1. No category

December 2012
Strokovni svetovalec za računovodstvo
in obračun plač za uporabnike proračunskih sredstev in nevladne organizacije
RUBRIKA IZ ZAKONODAJE
Do konca leta tudi tri davčne spremembe
Spremembe Zakona o javnem naročanju
2
3
RUBRIKA DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Dodatek k povzetku prispevka z naslovom »Razvrstitev
na podlagi stopnjevalnih delovnih mest«, ki je bil
objavljen v novembrski številki mesečnika Javni sektor 7
RUBRIKA VPRAŠANJA – ODGOVORI
Knjiženje računa za ureditev okolice
Nižja šolnina za otroke zaposlenih
Obračun službene poti in knjiženje presežka
prihodkov nad odhodki
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi med
bolniškim staležom delavca
Izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega
obsega dela
Povračilo stroškov svetnikom za prevoz na seje
občinskega sveta
Kako je s priznavanjem plačilnega naloga kot računa?
Delavka prejema nadomestilo za nego otroka
Odpravnina za upokojitev
Prezaračunavanje stroškov, ki jih je imel najemnik
v zvezi z vzdrževanjem
Primer umestitve v plačilni razred
Klavzula na računu za prefakturiranje
Obračun DDV pri nagradi
Zaračunavanje DDV za oddajanje telovadnice v najem
Ali je občina ob prenosu infrastrukture dolžna
obračunati DDV?
DDV in sredstva prejeta s strani Evropske skupnosti
Kaj se všteva v skupno delovno dobo?
Izplačilo jubilejne nagrade
7
7
9
10
10
11
11
12
13
13
14
15
15
16
17
19
22
23
Spoštovani,
konec leta je prinesel nekaj
sprememb zakonodaje. Tista
s področja javnega naročanja je
že znana in o njej pišemo že v tej
številki vestnika. Napovedujemo
pa v isti rubriki še tri davčne
spremembe in jih je 29.11.2012
že potrdil Državni zbor RS. Besedila sprememb so
že dostopna in jih lahko preberete tudi na naših por‑
talih KaDo, SeJa, ali Dara Profi, kjer se boste sezna‑
nili z vsemi podrobnostmi.
IZ ZAKONODAJE
Do konca leta tudi tri
davčne spremembe
1. Državni zbor je 29.11.2012 sprejel spremembe
Zakona o dohodnini (ZDoh‑2L)
Zakon naj bi začel veljati naslednji dan po objavi v Ura‑
dnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za
davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2013.
Na isti dan, 29.11.2012 je naša založba pripravila Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se
tudi že tradicionalen Koktajl sprememb 2013, ki je za davčno leto 2012 uporablja ZDoh‑2. Poglejmo naj‑
super uspel in v čast nam je, da smo se lahko sreča‑ pomembnejše spremembe
li s kar 250 udeleženci, med katerimi je bilo tudi ve‑
liko naših bralcev. Skupaj z izbranimi predavatelji in
voditeljico Laro Jankovič smo na zanimiv in razgiban
način pripravili pregled nad aktualnimi sprememba‑
mi in dogodki, ki bodo vplivali na vaše in naše delo
v letu 2013.
Želimo vam lep december in srečno novo leto!
Barbara Podlipnik
Za redakcijo založbe Verlag Dashöfer
JAVNI SEKTOR – Strokovni svetovalec za računovodstvo in obračun plač za uporabnike proračunskih sredstev in nevladne organizacije
Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21,
1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94,
e-mail: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2012 by
DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./
Odgovorna urednica: Barbara Podlipnik, dipl. ekon./ Stavek: Sketch,
s.r.o., Bratislava/ Tisk: Tiskarna Premiere d.o.o. / Izhaja: enkrat me‑
sečno/ Cena: 126 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, poštnina
in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 me‑
secev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni
potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 me‑
secev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje
6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite
na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zašči‑
teni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je
brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov –
prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je pre‑
povedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki
(tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike)
in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off‑
-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./
Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore
na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo
objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-5521
2
XX Omejitev prenosov davčnih izgub
Zakonodajalec določa, da lahko zavezanec za neiz‑
koriščene davčne izgube zmanjšuje davčno osnovo,
tudi ko ponovno začne z ugotavljanjem davčne osno‑
ve z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.
V predlogu zakona pa je določeno tudi, da se davčna
izguba iz predhodnih davčnih let lahko pokriva največ
v višini polovice (50 %) davčne osnove.
XX Natančnejša določitev vira dohodkov iz investi‑
cijskega sklada
Uvedena sprememba natančneje določa vir dohodka
iz investicijskih skladov, in sicer postavi v enak položaj
sklade, ki so oblikovani v Sloveniji in jih upravlja v Slo‑
veniji ustanovljena družba za upravljanje, kot sklade, ki
so oblikovani v Sloveniji in jih upravlja v drugi državi EU
ustanovljena družba za upravljanje.
XX Sprememba osnove za obračun bonitete
Zakonodajalec določa, da se v davčno osnovo za izra‑
čun bonitete v primeru uporabe službenega vozila v pri‑
vatne namene všteva tudi davek na dodano vrednost.
XX Uvedba pavšalne obdavčitve za vse fizične osebe
Pavšalno obdavčitev lahko izberejo vse fizične ose‑
be, ki opravljajo dejavnost (tudi osebe, ki samostoj‑
no opravljajo poklicno dejavnost!), če njihovi dohod‑
ki iz dejavnosti v letu pred priglasitvijo ne presegajo
December 2012
50.000 EUR. To pomeni, da se ohranja samo pogoj
prihodkov in nič več pogoj zaposlitve in pogoj vodenja
poslovnih knjig in evidenc.
2. Državni zbor je 29.11.2012 sprejel spremem‑
be Zakona o davku od odhodkov pravnih oseb
(ZDDPO‑2L). Ta zakon začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, upo‑
rablja pa se od 1. januarja 2013 dalje.
3. Državni zbor je 29.11.2012 sprejel tudi spremem‑
be Zakona o davčnem postopku (ZDavP‑2F).
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Ura‑
dnem listu Republike Slovenije razen spremenjenega
248. člena zakona, ki začne veljati 1. januarja 2015, in
sicer za davčna obdobja po 1. januarju 2014, upora‑
bljati pa se začne 1. januarja 2013. Do uporabe tega
zakona se uporablja Zakon o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno be‑
sedilo in 32/12).
Vir: VerlagDashöfer, portal SEJA Profi
Spremembe Zakona
o javnem naročanju
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 90, je bila dne
30.11.2012, objavljena novela Zakona o javnem naro‑
čanju (v nadaljevanju ZJN‑2D). Ta novela prinaša nasle‑
dnje novosti:
XX mejna vrednost za objavo, se v primeru naročanja
blaga spremeni iz 125.000 EUR na 130.000 EUR.
Iz 193.000 EUR, če blago naročajo drugi naročni‑
ki po tem zakonu, in če naročajo blago naročniki
s področja obrambe, ki ni na Seznamu blaga na
200.000 EUR. Iz 4.845.000 za javna naročila gra‑
denj, na vrednost 5.000.000 EUR.
XX predmet javnega naročanja po zadnji noveli zako‑
na so samo blago, storitve ali gradnje s področja
obrambe in varnosti, za katere se ne uporablja Za‑
kon o javnem naročanju na področju obrambe in
varnosti (Uradni list RS, št. 90/12; v nadaljnjem
besedilu: ZJNPOV),
XX naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v po‑
stopkih javnega naročanja pooblasti le osebo, ki
December 2012
mora v skladu s 3. ali 13. členom tega zakona ali
predpisi druge države članice ali tretje države svoja
naročila oddajati v skladu s predpisi, ki urejajo jav‑
no naročanje,
XX če vrednost najugodnejše popolne ponudbe pre‑
sega mejno vrednost, od katere dalje je treba
javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil
oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mej‑
no vrednost za postopek javnega naročanja, na‑
ročnik ne sme oddati naročila po tem postopku,
temveč mora, če je to primerno, začeti nov po‑
stopek, skladno z določbami tega zakona,
XX če v postopku oddaje naročila male vrednosti, po‑
stopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odpr‑
tem postopku, postopku s predhodnim ugotavlja‑
njem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne
dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri
čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne
dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Na‑
ročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naro‑
čilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste po‑
nudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do
47. člena tega zakona in so v prejšnjem postopku
oddaje naročila male vrednosti, postopku zbiranja
ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku,
postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skla‑
du s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek
oddaje ponudb; v tem primeru mora pred začetkom
postopka s pogajanji o izvedbi postopka na podlagi
te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate,
ki so v prejšnjem, neuspešno izvedenem postopku
predložili ponudbe,
XX naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno na‑
povedati zadnji krog pogajanj, razen če je števi‑
lo krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali
obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim
kandidatom; v primeru elektronske dražbe lahko
namesto števila krogov draženja v povabilu k so‑
delovanju napove datum in čas zaključka dražbe,
XX pred spremembo pogodbe, ki pomeni spre‑
membo predmeta pogodbe, vključno s spre‑
membo obsega predmeta naročanja, ali po‑
večanje cene ali vrednosti pogodbe, mora
naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega
organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen
3
če se pogodba spreminja zaradi regulacije cen, XX v besedilu 42. člena je po novem določeno, da
v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije
mora naročnik iz postopka javnega naročanja iz‑
denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega
ločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno
sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvaja‑
sposobnost je preverjal, če je bil le‑ta ali njegov
nju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega
zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo,
naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če
pravnomočno obsojen zaradi sprejemanja podku‑
je vrednost sprememb nižja od 10.000 EUR brez
pnine pri volitvah, goljufije, protipravnega omeje‑
DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj
vanja konkurence, povzročitve stečaja z goljufijo
kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik
ali nevestnim poslovanjem, oškodovanja upnikov,
pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost
poslovne goljufije, goljufije na škodo Evropske
te in predhodnih sprememb znašala 10.000 EUR
unije, preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila
brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naro‑
ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vredno‑
čila – pri tem mora naročnik v predlogu za izdajo
stnimi papirji, preslepitve kupcev, neupravičene
soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe
uporabe tuje oznake ali modela, neupravičene
in jih utemeljiti,
uporabe tujega izuma ali topografije, ponareditve
XX podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in
ali uničenja poslovnih listin, izdaje in neupravičene
ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lah‑
pridobitev poslovne skrivnosti, zlorabe informacij‑
ko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri
skega sistema, zlorabe notranje informacije, zlo‑
v enotnem informacijskem sistemu, ki predsta‑
rabe trga finančnih instrumentov, zlorabe položaja
vlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih po‑
ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, nedovo‑
nudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upra‑
ljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja
vo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo
daril, ponarejanja denarja, ponarejanja in uporabe
potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo
ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev,
javni podatki iz poslovnega registra ter registra tran‑
pranja denarja, zlorabe negotovinskega plačilnega
sakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi
sredstva, uporabe ponarejenega negotovinskega
podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, ka‑
plačilnega sredstva, izdelave, pridobitve in odtuji‑
zenske evidence za pravne osebe, davčne eviden‑
tev pripomočkov za ponarejanje, davčne zatajitve,
ce, evidence insolvenčnih postopkov in evidence
tihotapstva, izdaje tajnih podatkov, jemanje podku‑
ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo,
pnine, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za
ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 42. do 47. člena
nezakonito posredovanje, dajanja daril za nezako‑
tega zakona, 46. do 48. člena ZJNVETPS oziroma
nito posredovanje, hudodelskega združevanja (vse
32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar se v sistem prido‑
navedeno je povzeto iz KZ‑1).
bijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posa‑ XX poleg tega mora naročnik iz posameznega postop‑
meznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V infor‑
ka javnega naročanja izločiti ponudnika ali kandi‑
macijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga
data, če je le‑ta na dan, ko poteče rok za oddajo
dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem
ponudb, izločen iz postopkov oddaje javnih naročil
sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo
zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativ‑
za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naroč‑
nimi referencami iz 77.a člena tega zakona, 81.a
niki uporabljajo te podatke izključno za preveritev
člena ZJNVETPS oziroma 73. člena ZJNPOV,
ponudb v skladu s 77. členom tega zakona, 81. čle‑ XX iz postopka javnega naročanja mora naročnik
nom ZJNVETPS ali 72. členom ZJNPOV, pri čemer
izločiti kandidata ali ponudnika, če ima na dan,
za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti
ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpi‑
ponudnika iz 42. člena ZJN‑2 ali 32. člena ZJNPOV,
si države, v kateri ima sedež, ali predpisi države
o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pri‑
naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi
trdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik iz‑
s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi
polnjuje pogoj.
s plačili davkov v vrednosti 50 EUR ali več,
4
December 2012
XX kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo
mogoče, vendar najkasneje pred oddajo javnega
s podizvajalcem, mora enake pogoje izpolnjevati
naročila, predstojnika oziroma naročnika, za ka‑
tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega
terega opravlja dela oziroma na drug način sode‑
naročila – sicer naročnik obvesti ponudnika in
luje v postopku javnega naročanja, o tem pisno
podizvajalca, da podizvajalec ne sme sodelovati
obvestiti in ravnati v skladu z njegovimi navodili.
pri izvedbi javnega naročila, če teh pogojev ne
Predstojnik naročnika mora v tem primeru zagoto‑
izpolnjuje,
viti, da se naloge opravijo zakonito in nepristran‑
XX pomembne so tudi določbe glede neobičaj‑
sko. Pri tem se šteje, da obstaja neposredna ali
no nizke ponudbe, in sicer v prvem odstavku
posredna povezava s ponudnikom iz prejšnjega
49. člena zakona, ki določajo, da: »Če naroč‑
odstavka, če je oseba iz prejšnjega odstavka v za‑
nik meni, da je pri določenem naročilu glede na
konski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani
njegove predhodno določene zahteve ponudba
istospolni partnerski skupnosti, skupnem gospo‑
neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom
dinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem
o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik
sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega
preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora
kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega druge‑
preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi,
ga kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, reje‑
če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od
nec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem
povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za
razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom
več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponud‑
z več kot 25 % lastniškim deležem, zakonitim za‑
be, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne
stopnikom ali prokuristom.
ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega na‑ XX z novelo zakona pa se je spremenilo tudi besedilo
ročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu
109. člena, in sicer kot sledi:
s prejšnjim stavkom preveri, ali je ponudba neobi‑
»(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
čajno nizka glede na popolne ponudbe. Preden
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanaročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora
nja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov,
od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke
ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere me‑
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska
družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do
ni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma
100.000 eurov, če kot naročnik:
vplivajo na razvrstitev ponudb.«,
1. ne objavi obvestila iz 2. do 13. točke prveXX za sam postopek je pomembno, da oseba, ki vo‑
ga odstavka 57. člena tega zakona, čeprav jo
di postopek javnega naročanja, vse osebe, ki so
k temu zavezuje ta zakon (prvi in drugi odstasodelovale pri pripravi razpisne dokumentacije ali
vek 12. člena, 61. do 63.č člen ter enajsti odstavek
njenih delov ali v kateri koli fazi odločale v postop‑
32. člena);
ku javnega naročanja, pred sprejemom odločitve
2. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi
o oddaji javnega naročila pisno obvestiti o tem,
nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje
kateremu ponudniku se javno naročilo oddaja,
javnega naročila (14. člen);
XX kadar pa oseba, ki vodi postopek javnega naroča‑
3. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku
nja, ki sodeluje pri pripravi razpisne dokumenta‑
javnega naročanja osebo zasebnega prava (tretji
cije ali njenih delov ali ki v kateri koli fazi odloča
odstavek 16. člena);
v postopku javnega naročanja, neposredno ali
4. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 16. člena
posredno povezana z izbranim ponudnikom na
tega zakona;
način, da lahko ta povezava oziroma njen zasebni
5. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka,
interes vpliva na objektivno in nepristransko opra‑
razen v primerih, ko zakon to dopušča (25. do
vljanje nalog v zvezi z javnim naročilom ali vzbuja
30.a člen);
dvom o njeni objektivnosti in nepristranskosti,
6. ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 29. člena
tega zakona;
mora ta oseba takoj, ko je glede na okoliščine
December 2012
5
7. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem
državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco,
predloži ponudnik (šesti odstavek 41. člena);
8. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi
javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan,
ko je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen
v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 42. člena);
9. med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila
tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe
ni več najugodnejša (48. člen);
10.n e upošteva rokov za objavo in predložitev
ponudb, opredeljenih v tem zakonu (50. do 56.,
62. do 63.b člen);
11.opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od
določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek
71. člena);
12.ravna v nasprotju z osmim odstavkom 71. člena
tega zakona;
13.ravna v nasprotju s trinajstim odstavkom 71. člena tega zakona;
14.popravi računsko napako v nasprotju z zakonom
(četrti odstavek 78. člena);
15.ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav jo k temu
zavezuje zakon (prvi odstavek 79.a člena);
16.zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov
postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso
bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je
zavrnila vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena);
17.odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju
s petim odstavkom 80. člena tega zakona;
18.ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih
naročilih (105.a člen);
19.ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji
odstavek 108. člena) «.
XX besedilo 109.a člena se spremeni tako:
»(1) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov,
ali pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska
družba, se kaznuje za prekršek z globo od 25.000 do
100.000 eurov, če kot ponudnik:
6
1. ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali
enajstim odstavkom 71. člena tega zakona;
2. naročniku v roku ne posreduje podatkov iz trinajstega odstavka 71. člena tega zakona (štirinajsti odstavek 71. člena);
3. kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to
niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene
pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da
so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni
mogel vplivati, jih pričakovati, preprečiti, odpraviti in se jim izogniti;
4. v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo
da neresnično izjavo ali dokazilo;
5. uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona z namenom
pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja;
6. ne odstopi dokumentov ali dokazov Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji
odstavek 108. člena).
(2) Pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih
poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance
stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000
eurov, ali pravna oseba, ki v skladu z zakonom,
ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika
gospodarska družba, se kaznuje z globo od 12.500
do 50.000 eurov, če kot ponudnik stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje
z globo od 7.500 do 30.000 eurov, če kot ponudnik
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega ali
drugega odstavka tega člena ali odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz tretjega odstavka tega člena se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje z globo od 500 do
2.000 eurov.
(5) Za prekršek iz 4. točke prvega odstavka tega
člena se ponudniku iz prvega, drugega ali tretjega
odstavka tega člena izreče tudi sankcija izločitve iz
postopkov naročanja, in sicer:
– če je predmet naročila blago ali storitev, za dobo
treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
– če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let
od pravnomočnosti odločbe o prekršku.«.
