1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
T: 01 478 90 00
F: 01 478 90 21
E: gp.mkgp@gov.si
www.mkgp.gov.si
Aplikacija za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev
Priročnik za uporabo
Priloga 1 k Priročniku o vodenju registra kmetijskih gospodarstev
E-RKG-01.01
Maj 2011
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
2 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
KAZALO
VSEBINA
Priročnik za uporabo aplikacije za vodenje registra kmetijskih gospodarstev je
priloga priročnika o vodenju registra kmetijskih gospodarstev in vsebuje podrobnejša
tehnična in vsebinska navodila za delo z aplikacijo za vodenje Registra kmetijskih
gospodarstev (v nadaljevanju RKG).
Če priročnik ne vsebuje navodil ali vsebin, ki jih pri delu z RKG potrebujete, je na
voljo spletnim forum (http://rkg.gov.si/GERK/Pomoc/sc.jsp), e-naslova na katera
lahko naslavljate vprašanja (rkg.mkgp@gov.si, raba.mkgp@gov.si) ter telefonska
številka klicnega centra za pomoč v zvezi z RKG (01 / 478 93 45) in za pomoč v
zvezi z evidenco dejanske rabe (01 / 478 93 45).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
1.
REGISTER KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (RKG) ................................... 3
1.1. Pravne podlage ................................................................................................. 3
1.2. Pomen izrazov .................................................................................................. 3
2.
UVOD V APLIKACIJO ZA VODENJE RKG ................................................. 6
2.1. Osnove..............................................................................................................6
2.2. Najpogostejša poizvedovanja po aplikaciji ...................................................... 9
3.
ORGANIZACIJA SESTANKOV ................................................................... 14
4.
VPIS NOVEGA KMG .................................................................................... 19
5.
SPREMINJANJE PODATKOV V RKG......................................................... 25
5.1. Spremembe GERK-ov izven grafične aplikacije............................................ 29
5.2. Samodejne in druge spremembe v RKG aplikaciji – zaključevanje sestankov
............................................................................................................................... 30
6.
UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH....................................... 33
7.
GRAFIČNA APLIKACIJA............................................................................. 38
7.1. Urejanje GERK-ov ......................................................................................... 47
8.
PLANINE IN PAŠNIKI - POSEBNOSTI ....................................................... 59
9.
VPIS IZJAVE O DEJANSKEM STANJU V NARAVI (NA NRP) ............... 62
10. PREKRIVANJA – VPIS IN REŠEVANJE ..................................................... 67
11. OBNOVE VINOGRADOV............................................................................. 71
12. GERK-I IZVEN SLOVENIJE......................................................................... 72
13. VPIS GERK-ov V RKG – DEFINICIJE, PODROBNEJŠA PRAVILA ......... 73
13.1. Definicija GERK-a ....................................................................................... 73
13.2. Podrobnejša obrazložitev pravil za določanje površine in dejanske rabe
GERK-a................................................................................................................. 74
13.3. Vrste dejanske rabe GERK-a........................................................................81
13.4. Opisi posameznih vrst dejanske rabe GERK-ov........................................... 82
13.5. Druge kmetijske površine............................................................................. 89
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
3 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
1.
REGISTER
(RKG)
KMETIJSKIH
GOSPODARSTEV
Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: RKG) je osrednja zbirka podatkov
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (v nadaljevanju: MKGP), ki se
povezuje z vsemi ostalimi zbirkami podatkov, ki se navezujejo na kmetijsko
gospodarstvo (npr. register pridelovalcev grozdja in vina, evidenca imetnikov rejnih
živali itd.). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu (v
nadaljevanju KMG): nosilec, namestnik, člani kmetije, zemljišča v uporabi – GERK,
trajni nasadi, … Podatki iz RKG se uporabljajo za prijavo in kontrolo finančnih
podpor ter drugih ukrepov kmetijske politike, za spremljanje stanja kmetijstva ter za
načrtovanje kmetijske politike.
V RKG se morajo vpisati KMG na območju Republike Slovenije, ki izpolnjujejo
vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
• so vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva po predpisih ministrstva;
• uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali druge ukrepe
kmetijske politike;
• so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence ali registre
po drugih predpisih;
• imajo v uporabi:
- najmanj 1 ha zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali
- najmanj 0,1 ha oljčnikov ali
- najmanj 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja
ali
- hmeljišče.
• tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.
V RKG se lahko vpišejo tudi drugi KMG, ki se jim po prejšnjem odstavku ni treba
vpisati.
Podatke za vpis in spremembe podatkov, vpisanih v RKG, mora nosilec sporočiti
upravni enoti. Spremembe podatkov mora sporočiti najkasneje v tridesetih dneh od
nastanka spremembe.
1.1. Pravne podlage
Pravna podlaga za RKG so naslednji predpisi:
• Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08),
• Zakon o vinu (Uradni list RS, št. 105/06),
• Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno
prečiščeno besedilo in 43/11),
• Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10, 68/10
in 110/10),
• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni
list RS, št. 122/08, 4/10 in 110/10),
• Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 62/09).
1.2. Pomen izrazov
Register kmetijskih gospodarstev (RKG) je osrednja zbirka podatkov MKGP, ki
se povezuje z zbirkami podatkov, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo.
Kmetijsko gospodarstvo (KMG) je organizacijsko in poslovno zaokrožena
gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko
ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali
firmo in je organizirano kot:
• pravna oseba,
• samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik (v
nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik),
• kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer
se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik
posameznik,
• kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
• kmetijsko gospodarstvo – planina.
KMG-MID je enolična in neponovljiva identifikacijska številka kmetijskega
gospodarstva.
KMG - skupni pašnik (v nadaljevanju: SKP) je oblika KMG, kjer se del leta izvaja
paša živali in ki obsega enega ali več skupnih pašnikov. Skupni pašnik predstavlja
zemljišča v skupni uporabi pašnih interesentov, namenjena skupni paši njihovih
živali, ter poslopja in naprave na teh zemljiščih.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
4 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
KMG – planina (v nadaljevanju: IPL je individualna planina, SPL je planina v
skupni rabi) je oblika KMG, kjer pašni interesenti del leta izvajajo pašo živali in ki
obsega eno ali več planin.
Planina je tradicionalna oblika individualne ali skupne rabe zemljišč v alpskem,
predalpskem ali dinarskem svetu Slovenije in ima naslednje značilnosti:
• predstavlja geografsko zaokrožena zemljišča in gozd v upravljanju;
• na njej je organizirana sezonska paša živali brez vsakodnevnega vračanja
živali;
• njena najnižja točka je na nadmorski višini najmanj 750 metrov ali na
nadmorski višini najmanj 400 metrov, kadar je to utemeljeno iz geografskih,
zgodovinskih ali drugih razlogov;
• lahko ima gospodarske objekte ter objekte in naprave za oskrbo ljudi in
živali.
Gospodinjstvo je v skladu s predpisom, ki ureja prijavo prebivališča, skupnost
posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke
za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano,
šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva
sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja
dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb;
Kmetija je oblika KMG, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s
kmetijsko dejavnostjo.
GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako dejansko rabo, ki je v
uporabi enega KMG.
Sedež oziroma naslov KMG pomeni lokacijo, na kateri se nahaja pretežni del
kmetijskih zemljišč, rejnih živali oz. objektov in naprav za izvajanje kmetijske
dejavnosti. Naslov se opredeli z naslednjimi podatki: občina, naselje, ulica, hišna
številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, pošta. Če se pretežni del kmetijskih
zemljišč, rejnih živali oz. objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti nahaja
na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navede podatek o občini in
naselju oziroma o geografskih koordinatah lokacije.
GERK-PID je neponovljiva identifikacijska številka GERK-a. GERK-PID se
uporablja v vseh zbirkah podatkov, ki se navezujejo na zemljišča v uporabi KMG.
Zemljišča v uporabi KMG so zemljišča, za katera ima nosilec pravico do uporabe.
Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za
uporabo zemljišča pridobljeno soglasje lastnika ali drugo pravno podlago, iz katere
izhaja pravica do uporabe zemljišč. V primeru zemljišč v solastnini ima nosilec
pravico do uporabe, če ima pridobljeno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži
predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, v primeru zemljišč v skupni
lastnini, pa soglasje več kot polovice lastnikov.
Evidenca gospodinjstev je pregled gospodinjstev na območju pristojnega organa, za
katerega se vodi evidenca stalno prijavljenih posameznikov na podlagi predpisov, ki
urejajo prijavo prebivališča.
Člani kmetije so fizične osebe, ki so člani gospodinjstev, pripisanih na kmetijo, in
so starejši od 15 let.
DOLOČBE PREDPISOV V ZVEZI Z VPISOM NOSILCA, NAMESTNIKA
NOSILCA, GOSPODINJSTEV IN ČLANOV KMETIJE
Vpis nosilca in namestnika nosilca
Člani kmetije, ki so lastniki oz. solastniki kmetije, izmed članov kmetije določijo
nosilca in njegovega namestnika in o tem obvestijo upravno enoto.
KMG ima enega nosilca. Subjekt je lahko nosilec samo enega KMG oziroma enega
ali več KMG SKP oziroma IPL ali SPL. Izjemoma je subjekt, ki je že nosilec KMG,
lahko hkrati tudi nosilec kmetije, ki je v postopku izbrisa (za dokončanje postopkov
v skladu s pravilnikom o RKG).
Nosilec ali nosilka KMG (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična
oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za KMG vlaga vloge iz naslova ukrepov
kmetijske politike oziroma sodeluje pri izvajanju ukrepov kmetijske politike in
posreduje podatke v evidence z delovnega področja MKGP.
Če kmetija nima več nosilca, postane nosilec njegov namestnik, ali če tudi tega ni, do
določitve novega nosilca opravlja njegove naloge najstarejši član kmetije, ki je
lastnik ali solastnik kmetije.
Namestnik nosilca kmetije (v nadaljevanju namestnik nosilca) je popolnoma
poslovno sposobna fizična oseba, ki se v primeru smrti nosilca po uradni dolžnosti
določi kot nov nosilec KMG.
Nosilec in namestnik nosilca morata biti popolnoma poslovno sposobni fizični osebi.
Če je na kmetiji samo en član kmetije, ki je popolnoma poslovno sposoben, kmetija
nima namestnika nosilca.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
5 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
V določenih primerih lahko nosilec kmetije poda pisno izjavo, na podlagi katere vpis
namestnika nosilca ni več obvezen, čeprav so na gospodinjstvih na KMG osebe, ki bi
lahko bile namestnik nosilca. Pisno izjavo lahko nosilec KMG poda kadar:
•
•
•
je nosilec KMG edini lastnik in nihče od preostalih članov kmetije noče biti
namestnik nosilca;
je nosilec KMG določen kot začasni skrbnik ali začasni zastopnik za
kmetijo po odločitvi sodišča;
so poleg nosilca na kmetiji le še onemogli oz. starejši člani kmetije.
V postopkih vpisa GERK-ov oz. ugotavljanja pravice do uporabe zemljišč
upoštevamo, da soglasje, s katerim član kmetije soglaša, da je drug subjekt nosilec,
šteje tudi kot soglasje za uporabo kmetijskih zemljišč, ki so v lasti ali solasti tega
člana kmetije.
Vpis gospodinjstev in članov kmetije
Na kmetijo je lahko vpisano eno ali več gospodinjstev, na katerih se en ali več članov
ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Polnoletne osebe, ki so v skladu s predpisom, ki
ureja prijavo prebivališča, vpisane v evidenco gospodinjstev kot člani gospodinjstva,
morajo soglašati z vpisom gospodinjstva na kmetijo. Posamezno gospodinjstvo je
lahko vpisano le na eni kmetiji.
Podatki o članih kmetije se prevzemajo iz evidence gospodinjstev na podlagi
podatkov o gospodinjstvih, ki jih je na vlogi navedel nosilec in katerih en ali več
članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Kot člani kmetije se vpišejo vsi člani gospodinjstva nosilca kmetije in vsi člani
gospodinjstva namestnika nosilca kmetije, ki so starejši od 15 let. Kot člani kmetije
se vpišejo tudi vsi člani drugih gospodinjstev, ki so pripisana na kmetijo.
Namestnika nosilca (oz. izjeme) in gospodinjstva vpisujemo le na kmetije, to je
na KMG, katerih nosilec je fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v RS.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
6 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
2.
za pravo RKG aplikacijo. Od prave RKG aplikacije se razlikuje po barvi in ažurnosti
podatkov (Slika 2), funkcije so enake.
UVOD V APLIKACIJO ZA VODENJE RKG
Aplikacijo za vodenje RKG (v nadaljevanju RKG aplikacija) lahko razdelimo na dva
dela:
• aplikacijo, v okviru katere spreminjamo in vzdržujemo podatke o KMG,
vpišemo nov KMG ter urejamo podatke o trajnih nasadih in planinah
(poglavja 3 do 6 in 8 do 10),
• grafično aplikacijo, v kateri poteka grafično delo z GERK-i in urejanje
atributov GERK-ov (poglavje 7).
2.1. Osnove
Slika 2: Testni RKG portal.
V RKG aplikacijo se prijavimo preko RKG portala: http://rkg.gov.si./GERK/ (Slika
1). Ko se prijavimo z uporabniškim imenom in geslom (Slika 1a) se v oknu
''Aplikacije'' (Slika 1b) pojavi povezava na ''Register kmetijskih gospodarstev''.
Ob prijavi in izbiri povezave ''Register kmetijskih gospodarstev'' se odpre novo okno
(Slika 3), v katerem sta ob prijavi dva razdelka (Slika 3a,b). Povezave levo od
razdelkov (Slika 3č) so odvisne od stopnje pravic uporabnika (vpogledne pravice /
pravice za delo z RKG).
a
a
c
č
b
b
Slika 3: Prva stran - podatki o uporabniku in odprtih sestankih.
Slika 1: RKG portal.
Za vajo in testiranje je namenjena testna različica RKG aplikacije. Nahaja se na
spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERKtest/, uporabniško ime in geslo je enako kot
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Ob prijavi so v prvem razdelku kontaktni ter nekateri drugi podatki o prijavljenem
uporabniku (Slika 3a). Tu se nahaja tudi gumb ''Spremeni geslo'' (Slika 3c). Geslo
spremenimo tako, da po kliku na gumb za spremembo gesla v novem oknu ustrezno
izpolnimo polja (Slika 4).
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
7 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
•
Slika 4: Sprememba gesla.
Geslo za dostop do RKG aplikacije je potrebno spreminjati vsaj vsake 3 mesece.
Če gesla v daljšem časovnem obdobju ne spremenimo, dobimo v zvezi s tem esporočilo, v katerem je naveden skrajni rok za spremembo gesla. Če tega v
določenem roku ne naredimo, se nam pravice za dostop do RKG do nadaljnjega
odvzamejo.
V razdelku ''Odprti sestanki'' (Slika 3b, Slika 5) so navedeni odprti sestanki
uporabnika, ki se je prijavil v aplikacijo (Slika 3). Iz seznama odprtih sestankov je
razvidno tudi njihovo stanje (Slika 5a):
P Æ planiran sestanek,
V Æ vabljen,
O Æ v obdelavi,
T Æ topološko urejen in
Z Æ zapisnik natisnjen.
•
•
•
•
•
•
a
•
Slika 5: Odprti sestanki uporabnika.
''Moja Organizacija''– Prikaz osnovnih podatkov o uporabnikovi
organizaciji ter seznam in povezave do podrejenih organizacij. Prikaže se
tudi seznam s povezavami do zdajšnjih in bivših uporabnikov RKG iz
organizacije, ter osnovna statistika za organizacijo. Prikazani uporabniki v
organizaciji (npr. UE) so osebe, ki imajo (razbarvani in rumeni) ali so imeli
(rdeči) pravice za urejanje podatkov ali za vpogled v podatke. Iz seznama
uporabnikov je razvidno tudi, če morajo le-ti spremeniti geslo (rumeno
obarvani) (Slika 6).
''Organizacije'' – Seznam organizacij s povezavami.
''Dokumenti'' – Povezava do uporabnih dokumentov (vabila in osnutki
dokumentov, navodila za izpise, itd.).
''Izpisi'' – Iskalniki, s pomočjo katerih je mogoče generirati izpise iz baz
podatkov.
''Forum'' – Povezava na forum RKG, ki je sicer dostopen tudi preko portala.
Na forumu so objavljena vsebinska in tehnična pojasnila glede RKG,
tekoča obvestila ter odgovori na pogosta vprašanja glede RKG.
''Izvoz GERK-ov'' – Izvozimo lahko GERK-e v grafični obliki skupaj s
pripadajočimi atributnimi podatki. Format grafične datoteke, v kateri so
izvoženi GERK-i, je *.shp. Odpremo jo lahko v grafičnih in GIS programih,
ki podpirajo ta tip datoteke. Format datoteke, v kateri so atributni podatki
GERK-a je *.dbf.
''Šifranti'' – Povezava na šifrante (npr. šifrant rabe, šifrant KO, šifrant
subjektov, šifrant sort, podlag …) in iskalnike za poizvedbe po posameznih
šifrantih.
''Odjava'' – s klikom na povezavo se odjavimo iz aplikacije. Aplikacija
prijavljenega uporabnika odjavi samodejno, če je neaktiven več kot 30
minut.
Uporabnik naj ne bi imel odprtih sestankov dlje kot je to nujno potrebno. V ta
namen aplikacija v začetku vsakega meseca pošlje e-sporočilo vsem
uporabnikom RKG aplikacije tistih UE, na katerih je vsaj en sestanek odprt več
kot 8 dni.
Na prvi strani se poleg zgoraj opisanih razdelkov nahaja tudi seznam povezav (Slika
3č):
• ''Prva stran'' – Prikaže se tudi ob prijavi v aplikacijo (Slika 3). Odpreta se
zgoraj omenjena razdelka ''Podatki o uporabniku'' ter ''Odprti sestanki''.
• ''Moji sestanki'' – Prikaz uporabnikovih sestankov. Pregledujemo lahko
opravljene in naročene sestanke, razporejeni so po mesecih za nazaj in
naprej.
Slika 6: Moja organizacija – testna aplikacija
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
8 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
ISKANJE KMG
Da lahko začnemo sestanek, ali samo pregledamo GERK-e oz. druge podatke
določenega KMG, moramo ta KMG v RKG najprej poiskati.
V iskalno polje vnesemo KMG-MID in kliknemo na gumb ''?'' (Slika 7a):
a
a
b
Slika 7: Iskanje KMG.
Če nosilec svojega KMG-MID ne pozna, ga poiščemo s pomočjo naprednega
iskanja. S klikom na gumb ''Napredno iskanje'' (Slika 7b) se odpre okno ''Iskanje
kmetijskega gospodarstva'' (Slika 8). V polja vpišemo podatke o nosilcu KMG ali
podatke o naslovu KMG in kliknemo ''Išči''. Najpogosteje poizvedujemo po priimku
in imenu ali po EMŠO nosilca KMG (Slika 8a). Aplikacija v novem oknu prikaže
rezultate poizvedbe. Če aplikacija javi da ni podatkov, ki bi ustrezali iskalnim
pogojem, opravimo ponovno poizvedovanje in smo pri tem pozorni, da pravilno
vpišemo vse podatke.
Slika 8: Napredno iskanje KMG.
PODATKI O KMG IN SESTANKIH - RAZDELKI V APLIKACIJI
Ko izberemo KMG, se prikaže naslednjih pet razdelkov:
• Podatki o KMG (Slika 9a),
• Detajlni podatki (Slika 9b),
• Naslednji sestanek (Slika 9c),
• Grafična aplikacija (Slika 9d),
• Zadnji sestanek (Slika 9e).
S klikom na Prikaži/Skrij poleg imena okna (Slika 9b,e), prikažemo oziroma
skrijemo podrobnejše podatke v razdelku. Vse podatke o KMG lahko pregledujemo,
ne da bi pred tem pričeli sestanek.
Najpogosteje nas zanimajo osnovni ali detajlni podatkih o KMG. Osnovni podatki o
KMG so navedeni v razdelku ''Podatki o KMG'' (Slika 9a) ''Detajlni podatki'', ki so
podrobneje opisani v nadaljevanju, pa v naslednjem razdelku (Slika 9b).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
9 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
V razdelku ''Naslednji sestanek'' (Slika 9c) urejamo sestanke za KMG. S klikom na
gumb ''Vnesi nov sestanek'' (Slika 9č), določimo termin sestanka in nato tudi
začnemo sestanek (glej poglavje 3).
V razdelku ''Grafična aplikacija'' je kadar nimamo začetega sestanka na voljo le
povezava na ''Pregledovalnik'' (Slika 9d). Pregledovalnik je namenjen pregledovanju
GERK-ov in vpisu v sloj Obnova vinogradov (glej poglavje 11). Če sestanek
pričnemo, aplikacija na tem mestu ponudi tudi povezavo na grafično aplikacijo za
urejanje GERK-ov, ''Urejevalnik'' (Slika 86b) (glej poglavje 7).
lahko spremenimo številko zadeve zadnjega sestanka za izbrani KMG. Številko
zadeve lahko spremeni le uporabnik, ki je opravil zadnji sestanek. S klikom na gumb
''Izpis stanja na KMG'' aplikacija ustvari izpis stanja na KMG v *.pdf formatu.
Tiskanje izpisa stanja na KMG je omogočeno vsem uporabnikom RKG, ki delajo na
UE za vsak KMG. Za izpis stanja na KMG lahko zaprosi njegov nosilec ali člani
kmetije, za kmetijo, na katero so vpisani. Na izpisu stanja na KMG so podatki o
KMG (GERK-i, člani kmetije …) z zadnjega sestanka. Za tiskanje izpisa stanja na
KMG ne začnemo sestanka.
a
a
b
f
Slika 10: Podatki o zadnjem sestanku.
b
c
2.2. Najpogostejša poizvedovanja po aplikaciji
č
Po podatkih poizvedujemo preko povezav (označene so tako, da je tekst obarvan z
modro barvo, v nekaterih primerih pa je tudi podčrtan). S klikom na povezavo
odpremo okno s podrobnejšimi podatki.
d
e
ZGODOVINA KMG (nosilec in namestnik): s klikom na povezavo v okviru
podatkov o KMG (Slika 9f) lahko vpogledamo v datume spremembe nosilcev in
namestnikov (Slika 11).
Slika 9: Podatki o KMG.
V razdelku ''Zadnji sestanek'' (Slika 9e) so podrobnejši podatki o predhodnem
sestanku za ta KMG (Slika 10). S klikom na gumb ''Spremeni SPIS vezo'' (Slika 10a)
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
10 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
(Površina, Domače ime, itd. (Slika 8a)). S klikom na GERK-PID (Slika 14b), se
grafično prikaže izbrani GERK (Slika 15). Če ima KMG več kot 50 GERK-ov, jih
aplikacija v seznamu GERK-ov prikaže na več straneh. Med posameznimi stranmi se
premikamo tako, da kliknemo ''Nazaj/Naprej'' (Slika 14č).
a
Slika 11:Zgodovina KMG
b
SEZNAM SESTANKOV: Če v oknu z detajlnimi podatki kliknemo na povezavo ob
tekstu ''Število sestankov'' (Slika 12a), se odpre novo okno ''Seznam sestankov'', v
katerem so izpisani sestanki, ki so bili opravljeni za KMG (Slika 13).
Slika 13: Seznam sestankov za KMG.
SEZNAM GERK-ov ZADNJEGA SESTANKA: Seznam GERK-ov z zadnjega
sestanka torej GERK-ov, ki so trenutno na KMG (Slika 14), dobimo s klikom na
povezavo ob tekstu ''Število/Površina GERK-ov'' (Slika 12a).
a
a
b
c
č
b
č
Slika 14: Seznam GERK-ov na kmetijskem gospodarstvu.
d
c
Slika 12: Detajlni podatki.
SEZNAM GERK-ov ZA POLJUBNI SESTANEK: V seznamu sestankov (prejšnja
poizvedba) je več povezav. Tako nas povezava v stolpcu ''KMG-MID'' (Slika 13a)
vrne na osnovno stran izbranega KMG. Povezava v stolpcu ''GERK-i'' (Slika 13b)
prikaže seznam GERK-ov za tisti sestanek, pri katerem kliknemo na povezavo (Slika
14). V seznamu GERK-ov (Slika 14) so navedeni osnovni podatki o GERK-ih
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 15: Grafični prikaz GERK-a iz seznama GERK-ov.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
11 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
ZGODOVINA GERK-a: S klikom na povezavo v stolpcu ''Zgodovina'' (Slika 14c) v
seznamu GERK-ov zadnjega sestanka vpogledamo v zgodovino GERK-a (Slika 16).
Iz zgodovine GERK-a je razvidno, kdaj so bile na GERK-u izvedene spremembe
(sprememba KMG, površine, domačega imena, rabe) ter kdo jih je izvajal (Slika 16).
Slika 16: Zgodovina GERK-a.
PODATKI ARSKTRP: s klikom na povezavo do podatkov ARSKTRP (Slika 12č),
odpremo okno, preko katerega imamo vpogled v zbirne vloge na KMG od leta 2006
naprej in v trenutno stanje plačilnih pravic na KMG (Slika 17).
Slika 18: Podatki o zbirnih vlogah KMG
a
Podatke o trenutnem stanju plačilnih pravic na KMG (Slika 19) dobimo s klikom na
povezavo ''Pregled'' v oknu s podatki ASKTRP (Slika 17b).
b
Slika 17: Podatki ARSKTRP
Če KMG za določeni leto ni oddal zbirne vloge, v seznamu podatkov ARSKTRP za
tisto leto ni povezave (Slika 17a). S klikom na katero izmed povezav do zbirnih vlog,
dobimo možnost vpogleda v vse obrazce na oddani zbirni vlogi (Slika 18).
Slika 19: Podatki o plačilnih pravicah na KMG
KONTROLE NA KMG: V oknu ''Detajlni podatki'' (Slika 12) je povezava na
''Seznam kontrol na KMG'' (Slika 12b). Poleg števila kontrol za KMG je zapisan tudi
datum zadnje izvedbe kontrole. S klikom na povezavo odpremo okno s prikazom
napak za KMG za ta datum (Slika 20). S klikom na povezavo (Slika 20a) aplikacija
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
12 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
prikaže podatke v zvezi z napako, pri kateri smo izbrali povezavo. Kontrolo lahko
ažuriramo sami. Na dnu razdelka z detajlnimi podatki kliknemo na gumb ''Izvedi
kontrolo KMG'' (Slika 12c). Aplikacija odpre okno s prikazom napak, obenem pa
tudi osveži podatke v seznamu (Slika 20). Za izvedbo kontrole ni treba začeti
sestanka.
dejanske rabe, za napačne podatke o sadilnem materialu trajnih nasadov ali
napake v zvezi z nosilcem oz. namestnikom nosilca oz. člani kmetije.
Povezava na seznam kontrol v razdelku ''Detajlni podatki'' (Slika 12b) je vedno
obarvana z barvo najvišjega tipa kontrole. Če je rdeče barve, sestanka ne bomo mogli
zaključiti. Seznam vseh napak se nahaja v šifrantu napak (Slika 3č).
ISKANJE PO IZPISIH
V izpisih so na voljo poizvedbe po podatkih iz RKG. Vse poizvedbe, kjer ni mogoče
vpisati povpraševanja po datumu, se izvedejo glede na trenutno stanje podatkov.
a
Z izbiro povezave na izpise (Slika 3č) odpremo okno, v katerem izbiramo med izpisi
(Slika 21). Izpisi so navedeni z imenom in kratkim opisom vsebine izpisa. S klikom
na ustrezno povezavo odpremo iskalnik za izpis (Slika 22).
Slika 20: Prikaz napak za KMG.
S klikom na gumb ''Izvedi kontrolo KMG'' (Slika 12c), aplikacija preveri le
pravilnost podatkov v zvezi z nosilcem oz. namestnikom nosilca oz. člani
kmetije v zvezi s sadilnim materialom trajnih nasadov in v zvezi s planinami, ne
izvede pa grafičnega preverjanja GERK-ov.
Če želimo preveriti ali so GERK-i na KMG vrisani v skladu z evidenco dejanske
rabe, moramo zagnati urejevalnik (grafična aplikacija) (glej poglavje 7).
Preverjanje GERK-ov se izvede, ko v grafiki končamo z urejanjem GERK-ov
oz. takrat, ko odklenjeni GERK želimo zakleniti (za konkretni GERK).
POZOR. Urejevalnik zaženemo le ob prisotnosti nosilca KMG oz. njegovega
pooblaščenca oz. po uradni dolžnosti, v primeru vnosa odločb ali reševanja
zaznamkov.
Ločimo tri tipe kontrol:
• INFO: kontrole tega tipa so le informativnega značaja in ne vplivajo na
postopke v aplikaciji. Navadno se nanašajo na informacijo o vpisu v
evidenco (npr. nosilec je vpisan v RPGV, KMG se nahaja v OMD …);
• WARN: kontrole tega tipa so le informativnega značaja in ne vplivajo na
postopke v aplikaciji (npr. domače ime KMG ni določeno …), opozarjajo
pa, da je nekaj morda narobe s podatki;
• ERR: kontrole tega tipa preprečijo zaključek sestanka, izjema so le sestanki
začeti po uradni dolžnosti. Najpogosteje gre za neskladje z evidenco
Slika 21: Izpisi v RKG – nabor je odvisen od stopnje uporabnikovih pravic.
Primer: Potrebujemo seznam KMG v upravni enoti Murska Sobota. Med
pregledovanjem opisov izpisov ugotovimo, da našim potrebam ustreza izpis z
opisom ''KMG po občinah, UE (glede na naslov KMG)''. S klikom na ime izpisa (v
našem primeru je to ''KMG UE_1'') odpremo okno s tremi praznimi polji. Vpis v
prvo polje ''Opomba izpisa'' ni obvezen, v drugo polje pa vpišemo ime UE, za katero
želimo izpis. V tretje polje vpišemo ime občine, če izpis potrebujemo le za eno
občino. Če potrebujemo izpis za celotno UE, polje ''Ime občine'' izpolnimo s
simbolom %.
Slika 22: Vpis kriterijev za izvedbo izpisa.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
13 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Aplikacija pripravi izpis in nas vrne na stran z izpisi. Ne tej strani lahko
pregledujemo zadnjih 10 izpisov, po katerih smo poizvedovali (Slika 23), vendar ti
po enem tednu od datuma izpisa izginejo iz seznama. Želeni izpis prikažemo s
klikom na ikono pri izpisu (Slika 23a). Izpis dobimo tudi po e-pošti. Izpisi so v *.csv
formatu, katerega lahko odpremo s programom Microsoft Excel.
a
Slika 24: Vpis datuma za vpogled stanja na določen dan
Aplikacija se postavi na stanje na izbrani datum, vendar nam je na voljo bistveno
manj opcij kot v normalnem načinu (Slika 25). Po izbiri KMG (iskanje je enako kot
v normalnem načinu), lahko s klikom na povezave pregledujemo le po določenih
podatkih o KMG, ki jih imamo na voljo preko povezav v detajlnih podatkih, npr.
stanje GERK-ov, stanje vinogradov na ta datum ipd. (Slika 26a).
a
a
Slika 23: Do zadnjih izpisov lahko dostopimo tudi kasneje.
Slika 25: Stanje nastavljeno na določen dan
Podatki o izvedenih izpisih (vrsta izpisa, uporabnik, čas poizvedbe …) se
beležijo, tako da je morebitne zlorabe podatkov mogoče ugotoviti. V testni
aplikaciji ni vpogleda v izpise.
VPOGLED STANJA NA DOLOČEN DAN
Pregledovanje zgodovine na zgoraj opisane načine je v nekaterih primerih zamudno,
zato je na voljo še drugačen način vpogleda. V tem načinu RKG aplikacijo
nastavimo na določen datum v preteklosti in nato pregledujemo določene podatke na
izbrani datum.
Pod oknom za iskanje po KMG se nahaja okno ''Vpogled stanja na dan:'' (Slika 7,
Slika 24a). V okno vpišemo datum v obliki DD.MM.LLLL in kliknemo na puščico
poleg okna (Slika 24).
a
Slika 26: Podatki o KMG na določen dan
Ko želimo RKG aplikacijo vrniti v stanje na trenutni datum, kliknemo na povezavo
''Nazaj v normalni način'' (Slika 25a).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
14 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
3.
V polje ''Predviden čas (min)'' (Slika 28a) vpišemo število minut, predvidenih za
sestanek, kar je pomembno le, če sestanke naročamo za naprej. V tem primeru za ves
čas, predviden za en sestanek, ne moremo naročiti drugega sestanka.
ORGANIZACIJA SESTANKOV
Za urejanje podatkov v RKG je treba začeti sestanek.
a
Pri vodenju RKG (vpisu podatkov ali odločanje v postopkih vpisa) se upošteva
krajevna pristojnost po 2. točki prvega odstavka 20. člena Zakona o splošnem
upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10),
torej glede na sedež kmetijskega gospodarstva.
b
VNOS NOVEGA SESTANKA
c
Ko poiščemo KMG se odpre okno s podatki o KMG (Slika 9). V oknu ''Naslednji
sestanek'' se nahaja gumb ''Vnesi nov sestanek'' (Slika 9c,č, Slika 27).
č
Slika 27: Gumb za vnos novega sestanka.
