število prostovoljcev po letih
LETNO POROČILO POSLOVANJA ZAVODA ZA LETO 2012 Februar, 2013 1 UVOD ............................................................................................................................................................. 4 1.1 SPLOŠNI PODATKI ............................................................................................................................. 4 1.2 UPRAVLJANJE DOMA ........................................................................................................................ 6 1.2.1 SVET ZAVODA ............................................................................................................................. 6 1.2.2 STROKOVNI SVET ...................................................................................................................... 6 1.2.3 STROKOVNI KOLEGIJ DIREKTORICE ................................................................................... 7 1.3 VELIKOST ZAVODA IN NJEGOVIH ENOT (STANJE NA DAN 31.12.2012) ..................................... 7 1.4 ZAKONSKE PODLAGE ....................................................................................................................... 7 1.5 REALIZACIJA PLANA AKTIVNOSTI V LETU 2012 ...................................................................... 11 1.5.1 Prenova pritličnih prostorov ...................................................................................................... 11 1.5.2 Preselitev ambulante in fizioterapije ........................................................................................ 12 1.5.3 Investicijsko vzdrževanje ........................................................................................................... 12 1.5.4 Pravilniki, akti zavoda ................................................................................................................ 13 1.5.5 Tržna dejavnost .......................................................................................................................... 13 1.5.6 Strokovno delo ............................................................................................................................ 14 1.5.7 Izobraževanje .............................................................................................................................. 14 1.5.8 E-Qalin – model kakovosti ........................................................................................................ 14 1.6 ZAKLJUČEK........................................................................................................................................ 15 2 SPLOŠNA SLUŽBA ................................................................................................................................... 16 2.1 ZAPOSLOVANJE ............................................................................................................................... 16 2.2 KADROVSKE ZADEVE ..................................................................................................................... 17 2.3 OSTALA KADROVSKA IN TAJNIŠKA OPRAVILA ........................................................................ 18 2.3.1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO DELOVNIH MESTIH IN ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN IN NEDOLOČEN ČAS NA DAN 31.12.2012 ............................................................................................... 21 2.3.2 BOLNIŠKE, PORODNIŠKE IN DRUGE ODSOTNOSTI V LETU 2012 ............................. 22 2.4 ANALIZA PRIPOMB, PRITOŽB IN UGOVOROV V LETU 2012 ................................................. 25 2.5 SOCIALNA SLUŽBA ......................................................................................................................... 25 2.6 ZDRAVSTVENO NEGOVALNA SLUŽBA ....................................................................................... 28 2.7 INFORMACIJE JAVNEGA ZAČAJA ................................................................................................ 29 3 JAVNA NAROČILA, HACCP SISTEM, VARTVO PRI DELU IN VARTVO PRED POŽAROM, ARHIVIRANJE, RAVNANJE Z ODPADKI ................................................................................................... 31 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 4 JAVNA NAROČILA............................................................................................................................. 31 HACCP SISTEM V KUHINJI IN NA ODDELKIH ............................................................................. 32 VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM ............................................................... 33 ARHIVIRANJE .................................................................................................................................... 35 RAVNANJE Z ODPADKI ................................................................................................................... 35 SOCIALNA SLUŽBA ................................................................................................................................. 36 4.1 PROSTOVOLJCI, JAVNA DELA IN E-QALIN ................................................................................ 46 4.1.1 PROSTOVOLJCI ........................................................................................................................ 46 4.1.2 JAVNA DELA .............................................................................................................................. 49 4.1.3 E-QALIN ....................................................................................................................................... 51 2 4.2 OSTALO .............................................................................................................................................. 56 4.2.1 PRIREDITVE V DOMU STAREJŠIH NA FARI PREVALJE V LETU 2012 ........................ 58 ZDRAVSTVENO NEGOVALNA SLUŽBA ............................................................................................ 61 5 5.1 GIBANJE KADRA ............................................................................................................................... 61 5.2 STRUKTURA NEGE .......................................................................................................................... 62 5.3 CEPLJENJE ........................................................................................................................................ 65 5.4 INDIVIDUALNI NAČRTI, EVALVACIJE ........................................................................................... 65 5.5 IZOBRAŽEVANJE NEGOVALNEGA OSEBJA .............................................................................. 65 5.6 DRUGE AKTIVNOSTI ........................................................................................................................ 67 5.7 POROČILO O RAZJEDAH ZARADI PRITISKA, NASTALIH V DOMU STAREJŠIH NA FARI, PREVALJE OD 1.1.2012 DO 31.12.2012 ................................................................................................................................. 70 5.8 PADCI/INCIDENTI V DOMU STAREJŠIH NA FARI PREVALJE V LETU 2012........................ 74 5.8.1 ANALIZA PADCEV/INCIDENTOV .......................................................................................... 74 5.8.2 VZROKI INCIDENTOV .............................................................................................................. 77 5.8.3 POSLEDICE INCIDENTOV ...................................................................................................... 77 5.8.4 UKREPI ........................................................................................................................................ 78 PEDIKURA, MASAŽE, AROMATERAPIJA, RAZSTRUPLJANJE ................................................... 79 6 6.1 PEDIKURA .......................................................................................................................................... 79 6.2 KLASIČNA ROČNA MASAŽA.......................................................................................................... 79 6.3 AROMATERAPIJA ............................................................................................................................. 80 6.4 RAZSTRUPLJANJE (Z NAMAKANJEM NOG) .............................................................................. 81 6.4.1 Razstrupljanje z Aqua Detox aparatom ................................................................................... 81 7 FIZIOTERAPIJA ....................................................................................................................................... 84 8 DELOVNA TERAPIJA ............................................................................................................................. 87 9 TEHNIČNO VZDRŽEVALNA SLUŽBA ................................................................................................ 90 9.1 SEZNAM DEL PO ODDELKIH V LETU 2012 ................................................................................ 90 9.1.1 ODDELEK .................................................................................................................................... 90 9.1.2 PRALNICA ................................................................................................................................... 92 9.1.3 SKUPNA JEDILNICA ................................................................................................................. 92 9.1.4 KUHINJA...................................................................................................................................... 92 9.1.5 INFORMATIKA ........................................................................................................................... 93 9.1.6 OKOLICA ..................................................................................................................................... 94 9.1.7 OSTALO ...................................................................................................................................... 95 9.2 ANALIZE ZA LETO 2012 ................................................................................................................... 96 10 10.1 KUHINJA ................................................................................................................................................ 98 PREGLED ŠTEVILA DOSTAVLJENIH KOSIL NA DOM V LETU 2012 ...................................................... 99 11 PRALNICA............................................................................................................................................ 101 12 FRIZERSKE STORITVE .................................................................................................................... 103 13 RECEPCIJA IN BAR ........................................................................................................................... 104 3 1 1.1 UVOD SPLOŠNI PODATKI Naziv zavoda: Dom starejših Na Fari (v nadaljevanju: Dom) Naslov: Na Fari 50, 2391 Prevalje Matična številka: 1602608000 Davčna številka: 79096298 Telefon: direktorica - Stanka VAUH- 02/82-40-912 tajništvo - Milena JELEN- 02/82- 40-920 int. 202 vodja FRS - Rebeka PUŠNIK – 02/ 82-40-982 Fax: 02/ 82-40-913 Elektronski naslov: direktorica - stanka.vauh@ds-nafari.si tajništvo - milena.jelen@ds-nafari.si vodja FRS - rebeka.pusnik@ds-nafari.si Dom starejših Na Fari je bil na podlagi sklepa Vlade RS ustanovljen kot javni socialno varstveni zavod. Izgradnjo Doma so sofinancirale občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem ter v večinskem deležu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Dom starejših Na Fari na Prevaljah je pričel poslovati 19. novembra 2001. Slavnostna otvoritev Doma je potekala 23. novembra 2001. Osnovna dejavnost: dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb. Kapaciteta Doma: 190 postelj. Število zaposlenih: 96 javnih uslužbencev. Zavod zastopa in predstavlja direktorica Stanka VAUH. Organi zavoda: Svet zavoda, Strokovni svet, direktorica. Delo je organizirano v 4 organizacijskih enotah oz. službah: Socialna služba, Finančno računovodska služba, Zdravstveno negovalna služba in Splošna služba. 4 V Domu so nastanjeni stanovalci predvsem iz Mežiške doline: Črne na Koroškem, Mežice, Prevalj in Raven na Koroškem prav tako je tudi večina zaposlenih javnih uslužbencev Doma iz navedenih občin. Z nastanitvijo in zaposlitvijo oseb iz domačega okolja je Dom pripomogel zmanjšanju stisk starejših, bolnih in invalidnih oseb kakor tudi k zmanjšanju stopnje brezposelnosti v občinah Mežiške doline. Poleg osnovne dejavnosti, storitev institucionalnega varstva (bivanja, prehrane in varstva, zdravstvenega varstva, nege, fizioterapije in delovne terapije,) nudi Dom tudi storitve tržne dejavnosti: pedikura, frizerstvo, bife, storitve aromaterapije in masaže, storitve fizioterapije, razvoz kosil, spremstvo stanovalcev na preglede, po nakupih, pranje, šivanje in likanje. Stanovalci se lahko udejstvujejo naslednjih aktivnosti: kulturne in glasbene prireditve, dejavnosti za preprečevanje osamljenosti in izolacije (družabna srečanja, družabne igre, izleti, pikniki,), zaposlitvene dejavnosti (prostočasne zaposlitvene dejavnosti, delo na vrtu), udejstvovanje v raznih krožkih (bralni, literarni krožek, pevske vaje, molitvena skupina, gospodinjski krožek), rekreativna telovadba, praznovanje rojstnih dni, čajanka, udejstvovanje pri verskih obredih (sveta maša, molitvene ure). Dom je vpet v okolje, saj sodeluje tako z lokalno kot tudi širšo skupnostjo (Društvo upokojencev, Društvo invalidov, Društvo srčnih bolnikov, različna društva s kulturno dejavnostjo, nevladnimi organizacijami, osnovno šolo, vrtci, srednjo šolo ( Gimnazija Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec, Visoka zdravstvena šola Maribor.) Zasedenost doma je bila v letu 2012 nižja kot prejšnja leta. Pritiska čakajočih na sprejem v dom ni več čutiti. Razpolagamo s 155 vlogami, vendar je le cca. 6 vlog aktualnih. Vloge so podane » na rezervo« in se vodijo le evidenčno, nekaj pa je vlog za enoposteljno sobo. Pokritost Mežiške doline je zadostna in v okolju se ne čuti pomanjkanje prostih kapacitet nastanitve - kar se razlikuje od osrednje Slovenije. 5 1.2 UPRAVLJANJE DOMA 1.2.1 SVET ZAVODA Svet je organ zavoda, ki ga sestavlja 7 članov: predstavnik stanovalcev, predstavnik zaposlenih v zavodu, predstavnik lokalne skupnosti, kjer ima zavod sedež (Občina Prevalje) in štirje predstavniki Vlade RS. Svet zavoda v letu 2012 ni ime dopisnih sej; imel je dve redni seji Sveta zavoda. Člani Sveta zavoda so na sejah obravnavali in potrdili letno poročilo za leto 2011, potrdili finančni plan in plan nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja za leto 2012, plan izobraževanj v letu 2012, potrdili cenike storitev, obravnavali in potrdili »Idejni načrt za preureditev prostorov pritličja – bivalna enota – investicija v objekt«, obravnavali in potrdili predlog rebalansa za leto 2012, obravnavali in potrdili Pravilnik o povračilih stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Domu starejših Na Fari, imenovali popisne komisije , obravnavali Pravilnik o izvajanju prostovoljnega dela v Domu starejših Na Fari, prejeli informacijo o presoji izvajanja modela E-Qalin ter o poteku del preureditve prostorov pritličja Doma. 1.2.2 STROKOVNI SVET Strokovni svet zavoda je organ zavoda in ga sestavljajo v skladu s Statutom: vodja FRS, vodja ZNS, vodja socialne oskrbe, vodja službe splošnih in skupnih dejavnosti, fizioterapevt , delovni terapevt. Strokovni svet zavoda je imel v letu 2012 dve redni seji. Seje Strokovnega sveta so se udeleževali tudi ostali strokovni delavci in sodelavci, saj smo želeli upravljati zavod transparentno, kooperativno in konstruktivno. Člani so obravnavali in potrdili Poročilo o poslovanju Doma starejših Na Fari v letu 2011, obravnavali in sprejeli so Letni načrt za leto 2012, obravnavali in potrdili plan nabav, investicijskega vzdrževanja in plan izobraževanj za leto 2012. Strokovni svet zavoda je potrdil dokument »Poti sodelovanja uporabnikov pri izvajanju storitve institucionalnega varstva«. Obravnavali in potrdili so »Pravilnik o izvajanju prostovoljskega dela« in »Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Domu starejših Na Fari«. 6 1.2.3 STROKOVNI KOLEGIJ DIREKTORICE Strokovni kolegij direktorice je posvetovalni strokovni organ, ki je v pomoč direktorici pri strokovnemu in poslovodnem vodenju zavoda. V letu 2012 je evidentiranih 28 strokovnih kolegijev v razširjeni sestavi. Kolegijev so se udeleževale štiri diplomirane medicinske sestre, delovna terapevtka, fizioterapevtka, socialni delavki, kadrovik, vodja finančno računovodske službe, strokovna sodelavka za javna naročila in vodja splošno tehnične službe. Obravnavali so tekoče zadeve s področja strokovnega dela, kakor tudi s področja poslovodenja. Dogovorilo se je tudi, da so sklepi, sprejeti na strokovnih kolegijih enakovredni oziroma imajo pomen sprejetega sklepa Strokovnega sveta zavoda, saj o zadevah odločajo isti strokovni delavci in sodelavci kot v sestavi Strokovnega sveta zavoda. 1.3 VELIKOST ZAVODA IN NJEGOVIH ENOT (stanje na dan 31.12.2012) Dom starejših Na Fari ima na razpolago 190 postelj. V okviru zavoda imamo dve gospodinjski skupini: »MAVRICA« v kateri je 23 postelj in »ZARJA« z 12 posteljami. Zavod v celoti razpolaga z dvainštiridesetimi (42) enoposteljnimi sobami, enainšestdesetimi (61) dvoposteljnimi, štirimi (4) triposteljnimi, tremi (3) štiriposteljnimi in eno (1) garsonjero za dve (2) osebi. 1.4 ZAKONSKE PODLAGE Dejavnost zavoda »DOM STAREJŠIH NA FARI« se izvaja na podlagi: Dejavnost zavoda: Dom kot splošno dejavnost v Skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti ( Uradni list RS št. 02/02) in Aktom o ustanovitvi izvaja dejavnost, ki so z zakonom določene kot javna služba, lahko pa opravlja tudi dodatno-gospodarsko dejavnost, ki je namenjena višji kvaliteti življenja in varstva starejših občanov. Od 01.01.2008 dalje ima Dom starejših Na Fari po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti ( Uradni list RS št. 69/07 z dne 31.07.2007) novo šifro dejavnosti in sicer 7 se je šifra spremenila iz 85311 – drugo socialno varstvo z nastanitvijo, v sedaj veljavno šifro dejavnosti 87300 – dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb. Po sklepu Vlade RS z dne 25.01.2001 in Sklepom o spremembi sklepa o ustanovitvi Doma starejših Na Fari z dne 26.06.2002 ter spremembi Sklepa o spremembah Sklepa o ustanovitvi Doma starejših Na Fari št. 01403-77/2009/6 z dne 16.06.2009 Zavod opravlja dejavnost, ki je usklajena u Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti ( Uradni lis RS št. 69/07 in 17/08 ) in obsega: Osnovno dejavnost: - Q 86.210 Splošno zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost - Q 86.220 Specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost - Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti ( FT, DT) - Q 87.100 Dejavnosti nastanitvenih ustanov za bolniško nego - Q 87.200 Dejavnosti nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb - Q 87.300 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb - Q 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe - Q 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve Dodatno gospodarsko dejavnost: - C 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic - G 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili - G 47. 