1. No category

Julij 2014
2
Julij 2014
3
Julij 2014
Zeliščna prodajalna in drogerija Sivka
ima nove prostore
Trgovina Sivka v Frankovem naselju je specializirana prodajalna z zdravili in medicinskimi pripomočki.
Pred kratkim se je trgovina z več kot dvajsetletno tradicijo preselila na novo lokacijo, v nekdanje
prostore Gorenjske banke v Frankovem naselju 67, kjer stranke po novem najdejo svoje
najljubše izdelke ali pa pridejo po nasvet.
Novi prostori trgovine
Sivka so večji, preglednejši
in svetlejši od starih prostorov, tako da bodo stranke še raje zahajale v svojo
najljubšo trgovino. Lepše
so predstavljeni tudi njihovi
najljubši izdelki, trgovina pa
je dostopna tudi invalidom
in staršem z otroškimi vozički. Novi prostori omogočajo
boljše delovne razmere za zaposlene. Zaposleni v trgovini
so bili že prej znani po tem,
da so radi priskočili na pomoč
strankam pri izbiri izdelkov in
svetovanju. V novih prostorih
bodo pri dajanju nasvetov in
informacij še učinkovitejši.
Vsi zaposleni so farmacevtski
tehniki ter se redno in dodatno strokovno izobražujejo.
Strankam poskušajo ponuditi
najboljši nasvet in jim predlagati izdelek, ki ga te zares
potrebujejo. »Če stranke potrebujejo nasvet ali pomoč,
so pri nas vedno dobrodošle,
saj nam je svetovanje v izziv,«
je povedala direktorica trgovina Nina Križaj.
Katere izdelke najdete
v trgovini?
V trgovini Sivka nudijo strankam naslednje izdelke: zdravila brez recepta, zdravo prehrano, prehranska dopolnila,
otroško prehrano, čaje, eterična olja, naravno kozmetiko, izdelke za nego zob in
ustne votline, tekočine za leče,
medicinsko obutev, nogavice
proti krčnim žilam in še marsi-
kaj drugega, kar stranke potrebujejo vsak dan. Trgovina Sivka
je tudi pogodbeni dobavitelj
medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki jih zdravniki
predpišejo na naročilnice. V
trgovini lahko preko naročilnic
dobite izdelke za inkontinenco,
kot so plenice, urinske vrečke in
katetri. Stranke lahko dobijo tudi
aparate za merjenje sladkorja,
testne lističe, pripomočke za
stomo, terapevtske blazine in
žoge, opornice in ves sanitetni
material.
masažo, maser pa ponuja tudi
refleksno masažo stopal. Naročila za masaže v trgovini Sivka
maser sprejema na telefonski
številki 041/253 513 (Luka).
Trgovina Sivka je odprta od ponedeljka do
petka, od 8. do 19. ure, in v sobotah, od 8.
do 12. ure. Novosti in akcije v drogeriji lahko
redno spremljate tudi prek facebook profila
trgovina Sivka. Če potrebujete dodatne informacije ali nasvet, lahko pišete na elektronski
naslov sivka@siol.net ali pokličete na telefonsko številko 04/513 17 14.
Novost so masaže
Ena izmed novosti v trgovini je
tudi ponudba masaž. V novih
prostorih strokovno usposobljen maser nudi masažo Vita.
Po napornem in stresnem delovnem dnevu se stranke lahko
naročijo na klasično ali športno
4
Julij 2014
Loški utrip - glasilo, ki izhaja
na območju občin:
Škofja Loka, Železniki,
Gorenja vas-Poljane, Žiri,
delno Kranj.
Izhaja od avgusta 1996.
Kazalo
6
Prva obravnava OPPN Livada Žovšče
7
Občinski nagrajenci za leto 2014
8
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
9
Škofja Loka praznuje
14
Zbiranje denarja za poplave v Srbiji in BIH
14
Zadnje večje gradbišče na projektu komunalnega urejanja
15
Komunalni prispevek buri duhove
Elektronski naslov uredništva:
bogataj@freising.si
Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov
in fotografij ne vračamo, če to ni
izrecno naročeno!
Dig. fot.: H. M. in A. D.
16
Loka v srednjeveški preobleki
17
Sora primerna za kopanje
18
Štirideset let Medobčinskega društva invalidov
Oblikovanje oglasov:
DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)
Vsi reklamni oglasi so avtorsko
delo izdajatelja, zato se objavljanje
enakih oglasov v drugih medijih
(delno ali v celoti) zaračuna po
ceniku DOS-a!
19
Izšla je šestdeseta številka Loških razgledov
20
MEPI je v Škofji Loki že deset let
22
Žirovske novice
23
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
24
Fotografije skozi čas
25
Boljša slika, boljši zvok
26
Slikarski presežki
27
Nadarjeni mladi glasbeniki se predstavijo mestu
28
Odprtje bralnice na vrtu Sokolskega doma
31
V Škofji Loki se kuha!
32
Cvetko ima res talent
33
Škofjeloško filatelistično društvo praznuje petinšestdeset let
35
Severna Portugalska
36
Tekaški ples v dežju na štirih škofjeloških mostovih
38
Prireditve v juliju
Naklada: 13.700 izvodov.
Izhaja mesečno, gospodinjstva ga
prejemajo brezplačno.
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Bogataj
Naslov uredništva:
p. p. 129, 4220 Škofja Loka
tel: 04/51-55-880,
faks: 04/51-55-888
Izdaja:
FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,
4220 Škofja Loka
Uredništvo
Franci Bogataj,
glavni in odgovorni urednik
bogataj@freising.si
Klavdija Škrbo
Karabegović,
novinarka
Katja Štucin,
novinarka
Luka Mlakar,
novinar
Klavdija Rupar,
novinarka
Kristina Strnad,
lektorica
Žiga Jeraša, vodja
oglasnega trženja
041/233-350
utrip@freising.si
5
Julij 2014
33. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka
Prva obravnava OPPN Livada Žovšče
Občinski nagrajenci – Prvi rebalans občinskega proračuna za leto 2014 – V drugem branju sprejeta Strategija razvoja
občine 2025+ – Vroča razprava pri obravnavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Livada Žovšče
Zapletlo se je že na začetku seje,
ko je župan mag. Miha Ješe želel
z dnevnega reda umakniti točko
o OPPN Livada Žovšče v prvi
obravnavi in jo uvrstiti kot zgolj
seznanitev z omenjenim načrtom.
S tesnim izidom njegov predlog ni
bil sprejet, zato je točka ostala na
dnevnem redu.
V nadaljevanju so svetniki potrdili občinske nagrajence. Naziv
častnega občana so podelili dr.
Francetu Štuklu, zlati grb Šolskemu centru Škofja Loka, srebrni grb Miru Duiču in Loškemu
muzeju Škofja Loka ter bronasti
grb dr. Janu Jelšiku.
Pri vprašanjih in pobudah so
svetniki med drugim predlagali,
da bi bilo treba bolj 'disciplinirati'
lastnike psov, ki ne pospravljajo
iztrebkov za svojimi ljubljenčki;
nadalje jih je zanimalo, ali je bila
narejena geomehanska študija
kanalizacijskih vodov v Retečah,
saj občani opozarjajo na nevarnost
zdrsa zemljišča; zakaj je prišlo do
višjih stroškov pri izgradnji južne
dovozne ceste v industrijsko cono
na Trati in kdo bo za to odgovarjal;
kaj je bilo storjenega za ureditev
problematike cestnega zastoja v
Livada Žovšče. Najprej je imel besedo projektant Dušan Balderman,
ki je predstavil omenjeni OPPN s
poudarkom, da so želeli vzpostaviti 'domače okolje, povezano s
tradicijo'. Dodal je še, kako je bilo
z lastniki veliko usklajevanj, da so
prišli do optimalne rešitve, s katero
je bila večina zadovoljna. Lastnikov
je šestintrideset, stanovanjskih enot
pa petinšestdeset. Priprava gradiva
in usklajevanje novo nastajajoče
situacije z lastniki zemljišč se je pričela že v letu 2005. V letu 2011 je bil
uradno začet postopek priprave
OPPN z objavo v uradnem listu. Aprila 2012 je občina naročila recenzijo
in na občinskem svetu predstavila
preglednico upoštevanja pripomb
oz. pogojev iz recenzije. Vodja oddelka za okolje in prostor Tatjana
Bernik je pojasnila ključne ugotovitve občinske uprave, in sicer da je
pomanjkljiva urbanistična zasnova,
da manjkajo variantne rešitve, da komunalno opremljanje ne predvideva faznosti gradnje, da je filozofija,
da smo sužnji avtomobila, že davno
preživeta itd. Tudi predsednica urbanističnega sveta, ki je posvetovalno telo župana, Darja Matjašec
je omenila pomanjkljivosti, in sicer
Mednem itd.
Sledil je prvi rebalans proračuna za leto 2014. Direktorica
občinske uprave Špela Justin je
poudarila, da je bilo glavno vodilo prvega rebalansa, da se čim
bolj zmanjšajo vsi odhodki, ki niso
nujni. Z rebalansom so se prihodki
zvišali za 8,46 milijona evrov, kar
predstavlja 27 odstotkov sprejetega proračuna, odhodki pa za 7,22
milijona evrov oz. 21 odstotkov
sprejetega proračuna. Navedene
spremembe predstavljajo časovni
zamik izvajanja kohezijskih projektov odvajanja odpadnih voda v
porečju Sore, oskrbe s pitno vodo
v porečju Sore, poljanske obvoznice in projektov, sofinanciranih iz
strukturnih skladov. Odhodki se
najbolj povečujejo pri projektih,
ki so sofinancirani z državnimi ali
evropskimi sredstvi, in projektih,
ki so s sofinanciranjem povezani.
Sledila je druga obravnava
Strategije razvoja občine Škofja
Loka 2025+, ki je nekoliko bolj
ambiciozna, kot je bila v prvem
branju. Svetniki so jo s štirinajstimi
glasovi za in enim proti sprejeli.
Daleč največ časa pa so se svetniki zadržali pri prvi obravnavi OPPN
predvsem, da stanovanjska soseska
ne izkorišča izjemnega krajinskega
potenciala, da je premalo skupnih
javnih prostorov, da je problematična faznost gradnje itd. »Urbanistični
svet ni proti gradnji, ampak proti tej
zasnovi, ker mislimo, da obstajajo
boljše rešitve,« je še dodala Darja
Matjašec.
Projektant je v nadaljevanju
dejal, da so revizijo, ki je 'edina
zakonita institucija', izpolnili, razen
v nekaj točkah, npr. da otroško
igrišče postavijo v sredino naselja,
oni so ga na konec ipd. »Občina
tukaj ne bo prispevala nič, ne za
dokumentacijo ne za komunalno
infrastrukturo. Vse prepuščate občanom. Oni so s predlogom OPPN
zadovoljni in kje je potem tukaj še
ovira?« je dejal Balderman.
Razprava svetnikov v nadaljevanju se je odvijala v prid lastnikom zemljišč. Sicer so poudarili, da
bi se dalo kaj še izboljšati, ampak
da je treba stopiti korak proti občanom in jih ne zavirati, saj so že
tako čakali predolgo. Svetniki so
na koncu sprejeli OPPN Livada
Žovšče v prvi obravnavi, temu pa
bo sledila javna razgrnitev.
Klavdija Škrbo Karabegović
Biseri slovenskih in evropskih mest
Od 5. do 26. junija sta Sokolski dom krasili dve tematsko povezani razstavi. V preddverju smo najprej lahko občudovali predstavitve slovenskih zgodovinskih mest, v glavni dvorani pa kar sedemindvajset mest iz evropskega združenja Douzelage. Tisočletna lepotica Škofja Loka je tako svoje lepote na ogled postavila kar dvakrat.
Združenje Douzelage je zraslo iz
partnerske povezave med mestoma Granville (Francija) in Sherborne (Velika Britanija). Leta 1991 je
ustanovno listino združenja, ki
povezuje manjša evropska mesta,
v Granvillu podpisalo dvanajst,
torej ducat mest Evropske unije.
Ducat izjemnih evropskih urbanih
biserov, kot jim radi pravijo.
Ker je z leti ideja združene Evrope rasla, je dvanajsterica postala
sedemindvajseterica. Združenju
se je leta 2011 kot zadnja doslej
pridružila tudi Škofja Loka, ki predstavlja nov pisani urbani dragulj
na tej dragoceni evropski ogrlici.
Prihodnje leto se bo tej ogrlici
pridružilo tudi eno hrvaško mesto.
Razstava, ki jo je tokrat gostila
Škofja Loka v Sokolskem domu,
je pravzaprav potujoča. K nam
je prišla iz Madžarske, od nas pa
odšla v avstrijski Judenburg. Na
njej se v sliki in besedi predstavljajo zanimiva evropska mesta,
združena v Douzelage.
Odprtja se je udeležilo lepo število predstavnikov tujih držav, ki so
si kasneje ogledali Škofjo Loko in
občutili njen srednjeveški duh; na
škofjeloški občini pa so izkoristili
odlično priložnost in jim predstavili
Škofjeloški pasijon ter jih povabili
na uprizoritev, ki bo prihodnje leto.
Klavdija Škrbo Karabegović
Razstava, na kateri so se predstavila mesta iz evropskega združenja
Douzelage. (Foto: K. Š. K.)
6
Julij 2014
Občinski nagrajenci za leto 2014
Letos je občinski svet škofjeloške občine podelil naziv častnega občana, en zlati grb, dva srebrna ter enega bronastega.
Častni občan Občine Škofja
Loka dr. France Štukl
Dr. Štukl je naziv častnega občana
prejel za dolgoletno delovanje na
področju arhivistike ter izjemnega
poznavanja in dokumentiranja
zgodovine loških krajev in ljudi.
Dr. Štukl je s svojim petintridesetletnim neumornim delom
pustil globok pečat v škofjeloškem
zgodovinopisju. Prvih dvajset let
službovanja je bil edini arhivist, ki
je skrbel za varovanje in ohranjevanje bogate arhivske dediščine na
obsežnem škofjeloškem ozemlju.
Arhivsko gradivo, ki ga je strokovno urejal in popisoval, mu
je vseskozi ponujalo neizčrpen
vir za njegovo raziskovalno delo.
Dr. France Štukl sodi med tiste
slovenske arhiviste, katerih publicistična bera je zelo bogata. Obsega sedem samostojnih knjižnih
monografij ter preko 170 naslovov strokovnih člankov, referatov,
recenzij, poročil, vodnikov idr.,
objavljenih v Loških razgledih,
Arhivih, Kroniki in drugi strokovni
literaturi. Osrednje mesto med
njegovimi objavljenimi raziskavami zavzemajo tri monografije o hišah v Škofji Loki, njenih
predmestjih in v Stari Loki. Leta
2011 je svoje obsežno umetnostno-zgodovinsko, zgodovinsko
in arhivistično znanje združil v
interdisciplinarni monografiji Po
poti kulturne dediščine.
»Menimo, da je dr. France
Štukl največji poznavalec loške
zgodovine ter življenja Ločanov
nekoč in danes. Z izdajami knjig in
redno objavo prispevkov v Loških
razgledih je poleg dr. Pavleta Blaznika najbolj zaslužen, da je loška
Srebrni grb Občine Škofja
Loka – Miro Duić
zgodovina tako obsežno popisana
in s tem ohranjena za vse čase,« so
zapisali predlagatelji.
Miro Duić je prejel srebrni grb
za večletno uspešno in družbeno
pomembno delo ter za zgledne
uspehe in požrtvovalnost na posameznih področjih družbenega
življenja.
Duić je predsednik Društva upokojencev Škofja Loka od leta 2007.
V času njegovega vodenja društva
so se kljub vedno zahtevnejšim zakonskim pogojem poslovanja dogajale velike pozitivne spremembe
in novosti. Že v prvih dveh letih
njegovega mandata so se zgodile
tri novosti: vključili so se v projekt
pomoči starejših na domu, odprli
so Marinkino knjižnico in začeli
izdajati glasilo Mi o sebi.
Duić je oseba, ki v stikih z ljudmi
vedno najde prijazno besedo. Ob
vsaki priložnosti rad pohvali delo
in prizadevnost posameznika ter
se javno zahvali veliki družini članov, ki prispevajo k prepoznavnosti društva v širšem okolju. V
škofjeloški občini je preko šest
tisoč upokojencev in kar nekaj
nad 2200 članov DU Škofja Loka.
Zlati grb Občine Škofja
Loka – Šolski center Škofja
Loka
Zlati grb občine je prejel Šolski
center (ŠC) Škofja Loka za 125letno opravljanje poklicnega in
strokovnega izobraževanja v Škofji
Loki.
V 125 letih je poklicno in strokovno izobraževanje v Škofji Loki
prehodilo pot od prvih začetkov
do današnje prepoznavnosti, ne
samo na lokalnem in na državnem,
ampak tudi na mednarodnem nivoju. Z leti sta začeli prevladovati
področji strojništva in lesarstva,
kar je bilo posledica oblikovanja
dveh močnih panog v gospodarstvu.
Pomemben preskok pri zagotavljanju odličnih pogojev šolanja
je bila izgradnja Medpodjetniškega izobraževalnega centra, ki je
bil slovesno odprt 3. decembra
2013. Drugi pomemben projekt v
zadnjih letih pa je bila energetska
sanacija šolskih prostorov, pri katerem je sodelovala tudi Gimnazija
Škofja Loka.
»S podelitvijo zlatega grba škofjeloške občine za leto 2014 bodo
vodstvo občine in posredno vsi
občani Škofje Loke izkazali zahvalo in spoštovanje za dolgoletno
delo pri strokovnem in poklicnem
izobraževanju vsem sedanjim in
preteklim profesorjem, učiteljem,
mojstrom in vsem drugim, ki so
izobraževali generacije loških obrtnikov in podjetnikov,« so poudarili predlagatelji.
Srebrni grb Občine Škofja
Loka – Loški muzej Škofja
Loka
Srebrni grb je prejel tudi Loški
muzej, in sicer za dolgoletno izredno uspešno ter družbeno pomembno delo na področju kulture
in za izjemno muzejsko razstavo
Znanje je luč.
Loški muzej Škofja Loka svoje
kulturno poslanstvo na Loškem
uspešno uresničuje že petinsedemdeset let. V muzeju strokovno
opravljajo naloge, za katere so
pooblaščeni kot javni zavod, hkrati
pa z aktualnimi razstavami sledijo
pomembnim dogodkom v Sloveniji, Škofji Loki in njeni širši okolici.
V okviru dejavnosti Loškega
muzeja je v lanskem letu še posebej izstopal razstavni projekt Znanje je luč. Loški muzej Škofja Loka
je namreč ob stodvajseti obletnici
začetka uršulinske šole na Loškem
gradu pripravil kompleksno muzejsko razstavo z naslovom Znanje
je luč – vzgoja in izobraževanje
skozi čas s poudarkom na dekliški
uršulinski šoli na Loškem gradu.
Bronasti grb Občine Škofja
Loka – dr. Jan Jelšik
Bronasti grb je prejel dr. Jan Jelšik
za dolgoletno požrtvovalno in nesebično delo ter velike zasluge za
mednarodno povezovanje Škofje
Loke in mesta Tabor.
Jelšik ima velike zasluge za
mednarodno povezovanje Škofje
Loke in češkega mesta Tabor, ki je
preraslo v pobratenje obeh občin.
Rezultat sodelovanja je postavitev
več kot petdeset klubskih in avtorskih razstav na Češkem, ki prikazujejo lepote Škofje Loke in Slovenije,
ter posaditev enainštirideset lip
slovensko-češkega prijateljstva
na Češkem in v Sloveniji.
Klavdija Škrbo Karabegović
Poletne aktivnosti za otroke
V času poletnih počitnic za otroke od prvega do petega razreda Društvo prijateljev mladine
Škofja Loka organizira raznovrstne delavnice, ki vključujejo
delavnice v knjižnici, muzejske
delavnice, spoznavanje taborniških veščin, športne in družabne
igre ter izlete. Otroci se nam
lahko pridružijo vsak delovni
dan med 9.30 in 12.30. Počitniške dejavnosti bodo potekale v
dveh skupinah.