S klikom na gumb se odpre novo okno (Slika 28), kjer moramo obvezno izpolniti na
čigavo zahtevo bo sestanek začet, termin sestanka, predviden čas sestanka, razlog za
sestanek, kdo bo na sestanku prisoten ter številko zadeve (Slika 28a,b,c.č). Ostala
polja izpolnimo po potrebi.
V polju ''Zahteva'' (Slika 28a) s klikom na polje izberemo, na čigavo zahtevo bomo
začeli sestanek. Na voljo sta dve možnosti:
• ''Nosilec'' izberemo, ko sestanek zahteva nosilec KMG, torej v primeru ko
je na sestanku nosilec osebno oz. njegov pooblaščenec ali ko vlogo nosilca
dobimo po pošti;
• ''Po uradni dolžnosti'' izberemo v naslednjih primerih: sprememba nosilca
KMG zaradi smrti, vnašanje sprememb na podlagi dokončnih odločb (npr.
izbris, prepis GERK-a, vpis prekrivajočega GERK-a na podlagi odločbe).
V polju ''Datum sestanka'' (Slika 28a) s klikom na polja izberemo termin začetka
sestanka. Če v naslednjem koraku organizacije sestanka natisnemo vabilo, se nanj
natisneta izbrani datum in ura sestanka.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 28: Določitev termina novega sestanka.
V polje ''Razlog za sestanek'' (Slika 28b) vpišemo razlog za sestanek (npr. urejanje
GERK-ov). Če sestanek začenjamo po uradni dolžnosti zaradi izvršitve odločbe,
poleg razloga sestanka vpišemo tudi številko odločbe.
V polju ''Prisotnost'' (Slika 28c) s klikom na polje izberemo:
• ''Nosilec'', ko je prisoten nosilec KMG;
• ''Pooblaščenec'', ko je na sestanku prisoten pooblaščenec. Pooblaščenec
mora imeti veljavno pooblastilo nosilca KMG. V polje ''Pooblaščenec''
(Slika 28c) vpišemo pooblaščenčevo ime in priimek ter številko osebnega
dokumenta. Pri kmetijah tudi namestnik nosilca potrebuje pooblastila
nosilca za urejanje podatkov. Pooblastilo shranimo (original);
• ''Zastopnik'' izberemo pri KMG, katerih nosilec je pravna oseba. V polje
pooblaščenec vpišemo ime, priimek ter številko osebnega dokumenta
prisotne osebe;
• ''Nihče'' izberemo, ko vnašamo vlogo, prejeto po pošti. Če sestanek
začnemo po uradni dolžnosti, aplikacija samodejno izbere prisotnost nihče.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
15 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Ko je v aplikaciji izbrana ta možnost, se na koncu sestanka natisne le izpis
iz RKG (v vseh ostalih primerih se natisne tudi zapisnik).
V polje ''Št. Zadeve / zveza'' vpišemo številko zadeve, v okviru katere odpiramo
sestanek. Če številke zadeve v tem koraku ne vpišemo, jo bomo morali nujno vpisati
pred koncem sestanka, saj sestanka sicer ne bomo mogli zaključiti.
Izpolnitev ostalih polj: ''Dodaten tekst za vabilo'', Opomba nosilca'' ter ''Opomba
strokovnega sodelavca'' ni obvezna.
Sestanek pričnemo s klikom na gumb ''Prični sestanek'' (Slika 29b). Šele s tem
ukazom se sestanek tudi zabeleži v bazo podatkov. Ukaza ni mogoče preklicati.
S klikom na gumb ''Prekliči sestanek'' (Slika 29c) lahko sestanek prekličemo. KMG
se vrne v stanje ''Končan''.
S klikom na gumb ''Natisni vabilo'' (Slika 29č) aplikacija zgenerira ''Vabilo na
uskladitev podatkov v registru kmetijskih gospodarstev''. V oknu, ki se prikaže,
izberemo aplikacijo Adobe Reader (nastavitev je navadno privzeta) in izberemo ''V
redu'' (Slika 30) ter vabilo natisnemo ali shranimo.
Izberemo ''Potrdi''.
PLANIRANJE SESTANKA
Za sestanek v stanju ''Planiran sestanek'' je na voljo več možnosti (Slika 29a-č).
Slika 30: Odpiranje vabila, zapisnika.
Na vabilu sta med drugim izpisana razlog za sestanek ter termin sestanka, vpisana v
predhodnem koraku. Če smo vpisali dodaten tekst za vabilo, je izpisan tudi ta.
PRIČETEK SESTANKA
a
b
c
Po kliku na gumb ''Prični sestanek'' (Slika 29b) se stanje sestanka spremeni iz
''Planiran sestanek'' v ''Topološko urejen''. Urejamo lahko:
• podatke o kmetijskem gospodarstvu (nosilec, naslov KMG …),
• GERK-e (risanje, preoblikovanje, združevanje ...),
• podatke o trajnih nasadih (sadilni material).
č
Slika 29: Planiran sestanek.
Kadar želimo popraviti podatke ki smo jih vnesli v prejšnjem koraku (zahteva,
prisotnost, razlog …), izberemo ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 29a). Z izbiro
ukaza odpremo okno, v katerem podatke popravimo in popravek potrdimo (Slika
32).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
16 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
TISKANJE ZAPISNIKA OZ. IZPISA IN ZAKLJUČEK SESTANKA
Po vnosu sprememb v RKG aplikacijo natisnemo zapisnik (kadar je nosilec prisoten)
oz. izpis (ne glede na prisotnost nosilca) in zaključimo sestanek. S klikom na gumb
''Natisni zapisnik'' v oknu ''Trenutni sestanek'' (Slika 31b) aplikacija ustvari zapisnik
oziroma izpis, glede na prisotnost, ki smo jo izbrali v prejšnjih korakih. Če je bila
med sestankom podana izjava o dejanskem stanju v naravi, je vključena tudi ta.
Po kliku na gumb ''Natisni zapisnik'', se prikaže okno, v katerem izberemo aplikacijo
Adobe Reader (nastavitev je navadno privzeta) in izberemo ''V redu'' (Slika 30). S
tem odpremo zapisnik/izpis v izbranem programu, od koder ga nato natisnemo.
Lahko ga tudi shranimo na disk.
a
Izpis iz RKG vsebuje podatke o KMG, podatke o nosilcu KMG, podatke o
namestniku nosilca, podatke o ostalih članih kmetije, podatke o grafičnih enotah rabe
kmetijskih zemljišč – GERK-ih, podatke o trajnih nasadih in morebitne napake na
KMG. Kadar je na sestanku prisoten nosilec ali njegov pooblaščenec, se natisne tudi
zapisnik o ustni obravnavi. Če je bila v okviru sestanka podana izjava o dejanskem
stanju v naravi, je v dokumentu dodana tudi ta.
b
Slika 31: Trenutni sestanek v stanju topološko urejen.
Poleg urejanja podatkov o KMG lahko po pričetku sestanka še vedno popravljamo
tudi podatke sestanka. S klikom na gumb ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 31a),
aplikacija odpre okno, v katerem lahko spremenimo podatke o prisotnosti na
sestanku, opombe nosilca in strokovnega sodelavca ter številko zadeve (Slika 32).
Spremenimo lahko torej manj podatkov o sestanku, kot smo jih lahko, ko je bil
sestanek še v stanju ''Planiran sestanek''.
Zapisnik oz. izpis natisnemo v dveh izvodih. En izvod je namenjen stranki, drugi
arhivu upravne enote. Zapisnik podpišeta uradna oseba in stranka, izpis samo uradna
oseba. Zapisnik in izpis uradna oseba na zadnji strani tudi ožigosa.
Potem, ko zapisnik natisnemo, v oknu ''Potrditev tiska zapisnika'' izberemo ''Zapisnik
JE bil natisnjen'' (Slika 33). Če nam zapisnika ni uspelo natisniti izberemo drugo
možnost.
Slika 32: Sprememba podatkov sestanka.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
17 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
a
b
c
č
Slika 33: Potrditev tiska zapisnika – testna različica aplikacije.
Stanje sestanka se po tem koraku spremeni v ''Zapisnik natisnjen''. Aplikacija nam v
tej fazi sestanka ne nudi več gumbov za urejanje podatkov o KMG. V oknu ''Trenutni
sestanek'' imamo na voljo več možnosti (Slika 34).
Slika 34: Trenutni sestanek v stanju zapisnik natisnjen – testno ozadje.
S klikom na gumb ''Popravi podatke sestanka'' (Slika 34a) lahko spremenimo
podatke o prisotnosti na sestanku, opombe nosilca in strokovnega sodelavca ter
številko zadeve (Slika 32). Z izbiro ukaza se stanje sestanka spremeni iz ''Zapisnik
natisnjen'' v ''Topološko urejen'', zato moramo zapisnik ponovno natisniti.
S klikom na gumb ''Natisni zapisnik'' (Slika 34b) aplikacija ponovno ustvari
zapisnik/izpis.
Z zaključkom sestanka se stanje zadnjega sestanka spremeni v ''KONČAN''.
S klikom na gumb ''Ponovno odpri sestanek'' (Slika 34c), sestanek vrnemo v stanje
''Topološko urejen'', v katerem lahko ponovno urejamo podatke o KMG. Preden
lahko sestanek zaključimo, moramo zapisnik ponovno natisniti.
Sestanek zaključimo šele s klikom na gumb ''Zaključi sestanek'' (Slika 34č). Pred tem
je sestanek še vedno odprt, kar pomeni, da sestanka za ta KMG ne more začeti
nobena druga uradna oseba, pa tudi, da nosilec KMG ne more oddati zbirne vloge.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
18 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Če so se v okviru sestanka spreminjali GERK-i, zaženemo urejevalnik in še enkrat
pregledamo vse GERK-e.
Če aplikacija ne ponudi gumba za tiskanje zapisnika, je to zaradi:
1. Grafično aplikacijo smo imeli dalj časa odprto.
Rešitev: Osvežimo podatke s tipko F5 ali z ukazom za osvežitev podatkov v
orodni vrstici internetnega brskalnika.
2. Grafične aplikacije nismo zapustili s klikom na gumb ''Končaj'' (Slika 134a).
V tem primeru je stanje sestanka še vedno ''V obdelavi''.
Rešitev: Ponovno zaženemo urejevalnik in v urejevalniku kliknemo na gumb
''Končaj''.
3. Aplikacija je pri preverjanju KMG odkrila napako, ki jo moramo popraviti, da
lahko sestanek zaključimo. Gre za napako tipa ERR.
Rešitev: S klikom na gumb ''Izvedi kontrolo na KMG'' v oknu ''Detajlni podatki''
(Slika 12) zaženemo kontrolo in pogledamo, za katero napako gre. S klikom na
povezavo pri napaki (Slika 20a) nas aplikacija poveže na okno, v katerem je
obvestilo o napaki, v nekaterih primerih lahko napako tam tudi odpravimo.
4. Nismo vpisali številke zadeve (Slika 28č).
Rešitev: Vpišemo številko zadeve (Gumb ''Popravi podatke sestanka'' v razdelku
''Trenutni sestanek'' (Slika 34a).
a
Slika 35: Prevzem sestanka
Sestanek lahko prevzamemo le od referenta, ki je zaposlen na isti UE kot mi. Če je
izjemoma treba prevzeti sestanek iz druge UE, oziroma če ga je treba prestaviti na
drugo UE, pokličemo v klicni center.
5. Nismo rešili vseh zaznamkov na KMG.
Rešitev: Rešimo preostale zaznamke na KMG (poglavje št. 9).
Če smo preverili vse zgornje možnosti, pa še vedno ni gumba za tisk
zapisnika, pokličemo v klicni center. Možno je namreč tudi da npr. kateri
od subjektov na kmetiji nima urejenih podatkov v evidenci subjektov
MKGP.
PREVZEM SESTANKA
Podatke v RKG za določen KMG lahko spreminja le oseba, ki ima za ta KMG odprt
sestanek. Za primere ko npr. referent, ki je začel sestanek (ali mu je bil sestanek
dodeljen) ne more nadaljevati/zaključiti sestanka (bolniška, dopust ipd.), je na voljo
možnost prevzema sestanka.
Sestanek prevzamemo tako, da potem, ko poiščemo KMG, kliknemo na gumb
''Prevzemi sestanek'', ki se nahaja v razdelku trenutni sestanek (Slika 35a). Sestanek
lahko le prevzamemo, ne moremo pa svojega sestanka prestaviti na nekoga drugega.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
19 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
4.
Oseba želi ustvariti nov KMG na naslovu, kjer KMG že obstaja.
VPIS NOVEGA KMG
Pri vpisovanju novega KMG smo pozorni na določbe Pravilnika o RKG, ki se
nanašajo na naslov KMG in na nosilca KMG.
PREVERJANJE PRED VPISOM NOVEGA KMG
Pred vnosom novega KMG moramo preveriti, če KMG na tem naslovu že obstaja. S
klikom na povezavo ''Napredno iskanje'' (Slika 36a) odpremo okno ''Iskanje
kmetijskega gospodarstva'' (Slika 37).
To je PRAVILNO, če gre tudi dejansko za dve ali več ločenih KMG:
Primer 1: Oče je govedorejec, sin ima vrtnarstvo, nahajata se na istem naslovu in
nista člana istega gospodinjstva..
Rešitev: Vnesemo nov KMG.
Primer 2: Ista oseba ima KMG kot s.p. (vrtnarstvo) in KMG kot fizična oseba
(kmetija).
Rešitev: Vnesemo nov KMG.
To je NAPAČNO, če obstoj dveh KMG na istem naslovu ni upravičen:
Primer 1: Sin želi imeti KMG, vendar ima na istemu naslovu KMG že oče, ki se
s kmetovanjem ne ukvarja več, saj ga je prepustil svojemu sinu.
Rešitev: Spremenimo nosilca KMG iz očeta na sina.
Primer 2: Kmetovalec želi vnesti KMG na naslovu, kjer ima KMG že druga
oseba (npr. družinski član). V praksi ne gre za dve kmetiji, ampak za eno.
Rešitev: Vpis novega KMG zavrnemo.
Pred vnosom novega KMG aplikacija samodejno preveri, če je oseba, ki jo izberemo
za nosilca KMG, že nosilec oziroma član drugega KMG. Če je tako, aplikacija to
javi kot napako in novega KMG ne ustvari.
a
b
Slika 36: Vpis novega KMG in napredno iskanje.
V zgornjem delu okna so polja za iskanje po naslovu KMG. Iskati je smiselno le po
nekaterih podatkih, npr. po naselju, ulici in hišni številki (Slika 37a). V polja
vpišemo podatke in pritisnemo gumb ''Išči'', ki se nahaja na dnu okna.
Če na iskanem naslovu KMG že obstaja, aplikacija ta KMG prikaže v rezultatih
iskanja. Če na iskanem naslovu KMG ne obstaja, nas aplikacija obvesti z ''Ni
podatkov, ki bi ustrezali iskalnim pogojem''.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
a
Slika 37: Iskanje KMG po naslovu.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
20 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
ZAČETEK VPISA NOVEGA KMG
IZBIRA NASLOVA KMG
S klikom na gumb ''Vpiši nov KMG'' (Slika 36b) odpremo okno ''Vnos novega
KMG'' (Slika 38). Vnos v polja ''Opomba nosilca'', ''Opomba strokovnega sodelavca''
ter ''Domače ime'' ni obvezen. Domače ime se vpisuje za KMG tipa kmetija, če le-to
obstaja.
Običajni naslov
S klikom na ikono pri polju ''Naslov'' (Slika 38b) odpremo okno ''Izberite naslov
sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje po naslovih'' (Slika 41).
a
b
a
b
Slika 41: Izbira naslova KMG – Iskanje po naslovih.
Slika 38: Vnos novega KMG.
Vrsto KMG izberemo s klikom na polje pri ''Vrsta'' (Slika 38a) in izbiro ene izmed
ponujenih možnosti (Slika 39). Možnost ''Kmetijsko gospodarstvo'' izberemo kadar
gre za KMG, katere nosilec je fizična ali pravna oseba. KMG - Individualna planina,
KMG – Skupna planina in KMG – Skupni pašnik, so podrobneje opisane v poglavju
8. Če pri vpisu novega KMG izberemo katero izmed zadnjih treh možnosti, moramo
v naslednjem koraku izbiro potrditi s klikom na ''V redu'' (Slika 40).
V polja vnesemo ustrezne podatke (Slika 41a). Po potrditvi izbire aplikacija poišče
naslov v registru prostorskih enot (RPE). Zadetek oziroma zadetki, ki ustrezajo
iskalnim pogojem, so prikazani v novem oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega
gospodarstva – Seznam naslovov'' (Slika 42). Naslov izberemo s klikom na puščico
(Slika 42a) in ga tako določimo za naslov KMG. Če aplikacija naslova ne najde, smo
se zmotili pri vnosu podatkov ali pa naslova ni v RPE.
a
Slika 39: Izbira vrste KMG.
Slika 42: Izbira naslova KMG – Seznam naslovov.
Slika 40: Dodatno obvestilo pri vpisu novega KMG za planino ali pašnik.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
21 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Fiktivni naslov
V RKG so vpisani tudi KMG, katerim naslova ni mogoče vpisati z ulico in hišno
številko (npr. nekateri vinogradniki, ki poleg vinograda nimajo objekta s hišno
številko, za čebelarji ki nimajo panja pri objektu, itd.). Tudi taki KMG morajo imeti
vpisane čim bolj natančne podatke o naslovu KMG, zato v tem primeru namesto
naslova iz RPE vnesemo koordinate območja, na katerem je večina kmetijskih
zemljišč ali rejnih živali tega KMG.
V takih primerih v oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje
po naslovih'' (Slika 41) izberemo povezavo ''Vnos fiktivnih naslovov'' (Slika 41b).
Odpre se okno ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Iskanje po
fiktivnih naslovih'' (Slika 43). Vpišemo šifre ali nazive upravne enote/občine/naselja
lokacije, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč oziroma rejnih živali.
Slika 45: Dodajanje koordinat fiktivnega naslova.
a
Slika 46: Končna izbira fiktivnega naslova.
S klikom na puščico (Slika 46a) še enkrat potrdimo izbrani naslov in tako zaključimo
postopek vnosa fiktivnega naslova.
IZBIRA NOSILCA KMG
Slika 43: Iskanje po fiktivnih naslovih.
Običajno iskanje
Za vnos nosilca KMG kliknemo na ikono ob polju ''Nosilec'' v oknu ''Vnos novega
KMG'' (Slika 38b) in s tem odpremo okno ''Izberite nosilca'' (Slika 47). Preko
iskalnika aplikacija išče nosilca med subjekti iz evidenc MKGP. Najhitrejše je
iskanje po EMŠO ali priimku in imenu (nazivu za pravno osebo) (Slika 47a). Ko
vpišemo ustrezne podatke in potrdimo izbiro, aplikacija prikaže okno z zadetki, ki
ustrezajo iskalnim pogojem (Slika 48). Za izbiro ustreznega nosilca kliknemo na
puščico (Slika 48a) in tako zaključimo določitev nosilca KMG.
a
Slika 44: Izbira fiktivnega naslova.
Fiktivni naslov izberemo s klikom na povezavo ''izberi'' (Slika 44a) pri ustreznem
naslovu. S tem določimo naselje, v katerem se nahaja sedež KMG. V naslednjem
oknu ''Izberite naslov sedeža kmetijskega gospodarstva – Dodajanje fiktivnega
naslova'', fiktivnemu naslovu dodamo tudi koordinate (Slika 45). Y in X koordinate
za posamezno lokacijo dobimo preko grafične aplikacije (glej poglavje 7). S klikom
na gumb ''Potrdi'', aplikacija odpre okno ''Izberite naslov sedeža kmetijskega
gospodarstva – Seznam naslovov'' (Slika 46).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
22 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
V prazni polji vpišemo EMŠO osebe, ki jo želimo vpisati kot nosilca KMG,
opravilno številko zadeve ter izvedemo povpraševanje. Odpre se okno s podatki
prevzetimi iz CRP in praznimi polji pri kontaktnih podatkih (Slika 50).
a
Vpis kontaktnih podatkov ni obvezen, je pa priporočljiv. Po (morebitnem) vpisu
kontaktnih podatkov in kliku na ''Prenesi'', se odpre novo okno (Slika 51), v katerem
izberemo puščico. Nato s klikom na ''Potrdi'', prenesemo subjekt in vpisane podatke
v evidenco subjektov MKGP.
b
Slika 47: Iskanje nosilca KMG po evidenci subjektov.
a
Slika 50: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu subjekta iz CRP.
Slika 48: Izbira nosilca KMG.
Če osebe, ki jo želimo vpisati, aplikacija ne najde na ta način, to pomeni, da oseba ni
vpisana v evidenci subjektov MKGP. Podatke moramo zato prenesti iz Centralnega
registra prebivalstva (CRP), če gre za fizično osebo, oziroma iz Poslovnega registra
Slovenije (PRS), če gre za pravno osebo.
Slika 51: Izbira subjekta za prenos iz CRP.
Če se kot nosilec na KMG želi vpisati oseba, ki ni državljan Republike Slovenije, za
vpis v potrebuje slovensko EMŠO številko. Če je še nima, jo lahko pridobi na UE.
Slika 49: Vpogled v CRP.
Iskanje po PRS
Iskanje po CRP
Če želimo kot nosilca KMG vpisati pravno osebo, ki je v evidenci subjektov ne
najdemo z osnovnim iskanjem (Slika 47), jo moramo prenesti iz PRS. S klikom na
povezavo ''Vpogled v PRS'' (Slika 47b) odpremo okno, preko katerega vpogledamo v
PRS (Slika 52). Po vpisu iskalnih pogojev aplikacija izpiše zadetke (Slika 53).
Ustrezno pravno osebo izberemo s klikom na povezavo ''prenesi'' (Slika 53a). S
S klikom na povezavo ''Vpogled v CRP'' (Slika 47b) odpremo okno, preko katerega
vpogledamo v CRP (Slika 49).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
23 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
klikom na povezavo v naslednjem oknu (Slika 55a) izbrani subjekt izberemo tudi za
nosilca KMG.
Slika 53: Seznam subjektov iz PRS, ki ustrezajo iskalnim pogojem.
Za s.p. in pravne osebe velja da morajo biti registrirane za opravljanje kmetijske
dejavnosti, da jih lahko vpišemo v RKG. To preverimo tako, da v PRS preverimo, za
katero dejavnost je s.p. oz. pravna oseba registrirana. Če s.p. ali pravna oseba ni
registrirana za kmetijsko dejavnost, vpis zavrnemo.
Izjema so izobraževalne ustanove (ki se ukvarjajo tudi s kmetijsko ali kmetijsko in
gozdarsko dejavnostjo), registrirane verske skupnosti ali pravne oseb registriranih
verski skupnost (ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo), agrarne
skupnosti in pašne skupnosti. Za te nam namreč v PRS ni treba preveriti, za katere
dejavnosti so registrirane.
Slika 54: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu iz PRS.
a
Slika 55: Izbira subjekta iz PRS za nosilca KMG.
Slika 52: Vpogled v PRS.
a
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
V praski ima lahko ena oseba tudi več KMG, primeri:
• Nosilec ima KMG kmetija (1) in KMG planina (2),
• Nosilec ima KMG kmetija (1) in KMG kot s.p. (2),
• Nosilec ima KMG kmetija (1) in podjetje, ki je registrirano za
kmetijsko dejavnost (npr. d.o.o.) (2),
• Nosilec ima dve različni podjetji, ki imata registrirano tudi kmetijsko
dejavnost (1,2).
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
24 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
ZAKLJUČEK VPISA NOVEGA KMG
Po izbiri nosilca in naslova novega KMG (Slika 56), izberemo ''Potrdi'', s čimer
odpremo novo okno (Slika 57).
Slika 57: KMG ima kmetijska zemljišča, govedo in člane kmetije.
Slika 56: Podatke o novem KMG moramo še potrditi.
V tem koraku ustrezno obkljukamo okenca oz. v prazen prostor vpišemo vrsto živali,
če je ni na seznamu (Slika 57). Kljub temu, da na upravni enoti ne vpisujemo rejnih
živali in gozdnih zemljišč na KMG, je ta korak pomemben zaradi samega postopka
vpisa, saj so ti podatki navedeni tudi na vlogi za vpis novega KMG, ki jo mora
nosilec izpolniti ob vpisu novega KMG in na podlagi katerih je že iz vloge razvidno,
da gre za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je pogoj za vpis v RKG. Iz vloge je
tudi razvidno, ali mora UE povabiti nosilca na vpis zemljišč v uporabi. Posledično
jih moramo zato zavesti v aplikaciji.
Po tem koraku je KMG sicer že vpisan v RKG, vendar kljub temu z vpisom novega
KMG še nismo zaključili. Če so na KMG kmetijska zemljišča v obdelavi, jih
obvezno vpišemo še v okviru tega sestanka. Prav tako moramo, kadar je to potrebno,
na kmetijo vpisati namestnika nosilca ali dodatno gospodinjstvo, tehnični opis
postopkov je v poglavju 5. V nasprotnem primeru pa le še natisnemo zapisnik in
zaključimo sestanek.
Ko izberemo ''Potrdi'', zaključimo z vpisom novega KMG. Aplikacija nas postavi v
odprt sestanek za nov KMG s stanjem sestanka ''Topološko urejen''.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
25 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
5.
SPREMINJANJE PODATKOV V RKG
Za obstoječi KMG lahko v RKG spremenimo naslov, nosilca, domače ime ter
nekatere druge podatke. Pri kmetijah lahko poleg tega spremenimo tudi namestnika
nosilca kmetije ter podatke o gospodinjstvih na kmetiji. Vse spremembe vnašamo v
oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 9a, Slika 58). Ker so nekateri postopki spreminjanja
podatkov v RKG enaki postopku vpisa podatkov pri vpisu novega KMG (poglavje
4), so v nadaljevanju te spremembe le naštete in na kratko opisane. Urejanje
subjektov, dokumentov in kontaktnih podatkov članov kmetije, je v celoti opisano v
tem poglavju.
b
a
Slika 59: Spremenimo lahko domače ime, vpišemo opombe ter zaklenemo
KMG.
SPREMEMBA NOSILCA KMG
S klikom na ''Nosilca KMG'' (Slika 58b), odpremo okno namenjeno spreminjanju
nosilca KMG. V oknu je izpisana številka subjekta, ki je trenutno vpisan kot nosilec
KMG, poleg okna pa so vpisani podatki o nosilcu. Novega nosilca poiščemo in
vpišemo na enak način, kot vpišemo nosilca pri vpisu novega KMG (opisano v
prejšnjem poglavju), do iskalnika pa pridemo s klikom na povezavo (Slika 60a). Po
vnosu spremembe izberemo ''Potrdi''.
g
a
b
f
č
c
d
e
a
h
Slika 58: Urejanje podatkov o KMG.
Slika 60: V okencu je vpisan subj_id (številka subjekta) nosilca KMG.
Za spremembo nosilca KMG se šteje tudi, kadar se npr. nosilec, ki je imel prej
KMG kot fizična oseba, na isti KMG kot nosilec vpiše kot s.p.
SPREMEMBA PODATKOV O KMG
Po izbiri gumba ''Podatki o KMG'' (Slika 58a) lahko v okviru spreminjanja podatkov
o KMG (Slika 59) spreminjamo domače ime KMG, opombe nosilca KMG in
opombe strokovnega sodelavca. Opombe se nanašajo na celoten KMG in so vidne
tudi po zaključku sestanka. Opombe vpisujemo npr. kadar KMG zaklenemo zaradi
npr. problemov z dedovanjem. Na dnu okna (Slika 59a) se nahaja drsnik, kjer lahko
izbiramo med vrednostma DA in NE. Tu lahko preprečimo spremembe na KMG oz.
odklenemo in zaklenemo KMG. Če je KMG zaklenjen, lahko nov sestanek začnemo
le po uradni dolžnosti. Po vnosu sprememb in kliku na ''Potrdi'', se spremembe
shranijo v RKG.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
26 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
a
b
SPREMEMBA NOSILCA KMG V PRIMERU SMRTI NOSILCA, ČE
NAMESTNIK NOSILCA NI DOLOČEN
1. Pri vnosu novega sestanka izberemo:
Zahteva:
Po uradni dolžnosti
Razlog za sestanek:
Sprememba nosilca KMG zaradi smrti (oz. podobno)
Prisotnost:
Nihče
c
2. Pričnemo sestanek in spremenimo nosilca KMG, kot je opisano zgoraj.
Slika 61: Spreminjanje namestnika nosilca – namestnik ni določen.
3. Izbrišemo besedilo v oknu ''Opombe strokovnega sodelavca'' (Slika 59b), ki se
nanaša na neveljavnost pokojnega nosilca KMG.
Če želimo pri vpisu namestnika v skladu s pravilnikom RKG uveljavljati izjemo,
obkljukamo okence ''Izjava'' (Slika 61b). V polje, ki se pojavi pod okencem, vpišemo
razlog za izjemo, ki ga je nosilec kmetije navedel v vlogi. Vpis namestnika na
kmetijo nato ni več obvezen.
4. Obvezno zaključimo sestanek. Ker smo sestanek začeli po uradni dolžnosti z
razlogom spremembe pokojnega nosilca, ne smemo spreminjati nič drugega.
IZJAVA NAMESTO NAMESTNIKA NOSILCA
Če želi nov nosilec narediti katerokoli spremembo na KMG, začnemo nov
sestanek, tokrat na zahtevo nosilca, in vnesemo zahtevane spremembe.
SPREMEMBA NAMESTNIKA NOSILCA NA KMETIJI
S klikom na ''Namestnika nosilca KMG'' (Slika 58f), odpremo okno namenjeno
urejanju namestnika nosilca KMG. Če je namestnik vpisan, je v oknu izpisana
številka subjekta, poleg okna pa so vpisani podatki o namestniku. Če namestnik ni
določen, je okno prazno.
Namestnika nosilca nam, kljub temu, da je na kmetiji poleg nosilca še vsaj en
član kmetije, starejši od 18 let, ni treba določiti kadar:
• je nosilec edini član kmetije, ki je opravilno sposoben,
• je nosilec edini lastnik in nihče od preostalih članov kmetije noče biti
namestnik,
• je nosilec določen kot začasni skrbnik ali začasni zastopnik za kmetijo
po odločitvi sodišča,
• so poleg nosilca na kmetiji le še onemogli oz. starejši člani kmetije.
Namestnika poiščemo in vpišemo na enak način, kot vpišemo nosilca pri vpisu
novega KMG (poglavje 4), do iskalnika pa pridemo s klikom na povezavo (Slika
61a). Po vnosu spremembe in kliku na ''Potrdi'' se spremembe shranijo v RKG.
Če je nosilec edini član gospodinjstva, izjave ne vpisujemo, saj aplikacija v takih
primerih vpisa namestnika ne zahteva (ne javi napake, če ni določen). Če tako želi
nosilec, lahko namestnika kljub vsemu vpiše.
Pri KMG, katerega nosilec nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji (npr.
tujec), namestnika nosilca ni mogoče vpisati (ker za to osebo v evidenci
gospodinjstev ni podatkov o članih gospodinjstva). Če taka oseba vseeno želi vpisati
nekoga, na katerega se UE lahko obrne v primeru njegove smrti, lahko ta podatek
(ime in priimek osebe, kontaktne podatke …) vpišemo kot opombo na KMG (Slika
59).
Če želimo namestnika KMG izbrisati, izbrišemo številko subjekta v okencu (Slika
61a).
Slika 62: Vpis izjave namesto namestnika kmetije.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
27 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Povezava na izjavo, ki jo je podal nosilec, je v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 9a) na
mestu, kjer bi bilo sicer vpisan ime in priimek namestnika nosilca. S klikom na to
povezavo odpremo okno (Slika 63), preko katerega lahko izjavo uredimo. To lahko
naredimo tako, da s klikom (Slika 63a) odpremo novo okno, preko katerega
omenjeno izjavo izbrišemo ali spremenimo.
UREJANJE GOSPODINJSTEV NA KMETIJI
Gumb za urejanje gospodinjstev je na voljo le pri kmetijah (KMG, katerih nosilec je
fizična oseba) (Slika 58g). Po kliku na gumb se v seznamu gospodinjstev izpiše
seznam gospodinjstev na kmetiji in seznam članov kmetije (Slika 65).
Gospodinjstvo dodamo tako, da v polje (Slika 65a) vpišemo EMŠO enega izmed
članov tega gospodinjstva in kliknemo na gumb ''Dodaj''. Gospodinjstvo se pripiše na
kmetijo, kot člani kmetije se vpišejo vsi člani gospodinjstva, starejši od 15 let. Da
gospodinjstvo na kmetijo sploh lahko dodamo, mora biti na sestanku vpisana številka
zadeve.
a
Gospodinjstvo izbrišemo s klikom na povezavo ''Briši'' pri gospodinjstvu, katerega
želimo izbrisati (Slika 65b). Če je na KMG gospodinjstvo, ki nima nobenega člana
(npr. v primeru da je bila na KMG pripisana oseba, ki je imela svoje gospodinjstvo,
pa je umrla), to gospodinjstvo izbrišemo.
Slika 63: Prikaz izklopljenih kontrol na KMG.
SPREMEMBA NASLOVA KMG
Po kliku na ''Naslov KMG'' (Slika 58c) aplikacija prikaže okno ''Spreminjanje
naslova kmetijskega gospodarstva''. S klikom na povezavo (Slika 64a) odpremo
okno, preko katerega iščemo naslove v registru prostorskih enot. Po vnosu
spremembe in kliku na ''Potrdi'', se spremembe shranijo v RKG.
b
a
a
Slika 65: Seznam gospodinjstev na kmetiji.