Irena Prodan
December 2012
DOHODEK IZ DELOVNEGA RAZMERJA
VPRAŠANJA – ODGOVORI
Dodatek k povzetku
prispevka z naslovom
»Razvrstitev na podlagi
stopnjevalnih delovnih
mest«, ki je bil objavljen
v novembrski številki
mesečnika Javni sektor
Knjiženje računa za
ureditev okolice
Prejeli smo račun za ureditev okolice
našega vrtca. Gre za stroške otroškega
igrišča: odstranitev raznih igral, klopi,
lesenih podov; izdelava plošče, nasutje;
nadomeščanje obstoječih igral, klopi; polaganje vr‑
tnih robnikov, dobava desk za leseni zaboj s pokro‑
vom za shranjevanje igrač; dobava in vgrajevanje
mivke v peskovnik,… Ali lahko ta račun V račun vre‑
Ob navedenem v prispevku iz novembrske številke, je dnosti približno 10.000,00 € knjižimo med vlaganja
potrebno upoštevati še Zakon za uravnoteženje jav‑ v tuja osnovna sredstva in ne kot strošek?
nih financ (Uradni list RS, št. 40/2012; v nadaljnjem
Ste pravna oseba zasebnega prava in imate nepremič‑
besedilu: ZUJF), ki je začel veljati in se uporabljati
nine v najemu. V kolikor imate od lastnika dovoljenje
31.5.2012. ZUJF v 162. členu določa, da ne glede na
za takšne posege, potem lahko takšne posege knjižite
16. in 17. člen ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih
kot vlaganja v tuja osnovna sredstva in ne med stroške
predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov
vzdrževanja.
in splošnih aktov javni uslužbenci, ki izpolnjujejo po‑
goje za napredovanje v letu 2013, v letu 2013 ne na‑ V kolikor imate dovoljenje in najemno pogodbo za upo‑
predujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji rabo nepremičnin, knjižite takšne račune za vlaganja:
naziv. V prvem odstavku 163. člena pa ZUJF določa, Konto 004/
da ne glede na 16. in 17. člen ZSPJS in na njegovi Terjatve za vhodni DDV 160/
podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih pred‑ / 220 obveznosti do dobaviteljev
pisov in splošnih aktov javni uslužbenci, ki v letu 2012
napredujejo v višji plačni razred, pridobijo pravico do Takšna vlaganja v tuja osnovna sredstva se amortizira‑
plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. junijem jo po stopnji, ki je odvisna od dobe najema, se pravni
2013. Javni uslužbenci, ki so v letu 2011 in 2012 na‑ v dobi pravne pravice.
predovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice
Knjiženje
do plače v skladu s pridobljenim nazivom, pridobijo
430/009 popravek vrednosti tujih vlaganj
pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom
ali višjim nazivom s 1. junijem 2013 (drugi odstavek
Majda Gominšek
163. člena ZUJF). Ne glede na prvi in drugi odstavek
Svetovalna hiša Gominšek
163. člena ZUJF in ne glede na določbe 162. člena
ZUJF javni uslužbenci v letu 2012 in 2013 pridobijo
naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pri‑
dobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev
naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na
Ali obstaja kakšna pravna podlaga, po
delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec
kateri bi bili zaposleni na zasebni šoli
premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o za‑
upravičeni do plačevanja nižje šolnine,
poslitvi (tretji odstavek 163. člena ZUJF).
kot bi jim bila sicer določena po kriteri‑
Vanja Mavri jih, ki veljajo za vse ostale in to ne bi predstavljalo
Nižja šolnina za otroke
zaposlenih
December 2012
7
bonitete? Dejstvo je namreč, da na naši šoli zapo‑
sleni opravimo veliko prostovoljnega dela in s člo‑
veškega (ne davčnega) vidika bi nižja šolnina pred‑
s tavljala le del nadomes tila za opravljeno
prostovoljno delo.
39. člen ZDoh‑2, po katerem se za boniteto med dru‑
gim ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno iz‑
obraževanje in usposabljanje delojemalcem ki je
v zvezi s poslovanjem delodajalca. Navedeno po‑
meni, da se stroški šolnine za vaše zaposlene ne bi
vštevali v njihovo davčno osnovo v kolikor bi dokaza‑
Zakon o dohodnini (Uradni list RS, li, da je tovrstno izobraževanje v zvezi s poslovanjem
št. 117/2006, s spremembami in dopolni‑ delodajalca.
tvami, v nadaljevanju ZDoh‑2) uporablja
negativno definicijo dohodka, kar pomeni, Davčna uprava je v zvezi z definicijo izobraževanja, ki
da je obdavčeno vse, kar z zakonom ni določeno kot je v zvezi s poslovanjem delodajalca, dne 7.6.2006
izdala pojasnilo št. 4210‑831/2006 z, ki se lahko smi‑
neobdavčeno.
selno uporabi v tem primeru. Pojasnilo določa, da »za
Na podlagi 35. člena ZDoh‑2 se za dohodek iz za‑ boniteto veljajo plačila delodajalca za izobraževanje
poslitve šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle ali delojemalca, ki ni v zvezi s poslovanjem delodajalca
sedanje zaposlitve. Po 36. členu ZDoh‑2 dohodek iz oziroma ni v skladu s potrebami delovnega procesa in
zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta ni opravljeno zaradi ohranitve oziroma širitve sposob‑
povezana z zaposlitvijo. Nadalje 37. člen ZDoh‑2 dolo‑ nosti za delo na delovnem mestu in ohranitve zaposli‑
ča, da dohodek iz delovnega razmerja vključuje (med tve«. Pojasnilo se nadalje sklicuje na določbe Zako‑
drugim) zlasti boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v ko‑ na o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002,
rist delojemalca ali njegovega družinskega člana. Bo‑ s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR):
niteta je po 39. členu ZDoh‑2 vsaka ugodnost v obliki »Pri uresničevanje pravice in dolžnosti delavca do iz‑
proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo obraževanja se v skladu z omenjeno določbo ZDR
delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi upoštevajo interesi in potrebe tako delodajalca kakor
delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Boni‑ delavca, vendar oboje le v obsegu, ki se prekriva z in‑
teta po tej določbi vključuje med drugim zlasti popust teresi in potrebami delovnega procesa. Delodajalčevi
interesi so tako lahko utemeljeni le z interesi, potreba‑
pri prodaji blaga in storitev.
mi in zahtevami delovnega procesa, ne pa na primer
V vašem vprašanju navajate, da so zaposleni na zaseb‑ z delavčevimi osebnostnimi lastnostmi. Izobraževanje,
ni šoli upravičeni do plačevanja nižje šolnine, kot bi jim ki izhaja iz potreb delovnega procesa, mora biti name‑
bila sicer določena po kriterijih, ki veljajo za ostale, kar njeno tudi upoštevanju delavčevih interesov, vendar
se šteje kot popust pri plačilu šolnine za zaposlene. Na le v tistem obsegu, ki se prekriva z interesi delovne‑
podlagi zgoraj navedenega se takšen popust pri pla‑ ga procesa. Pomemben je zlasti interes delavca: da
čilu šolnine, ki jo zagotavljate vašim zaposlenim, šteje ohrani splošne in posebne pogoje za usposobljenost
kot boniteta iz delovnega razmerja. Vrednost bonitete za delovno mesto, da doseže pogoje za napredova‑
se v skladu s 43. členom ZDoh‑2 določi na podlagi nje na delovnem mestu, da se usposobi in izobrazi za
primerljive tržne cene, torej v tem primeru kot razlika drugo delo, če je to pogoj za ohranitev zaposlitve pri
med tržno ceno šolnine in ceno šolnine, ki bi jo plačali delodajalcu, da pridobi znanje in zmožnosti za širši
vaši zaposleni pod enakimi pogoji.
poklicni in karierni razvoj. Če je bil pri izobraževanju
upoštevan delavčev interes, da pridobi poglobljeno
ZDoh‑2 v členih od 20. do 34. določa dohodke, ki se znanje z nekega področja, je pomembno, da se ta
štejejo za oproščene plačila dohodnine, vendar me‑ interes prekriva z interesi in potrebami delovnega
nim, da v konkretnem primeru teh določb ni mogoče procesa.«
uporabiti. Nadalje ZDoh‑2 v 44. členu določa dohod‑
ke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno Omenjeno pojasnilo zaključuje, da je plačila deloda‑
osnovo, vendar popusta pri šolnini ne moremo uvrstiti jalca za izobraževanje delavca ne veljajo za boniteto
v eno izmed določenih kategorij. Lahko pa bi uporabili le kadar:
8
December 2012
1. je pridobitev novega znanja delavca povezana s po‑
slovanjem podjetja oziroma
2. je to v interesu delovnega procesa podjetja ali
3. če ima delavec možnost za napredovanje na de‑
lovnem mestu po pridobljeni višji stopnji izobrazbe
oziroma
4. če ima delavec možnost za pridobitev novega delov‑
nega mesta pri delodajalcu, za katero bo po konča‑
nem šolanju usposobljen.
pogodbena obveznost. Vsekakor pa to ne spremeni
opisane davčne obravnave tako dane ugodnosti.