Skupina Škofja Loka
Počitniške dejavnosti bodo
7
potekale ob vsakem vremenu
od 30. junija do 14. avgusta, od
ponedeljka do petka, med 9.30
in 12.30. Zbirno mesto otrok je
pred Osnovno šolo Ivana Groharja v Podlubniku ob 9.30.
Skupina Trata
Počitniške aktivnosti bodo potekale ob vsakem vremenu med
30. junijem in 1. avgustom, od
ponedeljka do petka med 9.30
in 12.30. Zbirno mesto otrok
je pred Osnovno šolo Cvetka
Golarja ob 9.30. Julij 2014
Pogovor z županom občine Škofja Loka, mag. Mihom Ješetom
Prostovoljstvu prijazno mesto
Sanacija cest zaradi žledoloma v poletnih mesecih – Subvencionirano cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
5. julija – Ali bodo vsi otroci sprejeti v vrtec? – Postaja za oskrbo avtodomov ob novi bencinski črpalki – Promocija
Škofjeloškega pasijona v polnem teku
Kje in kako ste se lotili odprave
posledic žledoloma v gozdovih?
Občinske službe so skupaj s civilno
zaščito in gasilci ter vzdrževalci
takoj pristopile k interventni odpravi posledic žledoloma. Zagotovili smo prevoznost vseh cest ter
odstranili poškodovano oziroma
nevarno drevje ob cestah in v bližini stavb. Za odpravo posledic
smo iz proračuna občine zagotovili
dobrih 141 tisoč evrov.
Občinska komisija je ocenila
nastalo škodo na stavbah in občinskih cestah (skupaj je ocenjena
na slabih 153 tisoč evrov), medtem
ko je za približno tristo prispelih
vlog za škodo v gozdovih pristojen Zavod za gozdove. Za odpravo
neposredne škode v gozdovih
smo omogočili oziroma nismo
omejili prevoznosti občinskih cest
tudi v neustreznih vremenskih
pogojih (odjuga), saj večina javnih
poti ni primernih za takšno težko
obremenitev. Za odpravo posledic
škode na občinskih cestah smo
pripravili sanacijske programe in
izbrali izvajalce, ki bodo glede na
prioritete začeli s sanacijami v juliju oziroma avgustu.
Krajani Reteč menijo, da je zaradi posegov za potrebe ureditve
porečja Sor lahko ogroženo tudi
njihovo življenje. Ali ste si zadevo ogledali na terenu in kaj ste
ugotovili?
Ogled je bil opravljen na terenu
v prisotnosti nadzora. Projektant
zagotavlja, da so bili projekti pripravljeni in gradnja izvedena po
pravilih stroke. Občina Škofja Loka
je še dodatno naročila preverbo
na terenu.
Zaradi velike ogroženosti območja naše občine za okužbo s
klopnim meningoencefalitisom
(KME) in zaradi velikega povpraševanja javnosti so se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje
(NIJZ) v sodelovanju s škofjeloško
občino in zdravstvenim domom
odločili ponoviti akcije cepljenja
proti KME. Kakšen je bil odziv in
kolikšen delež je sofinancirala
občina?
Na akcijskem cepljenju proti KME
se je, po podatkih NIJZ OE Kranj,
14. junija cepilo 125 oseb. Odziv je
bil – zaradi velikega števila prireditev v Škofji Loki na ta dan – nekoliko pod pričakovanji. Večji odziv
pričakujemo v drugem terminu
cepljenja, ki bo v soboto, 5. julija,
od 8. do 12. ure v Zdravstvenem
domu Škofja Loka.
Občina Škofja Loka je sofinancirala zdravstveno ekipo, ki
je izvedla cepljenje na terenu.
Stroški dela zdravstvene ekipe
za oba termina cepljenja znašajo
približno 1500 evrov. Točna vrednost bo znana po zaključenem
drugem terminu cepljenja, ko dobimo poročilo in zahtevek. NIJZ
(OE Kranj) je zagotovil cepljenje
po znižani akcijski ceni za 23 evrov
(redna cena cepljenja sicer znaša
32 evrov), škofjeloški zdravstveni
dom pa je zagotovil prostore, v
katerih je cepljenje potekalo. Občina je tako kot v lanskem
letu financirala stroške cepljenja,
cepivo pa morajo plačati občani
sami. Cepljenje je bilo tokrat samo
v Škofji Loki in ne tudi v Poljanski
dolini. Občane še enkrat pozivam,
naj se udeležijo cepljenja, ki bo
5. julija.
Na deveti glasbeni prireditvi Oglasbena Loka je mlade glasbenike
nagovoril župan Miha Ješe.
tudi sprejemna pisarna oziroma
postaja za oskrbo z avtodomi z
nekaj parkirišči. Tako bo omogočena osnovna oskrba avtodomov.
Sicer pa se nam je najavila večja
organizacija voznikov avtodomov
iz Nemčije. Slovenija je namreč s
tovrstnimi prostori slabo pokrita.
Na loškem območju bi lahko uredili približno deset primernih postajališč, ki bodo lahko osnova za
množičen obisk Loškega. Skupaj z
ostalimi župani škofjeloške upravne enote pa smo v razgovoru, da
bomo poiskali primerne lokacije,
jih uredili in našli upravljavca. V
programski perspektivi 2014–2020
bomo za take projekte lahko pridobili tudi nepovratna sredstva. V
okviru vseh štirih občin se bomo
potrudili narediti korak naprej.
Kako boste reševali povišan vpis
otrok v vrtec?
Po zadnji podatkih, ki ne upoštevajo še vseh odpovedi s strani
staršev, imamo v čakalni vrsti
približno štirideset otrok, ki izpolnjujejo starostni pogoj vpisa v
vrtec septembra 2014. Občina je že
pristopila k reševanju prostorske
problematike in načrtujemo, da
bomo do jeseni odprli novo enoto
v Bukovščici ali Retečah.
Obisk veleposlanikov ste izkoristili tudi za predstavitev Škofjeloškega pasijona. Katere dejavnosti trenutno potekajo na tem
projektu?
Veleposlanikom smo predstavili
film, ki je bil posnet za kandidaturo
za vpis Škofjeloškega pasijona na
reprezentativni seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine.
Veleposlanike smo povabili, naj
nam po svojih močeh pomagajo
pri promociji uprizoritve v prihodnjem letu. Izročili smo jim tudi monografijo Škofjeloški pasijon 2009.
Sicer pa se trenutno nadaljujejo
promocijske aktivnosti v Sloveniji
in tujini. V maju smo se predstavili
Poletje je tu in želja je bila, da bi
že letos imeli primeren prostor
za kampiranje ali vsaj za tovrstno podporo. Kako kaže, da bi to
uredili še, dokler traja turistična
sezona?
V teh dneh pričakujemo, da bo
odprt nov bencinski servis na
Grencu in v okviru le-tega bo
8
na Dnevih slovenskega turizma v
Zagrebu, na turistični borzi v Novi
Gorici ter na Večeru slovenskih viž
v narečju v Zgoniku pri Trstu. V
sodelovanju z Radiem Sora smo
pripravili predstavitev škofjeloške
turistične ponudbe s pasijonom
na čelu za lokalno postajo RAI. V
juniju smo nadaljevali s promocijo na Hrvaškem ter v Sloveniji s
predstavitvijo na Historialu ter v
medijih v regijah, ki jih do sedaj
nismo intenzivneje pokrili. Izvedli
smo prvo akcijo obveščanja šol,
naj vključijo ogled Škofjeloškega
pasijona v delovni načrt za prihodnje šolsko leto, ter obveščanja
turističnih agencij,naj vključijo
naše pakete v svojo ponudbo. Začeli smo s prenovo spletne strani,
ki bo zaživela s septembrom, ko
se bo začel nov val promocijskih
aktivnosti. V Škofji Loki bomo ta
val naznanili z odprtjem pasijonske pisarne na Mestnem trgu, v
druge slovenske regije pa se bomo
odpravili s pasijonsko turo po izbranih mestih. Poleg tega se povezujemo s pobratenimi mesti, da se
jim jeseni predstavimo s primerno
animacijo na njihovih prireditvah
in jih tako spodbudimo k obisku.
Junij je v tisočletni lepotici že tradicionalno poln dogodkov. Pri
slednjih sodelujejo tudi številna
društva in posamezniki, torej prostovoljci. Občina Škofja Loka je
prejela naziv 'Prostovoljstvu prijazno mesto', kar ni presenečenje.
Julij 2014
Junijski program je vsako leto bolj
raznolik. Zahvaljujem se množici
občanov, ki daje pobude in realizira dodatne projekte, kateri
bogatijo Loko. V občini imamo
okoli 220 različnih društev in organizacij, ki so najbolj zaslužne
za pridobitev tega pomembnega
priznanja Slovenske filantropije. Naziv je poleg nas prejelo še
sedem občin, upoštevali pa so
več kriterijev.
Občina se mora odzivati na
delovanje ljudi in to sožitje je
pri nas res izjemno dobro. Imeti
mora posluh za dobre ideje,
predvsem z organizacijskega pa
tudi s finančnega stališča, da jih
potem skupaj skušamo izpeljati.
Imamo izjemno širok nabor raz-
ličnih možnosti udejstvovanja
in čedalje več ljudi je pri tem
aktivnih. Pomembno je, da je
dejavna predvsem mladina, ki jo
mora občina še posebno podpirati. Rad bi omenil nogomet, ki
je v zadnjem času v izjemnem
vzponu. V začetku junija je bil
dogodek brez primere – dvodnevni festival nogometa, na
katerem je sodelovalo več kot
štiristo res najmlajših nogometašev, torej osnovnošolcev. To
je res eden letošnjih presežkov,
ki ga uvrščam vštric Teka štirih
mostov. Take dejavnosti moramo še naprej podpirati, saj naj
mladina čim več v prostega časa
preživi v naravi.
Klavdija Škrbo Karabegović
Škofja Loka praznuje
Slavnostna akademija ob občinskem prazniku, ki pomeni vrhunec junijskih dogajanj v tisočletni lepotici, je tokrat
potekala 28. junija v Sokolskem domu. Na njej je župan podelil občinska priznanja in dve županovi priznanji, za
izvrsten kulturni program pa je poskrbel Big band Dom z dirigentom Bracom Doblekarjem in solistko Ireno Vidic.
V pozdravnem nagovoru je
župan mag. Miha Ješe poudaril,
kako se je Škofja Loka – speča
lepotica v zadnjem obdobju
prebudila iz spanja, in nato nanizal številne projekte, ki so se
odvili oziroma še tečejo v naši
občini, pri čemer je poudaril
predvsem poljansko obvoznico
in projekt ureditve porečja Sor.
Pohvalil je številne prostovoljce
in društva, ki delujejo v občini
in si po njegovem mnenju vsi
zaslužijo priznanja.
V nadaljevanju je podelil
bronasti grb Občine Škofja Loka
dr. Janu Jelšiku, srebrna grba
Miru Duiću in Loškemu muzeju, zlati grb Šolskemu centru
Škofja Loka ter na koncu naziv
častnega občana dr. Francetu
Štuklu, ki je požel velik aplavz
številnih prisotnih. Dr. Štukl je ob
tej priložnosti tudi sam povedal
nekaj besed: »Loško zgodovino
je ustvarjalo mnogo generacij.
Danes smo mi odgovorni zanjo.
Poskrbeti moramo, da se bo Loka
razvijala v pravo smer, ne samo
v gospodarskem smislu. Ne sme
Irena Vidic in Big band Dom so poskrbeli, da je v Sokolskem domu
donela slovenska popevka. (Foto: K. Š. K.)
nam biti vseeno, kaj bomo pustili
našim zanamcem ...«
Mag. Ješe je podelil še dve županovi priznanji, in sicer veleposlaniku Republike Poljske v Sloveniji
Cezaryju Królu za odlično sodelovanje med državama in Ločanom
dobro znanemu Jefu Albrechtsu
iz belgijskega Maasmechelna za
petnajstletno plodno sodelovanje
med pobratenima mestoma. Albrechts je znova navdušil s svojim
znanjem slovenščine, omenil pa
je tudi številne prijateljske vezi, ki
Občinski in županovi nagrajenci za leto 2014 (Foto: K. Š. K.)
9
so se stkale v več kot desetletje
dolgem sodelovanju.
Za piko na i slavnostne akademije pa je poskrbel Big band
Dom z dirigentom Bracom Doblekarjem na čelu in solistko
Ireno Vidic, ki so navdušili s
slovensko popevko v jazzovski
izvedbi. Tako so odlično interpretirali pesmi, kot so Ko boš
prišla na Bled, Zakaj čakala bi
na maj, Zemlja pleše, Ura brez
kazalcev idr.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2014
Prejeli smo iz OO SDS Škofja Loka
Nespametna politika prejšnjega mandata blokira razvoj občin
sticije v zgodovini občine na področju
komunalnega opremljanja.
Pri vsem opisanem moramo upoštevati še največji projekt v zgodovini
občine – Urejanje porečja Sore, za katerega se je občina začela potegovati
že v prejšnjem mandatu. Posledično
smo bili tako v začetku tega mandata
deležni ogromne zadolženosti občine,
po drugi strani pa se je bilo treba soočiti
z realnostjo in finančnimi posledicami
projekta UPS. V povezavi s tem ni bilo
pridobljenih služnosti, prisotna pa je
bila tudi vznemirjenost lastnikov zaradi slabega komuniciranja občine in
groženj s prisilno služnostjo.
V relativno kratkem času smo s prizadevnim terenskim delom vzpostavili
zaupanje lastnikov in pridobili potrebne
služnosti, ki sedaj omogočajo številna gradbena dela, katerih rezultat bo
12,8-kilometrsko kanalizacijsko omrežje z novo čistilno napravo v Retečah in
nadgradnjo centralne čistilne naprave
Škofja Loka. Izvajajo se tudi dela na
sekundarnem kanalizacijskem omrežju
s posodobitvijo vodovoda.
V letošnjem letu se bo za potrebe
financiranja največjega občinskega
projekta Urejanje porečja Sore treba
še dodatno zadolžiti. Temu pritrjuje
pred kratkim sprejeti rebalans za letošnje leto. Zaradi visoke predhodne
zadolženosti bomo s tem na zgornji
meji zadolženosti.
Na ta način bodo okrnjene številne
druge investicije, ki nimajo zagotovljenega evropskega sofinanciranja. Pri
tem se utemeljeno sprašujemo, koliko denarja se je v preteklosti zaradi
negospodarnega in nezakonitega
delovanja izgubilo in bi danes precej
olajšal premagovanje investicij z
življenjsko dobo od trideset do petdeset let.
Martin Habjan,
občinski svetnik občine
Škofja Loka
Grafični prikaz zadolženosti občine Škofja Loka
Slovenska demokratska stranka vedno znova dokazuje, da lahko
s konkretnimi rešitvami, zavzetimi in sposobnimi ljudmi ter vizijo
Slovenijo popelje na pravo pot. Tudi tokrat je SDS edina stranka,
ki je predstavila jasen in konkreten program za gospodarsko
rast, pravičnost in nova delovna mesta.
8
SDS je dvakrat vodila vlado. V vodenje smo vložili vse svoje znanje,
izkušnje in ljubezen do domovine. Ponosni smo na ta čas. Delali smo
dobro in vsi kazalci tistih let to potrjujejo. Smo stranka, ki ji velja
zaupati tudi v prihodnje.
Udeležite se volitev, OBKROŽITE ŠTEVILKO 8 in glasujte za škofjeloškega kandidata SDS za poslanca v državnem zboru, mag. Marka
Pogačnika ter dajte priložnost upanju, da Slovenija postane bolj
svobodna, demokratična in pravična domovina za vse.
Moje zaveze, če nam boste zaupali vodenje države:
• Ne bo davka na nepremičnine in ne bo znižanja pokojnin.
• Za petdeset evrov mesečno večja plača za vse, ki zaslužijo do
tisoč evrov.
• Vsi mladi, ki bodo uspešno zaključili šolanje, bodo dobili pravico
do štipendiranega pripravništva v višini tristo evrov na mesec.
• Za dvesto evrov na leto na otroka bomo razbremenili družine.
• Vsi učenci od tretjega razreda osnovne šole dalje in vsi dijaki bodo
dobili v brezplačno uporabo tablične računalnike.
• Za petdeset evrov na leto bo vsako gospodinjstvo razbremenjeno
pri RTV-naročnini.
• Upokojencem bo omogočen nakup vozovnic za medkrajevni javni
potniški promet pod enakimi pogoji kot dijakom in študentom.
• Izgradnja poljanske obvoznice do konca leta 2015 in pomoč pri
izboljšanju prometnega sistema ter dostopnosti Škofje Loke.
• 80-odstotna pokritost vseh gospodinjstev škofjeloške občine s
širokopasovnimi internetnimi povezavami.
10
Naročnik: OO SDS Škofja Loka
V preteklosti se je občina zadolžila
za investicijske projekte v sprejetih
proračunih, največ za športno dvorano Trata, Sokolski dom in komunalno infrastrukturo. Za konkretne
projekte – športno dvorano Trata,
Sokolski dom in komunalno ureditev
Spodnjega trga – so zunanje revizije
in tudi pravna mnenja pokazala na
netransparentno, negospodarno in
protizakonito ravnanje takratnega
občinskega vodstva pod taktirko
bivšega župana Drakslerja, ki ga je
podpirala koalicija mandata 2006–
2010 (SLS, LDS, SD, NSi, Zares, LBL).
Občina Škofja Loka do leta 2007
praktično ni imela večjih kreditov
(glej grafični prikaz zadolženosti občine po letih), nabrala pa si jih je do
leta 2010. V letu 2010 je bila občina
zadolžena pri finančnih inštitucijah
in dobaviteljih za 13,3 milijona evrov,
od leta 2010 naprej (sedanji mandat)
pa je zadolženost padala (leta 2011
– 12,5 milijona evrov, leta 2012 – 11,5
milijona evrov) vse do lanskega leta,
ko so se začele izvajati največje inve-
Julij 2014
Prejeli smo iz OO SLS Škofja Loka
Vidni rezultati preteklih dejanj
Pretekli mesec je bil vsak dan prežet
z napovedanim komunalnim prispevkom. Ljudje so besni! Najprej so
nezadovoljni z gradnjo komunalnih
vodov, za povrh pa jim grozi eden
najvišjih komunalnih prispevkov
v Sloveniji.
Da bi razumeli, zakaj je tako, kot
je, se je treba vrniti v čas pred lokalnimi volitvami 2010. Takratni kandidat
za župana mag. Miha Ješe je v soo-
Tomaž Paulus
čenjih (spomnite se) javno nasprotoval
izgradnji kanalizacijskega omrežja v
okviru projekta Odvajanje in čiščenje
odpadne vode v porečju Sor! Zgodile
so se volitve in mag. Miha Ješe je postal
škofjeloški župan. Prejšnja občinska
oblast mu je na mizi pustila pravkar
prejeto odločbo o odobrenih evropskih
sredstvih, na podlagi katere lahko novi
župan naroči projektiranje projektov.
Župan se je najprej lotil kadrovskih
menjav in reorganizacije občinske uprave. S tem je tiste uradnike ki so poznali
projekt, odstranil z vodilnih funkcij, na
njihova mesta pa postavil mlade in
manj izkušene ljudi. Kakovost vodenja
projekta je bila postavljena pod vprašaj!