789 Druga trgovina na drobno v drugih nespecializiranih prodajalnah ( DT) - I 55.201 Počitniški domovi in letovišča - I 56.101 Restavracije in gostilne - I 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati - I 56.103 Slaščičarne in kavarne - I 56.104 Začasni gostinski obrati - I 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi - I 56.290 Druga oskrba z jedmi - I 56.300 Strežba pijač - J 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev 8 - J 58.190 Drugo založništvo - J 63.120 Obratovanje spletnih portalov - K 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin - K 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje - M 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora - M 74.300 Prevajanje in tolmačenje - N 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup - N 81.210 Splošno čiščenje stavb - N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti - N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj - O 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulture in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti - R 90.030 Umetniško ustvarjanje - R 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas - S 95.290 Popravila drugih osebnih in gospodinjskih izdelkov - S 96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic - S 96.021 Frizerska dejavnost - S 96.022 Kozmetična in pedikerska dejavnost - S 96.030 Pogrebna dejavnost - S 96.040 Dejavnost za nego telesa - S 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene a) Dom starejših Na Fari kot splošni javni socialno varstveni zavod izvaja svoje dejavnosti na podlagi svojih ustanovitvenih aktov, Statuta Doma starejših Na Fari ter drugih predpisov, s katerimi je urejeno delovanje zavoda, na podlagi splošno veljavnih zakonov, predpisov in Kolektivne pogodbe za dejavnost za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi in drugimi akti, ki urejajo različna področja poslovanja in odnosov med subjekti v poslovnem procesu. 9 Temeljne zakonske podlage za delovanje zavoda pa med drugim opredeljujejo: - Zakon o zavodih - Zakon o socialnem varstvu - Zakon o zdravstveni dejavnosti - Zakon o delovnih razmerjih - Zakon o javnih naročilih - Zakon o računovodstvu - Zakon o javnih financah - Zakon o varstvu osebnih podatkov - Zakon o upravnem postopku - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ( ZDIJZ-UPB2) - Zakon o varnosti in zdravju pri delu - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju - Zakon o izvrševanju proračunov republike Slovenije za leto 2008 in 2009 - Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov - Slovenski računovodski standardi - Slovenski računovodski standard 36 - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - Deklaracija o temeljnih človekovih pravicah - Evropska listina o pravicah in svoboščinah starejših ljudi v domovih - Nacionalni program socialnega varstva - Nacionalni program zdravstvenega varstva - Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter KP za zaposlene v zdravstveni negi - Splošni in področni dogovor ter pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev z ZZZS - Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede - Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju - Zakon za uravnoteženje javnih financ ( ZUJF ) - Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 ( ZIPRS1314) - Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 10 - Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju - Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest - Druge uredbe in akti. b) Dom starejših Na Fari je kot splošni javni socialno varstveni zavod izvajal svoje dejavnosti v letu 2012 tudi z javnimi deli v skladu z: - Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti - Pogodb o izvajanju javnega dela, sklenjenimi z Zavodom RS za zaposlovanje, občinami in drugimi. 1.5 REALIZACIJA PLANA AKTIVNOSTI V LETU 2012 1.5.1 Prenova pritličnih prostorov Zavod je na podlagi strokovnih smernic in Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih pridobil v začetku leta 2012 Idejni projekt z investicijskim programom ter si pridobil ob predložitvi vse potrebne dokumentacije po pooblastilu Občine Prevalje, Občine Mežica, Občine Črna na Koroškem, Občine Ravne na Koroškem in RS Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve gradbeno dovoljenje št. 351-74/2012-0302 6 z dne 30.05.2012 izdano s strani UE Ravne na Koroškem za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti prostorov pritličja v bivalno enoto Doma starejših Na Fari (zahteven objekt- standardna klasifikacija objekta CC – SI- 11300-dom za starejše osebe na zemljišču par.št. 134/7 k.o. Farna vas). Predložili smo Vodilno mapo št. 22/2012 družbe BAU-ING d.o.o., Načrt arhitekture, Načrt gradbenih konstrukcij, Načrt elektro instalacij in električne opreme, Načrt strojnih instalacij in strojne opreme in Študijo požarne varnosti. Pri izvedbi so bile upoštevane urbanistične in arhitektonske zahteve ter zahteve razvidne iz soglasij Javnega komunalnega podjetja LOG d.o.o., Elektra Celje d.d., Petrola Energetike d.o.o., Občine Prevalje in Ministrstva za obrambo v zvezi z izdajo požarnega soglasja. Prostori bivalne enote so bili projektirani in izvedeni v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št: 67/2006). Neto velikost preurejenih prostorov znaša 268,67 m2. Višina etaže je obstoječa in se ni spremenila, prav tako se nista spremenila vhod in požarni izhod. 11 Dostop za gasilce in gasilna vozila je omogočen in obstoječ. Bivalna enota obsega sedem (7) sob s sanitarijami in tušem, od katerih je pet (5) dvoposteljnih sob in dve (2) enoposteljni sobi. V osrednjem delu bivalne enote je izveden večnamenski prostor s čajno kuhinjo, počivališčem in jedilnico ter prostor za medicinsko sestro. V sklopu bivalne enote je še negovalna kopalnica, prostor za čisto perilo in prostor za čistila ter umazano perilo. Otvoritev prostorov je bila na dan 11. obletnice delovanja zavoda – ponedeljek, 19. 11.2012. Komisija je opravila tehnični pregled objekta 04.12.2012, uporabno dovoljenje št. 351-197-/2012-0302-10 pa je bilo izdano s strani Upravne enote Ravne na Koroškem dne 17.12.2012. Prve stanovalce so novi prostori sprejeli 08. 01.2013. 1.5.2 Preselitev ambulante in fizioterapije Po predstavljenem načrtu aktivnosti smo realizirali tudi preselitev ambulante in prostorov fizioterapije. Ambulanta Doma se je preselila v II. nadstropje zavoda. Urejen je sprejemni prostor za medicinsko sestro, ambulantni prostor za zdravnico z lastnimi sanitarijami. Ambulanta je sedaj dostopnejša stanovalcem Doma. V I. nadstropju Doma se je uredil prostor za fizioterapijo s pripadajočimi delovnimi površinami za delovno terapevtko in fizioterapevtko, prav tako z lastnimi sanitarijami. Ker potrebuje storitve fizioterapije vedno večje število nepomičnih in delno pomičnih stanovalcev je lokacija prostorov sedaj boljša in racionalna. Stanovalci Doma so izrazili zadovoljstvo nad spremenjeno lokacijo obeh prostorov. 1.5.3 Investicijsko vzdrževanje V letu so tehnično vzdrževalne službe z vso skrbnostjo in odgovornostjo skrbele za sprotno investicijsko vzdrževanje nepremičnine, katera nam je bila zaupana v upravljanje. Sprotno so se opravljali vsi predpisani in zahtevani pregledi ( pregledi tesnosti plinske instalacije, tehnični pregledi dvigal, servisi klimatskih naprav, maščobnega lovilca, servisi peči, izvedba meritev emisij, servisi kotlovnic, gorilnikov, peči, gasilnih aparatov, agregata, kompenzacijskih naprav). 12 Na oddelku so bila v čajnih kuhinjah zamenjana pomivalna korita. Zamenjane so bile tudi dotrajane talne obloge v čajnih kuhinjah na oddelkih in talne obloge v sestrskih sobah. Beljenje sob, skupnih prostorov, predelov fasade se je izvajalo permanentno skozi vse leto. V celoti se je uredila pomivalnica za črno in pomivalnica za belo posodo v centralni kuhinji. V pralnici so bile odstranjene stenske ploščice in sanirala se je stena v celoti. V pritličju so se namestile okenske žaluzije, nameščeni pa so tudi grelni kabli žlebov. Zaposlene javne uslužbence še nadalje vzpodbujamo k osebni odgovornosti za pravilno in ustrezno rokovanje z osnovnimi sredstvi ter k zmanjševanju »obratovalnih« stroškov. 1.5.4 Pravilniki, akti zavoda V letu 2012 je zavod sprejel Pravilnik o povračilih stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Domu starejših Na Fari, Pravilnik o izvajanju prostovoljnega dela v Domu starejših Na Fari, dokument: »Poti sodelovanja uporabnikov pri izvajanju storitve institucionalnega varstva«. Noveliran Statut Doma starejših na Fari še ni bil potrjen s strani MDDSZ. Meseca marca 2012 so prejeli zaposleni javni uslužbenci Obvestila o višini letnega dopusta, v mesecu decembru 2012 pa je bil izdan tudi Letni razpored delovnega časa za obdobje od 01.01.2013 do 31.12.2013. 1.5.5 Tržna dejavnost Tudi v letu 2012 je zaznati upad rezultata tržne dejavnosti, kar je po analizah odraz gospodarske krize. Kljub temu, da je bil poudarek na povečanju rezultata, v letu 2012 nismo dosegli želenih rezultatov. Zmanjšala se je tudi potreba po razvozu kosil, saj se je večje število odjemalcev sedaj preselilo v Dom. V kraju samem je sedaj tudi zelo pestra in konkurenčna izbira dostav malic in kosil različnih gostinskih obratov. 13 1.5.6 Strokovno delo Strokovno delo po posameznih službah je v letu 2012 potekalo po planu dela brez večjih odstopanj. Strokovni delavci so delovali teamsko, kar se je odražalo v uspehu, kateri je bil Domu izražen prav s podelitvijo certifikata odličnosti E-Qalin. Sodelovali smo v izvedbi projekta Leonardi Da Vinci. Delovno prakso sta opravljali dve dijakinji s sosednje Avstrije. Ob izvajanju strokovnega dela – tako socialnovarstvenega področja kakor z zdravstvenega – so se uvajale izboljšave in spremembe na osnovi analize ankete o zadovoljstvu zaposlenih, stanovalcev in svojcev. 1.5.7 Izobraževanje V letu 2012 se je izvajalo izobraževanje na podlagi predlogov vodij služb, posameznikov in ponujenih aktualni programov v okvirih finančnih zmogljivosti Doma po sprejetem planu izobraževanj za leto 2012. Vnašale so se tudi aktualne teme, ki so vplivale na izboljšanje dela in povečanje kvalitete storitev. Sprotno so se strokovni delavci seznanjali tudi z veljavno zakonodajo, ki se je v letu 2012 velikokrat spremenila. Terminski plan, obseg in realizacija plana izobraževanj se je določala na kolegijih in se je tekom leta usklajevala. 1.5.8 E-Qalin – model kakovosti Dom starejših Na Fari je po triletnem strokovnem in vestnem delu ter prizadevanjih vseh zaposlenih, stanovalcev in svojcev prejel dne 19.11.2012 certifikat odličnosti po modelu E-Qalin št. SI0004EQ/A, ki ga je izdal Bureau veritas Certification za področje certificiranja: institucionalno varstvo starejših, pomoč posamezniku in družini na domu, gospodarske dejavnosti namenjene višji kakovosti življenja in varstva starejših oseb. Certifikat ima veljavnost do 05.09.2015. Na prejetje certifikata smo zaposleni ponosni in vsi se zavedamo, da znamo biti še boljši, znamo ponuditi usluge še višje kakovosti in v večje zadovoljstvo uporabnikom. 14 1.6 ZAKLJUČEK Po pregledu plana aktivnosti za leto 2012 ugotavljamo, da je Dom starejših Na Fari plan dela in aktivnosti uresničil v celoti. Leto 2012 smo zaključili v zavodu z vodilom, da so le skupinsko delo, razumevanje, strpnost, spoštovanje drugačnosti, pozitivna naravnanost, razumsko sprejemanje kritik in dialog pogoj za uspešno delovanje zavoda. Velik pomen se je dajal zadovoljstvu stanovalcev, njihovih svojcev kakor tudi zadovoljstvu zaposlenih zavoda. Vsi napori so bili usmerjeni tudi v prepoznavanje dela zavoda, saj smo v tem obdobju na široko odprli vrata tudi širši javnosti in medijem ter si kot drugi javno socialnovarstveni zavod v Republiki Sloveniji pridobili certifikat odličnosti E-Qalin. Stanka VAUH, direktorica 15 SPLOŠNA SLUŽBA 2 2.1 ZAPOSLOVANJE Na dan 1.1.2012 in 31.12.2012 je bilo v zavodu zaposleno enako število javnih uslužbencev, in sicer 96. Na dan 31.12.2012 je bilo 8 zaposlenih za določen čas, 1 od teh je bila pripravnica. V programe javnih del so bile od maja 2012 do 31.12.2012 dalje vključene 4 udeleženke. Za določen čas so bile na dan 31.12.2012 zaposlene delavke na naslednjih delovnih mestih: - 6 bolničar negovalec (1 pripravnica), - 2 strežnici. V preteklem letu je opravljalo pripravništvo 5 pripravnikov, 3 za poklic tehnik zdravstvene nege in 2 za poklic bolničar negovalec. Ostale zaposlitve sklenjene za določen čas so bile zaradi dolgotrajnih bolniških in porodniških odsotnosti. Upokojitev diplomirane medicinske sestre smo nadomestili z novo zaposlitvijo. Dom starejših Na Fari je kot učni zavod zagotavljal izvajanje praktičnega usposabljanja z delom dijakom Šolskega centra Slovenj Gradec. Na zadnji dan v letu je bilo v zavodu zaposlenih 8 invalidov. Od maja do decembra smo imeli 2 invalida nad predpisano kvoto, za kar smo od Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov dobili nagrado v obliki finančnih spodbud, katere smo namenili za olajšanje dela invalidom. Delovno razmerje je prenehalo 13 zaposlenim: - 2 x potek pogodbe za določen čas, - 2 x potek pripravništva, - 2 x sporazumna prekinitev pogodbe o zaposlitvi, - 2 x prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve, 16 - 1 x redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, - 4 x potek izvajanja programov javnih del. V letu 2012 je so bile v programe javnih del vključene 4 brezposelne osebe. Udeleženke (brezposelne osebe) so bile v programe Javnih del vključene na podlagi Pogodbe o izvajanju programa javnih del, Pogodbe o vključitvi v program javnih del in Posebne pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe so bile sklenjene za čas trajanja izbranega programa (največ 12 mesecev) in za brezposelne osebe, ki so ustrezale oz. izpolnjevale pogoje določenih ciljnih skupin na podlagi javnega razpisa. 2.2 KADROVSKE ZADEVE - Načrtovanje, organizacija in izvajanje kadrovskih del ob zaposlitvi, prenehanju delovnega razmerja in raznih spremembah (objave potreb po delavcih, prijave in odjave v obvezna zavarovanja, potrdila o zaposlitvi, obvestila o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vodenje kadrovskih evidenc), - vodenje evidence o letnem dopustu in drugih odsotnosti javnih uslužbencev: priprava in izdaja obvestil za odmero letnega dopusta, mesečne evidence odsotnosti – izdaja obrazcev o prijavi odsotnosti z dela za zaposlene na recepciji, kuhinji, pralnici, vzdrževanju in upravi zavoda, uskladitev in priprava seznamov koriščenja v poletnih mesecih, - vodenje evidence delovnega časa, viška in manjka ur, - priprava pogodb o zaposlitvi: novo sprejeti javni uslužbenci, zaposlitve za nedoločen čas, spremembe delovnega mesta, zaposlitve za določen čas in zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, - izpolnjevanje in posredovanje statističnih poročil in vprašalnikov (varstvo okolja, odpadki, Soc-DOM, zaposlovanje in načrt), 17 - izvedba postopkov ocenjevanja javnih uslužbencev (priprava ocenjevalnih in evidenčnih listov za vse javne uslužbence za ugotavljanje pogojev za napredovanje višji plačni razred). 2.3 OSTALA KADROVSKA IN TAJNIŠKA OPRAVILA ● Sodelovanje s Svetom zavoda (priprava in razdelitev gradiva, vabil, pisanje zapisnikov). Svet zavoda se je v letu 2012 sestal dvakrat in izvedel 2 redni seji. V mesecu februarju je Svet zavoda na 6. redni seji potrdil zapisnike inventurnih komisij o opravljenem popisu osnovnih sredstev, drobnega inventarja in drugih sredstev ter terjatev in obveznosti po stanju na dan 31.12.2011, letno poročilo (Računovodsko in Poslovno) za leto 2011, Finančni načrt in plan nabav za leto 2012, potrdil dopolnitev cenika drugih storitev iz naslova tržne dejavnosti in podal oceno delovne uspešnosti direktorici zavoda za leto 2011. Po točko razno so člani Sveta potrdili Idejni načrt za preureditev prostorov pritličja – bivalna enota – investicija v objekt. 7. redna seja Sveta je bila v mesecu oktobru na kateri so člani Sveta potrdili Rebalans finančnega načrta za leto 2012, potrdili Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Domu starejših na Fari, potrdili imenovanje popisnih komisij za izvedbo popisa. Po točko razno so potrdili cenik prehrane za zaposlene in spremembo cenika prehrane, obravnavali Pravilnik o izvajanju prostovoljskega dela v Domu starejših na Fari, se seznanili o opravljeni presoji izvajanja modela E-Qalin in o poteku dela preureditve prostorov pritličja. ● Priprava in posredovanje gradiva in pisanje zapisnikov Strokovnega sveta zavoda. Strokovni svet se je sestal dvakrat. V mesecu februarju je Strokovni svet obravnaval Poročilo o poslovanju zavoda v letu 2011, predlog letnega delovnega načrta za leto 2012 in obravnaval plan nabav in izobraževanja za leto 2012. Pod točko Razno je 18 obravnaval in potrdil »Poti sodelovanja uporabnikov pri izvajanju storitve institucionalnega varstva«. V mesecu septembru je Strokovni svet obravnaval in potrdil Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Domu starejših Na Fari in Pravilnik o izvajanju prostovoljskega dela v Domu starejših Na Fari. ● Priprava dokumentacije za zbor delavcev, ki se je v preteklem letu sestal 2x. V mesecu februarju so bili zaposleni seznanjeni s poslovanjem v letu 2011 in planom dela za leto 2012 ter rezultati ankete o zadovoljstvu s storitvam in predlaganimi izboljšavami. Pod točko Razno so se obravnavale tekoče aktualne zadeve. V mesecu juniju so bili zaposleni na zboru seznanjeni z aktualnimi zadevami na področju delovanja socialno varstvenih zavodov Slovenije. ● Evidentiranje in posredovanje prejete navadne in elektronske pošte zavoda. ● Sodelovanje v modelu E-Qalin: (moderatorka samoocenjevalne skupine za zaposlene, članica samoocenjevalne skupine za vodstvo). ● Sodelovanje z zunanjimi institucijami: - Zavarovalnica Maribor - priprava obrazcev – prijava škode za 6 primerov poškodovanja osnovnih sredstev in zgradbe. Do okvare pomivalnega stroja v kuhinji je prišlo dvakrat zaradi snetja izpiralne črpalke in zaradi počene dovodne cevi. Zaradi zmrzali je prišlo do zamašitve odtočne cevi z ledom, zaradi česar je bilo potrebno izbiti led, saj se je voda izlivala po fasadi objekta. Zavarovalnica je povrnila škodo še za popravilo grelnega vozička v kuhinji in zamenjavo stekla na vratih v prvem nadstropju. Do nedelovanja klime v jedilnici Doma je prišlo zaradi okvare elektronike. - ZPIZ - priprava in posredovanje dokumentacije za IK postopek, izpolnjevanje dokumentacije (obrazec DD1 in DD2). - ZRSZ prijava potrebe po delavcih (E-storitev) 9x. 19 - Na javni razpis za programe Javnih del za leto 2012 smo prijavili 6 ponudb za dva programa (Pomoč in varstvo za invalide in razvojni program z nazivom Animator za osebe z demenco v gospodinjski skupini) za vključitev 7 brezposelnih oseb. - Pooblaščeni zdravnik zavoda: priprava napotnic in uskladitev terminov za predhodni zdravstveni pregled za novo zaposlene javne uslužbence, udeležence splošno koristnega dela, sodelovanje pri pripravi dokumentacije za invalidski postopek javnih uslužbencev zavoda. - ZZZS: prijava zaposlenih javnih uslužbencev in njihovih družinskih članov v obvezna zavarovanja, spremembe podatkov o družinskih članov, odjava zaposlenih in njihovih družinskih članov iz obveznih zavarovanj (E-vem portal). - Provarnost, Majdak Andrej – posredovanje podatkov za udeležence usposabljanja iz varnosti pri delu in požarne varnosti, obrazci DD1 in DD2 (IK postopek). - Sklad RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov – mesečni izračun kvote invalidov in posredovanje zahtevkov za izplačilo nagrade za preseganje kvote, seznam zaposlenih invalidov za oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 20 2.3.1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO DELOVNIH MESTIH IN ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN IN NEDOLOČEN ČAS NA DAN 31.12.2012 Zap. št. DELOVNO MESTO Št. delavcev 1. 