu. Da bi znižali potrebe po
energiji, so namestili sončne kolektorje, ki
niti najmanj ne kvarijo videza hiše oziroma
vaške ulice.
Vrsta objekta: stanovanjska hiša
Lokacija:
Szentkozmadombja,
županiji, Madžarska
Zala
Kraj poravnave:
Naselje Szentkozmadombja se nahaja 24 km
jugozahodno od Zalaegerszega, na slemenu
zalskega gričevja.
Lastnik: zasebno lastništvo
(Péter Kurucz)
Leto izgradnje: 2009
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 90 m2
Zunanji zid/stena: 180 mm bor žarek
Kletne stene,talne obloge, stropne:
60 mm AB talna plošča, bitumen , 150 mm
AB talna plošča, 150 mm gramozni tampon
Talna plošča/strop nad kletjo:
120/200 mm bor žarek, 20+20 mm deske,
parna ovira, 200 m lesena konstrukcija, 200
mm celuloze rost izolacija, 15 mm MFP
Content
Szentkozmadombja
70
Streha:
80/200 mm smreka lesena konstrukcija,
parpropustna folija, 50 mm kontraletev,
30x50 mm opečna kritinaletev, keramika
opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smreka
Okneski okvir:
masivni les smreka
Zasteklitev: izolirana
Vhodna vrata: masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: ogrevanje na plin
Tople vode: plinski kotel
Zrakotesnost: Ekološki aspekti: celuloze rost
nizko porabo energij
žarek
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP: 70 kWh/m2a
Primarni energiji: 138 kWh/m2a
Avtor: Content
Ubrankovics Kft.
Szentkozmadombja
71
Pomurje
Gór
Szombathely
Vas megye
Pinkamindszent
Szentgotthárd
Kétvölgy
Ivanovci
G. Radgona
Brezovci
Lokavci
Tisina
Krizevci
Zerovinci
Zalaegerszeg
Cserszegtomaj
Grad/Radovci
Cikecka vas
Martjanci
Pomurje
Ljutomer
Dobrovnik
Zalaköszvényes
Balatongyörök
Szentkozmadombja
Zalakaros
Újudvar
Zala megye
Content
72
Martjanci
Smodis, Pohajda, Habjanic
Opis objekta:
Spomeniško varovana dve stoletji stara
podeželska šola je bila preoblikovana v
energetsko učinkovito poslovno zgradbo, s
tem da je na ulični strani popolnoma ohranila
oblikovni in barvni slog tradicionalne gradnje
pokrajine. Pri projektiranju in izvedbi obnove
so bili upoštevani sodobni pristopi v zvezi z
znižanjem energetskih potreb zgradbe ter
uporabi obnovljivih virov energije.
Vrsta objekta: pisarne
Lokacija:
Martjanci, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Slovensko naselje Martjanci leži ob
Martjanskem potoku, v bližini Murske
Sobot , približno 15 km od madžarske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: XIX. stoletja (rekonstrukcije 2006)
Število stanovanj/potrošnikov enot:
bivalne enote
Ogrevana površina: 340 m2
Zunanji zid/stena:
700 mm opeka, 60 mm izolacijo
Kletne stene,talne obloge, stropne:
10 mm keramika, 80 mm estrih, 0,2 mm
PVC folija, 100 mm izolacijo, 5 mm
hidroizolacija, 120 mm AB plošča, min. 350
mm gramozni tampon
Content
Martjanci
73
Talna plošča/strop nad kletjo:
15 mm parket, 20 mm izravnalni beton,
420 mm: 50/50 mm deske in slamnata
bala, 50 mm ilovnati omet, 180 mm lesena
konstrukcija, 10 mm trstika, 10 mm omet,
250 mm strop
Streha:
12,5 mm mavčna plošča, 50mm izolacijo,
aluminija konstrukcija, 25 mm deske, 0,5
mm parna ovira, 230 mm: 140/150 mm
lesena konstrukcija, 80/80 mm letev, 230
mm celulozni kosmiči izolacijo, 24 mm
deske, 50/40 mm kontraletev, 20 mm
opečna kritina
Vrata in okna: masivni les smerka
Okneski okvir:
masivni les smerka
Zasteklitev: izolirana
U=0,8W/m2K
Vhodna vrata:
masivni les smerka
Prezračevanje: klimatski sistem
Ogrevanje: toplotna črpalka
biomase
steno, talno ogrevanje
Tople vode: toplotna črpalka
sončni zbiralnik
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
obnovljivih
virov
energije,
naravno
hidroizolacija, koriščenje deževnice
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
94 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Robert Smodiš
Neven Pohajda
Stojan Habjanič
Content
Martjanci
74
Martjanci
Smodis, Pohajda, Habjanic
Opis objekta:
Predstavljeni dve stoletji stari šolski zgradbi,
ki je pod spomeniškim varstvom, je bil na
dvoriščni strani dodan prizidek, ki izpolnjuje
vse sodobne zahteve. Pri projektiranju in
izvedbi prezidave stavbne konstrukcije so
posebno pozornost namenili sodobnim
pristopom v zvezi z znižanjem energetskih
potreb zgradbe ter uporabi obnovljivih virov
energije.