Slika 64: Spreminjanje naslova KMG.
VZDRŽEVANJE SUBJEKTOV NA KMETIJI
V okviru vzdrževanja subjektov na kmetiji lahko subjekte dodajamo ali brišemo. Kot
subjekta na kmetijo vpišemo osebo, ki je na kmetiji zaposlena. Na KMG, kjer je
nosilec pravna oseba, ta vpis subjektov ni mogoč.
Subjekte dodajamo in brišemo na enak način kot namestnika nosilca, postopek je
opisan zgoraj.
Kadar je nosilec KMG oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki
Sloveniji, vpis gospodinjstva na kmetijo ni mogoč, saj v evidenci gospodinjstev
za take osebe ni podatkov o članih gospodinjstva. Na takih KMG posledično ni
vpisanih gospodinjstev in namestnikov nosilcev. Čeprav je nosilec na takem
KMG fizična oseba (KMG kmetija), aplikacija v zvezi z manjkajočimi podatki
ne javi napake.
UKINJANJE KMG
Za izvajanje 37. člena Pravilnika o RKG je v RKG aplikaciji mogoč status KMG
''KMG v postopku ukinjanja''. KMG postavimo v tak status s klikom na gumb
''Postavi KMG v ukinjanje'' (Slika 58e).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
28 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Status omogoča, da kot nosilca na KMG vpišemo tudi osebo, ki je že na nekem
drugem KMG vpisana kot član kmetije ali nosilec KMG (razlog je navadno
dedovanje ali odločba sodišča).
KMG, ki je postavljen v status ''KMG v postopku ukinjanja'' ni več mogoče postaviti
nazaj v veljavno stanje, zato se pred izvedbo tega postopka dobro pogovorite s
stranko, če je to res tisto, kar želi.
Postavitev KMG v stanje ''V ukinjanju'' je obvezen korak pri postopku izbrisa KMG.
Nosilec KMG v postopku ukinjanja ima prav tako določene pravice in
obveznosti:
• če je prejšnji nosilec pokojni, lahko novi nosilec KMG v postopku
ukinjanja pridobi sredstva za ukrepe kmetijske politike, za katere je
vložil zahtevek prejšnji nosilec (v tem primeru mora javiti AKTRP
številko svojega tekočega računa);
• če je prejšnji nosilec pokojni, in novi nosilec ne bo več izvajal ukrepov
(OMD, KOP) na tej kmetiji, mora AKTRP javiti višjo silo oziroma
prenos izvajanja na svoj ali drug KMG (v takšnih primerih res dobro
opozorite nosilca, da je s prevzemom vloge nosilca prevzel tudi te
obveznosti in da je treba zadeve urediti na AKTRP);
• nosilec lahko prenese plačilne pravice na drug KMG;
• na KMG v postopku ukinjanja je dovoljeno le sproščanje GERK-ov, ni
pa mogoče prevzemati ali spreminjati GERK-ov.
IZBRIS KMG
Da KMG lahko izbrišemo, mora stranka oddati vlogo za izbris KMG. Pred izbrisom
KMG mora stranka v skladu z 39. členom Pravilnika o RKG poskrbeti za izbris
podatkov, ki se navezujejo na KMG.
KMG izbrišemo po naslednjem postopku:
• 1. Sestanek začnemo na zahtevo nosilca.
• 1.a. Izberemo ustrezno prisotnost.
• 1.b. Pod razlog za sestanek vpišemo kdo in kdaj je podal vlogo za izbris ter
razlog za izbris.
• 2. V okviru sestanka sprostimo vse GERK-e in izbrišemo vsa gospodinjstva,
ki so pripisana na KMG.
• 3. Kliknemo na gumb ''Postavi KMG v ukinjanje''.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
•
•
•
•
•
•
4. Kliknemo na gumb ''Izvedi kontrolo na KMG''. Če smo v tem sestanku
sproščali GERK-e, nadaljujemo s korakoma 4.a in 4.b. Če ob pričetku
sestanka KMG ni imel GERK-ov, nadaljujemo s korakom 5.
4.a. Natisnemo zapisnik oz. izpis in zaključimo sestanek.
4.b. Odpremo nov sestanek in kot razlog za sestanek vpišemo ''Oddaja
zahtevka za izbris KMG''.
5. Kliknemo na gumb ''Pošlji zahtevek za izbris KMG'' (Slika 58d).
6. V okno, ki se pojavi, vpišemo obrazložitev zahtevka, kot ga je nosilec
navedel na vlogi za izbris KMG ter dodatno informacijo o ureditvi stanja v
evidenci imetnikov rejnih živali (kdo bo imetnik živali in ali se lokacija
ohrani), če je to potrebno in to informacijo imamo.
7. Natisnemo zapisnik in zaključimo sestanek.
S klikom na gumb ''Pošlji zahtevek za izbris KMG'' (Slika 58d) aplikacija na enaslov rkg.mkgp@gov.si samodejno pošlje zahtevek za izbris.
O izbrisu KMG oz. morebitnih razlogih, zakaj se KMG ne more izbrisati, dobimo
obvestilo po elektronski pošti. Ko po e-pošti dobimo obvestilo, da je KMG dejansko
izbrisan, pošljemo stranki dopis, s katerim jo o tem obvestimo.
DODAJANJE DOKUMENTOV NA KMG
Aplikacija omogoča pripenjanje dokumentov na KMG z namenom, da so na voljo ali
v vpogled tudi ostalim uporabnikom RKG. Obvezno je dodajanje odločb UE in
odločb IRSKGH.
Dodajanje dokumentov je mogoče le v okviru sestanka. Povezavo za dodajanje
dokumentov odpremo s klikom na gumb ''Dokumenti'' v oknu ''Podatki o KMG''
(Slika 58h). Nov dokument dodamo s klikom na povezavo ''Dodaj zapis'' (Slika 66a).
V novem oknu (Slika 67) izmed ponujenih možnosti izberemo ustrezno vrsto
datoteke (Slika 67a) in v okno ''Opis datoteke'' (Slika 67b) vpišemo vsaj številko
dokumenta, lahko pa tudi na kratko vpišemo njegovo vsebino. Datoteko, ki jo želimo
dodati, poiščemo na svojem računalniku preko gumba ''Brskaj'' (Slika 67c).
Dokument odpremo s klikom na ime datoteke v seznamu dokumentov na KMG
(Slika 66b). Dokument izbrišemo s klikom na povezavo ''Briši'' (Slika 66c).
Dokumente na KMG lahko pregledujemo in dodajamo, kot je opisno zgoraj ali preko
povezave na dokumente iz detajlnih podatkov (Slika 12d).
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
29 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
a
b
a
c
Slika 66: Seznam dokumentov na KMG.
a
b
c
Slika 68: Podatki o subjektu.
Slika 67: Dodajanje dokumenta na KMG.
UREJANJE KONTAKTNIH PODATKOV SUBJEKTOV
Subjektom na KMG lahko urejamo kontaktne podatke – telefonsko številko in
elektronski naslov. Za urejanje kontaktnih podatkov nosilca KMG kliknemo na
podatke o nosilcu v oknu ''Podatki o KMG'' (Slika 58b). Odpre se okno s podatki o
subjektu, kjer s klikom na povezavo (Slika 68a) odpremo okno za vnašanje
kontaktnih podatkov (Slika 69).
Pri kmetijah na enak način urejamo kontaktne podatke vseh subjektov (nosilca,
namestnika nosilca in ostalih članov kmetije). Do povezave na okno s podatki o
posameznem subjektu (Slika 68) za vse člane kmetije dostopimo preko povezave za
urejanje gospodinjstev, ki se nahaja med ''Podatki o KMG'' (Slika 58g).
Za vpis kontaktnih podatkov potrebujemo številko zadeve, ki jo vpišemo v oknu, kjer
dodajamo kontaktne podatke (Slika 58). Kontaktne podatke lahko vpisujemo tudi
izven sestanka.
Slika 69: Spreminjanje kontaktnih podatkov subjekta.
5.1. Spremembe GERK-ov izven grafične aplikacije
Določene podatke o GERK-ih je mogoče spreminjati tudi izven grafične aplikacije
(grafična aplikacija je sicer opisna v poglavju 7). Poleg urejanja podatkov o trajnih
nasadih, ki je opisano v naslednjem poglavju, lahko na ta način tudi sproščamo
GERK-e.
SPROŠČANJE GERK-ov
V detajlnih podatkih kliknemo na seznam GERK-ov (Slika 9b, Slika 12a), s čimer
dobimo seznam GERK-ov na KMG (Slika 14, Slika 70).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
30 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Po kliku na potrdi, aplikacija prikaže podatke o KMG, katerega smo vpisali, da bo
GERK prevzel. Če KMG ni pravi, lahko sproščanje GERK-a prekličemo in postopek
ponovimo.
a
Slika 70: Seznam GERK-ov na KMG.
V seznamu GERK-ov kliknemo na lupo (Slika 70a) in tako odpremo okno s
podrobnejšimi podatki o GERK-u (Slika 71), kjer je med drugim tudi povezava na
ukaz za sproščanje GERK-a (Slika 71a).
Slika 73: Potrditev sprostitve GERK-a na izbran KMG.
Ko sproščanje GERK-a potrdimo, ga v primeru pomote sicer v okviru istega sestanka
lahko prevzamemo nazaj, vendar le preko grafične aplikacije. Postopek je opisan v
poglavju 7.
a
GERK je dokončno sproščen s KMG, ko sestanek zaključimo.
Slika 71: Posamezni pogled GERK-a iz seznama GERK-ov.
Po kliku na ''Sprosti GERK'' (Slika 71a) se odpre okno, v katerega vpišemo KMG, ki
bo GERK prevzel oz. vpišemo številko 0, če ne vemo, kdo bo GERK prevzel (Slika
72).
Slika 72: Vpis KMG za prevzem GERK-a.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
5.2. Samodejne in druge spremembe v RKG aplikaciji –
zaključevanje sestankov
V RKG aplikaciji se sicer podatki najpogosteje spreminjajo, kadar kmet osebno, po
pošti ali preko pooblaščenca zahteva spremembe, se pa zgodijo tudi zaradi drugih
vzrokov. Kadar gre za pomembnejše spremembe, se v ta namen samodejno ali ročno
odpre sestanek in nato samodejno ali ročno naredi sprememba v RKG. Tak sestanek
se nato odstopi upravni enoti, ki v večini primerov sestanek le zaključi in o
spremembi z izpisom obvesti nosilca KMG.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
31 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Sestanek vedno dobi tisti referent na UE, ki je nazadnje zaključil sestanek. O
dodelitvi sestanka je referent obveščen po e-pošti. Obveščeni so tudi ostali referenti
na UE, ki delajo z RKG, pa tudi glavna pisarna. Sestanke si referenti znotraj iste UE
lahko poljubno razdelijo (način je opisan v poglavju 3), kar je še posebej
priporočljivo, kadar se na UE naenkrat prenese večje število sestankov (npr. pri
prenosu kontrol AKTRP).
Sestanke, ki jih upravna enota dobi v reševanje, delimo na sestanke začete zaradi:
• Prenosa kontrol AKTRP
• Prenosa odločb IRSKGH
• Vpisa novega KMG zaradi prijave živali
• Samodejne menjave nosilca z namestnikom
• Spremembe v zvezi s pooblastili na skupni planini ali pašniku
Postopek, ki ga izpeljemo, ko se nam pripiše tak sestanek, se razlikuje glede na vzrok
začetka sestanka.
Če pride na sestanek (ali se želi naročiti) nosilec, za katerega ugotovimo, da ima
na KMG že začet sestanek zaradi prenosa kontrol, pa je ta sestanek še vedno na
MKGP, pokličemo v klicni center. Obstaja namreč možnost, da je sestanek
odprt, ker čaka na ročni prenos kontrole. Če je tako, bodo v klicnem centru čim
prej ročno prenesli kontrolo. Kadar ne gre za zapleten primer, je lahko kontrola
ročno prenesena v kratkem času, vi pa lahko, potem ko zaključite z odstopljenim
sestankom za prenos kontrol, takoj za tem že začnete novega na zahtevo stranke.
PRENOS ODLOČB IRSKGH
Prenos ugotovitev IRSKGH poteka na enak način kot prenos kontrol ARSKTRP, ki
je opisan zgoraj. Če uporabljamo predlogo spremnega dopisa iz dokumentov,
ustrezno prilagodimo tekst.
PRENOS KONTROL AKTRP
VPIS NOVEGA KMG ZARADI PRIJAVE ŽIVALI
Prenos ugotovitev terenskih meritev kontrolorjev v RKG poteka bodisi samodejno ali
ročno, v obeh primerih pa se spremembe tehnično vnesejo v bazo podatkov s strani
MKGP.
Poleg upravnih enot, lahko nov KMG ustvarijo tudi na Službi za identifikacijo in
registracijo živali (SIR) na MKGP. SIR vpiše nov KMG, kadar dobi prijavo za vpis
imetnika živali, pa le-ta še ni pripisan na nobenem KMG.
Ko MKGP prejme podatke o rezultatih terenskih kontrol, za KMG, ki so bili v
kontrolah, prične sestanek (zato so lahko nekateri sestanki v času med in po izvedbi
kontrol odprti). Po tem, ko se rezultat kontrole prenese v RKG, se sestanek
samodejno odstopi UE gleda na naslov nosilca KMG, in sicer tistemu strokovnemu
sodelavcu, ki je imel na tej UE nazadnje končan sestanek. O dodeljenem sestanku in
o nadaljnjih navodilih je strokovni sodelavec obveščen preko e-pošte, sestanek pa
najde med odprtimi sestanki.
Ko na SIR odprejo nov KMG, lahko vpišejo le podatke, ki jih dobijo na vlogi,
podatke o nosilcu in naslovu. Ko ustvarijo nov KMG, se ta dodeli UE gleda na
naslov nosilca KMG, sestanek pa dobi tisti strokovni sodelavec, ki je na tej upravni
enoti nazadnje končal sestanek. O dodelitvi KMG v reševanje in navodilih za
nadaljnje delo, smo v takem primeru obveščeni tudi preko e-pošte.
V primeru, da dobimo tak sestanek, moramo le vpisati številko zadeve (Slika 32),
natisniti zapisnik v dveh izvodih in končati sestanek. En zapisnik shranimo v arhiv,
drugega pa skupaj s spremnim dopisom (smiselno lahko uporabimo dopis iz
dokumentov, Slika 3č) pošljemo nosilcu KMG. V tem sestanku v nobenem primeru
ne smemo spreminjati podatkov.
Po tem, ko dobimo tak KMG v reševanje, se lahko na nosilca obrnemo telefonsko ali
pa preko dopisa, ki ga najdemo med dokumenti (Slika 3č) in mu pojasnimo, da mora
v primeru, da ima zemljišča v obdelavi oz. da je na KMG potreben namestnik, te
podatke sporočiti.
Če se stranka vabilu odzove in pride na sestanek, vpišemo podatke oz. GERK-e v
RKG in zaključimo sestanek.
Če nam stranka sporoči, da zemljišč ne obdeluje, in na sestanek ne pride nihče,
moramo ustrezno spremeniti podatke o sestanku (Slika 32). V polju prisotnost
izberemo nihče, v opombo sestanka pa vpišemo strankino izjavo v zvezi z obdelavo
zemljišč na KMG (Slika 32). Če je na KMG potrebno vpisati namestnika nosilca,
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
32 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
mora stranka v zvezi s tem vseeno poslati vlogo ali podatki izjavo, saj sestanka pred
tem ne moremo zaključiti. Sestanek zaključimo in izpis stranki pošljemo po pošti.
Če se stranka na vabilo ne odzove oz. se ne drži dogovora in na sestanek ne pride, jo
moramo še enkrat pozvati na sestanek z vabilom, v katerem določimo termin
sestanka in katerega pošljemo s povratnico. Če se stranka kljub temu ne odzove,
lahko sestanek, kadar na sestanku ni napake ERR (namestnik nosilca), zaključimo,
če pa na sestanku je napaka ERR, pokličemo v klicni center, kjer spremenijo zahtevo
sestanka v ''uradno dolžnost' (ERR napake se bodo ohranile, vendar bo sestanek
mogoče zaključiti). V obeh primerih pred zaključkom sestanka popravimo podatke
sestanka tako da v polju prisotnost izberemo nihče, v opombo sestanka pa vpišemo
strankino izjavo v zvezi z obdelavo zemljišč na KMG (Slika 32).
SAMODEJNA MENJAVA NOSILCA Z NAMESTNIKOM
Če umre nosilec KMG, na katerem je določen namestnik nosilca, aplikacija
samodejno odpre sestanek in zamenja pokojnega nosilca z namestnikom. Sestanek se
dodeli strokovnemu sodelavcu, ki je imel nazadnje odprt sestanek na UE gleda na
naslov nosilca KMG. Če sestanek dobimo v seznam sestankov, smo o dodelitvi
sestanka in o nadaljnjem postopku obveščeni preko e-pošte.
V okviru sestanka ne spreminjamo ničesar, le natisnemo izpis in končamo sestanek.
Poleg izpisa stranki pošljemo dopis, ki ga najdemo med dokumenti v aplikaciji (Slika
3). V aplikaciji preverimo, če je po menjavi nosilca potreben nov namestnik in če je
temu tako, poleg obeh zgoraj omenjenih dokumentov stranki lahko pošljemo še
vlogo za določitev namestnika nosilca, ki je priloga Pravilniku o RKG.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
33 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
6.
UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH
b
V okviru aplikacije za vodenje RKG vodimo podatke o trajnih nasadih za vinograde,
ekstenzivne sadovnjake, intenzivne sadovnjake, oljčnike in hmeljišča.
Podatke o trajnih nasadih je potrebno vpisati za vse zgoraj navedene trajne nasade, če
so nosilci KMG zavezanci za vpis v evidence pridelovalcev. Za vpis v evidence
pridelovalcev so zavezani:
• pridelovalci oljk, ki imajo v uporabi najmanj 0,1 ha oljčnikov oziroma
posameznih oljk,
• pridelovalci sadja v intenzivnih nasadih, ki imajo v uporabi najmanj 0,2 ha
intenzivnih sadovnjakov oziroma 0,1 ha jagodičja ali lupinarjev,
• pridelovalci hmelja,
• pridelovalci sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih, ki
uveljavljajo podpore za ukrep kmetijsko okoljskih plačil oz. če izpolnjujejo
pogoje za podporo za pridelovanje lupinarjev.
• pridelovalci, ki pridelujejo grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode
in obdelujejo najmanj 0,05 ha vinograda in
• pridelovalci, ki pridelujejo grozdje za mošt, vino oziroma druge proizvode
in obdelujejo manj od 0,05 ha vinogradov, če dajejo v promet grozdje, mošt,
vino oziroma druge proizvode.
Podatki o vpisanih trajnih nasadih so razvidni iz razdelka ''Detajlni podatki'' (Slika
12, Slika 74a). Seznam trajnih nasadov v detajlnih podatkih služi tudi kot povezava
za urejanje sadilnega materiala. Če se pri trajnem nasadu spremeni le sadilni
material, podatke popravimo preko teh povezav. Če se spremeni oblika ali velikost
trajnega nasada, ustrezno spremenimo tudi GERK.
Vpis in urejanje sadilnega materiala poteka na podoben način za vse trajne nasade. V
nadaljevanju je postopek opisan na primeru vinogradov in nekaj posebnosti pri
drugih trajnih nasadih.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
a
Slika 74: Podatki o vpisanih trajnih nasadih se nahajajo v detajlnih podatkih.
VPIS PODATKOV O TRAJNEM NASADU
Kadar so podatki o trajnem nasadu oz. sadilnem materialu že vpisani, jih lahko
urejamo preko omenjenih povezav (Slika 74a, Slika 101) ali preko povezave
Število/Površina GERK-ov (Slika 74b). Če podatki o trajnem nasadu še niso vpisani,
jih najprej vpišemo preko povezave Število/Površina GERK-ov (Slika 74b).
V seznamu GERK-ov na KMG (povezava na Slika 74b) so v stolpcu ''Uredi TNS''
(Slika 75a) povezave le za GERK-e z vrstami rabe trajnih nasadov. S klikom na
povezavo pri ustreznem GERK-u, odpremo okno, v katerem vpisujemo osnovne
podatke o trajnem nasadu. Za različne vrste trajnih nasadov so ponujena različna
polja za vpis (Slika 76), sam način vpisa pa je pri vseh enak. Če trajne nasade
urejamo s povezavo iz grafične aplikacije (glej poglavje 7), nas povezava poveže na
okna iz tega koraka.
S klikom na ''Izbriši zapis'' (Slika 76b) lahko zapis o trajnem nasadu tudi izbrišemo.
Izbrišemo lahko le tiste zapise, ki nimajo podatkov o sadilnem materialu (opisano v
naslednjem podpoglavju).
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
34 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
b
a
b
a
Slika 76: Urejanje podatkov o trajnem nasadu - vinograd.
Slika 75: Preko seznama GERK na novo vpišemo podatke o trajnem nasadu.
UREJANJE VINOGRADA
Podatki o vinogradih se vodijo tudi v Registru pridelovalcev grozdja in vina
(RPGV) (pri ostalih trajnih nasadih se podatki vodijo le v okviru RKG). V
RPGV je vsakemu vinogradu dodeljena identifikacijska številka (Vinograd
MID). Pri urejanju vinograda je potrebno polje s to številko (Slika 76a) ustrezno
izpolniti:
Če vpisujemo podatke za vinograd, ki še ni vpisan v RPGV, polje pustimo
prazno. Vinograd se bo v RPGV vpisal z novo identifikacijsko številko. Vpisati
moramo še sadilni material.
Če vpisujemo podatke za vinograd, ki je že vpisan v RPGV, v okno vpišemo
njegov MID vinograda. Podatki o sadilnem materialu vinograda se iz RPGV
prenesejo v RKG. Če so točni, jih ne popravljamo.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pri vinogradih lahko urejamo tudi podatke o terasiranosti in zatravljenosti vinograda
ter vpisujemo opombe. V seznamu vinogradov, do katerega pridemo s klikom na
povezavo v oknu detajlni podatki (Slika 74a), so našteti vsi vinogradi na KMG. Pri
vinogradu, katerega podatke bomo urejali, kliknemo na povezavo v stolpcu ''Uredi''
(Slika 81a) in odpremo okno s splošnimi podatki o vinogradu (Slika 82). Podatke
ustrezno popravimo ali pa jih z izbiro ''Izbriši zapis'' (Slika 82a) izbrišemo. Če jih
želimo izbrisati, moramo predhodno izbrisati ves sadilni material.
VPIS PODATKOV O SADILNEM MATERIALU
S klikom na povezavo v stolpcu ''sadike'' (Slika 75b) odpremo okno za urejanje
podatkov o sadilnem materialu izbranega GERK-a (Slika 77). Vpis je obvezen v vsa
polja. Sadilni material lahko za trajni nasad vpišemo tudi, če trajni nasad ali KMG
kriterijev za obvezen vpis (naštetih v začetku poglavja) ne izpolnjuje.
V našem primeru (Slika 77) smo odprli podatke o sadilnem materialu za vinograd, v
katerem je že pet zapisov. Vpišemo lahko nov zapis sadilnega materiala, obstoječe
zapise pa lahko spremenimo ali jih izbrišemo.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
35 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
b
c
a
Slika 77: Urejanje sadilnega materiala vinograda.
a
Za vpis novega zapisa sadilnega materiala izberemo ''Dodaj vpis'' (Slika 77a).
Številske podatke o sadilnem materialu, npr. število trsov, medvrstno razdaljo ...
vpisujemo v prazna okenca (Slika 78). Če je poleg okenca za vpis podatkov na voljo
povezava (Slika 78a), kliknemo na povezavo in podatke o sadilnem materialu
dodamo preko šifranta (Slika 79).
V šifrantu (Slika 79) izberemo in prenesemo ustrezen zapis s klikom na puščico pred
zapisom (Slika 79a). Če je pod šifrantom ''Naprej'' obarvan z modro barvo (Slika
79b), se zapisi iz šifranta nahajajo še na eni ali več straneh.
Ko ustrezno izpolnimo vsa polja, vpis zaključimo z izbiro ''Potrdi'' (Slika 78a). Če
smo z vnosom sadilnega materiala za izbrani GERK/trajni nasad zaključili, se nazaj
na prvo stran KMG vrnemo s klikom na številko KMG (Slika 77c).
b
Slika 79: Izbira sorte vinograda iz seznama sort v šifrantu.
Sadilni material je podatek o trajnih rastlinah v nasadu in vsebuje zapise o
številu, starosti, vrsti, sorti itd. sadik. Če kot primer trajnega nasada izberemo
vinograd, moramo v podatke o sadilnem materialu vpisati število trsov, podlago,
gojitveno obliko, leto sajenja in sadilno razdaljo v vrsti ter med vrstama. Če se v
istem vinogradu (isti GERK) del sadik razlikuje v kateremkoli od prej vpisanih
podatkov, moramo zanj vpisati nov zapis o sadilnem materialu. Torej v primeru
vinograda, ki ima zasajenih 200 trt s povsem enakim sadilnim materialom z
izjemo letnice sajenja (ki je npr. pri polovici trt 2007, pri polovici pa 2008),
moramo vpisati dva zapisa o sadilnem materialu.
Sadilni material po enakem ključu vnašamo tudi za druge trajne nasade.
a
SPREMINJANJE IN IZBRIS PODATKOV O SADILNEM MATERIALU
b
Slika 78: Dodajanje sadik vinograda.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Iz seznama GERK-ov na KMG pri izbranem GERK-u, kliknemo na ikono za
urejanje sadilnega materiala (Slika 75b). Zapis izbrišemo s klikom na ''Izbriši zapis''
(Slika 80a). Zapis popravimo tako, da spremenimo vpisane številke v okencu ali
ustrezno izberemo preko šifranta. Izberemo ''Potrdi''.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
36 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
a
a
Slika 80: Urejanje oz. brisanje sadik vinograda.
Slika 82: Urejanje vinograda.
b
a
POSEBNOSTI PRI INTENZIVNIH SADOVNJAKIH IN HMELJIŠČIH
Pri intenzivnih sadovnjakih in hmeljiščih je treba vpisati dodatne podatke (Slika 83,
Slika 84).
Sadovnjakom je med splošne podatke o trajnem nasadu treba vpisati podatek o
zaščitni mreži in namakanju. Če izberemo, da ima sadovnjak zaščitno mrežo ali
katerega od tipov namakanja, moramo vpisati tudi površino, ki jo izbrana opcija
pokriva (Slika 83a). Če je na GERK-u več tipov namakanja, za tip namakanja
izberemo tip, ki pokriva največjo površino, kot vrednost pa vpišemo celotno
površino namakanja. V opombo vpišemo vrste namakanja na GERK-u in površine
pri posameznih vrstah namakanja.
Slika 81: Seznam vinogradov.
Izbris sadilnega materiala in ostalih podatkov o trajnem nasadu je obvezen, če
želimo GERK trajnega nasada v grafični aplikaciji združiti ali mu spremeniti
rabo. Najhitreje to naredimo po naslednjem postopku:
• v detajlnih podatkih izberemo vrsto trajnega nasada (Slika 74a),
• iz seznama trajnih nasadov (Slika 81) izberemo sadilni material trajnega
nasada, ki ga bomo izbrisali (Slika 81b),
• če je na trajnem nasadu več sadilnih materialov (Slika 77b), moramo
izbrisati vsakega posebej (Slika 80a),
• preko seznama trajnih nasadov izberemo urejanje trajnega nasada (Slika
81a) in izbrišemo zapis (Slika 82a).
GERK združimo ali mu spremenimo rabo.
a
Slika 83: Vpis dodatnih podatkov pri intenzivnem sadovnjaku.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
37 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Pri splošnih podatkih o hmeljišču moramo poleg morebitnih podatkov o tipu in
površini namakanja, vpisati tudi tip hmeljišča (Slika 84a). Ločimo tip '' Hmeljišče v
premeni'' in tip ''Hmeljišče v obdelavi''. Tip ''Hmeljišče v premeni'' ne more imeti
vpisanega sadilnega materiala, zato moramo, kadar spreminjamo tip iz ''Hmeljišče v
obdelavi'' v ''Hmeljišče v premeni'', podate o sadilnem materialu predhodno izbrisati.
a
Hmeljišče v premeni je površina pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena
s hmeljem.
Enota hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK, na
kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte ter kategorije in stopnje sadik hmelja,
v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.
VPIS PODATKOV O PRIDELKU OLJK
Nosilci morajo vsako leto posredovati podatke o pridelku oljk. Podatek vpišemo v
okno, ki se odpre s klikom na povezavo pri ''Prijava pridelka oljk'' v detajlnih
podatkih o KMG. Odpre se novo okno preko katerega vpišemo pridelek. Podatek o
pridelku oljk lahko vpisujemo od 1. 9. leta v katerem se obirajo oljke do 31. 8.
naslednjega leta. Omenjene povezave imajo le KMG, ki imajo oljčnike. Za vpis
pridelka oljk ni treba začeti sestanka.
Slika 84: Vpis tipa hmeljišča.
Če je tip hmeljišča določen kot ''Hmeljišče v premeni'', vpis sadilnega materiala ni
potreben. Če je tip hmeljišča ''Hmeljišče v obdelavi'', je vpis sadilnega materiala
obvezen, pri vpisu pa moramo poleg ostalih podatkov vpisati tudi enoto hmeljišča v
obdelavi (Slika 85a), kjer označimo H1, H2, H3 itd, pač odvisno od enote za
konkreten zapis sadilnega materiala.
a
Slika 85: Sadilni material hmeljišča.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
38 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
7.
GRAFIČNA APLIKACIJA
Grafično aplikacijo uporabljamo za vpisovanje, spreminjanje in pregledovanje
GERK-ov. Uporabljamo jo tudi za vpisovanje planov prekrivanja in obnove
vinogradov, za vpis prekrivajočega GERK-a … Zaženemo jo lahko preko več
povezav (Slika 86).
c) Tretji način dostopa do grafične aplikacije je dostop preko urejevalnika.
Urejevalnik lahko zaženemo le v okviru sestanka. Tu GERK-e urejamo, torej
vpisujemo, spreminjamo meje, domača imena, itd. Zaženemo ga le, kadar GERK-e
želimo urejati. Če jih želimo le pregledati, zaženemo pregledovalnik.
UVOD IN OSNOVE
V nadaljevanju so opisani ukazi grafične aplikacije. Pri večini ukazov je za izbiro
ukaza potreben klik z levo tipko na miški, če je drugače, je tako omenjeno v tekstu.
Vsakič, ko se preko spletnega brskalnika prijavimo v RKG, je v opravilni vrstici
na dnu ekrana prikazan gumb s spletnim brskalnikom (na njem piše Ministrstvo
za kmetijstvo…) (Slika 87a). Ko zaženemo grafično aplikacijo, se v opravilni
vrstici pojavi nov gumb (na njem piše GERK2 …) (Slika 87b).
Ko je grafična aplikacija odprta, lahko še vedno urejamo podatke v RKG
aplikaciji (npr. poiščemo nosilca KMG, spreminjamo podatke …). Grafične
aplikacije nam ni treba zapreti, le v opravilni vrstici moramo preklopiti med
aplikacijama. Pri tem je pomembno, da pri preklapljanju nobene od aplikacij ne
zaganjamo večkrat. Z odpiranjem novega okna z isto aplikacijo namreč
upočasnimo delovanje računalnika.
a
c
Kadar imamo grafično aplikacijo odprto in želimo vpogledati v RKG aplikacijo,
v opravilni vrstici izberemo gumb ''Slika 87a'' ter tako aktiviramo RKG
aplikacijo. Ko se želimo vrniti v grafično aplikacijo, v opravilni vrstici izberemo
gumb ''Slika 87b''.
b
Slika 86: Možnosti vstopa v grafično aplikacijo.
a
b
a) S klikom na povezavo ''Grafična aplikacija – Pregledovanje'' (Slika 86a) odpremo
pregledni način. V grafični aplikaciji so vsi ukazi razen tistih za risanje in urejanje
GERK-ov.
Slika 87: Preklop med grafičnim in RKG delom aplikacije.
Za dostop do naslednjih dveh načinov moramo predhodno izbrati KMG.
SLOJI V GRAFIČNI APLIKACIJI
b) S klikom na povezavo ''Pregledovalnik'' (Slika 86b) odpremo grafično aplikacijo v
okviru izbranega KMG. Sestanka ni potrebno pričeti. V grafični aplikaciji so na voljo
vsi ukazi, razen tistih za vpis in urejanje GERK-ov. Izjema so ukazi za risanje
obnove vinogradov, katero lahko vpisujemo tudi izven sestanka. Ker smo
pregledovalnik zagnali v okviru določenega KMG, so v seznamu v grafiki navedeni
GERK-i tega KMG.
GERK po svoji definiciji odraža dejansko stanje v naravi. Letalski posnetek, bolj
natančno digitalni ortofoto posnetek (ortofoto) prikazuje stanje v naravi na določen
trenutek. Ker je namen grafične aplikacije vpisovanje GERK-ov, njen osrednji del
zavzema okno z ortofoto, na katerega vrisujemo GERK-e.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
39 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Velikost glavnega okna, okna s sezamom GERK-ov in ostalih oken v aplikaciji je
prednastavljena. Če želimo velikost oken spremeniti, se z miško postavimo na
''mejo'' med oknoma (pikčasta meja med vsemi okni, Slika 88b), pritisnemo in
držimo tipko na miški ter mejo premaknemo. S klikom na ikono ''Maximize'' (Slika
88a), glavno okno povečamo čez celoten zaslon. Na prvotno velikost ga zmanjšamo s
klikom na isto ikono, ki se v povečanem pogledu imenuje ''Restore''.
a
1
OSNOVNE IKONE (Slika 88-1)
Na zgornjem levem delu so najosnovnejše ikone za delo z aplikacijo (Slika 88-2):
2
''Celotno območje'': Na zaslonu se izriše celotno območje Republike
Slovenije.