Z naročilom projektiranja projekta
je župan simbolno podprl nadaljevanje
projekta. A kaj, ko je simbolna podpora
projektu MNOGO MANJ od aktivne,
strateške in priganjajoče drže, ki je potrebna za izvedbo tako zahtevnega
projekta. Na zadnji seji občinskega
sveta se je župan moral prav potruditi, da je ugotovil, da projekt Urejanje
porečja Sor pokriva podžupan Robert
Strah. Če je vodja projekta moder in
izkušen, bo naredil nekako tako: naročil
bo projekt, ga osebno spremljal, preden
bo projekt končan, bo šel s predstavniki
KS na teren, se pogovarjal o vsakem
jašku posebej in ugotovil to, kar se kaže
danes na terenu! Skratka: toliko časa
bo zagovarjal zahteve investitorja, da
bo projekt uresničljiv, življenjski in stroškovno optimalen.
Sprejetje komunalnega prispevka
je bilo načrtovano v naslednjem letu
(po volitvah), zato se o tem tudi ni veliko govorilo. Državna določba, da je
treba določiti komunalni prispevek v
šestih mesecih od sprejetja občinskega
prostorskega načrta (do 21. julija 2014),
pa je vse postavila na glavo.
Občinska oblast je naročila izdelavo
strokovnih podlag in osnutka odloka
z eno samo različico. Svetnikom vse
številke niso znane! A to do sedaj ni bil
nikakršen problem, saj je župan vedno
imel na voljo dvajset glasov koalicijskih
svetnikov (od osemindvajsetih). Na zadnji seji pa se je zgodil nepričakovan
preobrat. Na dnevnem redu je bila prva
11
obravnava Občinskega podrobnega
prostorskega načrta (OPPN) Livada
Žolšče. Župan je nasprotoval temu,
da bi OPPN obravnavali v prvi obravnavi in s tem naredili formalen korak
naprej, zato je hotel točko umakniti
z dnevnega reda. Občinski svet je z
rahlo večino sklenil, da točka ostane
na dnevnem redu. Župan je svetnike
pozival, naj OPPN ne sprejmemo in
doživel hladen tuš, saj je bil sprejet s
šestnajstimi glasovi za in nobenem
proti. To, da so županu lojalni svetniki
obrnili hrbet, daje UPANJE! Upanje,
da komunalni prispevek le ne bo
odmerjen tako kruto.
Občini trenutno manjka več kot
milijon evrov, da bi vzpostavila likvidno stanje. Veliko gradbišč se je
ustavilo, roki za izvedbo se iztekajo
in če ne bodo vse hiše priklopljene na
kanalizacijo do 31. decembra 2015,
bo treba Evropski uniji vrniti še 23
milijonov evrov evropskih sredstev!
Tomaž Paulus,
občinski svetnik občine
Škofje Loka
Julij 2014
Prejeli smo iz OO SD Škofja Loka
Sporočilo ob izteku mandata
Ob zaključku mandata občinskega sveta občine Škofja Loka, ko se
dela bilanca opravljenega dela, smo
pričakovali, da bo župan s svojimi koalicijskimi partnerji pokazal
nekaj več pripravljenosti za tvorni in
v tem mandatu manjkajoči dialog z
občankami in občani po krajevnih
skupnostih, predvsem o vrsti odprtih
vprašanj, ki so se nakopičila in se
prepočasi ter neustrezno rešujejo.
Kot dobra poznavalka projekta
Ureditev porečja Sore, ki vključuje
obnovo in izgradnjo primarnega
kanalizacijskega in vodovodnega
omrežja, ki je zaznamoval tako ta
iztekajoči se kot tudi prejšnji mandat,
me zelo čudi, zakaj se del precejšnjih
sredstev za informiranje, ki jih je od
nas za ta namen zahtevala EU, ni
veliko bolj izkoristil tudi v smeri
podrobnejšega in predvsem sprotnega informiranja in dogovorov z
občankami in občani o tem, koliko
bo znašal in kdaj ter kako se bo
obračunaval komunalni prispek tistim, ki se bodo priklapljali na novo
izgrajeno komunalno infrastrukturo.
Dodatno olje na ogenj in veliko stopnjo nezaupanja je povzročila v naselju
Vincarje in širšem prostoru občine
ugotovitev občanov in občank Vincarij,
da izračun oziroma odločbe o višini
komunalnega prispevka ne temeljijo
na dejansko realiziranih podatkih te
naložbe. Velikega nezadovoljstva je
na terenu povzročila tudi pomanjkljiva
projektna dokumentacija in očitna
neorganiziranost ter slabo vodenje in
nadzor posameznih gradbišč. Kanali so
se odpirali in zapirali večkrat, ker očitno
ni bilo prave koordinacije dela med
vrsto podizvajalcev. Trditvi, da zaradi
tega stroški naložbe in iz le-te izhajajoči
komunalni prispevek ne bo višji, težko
pritrdimo oziroma verjamemo.
Mislim, da se vsi dobro zavedamo, kakšnega pomena je danes to, da
bomo lahko za naslednjih več desetletij
s temi naložbami v komunalno infrastrukturo zagotovili varovanje okolja,
za veliko večino občanov in občank pa
visok komunalni standard. Ob tem vsi
opravičeno želimo in zahtevamo, da
se naložbe izvajajo transparentno in
gospodarno.
Naj omenim, da je opravljeno delo
na projektu Ureditev porečja Sore v
prejšnjem mandatu dobilo v širšem
slovenskem prostoru visoko strokovno
oceno. Na posvetu pod naslovom Vodenje projektov infrastrukture varstva
okolja kohezijskega sklada 2007–2013«
leta 2009 v Ljubljani, kjer so sodelovali
Inštitut za prostorski razvoj, Zbornica
komunalnega gospodarstva, Ministrstvo za okolje in prostor in Služba
vlade Republike Slovenije za lokalno
samoupravo, je naš projekt postavljen
v ospredje kot projekt dobre prakse.
Ocenjeno je, da je posebno kakovostno zastavljen v segmentu priprave
spremljajočih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov (OPPN).
Gospodu županu Mihi Ješetu priporočam, da v svojih medijskih nastopih ne zavaja javnosti s trditvami, da
je za trenutni položaj projekta kriva
občinska vlada iz prejšnjega mandata,
domnevno zato, ker je delala prepočasi. V prejšnjem mandatu smo bistveno
hitreje kot druge občine oddali vlogi
za kohezijska sredstva EU ter za Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
tudi pridobili sredstva. Skozi občinski svet smo v prejšnjem mandatu
spravili 20 OPPN, v tem mandatu
samo dva, ob velikih naporih na
zadnji seji občinskega sveta pa v
nadaljnji postopek poslali še tretji
OPPN Livada Žovšče. Skratka, projekt je bil predan občinski vladi tega
mandata v zelo dobri kondiciji, ni pa
se mogel nadaljevati, po naši oceni, z
dotedanjo hitrostjo predvsem zaradi
nastale kadrovske podhranjenosti v
občinski upravi na celi fronti.
Z mislijo in željo, da bo projekt
stoletja Ureditev porečja Sore na
Škofjeloškem na koncu vendarle
visoko ocenjen tako v občini kot
tudi širše, zaključujem ta prispevek.
Mag. Mirjam Jan-Blažić
občinska svetnica občine
Škofja Loka
Kandidiram, ker ...
PRIORITETE DELOVANJA
1. RAZVOJ PODJETNIŠTVA IN MALEGA GOSPODARSTVA: s skrajšanjem birokratskih postopkov ter
pametno finančno pomočjo ustvariti boljše pogoje
za razvoj podjetništva in malega gospodarstva in s
tem odpiranje novih delovnih mest ter ohranjanje
obstoječih delovnih mest in delavskih pravic
Glas zame je glas za dejanja, ne za obljube!
BRANE JESENOVEC, kandidat socialnih
demokratov za poslanca državnega zbora
2. JAVNO ŠOLSTVO: nasprotovanje privatizaciji
šolstva ter vsakršnemu poskusu, da se državljanom
odvzame pravico do izobraževanja.
3. JAVNO ZDRAVSTVO: nasprotovanje privatizaciji,
povečanje transparentnosti pri naročanju zdravil
ter pri porabi sredstev, namenjenih za zdravstveno
varstvo.
4. SKRB ZA STAREJŠE: izboljšati oskrbo starejših
in se približati skandinavskemu modelu oskrbe;
medgeneracijski centri, dislocirane enote, dnevno
varstvo, pomoč na domu (stari za stare) in racionalizacija upravljanja domov za ostarele.
5. INFRASTRUKTURA: razvijati in obnavljati cestno
infrastrukturo v ruralnih območjih ter s tem vsem
državljanom, ne glede na kraj bivanja, omogočiti
enake možnosti za izobraževanje, zdravljenje ter
razvoj gospodarstva in turizma.
12
Naročnik: OO SD Škofja Loka
menim, da bom z izkušnjami, ki sem jih pridobil
tako na samostojni podjetniški poti kot v desetih
letih, odkar se aktivno ukvarjam z lokalno in
regionalno politiko, ter v zadnjih štirih letih
kot podžupan občine Žiri, lahko pripomogel k
ustvarjanju boljšega jutri. Dejstvo je, da moramo
oživiti gospodarstvo, kar pa bomo dosegli le
tako, da bomo spremenili in skrajšali birokratske
postopke pri ustanavljanju in delovanju podjetij.
Ob tem je treba zagotoviti finančno podporo za
zagon in delovanje ne samo velikim, ampak tudi
malim in srednjim podjetjem.
Do konca te finančne perspektive Slovenija
mora počrpati vsa razpoložljiva evropska sredstva za razvoj tistih področij, ki bodo Sloveniji
pomagala iz trenutne (pre)dolgo trajajoče krize.
Za dobro vseh nas in prihodnjih generacij se
bom, če mi boste namenili vaš glas, v državnem
zboru zavzemal za ohranitev javnega šolstva
in zdravstva ter jasno nasprotoval vsakršnim
poskusom odprave teh osnovnih pridobitev
iz preteklosti.
Želim si, da bi tako, kot smo to storili v občini
Žiri, storili tudi na državni ravni in končno spoznali, da je treba za napredek in razvoj pozabiti
na strankarske razprtije in začeti sodelovati, saj
je to edina pot do boljše in svetlejše prihodnosti.
Julij 2014
Prejeli smo iz OO SD Škofja Loka
O strategiji na področju vzgoje in izobraževanja
V zadnjih mesecih smo občinski
svetniki dobili na mizo Strategijo
razvoja Občine Škofja Loka 2025+,
kar močno podpiram, čeprav imam
nekaj pomislekov glede tega, da je
nastala v malce nenavadnem času,
ob koncu mandatnega obdobja in
ne prej. Kot vemo, strategija ni zavezujoč dokument in si ga naslednja
občinska oblast lahko prikroji po
Lidija Goljat Prelogar
svoje, si zamisli novo strategijo ali pa
je preprosto ne upošteva. V strategijo
razvoja naše občine je bilo vloženo
veliko dela in javnih obravnav, kar
pozdravljam, vendar pa se moram
ustaviti na točki in žal biti ponovno
kritična do področja vzgoje in izobraževanja v tem dokumentu.
Že na začetku mandata sem začela opozarjati, da Škofja Loka potrebuje tako širšo kot ožjo strategijo
za področje vzgoje in izobraževanja.
Z nekaj napori se je pred letom dni začela 'dogajati' Strategija za področje
vzgoje in izobraževanja in dobili smo
dokument oziroma strategijo razvoja
predšolske vzgoje, česar sem se zelo
razveselila, saj sem to razumela kot
začetek nastajanja širše strategije
področja vzgoje in izobraževanja, ki
je za Škofjo Loko ključnega pomena.
Namen takšnega dokumenta je bil
razjasniti aktualno stanje in pogledati
v projekcije za naprej, da se težave,
ki so se v zadnjih letih pojavljale na
področju vključevanja otrok v javni
vrtec in pomanjkanja mest, ne bi več
dogajale. Povedali so mi, da je to šele
začetek strategije in da se bo nadaljevalo s pregledom osnovnih šol, pri
čemer se bo razjasnilo, kakšne so programske usmeritve ter demografske,
kadrovske in materialne potrebe za
naprej. Žal se nič od tega ni uresničilo.
Nova 'velika' strategija (Strategija
razvoja Občine Škofja Loka 2025+) je
'povozila' vsa moja prizadevanja, da
bi dobili celosten dokument razvoja
vzgoje in izobraževanja v naši občini.
Področje vzgoje in izobraževanja je
bilo tako zreducirano le na nekaj vrstic
v tem dokumentu, ki pa ne povedo
nič bistvenega, saj le navržejo nekaj
znanih dejstev. O vrtcu zvemo zelo
malo in nič novega, o osnovnih šolah
prav tako, glasbena šola, srednje šole
in ostalo pa pravzaprav ne obstaja. V
Škofji Loki imamo odlično glasbeno
šolo, zaradi katere so se rodile ideje o
tem, da Škofja Loka lahko dobi več kot
samo osnovno glasbeno šolo. Srednješolsko izobraževanje v Škofji Loki ima
že dolgoletno uspešno tradicijo, ki jo
velja nadaljevati, programe pa glede
13
na potrebe morda tudi nadgraditi.
Tudi višješolski strokovni programi
so že našli pot v Škofjo Loko, kot tudi
visokošolski programi, ki se v Škofji
Loki s strani gostujoče Univerze na
Primorskem izvajajo že dalj časa.
Imamo tudi zelo močno ljudsko
univerzo, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih na različnih stopnjah
izobraževanja. Strategija vzgoje
in izobraževanja bi lahko bila zelo
prodoren dokument, ki bi zarisal
smernice, v katere naj bi izobraževanje v Škofji Loki šlo, kaj nas
čaka in kaj si želimo v prihodnosti
za naše mesto. Veliko vprašanj bo
treba zastaviti in veliko odgovorov
bo treba pridobiti. Želimo razvoj in
izobražene ljudi, ki bodo koristili
našemu mestu? Želimo postati
učeče se mesto in mesto znanja?
Ne pozabimo, da je v znanju moč
in prihodnost.
Lidija Goljat Prelogar,
občinska svetnica občine
Škofja Loka
Julij 2014
Zbiranje denarja za poplave v Srbiji in BIH
V začetku maja so Srbijo in BIH prizadele hude poplave, ki so terjale mnogo smrtnih žrtev, veliko ljudi pa je ostalo brez
strehe nad glavo. Tako smo Slovenci stopili skupaj z zbiranjem sredstev in s koncerti, ki so se odvijali po vsej državi.
Denar in ostale potrebščine, kot
so posteljnine, zložljive postelje in oblačila, so zbirali tudi po
osnovnih in srednjih šolah ter
fakultetah. K akciji je pristopila
tudi Gimnazija Škofja Loka, na
kateri je šest učenk prišlo na idejo,
da bi tudi dijaki zbirali sredstva
za žrtve poplav. Dijakinje 3. b oddelka Meta Demšar, Klara Lelja,
Urška Perhavec, Maša Primožič,
Lucija Rupar in Katja Rupnik so
z idejo seznanile razredničarko, ki
je sporočilo posredovala vodstvu
šole. Šola se je z idejo strinjala,
vendar so se odločili, da bodo
namesto potrebščin zbirali denar,
s katerim bodo kupili vodo in jo
poslali na Balkan.
V enem tednu so dijaki in dijakinje ter profesorji zbrali 256
evrov, dekleta pa so z zbranim
denarjem kupile 1185 plastenk po
liter in pol, ki so jih nato dostavili
na Rdeči križ, od tam naprej pa so
jih poslali na Balkan.
V okviru zbiranja sredstev so
v Sloveniji maja in junija potekali
dobrodelni koncerti s katerimi so
zbirali denar, največji strah žrtev
poplav pa je, da bodo ljudje počasi
pozabili nanje in se bodo morali
znajti sami.
Klavdija Rupar
Dijakinje z vodo
Zadnje večje gradbišče na projektu
komunalnega urejanja
V začetku junija je škofjeloška občina skupaj z izvajalcem organizirala novinarsko konferenco na terenu in predstavila, kako poteka gradnja na projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Sore s poudarkom na
zadnjem večjem gradbišču.
Kot je dejal škofjeloški župan
mag. Miha Ješe, je opravljenih
že več kot devetdeset odstotkov
vseh del na omenjenem projektu, dela so v sklepni fazi, razen
pri zbirnem mestnem kanalu na
območju parkirišča pri Tehniku.
Slednje gradbišče je bilo odprto šele maja, ker prej ni prišlo
do dogovora med občino in
vodstvom podjetja Tehnik, ki
je kasneje šlo v stečaj. Občina
je nato hitro dobila soglasje in
posledično gradbeno dovoljenje. Zbirni mestni kanal obsega
gradnjo povezovalnih krakov
kanalizacije in razbremenilnega
bazena deževnih voda (zadrževalnik) prostornine 210 kubičnih
metrov.
Predstavnik izvajalca gradbenih del Jože Gaber je poudaril, kako bo od nas k sosedom
po opravljeni investiciji odtekala
bistveno čistejša voda. Dodal
je še, da jih nekoliko ovira podtalnica, ki, zanimivo, prihaja s
strani Kamnitnika in ne iz smeri
Sore, a da bodo dela kljub temu
zaključena predvidoma do konca
septembra.
Kot smo omenili, so na drugih
gradbiščih dela v zaključni fazi.
Predmet projekta je tudi posodobitev in nadgradnja centralne
čistilne naprave na Suhi, zgrajena
pa je bila tudi popolnoma nova
čistilna naprava v Retečah. Obe
naj bi začeli poskusno obratovati
v juliju.
Sicer pa je po zakonodaji občina dolžna do konca leta 2015
občanom zagotoviti možnost
priključitve na komunalno infrastrukturo. Priključniki morajo pri
tem plačati komunalni prispevek,
s predlagano višino katerega pa
se ne strinjajo vsi. Župan mag.
Ješe pravi, da morajo vse občane
obravnavati enakopravno in da
predlog občinske uprave že tako
upošteva 75-odstotni popust oz.
kot je na ponazoril na povprečnem
primeru, pri katerem je strošek komunalnega urejanja znašal enajst
tisoč evrov, občan pa bo moral
Pogled na gradbišče pri Tehniku – zbirni mestni kanal obsega
gradnjo povezovalnih krakov kanalizacije in razbremenilnega
bazena deževnih voda prostornine 210 kubičnih metrov.
(Foto: K. Š. K.)
plačati 2670 evrov. S predlogom
občinske uprave pa se ne strinjajo
številni krajani, ki iščejo primerjave
z ostalimi slovenskimi občinami,
v katerih je komunalni prispevek
nižji.
V juliju je predvidena izredna
14
seja občinskega sveta škofjeloške občine, na katerem bodo v
drugem branju odločili in sprejeli, kolikšna bo višina komunalnega prispevka.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2014
Komunalni prispevek buri duhove
Občina Škofja Loka se nahaja v zaključni fazi enega tako finančno kot gradbeno največjih projektov, in sicer izgradnje
komunalne infrastrukture. Nad predvideno višino komunalnega prispevka, ki jo bodo morali plačati priključniki, prebivalci niso navdušeni, zato so se združili v Iniciativo za pravični komunalni prispevek.
V začetku junija je bila organizirana novinarska konferenca,
na kateri je župan mag. Miha
Ješe predstavil predlog odloka o
programu opremljanja stavbnih
zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje
škofjeloške občine. Poudaril je, da
mora biti kanalizacijsko omrežje,
vključno z individualnimi priključki, dokončano do konca leta 2015,
uporabniki pa bodo morali za to
plačati komunalni prispevek.
Komunalni prispevek je plačilo
dela stroškov gradnje komunalne
opreme, ki ga zavezanec plača
občini. Občina lahko komunalni
prispevek odmeri samo za tisto
vrsto komunalne opreme, za katero zavezancu za plačilo komunalnega prispevka zagotovi možnost
priključitve ali pa se investitor
nanjo hkrati dejansko priključuje.
