1. No category

22.3.2014
TENIŠKI SEMINAR
Tema: Športna vadba kot
sistem
Dr. Nejc Šarabon, dipl. fiziot., prof. šp. vzg.
O ČEM?
• športna vadba kot sistem
• načela športne vadbe
• biološke zakonitosti športne vadbe
• človek v procesu športne vadbe (obremenitev, napor, utrujenost,
izčrpanost, odmor)
• osnove ciklizacije v športu
• genetska zasnova
• proces selekcije v športu
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SISTEM ŠPORTNE VADBE
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
1
22.3.2014
SISTEM ŠPORTNE VADBE
Sistem vsebuje:
• sestavne dele
• njihove povezave
Športna vadba kot sistem:
• množica sestavin (glej tabelo)
• povezave med njimi
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SISTEM ŠPORTNE VADBE
Najpomembnejše sestavine sistema športne vadbe
Neposredni dejavniki
Športnik
Tre ne r
- biološke
značilnosti
- psihološke
značilnosti
- psihomotor.
značilnosti
- tehnika
- taktika
- zdravstveno
stanje
- vrednote
Posredni dejavniki
Vadba
Življe njske
navade
Ekonomski
status
Socialni
status
- zaslužek
- družina
- organ.
- podedovane
materialne
dobrine
- klub
vsakdanjega
življenja
- vaje
- količine
- psihološke
sposobnosti
- prehrana
- metode
- pedagoška
usposobljenost
- sredstva
- izobraženost
- ciklizacija
/periodizacija
- vrednote
- nadzor
- okolje
- hobi
- zabava
- oprema
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE SISTEMOV
1. Enostavni, zapleteni in kompleksni
sistem
• enostavnih sistem ov v naravi ni
• povezave pri zapletenih sistem ih se nenehno
sprem injajo
• posledično postane sistem nepredvidljiv, zapleten,
kom pleksen
• za lažje obvladovanje ga zreduciram o na nivo kot ga
lahko obvladujem o (takšen je sistem športne vadbe)
• glede na znanje/število vključenih strokovnjakov lahko
izberem o bolj kom pleksen m odel športne vadbe
• ključno dobro sodelovanje m ed strokovnjaki
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
2
22.3.2014
VRSTE SISTEMOV
2. Predvidljivi in nepredvidljivi sistemi:
• v nekaterih sistemih lahko zanesljivo predvidimo kako se bo sistem
obnašal na motnje (tehnični sistemi)
• kadar učinka zunanjih motenj ali vplivov na sistem ne moramo
natančno predvideti govorimo o nepredvidljivem sistemu (športna vadba)
1
3
2
4
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE SISTEMOV
3. Stacionarni in dinamični sistemi:
• stacionarni sistem se ne spreminja ob
učinkovanju naravnih ali družbenih vplivov
• dinamični sistemi so vse ostalo
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE SISTEMOV
4. Celoviti in zreducirani sistemi:
• da lahko obvladujemo zapleten in kompleksen sistem športne
vadbe imamo na voljo dve možnosti:
a) redukcija na nivo, kot ga glede na znanje ter delovno vnemo še
obvladujemo
b) sestava strokovnega tima
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
3
22.3.2014
GLAVNA OPRAVILA V PROCESU ŠPORTNE
VADBE
• Cilj procesa športne vadbe
a) vedeti v kateri smeri in v kolikšni meri se
športnikove lastnosti in sposobnosti
spreminjajo
b) optimizacija transformacijskega procesa
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
GLAVNA OPRAVILA V PROCESU ŠPORTNE
VADBE
• Cilj glavnih opravil športne vadbe je čim bolj
učinkovito spreminjanje psihofizičnega statusa
Načrt 2
športnika.
Načrt 1
• Vrste glavnih opravil trenerja in strokovnega
tima:
Ocena
• načrtovanje
• izvedba
• nadzor
• ocena vadbenega procesa
• nadaljevanje, prilagajanje ali ponovno
načrtovanje
izvedba
Nadzor
Nadzor
sprememb spos.
in lastn.
športnika
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
GLAVNA OPRAVILA V PROCESU ŠPORTNE
VADBE
Načrtovanje:
• na podlagi najpomembnejših podatkov,
izkušenj ter vedenja postavimo izhodišča
• izdelava vadbenega načrta; razvrščanje
vadbenih sredstev ter količin znotraj izbranega
vadbenega obdobja
Izvedba vadbenega procesa:
• praktično izvajanje “zastavljene” vadbe
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
4
22.3.2014
GLAVNA OPRAVILA V PROCESU ŠPORTNE
VADBE
Nadzor:
• primerjava med načrtovano ter dejansko
izvedeno vadbo
• poteka neprekinjeno
• pokaže kolikšen delež načrtovane vadbe je
dejansko izveden in kaj med opravljenim manjka
• kakovost izvedbe odstopanje količine in
kakovosti opravljene vadbe
• beleženje razlogov
Ocena vadbenega procesa:
• na podlagi dobrega nadzora lahko ocenimo
ali smo z opravljeno vadbo dosegli (v kakšni
meri) zastavljene cilje
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
KAJ JE PROCES ŠPORTNE VADBE
Proces športne vadbe:
• proces športnega izpopolnjevanja
• voden po znanstvenih ter pedagoških načelih
• “z načrtnim ter sistematičnim delovanjem učinkuje na takšno
tekmovalno zmogljivost, ki omogoča športniku najvišje športne
tekmovalne dosežke v izbrani športni disciplini”
Spreminjanje odnosa trener – športnik
• učitelj – učenec
• prijatelj – prijatelj
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
1. Načela/principi športne vadbe,
predstavljajo osnovne temelje ter
izhodišča pri izvajanju vseh opravil
športne vadbe:
1.
aktivnega in zavestnega vključevanja v vadbeni
proces
2.
vsestranskega razvoja
3.
individualnega pristopa k procesu športne vadbe
4.
specializacije
5.
cikličnosti in spremenljivosti
6.
rastoče obremenitve
7.
sistematičnosti
8.
racionalnosti
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
5
22.3.2014
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
1. Načelo aktivnega in zavestnega vključevanja
v vadbeni proces:
a) določanje vadbenih ciljev v sodelovanju s
športnikom/ekipo
• razlika mladi športniki in začetniki
• športnik pomaga s podatki o lastnih občutkih in
izkušnjah
• s tem se zmanjšajo možnosti za pojavitev napak iz
preteklosti
• pomen ustrezno zastavljenih ciljev
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
1. Načelo aktivnega in zavestnega
vključevanja v vadbeni proces:
b) sodelovanje trenerja in športnika pri
načrtovanju vadbenega procesa
•
naloga trenerja je nenehno izobraževati
športnika
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
1. Načelo aktivnega in zavestnega
vključevanja v vadbeni proces:
c) nadzor sposobnosti in značilnosti športnika
•
•
naloga trenerja razviti športnikovo potrebo po
nadzoru ter spremljanju lastnih sposobnosti in
značilnosti
zavedanje, da je športni dosežek posledica
trenutnih in hkratnih vplivov mnogih
dejavnikov, ki jih moramo poznati, da lahko
nanje zavestno učinkujemo
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
6
22.3.2014
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
1. Načelo aktivnega in zavestnega
vključevanja v vadbeni proces:
d) izvajanje aktivnosti brez nadzora trenerja
•
športniki sami izvedejo del vadbe (dopolnilna
vadba, izkušenejši tudi večji del vadbenega
procesa)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
2. Načelo vsestranskega razvoja:
•
tekmovalna zmogljivost = posledica hkratnega učinka
številnih dejavnikov
•
zahteva uporabo velikega števila vadbenih sredstev
•
cilj doseči skladnost med mnogostranskim razvojem ter
specializacijo
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
2. Načelo vsestranskega razvoja:
•
•
omogoča optimalno psihološko in biološko osnovo za
nadaljnja obdobja
velikokrat se pojavi tendenca prehitrega preskoka iz
vsestranske vadbe na specifično/specializirano vadbo
Maturacija
Odraščanje
Otroštvo
Vadba
za najvišjo
zmogljivost
Specifična/specializirana
vadba
Vsestranska vadba
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
7
22.3.2014
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
3. Načelo specializacije:
• to načelo govori o specifičnih zahtevah vsake
športne discipline posebej
• najbolj uspešni so športniki, ki so najbolje
prilagojeni tem specifičnim zahtevam
• je nadaljevanje obdobja vsestranskega razvoja
(odraža se v letnih ciklih)
• kljub temu se ohranja delež vsestranske
vadbe
• začetek te dobe je odvisen od športne
discipline
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