''Okno povečave'': Z oknom povečave na sliki označimo območje, ki ga
želimo približati. Za razliko od običajnega povečevanja z oknom (opisanega zgoraj),
lahko na ta način sliko povečamo tudi, ko smo v funkciji, npr. risanje GERK-a.
b
''Prejšnji pogled'': Sliko vrnemo na prejšnji pogled.
3
''Naslednji pogled'': Sliko vrnemo v stanje pred uporabo ukaza prejšnji
pogled.
Slika 88: G2-Glavno okno, okno s sloji in statusna vrstica.
''Povečaj merilo'': Sliko oddaljimo, merilo povečamo za 100 %.
GLAVNO OKNO (Slika 88-2)
''Zmanjšaj merilo'': Sliko približamo, merilo zmanjšamo za 50 %.
V glavnem oknu je navadno prikazan ortofoto in GERK-i. S spremembo merila
lahko na več načinov sliko približamo ali oddaljimo.
OKNO S SLOJI, MERILO (Slika 88-2)
Če zavrtimo kolešček na miški naprej oz. nazaj, približamo sliko na sredini. Če se z
miško postavimo na sliko, pritisnemo in držimo levo tipko na miški in miško
premaknemo (narišemo kvadrat) približamo območje, ki smo ga označili. Merilo
lahko spremenimo tudi z ukazoma iz orodne vrstice, ki sta opisana v nadaljevanju.
Premikanje slike. Ko se želimo po sliki premakniti, se z miško postavimo na sliko,
pritisnemo in držimo desno tipko na miški ter miško premaknemo. Na ta način sliko
''primemo'' in jo prestavimo v želeno smer.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Sloje si je najlažje predstavljati kot prosojnice. V tej prispodobi je glavno okno tabla,
kamor sloje projiciramo, okno s sloji pa grafoskop, na katerega sloje nalagamo. Tisti
sloji, ki jih v oknu s sloji vklopimo (vklopljen sloj ima v okencu pred imenom sloja
kljukico), se prikažejo v glavnem oknu oziroma na sliki. Na sliki lahko naenkrat
prikažemo enega ali več slojev, odločimo se glede na potrebe dela. Z večanjem
števila prikazanih slojev se zmanjšujeta preglednost slike in hitrost delovanja
aplikacije.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
40 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Ob vstopu v grafično aplikacijo sta prikazana dva sloja, DOF_5 in GERK_SDO. Sloj
DOF_5 je najnovejši ortofoto, sloj GERK_SDO pa sloj, v katerem so narisani
GERK-i. Ta dva sloja sta za delo z GERK-i nujna in v večini primerov tudi edina
potrebna. Pri delu so v lahko v pomoč tudi sloji kontrol AKTRP (tudi fotografije s
terena) in sloj NRP.
Sloj vklopimo in izklopimo s klikom v okence levo od imena sloja. Vklopljeni
oziroma prikazani sloji imajo v tem okencu zeleno kljukico. Sloji so razvrščeni po
skupinah. S klikom v okence pred imenom skupine slojev vklopimo oziroma
izklopimo celo skupino slojev.
Sloji imajo lahko prikazane tri vrste podatkov: črte, senčenje in tekst. Desno od
imena sloja so tri ikone, s katerimi vklopimo prikaz črt, senčenje in izpisovanje
teksta. Zelena kljukica na ikoni pomeni, da je nastavitev vklopljena, rdeč križec, da
je izklopljena. Tudi tu velja, da se z večanjem števila vklopljenih nastavitev
zmanjšuje preglednost slike in hitrost aplikacije.
Zaradi boljše preglednosti so posamezni sloju uvrščeni v skupine slojev:
• Sloj ortofoto (DOF_5) se nahaja v skupini slojev Rastri
• Sloja GERK (GERK_SDO) in RABA (RABA_sdo) se nahajata v
skupini slojev RABA_GERK
• Sloja AKTRP kontrole (KON_20XX) in fotografije s terena
(KontroleFotke_20XX) se nahajata v skupinah slojev Kontrole 20XX
• Sloj ZGS – sestoji se nahaja v skupini slojev ZGS.
Pri nekaterih slojih je prikaz sloja omejen z merilom. Namen je hitrejše in bolj
pregledno delo z aplikacijo. Za zgoraj omenjene sloje veljajo naslednje omejitve:
• ortofoto: sloj je viden ne glede na merilo,
• GERK: sloj je viden pri merilih, večjih od 1:15 000,
• AKTRP kontrole: sloj je viden pri merilih, večjih od 1:10 000,
• RABA, ZGS – Sestoji, fotografije s terena: sloji so vidni pri merilih, večjih
od 1:50 000.
Slika 89: Prikaz slojev ortofoto (levo) in ortofoto + GERK (desno).
Občasno za delo potrebujemo tudi sloja RABA in ZGS. Sloj RABA prikazuje
podatke iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Je kabinetna (po
potrebi preverjena na terenu) interpretacija dejanske rabe tal, ki se ciklično (ko je nov
ortofoto) obnavlja. V evidenco se poleg terenskih ogledov (predvsem na območju
GERK-ov, za katere so bile podane izjave o dejanskem stanju v naravi), vnašajo tudi
rezultati kontrol AKTRP in inšpektorskih meritev.
Sloj ZGS – Sestoji oziroma ''gozdna maska'' je podatek Zavoda za gozdove Slovenije
o pokritosti z gozdom. Podatki ZGS se obnavljajo ciklično (vsakih 10 let). Vpis
GERK-a na območju, kjer je gozdna maska, ni dovoljen, če nosilec nima dovoljenja
za krčitev gozda (odločba izdana s stani območne enote ZGS).
Na slikah Slika 89, Slika 90 in Slika 91, so prikazani nekateri izmed slojev v grafični
aplikaciji. Na sliki Slika 89 je na prvem primeru prikazan le sloj ortofoto, na drugem
pa sta prikazana sloja ortofoto in GERK. Na sliki Slika 90 sta na prvem primeru
prikazana sloja ortofoto in Raba, na drugem pa sloja ortofoto in ZGS. Na Slika 91 sta
na prvem primeru prikazana sloja ortofoto in sloj rezultatov kontrol AKTRP na
drugem primeru pa sloj ortofoto in sloj fotografij, ki so jih kontrolorji AKTRP
posneli na terenu.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
41 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Slika 91: prikaz slojev ortofoto + kontrola AKTRP in ortofoto in KontroleFotke
Slika 90: Prikaz slojev ortofoto + RABA (levo) in ortofoto + ZGS - Sestoji
(desno).
Sloj kontrol AKTRP je sloj ugotovitev, ki so jih kontrolorjev AKTRP, ki so opravil
na terenu izvajali meritve prijavljenih površin. Sloj fotografij, ki se nahaja za
zadevno leto v isti skupini slojev kot sloj kontrol, pa je sloj s povezavami do
fotografij, ki so jih na terenu posneli kontrolorji AKTRP. Fotografije s terena so bile
posnete s točke, kjer je na sloju viden trikotnik. Smer, v katero kaže trikotni
predstavlja smer, v katero je bila fotografije posneta. Fotografijo prikažemo tako, da
aktiviramo sloj fotografij ter v grafičnem oknu kliknemo na trikotnik, ki predstavlja
fotografijo. Fotografijo zapremo tako, da kliknemo na križec, ki se v oknu s
fotografijo nahaja zgoraj desno.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Nastavitev slojev
Nastavitve slojev, ki so v aplikaciji ob naši prijavi, so prednastavljene tako, da naj bi
kar najbolje služile čim lažjemu in preglednejšemu urejanju GERK-ov. Zahtevnejši
uporabniki lahko nastavitve prilagodijo. Za podrobnejšo nastavitev sloja v seznamu
slojev dvokliknemo na ime sloja, ki ga želimo nastaviti. Aplikacija odpre okno, v
katerem nastavimo črte, senčenje, tekst … sloja (Slika 92).
S klikom na ''OK'' ali ''Uporabi'' potrdimo spremembe nastavitev. Aplikacija
nastavitev ne shrani, zato jih je potrebno ob vsakem zagonu znova nastaviti.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
42 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
a
Slika 94: Dodajanje novega sloja, drugi korak.
S klikom na ikono (Slika 94a) odpremo okno, preko katerega poiščemo datoteke, ki
jih bomo naložili (Slika 95). Ko odpremo mapo, v kateri imamo datoteke shranjene,
aplikacija prikaže le datoteko s končnico .shp. Datoteko označimo in izberemo
''Open''.
Slika 92: Nastavitev sloja.
Dodajanje novega sloja
Med že obstoječe sloje lahko dodamo nov sloj. To možnost potrebujemo npr. kadar
nam kmet prinese GPS meritev, po kateri želi imeti vrisan GERK.
Da nov sloj sploh lahko naložimo, moramo imeti na računalniku v isti mapi
shranjene datoteke, ki ta sloj vsebujejo. Gre za tri datoteke z istim imenom (ime
sloja) in z različnimi končnicami, .shp, .shx, .dbf. Če katera izmed datotek manjka ali
če niso shranjene skupaj, aplikacija sloja ne naloži.
S klikom na ikono ''Možnosti'', aplikacija ponudi možnost dodajanja novega sloja
(Slika 93).
Slika 95: Dodajanje novega sloja, tretji korak – poiščemo datoteko in jo
odpremo.
Aplikacija zdaj pozna povezavo do datotek, ki jih želimo naložiti. V tem koraku
lahko preimenujemo ime sloja (Slika 96a), ki ga nalagamo. S klikom na gumb ''Add''
sloj dodamo v seznam slojev.
Slika 93: Dodajanje novega sloja, prvi korak.
S klikom na ''Dodaj nov sloj'' odpremo okno (Slika 94), s pomočjo katerega
poiščemo ustrezne datoteke.
a
Slika 96: Dodajanje novega sloja, četrti korak.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
43 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Dodani sloj je v oknu s sloji vedno na dnu seznama slojev. Nastavimo ga lahko tako
kot ostale sloje. Sloj moramo ob vsaki novi prijavi v aplikacijo ponovno naložiti.
1
3
''Merilo'' Merilo lahko spremenimo tudi v oknu, ki ga prikazuje. S
klikom na drsnik desno od merila lahko izbiramo med prednastavljenimi merili.
Drug način je, da v okno vpišemo želeno merilo.
GERK-e rišemo v merilu 1:1000, vendar pa velikost slike na monitorju ni
odvisna le od merila, ampak tudi od velikosti monitorja. Če imamo velik monitor
(npr. 19 palični), je torej smiselno risati v merilu, manjšem od 1:1000, npr
1:1200.
2
STATUSNA VRSTICA (Slika 88-3)
Vsakič, ko premaknemo sliko, spremenimo merilo ali vklopimo katerega izmed
slojev, se na naš računalnik prenesejo novi podatki. Na sredini statusne vrstice, na
dnu okna z aplikacijo, je bodisi siva pika in napis ''V mirovanju'', bodisi rdeča pika in
napis ''Nalaganje''. V prvem primeru so na naš računalnik naloženi vsi podatki
potrebni za prikaz slike, v drugem primeru pa aplikacija nekatere izmed teh podatkov
še prenaša. Smiselno je, da aplikaciji posredujemo nove ukaze le takrat, ko je stanje
aplikacije ''V mirovanju'', saj sicer hitrost delovanja aplikacije zmanjšamo.
Desno od prikaza stanja aplikacije so Y,X koordinate, ki predstavljajo koordinate
točke, na kateri imamo postavljeno miško. Ko miško premikamo po sliki, se
koordinate Y,X spreminjajo. V orodni vrstici je izpisano tudi merilo, v katerem je
slika, ter skrajno desno aktivni sloj.
ISKANJE IN POIZVEDOVANJE PO GRAFIČNI APLIKACIJI
Vsi sloji, ki jih lahko prikažemo v grafični aplikaciji, imajo določene atributne
podatke, ki jih vpogledamo s poizvedovanjem po aplikaciji.
Slika 97: Ukazi za iskanje in poizvedovanje po aplikaciji.
ISKANJE PO GRAFIČNI APLIKACIJI (Slika 97-1)
''Nastavi center'': Po izbiri ukaza kliknemo na želeno točko na sliki, ki se
nato postavi v središče slike.
''Nastavi center XY'': Po izbiri ukaza se pojavi okno, v katerem sta vpisani
X in Y koordinati središča slike. Če želimo sliko premakniti drugam, v polje
vpišemo novi X in Y koordinati (morata biti ločeni z vejico). Slika se prestavi,
merilo pa ostane v enaki velikosti.
''Nastavi okvir pogleda'': Aplikacija v oknu prikaže koordinate oglišč
trenutno prikazane slike. Če želimo sliko premakniti na določene koordinate v
določenem merilu, v polja vpišemo nove X in Y koordinate.
''Nastavi center ID'': V polje vpišemo številko GERK-a, ki ga želimo
poiskati. Med rezultati poizvedbe se izpišejo podatki o GERK-u. Aktiven moramo
imeti GERK sloj (glej naslednjo stran).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
44 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
ISKANJE PO PARCELAH DIGITALNEGA KATASTRSKEGA NAČRTA (Slika
97-2)
Digitalni katastrski načrt (DKN) so zemljiško katastrski načrti v vektorski digitalni
obliki. Aplikacija omogoča iskanje po parcelah DKN. V polje ''Šifra KO'' vpišemo
številko katastrske občine, v kateri se nahaja parcela, ki jo želimo poiskati. V polje
''Številka'' vpišemo številko parcele. Če ima parcela več delov, v okno vpišemo
število parcelo na način: 123/4.
DKN uporabljamo smiselno, saj je možno, da so parcele zamaknjene (do nekaj m ali
izjemoma celo več kot 10 m) ali pa so njihove oblike popačene. Pri risanju GERK-ov
se praviloma držimo meja v naravi (vidnih na ortofoto) in ne meja katastrskih parcel.
Zato se sloja DKN ob risanju GERKov ne da vklopiti.
POIZVEDOVANJE PO APLIKACIJI (Slika 97-3)
''Merjenje razdalje'': Z miško se postavimo na točko na sliki, kjer želimo
začeti meriti razdaljo. Kliknemo na levo tipko. Ko premikamo miško za seboj
''vlečemo'' daljico, ki se začne v točki, kjer smo začeli meriti. Z miško se postavimo
na točko, do katere želimo izmeriti razdaljo, nato spet kliknemo na levo tipko.
Merjenje zaključimo s klikom na desno tipko. Na sliki se z rdečo črto izriše
izmerjena daljica, v rezultatih poizvedbe se izpiše izmerjena razdalja.
Merimo lahko tudi nelinearne razdalje. Za začetek merjenja kliknemo na levo tipko,
nato vsakič, ko se smer merjenja spremeni kliknemo levo tipko. Ko izrišemo celotno
razdaljo, kliknemo na desno tipko. Tokrat je v rezultatih poizvedbe poleg celotne
izmerjene razdalje tudi razdalja po posameznih segmentih meritve.
''Merjenje površine'': Z miško se postavimo na obrobje površine, ki jo
želimo izmeriti. Z levim klikom začnemo z meritvijo in nato z levimi kliki
obklikamo površino, ki jo želimo izmeriti. Meritev zaključimo z desni klikom.
Izmerjena površina se obarva rdeče, v rezultatih poizvedbe pa se izpišeta površina in
obseg izmerjenega lika.
''Informacije o aktivnem sloju'': V aplikaciji lahko prikažemo več slojev,
vendar pa je aktiven sloj lahko samo en (glej spodaj). Po izbiri ukaza aplikacija
poizveduje po sloju, ki je aktiven. Izbrani poligon se intenzivneje obarva, podatki o
poligonu pa se izpišejo v rezultatih poizvedbe.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
V večini primerov nas zanimajo podatki o GERK-ih, ki so avtomatsko
nastavljeni kot aktivni sloj. V tem primeru nam torej aktivnega sloja pred
poizvedovanjem ni potrebno nastavljati.
Če nas zanima kak drug podatek (npr. v kateri KO se nahaja določen GERK), pa
moramo pred tem ustrezno nastaviti aktivni sloj. Sloj KO prikažemo
(obkljukamo okence pred imenom sloja) ter aktiviramo (kliknemo na ime sloja).
Ker smo aktivirali sloj KO, aplikacija zdaj ve, da nas bodo pri poizvedovanju
zanimali podatki o KO. Po izbiri ukaza ''Informacije o aktivnem sloju'', kliknemo
na GERK, za katerega bi radi izvedeli, v kateri KO se nahaja. Tokrat se ne bo
intenzivneje obarval GERK, temveč najbrž kar celotna slika. Območje, ki na
sliki potemni, spada v KO, za katero dobimo podatke v rezultatih poizvedbe. Če
želimo nadaljevati z urejanjem (ali poizvedovanjem) GERK-ov, moramo
ponovno aktivirati GERK sloj. Postopek smiselno uporabimo tudi za ostale sloje.
''Informacije o aplikaciji'': Po kliku na ikono se v rezultatih izpišejo podatki
o trenutni seji. Med njimi je povsem na dnu izpisana tudi uporabniška številka
uporabnika.
''Poizvedba'': Z vpisom kriterijev poizvedujemo po aktivnem sloju. Funkcija
je namenjena zahtevnejšim uporabnikom.
REZULTATI POIZVEDBE,
SPROŠČENI GERK-i
TRAJNI
NASADI,
PREKRIVAJOČI
IN
Na dnu grafične aplikacije sta okni, v katerih so podatki o trajnih nasadih,
prekrivajočih in sproščenih GERK-ih (če KMG katere izmed teh vsebuje) ter podatki
o rezultatih zadnje poizvedbe. Vsako okno ima dva zavihka (Slika 98), med katerima
preklapljamo s klikom na zavihek.
PREKRITI GERK / SPROŠČENI GERK (Slika 98-1)
Eden izmed zavihkov v levem oknu prikazuje prekrivajoče GERK-e, če jih KMG
ima. V tem primeru so poleg seznama prekritih GERK-ov poleg njih še ikone, ki jih
uporabljamo za reševanje prekrivanj. Drugi zavihek v levem oknu prikazuje
sproščene GERK-e, če jih KMG ima. V tem primeru sta poleg seznama sproščenih
GERK-ov še ikoni, ki ju uporabljamo pri prevzemanju GERK-ov, opisanem v
nadaljevanju.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
45 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
1
2
3
4
1
2
5
6
Slika 98: Rezultati poizvedbe, trajni nasadi, prekriti in sproščeni GERK-i.
REZULTATI POIZVEDBE / TRAJNI NASADI (Slika 98-2)
Pri poizvedovanju po aplikaciji, bodisi po GERK-ih bodisi po katerem drugem sloju,
se rezultati poizvedbe izpišejo v oknu ''Rezultati poizvedbe''. Prikazani so v dveh
stolpcih: v prvem je ime atributa (oz. njegova okrajšava), v drugem pa njegova
vrednost. Rezultati se razlikujejo glede na sloj po katerem poizvedujemo.
Glede na to, da največkrat poizvedujemo po sloju GERK, so spodaj našteti
najpomembnejši atributi te poizvedbe (Slika 99):
• GERK_PID
• KMG_MID in RABA_ID (šifra vrste dejanske rabe GERK-a)
• OPIS (vrsta rabe) in DOMAČE IME (domače ime GERK-a)
• OPM_KMET (opomba kmetovalca), OPM_VNOS (opomba strokovnega
sodelavca), OPM_MKGP (opomba MKGP) in AREA (površina GERK-a)
• D_OD (datum zadnje spremembe na GERK-u – odklepanje GERK-a)
• USER_ID (uporabniška številka strokovnega sodelavca, ki je naredil zadnjo
spremembo na GERK-u)
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 99: Informacije o GERK-u, okno smo povečali.
V oknu kjer aplikacija prikazuje rezultate poizvedbe, se nahaja tudi zavihek ''Trajni
nasadi''. Kadar so na KMG pripisani trajni nasadi, lahko v grafični aplikaciji
pregledujemo tudi osnovne podatke o trajnih nasadih (ni pa podatkov o sadilnem
materialu).
OKNO S SEZNAMOM GERK-ov
V seznamu so podatki o GERK-ih za KMG, v okviru katerega smo vstopili v
grafično aplikacijo, in gumbi z ukazi, pomembnimi za sam potek sestanka.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
46 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Če v grafično aplikacijo vstopimo preko povezave ''grafična aplikacija –
pregledovanje'' (ne pregledujemo določenega KMG) (Slika 86a), v oknu ni seznama
GERK-ov, saj vanjo nismo vstopili preko KMG.
2
3
UREJANJE PODATKOV O TRAJNIH NASADIH
Dostop do povezav za vpisovanje podatkov o trajnih nasadih (nahajajo se v RKG
aplikaciji) je mogoč preko številke GERK-a, ki je v seznamu GERK-ov obarvana z
modro barvo (Slika 101). Ko smo v grafični aplikaciji, imamo torej dve možnosti za
dodajanje ali spreminjanje podatkov o trajnem nasadu in sadilnega materiala.
Prva možnost. Zaključimo z vpisom GERK-ov in zapustimo urejevalnik. Podatke o
trajnem nasadu in sadilnem materialu vpišemo, kot je opisano v poglavju 6.
Druga možnost. V seznamu GERK-ov kliknemo na številko GERK-a trajnega
nasada in tako odpremo okno za urejanje tistega trajnega nasada, na katerega smo
kliknili v seznamu GERK-ov. Okna za urejanje podatkov o trajnem nasadu in
sadilnem materialu so enaka, kot če bi podatke vpisovali iz RKG aplikacije. Ko
vpišemo podatke o trajnem nasadu, se v grafično aplikacijo vrnemo tako, da v
statusni vrstici izberemo gumb grafične aplikacije (Slika 87b).
5
4
Slika 100: Okno s seznamom GERK-ov.
OSTALI UKAZI V OKNU S SEZNAMOM GERK-ov
SEZNAM GERK-ov
V seznamu so osnovni podatki o GERK-ih: GERK-PID, domače ime, raba ter
površina (Slika 101). Na desni strani seznama so pri vsakem GERK-u tri ikone in
okence. S klikom na prvo ikono GERK približamo. S klikom na drugo ikono GERK
intenzivneje obarvamo. S klikom na tretjo ikono odpremo okno s podatki o GERK-u,
kjer lahko podatke tudi urejamo. Ta ukaz je na voljo tudi v orodni vrstici in je
podrobneje opisan v naslednjem poglavju. S klikom v okence skrajno desno
posamezni GERK odklenemo oz. zaklenemo.
Slika 101: GERK-i iz seznama, trajni nasad ima številko obarvano (povezava).
Če v grafično aplikacijo vstopimo preko povezave za pregledovanje KMG (Slika
86b), so okenca za zaklepanje GERK-ov obarvana z rdečo barvo.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Skrajno desno zgoraj se nahajajo tri ikone (Slika 100-2.). S klikom na prvo
ikono postavimo sliko v merilo, v katerem so na letalskem posnetku v glavnem oknu
zaobjeti vsi GERK-i KMG. Merilo je enako merilu, v katerem je slika prikazana ob
prijavi v grafično aplikacijo. Z drugo ikono obarvamo oz. razbarvamo GERK-e, ki
spadajo pod KMG. Ob vstopu v grafično aplikacijo je ta ukaz vklopljen. Z zadnjo
ikono postavimo okno v stanje, v katerem ga lahko premikamo preko ostalih oken. S
ponovnim klikom na ikono se okno postavi nazaj na prejšnje mesto.
''Osveži podatke'' (Slika 100-3): Podatki v seznamu GERK-ov se po vsaki
grafični spremembi GERK-ov samodejno osvežijo. Izjema so spremembe na GERKih narejene s strani klicnega centra, zato je takrat potrebno podatke osvežiti s
klikom na ta gumb.
''Preverjanje GERK-ov'' (Slika 100-3): S klikom na ta
gumb aplikacija preveri tehnično pravilnost GERK-ov. V primeru napak se te
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
47 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
izpišejo v rezultatih poizvedbe, za njihovo reševanje je potrebna pomoč klicnega
centra.
''Pomoč''
(Slika
100-4):
Povezava
na
forum
za
pomoč
uporabnikom.
2
1
''Končaj'' (Slika 100-5): Z ukazom zaključimo
delo v grafični aplikaciji. Ikona se aktivira, ko zaklenemo vse GERK-e v seznamu.
S klikom na gumb ''Končaj'' aplikacija preveri topološko pravilnost GERK-ov (Slika
102). S klikom na OK se okno z grafično aplikacijo zapre, zažene pa se tudi kontrola
GERK-ov z evidenco dejanske rabe. V primeru neskladij bomo imeli na KMG
kontrole tipa ERR.
3
Slika 102: Izhod iz grafične aplikacije.
Če smo v grafično aplikacijo vstopili preko pregledovalnika, je ikona ''Končaj''
vedno neaktivna, zato iz grafične aplikacije izstopimo z zapiranjem celotnega okna
(kot pri ostalih oknih v okolju Windows).
7.1. Urejanje GERK-ov
Glavni namen grafične aplikacije je urejanje GERK-ov. Urejamo jih lahko le, če pred
tem začnemo sestanek in vstopimo v grafično aplikacijo preko urejevalnika.
Spreminjamo lahko le GERK-e tistega KMG, v okviru katerega smo sestanek začeli.
Da lahko GERK urejamo, ga moramo predhodno odkleniti.
Slika 103: Ukazi za urejanje GERK-ov.
UKAZI ZA POVEZAVE (Slika 103-1)
Kadar se kmetijska zemljišča v naravi stikajo, moramo tudi GERK narisati tako, da
uporabimo stranice in točke že obstoječih sosednjih GERK-ov (seveda le, kadar so ti
vpisani pravilno). Pri tem uporabljamo ukaze za povezave (Slika 103-1). Z ukazi za
povezave izbiramo način povezave GERK-a s sosednjimi GERK-i v točki ali
stranici. Prav tako moramo izbrati ustrezno povezavo, če želimo, da se GERK ne
dotika nobenega izmed sosednjih GERK-ov.
''Povezava na vozlišče'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali
preoblikovanju obstoječega GERK-a želimo povezati na vozlišče katerega izmed
sosednjih GERK-ov.
''Povezava na linijo'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali
preoblikovanju obstoječega GERK-a želimo povezati na linijo katerega izmed
sosednjih GERK-ov.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
48 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
''Brez povezave'': Ukaz izberemo, kadar se pri risanju novega ali
preoblikovanju obstoječega GERK-a, ne želimo povezati s sosednjimi GERK-i.
Ukaz uporabimo tudi, kadar znotraj obstoječega GERK-a rišemo nov GERK, ki se ne
bo dotikal stranic GERK-a, znotraj katerega bo nastal.
Med izvrševanjem ukaza aplikacija v statusni vrstici sproti sporoča naslednji
korak, ki ga moramo narediti za uspešno izvršitev ukaza (Slika 103-3).
Na slikah, ki v nadaljevanju priročnika prikazujejo postopke urejanja GERK-ov, je
zaradi boljše preglednosti prikazan le GERK sloj (brez ortofoto).
NOV GERK
Nov GERK lahko narišemo v prazen prostor ali v že obstoječi GERK istega
KMG. V slednjem primeru moramo obstoječi GERK v seznamu GERK-ov
predhodno odkleniti. Pri risanju moramo biti pozorni na ustrezne povezave.
NOV GERK BREZ POVEZAV NA SOSEDNJE GERK-e
GERK je najlažje vpisati tako, da se ne dotika nobenega izmed sosednjih GERK-ov.
Že pred vpisom moramo vedeti, kje se bo nahajal in kakšne
oblike bo nov GERK. V našem primeru se ne bo dotikal
sosednjih GERK-ov, vpisali ga bomo v večji prazen prostor na
spodnjem delu slike (1). Izberemo ukaz ''Nov GERK''.
Slika 104: Nastavitev sloja za povezavo: GERK in obnova vinogradov.
''Nastavitev sloja za povezavo'' (Slika 104): V nekaterih primerih se
moramo pri risanju GERK-ov povezati tudi na kak drug sloj (npr. obnova
vinogradov, plan prekrivanja). V takem primeru kliknemo na ikono za nastavitev
sloja za povezavo. V seznamu slojev je predhodno izbran le en (trenutno aktiven)
sloj, navadno torej GERK. Če se želimo pri risanju povezati na vozlišča ali linije
katerega izmed ostalih slojev, ga v seznamu označimo. Izbranih imamo lahko tudi
več slojev naenkrat, vendar trenutno aktivnega sloja nikdar ne moremo izklopiti.
Zgoraj opisane povezave bodo torej delovale na vse sloje, ki jih bomo tu označili.
1
UKAZI ZA UREJANJE GERK-ov (Slika 103-2)
Pri uporabi vseh ukazov za urejanje GERK-ov sledimo korakom:
• izberemo ukaz,
• na letalskem posnetku s klikom izberemo območje, točko ali linijo, na
katero se bo ukaz nanašal,
• ukaz izvršimo.
GERK-e urejamo pri merilu 1:1000.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 105: Stanje pred vpisom novega GERK-a.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
49 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Po izbiri ukaza ''Nov GERK'' kliknemo v prazen prostor
znotraj območja, kjer bomo GERK vpisali. S tem narišemo
''centrioid'' (1), ki predstavlja točko znotraj GERK-a. S
postavitvijo centroida se na sosednjih GERK-ih obarvajo
stranice in točke (2).
Vrišemo ostale točke. Pri tem smo pozorni, da vrišemo le
točke, ki so nujno potrebne, ker število točk vpliva na hitrost
aplikacije. Ko vrišemo vse točke, v statusni vrstici (Slika
103_3) izberemo OK, s čimer vpis GERK-a zaključimo.
2
2
2
1
2
Slika 106: Centroid postavimo znotraj območja novega GERK-a.
Slika 108: Vrišemo obod novega GERK-a.
Po postavitvi centroida nastavimo ustrezno povezavo (Slika
103-1). Ker se pri postavitvi prve točke ne želimo povezati na
nobeno obstoječo točko ali daljico, izberemo ''Brez povezave''.
Prvo točko postavimo nekje na obodu novega GERK-a (1). Ker
se nov GERK sosednjih GERK-ov ne bo dotikal, je vseeno kje
ga začnemo risati.
1
Slika 107: Prvo točko postavimo kjerkoli na obodu GERK-a.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
50 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Po vpisu GERK-a ter določitvi obveznih atributnih podatkov je
vnos zaključen. V seznamu se pojavi nov GERK, ki je
odklenjen (Slika 100 in Slika 101). Odklenjeni GERK-i se od
zaklenjenih razlikujejo po črtasti šrafuri.
a
b
Slika 110: Nov GERK v praznem prostoru.
Slika 109: Vpis podatkov o GERK-u.
Z vpisom smo podali podatke o velikosti in obliki GERK-a. V oknu, ki se pojavi po
vpisu GERK-a (Slika 109), izberemo še vrsto rabe (Slika 109a) ter domače ime
(Slika 109b). Vpišemo lahko tudi opombo nosilca ali pooblaščenca ter opombo
strokovnega sodelavca. Vnos teh opomb ni obvezen, razen kadar se raba ali oblika
GERK-a razlikuje od stanja, vidnega na ortofoto. V tem primeru naj opomba nosilca
ali pooblaščenca pojasnjuje zakaj GERK odstopa od stanja vidnega na letalskem
posnetku. V primeru oddaje zahtevka za spremembo rabe (poglavje 10), vpis
opombe za del, na katerem je zahtevek, ni obvezen.
Z določitvijo vrste rabe ter vpisom domačega imena smo zaključili vpis GERK-a.
Obliko ter podatke GERK-a lahko popravljamo tudi pozneje.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Kadar se vpisani GERK razlikuje od stanja na ortofoto, je obvezen vnos
''opombe nosilca ali pooblaščenca'', ki pojasnjuje odstopanje. Če je na ortofoto
vidna ena vrste kmetijske rabe, GERK pa je vrisan za drugo vrsto kmetijske
rabe, vpišemo opombo na GERK. Če je na ortofoto, kjer vpisujemo GERK,
vidna nekmetijska raba, opombo vpišemo v okviru podajanja izjave o dejanskem
stanju v naravi (poglavje 10).
Vnos ''opombe nosilca ali pooblaščenca'' je obvezen tudi, kadar so na GERK-u
jagode. Jagode so trajni nasad, čeprav jih vpišemo na GERK-u z rabo tal 1100 –
Njive in vrtovi. Ko v opombo vpišemo ''jagod (-e, -a, …)'' se njiva v aplikaciji
zavede kot trajni nasad, zato lahko vpisujemo tudi podatke o trajnih nasadih.
NOV GERK OB OBSTOJEČEM GERK-u
Kadar GERK rišemo ob obstoječih GERK-ih, moramo biti pozorni na povezave. Ker
bomo pri novem GERK-u uporabili eno ali več meja obstoječih GERK-ov, moramo
pri povezovanju nanje ustrezno izbrati, ali se povezujemo na vozlišče ali na linijo.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
51 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
3
1
1
2
S povezavo na linijo smo na obstoječi liniji ustvarili novo
točko in tako zaključili z vpisom novega GERK-a (1). Za
risanje bi lahko v podobnem primeru izbrali tudi obraten
vrstni red, pomembno pa je, da GERK začnemo risati na
obstoječi točki ali liniji.