Vrsta objekta: Lokacija:
vitrina
Martjanci, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Slovensko naselje Martjanci leži ob
Martjanskem potoku, v bližini Murske
Sobot , približno 15 km od madžarske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2006 - 2007
Število stanovanj/potrošnikov enot:
enota
Ogrevana površina: 162 m2
Zunanji zid/stena:
18 mm bor pločniku, 30 mm zračno režo,
100 mm lesno vlaknena plošča, 250 mm
opeka, 10 mm apneni belež
Kletne stene,talne obloge, stropne:
10 mm keramika, 80 mm estrih AB plošča,
0,2 mm PVC folija, 100 mm izolacija, 5 mm
hidroizolacija, 120 mm AB talna plošča,
min. 200 mm gramozni tampon
Talna plošča/strop nad kletjo:
15 mm parket, 10 mm izravnalni AB plošča,
60 mm estrich, 40 mm zvočno izolacijo,
180 mm AB plošča, 10 mm apneni belež
Content
Martjanci
75
Streha:
80 mm gramozni tampon, 1 plast
geotekstilijam, 250 mm polistirena izolocijo,
1 plast folija , 2 plast hidroizolacija, 20-100
mm izravnalni beton, 200 mm AB plošča,
10 mm apneni belež
Vrata in okna:
masivni ovir
Okneski okvir:
masivni ovir
Zasteklitev: izolirana
U=0,8W/m2K
Vhodna vrata:
masivni ovir
Prezračevanje:
klimatski sistem
Ogrevanje: toplotna črpalka
biomase
steno, talno ogrevanje
Tople vode: toplotna črpalka
sončni zbiralnik
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
obnovljivih
virov
energije,
naravno
hidroizolacija, koriščenje deževnice
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
84,2 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Robert Smodiš
Neven Pohajda
Stojan Habjanič
Content
Martjanci
76
Lokavci pri Negovi
Iztok Stolnik
Opis objekta:
Ta energetsko učinkovita zgradba lahke
lesene konstrukcije se zaradi svoje oblike
in sedlaste strehe odlično vključuje v
podobo zgradb območja, ki je znamenito
po tradicionalnem stavbarstvu. Žive barve
ter oblika oken in vrat pa se ozira po
sodobnih arhitekturnih rešitvah. Projektant
je z dobrim okusom povezal stare in
nove arhitekturne usmeritve, hkrati pa
zelo domiselno uporabil tudi najnovejše
tehnološke dosežke.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M, Hiša Dokl
Lokacija:
Lokavci pri Negovi, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Naselje Lokavci pri Negovi se nahaja v
Sloveniji, približno 10 km od avstrijske meje.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2010
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 132 m2
Zunanji zid/stena:
12,5mm mavčna plošča, 40mm mineralna
volna, 15mm OSB, 160mm lesena
konstrukcija, 160mm celulozni kosmiči,
60mm lesno vlaknena plošča, 8mm tanko
slojni kontaktni omet – U=0,16W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: -
Content
Lokovci
77
Talna plošča/strop nad kletjo:
8mm keramika, 60mm cementni estrih,
100mm EPS, 2x4mm hidro izolacija,
100mm AB plošča, 40x80cm linijski temelji,
gramozni tampon – U=0,37W/m2K
Streha:
12,5mm mavčna plošča, 50/30mm letev,
15mm OSB, 240mm lesena konstrukcija,
240mm celulozni kosmiči, 22mm lesno
vlaknena plošča, 50mm kontra letev, 40mm
strešna letev, opečna kritina – U=0,16W/
m2K
Vrata in okna: smrekov les
Okneski okvir: masivni ovir
profil 68 mm
U=1,6W/m2K
Zasteklitev: troslojna
U=0,7W/m2K, g=55%
Vhodna vrata: masivni ovir
profil 68mm
troslojna
U=0,7W/m2K
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: stropno ogrevanje
kaminska peč
Tople vode: Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
pasivni zajem sonca, ekološki izolacijski
materiali
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
43 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Iztok Stolnik
Vebis hiša
Content
Lokovci
78
Žerovinci pri Ljutomeru
Vebis hisa
Opis objekta:
Naselje Žerovinci pri Ljutomeru se nahaja
v Pomurju, v Sloveniji, 20 km južno
od Murske Sobote. Prav domačna in
domiselna družinska hiša je dober primer za energijsko varno suho gradnjo, kjer
se elementi montirajo na mestu samem.