3. Načelo specializacije:
• spreminjanje deleža vsestranske ter specializirane vadbe
80%
20%
24
22
Starost
Vsestranska vadba
20
Specializirana vadba
18
16
14
12
10
60%
40%
Bompa in Haff, 2009
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
3. Načelo specializacije:
• primerjava obeh pristopov
Zgodnja specializacija
Vsestranski razvoj
Hiter napredek
Počasnejši napredek
Najboljši rezultati pri 15 do 16 letih zaradi
hitrih prilagoditev
Najboljši rezultati pri 18 letih in kasneje,
ko doseže atlet/tinja biološko in psihološko
zrelost
Nestabilna tekmovalna zmogljivost med
tekmami
Konsistentna in postopno izboljšana
tekmovalna zmogljivost med tekmovanjem
Velik delež pregorevanja, pretreniranosti in Daljša kariere
prenehanja s športom pri 18 letih
Povečana pojavnost poškodb (prisilna
adaptacija telesa in pomanjkanje biološke
zrelosti)
M anjša incidenca poškodb (bolj postopno
povečanje obremenitve, zrelost)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
8
22.3.2014
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
4. Načelo individualnega pristopa k procesu
športne vadbe:
• pretežen del športne vadbe je potrebno prilagoditi
športnikovim lastnostim in sposobnostim tako, da bi
dosegli kar najbolj izrazito želeno spremembo
• pomembno je, da se dobro preteklo delo logično
nadaljuje v prihodnje
• upoštevanje biološkega in psihološkega razvoja glede na
starost športnika/ce
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
4. Načelo individualnega pristopa k procesu
športne vadbe – vadba usklajena s
sposobnostjo/toleranco športnika:
• poznavanje delovnih oz. trenažnih kapacitet je ključno,
določamo jo lahko z:
• določanje kronološke ter biološke starosti
(biološka je pomembnejša, določa jo spolna
zrelost; vsebnost testosterona)
• trenažni staž (število let vadbe)
• zdravstveni status (poškodbe ali bolezni lahko
zmanjšajo sposobnost prenašanja velikih količin
vadbe, kar mora trener upoštevati)
• stopnja napora/stresa in sposobnost regeneracije
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
4. Načelo individualnega pristopa k procesu
športne vadbe – individualizacija vadbenega
bremena:
• na določeno obremenitev se različno odzovemo
• pomen testiranj
• primerljivost športnikov približno enake kronološke in
biološke starosti ter trenažnega staža
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
9
22.3.2014
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
4. Načelo individualnega pristopa k procesu
športne vadbe – upoštevanje razlik med
spoloma:
• pomen upoštevanja razlik med spoloma
• pred-pubertetni dečki in deklice so podobni v telesnih
značilnostih
• s pričetkom pubertete se pričnejo pojavljati značilne
razlike
• ♀ večji odstotek TM, nižjo TT, nižjo pusto telesno
maso
• ♂ pričnejo prednjačiti v moči, anaerobni moči
ter kapaciteti, maksimalni aerobni kapaciteti in
sposobnostih
• ženske so sposobne prenašati velike količine in
intenzivnosti vadbe
• upoštevanje menstrualnega cikla
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
5. Načelo cikličnosti in spremenljivosti:
• stalnica v bioloških organizmih je cikličnost (naj daljši
cikel j e življenje, sestavljeni iz raznih pod-ciklov)
• v športniku kot posledica ciklične v adbe nenehno poteka
razgradnj a in izgradnj a, kar pov zroča spremembe
Plato
Stagnacija
• v začetku j e ta v pliv/spremembe pozitiven, ob ne
spremenj eni vadbi pa doseže plato in celo stagnacijo
• v izogib enolični in monotoni v adbi mora le-ta potekati
ciklično
Evolucija
• osnov no načelo cikličnosti j e obremenitev (utruj enost zmanj šana zmoglj ivost), ki j i sledi zmanjšanje v adbe (odmor
– prilagaj anje organizma na premagani napor)
• načelo izmenj ave napora ter odmora upoštev a ciklizacija,
ki omogoča pov ečano obremenitev ter razbremenitev tudi v
dalj ših ciklih/obdobjih
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
5. Načelo cikličnosti in spremenljivosti:
• pretreniranost zaradi monotone v adbe
• pri izkušenej ših športnikih mora biti v aba bolj raznolika
• pomembno j e rav novesje med obdobj i stabilnosti v adbe ter
spremenlj ivosti/variabilnosti
• spremenlj ivost uporabljamo na v seh nivojih načrtovanja vadbe:
• znotraj mikrocikla; količina, intenzivnost, pogostost, izbor
v aj
• med mikrocikli; določeni dnev i 2-3x dnevno, določeni le 1x
• ciklično v peljevanje ter izključevanje določenih v adbenih
v sebin
Spremenljivost v vadbi je pogojena s
sposobnostjo trenerja uporabiti znanstvene
principe na kreativen način!
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
10
22.3.2014
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
6. Načelo rastoče obremenitve:
• velja za začetnike in vrhunske tekmovalce
• v začetku povečujemo število vadbenih enot, kasneje
količino in intenzivnost znotraj posamezne vadbene enote +
povečanja na 2-3x dnevno vadbo
• učinkovitejše je neenakomerno celo kontrastno
spreminjanje vadbenih količin
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
7. Načelo sistematičnosti:
• proces športne vadbe je logično
zaporedje izbire vadbenih sredstev,
količin in intenzivnosti
• usklajenost z razvojno stopnjo
športnika/ce (biološko, tehnično,
taktično, …)
• da ga bom o lažje upoštevali se je
potrebno držati naslednjega:
ü posebna pozornost naj bo
posvečena zaporedju vaj, nove vaje
so logično nadaljevanje znanih vaj
ü izvedba zapletene vaje mora biti
nadaljevanje pripravljalnih vaj (predvaj) ter ustrezno razvitih
psihomotoričnih sposobnosti in
fizioloških značilnosti
Zaporedje (pred-vaje)
Pripravljalne vaje
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
8. Načelo racionalnosti
• z vadbo je potrebno izzvati kar največji učinek s kar
najmanjšo količino in intenzivnostjo vadbe
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
11
22.3.2014
NAČELA PROCESA ŠPORTNE VADBE
Ključni parametri s katerimi operiramo pri
zasledovanju vseh načel:
• količina
• intenzivnost
• vsebina
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ZAKONITOSTI PROCESA ŠPORTNE
VADBE
So osnovna pravila odziva
organizma vadečega na dano
obremenitev in proces
športne vadbe:
1.
zakon katabolne ter anabolne faze
2.
homeostaze
3.
primernega dražljaja
4.
prilagajanja
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ZAKONITOSTI PROCESA ŠPORTNE
VADBE
1. Zakon katabolne in anabolne faze:
a) katabolna faza:
• sproščeno veliko energije
• opravi se mehansko delo
• v tej fazi se pojavi zmanjšana
sposobnost za premagovanje
napora
Relativna stopnja
zmogljivosti
• oba procesa v organizmu potekata neprestano
• katabolna faza = razgradnja snovi
• anabolna faza = izgradnja snovi
0,6
0,4
0,2
0
-0,2
-0,4
-0,6
-0,8
b) anabolna faza:
• faza odmora
• razmerje mer razgradnjo ter izgradnjo se spremeni v prid
izgradnje
• obnova zaloge izčrpanih snovi
• včasih superkompenzacija
• lahko traja različno dolgo (nekaj minut do več dni)
napor
1
2
odmor
2
4
začetni niv o
3
6
8
10 12
Čas (min)
14
1 – mirovanje
2 - katabolna faza
3 – anabolna faza
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
12
22.3.2014
ZAKONITOSTI PROCESA ŠPORTNE
VADBE
1. Zakon katabolne in anabolne faze:
• vsakemu naporu, ki pomeni katabolno fazo, nujno sledi
anabolna faza, v kateri organizem samodejno teži k temu, da
bi razgrajene snovi nadomestil
Relativna stopnja
zmogljivosti
napor
0,6
0,4
0,2
0
-0,2
-0,4
-0,6
-0,8
odmor
začetni niv o
superkompenzacija
1
2
2
4
1 – mirovanje
2 - katabolna faza
3 – anabolna faza
3
6
8
10 12
Čas (min)
14
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ZAKONITOSTI PROCESA ŠPORTNE
VADBE
1. Zakon katabolne in anabolne faze:
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ZAKONITOSTI PROCESA ŠPORTNE
VADBE
2. Zakonitosti homeostaze:
• HOMEOSTAZA = tem eljna zakonitost organizma, da se
na spremembe zunanjega in notranjega okolja odzove
tako, da je dejanska sprememba v notranjem okolju čim
m anj izražena in da povzroči čim m anjše motnje v
delovanju organizma.