Nov GERK pravokotne oblike bomo vpisali ob obstoječih
GERK-ih na območju, kjer smo postavili centroid (1). Po
dolžini bo na levi in desni strani segal do konca rumenega
GERK-a (2). Po širini bo ožji od dolžine zelenega GERK-a (3).
Ker sta na spodnji in desni strani že GERK-a, bomo uporabili
njuni stranici in na novo vpisali le preostali stranici GERK-a.
Slika 113: Nov GERK ob obstoječih GERK-ih.
Slika 111: GERK bomo vpisali ob obstoječih GERK-ih.
NOV GERK MED OBSTOJEČIMI GERKI
Podobno kot pri zadnjem primeru, moramo biti tudi tu posebej pozorni na povezave,
saj uporabljamo točke ali linije obstoječih GERK-ov. Vpis GERK-a med obstoječe
GERK-e poteka v dveh ali več korakih.
3
2
2
1
Pri povezavah smo izbrali ''povezavo na vozlišče'' in kliknili v
bližino tistega vozlišča, na katerega se želimo povezati (1).
Naslednjo točko smo naredili ''brez povezave'' (2), ker se v tem
koraku ne želimo povezati na noben obstoječi GERK. V
naslednjem koraku se bomo povezali na zeleni GERK (3),
vendar tam, kjer se želimo povezati, ni točke. Pri povezavah
bomo zato izbrali ''povezavo na linijo'' in kliknili na linijo tam,
kjer želimo GERK zaključiti (3).
1
2
3
Slika 112: Vpis prvih dveh točk ustvari prvo stranico.
V celoten prazen prostor med GERK-oma rjave barve želimo
vpisati nov GERK (1). Za daljši stranici novega GERK-a bomo
uporabili stranici obstoječih rjavih GERK-ov, na novo bomo
vpisali le krajši stranici na spodnji in zgornji strani (2). Po
postavitvi centroida (1) smo izbrali povezavo na vozlišče in
GERK začeli risati na točki spodaj desno (3).
Slika 114: Postavitev centroida in prve točke.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
52 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
2
3
3
2
4
1
1
4
1
4
3
Po izbiri prve točke spodaj desno (1), smo spet izbrali
povezavo na vozlišče in izbrali točko spodaj levo, tokrat na
drugem GERK-u (2). S tem smo na spodnji strani vpisali eno
izmed štirih stranic GERK-a. Ker sta bili dve vpisani že pred
tem, imamo zdaj vpisane tri stranice. Po vpisu stranice se
nekatere točke in linije obarvajo zeleno (3), druge rdeče (4).
Slika 115: Manjka še zadnja od štirih stranic GERK-a.
Risanje naslednje stranice moramo vedno začeti na eni izmed
zeleno obarvanih točk ali linij (1). V našem primeru z risanjem
nadaljujemo na zgornji točki levega (2) in zaključimo na
skrajni zgornji točki desnega rjavega GERK-a (3).
Slika 117: Vpis zadnje stranice moramo začeti na pravi točki.
NOV GERK ZNOTRAJ OBSTOJEČEGA GERK-a
Slika 116: Za dokončanje GERK-a moramo vpisati še vsaj eno stranico.
Ko pri risanju GERK-a med obstoječimi GERK-i vrišemo prvo stranico, z vpisom še
nismo zaključili, saj takrat vnesene stranice še ne tvorijo GERK-a. V primeru ki ga
prikazujeta Slika 114 in Slika 115, smo imeli predhodno vpisani dve stranici GERKa, mi pa smo v prvih dveh korakih vpisali še tretjo. Aplikacija nas na to, da vpisane
stranice še ne tvorijo GERK-a, obvesti z obvestilom (Slika 116). Po kliku na ''OK''
vrišemo naslednjo stranico.
GERK lahko vrišemo v prazen prostor ali v že obstoječi odklenjen GERK. GERK
lahko vrišemo tako, da se ne dotika že obstoječih stranic (npr. vpis njive v travnik)
ali tako da že obstoječi GERK razdelimo (npr. kadar se del njive spremeni v travnik).
Ker je postopek risanja v prvem primeru enak zgoraj opisanemu postopku risanja
GERK-a v prazen prostor, je spodaj opisan le postopek za drugi primer.
V bolj kompleksnih primerih risanja GERK-a med obstoječimi GERK-i nam
aplikacija lahko takšno obvestilo med risanjem prikaže tudi večkrat.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
53 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Zgornjemu delu GERK-a želimo spremeniti vrsto rabe. To
naredimo z vpisom novega GERK-a v obstoječega. Po
postavitvi centroida (1), na eni izmed stranic postavimo točko
kjer bomo začeli risati mejo novega GERK-a (2). Ostale
stranice bo nov GERK prevzel od obstoječega. Rdeči plus (3),
ki predstavlja centroid obstoječega GERK-a, nas pri risanju
ne ovira. Če ga vključimo v novi GERK, se samodejno
premakne nazaj na stari del GERK-a.
1
2
3
PREOBLIKUJ MEJO GERK-a
Preoblikujemo že obstoječe meje GERK-ov. Mejo GERK-a lahko naenkrat
preoblikujemo le od enega do drugega stičišča (točka, kjer se sekajo najmanj tri
daljice).
Po kliku na ikono kliknemo v bližino tistega odseka meje, ki jo želimo preoblikovati.
Aplikacija aktivira odsek meje, ki je najbližji mestu klika. Mejo preoblikujemo tako,
da najprej z enkratnim levim klikom izberemo točko. Nato pritisnemo in držimo levo
tipko na miški (tako točko ''primemo'') in točko premaknemo na želeno mesto. Ko
GERK ustrezno preoblikujemo, v statusni vrstici izberemo ''OK'', če želimo
preoblikovanje prekiniti, v statusni vrstici izberemo ''Cancel'' (Slika 103-3).
Pri preoblikovanju meje moramo občasno dodati novo ali izbrisati obstoječo točko. Z
dvoklikom na linijo dodamo novo točko. Če želimo obstoječo točko izbrisati, jo
najprej s klikom izberemo in nato pritisnemo tipko ''Delete'' na tipkovnici.
Slika 118: GERK bomo razdelili na zgornji in spodnji del.
PREOBLIKOVANJE ZUNANJE MEJE GERK-a
Na delu obstoječega GERK-a smo ustvarili nov GERK z
drugačno vrsto rabe. Pri risanju smo bili pozorni, da smo pri
navezovanju na sosednji GERK in na notranjo mejo našega
GERK-a izbirali ustrezni povezavi.
Najpogosteje preoblikujemo zunanjo mejo GERK-a.
Kadar želimo preoblikovati zunanjo mejo obstoječega GERKa, moramo izbrati odsek meje, ki ga želimo preoblikovati. Na
odseku, ki smo ga izbrali na sliki (1), lahko premikamo samo
točke, ki ležijo med enim (2) in drugim stičiščem (3). V našem
primeru bi lahko ''prijeli'' katero izmed vmesnih točk in jo
premaknili na drugo mesto v praznem prostoru. Skrajnih točk
(2 in 3) s tem načinom preoblikovanja meje ne moremo
premakniti.
2
1
Slika 119: Novemu, zgornjemu delu GERK-a smo določili drugačno rabo.
3
Slika 120: Osnovno preoblikovanje meje.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
54 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
PREOBLIKOVANJE MEJE MED ODKLENJENIM IN ZAKLENJENIM GERKom
sestanka za oba KMG (odprta morata biti pri istem uporabniku) in kadar sta sosednja
GERK-a odklenjena.
Zaklenjeni GERK našega KMG in vsi GERK-i ostalih KMG, se pri preoblikovanju
meje obnašajo enako. GERK, ki ga spreminjamo, lahko na skupni meji le
zmanjšamo. Aplikacija nas na to v obeh primerih obvesti (Slika 121).
PREOBLIKOVANJE MEJE S POMOČJO TIPKE ''SHIFT''
Kadar GERK, ki ga želimo preoblikovati, leži ob drugem GERK-u, lahko mejo
preoblikujemo tako, da se njegova meja spreminja po meji sosednjega GERK-a. To
naredimo tako, da za preoblikovanje meje izberemo mejo, ki se konča na stranici
sosednjega GERK-a. Izberemo točko, ki je skupna obema GERK-oma in medtem, ko
še vedno držimo levo tipko na miški, pritisnemo tipko ''Shift'' na tipkovnici. Medtem,
ko obenem držimo levo tipko na miški in tipko Shift na tipkovnici, lahko premikamo
točko po meji sosednjega GERK-a. Ko tipki spustimo, točka obstane na tistem delu
meje, na katerem smo jo pustili. Seveda moramo mejo preoblikovati tako, da pri tem
ne naredimo nepravilna situacije (npr. prekrivanje, sekanje lastne meje …), saj nam v
tem primeru aplikacija GERK-a ne bo preoblikovala.
Slika 121: Sporočilo pri preoblikovanju meje GERK-a.
2
1
Stanje pred preoblikovanjem meje je bilo enako, kot prikazuje
Slika 120. Tokrat smo za preoblikovanje izbrali mejo med
našim in sosednjim GERK-om (1). Po izbiri meje, nas je
aplikacija opozorila na omejitve pri preoblikovanju (Slika
121). Mejo smo od sosednjega zaklenjenega GERK-a lahko
odmaknili v celoti, vključno s skrajnima točkama (2 in 3),
lahko pa bi jo umaknili tudi le deloma.
3
ZDRUŽI GERK-a
•
•
•
Da lahko GERK-a združimo, morata:
pripadati istemu KMG,
imeti isto vrsto rabe in
biti odklenjena.
Pri združevanju smo pozorni na vrstni red združevanja. Po kliku na ikono za
združevanje, najprej izberemo GERK, ki bo izginil, nato GERK, ki se bo razširil.
Aplikacija nas obvesti, katera dva GERK-a smo izbrali za združitev (Slika 123). V
seznamu GERK-ov se ohranijo atributi (GERK-PID in domače ime GERK-a) tistega
GERK-a, katerega smo pri združevanju izbrali kot drugega.
Slika 122: Preoblikovanje meje med GERK-oma.
PREOBLIKOVANJE MEJE MED ODKLENJENIMA GERK-oma
Kadar sta sosednja GERK-a odklenjena, s preoblikovanjem meje med njima
preoblikujemo mejo obeh GERK-ov naenkrat. Ko povečamo enega, se drugi zmanjša
in obratno. Navadno tako preoblikujemo sosednje GERK-e istega KMG, s tem
načinom preoblikovanja pa lahko naenkrat spreminjamo tudi skupno mejo GERKov, ki pripadata različnima KMG. To lahko naredimo, kadar imamo naenkrat odprta
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 123: Za združitev GERK-ov kliknemo na ''Yes''.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
55 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Z dvoklikom v luknjo na njenem mestu ustvarimo nov GERK,
ki prevzame podatke sosednjega GERK-a. Ukaz deluje enako,
ne glede na to ali je luknja znotraj GERK-a (1) ali med GERKi (2). Pri drugem primeru nov GERK prevzame podatke
GERK-a, ki pripada našemu KMG.
GERK-a vedno združimo tako, da ohranimo atribute starejšega. Kadar
združujemo GERK-a, ki sta bila vpisana v približno istem času, ju združimo
tako, da ohranimo atribute večjega. Združevanje GERK-ov v pravilnem vrstnem
redu je zelo pomembno zaradi shranjevanja podatkov v zgodovini zapisov.
2
Pri združevanju GERK-ov trajnih nasadov se sadilni material GERK-a, ki med
združevanjem izgine, pripiše k GERK-u, h kateremu smo ta trajni nasad združili.
Ikona za spreminjanje atributov GERK-a se nahaja tako v orodni vrstici, kot
v seznamu pri vsakem GERK-u (Slika 124a).
1
a
Slika 124: Ker je GERK odklenjen so aktivne vse ikone.
Po izbiri ukaza iz orodne vrstice in kliku na GERK se pojavi okno, v katerem
spreminjamo atribute GERK-a. Če ukaz izberemo iz seznama GERK-ov, se odpre
okno za spreminjanje atributov za izbrani GERK. V obeh primerih spreminjamo
atribute GERK-a na enak način kot pri vpisu novega GERK-a (Slika 109).
GERK-u trajnega nasada, ki ima vpisan sadilni material, ne moremo spremeniti rabe
dokler sadilnega materiala in splošnih podatkov o trajnem nasadu ne izbrišemo.
ZAPOLNI LUKNJO V GERK-u
Luknjo v GERK-u ali med GERK-oma zapolnimo z ukazom ''Zapolni
luknjo v GERK-u''. V praznem prostoru nastane nov GERK, ki pridobi enake
podatke kot obstoječi GERK. GERK-a lahko združimo. Če prostor, ki ga s tem
ukazom želimo zapolniti, ni luknja, ukaz ne deluje. V takem primeru v prazen
prostor vrišemo nov GERK in ga združimo s sosednjim.
Slika 125: Različna primera lukenj v GERK-u.
NAREDI LUKNJO V GERK-u
Z ukazom naredimo luknjo v GERK-u kot prikazuje Slika 125-1. Po izbiri
ikone v orodni vrstici na sliki kliknemo na mesto, kjer bo luknja. S tem postavimo
centroid. Določimo ostale točke luknje in s klikom na ''OK'' v statusni vrstici (Slika
103_3) zaključimo vpis.
Če smo centroid postavili zunaj območja, ki smo ga potem vpisali kot luknjo, nas
aplikacija na to opozori (Slika 126). Izberemo ''OK'' in kliknemo v luknjo.
Slika 126: Obvestilo pri napačni postavitvi centroida pri risanju luknje.
Če želimo vpisati luknjo med GERK-oma (Slika 125-2), jo vrišemo tako, da s
spreminjanjem meje odmaknemo mejo enega izmed GERK-ov.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
56 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
UNDO (RAZVELJAVI)
SPROSTI GERK
Z izbiro ukaza razveljavimo večje število ukazov za nazaj.
Če se spremeni oseba, ki obdeluje kmetijsko zemljišče, je v RKG potrebno
vnesti spremembo. GERK prenesemo iz enega KMG na drugega tako, da ga pri
prvem KMG ''sprostimo'' in pri drugem ''prevzamemo''.
REDO (PONOVNO UVELJAVI)
Ukaz je obraten od ukaza ''Undo''. Z njim stanje GERK-a vrnemo v stanje
pred uporabo ''Undo''. Tudi ''Redo'' deluje za več ukazov za nazaj.
PREVZEMI SPROŠČENI GERK
Po kliku na ikono in izbiri GERK-a ki ga želimo sprostiti, aplikacija ponudi okno,
kamor vpišemo številko KMG, ki bo GERK prevzel (Slika 128). Če nosilec ne pozna
številke KMG, ki bo GERK prevzel, pozna pa podatke o nosilcu KMG, lahko
številko KMG poiščemo s pomočjo naprednega iskanja (Slika 8). Če nosilec ne
pozna niti KMG-MID niti podatkov o nosilcu, ki bo zemljišče prevzel, v okno
vpišemo številko 0. Razlika je v tem, da lahko GERK-e, katerim smo vpisali KMGMID prevzemnika, prevzame le vpisani KMG. GERK-e, katerim smo vpisali KMGMID 0, lahko prevzame katerikoli KMG.
Ukaz je namenjen prevzemanju GERK-ov, sproščenih na KMG-MID 0. Po
kliku na ikono in nato na sproščen GERK na sliki, se ta pripiše na KMG.
Če nosilca ''čakajo'' GERK-i, ki jih je drug nosilec sprostil na njegov KMG-MID, so
ti navedeni v zavihku ''Sproščeni GERK'' (Slika 98-1, Slika 127) v grafični aplikaciji
ter pri detajlnih podatkih v RKG (Slika 74). GERK-e, sproščene na določen KMGMID vedno prevzemamo preko ikone v omenjenem zavihku (Slika 127). Zavihek
vsebuje podatek o identifikacijski številki GERK-a (GERK-PID) ter ikoni za
prevzem ter približanje GERK-a, ki se nahajata skrajno desno v zavihku.
a
Slika 127: V seznamu sproščenih GERK je le en GERK – testna aplikacija.
Preden GERK prevzamemo, ga je smiselno približati, da se prepričamo, če je pravi.
Po kliku na ikono ''prevzemi GERK'' se GERK pripiše KMG.
Slika 128: Vpis prevzemnika pri sproščanju GERK.
Kadar v okno vpišemo številko KMG, kateremu GERK sproščamo, aplikacija v
novem oknu prikaže podatke o vpisanem KMG (Slika 129). Ko preverimo, če sta
številka in nosilec KMG prava, izberemo ''Yes''. Ko potrdimo izbiro prevzemnika za
sproščeni GERK, se ta samodejno zaklene in v seznamu obarva (Slika 130).
Da bo GERK dokončno sproščen, moramo sestanek zaključiti. Na zapisniku, ki ga
aplikacija zgenerira pred zaključkom sestanka, sproščenega GERK-a ni več na
seznamu GERK-ov. Prevzemnik lahko GERK prevzame šele takrat, ko je sestanek
pri KMG, kateri GERK sprošča, končan. Sproščeni GERK se na novega
prevzemnika ne prenese samodejno, ampak je potrebno za prevzem odpreti sestanek
pri KMG prevzemnika in GERK prevzeti.
Če želimo sprostiti le del GERK-a, ga najprej razdelimo, nato pa na sprostimo le tisti
del, ki je predviden za sproščanje. Drugi del GERK-a tako ostane na KMG.
GERK sprostimo tudi kadar ga želimo ''izbrisati''. Po izbiri ukaza in kliku na GERK,
v ponujeno okno (Slika 128) vpišemo številko 0 ali ga pustimo praznega. GERK se v
tabeli obarva in samodejno zaklene. GERK-i sproščeni na KMG-MID 0 se po enem
letu izbrišejo iz baze podatkov.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
57 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
NAREDI PREKRIVANJE
Sestanek začnemo pri KMG, katerega GERK bomo prekrili. Če GERK
želimo prekriti delno, ga najprej razdelimo na dva dela. GERK, ki ni sporen
zaklenemo, sporni nov GERK pustimo odklenjen. V nadaljevanju je opisan le
tehnični potek vpisa prekrivanja. Vsebinski del glede vpisa in reševanja prekrivanj
ter vpis plana prekrivanja so opisani v poglavju 10.
Po kliku na ikono ''Naredi prekrivanje'' kliknemo na GERK, ki je predviden za
prekrivanje. Aplikacija ponudi okno, v katerega vpišemo KMG-MID nosilca, ki bo
izbrani GERK prekril (Slika 131).
Slika 131: Vpis številke KMG, ki bo GERK prekril.
Aplikacija v novem oknu prikaže podatke o vpisanem KMG (Slika 132). Po
preveritvi podatkov s klikom na ''Yes'' potrdimo izbiro KMG, ki bo GERK prekril.
Slika 129: Podatki o prevzemniku GERK-a.
Slika 130: Obarvani sproščeni GERK v seznamu GERK-ov.
Če se pri vnosu KMG-MID za prevzem (Slika 128) zmotimo, lahko napako
popravimo le, če sestanka še nismo zaključili.
V seznamu GERK-ov odklenemo sproščeni GERK (Slika 130 in Slika 134),
izberemo ukaz ''sprosti GERK'' ter na sliki kliknemo na GERK, pri katerem smo
se zmotili. V okno (Slika 128) vpišemo številko KMG, za katerega imamo odprt
sestanek ter potrdimo izbiro. Po kliku na ''Yes'' v naslednjem koraku (Slika 129),
se GERK pripiše nazaj na KMG ter v seznamu razbarva.
Slika 132: Potrditev KMG pri vpisu prekrivanja.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
58 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Odpre se novo okno (Slika 133), kamor vpišemo številko odločbe, s katero smo
odločili o vpisu prekrivanja. Vpišemo tudi opombo z najpomembnejšimi
informacijami gleda prekrivanja ali postopka v zvezi s prekrivanjem. S klikom na
''OK'' postopek prekrivanja zaključimo. GERK izgine iz seznama GERK-ov in se
vpiše v zavihek ''Prekriti GERK'' spodaj levo. Če namesto ''OK'' izberemo ''Cancel'',
postopek prekrivanja prekinemo. Sestanek moramo obvezno zaključiti.
IZHOD IZ GRAFIČNE APLIKACIJE
Grafično aplikacijo zapremo na dva načina:
• Kadar grafični del aplikacije zaženemo v preglednem načinu, ga zapremo s
klikom na rdeč križec v oknu zgoraj desno, tako kot ostale aplikacije v
okolju Windows.
• Ko v grafično aplikacijo vstopimo v načinu za urejanje GERK-ov, moramo
urejanje v grafični aplikaciji končati s klikom na gumb ''Končaj'', ki se
nahaja na dnu seznama GERK-ov (Slika 100_5). Pred tem moramo
zakleniti vse GERK-e. Če je v seznamu kateri izmed GERK-ov odklenjen,
gumb ''Končaj'' ni aktiven (Slika 134a). GERK zaklenemo s klikom na
okence, skrajno desno v seznamu GERK-ov.
Slika 133: Vpis številke odločbe je obvezen, vpis opombe priporočljiv.
a
BLIŽNJICE V GRAFIČNI APLIKACIJI
Pri urejanju GERK-ov lahko uporabljamo nekatere bližnjice, ki jih aktiviramo s tipko
ali tipkami na tipkovnici ali s kombinacijo tipk na tipkovnici in miški. Za uporabo
spodnjih bližnjic moramo že biti v funkciji (preoblikovanje GERK-a, nov GERK)
Slika 134: Gumb končaj ni aktiven, ker je eden izmed GERK-ov odklenjen.
Po kliku na ''Končaj'' se prikaže sporočilo, v katerem nas aplikacija obvesti, da so
GERK-i vpisani tehnično pravilno (Slika 135). Po kliku na ''OK'' se grafična
aplikacija zapre.
Bližnjice za navezovanje na sloje:
• V Æ povezava na vozlišče,
• M Æ povezava na linijo,
• N Æ brez povezave.
Bližnjice pri vpisu in preoblikovanju GERK-ov:
• Tipka ''Esc'' Æ prekliči vnos,
• Držimo tipko ''Shift'' in s klikom na levo tipko na miški kliknemo v okno z
zemljevidom Æ brisanje zadnje točke med vpisom GERK-a,
• Držimo tipko ''Ctrl'' in kliknemo na levo tipko na miški Æ izbris vseh
vnesenih točk GERK-a, ki ga vpisujemo, ostane le centroid,
• Držimo tipko ''Ctrl'' in kliknem na desno tipko na miški Æ zaključimo vpis
GERK-a oz. povežemo prvo in zadnjo narisano točko,
• Držimo tipko ''Shift'', kliknemo na točko ki jo bomo premikali in na levo
tipko na miški ter nato vlečemo točko po liniji sosednjega poligona Æ
premik točke po liniji sosednjega poligona (že opisano tudi zgoraj v okviru
opisa ukaza za preoblikovanje GERK-a).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 135: Zadnji klik v grafični aplikaciji.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
59 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
8.
V seznamu planin/pašnikov (Slika 137) lahko dodajamo novo planino/pašnik (Slika
137a) ali urejamo že obstoječi zapis (Slika 137b). V obeh primerih to počnemo v
oknu ''Dodajanje planine'' (Slika 138).
PLANINE IN PAŠNIKI - POSEBNOSTI
Za KMG individualna planina (IPL), skupna planina (SPL) in skupni pašnik (SKP)
se v RKG vodijo dodatni podatki. Posebnost pri vpisu novega tovrstnega KMG smo
že spoznali (Slika 40), posebnosti pri urejanju pa so opisane spodaj.
b
POSEBNOSTI V RKG APLIKACIJI
a
PODATKI O PAŠNIKIH / PLANINAH
c
Slika 137: Seznam planin/pašnikov na KMG.
V oknu ''podatki o KMG'' (Slika 9, Slika 136) je dodaten gumb (Slika 136a), ki služi
dodajanju podatkov o planini/pašniku. S klikom na gumb odpremo okno s seznamom
planin/pašnikov (Slika 137).
Slika 138: Dodajanje podatkov o planini/pašniku.
a
V okno ''Dodajanje planine'' (Slika 138) vpišemo ustrezne podatke. Poleg naziva
planine vtipkamo še število hlevov, koč, drugih objektov, pastirjev ter sirarjev ter GMID. Če na planini ni katere izmed teh oseb ali objektov, v polje vpišemo vrednost
0. Vpis je obvezen v vsa polja.
b
Slika 136: Dodatna gumba za urejanje planin/pašnikov pri podatkih o KMG.
V okviru istega KMG (IPL, SPL ali SKP) je pogosto več v naravi ločenih planin oz.
pašnikov, saj se živali pogosto pasejo na več območjih, ki imajo različne lastnosti. Ta
območja v RKG vodimo tako, da so za vsako vpisani podatki o nazivu planine, št.
hlevov, vodni oskrbi …
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Za vpis podatkov o elektriki, vodni oskrbi, dostopu, električnem pastirju ter vrsti
planine je na voljo predizbor atributov, med katerimi izbiramo s klikom na polje. Pri
podatku o dostopu izberemo najboljšo izmed ponujenih možnosti (kamion, terensko
vozilo, traktor …, peš), s katero še lahko dostopimo do planine/pašnika. Pri podatku
o vrsti planine/pašnika pri IPL in SPL izberemo ustrezen tip planine (predplanina,
planina, visokogorska planina), pri SKP je na voljo le izbira ''pašnik''.
Vsak GERK, vpisan na KMG IPL, SPL, SKP mora imeti določeno planino/pašnik.
To uredimo preko grafične aplikacije (postopek je opisan v nadaljevanju). Če na
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
60 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
novo odpiramo katerega izmed teh vrst KMG, moramo zato najprej vpisati podatke o
planinah/pašnikih (Slika 137, Slika 138) in šele nato vpisati GERK-e. Na enem
KMG je lahko več planin/pašnikov in na vsaki planini/pašniku več GERK-ov. S
klikom na povezavo ''naprej Æ'' (Slika 137c) vpogledamo v seznam GERK-ov, ki
pripadajo k planini/pašniku (Slika 139).
a
Slika 140: Seznam pooblastil na KMG SKP
Slika 139: Seznam GERK-ov na planini/pašniku.
Slika 141: Dodajanje in brisanje pooblastil.
POOBLASTILO ZA NOSILCA SPL/SKP
Za KMG SPL in SKP se v RKG v primeru, da nosilec ni registrirana agrarna ali
pašna skupnost, vpiše podatke o uporabnikih planine oz. skupnega pašnika. Kot
uporabniki planine v skupni rabi oz. skupnega pašnika se lahko vpišejo KMG, ki so
vpisana v RKG in ki imajo pravico uporabe skupnega pašnika oz. planine in jih tudi
dejansko uporabljajo. S pooblastilom nosilci teh KMG pooblaščajo nosilca SPL/SKP
za urejanje podatkov v RKG in prejem izplačil iz naslova ukrepov kmetijske politike.
Pooblaščeni nosilec mora, če so se uporabniki planine spremenili, vsako leto pred
prigonom živali na pašo javiti spremembe v RKG (prijaviti nove pooblastitelje oz.
odjaviti tiste, ki to več niso).
Kot uporabniki planine v skupni rabi oz. skupnega pašnika se lahko vpišejo samo
subjekti, ki so v RKG že vpisani kot nosilci KMG in ki imajo pravico uporabe
skupnega pašnika oz. planine in jih tudi dejansko uporabljajo.
V primeru, da se na KMG spremeni nosilec, ki je hkrati uporabnik planine v skupni
rabi oz. skupnega pašnika to na pooblastila ne vpliva. Novi nosilec KMG postane
namreč novi pooblastitelj, saj je pooblastilo vezano na KMG. Na KMG, katerega
nosilec je uporabnik planine, lahko preko povezave v detajlnih podatkih vidimo,
komu je ta nosilec dal pooblastilo za pašo (Slika 142). Preko te povezave lahko
pooblastilo (v okviru sestanka) tudi izbrišemo.
Pooblastitelja dodajamo preko gumba pri podatkih o KMG (Slika 136b). S klikom na
omenjeni gumb aplikacija odpre seznam pooblastil na KMG (Slika 140), kjer s
klikom na gumb (Slika 140a) pooblastila dodajamo ali brišemo (Slika 141).
Slika 142: Na KMG kmetija je vidno komu je nosilec dal pooblastilo za pašo
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
61 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
(Slika 143b). Pri KMG SKP lahko poleg zgoraj naštetih vrst rabe, izberemo tudi rabo
barjanski travnik (1321).
POSEBNOSTI V GRAFIČNI APLIKACIJI
Pri vpisu atributnih podatkov o GERK-ih na KMG – Individualna planina, KMG –
Skupna planina in KMG – Skupni pašnik, sta dve posebnosti:
V oknu za vpis atributnih podatkov o GERK-u, je pri teh vrstah KMG na voljo
dodatno polje, v katerem izberemo h kateri planini/pašniku spada GERK (Slika
143a). Ta podatek je potrebno določiti vsakemu GERK-u.
a
b
Slika 143: Urejanje podatkov o GERK na SKP v grafiki
V oknu za vpis atributnih podatkov o GERK-u je omejen izbor vrst rabe, ki jih lahko
GERK-om na tem tipu KMG določimo. Pri KMG IPL in SPL lahko izbiramo med
rabami ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222) , trajni travnik (1300), neobdelano
kmetijsko zemljišče (1600) in kmetijske površine, porasle z gozdnim drevjem (1800)
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
62 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
•
9.
VPIS IZJAVE O DEJANSKEM STANJU V
NARAVI (NA NRP)
če se dejansko stanje v naravi ni spremenilo in je evidenca dejanske rabe
pravilno zajeta Æ v tem primeru popravimo GERK.
Praktični primeri, kdaj naj nosilec ne podaja izjave na NRP:
• gozdni rob
• rob zaraščanja,
• rob ceste,
• kmetijske površine znotraj ali na robu pozidanih zemljišč.
V skladu s petim odstavkom 22. člena Pravilnika o RKG lahko nosilec na območju,
kjer je raba v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč nekmetijska,
vpiše GERK le ne podlagi pisne izjave o dejanskem stanju v naravi (v nadaljevanju
izjava). Nosilec KMG ob vpisu GERK-a poda izjavo na območju nekmetijske rabe
(v nadaljevanju: NRP = neskladje raba poligon) le v naslednjih primerih:
• če se je stanje v naravi spremenilo od zadnjega snemanja ortofotov in še ni
razvidno v evidenci dejanske rabe ali
• če podatka v evidenci dejanske rabe ni mogoče spremeniti brez predhodne
preveritve na terenu.
Izjave navadno ni potrebno vlagati v primerih, ko gre za zelo majhne površine, pri
katerih je velika verjetnost, da so bile le začasno v nekmetijski rabi (npr. skladovnice
drv, manjši izkopi ipd.) oziroma je zelo velika verjetnost, da nosilčeve izjave držijo
(npr. prehod med drevesi, posamezna drevesa ob gozdu ipd.). V teh primerih
pokličemo v klicni center, kjer presodijo, ali je mogoče evidenco dejanske rabe
popraviti brez predhodnega ogleda na terenu.
Če pri urejanju GERK-ov ugotovimo, da je evidenca dejanske rabe na določenem
območju napačna, pokličemo v klicni center (01 478 9344 –spremembe v evidenci
dejanske rabe), kjer bodo rabo na območju, kjer je napačna, ustrezno popravili glede
na ortofoto.
Če smo mi ali če je nosilec KMG v dvomu, da je stanje na njegovem GERK-u zares
takšno, da je GERK upravičen za vris, si lahko pomagamo tako, da z nosilcem
pregledamo slikovne primere različnih vrst dejanske rabe, ki so dostopni na
http://rkg.gov.si/GERK/SlikeZOpisom/index.html.
OSNOVE
POSEBNI PRIMERI
Nosilec lahko poda izjavo za isto površino največ enkrat letno.
- Izjava na gozdnem robu:
Nosilec lahko vriše GERK in poda izjavo šele, ko je v naravi že vzpostavljena
ustrezna kmetijska raba (izkrčeno drevje in grmovje, preorano zemljišče, zasejana
trava ipd.).
Največ nepravilno podanih izjav je na gozdnem robu. V takšnih primerih obvezno
pogledamo, ali gre za napačno zajeto evidenco dejanske rabe ali pa je potrebno
zmanjšati GERK in ustrezno ukrepamo (pokličemo v klicni center ali zmanjšamo
GERK). Dlje kot do sredine krošenj pri gozdnem robu GERK ne sme biti vrisan
(veliko nosilcev želi imeti GERK vrisan prav do sredine krošenj). V takšnih primerih
obvezno zapišemo na GERK njihovo izjavo, da se obdeluje tudi pod drevesom. Ker
je v praksi nemogoče orati do debla dreves oziroma do sredine krošenj, smo pri
njivah še posebej pozorni. Izjave torej v primeru odstopanj na gozdnem robu ne
smemo sprejeti (razen če ni prišlo tudi do krčitve dreves)!
Praktični primeri, kdaj nosilec poda izjavo na NRP:
• krčitev gozda oziroma zarasti in zatravljeno ali preorano zemljišče,
• prestavitev ceste v naravi,
• rušenje stavbe in vzpostavitev kmetijske rabe,
• stanje v naravi ni bilo spremenjeno, na ortofotu pa ni natančno videti, da gre
za kmetijsko rabo (npr. prehodne faze med zaraščanjem in travnikom).