2. 3. 4. SOCIALNI DELAVEC BOLNIČAR-NEGOVALEC DELOVNI INŠTRUKTOR SREDNJA MEDICINSKA SESTRA GOSPOD. USKLAJEVALKA OSKRBE DELOVNI TERAPEVT FIZIOTERPEVT MED SESTRA VODJA TIMA SOCIALNI OSKRBOVALEC FIN. RAČUNOV. DELAVEC KADROVIK STROKOVNI SODELAVEC STREŽNICA POMOČNIK DIET. KUHARJA VZDRŽEVALEC PERILA DIETNI KUHAR ŠIVILJA TELEFONIST-RECEPTOR EKONOM HIŠNIK VZDRŽEVALEC VODJA FRS VODJA PREHRANE DIREKTORICA SVZ VODJA III VODJA VI SKUPAJ: 2 30 1 16 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. ZAPOSLITEV Nedoločen Določen čas čas 2 24 6 1 16 1 1 1 1 3 1 2 1 1 11 6 3 4 1 3 1 1 1 1 1 1 1 1 96 1 1 2 1 2 1 1 9 6 3 4 1 3 1 1 1 1 1 1 1 1 87 1 2 9 21 2.3.2 BOLNIŠKE, PORODNIŠKE IN DRUGE ODSOTNOSTI V LETU 2012 Porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka je v letu 2012 koristilo 6 javnih uslužbenk. Do sredine leta so se vrnile na delo 4 zaposlene, ena uslužbenka je nastopila porodniški dopust v mesecu aprilu in ena v mesecu juliju. Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega v skladu z Zakonom o starševskim varstvom in družinskih prejemkih (Ur.l. RS, št. 110/2006 – UPB in spremembe) je v preteklem letu uveljavljalo 7 zaposlenih javnih uslužbenk. Celo koledarsko leto so opravljale delo v okviru 20 – urnega delovnega časa 4 zaposlene, ena delavka jo to možnost koristila en mesec, ena delavka pa do meseca oktobra. Delo v okviru 30. urnega delovnega časa je opravljala ena delavka. Celo koledarsko leto je bila odsotna ena javna uslužbenka zaradi poklicne rehabilitacije s katero se na podlagi pogodbe z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje usposablja za drug poklic. V letu 2012 je bilo v bolniškem staležu 55 zaposlenih javnih uslužbencev. Glede na pogostost odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti se ugotavlja, da je bilo 27 zaposlenih v bolniškem staležu več kot več kot 1x. (Tabela št. 1) Tabela št. 1: Pogostost bolniške odsotnosti Pogostost bolniške odsotnosti 1x 2x 3x 4x 5x in več Skupaj: Število zaposlenih 28 11 12 1 3 55 Glede na starostne skupine se ugotavlja, da je bilo v starostni skupini od 21 do 30 let v bolniškem staležu največ zaposlenih in sicer 20, kar predstavlja 36%. Sledi starostna skupina od 31 do 40 let (14 primerov oz. 26%) in z dvema primeroma manj starostna skupina od 41 do 50 let (12 primerov, oz. 22%). Najnižja bolniška odsotnost je bila v starostni skupini nad 50 let. (Tabela št. 2) 22 Tabela št. 2: Bolniška odsotnost glede na starostne skupine v letu 2012 Starostna skupina Število primerov % odsotnosti Do 20 let 0 0 21 do 30 let 20 36 31 do 40 let 14 26 41 do 50 let 12 22 9 16 55 100 Nad 50 let Skupaj: Graf št. 1: Stopnja bolniške odsotnosti glede na starostne skupine v letu 2012 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% do 20let 21-30 31-40 41-50 nad 50 Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012) se je spremenil odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za prvih 90 koledarskih dni izplačila plače v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za 10 odstotnih točk se je za prvih 90 dni znižal odmerni odstotek pri vseh razlogih bolniške odsotnosti, razen v primeru poklicne bolezni, poškodbe pri delu, nege družinskega člana ter zaradi darovanja krvi. Prvih 90 dni se šteje v koledarskih dnevih.. V breme delodajalca se odstotek za izračun nadomestila plače pri vseh razlogih začasne zadržanosti z dela do 30 dni, ni spremenil. 23 Kot je bilo že omenjeno je obračunavanje boleznin v breme delodajalca do 30 delovnih dni ostalo nespremenjeno in sicer v naslednjih odstotkih: kot 90% nadomestilo (odsotnost zaradi bolezni do 30 dni), 80 % nadomestilo (poškodba izven dela) in 100% nadomestilo (poškodba pri delu). Spremenil se je odstotek boleznin v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje zaradi odsotnosti z dela, ki je daljše od 30 dni in sicer: nege, spremstva in nekaterih drugih vzrokov. Graf št. 2: Vrsta bolniške odsotnosti glede na izplačilo nadomestil v letu 2012 2% 2% 1% bolez. v breme delodajalca 90% 0% bolez. v breme delodajalca 80% 11% 40% bolez. v breme delodajalca 100% bolez. v breme ZZZS 100% bolez. v breme ZZZS nad 90 dni 33% bolez. v breme ZZZS do 90 dni 6% 4% nega poškodbe refund. do 90 dni spremstvo 2% krvodajalstvo Graf št. 2 prikazuje, da najvišji delež (40%) predstavljajo boleznine v breme delodajalca, sledijo boleznine v breme ZZZS nad 90 koledarskih dni – 33 %, boleznine v breme ZZZS do 90 koledarskih dni – 11%, boleznine v breme delodajalca zaradi poškodb razen poškodb pri delu - 6%, 4% znašajo nadomestila v breme ZZZS (100% nadomestilo). Ostala nadomestila predstavljajo manjši delež. Stopnja bolniške odsotnosti je letu 2012 znašala 8,2%. V obdobju od 2009 do 2012 je bila najnižja v letu 2011. V primerjavi z letom 2012 je bila nižja za 2 odstotni točki. Povprečno število zaposlenih v letu 2012 je bilo enako kot v letu 2011. 24 Tabela št. 3: Stopnja bolniške odsotnosti v letih 2009-2012 Leto Dnevi Povprečno Stopnja odsotnosti število odsotnosti v % zaposlenih 2.4 2009 2499 106 9,2 2010 2539 110 9,0 2011 1548 99 6,2 2012 2082 99 8,2 ANALIZA PRIPOMB, PRITOŽB IN UGOVOROV V LETU 2012 V dokumentu »Poti sodelovanja uporabnikov pri izvajanju storitve institucionalnega varstva«, ki je med drugim dostopen na oglasnih deskah zavoda so navedene možne poti sodelovanja svojcev, stanovalcev oz. njihovih pooblaščencev ali skrbnikov pri izvajanju storitve institucionalnega varstva. Pojasnila v zvezi z izvajanjem storitev se lahko zahteva od pooblaščenih oseb izvajalca storitev. Pripombe, predloge in pohvale lahko podajo v Knjigo pripomb in pohval ali jih pisno posredujejo na naslov Doma ali po elektronski pošti: dom.prevalje@siol.net. V pisni obliki jih lahko podajo tudi na posebnih obrazcih, ki so na voljo pri oddelčni sestri ali na recepciji. Ostale možne poti izražanja nezadovoljstva so navedene v prej omenjenem dokumentu. Stanovalce, njihove pooblaščence oz. skrbnike pa že pred sprejemom v Dom in nato kadarkoli v času bivanja seznanimo, da se naj za vsa pojasnila v zvezi z izvajanjem storitev obrnejo najprej na pooblaščene osebe Doma starejših Na Fari. 2.5 SOCIALNA SLUŽBA * pritožb ni bilo * skrinjica za sprejemanje pohval ali pripomb je v letu 2012 ostala prazna * bil je podan en pisni ugovor svojca pri direktorici – ugovor na ravnanje osebja pri 25 oskrbi njegove mame (zadeva rešena – poročilo zdravstveno negovalne službe, podan pisni odgovor svojcu z opravičilom) * pripombe so stanovalci in svojci sicer v večini izražali ustno, ob osebnem stiku. Manjše, takoj rešljive zadeve niso zabeležene. Sprejeli smo eno pisno pripombo svojca in jo rešili osebno (ureditev doplačila s strani občine, izpolnjevanje ankete). * prejeli smo 7 pisnih zahval. Zabeleženi so bili naslednji problemi in pripombe: PROBLEM, PRIPOMBA sostanovalca *spor med sostanovalcema v sobi, stanovalec REŠEVANJE ZADEVE *pogovor, posredovanje grožnja s fizičnim obračunavanjem policije, razselitev *ob preselitvi v drugo sobo so se *skupaj pogledava v omaro, izgubile vse majice na kratek rokav, vse majice najdeva zložene na imel jih je veliko spodnji polici omare. Prestavim mu jih višje, g. se opraviči. svojka *pripomba svojke na delo osebja na *pripombo posredujem VZNS, oddelku – premalo pozornosti nad ki zadevo uredi zaužito hrano njene mame. Mama zliva hrano v rože, v vaze, v školjko, pa tega nihče ne opazi. svojec svojka *svojec ima pripombe na opravljene *skupen razgovor s sinom in storitve nege in oskrbe pri mami DMS – seznani ga s stanjem in (neobveščenost o maminem stanju, se opraviči za storjene tablete so nezdrobljene) pomanjkljivosti s strani osebja *poda pripombo zaradi *opravljen razgovor s neprimernega obnašanja stanovalca stanovalcem (skupaj z do sostanovalca direktorico). Seznanjen s posledicami, če bo nadaljeval z nadlegovanjem sostanovalca. svojka *poda pripombo zaradi *opravljen razgovor s 26 neprimernega obnašanja stanovalca stanovalcem (skupaj z do sostanovalca-verbalno direktorico). Dejanje zanika, nadlegovanje pravi, da se je šalil. Seznanjen s posledicami, če bo nadaljeval s tovrstnim početjem. stanovalec *sostanovalec mu je popil žganje iz *razgovor s stanovalcem hladilnika, sosedu pa je menda vzel skupaj z VZNS in njegovim steklenico vina bratom. Seznanjena s posledicami kršitev hišnega reda. stanovalec *iz denarnice mu je zmanjkalo 15 *seznanjen z možnostjo EUR, ne ve točno, kdaj vključitve policije, vendar tega ne želi. Predlagam mu, da v bodoče bolj dosledno zaklepa vrata. svojka *ima pripombe na nego in oskrbo *dogovor – posredovan na mame (oblačenje, posedanje na IV, oddelek in DMS transferji, informiranje) stanovalec *včeraj je opazil, da mu je iz nočne *pokličem policijo, ki s omarice izginila denarnica s 70 EUR stanovalcem opravi razgovor skupaj z dokumenti (osebno in potrebne postopke. izkaznico) Stanovalcu pomagam urediti novo os.izk.. stanovalka *se ne razume s sostanovalko v *pogovor z obema, razrešitev sobi, je menda nesramna do nje, konflikta pojedla ji je klobaso iz hladilnika obiskovalka *receptorki je po telefonu povedala, *gospe smo svetovali, da da ji je bilo ukradeno več kot 200 eur prijavi krajo denarja na policiji, iz torbice, ki jo je pustila na sedežni vendar tega ni želela. Želela v dnevnem prostoru v drugem nam je le sporočiti, kaj se ji je nadstropju zgodilo 27 2.6 ZDRAVSTVENO NEGOVALNA SLUŽBA Manjše, takoj rešljive zadeve se niso zabeležile. Zabeležili smo naslednje ugovore in pripombe: svojec PROBLEM, PRIPOMBA REŠEVANJE ZADEVE ugovor zaradi nezadostnega Ugotovimo, da je bilo s strani ZT ukrepanja ZN službe ob opravljeno vse, kar je stanovalka v poslabšanju zdravstvenega stanja danem trenutku potrebovala. njegove mame in da nepravilno Napaka zaposlene, ki je zaradi prezračujemo sobo nepravilnega komuniciranja vznemirila svojca. Poročilo je bilo posredovano svojcu. Sostanovalka pogosto odpira okna in vrata in je zato včasih prepih. Negovalke bodo preprečevale prepih. svojec Mamo bi uredila negovalka tik pred neurejena mama ob odhodu odhodom, tega pa med. sestra ni domov vedela zato je bila stanovalka odpeljana neurejena. Opravičilo svojcu. svojci več pripomb, da se za mamo Za stanovalko premalo poskrbi, da se ji ne da skladno z smo poskrbeli normativi kategorije pravilne terapije, da smo premalo oskrbe in nege. Pogosto je bilo z njo. narejeno še več, a gospa ni bila zadovoljna. Domačega okolja ji ni možno nadomestiti, kar pa je najbolj pogrešala, zato so jo odpeljali domov. Terapijo je gospa pogosto odklanjala. svojci pri dveh stanovalkah pripombe ob Pri obeh stanovalkah je šlo za zelo hospitalizaciji, da nismo reagirali hitro akutno poslabšanje bolezni. 28 na akutno poslabšanje stanja in Negovalno osebje je ukrepalo in pomagali njihovi mami. uredilo vse tako kot je za določeno stanje potrebno. Zdravnik je obe stanovalki nemudoma hospitaliziral. V letu 2012 je bilo podanih največ pripomb in ugovorov, da neustrezno ukrepamo ob akutnih poslabšanjih zdravstvenega stanja. Zaposleni se zelo trudimo, da dobro opazujemo zdravstveno stanje vseh stanovalcev in ob spremembah takoj poročamo zdravniku. Je pa razumljivo, da svojci hočejo za svojega sorodnika najboljše in velikokrat mislijo, da ne storimo zadosti. Mi si bomo še naprej prizadevali za dobro zdravstveno nego in oskrbo. 2.7 INFORMACIJE JAVNEGA ZAČAJA Dom starejših Na Fari v preteklem letu ni prejel nobenega zahtevka za posredovanje informacij javnega značaja. Pravico, do pridobitve informacije javnega značaja ima vsak posameznik kot fizična ali pravna oseba. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Odgovorna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja je direktorica zavoda: Stanka Vauh Dom starejših Na Fari Na Fari 50, 2391 Prevalje Tel. številka: 02/82 40 912 Fax številka: 02/82 40 913 E-naslov: stanka.vauh@ds-nafari.si 29 Dostop do informacij javnega značaja je omogočen na internetu na spletnem naslovu zavoda, kjer se nahaja tudi veliko drugih uporabnih informacij: http://www.dsnafari.si/. Prosilec do informacij javnega značaja se lahko osebno zglasi v Domu starejših na Fari saj so nekatere informacije na voljo v posameznih brošurah in informativnih listih (zloženkah). Skupni katalog informacij javnega značaja Doma starejših Na Fari je v fizični obliki na voljo na sedežu Doma. Informacije javnega značaja se lahko zahtevajo osebno v prostorih zavoda in sicer ustno ali pisno na zapisnik, preko telefona, ustno na zapisnik ali pisno v fizični obliki po pošti na naslov zavoda, zahtevek se lahko odda osebno ali po elektronski poti. Milena Jelen, kadrovik 30 3 3.1 JAVNA NAROČILA, HACCP SISTEM, VARTVO PRI DELU IN VARTVO PRED POŽAROM, ARHIVIRANJE, RAVNANJE Z ODPADKI JAVNA NAROČILA V skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11-ZJN-2 in Uredbe o zelenem javnem naročanju z 13. 3. 2012) izvajamo postopke naročanja blaga in storitev ločeno za javna naročila malih vrednosti in javna naročila velikih vrednosti. Izbira postopka je odvisna od vrednosti naročila. Objave na Portalu javnih naročil pri Uradnem listu RS so obvezne. Prijavijo se lahko ponudniki, ki delujejo na območju Slovenije, ob naročilih velikih vrednosti pa se imajo možnost vključiti tudi ponudniki iz držav Evropske Unije. Za naročila nižja od 20.000 EUR brez DDV, za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje po določilih 24. člena Zakona o javnem naročanju – ZJN-2, vodimo evidenco o njihovi oddaji. Postopek oddaje naročila malih vrednosti (NMV) se prične v primeru naročanja blaga in storitev od 20.000 EUR do 40.000 EUR brez DDV in v primeru gradenj od 40.000 EUR do 80.000 EUR brez DDV ter z obvezno objavo na Portalu javnih naročil pri Uradnem listu RS. Med ponudniki izberemo tistega, ki je glede na objavljena merila najugodnejši. Najpogostejše merila izbire so: cena, kvaliteta, dobavni rok, reference. 1. V letu 2012 smo v obdobju od januarja do decembra, v skladu z zakonom o javnem naročanju izvedli naslednje postopke naročanja blaga in storitev ter gradenj za izvedbo javnega naročila malih in velikih vrednosti in sicer za: - sukcesivno dobavo živil - za obdobje od 1. 4. 2012 do 31. 3. 2016, - dobavo zemeljskega plina – za obdobje od 1. 9. 2012 do 31. 8. 2013, - izbiro dobavitelja sukcesivne dobave tekočih pralnih sredstev za strojno pranje perila- za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014 in - izbiro dobavitelja sukcesivne dobave čistilnih sredstev – za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014. Izbiro izvajalca gradenj za preureditev prostorov pritličja – bivalna enota – investicija v objekt je opravil zunanji izvajalec, podjetje SIB d. o. o., Malečnik. 31 2. V skladu z Zakonom o javnem naročanju (Ur. list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11-ZJN-2) je bil v mesecu novembru izveden postopek ponovnega odpiranja konkurence javnega naročanja po odprtem postopku med ponudniki s katerimi imamo sklenjen okvirni sporazumu za posamezni sklop živil. Najugodnejši ponudniki za posamezni sklop, bodo v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2013 dobavljali živila za Dom starejših Na Fari. 3. Tako kot za živila, smo v mesecu decembru 2012 tudi med podpisniki okvirnega sporazuma za dobavo sanitetno potrošnega materiala odprli postopek konkurenčne primerjave ponudb in med prejetimi ponudbami izbrali najugodnejšega ponudnika, ki bo v prihodnjem letu do 11. 3. 2013 dobavljal blago za Dom starejših Na Fari. 4. Tudi na področju nabave tekočih pralnih sredstev za strojno pranje perila in dobave čistilnih sredstev smo v letu 2012 v skladu z zakonom o javnem naročanju izvedli postopke preverjanja cen med ponudniki ter za posamezni sklop izbrali najugodnejšega ponudnika. Nabave osnovnih sredstev, drobnega inventarja in blaga ter storitev iz investicijskega vzdrževanja so v preteklem letu potekale po sprejetem Planu nabav za leto 2012 in na podlagi prioritetnih naročil vodij strokovnih služb med letom. 3.2 HACCP SISTEM V KUHINJI IN NA ODDELKIH V Domu starejših Na Fari izvajamo HACCP sistem, za katerega smo v letu 2012 ponovno pridobili certifikat oz. potrditev notranjega nadzora Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, da se HACCP plan v praksi ustrezno izvaja. Z ureditvijo pomivalnice črne posode smo odpravili problem pomanjkanja kapacitet za vzdrževanje čistoče v kuhinji. Preko leta smo izobraževali zaposlene za področja ustrezne higiene osebja, skladišč, delovnih površin in prostorov ter pravilnega ravnanja pri pripravi in pomivanju posode v čajnih kuhinjah na oddelkih. Posebej so se zaposleni izobraževali s področja pravilnega umivanja rok in uporabe razkužil, čistil ter osnov HACCP sistema. Pri delu smo upoštevali navodila novo izdanih HACCP SMERNIC ZA GOSTINSTVO in sledili smernicam dobre higienske prakse 32 ter uporabe načel HACCP v gostinstvu. Preko leta smo sodelovali z zunanjimi sodelavci kot so: Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Dravograd, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem – za urejanje notranjega nadzora in 3.3 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor- za področje deratizacije (DDD). VARSTVO PRI DELU IN VARSTVO PRED POŽAROM Na področju varstva pri delu in požarne varnosti sledimo v Domu starejših Na Fari določilom starega in novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu –ZVZD (Uradni list RS, št. 56/99 in 43/11), Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) ter Pravilnika o požarnem redu (Uradni list RS št. 52/07). Ker je z januarjem 2012 pričel veljati nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS 43/11), smo že v začetku leta pričeli prilagajati aktivnosti na tem področju novim zakonskim zahtevam. V sodelovanju s pooblaščenim zdravnikom – Medicinski center Jezernik, Slovenj Gradec, smo pripravili novo Izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki je pričela veljati z dnem 10. 9. 