• športna vadba povzroča spremembe zunanjega ter
notranjega okolja
• da pride do homeostatskega odziva mora motnja
trajati dovolj dolgo
• hom eostatska reakcija povzroči vzpostavitev
porušenega primarnega m ehanizma na nekem novem
nivoju za ceno drugih
Zakon homeostaze pravi, da skuša organizem
izničiti učinek tistih dejavnikov, ki skušajo zrušiti
stabilnost njegovega notranjega okolja.
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
13
22.3.2014
ZAKONITOSTI PROCESA ŠPORTNE
VADBE
3. Zakon primernega dražljaja:
• pravi, da je primeren dražljaj tista obremenitev, ki daje
najbolj izražen želen učinek
• pomen tipa, količine in intenzivnosti vadbe v posamezni
vadbeni enoti
• hkrati zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti
(prvi nad-pražni dražljaj, ki povzroči adaptacijo)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ZAKONITOSTI PROCESA ŠPORTNE
VADBE
4. Zakon prilagajanja:
• prilagajanje na napor pomeni odziv organizma
med in po naporu
• prilagajanje pomeni, da ista obremenitev
postane manjši napor, ali višja obremenitev
postaja isti napor za prilagojeni organizem
• da bo prilagajanje ustrezno moramo
upoštevati zakon primernega dražljaja
Vo2 (ml/kg/min)
• organizem mora “najti” najučinkovitejši način
prilagoditve na napor, zaradi tega se mora
premagovanje obremenitve ponoviti večkrat
• primeri: mišična hipertrofija, povečanje VO2,
hitrost gibanja, …
Hitrost teka
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ZAKONITOSTI PROCESA ŠPORTNE
VADBE
LA (mmol /l)
FSU (ud/min)
CrP (mmol /kg)
4. Zakon prilagajanja:
Zaporedne vadbene enote
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
14
22.3.2014
ČLOVEK V PROCESU ŠPORTNE VADBE
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE METABOLIZMA
A - ANAEROBNI ALAKTATNI E. PROCESI
B - ANAEROBNI LAKTATNI E- PROCESI
C - AEROBNI E- PROCESI
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE METABOLIZMA
Uravnavanje pH in usoda LA
PLJUČA
KRVNI OBTOK
OSTALE MIŠICE
IN ORG ANI
LAH
CO 2
LA+
+
H+
CO 2
H2CO 3
H2CO 3
H2O + CO 2
H+ + HCO 3
Delovanje bikarbonatnega
pufra
MEDCELIČNINA
MIŠIČNA CELICA
LAH
CO 2
LAH
LAH
CO 2
LA+ + H+
Padec pH
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
15
22.3.2014
OBREMENITEV
1. Kaj je obremenitev:
• z vadbenimi količinami izražena vadba
• predstavljena z eksaktnimi, objektivnimi ali subjektivnimi
kazalci
• lahko je statična, dinamična, kombinirana
• če imamo določen kriterij tudi velika ali majhna
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OBREMENITEV – DOLOČANJE KOLIČIN
1. Določanje vadbenega tipa – ključ 1:
• glede na napor, odziv organizma na obremenitev
TIP A – aerobni napor
• Napor srednje in nizke intenzivnosti
• Trajanje več kot 3 min
TIP B – Anaerobni laktatni napor
• Napor visoke intenzivnosti
• Trajanje 10s – 2 do 3 min
TIP C – anaerobni alaktatni
• Napor največje intenzivnosti
• Trajanje do 10 s
• Uporabno kadar gre za enkraten napor
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OBREMENITEV – DOLOČANJE KOLIČIN
1. Določanje vadbenega tipa – ključ 2:
• Moč = največja možna hitrost poteka biokemičnih reakcij v
določenem energijskem procesu
• Kapaciteta = količina energije, ki jo je mogoče sproščati iz
Tip vadbene
enote
določenega energijskega vira
Aerobni
• moč
• kapaciteta
Anaerobni
laktatni
• moč
• kapaciteta
Anaerobni
alaktatni
• moč
• kapaciteta
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
16
22.3.2014
OBREMENITEV – DOLOČANJE KOLIČIN
1. Določanje vadbenega tipa – ključ 3:
• namesto dogajanja določamo cilj vadbe
Cilj vadbe
Tip vadbene
enote
• uporaben tudi za športe kjer prevladujejo-tehnično
taktični elementi
Tip A
• Pove čanje vz držljivosti
• Pove čanje aerobne moči
Tip B
• Pove čanje ANLA kapacitete
• Pove čanje ANLA moči
• Pove čanje hitrostne vzdržljivosti
Tip c
• Pove čanje hitre moči
• Pove čanje ANAL kapacitete
• Pove čanje največje hitrosti
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OBREMENITEV – DOLOČANJE KOLIČIN
2. Določanje vadbene količine:
• je podatek o količini opravljenega dela (mera energije
sproščene ob delu in izračun opravljenega dela)
Načini določanja
vadbenih količin
Kadar je
gibanje
enolično
Kadar prejšnje
ni mogoče
- Me rje nje razdalj
- Me rje nje skupne mase
pre maganega bremena
- Šte vilo ponovitev
- Šte vilo opravljenih ur,
- Šte vilo ponovitev neke
vaje
- šte vilo prevoženih vratc
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OBREMENITEV – DOLOČANJE KOLIČIN
3. Intenzivnost vadbe:
• za določanje intenzivnosti lahko uporabljamo:
Absolutne
fizikalne mere
• moč opravljenega dela (vati, kolopondmetri na
se kundo…)
• silovitost (časovni potek sile v kilopondi, N)
• hitrost gibanja (m/s, km/h)
• pospe ški
• impulz sile
• fre kvenca ponovitev
Relativne
fizikalne mere
•
•
•
•
•
Mere ocenjevanja
intenzivnosti
napora
št. RM
%FSU
% Vo2 max
% max hitrosti
Borgova lestvica
• FS U
• La
• Borgova lestvica
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
17
22.3.2014
OBREMENITEV – DOLOČANJE KOLIČIN
4. Pogostost vadbe:
• pogosto uporabljen način
• primerjamo število vadbenih enot z večjo enoto
• primer: 5 vadbenih enot na mikrocikel, ki traja 7 dni –
frekvenca je 5 enot na mikrocikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAPOR
• različni športniki lahko isto
obremenitev premaguje z različnim
naporom
• to pokaže spremljanje nekaterih
funkcij organizma
• odziv organizma na dano obremenitev
• napor se lahko pri istem športniku spreminja
med obdobji športne vadbe
• ocenjujemo ga s pomočjo fizioloških in
biokemičnih pokazateljev; tudi s
pomočjo občutkov posameznika
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
NAPOR
Vrste napora
vidik
• omejen
• splošni
1
Topografski
2
Vidik dinamičnosti
• statični
• kombinirani
• dinamični
3
Vidik motorične
zahtevnosti
• enostavni
• komplicirani
4. Vidik intenzivnosti
• nizki
• srednji
• visoki
5
Energijski vidik
• aerobni
• anaerobni
6
Vidik trajanja
• dolgotrajni
• kratkotrajni
• enkratni
• ponavljajoči
• prekinjajoči
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
18
22.3.2014
VRSTE NAPORA
1. Topografski vidik:
• glede na delež športnikovega organizma
ali mišične mase, ki aktivno deluje med
obremenitvijo; lokalni, omejeni, splošni
napor
a) lokalni = majhen delež aktivne mišične
mase (plezalni prijem, vesa na drogu, …)
b) omejeni = določen telesni segment,
okončina (met, plavalni zavesljaj, …)
c) splošni = vključenost celotnega telesa ali
velikega deleža mišične mase (tek,
smučarski tek, razni elementi športnih iger)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE NAPORA
2. Vidik dinamičnosti:
• Izhajamo iz tipa mišičnega krčenja:
a) statični (izometrično mišično krčenje)
b) dinamični (izmenjava mišičnega krčenja ter
sproščanja)
c) kombinirani (je najpogostejša oblika v športu)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE NAPORA
3. Vidik motorične zahtevnosti:
• način vključenosti živčnega sistema v izpeljavo
giba (izvedba že znanega ter utečenega giba, ali
priprava novega še neznanega giba, prilagajanje
sicer že znanega giba…):
• enostavno (prevladuje motorični
stereotip)
• zapleteno
Zapleteni napor v:
• športnih disciplinah kjer prihaja do standardnega
tekmovalnega nastopa, spreminja se motorična
zahtevnost vaj
• športne discipline kjer je zahtevnost nižja, se pa
nenehno spreminjajo razmere med vadbo ter
tekmovanjem
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
19
22.3.2014
4. Vidik intenzivnosti:
• velikost napora lahko zaznamo na različne
načine, odvisno od značilnosti, ki jih opazujemo:
• fiziološke,
• biokemične
• psihološke značilnosti
FSU (ud(min)
VRSTE NAPORA
a) fiziološke
• FSU (izračun po Karvonenu, …) kot % od srčne
rezerve ali m ax FSU
• FSU kot absolutna mera
• ventilacija m ed gibanjem (frekvenca in volumen)
b) biokemične
• vsebnost La v krvi (le za napore ki trajajo preko 3
m in)
c) psihološke
• Borgova lestvica
Hitrost teka (km/h)
Int. napora
FSU
Nizek
< 100
Zmeren
100-130
Srednji
130-160
Intenziven
160-180
Največji
> 180
La
(mmol/L)
Nizek
<2
Srednji
2-4
Visok
>4
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE NAPORA
5. Vrste napora skozi prizmo energijskih procesov:
• napor v praksi pogosto določamo preko prevladujočih
energijskih procesov pri določeni obremenitvi
Vsebnost laktata (mmol/l)
• definira se vsaj 4 območja napora
6
OBLA
4
LP
2
1
3
4
2
3 4
5
Hitrost teka (m/s)
6
1 - Aerobni napor
2 - Aerobno - anaerobni napor
3 - Anaerobno - aerobni napor
4 - Anaerobni napor
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE NAPORA
a) Aerobni napor:
• napori nizke do srednje intenzivnosti
• prevladujejo aerobni energijski procesi
• njihova aktivnost se meri s pomočjo razlike O2 v
izdihanem ter vdihanem zraku
• aerobni napor do 50% VO2 m ax
• gorivo; OH (glukoza, glikogen), maščobe (glicerol, proste
m aščobne kisline)
• “aerobno” trenirani športniki v večji m eri koristijo
m aščobne zaloge, manj trenirani OH
Nekaj razlag kaj vpliva na izbiro goriv:
• je zapletena
• ? razpoložljivost O2 (če je kisika dovolj se bolj porabljajo
m aščobe, če ne OH, ki ga za razgradnjo potrebujejo manj)?