Izvedba z vgrajenim podstrešjem in sedlasto
streho sledi tradiciji teh krajev, zato se
idealno prilega v krajino. Projektant je ob
upoštevanju bogate tradicionalne strukture
uporabil tudi sodobne tehnološke rešitve.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M, Hiša Kolbl
Lokacija:
Žerovinci pri Ljutomeru, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2010
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 136 m2
Zunanji zid/stena:
12,5 mm mavčna plošča, 80 mm mineralna
volna, 15 mm OSB, 160 + 50 mm lesena
konstrukcija, 210 mm celulozni kosmiči,
60 mm lesno vlaknena plošča, 8 mm tanko
slojni kontaktni omet - U=0,13W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
12 mm parket, 2 mm OSB, 140 mm
mineralna volna, 2 x 4 mm hidro izolacija,
100 mm AB plošča, 40 x 80 cm linijski
temelji, gramozni tampon – U=0,27W/m2K
Content
Zerovinci
79
Streha:
12,5 mm mavčna plošča, 100 mm mineralna
volna, 15 mm OSB, 240 mm lesena
konstrukcija, 240 mm celulozni kosmiči, 22
mm lesno vlaknena plošča, 50 mm kontra
letev, 40 mm strešna letev, opečna kritina –
U=0,12W/m2K
Vrata in okna:
smrekov les
Okneski okvir:
masivni ovir
profil 78 mm
U=1,4W/m2K
Zasteklitev: troslojna
U=0,5W/m2K, g=49%
Vhodna vrata:
masivni ovir
profil 78 mm
troslojna
U=0,5W/m2K
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: stropno ogrevanje
kaminska peč
Tople vode: Zrakotesnost: Ekološki aspekti: pasivni zajem sonc
ekološki izolacijski materiali
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
39kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Content
Vebis hiša
Zerovinci
80
Radovci
Iztok Zrinski
Opis objekta:
Stanovanjska hiša z zazidanimi podstrešnimi
prostori se nahaja v Radovcih, ki je oddaljena
15 kilometrov od madžarsko-slovenskoavstrijske tromeje. Popolnoma je usklajena
s tradicionalnimi arhitekturnimi rešitvami
regije, obenem pa vsebuje tudi pomembne
tehnične inovacijske rešitve. Energetsko
varčna hiša lahke konstrukcije montirana
na mestu samem po obliki sledi kmečkim
hišam 19.-20. stoletja, hkrati pa je v njej
mesto dobila tudi oprema ki služi sodobnim
bivanjskih potrebam. Zahvaljujoč lesenemu
predprostoru in barvam se odlično ujema z
gozdom poraščeno krajino okrog hiše.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M, Hiša Maučec
Lokacija: Radovci, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2007
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 118m2
Zunanji zid/stena:
20 mm ilovnati omet, 10 mm trstika, 30
mm deske, 120 mm lesena konstrukcija,
120 mm slama impregnirana z ilovico, 100
mm trstika, 30 mm apneno cementni omet
v kombinaciji z 25 mm lesenim opažem –
U=0,30W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: -
Content
Radovci
81
Talna plošča/strop nad kletjo:
14 mm parket, 22 mm OSB, 120 mm
konoplja, 2 x 4 mm hidro izolacija, 100
mm AB plošča, 40 x 80 cm linijski temelji,
gramozni tampon – U=0,33W/m2K
Streha:
20 mm leseni opaž, 50/30 mm letev, natron
papir kot parna ovira, 220 mm lesena
konstrukcija, 220 mm celulozni kosmiči, 22
mm lesno vlaknena plošča, 50 mm kontra
letev, 40 mm strešna letev, opečna kritina –
U=0,18W/m2K
Vrata in okna:
smrekov les
Okneski okvir:
masivni ovir
profil 78 mm
U=1,4W/m2K
Zasteklitev: troslojna zasteklitev
U=0,5W/m2K, g=49%
Vhodna vrata:
masivni ovir, smrekov les, profil 78 mm
troslojna zasteklitev, (4/12/4/12/4 mm),
U=0,5W/m2K
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: el. stensko ogrevanje
kaminska peč
Tople vode: Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
pasivni zajem sonca, ekološki izolacijski
materiali
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
62kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Iztok Zrinski
Vebis hiša
Content
Radovci
82
Ljutomer
Iztok Zrinski
Opis objekta:
Hiša lahke konstrukcije, ki je bila montirana
na mestu samem, s svojo preprosto in
domiselno obliko spominja na tradicionalne
arhitekturne rešitve pokrajine, hkrati pa z
nizkimi energetskimi potrebami, pasivno
uporabo sončne energije in barvami sodi
med prave moderne zgradbe. Energetske
potrebe hiše je projektant uspešno znižal ne
le z uporabo sončnih kolektorjev, ampak s
premišljeno namestitvijo hiše v prostor in