2012. Pri oblikovanju in izvajanju del s področja varnosti in zdravja pri delu smo sodelovali z zunanjim sodelavcem - PROVARNOST, Andrej Majdak, s. p., Velenje. Preko leta smo bdeli nad vsemi spremembami, ki vplivajo na varnost in zdravje delavcev (novo zaposleni delavci, spremembe in uvajanje nove delovne opreme, spremembe in uvajanja nove tehnologije in novih delovnih procesov, prerazporeditev delavcev na druga delovna mesta, uvajanje novega delovnega mesta, ipd.). V letu 2012 smo na področju varnosti pri delu izvedli naslednje aktivnosti: 1. Usposabljanje in preverjanje usposobljenosti Ker so zaposleni pred dvema letoma opravljali usposabljanje in preverjanje znanja s področja varnosti pri delu ter varnosti pred požarom in ker je za ponovno obnovitev znanja predpisano dveletno obdobje, smo v letu 2012 ponovno organizirali preverjanja znanja s tega področja za vse zaposlene. Novo zaposlene osebe, pripravniki, delovni terapevti na praksi in osebe, ki so v Domu starejših Na Fari v letu 33 2012 opravljale družbeno koristna dela, pa so izpite iz tega področja opravljale preko celega leta. Izpit je uspešno zaključilo 95 oseb. V mesecu juniju se je 14 zaposlenih odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje načrta evakuacije udeležilo periodičnega usposabljanja iz požarne varnosti. 2. Pregled in preizkus delovne opreme Glede na nabave, smo med letom mesečno opravljali preglede in preizkuse novo nabavljene delovne opreme. 3. Izjava o varnosti z oceno tveganja Ker prinaša nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS 43/11) novosti tudi na področju promocije zdravja, smo v letu 2012 omogočili zaposlenim izobraževanje tudi s tega področja. Na usposabljanju so zaposleni pridobili dodatna znanja izboljšanja psihofizičnih sposobnosti. Izobraževanja se je udeležilo 40 zaposlenih. 4. Vaja evakuacije in dodatna izobraževanja: V mesecu novembru smo organizirali za zaposlene na upravi Doma starejših Na Fari vajo evakuacije z možnostjo spoznavanja obeh evakuacijskih poti in izhodov s 3. nadstropja v 2. nadstropje Doma starejših Na Fari in ogledom zbirnih mest. Zaposleni so spoznali: možne nevarnosti pri požaru in izvajanju evakuacije (plin propan butan, produkti gorenja, dvigalo, evakuacija večjega števila ljudi (stanovalci), avtomatska vhodna vrata, požarna vrata), postopke obveščanja ob požaru, pravilno izbiro in aktivnosti na zbirnem mestu ter postopke gašenja požara z gasilniki. Pri sami vaji ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ocenilo se je, da je bil namen vaje dosežen. V mesecu decembru Majdak, smo v sodelovanju s podjetjem PROVARNOST, Andrej s. p., Velenje, dopolnili in na novo oblikovali »Načrt evakuacije« za gospodinjsko skupino Zarja v pritličju Doma starejših Na Fari. Spremembe smo vključili v »Požarni red«. V letu 2012 so 3 osebe prijavile poškodbo na delu. Na delovnem mestu sta se poškodovali 2 zaposleni, 1 pa na poti na delo. Vse poškodbe so bile v lažji obliki. 34 V preteklem letu je bilo 28 oseb napotenih na obdobni usmerjeni preventivni zdravniški pregled. 3.4 ARHIVIRANJE Področje arhiviranja izvajamo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS 30/06). Ker smo v letu 2009 pridobili strokovno potrdilo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, kot to določa Pravilnik o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Ur. list RS št. 132/2006), njegovo licenco ohranjamo z dodatnimi izobraževanji in pridobitvijo kreditnih točk s tega področja. V prostoru skladiščenja arhivskega gradiva se je zbralo že veliko dokumentov, ki smo jih delno uredili in sistematično zbrali na enem mestu. Nabavili smo dodatne arhivske omare in določili pooblaščene osebe, ki imajo ključe in smejo vstopati v prostore arhiva, v sestavi: Metka APOHAL, Milena JELEN in Karli PŠENIČNIK. V prostor z arhivom smo poleg zatemnitve oken in dodatne namestitve ustreznih merilnih naprav vgradili protipožarna vrata. Potrebno je le še namestiti dimni senzor za javljanje požara in s tem bi zadostili zakonskim zahtevam ureditve prostora za to področje. 3.5 RAVNANJE Z ODPADKI V skladu z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 39/06) smo v letu 2012 posvetili še večjo pozornost ločevanju odpadkov. V ta namen smo nabavili posebne koše za ločeno zbiranje odpadkov znotraj Doma starejših Na Fari in organizirali izobraževanje za zaposlene o pomenu ločevanja odpadkov in njihovem škodljivem tveganju za okolje. Usposabljanja, ki ga je vodila predavateljica Barbara Tihole, se je udeležilo 45 zaposlenih. Metka APOHAL, strokovna sodelavka 35 4 SOCIALNA SLUŽBA Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s predpisi s področja socialnega varstva ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz. Socialna oskrba je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja upravičencev. Vključuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva, vzgoje in priprave na življenje in nalog vodenja. Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji). Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk. Življenje v instituciji zahteva kompromise. Kljub temu, da se institucija oziroma zaposleni v njej skušamo čimbolj prilagoditi željam in potrebam posameznika, je povsem individualni pristop nemogoč. Posameznik se mora prilagoditi ritmu institucije in to zagotovo povzroča stresne situacije. Socialno delo ima v tem segmentu zagotovo pomembno vlogo, saj z znanjem in usmerjenostjo v holistično obravnavo človeka, socialni delavec pomembno prispeva k uveljavljanju socialnih vidikov delovanja doma. Trudimo se, da bi v našem domu medicinski in socialni model obravnave naših uporabnikov hodila z roko v roki. Le na ta način je namreč mogoče zagotoviti čimbolj celostno obravnavo posameznikov, spoštovanje njihovega dostojanstva, vzpodbujanje k čim večji samostojnosti, ohranjanje stikov z njihovo ožjo in širšo socialno mrežo, skrb za dobre medsebojne odnose. Socialno delo v domu se ne začne s prihodom stanovalca v dom ampak že dosti prej. Socialni delavec se z bodočim stanovalcem in skoraj vedno tudi z njegovimi najožjimi sorodniki, sreča že, ko nastane problem nadaljnje oskrbe v domačem okolju. 36 Pravzaprav v tej fazi socialni delavec v domu izvaja prvo socialno pomoč, saj ljudje ob prvem stiku z domom ponavadi iščejo prve informacije oziroma skupaj s socialnim delavcem iščejo rešitve za nastali problem. Pogosto je socialni delavec v domu tisti, ki ljudem pomaga pri osvetlitvi problema in skupaj z njimi išče možne rešitve, ki pa niso vedno le institucionalno varstvo. Glede na to mora biti socialni delavec informiran o vseh možnih oblikah pomoči, ki v okolju obstajajo, uporabnik pa je tisti, ki se odloči za njemu najbolj sprejemljivo. Pogosto socialni delavec obišče bodočega uporabnika tudi na njegovem domu ali v bolnišnici oziroma v drugem domu. Pomembno je, da bodočega uporabnika čim bolje spoznamo, saj mu le tako lahko pripravimo zanj najbolj primerno mesto. Posebno pozornost in skrb v domu posvečamo najbolj občutljivi skupini stanovalcevosebam z demenco. Stanovalci z demenco so nastanjeni v gospodinjski skupini Mavrica. Zanje skupaj z njimi organiziramo skupinske aktivnosti in zagotavljamo individualno obravnavo. Poleg zdravstveno negovalnega osebja so za delo z osebami z demenco usposobljeni še socialna delavka, inštruktorica za osebe z demenco, delovna terapevtka. V aktivnosti se vključujejo tudi javne delavke – družabnice, prostovoljci in svojci. Aktivnosti potekajo po zastavljenem programu (oziroma glede na pripravljenost stanovalcev za sodelovanje) in so prilagojene stanovalcem glede na stopnjo demence. Odprli smo tudi novo stanovanjsko skupino za osebe z demenco v pritličju Doma. Sprejem, premestitev in odpust uporabnika pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Postopek za sprejem v zavod se začne z vložitvijo popolne prošnje za sprejem v institucionalno varstvo. V domu je imenovana komisija za sprejem, premestitve in odpust stanovalcev, ki vsako prošnjo obravnava in prosilca uvrsti na čakalno listo za sprejem ali pa ga, v primeru neizpolnjevanja pogojev za sprejem, zavrne. Vsa administrativna opravila v zvezi s postopkom sprejema, odpusta ali premestitve, opravi socialni delavec (obvestila o uvrstitvi na čakalno listo, obvestila o dopolnitvi prošnje, vabilo k sklenitvi dogovora, sklenitev dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva, odločba o zavrnitvi prošnje, sklepanje dodatkov k dogovoru o trajanju, vrsti 37 in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva, izdelava individualnih načrtov, evalvacij in drugo). V letu 2012 je bilo sklenjenih šestinsedemdeset (76) Dodatkov k Dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva zaradi spremembe kategorije oskrbe ali zaradi notranjih preselitev. Sklenili smo tudi dve (2) Sporazumni razvezi Dogovora zaradi odhoda stanovalca v domače okolje in tri (3) Sporazumne razveze Dogovora zaradi preselitve v drug Dom. V letu 2012 je bila izdana ena (1) Odločba o zavrnitvi prošnje zaradi neizpolnjevanja pogojev za sprejem. 1. graf: Prejete prošnje v letu 2012 120 100 80 60 40 20 0 moški ženske skupaj Mežiška ostala od dolina Koroška drugod skupaj V letu 2012 smo zabeležili 18,5% upad vseh prejetih prošenj za sprejem glede na preteklo leto. Največji upad prejetih prošenj je zabeležen iz občin širše Slovenije, medtem ko je število prejetih prošenj iz občin Mežiške doline enako kot preteklo leto. 1. tabela: Zastarane (izločene) prošnje v letu 2012 moški ženske skupaj Mežiška dolina 12 16 28 ostala Koroška 2 7 9 od drugod 5 9 14 19 32 51 skupaj Vzroki za izločitev prosilcev s seznama čakajočih za sprejem v letu 2012: smrt, sprejeti v drug dom, odstop od prošnje, nepopolna prošnja, neizpolnjevanje pogojev 38 za sprejem. V letu 2012 je zabeležen 60% upad izločenih prošenj glede na preteklo leto. 2. graf: Prejete prošnje obdobju 2010-2012 150 100 moški ženske 50 skupaj 0 2010 2011 2012 V letu 2012 je upad prejetih prošenj za sprejem kar 18,5% glede na preteklo leto. Razloge za to gre gotovo iskati v neugodni gospodarski situaciji v državi in posledično v spremembi zakonodaje, ki še zaostruje pogoje za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila storitev tako za upravičence kot zavezance. 3. graf: Pregled sprejemov v Dom v letu 2012 (po vzroku sprejema) 60 50 40 30 20 10 0 moški ženske Skupaj V času bivanja stanovalca v Domu socialna delavka poleg administrativnih opravil, ki jih nalaga Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, opravlja še vrsto drugih opravil (urejanje osebnih dokumentov stanovalcev, odjav in prijav bivališča, različnih naročnin, informiranje o urejanju ali urejanje dodatkov za pomoč in postrežbo, prostovoljni zdravstvenih zavarovanj, oprostitev pri plačilih storitev in drugo). Zelo pomembno pa je tudi svetovalno delo, vzpostavljanje odnosa stanovalec-svojec-zaposleni - ožja in širša socialna mreža, nudenje suporta enim in drugim, iskanje za vse najbolj sprejemljivih rešitev v konfliktnih situacijah, razvijanje 39 in negovanje prostovoljnega dela, sodelovanje pri organizaciji različnih interesnih dejavnosti in prireditev ter druga, za stanovalce pomembna opravila. 4. graf: Sprejemi v Dom v letu 2012 po občini bivališča 60 50 40 30 20 10 0 moški ženske skupaj V letu 2012 so bili v Dom sprejeti izključno občani koroških občin, večina iz Mežiške doline. 2. tabela: Sprejemi v Dom v obdobju 2010-2012 2010 2011 2012 moški 17 22 17 ženske 38 49 38 skupaj 55 71 55 Trend sprejemov v Dom je glede na preteklo leto v upadu za 22,5%, prav tako je število sprejemov v Dom manjše od števila izstopov. Povpraševanje za nastanitve je manjše od razpoložljivih kapacitet. 3. tabela: Začasne nastanitve v letih 2010-2012 2010 2011 2012 moški 1 2 2 ženske 2 2 2 skupaj 3 4 4 40 Namen začasne nastanitve ni le v pomoči svojcem pri oskrbi svojih sorodnikov, temveč tudi v postopni pripravi starostnika na stalno bivanje v domu, ko bo le-to potrebno. 4. tabela: Pregled izstopov iz Doma v letu 2012 (po vzroku) moški ženske skupaj smrt v domu 8 22 30 smrt v bolnici 7 15 22 odhod domov 0 1 1 drug dom 1 2 3 začasna oskrba 2 2 4 18 42 60 skupaj 5. graf: Pregled izstopov (smrt) iz Doma v letih 2010-2012 70 60 50 40 moški 30 ženske 20 skupaj 10 0 2010 2011 2012 5. tabela: Pregled odhodov v drug dom v letih 2010-2012 2010 2011 2012 moški 4 1 1 ženske 1 2 2 skupaj 5 3 3 V zadnjih dveh letih je število stanovalcev, ki so odšli v drug Dom, enako. Razloga za preselitev sta bila dva: enoposteljna soba z lastnimi sanitarijami in bližina kraju stalnega bivališča. Glede na leto 2010 je trend odhodov v upadanju. Da je 41 premestitev manj, so razlogi najbrž tudi v tem, da je pokritost s kapacitetami na Koroškem zadostna in večino prošenj prosilcev za sprejem Domovi rešujemo hitro in so ljudje že takoj nastanjeni tam, kjer si dejansko tudi želijo bivati (čim bližje domačemu kraju in svojcem). V letu 2012 je bilo iz drugih Domov (Koroški dom starostnikov – Črneče in Slovenj Gradec, Dom Radlje ob Dravi, Dom Topolšica in Dom Ptuj) v naš Dom preseljenih 9 stanovalcev. 6. tabela: Starostna struktura stanovalcev na dan 31.12.2012 ženske moški skupaj 51 - 55 let - 1 1 56 - 60 2 2 4 61 - 65 2 2 4 66 - 70 4 5 9 71 - 75 10 4 14 76 - 80 21 4 25 81 - 85 32 15 47 86 - 90 42 4 46 nad 90 let 27 1 28 skupaj 140 38 178 5. graf: Starostna struktura stanovalcev na dan 31.12.2012 skupaj 51 - 55 let 56 - 60 61 - 65 66 - 70 71 - 75 76 - 80 V letu 2012 je bila povprečna starost žensk 83 let, moških 76 let, skupaj 82 let. Povprečna starost stanovalcev, starih 65 let in več pa je za ženske 84 let, moške 79 let, skupaj 83 let. 42 V letu 2012 je bila povprečna zasedenost doma 181,1 stanovalca, kar je glede na preteklo leto 3,7% manj. Oskrbnih dni je bilo skupaj 66286, kar je v primerjavi z letom poprej za 3,4% nižje. Razlog za slabše rezultate je v spremembi namembnosti prostorov in začasnem znižanju kapacitet. Dve štiriposteljni sobi smo namreč preuredili v prostora za ambulanto in fizioterapijo. 7. tabela: Struktura oskrbe na dan 31.12.2012 vrsta oskrbe število stanovalcev delež I 37 20,79% II 49 27,53% IIIa 71 39,89% IIIb 1 0,56% IV 20 11,23% skupaj 178 100% Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja smo spremenili oskrbe stanovalcem iz nižje v višjo šestindvajsetkrat (26), zaradi izboljšanja stanja pa iz višje v nižjo osemindvajsetkrat (28). 8. tabela: Struktura oskrbe 2011-2012 (na dan 31.12.) vrsta oskrbe delež, 31.12.2011 delež, 31.12.2012 I 18,57% 20,79% II 23,49% 27,53% IIIa 45,9% 39,89% IIIb 0,54% 0,56% IV 11,50% 11,23% skupaj 183 (100%) 178 (100%) Tudi v letu 2012 smo se strokovni delavci vsak mesec (razen julija in avgusta) srečevali s stanovalci in njihovimi svojci po oddelkih z namenom obveščanja stanovalcev o aktualnem dogajanju in sprotnega reševanja problemov. Sestankov oziroma srečanj je bilo 20. Udeležilo se jih je skupaj 264 stanovalcev, povprečno 43 število na srečanje pa je bilo 13. Seznanjanju z aktualnimi zadevami, poročilom o poslovanju, načrti dela v prihodnje, pa je bil namenjen tudi zbor stanovalcev. Na podlagi rezultatov ankete o zadovoljstvu s storitvami Doma, ki so jo izpolnjevali stanovalci, smo konec leta 2012 ustanovili pogovorno skupino za stanovalce »Kje pa mene čevelj žuli«. Pomembno vlogo in pomoč pri integraciji stanovalca v domsko življenje pa poleg svojcev in osebja prispevajo tudi prostovoljci. Naši prostovoljci so vseh spolov in starosti, ljudje dobre volje, ki so pripravljeni del svojega prostega časa preživeti med našimi stanovalci. Tudi v letu 2012 smo z njimi dobro sodelovali. Najbolj prizadevnim (9) smo se konec leta posebej zahvalili. V našem Domu je timsko delo zelo pomembno, zato ga negujemo in nadgrajujemo. Le na tak način lahko za stanovalca skupaj z njim in z njegovo ožjo in širšo socialno mrežo naredimo največ. Oblikujemo individualne načrte obravnave, vsakih šest mesecev jih evalviramo, načrtujemo družabne in kulturne dogodke, postavitve likovnih razstav, izlete, piknike, praznovanja, medgeneracijska povezovanja, povezovanja z lokalno skupnostjo, skupaj oblikujemo jedilnike, rešujemo nastalo problematiko. Enkrat tedensko imamo razširjene timske sestanke v dvorani Doma (poleg zdravstveno-negovalnega osebja sodelujejo tudi socialna delavka, fizioterapevtka in delovna terapevtka, po potrebi še drugi strokovni delavci). Tudi v letu 2012 smo izdali interno glasilo Odzivanja. Organizirali in izvedli smo prireditve in izobraževanja v okviru Tedna vseživljenjskega učenja v mesecu maju (14.-18.5.2012), tako za stanovalce, njihove svojce in zaposlene. V novembru (19.-23.11.2012) smo pripravili že tradicionalne prireditve pod geslom »Sreča je v srečanju« in hkrati obeležili tudi 11. obletnico Doma. Kulturni program ob odprtju tedna so oblikovali zaposleni in njihovi otroci. Preko celega leta se je vsaj enkrat tedensko zgodil kulturni ali drug družabni dogodek z različnimi gosti iz bližnje in širše okolice. 44 V Domu starejših Na Fari smo tudi v letu 2012 nadaljevali z izvajanjem modela EQalin. Vključili smo se tudi v postopek certificiranja in presojo, ki jo je opravil Bureau Veritas, uspešno prestali. Prejeli smo certifikat kakovosti. Kot vsako leto smo izvedli tudi anketo o zadovoljstvu s storitvami Doma za stanovalce, svojce, zaposlene. Po analizi ankete sem sodelovala v delovni skupini, ki je pripravila »Predloge ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih iz anketesvojci«. Sodelovala sem pri pripravi načrta »Politika spremljanja in odločanja«, pri pripravi poročila o projektu »Neuniformiranost zaposlenih«. Izdelala sem Pravilnik o izvajanju prostovoljnega dela v Domu starejših Na Fari in zapisala možne »Poti sodelovanja uporabnikov pri izvajanju storitve institucionalnega varstva«. Analizirala sem pripombe in pritožbe stanovalcev in svojcev, ki sem jih prejela v letu 2012. V letu 2012 je splošno koristno delo v Domu starejših Na Fari v sodelovanju s CSD Ravne na Koroškem opravilo 5 polnoletnih storilcev prekrškov in sicer skupaj 455 ur. Štirje so opravljali lažja hišniška dela, ena pa dela v pralnici. Dva storilca sta pričela SKD opravljati v mesecu decembru 2012 (oba na oddelku-nega). Zaključila ga bosta v letu 2013. SKD so v letu 2012 opravljale tudi 4 mladoletne osebe, 3 v pralnici in 1 na oddelku-nega. Skupaj so opravili 70 ur SKD. Izobraževanja, ki sem se jih udeležila v letu 2012: Aktiv socialnih delavcev – zahodna Štajerska in Koroška, Dom Podgorca, Maribor, 3.4.2012 Strokovno srečanje Aktiva socialnih delavcev domov, Zreče, 12.-13.4.2012 Firis, seminar za soc. delavce domov, Strunjan, 7.