• hitrost obnove ADP in AMP
• razpoložljivost goriv (endogenih ter eksogenih)
• uravnavanje presnove s hormoni
• …
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
20
22.3.2014
VRSTE NAPORA
b) Aerobno - anaerobni napor:
• presega laktatni prag (točka pričetka naraščanja laktata v
krvi)
• pričetek vključevanja hitrejših mišičnih vlaken
• prim arno gorivo postanejo OH
• pom emben prispevek kateholaminov
• vedno m anjša poraba maščob
• večja poraba m išičnega glikogena in m anjša krvne
glukoze
• poraba kisika vseeno narašča premosorazmerno
• vedno bolj izražena postane pljučna ventilacija
Razdelimo ga lahko na dve območji:
1) napor do najvišjega stacionarnega stanja laktata v krvi
2) Napor, ki presega to stopnjo do maksimalne porabe
kisika
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE NAPORA
c) Anaerobno - aerobni napor:
• presega stopnjo največje porabe kisika
• vsako povečanje obremenitve poveča
izključno anaerobne laktatne energijske
procese (glikogenolize)
• izrazita m etabolična acidoza (pH krvi
pod 7)
La (mmol /l)
• vsebnost laktata narašča
premosorazmerno s trajanjem napora (do
24 m m ol/l)
16
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
• takšen napor lahko premagujemo le
nekaj m inut
0
• glavni vir energije celični glikogen
2
4
6
Čas (m in)
8
10
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE NAPORA
d) Anaerobni napor:
• najvišja intenzivnost obremenitve ,ki jo
lahko opravljamo do 10 s
• razgradnja CrP
• CrP se izredno hitro porablja, do točke
ko se prične m očno porabljati tudi ATP
• po tej točki lahko hitro pride do
utrujenosti
• pom en intenzivnosti (moči) in trajanja
ATP
Relativni delež aktivnosti
energijskih procesov (%)
• energijski vir izključno anaerobni
alaktatni
100
CrP
G lokogenoliza
80
60
Aerobni
40
20
0
0
20
40
60 80 100
120
Čas (s)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
21
22.3.2014
VRSTE NAPORA
5. Vidik trajanja:
• napor loči glede na:
a) trajanje enkratnega napora (kratkotrajni < 10s, srednje
trajajoč 20 s do 3 min , dolgotrajni > 3 min)
b) ponovljivost
Ponovljivost
napora
Kratkotrajni
Enkratni
Ponavljajoč
Srednje
trajajoči
Enkratni
Ponavljajoč
Prekinjajoč
dolgotrajni
Enkratni
Prekinjajoč
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
VRSTE NAPORA
6. vidik medsebojnega učinka trajanja,
intenzivnosti in števila ponovitev:
• le kratek napor lahko premagujemo z največjo intenzivnostjo
• s podaljševanjem trajanja premagovanja napora se znižuje
tudi intenzivnost
• to lahko deloma rešimo s ponavljanjem
večjega števila kratkotrajnejših naporov
• ključna vloga kapacitete in moči
energijskih sistemov
Energijski
Proces
Največja moč
(mol ATP/min)
Največja
kapaciteta
(razpoložljivih
mol ATP)
Fosfagen
(ATP + CrP )
3,6
0,7
Glokogenoliza
1,6
1,2
1
90
Aerobni
procesi
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Razmejitev utrujenost / izčrpanost:
• trenutek, ko ne moremo nadaljevanje gibanja pri isti
intenzivnosti
• utrujenost je kratkoročnejša kot izčrpanost
• UTRUJENOST je vezana na poslabšano sposobnost
ohranjanja homeostaze z izdatneje povečanim nihanjem
sistemov, ki homeostazo uravnavajo (primer uravnavanje
količine ATP z glikolitičnimi procesi, posledično padec pH…)
• utrujenost je senzorična percepcija, ki temelji na integraciji
fizioloških, biokemičnih in senzomotoričnih povratnih
informacijah iz periferije, ki prehitevajo upad sposobnosti
premagovati določeno intenzivnost (Lambert, Gibson &
Noakes, 2001)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
22
22.3.2014
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Razmejitev utrujenost / izčrpanost:
• IZČRPANOST je v večji m eri vezana na izpraznjenost zalog
energijskih goriv (glikogena) ter dolgotrajnejših sprememb v
norm alnem delovanju hormonskih sistemov, kot posledica
vadbe
• z izčrpanostjo je povezana tudi pretreniranost
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Razmejitev utrujenost / izčrpanost:
Utrujenost
Izčrpanost
Lahko rečemo, da je lokalna
(mišična) ter splošna (iz CŽS)
Slabost celotnega organizma in
ne specifičnega organa
Bolj lokalna
Bolj splošen pojav
V anabolni fazi hitrejša
regeneracija
Zakasnjena regeneracija, ki
traja daljše časovno obdobje
Spremlja tudi kratkotrajnejše
napore
Spremlja navadno dolgotrajne
napore,
Lahko se pojavi tudi zaradi
kopičenja utrujenosti z večjo
pogostostjo vadbenih enot
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Kazalci s katerimi lahko spremljamo
utrujenost:
• SUBJEKTIVNI:
• posameznikovi občutki (razne lestvice;
rahla utrujenost – popolne izčrpanosti)
• OBJEKTIVNI:
• fiziološki;
↑ vsebnost LA, ↓pH, ↑
↑ telesna
izdihan CO2, ↑ ventilacija,
temperatura, …
• biomehanski;
↓ F, spremenjena
↓ mehanska
koordinacija gibanja,
učinkovitost
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
23
22.3.2014
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Didaktična delitev utrujenost po Volkov-u:
a)
b)
c)
d)
intelektualna utrujenost
senzorna utrujenost
emocionalna utrujenost
fizična utrujenost
Utrujenost glede na vključenost
mišične mase:
a) lokalna (manj kot 30%)
b) regionalna (do 70%)
c) globalna (več kot 70%)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Delitev glede na mesto, ki v največji meri
prispeva k pojavu utrujenosti:
Periferno (od motoričnega
Centralno (CŽS do
živca do kontraktilnih
elementov)
mototričnega živca)
Motorični živec (verjetno ni
pomemben)
Centri odgovorni za motoriko
Sposobnost sproščanja ter
odpravljanja nevrotransmiterja
iz sinaptične špranje
Centri odgovorni za senzoriko
Mehanizmi sproščanja ter
odstranjevanja Ca2+ znotraj
mišičnega vlakna
Centri povezani s čustvovanjem
ter njihove povezave z ostalimi
centri ter hormonskim
delovanjem
Delovanje akto-miozinskega
sklopa
Sistem T-cevčic (tubularni
sistem)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Opis nekaterih mest, ki lahko prispevajo k
pojavu utrujenosti – centralna utrujenost:
• ↓ sposobnost CŽS aktivirati motorične enote (↓
m otivacija…)
• slabše uravnavanje refleksnega delovanja (prekomerna
ali dolgotrajna aktivacija istih nevralnih centrov)
• senzorična utrujenost, ko se spremenijo občutek za
položaj, napor, gibanje – nepravilna zaznava lastnega
gibanja
• prisotnost stresne situacije, kot je tekma, lahko povzroči
čustveno utrujenost, ki posledično povzroči centralno
utrujenost (↑ aktivnost vegetativnega živčnega sistema,
spremenjeno delovanje hormonskih žlez)
• občutek napora se povečuje, kljub temu, da premagujemo
isto obremenitev (občutek za napor ni enak kot za
intenzivnost)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
24
22.3.2014
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Opis nekaterih mest, ki lahko
prispevajo k pojavu utrujenosti –
centralna utrujenost:
• občutek napora se z utrujenostjo povečuje, kljub
tem u, da premagujemo isto obremenitev
• občutek za napor nastaja centralno, procesiranje
perifernih somatosenzoričnih informacij ter kopije
eferentnegam otoričnega ukaza
Sila leve roke (% MVC)
• percepcija trenutnega napora m išičnega krčenja, ki
je potreben, da ohranimo določen položaj ali izvedemo
gib
• občutek za napor pri m anjših (finih) gibih je v večji
m eri odvisen od perifernega somatosenzoričnega
dotoka
Čas (s)
• občutek za napor se lahko poveča tudi brez
povečanega perifernega metabolnega stresa
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Periferna področja, ki vplivajo na pojav
utrujenosti:
• hrbtenjača
• periferni živec
• živčno-mišična sinapsa
• membrana mišične celice
• transverzalni tubuli
• sistem sarkoplazemskega retikuluma (ca2+)
• aktomiozinski sklop
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Sistemska delitev glede na lastnosti
prevajanja akcijskega signala od
motoričnega živca do mišične celice:
• visokofrekvenčna;
• nizkofrekvenčna;
• m etabolna utrujenost – utrujenost
kontraktilnega dela
Sila mišice
• težave v prevajanju akcijskega potenciala po
sarkolemi do mišice
• težava v Na-K pum pah, ki se nahajajo v Tcevčicah/tubulih
• proženje akcijskih potencialov nad 40Hz
povzroči prezasičenost Na-K pum p)
• se izgubi v kratkem času
100 Hz
20 Hz
Čas (m in)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
25
22.3.2014
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Odraz utrujenosti na elektromiogramu
(EMG):
• s rekrutacijo ter frekvenčno modulacijo se
mediana frekvenca zviša
• s pojavom utrujenosti se mediana frekvenca
EMG signala zniža
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Biokemijski dejavniki za pojav utrujenosti:
• izčrpanost energijskih zalog (glikogen, CrP,
centralno glukoza)
• kopičenje presnovnih produktov (H+, Pi)
• porušeno elektrolitsko ravnovesje
• spremenjene elektrofiziološke lastnosti celičnih
membran
• prezasičenost z acetil holinom v živčno-mišični
sinapsi
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Izčrpanost:
• osnova izčrpanje zalog goriv
• traja tudi po več dni
• zmanjša zmogljivost nekaterih organov in
hormonskih žlez
• hormonsko ravnovesje ni vzpostavljeno še več
dni po naporu
• primeri hormonov tiroksina, trijodtironina in
tirptonina (TSH) po naporu
• regeneracija traja dalj časa, odmor je pasiven
nasproti utrujenosti
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
26
22.3.2014
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Sodobni pristopi k razumevanju
utrujenosti:
• večina temelji na predvidevanju pojava katastrofičnih
dogodkov, ki preprečijo telesu (mišici), da nadaljuje z
izvajanjem gibanja pri isti intenzivnosti
• prim er deplecija ATP-ja, pomanjkanje O2
• sodobnejši pristopi poudarjajo pomen centralnega
nadzora motoričnega odziva, ki povzroča nihanje
fizioloških odzivov
• aferentne senzorične informacije, predvidevanje na
podlagi eferentnih informacij, primerjava obeh
• utrujenost v večji m eri senzorična percepcija kot pa
izključno fiziološki pojav
• velik vpliv na občutek napora imajo izkušnje
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Sodobni pristopi k razumevanju
utrujenosti:
• vse našteto močno vpliva na strategijo
premagovanja napora, ki jo bo športnik zavestno ali
podzavestno izbral
• problem kako se prilagoditi, da bo uspešno
premagal napor
• praktični primeri:
ü tekači, ki ne vedo kolikšno razdaljo
morajo preteči, tečejo mehansko
ekonomičneje, kot pa tisti ki poznajo
razdajo
ü v vročini je EMG nespremenjen, občutek
za napor pa se poveča
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
UTRUJENOST IN IZČRPANOST
Vprašanja na katera mora centralni nadzorni sistem
najti odgovore (Lambert 2001):
Kako gledam na vse te
odgovore?
Koliko dela moram
opraviti?
Koliko dela še moram
opraviti?
Ali imam zadosti
energijskih rezerv, da
pridem do cilja?
Kako sem izvedel to že
kdaj pred tem?
Bo prišlo do poškodbe
mišic?
Se bom prekomerno
segrel?
Povzeto po predavanju; Noakes 2005
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
27
22.3.2014
ODMOR
Kaj je odmor:
• faza, ki sledi naporu
• anabolna faza
Vrste odmorov
Odmori znotraj vadbene enote
med ponovitvami
v prekinitvah dolgotrajnega odmora
Odmori med vadbenimi enotami
Načrtovanost odmorov
načrtovani
nenačrtovani – spontani
Glede na naravo vsebin
Pasivni
aktivni
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Biološka podlaga odmora:
• v anabolni fazi je cilj obnova zmogljivosti
organizma za ponoven napor
• trajanje ter uspešnost te faze je odvisna od
športnikove treniranosti ter narave vadbe same
• čas, ki je potreben, je odvisen od vrste sprememb
ter njihove velikosti:
ü obnova zalog goriv za E procese
ü vzpostavljanje homeostaze v
organizmu
ü obnova snovi ki se med naporom
izločijo iz mišice
ü gradnja snovi, ki bodo omogočile
manjše spremembe ob enakem naporu
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Kako lahko pomagamo organizmu, da bo potek
anabolne faze hitrejši in učinkovitejši – aktivna
regeneracija:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
masaža
posebej izbrane gimnastične vaje
vaje za gibljivost
kopel v topli vodi
kopel v mrzli vodi (takoj po naporu)
vaje za sproščanje
primerna prehrana
farmakološki preparati
kakovosten in zadosten spanec
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
28
22.3.2014
ODMOR
Kazalci anabolne faze – anabolnih procesov:
• rahlo povečana poraba kisika
• povečana FSU tudi čez noč
• razmerje kortizol:testosteron
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Nekaj vidikov odmora pri kratkotrajnem
visoko intenzivnem naporu:
• pri intenzivnem naporu lahko pride do poškodb
celičnih m embran (sarkoleme)
• pri tem se vsebnost znotraj celičnine izgubi v
zunajcelični prostor (predvsem encimi –
kreatinkinaza)
• gre za dolgotrajno poškodbo, ki se lahko odpravlja
tudi do 14 dni
• upade sposobnost premagovanja visoko
intenzivnega napora
• potrebna izgradnja novih beljakovin, vzpostavitev
znotraj ter zunajcelične homeostaze
• povečana tvorba beljakovin se zazna preko
povečanih koncentracij uree v krvi (urinu)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Nekaj vidikov odmora pri kratkotrajnem visoko
intenzivnem naporu:
• visoko intenziven napor lahko že v parih sekundah izčrpa zaloge
fosfagena ( CrP)
• hitrost obnove je odvisna od stopnje izčrpanosti
• ob m anjši izčrpanosti (kratek šprint, met, …) se obnovijo in
superkompenzirajo hitro (v 1 m in)
• po večji izčrpanosti (daljši šprint, serije poskokov, m etov, …) traja
obnova približno 3 m in, superkompenzacija traja tudi dalj časa
• obnova CrP naj bi vodila do kisikovega dolga
• pred tovrstnim naporom se je potrebno predpripraviti (motivacija,
ogrevanje)
• izrednega pomena je ustrezna m otivacija
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
29
22.3.2014
ODMOR
Nekaj vidikov odmora pri srednjem in
dolgotrajnem naporu:
• posebnost izčrpavanje glikogenskih rezerv
• obnova glikogenskih zalog poteka počasi
• pomen ustrezne diete (povečan vnos OH)
Konec obremenitve
Vsebnost glikogena v
mi šici
• lahko prihaja do podobnih sprememb kot pri
kratkotrajnem naporu
Prehrana z OH
Hrana brez OH
0 10 20 30 40 50
• ves čas poteka povečana izgradnja nekateri in
zmanjšana izgradnja drugih beljakovin (encimov, …)
O dmor (ure)
• poveča se acidoza ter posledično ventilacija
• povečana ventilacija med odmorom omogoča
normalizacijo pH-ja v telesu
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Nekaj vidikov odmora pri dolgotrajnem odmoru s
prekinitvami:
• med takšnim naporom La ne zraste zelo visoko
• med odmorom pade blizu vrednosti v mirovanju
• s ponavljanjem doseže neko novo stacionarno stanje
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Kisikov deficit/dolg:
• danes ga ne uporabljamo v prvotni obliki,
povzam e pa nekatere osnovne značilnosti napora
• intenzivnost napora katerega potreba po energiji
presega tisto, ki jo zagotavlja vdihan O2
kom penziramo z energijo iz anaerobnih E procesov
– KISIKOV DEFICIT
• po prenehanju napora ostaja poraba O2 še nekaj