»Višina predlaganega komunalnega prispevka za investitorje
in lastnike, ki se na novo priključujejo na omrežje, znaša po ocenjeni
vrednosti petindvajset odstotkov
dejanskega stroška komunalne
infrastrukture, preostali delež pa
je financiran iz evropskih virov in
sredstev, ki jih je namensko zbrala
škofjeloška občina. Predlog omenjenega odloka, ki se pripravlja
skladno z veljavno področno zakonodajo, namreč v globalu znižuje
skupni komunalni prispevek. Za
kanalizacijsko in cestno omrežje je
le-ta malo povišan, za vodovodno
pa precej znižan. Komunalni prispevek je torej določen po principu
solidarnosti: za enako velik objekt,
na enako veliki gradbeni parceli, ob
isti komunalni opremi je torej enoten na celotnem območju občine. S
sprejemom odloka bo občina lahko
zaračunavala komunalni prispevek
novograditeljem in vsem tistim, ki
se bodo na novo priključevali na
komunalno opremo. S tem bo v
proračun vrnjen delež namenskih
sredstev, ki jih je občina založila
ob gradnji komunalne opreme in
je namenjen novim investicijam.
Občina bo omogočila tudi obročno odplačevanje komunalnega
prispevka. Dinamika plačevanja
obrokov in število obrokov pa bo
odvisna predvsem od višine odmerjenega komunalnega prispevka,« je dejal mag. Ješe.
je potegovala za tri milijone evrov.
Če bo ta sredstva pridobila, bo
komunalni prispevek lahko nižji.
Kot smo omenili, se s predlagano višino komunalnega prispevka
občani ne strinjajo in so se organizirali v Iniciativo za pravični komunalni prispevek. Opozarjajo predvsem
na upokojence, ki takšnih sredstev
nimajo, in na to, da gre lahko hiša
v izvršbo, v kolikor bodo zamujali
s plačilom treh obrokov.
»Višina komunalnega prispevka
za kanalizacijo po predlogu odloka
je občutno previsoka. Prispevek za
priključek na kanalizacijsko omrežje je eden najvišjih v primerjavi z
ostalimi slovenskimi občinami in je
celo precej višji, kot bi bil ta prispevek po državnem pravilniku, ki se
uporabi, če občina ne pripravi svojega odloka. Z višino komunalnega
prispevka po trenutno predlaganem občinskem odloku se torej
ne strinjamo ter zahtevamo, da se
prispevek za kanalizacijo zniža na
Občani želijo nižji komunalni prispevek
Po predlaganem odloku naj bi povprečni komunalni prispevek za stanovanjsko hišo z neto tlorisno površino objekta dvesto kvadratnih
metrov, ki leži na parceli velikosti
petsto kvadratnih metrov, znašal
približno 2660 evrov. Župan trdi,
da je predlagani odlok skladen z
zakonom in možnostmi proračuna
ter da je prav, da komunalni prispevek plačajo uporabniki in ne tudi vsi
ostali občani (preko proračuna), ki
so komunalni prispevek že plačali.
Na novo komunalno omrežje se bo
priključilo več kot 3300 objektov.
O odloku naj bi občinski svet
odločal na izredni seji v juliju, vendar do tega ne bo prišlo. Odločanje je sedaj predvideno v začetku
septembra. Do takrat naj bi bilo
znano tudi, ali bo občina uspešna
na osmem razpisu, na katerem se
15
nivo petindvajset odstotkov trenutnega občinskega predloga, kar je
v povprečju okoli tisoč evrov!« so
med drugim zapisali v odprtem
pismu člani omenjene iniciative.
»Izračuni in predlogi so bili do
sedaj in bodo tudi v prihodnje
pripravljeni skladno s predpisi in
dejanskimi stroški. Predvsem pa
mora biti odlok pravičen. Pravičen
za vse občane in skladen z aktualno
zakonodajo. Na podlagi predloga bom svetnikom predlagal potrditev odloka. Namenjanje sredstev
v projekte, ki jih po zakonu morajo
poravnati uporabniki sami (kanalizacija in vodovod), je v bistvu nenamenska poraba in v pogojih visoke
zadolženosti naše občine pomeni
onemogočanje izvajanja osnovne
dejavnosti,« je še povedal župan.
Kakšen bo razplet in kolikšna
bo na koncu višina komunalnega
prispevka za uporabnike, naj bi
bilo torej znano septembra.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2014
Loka v srednjeveški preobleki
21. junija je srednjeveška lepotica, kot radi rečemo Škofji Loki, resnično pokazala vse svoje čare in oživela svojo
bogato preteklost. Festival zgodovine Historial v organizaciji Turizma Škofja Loka (Razvojna agencija Sora) je tudi
tokrat poskrbel, da se je mesto za en dan vrnilo v svojo bogato preteklost.
V starem mestnem jedru je donela
starodavna glasba, cehovski sejem
pa je obudil številne, celo pozabljene obrti, ki ponovno pridobivajo na
veljavi. Mestni klicar je naznanil, da
se Historial lahko začne, nato pa smo
lahko uživali v pisani promenadi
meščanov v zgodovinskih oblačilih.
Tudi letošnji osrednji dogodek
je navdušil številne prisotne, ki so
se na lepo sončno soboto ustavili v
Škofji Loki. Dramsko igro, s katero
so obudili pripovedko o Kamnitem
mostu, je uprizoril Loški oder in ponovno navdušil s svojo izvirnostjo
v vseh pogledih.
Ko smo si ogledali historične
plese in se okrepčali z jedmi iz
bogate kulinarične loške dediščine, so organizatorji poskrbeli za
kanček adrenalina, saj so vitezi iz
Freisinga uprizorili mečevanje.
Utrip stare in domače obrti sta
obogatili rokodelski delavnici rezbarjenja in izdelovanja dražgoških
kruhkov, medtem ko so naši najmlajši lahko uživali pri številnih
dejavnostih, v poslušanju pravljic,
ustvarjanju in v animacijskem programu v Nacetovi hiši, ki je na ta
dan na stežaj brezplačno odprla
svoja vrata. Voden brezplačen
ogled so organizirali še v Kapu-
cinski knjižnici, v Loškem muzeju
pa so ponudili ugodnejši obisk.
Raznoliko dogajanje so dodatno poživili z odprtjem bralnice
na prostem v Sokolskem domu.
V preteklost odet dan pa so sklenili z večernim koncertom pevcev
Glasbene šole Škofja Loka, ki so se
predstavili z angleškimi renesančnimi in baročnimi pesmimi.
Klavdija Škrbo Karabegović
Mestni klicar: »Naj se Historial začne!«
Promenada meščanov v zgodovinskih oblačilih (Foto: Srečo Rovšek)
In razglašam te za viteza … (Foto: Srečo Rovšek)
V rokodelnicah in igrarijah so otroci izredno uživali.
Osrednji dogodek – dramska igra Kamniti most (Foto: Srečo Rovšek)
Historial je zaokrožil koncert pevcev Glasbene šole Škofja Loka, ki
so se predstavili z angleškimi renesančnimi in baročnimi pesmimi.
(Foto: Srečo Rovšek)
16
Julij 2014
Sora primerna za kopanje
Občina Škofja Loka je tudi letos naročila analizo kopalnih voda. Center za okolje in zdravje Kranj Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je vzorce vzel na treh lokacijah.
Vzorce so tako vzeli iz Selške Sore
v Podlubniku, Poljanske Sore na
kopališču v Puštalu ter skupne
Sore v Retečah. Vzorce kopalne
vode so odvzeli za mikrobiološko preiskavo ter hkrati opravili
terenske meritve in senzorične
analize. Kvaliteto kopalne vode
so ocenjevali v skladu z uredbo
o upravljanju kakovosti kopalnih
voda in priporočilom o varnosti
kopanja s smernimi vrednostmi
zaradi prepovedi ali odsvetovanja
kopanja na naravnih kopališčih oz.
kopalnih območjih.
Rezultati mikrobioloških preiskav so pokazali, da je voda na
vseh treh odjemnih mestih skladna. Po podatkih Ministrstva za
kmetijstvo in okolje Agencije RS za
okolje (MKO ARSO) vsa tri odjemna
mesta dosegajo standarde kakovosti za dobro kemijsko stanje
po predpisih, ki urejajo kemijsko
stanje površinskih voda.
Selška Sora v Podlubniku in
Sora v Retečah sta po podatkih
MKO ARSO razvrščeni v dobro
ekološko stanje, Poljanska Sora
na kopališču v Puštalu pa v zelo
dobro ekološko stanje po predpisih, ki urejajo ekološko stanje
površinskih voda. Vsi trije vzorci
pa so skladni z zgoraj omenjenimi
priporočili o varnosti kopanja.
»Na splošno pa na kopališčih,
kjer je kopalna voda skladna s priporočili o varnosti kopanja, svetujemo, da ljudje vode ne pijejo
oz. zaužijejo, saj to lahko povzroči
različne okužbe s povzročitelji
črevesnih nalezljivih obolenj, ki
se pri kopalcih manifestirajo s
povišano telesno temperaturo,
bruhanjem, bolečinami v predelu trebuha in drisko. Posebej
ogrožena skupina kopalcev pri
kopanju v vodah z mikrobiološko
neskladnimi vzorci so otroci, ki
nenamerno popijejo več vode, in
starejši (posebej tisti z oslabljenim
imunskim sistemom). Svetujemo,
da se po kopanju kopalci čim prej
oprhajo s čisto pitno vodo,« so še
Poljanska Sora na kopališču v Puštalu je v zelo dobrem
ekološkem stanju.
zapisali v ugotovitvah o skladnosti in mnenju Centra za okolje in
zdravje Kranj.
Klavdija Škrbo Karabegović
K sodelovanju vabimo novinarje.
Pišite na: bogataj@freising.si
17
Julij 2014
Štirideset let Medobčinskega
društva invalidov
Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka, ki združuje 613 članov iz občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in
Železniki, praznuje štirideset let delovanja. Obletnico so člani društva proslavili s prireditvijo v jedilnici
Šolskega centra Škofja Loka, na katero so povabili tudi druga invalidska društva, s katerimi sodelujejo.
Združuje jih prostovoljstvo
Najzaslužnejši člani društva so na
prireditvi dobili priznanja in plakete, nekateri izmed njih so bili ob
tem ganjeni do solz. Predsednica
društva Marija Košir je poudarila,
da so vsi člani društva prostovoljci:
»Prostovoljci smo od mene naprej
čisto vsi. Čez leto naberemo veliko
ur prostovoljnega dela, zagotovo jih opravimo 2500 ali še več.«
Koširjeva je dejala, da priložnost
za prostovoljstvo najdejo povsod:
»Naše člane obiskujemo za rojstne
dneve in osemdesetletnice, obiščemo jih v domu za ostarele, gremo z
njimi na sprehod, jim pomagamo in
svetujemo.« Starejši so osamljeni in
imajo radi družbo, je povedala Koširjeva in dodala, da imajo v društvu
veliko dela. Lani so bili člani društva
skupaj z gasilci, gorskimi reševalci,
policisti in pripadniki civilne zaščite
povabljeni na sprejem v predsedniško palačo v Ljubljani. Tam jim je
predsednik države izročil priznanje
za opravljeno prostovoljno delo.
»Zelo sem bila vesela in presenečena, da smo prišli tako daleč, da
smo se pozdravili s predsednikom
in z drugimi prostovoljci ter bili
navzoči na sprejemu,« se spominja
predsednica društva.
Novi prostori
Društvo je dolgo čakalo na nove
prostore. »Najprej smo bili nastanjeni na Šolski ulici, nato pa trideset
let v Starološkem gradu. Tam so bili
Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak
(desno spredaj) je Mariji Košir
(levo spredaj) podelil priznanje
za štirideset let delovanja društva. (Foto: Viljem Hajdinjak)
Zbrane je na prireditvi nagovoril tudi župan občine Škofja Loka,
mag. Miha Ješe. (Foto: Viljem Hajdinjak)
tek igrajo pikado. Člani društva se
družijo še na različnih dejavnostih:
»Hodimo na izlete, kjer si ogledamo
kakšen muzej in druge zanimive
stvari, ter na kopanje v Snovik,« je
še povedala Koširjeva. 267 članov
ima odločbe o statusu invalidov,
zato aktivnosti prilagajajo tudi njim.
prostori tako vlažni, da so nam na
koncu izključili centralno ogrevanje,« je pripovedovala Koširjeva.
Na koncu so morali grad zapustiti,
zasilne prostore pa so s pomočjo
škofjeloške občine uspeli najeti na
Spodnjem trgu. »Toliko časa smo
obiskovali župana Miha Ješeta,
da nam je moral dati prostore, saj
ga nismo pustili pri miru,« je malo
v šali malo zares dejala Koširjeva in
dodala, da so županu za velike, lepe,
svetle in invalidom dostopne prostore hvaležni. To niso le prostori za
uradne ure, ampak tudi za druženje.
Tam potekajo ročna dela, različne
delavnice, športniki tam vsak četr-
Invalidom prijazno mesto
Koširjeva meni, da je Škofja Loka invalidom prijazno mesto: »Imamo klančine
za vozičke. Kjer so stopnice, so tudi
držala. Vse trgovine so dostopne invalidom. V stavbah, na primer na Nami
in v zdravstvenem domu, so poleg
stopnic tudi dvigala.« Luka Mlakar
Lovska družina Škofja Loka v skladu s 56. Členom Zakona o
divjadi in lovu ( Ur. List RS št. 16/04, 17/08 ) objavlja naslov za
pisno prijavo škode na kmetijskih in gozdnih kulturah po divjadi.
Zahtevek pošljite na naslov: LD Škofja Loka, Studenec 9, p. p. 52, 4220
Škofja Loka ali pa pokličite na telefon: Božo Masnec, 041 285 651.
Dobrodošli doma
Tradicionalno srečanje Slovencev iz zamejstva in po svetu se bo letos odvilo v naši tisočletni lepotici, in sicer v
soboto, 5. julija. Srečanje nosi pomenljiv naslov 'Dobrodošli doma'.
Resnično raznolik program se
bo odvijal na različnih prizoriščih po Škofji Loki, rdeča nit
pa bo ljubezen do slovenskega
jezika in lastnih korenin. Zjutraj bo zaigrala mestna pihalna
godba, predstavili se bodo loški
obrtniki, zvrstili se bodo fol-
klorni, pevski in dramski nastopi,
zadišalo bo po pristni slovenski
hrani, najmlajši bodo uživali ob poslušanju pravljic, tu bo še slikarska
delavnica, športni navdušenci se
bodo lahko preizkusili v plezanju
in rolkanju, razstava likovnih del
umetnikov Škofje Loke pa bo na-
menjena umetniškim dušam itd.
Dan bodo zaključili s pristno
slovensko glasbo. Za hudomušno
in zabavno vzdušje bo poskrbel
Andrej Šifrer, harmoniko bodo
raztegnili v Ansamblu Saše Avsenika. Alenka Godec, Elda Viler,
Irena Vrčkovnik, Rok Pečečnik
18
in ostali pa bodo, vsak s svojim
avtorskim delom, dodali svoj
kamenček v mozaik pravega
slovenskega vzdušja, pravijo
na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu
in po svetu.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2014
Izšla je šestdeseta številka Loških razgledov
Tokratna številka domoznanskega zbornika obsega štiristo trideset strani in prinaša enainštirideset prispevkov
šestintridesetih avtorjev. Osrednja tema jubilejne številke je dnevnik dr. Pavleta Blaznika, dolgoletnega predsednika
Muzejskega društva Škofja Loka in enega od pobudnikov za izdajo Loških razgledov.
»V letošnji številki namenjamo osrednji tematski sklop Blaznikovemu
dnevniku iz leta 1941, za katerega
nihče ni vedel in ga je hči Marija
Blaznik Leskovar našla šele po
očetovi smrti,« je na predstavitvi
zbornika povedala glavna urednica
Judita Šega. Blaznik Leskovarjeva
je natančno in vestno prepisala očetov dnevnik, medtem ko je Šegova
poskrbela za razlagalne opombe in
vso potrebno redakcijo, ki jo zahteva
objava zgodovinskega vira. Besedilo
je objavljeno v celoti, ohranjena sta
avtorjev jezik in slog. »Skozi dnevniške zapise sledimo dr. Blazniku v
njegovih najtežjih časih, ko je ob
začetku druge svetovne vojne ostal
brez dela, brez stanovanja z bogato knjižnico in razpet med Celjem,
Ljubljano in otokom Murter, kamor
se je zatekla njegova družina,« je povedala Šegova. Dnevnik spremljajo
fotografije iz družinskega albuma
Blaznikovih; fotografija na naslovnici zbornika prikazuje Blaznikovo
Glavna urednica zbornika Judita Šega in dr. Gregor Cerkovnik,
avtor prispevka o treh korih romarske cerkve v Crngrob.
(Foto: Aleksander Igličar)
ženo Zoro s sinom Pavelčkom med
begom po celjskih ulicah, ozadje pa
zapolnjuje Blaznikov rokopis.
različnih področij. Prvi trije govorijo
o prvih prejemnikih kraljeve zemlje
na Kranjskem, med katerimi je bil
tudi Pribislav iz okolice Škofje Loke, o
freisinških sosedih – plemičih iz Sore
in o nabožnih predmetih, ki so jih
pred šestdesetimi leti izkopali okoli
cerkve v Stari Loki. Sledita prispevka
s področja umetnostne zgodovine,
in sicer o treh korih romarske cerkve
v Crngrobu in o tem, zakaj v škofjeloški cerkvi sv. Jakoba slika cerkvenega
zavetnika nikoli ni bila postavljena na glavnem oltarju. Prispevek
s področja zdravstva pripoveduje
o dobračevskih padarskih bukvah,
prispevek s področja ljudske obrti
pa o usnjarstvu na Loškem. Sledi
zgodba o Karlovcu, domačiji pod
Blegošem, s katere izhajajo Tavčarjevi literarni junaki iz istoimenske
povesti. Naslednja članka govorita
o dekliškem šolstvu v Škofji Loki v
drugi polovici devetnajstega stoletja
ter o cerkvenem skladatelju Luki
Razgledi
V drugem delu zbornika, imenovanem Razgledi, je dvanajst znanstvenih in strokovnih prispevkov z
Rovtarji kolesarili po
Dunaju
Člani Društva Rovtarji so tokrat
prekolesarili Dunaj. Navdušeni
so bili nad urejenimi kolesarskimi stezami in prekrasno infra-
strukturo. Kamorkoli so prišli,
so jih občudovali, še posebno
azijski turisti. U. O.
19
Naslovnica
60. številke Loških razgledov
Dolinarju in njegovi glasbi, zadnja
prispevka pa o fosilnih ostankih
živali med Sveto Barbaro in Osolnikom ter o podzemnih hroščih iz
jame Brezen pod Blegošem. V nadaljevanju sledi drugi del študije o
poljanskih pesnicah in vrsta krajših
zapisov o dogodkih, ki so dali pečat
preteklemu letu.
Šegova dodaja, da je ustvarjalce
pri nastajanju jubilejne šestdesete
številke posebej pritegnil predlog,
da izdajo izbor najboljših člankov, ki
so bili v teh letih objavljeni v zborniku: »Zanj se nismo odločili, ker nam
dvojne številke (redne in jubilejne)
ne bi omogočale kadrovske ter
finančne možnosti in ker bi iz množice odličnih člankov težko izbrali
od trideset do štirideset takšnih, ki
bi še posebej izstopali, ne da bi pri
tem katerega po krivici izpustili.«
Luka Mlakar
Julij 2014
MEPI je v Škofji Loki že deset let
Mednarodno priznanje za mlade (MEPI) je svetovni program, v katerem je sodelovalo že več kot devet milijonov mladih iz več kot 140 držav. V Škofji Loki se mladi v MEPI lahko vključujejo že deset let. Glede na število mladih in glede na
število izvajalcev, vključenih v program MEPI, Škofja Loka močno prekaša druga slovenska mesta.