-8.5.2012 KDS – PE Slovenj Gradec, Marjana Kamnik, predstavitev dobre prakse v DS-PE Slovenj Gradec »Kultura prehranjevanja«, DS Na Fari, 16.5.2012 Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med., predavanje »Ali je starost bolezen«, DS Na Fari, 16.5.2012 45 Firis, predavanje »Spoznanja in izzivi na področju oskrbe starejših«, DS Na Fari, 12.6.2012 Varstvo pri delu – periodično, DS Na Fari, 17.9.2012 Firis, predavanje »Gospodinjske skupine kot socialna dimenzija bivanja starostnikov z demenco«, DS Na Fari, 22.11.2012 4.1 PROSTOVOLJCI, JAVNA DELA IN E-QALIN 4.1.1 PROSTOVOLJCI Prostovoljstvo je sodobna oblika temeljne človeške lastnosti – solidarnosti. Prostovoljsko socialno delo je tisto, ki ga opravlja laik ali strokovnjak v socialnem delu brez plačila in organiziranega delovnega mesta, bodisi samostojno ali v okviru prostovoljske ali dobrodelniške organizacije. Nepoklicni prostovoljni delavec vnaša sveže poglede in gibljiva stališča ter pogosto tudi nove pristope v delo. Prostovoljno delo dviguje raven duševnega zdravja ljudi v skupnosti, ker daje veliko priložnosti za uveljavljanje vrste interesov, nagibov, potreb in pobud, ki jih v vsakdanjem življenju, bodisi privatnem bodisi institucionalnem, ni možno uresničiti. Tako prispeva k boljšem življenju, razvoju kreativnosti, osebnostni rasti in samorealizaciji, obenem pa kot socialna aktivnost zmanjšuje pri ljudeh občutek osamljenosti in odtujenosti. Omogoča skupnosti, da koristi sposobnosti in zmogljivosti posameznika, ki bi sicer ostale brez koristi za druge. Razlogi, ki so nas vodili k temu, da smo organizirali prostovoljno delo v Domu starejših Na Fari na Prevaljah in ga podpiramo, so predvsem v tem, da zaposleni nismo zmogli zadovoljiti vseh potreb stanovalcev, ki se pojavljajo (potreba po druženju, spremstvo na prireditve, sprehode, izlete, pogovor, odhod na kavo, itd.). Stanovalci poleg pomoči pri drobnih vsakodnevnih opravilih, najbolj cenijo medčloveške stike in druženja. Prostovoljci razumevajoče in sočustvujoče poslušajo starejše in pri tem ugotovijo, da je v njihovem delovanju najbolj pomemben odnos, ki 46 ga razvijajo z osebo, ki ji pomagajo. Prostovoljci ugotavljajo, da je največji izziv njihovega dela v odnosu s starejšo osebo. Včasih je težavno ustreči pričakovanjem ali celo zahtevam, ki izhajajo iz takšnega odnosa, in nuditi starejšemu človeku potrebno čustveno oporo. V Domu starejših Na Fari smo začeli s prostovoljnim delom že kar kmalu po odprtju doma v letu 2001. Prva prostovoljka je bila voditeljica bralne skupine. Kasneje smo pridobili še več prostovoljcev, ki so se redno tedensko družili s stanovalci. V letu 2012 smo imeli v Domu 19 prostovoljcev, 10 dijakov, 2 študenta, 7 upokojencev. Od vseh prostovoljcev sta 2 taka, ki sta pričela s prostovoljnim delom ravno v letu 2012. Naš cilj je bil pridobiti prostovoljca za vodenje skupine. Od treh prostovoljcev, ki so prišli na razgovor in na skupino, ni bil nihče pripravljen prevzeti vodenja, zato so po dveh ali treh srečanjih prostovoljstvo opustili. Načini prostovoljnega dela in število prostovoljcev v Domu v letu 2012: a) individualno družabništvo (15 prostovoljcev) b) vodenje skupine (4 prostovoljci). Delo s prostovoljci v letu 2012: - pridobivanje, usposabljanje in vodenje prostovoljcev skozi leto, - uvajanje novih prostovoljcev (seznanitev prostovoljcev z možnostmi prostovoljnega dela v Domu - vodenje skupin starih za samopomoč ali skupin z interesno dejavnostjo, individualno družabništvo, seznanitev s stanovalcem/i, seznanitev s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu, seznanitev prostovoljcev z življenjem v Domu, dogovor o izvajanju prostovoljnega dela), - individualno delo s prostovoljci (pogovor-po potrebi), - aktivna udeležba prostovoljcev v aktivnostih, ki se odvijajo v Domu (prireditve, pikniki, izleti, »Teden vseživljenjskega učenja«, »Teden Sreča je v srečanju«, praznovanje obletnice Doma, pustovanje, silvestrovanje, - izdelava zahval in vabil za prostovoljce, - vodenje evidence prostovoljcev in zbiranje poročil o delu prostovoljcev. 47 Tabela 1: Gibanje števila prostovoljcev od leta 2001 do 2012 ŠT. PROSTOVOLJCEV 1 6 20 33 38 34 33 33 29 19 17 19 282 LETO 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 SKUPAJ: Graf 1: Število prostovoljcev po letih ŠTEVILO PROSTOVOLJCEV PO LETIH 40 35 30 25 20 ŠTEVILO PROSTOVOLJCEV PO LETIH 15 10 5 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 0 V letih 2004-2009 je število prostovoljcev nekoliko večje, ker smo imeli kar nekaj prostovoljcev iz Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec in Srednje šole Muta. Dijaki-nje so opravljali-e prostovoljno delo v okviru obveznih izbirnih vsebin in so po izpolnitvi predpisane kvote ur s prostovoljnim delom prenehali-e, zato je število prostovoljcev po letu 2010 rahlo upadlo. V letih 2011 in 2012 smo imeli prostovoljce, ki v domu že več let opravljajo prostovoljno delo. Predvsem upokojenci, študentje in dijaki gimnazije Ravne na Kor. ter dijaki srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. 48 4.1.2 JAVNA DELA V letu 2012 smo v domu izvajali program javnih del Pomoč in varstvo za invalide v katerega so bile vključene 4 brezposelne osebe. Pomoč in varstvo za invalide Večina stanovalcev v Domu potrebuje podporo in pomoč pri vsakdanjih drobnih opravilih, za katera ostalim zaposlenim pogosto zmanjka časa. Če jim javne delavke zagotavljajo pomoč pri teh drobnih opravilih imajo stanovalci občutek, da še vedno lahko dosti postorijo sami in tudi ob pomoči poskrbijo zase. To jim izboljša počutje, ohranja identiteto osmisli življenje v Domu in vzpodbuja k ohranjanju kondicije. Pomoč pri vseh teh opravilih so stanovalcem zagotavljale javne delavke, ki so bile vključene v program Pomoč in varstvo za invalide. Naloge, ki so jih opravljale: - prepoznavanje potreb in želja stanovalcev, - osebna asistenca (pomoč pri izvajanju življenjskih aktivnosti, na način prilagojen posameznikovim potrebam), - spremstvo na zdravniške preglede, spremstvo pri vsakdanjih aktivnostih, - pomoč pri pripravi malice, priboljškov ali kakšno posebno jed, ki so jo imeli v domačem okolju, - pomoč pri hranjenju: priprava na hranjenje, serviranje, podajanje pribora, vzpodbujanje k hranjenju in pitju tekočine, - vzpodbujanje stanovalcev k čim večji samostojnosti pri zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb in urejanju ožjega bivalnega okolja (pospravljanje omar, vzdrževanje sobnih rastlin), - vzpodbujanje stanovalcev pri ohranjanju gibljivosti in fizične kondicije (skupinska telovadba, spremstvo na sprehodih), 49 spremstvo oz. transfer invalidnih stanovalcev in stanovalcev na invalidskem - vozičku v jedilnico, delovno terapijo, k frizerju, na družabne prireditve, sprehod, na pokopališče, po nakupih. Javne delavke, vključene v program Pomoč in varstvo za invalide so imele primeren odnos do uporabnikov storitev, znale so prisluhniti njihovim željam in potrebam. V letu 2012 so bile javne delavke vključene v izobraževanja, ki so potekala v Domu: Kultura prehranjevanja v Koroškem Domu starostnikov, p.e. Slovenj Gradec, - Marjana Kamnik, 14.5.2012 Ali je starost bolezen? (Asist. Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med.spec.spl. - med.), 16.5.2012 - Spoznanja in izzivi na področju oskrbe starejših, Firis Imperl, 12.6.2012 - Zvočna kopel-gongi, Tjaša Cepuš, 17.10.2012 - Gospodinjska skupina kot socialna dimenzija bivanja starostnikov z demenco, Olga Sočič, viš. del. tepap., predavateljica inovativne validacije, 22.11.2012 Delo socialne delavke v okviru programa javnih del: - uvajanje novih javnih delavk (seznanitev z zaposlenimi in stanovalci, z deli in nalogami, z razporeditvijo prostorov, s Kodeksom etičnih načel v Socialnem varstvu, z varstvom osebnih podatkov); - pisanje mesečnega razporeda dela za javne delavke; - vodenje in spremljanje dela (individualno in skupinsko); - razgovori in suport po potrebi (vsakodnevno); - sestanki skozi vse leto, (20). Na sestankih se dogovorimo o delu, ki ga bodo javne delavke opravljale, o morebitnih težavah, posebnostih: - vključevanje na novo sprejetih stanovalcev v domske aktivnosti in življenje v domu, druženje s stanovalci, individualno delo s stanovalci (pogovor), sprehodi v okolici doma, 50 - aktivno vključevanje javnih delavk v organizacijo in izvedbo prireditev in drugih aktivnostih za stanovalce (izleti, pikniki, medgeneracijska povezovanja, Teden vseživljenjskega učenja, Teden Sreča je v srečanju, praznovanje rojstnih dni stanovalcev, praznovanje obletnice, kreativne delavnice za stanovalce na oddelku, vodenje čajanke-1x tedensko 1 javna delavka); - sodelovanje javnih delavk pri izvajanju projekta: »Delo z osebami z demenco« (v gospodinjski skupini MAVRICA in po obeh oddelkih v Domu skupinske aktivnosti in individualno delo s stanovalci z demenco 4.1.3 E-QALIN E-QALIN je obsežen, inovativen, dinamičen sistem upravljanja s kakovostjo v domovih za starejše. Cilji E-Qalina so: - dvig kakovosti življenja starejših oseb (dvig kakovosti bivanja, oskrbe in nege, dela, izobraževanja, socialnih storitev), - krepitev zadovoljstva pri zaposlenih, - omogočiti domovom / zavodom, da obdržijo ali razvijejo svojo specifičnost oz. identiteto. V Domu smo začeli z modelom E-Qalin v letu 2009. V letu 2012 smo zaključili 3 fazo dela po modelu in uspešno opravili presojo ter pridobili certifikat kakovosti. V vseh treh fazah (v treh letih – obdobje trajanja certifikata) dela po modelu E-Qalin smo oceniti 66 kriterijev in 25 kazalnikov. Ocenjevanje je potekalo v 5 skupinah (4 skupinah za delavce in v 1 skupini za vodstvo. Delo po modelu E-Qalin smo v dogovoru z direktorico vodile in koordinirale: vodja kakovosti, 3 procesne vodje in 5 moderatorjev. Aktivno so v projektu sodelovali tudi strokovni delavci in ostali zaposleni po vseh službah. Ocenjevalne skupine za delavce so bile sestavljene interdisciplinarno, kar pomeni, da so v njih sodelovali zaposleni iz vseh področij dela: 51 strežnice, kuharice, bolničarke-negovalke, medicinske sestre, receptorka, hišnik. Po končanem samoocenjevanju je osrednja skupina vsako leto pregledala ocene vseh skupin, podala oceno doma za določen kriterij/kazalnik in pripravila predloge izboljšav in sprememb, ki smo jih postopoma vnašali v prakso. Ocenjevanje kriterijev in kazalnikov po letih/fazah Leto Število Število Št. Kriterijev in Kriterijev Kazalnikov kazalnikov/leto Vodstvo Vodstvo Skupaj Zaposle ni 2009 11 11 8 22+8 2010 10 10 8 20+8 2011 10 14 9 24+9 Skupaj: 31 35 25 66+25 Skupaj vsi: 66 25 3 FAZA E-Qalin - 2011/2012 V mesecu oktobru 2011 smo začeli s tretjo fazo dela po modelu E-Qalin. Oblikovali smo nove samoocenjevalne skupine, nekaj delavcev je ostalo, nekaj se jih je zamenjalo. Tudi tokrat je do decembra potekalo samoocenjevanje, ocenili smo 24 kriterijev (10 delavci, 14 vodstvo) in 9 kazalnikov. Do meseca marca 2012 je potekalo usklajevanje v osrednji skupini, od marca do septembra 2012 pa smo vnašali spremembe in izboljšave. Dne 13.3.2012 smo na strokovnem kolegiju imenovali delovne skupine, ki so pripravile predloge izboljšav v zvezi z rezultati ankete o zadovoljstvu stanovalcev svojcev in zaposlenih (2011). Izboljšave smo vnašali v prakso od 17.4.2012 dalje. Na podlagi analize ankete o zadovoljstvu s storitvami Doma starejših Na Fari (2012), ki smo jo v mesecu maju/juniju 2012 izvedli med stanovalci, svojci in zaposleni, so bile na sestanku strokovnega kolegija direktorice v razširjeni sestavi dne 9.10.2012 imenovane delovne skupine za pripravo predlogov sprememb in izboljšav pri 52 pripombah stanovalcev, svojcev in zaposlenih. Glede na to, da so se tako pri zaposlenih kot pri svojcih na nekaterih področjih v zadnjih treh letih pojavljali slabi rezultati/nezadovoljstvo, smo med zaposlenimi in svojci izvedli dodaten vprašalnik. Na podlagi rezultatov anket in vrnjenih vprašalnikov smo oblikovali predloge in izboljšave, ki smo jih kasneje vnesli v prakso. Izboljšave pri stanovalcih vnašamo v prakso od 23.10.2012, izboljšave pri zaposlenih od 20.11.2012, izboljšave pri svojcih pa od 18.12.2012. Izboljšave bomo vnašali do meseca maja 2013, nato bomo z anketo preverili zadovoljstvo stanovalcev svojcev in zaposlenih. Projekti in načrti, ki smo jih izdelali v letu 2012: - Projekt »Nordijska hoja« - Projekt »Prehod razdeljevanja hrane iz »Tablet sistema« na klasičen načinuvajanje gospodinjske skupine na odddelku v I. nadstropju - Načrt - Politika spremljanja in odločanja - Načrt - Uporaba pripomočkov in sredstev za nego - Načrt - Spremljanje umirajočih in slovo - Načrt - Stiki z vodstvom - Načrt - Lastna odgovornost, ustvarjalnost in lastna pobuda - Načrt - Učenje iz izkušenj in od drugih - Načrt - Vrednote organizacije in oblikovanje organizacijske kulture - Načrt - Zgradba in oprema - Načrt - Računalniška obdelava in informacijska tehnologija - Načrt - Vključevanje in sodelovanje - Načrt - Komuniciranje in sodelovanje - Načrt - Instrumenti za samoocenjevanje in neodvisno zunanjo presojo - Načrt – Prehrana Poročila, analize projektov, načrtov v letu 2012: - Poročilo o projektu »Neuniformiranost zaposlenih«, april, maj 2012 - Poročilo projektu »Komuniciranje in obveščanje svojcev in obiskovalcev«, april 2012 - Poročilo o poizkusni izvedbi projekta »Gospodinjski krožek« , april 2012 - Poročilo o projektu »Izolacija sten zunanjih sob«, marec 2012 53 Ostale izboljšave, ki smo jih vnesli na podlagi predlogov samoocenjevalnih skupin: Stanovalci: - Delovna terapevtka se vključuje v aktivnosti v gosp. skupini Mavrica, - Redno organiziramo druženje z živalmi »Kosmati smrčki«, - Na oddelku v 2. nadstropju redno potekajo skupinske aktivnosti po programu, v letu 2012 smo začeli postopno uvajati tudi skup. aktivnosti na oddelku v 1. nadstropju, - Namestili koše za ločevanje odpadkov – v avli doma, - Vnesli smo izboljšave v zvezi s prehrano v Domu, od 17.4.2012 dalje (sestava jedilnikov, pogrinjki, preverjanje zadovoljstva s hrano s strani kuharic, serviranje kave v vrčke, sodelovanje kuharic pri izdelavi ind. načrtov), - vnesi izboljšave v zvezi s kulturo prehranjevanja in družabnim življenjem (nabava porcelanastih skodelic za kavo in krožnikov za juho, nedelja in prazniki-dekoracija hrane na krožnikih, svečan pogrinjek, sok ali vodo pri kosilu nalijemo v vrče, plesni popoldnevi za stanovalce), - v pritličju smo uredili prostore za gosp. skupino Zarja z izhodom na vrt. Zaposleni: - Izdelali smo urnik-možnost individualnih razgovorov zaposlenih z direktorico in vodji služb, - Poizkusna izvedba – spremenjen del. čas v kuhinji- nov-dec. 2012 - Izobraževanja za zaposlene Izobraževanja, ki smo jih izvedli glede na predloge samoocenjevalnih skupin: - Izobraževanje: Gospodinje v soc. varstvenih ustanovah, 1 zaposlena - Paliativna oskrba ob koncu življenja, Hospic, 6 zaposlenih - Seminar za socialne delavce socialnovarstvenih zavodov, 1 zaposlena - Predavanje: »Ali je starost bolezen«, asist. Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med., spec. spl. med., 9 zaposlenih 54 - Predstavitev dobre prakse: »Kultura prehranjevanja v KDS, P.E. Slovenj Gradec«, 43 zaposlenih - Konferenca soc. zavodov: »Kvalitetna obravnava varovancev v socialnih zavodih«, 5 zaposlenih - »Spoznanja in izzivi na področju oskrbe starejših«, Firis, 34 zaposlenih - »Kako preprečiti in zdraviti razjede«, 3 zaposlene - »Zvočna kopel, gongi«, 17.10.2012, 40 zaposlenih - »Gospodinjska skupina kot socialna dimenzija bivanja starostnikov z demenco«, 22.11.2012, 53 zaposlenih - Primeri dobre prakse- obiski Domov (Sarajevo, Polzela, Maribor) - Strokovna ekskurzija, 42 zaposlenih - Letne in zimske športne igre, 13 zaposlenih – letne igre +14 zaposlenih zimske igre Kazalniki: Izdelali smo analizo, predlagali in vnesli ukrepe in izboljšave ter določili ciljne vrednosti za vseh 25 kazalnikov. Bistveni dejavnik uspeha pri delu z modelom E-Qalin® je pripravljenost za spremembe in izboljšave. Želimo si, da bi bili naši stanovalci, svojci in zaposleni čim bolj zadovoljni. Trudimo se, da bi stanovalcem zagotavljali čim boljšo prehrano, zdravstveno nego, oskrbo, zasebnost, dostojanstvo, da bi bili vključeni v dogajanje v Domu in bi se pri nas dobro počutili. Prav tako si želimo, da bi dobro sodelovali s svojci, zato se trudimo, da bi jih sproti obveščali o počutju, zdravstvenem stanju, spremembah in posebnostih pri stanovalcih. Tudi pri zaposlenih se trudimo z vnašanjem sprememb v smeri izboljšanja medsebojnih odnosov, vzpodbujanjem timskega dela in z izobraževanji. 55 Delo vodje kakovosti v letu 2012 je zajemalo: - seznanitev stanovalcev, svojcev in zaposlenih in javnosti z delom po modelu E-Qalin s spremembami in izboljšavami, ki nam jih je prinesel model E-Qalin (14.5.2012); - moderiranje samoocenjevalne skupine za vodstvo; - sodelovanje v osrednji skupini; - priprava predlogov in izboljšav osrednje skupine; - predstavitev predlogov in izboljšav osrednje skupine na strokovnih kolegijih; - sodelovanje z zaposlenimi pri vnosu izboljšav; - sodelovanje z zaposlenimi pri izdelavi projektov in načrtov; - sodelovanje z zaposlenimi pri pripravi na certificiranje; - priprava dokumentacije za presojo modela E-Qalin v letu 2012; - Delavnica za procesne vodje-E-Qalin, Zreče, 19. 9.2012. 4.2 OSTALO Poleg zgoraj naštetega so moje aktivnosti v letu 2012 bile tudi naslednje: - Organizacija in vodenje dela del. inštruktorice v gospodinjski skupini »Mavrica« (pisanje razporeda dela za delovno inštruktorico, vodenje dokumentacije (vključenost stanovalcev v aktivnosti), sestanki in individualni razgovori z delovno inštruktorico, timsko delo - z dipl. medicinsko sestro, delovno inštruktorico ter bolničarkami in medicinskimi sestrami, ki delajo v gospodinjski skupini Mavrica; - Aktivno vključevanje v organizacijo in izvedbo prireditev in drugih aktivnostih, ki se odvijajo v Domu (Teden vseživljenjskega učenja od 14.5.-19.5.2012, Sreča je v srečanju od 19.11-23.11.2012, praznovanje 11. obletnice Doma, pustovanje, silvestrovanje, praznovanje rojstnih dni stanovalcev, sodelovanje na prireditvah); - Inventura (popis drobnega inventarja v baru, na upravi, v fizioterapiji, delovni terapiji, na področju vzdrževanja. Popis denarnih sredstev v blagajni (glavna blagajna in blagajna v baru), popis stanja na poslovnem računu doma ter popis čistil in materiala v skladišču v kuhinji); - Sodelovanje na zborih stanovalcev (izdelava vabil, pisanje zapisnikov ); 56 - Izdelava individualnih načrtov in evalvacij za stanovalce- 1x mesečno, v letu 2012 je bilo izdelanih 42 individualnih načrtov in 266 evalvacij) ; - Delo socialne delavke (prva socialna pomoč, razgovori pred sprejemom v dom, sprejemi, urejanje dokumentacije, ogledi, razgovori, reševanje težav in stisk stanovalcev), - Oblikovanje skupnega poročila vseh služb o delu v Domu in plana dela. Izobraževanja, v katera sem bila vključena v letu 2012: - Kultura prehranjevanja v Koroškem Domu starostnikov, p.e. Slovenj Gradec, 16.5.2012, Marjana Kamnik - Ali je starost bolezen? (Asist. Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med.spec.spl. med.), 16.5.2012 - Spoznanja in izzivi na področju oskrbe starejših, Firis, 12.6.2012 - Gospodinjska skupina kot socialna dimenzija bivanja starostnikov z demenco, 22.11.2012, Olga Sočič, predavateljica inovativne validacije - Delavnica za procesne vodje-E-Qalin, Zreče, 19. 9.2012; Petra Jamnik Kobolt, socialna delavka 57 4.2.1 PRIREDITVE V DOMU STAREJŠIH NA FARI PREVALJE V LETU 2012 JANUAR 2012: ČETRTEK, 05.01.2012- MPZ Mežiški knapi PETEK, 06.01.2012 -Sv. Trije kralji ČETRTEK, 12.01.2012- Lutkovni film FANTOM IZ OPERE- Lutkovna skupina CUDV Črna na Koroškem ČETRTEK, 19.01.20012- Ženska vokalna skupina DETELJICA z Raven na Koroškem PETEK, 27.01.2012-VERSKI OBRED, Sebastijan Valentan, kaplan z Raven na Koroškem FEBRUAR 2012: ČETRTEK, 02.02.2012- MePZ Mlada srca, Društvo Sožitje Mežiške doline in MePZ Komis ČETRTEK, 09.02.2012- Kulturni program ob Prešernovem dnevu- dijaki gimnazije Ravne na Koroškem ČETRTEK, 16.02.20012- Pevska skupina » Prijatelji« iz Kotelj TOREK, 21.02.2012- Pustno rajanje, zabaval nas bo duo Vanago band PETEK, 24.02.2012- VERSKI OBRED, Leopold Korat, župnik iz Podgorja pri Slovenj Gradcu MAREC 2012: ČETRTEK, 01.03.2012- Literati Dravske doline in lit. skupina skupina »Živeti je lepo« ČETRTEK, 08.03.2012- MPZ VIHARNIKI iz Mežice TOREK, 13.03.2012- Delavnica » aranžiranje daril«- društvo Sožitje Mežiške doline ČETRTEK, 15.03.2012- DIAPOZITIVI- TENERIFE- gospod Ivan Verčko ČETRTEK, 22.03.2012- Vrtec Ajda z Raven na Koroškem PETEK, 30.03.2012- Delavnica izdelave snopov- stanovalci Doma in učenci OŠ Prevalje SOBOTA, 31.03.2012- Verski obred in blagoslov snopov APRIL 2012: TOREK, 03.04.2012- VELIKONOČNA DELAVNICA- društvo Sožitje Mežiške doline ČETRTEK, 05.04.2012- Folklornna skupina Luka Kramolc iz Šentanela in Etno skupine Zimski kosci iz Leš PETEK, 6.4.2012- DELAVNICA-Barvanje pirhov ČETRTEK, 12.04.2012- ŽPZ Modrin s Holmca ČETRTEK, 19.04.2012- MePZ Rožmarin iz Kotelj ČETRTEK, 26.04.2012 - VERSKI OBRED –Tone Vrisk, župnik iz Črne ne Koroškem. 