Edina možnost, na podlagi katere bi lahko v vašem pri‑
meru znižali vrednost bonitete, je določena v 43. členu
ZDoh‑2, na podlagi katerega se boniteta zmanjša za
plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z za‑
gotavljanjem določene bonitet. Navedeno pomeni, da
bi teoretično lahko znižali vrednost bonitete v kolikor bi
ovrednotili prostovoljno opravljeno delo ter za to izplača‑
ZDoh‑2 ne določa drugih ugodnost za konkretni pri‑ li dohodek zaposlenim, zaposleni pa bi iz tako prejetega
mer, na podlagi katerih bi lahko popust pri plačilu šol‑ dohodka plačali tisti del šolnine, za katerega jim šola nu‑
nine za vaše zaposlene upoštevali kot neobdavčeni ali di popust. Izplačani dohodek za prostovoljno delo bi se
oproščeni dohodek. To velja ne glede na to, da zapo‑ seveda upošteval kot obdavčeni dohodek, kar pomeni,
sleni opravljajo veliko prostovoljnega dela, kot navajate da na ta način ne bi ustvarili davčnih prihrankov.
v vašem vprašanju. Popust za plačilo šolnine se v tem
Mira Goršič
primeru šteje kot v naravi izplačano nadomestilo za
Davčna svetovalka
prostovoljno delo. Takšno nadomestilo se šteje kot do‑
hodek iz zaposlitve, kot to izhaja iz uvodoma navedene
definicije dohodka iz zaposlitve, saj v naravi izplačano
nadomestilo po ZDoh‑2 ni deležno drugačne (ugodnej‑
še) davčne obravnave kot izplačilo nadomestila za pro‑
stovoljno delo v denarju.
Obračun službene poti
in knjiženje presežka
prihodkov nad odhodki
Gre za plačilo šolnine za otroke zapo‑
slenih na šoli. V odgovoru pišete o inte‑
resu delodajalca. Šola kot delodajalec
pa dejansko pričakuje, da zaposleni
svoje otroke vpišejo v našo šolo, ki deluje po po‑
sebnih pedagoških načelih. Ali bi si s tem lahko kaj
pomagali z davčno zakonodajo, ki jo navajate
v odgovoru?
Ne glede na to ali gre za šolnino za zaposlene ali za
njihove otroke, je davčna obravnava takšne ugodnosti
enaka, kot to izhaja 39. člena ZDoh‑2: boniteta je vsa‑
ka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugo‑
dnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu dru‑
žinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba
v zvezi z zaposlitvijo. Zato se tudi popust pri šolnini za
otroke šteje kot boniteta zaposlenih.
Pričakovanje delodajalca, da zaposleni svoje otroke
vpišejo na šolo, v kateri so zaposleni, je predvsem
delovnopravno vprašanje. V kolikor je v pogodbi o za‑
poslitvi določeni, da je zaposleni dolžan vpisati svo‑
jega otroka v šolo, v kateri je zaposlen, je to njegova
December 2012
Smo javni zavod, ki ima poleg matične
enote tudi podružnične enote v drugih
krajih. Imamo problem pri obračunu po‑
tnih stroškov. Zaposleni pride v matično
enoto v službo za dve uri, obračuna se mu pot na
delo (8 %). Ob 11 uri se odpelje v drug kraj, v po‑
družnico za katero skrbi. Zanima nas, kakšen od‑
stotek prevoza na delo mu pripada oziroma ali je to
prevoz na delo (8 %) ali je to službena pot (15 %).
Glede na opisani primer, je mogoče ugotoviti, da za‑
posleni opravlja prevoz na delo (iz ene v drugo podru‑
žnico), pri čemer je zaposlenemu mogoče priznati po‑
vračilo stroškov prevoza na delo, po trenutno veljavni
zakonodaji (Zakon o uravnoteženju javnih financ, Uredba
o davčni obravnavi izplačil iz delovnega razmerja in dru‑
gih dohodkih), le to znaša za zaposlene v javnem sek‑
torju 8 % cene neosvičenega 95 oktanskega bencina.
Presežek prihodkov nad odhodki
(985) smo prerazporedili za stroške de‑
la (9851), v letošnjem letu je prišlo do
tega stroška dela na kontu 46. Zanima
9
nas kako obremenimo konto 9851. Moramo prika‑
zati rezultat in potem pokrivati omenjeni del
z 9851/980, seveda še prej naredim knjižbe
80/49 in 79/80. Prosim za prikaz kako knjižiti pre‑
razporejen prihodek v prejšnjem letu in nastali stro‑
šek letošnjega leta.
opravljanja dela že začasno odstoten zaradi bolezni oz.
poškodbe pri delu, je potrebno delavcu za čas do pre‑
nehanja delovnega razmerja izplačati nadomestilo kot
za normalno bolniško odsotnost.
Glede na to, da ste nastali presežek prihodkov nad od‑
hodki namenili pokrivanju stroškov dela, lahko le te ne‑
posredno prenesete iz konta 46 na 9851 (če gre za zelo
natančno določene stroške dela in vnaprej predvidene).
V kolikor pa ne, predlagam, da knjižbe izvedete kot pre‑
dlagate v drugi možnosti preko kontov poslovnega izida.
Izplačilo delovne
uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela
9851
46
Sa
(1)
(1)
Nataša Sorko
Vaš plus, d. o. o.
Izredna odpoved
pogodbe o zaposlitvi
med bolniškim staležom
delavca
Zoper delavca je delodajalec v času bol‑
niškega staleža uvedel postopek za iz‑
redno odpoved pogodbe o zaposlitvi,
istočasno pa mu je izdal sklep o prepo‑
vedi opravljanja dela za čas od uvedbe postopka in
za čas trajanja postopka izredne odpovedi pogod‑
be o zaposlitvi. Sklep o prepovedi opravljanja dela
je bil delavcu vročen dne 20.8.2012, postopek izre‑
dne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je bil zaklju‑
čen dne 24.8.2012, ko je delodajalec delavcu vročil
izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi (ta dan mu
je bila tudi vročena). Zanima nas, kako obračuna‑
mo nadomestilo plače za čas prepovedi opravljanja
dela glede na to, da je bil delavec v tem obdobju
v bolniškem staležu. Ali moramo delavcu obračuna‑
ti za obdobje suspenza zgolj nadomestilo za bolni‑
ški stalež ali pa nadomestilo za bolniški stalež ob‑
računati kot suspenz v višini 50 %?
Glede na to, da je bil delavec v času uvedbe postopka
izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prepovedi
10
Brigita Rajšter Vranović
V letošnjem šolskem letu imamo po
normativu pravico imeti zaposlene
0,25 čistilke več, kot imamo dejansko
zaposlenih. Ker normativ iz leta v leto
niha (glede na število vpisanih učencev), se nismo
odločili za dodatno zaposlitev, saj bo naslednje
šolsko leto lahko slika drugačna. Od Ministrstva
imamo pravico zaradi manjšega števila zaposlenih
uveljavljati po določenih kriterijih finančna sred‑
stva. Ta sredstva naj bi izplačali delavkam kot de‑
lovno uspešnost iz naslova povečanega obsega
dela za javne uslužbence (šifra D020). Pri izplačilu
teh sredstev delavkam pa se je pojavil problem.
Delovno mesto čistilke je ovrednoteno od 7‑17
plačnega razreda. Osnovna plača do vključno 13.
plačnega razreda ne dosega minimalne plače, za‑
to večina snažilk pri nas prejema razliko do mini‑
malne plače. V kolikor delavki obračunamo delov‑
no uspešnost po šifri D020, je posledično
obračunana manjša razlika do minimalne plače,
delavka pa v bistvu za povečan obseg ne prejme
nič več denarja. Ker nam Ministrstvo dejansko na‑
kaže minimalno plače čistilke in sredstva za delov‑
no uspešnost prosim za obrazložitev, kako izplača‑
ti, da bodo čistilke dejansko prejele plačilo za
dodatno opravljeno delo – minimalno plačo za re‑
dno delo in nagrado za povečan obseg.
Zakon o minimalni plači, ki je bil objavljen
v Ur.l. 13/2010 in velja od 1.1.2010 dalje
opredeljuje i v drugem členu tega zakona
pravico do minimalne plače, in sicer:
»((2) Minimalna plača je mesečna plača za delo
opravljeno v polnem delovnem času.«
December 2012
Ker zakon določa minimalno bruto plačo, se v to višino
vštevajo tako osnovna plača kot vsi dodatki, ki izvirajo
iz zakona (dodatek za delovno dobo) kot dodatke po
kolektivni pogodbi. V kolikor delavec z vsemi temi do‑
datki za normalen obseg dela ne dosega višine mini‑
malne plače, mora izplačevalec izplačati razliko do mi‑
nimalne bruto plače. V vašem primeru, v kolikor delavki
obračunate delovno uspešnost po šifri D020, se re‑
snično zgodi to, da ne dobi delavka nič več denarja oz.
je razlika do minimalne plače nižja za ta dodatek. Temu
se lahko izognete tako, da date ta povečan obseg dela
na šifro E010 – delo preko polnega delovnega časa,
izračunate povečan obseg dela na število ur, npr. 10 ur
in potem je obračun takšen, da dobi bruto plačo, kjer
je prikazana razlika do minimalne plače in še dodatno
več za višino povečanega obsega dela. Druga možnost
pa je, da ta povečan obseg dela ovrednotite v nomi‑
nalnem znesku, takrat je druga šifra. V tem primeru
morate sami izračunati osnovo iz osnovne plače brez
dodatkov.
opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Stroški prevoza
se povrnejo v skladu s predpisi.
Pred ZUJF‑OM smo od svetnikov dobili izjave o od‑
daljenosti od občine in izplačali skupaj s sejnino
obruteno kilometrino v višini 0,37 €/km. Sedaj smo
v dilemi, za kakšen prevoz gre:
XX Ali gre za prevoz na delo in obračunamo pot na
delo tako kot zaposlenim, čeprav gre za podje‑
mno pogodbo (izjave, obrutiti znesek?)
XX Ali gre za službeno pot: obračunati 0,18 € ali
0,37 € za km kot bruto znesek?
Osebno sicer menim, da bi bilo najbolje, če bi v pravil‑
niku navedli, da sejnina vključuje tudi stroške prevoza.
Glede na vaš opis vprašanja menim, da bi bilo resnič‑
no najboljša navedba v pogodbi kot jo sami navajate
v zadnjem stavku vašega vprašanja.