Izjave na NRP se ne poda v primerih, ko je dejansko stanje v naravi razvidno iz
ortofota in sicer:
• če je mogoče glede na ortofoto evidenco dejanske rabe popraviti kabinetno
Æ v tem primeru pokličemo v klicni center, da evidenco dejanske rabe
popravijo in bo vpis GERK-a mogoč takoj;
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
- Izjava na gozdu:
Za izjave na NRP na gozdu velja, da mora nosilec pred vrisom predložiti krčitveno
dovoljenje oz. če le tega ni mogoče izdati, načelno soglasje, da gozdarji ne bodo
zahtevali vzpostavitve prvotnega stanja, o čemer nosilec poda izjavo na upravni
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
63 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
enoti. Problematična so območja, ki jih kot gozd vodi ZGS. V praksi je mogoče, da
območje na letalskem posnetku izgleda zaraščeno, pa tega območja ZGS ne vodi kot
gozd in obratno, da je območje že izkrčeno, pa je v evidencah ZGS vodeno kot gozd
(ker nosilec ni prejel odločbe o krčitvi). Če je območje v evidencah ZGS vodeno kot
gozd preverimo tako, da vklopimo sloj ZGS sestoji (skupina slojev ZGS). Ko
vklopimo senčenje sloja se območja, ki so na ZGS vodena kot gozd, obarvajo z
modro barvo.
•
- Izjava na GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče:
Pri podajanju izjave na GERK-ih z rabo 1600 je pomembno, kdaj bo na GERK-u
vzpostavljena katera od upravičenih kmetijskih rab (travnik, njiva, trajni nasad idr.).
Ker se v skladu s pravilnikom izjava na isti površini lahko vloži največ enkrat v
tekočem letu, naj nosilec vriše GERK z rabo 1600 in na njem vloži NRP le v
primerih, ko bo takšno stanje trajalo dlje časa (npr. celo leto). Če nosilec namerava v
kratkem času vzpostaviti ustrezno kmetijsko rabo (npr. 1300, 1100), priporočamo, da
za takšno površino počaka z vpisom GERK-a do vzpostavitve ustrezne rabe in poda
izjavo šele na GERK-u, ki bo že imel eno od upravičenih kmetijskih rab.
TEHNIČNO NAVODILO
Izjava na NRP se vloži v postopku vpisa GERK-a. Ko želimo GERK zakleniti s
- Izjava na GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik:
Izjave na NRP na GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ni mogoče podati.
Razloga sta v dejstvih, da prvič, gre za GERK z mešano rabo, in drugič, da se delež
upravičenih rab (1300, 1800) znotraj GERK-a, ki je pomemben za uveljavljanje
ukrepa, izračuna le ob vpisu ali spremembi GERK-a. To pomeni, da mora nosilec po
morebitni spremembi v evidenci dejanske rabe na upravni enoti naknadno urediti
GERK (če gre za spremembo znotraj GERK-a, ga mora samo odkleniti in zakleniti
nazaj), da se na novo izračuna delež upravičenih rab.
Nosilca, ki želi spremembo v evidenci dejanske rabe na območju svojega pašnika,
najprej opozorimo, da spremembo rabe lahko zahteva le, če so bile v naravi dejansko
izvedene spremembe, ki bi lahko pomembno vplivale na površino oziroma
upravičenost GERK-a. Pokažemo mu tudi slikovne primere upravičenih in
neupravičenih rab, da se bo lažje odločil, ali do sedaj izvedene spremembe že
pomenijo spremembo rabe (npr. če je nosilec drevje samo posekal, ni pa še očistil
površine in je zatravil, to še ni kmetijska raba). Slikovni primeri različnih vrst
dejanske rabe so dostopni na http://rkg.gov.si/GERK/SlikeZOpisom/index.html.
Kadar bo nosilec v postopku vpisa GERK-a 1430 želel spremembo v evidenci
dejanske rabe, bo večinoma prišlo do dveh situacij:
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
•
sprememba iz gozda v kmetijsko: v tem primeru naj nosilec na MKGP (po
pošti ali elektronsko na naslov: raba.mkgp@gov.si posreduje krčitveno
dovoljenje z obrazložitvijo, kakšne spremembe so se zgodile. Navede naj
tudi GERK-PID, ki bi ga želel povečati na površino, ki je v evidenci
dejanske rabe zajeta pod gozd. Če površina, ki je predmet krčitvenega
dovoljenja, še ni v celoti v kmetijski rabi, naj navede, za katere katastrske
parcele želi spremembo oz. še bolje, naj predloži skico s predlaganimi
spremembami (lahko print screen iz aplikacije za vodenje RKG ali
pregledovalnika). V sodelovanju z ZGS bo opravljen terenski ogled in glede
na ugotovitve spremenjena evidenca dejanske rabe. O ugotovitvah bo
obveščen neposredno nosilec;
sprememba znotraj GERK-a (ki lahko vpliva na razmerje med rabama 1300
in 1800 na eni strani in rabami 1410, 1500 in 1600 na drugi strani): v tem
primeru naj nosilec po pošti ali elektronsko na naslov: raba.mkgp@gov.si
posreduje GERK-PID, po možnosti pa tudi RABA-PID, na katerem želi
spremembo, vključno z obrazložitvijo, kakšne spremembe so bile izvedene.
, se izvede kontrola GERK-a z evidenco dejanske rabe. Kontrola
klikom na
GERK-a z evidenco dejanske rabe se izvaja, kadar vrišemo nov GERK ali ko v
seznamu odklenemo že obstoječi GERK. Če je GERK vpisan na kmetijski rabi, ga
lahko zaklenemo ne glede na to, katera kmetijska raba je na območju GERK-a
določena v evidenci dejanske rabe. Če je GERK delno ali v celoti vpisan na
nekmetijski rabi po evidenci dejanske rabe (gozd, pozidano, vode, močvirja …), je
treba ali prilagoditi GERK glede na evidenco dejanske rabe ali spremeniti podatke v
evidenci dejanske rabe ali podati izjavo na NRP. V primeru ugotovljenih odstopanj
se po poskusu zaklepanja GERK-a odpre okno z različnimi možnostmi (Slika 144).
Slika 144:Okno, ki se odpre, če GERK ni v skladu z evidenco dejanske rabe.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
64 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Možnost 'Prekliči' izberemo, če želimo z nosilcem pregledati GERK, ga po potrebi
sami popraviti. Po pregledu se lahko ponovno odločimo za podajo izjave na NRP ali
za uporabo funkcije 'Prilagodi RABI'.
Možnost 'Prilagodi RABI' izberemo, če nosilec ne namerava podati izjave na NRP
in se strinja, da se GERK poreže glede na evidenco dejanske rabe in sicer tako, da se
na obodu GERK-a upošteva toleranca 0,75 metra, morebitna nekmetijska raba
znotraj GERK-a pa izloči brez tolerance.
Možnost 'Predlagaj spremembo RABE' pomeni začetek postopka za podajo izjave
na NRP na konkretnem GERK-u.
Pri potrjevanju posameznih NRP si pomagamo z grafičnim prikazom NRP.
S klikom na ikono
posamezni NRP na GERK-u obarvamo, s klikom na ikono
pa posamezni NRP približamo. Z uporabe ene ali druge funkcije ali
kombinacije obeh z nosilcem obvezno pregledamo vsak NRP posebej in se šele
nato odločimo, ali je res potrebno oddati izjavo (ali so bile res izvedene spremembe
in vzpostavljena ustrezna raba) ali pa je potrebno popraviti GERK oziroma evidenco
dejanske rabe.
odpremo okno
Če se nosilec odloči, da bo podal izjavo na NRP, s klikom na
za vpis izjave nosilca in svoje opombe (Slika 146). Po vpisu opombe v zgornjem
polju obvezno potrdimo oddajo NRP ('X' spremenimo v 'DA') (Slika 146a).
Pri izbiri možnosti ''Prilagodi rabi'' moramo biti zelo previdni.
Ko zberemo to možnost se GERK poreže po evidenci dejanske rabe, ker pomeni,
da se iz GERK-a lahko izločijo tudi deli, ki so upravičeni (v naravi kmet
zemljišče tam obdeluje), vendar so v evidenci dejanske rabe napačno označeni
kot nekmetijski. Pred uporabo te možnosti zato vedno natančno pregledamo, če
je na območju GERK-a evidenca dejanske rabe pravilna.
Če se nosilec premisli in za določen del GERK-a ne želi oddati izjave, v okenčku
(Slika 146a) izberemo možnost 'NE'. Prav tako izberemo možnost 'NE', če
ugotovimo, da je evidenca dejanske rabe pravilno zajeta (napako smo naredili pri
vrisu GERK-a) in zato ni potrebno vložiti NRP. Na ta način obvezno pregledamo vse
NRP iz seznama. V zgornjem primeru (Slika 145), je torej treba pregledati štiri NRP.
Pozorni moramo biti tudi kadar nekmetijska raba poteka tako, da GERK razdeli
na dva ali več delov (npr. mejica ali kolovoz). V takem primeru se bo po uporabi
''Poreži po rabi'' ohranil GERK le na največjem območju kmetijske rabe, na
ostalih območjih pa bomo morali GERK(-e) na novo vrisati.
a
Kadar izberemo možnost ''Predlagaj spremembo RABE'', se v spodnjem levem oknu
grafične aplikacije (Slika 98-1) odpre okno s predlaganimi NRP za predmetni GERK
(Slika 145). NRP je lahko ne enem GERK-u tudi več (v primeru na Slika 145 so
štirje). Izpišejo se samo tisti, ki so večji od 25 m2. Delčki GERK-a, ki so neskladni z
evidenco dejanske rabe in so manjši od 25 m2, se v tem koraku samodejno izločijo iz
GERK-a.
Slika 146: Okno za vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe za posamezen
NRP.
S klikom na 'Končaj' (Slika 147) zaključimo NRP na določenem GERK-u. Če na
posameznem NRP nismo označili stanja potrjenosti z DA ali NE (ampak je še vedno
označeno z X) (Slika 146a), postopka ne bomo mogli zaključiti.
Slika 145: Okno s predlaganimi NRP na konkretnem GERK-u.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
65 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
S klikom na gumb 'Prekliči' (Slika 147) izbrišemo vse NRP, tudi če smo prej
označili, da NRP potrjujemo (torej, da je nosilec podal izjavo na NRP). Gumb
'Prekliči' uporabimo, če želimo GERK popravljati ali ga zmanjšati z uporabo
funkcije 'Prilagodi rabi'. Lahko ga uporabimo tudi, kadar smo izbrali možnost
''Predlagaj spremembo RABE'' z namenom, da bi videli na katerih delih GERK-a je
GERK v neskladju z evidenco dejanske rabe.
•
•
•
•
GERK-PID, na katerem je podana izjava,
izjavo nosilca o izvedenih spremembah oziroma dejanskem stanju v naravi
in opombo uradne osebe,
izjavo nosilca, da je seznanjen s pravili za vpis GERK-ov ter s posledicami
v primeru nepravilne prijave,
dovoljenje za pregled dejanske rabe na terenu.
Izjavo obvezno stranki preberemo, preden ga le-ta podpiše. Predvsem je pomembno
da mu preberemo tudi opozorilo o posledicah, če se na terenu ugotovi, da dejansko
stanje ni enako prijavljenemu (Slika 148).
Slika 147: Zaključek postopka za oddajo NRP na konkretnem GERK-u.
Dokler NRP za posamezni GERK ne zaključimo, ostalih GERK-ov ne moremo
urejati, prav tako ne moremo vrisovati novih.
OPOMBE IN IZJAVA O DEJANSKEM STANJU V NARAVI V ZAPISNIKU
- Vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe:
Vpis izjave nosilca in naše opombe je obvezen. Izjavo nosilca obvezno zapišemo v
prvi osebi. Iz izjave nosilca mora izhajati, da je bilo dejansko stanje v naravi
spremenjeno in kakšno je zdaj dejansko stanje.
Npr. če je na površini zajeta raba 1500 – drevesa in grmičevje, iz ortofota pa je videti
skupino dreves, kjer je pokrovnost drevesnih krošenj 100 %, izjava nosilca »Pod
drevesi kosim« ni ustrezna, ker iz nje ne izhaja da je nosilec dejansko izkrčil nekaj
dreves in da površina zdaj izpolnjuje kriterije za 1300 – trajni travnik ali 1800 –
kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
Kot svojo opombo vpišemo npr. »Stranko sem seznanila s pogoji za rabo 1800« ali
»Stranko sem opozoril na pravilen vpis GERK-a ter da površine s pokrovnostjo
drevesnih krošenj > 75 % niso upravičene« ali »Stranki sem pokazal slike s terena in
ji pojasnil, da morajo bite posekane veje odstranjene, površina pa zatravljena«, ipd.
Pod svojo opombo ne vpisujemo ponovljene izjave stranke, npr. »Stranka je izjavila,
da je drevesa odstranila«.
- Izjava o dejanskem stanju v naravi (v okviru zapisnika sestanka):
Nosilec ob vložitvi NRP podpiše poseben zapisnik, ki za vse podane izjave na NRP
na konkretnem sestanku vsebuje:
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 148: Opozorilo na zapisniku ob vložitvi NRP.
Zapisnik z izjavami aplikacija kreira ob zaključku sestanka, v okviru katerega so bili
podani zahtevki. Izjava je v istem .pdf dokumentu kot zapisnik za sestanek.
NADALJNJI POSTOPEK V ZVEZI Z IZJAVAMI
V sklopu vzdrževanja in ažuriranja evidence dejanske rabe, MKGP (v sodelovanju z
ZGS) na terenu prednostno obravnava površine, za katere so nosilci podali izjave o
dejanskem stanju v naravi. Če se neka izjava izkaže za nepravilno, se na tem KMGMID-u pojavi ERROR o neskladju GERK-a z evidenco dejanske rabe.
MKGP enkrat letno (jeseni) pripravi seznam vseh KMG-MID-ov s takimi ERROR-ji
in ga pošlje upravnim enotam. Upravne enote nosilce KMG povabijo na novo
uskladitev GERK-a z evidenco dejanske rabe. KMG, pri katerih se bo ugotovilo, da
so vse izjave v celoti resnične (glej spodaj, stanje K) ne bodo vabljeni na uskladitev.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
66 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Poleg MKGP tudi AKTRP pri izvajanju svojih kontrol prednostno obravnava te
površine (GERK-e, na katerih je bila podana izjava). Če se ugotovijo nepravilnosti,
se uskladitev GERK-a izvrši v sklopu prenosa kontrol in nosilca KMG ni treba
posebej vabiti na uskladitev..
Fazo obravnave izjave lahko preverimo tako, da za posamezen KMG v oknu
'Detajlni podatki' (Slika 12) kliknemo na številko v vrstici 'Število vpisov v
NESKLADJA RABA'. Izpišejo se podrobni podatki o NRP za izjavami (Slika 149).
V stolpcu 'Stanje' (Slika 149a) so izpisane črke, ki pomenijo naslednje:
• K = ugodeno (GERK je v celoti na kmetijski rabi),
• D = delno ugodeno (na GERK-u je delno nekmetijska raba),
• Z = zavrnjeno (izjava kmeta je bila napačna),
• C = čaka na preverjanje (MKGP še ni obravnaval),
• I = v postopku (v obravnavi na MKGP ali ZGS),
• T = terenska kontrola (čaka na terenski ogled).
• C = zahtevek brisan (zahtevek brisan, ker se je na GERK zgodil bodisi
prenos kontrol ali komasacija)
a
b
Slika 149: Predlog za spremembo v evidenci dejanske rabe.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
67 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
10.
- Obvestitev imetnika GERK-a
PREKRIVANJA – VPIS IN REŠEVANJE
Do problema pri vpisu GERK-a lahko pride v primeru sporov glede obdelave ali
lastništva zemljišč. Če se lastnik zemljišča ne strinja s tem, kdo ima na njegovem
zemljišču vpisan GERK, lahko začne postopek ugotavljanja upravičenosti do vpisa
GERK-a. Če stranka nima informacije o tem, kdo ima vpisan GERK na njegovem
zemljišču, mu to informacijo kot lastniku ali solastniku zemljišča posredujemo.
Postopek lahko začne tudi solastnik oz. lastnik zemljišča na le delu GERK-a. V
vsakem primeri najprej svetujemo stranki, naj se namesto začetka postopka raje
poskusi z drugo stranko dogovoriti o rešitvi spora. Če se stranki o umiku ali delitvi
GERK-a ne moreta dogovoriti sami, lahko razpišemo ustno obravnavo in problem
poskusimo rešiti z mediacijo. Postopek ugotavljanja upravičenosti do vpisa GERK-a
torej začnemo šele, če se stranki o spornem GERK-u ne moreta dogovoriti sami.
Do prekrivanja lahko pride kadar sta v sporu glede obdelave osebi (pravni ali
fizični), ki obe imata KMG. Če gre za spor med osebo, ki ima KMG in osebo, ki ga
nima, lahko pride kvečjemu do izbrisa GERK-a, saj prekrivanje v takem primeru ni
mogoče (saj drugi KMG, ki bi vrisal prekrivanje, ne obstaja).
POSTOPEK VPISA NAMERE O PREKRIVANJU IN PREKRIVANJA
- Upravičenost do vrisa GERK-a
Stranko, ki želi GERK vpisati na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca,
pozovemo, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišča.
Če stranka ustreznih dokazil ne predloži, mu vpis GERK-a z odločbo zavrnemo
(stranka ne izpolnjuje pogojev za vpis).
- Odločitev v korist pobudnika
Če nosilec KMG, ki ima že vpisan GERK, dokazil ne predloži oz. predloži
neustrezna dokazila, izdamo odločbo o izbrisu spornega GERK-a iz njegovega KMG
in o pripisu GERK-a na KMG nosilca, ki je izkazal pravico do uporabe zemljišča. Po
dokončnosti odločbe o izbrisu in pripisu GERK-a izvedemo spremembo v RKG.
- Odločitev v nikogaršnjo korist
Če za zemljišče, kjer je že vpisan GERK, izkažeta pravico do uporabe tako nosilec,
ki že ima vpisan GERK, kot stranka, ki je oddala vlogo za vpis GERK-a na tem
zemljišču, odločimo, da se GERK ali del GERK-a na spornem zemljišču spremeni v
prekrivajoči GERK.
Po dokončnosti odločbe izvedemo spremembo v RKG. Sestanek začnemo po uradni
dolžnosti. Če je v prekrivanju le del GERK-a, GERK razdelimo tako, da na osnovi
namere o prekrivanju nastane nov GERK, katerega potem v celoti spremenimo v
prekrivanje. GERK ostane v prekrivanju, dokler katera od strank ne predloži soglasja
vseh lastnikov ali pravnomočne odločitve sodišča.
- Več načinov prijave o neupravičenem vrisu GERK-ov
Če upravna enota dobi vlogo ali je na kakšen drug način obveščena, da nosilec
določenega KMG nima pravice do uporabe zemljišč, pripisanih h KMG, na podlagi
tega obvestila sproži upravni postopek preverjanja upravičenosti vpisa GERK-a.
- Plan prekrivanja
Če stranka predloži ustrezna dokazila za vpis GERK-a, začnemo ugotovitveni
postopek. Za izris namere o prekrivanju začnemo sestanek na zahtevo nosilca in v
sloj plan prekrivanj vrišemo namero o prekrivanju. Namera o prekrivanju je zgolj
informacija, kje je sporna površina GERK-a. Izrisana namera o prekrivanju lahko
kasneje služi kot osnova za izris popravljenega GERK-a (sproščanje dela GERK-a)
ali GERK-a v prekrivanju.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Na osnovi vloge stranke pozovemo nosilca, ki že ima na spornem zemljišču vpisan
GERK, da predloži dokazila, s katerimi izkaže pravico do uporabe.
- Prekrivanja pri osebah, ki nimajo KMG
V primeru, ko pravico do vpisa GERK-a izkaže stranka, ki nima KMG-MID-a in se
tudi ne namerava vpisati v RKG ali ko nobena od strank ne izkaže pravice do vpisa
GERK-a, GERK sprostimo na KMG-MID s številko 100000000 (fiktivni MKGP).
GERK-i sproščeni na KMG-MID 100000000 se bodo lahko pripisali na katerikoli
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
68 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
KMG-MID, za tehnično izvedbo pa bo za to (po predložitvi dokazil) potreben klic v
klicni center in obrazložitev situacije.
Ločimo dva tipa postopkov v zvezi s prekrivanji:
• postopek sproži oseba, ki JE nosilec KMG
• postopek sproži oseba, ki NI nosilec KMG
Slika 150: Sloj plan prekrivanja je vklopljen in aktiven.
V prvem primeru postopek vodimo, kot je opisano zgoraj.
Tudi v drugem primeru postopek vodimo, kot je opisno zgoraj, vendar med
postopkom ne vrisujemo plana prekrivanja (to sploh ni mogoče, saj stranka ki je
začela postopek sploh nima KMG). Namesto vrisa plana prekrivanja zato sporni
GERK natisnemo in nato na papir vrišemo sporno zemljišče (lahko si pomagamo s
parcelami). Tak grafični prikaz skupaj s pozivom o predložitvi dokazil za uporabo
zemljišča, pošljemo nasprotni stranki v postopku.
Povezave (na vozlišče, na linijo, brez povezave) navadno delujejo le za aktivni sloj.
V predhodnem koraku smo aktivni sloj nastavili na ''Plan prekrivanja'', torej se
trenutno s povezavami lahko navezujemo le na ta sloj. Ker želimo namero o
prekrivanju vpisati natančno, povezave nastavimo tako, da se bomo lahko povezovali
tudi na linije in točke GERK-ov. Kliknemo na ikono ''Izberi sloj za povezavo'' (Slika
103-1). Trenutno je kljukica le pred ''Plan prekrivanja'', zato kliknemo na prazno
okence pred ''GERK_SDO'' (Slika 151).
Podatki o prekritih GERK-ih in o vpisanih namerah o prekrivanju so razvidni iz
detajlnih podatkov za KMG (Slika 12).
Ne glede na način rešitve postopka po končanem postopku namero o prekrivanju
izbrišemo.
VPIS NAMERE O PREKRIVANJU – TEHNIČNO
Namen namere o prekrivanju je grafični prikaz sporne površine. GERK-a na
spornem območju namreč ne smemo spreminjati, dokler odločba o vpisu/izbrisu
GERK-a ni dokončna. Namere o prekrivanju zato ne rišemo v sloju GERK, ampak v
poseben sloj, namenjen le vpisu namer o prekrivanju.
Preden aktiviramo sloj ''Plan prekrivanja'', v sliki dvakrat kliknemo na GERK, na
katerem bomo vpisali namero o prekrivanju. Z dvoklikom se točke in linije izbranega
GERK-a obarvajo krepko, kar nam je v pomoč pri vpisu namere. V seznamu slojev
vklopimo prikazovanje sloja ''Plan prekrivanja''. S klikom na besedilo ''Plan
prekrivanja'', sloj aktiviramo. Besedilo imena sloja mora biti zdaj izpisano s krepkimi
črkami, obkljukana morata biti sloja ''GERK_SDO'' in ''Plan prekrivanja'' (Slika 150).
Slika 151: Nastavitev povezav na sloja GERK in Plan prekrivanja.
V seznamu slojev se z miško postavimo na ime sloja ''Plan prekrivanja'' in s klikom
na desno tipko odpremo okno z ukazi (Slika 152). Ikone in njihove funkcije so enake
tistim za vpis GERK-ov. Za vpis in urejanje namere o prekrivanju uporabljamo
ukaze iz tega okna.
Slika 152: Meni v sloju Plan prekrivanja je enak kot v sloju Obnova vinograda.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
69 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
1
1
Pred vpisom namere o prekrivanju nastavimo sloje, kot je
opisano v zgornjem tekstu. Namero o prekrivanju bomo vpisali
na območje med gozdom, mejico in našim GERK-om (1). V
meniju pri sloju ''Plan prekrivanja'' izberemo ukaz ''Nov
poligon'' in na spornem območju postavimo centroid. Izberemo
povezavo na vozlišče in začnemo z vpisom s klikom na spodnjo
točko (2). Z vpisom bi lahko začeli tudi kjerkoli drugje, saj
rišemo v posebnem sloju.
2
Slika 153: Tako kot pri vpisu GERK-a v prvem koraku postavimo centroid.
Ker bomo površino namere o prekrivanju navedli v odločbi,
smo pri vpisu natančni. Ko jo vpisujemo na mejah spornega
GERK-a, se navežemo na vse mejne točke (1). Če izklopimo
ORTOFOTO (sloj DOF_5), so te točke bolje vidne. V našem
primeru smo vpisali nekaj točk na zunanji meji GERK-a,
vpisati pa jih moramo še na meji med našim in spornim
GERK-om. Ko vpišemo vse točke, v statusni vrstici izberemo
''OK'' in tako povežemo zadnjo in prvo točko.
Slika 155: Točke GERK-a se vidijo veliko bolje, če izklopimo ortofoto.
Ko z grafičnim vpisom zaključimo, aplikacija ponudi okno za vpis opombe o nameri
o prekrivanju (Slika 156). Po vpisu razloga in kliku na ''OK'' je vpis zaključen (Slika
157). Obliko in opombe namere o prekrivanju lahko z ikonami iz menija ''Plan
prekrivanja'' (Slika 152) spreminjamo tudi po tem, ko smo jo že vpisali.
3
2
Slika 156: Kot opombo navadno vpišemo razlog ali navedemo dokazila.
1
Potem, ko smo se s prvo točko povezali na vozlišče (1), med
povezavami izberemo ''Brez povezave'' in na mejici naredimo
toliko točk, kolikor jih potrebujemo za natančen vpis (2). Na
zgornji strani mejice, ob gozdni meji, izberemo ''povezavo na
linijo'', saj na GERK-u, kjer se želimo nanj navezati, ni točke
(3). Namere o prekrivanju nikoli ne vpišemo preko meje
GERK-a. Na območju, kjer lahko vpišemo GERK, ne
vpisujemo namere o prekrivanju, ampak vpišemo GERK.
Tehnični postopek vpisa namere o prekrivanju je povsem enak vpisu obnove
vinograda. Bistveni razliki med njima sta dve:
- Namero o prekrivanju lahko vpišemo le v okviru sestanka, medtem ko lahko
obnovo vinogradov vpišemo tudi v preglednem načinu.
- Po odločitvi o upravičenosti namere o prekrivanju namero izbrišemo, medtem
ko obnove vinogradov ne brišemo.
Slika 154: Vpis namere o prekrivanju.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
70 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
VPIS PREKRIVAJOČEGA GERK-a - opisano v poglavju 7.
REŠEVANJE OBSTOJEČEGA PREKRIVANJA
Zavihek ''Prekriti GERK'' (Slika 159) se nahaja pod seznamom GERK-ov (Slika 981). Če ima KMG prekrivajoče GERK-e, so tu izpisani številke prekrivajočih GERKov in številke GERK-ov in KMG, ki se prekrivajo. Z ikonami iz zavihka lahko
prekrivajoči GERK približamo ter rešimo prekrivanje na dva načina (Slika 159a).
Namera o prekrivanju je obarvana rdeče in ima
identifikacijsko številko. Površino namere o prekrivanju
vpogledamo tako, da kliknemo na ''Informacija o aktivnem
sloju'' in izberemo poligon namere o prekrivanju. Aktivni sloj
mora biti še vedno nastavljen na ''Plan prekrivanja''. Površino
razberemo iz rezultatov poizvedbe.
a
Slika 159: V seznamu so trije prekriti GERK-i.
Slika 157: Namera o prekrivanju močno izstopa.
IZBRIS NAMERE O PREKRIVANJU
V meniju za sloj ''Plan prekrivanja'' (Slika 152) je ikona za izbris poligona.
Da namero o prekrivanju sploh lahko izbrišemo, moramo imeti sestanek odprt v
okviru KMG, ki je namero o prekrivanju vpisal. Sloj ''Plan prekrivanja'' mora biti
vklopljen in aktiven. V meniju za sloj ''Plan prekrivanja'' izberemo ukaz ''Izbriši
poligon'' ter v sliki kliknemo na namero o prekrivanju, ki jo želimo izbrisati. V oknu
izberemo ''Yes'' (Slika 158).
Z ukazom ''Umik s prekrivanja'' prekrivajoči GERK odstopimo drugemu
KMG. Ukaz uporabimo, ko prekrivanje rešimo z odločbo ali takrat, ko se eden od
nosilcev odloči za umik. V obeh primerih ikono ''Umik s prekrivanja'' uporabimo v
sestanku za KMG, ki od prekrivanja odstopa. Po kliku na ikono nas aplikacija
obvesti o umiku s prekrivanja (Slika 160). Razrešeni prekrivajoči GERK se na drug
KMG ne pripiše samodejno, vpiše se kot GERK, ki čaka na prevzem, torej ga je
potrebno v okviru drugega KMG prevzeti.
Slika 160: Sporni GERK se po izbiri ''Yes'' sprosti na drug KMG.
Slika 158: S klikom na ''Yes'' namero o prekrivanju izbrišemo iz baze.
Namero o prekrivanju po končanem postopku odločanja o upravičenosti namere
izbrišemo, ne glede na to, kako smo v postopku odločili.
Ukaz ''Razreši prekrivanje'' je namenjen reševanju prekrivanja ob prisotnosti
obeh nosilcev KMG. Uporabimo ga lahko, ko imamo naenkrat odprta sestanka za
oba KMG. Ukaz izbriše prekrivajoči GERK in tako omogoči ponoven vpis GERKov na spornem območju (Slika 161).
Poligonov v sloju ''Obnova vinogradov'' ne brišemo.
Slika 161: Po izbrisu prekrivanja moramo vpisati nova GERK-a za oba KMG.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
71 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
11.
OBNOVE VINOGRADOV
Možnost vpisa obnove vinograda (vpis GERK-a v obnovi) imajo referenti na tistih
upravnih enotah, ki vodijo Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV).
Z vpisom GERK-a v obnovi nosilec KMG grafično prikaže območje, na katerem bo
obnovil ali na novo zasadil vinograd ali del vinograda. Vpis GERK-a v obnovi je
sestavni del dovoljenja za obnovo vinograda, ki ga mora predhodno pridobiti vsak, ki
želi obnoviti ali na novo zasaditi vinograd. Ker so dovoljenja za obnovo skupaj z
GERK-i v obnovi tudi sestavni del vlog za podporo prestrukturiranju, moramo biti
pri vpisu natančni.
GERK v obnovi lahko vpišemo v urejevalniku ali v pregledovalniku, torej tako v
okviru sestanka kot izven sestanka. Če želi nosilec poleg vpisa GERK-a v obnovi
urediti še druge stvari, obnovo vpišemo v okviru sestanka.
Če nosilec razen vpisa GERK-a v obnovi ne ureja ničesar drugega, ne začenjamo
sestanka samo za vpis obnove vinograda (ostale podatke za izdajo dovoljenja za
obnovo vinograda vpisujemo v RPGV). V RKG aplikaciji poiščemo KMG-MID in v
okviru tega KMG-MID odpremo pregledovalnik, v katerem vrišemo GERK v
obnovi. Tehnični postopek vpisa tu ni opisan, ker je enak postopku vpisa namere o
prekrivanju, opisane v poglavju 10.
Slika 162: Obnova vinograda je vpisana le na delu vinograda.
GERK v obnovi lahko vrišemo na območje, kjer vinograd že obstaja, ali na območje,
kjer vinograda še ni. Če je površina, na katero vpisujemo GERK v obnovi začasno
neobdelana, oziroma je v pripravi za zasaditev novega vinograda, mora imeti GERK
na tem območju rabo 1600 (začasno neobdelana kmetijska zemljišča). GERK v
obnovi vrišemo na površini celotnega GERK-a ali le na delu GERK-a.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
72 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
12.
GERK-I IZVEN SLOVENIJE
Skladno s 17. členom Pravilnika o RKG mora nosilec v RKG prijaviti tudi zemljišča
v uporabi izven ozemlja Republike Slovenije. GERK-u se v RKG pripiše tudi
podatek o državi in sicer po naslednjih pravilih:
• GERK-u se pripiše država, v kateri leži vsaj 80 % njegove površine oz.
• če je GERK manjši od 1 ha, se pripiše državi, v kateri ga leži več kot
polovica.
Aplikacija sproti izvaja kontrole zgornjih pogojev. GERK-a, večjega od 1 ha,
katerega npr. 40 % leži v eni državi, 60 % pa v drugi, ne moremo vpisati. V tem
primeru bomo morali vpisati dva GERK-a, tako da bo izpolnjen pogoj 80 % površine
v eni državi. Prav tako GERK-a ne moremo preoblikovati tako, da bi bil večji od 1
ha in da bi ga bilo kateri izmed držav več kot 20 %. Rešitev v takem primeru je vpis
novega GERK-a za eno izmed držav.
Slika 163: GERK-i delno in v celoti izven Slovenije.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
73 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
13. VPIS GERK-ov V RKG
PODROBNEJŠA PRAVILA
–
DEFINICIJE,
8.
13.1. Definicija GERK-a
Definicijo GERK-a določa 144. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08):
GERK (grafična enota rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva) je strnjena površina
kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega
gospodarstva.