58 MAJ 2012: TOREK, 01.05.2012- NASTOP- Pihalni orkester Prevalje ČETRTEK, 10.05.2012- TOMBOLA-DAN SODELOVANJA Z LOKALNO SKUPNOSTJO ( LEK Farmacevtska družba d.d, Prevalje) ČETRTEK, 10.05.2012- LUTKOVNA IGRICA Pravljično drevo- OŠ Prežihov Voranc Ravne na Koroškem TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA, 14.5.-20.5.2012: PONEDELJEK, 14.5.2012 - ODPRTJE TVU-Nastop MePZ Komis, Lit.skupine »Živeti je lepo«, otrok OŠ Franja Golobe in Nine Grošelj ter Tatjane Drabysheuskaja TOREK, 15.05.2012 – ŽPZ Alenčice, folklorna skupina Črički SREDA, 16.05.2012 –Kultura prehranjevanja v KDS, P.E. Slovenj Gradec, SREDA, 16.05.2012 –PREDAVANJE-Ali je starost bolezen, asis. Zdenka Koželj Rekanovič, dr. med. spec. spl. med. ČETRTEK, 17.05.2012 – Nastop otrok iz OŠ Leše PETEK, 18.05.2012 – SV. MAŠA ČETRTEK, 24.05.2012- NASTOP- MePZ DU Prevalje JUNIJ 2012: SOBOTA, 02.06.2012- NASTOP- Folklorna skupina in pevski zbor- OŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem ČETRTEK, 07.06.2012- KD Strojanska Reka se predstavi ČETRTEK, 14.06.2012- LETNI KONCERT- MePz KOMIS Doma starejših Na Fari in skupine »MLADA SRCA« društva Sožitje SREDA, 20.06.2012 - GLASBENA DELAVNICA-GONGI, Maja Ocepek ČETRTEK, 21.06.2012 - NASTOP- učenci OŠ Žerjav SREDA, 27.06.2012 - DELAVNICA-Izdelovanje šopkov iz listja, Ljuba Plazl ČETRTEK, 28.06.2012 -DELAVNICA-IZDELOVANJE NAKITA (udeleženci Oratorija 2012) PETEK, 29.06.2012- VERSKI OBRED - Davorin Vreča, župnik iz Mežice, sodeloval je MePZ župnije sv. Jakoba Mežica. JULIJ 2012: SREDA, 04.07.2012- SLADOLEDNI PIKNIK PETEK, 27.07.2012 - SV. MAŠA, Gabrijel Knez iz Starega trga AVGUST 2012: PETEK, 24.08.2012- SLADOLEDNI PIKNIK PETEK, 31.08.2012 - SV. MAŠA, Sebastijan Valentan iz Raven na Kor. SEPTEMBER 2012: ČETRTEK, 06.09.2012- LJUDSKE PEVKE BABICE iz Selnice ob Dravi ČETRTEK, 13.09.2012 - Nastop Folklorne skupine OŠ Franja Goloba, Prevalje ČETRTEK, 20.9.2012 - Črnjanski harmonikaši in vokalna skupina »Smo kar smo« PETEK, 28.09.2012 - SV. MAŠA, Franc Linasi iz Šmartna pri Slovenj Gradcu 59 OKTOBER 2012: PONEDELJEK, 01.10.2012- PRIREDITEV OB MEDNARODNEM DNEVU STAREJŠIH – OŠ Franja Goloba Prevalje ČETRTEK, 11.10.2012- NASTOP- MePZ Ludvik Viternik, Strojnska Reka ČETRTEK, 18.10.2012- KOSTANJEV PIKNIK S SREČELOVOM PETEK, 26.10.2012- VERSKI OBRED, Franček Kraner iz Črneč NOVEMBER 2012: PETEK, 09.11.2012- MARTINOVANJE ČETRTEK, 15.11.2012- NASTOP- MPZ Prostovoljnega gasilskega društva Ravne na Koroškem TEDEN »SREČA JE V SREČANJU«, OD 19.11. – 23.11.2012 PONEDELJEK, 19.11. 2012, ODPRTJE TEDNA »Sreča je v srečanju« (Kulturni program, odprtje razstave slik Matevža Šumaha, odprtje razstave izdelkov DT, podelitev certifikata kakovosti E-Qalin, odprtje gospodinjske skupine Zarja) TOREK, 20.11.2012, Kulturno društvo Leše SREDA, 21.11.2012, Folklorna skupina Anzej Panzej, OŠ Prežihov Voranc ČETRTEK, 22.11.2012, Predavanje za zaposlene: Gospodinjska skupina kot socialna dimenzija bivanja starostnikov z demenco, Olga Sočič, predavateljica inovativne validacije PETEK, 23.11.2012-SV. MAŠA PETEK, 23.11.2012 -ČAJANKA PETEK, 30.11.2012- DELAVNICA- Izdelovanje adventnih venčkov skupaj z učenci OŠ Franja Goloba Prevalje DECEMBER 2012: ČETRTEK, 06.12.2012- PLES z Zimskimi kosci in obisk Miklavža. ČETRTEK, 06.12.2012-Peka sadnega kruha v prvem nadstropju Doma. PONEDELJEK, 10.12.2012- Krasitev novoletne jelke. ČETRTEK, 13.12.2012- Peka medenjakov v drugem nadstropju Doma. ČETRTEK, 13.12.2012- OBISK PREDSTAVNIKOV DRUŠTEV. ČETRTEK, 20.12.2012- Obisk čarodeja Andreja in Božička za otroke zaposlenih. PONEDELJEK, 24.12.2012- VERSKI OBRED. Skavti so prinesli luč miru iz Betlehema. Maševal je gospod Sebastijan Valentan, kaplan z Raven na Koroškem. ČETRTEK, 27.12.2012- SILVESTROVANJE - VANAGO BAND. 60 5 ZDRAVSTVENO NEGOVALNA SLUŽBA 5.1 GIBANJE KADRA Na dan 31.12.2012 je bilo v ZN zaposlenih 62 javnih uslužbencev: - 4 diplomirane medicinske sestre; - 16 tehni-c /kov ZN ( od tega 1 zaposlena polovični delovni čas); - 27 bolničarjev- negovalcev (od tega 1 zaposlena za polovični delovni čas, 1,5 na dolgotrajni bolniški in 2 na porodniški); - 1 bolničar negovalec- pripravnik; - 2 servirki (od tega 1 na dolgotrajni bolniški); - 1 negovalka – frizerka; - 1 negovalka- pedikerka; - 10 strežnic- čistilk (od tega ena zaposlena za polovični delovni čas). 30 DMS 25 TZN BN 20 BN-pripr 15 SERVIRKA NEG-FRIZ 10 NEG-PEDIK 5 STREŽNIK-ČIST. 0 1 Graf 1: Struktura kadrovske zasedbe ZN na dan 31.12.2012 V letu 2012 smo na strokovni izpit pripravljali 6 pripravnikov (5 ZT in 1 BN). Vsi so strokovni izpit uspešno opravili, 4 od njih smo začasno zaposlili, dvema pa je delovno razmerje za določen čas poteklo. Delovno razmerje za določen čas je poteklo tudi dvema strežnicama – čistilkama. 61 V službi zdravstvene nege sta delovno mesto za nedoločen čas zapustili 1 TZN in 1 BN, zaradi pridobitve ustreznejšega delovnega mesta. 1DMS se je konec leta upokojila. Ena tehnica zdravstvene nege, zaposlena polovični delovni čas je 3x tedensko opravljala delo v ambulanti doma, negovalka – frizerka je 60% delovnega časa porabila za delo na oddelku, 40% delovnega časa pa je opravljala tržno dejavnost. Negovalka- pedikerka je ob torkih in četrtkih opravljala tržno dejavnost pedikure in masaže, ostali čas je pomagala delovni terapevtki in na oddelkih. Ambulanta doma je obratovala 3x tedensko, kjer je večino časa bila prisotna asist. Zdenka Koželj – Rekanović, dr.med,spec. iz ZD Ravne na Koroškem, v času njene odsotnosti pa so jo zamenjali kolegi zdravniki prav tako iz ZD Ravne. Poleg splošne ambulante sta 1 x mesečno obratovali tudi specialistični ambulanti: INTERNISTIČNA- kamor je prihajala Metka Epšek Lenart, dr. med, spec. diabetolog , ki nam je bila vedno na razpolago tudi za telefonske posvete. PSIHIATRIČNA- kamor je prihajala Petra Mihelič Moličnik dr.med, spec, psihiater, ki nam je prav tako bila vedno na razpolago za telefonske posvete. 5.2 STRUKTURA NEGE V letu 2012 se struktura vodilnih diagnoz pri starostnikih ni bistveno spremenila. Prevladujejo Arterijska Hipertenzija in ostala srčno žilna obolenja, Senilna demenca, Diabetes, Osteoporoza, zelo veliko je inkontinence. Večina starostnikov ima več različnih kroničnih diagnoz, ki pa se jim dodajajo še akutna obolenja, saj je polimorbidnost pri starostnikih zelo pogosta. Zaradi vse višje starosti naših stanovalcev je inkontinenca urina in blata pri njih zelo pogosta. Na negovalnih oddelkih je največ ZT inkontinence, manj je težke in najmanj srednje inkontinence. DMS in domska zdravnica skrbijo za stalno nabavo pripomočkov, ki jim v skladu z normativi ZZZS tudi pripadajo. V kolikor teh pripomočkov porabijo več, so le ti samoplačniški in v ta namen jih nabavi Dom. Material za inkontinenco, ki ga uporabljamo že četrto leto je zadosti dober in kvaliteten, sproti ga izdelovalec še izboljšuje, tako da starostnikom lahko zagotavljamo dobro higieno. 62 V preteklem letu je bilo pri stanovalcih opravljenih 5555 dni nege I (988 dni manj kot lani), 366 dni nege II (83 dni več kot lani) in 57073 dni nege III (1571 dni manj kot lani). Brez nege je bilo 5406 dni (kar je 892 dni več kot lani). Očitno zmanjšanje negovalnih dni gre na račun nezasedenih postelj, ki smo jih v Domu imeli skozi vse leto. Nekaj zaradi adaptacije in prenove starih upravnih prostorov, nekaj pa zaradi zmanjšanega števila prosilcev namestitve v Dom. Še vedno je največ dni pripadlo negi III, kar kaže na to, da so v našem Domu nameščeni stanovalci s težjimi oblikami potrebne pomoči. 60000 50000 nega I 40000 30000 nega II nega III brez nege 20000 10000 0 Graf 2: Struktura ZN (v odstotkih) po dnevih v letu 2012 V preteklem letu je bilo 129 hospitalizacij stanovalcev ( 26 več kot lani), kamor so bili napoteni s strani domske zdravnice, dežurnega zdravnika ali urgentne službe. Urgentnih posredovanj je bilo v tem letu 39, kar je 38% manj kot lansko leto. Do prihoda urgentne službe so za stanovalce z vsemi ustreznimi ukrepi poskrbele medicinske sestre in ZT. Nekateri stanovalci so bili oskrbljeni v Domu, večina pa je bila odpeljanih v SB. Nekaj jih je kljub posredovanju urgentne službe ali zdravnika, zaradi starosti in slabega zdr. stanja umrlo. V letu 2012 je umrlo 52 stanovalcev, kar je za 10 manj kot lani. V Domu jih je umrlo 30 (58%), v bolnišnici pa 22 (42%). S tem se kaže večja ozaveščenost o paliativni oskrbi, saj je lani bilo ravno nasprotno, ko je 57% vseh smrti bilo v bolnišnici. 63 Stari ljudje imajo mnogo težav s pitjem in s hranjenjem, zato jih ogroža dehidracija. Nočejo, ne morejo ali ne znajo jesti in piti. Pri njih je potrebno veliko truda pri hranjenju ali pa uporabljamo različne metode za hranjenje. V tem letu sta bila stanovalci z NGS 3 (vsi trije začasno), s PEG pa 3 stanovalci. Vsem stanovalcem s sondo smo občasno za določeno obdobje dodajali visokokalorične napitke (Ensure ali Glucerno), za povišanje kalorične vrednosti prehrane. Hranjenje bolusev po PEG smo skoraj povsem zamenjali s hranjenjem po prostem padu, saj je to prijaznejši način, ki manj obremenjuje želodec in črevesje. V terminalnih fazah in pri stanovalcih v akutnih poslabšanjih, zlasti pri tistih s slabim ožiljem, smo i.v aplikacijo infuzijskih raztopin zamenjali s hipodermoklizo, kar se vedno znova izkazuje za boljši, udobnejši, manj agresiven, včasih celo edini način, predvsem pa manj obremenjujoč za krvni obtok in obtočilne organe. Aplikacija infuzijskih raztopin je na splošno bila v porabi zopet za približno 34 % višja kot lani. V preteklem letu smo imeli enega stanovalca z MRSA kolonizacijo, ki je bil predhodno hospitaliziran. Dekolonizacije nismo izvajali, ker je prišel v terminalni fazi in je potreboval le paliativno oskrbo. V preteklem letu je bilo skozi vse leto ESBL koloniziranih 7 stanovalcev, ob koncu leta le še dva. Podatek kaže na to, da je stanje veliko boljše kot lansko leto saj je skoraj polovica manj koloniziranih. Ob upoštevanju vseh predpisanih standardov (PPOBO) za delo z MRSA in ESBL koloniziranimi, pa nam uspeva odpravljati in preprečevati nadaljnji razvoj ali prenos kolonizacij na druge stanovalce. Seveda pa je pri kolonizacijah z bolnišničnimi okužbami potrebno upoštevati tudi fluktuacijo stanovalcev, odhode in prihode iz bolnišničnega okolja. Zaradi spremembe zakona o duševnem zdravju, je prepovedana uporaba PVU, kar pomeni da pri nemirnih in neorientirane stanovalcih ne smemo uporabiti pasov za zaščito. Tako se nam je kljub alternativni uporabi servirnih mizic, povečalo število incidentov - padcev skoraj za polovico. Povečano število incidentov smo opazili pri nepomičnih in zelo nemirnih stanovalcev, ki jih posteljna ograjica ne zaščiti zadosti. Podrobno poročilo o incidentih in ukrepih je razvidno iz dodatnega poročila DMS Monike Krivec. 64 Kljub uporabi sodobnih oblog za rane in ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje RZP, se je v letu 2012 povečalo število RZP za 10, kar predstavlja 30% več vseh RZP. Povečanje gre na račun večjega števila RZP pri posameznem stanovalcu z zelo povečano ogroženostjo. Podrobno poročilo in ukrepe za preprečevanje RZP je pripravila DMS Darja Prošt. 5.3 CEPLJENJE Cepljenje proti sezonski gripi je brezplačno in prostovoljno, tako da se stanovalci ali svojci v podpisani izjavi strinjajo z njim. Cepljenja proti pnevmokokni pljučnici letošnje leto nismo izvedli, zaradi premajhnega števila prijavljenih stanovalcev (samoplačniški način). Proti sezonski gripi sta cepili DMS s cepilnim izpitom Metka Štifter in Darja Prošt. Cepili smo 137 stanovalcev in 52 zaposlenih. V mesecu novembru in decembru, v domu nismo zaznali posebno veliko število akutno obolelih za gripo ali respiratornimi infekti. Ves čas smo poleg cepljenja izvajali še druge preventivne ukrepe. Kaže, da z izvajanjem cepljenja in pridruženimi preventivnimi ukrepi veliko pripomoremo k zdravju naših stanovalcev. 5.4 INDIVIDUALNI NAČRTI, EVALVACIJE V preteklem letu smo redno opravljali individualne načrte novo sprejetih in že nastanjenih stanovalcev, si zastavljali cilje, da bi ohranili oziroma izboljšali njihovo zdravstveno stanje in psihofizično počutje. Preverjali smo tudi uspešnost zastavljenih ciljev (evalvacije). Predstavnica ZN pri individualnih načrtih je bila DMS Metka Štifter. 5.5 IZOBRAŽEVANJE NEGOVALNEGA OSEBJA Predavanja izven doma: DMS Jana Potočnik in ZT Rajko Marsel, sta se udeležila »Mednarodne konference o ranah« v Portorožu, v organizaciji UKC Ljubljana. 5 ZT se je udeležilo obveznih vsebin TPO –modul LICENCA v organizaciji DMSBZT Slovenj Gradec. 65 6 ZT se je udeležilo izobraževanja »Paliativna oskrba ob koncu življenja«, v organizaciji društva Hospic, v Mariboru. 2 TZN sta se udeležili Konference socialnih zavodov z naslovom »Izzivi kvalitetne obravnave varovancev v soc. zavodih«, v organizaciji Omnium d.o.o. , v Ljubljani. 1 BN se je skozi vse leto izobraževala v programu Za gospodinje v socialno varstvenih ustanovah, v organizaciji Firis Imperl & CO.d.n.o 1DMS in 2 TZN so se udeležile seminarja »Preležanine- preprečevanje in zdravljenje«, v organizaciji Helpy d.o.o., v Mariboru. 2 DMS sta se v lastni režiji udeležili strokovnega kliničnega večera »V smehu leži ključ, s katerim spoznamo človeka« v organizaciji DMSBZT Maribor. 1 TZN in 1BN sta se udeležili seminarja »Delo z osebo z demenco«, v organizaciji Socialne zbornice Slovenije, v Ljubljani. Nekaj zaposlenih se je udeležilo ogleda primerov dobre prakse in obiskalo DS na Polzeli in v Mariboru. 18 zaposlenih v ZN se je udeležilo strokovne ekskurzije v Sarajevo, kjer smo si ogledali Dom starejših. Predavanja v domu: 9 zaposlenih v ZN se je udeležilo predavanja »Je staranje bolezen?« asist. Zdenke Koželj Rekanovič, dr.med.spec. 43 zaposlenih se je udeležilo predstavitve dobre prakse » Kultura prehranjevanja v KDS Črneče, PE Slovenj Gradec«, ki ga je predstavila Marjana Kamnik, soc.del. 34 zaposlenih se je udeležilo predavanja » Spoznanja in izzivi na področju oskrbe starejših«, v izvedbi Firis Imperl & CO.d.n.o. 28 zaposlenih se je udeležilo predavanja na temo PPOBO, ki ga je v Domu imela Barbara Tihole dipl. ekonomist, predavatelj. 2 DMS članici Haccap sta se udeležili obnovitvenega izobraževanja gospoda Ivartnik Mateja, sanitarnega ing. iz ZZV Ravne na Koroškem. 53 zaposlenih se je udeležilo predstavitve »Gospodinjska skupina kot socialna dimenzija bivanja starostnikov z demenco«, ki jo je pripravila ga. Olga Sočič, višja delovna terapevtka iz DS Lendava. 40 zaposlenih se je udeležilo»Zvočne kopeli z gongi«, v izvedbi Tjaše Cepuš iz Celja. Interna poročanja udeležencev seminarjev na timskih sestankih. 66 5.6 DRUGE AKTIVNOSTI V lanskem letu smo izvedli peti del raziskave »Olfas« v sodelovanju z Vujkovac Bojanom dr.med. spec, iz SB Slovenj Gradec, kamor je vključenih okoli 100 naših stanovalcev. Člani ZN tima smo aktivno sodelovali v projektu E Qalin, predvsem pri vnašanju izboljšav in odpravljanju pomanjkljivosti ugotovljenih v anketah o zadovoljstvu (stanovalci, svojci, zaposleni) ter pri zunanji presoji. Veseli smo, da smo certifikat tudi pridobili. V jedilnici na oddelku 1 smo organizirali in uredili klasičen način razdeljevanja obrokov, kar je prijaznejše, bolj domače in nudi možnost, da si sami izberejo jedi ki jih bodo zaužili. Sodelovali in pomagali smo pri projektu ustanovitve in nastanitve gospodinjske skupine za stanovalce, ki imajo težave z demenco. Poimenovali smo jo Zarja. Člani ZN tima smo sodelovali pri generalnem čiščenju sob in prostorov, premazovanju tal in pranju zaves 2x v letu. Sodelovali smo na prireditvah v Domu in izven doma, kamor so odšli naši stanovalci. V letu 2012 smo od večjih nabav dobili dodatne antidekubitusne blazine, nekaj novih invalidskih vozičkov, negovalni voziček, dodatne el. postelje, več novih vzmetnic in pomično kopalno kad. 11 članov ZN tima se je udeležilo Zimskih športnih iger socialnih zavodov na Soriški planini. Sodelovali smo v veleslalomu, teku na smučeh in raftu na snegu. Osvojili smo dve bronasti medalji v smučanju. 67 Slika1: Zimske športne igre SZ Soriška planina, 2012 10 članov ZN tima se je udeležilo Letnih športnih igrah socialnih zavodov v Ljubljani. Sodelovali smo v plavanju, odbojki, teku in balinanju. Osvojili smo dve zlati medalji v plavanju. Slika 2: Letne športne igre SZ Ljubljana, 2012 V letu 2012 smo skozi pripravniško dobo do strokovnega izpita pripeljali 5 pripravnikov TZN in 1 pripravnik BN, vsi so uspešno zaključili strokovni izpit, eni pripravnici BN pa pripravniško obdobje ob koncu leta še traja. 68 V letu 2012 so pri nas opravljali obvezno prakso dijaki 2. in 3. letnika srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, smer Bolničar-negovalec, ki so v svojem programu delovnega usposabljanja z nami preživeli kar veliko časa in se vključevali v delovni proces. V celem letu se je pri nas tako zvrstilo 10 dijakov in dijakinj. Prav tako smo na kliničnih vajah usposabljali 3 študente Visoke zdravstvene šole Slovenj Gradec, od katerih eden vaj ni uspešno končal, ker je prenehal prihajati na obvezne vaje. V preteklem letu smo preko projekta Leonardo da Vinci že drugo leto gostili 2 dijakinj iz šole v St. Paulu v Avstriji, ki sta prišli k nam opravljati prakso. Pri nas sta opravljale delo skupaj z negovalnim timom na oddelku, stanovali pa sta pri zaposleni BN na domu. To je zelo dobra izkušnja za vse udeležene je pa tudi dobra promocija našega doma tudi v tujini. TZN Martina Račnik, ZT Rajko Marsel in DMS Jana Potočnik so stanovalce planinsko pohodne skupine »Planika« popeljali na tri planinske pohode: Naravske ledine, Kope in Grohat pod Raduho. Planinsko pohodna skupina je v tem letu štela le 15 članov, kar je odraz poslabšanja zdravstvenega stanja posameznikov. Planinsko pohodništvo je pomemben del druženja, ki stanovalcem omogoča gibanje na svežem zraku, vzdrževanje kondicije in krepitev samozavesti. Slika 3: Planinska skupina Planika na Kopah, 2013 69 V letu 2012 smo sledili planu dela, ki smo si ga zastavili na začetku leta. Izpolnili smo ga v celoti. Člani ZN tima smo si skozi vse leto prizadevali za dobrobit naših stanovalcev, krepili medsebojne odnose in sodelovali s svojci, ustanovami in lokalno skupnostjo. Jana Potočnik, dipl. med. sestra, vodja tima 5.7 Poročilo o razjedah zaradi pritiska, nastalih v Domu starejših Na Fari, Prevalje od 1.1.2012 do 31.12.2012 Podatke o razjedah zaradi pritiska in njihovo razvrščanje poteka v Domu starejših Na Fari že tretje leto. Nastanek razjede zaradi pritiska (RZP) je eden izmed kazalcev kakovosti zdravstvene nege in je odvisen od stanja stanovalcev (pomičnost, prehranjenost, telesna teža, zdravstveno stanje, kronične bolezni, prekrvavljenost tkiv). V Domu Na Fari je v času od 1.1.2012 do 31.12.2012 nastalih vseh razjed zaradi pritiska (RZP) 86, nastale so pri 43 stanovalcih (štirje stanovalci so imeli po 6 RZP, eden 4 RZP in eden 3 RZP, ostali po eno do dve RZP). 