Program vključuje opravljanje
prostovoljnega dela, razvijanje
veščin, udejstvovanje v športu
in udeležbo na odpravah v naravi. V Škofji Loki MEPI izvajajo na
Gimnaziji Škofja Loka ter na vseh
treh osnovnih šolah. Na škofjeloški
gimnaziji se v program vsako leto
vpiše okoli šestdeset dijakov: »Stremimo k temu, da dijakom omogočimo udeležbo s čim manjšim
finančnim prispevkom z njihove
strani,« je povedala koordinatorica
programa na Gimnaziji Škofja Loka
Mateja Prevodnik Mayland. Pojasnila je, da največji stroški za dijake nastanejo pri odpravah, zato
pred njihovo izvedbo poskušajo
najti sponzorje. Zaradi varnosti
dijakov odprave organizirajo s
Slovensko vojsko: »Imamo srečo,
da že od leta 2004 sodelujemo z
Vojašnico Janka Premrla – Vojka v
Vipavi in s tamkajšnjimi častniki,«
je dodala Prevodnik Maylandova,
ki je ponosna na vseh dosedanjih
sedeminosemdeset dobitnikov
zlatih priznanj iz Gimnazije Škofja
Loka.
Odprava v Bohinj
Pri izvedbi zlatih odprav na Gimnaziji Škofja Loka sodelujejo tudi
z britansko šolo Truro. Devetindvajset britanskih dijakov je junija
v Sloveniji opravilo zlato odpravo,
medtem ko se je štiriintrideset
škofjeloških gimnazijcev skupaj
z njimi pripravljalo na zlato odpravo. Pot je mepijevce vodila od
Škofje Loke do Bohinja. Prvi dan
so se dijaki iz Škofje Loke odpravili
Mepijevci pred odhodom na odpravo v Bohinj (Foto: Ana Prevc Megušar)
v Dražgoše, kjer so zvečer pod
Bičkovo skalo postavili prvi tabor.
Naslednji dan so se čez Dražgoško
goro povzpeli na Jelovico, kjer so
na Ribčevi planini postavili drugi
tabor. Od tam so se tretji dan spustili na Prtovč in nadaljevali pot do
vrha Soriške planine. »Tretji dan
mi je zgodaj dopoldne zazvonil
telefon. Bila sem začudena, ker
dijaki med odpravo ne smejo telefonirati, razen v izjemnih primerih.
Na drugi strani sem zaslišala glas
dijakinje, ki mi je razburjeno dejala,
da je pred njimi pot prečkal medved,« je pripovedovala mentorica
za zlato in srebrno priznanje na
Gimnaziji Škofja Loka Nevenka
Bertoncelj. Dijaki so upoštevali
navodila mentorjev in s povzročanjem hrupa na srečo odgnali
medveda. Četrti dan so mepijevci
prispeli na njihov končni cilj, v
Bohinj. Septembra bodo škofje-
loški dijaki odšli na zlato odpravo
v Cornwall.
Nov center MEPI
Po besedah lokalne koordinatorice
programa Sabine Gabrijel bo
MEPI v Škofji Loki kmalu dostopen
tudi širši javnosti. »Ob desetletnici
izvajanja programa se v Škofji Loki
odpira nov center MEPI v okviru
Zavoda O, s katerim bo program
dosegljiv vsakomur, ki se bo želel
vanj vključiti,« je pojasnila Gabrijelova.
Luka Mlakar
Dobre volje na poti ni zmanjkalo. (Foto: Jani Krvina)
Pod Bičkovo skalo v Dražgošah so dijaki postavili prvi tabor.
(Foto: Jani Krvina)
Dijaki z mentorico Nevenko Bertoncelj med kosilom
(Foto: Jani Krvina)
20
Julij 2014
Ana s harmoniko žanje uspehe
Petnajstletna Ana Jesenovec iz Stare Loke je pred kratkim osvojenim lovorikam dodala še naziv gorenjske prvakinje
v igranju harmonike. Ob tem, da že devet let pridno vadi in igra na omenjeno glasbilo, v prostem času rada posluša
glasbo in se druži s prijatelji. Veliko časa nameni tudi šoli, obiskuje namreč Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in
zdravstvo, kjer se izobražuje za poklic farmacevtskega tehnika.
Razširjeno je mnenje, da lahko na
harmoniko igraš le narodnozabavno
glasbo, vendar smo v Loškem utripu
že opozarjali, da to ni čisto tako. Tudi
Ani je najbolj všeč, da lahko na harmoniko igra vse zvrsti glasbe, lansko
leto je tako igrala skladbo Tico-Tico,
ki je rumba, zna pa tudi kankan in
mnoge druge. Zanjo je na prvem
mestu še vseeno narodnozabavna
glasba, ne mara pa igrati klasike, ki
se jo igra na klavirsko harmoniko.
Diatonične harmonike se je začela
učiti pred devetimi leti, za igranje
pa jo je navdušil bratranec Jaka.
Ob tem se tri leta uči tudi igranja
na klavirsko harmoniko. »Za vajo
imam trenutno bolj malo časa, saj
je zame na prvem mestu še vedno
šola. Vsak teden imam vaje klavirske
in diatonične harmonike, pa tudi
vaje za orkester in trio, v katerem
igrata z mano še Tilen Ržen in Žan
Jugovic,« pojasnjuje Ana in hitro
polko. »Mislim, da je bil občinstvu
moj nastop všeč, prav tako je bila komisija kar navdušena nad to skladbo,
saj je na tekmovanjih skoraj nihče
ne igra.« Tako je na omenjenem
tekmovanju dosegla prvo mesto v
drugi starostni skupini, prvo mesto
za gorenjsko prvenstvo in s tem
postala gorenjska prvakinja. Prav
tako si je priigrala prvo mesto za
pokal Kranja. To pa ni njen prvi veliki
uspeh, saj se lahko pohvali z zlato
plaketo na tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik, zlato
plaketo na državnem tekmovanju,
Ana na tekmovanju
Besnica 2014
doda, da med počitnicami in pred
tekmovanji vadi tudi po pet do šest
ur dnevno. Zadnje tekmovanje, ki se
ga je udeležila, je bilo v Besnici. Predstavila se je z Basellijevo Francosko
21
prvo nagrado na mednarodnem
tekmovanju v Beltincih, dvakratnim naslovom državne prvakinje
med dekleti, z drugim mestom na
evropskem in s tretjim mestom
na svetovnem prvenstvu in še bi
lahko naštevali. Njena želja je, da
bi naredila srednjo glasbeno šolo in
osvojila še naslov državne, evropske
in svetovne prvakinje v igranju na
diatonično harmoniko. Glede na
do zdaj prehojeno glasbeno pot
ima dobre možnosti, da se ji želje
uresničijo.
Katja Štucin
Julij 2014
piše: Milena Miklavčič
Žirovske novice
Najdražji projekt slovesno odprt
V okviru skupine projektov Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v
porečju Sore so z uradnim odprtjem le-te v Žireh uradno predali
svojemu namenu posodobljeno
in obnovljeno čistilno napravo.
Projekt, vključno z ureditvijo dela
kanalizacijskega omrežja v Rakulku, je bil, kot je povedal župan,
mag. Janez Žakelj, do sedaj največji projekt v občini, stal pa je
okoli 2.250.000 evrov. Denar so
črpali iz evropskih sredstev, pri-
spevek občine pa je bil v znesku
500.000 evrov.
Čistilna naprava omogoča priključitev do 6000 enot, vključno z
industrijskimi obrati. Žirovci se v
prihodnje lahko nadejajo čistejše
Sore, poplavljena Ledinica pa bo
le še trpek spomin, saj je zgrajen
tudi zadrževalnik, ki med drugim
omogoča, da se porečje Sore
ne obremenjuje z onesnaženo
kanalizacijsko vodo.
Čistilna naprava
Sto let Milavčevih orgel
Smučarske sezone je konec
SSK Alpina ima za seboj eno tistih
sezon, na katero so lahko zelo ponosni. Že v poletnem delu so dosegli
skupno tretje mesto v razvrstitvi
klubov. Ema Klinec je s svojim debijem v članskih vrstah na svoji prvi
tekmi v Franciji kot prva Slovenka
stala na najvišji stopnički tekme SP
in bila istočasno najmlajša zmagovalka tekme SP v vsej zgodovini
teh tekem. V članskih vrstah je bil
Tomaž Naglič državni članski prvak
na veliki skakalnici v Planici, Slovenijo pa je uspešno zastopal tudi na
ostalih tekmah izven meja.
Predsednica SSK Alpina Judita
Oblak ob uspehih ostaja realna:
»Zemeljski plaz nam je v začetku
leta 2013 poškodoval temelje vzpenjače in nalet štiridesetmetrske
skakalnice. S tem je bilo obratovanje centra dobršen del sezone
onemogočeno. Plaz se sanira, prav
tako posledice žledoloma. Čaka
naš še sanacija brežine in naleta
skakalnice, da ta dobi končno podobo. 'Udarila' nas je tudi pretekla
zima, saj nam je zaradi pomanjkanja snega med drugim preprečila
organizacijo mednarodne tekme
deklet za alpski pokal. Kar se tiče
rezultatov, smo tudi zaradi poškodb
Eme in Matica po dobrem začetku
in kljub uspešnim predstavam Tomaža v ekipi na tekmah SP (v zimski
sezoni je zbral 140 točk ) skupno
zaključili malce pod pričakovanji.
Svoje je dodala še odsotnost naših
predstavnikov na olimpijskih igrah,
a nismo še rekli zadnje besede za
prihodnjo sezono.«
Ob letošnji častitljivi obletnici orgel v cerkvi svetega Martina sta izšli tudi dve znamki. Prva je posvečena organistu in skladatelju Antonu Jobstu, druga pa orglam.
Na nivoju pokala Cockta so
v klubu dosegli skupno peto
mesto. Svoje točke so prispevali
v glavnem kar vsi tekmovalci v
vseh kategorijah. Imajo štirideset
aktivnih tekmovalcev, pridružujejo
se jim tudi novi. Uspešni so v akciji
najmlajših Skoči z nami in sodelovanju z osnovnimi šolami.
V nordijskem centru pa že raste
nov klubski objekt. »Tudi po zaslugi
širše skupnosti smo ga postavili pod
streho in v letu 2014 nadaljujemo z
njegovo gradnjo po posameznih
fazah, saj letos želimo urediti inštalacijo, omete, tlake. Prostori bodo
namenjeni predvsem vadbi, shrambi
in servisu opreme. Klubska soba in
večnamenski prostor bosta lahko
koristila tako za vadbo kot organizacijo različnih srečanj in predavanj.
Center torej živi in služi svojemu
namenu skozi vse leto. Najmanjša
skakalnica je dobila novo zeleno
preobleko, velika pa že služi za prve
treninge članom B-, mladinske A- in
kombinatorske reprezentance, na
vseh ostalih pa pridno trenirajo tudi
predstavniki ostalih klubov. V klubu
bomo leto 2014, ko praznujemo štirideset let delovanja, obeležili tako
kot vsa leta doslej – delovno,« je še
dodala Judita Oblak.
V okviru praznovanj ob stoti letnici postavitve Milavčevih orgel
v Žireh in stodvajseti obletnici
rojstva organista, zborovodja in
skladatelja Antona Jobsta so se
obiskovalcem na široko odprla
vrata farne cerkve svetega Martina, kjer so na vodenih ogledih
pokukali tudi v 'drobovje' orgel.
»Čeprav orglam prisluhnem
vsako nedeljo pri maši, me je zanimalo, od kod organist izvablja
prečudovite zvoke,« je razložila
ena obiskovalk.
Ob tej priložnosti so ljubitelji
glasbe lahko prisluhnili tudi nasto-
pajočim na reviji mladih slovenskih
orglavcev. Srečanje sta organizirala Glasbena šola Škofja Loka
in Slovensko orgelsko društvo v
sodelovanju z župnijo Žiri.
Nad mladimi orglavci je bilo
občinstvo zelo navdušeno, saj so
z gromkim aplavzom nagradili
nastopajoče, koncert pa je bil za
poslušalce še toliko bolj zanimiv,
ker so izvajalce lahko opazovali
tudi 'v živo'. Omogočen je bil namreč videoprenos s kora na platno
v cerkvi, kar sicer ni običajno na
orgelskih koncertih.
Priznanja ob občinskem prazniku so letos prejeli: tovarna
obutve Alpina za bogat prispevek h gospodarski, športni in kulturni
prepoznavnosti Žirov; Andraž Kopač, ker mu je s sodelavkami in
sodelavci uspelo zgraditi moderen skakalni center ter tekmovalno
uspešen klub; in Drago Kramperšek, ker je zagotovil domovanje
žirovskemu nogometu.
Iščemo raznašalce
Loškega utripa na
področju Železnikov:
041 233 350
22
Julij 2014
piše: Milena Miklavčič
Novice iz občine Gorenja vas-Poljane
Najuspešnejši pri ločevanju odpadkov
Občina Gorenja vas-Poljane je med gorenjskimi občinami najuspešnejša pri ločevanju odpadkov, v slovenskem merilu
pa ena najboljših. V zadnjih sedmih letih so količino odloženih komunalnih odpadkov z oseminosemdesetih odstotkov znižali na vsega en odstotek. Na leto zberejo okrog 1100 ton komunalnih odpadkov, to je 150 kilogramov na prebivalca, kar je za več kot polovico manj, kolikor znaša povprečje za Slovenijo!
Višja svetovalka za področje ravnanja z odpadki in varovanja okolja
dr. Kristina Knific ob teh podatkih ponosno pove, da se njihova
občina uvršča med najbolj zelene
občine v državi.
Občani so zadovoljni tudi zato,
ker se tovrstni uspehi poznajo
na položnicah. Stroški ravnanja
z odpadki za gospodinjstva so
se namreč zmanjšali za šest od-
stotkov v primerjavi z letom 2006.
Cene za te storitve so najnižje na
Škofjeloškem.
Pri ločevanju odpadkov imajo
za seboj sicer kratko, a pestro zgodovino: »V letu 2008 smo kot prvi
na tem območju vpeljali ločeno
zbiranje embalaže, leta 2010 smo
stopili še korak dlje, saj smo začeli
ločeno zbirati sveče na sedmih pokopališčih v občini, v maju istega
leta smo odprli zbirni center komunalnih odpadkov, v novembru 2011
pa smo vzpostavili vzdržen sistem
za zbiranje bioloških odpadkov,«
je še dodala dr. Kristina Knific.
Pri pravilnem ravnanju z odpadki igra pomembno vlogo vzgoja
najmlajših, zato so v proces izobraževanja aktivno vključeni
tako oba vrtca kot obe šoli, ki
se ponašata z nazivom eko šola.
'Pulansk' vriskanje v Ljubljani
Ponovno v vsem sijaju
Lansko leto so v Gorenji vasi
pričeli z obnovo doma občine.
Stavbo, ki je stara več kot devetdeset let, je v dvajsetih letih
preteklega stoletja gradil žirovski gradbenik Anton Kopač. Na
odprtju takratnega Sokolskega
doma se je trlo ljudi od blizu in
daleč. Slavnostni govornik je
pred zbrano množico, ponosen
na veličastno pridobitev, poudaril: »Pred nami se dviga za naše
podeželske razmere veličastna
zgradba, zgrajena večinoma s
pomočjo prostovoljnih prispevkov, žuljev in požrtvovalnega
dela kmečkih rok.« Otvoritvenih
slovesnosti se je udeležila tudi
Franja Tavčar z obema sinovoma. Po drugi svetovni vojni
so dom večkrat prezidali. Leta
1954 so ga preimenovali v dom
Partizan.
Župan Milan Čadež je ob
tem povedal naslednje: »Za vse
Na občini Gorenja vas-Poljane
bodo v prihodnje vso energijo
usmerili v to, da doseženi nivo
obdržijo, zaradi redke poselitve,
ki zahteva specifično obravnavo,
pa sistema zbiranja komunalnih
odpadkov v prihodnje ne bodo
spreminjali, bodo pa razširili kapacitete na obstoječih ekoloških
otokih.
Poljanska dolina se kot speča Trnuljčica ponovno prebuja in vabi v svoja nedrja turiste, zlasti tiste, ki znajo
ceniti naravo, mir, ki ga najdejo v njej, številne lepote in
prijazne domačine. Poljanci so svojo turistično ponudbo
že predstavili v Celovcu in na Dunaju,
tokrat pa so jo mahnili v Ljubljano.
prostore smo že predelili njihovo namembnost, dodatno smo
utrdili temelje novega prizidka,
zgrajenega na lesenih kolih v
petdesetih letih prejšnjega
stoletja. Ugotovili smo tudi, da
je treba dodati novo betonsko
ploščo nad odrom. Pod streho
se je s tem odprl ogromen prostor, v katerem bo v prihodnosti
domovala knjižnica, ki se sedaj
stiska na komaj sedemdeset kvadratnih metrih v bloku na Blatih.
Zamenjali smo tudi ostrešje; ko
bo stavba končana, bo kot nova.
Mislim, da bomo vsi zadovoljni,
čeprav so nekateri predlagali, da
bi jo kar podrli in zgradili novo.
Prepričan sem, da vas, ki nima
vsaj enega starejšega obnovljenega objekta, nima duše. Upam
si reči, da bo naš Sokolski dom
eden takšnih, ki ne bo le poln
spominov, ampak tudi objekt, na
katerega bomo ponosni.«
Pod skupno blagovno znamko Poljanska dolina, dežela
pod Blegošem, so
združili raznovrstno
ponudbo Poljanske
doline, od pridelkov
do dogodkov in doživetij. Ljubljančani
si niso dali dvakrat
reči, na stojnicah so
lahko poskušali dobrote, ki jih ponuja
Pot poljanskih dobrot, še posebej pa so bili pozorni
na predstavitev porok na Visokem.
Navdušeno so listali bogate vsebine, povezane z rapalsko mejo
in Rupnikovo linijo. Štedientje in
folklorna skupina Turističnega
društva Žirovski vrh pa so poskrbeli, da so po mestu odmevale
pesmi v poljanskem narečju in
da so prikazali pristne domače
plese. Mladoporočenca Mateja in
Gregor Trček sta skupaj z likom
Ivana Tavčarja (Janez Pelipenko) prisotne prepričevala, da tiste
poroke, ki se sklenejo na Visokem,
23
držijo vsaj naslednjih sto let. Člani
Turističnega društva Sovodenj so
ob pomoči podmladka predstavili bogato izročilo rapalske meje,
ki kar vabi, da jo obiščejo tisti, ki
uživajo v naravi. Škofov Francelj
(Peter Oblak) je povabil na sprehod po Rupnikovi liniji, karikaturist
Boris Oblak pa na jesenski Festival
karikatur.
Potem ko je vonj po praženem
krompirju v prisotnih prebudil
lakoto, so predstavili še Festival
praženega krompirja, ki ga bodo 6.
septembra pripravili na Visokem.
Julij 2014
Fotografije skozi čas
V Galeriji muzeja Železniki je od konca junija na ogled razstava starih dokumentarnih fotografij domačega fotografa
Blaža Dolenca z naslovom Fotografije skozi čas.
Blaž Dolenc je bil zaposlen v
Alplesu in je s fotoaparatom
beležil dogajanje in razvoj podjetja. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali razstavljene
fotografije, ki med drugim prikazujejo gradnjo proizvodnih
hal, postavitev strojev, ljudi, ki
opravljajo najrazličnejše delo,
ter različne otvoritve in druge
svečane dogodke ter pomembne mejnike v zgodovini podjetja.
Ko sem ga obiskala na domu,
se je kljub svoji žlahtni starosti
smelo usedel za prenosni računalnik in mi z žarečimi očmi
razkazal zbirko fotografij, shranjenih na disku.
Blaž, kako se je začela vaša fotografska pot?
Glede na to, da bom letos novembra dopolnil oseminosemdeset
let, je bilo kar zanimivo (smeh).