tudi z velikimi zastekljenimi površinami.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M, Hiša Stolnik
Lokacija:
Ljutomer, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Mesto Ljutomer se nahaja v Pomurju v
Sloveniji, v bližini hrvaške meje, 10 km
jugovzhodno od mesta Križevci.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2004
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 160 m2
Zunanji zid/stena:
12,5 mm mavčna plošča, 80 mm mineralna
volna, 15 mm OSB, 160 + 50 mm lesena
konstrukcija, 210 mm celulozni kosmiči,
60 mm lesno vlaknena plošča, 8 mm tanko
slojni kontaktni omet – U=0,13W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: -
Content
Ljutomer
83
Talna plošča/strop nad kletjo:
12 mm parket, 60 mm estrih, 150 mm
mineralna volna, 2 x 4 mm hidro izolacija,
250 mm AB plavajoča plošča, gramozni
tampon – U=0,26W/m2K
Streha:
12,5 mm mavčna plošča, 80 mm mineralna
volna, 15 mm OSB, 240 mm lesena
konstrukcija, 240 mm celulozni kosmiči, 16
mm lesno vlaknena plošča, 50 mm kontra
letev, 40 mm strešna letev, opečna kritina –
U=0,13W/m2K
Vrata in okna:
smrekov les
Okneski okvir:
masivni ovir, profil 68 mm, U=1,6W/m2K
Zasteklitev:
troslojna zasteklitev
U=0,7W/m2K, g=55%
(4/9/4/9/4
mm),
Vhodna vrata: masivni ovir, smrekov les, profil 68 mm,
troslojna zasteklitev, (4/9/4/9/4 mm),
U=0,7W/m2K
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: električno stropno ogrevanje, kaminska peč
Tople vode: - Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
pasivni zajem sonca, ekološki izolacijski
materiali, zbiranje deževnice in (uporaba,
pralni stroj, wc)
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
37 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Iztok Zrinski
Vebis hiša
Content
Ljutomer
84
Križevci pri Ljutomeru
Iztok Zrinski
Opis objekta:
Hiša enokapnica sodobnih oblik je pravi
vzor energetsko učinkovite zgradbe. Za
izolacijo sten lahke konstrukcije montiranih
na mestu samem so uporabili organske
izolacijske materiale. Zasenčena okna in
vrata z visokim faktorjem prenosa toplote
dodatno krepijo energetsko učinkovitost
zgradbe. Prepoznavna oglatost oblike se v
mestnem okolju odlično prilega sosednim
zgradbam.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša P+M, Hiša Tomažič
Lokacija:
Križevci pri Ljutomeru, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Naselje Križevci pri Ljutomeru se nahaja v
Pomurju v Sloveniji, približno 15 km južno
od Murske Sobote.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2009
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 170 m2
Zunanji zid/stena:
12,5 mm mavčna plošča, 40 mm mineralna
volna, 15 mm OSB, 160 + 50 mm lesena
konstrukcija, 210 mm celulozni kosmiči,
60 mm lesno vlaknena plošča, 8 mm tanko
slojni kontaktni omet – U=0,14W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: -
Content
Krizevci
85
Talna plošča/strop nad kletjo:
14 mm parket, 60 mm cementni estrih,
100 mm EPS, 2 x 4 mm hidro izolacija, 100
mm AB plošča, 40 x 80 cm linijski temelji,
gramozni tampon – U=0,37W/m2K
Streha:
12,5 mm mavčna plošča, 50/30 mm letev,
15 mm OSB, 240 mm lesena konstrukcija,
240 mm celulozni kosmiči, 22 mm lesno
vlaknena plošča, 50 mm kontra letev, 40 mm
strešna letev, opečna kritina – U=0,16W/
m2K
Vrata in okna:
smrekov les
Okneski okvir: masivni ovir, profil 78 mm U=1,4W/m2K
Zasteklitev:
troslojna zasteklitev (4/12/4/12/4 mm),
U=0,5W/m2K, g=49%
Vhodna vrata: masivni ovir, smrekov les, profil 78 mm,
troslojna zasteklitev (4/12/4/12/4 mm),
U=0,5W/m2K
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: stensko ogrevanje, kaminska peč
Tople vode: - Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
pasivni zajem sonca, ekološki izolacijski
materiali
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
36 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Iztok Zrinski
Vebis hiša
Content
Krizevci
86
Čikečka
Kristian Zver
Opis objekta:
V sodobni arhitekturi sodi ta hiša z leseno
konstrukcijo med prave posebnosti. Leseno
ogrodje zunanjih zidov so namreč napolnili
s slamnatimi balami, ki imajo odlične
izolacijske lastnosti, te bale pa so povezali
z ilovico. Umeščenost okrogle stavbe v
krajino stopnjuje zelena streha. Uporabljeni
materiali iz okolice so odličen primer krajini
prijazne gradnje.