40 43 33 LETO 2010 LETO 2011 LETO 2012 Graf 1: Število RZP pri stanovalcih v Domu starejših Na Fari v letih 2010 (40), 2011 (33) in 2012 (43). 70 V letu 2012 je v Domu starejših Na Fari Prevalje nastalih RZP največ v mesecu maju (12), najmanj pa v mesecu decembru (3). 14 12 10 8 6 4 2 0 Graf 2: Število RZP glede na posamezen mesec nastanka v l. 2012. Glede na lokacijo RZP so najpogostejše RZP nastale na spodnjih okončinah (34) in zajema: pete, gležnji, kolena, stegna; sledi področje medenice (25) in zajema: sakralno, zadnjica, trtica; nato je področje bokov in hrbta (12), manj RZP je na rokah (9) in zajema roke, komolce in dlani; najmanj jih je na področju glave in drugih delih telesa (6). 34 35 30 25 25 20 15 12 9 10 6 5 0 Graf 3: Število RZP glede na mesto lokacije. 71 V letu 2012 smo sanirali tudi 3 RZP iz leta 2011. V obdobju od 1.1.2012 do 31.12.2012 je nastalih in saniranih RZP skupaj 83. V letu 2013 pa obravnavamo še 6 RZP. 6 3 83 2011 SANIRANE RZP 2012 SANIRANE RZP 2012 NESANIRANE RZP Graf 4: Število saniranih RZP v letu 2012 Ukrepi: PREVENTIVNI UKREPI: - naredimo oceno ogroženosti posameznika pri sprejemu v Dom in pri spremembi zdravstvenega stanja; v letu 2013 smo prenovili obrazec »Ocena tveganja za nastanek RZP«; - nadaljevali bomo z uporabo pripomočkov za preprečevanje RZP (antidekubitusne blazine, mazila, svitke, druge pripomočke); - tudi v bodoče bomo spreminjali lego nepomičnega ali slabo pomičnega stanovalca po individualni shemi; - skrbeli bomo za dvig odpornosti pri stanovalcih: s prehransko podporo (hrana, ki je bogata z beljakovinami, vitaminski in energijski dodatki po navodilu zdravnika), letno organizirali cepljenje proti sezonski gripi in pnevmokokni pljučnici, zagotavljali ustrezno mikroklimo v bivalnem okolju; - trudili se bomo za izboljšanje oz. ohranjanje psihofizičnega stanja pri posamezniku v okviru širšega tima; - kontinuirano se bomo udeleževali izobraževanj s področja RZP. 72 KURATIVNI UKREPI: - naredili bomo oceno RZP in določili terapijo (zdravnik); - uporabljali bomo sodobne obloge za oskrbo ran; - ocenili bomo bolečino pri posamezniku; - individualno bomo prilagodili spreminjanje lege stanovalca (pogostost in mesto obračanja); - nudili prehransko podporo (beljakovinsko in vitaminsko bogata hrana, posebni terapevtski prehranski dodatki namenjeni celjenju ran, energijski dodatki) po navodilu zdravnika; - ob vsaki spremembi RZP poročali domski zdravnici; - odvzeli in poslali brise ran po navodilu zdravnice; - dokumentirali podatke o RZP in letno izstavili njihovo poročilo. Darja Prošt, dipl. med. sestra 73 PADCI/INCIDENTI V DOMU STAREJŠIH NA FARI PREVALJE V LETU 2012 5.8 V Domu starejših na Fari smo v letu 2012 nadaljevali projekt »Preventiva in preprečevanje padcev«, ki smo ga začeli izvajati v letu 2010. Po analizi podatkov smo ugotovili, da se je v preteklem letu število padcev in konfliktov povečalo. 5.8.1 ANALIZA PADCEV/INCIDENTOV ŠTEVILO VSEH NASTALIH INCIDENTOV 3,7% 5,6% 5,6% 1,8% PADCI UDARNINE KONFLIKTI 83,3% ZDRSI OBRAČANJE V POSTELJI GRAF 1: Graf 1 nam predstavlja, da se je v Domu starejših na Fari v letu 2012 zgodilo štiriinpetdeset incidentov. Od tega je bilo petinštirideset padcev (83,3%), trije zdrsi (5,6%), trije konflikti (5,6%), dve udarnini (3,7). V samo enem primeru (1,8%) je bil vzrok incidenta obračanje v postelji. 74 ŠTEVILO INCIDENTOV PO MESECIH 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 GRAF 2: Graf 2 nam predstavlja število incidentov glede na posamezni mesec nastanka. Največ incidentov se je zgodilo v mesecu avgustu, najmanj pa smo jih zabeležili v mesecu januarju, februarju in novembru. POJAVLJANE INCIDENTOV PRI ISTEM STANOVALCU 1 9 INCIDENT SE POJAVI 1X INCIDENT SE POJAVI 2X 44 INCIDENT SE POJAVI 3X GRAF 3: Graf 3 nam predstavlja, da se je pri štiriinštiridesetih stanovalcih incident zgodil samo enkrat, pri devetih stanovalcih dvakrat ter pri enem stanovalcu trikrat. 75 LOKACIJE INCIDENTOV 5,6% 9,3% SOBA 13% KOPALNICA 55,5% WC JEDILNICA 11,1% 5,5% HODNIK OSTALO GRAF 4: Graf 4 nam predstavlja, da je najpogostejša lokacija incidenta v tridesetih primerih soba, kar predstavlja 55,5 odstotkov. V najmanj primerih, v treh, se je incident zgodil na WC-ju, kar predstavlja 5,5 odstotkov. V treh primerih se je incident zgodil na drugih lokacijah in te so: pri transferju iz avta, pločnik pred Domom, pred OŠ Prevalje. MOBILNOST PRED INCIDENTOM MOBILNI 14,8% 5,6% Z INVALIDSKIM VOZIČKOM 22,2% 14,8% S SPREMSTVOM S HODULJO 33,3% Z BERGLAMI 5,6% 3,7% S PALICO NEPOMIČNI GRAF 5: Graf 5 predstavlja, da je bilo pred incidentom mobilnih dvanajst stanovalcev (22,2%), z invalidskim vozičkom se je gibalo osemnajst stanovalcev (33,3%), z berglami osem stanovalcev (14,8%), s hoduljo so hodili trije stanovalci (5,6%), s palico trije 76 stanovalci (5,6%), spremstvo sta potrebovala dva stanovalca (3,7%). Nepomičnih je bilo osem stanovalcev (14,8%). 5.8.2 VZROKI INCIDENTOV V večini primerov je bil vzrok za incident nestabilnost stanovalcev. Zaradi mokrih tal so se zgodili štirje incidenti. Zaradi ovir na poti se je zgodil eden incident (ovira – rolator). V treh primerih pa je prišlo do resnih konfliktnih situacij. 5.8.3 POSLEDICE INCIDENTOV Vsi stanovalci so bili v času incidenta pri zavesti. 2% 13,7% 43,1% UDARNINA ODRGNINA 19,6% PRESEKANINA 21,6% ZLOM KRVAVITEV IZ NOSU GRAF 6: Graf 6 nam predstavlja, da se je z udarnino zaključilo dvaindvajset incidentov (43,1%). Odrgnine je imelo enajst stanovalcev (21,6%), presekanine deset stanovalcev (19,6%), do zloma je prišlo v sedmih primerih (13,7%) ter v enem primeru (2%) se je incident zaključil z krvavitvijo iz nosu. V 21 primerih smo na oddelku sami brez zdravniške intervencije oskrbeli odrgnine, presekanine, hematome. Zdravniška intervencija je bila potrebna pri 22 incidentih. V 15 primerih je bila potrebna nadaljna napotitev oz. hospitalizacija. 77 5.8.4 UKREPI Preventiva: - pomoč druge osebe; - čiščenje tal v času, ko stanovalci počivajo, v času čiščenja tal je potrebno postaviti oznako – spolzka tla; - uporaba ortopedskih pripomočkov; - redno vzdrževanje ortopedskih pripomočkov na 6 mesecev (vzdrževalna služba); - izobraževanje stanovalcev o uporabi ortopedskih pripomočkov in dvigala; - izpolnjevanje obrazca OCENA TVEGANJA ZA PADEC PRI ODRASLEM pri sprejemu stanovalca oz. spremembi zdravstvenega stanja (novost, ki jo bomo vnesli v letu 2013). Kurativa: - pomoč stanovalcu ob nastanku incidenta, ter po potrebi obvestimo zdravnika oz. urgentno službo; - dokumentiranje incidentov; - obvestitev svojcev o nastanku incidenta; - letno poročilo o nastalih incidentih. Monika Krivec, dipl.med.sestra 78 6 6.1 PEDIKURA, MASAŽE, AROMATERAPIJA, RAZSTRUPLJANJE PEDIKURA Klasična pedikura zajema urejanje nohtov, odstranitev trde kože ter odpravo manjših pomanjkljivosti. Zahtevna pedikura pa zahteva, da posvetimo več časa določenem problemu. Tipičen primer so na primer kurja očesa, zaradi katerih ljudje čutijo bolečino pri hoji ali npr. otiščanci, ki sčasoma postanejo kurja očesa (če jih pravočasno ne odpravimo) in so moteča; vraščeni nohti, ki so zaradi nepravilnega striženja lahko boleči, koža je lahko pordela ter boleča okrog nohta. Dostikrat se pojavljajo tudi trdi, zadebeljeni nohti ter preveč trde kože na stopalih, ki nastane kot posledica obrambe kože, saj je na tem mestu pritisk teže telesa največji. Potek pedikure: stopala najprej namakamo v topli, prijetni zeliščni kopeli, na kar odpravimo trdo kožo, kurja očesa ter otiščance, postrižemo nohte in na koncu zmasiramo noge. Z našimi dolgoletnimi izkušnjami pedikure so stranke izjemno zadovoljne in se vedno znova rade vračajo. Delovni čas Pedikura se opravlja po urniku in sicer vsak torek in četrtek od 8.00 do 12.00 ure. Pedikure se opravljajo po potrebi tudi v sobah naših stanovalcev. V recepciji doma pa so na razpolago darilni boni. 6.2 KLASIČNA ROČNA MASAŽA Klasična ročna masaža se uporablja za sprostitev ali poživitev telesa, pospeši prekrvavitev, ter posredno deluje na zmanjšanje bolečine. Masaža je ena najboljših antistresnih terapij. Uporabljamo jo tudi za izboljšanje mišičnega tonusa, razstrupljanje telesa po telesni vadbi, za krepitev hrustanca, ligamentov in sklepnih ovojnic ter za izboljšanje mobilnosti mišic. Masaža izboljšuje človekovo duševno počutje, dvigne samozaupanje in omogoča pomiritev in sprostitev. Priporoča se kot podporna terapija pri uporabi ostalih terapij. 79 V domu imamo prijetno urejen masažni prostor v katerem se stranke počutijo sproščeno in prijetno. Masaže potekajo po urniku naročanja in bile kvalitetno opravljene. V recepciji doma se lahko kupijo tudi darilni boni. 6.3 AROMATERAPIJA Aromaterapija pomeni uporabo eteričnih olj za izboljšanje zdravja, telesne in duševne oziroma psihične vitalnosti. S celostnim pristopom do posameznika želi uravnovesiti vse vidike osebnosti in izboljšati njegovo zdravje. Aromaterapija pomeni torej uporabo vonjav pri preprečevanju in zdravljenju motenj, dandanes pa tudi uporabo aromatičnih esenc pri vtiranju v kožo oziroma pri ročni masaži. Olje, ki prodira v kožo, koristi posamezniku; uporaba aromatičnih rastlinskih izvlečkov daje masaži povsem nove razsežnosti. Aromaterapija, ki jo izvajamo, vsebuje elemente klasične masaže z uporabo eteričnih olj. S tem se učinek masaže poveča in poglobi. Aromaterapija zajema različne masažne tehnike, ki vplivajo na sproščanje mišičnih napetosti, odvajanje vode in toksinov iz telesa, na dobro počutje celega telesa. Vključuje tehnike drenaže, stimuliranje akupresurnih točk in refleksne masaže stopal. Aromaterapija je uporaba hlapnih olj rastlin, vključno z eteričnimi olji, ki izboljšajo psihično in fizično počutje. Čeprav je bil izraz aromaterapijo ne uporablja do 20. stoletja, temelje aromaterapije tisoče zadnji dan leta. Uporaba eteričnih olj, zlasti segajo skoraj 1000 let. Pri nas v domu aromaterapijo uspešno izvajamo že nekaj let. Izvajamo jo tudi za stanovalčevo dobro počutje kot vonj v prostoru. V recepciji doma pa so na voljo tudi darilni boni. 80 6.4 RAZSTRUPLJANJE (Z NAMAKANJEM NOG) 6.4.1 Razstrupljanje z Aqua Detox aparatom Pri tej terapiji gre za razstrupljanje telesa v vodni kopeli preko stopal. Postopek je zelo učinkovit, saj ima vsako stopalo preko 2000 por skozi katere se izločajo toksini. Naprava proizvaja frekvenco (iz elektrodnega sklopa), ki nežno odmeva skozi telo. Ionizirana voda (v kopel dodamo sol ) začne stimulirati celice, da ponovno vzpostavijo električno ravnovesje in tako lažje sprejemajo hranila in oddajajo odpadne snovi, ki so se nakopičile v telesu. V bio električnem pojmovanju imajo celice zdravega organizma negativen potencial med 70-90 mV. Negativen potencial obremenjene ali poškodovane celice pa je lahko samo 10-20 mV, kar povzroči slabo absorpcijo hranil in slab izpust toksičnih snovi. Naprava aqua detox ustvarja stalni tok, ki teče med obema elektrodama (elektrodni sklop), ki sta potopljeni v elektrolitski medij. K učinkovitem razstrupljanju telesa pripomoremo tako, da pred in med terapijo popijemo kozarec vode. Dokazano je, da terapija z aqua detox aparatom. poveča življenjsko energijo ter izboljša splošno telesno in duševno počutje stimulira bioenergetska polja v telesu (tako se delovanje organov naravno izboljša) terapija ugodno vpliva na mikrocirkulacijo (izmenjava snovi med krvjo in telesnimi tkivi) uravnava kislost in bazičnost v telesu (povišana kislost v telesu se pojavi pri nepravilni prehrani- veliko aditivov in konzervansov) izboljša se prekrvavitev v spodnjih okončinah uravnava krvni pritisk, holesterol, krvni sladkor izboljša gibljivost in zmanjšuje bolečine zmanjšuje potenje pomaga pri celulitu. Pred vsako terapijo se pogovorim s stranko in mu glede na njegovo stanje tudi svetujem. Terapije ne smejo uporabljati nosečnice, epileptiki, ljudje s srčnim spodbujevalcem in osebe s presajenimi organi. V našem domu so na voljo tudi darilni 81 boni, ki se lahko kupijo v recepciji doma. Za terapijo se lahko naročijo po telefonu ali osebno v domu. Na koncu polurne terapije z aqua detox aparatom se voda v kopeli močno obarva (pri vsakem človeku se različno obarva glede na količino toksinov v telesu). Celotna terapija naj bi vsebovala 10-12 polurnih postopkov, ki naj bi jih ponavljali 1-2 tedensko. o Pregled opravljenih storitev pedikure, masaže, aromaterapije ter razstrupljanja v letu 2012 Mesec Pedikura Masaža+Aromater., Razstrupljanje Storitve Masaža stopal na odd. Januar 14 4 / 3 Februar 11 4 3 3 Marec 11 6 5 3 April 9 11 / 4 Maj 10 2 / 8 Junij 9 5 1 6 Julij 14 3 1 10 Avgust 6 2 2 4 September 8 3 / 1 Oktober 8 2 / 5 November 6 1 / 5 December 6 10 / 5 Skupaj: 112 53 12 57 Tabela: Pregled opravljenih storitev pedikure, masaže, aromaterapije ter razstrupljanja po letih 2009, 2010, 2011, 2012 Leto Pedikura Masaža+Aromater. Razstrupljanje 2009 265 90 5 2010 227 36 2 2011 168 35 2 2012 112 53 12 82 Graf: Pregled opravljenih storitev pedikure, masaže, aromaterapije + razstrupljanja po letih 2009, 2010, 2011, 2012 300 250 200 Pedikura 150 Masaža+Aromater. Razstrupljanje 100 50 0 2009 2010 2011 2012 Nevenka Lednik 83 7 FIZIOTERAPIJA V letu 2012 je bilo v program individualne fizioterapije redno ali občasno vključenih 147 stanovalcev, ostali pa so se po sposobnostih udeleževali terapevtskih skupinskih vaj v prvem in drugem nadstropju in v gospodinjski skupini Mavrica. Tabela št. 1: Pregled števila vključenih stanovalcev v FTH po letih (2009, 2010, 2011, 2012) Število vključenih stanovalcev Leto v FTH 2009 169 2010 161 2011 132 2012 147 Graf št. 2: Pregled števila vključenih stanovalcev v FTH po letih (2009, 2010, 2011, 2012) Število vključenih stanovalcev v FTH 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Število vključenih stanovalcev v FTH 2009 2010 2011 2012 Fizioterapija je v letu 2012 dobila nove prostore v prvem nadstropju doma in se tako še bolj približala uporabnikom, v predprostoru pa so stalno v uporabo naprave, ki jih vedno več stanovalcev po individualnih inštrukcijah samostojno uporablja tudi izven delovnega časa fizioterapije. 84 Cilj individualnih fizioterapevtskih obravnav je bil stanovalcem omogočiti čim bolj samostojno opravljanje življenjskih dejavnosti, jim izboljšati zdravstveno stanje in počutje ter kakovost življenja. Poleg protibolečinskih obravnav, ki jih je bilo največ, je bil proces fizioterapevtske obravnave usmerjen predvsem v vzdrževanje, razvoj in ponovno vzpostavitev telesnih funkcij. Pri delu sta nujna primeren psihološki pristop in primerna raven komunikacije. Najpomembnejše pa je motiviranje in aktivno sodelovanje osebe, kar je pogoj za uspešno napredovanje. Celovito delo temelji na skrbni in kontinuirani oceni stanja stanovalca . V individualnih načrtih in evalvacijah opredelimo uporabo metod gibalne terapije in fizikalnih terapij, s katerimi spodbujamo ali zaviramo fiziološke mehanizme ter vzpostavljamo njihovo funkcionalno ravnovesje. Vsako leto dopolnjujemo naše terapije z novostmi. Novi pridobitvi v letu 2012 sta: 1. Biosinhron (naprava za masažo, razgibavanje in krepitev mišic v magnetnem polju) 2. Bioptron (svetlobna terapija) Obe vrsti terapije sem podrobneje predstavila v internem glasilu Odzivanja. Pri svojem delu sem uporabljala naslednje metode in tehnike fizioterapije : - Sprostitvene tehnike - Ročna limfna drenaža - Masaža - Terapija z ultra zvokom - Termoterapija, krioterapija - Terapija z magnetom 85 - Korektivna gimnastika, - Vadba na Biosinhronu kinezioterapija, respiratorna - Bioptron – svetlobna terapija fizioterapija Terapija s chi-well pointerjem - Nameščanje ortopedskih - Kinesiološki taping pripomočkov ter edukacija uporabe - Bownova terapija le-teh - Kranio-sakralna terapija - Elektroterapija - Bazalna stimulacija Sodelovala sem pri večini aktivnostih, ki so med letom potekale v domu. Vsakodnevno strokovno svetujem vsem, ki tovrstno svetovanje potrebujejo. Kot fizioterapevtka sem članica strokovne skupine za pripravo in evalvacijo individualnih načrtov, članica strokovnega kolegija doma starejših in članica strokovnega sveta doma starejših. Ostalo : - TPO – temelji prve pomoči in zakonodaje v zdravstvu – izobraževanje 25.02.2012 - Testiranje meril za uvrščanje uporabnikov v kategorije zdr. nege – posvet 14.03.2012 - 07.06.2012 – konferenca zaposlenih v zdr. negi - 12.06.2012 – Firis – Spoznanja – izzivi na področju oskrbe strejših - 19.-21.10.2012 – 1. Del izobraževanja TRE (vaje za sproščanje travmatičnih izkušenj) - udeležba na strokovnih predavanjih, ki so potekala v našem domu V letu 2012 sem opravila 77 Bownovih terapij in 2 terapevtski masaži ter 8 aplikacij kineziološkega tapinga za zunanje uporabnike. Nudimo tudi Kranio-sakralno terapijo, Yumeiho masažo, limfno drenažo, terapijo s chi-well pointerjem in po potrebi tudi fizioterapijo na domu. Kot pomoč v fizioterapiji se je vključevala Nevenka Lednik, kadar ni imela tržne dejavnosti, z delovno terapevtko pa največ strokovno sodelujeva in sva si v pomoč skozi vse leto. Irena Mori, fizioterapevtka 86 8 DELOVNA TERAPIJA Delo je potekalo individualno in skupinsko. Zajemalo je naslednja področja delovne terapije: Skrb zase učenje dnevnih aktivnosti (oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, osebna higiena, hranjenje, itd.); funkcionalna mobilnost: o transfer (učenje pravilnega presedanja iz postelje na invalidski voziček, stranišče) učenje uporabe ortopedskega pripomočka; o učenje obvladovanja ožjega in širšega življenjskega okolja (prostorska orientacija v sobi domu, uporaba dvigala, skupnih prostorov, trgovine); o skrb za ožje življenjsko okolje (učenje urejanja postelje, sobe); o adaptacija bivalnega okolja; o ortopedski pripomočki (uporaba); o DT na področju telesnih funkcij (individualne in skupinske terapevtske vaje); o kognitivno perceptivni trening; o aktivnosti za izboljšanje in ohranjanje komunikacije; o trening socialnih veščin (učenje hoje po cesti, nakupovanja, uporabe telefona). Produktivnost učenje kreativnih in drobnih terapevtskih tehnik; pomoč pri urejanju Doma; skupaj s stanovalci, zaposlenimi in družabnicami smo izdelali dekoracije (Valentinovo, pust, velika noč, božič). Prosti čas Interesne skupine: družabne igre (kegljanje, balinanje); 87 družabništvo (kulturne prireditve, izleti, pikniki, rojstni dnevi, pustovanje, silvestrovanje); športno rekreacijske dejavnosti (sprehodi, hoja); skrb za širše življenjsko okolje; maja smo stanovalci in zaposleni skupaj s cvetličarko sadili balkonske in okrasne rože, uredili smo tudi okolico Doma; učenje gospodinjskih aktivnosti (vsak petek v prostorih delovne terapije poteka gospodinjski krožek, kjer stanovalci kuhajo, pečejo slaščice in pomivajo posodo); nordijska hoja ( 1x tedensko). Aktivnosti, organizirane v okviru delovne terapije: meseca marca smo v jedilnici Doma skupaj z otroki iz osnovne šole Franja Goloba izdelovali snope, novembra pa adventne venčke, velikonočna delavnica (v sodelovanju društva Sožitje), delavnica izdelave bidermajer šopkov (v sodelovanju z društvom Povojček), sodelovanje pri organizaciji in izvedbi piknikov in izleta za stanovalce, sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditev v Domu, sodelovanje pri izdaji domskega časopisa. Ostale zadolžitve: psiho motivacijski pogovori in svetovanje stanovalcem, sodelovanje s svojci,v smislu edukacije, informiranja; edukacija osebja; 88 organizacija dela v delovni terapiji (sodelovanje Nevenko Lednik in z javnimi delavkami, ki pomagajo v delovni terapiji); sodelovanje in usmerjanje stanovalk pri izvedbi skupinskih terapevtskih vajjutranje telovadbe, ki poteka po oddelkih; usmerjanje družabnice, ki pomaga v kreativni delavnici v drugem nadstropju urejanje in vodenje dokumentacije; planiranje in izvedba projektov (skrb za okrasitev Doma pred prazniki in preko celega leta); strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje (udeležila sem se vseh strokovnih predavanj, ki so potekala v našem Domu); udeležba na aktivih delovne terapije; sodelovanje na strokovnih svetih; izdelava individualnih načrtov za vsakega novo sprejetega stanovalca, evalvacije; strokovno sodelovanje s fizioterapevtko Doma; timsko delo (fizioterapevtka, soc. služba, zdravstveno negovalna služba in družabnice). Martina Trstenjak, delovna terapevtka 89 9 TEHNIČNO VZDRŽEVALNA SLUŽBA Leto 2012 je potekalo na področju vzdrževanja v skladu z planiranimi deli rednega vzdrževanja. Neplanirane napake in okvare so se reševale ažurno in sprotno. Opravljeni so bili vsi redni servisi central varovanja (protipožarne, plinske, protivlomne). Izvedena je bila kontrola tesnosti plinskih instalacij v Domu-dela izvedli Petrol energetika d.o.o. Opravljeno je bilo vzdrževanje v kotlovnici - servisi gorilcev in peči, merjenje emisij, letno čiščenje peči in dimnih odvodov. Letni pregled in preizkus dvigal je bil opravljen s strani IVD Maribor v skladu s Pravilnikom o varnosti dvigal in v skladu z akreditiranim postopkom in smo pridobili dovoljenje o uporabi za eno leto, katere preglede vsako leto, kot je zakonsko določeno obnavljamo. Na dvigalih so mesečno pregledi serviserja od podjetja Thyssen Krupp DVG dvigala d.o.o. s katerim imamo sklenjeno tudi pogodbo o vzdrževanju. 