Ker pa tega nimate, menim, da bi bilo bolj ustrezno, če
prikažete, obračunate in izplačate stroške prevoza kot
Majda Gominšek ga določa Zakon o uravnoteženju javnih financ, krajše
Svetovalna hiša Gominšek ZUJF, torej osebam, ki se udeležujejo sej po 0,18 %
cene neosvičenega bencina.
Povračilo stroškov
svetnikom za prevoz na
seje občinskega sveta
S svetniki imamo sklenjene podjemne
pogodbe, v PRAVILNIK‑u o plačah in
plačilih za opravljanje funkcije občin‑
skih funkcionarjev, članov delovnih te‑
les občinskega sveta ter članov drugih občinskih
organov ter o povračilih stroškov pa imamo nasle‑
dnja določila:
Nataša Sorko,
Vaš plus, d. o. o.
Kako je s priznavanjem
plačilnega naloga kot
računa?
Društvo organizira, npr. priprave za ma‑
turo in poskusi delati z dijaki. Na prvem
srečanju se zainteresirani vpišejo oz.
prijavijo na obrazce. Na drugem sreča‑
nju pa društvo razdeli prijavljenim položnice za pla‑
III. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI
čilo. Ali je možno, da položnica pomeni že tudi ra‑
PREJEMKI
čun? Ali je potrebno udeležencem dati posebej tudi
10. člen
račun oz. ali je dovolj, da se računi evidentirajo sa‑
mo v računovodstvu, udeležencem pa razdelimo
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, samo položnice?
nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi,
Položnica ni račun je samo nalog plačilni
ki urejajo te pravice.
inštituciji (banki, pošti), da sprejem plačilo
(2) Občinski funkcionar ima pravico do povračila
od nalogodajalca za naslovnika.
stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri
December 2012
11
Če bi želeli, da bi položnica pomenila, da gre za račun,
bi morali izdati obrazec Račun, ki ima spodaj priložen
SEPA nalog za plačilo. Tako bi udeleženci na drugem
srečanju prejeli račune in naloge za plačilo. Ob izdaji
računa bi to pomenilo, da ste dolžni izterjati plačila za
vse izstavljene račune. Ker poslujete samo s položni‑
cami, je potrebno udeležencem naknadno predložiti
tudi račune. Če jih ne želite predložiti na drugem ali
tretjem srečanju, jih lahko predložite na zadnjem sre‑
čanju. Tistim, ki so plačali na računu navedete, da je
račun plačan, sicer jim postavite nov rok plačila in po
tem izvedete izvršilni postopek.
– odl. US; v nad. ZDR) imajo delavci zaradi nosečnosti
in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem
razmerju, pri čemer morajo delodajalci delavcem omo‑
gočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih
obveznosti.
XX premija za KAD: ali ji pripada 100 % ali 68 %?
XX 20.9.2012 je dopolnila 20 let delovne dobe
v šolstvu – ali je upravičena do 100 % ali 68 %
jubilejne nagrade
XX Ali ji pripada prehrana – 100 %?
V primeru otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ozi‑
roma težko gibalno oviranega otroka, so pravice otrok in
staršev določene v Zakonu o starševskem varstvu in dru‑
žinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl.
US, 10/08, 62/10 – ZUPJS in 40/12; v nad. ZSDP) in
podzakonskih aktih. Dodatek za nego otroka je pravi‑
ca, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev za otroka, ki po‑
trebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravi‑
čen dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta
starosti. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek,
ki od 1. julija 2011 znaša 101,05 evrov, za otroke s težko
motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranega
otroka pa 202,17 evrov. Delno plačilo za izgubljeni
dohodek pa je, kot to določa 84. člen ZSDP, osebni
prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine
delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas
zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v dušev‑
nem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Pra‑
vico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in
varuje dva ali več otrok, ki potrebujejo posebno nego
in varstvo. To pomeni, da eden od staršev (mati ali oče
otroka) bodisi zapusti dosedanjo službo, začne delati
samo 4 ure na dan, ali pa se odjavi iz evidence brezpo‑
selnih oseb na območni enoti Zavoda RS za zaposlo‑
vanje zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje po‑
sebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem
razvoju ali težke gibalne oviranosti, torej najtežje stopnje
motnje oziroma oviranosti otroka. Eden od staršev (ma‑
ti ali oče otroka), v tem primeru prejema nadomestilo
plače v višini minimalne plače (v primeru 4‑urnega de‑
lavnika nadomestilo plače v višini polovične minimalne
plače), po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego
otroka in najverjetneje tudi otroški dodatek. Eden od
staršev je lahko upravičen do delnega plačila najdlje do
dopolnjenega 18. leta starosti otroka.
Skladno s 1. odstavkom 187. člena Zakona
o delovnih razmerjih (Uradni list RS,
št. 42/02, 79/06 – ZZZPB‑F, 46/07 – odl.
US, 103/07, 45/08 – ZArbit in 83/09
V zvezi z vprašanji o plačilu premije za KAD, jubilejne na‑
grade in povračila stroškov prehrane je potrebno opozo‑
riti na 66. člena ZDR, ki določa, da ima delavec, ki dela
krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in
Če vam vaši člani plačajo članarino, jim računa ni po‑
trebno izstaviti Vsekakor pa morate voditi evidenco
o tistih, ki so plačali članarino. Če bi se v ta namen
izdal račun, bi se evidenca vzpostavila s saldakonti. Pri
poslovanju s članarino morate postaviti pravila, ki dolo‑
čajo za kakšen namen se sredstva zbrana s članarino
uporabijo. Pravila morajo veljati za vse člane in jim mo‑
rajo nuditi enake pravice.
Polonca Bezlaj dipl.ekon.
EVIDENCA B poslovno‑računovodske storitve
d. o. o.
Delavka prejema
nadomestilo za nego
otroka
Delavka od 1.9.2012 dalje dela 68 %
delovnega časa na šoli, za razliko 32 %
prejema nadomestilo plače v višini mi‑
nimalne plače za dodatno nego otroka
od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Prosim za pomoč pri naslednjih vprašanjih:
12
December 2012
invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavaro‑
vanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravice iz so‑
cialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
V kolikor delavec dela krajši delovni čas na podlagi ravno
navedenih pravnih podlag, ima pravico do plačila za delo
po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in ob‑
veznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni
delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno.
Brigita Rajšter Vranović
Odpravnina za
upokojitev
Delavka se bo upokojila, ker ima pogoje
za pridobitev vdovske pokojnine, stara
je 53 let in bo vzela pokojnino po pokoj‑
nem možu. Delavka je stara 53 let in
ima 33 let delovne dobe. Razlog za upokojitev je
navedla odpoved zaradi vdovske pokojnine. Koliko
odpravnine ji pripada?
in sicer popravilo centralne instalacije. Izvajalec je ra‑
čun poslal najemniku, ki je davčni zavezanec, identi‑
ficiran za DDV, in sicer po 76.a členu ZDDV‑1. Naje‑
mnik ta strošek namerava zaračunati nam, vendar so
iz njegovega računovodstva sporočili, da račun ne
bodo izstavili po 76.a členu ZDDV‑1, ker opravljajo
gostinsko dejavnost. Zanima nas, na kakšen način
naj najemnik prezaračuna zadevne stroške našemu
zavodu.
Skladno z a. točko 76. a člena ZDDV‑1
mora DDV plačati davčni zavezanec, iden‑
tificiran za namene DDV v Sloveniji, kate‑
remu se med drugim opravijo gradbena
dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem,
rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami.
Omenjeno določbo podrobneje opredeljuje PZDDV, ki
v 127. členu določa, da je plačnik DDV na podlagi tre‑
tjega odstavka 76. člena ZDDV‑1 oseba, identificirana
za namene DDV v Sloveniji. Skladno s prvim odstav‑
kom 127. a člena PZDDV je plačnik DDV na podlagi
76. a člena ZDDV‑1 vsak davčni zavezanec, prejemnik
blaga ali storitve, identificiran za namene DDV v Slove‑
niji, kadar mu dobavi blago ali opravi storitve iz 76.
a člena ZDDV‑1 davčni zavezanec, identificiran za na‑
mene DDV v Sloveniji. Kot v nadaljevanju določa prvi
odstavek 127. b člena PZDDV, med gradbena dela,
vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekon‑
strukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami iz a. toč‑
ke 76. a člena ZDDV‑1 se uvrščajo storitve pod šifro F/
GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.