časa povečana – KISIKOV DOLG
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
30
22.3.2014
ODMOR
Kisikov dolg:
• ni posledica odpravljanja
(oksidacije) LA
• LA se sicer res oksidira v večji
m eri, vendar ne dovolj, da bi bil
glavni krivec za povečano porabo O2
v m irovanju
• m ožni razlogi za povečano porabo
O2 v m irovanju
• povečana temperatura kot
posledica metobolizma povzroči ↑
oksidativno aktivnost mitohondrijev
• povečana vsebnost Ca2+ v
mitohondrijih pospeši oksidacijo in
tudi vpliva na razklop fosforilacije in
oksidacije
• ↑ aktivnost simpatika (kateholamini)
poveča metabolično aktivnost
nekaterih organov
Danes uporabljeno ime: povečana poraba kisika po
vadbi (excess postexercise oxygen consumption)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Daljši odmor med ponovitvami:
• ↑ vzburjenost CŽS ne more trajati primerno
intenzivno celotno katabolno fazo
• zaradi tega med serije vključimo daljše odmore
(tudi do 45 min)
• cilj ↓ vzburjenost CŽS ter aktivna sprostitev
(primer avtogenega treninga)
• po takšnem odmoru ponovno ogrevanje
Proces poteka obnove
Priporočeno trajanje
odmora
Obnova fosfagenskih zalog (ATP +
CrP)
2-5min
Razgradnja laktata, in spremljajoči
dogodki
30-60 min
Obnova glikogenskih rezerv v mišici 10-46 ur
Obnova glikogenskih rezerv v jetrih
do 24 ur
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Odmor med vadbenimi enotami:
• v primeru 3 ali manj vadbenih enot tedensko je anabolna
faza tako dolga, da izgine učinek napora, posebej pri
treniranih športnikih
• včasih se tako dolge odmore v vrhunske športu uporablja
zaradi preventive (anabolna faza nekaterih procesov traja
dlje) – dnevni odmor (nedelja ali kakšen drug dan)
• namen je predvsem psihološka sprostitev
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
31
22.3.2014
ODMOR
Obdobja aktivnega odmora:
• posebej pomemben v prehodnem obdobju
m akrocikla
• m ed tekmovalno sezono telesna in psihološka
utrujenost
• ↓ zm ogljivosti vegetativnega živčnega,
horm onskega in im unskega sistema
• obnova traja tudi po več tednov (v primeru pričetka
pretreniranosti)
• trajanje 3 do 6 tednov
• aktiven odmor, ki vsebuje aktivnosti z dokajšnjim
naporom
• ta napor ni enak ali podoben običajnemu na vadbi
ali tekmi
• ne sm e povzročati psihološkega, čustvenega stresa
• m ora biti prijeten ter sproščen
• le redko pride v poštev pasiven odmor (v primeru
poškodb, vendar tudi takrat, če je le mogoče ne
popolnoma pasiven)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
ODMOR
Spontani odmor:
• nastopi kadar pride do nepredvidljivih
dogodkov (bolezen, organizacijske narave,
nujna opravila, poškodba, pretreniranost, …)
• lahko trajajo le kakšen dan ali pa tudi
mesece
• ni se mu mogoče izogniti, moramo pa biti
nanj pripravljeni oz. hitro in ustrezno
odreagirati
• program vadbe skušamo ustrezno
prilagoditi tako, da upoštevamo naravo
spontanega odmora
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
32
22.3.2014
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
• ciklizacija = osnov na načela razvrščanja v adbenih količin
v različnih obdobj ih procesa športne v adbe
• učinek posameznih sredstev, metod in v adbenih količin je
odv isen predv sem od ciklizacije
• upoštev ati moramo v sa vadbena načela in zakone
• cilj j e kar najbolj učinkovito v plivati na omejitvene
dej av nike posameznih motoričnih sposobnosti
• ciklizacija ponuj a načelne rešitve, trener in športnik
morata rešiti konkretne probleme razporej anja in snov anja
v adbenega procesa
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
• prv i, ki v športu išče biološke v zroke za ciklizacijo j e
Matv ejev (pred tem predv sem koledarsko in klimatsko
določeni cikli športne v adbe)
• poudari pomen obdobij , ki se razlikuj ejo po intenzivnosti
in količini v adbe, ter nj ihovem trajanju
• sodobni pristopi k ciklizaciji jemljejo za izhodišče
sezono/koledarsko leto
• ta se nadalj e deli na manj ša obdobj a, ki traj ajo različno
dolgo:
ü olimpij ski cikel (4 tekmovalne sezone)
ü tekmov alna sezona (v eč makrociklov)
ü makrocikel (par mesecev – 2-3 mezocikli)
ü mezocikel (običajno 1 mesec. 3-6 tednov)
ü mikrocikel (1 teden do 10 dni)
ü v adbena enota (izhodišče 1 dan)
Vadbena enota
M ikrocikel
M ezocikel
M akrocikel
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Posamezna vadbena enota:
• j e osnov a ciklizacije
• v sebuje fazo napora (katabolna faza) in fazo odmora
(anabolna faza)
• kadar izv ajamo v eč vadbenih enot v enem dnev u traja od
pričetka napora v eni v adbeni enoti in se konča ob začetku
faze napora na drugi v adbeni enoti
• ko j e pogostost nizka (2x tedensko) j e konec nej asen
(kadar se izničij o posledice uporabljenega napora)
• ima j asno definirane cilje, količino, intenzivnost, zaporedje
v aj , odmor in uporablj ene metode
Vadbena enota
Mikrocikel
Mezocikel
Makrocikel
• cilj v adbene enote postavljen na podlagi ciljev nadrejenih
ciklov
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
33
22.3.2014
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Posamezna vadbena enota:
• katabolna faza - tv orita uv odni in glav ni del
• uvodni del:
•
•
•
•
faza ogrevanja (20-40 min)
nizka intenzivnost, postopno pa narašča (lahko zelo visoko)
ogrevanje je sestavljeno iz splošnega in specifičnega dela
v tej fazi ne nastopa utrujenost
• glavni del:
• predstavlja čas ko premagujemo napor s katerim uresničujemo cilje
vadbene enote
• vadba je posvečena tehniki, koordinaciji, taktiki, gibljivosti ali hitrosti Vadbena enota
• temu sledi napornejši del namenjen razvoju hitrosti, moči
Mikrocikel
• vadba vzdržljivosti se navadno izvaja v zadnjem delu, razen če ni
glavni del vadbene enote (navadno edini del)
Mezocikel
• Anabolna faza
• sklepni del VE namenjen postopnemu znižanju intenzivnosti in
umiritvi
• vsebine; iztek, razplavanje, sprostilne vaje, masaža…
• sledi odmor (prehrana, spanje, ostala opravila - služba…
• traja do naslednje vadbene enote
• resna vadba pomeni vadbo 1x dnevno
Makrocikel
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Mikrocikel:
• nav adno traj a 7 dni, lahko pa tudi manj ali dlj e
• cilj v adbe definiran glede na v rsto v adbe, uporabljene metode,
količino in intenziv nost
• nav adno za doseganj e cilja ponavljamo enako v adbo v ečkrat
(2-4x)
• uporablj amo različne tipe v adbe (moč, vzdržljivost…)
• med tipi se razlikuj e količina, intenzivnost ter pogostost
• mikrocikle ločimo glede na število vadbenih enot:
ü mikrocikel z 8 v adbenimi enotami
ü struktura 3+1
ü struktura 5+2
• glede na količino ločimo:
ü mikrocikli s poudarkom na količini ali intenzivnosti (nizko,
srednje, visoko intenzivni – udarni)
ü razbremenilni – regeneracijski mikrocikli
• tudi po intenzivnosti lahko napravimo podobno delitev kot glede
količine (števila vadbenih enot)
• glede na tip vadbe ločimo mikrocikle namenjene:
ü razvoju moči
ü vzdržljivosti
ü hitrosti
ü taktike…
Vadbena enota
Mikrocikel
Mezocikel
Makrocikel
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Mikrocikel – odziv organizma na obremenitev v
mikrociklu:
• napornost ocenjujemo s spremljanjem utrujenosti, poškodb ali pričetka
nastankov le-teh
• kot posledica napora pride do sprememb v delovanju bioloških ciklov, ki se
različno odražajo v anabolni ter naslednji katabolni fazi
• pri pogosti vadbi (1-2x dnevno) se lahko zgodi, da anabolna faza
predhodnega napora še ni minila