9.1 SEZNAM DEL PO ODDELKIH V LETU 2012 9.1.1 ODDELEK Nabava el. postelj z jogiji - Meseca marca smo namestili 6 kom novih električnih postelj z jogiji. Stare postelje z el. vzglavjem smo začasno skladiščili in potem uporabili v novi gospodinjski skupini v pritličju »ZARJA«. Priprava kadilnice za stanovalce v II. Nadstropju – prejšnjo kadilnico, ki so jo uporabljali stanovalci v I. nadstropju smo morali preseliti, ker smo ta prostor prenovili v fizioterapijo. Kadilnico smo uredili v II. nadstropju, kjer je zastekljen prostor balkona. Potrebno je 90 bilo montirati ventilator v steklo – izrez stekla so uredili na Steklarstvu Kristal d.o.o. priklop ventilatorja in ostale stvari smo uredili sami. Preselitev ambulante na oddelek II. Nadstropja – ambulanto smo preselili iz prtličja zaradi preureditve v II. Nadstropje, poleg pisarne višjih sester. Preselitev fizioterapije na oddelek I. nadstropja – izpraznili smo sredinsko 4. posteljno sobo 156 in pričela se je prenova prostorov v fizioterapijo gradbena dela so opravljali iz podjetja GRADING d.o.o., elektro instalacije pa podjetje Šatur d.o.o., montažo aluminijastih vrat in predelne stene pa podjetje Steklarstvo Kristal - dela so potekala po načrtu. Montaža klimatskih naprav – klimatske naprave iz pritličja (stara uprava) nam je podjetje Klima elektro d.o.o. servisiralo in prestavilo v nove prostore ambulante in fizioterapije. Prenova delilne kuhinje I. nadstropja – v 1. Nadstropju smo prešli na klasičen način razdeljevanja hrane, zato je bilo potrebno prenoviti kuhinjo. Namestili smo nov pomivalni stroj na podstavek v višino za lažje delo. Namestili novo pomivalno korito. V jedilnici 1. nadstropja pa smo dodali nekaj omar za krožnike in jedilni pribor. Sestrska soba in delilne kuhinje v 1. In 2. Nadstropju – zaradi dotrajenosti poda v teh prostorih smo proti koncu leta na novo položili keramiko ter prepleskali stene – dela so opravili izvajalci podjetja GRADING d.o.o. Veliko je bilo novih sprejemov stanovalcev pri katerih sodelujemo z namestitvijo TV, 91 slik in vsega ostalega. Pred tem pripravimo sobe za nov sprejem, po potrebi sobe prepleskamo, pregledamo in odpravimo kakšne pomanjkljivosti. 9.1.2 PRALNICA V letu 2012 v pralnici ni bilo posebnih investicij. Tudi posebnih napak na strojih v letu 2012 v pralnici ni bilo. Potekali so redni servisi sušilnih strojev (pregled in čiščenje). Na sušilnih strojih so bile zamenjane plinske šobe z manjšimi, ker so se stroji pregrevali. Na pralnem stroju PCF 24 so bili zamenjani amortizerji, na sušilnem stroju S30 smo zamenjali vžigno elektroniko ter katode. Imamo sklenjeno vzdrževalno pogodbo z pooblaščenima serviserjema KREBBE TIPPO d.o.o. in PRALNA TEHNIKA d.o.o. Gradbeno smo v juliju zaradi izpadanja keramike na delu stene le te odstranili, zbrusili stene in jih prepleskali. 9.1.3 SKUPNA JEDILNICA Zamenjali smo jedilne mize v glavni jedilnici, namestili smo tudi novo klimatsko napravo. Nabavili smo novo ozvočenje. 9.1.4 KUHINJA Pomivalnica črne posode – uredili smo prostor za pomivanje črne posode. Namestili smo tudi nov pomivalni stroj za pomivanje te posode, s tem smo razbremenili tudi glavno pomivalnico, kjer je bil predviden prej tračni pomivalni stroj a sedaj se kaže, da to ne bo potrebno. 92 Pomivalnica – na novo smo gradbeno uredili glavno pomivalnico, ki je sedaj kvalitetno grajena – prej so bile stene iz mavčnih plošč in je prihajalo do zamakanja sten. Sedaj so stene zidane in na novo nameščena keramika. Generalno smo poservisirali in pregledali pomivalna stroja - delo opravil Svečko d.o.o., ki nam te stroje tudi servisira. Hladilniki – v mesecu juniju smo zamenjali 2X hladilnik. Na starih so se ponavljale napake. Nov hladilnik smo namestili tudi v baru. Redno skrbimo za kontrolo , ter po potrebi čiščenje maščobnega lovilca pred kuhinjo katero nam opravi podjetje Eko San d.o.o. O vseh delih in pregledih vodimo dnevnik. 9.1.5 INFORMATIKA V »komunikacijskem« prostoru smo namestili dodatno Triton komunikacijsko omaro, z policami, preklopno tipkovnico, da je komunikacijski prostor lepo urejen. Menjavo računalnikov z monitorji smo izvedli junija 2012: v pisarni socialne službe I., delavne terapevtke, pisarni višjih sester ter recepciji. Nameščen je operacijski sistem Windows 7. Podaljšati je bilo tudi licenco antivirusnega in antispam programa za zaščito računalnikov in serverja. Namestili dodaten usmerjevalnik switch – zaradi želje in potrebe nekaterih stanovalcev da dostopajo v sobah do interneta smo vgradili dodaten usmerjevalnik, 93 ki je ločen od naših služb zaradi varnosti – dela opravili Kopa d.d. Izvedli smo menjavo serverja z novim Prejšnji strežnik je bil v petem letu delovanja, kar pomeni, da se mu je izteka življenjska doba. To je bilo razvidno tudi iz raznih prekinitev, ki so se začele pojavljati. Pojavile so se tudi fizične okvare na strežniku (odpoved napajalnika, odpoved baterije na kontrolerju za trde diske). Namestili smo Microsoft Windows SBS 2011 Std strežnik na novi strojni opremi HP ML350 gen 6. MS Win SBS 2011 Std (AD, DNS, DHCP, FS, SQL, Exchange, AV) INTERNET HP ML350 G6 LAN CISCO ROUTER ` ` Za redno sprotno vzdrževanje skrbi naša služba, za večje zahtevnejše posege se pozove pogodbeno podjetje KOPA d.d. 9.1.6 OKOLICA Redno vzdrževanje okolice (čiščenje snega, posipanje, košnja trave). Okrasitev okolice, vhoda v Dom v mesecu decembru. Skrb za prostor odpadkov Pregledujemo press-kontejner, po potrebi očistimo, namažemo vodila cilindrov, skrbimo za pravočasen odvoz odpadkov preko Javnega komunalnega podjetja LOG d.o.o.. 94 Skladišče zunaj – prostor agregata, ki je pred gospodinjsko skupino Zarja v pritličju smo ogradili z zaščitno mrežo, prav tako smo namestili zaščitno mrežo na zrcalni strani Doma in pridobili prostor za shrambo vrtnega orodja, miz in klopi. 9.1.7 OSTALO Klima naprave - meseca aprila smo klimatizirali prostore nove uprave, ki so sedaj v podstrešnih prostorih in je bila kljub dobri izolaciji previsoka temperatura pisarniških prostorov. Opravili so nam servis vseh klimatskih naprav na oddelkih. Na centralno klima napravo so poleg servisa vgradili dodaten ventilator za hlajenje agregata, ki ga je prej vedno v največji vročini izklapljalo - montažo izvedli Klima Elektro d.o.o. Ogrevanje žlebov – lansko leto smo imeli ogrevane samo nekatere žlebe in je prišlo do zamrznitve odtokov žlebov v največjem mrazu, zato smo sredi novembra 2012 namestili ogrevalne kable v vse žlebe in odtoke žlebov, ki se po potrebi vklapljajo delo opravili Elektro Topler d.o.o. Prenova pritličnih prostorov – na javnem razpisu je bil izbran najugodnejši ponudnik izvedbe del za prenovo prtličja v stanovanjski del. Izvajalca del sta bila GRADING OŠEP d.o.o. za gradbena dela in pa ŠATUR d.o.o. za strojno in elektro instalacijska dela. Pričetek del je bil konec avgusta 2012 Dela so potekala po načrtih. Strokovni nadzor je bil voden s strani LOKAINŽENIRING. Kvalitativni pregled je bil 7.11.2012 saj so bila takrat vsa dela zaključena. 95 ANALIZE ZA LETO 2012 PRIMERJAVA PORABLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE V DOMU STAREJŠIH NA FARI PO MESECIH MED LETOMA 2011 IN 2012 V kW ŠTEVEC PORABLJENE ENERGIJE VIŠJE TARIFE PO MESECIH V kW 30.000 25.000 20.000 Poraba el.energije 2011(VT) 15.000 10.000 Poraba el.energije 2012(VT) 5.000 December November Oktober Sepetmber Avgust Julij Junij Maj April Marec Februar 0 Jenuar 9.2 96 ŠTEVEC PORABLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE NIŽJE TARIFE PO MESECIH V Kw 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 Poraba el. energije 2011(MT) 8.000 6.000 Poraba el.energije 2012(MT) 4.000 2.000 December November Oktober Sepetmber Avgust Julij Junij Maj April Marec Februar Jenuar 0 PRIMERJAVA PORABE ZEMELJSKEGA PLINA V DOMU STAREJŠIH NA FARI MED LETOMA 2011 IN 2012 PO MESECIH V m3 18000 16000 14000 12000 10000 8000 LETO 2011 6000 LETO 2012 4000 2000 0 S tem plinom smo oddali tudi 85,52 MWh toplotne energije v sosednjo stavbo podjetja SGP KOGRAD-IGEM DRAVOGRAD D.D. Karli PŠENIČNIK, vodja splošno tehnične službe 97 10 KUHINJA Zaposleni v kuhinji pripravljajo obroke za stanovalce, zaposlene in zunanje uporabnike. Stanovalcem zavoda zagotavljamo celodnevno prehrano (zajtrk, kosilo, malico, večerjo), ki je primerna potrebam starostnikom in se prilagaja posameznikom glede na zdravstvene težave (dietna prehrana). Zaposleni imajo zagotovljeno prehrano med delom, za zunanje uporabnike se pripravljajo obroki po predhodnem naročilu, možna je tudi dostava kosil na dom. Delo zaposlenih v kuhinji v letu 2012: V letu 2012 je bilo zaposlenih 11 delavk, od tega 5 dietnih kuharic, 1 ekonom in 5 pomočnic dietnega kuharja. Izvaja se klasična razdelitev obrokov na celotnem oddelku v 2. nadstropju, tablet sistem se daje le nekaterim stanovalcem, ki želijo jesti v sobah ter vsem ki imajo diete. V gospodinjski skupini Mavrica izvajamo klasičen način razdeljevanja hrane. V jedilnici v 1. nadstropju se od meseca oktobra 2012 izvaja klasična razdelitev obrokov, stanovalci ki obedujejo po sobah in stanovalci z dieto pa dobivajo obroke na tablet sistemu. V letu 2012 smo imeli 1 letni inšpekcijski nadzor, 3 odvzete mikrobiološke vzorce živil ter 7 odvzetih vzorcev na čistočo. Vse kontrole in odvzemi vzorcev so bili neoporečni. Ivartnik Matej iz ZZV Ravne je decembra s HACCP team-om v zavodu doma opravil pregled izvajanja verifikacije HACCP plana tako dokumentacijo kot izvajanje v praksi v kuhinji in na oddelkih. Ugotovljeno je bilo, da se HACCP plan korektno izvaja, odpravile se bodo le manjše pomanjkljivosti. Generalno čiščenje kuhinje in prostorov se je izvajalo enkrat mesečno. Izvajal se je tudi organizacijski plan čiščenje prostorov, kjer je določena in odgovorna posamezna delavka za določen prostor v centralni kuhinji ter pomožnih 98 prostorih kuhinje. Delavke kuhinje smo tekom leta imele nekaj internih izobraževanj na temo: HACCP, Varno delo s čistili ter E-Qalin. V preteklem letu se je izvajala tržna dejavnost – v povprečju je bilo v prvih petih mesecih pripravljenih ca. 6510 toplih obrokov, v naslednjih sedmih mesecih pa ca. 4280 malic za zaposlene v Domu, kar znaša skupno ca. 10790 malic v celem letu. Razvoz kosil na domove je dal naslednje podatke – v letu 2012 je bilo pripravljenih in dostavljenih 6723 kosil, kar mesečno znaša v povprečju 560 kosil. Rekapitulacija izdaje obrokov v kuhinji: - 1147 x bloki za kosilo - 64 x bloki za malico - 216 x blokov za enolončnice V kuhinji so bila izvedena manjša popravila strojev, dobili smo novo pomivalnico črne posode, obnovil se je prostor bele posode (ploščice), dobili pa smo tudi nekaj novih pripomočkov (mikser, palični mešalec, stroj za lupljenje jabolk). 10.1 Pregled števila dostavljenih kosil na dom v letu 2012 Tabela 1: Pregled števila dostavljenih kosil na dom Mesec Skupaj 540 527 596 485 628 624 652 575 488 517 542 549 Od tega ob sobotah 53 55 71 51 63 75 52 52 51 42 42 56 Od pon. do petka 487 472 525 434 565 549 600 523 437 475 500 493 Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Skupaj 6.723 663 6.060 *Ob nedeljah in praznikih ne dostavljamo kosil na dom. Uporabniki lahko sami dvignejo kosilo v Domu. 99 Tabela št. 2: Pregled števila dostavljenih kosil na dom po letih (2009-2012) Št. kosil 6.819 6.364 7.359 6.723 Leto 2009 2010 2011 2012 Graf št.1: Število kosil po letih (2009-2012) Št. kosil 7.600 7.400 7.200 7.000 6.800 Št. kosil 6.600 6.400 6.200 6.000 5.800 2009 2010 2011 2012 Vesna ŠART, vodja prehrane 100 11 PRALNICA V letu 2012 se delo v pralnici ni bistveno spremenilo; delo še vedno poteka v dveh izmenah (dopoldan dve delavki in popoldan dve delavki). Do meseca maja je bilo v pralnici pet delavk, od maja naprej smo štiri. DELO PRI PRANJU Zjutraj vse delavke začnemo z izpraznjevanjem umazanega perila in sortiranjem: - sortiranje perila po temperaturi: (perilo na 30'C, 40'C, 60'C in 90'C) - pranje kuhinjskega perila (uniforme, kuhinjske krpe, prti) - pranje krp za čistilke - pranje krpic za intimno nego - pranje posteljnega perila - pranje pižam in spodnjega perila - pranje uniform za zaposlene ( 2x tedensko) - pomoč pri zlaganju perila za stanovalce - pomoč pri zlaganju plenic, krpic, brisač,vreč - odlaganje perila po imenu in priimku - čiščenje sušilcev, pralnih strojev in delovnih površin Zjutraj to delo za prvo pranje naredimo skupaj, nato pa to delo opravlja ena delavka. Poleg pranja ena delavka suši perilo v sušilnih strojih, lika ter zlaga posteljnino, kuhinjske prte in serviete. LIKANJE Z LIKALNIM STROJEM Delo opravlja tista delavka, ki polni pralne stroje in sušilce. Na likalnem stroju lika od 2-3 ure. Nato posteljnino zlaga na mizo in jo pripravi za naslednji dan. Na likalnem stroju se lika samo zjutraj. Poleg tega, da delavka zlaga posteljnino na mizo pomaga še pri zlaganju osebnega perila, krpic in brisač ali likanju z ročnim likalnikom. 101 LIKANJE Z ROČNIM LIKALNIKOM Delo opravlja 1-2 delavki odvisno od količine dela (npr. uniforme so se za spremembo od lanskega leta likajo popoldne). Z ročnim likalnikom lika tudi tista delavka, ki šiva. Delavka opravlja delo: - likanje perila stanovalcev - likanje uniform delavcev - odlaganje perila po številkah na police. ŠIVANJE Šivilja krpa oblačila stanovalcev, šiva gumbe, prtičke, zavese, kostume za pusta in za praznični december, označuje perilo stanovalcev. Šivilja gospodinji doma naroča čistila, ki se uporabljajo v pralnici. RAZVAŽANJE PERILA NA ODDELEK- to delo je do decembra 2012 opravljala zaposlena preko javnih del. Melita Krof, šivilja 102 12 FRIZERSKE STORITVE K vzdrževanje osebne higiene stanovalcev sodi tudi skrb za urejeno lasišče (pranje las, striženje, ureditev pričeske, itd). Te storitve izvaja domska frizerka na oddelkih in v frizerskem salonu. Vrsta in obseg frizerskih storitev se izvaja v skladu z razvrstitvijo stanovalcev v kategorijo oskrbe ( I.,II., IIIA, IIIB, IV.). Če želijo stanovalci koristiti dodatne frizerske storitve, se le te izvajajo in zaračunavajo v skladu z veljavnim cenikom (tržna dejavnost). Frizerske storitve opravlja frizerka tudi za zunanje uporabnike – tržna dejavnost. Delo frizerke v letu 2012: DELO NA ODDELEKU se izvaja ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7.00-11.00 ure. Moško britje na oddelku: 2190 Striženje moško in žensko-na oddelku: 558 DELO V SALONU se izvaja ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 11.0013.00 ure, ob sredah pa od 7.00-13.00 ure. Žensko striženje in sušenje ; vodna pričeska: 210 Barvanje in vodna pričeska: 18 Trajna pričeska: 7 Moško striženje: 3 Pranje in sušenje las: 3 Tržna dejavnost v letu 2012: Striženje in sušenje ženske; vodne pričeske: 262 Trajna pričeska: 20 Barvanje in vodna pričeska: 17 Moško striženje: 95 Pranje in sušenje: 6 Frizerske storitve v okviru DT: Pranje in sušenje: 2 Žensko striženje in sušenje: 2 Martina Jezernik, frizerka 103 13 RECEPCIJA IN BAR Da je delo v baru in recepciji potekalo nemoteno skozi vse leto, smo bile odgovorne 3 uslužbenke. Delo od ponedeljka do petka je potekalo dvoizmensko: dopoldan od 7.30 do 14.00 ure, popoldne od 14.00 do 20.00 ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih se izvajalo celodnevno delo od 9.00 do 19.00 ure. Izmensko in celodnevno delo se je opravljalo po vnaprej določenem mesečnem planu in letnem planu za delo na praznik. Delo v baru in recepciji zajema naslednje naloge: INFORMIRANJE Zbiranje in posredovanje različnih informacij stanovalcem zaposlenim in zunanjim obiskovalcem obveščanje stanovalcev o vsakodnevnih aktivnostih v domu usmerjanje svojcev in ostalih obiskovalcev posredovanje in vezava notranjih in zunanjih telefonskih klicev. EVIDENCE Evidenca odsotnosti stanovalcev, interni telefonski imenik in seznam stanovalcev, seznam razvoza kosil na dom, seznam in naročanja (pedikure, masaže, frizerske storitve), evidenca obiskovalcev. POŠTA Urejanje in sortiranje vse prispele in oddane pošte, posredovanje prispele pošte stanovalcem in zaposlenim. DOKUMENTI Po potrebi so se pripravljala različna besedila, dokumenti, obvestila (jedilniki, seznami). 104 PREVOZI Čez teden, če je potrebno se priskoči na pomoč pri razvozu kosil zunanjim uporabnikom. Ob sobotah se redno razvažajo kosila na dom, če je potrebno se opravi tudi prevoz stanovalcev. KLJUČI, ZAKLEPANJE V recepciji se hranijo ključi nekaterih službenih prostorov in avtomobilov, nadzorujemo vhod v Dom (dostopnost interventnih vozil), nadzorujemo alarmne naprave ob aktiviranju, v poletnih mesecih smo bile zadolžene za izklop klimatskih naprav ter zapiranje in shranjevanje senčnikov, zvečer se pred zaključkom dela preverijo in zaklenejo vsi vhodi in izhodi. PRODAJA delo v baru, kjer je na voljo več vrst pijač in ostalih artiklov, naročanje in prevzemanje artiklov za bar, prodaja blokov za kosila, prodaja darilnih bonov, prodali smo skupno 62 darilnih bonov, od tega: - splošna pedikura: 21x - zahtevna pedikura: 1x - masaža celega telesa: 9x - delna masaža: 14x - limfna dreneža: 1x - bownova terapija: 11x - frizerske storitve: 5x prodaja žetonov za kavni avtomat (povprečno na mesec prodamo 400 žetonov), POMOČ V JEDILNICI Zajtrk: razdelitev zajtrka Kosilo: razdeljevanje pijač stanovalcem, pomoč pri pospravljanju jedilnice Večerja: brisanje pogrinjkov in pomoč pri pripravi jedilnice za zajtrk Vsakodnevno skrbimo tudi za čistočo in urejenost našega delovnega okolja! Slavica Zagrnik - telefonist receptor 105
© Copyright 2024