Vrsta objekta: stanovanjska hiša
Lokacija:
Čikečka vas, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Naselje Čikečka vas se nahaja v Pomurju, v
Sloveniji, v bližini madžarske meje, približno
20 km severovzhodno od Murske Sobote.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2007-2011
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 144 m2
Zunanji zid/stena:
30 mm ilovnati omet, 450 mm bala slame,
30 mm apneni omet – U=0,11W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
30 mm borov les, 200 mm izolacija iz
kokosa, 50 mm hrastov les – U=0,19W/m2K
Streha:
leseni opaž, parna ovira, 450 mm bala slame,
zelena streha, prezračevana – U=0,11W/
m2K
Content
Cikecka
87
Vrata in okna:
smrekov les
Okneski okvir: masivni ovir, profil 78 mm, U=1,4W/m2K
Zasteklitev:
U=1,1W/m2K, g=57%
Vhodna vrata: les, U=1,7W/m2K
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: zidana peč, drva
Tople vode: - Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
les iz sosednjega gozda, bale iz Čikečke vasi,
ilovica je na zemljišču, (razen parne ovire in
sintofoil folije ter materialov za inštalacije
nismo uporabljali tovarniško izdelanih
materialov)
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
28 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Content
Kristijan Zver
Cikecka
88
Dobrovnik
Robert Recek
Opis objekta:
Naselje Dobrovnik se nahaja v Sloveniji, v
regiji Pomurje, v bližini madžarske meje,
približno 17 km vzhodno od Murske Sobote.
Energetsko varčna novogradnja je dejansko
v celoti izdelana iz naravnih materialov. Po
obliki se odlično ujema s tradicionalnimi
prekmurskimi hišami. Ta hiša ima tri etaže:
klet, pritličje in zazidano podstrešje. Z
izjemo kleti, ki je zgrajena iz betona, ima
hiša leseno konstrukcijo, ki so jo napolnili
s slamnatimi balami, ki odlično izolirajo, ter
vse povezali z ilovico. Pri gradnji so velik
poudarek namenili uporabi materialov iz
domačega okolja.
Vrsta objekta: stanovanjska hiša
Lokacija:
Dobrovnik, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2008 začetek, vsa dela še
niso zaključena
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 220 m2
Zunanji zid/stena:
0,5 mm apneni belež, 70 mm ilovnati omet,
500 mm slamnata bala, 10mm diagonalno
letvanje, 50 mm ilovnati omet, 0,5 mm
apneni belež - U=0,09W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
talna plošča: utrjeno nasutje, 100 mm AB
talna plošča, hidroizolacija, 100 mm kamena
volna, 50 mm estrih, talna obloga; 12 mm
Content
Dobrovnik
89
keramika ali leseni parket – U=0,35W/m2K;
strop nad kletjo: 220 mm orma strop,
paropropustna folija, 70 mm toplotno
zvočna izolacija ecofleks, 60 mm leseni
plavajoči pod
Streha:
20 mm lesene deske, folija, 200 mm
kamena volna, paropropustna folija, 20 mm
deskanje, 40 mm kontraletev, 30 mm letev,
Tondach zareznik - U=0,19W/m2K
Vrata in okna:
masivni les smreka
Okneski okvir:
izolirana
U=1,7W/m2K
Zasteklitev: dvoslojna
U=1,1W/m2K, g=59%
Vhodna vrata:
masivni les smreka
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje:
kletna etaža - etažni centralni sistem;
ogravnje na drva, ostalo; lončena peč v
spalnici, kaminska peč v dnevnem prostoru
Tople vode: Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
objekt je grajen iz naravnih materialov; les,
slama, ilovica iz okolice. Talne obloge iz lesa
in naravnih zaščitnih premazov, stavbno
pohištvo leseno, kritina opečna. Veliko
elementov v objetu je recikliranih; opeka
za predelne stene v mokrem delu objekta,
lončena peč, nekdanja vhodna vrata so
vgrajena kot vrata v spalnico itd
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
48kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Content
Robert Recek
Dobrovnik
90
Martjanci
Remo Zrinski
Opis objekta:
Nizko energetska novogradnja ima masivne
opečne zidove. Dvoetažna hiša je bila
projektirana tako, da je na gornji etaži
stanovanjska enota, v pritličju pa trgovina.
Pri projektiranju so upoštevali, da mora
biti zgradba usklajena z okoljem malega
mesta, obenem pa je ohranila arhitekturne
posebnosti
podeželskega
stavbarstva.
Tako je nastala hiša tradicionalne oblike in
sodobnega videza, opremljena s sodobnimi
tehničnimi dosežki.