Odpravnino ob upokojitvi zaposlenih v jav‑
nem sektorju določa 179. člen Zakona za
uravnoteženje javnih financ (ZUJF). ZUJF
v 179. členu določa odpravnine za primer
upokojitve na podlagi izpolnjenih pogojev za pridobitev
pravice do starostne pokojnine in odpravnine za druge
primere upokojitev. Tako v prvem odstavku 179. člena
ZUJF določa sledeče: »Odpravnina ob odhodu v pokoj
znaša dve povprečni mesečni plači zaposlenega v Re‑
publiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve
Kot lahko razumemo vaše vprašanje, je najemnik v za‑
zadnji plači zaposlenega, če je zanj ugodneje.«
devnem primeru račun za popravilo centralne instala‑
Vanja Mavri cije prejel na svoje ime, nato pa bo te iste storitve pre‑
zaračunal javnemu zavodu kot svojemu naročniku teh
storitev (predvidevam, da sta oba identificirana za DDV
v Sloveniji). V kolikor je temu tako, je najemnik v za‑
devnem primeru dolžan upoštevati 16. člen ZDDV‑1, ki
določa, da kadar davčni zavezanec pri opravljanju stori‑
tev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se
šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. V zadevnem
primeru je treba tako upoštevati, da gre za dve ločeni
Smo javni zavod in imamo objekte v upra‑ transakciji, in sicer 1. med izvajalcem in najemnikom in
vljanju. V enem izmed njih imamo naje‑ 2. med najemnikom in javnim zavodom. Pri prezaraču‑
mnika, ki opravlja gostinsko dejavnost. navanju storitev s strani najemnika na javni zavod, mora
V lokalu je opravil nekaj vzdrževalnih del, izdajatelj tega računa preveriti, ali so izpolnjeni pogoji
Prezaračunavanje
stroškov, ki jih je
imel najemnik v zvezi
z vzdrževanjem
December 2012
13
davčne zavezance. V zadevnem primeru je oseba, ki
naroča storitve sicer oseba javnega prava, vendar pa,
kot navajate, te storitve javni zavod naroča za namene
opravljanja svoje obdavčljive dejavnosti in ne kot oseba
po petem odstavku 5. člena ZDDV‑1.
za uporabo obrnjene davčne obveznosti po zgoraj na‑
vedenem 76. a členu ZDDV‑1. Kot že navedeno, mora‑
jo biti za uporabo obrnjene davčne obveznosti po tem
členu pri zaračunavanju gradbenih storitev izpolnjeni
naslednji pogoji:
1. dobave opravi davčni zavezanec, ki je identificiran
za DDV v Sloveniji,
2. prejemnik dobav je identificiran za DDV v Sloveniji
in
3. storitve se uvrščajo v F/gradbeništvo SKD.
Če torej v zadevnem primeru najemnik, identificiran
za DDV, v svojem imenu prezaračuna gradbene stori‑
tve, ki se uvrščajo v F/gradbeništvo javnemu zavodu,
ki je identificiran za DDV v Sloveniji, na izdanem raču‑
nu dolžan upoštevati obrnjeno davčno obveznost po
Skladno s četrtim odstavkom 127. a člena PZDDV se 76. a členu ZDDV‑1, ne glede na to, kakšna je njegova
obrnjena davčna obveznost po 76. a členu ZDDV‑1 glavna, oziroma registrirana dejavnost (na primer, če
ne nanaša na državne organe in organizacije, organe opravlja gostinsko dejavnost). Niti ZDDV‑1 niti PZDDV
lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava, ki namreč uporabo 76.a člena ZDDV‑1 ne pogojujeta
naročajo blago in storitve iz 76. a člena ZDDV‑1 v zve‑ z registracijo dejavnosti, ki se zaračunava.
zi z dejavnostmi ali transakcijami, za katere se v skla‑
Aleksandra Heinzer in Nina Klobučarič,
du s petim odstavkom 5. člena ZDDV‑1 ne štejejo za
davčni svetovalki
Primer umestitve v plačilni razred
Prosimo za prikaz plačilne liste za dva
primera: 2 razreda višjo plačo zaradi
napredovanj in 2 razreda nižjo zaradi
izobrazbe.
plačo zaposlenega je potrebno hkrati znižati v skladu
s 14. členom za 2 plačna razreda. S tem je v skladu
z novo določitvijo postopka iz plačilne liste, ki je prilo‑
ga Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obra‑
čun in izplačilo plač v javnem sektorju potrebno pod
Zaposleni ima dva plačna razreda napredovanj na izrazom Z380 zapisati izraz Z116, ki se tudi posreduje
delovnem mestu ali nazivu kar pomeni, da je njego‑ v ISPAP. Zaradi lažjega razumevanja se na plačilni listi
va osnovna plača z napredovanji Z070. Osnovno zaposlenega lahko prikaže tudi izraz Z070.
Konkretni primer je naslednji:
Z050 Povprečna mesečna delovna obveznost
174,00
Z051 Mesečna delovna obveznost
176,00
Z370 Šifra delovnega mesta
Z371 Šifra naziva
J016027
RAČUNOVODJA VI
0
Z381 Plačni razred FDMN
22
Z073 Nominalna vrednost plačnega razreda FDMN
1.003,54 €
2
81,89 €
Z070
−2
−81,89 €
Z116
Zvišanje osnovne plače FJU zaradi napredovanja na FDMN (v PR)
Z117 Znižanje osnovne plače – 14. člen ZSPJS (v PR)
Z380 Plačni razred FJU z napredovanji ter upoštevanjem zvišanja ali znižanja osnovne plače po 9.a 14.,15. 16,
19., 20. členu ZSPJS, katerega nominalna vrednost je izražena v izrazih: Z070 ali Z116 ali Z115 ali Z118 ali
Z580 ali Z581 ali Z591 ali Z592
Obračunana osnovna plača funkcionarja ali javnega uslužbenca (Z070 ali Z116 ali Z118 ali Z580 ali Z581 ali
Z591 ali Z592)
Z550 Delež zaposlitve FJU (v faktorju, faktor 100 = 100 %)
Z551 Delež osnovne plače FJU
22
1.003,54 €
100,00 %
1.003,54 €
Adam Šisernik, univ. dipl.org.
14
December 2012
Klavzula na računu za
prefakturiranje
Zanima nas, katero klavzulo moramo
navesti na računu za prefakturiranje.
Dobavitelj je na prejetem računu nave‑
del drugi odstavek 49. člena ZDDV‑1 –
storitev je oproščena plačila DDV.
Skladno z drugim odstavkom 49. člena
ZDDV‑1 je mednarodni prevoz potnikov,
razen mednarodnega cestnega prometa,
oproščen plačila DDV.
DDV implikacije v zadevnem primeru so odvisne od
tega, na kakšen način deluje davčni zavezanec (predvi‑
devam, da je identificiran za DDV) A, ki zadevne stori‑
tve prezaračunava osebi B.
V kolikor davčni zavezanec A nastopa v svojem imenu,
mora upoštevati 16. člen ZDDV‑1, ki določa, da kadar
davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svo‑
jem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prej‑
me in dobavi te storitve sam. To posledično pomeni,
da prejeti račun s strani izvajalca teh storitev evidentira
med svoje prejete račune (prejeti račun se glasi nanj),
pri prezaračunavanju pa izstavi račun za te osebi B. Kot
to določa 11. točka 82. člena ZDDV‑1, je eden izmed
obveznih elementov na računu, ki se izstavi davčnemu
zavezancu, v primeru oprostitve DDV, veljavna določba
Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen ZDDV‑1
ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga
ali storitev oproščena DDV. Enako zahteva tudi tretji
odstavek 83. člena ZDDV‑1 za račune, ki se izstavijo
osebam, ki niso davčni zavezanci. V kolikor torej davčni
zavezanec A v zadevnem primeru osebi B prezaraču‑
na mednarodni prevoz potnikov, ki je oproščen plačila
DDV po drugem odstavku 49. člena ZDDV‑1, se na iz‑
danem računu lahko sklicuje na ta člen zakona.
zavezanec A plačal v imen u in za račun osebe B, davč‑
ni zavezanec A upošteva c. točko šestega odstavka
36. člena ZDDV‑1. Slednja tako določa, da se zneski,
ki jih davčni zavezanec (v zadevnem primeru je to davč‑
ni zavezanec A) prejme od svojega naročnika (v zadev‑
nem primeru je to oseba B) kot povračilo za izdatke, ki
jih je plačal v imenu in za račun naročnika (osebe B) in
jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke,
ne všteva v davčno osnovo. Davčni zavezanec A mora
zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov
in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh
transakcij. Davčni zavezanec A v tem primeru s strani
osebe B zahteva vračilo založenih sredstev na podlagi
listine, ki pa ni račun (do obdavčljive dobave ni prišlo),
zato klavzula ni predpisana.
Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Pakta svetovanje d. o. o.
Obračun DDV pri nagradi
V našem zavodu imamo razstavo, v zve‑
zi s slednjo pa je bila razpisana denar‑
na nagrada. Izbrana je bila tuja pravna
oseba iz druge države članice. Kako je
z obračunom DDV?
Skladno s 1. in 3. točko prvega odstavka
3. člena ZDDV‑1 so predmet DDV med dru‑
gim tudi dobave blaga in opravljanje stori‑
tev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru
opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Re‑
publike Slovenije za plačilo. V kolikor je davčni zaveza‑
nec s sedežem v drugi državi članici s strani vaše organi‑
zacije prejel plačilo brez da bi vam v zameno dobavil
kakršnokoli blago ali vam opravil kakršnokoli storitev,
pogoji, da bi se transakcija obravnavala kot obdavčljiva,
po mojem mnenju niso izpolnjeni. To bi posledično po‑
menilo, da izplačilo nagrade ne bi bil predmet DDV.
Ker pa vsebine vašega natečaja podrobneje ne po‑
Če pa davčni zavezanec A prejeti račun za tovrstne znam (razpisni pogoji za prejem zadevne nagrade mi
storitve le plača, pri tem pa nastopa v imenu in za ra‑ niso poznani), vam natančnega odgovora žal ne mo‑
čun osebe B (račun se torej glasi na osebo B, fizično rem podati.
pa ga prejme davčni zavezanec A), tega prejetega ra‑
čuna davčni zavezanec A ne evidentira v svoje DDV
Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Pakta svetovanje d. o. o.
evidence. Pri prezaračunavanju storitev, ki jih je davčni
December 2012
15
Zaračunavanje DDV za
oddajanje telovadnice
v najem
Kot osnovna šola, ki ni identificirana za
DDV, oddajamo telovadnico v najem. Ali
moramo zaračunavati DDV pri oddaja‑
nju telovadnice v najem, kljub temu, da
nismo identificirani za DDV?