Spominjam se, da sem pri dvanajstih letih, torej leta 1938, kupil
prvo kamero Box – to je bila škatlica, velika približno desetkrat
deset centimetrov, ki sem je bil
strašansko vesel. Kupil sem jo od
sladoledarja Ramadanoviča, ki je
v Železnike pripeljal sladoled še
na vozičku na pedala. Mislim, da
se je takrat začela moja ljubezen
do fotografije. Sledilo je fotografiranje najprej domačih, potem
pa večinoma dijakov – sošolcev
v loški meščanski šoli. Precej sva
sodelovala s hišnikovim sinom, ki
mi je razvijal fotografije. Takrat so
bile to večinoma motivi partizanov
Blaž Dolenc
(Foto: Aleksander Čufar)
in podobnih utrinkov iz takratnega
dogajanja. Moj glavni mentor pa je
bil gospod Edi Šelhaus, ki je imel
fotografski atelje v Škofji Loki in
mi je kasneje razvijal fotografije.
Ker sem bil amater, sem se moral
marsičesa naučiti in Edi je to znanje imel, saj je bil poznani vojni
fotoreporter.
Alples, TOZD 1, junij 1971
njavi drogov in podobnih delih.
Na željo Kmetijske zadruge Češnjica pa sem leta 1950 zamenjal
podjetje in iz Škofje Loke prišel na
Češnjico, v Železnike. Tudi tam so
me uporabili za 'dvornega fotografa', kot je v šali dejal takratni
direktor Demšar. Odtlej sem do
upokojitve spremljal in beležil
vse dogajanje, ki se je odvijalo v
Alplesu. Fotografiral sem praktično vse: razne prelomne dogodke, slovesnosti, delegacije, ki so
prihajale na obisk, pa najsi so bile
slovenske, avstrijske ali pa celo
iz Južne Afrike. Ta mi je seveda
ostala najbolj v spominu, saj temnopoltih takrat res nismo videli
vsak dan in so se nam zdeli zelo
zanimivi, sploh ko so poleg deklet v slovenskih narodnih nošah
stali pred gostiščem Pri Slavcu na
Zalem Logu, kamor smo jih peljali
na kosilo (smeh). Beležil sem tudi
dogodke ŠD Alples ter Pihalnega
orkestra Alples.
Tudi vi ste bili neke vrste fotoreporter, saj ste v službi vedno imeli
pri roki tudi fotoaparat.
Kaže, da je res tako. Ker mi je bila
fotografija ljuba in sem pri tem
užival, ni se pa s tem ukvarjalo
toliko ljudi kot dandanes, sem
združil prijetno s koristnim. Najprej sem bil zaposlen v Elektro
podjetju v Škofji Loki in sem že
takrat fotografiral delavce pri me-
Dejavni ste bili tudi na drugih
področjih. Ste tudi tam zgodovino
ujeli na filmski trak?
Res je. Med svojo zaposlitvijo
sem postal direktor Kina Obzorje
v Železnikih – tudi tam smo s
prijatelji orali ledino. Filmski trak
me je navdušil, tako da sem si
kupil kino kamero in z njo posnel
za približno tristo ur materiala.
No, za nekaj filmskih večerov
Začetek gradnje Alplesa, avgust 1970
24
bi vsekakor bilo (smeh). Kasneje sem sodeloval pri nakupu in
izgradnji počitniškega doma v
Portorožu in tudi tam zabeležil
večino del in dogajanja.
Kako ste občutili razliko med fotografijo včasih in danes?
O, precejšnja je. Včasih je bilo
težko, sploh za amaterje – ni bilo
toliko materiala in lahko dostopnih informacij kot danes. Sama
tehnologija je bila kar zapletena:
drag material, filmi, papir, razvijanje … Niti ni fotografiral vsakdo.
Spremljal pa sem razvoj tehnologije in bil vesel barvnih filmov ter
novih možnosti, ki jih je fotografija
ponujala.
Kaj pa ste poleg dokumentarne
fotografije še radi ujeli v objektiv?
Predvsem domače, mojo družino, ženo, hčerki … in naravo.
Z ženo sva veliko potovala in
seveda si nisem mogel pomagati, da ne bi malo 'poslikal'. Tudi
dogajanja v družini sem vestno
beležil in sploh za tiste čase smo
imeli res veliko fotografij, ki so
danes ljub spomin.
Nina Drol
Pobudnik razstave je priznani
fotograf Aleksander Čufar, ki je
fotografije preslikal z negativov,
jih pripravil za objavo in izbral za
razstavo.
Julij 2014
Boljša slika, boljši zvok
Zadnji dan v maju je bilo v Kinu Sora še posebno slavnostno. Loški kino je namreč prešel na digitalizacijo, kar ga je
postavilo ob bok ostalim modernim kinom. Če do tega ne bi prišlo, bi Kino Sora v kratkem morali zapreti.
Polna kinodvorana je pričala o
tem, kako loški kino kljub pomislekom nekaterih ima prihodnost.
Številni so pozdravili posodobitev
in obljubili, da se bodo v kino še
vračali.
»Vesela sem, da ste nas obiskali
v tako velikem številu, saj to pomeni, da kino ni pozabljen in da bo
živel naprej. Obisk kina ni samo
gledanje gibljivih slik, temveč tudi
družabni dogodek, ki nas dvigne
s kavča ali iz fotelja in nas popelje v družbo … Današnji večer je
pomembna prelomnica za Kino
Sora. Delno smo prenovili dvorano, najbolj pomembni pridobitvi
pa sta digitalni projektor in novo
ozvočenje, kar je bistveno izboljšalo sliko in zvok. In ne samo to!
35-milimetrske filmske kopije se
poslavljajo. V preteklem obdobju
namreč nismo mogli več predvajati vseh filmov oz. nekatere z
večmesečno zamudo, sedaj pa
bo drugače. Lahko bomo pripra-
Nov digitalni projektor je velika pridobitev za Kino Sora, saj se
35-milimetrske filmske kopije poslavljajo. (Foto: K. Š. K.)
vljali aktualen in pester spored,
ki bo namenjen filmskim sladokuscem in najmlajšim, ki bodo
uživali v 3D-tehniki,« je bila nad
pridobitvijo navdušena direktorica Kina Sora Tea Oblak, ki se je
zahvalila za finančno pomoč, da
so projekt sploh lahko realizirali, in
sicer predvsem Občini Škofja Loka,
Slovenskemu filmskemu centru,
Razvojni agenciji Sora in drugim.
Z nostalgijo in številnimi zanimivimi anekdotami se je skozi pestro
zgodovino loškega kina sprehodil
nekdanji direktor Jože Oblak, o pomenu kina za Ločane pa sta sprego-
25
Stari projektor kot 'velik' spomin stoji v avli Kina Sora.
(Foto: K. Š. K.)
vorila tudi župan mag. Miha Ješe
in igralec Igor Žužek. Slednjega
smo kasneje lahko gledali tudi v
slovenskem filmu Panika, ki je odprl
novo sezono Kina Sora ter konkretno v sliki in zvoku pokazal, kaj
pomeni posodobitev loškega kina.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2014
Slikarski presežki
Združenje umetnikov Škofja Loka in občini Škofja Loka ter Gorenja vas-Poljane so skupaj s sponzorji umetnike
povabili, naj se udeležijo slikarskega ex tempora v Poljanah nad Škofjo Loko.
»Zaradi količine prispelih del in
zelo izenačene kvalitete likovnih
del delo žirije ni bilo preprosto.
Da bi bila prikazana prava vrednost razstave in kakovost upodobitev, smo se žirantje odločili
za večplastno krožno selekcijo. S
takšnim načinom dela smo želeli
opozoriti na kakovostno likovno ustvarjanje udeležencev,« je
dejal predsednik strokovne žirije
akademski slikar in likovni kritik
Boge Dimovski.
Poleg Dimovskega sta bila
v žiriji še akademski slikar Herman Gvardjančič in predsednik
Združenja umetnikov Škofje Loka
(ZUŠL) akademski slikar Mito
Gegič.
Letošnjega Ex tempora Iveta
Šubica se je udeležilo petnajst
avtorjev, žirija pa je glede na likovne kriterije dodelila pet nagrad.
Vodila pri nagrajevanju so bila
kakovost likovnega dela, motiv,
slikarska tehnika in avtorski izraz.
Avtorji so ustvarjali na temo Poljansko hribovje in prosta tema,
oddali pa so lahko eno delo. Odprtje razstave in podelitev nagrad
sta potekala zadnjo majsko soboto v Kulturnem centru slikarjev
Šubic, razstava pa bo na ogled
do 2. julija.
Nagrajena dela
Grand Prix ZUŠL, odkupno nagrado, je prejelo delo, ki je na
barvni in oblikovni zasnovi na
sodoben način upodobilo reali-
stičen ruralen motiv. Vertikalno
zasnovo ozkih pokončnih trakov
človeškega in živalskega sveta
je prepričljivo in na svež način
spojila na sodobni formalni ravni
umetnica Katja Urh z delom Petelinjevo.
Odkupno nagrado občine
Gorenja vas-Poljane je prejelo
delo, ki je abstrahirana monokromna Poljanska krajina. Avtor je
žirijo prepričal s harmonično barvno izvedbo in eksaktno prezenco
likovne ideje. Nagrada je šla v roke
Petru Gabru za delo Vtis razgleda
po spominu.
Odkupno nagrado Hotela in
trgovine Paleta je dobila slika
avtorice Maruše Štibelj za strukturirano krajinarsko veduto komplementarnih barvnih odnosov z
naslovom Na drugi strani.
Nagrado škofjeloške občine je prejelo abstraktno delo
vertikalno postavljenih trakov,
kadrirane povečave krajine in
panoramske izvedbe vedutne
logike. Nagrado je prejel Simon
Jugovic Fink za delo z naslovom
Hribovski pasijon.
Nagrado Kulturnega centra
slikarjev Šubic pa je prejelo delo,
ki je prepričalo s svojo urejeno
mrežasto, pajčevinasto, linijsko
vertikalno kompozicijo in avtorsko
razvito prostorsko logiko. Nagrade
se je razveselila Jerca Oblak.
Klavdija Škrbo Karabegović
Odkupno nagrado Grand Prix Združenja umetnikov Škofje Loka je
prejela Katja Urh za delo Petelinjevo. (Foto: Boris Oblak)
Simon Jugovic Fink: Hribovski pasijon (Foto: Boris Oblak)
Peter Gaber: Vtis razgleda po spominu (Foto: Boris Oblak)
Maruša Štibelj: Na drugi strani (Foto: Boris Oblak)
26
Julij 2014
Nadarjeni mladi glasbeniki se
predstavijo mestu
V začetku junija je na različnih lokacijah v škofjeloškem mestnem jedru potekala Oglasbena Loka. Na deveti izvedbi
glasbene prireditve je nastopilo več kot dvesto učencev Glasbene šole Škofja Loka na različnih glasbilih. Predstavili so
se tudi orkestri, komorni zbori, baletke in solopevci.
Idejni oče dogodka je nekdanji
ravnatelj Glasbene šole Škofja
Loka Valentin Bogataj, ki je pred
devetimi leti zasnoval prireditev.
Njegova ideja je naletela na dober
odziv pri takratnem loškem županu Igorju Drakslerju in prireditev
je zaživela. Z njo se učenci in njihovi mentorji vsako leto predstavijo
mestu in njegovim prebivalcem, je
dejal ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač. »Oglasbena
Loka prispeva h kulturnemu dogajanju v starem mestnem jedru
Škofje Loke in ljudje so jo dobro
sprejeli,« je dodal Kopač.
Glavni oder je bil posta-
Tolkalna skupina Otroci ritmov med igranjem na cajon
(Foto: Glasbena šola Škofja Loka)
Violinistka Klara Ažbe med nastopom
(Foto: Glasbena šola Škofja Loka)
vljen na Mestnem trgu. Glasbeniki
so nastopali tudi nasproti stavbe
upravne enote (pri Miholu), v atriju
mestne hiše, v starem župnišču,
pred slaščičarno Homan in v cerkvi
sv. Jakoba. Učenci so zaigrali na
klavir, kitaro, diatonično harmoniko, violino, violončelo, trobila,
pihala in orgle. Nastopili so tudi
solopevci, komorni zbori, tolkalna skupina Otroci ritmov, baletke ter godalni, harmonikarski in
jazzovski orkester Glasbene šole
Škofja Loka. K dobremu obisku
sta prispevala tudi lepo junijsko
vreme in raznolik program.
Luka Mlakar
Mladi virtuozi med igranjem na trobila
(Foto: Glasbena šola Škofja Loka)
Najem kozmetičnega salona
Na Trati oddamo v najem opremljen kozmetični
salon z zagotovljenimi parkirnimi prostori.
Informacije: 04/51 55 880, bogataj@freising.si
27
Julij 2014
Odprtje bralnice na vrtu Sokolskega doma
Na vrtu Sokolskega doma so v soboto, 21. junija, odprli bralnico, ki je letos doživela kar nekaj sprememb.
Odprtje bralnice se je začelo ob
sedemnajsti uri, povezoval pa jo
je Marko Črtalič. Gostja večera je
bila prevajalka in pisateljica Škofjeločanka Špela Žakelj, ki je poudarila pomen knjige in branja, za
glasbeno kuliso pa sta poskrbela
kitarista Leon Ravnikar in Petra
Pokorn iz Glasbene šole Škofja
Loka. Obiskovalce je nagovoril tudi
direktor knjižnice Matjaž Eržen,
uradno pa je bralnico odprl župan
mag. Miha Ješe.
Bralnica se bo letos odvijala pod vodstvom Sokolskega
doma, prvič pa bo potekala brez
spremljevalnih programov. Za
razliko od prejšnjih let se bo
odvila v dveh terminih, najprej
od 21. do 30. junija in konec
Bralnica na vrtu Sokolskega doma
poletja od 21. do 30. avgusta.
Vse knjige so dobili iz Knjižnice
Ivana Tavčarja, police in ležalnike pa so že lansko leto izdelali
učenci Srednje lesne šole Škofja
Loka. Novost je dostop do WiFija, v bralnico pa se pride preko
Sokolskega doma.
Prejšnja leta je bil obisk bralnice precej velik, največ obiskovalcev je bilo odraslih ali odraslih z
otroki, mladi pa pridejo predvsem
zaradi druženja. Škofjeločani so
projekt pohvalili, saj imajo sredi
mesta zeleno oazo, v kateri se
lahko oddahnejo in si vzamejo
čas za branje.
Vsi lepo vabljeni v bralnico
na vrt Sokolskega doma, kjer si v
umirjenem središču Škofje Loke
lahko preberete dobro knjigo ali
pa si vzamete nekaj trenutkov
zase.
Klavdija Rupar
Dan odprtih vrat v Marijinem breznu
V soboto, 7. junija, so kot vsako leto ponovno odprli vstop v najbolj znano škofjeloško jamo, Marijino brezno.
Vsako leto prvi vikend v juniju
Društvo za raziskovanje podzemlja pripravi dan odprtih
vrat Marijinega brezna, ki je
čez zimo zaprto zaradi prezimovanja netopirjev.
Marijino brezno ali Velika
gipsovka ima skupek rovov,
dolgih več kot dva kilometra,
in še ni v celoti raziskana, v jami
pa je največja dvorana v konglomeratu v Evropi. Jama ima
stalno temperaturo okrog šest
stopinj Celzija, registrirana je
od leta 1925, znana pa je bila
že precej prej. V Sloveniji je v
tem trenutku registriranih več
kot 11.000 jam, Marijino brezno
ima številko šest.
Jama je zanimiva zaradi velikega števila netopirjev, ki pozimi v njej prezimujejo v veliki
koloniji. Slednja po zadnjem
štetju šteje že več kot tisoč
tristo netopirjev, v zimskem
času pa jih ne vznemirjajo niti
jamarji.
Letošnjega dneva odprtih
vrat se je udeležilo več kot sto
petdeset obiskovalcev iz Škofje Loke in njene okolice, ki so
si lahko vodeno ogledali jamo,
Degustacija piva v jami
Velika dvorana v Marijinem
breznu
otroci pa so se pred vstopom
lahko zapeljali po napeljani
'žičnici' preko Medvedove
doline.
Ogled jame je trajal približno eno uro. Na dnu velike
dvorane je obiskovalce čakala
degustacija piva, ki so ga pripravili v sodelovanju z barom
Lunca, najmlajši pa so se lahko
posladkali s čokolado, piškoti
in sokom.
Klavdija Rupar
Vrsta najmlajših za spust po 'žičnici'
28
Julij 2014
Poletno dogajanje v starodavni lepotici
Junij je v Škofji Loki že tradicionalno poln raznolikih prireditev, ki privabijo tako domačine kot obiskovalce iz drugih
krajev Slovenije in tujine. Tako je bilo tudi letos. Kakšno dogajanje pa se nam obeta v poletnih, počitniških dneh?
»Poletno dogajanje bo letos nekoliko drugačno kot v preteklih letih.
Ugotovili smo namreč, da je julij
najmanj obiskan mesec, največ
dopustov je prav julija, tako da
bo Pisana Loka letos skoncentrirana na krajše obdobje, in sicer na
drugo polovico avgusta, medtem
ko bomo junijska dogajanja podaljšali do 5. julija, ko bo prav v
Škofji Loki organizirano srečanje
Slovencev po svetu 'Dobrodošli
doma'. Mislim, da bo to lepa reinkarnacija izseljenskega piknika, ki
smo ga v Loki zelo cenili, in nade-
jamo se, da bo to srečanje tudi v
prihodnje organizirano pri nas,« je
povedal škofjeloški župan mag.
Miha Ješe.
Sicer pa bo 5. julija na Placu
tudi tržnica kmetijskih pridelkov
in izdelkov ter sejem starin. Čez
teden dni, torej 12. julija, nas bo
znova razveselil vsestranski LUFt
– Loški umetniški festival, ki tudi
tokrat preko celega dneva ponuja pisano paleto ponudbe in
dogodkov.
Kot smo že omenili, bodo dogodki pod okriljem Pisane Loke
potekali v drugi polovici avgusta,
organiziral pa jih bo Zavod O, ki
je pripravil kar nekaj zanimivih
presenečenj. Eno izmed njih je
prav gotovo nastop legendarne
skupine Laibach, ki bo 29. avgusta na Loškem gradu. Od 21. do
30. avgusta se bodo na različnih
lokacijah starega mestnega jedra
Škofje Loke zvrstili še Klemen Klemen, Vasko Atanasovski, Katarina
Juvančič & Dejan Lapanja, Seine,
Helahirn, organizirali pa bodo
tudi že tradicionalni LokaBLUESfest. Kot pravijo na Zavodu O,
pripravljajo bogat spremljevalni
program, kot npr. ure pravljic,
kulinarične popoldneve, kino
pod zvezdami, javne tribune itd.
»Namen letošnje Pisane Loke je
povezati različne ustanove, organizacije in posameznike ter s tem
pokazati pisanost našega mesta,«
so še povedali v Zavodu O. Plačljivi
bodo Laibach, Vasko Atanasovski
in Klemen Klemen, ostali dogodki
in koncerti pa bodo brezplačni.
Klavdija Škrbo Karabegović
Oglas SMC 90mmx127mm-Jozica Vavpotic Srakar-tisk.pdf
Knjižnica Ivana Tavčarja
V juliju in avgustu vas pričakujemo:
ŠKOFJA LOKA,
oba oddelka
pon., čet.
tor., sre., pet.
12.00–19.00
08.00–14.30
TRATA
sre.
14.00–19.00
GORENJA VAS
pon.
čet.
11.00–17.00
13.00–19.00
POLJANE
sre.
13.00–19.00
ŽELEZNIKI
tor.
sre.
14.00–19.00
10.00–15.00
ŽIRI
pon.,
sre.
14.00–19.00
10.00–17.00
SOVODENJ
pet.