Vrsta objekta:
poslovno - stanovanjska hiša
Lokacija: Martjanci, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Lastnik: zasebno lastništvo
(Vlasta Antonič Weingerl)
Leto izgradnje: 2008
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 374 m2
Zunanji zid/stena:
prezračevana fasada - klinker: 20 mm
apneni omet, 190 mm votla opeka, 100
mm steklena volna, prezračevana fasada –
U=0,29W/m2K;
kontaktna fasada: 20 mm apneni omet, 190
mm votla opeka, 160 mm steklena volna,
tankoslojni omet – U=0,20W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
400 mm gramozni tampon, 200 mm AB
plošča, hidroizolacija, 120 mm XPS, 70 mm
cementni estrih, keramika – U=0,25W/m2K
Content
Martjanci
91
Streha:
12,5 mm mavčne plošče, parna ovira, 280
mm lesena konstrukcija 10/28 cm vmes
celuloza, 24 mm lesno vlaknena plošča,
50/40 mm kontraletev, 50/30 mm letev,
opečna kritina – U=0,14W/m2K
Vrata in okna:
leseni okvir
Okneski okvir:
deb. 68 mm
smreka
U=1,6W/m2K
Zasteklitev: dvoslojna
U=0,7W/m2K, g=52%
Vhodna vrata: masivna lesena
smreka, deb. 35 mm
Prezračevanje:
centralno
rekuperacija 70 %
Ogrevanje: osnovni vir je ELKO, grelni sistem je
nizkotemperaturni, talno gretje
Tople vode: - Zrakotesnost: ni izmerjena
Ekološki aspekti:
uporabljeni celuloni kosmiči v strehi ter
lesno vlaknene plošče
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
55 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Content
Remo Zrinski
Martjanci
92
Brezovci
Stojan Habjanic
Opis objekta:
Energetsko učinkovita novogradnja z
leseno konstrukcijo, obložena z deskami
in pobarvana s sonaravnimi barvami se
odlično ujema z vaškim okoljem, posajenim
z drevesi. Velike zastekljene površine
omogočajo premišljeno pasivno rabo sončne
energije, kar še stopnjujejo dodana senčila.
Pri samem projektiranju in gradnji so
posegali po naravnih materialih in izgradnji
okolju prijaznega sistema ogrevanja.
Vrsta objekta: Lokacija:
stanovanjska hiša
Brezovci, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Naselje Brezovci se nahaja v Pomurju
v Sloveniji, 10 km od avstrijske meje,
severozahodno od Murske Sobote.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 1998-2002
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 206 m2
Zunanji zid/stena:
15 mm mavčno vlaknene plošče, 50 mm
inštalacijska ravnina + kokos, 10 mm OSB
plošča, 80/160 mm lesena konstrukcija,
vmes celuloza, 24 mm lesno vlaknena
plošča, 50/30 mm kontraletev, 24 mm opaž
iz borovih desk – U=0,18W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
gramozni tampon, AB plošča, hidroizolacija,
120 mm toplotna izolacija iz kokosa, parna
ovira, 28 mm leseni pod iz lesa jelše
Content
Brezovci
93
Streha:
15 mm mavčno vlaknene plošče, 50 mm
inštalacijska ravnina + kokos, 10 mm OSB
plošča, 80/160 mm, lesena konstrukcija
vmes celuloza, 24 mm lesno vlaknena
plošča, 50/40 mm kontraletev , 50/30 mm
letev, opečna kritina – U=0,17W/m2K
Vrata in okna:
leseni okvir
Okneski okvir: deb. 68 mm
smreka
U=1,6W/m2K
Zasteklitev: dvoslojna
U=1,1W/m2K
Vhodna vrata: masivna lesena
smreka, deb. 35 mm
Prezračevanje: naravno
Ogrevanje: osnovni vir je kaminski vložek na drva,
dopolnilo je gorilec na tekoči plin
grelni sistem je nizkotemperaturni, stensko
gretje, talno gretje
Tople vode: - Zrakotesnost: n 50 = 0,50 h-1
Ekološki aspekti:
večinoma uporabljeni naravni izolacijski
materiali: celuloza, lesna vlakna, kokos
ometi narejeni iz ilovice lesene talne
obloge so oljene in voskane z izdelki iz
100% naravnih surovin vse barve so 100 iz
naravnih surovin uporabljen je les iz regije
do 6o km: bor, jelša, smreka
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
45 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Content
Stojan Habjanič
Brezovci
94
Ivanovci
Remo Zrinski
Opis objekta:
Energetsko varčna novogradnja na sebi nosi
značilnosti tradicionalnega podeželskega
stavbarstva.
Energetska
učinkovitost
stavbe zgrajene iz blokov se ne kaže le v
oblikovnih rešitvah, ampak v vsestranski
uporabi sodobnih tehnoloških rešitev. Ob
pogledu na minimalistično obliko zgradbe
še pomislili ne bi, da se sveži zrak prostorov
zagotavlja s posebnimi napravami, enako
velja za prenos toplote iz tal.
Vrsta objekta:
stanovanjska hiša
Lokacija: Ivanovci, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Naselje Ivanovci se nahaja v Pomurju v
Sloveniji, približno 10 km od madžarske
meje in Murske Sobote.