Skladno s prvim odstavkom 94. člena ZDDV‑1 je davč‑
ni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdo‑
bju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verje‑
tno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega
prometa. Kaj se za namene omenjene določbe všteva
v obdavčljivi promet v nadaljevanju določata sedmi in
osmi odstavek 94. člena ZDDV‑1, in sicer obdavčljivi
promet za te namene obsega naslednje zneske, brez
DDV:
nastopanja davčnih zavezancev, in sicer slednji lahko
nastopa v:
1. svojem imenu (za svoj ali tuj račun) – v tem pri‑
meru mora evidentirati vse prejete račune in na
drugi strani do naročnika nastopati kot izvajalec te
storitev. V tem primeru mora za vsako opravljeno
storitev ugotoviti njeno naravo in način obračuna
DDV.
2. tujem imenu za tuj račun – če bi vaš javni zavod
nastopal v imenu občine, bi se lahko z njo dogo‑
voril, da bo v njenem imenu najemnikom izstavljal
račune, vendar mora v tem primeru z njo skleniti:
XX pisni dogovor z vsemi sestavinami iz 136. člena
PZDDV ali
XX pogodbo, ki vsebuje tudi sestavine iz 136. člena
PZDDV.
Drugi odstavek 81. člena ZDDV‑1 namreč določa, da
račun izda davčni zavezanec, lahko pa ga izda tudi
naročnik storitev ali tretja oseba v imenu in za račun
XX znesek obdavčenih dobav blaga in storitev;
davčnega zavezanca pod pogoji, ki jih določa PZDDV.
XX znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., V kolikor bi torej vaš javni zavod deloval v imenu občine
53., 54. in 55. členom ZDDV‑1 (izvoz, mednarodni (ker na podlagi veljavne področne zakonodaje v svo‑
prevoz, posredništvo,..)
jem imenu nepremičnin ne bi mogel oddajati v najem
XX znesek transakcij z nepremičninami, finančnih sam), bi prejeta sredstva za najemnino vodil med pre‑
transakcij iz 4. točke 44. člena ZDDV‑1 ter zavaro‑ hodnimi postavkami (tako kot na primer sredstva, ki jih
valnih storitev, razen če so te transakcije postranske javni zavod v določenih primerih iz naslova prodaje od‑
padnega papirja zbira v imenu učencev), izdane raču‑
transakcije.
ne pa bi bila v svoje DDV evidence dolžna evidentirati
V navedeni obdavčljivi promet pa se ne všteva odtujitev in poročati občina sama, nato pa bi ji pobrana sredstva
opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev. izplačali na podlagi njenih zahtevkov.
Na podlagi navedenega se torej transakcije z nepre‑
mičninami (kamor sodi tudi oddajanje v najem/upora‑
bo telovadnice) med drugim za namene zgoraj ome‑
njenega prvega odstavka 94. člena ZDDV‑1 uvrščajo
v obdavčljiv promet (poleg na primer dobav malic za
uslužbence, zunanje prejemnike, itd).
V kolikor ugotovite, da šola telovadnico oddaja v upo‑
rabo različnim uporabnikom v svojem imenu, se takšen
promet všteva v znesek njenega obdavčljivega prome‑
ta. Dokler šola ne preseže znesek 25.000 EUR iz prve‑
ga odstavka 94. člena ZDDV‑1, je za te uporabnine, ki
so sicer obdavčene, oproščena plačevanja DDV. V tem
primeru se šteje kot mala davčna zavezanka in je dol‑
Kakšna je vloga osnovne šole v zadevnem primeru, žna izstavljati račune po pravilih 141. člena PZDDV, ki
je odvisno od dejanskega stanja. Uvodoma je treba določa, da mora davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV‑1
poudariti, da so DDV implikacije pri posameznih tran‑ na računu navesti najmanj naslednje podatke:
sakcijah odvisne od njihove narave. Treba je torej pre‑
veriti zlasti, kdo to storitev opravi (vaša šola, lastnik XX datum izdaje;
te telovadnice – na primer občina ali šola v imenu la‑ XX zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo
računa;
stnika). V sistemu DDV sta namreč možna dva načina
16
December 2012
XX svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno
prebivališče;
XX prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in
XX skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravlje‑
ne storitve (brez DDV).
Če šola izda račun drugemu davčnemu zavezancu,
mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti
dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih
storitev.
V primeru presežka zneska 25.000 EUR obdavčljivega
prometa pa mora šola pridobiti identifikacijsko
številko za DDV že za mesec, v katerem bo presegla ta
znesek. Šele po pridobitvi identifikacijske številke za
DDV lahko šola na izdanih računih obračunava DDV
za porabo telovadnice obračunati morebitni DDV po
ustrezni stopnji. Zgolj na podlagi vašega opisa lahko
le predpostavim, da z DDV vidika v zadevnem primeru
ne gre za najem telovadnice, pač pa za uporabo le‑te.
Temeljna značilnost pogodbe o najemu po drugem od‑
stavku 73. člena PZDDV je namreč ta, da je najemniku
oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo)
dana pravica neovirano zasedati točno določeno ne‑
premičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in
da iz te pravice izključi vsako drugo osebo. V kolikor
gre torej v zadevnem primeru za uporabo telovadni‑
ce nekajkrat na teden ob določeni uri, telovadnico pa
uporablja več različnih oseb), gre v zadevnem primeru,
vsaj za DDV namene, po mojem mnenju za obdavčeno
uporabo nepremičnine.
tudi zgrajena (pridobljeno uporabno dovoljenje).
V skladu z urbanistično pogodbo pa je potrebno do
31.12.2012 urediti tudi prenos infrastrukture in ze‑
mljišč na občino. S strani super nadzora je bila ugo‑
tovljena dejanska vrednost zgrajene infrastrukture,
tako da znaša vrednost sporazuma o prenosu 2
mio € z DDV (podpisan primopredajni zapisnik). Spo‑
razum o prenosu infrastrukture naj bi izvedli konec
decembra 2012 (pred potekom bančne garancije),
na tem mestu pa imamo dilemo: ALI je občina dol‑
žna ob prenosu infrastrukture plačati DDV ali samo
davek na promet nepremičnin? Glede na to, da gre
za veliko vrednost sporazuma bi morebitno plačilo
DDV pomenilo cca 400,000 €.
Skladno z 78. členom Zakona o prostor‑
skem načrtovanju (ZPnačrt) se s pogod‑
bo o opremljanju investitor in občina do‑
govorita, da bo investitor sam zgradil del
ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na kate‑
rem namerava graditi, ne glede na to, ali je gradnja te
komunalne opreme predvidena v programu opremlja‑
nja. Stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunal‑
ne opreme nosi investitor. Šteje se, da je investitor na
ta način v naravi plačal komunalni prispevek za izved‑
bo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Investitor
je dolžan plačati še preostali del komunalnega pri‑
spevka, v kolikor bo obremenil že zgrajeno komunal‑
no opremo, na katero bo investitor priključil komunal‑
no opremo.
Z vidika DDV gre tako pri tovrstnih dogovorih po mo‑
jem mnenju za dve ločeni transakciji, in sicer:
Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Pakta svetovanje d. o. o. 1. občina investitorju odmeri komunalni prispevek in
2. investitor občini dobavi zgrajeno komunalno
infrastrukturo,
Ali je občina ob prenosu
infrastrukture dolžna
obračunati DDV?
V letu 2009 je občina za gradnjo trgo‑
vskega centra podpisala urbanistično
pogodbo, s katero naj bi investitor zgra‑
dil komunalno infrastrukturo v vrednosti
2,4 mio € (namesto da bi plačal 2,4 mio € komunal‑
nega prispevka). 15.12.2010 je bila infrastruktura
December 2012
nato pa se obe medsebojni obveznosti ustrezno fi‑
nančno pobotata.
1. Obračun komunalnega prispevka
Kot to določa prvi odstavek 79. člena ZPnačrt, je ko‑
munalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komu‑
nalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Gre torej
za plačilo dajatve, ki jo občina kot oseba javnega prava
odmeri posameznemu investitorju.
17
Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZDDV‑1 je »davč‑
ni zavezanec« vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno
opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede
na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ne glede
na navedeno za osebe javnega prava le veljajo dolo‑
čene posebnosti. Na podlagi petega odstavka 5. čle‑
na ZDDV‑1 ZDDV‑1 se namreč med drugim organi
lokalnih skupnosti ne štejejo za davčne zavezance
v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo
kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in
druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali
transakcijami. Pri opravljanju dejavnosti ali transakcij
pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejav‑
nostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot
da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje
konkurence.
javna_uprava_in_druge_skupne_in_osebne_storitve‑
ne_dejavnosti/prenos_lastninske_pravice_na_nepre‑
micninah/), v katerem med drugim pojasnjuje, da je,
potem, ko investitor konča gradnjo komunalne infra‑
strukture na podlagi urbanistične pogodbe z občino,
prenos stavbnih zemljišč in komunalnih vodov (ko ti po
določilih ZDDV veljajo za »nove objekte«) obdavčen
z 20‑odstotnim DDV, ne glede na način (po) plačila za
opravljeni promet (npr. kompenzacija s komunalnim
prispevkom).
Glede na to, da v vašem vprašanju navajate, da je bi‑
lo uporabno dovoljenje za zadevno komunalno infra‑
strukturo izdano že 15.12.2010, do prenosa zadevne
nepremičnine pa še ni prišlo (oziroma bo prišlo naj‑
kasneje do 31.12.2012), bi vas rada opozorila, da je
treba v tem primeru preveriti, ali se prenaša zgolj neza‑
zidano stavbno zemljišče ali se prenašajo tudi objekti.