• glede na zapletenost mehanizmov na katere vplivamo težko določamo
zaključek anabolne faze, saj le ta poteka različno hitro za posamezne sisteme
Vadbena enota
Mikrocikel
Mezocikel
Makrocikel
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
34
22.3.2014
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Mezocikel :
• traja navadno 3-6 tednov (mikrociklov)
• obdobje pojava zaznavnih učinkov
• zanj se podrobno načrtuje vadbeni proces
• jih delimo na različne vrste glede na cilj:
ü povečanje mišične mase
ü aktivacije mišic
ü hitrostne vzdržljivosti
ü gibljivosti
ü kombinacije dveh motoričnih sposobnosti
Vadbena enota
Mikrocikel
• pomembno je primerno spreminjanje vadbenih količin znotraj mezocikla
Mezocikel
• s spreminjanjem količine dosegamo različne učinke:
ü vzdržljivost – velika količina, nizka intenzivnost
ü moč – srednja količina srednja do visoka intenzivnost
ü hitrost – nizka količina z najvišjo intenzivnostjo
• intenzivnost mora biti ustrezna (prva nadpražna) količino pa prilagajamo
intenzivnosti
Makrocikel
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Makrocikel:
• ga tvori več mezociklov (navadno dva do tri)
• kdaj nastopita je odvisno od tekmovalne sezone
• vrste makrociklov:
ü
ü
ü
ü
pripravljalno
o
osnovna priprava športnika
o
dolgo trajanje
predtekmovalno
o
specialna priprava
tekmovalno
o
velika količina tekmovanj
prehodno
o
aktiven počitek
Vadbena enota
Mikrocikel
Mezocikel
Makrocikel
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Tekmovalna sezona:
• najpogosteje predstavlja enoletni cikel
• sestavljena iz makrociklov
• poznamo enojno ali dvojno ciklizacijo
• enojna ciklizacija:
ü
ü
eno tekmovalno obdobje
obdobja; prvo pripravljalno, drugo pripravljalno, predtekmovalno,
tekmovalno, prehodno
• takšen pristop neučinkovit za vrhunski šport
(pomanjkanje visoko intenzivne vadbe)
• dvojna ciklizacija:
ü
ü
visoko intenzivnost doseže z uvedbo dveh tekmovalnih obdobij
razporeditev obdobij: pripravljalno, predtekmovalno, prvo
tekmovalno, prehodno, drugo tekmovalno, drugo prehodno
Vadbena enota
Mikrocikel
Mezocikel
Makrocikel
Tekmovalna
sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
35
22.3.2014
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Tekmovalna sezona:
• ligaški načini tekmovanj uporabljajo drugačno
razporeditev in vloga ciklov
ü
primer športnih iger kjer sta dve dolgi tekmovalni sezoni in
dve kratki pripravljalni
ü
ni zadosti časa za optimalen razvoj sposobnosti in
značilnosti (kompenzacija ustrezna taktika in menjave)
ü
telesna priprava se nadaljuje tudi v tekmovalnem obdobju
ü
gre za dvojno ciklizacijo z daljšimi in po naravi drugačnimi
tekmovalnimi obdobji
• turnirski sistem
ü
tekmovanja potekajo preko celega leta
ü
telesna, predvsem pa preventivna vadba sestavni del cele
sezone
ü
kratka obdobja namenjena osnovni pripravi (do 1 mesec)
Vadbena enota
Mikrocikel
Mezocikel
Makrocikel
Tekmovalna
sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Olimpijski cikel
• obdobje 4 let ali 4 tekmovalnih obdobij
• cilj priprava športnika na olimpijski nastop
• uporabno le pri redkih športnikih, ki kandidirajo za takšen
nastop
• izvajam o jo lahko kadar smo prepričani o nastopu športnika na
OI (vrhunska pripravljenost)
• navadno se cikli znotraj posameznih tekmovalnih sezon ne
spremenijo dosti
• bistvene spremembe doživi le zadnja sezona kjer je vse
podrejeno kar najvišji možni pripravljenosti za nastop na OI
• to pom eni tudi drugačen način nastopanja (manj tekem…)
Vadbena enota
Mikrocikel
Mezocikel
Makrocikel
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Olimpijski cikel
• nekateri se poslužujejo tudi eno ali dvoletni odsotnosti iz
tekmovanj (podrejanje vadbe) v prvih letih cikla OI
• nastopi na ostalih tekmovanjih lahko potekajo brez ustrezne
optim alne priprave
• sledi dveletno obdobje specifične priprave (prvo leto uspešno
nastopanje na najpomembnejših tekmah
• zadnje leto cilj odpravljanje napak in pripravi kar
najkakovostnejšega izhodišča za tekmovanje na uvodnih tekmah
in OI
• ciklizacije se lahko razlikujejo glede na lastnosti in potrebe
športnika ter filozofije treninga
Vadbena enota
Mikrocikel
Mezocikel
Makrocikel
Tekmovalna sezona
Olimpijski cikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
36
22.3.2014
OSNOVE CIKLIZACIJE V ŠPORTU
Splošna načela spreminjanja količine in
intenzivnosti vadbe:
• količina in intenzivnost sta si v nasprotnem razmerju
• stopničast ter valovit način spreminjanja
• stopničasti način; strogo določen,
ü
predvsem za nižje starostne kategorije
• valovit način; dovoljuje večjo spremenljivost
ü
ü
več znanja in izkušenj je potrebnih za spreminjanje
značilna za vrhunski šport
Intenzivnost
Količina
Mikrocikel
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
GENETSKA ZASNOVA IN ŠPORTNA
ZMOGLJIVOST
Osnovni pojmi:
• sposobnosti ter lastnosti so podedovane od staršev
• kako se bo genetski zapis kazal pri sposobnostih pri
odraslem človeku ni m ogoče dovolj natančno predvideti
• dodaten vpliv im a okolje, vzgoja izobraževanje,
izpostavljenost zunanjim dejavnikom
• genotip = podedovane lastnosti
• fenotip = celota lastnosti in sposobnosti
• V športu je vrhunski dosežek odvisen od ustreznega
razm erja genotipa, primerne dolgotrajne vadbe,
izogibanje zdravstvenim težavam
• genotip bi naj bil razlog za različno hitrost prilagajanja
različnih ljudi na enako vadbo
• genotip določa najvišjo stopnjo ter hitrost
prilagodljivosti organizma na napor
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
GENETSKA ZASNOVA IN ŠPORTNA
ZMOGLJIVOST
Osnovni pojmi:
• talent = ljudje z boljšo prilagodljivostjo na športno vadbo
in hitrim povečanjem tekmovalne zmogljivosti
• genotip je osnova na kateri gradimo s fenotipom
• primerna vadba ob pravem času lahko razvije fenotip do
mej, ki jih določa genotip
• tudi s poznavanjem genotipa ne moremo določiti
uspešnosti, saj ne poznamo dinamike razvoja
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
37
22.3.2014
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
• SELEKCIJA = izbor in razvrščanje športnikov v
kakovostne razrede po določenih kriterijih
• kriteriji;
ü tekmovalni rezultat
ü motorični testi
ü ostali testi (fiziološki, psihološki…)
• razlogi za selekcijo:
ü omogočiti tistim s športnim talentom razvoj v
največji možni meri
ü selekcijski proces traja celotno športno
kariero
ü z rastjo kvalitete športnika postaja
zahtevnejši njegov vadbeni program, vadba
pa dražja
ü selekcijska pravila se s kakovostjo
športnikov povečujejo
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Kriteriji v selekcijskem procesu:
• v naprej postavljeni
• najpogosteje se uporabljajo rezultati določenih
tekmovanj
• tekmovalne dosežke je potrebno razvrščati po
kakovostni lestvici
• dodatne kriterije pridobimo s testiranji (analitičen
pristop)
• s tem natančneje obravnavamo določene/delne
sposobnosti, lastnosti športnika, ki so pomembne
za posamezno športno disciplino
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Zadržki v procesu selekcije:
a) težavnost določanja kriterijev selekcioniranja:
• za nekatere športne discipline lahko z večjo
natančnostjo določimo najpomembnejše dejavnike za
tekmovalno zmogljivost, kot za druge (plavanje, tek /
umetnostno drsanje, ples / skoki v vodo)
Pomembni dejavniki
tek
Vo2 max
Vo2 pri 80% hitrosti teka od
Vo2 max
anaerobni prag
ples
koordinacijska sposobnost v
tehničnih korakih
občutek za ritem
? vtis na sodnike ?