Podrobnejša pravila za vpis GERK-ov so določena v 5. do 15. členu Pravilnika o
RKG in sicer:
1. GERK je strnjena površina zemljišča z enako vrsto dejanske rabe v uporabi
enega KMG;
2. najmanjša površina GERK-a je 25 m2;
3. vrste dejanske rabe so opredeljene v Pravilniku o evidenci dejanske rabe
kmetijskih in gozdnih zemljišč;
4. na območju ekstenzivnih kraških pašnikov, se lahko določi GERK 1430 –
ekstenzivni kraški pašnik, ki lahko vsebuje površine, ki po evidenci
dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik,
1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko
zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano
kmetijsko zemljišče. Opisane določbe ne veljajo za KMG – planina in
KMG – skupni pašnik;
5. v površino GERK-a se lahko vštejejo tudi vetrozaščitni pasovi, žive meje,
omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi
ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre
kmetijske prakse in če njihova širina ne presega dveh metrov;
6. pri določenih GERK-ih se v površino GERK-a lahko vključijo tudi
obračališča, ki niso del ceste v javni uporabi in katerih širina od konca
posevka oziroma vrste ne sme presegati:
• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – Njiva, 1160 – hmeljišče v
premeni ter 1180 – Trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,
• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče v obdelavi: 8 m,
• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – Intenzivni sadovnjak, 1211 –
Vinograd ter 1212 – Matičnjak: 6 m, oziroma največ 10 m, če so
zasajeni v terasah;
7. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče, 1221 – Intenzivni
sadovnjak, 1211 – Vinograd ter 1212 – Matičnjak se v površino GERK-a
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
Pregledala: Alenka Rotter
lahko všteje tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine,
ki je manjša ali enaka povprečni medvrstni razdalji znotraj nasada, če se
uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne
vključuje ceste v javni uporabi;
v primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v
GERK vštejejo tudi brežine. Brežini na robu GERK-a (zgornja in spodnja)
se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m, izmerjene po pravokotni
ravninski projekciji, oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne
medvrstne razdalje od zadnje vrste nasada, izmerjene po pravokotni
ravninski projekciji;
iz GERK-a se izloči površine z drugačno vrsto kmetijske rabe oziroma vse
površine, ki niso v kmetijski rabi, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK-a
se mora takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2, ter jih je v
GERK-u več in skupaj predstavljajo pomembno površino GERK-a. Za
pomembno površino GERK-a se šteje površina, ki je večja ali enaka
tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s pravilnikom,
ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance
meritev, ali je večja od 1 ha;
ne glede na pravilo št. 9 se iz GERK-a izključijo pozidana zemljišča in vode
ter površine namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za obdobje, daljše od
6 mesecev, ki merijo več kot 25 m2;
ne glede na pravilo št. 9 se iz GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ne
izločijo površine, ki sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni
travnik, 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 –
kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 –
neobdelano kmetijsko zemljišče;
v GERK se ne uvršča travnatih površin okoli objektov, ki se ne uporabljajo
za kmetijsko dejavnost, ter rekreacijskih površin (golf igrišča, parki,
zelenice, travnata igrišča, hipodromi ipd.), razen smučišč, če se uporabljajo
za kmetijsko dejavnost;
v GERK se ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe
pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom
vzdrževanja okolice oziroma funkcionalnosti letališča;
gozda se ne uvršča v GERK, ne glede na to, če se uporablja za pašo živali
ter ima nosilec dovoljenje za pašo v gozdu;
iz GERK-a ni potrebno izločiti trajnih rastlin (sadne rastline, vinska trta
ipd.), ki so posajene v eni vrsti znotraj druge vrste dejanske rabe.
pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – Njiva in 1190 – Rastlinjak, se
določi ločen GERK za površine, ki so zasajene z jagodami, če jih je na
kmetijskem gospodarstvu skupaj več kot 0,1 ha;
pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – Hmeljišče se določi ločen GERK
za hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni;
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
74 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
18. pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – Vinograd se določi ločen GERK
za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v
terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2
oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov. Kadar preko strnjene
površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak
del tega vinograda določi kot ločen GERK;
19. v enem GERK-u z vrsto dejanske rabe 1221 – Intenzivni sadovnjak je lahko
vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih
mešanega nasada breskev in nektarin;
20. če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in
ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino ne
presega 50 dreves na ha, skupine sadnih dreves z gostoto več kot 50 dreves
na ha obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma
travniški sadovnjak le, če je površina pod temi drevesi večja od 0,3 ha;
21. če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in
ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino presega
50 dreves na ha, se površine, na katerih ni sadnih dreves, obvezno izločijo
kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha;
22. če gre za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo
površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s
čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno
površino ne presega 50/ha, se skupine dreves oziroma grmov obvezno izloči
kot GERK z dejansko rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim
drevjem, le če je površina pod temi drevesi oziroma grmi večja od 0,3:
23. če za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo
površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s
čistimi travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno
površino presega 50/ha, se površine, na katerih ni dreves oziroma grmov,
obvezno izloči kot GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje
od 0,3 ha, sicer se za celotno površino določi raba 1800 – kmetijsko
zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
13.2. Podrobnejša obrazložitev pravil za določanje površine
in dejanske rabe GERK-a
V nadaljevanju so podrobneje obrazložena predpisana pravila za vpis GERK-ov.
1. GERK je strnjena površina zemljišča z enako vrsto dejanske rabe v uporabi enega
KMG.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
GERK lahko vključuje le eno vrsto dejanske rabe, razen izjem, ki so opisane v
nadaljevanju. Umetno povezovanje površin z isto vrsto dejanske rabe v en GERK
preko povezovalnih pasov in mostičkov, ki potekajo prek nekmetijske ali druge
kmetijske rabe, ni dovoljeno.
2. Najmanjša površina GERK-a je 25 m2.
Pravilnik določa najmanjšo površino GERK-a, ki ga je še mogoče vpisati v RKG.
Zato nikoli vpisujemo GERK-a ali izločamo nekmetijskih površin oz. površin z
drugačno kmetijsko rabo, ki so manjše od 25 m2. Podrobneje je izločanje površin iz
GERK-ov opredeljeno v pravilu št. 9.
3.
Vrste dejanske rabe so opredeljene v Pravilniku o evidenci dejanske rabe
kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 122/08, 4/10).
Vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč so podrobneje opisane v naslednjem
podpoglavju.
4. Na območju ekstenzivnih kraških pašnikov, se lahko določi GERK 1430 –
ekstenzivni kraški pašnik, ki lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske rabe
sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik, 1800 – kmetijsko
zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče. Opisane
določbe ne veljajo za KMG – planina in KMG – skupni pašnik.
Ne glede na točko 3 se na območju ekstenzivnih kraških pašnikov v RKG lahko
vpisujejo tudi GERK-i s šifro 1430 – ekstenzivni kraški pašnik. Ti GERK-i običajno
ne vsebujejo le ene vrste dejanske rabe, temveč se na njih prepletajo travniške
površine (1300 in 1800) z drugimi kmetijskimi površinami (1410, 1500 in 1600). Ob
vpisu GERK-a se izvede administrativna kontrola z evidenco dejanske rabe
kmetijskih in gozdnih zemljišč, na podlagi katere se izločijo ostale površine, ki v
GERK 1430 ne smejo biti vključene. Poleg tega se že ob vpisu GERK-a izračuna
delež travniških površin (1300 in 1800), ki je pomemben za uveljavljanje KOP
podukrepa ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov (upravičeni so GERK-i, ki
imajo več kot 20 % travniških površin).
5. V površino GERK-a se lahko vštejejo tudi vetrozaščitni pasovi, žive meje,
omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in
kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse,
in če njihova širina ne presega dveh metrov.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
75 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
•
•
•
•
•
Vetrozaščitni pas je površina, porasla z drevjem oz. grmovjem z namenom
zaščite pred vetrom.
Živa meja je vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za
ograditev oz. razmejitev.
Omejek je nepreoran, travnat pas med njivami.
Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v pretežno odprti
kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben
življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka ob
mejah GERK-ov, vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih ipd.
Jarki se večinoma pojavljajo na melioracijskih območjih z namenom
odvajanja odvečne vode.
Sušila (kozolci, ostrvi) so objekti, namenjeni sušenju krme. Najpogosteje se pojavlja
kozolec, pri čemer se dvojni kozolec (topler) obvezno izključi iz GERK-a, saj
presega širino 2 m. Ostrv je tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se
prav tako uporablja za sušenje krme.
•
Slika 166: Kozolec (tekst: dvojni kozolec izločimo iz GERK-a).
Kolovozi so običajno neutrjene poti med njivami in drugimi obdelovalnimi
zemljišči, namenjene izključno dostopu do teh površin.
Slika 164: Jarki (tekst: pravilna meja GERK-a).
Slika 164: Levo - jarek širine do 4 m se razdeli med sosednja GERK-a; v sredini in
desno - jarek širine do 2 m znotraj GERK-a se vključi v GERK.
Suhozidi in kamnite ograje so predvsem v kraškem svetu iz kamenja sestavljene
pregrade, večinoma z namenom ograditve oz. razmejitve.
Slika 167: Kolovozi.
Slika 167: Če je kolovoz na fotografiji na levi strani slike širok manj kot 2 m, je
lahko del GERK-a. Na letalskem posnetku na desni strani slike so iz GERK-ov
pravilno izločene ceste v javni uporabi.
Slika 165: Suhozid.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
76 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
•
•
•
pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva, 1160 – hmeljišče v
premeni ter 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,
pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče v obdelavi : 8 m,
pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, 1211 –
vinograd ter 1212 – matičnjak 6 m, oziroma največ 10 m, če so zasajeni v
terasah.
Obračališče je zemljišče na koncu njivskih površin ali trajnih nasadov, glede na
smer oranja oziroma obdelave površine. Obračališče je namenjeno obračanju
kmetijske mehanizacije in ne vključuje ceste v javni uporabi. Običajno gre za
površino, poraslo s travinjem, ali neobdelano zemljišče.
Slika 168: Kolovoz širši od 2m izločimo (tekst: 2,3m).
POZOR: Če so navedene površine znotraj GERK-a širše od 2 m, jih v celoti
izključimo iz GERK-a. Če so te površine na robu GERK-a in široke do 4 m, jih
lahko razdelimo med sosednja GERK-a, pri čemer se vsakemu dodeli pas širine
do 2 m. Če pa je širina teh površin na robu GERK-a več kot 4 m, se v celoti
izključi iz GERK-ov.
Travniške površine na robu njivskih površin (vzdolž smeri oranja) ne predstavljajo
obračališč in se ne vključujejo v GERK, razen če ne predstavljajo omejka.
V praksi ima veliko njiv in trajnih nasadov obračališča, ki so širša od predpisanih
največjih dovoljenih širin in so običajno zatravljena. V takšnem primeru te površine
izločimo iz GERK-ov. Če se izločene površine uporabljajo za pridelavo krme (košnja
in spravilo krme, se ne mulčijo), jih uvrstimo v vrsto dejanske rabe 1300 – trajni
travnik.
Slika 170: Obračališče pri njivi (tekst: pravilna meja GERK-a; največ 2m)
Slika 169: Mejice (tekst: 16m).
Slika 169: Mejica iz ortofota na desni strani slike iz zraka izgleda široka celo do 16
m. Iz fotografije posnete na terenu (levo) je razvidno da travna ruša sega vse do
debel dreves. Takšna mejica je lahko del GERK-a.
6. Pri določenih GERK-ih se v površino GERK-a lahko vključijo tudi obračališča, ki
niso del ceste v javni uporabi in katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne
sme presegati:
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 170: Na sliki levo je travnat pas vzdolž njive ki ni del GERK-a, na sliki desno
je obračališče na koncu njive, ki ga do širine 2 m lahko vključimo v GERK.
7. Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 - hmeljišče, 1221 - intenzivni sadovnjak,
1211 - vinograd ter 1212 - matičnjak se v površino GERK-a lahko všteje tudi
površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka
povprečni medvrstni razdalji znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske
mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
77 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
V primeru, da je površina vzdolž zadnje vrste v nasadu širša od povprečne medvrstne
razdalje znotraj nasada, je potrebno površino izločiti. Če se izločene površine
uporabljajo za pridelavo krme (košnja in spravilo krme, se ne mulčijo), jih uvrstimo
v vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik.
8. V primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK
vštejejo tudi brežine. Brežini na robu GERK-a (zgornja in spodnja) se lahko vključita
v GERK največ do širine 2 m, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji, oziroma
pri trajnih nasadih do največ ene povprečne medvrstne razdalje od zadnje vrste
nasada, izmerjene po pravokotni ravninski projekciji.
Brežina je ozek pas zemljišča s strmim nagibom, ki se na pobočjih, urejenih v
terasah, pojavlja z namenom zmanjšanja nagiba in erozije obdelovalnih zemljišč.
Najpogosteje jih najdemo pri vinogradih in oljčnikih. Če so brežine zaraščene
(kanele na Primorskem ali drugo grmičevje), so lahko del GERK-a, če zarast
preprečuje erozijo tal na brežini. Brežine, ki so del jarkov, se v GERK vključujejo
skladno s pravilom št. 5.
Slika 171: Meja intenzivnega sadovnjaka (tekst: pravilna meja GERK-a).
Slika 171: Na levi strani slike je fotografija s terena, na desni strani pa letalski
posnetek. V GERK je lahko vključeno obračališče največ do širine 6 m in na robovih
največ ena povprečna medvrstna razdalja.
2
1
3
Slika 173: Brežina pri trajnem nasadu (tekst: maksimalna povprečna
medvrstna razdalja).
Slika 173: Brežina pri trajnem nasadu je v GERK lahko vključena do ene povprečne
medvrstne razdalje od zadnje vrste trajnega nasada.
Slika 172: Pripombe na vpis intenzivnega sadovnjaka.
Slika 172: (1) - V intenzivnem sadovnjaku je med vrstami 15 m širok travnat pas, ki
se obvezno izloči kot ločen GERK travnik oz. njiva, če je v njivski rabi. Na vsakem
robu se v GERK intenzivni sadovnjak lahko namreč vključi največ ena medvrstna
razdalja; (2) - Če je del obračališča pot v javni uporabi, se ta površina izključi iz
GERK-a; (3) - v GERK intenzivnega sadovnjaka se lahko vključi obračališče do
širine največ 6 m.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
9. Iz GERK-a se izloči površine z drugačno vrsto kmetijske rabe oziroma vse
površine, ki niso v kmetijski rabi, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK-a se mora
takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2, ter jih je v GERK-u več in
skupaj predstavljajo pomembno površino GERK-a. Za pomembno površino GERK-a
se šteje površina, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz
ortofotov v skladu s pravilnikom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja
kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha.
Na osnovi zgoraj opisanih določil, je treba iz GERK-a izločiti:
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
78 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
•
•
•
•
•
površine z drugo kmetijsko rabo (v večini primerov gre za majhne njive za
pridelavo vrtnin za lastno porabo sredi travnikov);
gozd;
sklenjene zarasti grmovja oziroma drevja;
skalnate površine in melišča ter
druge površine, ki niso v kmetijski rabi.
11. Ne glede na pravilo št. 9 se iz GERK 1430 – ekstenzivni kraški pašnik ne
izločijo površine, ki sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 – trajni travnik,
1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 – kmetijsko zemljišče
v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ter 1600 – neobdelano kmetijsko
zemljišče.
Navedeno pravilo je povezano s pravilom št. 4, ki v GERK 1430 dovoljuje navedene
vrste dejanske rabe, zato jih iz GERK-a 1430 ni potrebno izločati.
12. V GERK se ne uvršča travnatih površin okoli objektov, ki se ne uporabljajo za
kmetijsko dejavnost, ter rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata
igrišča, hipodromi ipd.), razen smučišč, če se uporabljajo za kmetijsko dejavnost.
Iz GERK-a je potrebno izločiti vse zelenice okoli stanovanjskih hiš oz. gospodarskih
poslopij, ki se kosijo zaradi vzdrževanja okolice, ne pa zaradi pridelave krme.
Prav tako je potrebno iz GERK-a izločiti travnate površine ob cestah, ki jih
vzdržujejo cestna podjetja in se ne kosijo za pridelavo krme. Smučišča, ki se kosijo
oziroma se na njih pase živina, so lahko vključena v GERK.
Slika 174: Zaraščeno površino večjo od 100 m2 obvezno izločimo.
Pri izločanju neupravičenih površin je treba upoštevati še pravila št. 5-8, ki
dovoljujejo, da so določene površine z drugačno rabo lahko del GERK-a, četudi so
večje od 100 m2 (linijski objekti, obračališča, brežine…) ter pravila št. 20 do 23, ki
določajo izjeme za površine z dvonamensko rabo, pridelavo sadja in košnjo oz. pašo
ter za površine, na katerih se izmenjavata rabi 1300 in 1800.
10. Ne glede na pravilo št. 9 se iz GERK-a izključijo pozidana zemljišča in vode, ki
merijo več kot 25 m2.
Stavbe, ceste, dvorišča, druga pozidana zemljišča in vode, je potrebno izločiti, v
primeru, da površina presega 25 m2. V skladu s pravilom št. 5 pa so v GERK lahko
vključeni enojni kozolci in kolovozi, ki so ožji od 2 m.
•
•
•
Površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za več kot šest mesecev,
je potrebno izločiti, če dosegajo 25 m2.
Površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja od enega do šest
mesecev, je potrebno izločiti, če dosegajo 100 m2.
Površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za manj kot 30 dni, ni
potrebno izločati.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
13. V GERK se ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe pridelave
krme oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom vzdrževanja okolice
oziroma funkcionalnosti letališča.
Pri travnatih letališčih se vzletna oziroma pristajalna steza običajno kosi z namenom
zagotavljanja funkcionalnosti letališča. V takšnem primeru jo obvezno izločimo iz
GERK-a.
14. Gozda se ne uvršča v GERK, ne glede na to, če se uporablja za pašo živali ter
ima nosilec dovoljenje za pašo v gozdu.
Kot je navedeno že pri opisu dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z
gozdnim drevjem, gozd ni kmetijsko zemljišče, ne glede na to, če se v njem pase
živina oziroma ali je pod drevesi travinje.
Pri odločanju o tem, ali je neka površina gozd in jo je zato potrebno izločiti kot
neupravičeno površino, si lahko pomagamo s t.i. gozdno masko ZGS (v grafični
aplikaciji sloj ZGS – Sestoji), v kateri so grafično prikazane vse gozdne površine,
določene na podlagi predpisov. Kljub temu pa velja opozoriti, da se gozdna maska
obnavlja na cca. 10 let, zato je mogoče, da nekatere krčitve gozda, ki so bile
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
79 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
opravljene z dovoljenjem gozdarjev, še niso upoštevane. V tem primeru je potrebno
upoštevati dejansko stanje v naravi.
15. Iz GERK-a ni potrebno izločiti trajnih rastlin (sadne rastline, vinska trta ipd.), ki
so posajene v eni vrsti znotraj druge vrste dejanske rabe.
Tudi v primeru, da je v medvrstnem prostoru znotraj trajnega nasada površina v
njivski rabi, površine ni potrebno izločiti, če medvrstna razdalja znotraj katere je
njiva, ne odstopa od povprečne medvrstne razdalje v nasadu. Če je medvrstna
razdalja zaradi njivske rabe bistveno večja od ostalih v trajnem nasadu, se površina
izloči kot samostojen GERK z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva.
Ne glede na to se njivska površina znotraj oljčnika lahko vključi v GERK z vrsto
dejanske rabe 1230 - Oljčnik, če je, kakor izhaja iz definicije oljčnika, razdalja med
oljkami manjša kot 20 m.
Poleg tega se v skladu s Pravilnikom o RKG strnjeno zemljišče z isto vrsto dejanske
rabe v uporabi enega KMG lahko razdeli na dva GERK-a tudi, če ga predeli državna
meja.
20.
Če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in
ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino ne presega 50
dreves na ha, skupine sadnih dreves z gostoto več kot 50 dreves na ha obvezno izloči
kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak le, če je
površina pod temi drevesi večja od 0,3 ha.
Pri dejanski rabi 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak gre v večini
primerov za dvonamensko rabo: pridelavo sadja ter košnjo ali pašo. Drevesa so na
travinju pogosto razporejena neenakomerno, v manjših ali večjih skupinah, ali pa le v
enem delu površine, ki jo kmet uporablja na enoten način. Zato je pri vpisu GERKov ter pri kontrolah na kraju samem prišlo do različnih interpretacij, kaj je
ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak oziroma, kdaj je potrebno sadna drevesa na
travinju izločiti kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma travniški
sadovnjak
Slika 175: Oljčnik z njivsko površino.
Slika 175: Če je razdalja med oljkami manjša od 20 m, je lahko med njimi tudi druga
kmetijska raba, ki se vriše kot oljčnik. V našem primeru gre za njivo.
16. – 19. Razdelitev zemljišča z isto vrsto dejanske rabe na več GERK-ov.
V skladu s Pravilnikom o RKG se v določenih primerih na strnjeni površini z isto
vrsto dejanske rabe vpiše več ločenih GERK-ov in sicer:
• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva oz. 1190 – rastlinjak, če gre
za površine, zasajene z jagodami, in jih je na kmetijskem gospodarstvu
skupaj več kot 0,1 ha;
• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče: ločeni GERK-i za
hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni;
• pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – vinograd za površine, ki so
zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
•
površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja
več kot treh vrst trsov. Kadar preko strnjene površine vinograda poteka
meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi
kot ločen GERK;
pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak je v enem
GERK-u lahko vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v
primerih mešanega nasada breskev in nektarin ter mešanega nasada
lupinarjev.
Ta določba torej omogoča nosilcem kmetijskih gospodarstev, da se pri skupinah
sadnega drevja, ki ležijo na površini manjši od 0,3 ha, sami odločijo, ali bodo
drevesa izločili kot samostojen GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oziroma
travniški sadovnjak, ali pa bodo celotno površino vrisali kot GERK trajni travnik.
Seveda pa pri tem ne sme biti kršeno pravilo glede gostote sadnega drevja na celoten
GERK in sicer: gostota sadnega drevja na dejanski rabi 1300 – trajni travnik je
največ 50 dreves na ha, na dejanski rabi 1222 – ekstenzivni oziroma travniški
sadovnjak pa mora biti več kot 50 dreves na ha.
Primeri na Slika 176 prikazujejo različne možnosti vrisa GERK-ov glede na zgoraj
opisana pravila.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
80 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Število dreves na B2
32
Gostota dreves na celotno površino (B + 44/ha
B1 + B2)
Gostota dreves na B1
135/ha
Gostota dreves na B2
49/ha
Gostota dreves na B1+B2
79/ha
Komentar: Celoten GERK ne sme biti prijavljen niti kot 1300 – Trajni travnik
(zaradi skupine dreves, večje od 0,3 ha), niti kot 1222 – Ekstenzivni oz. travniški
sadovnjak (zaradi premajhne skupne gostote sadnih dreves). Nosilec mora obvezno
kot 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak izločiti vsaj površino B1, po želji pa
lahko kot sadovnjak izloči tudi površino B2 (obe površini, B1 in B2, skupaj kot en
sadovnjak).
Slika 176: Primeri pravilnega vrisa GERK-ov pri kombinirani rabi (pridelava
sadja in košnja oz. paša).
Primer A:
Celotna površina (A+A1)
1 ha 11 ar
Površina, porasla s sadnimi drevesi (A1)
26 ar
Število dreves
28
Gostota dreves na celotno površino 25/ha
(A+A1)
Gostota dreves v delu GERK-a (A1)
108/ha
Komentar: Celoten GERK je lahko prijavljen kot 1300 – trajni travnik, saj je gostota
dreves na celoten GERK manjša od 50/ha, površina, porasla s sadnimi drevesi pa je
manjša od 30 ar. Nosilec pa lahko, če želi, izloči površino poraslo s sadnimi drevesi
(A1) kot GERK z dejansko rabo 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak, saj
gostota dreves zadostuje kriterijem za to vrsto rabe (> 50/ha).
Primer B:
Celotna površina (B+B1+B2)
Površina, porasla s sadnimi drevesi (B1)
Površina, porasla s sadnimi drevesi (B2)
Število dreves na celotno površino (B + B1
+ B2)
Število dreves na B1
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
1 ha 90 ar
34 ar
65 ar
83
46
Primer C:
Celotna površina
24 ar
Število dreves
> 30
Gostota dreves na celotno površino
> 125/ha
Komentar: Praviloma mora biti celotna površina prijavljena kot GERK 1222 –
ekstenzivni oz. travniški sadovnjak, saj je gostota dreves na celotno površino
prevelika, da bi GERK lahko bil trajni travnik. Načeloma se sicer zgornji in spodnji
del GERK-a (C1 in C2) lahko izločita kot 1300 – trajni travnik, vendar pa s tem
GERK razdrobimo na tri manjše enote, od katerih je le osrednji del večji od 0,1 ha in
s tem upravičen do sredstev.
21.
Če gre na strnjeni površini za dvonamensko rabo (košnjo oziroma pašo in
ekstenzivno pridelavo sadja) ter gostota dreves na celotno površino presega 50
dreves na ha, se površine, na katerih ni sadnih dreves, obvezno izločijo kot GERK z
dejansko rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha.
Pravilo nasprotno od pravila št. 20 določa, kdaj se morajo travniške površine brez
sadnih dreves obvezno izločiti iz ekstenzivnega oziroma travniškega sadovnjaka.
22.
Če gre za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo
površine, porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi
travniškimi površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino ne
presega 50/ha, se skupine dreves oziroma grmov obvezno izloči kot GERK z
dejansko rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, le če je
površina pod temi drevesi oziroma grmi večja od 0,3 ha;
Prav tako kakor pri ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih je v praksi prišlo tudi do
vprašanja, kdaj naj se na travinju skupina dreves oz. grmov izloči pod 1800. Sprejeta
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
81 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
je bila odločitev, da pri izločanju 1800 iz 1300 in obratno velja enako pravilo kot pri
izločanju ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakov iz trajnih travnikov: površine z
drugačno vrsto dejanske rabe je treba obvezno izločiti le, če so večje od 0,3 ha, sicer
se glede na gostoto drevja na celotno površino določi ustrezna vrsta dejanske rabe
(Slika 177).
23. Če za strnjeno površino, poraslo s travinjem, na kateri se izmenjujejo površine,
porasle s posamičnimi gozdnimi drevesi oziroma grmovjem, s čistimi travniškimi
površinami, ter gostota dreves oziroma grmov na celotno površino presega 50/ha, se
površine, na katerih ni dreves oziroma grmov, obvezno izloči kot GERK z dejansko
rabo 1300 – trajni travnik, če so večje od 0,3 ha, sicer se za celotno površino določi
raba 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
Pravilo nasprotno od pravila št. 22 določa, kdaj se morajo travniške površine brez
dreves oz. grmovja obvezno izločiti iz rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z
gozdnim drevjem.
13.3. Vrste dejanske rabe GERK-a
Vrste dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč določa Pravilnik o evidenci
dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Vrste dejanske rabe kmetijskih
zemljišč in gozdnih zemljišč, na katerih je mogoče vrisati GERK-e, so prikazane v
tabeli 1. Zopet velja omeniti posebnost glede rabe 1430 – ekstenzivni kraški pašnik,
saj te vrste rabe ni v pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč. Pogoji za vpis GERK-a s to vrsto dejanske rabe so omenjeni v prejšnjih
dveh podpoglavjih.
Podroben opis vrst dejanske rabe, vključno s slikovnim gradivom, je objavljen v
Interpretacijskem ključu na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano: http://rkg.gov.si/GERK/. Za vpis GERK-ov v RKG se uporabljajo vse
vrste dejanske rabe, navedene v spodnji tabeli.
SKUPINA
DEJANSKE RABE
NJIVE IN
VRTOVI
TRAJNI NASADI
TRAVNIŠKE
POVRŠINE
DRUGE
KMETIJSKE
POVRŠINE
OSTALO
1100
1160
1180
1190
1211
1212
1221
1222
1230
1240
1300
1321
1800
1420
VRSTA DEJANSKE
RABE GERK-ov
Njiva
Hmeljišče
Trajne rastline na njivskih površinah
Rastlinjak
Vinograd
Matičnjak
Intenzivni sadovnjak
Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
Oljčnik
Ostali trajni nasadi
Trajni travnik
Barjanski travnik
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem
Plantaža gozdnega drevja
1600
Neobdelano kmetijsko zemljišče
1430
Ekstenzivni kraški pašnik
ŠIFRA
Preglednica 1: Šifrant dejanske rabe GERK-ov.
Slika 177: Obvezno in neobvezno izločevanje površin 1300 in 1800
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
82 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
13.4. Opisi posameznih vrst dejanske rabe GERK-ov
1160 - hmeljišče
1100 - njiva
Površina, na kateri so žičnica ter obračališča in poti, potrebne za obdelavo hmeljišča.
Vključuje površino hmeljišča v obdelavi oziroma v premeni.
Površina, ki jo orjemo ali drugače obdelujemo in obračališča, namenjena obdelavi te
površine (širine do 2 m).
Na tej površini pridelujemo enoletne in nekatere večletne kmetijske rastline (žita,
krompir, krmne rastline, oljnice, predivnice, sladkorno peso, zelenjadnice, vrtnine,
okrasne rastline, zelišča, jagode itd.). Sem sodi tudi zemljišče v prahi in ukorenišče
hmeljnih sadik.
V ta razred uvrščamo tudi zemljišče, ki je začasno zasejano s travo ali drugimi
krmnimi rastlinami (za obdobje manj kot 5 let) in se uporablja za košnjo ali pašo
večkrat na leto. Če je površina porasla s travno rušo in ni preorana v obdobju pet ali
več let, jo uvrstimo v trajni travnik.
Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1160 – hmeljišče, se določi ločen GERK za
hmeljišče v obdelavi in hmeljišče v premeni.
GERK hmeljišče v obdelavi sestavlja ena ali več enot hmeljišča v obdelavi. Enota
hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK-a, na kateri je
posajen hmelj istega letnika, sorte ter kategorije in stopnje sadik hmelja, v enakih
sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.
Hmeljišče v premeni je površina pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena s
hmeljem.
V dejansko rabo 1100 – njiva uvrščamo tudi nasade jagod, ki jih izločimo kot
samostojen GERK, če jih je na kmetijskem gospodarstvu več kot 0,1 ha. V takšnem
primeru mora nosilec KMG v RKG posredovati podatke o nasadu.
V dejansko rabo 1100 – njiva sodijo tudi ukorenišča hmeljnih sadik. To so njivske
površine, na katerih dve leti niso rasle hmeljne rastline in ležijo na neokuženem
mestu ali enoti pridelave skladno s predpisi, ki urejajo preprečevanje širjenja in
zatiranje hmeljeve uvelosti. V ukorenišču se certificirane sadike A in certificirane
sadike B donegujejo in sicer eno leto pred sajenjem v proizvodno hmeljišče.
Slika 179: Hmeljišče (1160).
1180 - trajne rastline na njivskih površinah
Drevesnica, trsnica, zarodišče podlag, nasad matičnih rastlin, nasad okrasnih trajnih
rastlin za vzgojo rezanega cvetja, trajna zelišča, trajne zelenjadnice. GERK-u se
obvezno pripiše vrsto rastline (možna tudi kombinacija več vrst). Ker morajo biti
pogosto zaradi fito predpisov tudi te površine vrisane, jih vrisujemo ali pod 1180 ali
pod 1190, vendar pa za njih kmetje ne smejo uveljavljati zahtevkov.
Slika 178: njiva (1100).
Drevesnica je površina za vzgojo sadik sadnega, okrasnega ali gozdnega drevja.
Trsnica je njivska površina, na kateri se vzgaja trsne cepljenke žlahtne vinske trte.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
83 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Zarodišče podlag je njivska površina, kjer se gojijo matični grmi, iz katerih
pridobivamo podlage.
Nasad matičnih rastlin je njivska površina, kjer se gojijo matične rastline, iz katerih
se jemlje material za vegetativno razmnoževanje rastlin.
Nasad okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja je njivska površina, kjer
rastejo vrtnice, sivka in druge trajne rastline za vzgojo rezanega cvetja.
Trajna zelišča so njivske površine, na katerih rastejo trajna zelišča, trajne
zelenjadnice in druge trajne rastline, kot npr.: beluši, artičoke, kardij, rabarbara, hren,
miskant, itd. ...
Slika 181: Rastlinjak (1190) je na levi, desno (pomični tuneli) je njiva (1100).
1211 - vinograd
Površina, zasajena z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in potmi v
vinogradu ter brežinami pri vinogradu na terasah.
Pri GERK-ih z vrsto dejanske rabe 1211 – Vinograd se določi ločen GERK za
površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če
je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot
treh vrst trsov. Kadar preko strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega
okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK
Slika 180: Trajne rastline na njivskih (1180); levo – špargljišče, desno - trsnica.
1190 - rastlinjak
Steklenjaki in plastenjaki z močnejšo konstrukcijo in daljšo življenjsko dobo, v
katerih se vzgaja okrasne rastline, rezano cvetje, zelenjavo, zelišča, matične rastline,
podlage, sadike, jagode itd.
Samorodnico uvrščamo pod šifro rabo 1240 – ostale trajne rastline.
Pridelovalec se mora vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina, če obdeluje
najmanj 0,05 ha vinogradov oziroma manj, če daje v promet grozdje, mošt, vino
oziroma druge proizvode. V tem primeru mora v RKG posredovati podatke o
vinogradu in sadilnem materialu.