19.00–21.00
V živahnem poletju knjižničarke otroke vabimo, da s počitnic prinesete
kamenčke za mozaik počitniških poti. Pišite nam zanimive razglednice in na info@knjiznica-skofjaloka.si pošljite »selfie s knjigo na
počitnicah«. Mlade ljubitelje ustvarjanja vabimo na delavnice, knjigoljube pa na izziv poletne uganke, k nabiranju štampiljk v poletni
potni list na potovanju v tisočero svetov in k glasovanju za »naj
knjigo poletja«. Vse bralce sprašujemo, zakaj ne bi letos namesto
kupa knjig na dopust vzeli enega samega bralnika. Na izposojo je
v naši knjižnici. Svoj oddih to poletje lahko preživite s paketom revij
na izbrano temo z daljšim rokom izposoje.
Vse podrobnejše informacije dobite v knjižnici.
Kolektiv Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka
29
1
30.6.14
12
Julij 2014
Bogastvo babičine skrinje
Partnerji LAS loškega pogorja,
Turistično društvo Žirovski Vrh,
Folklorna skupina Škofja Loka ter
Razvojna agencija Sora d.o.o. z
Rokodelskim centrom DUO Škofja Loka smo se povezali v projekt
Bogastvo babičine skrinje. Za
cilj smo si zadali raziskati, ohraniti ter širši javnosti predstaviti
oblačilno dediščino ter z njo
povezana rokodelska znanja iz
sredine 19. stoletja na Škofjeloškem. Tako smo se že poleti 2013
zakopali v arhivska gradiva ter se
lotili resnega raziskovanja oblačilne dediščine omenjenega
obdobja. Prvi zaključki so bili
strokovni in širši javnosti predstavljeni na Posvetu na temo
oblačilne dediščine iz sredine
19. stoletja na Škofjeloškem,
ki je potekal v začetku oktobra v
Škofji Loki. Pri sami raziskavi smo
sodelovali s številnimi strokovnjaki s tega področja, kot so svetovalec za folklorno dejavnost ter
za področje oblačilne dediščine
dr. Bojan Knific, scenografinja in
kostumografinja Jasna Vastl, dolgoletna raziskovalka oblačilne
dediščine na Slovenskem Alenka Pakiž ter Vladimira Vrtovec
Pribac na področju izdelovanja
peč. Velik zalogaj, ki smo si ga
zadali partnerji, pa predstavlja
izdelava oblačil za člane folklorne skupine Turističnega
društva Žirovski Vrh ter Folklorne skupine Škofja Loka. Če
želimo, da bi bila oblačila pristen
odsev takratnega časa, je pri tem
potrebnega ogromno ročnega
dela, pri čemer so z veliko vnemo
priskočile na pomoč prav članice Turističnega društva Žirovski
Vrh ter Folklorne skupine Škofja
Loka, ki pri šivanju pomagajo
mojstrici šivilji Andreji Stržinar,
avtorici unikatnih oblačil različnih zgodovinskih obdobij.
Prav tako zahtevna in dragocena kot same obleke pa so
tudi znanja, ki so potrebna za
izdelavo takšnih oblek. Bilo je
veliko zanimanja za ta znanja.
Tako so bile med projektom
izvedene številne rokodelske
delavnice za širšo javnost, na
katerih se je učilo obrtniških
znanj, potrebnih za izdelavo takšnih oblačil. Učili smo
se šivanja rokavcev s posebno
tehniko nabiranja, vezenja peč,
pletenja moških dokolenk in
ženskih nogavic z bunkicami,
polstenja ter česanja in predenja
volne. Delavnice so bile to zimo
in pomlad organizirane po vseh
štirih občinah, ki jih pokriva LAS
loškega pogorja, v občinah Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka,
Železniki in Žiri. Velika vrednost
za ohranjanje rokodelske dediščine pa je izdelava pripomočkov
za predenje in česanje volne.
Iz Loškega muzeja smo pridobili
star kolovrat, nato pa je mojster Roman Oblak iz Žirovskega
Vrha izdelal repliko originala.
Obnovili smo tudi greben za
česanje volne ali gredeše, ki
nam jih je podaril Jože Potočnik
30
iz Selc, zobce in usnjene bleke pa
je obnovil Bogdan Ambrožič iz
Ljubnega. Oba pripomočka sta
stalno prisotna v Rokodelskem
centru DUO Škofja Loka.
Številni kosi oblačil za plesalce
folklornih skupin so že izdelani,
tako da jih društvi že preizkušata
na raznih prireditvah in predstavitvah. Odzivi so pohvalni. V
celoti pa se bodo člani obeh
društev z novimi oblačili predstavili v nedeljo, 27. julija, na
tradicionalni prireditvi Prazniku žetve na Javorču v Žirovskem Vrhu, kamor vabimo
vse, ki jih zanima, kako so se
ljudje na Škofjeloškem oblačili
v sredini 19. stoletja, in vse, ki
jih zanima pestro dogajanje na
podeželju v času žetve.
Vabljeni v dobro družbo!
Julij 2014
V Škofji Loki se kuha!
Od julija dalje se na LUFtu obetajo spremembe. LUFt ne bo več samo umetniški festival, pač pa se bo razvil
v art & food market, ki bo pod svoje okrilje sprejel Grajsko gostijo.
Ja, res je! Julija bo LUFt poleg
že uveljavljene, umetniške tržnice in predstavitve ustvarjalcev
predstavljal in ponujal tudi različne kulinarične dobrote. Kot
novost vam bomo prvič predstavili Grajsko gostijo, ki bo, kot
že ime samo pove, potekala na
Loškem gradu. Namen Grajske
gostije je predvsem vključevanje
lokalnih ponudnikov kulinaričnih
dobrot v dogajanje in jim tako
dati tudi možnost za predstavitev
obiskovalcem. Ker pri LUFtu radi
malo eksperimentiramo, bomo
v okviru Grajske gostije dali možnost predstavitve tudi nekaterim
drugim kuhinjam sveta. Ste že
kdaj poskusili bangladeško ali
indijsko hrano? Ne? Potem je tu
idealna priložnost! Da bo mera
polna, bomo raznovrstno ponudbo domačih in tujih kulinaričnih
dobrot popestrili še z odlično
izbiro pijač – predstavili se bodo
domači pivovarji, vinarji in mojstri
žganjekuhe.
Namen Grajske gostije je predvsem vključevanje lokalnih ponudnikov kulinaričnih dobrot v
dogajanje in jim tako dati tudi možnost za predstavitev obiskovalcem. (Foto: Ana Bulat)
Ne samo prehranjevanje,
pač pa tudi …
specialitete različnih držav in okolij.
Hkrati pa je to idealna priložnost, da
na ta dan pustite svoje kuhalnice v
kotu, presenetite svoje drage in se
prepustite skrivnostnim čarom kuharskih mojstrov. Svoje brbončice
boste lahko razvajali 12. julija 2014
od 16. do 22. ure na Loškem gradu.
Še vedno pa LUFt spremljajo
Na tem mestu naj poudarimo, da
Grajska gostija ni namenjena le in
zgolj potešitvi lačnih želodčkov,
ampak tudi druženju. Tako se boste
lahko v prijetni senci Loškega gradu
družili s prijatelji ali znanci, širili obzorja in spoznavali nove okuse ter
31
brezplačen spremljevalni program in delavnice ter glasbena
in zabavna popestritev. Kot smo
sedaj že vajeni, si bomo izmenjavali oblačila, zbirali hrano za živali
in zelemenjavali.
Lačni ne bomo, dolgčas nam
tudi ne bo, zato se 12. julija vidimo
na LUFtu!
Julij 2014
Cvetko ima res talent
Po vzoru številnih priljubljenih resničnostnih šovov, na katerih iščejo takšne in drugačne talente, so na Osnovni šoli
Cvetka Golarja priredili svojega in ga poimenovali 'Cvetko ima talent'. To je bila odlična priložnost, da učenci
pokažejo svoja raznolika znanja. Marsikdo je bil več kot prijetno presenečen. Definitivno lahko potrdimo,
da Cvetko ima talent.
V finalu se je pomerilo deset finalistov, ki so predhodno najbolj
prepričali šolsko žirijo. Športna
dvorana Trata je na tisti petkov
večer kar pokala po šivih. Že nastopiti pred tako množico ljudi
je pomenilo, da imaš talent in da
si zmagovalec. In prav to je bilo
večkrat slišati na finalni prireditvi:
da so namreč prav vsi zmagovalci.
Šolsko komisijo, ki so jo sestavljali Klementina Tominšek,
Jasna Camlek, Uroš Medar in
Andrej Novljan, je tokrat dopolnil
poseben žirant, in sicer Tomaž
Ahačič, ki je ob nedeljah navduševal v oddaji Znan obraz ima svoj
glas. Tokrat se je preizkusil v drugi
vlogi in ugotovil, da ni lahko biti
žirant. Na začetku je vse nastopajoče opogumil z besedami: »Samo
pogumno naprej. Pokažite svoj
talent!«
Led je prebila petošolka Minka
Triler, ki je ob lastni spremljavi
na kitaro zapela pesem Vsi ljudje
hitijo in pokazala, kaj pomeni peti s
srcem. Sledile so ji štiri četrtošolke
Alina Matanović, Anika Kržišnik,
Mojca Meterc in Hana Karabegović, združene v plesno skupino
Leyli, ki izvaja orientalske plese.
Tokrat so zaplesale na pesem Jai
ho. Sledile so jim prav tako štiri
četrtošolke Neca Camlek, Katja
Okorn, Polona Frelih in Eva Družinec, ki so si nadele ime Štiriperesna deteljica. S pesmijo Tri planike
Jasmin Đulsić je pokazal svoj pevski talent. (Foto: K. Š. K.)
so k petju pritegnile celo dvorano.
Za obilo smeha in sprehod skozi
dvanajst mesecev so poskrbeli
otroci iz podaljšanega bivanja pod
mentorstvom Damjane Šmid.
Sledila jim je Amina Hodžić, ki
je izvrstno zapela našo letošnjo
evrovizijsko pesem Round and
round. Kot je rekla žirija, Amina
je bila odlična in čez čas bo lahko
zamenjala Tinkaro Kovač. Kljub
bolezni je nastopil Žiga Pintar, ki
je pokazal, da harmonika zmore
več kot 'le' narodnozabavno glasbo, in sicer tudi filmsko.
Generacija 2000, ki jo sestavljajo Žan Žak Martinjak, Jan Kušar
in Ožbej Kozmelj, je navdušila
z avtorsko skladbo Ona ne ve, z
dovršenim imidžem in performan-
som. Mladi rokerji si za omenjeno
skladbo želijo posneti videospot in
v prihodnje nastopati na številnih
odrih. Že zdaj so proti njim leteli
plišasti medvedki oboževalcev in
prepričani smo, da bomo o Generaciji 2000 zagotovo še slišali.
Ahačič jim je svetoval, naj si že zdaj
poiščejo dobrega menedžerja.
Kaj je to beat box, je številni
publiki predstavil šestošolec Žan
Guzej, nato pa je že tako razgreto
ozračje še bolj razgrel osmošolec
Jasmin Đulsić, ki sta ga spremljala Tarik Čoralić (back vokal) in
Niko Šušnjar na kitari. Jasmin je
zapel pesem Vrati mi se nesrećo
in tako kot na polfinalu tudi tokrat
pokazal, da ima izredne pevske
sposobnosti in karizmo, ki jih velja
izkoristiti. Za pravo rokovsko oz.
pankovsko poslastico za konec
pa so poskrbeli trije devetošolci
Gašper Dagarin, Domen Celec
Generacija 2000 je navdušila z avtorsko skladbo Ona ne ve.
(Foto: K. Š. K.)
32
Tomaž Ahačič je zapel pesem
Final Countdown skupine
Europe. Nedvomno odličen kot
vedno … (Foto: K. Š. K.)
in Rok Ažbe, združeni v skupino
99. vas.
Žirija je staknila glave, svoj glas
pa so oddali tudi ostali prisotni. Ko
smo čakali na rezultate, smo lahko
uživali še v spremljevalnem programu, za katerega so poskrbeli
Tomaž Ahačič, ki je zapel tudi z
voditeljico večera Matejo Feltrin
Novljan; nadalje šolska skupina
Buckle up, Učiteljskih 5, Manca
bend in otroški pevski zbor.
Na koncu so si prvo mesto delili
Jasmin Đulsić in skupina Generacija 2000, ki so prejeli enako število
točk. »Ponosna sem, da imamo na
naši šoli toliko talentov in da ste jih
pripravljeni tudi pokazati. Danes so
zmagovalci prav vsi, ki so nastopili,«
je za konec povedala ravnateljica
mag. Karla Krajnik, ki je bila vidno
navdušena nad vsestransko talentiranimi 'Cvetkoti'.
Klavdija Škrbo Karabegović
Julij 2014
Škofjeloško filatelistično društvo praznuje
petinšestdeset let
Visoki jubilej so člani Filatelističnega društva Lovro Košir obeležili z razstavo, ki so jo odprli 6. junija v Sokolskem domu. Na
sedemintridesetih eksponatih so predstavili razglednice Škofje Loke in Stare Loke, poštno zgodovino ter zbirke na temo
rudarstva, živalstva, filma, narave in športa. Del razstave je bil namenjen tudi šestdeseti obletnici košarke v Škofji Loki.
»To je ena večjih razstav v Sloveniji,
na kateri prevladuje poštna zgodovina Škofje Loke,« je povedal
predsednik Filatelističnega društva
Lovro Košir mag. Srečko Beričič in
dodal, da ima Škofja Loka izjemno
bogato preteklost. Beričič je posebej izpostavil zbirko Aleksandra
Elsnerja Slovenska poštna znamka,
v kateri so zbrane izjemno redke
znamke. Na ogled je postavljena
tudi zbirka Lovrenc Košir in poštna
znamka, ki jo je pripravil podpredsednik društva dr. Janez Cerkvenik. »Ta zbirka govori o problemu
priznanja zaslug Lovrencu Koširju
za poštno znamko,« je pojasnil Beričič. Čeprav so Lovrencu Koširju, ki
se je rodil leta 1804 v Spodnji Luši
v Selški dolini, predlog za poštno
znamko priznali tudi zgodovinarji,
mu nekateri še danes ne priznava-
Od desne proti levi: urednik Zbornika FD Lovro Košir Matjaž Metaj,
predsednik društva mag. Srečko Beričič in član FD Ljubljana dr.
Andro Alujevič (Foto: Srečko Beričič)
jo njegove ideje. Člani društva so
ob visokem jubileju pripravili tudi
zbornik, dotiskane poštne vredno-
tnice s podobo znamke in napisom,
dva priložnostna ter dnevni žig.
Petinšestdeseta obletnica
društva
Društvo ima okoli štirideset članov
in je edino slovensko filatelistično
društvo, ki je včlanjeno v evropsko
filatelistično zvezo Europhila. Ta
zveza združuje šestnajst filatelističnih klubov iz osmih evropskih
držav. Člani društva svoje zbirke
predstavljajo tudi na filatelističnih
tekmovanjih. »Zbirke ocenjujejo
mednarodni sodniki, in sicer glede
na to, kako privlačno je zbirka predstavljena, kakšni sta kvaliteta in
redkost znamk, kako je razstavljavec prikazal zgodbo in kakšno je
njegovo poznavanje filatelistične
zgodovine,« je razložil Beričič in
poudaril, da je eden od mednarodno uveljavljenih sodnikov za
tradicionalno filatelijo tudi član
njihovega društva Mihael Fock.
Da zbiralec zbere gradivo za zbirko,
lahko traja dolgo, tudi desetletje.
Filatelisti zbirajo razstavno gradivo
na srečanjih, na katerih si ga izmenjavajo ali ga kupujejo, dobijo pa ga
tudi po pošti in preko poznanstev.
Razstava o košarki
Del tokratne razstave je posvečen
tudi šestdeseti obletnici košarke v
Škofji Loki. Člani Košarkarskega kluba
Škofja Loka so pripravili razstavni
pano, ki prikazuje zgodovino kluba.
Za rojstni dan košarke v Škofji Loki
velja 12. avgust 1954, ko je bila odigrana prva uradna tekma košarkarskega
kluba v Litiji. Naprej je klub deloval
v okviru Telovadnega društva Partizana. Leta 1965 je bil ustanovljen
samostojni Košarkarski klub Sora, od
februarja 1978 pa je klub registriran
kot Košarkarski klub Škofja Loka.
Luka Mlakar
V Sokolskem domu so si obiskovalci lahko ogledali zbirke
v 140 vitrinah. (Foto: Srečko Beričič)
Iščemo raznašalce Loškega utripa na
področju Železnikov:
041 233 350
33
Julij 2014
Severna Portugalska
Romana in Boštjan Debeljak iz Škofje Loke, ki sicer vsako leto v začetku maja skupaj s prijateljema obiščeta eno izmed
evropskih držav, sta se tokrat odpravila raziskovat severni del Portugalske, ki ju je pritegnil predvsem zaradi zanimive
pokrajine in zgodovine, od glavnega mesta Lizbone pa se razlikuje v tem, da je precej manj obiskan in turističen.
Vsako leto na začetku pomladi, ko
temperature še niso preveč visoke,
z Jankom in Andrejo Dolenc iz
Zminca odidemo na enotedensko
potovanje. Do pred nekaj leti so z
nami hodili še otroci, ki pa so sedaj
že odrasli in raje hodijo po svoje.
Zanimajo nas predvsem kraji
z bogato zgodovino, zanimiva
mesta in narava, saj ne maramo
preveč turističnih in prenapolnjenih mest. Letos smo se odločali
med Španijo in severno Portugalsko in izbrali Portugalsko prav zato,
ker ni preveč turistična.
Naše potovanje se je začelo v
petek, 2. maja, na Letališču Jožeta
Pučnika, od koder smo leteli do
Porta. Vmes smo približno pet ur
čakali v Bruslju, tako da je bil prvi
dan namenjen predvsem potovanju in namestitvi. Nastanjeni
smo bili na kmetiji približno sto
kilometrov vzhodno od Porta, kjer
smo ostali prvih pet dni, nato pa
smo se prestavili na zahod tega
dela Portugalske. Prvi večer smo si
po dolgi poti privoščili sproščujoč
večer, se spoznali z lastnico kmetije, zložili iz prtljage ter si nabrali
novih moči za prihajajoče dni.
Prvih pet dni ste si ogledali vzhodno stran severne Portugalske.
Vsako jutro smo po zajtrku
odšli ter se vrnili pozno zvečer.
Prvi dan smo vstali okoli osme
ure, pojedli zajtrk in se odpravili
na prvi izlet. Prvi postanek smo
naredili v mestu Guarda, ki leži
na 1065 metrih nadmorske višine,
kjer nas je najbolj presenetilo, da
Izdelki iz plute
je bilo mesto prazno, turistov in
domačinov ni bilo nikjer, opazili pa smo tudi veliko praznih in
zapuščenih hiš, ki so bile po vsej
verjetnosti včasih razkošne vile.
Ogledali smo si še mesti Belmonde
in Sortelha, ki je stalo na skalah, na
katerih so naredili tudi obzidje, ki
je včasih služilo kot obramba. Pot
smo nato nadaljevali ob obrobju
parka Serra da Estrela, kjer smo
našli zanimivo vasico Piodoro,
povsem zidano iz skrila, ki nas je
spominjala na bolnico Franjo, saj
se je popolnoma zlila z okolico.
Večina hiš je imela bela okna in
modre okvirje, edina stvar, ki je
izstopala, pa je bila popolnoma
bela cerkev, ki je bila videti, kot
da ne spada v to okolje. Ponovno
nas je presenetila praznina, saj je
bili zelo malo turistov, domačinov
Vasica Piodoro
in avtomobilov. Zvečer smo si privoščili še večerjo in se ob enajstih
vrnili na kmetijo.
Naslednje jutro je bil naš prvi
postanek Pesa de Regua, kjer se
je ob našem prihodu odvijala
športna prireditev, mesto je bilo
polno tekačev, ob reki pa ribičev,
kljub temu da je bila voda izjemno
umazana. Nadaljevali smo proti
mestu Lamengo, kjer nas je zaradi
konjeniškega sprevoda pričakal
cestni zastoj. Ko nam je končno
uspelo priti v mesto, smo ponovno
opazili zelo malo domačinov in
turistov, kar bi bila lahko posledica
dejstva, da je bilo to nekdanje
industrijsko središče.