Lastnik: zasebno lastništvo
Leto izgradnje: 2006
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 150,17 m2
Zunanji zid/stena:
20 mm apneni omet, 380 mm opečni
blok, 300 mm EPS, tankoslojna fasada –
U=0,11W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
300 mm gramozni tampon, 80 mm
izravnalni AB plošča, hidroizolacija, 100
mm XPS, 80 mm estrih, 19 mm leseni parket
– U=0,18W/m2K
Content
Ivanovci
95
Streha:
20 mm apneni omet, 210 mm opečno
AB ploščaski strop, parna ovira, 400 mm
steklena volna – U=0,13W/m2K
Vrata in okna: masivni les smreka
Alu
Okneski okvir: masivni les smreka
Alu
68 mm-es profil
U=1,4W/m2K
Zasteklitev: trooslojna
U=0,7 W/m2K, g=52%
Vhodna vrata: Alu
Prezračevanje: kontrolirano prezračevanje,
rekuperacija 90%
Ogrevanje:
toplotna črpalka zemlja – voda, toplozračni
sistem ogrevanja
Tople vode: -
Zrakotesnost: Ekološki aspekti:
ekološki izolacijski
črpalka
ni izmerjena
materiali,
toplotna
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
22 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: Content
Remo Zrinski
Ivanovci
96
Gornja Radgova
SPG Pomgrad
Opis objekta:
Z drevesi obkrožena pritlična opečna zgradba
je bila prva pasivna hiša v Sloveniji. Zaradi
dobre zračne in toplotne izolacije so izredno
nizke energetske potrebe objekta, ki ni v
zasebni lasti. Pri sami izvedbi so si prizadevali
zagotoviti funkcionalnost, hkrati pa ohraniti
usklajenost zgradbe z okoljem.
Vrsta objekta:
Lokacija:
Slovenija
Gornja
otroški vrtec
Radgona,
Pomurje,
Kraj poravnave:
Mesto Gornja Radgona se nahaja v Pomurju,
v Sloveniji, ob avstrijsko-slovenski meji,
zahodno od Murske Sobote.
Lastnik: vlada
Leto izgradnje: 2008
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 1210 m2
Zunanji zid/stena:
20 mm omet, 290 mm opečni zid, 300 mm
EPS – U=0,11W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
250 mm utrjeno nasutje, 50 mm izravnalni
AB plošča, 180 mm XPS, 140 mm AB plošča,
hidroizolacija, 100 mm XPS, 80 mm estrih,
talna obloga; 20 mm keramika ali leseni
parket – U=0,12W/m2K
20 mm omet, 200 mm AB plošča, parna ovira, 80 mm, 80 mm kamena volna, 360 mm
celulozni kosmiči, paropropustna folija – U =
0,09 W/m2K
Content
Gojna Radgova
97
Streha:
80/160 mm lesena konstrukcija, 50/40 mm
kontraletev , 50/40 mm letev, opečna kritina
– U=0,17W/m2K
Vrata in okna: les / alu, U=0,9W/m2K
Okneski okvir: pasivna izvedba
U=1,4W/m2K
Zasteklitev: trislojna
U=0,5W/m2K, g=52%
Vhodna vrata: les/alu, U=0,83W/m2K
Prezračevanje: kontrolirano prezračevanje,
rekuperacija 84 %
Ogrevanje: toplotna črpalka voda/voda, toplozračno
ogrevanje, solarni kolektorji 9m2
Tople vode:
toplotna črpalka
sončni zbiralnik
Zrakotesnost: 0,38 h-1
Ekološki aspekti: solarni kolektorji
toplozračno ogrevanje
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
18 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: SGP Pomgrad d.o.o.
Content
Gojna Radgova
98
Gornja Radgova
SPG Pomgrad
Opis objekta:
Predstavljena zgradba vrtca velja za pravo
posebnost. Kljub temu da je moderne oblike
in barv, zahvaljujoč razigranosti odlično
služi svoji funkciji. Ker je pritlična, ne
izstopa iz okolja in je popolnoma usklajena
s podobo ulice. Usklajenost z okoljem
stopnjuje zelena streha, ki pomembno
znižuje energetske potrebe zgradbe.
Vrsta objekta:
otroški vrtec
Lokacija:
Gornja Radgona, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Mesto Gornja Radgona se nahaja v Pomurju,
v Sloveniji, ob avstrijsko-slovenski meji,
zahodno od Murske Sobote.
Lastnik: vlada
Leto izgradnje: 2009
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 1250 m2
Zunanji zid/stena:
20 mm omet, 290 mm opečni zid, 300 mm
EPS – U=0,11W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
250 mm utrjeno nasutje, 50 mm izravnalni
AB plošča, 180 mm XPS, 140 mm AB plošča,
hidroizolacija, 100 mm XPS, 80 mm estrih,
talna obloga; 20 mm keramika ali leseni
parket – U=0,12W/m2K
20 mm omet, 200 mm AB plošča, parna ovira, 80 mm, 80 mm kamena volna, 360 mm
celulozni kosmiči, paropropustna folija – U =
0,09 W/m2K
Content
Gojna Radgova
99
Streha:
80/160 mm lesena konstrukcija, 50/40 mm
kontraletev , 50/40 mm letev, opečna kritina
– U=0,17W/m2K
Vrata in okna: les, U=0,9W/m2K
Okneski okvir: pasivna izvedba
78 mm profil
U=1,4W/m2K
Zasteklitev: trislojna
U=0,5W/m2K, g=52%
Vhodna vrata: les, U=0,83W/m2K
Prezračevanje: skontrolirano prezračevanje,
rekuperacija 84 %
Ogrevanje: toplotna črpalka voda/voda, toplozračno
ogrevanje, solarni kolektorji 9m2
Tople vode: toplotna črpalka
sončni zbiralnik
Zrakotesnost: 0,58 h-1
Ekološki aspekti: solarni kolektorji
toplozračno ogrevanje
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
14 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor: SGP Pomgrad d.o.o.