GERK-u se obvezno pripiše vrsto rastline (možna tudi kombinacija več vrst). V en
GERK se lahko vključuje več rastlinjakov, če je razdalja med njimi manjša od 2 m,
pri čemer pa se nasadi jagod v rastlinjaku vedno izločijo kot samostojen GERK.
Njivskih površin, ki so začasno zaščitene s premičnimi plastičnimi tuneli, ne
uvrščamo v GERK s to vrsto rabe, ampak v GERK z vrsto rabe 1100 – Njiva.
Če so rastline v lončkih, ne spadajo ne v rastlinjak ne v katero drugo rabo. V takem
primeru GERK-a ne vrišemo. Ker morajo biti pogosto zaradi fito predpisov tudi te
površine vrisane, jih vrisujemo ali pod 1180 ali pod 1190, vendar pa za njih kmetje
ne smejo uveljavljati zahtevkov.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 182: Vinograd (1211).
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
84 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
1212 - matičnjak
1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
Površina, zasajena z matičnimi rastlinami, namenjena za pridelavo ključev podlag
vinske trte, vključno z obračališči in potmi.
Sadovnjak, ki ni primeren za intenzivno pridelavo. To je običajno nasad
visokodebelnih dreves sadnih vrst, vzgojenih na bujni podlagi ali iz semena, z
gostoto več kot 50 dreves na hektar. V ekstenzivnem oziroma travniškem sadovnjaku
lahko raste ena ali več različnih sadnih vrst.
Matičnjak je zemljišče, na katerem pridelujemo ključe podlag vinske trte (razrezane
dozorele olesenele rozge), največkrat ameriških vrst iz rodu Vitis ali njihovih
križancev, ki jih uporabljamo za cepljenje. V njem ne pridelujemo grozdja. Tudi če
se matičnjak nahaja poleg vinograda, sta to dva ločena GERK-a.
1221 – intenzivni sadovnjak
Površina, zasajena s sadnimi vrstami, pri katere obdelavi se uporabljajo sodobne
intenzivne tehnologije. Intenzivni sadovnjak zajema površino nasada skupaj z
obračališči in potmi ter brežinami, če je nasad zasajen v terasah. Nasade jagod
uvrščamo v vrsto dejanske rabe njiva.
Drevesa v ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih so lahko zasajena posamič ali v
vrstah, vendar je razdalja med posameznimi drevesi in medvrstna razdalja praviloma
večja kot v intenzivnih sadovnjakih.
Podatke o ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakih mora nosilec kmetijskega
gospodarstva posredovati v RKG, kadar za ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
uveljavlja podporo za ukrep kmetijsko okoljskih plačil v skladu s predpisom, ki ureja
ukrepe razvoja podeželja. Podatke mora posredovati tudi nosilec kmetijskega
gospodarstva, ki v ekstenzivnem oziroma travniškem sadovnjaku prideluje lupinarje
in izpolnjuje pogoje za pridobitev podpore za pridelovanje lupinarjev v skladu s
predpisom, ki ureja izvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu.
V enem GERK-u z vrsto dejanske rabe 1221 – intenzivni sadovnjak je lahko
vključena le površina, zasajena z eno sadno vrsto, razen v primerih mešanega nasada
breskev in nektarin.
V GERK intenzivni sadovnjak se uvrščajo tudi nasadi ameriških borovnic, malin,
robid, kosmulj in nasadi ostalega jagodičevja. Nasade jagod uvrščamo v vrsto
dejanske rabe 1100 – njiva oz. 1190 - rastlinjak.
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v RKG posredovati podatke o intenzivnem
sadovnjaku, če ima v uporabi 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov oz. 0,1 ha jagodičja ali
lupinarjev.
Slika 184: Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222).
1230 - oljčnik
Površina zasajena z oljkami, ki so med seboj oddaljene največ 20 metrov, povečana
za širino oziroma dolžino največ 10-ih metrov od debel oljk, zasajenih na zunanjih
robovih oljčnika, ki je namenjena za obračališča in pomožne poti.
Podatke o oljčniku morajo v RKG posredovati nosilci kmetijskih gospodarstev, ki
imajo v uporabi 0,1 ha ali več oljčnikov.
Slika 183: Intenzivni sadovnjak (1221).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
85 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Travnate površine, na katerih je več kot 50 sadnih dreves na ha, praviloma uvrščamo
v vrsto dejanske rabe 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak. Izjeme so
opredeljene pri pravilih št. 19 in 20 v prejšnjem podpoglavju.
Travniške površine, na katerih je več kot 50 gozdnih dreves na ha, uvrščamo v
dejansko rabo 1800 – Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.Izjeme so
opredeljene v pravilih št. 21 in 22 v prejšnjem podpoglavju. Če se med drevesi
pojavlja mlado olesenelo rastje, je takšna površina primerna za vrsto dejanske rabe
1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, ki pa je ne uvrščamo v GERK, razen v
primeru kraških pašnikov.
Površina zasajena z eno ali več vrstami trajnih rastlin. V vrsto dejanske rabe 1240 –
ostale trajni nasadi uvrščamo samorodnico.
V vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik uvrščamo tudi praprotišča, ki se redno,
vsaj enkrat letno, pokosijo. Če je gostota dreves na redno pokošenih praprotiščih
večja od 50/ha, jih uvrstimo v rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim
drevjem. Če so na praprotišču vidni znaki zaraščanja (mlado grmičevje), jih izločimo
iz GERK-ov (sodijo v vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju).
Če so praprotišča v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določena kot gozd, jih
obvezno izločimo iz GERK-ov.
1300 – trajni travnik
V trajni travnik se lahko uvrščajo tudi površine, na katerih se med travinjem pojavlja
kamenje, pod pogojem da je pokrovnost travinja vsaj 80 %.
Slika 185: Oljčnik (1230).
1240 – ostali trajni nasadi
Površina porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi rastlinami, ki se jo redno kosi
oziroma pase. Takšna površina ni v kolobarju in se ne orje. Kot trajni travnik se šteje
tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50
dreves/ha.
V trajni travnik nikoli NE uvrščamo:
• travnatih površin, na katerih je gostota drevja več kot 50 dreves/ha,
• površin, poraslih s sklenjeno zarastjo grmovja,
• rekreacijskih površin (golf igrišča, parki, zelenice, travnata igrišča,
hipodromi ipd.), razen smučišč (smučišča so lahko del GERK-a, če se na
njih izvaja kmetijska dejavnost),
• travnatih površin in zelenic okoli stavb in infrastrukturnih objektov, ki se ne
uporabljajo za kmetijsko dejavnost,
• ter letališč v delu, kjer se košnja ne izvaja za potrebe pridelave krme
oziroma kmetijskih proizvodov temveč z namenom vzdrževanja okolice.
Gozdnih in zaraščenih površin se NE uvršča v GERK z rabo 1300 – trajni travnik,
tudi če so ograjene in se uporabljajo za pašo živali ter ima nosilec kmetijskega
gospodarstva dovoljenje za pašo v gozdu.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
V trajni travnik se lahko uvrstijo tudi površine, ki se uporabljajo za pašo in so slabše
zatravljene ali deloma nezatravljene, ker so živali z gaženjem poškodovale ali uničile
travo (npr. površine ob napajališčih in druge površine, na katerih se živali pogosteje
premikajo, pašniki za prašiče ipd.), če se le-te površine uporabljajo v skladu z
dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji (npr., da se s tem ne povzroča erozija tal).
Ne sme pa se v trajni travnik uvrstiti slabše zatravljenih oz nezatravljeih površin
znotraj pašnikov, ki se zaraščajo oz. je slabša zatravljenost oz. nezatravljenost
posledica skalovitosti in kamenja. V trajni travnik se ne uvršča tudi površin, katerih
osnovna namembnost ni kmetijska obdelava (ograde za živali, ki niso namenjene
paši živali temveč njihovemu zadrževanju, jahanju ipd.) Takšne površine se uvrstijo
v GERK z rabo 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče.
V GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, se lahko uvrščajo tudi površine, ki so
trenutno v postopku agromelioracije (npr. planiranje ali mulčenje zemljišča in
ponovna zatravitev) in so bile oz. bodo vsaj enkrat v rastni dobi pokošene oz.
popašene.
Zadnja dva odstavka se smiselno uporabljata tudi za rabi 1800 – kmetijsko zemljišče,
poraslo z gozdnim drevjem ter 1321 – barjanski travnik.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
86 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem
Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa oziroma
grmi in se redno, vsaj enkrat letno, popase oziroma pokosi. Pokrovnost travinja je
vsaj 80 %, pokrovnost drevesnih krošenj oz. grmov pa je manjša od 75 %.
Slika 186: Trajni travnik (1300).
1321 – barjanski travnik
S travinjem, šašem in močvirsko preslico poraslo zemljišče na organskih ali
mineralno-organskih tleh, na katerem nivo talne vode med letom pogosto doseže
površino tal.
Slika 188: Kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem (1800).
Praviloma so na teh površinah prisotni jarki za izsuševanje in odvodnjavanje vode.
Barjanski travniki so izključno na območju Ljubljanskega barja in visokega barja na
Pohorju. Kljub mokrotnim tlom na območju Cerkniškega jezera travnike na tem
območju uvrščamo pod šifro dejanske rabe 1300 – trajni travnik.
V to vrsto dejanske rabe uvrščamo tudi določene slabše zatravljene, nezatravljene in
agromeliorirane površine, ki so omenjene na prejšnji strani, pri opisu dejanske rabe
1300 – trajni travnik.
Slika 189: 1800 – primer z grmovjem.
V to vrsto dejanske rabe ne uvrščamo travniških površin, kjer je gostota posamičnih
dreves ali grmov 50 ali manj na hektar. Te površine uvrščamo v razred 1300 – trajni
travnik oziroma 1321 – barjanski travnik.
V to vrsto dejanske rabe uvrščamo tudi določene slabše zatravljene, nezatravljene in
agromeliorirane površine, ki so omenjene na prejšnji strani, pri opisu dejanske rabe
1300 – trajni travnik.
Slika 187: Barjanski travnik (1321); vidni so jarki za odvodnjavanje.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
87 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Slika 190: Travnik ni 1800.
Slika 192: Gozd ni 1800.
Slika 190: Primer travnika na Krasu. Ker je grmovje redko in posamično, se površina
uvrsti v vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik.
V ta razred ne uvrščamo površin, kjer se na travinju poleg posamičnih dreves
oziroma grmov pojavlja mlado olesenelo rastje. Te površine iz GERK-a izločimo.
Slika 191: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju ni 1800.
Slika 191: Površina ne ustreza rabi 1800 zaradi mlade zarasti, ki se na ortofotu vidi
kot bolj groba struktura v primerjavi s čistim travinjem na desni strani. Tako
površino izločimo (uvršča se v vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v
zaraščanju).
V vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, nikoli
ne uvrščamo gozdnih površin, četudi je pod drevjem travinje in se površina uporablja
za pašo živali. Prav tako v rabo 1800 ne uvrščamo pogozdenih površin, čeprav so
drevesa še majhna in je med njimi veliko travinja.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 192: Čeprav je pokrovnost travinja ustrezna (več kot 80 %), je pokrovnost
drevesnih krošenj, kot je razvidna iz ortofota, prevelika (večja od 75 %), zato se
površina ne uvršča v GERK z dejansko rabo 1800. Površina v skladu s predpisi, ki
urejajo gozdove, spada pod gozd.
Slika 193: Primer napačnega vrisa 1800
Slika 193: Površina ni ustrezna za vrsto rabe 1800, ker je na delih zaraščena (V in Z),
na delih pa pokrita z gozdom (osrednji del). Pravilen vris GERK-ov na tej površini bi
bil vris travnika na S delu in vris travnika na J delu. Povprečne gostote dreves ne
smemo določati glede na celotno površino.
Pri določanju dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim
drevjem, je treba biti pozoren pri določevanju gostote drevja. Gostote
drevja ne določamo glede na celotno površino, temveč površino razdelimo
glede na strnjeno površino posamezne dejanske rabe (Slika 193: Primer
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
88 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
1420 – plantaža gozdnega drevja
Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno
pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem
so razdalje med drevjem že ob zasaditvi takšne kot ob predvidenem končnem
razvojnem stanju sestoja
Med plantaže gozdnega drevja ne uvrščamo površin, pogozdenih z mladimi
smrekami oz. drugimi gozdnimi drevesi, ki so namenjene obnovi gozda.
Slika 195: Neobdelano kmetijsko zemljišče (1600), ortofoto.
Slika 195: Na levem ortofotu je izkop, na desnem je rigolano zemljišče, oboje pa
uvrščamo med neobdelana kmetijska zemljišče.
Slika 194: Plantaža gozdnega drevja; levo – fotografija, desno - ortofoto
1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče
Površina, ki je npr. rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov.
Kmetijsko zemljišče, ki se začasno ne uporablja zaradi gradnje infrastrukture, ali je
začasno neobdelano zaradi socialnih ali drugih razlogov. Kmetijsko zemljišče, na
katerem je ograda za konje, prašiče ali druge živali in ki ni poraslo s travinjem.
Če je zaradi neobdelave zemljišč že prišlo do zaraščanja (značilno je mlado olesenelo
rastje), takšne površine ne sodijo v 1600 (uvrščajo se v rabo 1410 – kmetijsko
zemljišče v zaraščanju, za katere pa GERK-a ne vrišemo).
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 196: Tudi površine ki niso vsaj enkrat letno obdelane uvrščamo v 1600.
1430 – ekstenzivni kraški pašnik*
Na območju kraških pašnikov v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2
iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih
2007-2013 se lahko določi GERK ekstenzivni kraški pašnik s šifro 1430. GERK
1430 - ekstenzivni kraški pašnik lahko vsebuje površine, ki po evidenci dejanske
rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe: 1300 - trajni travnik, 1800 - kmetijsko
zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, 1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500
- drevesa in grmičevje ter 1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče. Iz GERK-a 1430
se morajo izločiti ceste, stavbe, njive, gozdovi ipd. GERK z rabo 1430 se ne more
vrisati na KMG - planina in KMG - skupni pašnik.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
89 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Na zbirno vlogo se prenesejo le tisti GERK-i s šifro 1430, ki izpolnjujejo pogoje za
ukrep Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov (so večji od 1 ha in katerih vsaj 20
% površine leži na površinah, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v rabi 1300 – trajni
travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem)
V vrsto dejanske rabe 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju uvrstimo tudi vse
površine, na katerih se sicer izvaja paša živali, vendar zaradi prenizke obremenitve
(premalo živali na določeno površino) prihaja do pojava zaraščanja, za katerega je
značilno mlado olesenelo rastje (grmičevje, robidovje …).
Slika 198: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)
Slika 197: Ekstenzivni kraški pašnik (1430)
Slika 197: V GERK ekstenzivni kraški pašnik se lahko vključujejo tako travniške
površine kot tudi bolj zaraščene površine ter drevesa in grmičevje, če se na njih
izvaja paša živali.
Slika 198: 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno –
ortofoto (čeprav se živali na tem zemljišču pasejo, je zaradi prenizke obremenitve in
odsotnosti fizičnega odstranjevanja grmovja s strani nosilca opazno napredujoče
zaraščanje).
13.5. Druge kmetijske površine
Spodaj sta opisani drugi kmetijski površini, za kateri ni mogoče vrisati in izbrati rabe
GERK-ov, ju je pa mogoče vključiti v GERK z vrsto rabe 1430 – ekstenzivni kraški
pašnik.
1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju
Zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe.
Na njem se pojavljajo mlado olesenelo ali trnasto rastje ter drevesa in grmičevje,
običajno različnih starosti, katerih pokrovnost je 20-75 %.
Pod to vrsto dejanske rabe se uvrščajo tudi kanele.
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 199: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno - ortofoto
1500 – drevesa in grmičevje
Površina, porasla z drevesi in grmičevjem, katerih pokrovnost presega 75 % in niso
uvrščena v gozd. Sem uvrščamo tudi obvodno zarast, če so obrečni pasovi porasli z
drevjem oziroma grmovjem ter mejice iz gozdnih dreves oziroma grmičevja.
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
90 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
V to vrsto dejanske rabe uvrščamo tudi sklenjeno zarast drevja in grmovja, ki se v
skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, še ne uvršča v gozd.
Slika 200: Drevesa in grmičevje; levo – fotografija, desno - ortofoto
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
91 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Kazalo slik:
Slika 1: RKG portal..................................................................................................... 6
Slika 2: Testni RKG portal.......................................................................................... 6
Slika 3: Prva stran - podatki o uporabniku in odprtih sestankih.................................. 6
Slika 4: Sprememba gesla. .......................................................................................... 7
Slika 5: Odprti sestanki uporabnika. ........................................................................... 7
Slika 6: Moja organizacija – testna aplikacija ............................................................. 7
Slika 7: Iskanje KMG.................................................................................................. 8
Slika 8: Napredno iskanje KMG. ................................................................................ 8
Slika 9: Podatki o KMG. ............................................................................................. 9
Slika 10: Podatki o zadnjem sestanku. ........................................................................ 9
Slika 11:Zgodovina KMG......................................................................................... 10
Slika 12: Detajlni podatki.......................................................................................... 10
Slika 13: Seznam sestankov za KMG. ...................................................................... 10
Slika 14: Seznam GERK-ov na kmetijskem gospodarstvu. ...................................... 10
Slika 15: Grafični prikaz GERK-a iz seznama GERK-ov......................................... 10
Slika 16: Zgodovina GERK-a. .................................................................................. 11
Slika 17: Podatki ARSKTRP .................................................................................... 11
Slika 18: Podatki o zbirnih vlogah KMG .................................................................. 11
Slika 19: Podatki o plačilnih pravicah na KMG........................................................ 11
Slika 20: Prikaz napak za KMG. ............................................................................... 12
Slika 21: Izpisi v RKG – nabor je odvisen od stopnje uporabnikovih pravic............ 12
Slika 22: Vpis kriterijev za izvedbo izpisa. ............................................................... 12
Slika 23: Do zadnjih izpisov lahko dostopimo tudi kasneje...................................... 13
Slika 24: Vpis datuma za vpogled stanja na določen dan.......................................... 13
Slika 25: Stanje nastavljeno na določen dan ............................................................. 13
Slika 26: Podatki o KMG na določen dan ................................................................. 13
Slika 27: Gumb za vnos novega sestanka.................................................................. 14
Slika 28: Določitev termina novega sestanka............................................................ 14
Slika 29: Planiran sestanek........................................................................................ 15
Slika 30: Odpiranje vabila, zapisnika........................................................................ 15
Slika 31: Trenutni sestanek v stanju topološko urejen. ............................................. 16
Slika 32: Sprememba podatkov sestanka. ................................................................. 16
Slika 33: Potrditev tiska zapisnika – testna različica aplikacije. ............................... 17
Slika 34: Trenutni sestanek v stanju zapisnik natisnjen – testno ozadje.................... 17
Slika 35: Prevzem sestanka ....................................................................................... 18
Slika 36: Vpis novega KMG in napredno iskanje. .................................................... 19
Slika 37: Iskanje KMG po naslovu. .......................................................................... 19
Slika 38: Vnos novega KMG. ................................................................................... 20
Slika 39: Izbira vrste KMG. ...................................................................................... 20
Slika 40: Dodatno obvestilo pri vpisu novega KMG za planino ali pašnik............... 20
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 41: Izbira naslova KMG – Iskanje po naslovih. ............................................... 20
Slika 42: Izbira naslova KMG – Seznam naslovov. .................................................. 20
Slika 43: Iskanje po fiktivnih naslovih. ..................................................................... 21
Slika 44: Izbira fiktivnega naslova. ........................................................................... 21
Slika 45: Dodajanje koordinat fiktivnega naslova..................................................... 21
Slika 46: Končna izbira fiktivnega naslova. ..............................................................21
Slika 47: Iskanje nosilca KMG po evidenci subjektov.............................................. 22
Slika 48: Izbira nosilca KMG.................................................................................... 22
Slika 49: Vpogled v CRP. ......................................................................................... 22
Slika 50: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu subjekta iz CRP. ................... 22
Slika 51: Izbira subjekta za prenos iz CRP................................................................ 22
Slika 52: Vpogled v PRS........................................................................................... 23
Slika 53: Seznam subjektov iz PRS, ki ustrezajo iskalnim pogojem......................... 23
Slika 54: Dodajanje kontaktnih podatkov pri prenosu iz PRS................................... 23
Slika 55: Izbira subjekta iz PRS za nosilca KMG. .................................................... 23
Slika 56: Podatke o novem KMG moramo še potrditi. ............................................. 24
Slika 57: KMG ima kmetijska zemljišča, govedo in člane kmetije. .......................... 24
Slika 58: Urejanje podatkov o KMG......................................................................... 25
Slika 59: Spremenimo lahko domače ime, vpišemo opombe ter zaklenemo KMG. .25
Slika 60: V okencu je vpisan subj_id (številka subjekta) nosilca KMG.................... 25
Slika 61: Spreminjanje namestnika nosilca – namestnik ni določen. ........................ 26
Slika 62: Vpis izjave namesto namestnika kmetije. .................................................. 26
Slika 63: Prikaz izklopljenih kontrol na KMG. ......................................................... 27
Slika 64: Spreminjanje naslova KMG. ...................................................................... 27
Slika 65: Seznam gospodinjstev na kmetiji. .............................................................. 27
Slika 66: Seznam dokumentov na KMG. .................................................................. 29
Slika 67: Dodajanje dokumenta na KMG.................................................................. 29
Slika 68: Podatki o subjektu. ..................................................................................... 29
Slika 69: Spreminjanje kontaktnih podatkov subjekta. ............................................. 29
Slika 70: Seznam GERK-ov na KMG....................................................................... 30
Slika 71: Posamezni pogled GERK-a iz seznama GERK-ov. ................................... 30
Slika 72: Vpis KMG za prevzem GERK-a................................................................ 30
Slika 73: Potrditev sprostitve GERK-a na izbran KMG............................................ 30
Slika 74: Podatki o vpisanih trajnih nasadih se nahajajo v detajlnih podatkih. .........33
Slika 75: Preko seznama GERK na novo vpišemo podatke o trajnem nasadu. ......... 34
Slika 76: Urejanje podatkov o trajnem nasadu - vinograd......................................... 34
Slika 77: Urejanje sadilnega materiala vinograda. .................................................... 35
Slika 78: Dodajanje sadik vinograda. ........................................................................ 35
Slika 79: Izbira sorte vinograda iz seznama sort v šifrantu. ...................................... 35
Slika 80: Urejanje oz. brisanje sadik vinograda. .......................................................36
Slika 81: Seznam vinogradov.................................................................................... 36
Slika 82: Urejanje vinograda. .................................................................................... 36
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
92 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Slika 83: Vpis dodatnih podatkov pri intenzivnem sadovnjaku. ............................... 36
Slika 84: Vpis tipa hmeljišča..................................................................................... 37
Slika 85: Sadilni material hmeljišča. ......................................................................... 37
Slika 86: Možnosti vstopa v grafično aplikacijo. ...................................................... 38
Slika 87: Preklop med grafičnim in RKG delom aplikacije. ..................................... 38
Slika 88: G2-Glavno okno, okno s sloji in statusna vrstica....................................... 39
Slika 89: Prikaz slojev ortofoto (levo) in ortofoto + GERK (desno)......................... 40
Slika 90: Prikaz slojev ortofoto + RABA (levo) in ortofoto + ZGS - Sestoji (desno).
........................................................................................................................... 41
Slika 91: prikaz slojev ortofoto + kontrola AKTRP in ortofoto in KontroleFotke.... 41
Slika 92: Nastavitev sloja. ......................................................................................... 42
Slika 93: Dodajanje novega sloja, prvi korak............................................................ 42
Slika 94: Dodajanje novega sloja, drugi korak.......................................................... 42
Slika 95: Dodajanje novega sloja, tretji korak – poiščemo datoteko in jo odpremo.. 42
Slika 96: Dodajanje novega sloja, četrti korak. ......................................................... 42
Slika 97: Ukazi za iskanje in poizvedovanje po aplikaciji. ....................................... 43
Slika 98: Rezultati poizvedbe, trajni nasadi, prekriti in sproščeni GERK-i. ............. 45
Slika 99: Informacije o GERK-u, okno smo povečali............................................... 45
Slika 100: Okno s seznamom GERK-ov. .................................................................. 46
Slika 101: GERK-i iz seznama, trajni nasad ima številko obarvano (povezava). ..... 46
Slika 102: Izhod iz grafične aplikacije. ..................................................................... 47
Slika 103: Ukazi za urejanje GERK-ov..................................................................... 47
Slika 104: Nastavitev sloja za povezavo: GERK in obnova vinogradov................... 48
Slika 105: Stanje pred vpisom novega GERK-a. ...................................................... 48
Slika 106: Centroid postavimo znotraj območja novega GERK-a. ........................... 49
Slika 107: Prvo točko postavimo kjerkoli na obodu GERK-a................................... 49
Slika 108: Vrišemo obod novega GERK-a. .............................................................. 49
Slika 109: Vpis podatkov o GERK-u. ....................................................................... 50
Slika 110: Nov GERK v praznem prostoru............................................................... 50
Slika 111: GERK bomo vpisali ob obstoječih GERK-ih........................................... 51
Slika 112: Vpis prvih dveh točk ustvari prvo stranico. ............................................. 51
Slika 113: Nov GERK ob obstoječih GERK-ih. ....................................................... 51
Slika 114: Postavitev centroida in prve točke. .......................................................... 51
Slika 115: Manjka še zadnja od štirih stranic GERK-a. ............................................ 52
Slika 116: Za dokončanje GERK-a moramo vpisati še vsaj eno stranico. ................ 52
Slika 117: Vpis zadnje stranice moramo začeti na pravi točki. ................................. 52
Slika 118: GERK bomo razdelili na zgornji in spodnji del. ...................................... 53
Slika 119: Novemu, zgornjemu delu GERK-a smo določili drugačno rabo.............. 53
Slika 120: Osnovno preoblikovanje meje.................................................................. 53
Slika 121: Sporočilo pri preoblikovanju meje GERK-a. ........................................... 54
Slika 122: Preoblikovanje meje med GERK-oma. .................................................... 54
Slika 123: Za združitev GERK-ov kliknemo na ''Yes''.............................................. 54
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Slika 124: Ker je GERK odklenjen so aktivne vse ikone. ......................................... 55
Slika 125: Različna primera lukenj v GERK-u. ........................................................ 55
Slika 126: Obvestilo pri napačni postavitvi centroida pri risanju luknje................... 55
Slika 127: V seznamu sproščenih GERK je le en GERK – testna aplikacija. ........... 56
Slika 128: Vpis prevzemnika pri sproščanju GERK. ................................................ 56
Slika 129: Podatki o prevzemniku GERK-a.............................................................. 57
Slika 130: Obarvani sproščeni GERK v seznamu GERK-ov. ................................... 57
Slika 131: Vpis številke KMG, ki bo GERK prekril. ................................................ 57
Slika 132: Potrditev KMG pri vpisu prekrivanja....................................................... 57
Slika 133: Vpis številke odločbe je obvezen, vpis opombe priporočljiv. .................. 58
Slika 134: Gumb končaj ni aktiven, ker je eden izmed GERK-ov odklenjen. ..........58
Slika 135: Zadnji klik v grafični aplikaciji. ............................................................... 58
Slika 136: Dodatna gumba za urejanje planin/pašnikov pri podatkih o KMG. .........59
Slika 137: Seznam planin/pašnikov na KMG............................................................ 59
Slika 138: Dodajanje podatkov o planini/pašniku. .................................................... 59
Slika 139: Seznam GERK-ov na planini/pašniku...................................................... 60
Slika 140: Seznam pooblastil na KMG SKP ............................................................. 60
Slika 141: Dodajanje in brisanje pooblastil. .............................................................. 60
Slika 142: Na KMG kmetija je vidno komu je nosilec dal pooblastilo za pašo ........ 60
Slika 143: Urejanje podatkov o GERK na SKP v grafiki.......................................... 61
Slika 144:Okno, ki se odpre, če GERK ni v skladu z evidenco dejanske rabe.......... 63
Slika 145: Okno s predlaganimi NRP na konkretnem GERK-u................................ 64
Slika 146: Okno za vpis izjave nosilca in opombe uradne osebe za posamezen NRP.
........................................................................................................................... 64
Slika 147: Zaključek postopka za oddajo NRP na konkretnem GERK-u.................. 65
Slika 148: Opozorilo na zapisniku ob vložitvi NRP.................................................. 65
Slika 149: Predlog za spremembo v evidenci dejanske rabe. .................................... 66
Slika 150: Sloj plan prekrivanja je vklopljen in aktiven............................................ 68
Slika 151: Nastavitev povezav na sloja GERK in Plan prekrivanja. ......................... 68
Slika 152: Meni v sloju Plan prekrivanja je enak kot v sloju Obnova vinograda...... 68
Slika 153: Tako kot pri vpisu GERK-a v prvem koraku postavimo centroid............ 69
Slika 154: Vpis namere o prekrivanju. ...................................................................... 69
Slika 155: Točke GERK-a se vidijo veliko bolje, če izklopimo ortofoto. ................. 69
Slika 156: Kot opombo navadno vpišemo razlog ali navedemo dokazila. ................ 69
Slika 157: Namera o prekrivanju močno izstopa....................................................... 70
Slika 158: S klikom na ''Yes'' namero o prekrivanju izbrišemo iz baze. ................... 70
Slika 159: V seznamu so trije prekriti GERK-i. ........................................................ 70
Slika 160: Sporni GERK se po izbiri ''Yes'' sprosti na drug KMG............................ 70
Slika 161: Po izbrisu prekrivanja moramo vpisati nova GERK-a za oba KMG........ 70
Slika 162: Obnova vinograda je vpisana le na delu vinograda.................................. 71
Slika 163: GERK-i delno in v celoti izven Slovenije. ............................................... 72
Slika 164: Jarki (tekst: pravilna meja GERK-a). ....................................................... 75
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik
Ozn. dokumenta: E-RKG-01.01
SPIS št.:
33010-79/2010/3
Verzija:
5
Veljaven od:
1. 5. 2011
Stran:
93 od 93
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
DIREKTORAT ZA KMETIJSTVO
Služba za register kmetijskih gospodarstev
Slika 165: Suhozid. ................................................................................................... 75
Slika 166: Kozolec (tekst: dvojni kozolec izločimo iz GERK-a).............................. 75
Slika 167: Kolovozi................................................................................................... 75
Slika 168: Kolovoz širši od 2m izločimo (tekst: 2,3m). ............................................ 76
Slika 169: Mejice (tekst: 16m). ................................................................................. 76
Slika 170: Obračališče pri njivi (tekst: pravilna meja GERK-a; največ 2m)............. 76
Slika 171: Meja intenzivnega sadovnjaka (tekst: pravilna meja GERK-a). .............. 77
Slika 172: Pripombe na vpis intenzivnega sadovnjaka. ............................................ 77
Slika 173: Brežina pri trajnem nasadu (tekst: maksimalna povprečna medvrstna
razdalja)............................................................................................................. 77
Slika 174: Zaraščeno površino večjo od 100 m2 obvezno izločimo. ......................... 78
Slika 175: Oljčnik z njivsko površino. ...................................................................... 79
Slika 176: Primeri pravilnega vrisa GERK-ov pri kombinirani rabi (pridelava sadja
in košnja oz. paša). ............................................................................................ 80
Slika 177: Obvezno in neobvezno izločevanje površin 1300 in 1800....................... 81
Slika 178: njiva (1100).............................................................................................. 82
Slika 179: Hmeljišče (1160)...................................................................................... 82
Slika 180: Trajne rastline na njivskih (1180); levo – špargljišče, desno - trsnica. .... 83
Slika 181: Rastlinjak (1190) je na levi, desno (pomični tuneli) je njiva (1100). ....... 83
Slika 182: Vinograd (1211)....................................................................................... 83
Slika 183: Intenzivni sadovnjak (1221)..................................................................... 84
Slika 184: Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (1222). ............................................ 84
Slika 185: Oljčnik (1230).......................................................................................... 85
Slika 186: Trajni travnik (1300)................................................................................ 86
Slika 187: Barjanski travnik (1321); vidni so jarki za odvodnjavanje. ..................... 86
Slika 188: Kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem (1800). ........................ 86
Slika 189: 1800 – primer z grmovjem....................................................................... 86
Slika 190: Travnik ni 1800........................................................................................ 87
Slika 191: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju ni 1800. .............................................. 87
Slika 192: Gozd ni 1800............................................................................................ 87
Slika 193: Primer napačnega vrisa 1800 ................................................................... 87
Slika 194: Plantaža gozdnega drevja; levo – fotografija, desno - ortofoto................ 88
Slika 195: Neobdelano kmetijsko zemljišče (1600), ortofoto. .................................. 88
Slika 196: Tudi površine ki niso vsaj enkrat letno obdelane uvrščamo v 1600......... 88
Slika 197: Ekstenzivni kraški pašnik (1430) ............................................................. 89
Slika 198: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)................................................. 89
Slika 199: Kmetijsko zemljišče v zaraščanju; levo – fotografija, desno - ortofoto ... 89
Slika 200: Drevesa in grmičevje; levo – fotografija, desno - ortofoto ...................... 90
Pripravila: Miran Tisu, Mojca Rozman
Kazalo preglednic:
Preglednica 1: Šifrant dejanske rabe GERK-ov. ....................................................... 81
Pregledala: Alenka Rotter
Odobril: Branko Ravnik