Pot ste nadaljevali ob reki Doure.
Zapeljali smo se do reke Doure in
naprej. Ob njej so ogromni nasadi
Skupinska fotografija
češenj, vmes pa je veliko Marijinih znamenj, ki smo jih sicer po
vsej severni Portugalski opazili v
vsakem kraju vsaj po eno, saj je za
Portugalska zelo katoliška. Ustavili smo se pri enem večjih in se
po stopnicah povzpeli na vrh, od
koder je bil lep razgled na dolino
in širno okolico, nato pa smo se
zapeljali še ob reki Tamega. Sledila
je vožnja proti Vili Real in večerja
v gostilni, ki nam jo je priporočila
gostiteljica.
Za Portugalsko so značilni so veliki nasadi pomaranč in limon.
Ko smo se naslednji dan peljali
ob reki Doure, smo najprej videli
ogromne nasade trt, kasneje pa
še pomaranč in limon, kaj hitro
pa so jih zamenjali nasadi oljk in
breskev. Kmalu smo ugotovili, da
Reka Doure
34
Julij 2014
Grad v mestu Guimaraes
tisto niso breskve, ampak mandlji.
Ogledali smo si še razvaline gradu
Melhijo in Castelo Rodrigo, našli pa
smo tudi prodajalno s spominki in
z raznovrstnimi mandlji, vse od
čokoladnih do kavnih. Posebno
pozornost so nam vzbudili izdelki
iz plute. Na koncu smo se odpravili še do kraja Almedia v obliki
dvanajstkrake zvezde in naprej
do Transoca, kjer smo želeli najti
židovsko četrt, vendar smo bili pri
iskanju neuspešni.
Čakal vas je še zadnji dan v vzhodnem delu severne Portugalske.
Zadnji dan nam je gostiteljica pokazala zaščitena drevesa plutovca,
ki rastejo v gozdu nad njeno hišo.
Povprašali smo jo, zakaj je toliko
praznih hiš v okolici, in povedala
nam je, da imajo zakon, po katerem velja, da ko eden od staršev
umre, polovico zemljišča dobi vdovec, drugo polovico pa družina, kar
v veliki večini privede do nesoglasij
in posledično do praznih hiš. Po
zajtrku smo se po prazni avtocesti
odpeljali do Benetkam podobnega obmorskega mesta Aveira, med
vožnjo pa smo opazili romarje, ki
so romali od Porta proti Fatimi.
V mestu smo se z ladjico zapeljali po reki, se peljali mimo rezidence nekdanjega fašističnega
diktatorja in si od daleč ogledali
tovarno keramike, po koncu vožnje
pa smo se sprehodili po ulicah,
kjer smo na celotnem potovanju
prvič srečali večje število turistov.
Nadalje ste se odpravili na zahodni del severne Portugalske.
Po petdnevnem bivanju na severnem delu vzhodne Portugalske
smo pot nadaljevali na zahodni
del severne Portugalske. Naš prvi
postanek je bilo mesto Amarelo,
kjer smo si ogledali odprto tržnico
Mesto Sorthela
in ugotovili, da bi tam lahko našli
vse, kar pri nas navadno kupimo
v supermarketih. Privoščili smo si
nekaj njihovega sezonskega sadja,
ki se po okusu ne more primerjati
z našim. Ogledali smo si stari del
mesta, nato pa smo se odpravili
proti našemu novemu bivališču
v mestu Agua Longe, vendar smo
imeli kar nekaj težav priti tja. Gostiteljica nas je gostoljubno sprejela
in nam ponudila nekaj njihovih
tradicionalnih izdelkov: domače
vino, kozarec domače pomarančne marmelade in limone.
Naslednji dan je sledil obisk
mesta Baracelos, kjer je bil eden
največjih sejmov v Evropi, presenetil
pa nas je tudi nenavaden pogrebni
sprevod, ki je potekal sredi dopoldneva in kar po sredini največje
tržnice. Po hitrem ogledu tržnice
smo se odpravili naprej proti staremu škofovskemu mestu Braga,
v katerem je polno cerkva in škofovskih kipov. Ogledali smo si še
cerkev Bon Joso, pod katero je stal
kip papeža Wojtile, večer pa smo
zaključili v prijetni družinski gostilni.
Porta, kjer smo si najprej ogledali
katedralo, se sprehodili po glavni
ulici in opazovali okolico. Vzeli smo
si nekaj časa za nakupe, saj smo
našli polno trgovin s spominki, v
eni smo kupili tudi klobuk iz plutovine. Sledil je ogled Torre dos
Clerigos, kamor smo se povzpeli
po dvesto stopnicah, na vrhu pa se
nam je odprl razgled na Porto. Pot
nas je peljala naprej do Kristalne
palače, ki je v pravzaprav športna
dvorana, ki pa že kar nekaj časa
ni videla športne tekme, nato pa
smo si ogledali še utrip življenja
ob reki Doure.
V petek ste se odpeljali do obale
Atlantskega oceana, natančneje
do mesta Esposende.
Ja, naslednji dan smo se odpravili
do starega ribiškega mesta Esposende. Ustavili smo se na koncu
vasi in se peš sprehodili do morja,
kjer je čez zimo nanošena sipa
ustvarila velike sipine. Sledil je
ogled starega keltskega mesta
Citania de Briteiros, v katerem naj
bi živelo od dva tisoč petsto do
tri tisoč ljudi, pot pa nas je popeljala do včasih glavnega mesta
Guimaraes, kjer smo si ogledali
razvaline gradu, pritegnil pa nas
je tudi krst brucev.
Zadnji dan nas je čakal še ogled
Kakšen je življenjski standard na
Portugalskem?
Opazili smo, da je država v še večji
krizi, kot smo mi. Avtoceste so
prazne in v vzhodnem delu tudi
v večini nedograjene, ker imajo
sorazmerno visoke cestnine, nasprotno pa je hrana v trgovini in
restavracijah zelo poceni.
Vabljeni na
tržnico z unikatnimi
izdelki, kulinaričnimi
dobrotami in s spremljevalnim programom.
Katere so značilnosti Portugalske in kaj vam je najbolj ostalo
v spominu?
Najbolj zanimive so njihove samoplačljive cestnine na avtocesti in
pa veliki nasadi vinogradov, ponekod češenj, oljk in mandljevcev.
Izredno veliko je praznih, zapušče-
LUFtova kuhinja na
škofjeloškem gradu.
Ves čas potovanja ste imeli sončno in lepo vreme.
Od prvega do zadnjega dne je sijalo sonce in bilo je prijetno toplo,
ves čas pa je rahlo pihljal veter.
Jutra so bila sicer malo hlad-nejša
in meglena, ampak se je okoli enajste zjasnilo in segrelo. Turistična
sezona se še ni začela, z izjemo
Porta. Prav tako je bilo predvsem
v vzhodnem delu zelo malo domačinov, precej več jih je bilo v
zahodnem.
35
nih in napol propadlih hiš, in sicer
tako v vaseh kot v mestih. Hiše so
večinoma zidane iz kamenja.
Nekaj posebnega je bila skrilasta
vas, ki nam bo zagotovo ostala v
spominu, in pa prijazni ljudje, ki so
nas večkrat ustavili in vprašali, če
potrebujemo pomoč. Všeč so nam
bili tudi njihovi izdelki iz plute: razne
zapestnice, prstani, denarnice in
torbice, videli pa smo tudi plutaste
moške čevlje in ženske škornje.
Bi potovanje priporočila tudi
drugim?
Če si želite zanimivega in aktivnega dopusta in ne želite cel teden
ležati na plaži, potem bi ga vsekakor priporočila.
Klavdija Rupar
10. LUFt z
Grajsko pojedino
SOBOTA, 12. 07. 2014
LUFt – Mestni trg
od 9. do 18. ure.
GRAJSKA POJEDINA
Škofjeloški grad
od 16. do 22. ure.
www.luft.si
Julij 2014
Tekaški ples v dežju na štirih škofjeloških
mostovih
Organizatorji letošnjega Teka štirih
mostov – Športna zveza Škofja
Loka – so imeli v zadnjem tednu
pred prireditvijo poleg priprav
še eno pomembno nalogo. Zelo
skrbno so spremljali vremensko
napoved, ki je obetala dež, kar bi
povzročilo nekatere spremembe
pri organizaciji. No, zadnja napoved je obetala le kakšno kratkotrajno popoldansko ploho, zato
so zaključne priprave potekale
z motom: »Dež nam ne bo delal
preglavic.« Vsi, ki ste bili v soboto,
14. junija, v Škofji Loki, veste, da se
je vreme obrnilo drugače, saj je
popoldanska 'ploha' trajala štiri
ure, a to ni zmotilo organizatorjev,
da ne bi izpeljali programa, kot so
načrtovali.
Dopoldanski program vrtčevskih tekov ter podelitev priznanj
mladim športnikom in njihovim
mentorjem je imel krasno kuliso. Otroci od enega do šestih let
so napolnili Mestni trg, ki se je
obarval v rumeno in zeleno barvo.
Začetka teka po loških ulicah ni zmotil niti dež.(Foto: Tomaž in Martin Lunder)
Organizatorji so s pomočjo sponzorjev in donatorjev poskrbeli za
majice, na katere so več kot 250
nadobudnežem nalepili še startne
številke, in tek se je lahko začel. Kepica sladoleda in darilna vrečka na
cilju sta bili nagradi za prihodnje
udeležence nočnega teka na deset
kilometrov. Mogoče bo kdo od njih
enkrat v prihodnosti stal tudi na
najvišji stopnički.
Popoldanski program s športno
tržnico, gimnastiko in telovadbo
krosfit je že spremljal dež, ki pa
ni zmotil več kot 350 šolarjev od
prvega do devetega razreda, da se
ne bi pomerili na progah od 400
do 1900 metrov. Organizatorji so
skupaj s sponzorji šolarje oblekli v
majice T4M, najboljše od šestega
do devetega razreda pa so tudi
nagradili. Najhitrejši med učenci
je bil Sergej Novak iz OŠ Škofja
Loka – Mesto, med učenkami pa
Jerneja Prah iz OŠ Blanca. Najuspešnejša je bila OŠ Ivana Groharja,
najbolj številčno zastopana pa OŠ
Cvetka Golarja.
Po tekaško-plesni točki so se
na Mestnem trgu začeli zbirati
udeleženci nočnega teka na deset
kilometrov. Kar precej šolarjev je
imelo dvojni program – tekli so
na šolskih tekih, zvečer pa še na
desetkilometrski preizkušnji ali
v štafeti, kjer je bil prvi krog dolg
štiri, drugi pa šest kilometrov. Izjemni moderator Peter Kavčič,
znani glas s TV Slovenija, je zabaval
skoraj 1100-glavo množico, ki se je
ob zvokih Dneva ljubezni in dežju
pognala na progo natančno ob
21.30. Smeh, veselje, navdušenje,
navijanje in neskončno dobre volje
so zaznamovali letošnji tek, ki sta
ga z dobrodelno noto podprla tudi
škofjeloška Lions in Rotary klub.
Najhitrejši, Peter Oblak, že lanski zmagovalec, je s progo opravil
v 32 minutah in 35 sekundah, kar
je nov rekord proge. Pri ženskah
je bila najhitrejša Valerija Mrak s
časom 38:51, oba absolutna zmagovalca pa prihajata iz Poljanske
doline.
Organizatorji za prihodnje leto
obljubljajo kup novosti in novo, še
pestrejšo tekaško zgodbo. Bodite
del nje tudi vi.
Igor Drakulič
Pomerili so se tudi najmlajši. (Foto: Tomaž in Martin Lunder)
36
Julij 2014
37
Julij 2014
Prireditve v juliju
30. 6.–14. 8.
Dobimo se ob pol desetih 2014:
počitniške aktivnosti za otroke od
1. do 5. razreda OŠ.
9.30–12.30
30. 6.–4. 7.
sreda,
2. 7.
sobota,
5. 7.
Železniki
17.00
Slovesna otvoritev 52. Čipkarskih
dni v Železnikih
Kulturni dom
Železniki
19.00
Odprtje razstave Ilustratorji na
Loškem (na ogled do 13. 8. 2014)
vhodna dvorana Sokolskega
doma
Odprtje razstave Lidija in Viktor
Debeljak (na ogled do 13. 8. 2014)
Mala galerija
Občine Škofja
Loka
Podoknice v Plnadi: nastop Tria
Kranjc
Plnada, Železniki
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
pred Zadružnim
domom
Ustvarjalna delavnica z Dragico
Toplišek Tušar
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
Kolesarska dirka na Stari vrh
štart in razglasitev rezultatov v
Poljanah
Ekološka tržnica Škofja Loka
Mestni trg
Praznik žetve na Žirovskem vrhu:
domača kmečka igra Ohcet bo! in
nastop skupine Gadi
Žirovski vrh sv.
Urbana
preddverje
Sokolskega
doma
16.00–3.00
Vikend športa in zabave
stadion OŠ Žiri
9.00–22.00
Dobrodošli doma 2014: srečanje
Slovencev iz zamejstva in po
svetu
Mestni trg,
Škofja Loka
Tržnica kmetijskih pridelkov
in izdelkov v okviru prireditve
Dobrodošli doma 2014
Mestni trg
9.00
10.00
18.00
11.00
7. 7.–12. 7.
9.00
petek,
18. 7.
21.00
sobota,
19. 7.
8.00–12.00
Sejem starin: starinarnica na Plac'
Mestni trg
stadion OŠ Žiri
Vodenje po utrdbi na Golem vrhu
utrdba na
Golem vrhu
sreda,
Spominska slovesnost: Pomni,
dolina!
pri spomeniku
talcev v Dolenji
vasi
sobota,
9.00–13.00
Razstava del slikarjev gasilcev
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
nedelja,
10.00
Planinska zabava Ratitovec raja
in praznovanje 60. obletnice
Krekove koče na Ratitovcu
Krekova koča na
Ratitovcu
12.00
Praznik žetve na Žirovskem vrhu:
etnološka prireditev na temo
žetve
Žirovski vrh sv.
Urbana
Ekološka tržnica Škofja Loka
Mestni trg
Tradicionalno 37. srečanje
podeželskih žena na Blegošu
pred kočo na
Blegošu
Poletna šola glasbe
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
10.00–12.00
Likovna počitniška delavnica
za otroke: Izdelajmo knjigo
'Knjižnica od A do Ž'
Mladinski oddelek
knjižnice Ivana
Tavčarja Škofja
Loka
sreda,
16.00–19.00
Ekološka tržnica Škofja Loka
Mestni trg
8.00–12.00
Tržnica kmetijskih pridelkov in
izdelkov
Trg Ivana Regna
9.00–18.00
LUFt: Umetniška tržnica, izmenjava oblačil ...
Mestni trg,
Škofja Loka
9.00–12.00
LUFt: zelemenjava
Mestni trg,
Škofja Loka
10.00
16. kolesarska dirka za zlato čipko
na Soriško planino
start pred Restavracijo Lušina na
Češnjici
10.00
LUFt: festival pravljic na vrtu
Sokolskega doma
vrt Sokolskega
doma, Škofja
Loka
11.00
LUFt: športne igre za
predšolske otroke
Mestni trg,
Škofja Loka
15.00
LUFt: poslikava obraza
Mestni trg,
Škofja Loka
15.30
LUFt: glasbena popestritev,
skupina TheWet
Mestni trg,
Škofja Loka
LUFt: Grajska gostija na
Loškem gradu
Loški grad
Škofja Loka
16.00–22.00
18. 7.–20. 7.
Vikend športa in zabave
torek,
12. 7.
52. Čipkarski dnevi v Železnikih
Odprtje razstave: Dela s slikarske
kolonije Sorško polje (na ogled
do 13. 8. 2014)
19.00
11.00
sobota,
Mestni trg
Knjižnica Ivana
Tavčarja Škofja
Loka
10.00
9. 7.
Ekološka tržnica Škofja Loka
16.00–19.00
Razstava fotografij Cirila Velkavrha (na ogled cel mesec)
9.00
8. 7.
16. 7.
Mestni trg
9.00–3.00
6. 7.
sreda,
Ekološka tržnica Škofja Loka
16.00–19.00
9.00
nedelja,
Kulturni center
slikarjev Šubic,
Poljane
Litostrojska koča
na Soriški planini
3. 7.
4. 7.
Poletna šola glasbe
9.00
Kiparske delavnice na Soriški
planini
četrtek,
petek,
14. 7.–19. 7.
Dobimo se ob
9.30 pred OŠ
Ivana Groharja in
pred OŠ Cvetka
Golarja.
23. 7.
26. 7.
27. 7.
sreda,
30. 7.
16.00–19.00
16.00–19.00
K sodelovanju vabimo novinarje.
Pišite na: bogataj@freising.si
38
Julij 2014
BMW Avto Aktiv
www.avto-aktiv.si
Užitek v vožnji
AVTO AKTIV KRANJ.
Obiščite nas v Kranju, na ulici Mirka Vadnova 2a, pokličite na
številko 04 281 14 00 ali nam pišite na bmw@avto-aktiv.si.
POOBLAŠČENI TRGOVEC BMW.
Nagrade za julijsko križanko:
1. vikend vožnja z BMW, 2. bon za Lifestyle izdelke v vrednosti 50,00 €, 3. bon za
Lifestyle izdelke v vrednosti 30,00 €
Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom
pošljite do 15. julija 2014 na naslov: Avto Aktiv Kranj, Ulica Mirka Vadnova 2a, 4000
Kranj - s pripisom “Nagradna križanka” .
Ime in priimek:
Naslov:
Podpis:
Izžrebani nagrajenci junijske križanke so:
1. nagrada vikend vožnja z BMW - ROBERT PINTAR, ŠKOFJA LOKA, 2. nagrada bon za life style izdelke v vrednosti 50 EUR - FRANCKA GROS, KRANJ,
3. nagrada bon za life style izdelke v vrednosti 30 EUR - ALMIRA BARČIČ, ŠKOFJA LOKA
Vsem nagrajencem čestitamo. O nagradah bodo obvešečeni po pošti. Nagrade podeljuje Avto Aktiv Kranj.
39
41
Julij 2014
42
Julij 2014
BMW Avto Aktiv
bmw-avto-aktiv.si
Užitek v vožnji
POIŠČITE SVOJO BMW PRILOŽNOST.
AVTO AKTIV KRANJ.
Obiščite nas v Kranju, na ulici Mirka Vadnova 2a, pokličite na številko 04 28 11 400
ali nam pišite na bmw@avto-aktiv.si. Celotno ponudbo vozil BMW si lahko ogledate
na naši spletni strani.
BMW-AVTO-AKTIV.SI
BMW 318d xDrive Touring
za 31.390,00 €
BMW 320d Touring
za 30.290,00 €
BMW 320d Touring
za 29.900,00 €
BMW 520d Limuzina
za 43.900,00 €
BMW 520d Touring (M paket)
za 46.890,00 €
BMW 520d Limuzina (M paket)
za 43.900,00 €
BMW X1 xDrive18d
za 28.900,00 €
BMW X1 xDrive20d
za 29.900,00 €
BMW X3 xDrive20d
za 43.900,00 €
letnik 2013, 14.800 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 11.000 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2012, 18.000 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2012, 23.100 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 9.800 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2012, 17.170 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 29.563 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 6.000 km, 24 mesečno jamstvo
letnik 2013, 20.000 km, 24 mesečno jamstvo
Kombinirana poraba goriva: 4,3 - 5,8 l/100 km. Emisije CO2: 114 - 146 g/km. Emisijska stopnja: Euro5 ali Euro6 (odvisno od motorja). Emisije NOx:
0,0075 – 0,1697 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam
prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
43