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
38
22.3.2014
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Zadržki v procesu selekcije:
b) modeliranje profilov športnikov:
• uporaba modelov športnikov za različne
kakovostne ravni
• njihova uporaba omejena na raven kakovosti
(starosti, športnega znanja in izkušenj) za katero
so narejeni
• težava pri prenašanju teh modelov na netrenirane
ljudi
c) upoštevajmo biološko in ne kronološko starost (še
posebej v puberteti)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Zadržki v procesu selekcije:
d) vzpostavljanje ustreznega odnosa do
športne poti
• pom en navajanja mladih selekcioniranih
športnikov ter njihovih staršev na sodelovanje s
trenerji
• pom en poudarka na m ajhno verjetnost
doseganja vrhunskih rezultatov
• poudarek na umirjenosti in potrpežljivosti
• problem preveč zagnanih staršev
e) selekcioniranje je proces
• selekcioniranje poteka večkrat (se ponavlja
ciklično)
• obravnava/zajema tudi tiste, ki niso izbrani v
začetku
• v tem procesu hitro izgubimo talenta (potreba
po natančnosti)
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Zadržki v procesu selekcije:
f) humanost selekcijskega procesa
• Tisti, ki so izbrani ne smejo postati
lastnina klubov
• dopuščamo možnost, da svoje
sposobnosti razvijajo tudi drugod
(umetnost, …)
• usmerjanje neizbranih otrok v
rekreativno športno dejavnost
• upoštevanje postopnosti vadbe pri
izbranih
• nudenje celotne oskrbe otrok ter
staršev ter skrb za njihov razvoj tudi
izven športa
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
39
22.3.2014
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Faze selekcijskega procesa:
a) začetni izbor
• iz splošne populacij e otrok/mladine izbiramo mlajše
potencialne športnike
• opiramo se na oceno nadarj enosti za šport ali športno
disciplino
• pomembno mesto ima ocena biološke starosti
• pozorni moramo biti v puberteti (hitrost razv oj a med
otroki močno v ariira) pri oceni motoričnih testov ter
morfoloških meritev
• pomembna informacij a pretekle izkušnje posameznika s
športom ali na sploh premagov anj em napora (fizično delo)
• interpretacij a motoričnih testov ; težava v predhodnih
izkušnj ah otrok z naporom (nekateri ga premaguj ej o lažje
zaradi izkušenosti)
• ne zav račamo ostalih otrok (v adba v krožkih ali športnih
klubih)
• izpis otrok j e nav adno po parih mesecih v elik zaradi
pomanj kanj a interesa
• temelj na lastnost te faze; možnost v stopa in izstopa
v sem, ki si to želij o
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Primarni cilji vadbe v fazi začetnega
izbora:
• vsestranski razvoj psihomotoričnih
sposobnosti
• vzgoja delovnih navad (rednost v
vadbenem procesu ter izven)
• socializacija v novih skupinah
• vsekakor se ta faza prične v otroštvu
• traja različno dolgo in se navadno konča
okoli 10-11 leta
• pozor pri predstavljanju rezultatov – izbrani
otroci še niso vrhunski športniki!!
• to morajo dojeti predvsem starši
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Faze selekcijskega procesa:
b) prva faza
• taj anj e 2-3 leta (odv isno od zahtev športne
discipline ter posameznikovega športnega razvoja)
• pozornost usmerj ana k specifičnim nagnjenostim
športnika ter spreminj anju sposobnosti
• iščemo naj izrazitejšo smer sprememb na splošno
športno v adbo (nakazuj e na perspektivnost
športnika za športno disciplino)
• selekcioniranje izvedeno na podlagi uspešnosti
pri v adbi ter nenehno prev erjanih selekcijskih
kriterij ev
• tisti, ki ne zadoščaj o selekcijskim kriterijem se ne
izloča; v adij o v posebnem oz. osnov nem programu
• v primeru doseganj a selekcijskih kriterijev se jih
lahko ponov no v ključi v selekcijski program
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
40
22.3.2014
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Faze selekcijskega procesa:
c) druga faza
•
v začetku te faze so najpomembnejši rezultati testiranj,
na koncu pa napredek v tekmovalnih dosežkih športne
discipline
•
vedno večja izraženost selekcioniranja (boljši dobijo
boljše možnosti za vadbo in tekmovanja, slabšim se
om ogoča osnovni standard za tekmovanja)
•
m ejni primeri (na robu selekcijskih kriterijev) se
om ogoča vstop za eno leto, v naslednjem letu pa so
izpostavljeni novemu krogu selekcije z novo
generacijo
•
izločeni trenirajo v skupinah ne-selekcioniranih
•
selekcija je ves čas odprta za nove kandidate z dovolj
visoko športno-tekmovalno zmogljivostjo
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Faze selekcijskega procesa:
d) tretja faza
•
končna faza selekcije, v kateri pričakujemo vrhunske
tekmov alne dosežke
•
omogočanj e primerno kakovostne vadbe in živ ljenjske
rav ni
•
selekcije v nacionalne športne ekipe (reprezentance) ali
profesionalne ekipe športnih klubov
•
naj pomembnej ši kriterij = športnikov a tekmovalna
kakov ost
•
ob upadu kakov osti lahko športnika zamenja nekdo drug
•
ob tem gre za primerj avo kakovosti na mednarodni ravni
•
za športnika j e zaklj uček te faze in selekcijskega procesa
ob zaklj učku športne kariere
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Vrste selekcije:
a) spontana
b) načrtna
• uporabljamo jo pri izboru športnikov s
točno določenim namenom
• Kriterij = tekmovalni rezultat, rezultati
testiranj in meritev
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
41
22.3.2014
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Spontana selekcija:
• športnik sam po sebi selekcijski proces
• glavni kriterij = športni rezultat
• takšna selekcija poteka na vseh kakovostnih
ravneh
• posebnost, ni je pri otrocih, ker dobri ter slabi
vadijo skupaj
• šele kasneje se slabše izloči iz vadbenega
procesa in omogoči vadba na nižjem
kakovostnem nivoju
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
SELEKCIJSKI PROCES V ŠPORTU
Načrtna selekcija
• se razlikuje od spontane le po izhodišču (začetni izbor
otrok v določeno športno panogo) = doseganje vrhunskih
športnih rezultatov je m ogoče le, če športnik podeduje
takšno dedno zasnovo, ki mu omogoča razvoj vrhunskih
športnih sposobnosti
• prilagodljivost na vadbo v veliki m eri pogojena klub
veliki plastičnosti (“vrhunski športnik se rodi”)
• zaradi tega je cilj zgodnje odkrivanje talentov
• problem 1; kako z gotovostjo napovedati pri otroku
doseganje vrhunskih tekmovalnih rezultatov?
• problem 2; neupoštevanje biološke in kronološke
starosti, neupoštevanje m otorične izkušenosti
TENIS SEMINAR, Marec 2014 – dr. Nejc Šarabon – gradivo je namenjeno izključno interni uporabi!
HVALA ZA POZORNOST!
Nosilec:
doc. dr. Nejc Šarabon, dipl. fiziot., prof. šp. vzg.
nejc.sarabon@s2p.si
42