Content
Gojna Radgova
100
Tišina
SPG Pomgrad
Opis objekta:
Predstavljena zgradba vrtca velja za pravo
posebnost. Kljub temu da je moderne oblike
in barv, zahvaljujoč razigranosti odlično
služi svoji funkciji. Ker je pritlična, ne
izstopa iz okolja in je popolnoma usklajena
s podobo ulice. Usklajenost z okoljem
stopnjuje zelena streha, ki pomembno
znižuje energetske potrebe zgradbe.
Vrsta objekta:
otroški vrtec
Lokacija: Tišina, Pomurje, Slovenija
Kraj poravnave:
Naselje Tišina se nahaja v Sloveniji, blizu reke
Mure, približno 7 km zahodno od Murske
Sobote, v bližini avstrijske meje.
Lastnik: vlada
Leto izgradnje: 2011
Število stanovanj/potrošnikov enot:
stanovanjske
Ogrevana površina: 732 m2
Zunanji zid/stena:
15 mm mavčna plošča , 15 mm OSB plošča,
406 mm TJI nosilec, 406 mm celuloza, 60
mm lesno vlaknena plošča, 8 mm kontaktna
fasada – U=0,10W/m2K
Kletne stene,talne obloge, stropne: Talna plošča/strop nad kletjo:
250 mm utrjeno nasutje, 50 mm izravnalni
AB plošča, 300 mm XPS , 300 mm AB plošča,
hidroizolacija, 80 mm XPS, 60 mm estrih,
talna obloga, 20 mm keramika ali leseni
parket – U=0,10W/m2K
Content
Tisina
101
Streha:
15 mm mavčna plošča, 280 mm leseni
stropniki, 22 mm OSB plošča, parna zapora,
200 mm XPS, hidroizolacija, 30-90 mm XPS
v naklonu, 120 mm XPS, geotekstil, drenaža,
substrat zemljine – U=0,09W/m2K
Vrata in okna: les
Okneski okvir: pasivna izvedba
U=0,9W/m2K
Zasteklitev: trislojna
U=0,5W/m2K, g=52%
Vhodna vrata: les, U=0,83W/m2K
Prezračevanje: skontrolirano prezračevanje,
rekuperacija 84 %
Ogrevanje: daljinski sistem
solarni kolektorji 9m2
Tople vode: solarni kolektorji
daljinski sistem
Zrakotesnost: 0,49 h-1
Ekološki aspekti:
naravni izolacijski materiali, tla obdelana z
oljem in voskom, ilovnati ometi, zelena streha
Toplotni primanjkljaj/m2a po PHPP:
22 kWh/m2a
Primarni energiji: Avtor:
SGP Pomgrad d.o.o.
Lumar d.o.o.
Content
Tisina
102
Bibliografija:
Balassa Iván: Magyar néprajz 4. kötet, Életmód d
Akadémiai Kiadó. Budapest, 2002
Barabás J., Gilyén N.: Magyar népi építészet d Műszaki Könyvkiadó. Budapest, 1987
Építkezés d Kossuth Lajos Tudományegyetem, Debrecen, 1992
Dám László: Gráfik Imre: Vas megye népművészete d Vas Megyei Múzeumok Igazgatósága, Szombathely, 1996
Tóth János: Az őrségek népi építészete d Műszaki Könyvkiadó. Budapest, 1975
Tóth János: Göcsej népi építészete d Műszaki Könyvkiadó. Budapest, 1965
Nagy Endre: Boronafalas építkezés a Nyugat-Dunántúlon d
Nyugat-magyarországi Egyetem Kiadó. Sopron, 2011
http://www.muemlekem.hu
http://www.orvidek.hu
http://www.zalacseb.hu
http://monstone.hu
http://www.orsegieletmodturak.hu
http://karpatinfo.net
http://www.vendegvaro.hu
http://www.panoramio.com
Bora, Nemerkényi: Magyarország földrajza d
Nemzeti Tankönyvkiadó Rt. T510.731-H/1999.
Ungarn. Schritt für Schritt. d Ungarischer Tourismusamt, 2011
Padányi Ágnes: Gyógy + wellness d
Magyar Turizmus Zrt. 2008
www.vasmegye.hu
www.hu.wikipedia.org
http://www.hhrf.org/xantusz/mv_muravidek.html
http://slovenija.gaja.hu/
http://www.moravske-toplice.com/