V kolikor se prenašajo objekti in bo do prenosa prišlo
po poteku dveh let od začetka prve uporabe oziroma
prve vselitve, se bo takšna dobava štela za oproščeno
dobavo blaga po 7. točki 44. člena ZDDV‑1 in bo ta‑
kšna dobava predmet davka na promet nepremičnin,
posledično pa bo investitor dolžan popraviti ves odbi‑
tek DDV, ki ga je uveljavljal ob gradnji te komunalne
infrastrukture.
Kot izhaja iz stališča davčnega organa, ki ga je slednji
podal v svojem pojasnilu št. št. 4230‑168/2007‑2,
z dne 18.5.2007 http://www.durs.gov.si/si/dav‑
ki_predpisi_in_pojasnila/arhiv_pojasnil_ddv_
od_1_1_2007_do_31_12_2009/davcni_zavezanec_
in_mali_davcni_zavezanec_ter_identifikacija_za_ddv/
komunalni_prispevek_in_ddv/), se občina v delu, ko od‑
merja komunalni prispevek, ne šteje za davčnega zave‑
zanca na podlagi petega odstavka 5. člena ZDDV‑1. To
posledično pomeni, da občina pri odmeri komunalnega
prispevka investitorju na ta prispevek ne obračuna DDV. Zaključek
2. Dobava zgrajene komunalne infrastrukture
Treba je izpostaviti, da zaključek v nada‑
ljevanju temelji zgolj na predvidevanju,
saj vam brez vpogleda v dodatno doku‑
mentacijo in brez podrobnejše seznani‑
tve z dejanskim stanjem natančnejšega odgovora
oziroma rešitve ne morem podati. Zneski, ki jih na‑
vajate v vašem vprašanju so precej visoki in si po
mojem mnenju zaslužijo podrobnejši pregled celo‑
tne dokumentacije in individualno svetovanje
z davčnim svetovalcem.
Skladno s 1. točko prvega odstavka 3. člena ZDDV‑1
so predmet DDV med drugim tudi dobave blaga, ki jih
davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje eko‑
nomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za
plačilo. Kot v nadaljevanju določa prvi odstavek 6. čle‑
na ZDDV‑1 pa »dobava blaga« pomeni prenos pravice
do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi kot da bi bil
prejemnik lastnik. Na podlagi navedenega bi torej lah‑
ko zaključili, da gre pri prenosu zgrajene komunalne in‑
frastrukture z investitorja na občino za obdavčljivo do‑ Ob predpostavki, da v zadevnem primeru ne gre za
bavo blaga. Enako stališče je zavzel tudi davčni organ oproščeno dobavo po zgoraj navedeni 7. točki 44. čle‑
v svojem pojasnilu št. 4227‑7/2006, z dne 20.9.2006 na ZDDV‑1, mora torej na podlagi navedenega inve‑
stitor pri prenosu zgrajene komunalne infrastrukture
( h t t p : / / w w w . d u r s . g o v . s i / s i / d a v k i _ p r e d ‑ na vašo občino obračunati in plačati DDV. Ob tem
p i s i _ i n _ p o j a s n i l a / a r h i v _ p o j a s n i l _ d d v _ mora investitor pravilno določiti davčno osnovo. Pri
o d _ 1 _ 5 _ 2 0 0 4 _ d o _ 3 1 _ 1 2 _ 2 0 0 6 / ugotavljanju davčne osnove za namene DDV je treba
18
December 2012
upoštevati zlasti 36. člen ZDDV‑1. Pri dobavah blaga
ali storitev davčna osnova vključuje vse, kar predsta‑
vlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga
je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kup‑
ca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno
s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno
takih dobav, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Če plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev
preseže znesek, do katerega bi bil davčni zavezanec
upravičen, je davčna osnova prejeto plačilo, v katero
ni vključen DDV.
Evropski partner prizna strošek storitve zunanjih
izvajalcev brez DDV.
V konkretnem primeru bi bilo treba torej preveriti, ali
je pri višini davčne osnove možno izhajati iz višine ko‑
munalnega prispevka, ki se poračuna in je tako plačan
v naravi, tudi če bi bila vrednost investicije dejansko
višja. Skladno s 45. členom PZDDV se namreč pri iz‑
računu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu uporablja
preračunana davčna stopnja, ki je primeru 20 % DDV
znaša 16,6667 %. Ob takšni predpostavki bi lahko za‑
ključili, da znesek komunalnega prispevka, ki se pobo‑
ta, tako že vsebuje DDV in ni zgolj davčna osnova, od
katere bi bilo potrebno DDV obračunati, vendar, kot že
navedeno, bi bilo treba za takšen zaključek preveriti
dodatne informacije.
Na DDV implikacije v zadevnem primeru vpliva več de‑
javnikov, v prvem koraku pa vam vsekakor svetujem, da
najprej preverite, kakšno je pravzaprav razmerje med
vašim zavodom in »koordinatorjem« projekta, kot
ga imenujete. Treba je namreč ugotoviti:
Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Pakta svetovanje d. o. o.
DDV in sredstva prejeta
s strani Evropske
skupnosti
Smo javni raziskovalni zavod, identifici‑
rani za DDV. Sodelujemo pri evropskem
projektu, ki ga financira Evropska sku‑
pnost. Koordinator projekta je evropski
partner, ki je na podlagi pogodbe financiran s stra‑
ni Evropske skupnosti. Koordinator prenakaže sred‑
stva na zavod za izvedbo projekta. Plačilo, ki ga za‑
vod prejme, ni plačilo za opravljeno storitev temveč
za pokrivanje stroškov (plač, potnih stroškov, stro‑
ški storitev zunanjih izvajalcev). Od prejetih plačil
zavod ne obračuna DDV, saj menimo, da gre za ne‑
obdavčljiv promet. Zanima nas, ali si od prejetih ra‑
čunov zunanjih izvajalcev smemo odbiti DDV?
December 2012
Opredelitev prejetih plačil
Uvodoma velja izpostaviti, da zgolj na podlagi vašega
vprašanja in brez vpogleda v dodatno dokumentacijo
natančnega odgovora v zadevnem primeru ni mogo‑
če podati. Zaradi navedenega v nadaljevanju podajam
ključne elemente, ki so vam lahko v pomoč pri reševa‑
nju DDV problematike v zadevnem primeru.
1. ali je upravičenec zadevnih subvencij le vaš evrop‑
ski partner, vi pa v zadevnem primeru nastopate kot
podizvajalec ali
2. je vaš zavod dejansko upravičenec do subvencij, ki
jih podeljuje Evropska Unija in jih vaš evropski par‑
tner »koordinator« s strani Evropske Unije dejansko
prejema v vašem imenu za vaš račun.
3. V kolikor ugotovite, da v zadevnem primeru vaš za‑
vod nastopa le kot podizvajalec in vam evropski par‑
tner pravzaprav plačuje opravljene storitve, ste za
te storitve dolžni izstaviti ustrezen račun. Pri tem bi
vas rada opozorila, da zgolj dejstvo, da vam evrop‑
ski partner pokriva stroške plač, potnih stroškov,
itd..še ne pomeni, da mu ne opravljate obdavčljivih
transakcij. Lahko bi se namreč zgodilo, da sta se
dogovorila, da mu svoje storitve zaračunate v vi‑
šini stroškov, ki vam jih prizna. Treba je poudariti,
da v praksi velikokrat prihaja do tega, da so zaradi
nepravilne opredelitve prejetih plačil, prejete »sub‑
vencije« lahko prikrito plačilo za opravljeno dobavo
blaga ali storitev (več o tem glej v pojasnilu DURS,
št. št. 4230‑145/2007‑2, z dne 12.4.2007
(http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_
pojasnila/arhiv_pojasnil_ddv_od_1_1_2007_
do_31_12_2009/dobava_blaga/obdavcitev_
subvencij_z_ddv/). Način zaračunavanja storitev in kraj
obdavčitve teh storitev, ki jih v tem primeru opravljate
za evropskega partnerja kot podizvajalci, je odvisen
19
blaga ali storitve, npr. subvencija za plačilo vozovnic
od narave teh storitev. Vaš zavod pa ima v tem prime‑
v potniškem prometu, za nakup knjig, za sofinancira‑
ru pravico, da od vhodnih računov, ki se nanašajo na
nje različnih tečajev, šolanj ipd), in
projekt uveljavlja odbitek DDV le, če so storitve, ki jih
2.
drugimi subvencijami, ki pa so:
opravljate kot podizvajalci, obdavčene. Skladno s pr‑
– navidezne (psevdo-) subvencije: različna plačila
vim odstavkom 63. člena ZDDV‑1 ima namreč davčni
državnih organov in drugih oseb javnega prava,
zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati,
ki so v bistvu namenjena dobavi blaga ali storitev
odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri
za rabo ali porabo izplačevalca;
nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma
– subvencije za pokrivanje izgub (dohodkovne
storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene
subvencije): te subvencije se izplačujejo prav‑
svojih obdavčenih transakcij. Pravico do odbitka DDV
nim in fizičnim osebam za (so) financiranje ce‑
od zadevnih vhodnih računov pa lahko vaš zavod uve‑
lotne ali posamezne aktivnosti dejavnosti, ki jo
ljavlja tudi, če bi bile storitve, od katerih je DDV zara‑
opravljajo, in to v splošnem (javnem) interesu ali
di njihove narave po sistemu samoobdavčitve dolžan
lastnem interesu prejemnika;
obračunati in plačati DDV kot naročnik (prvi odstavek
– subvencije za spodbujanje dejavnosti (stimulaci‑
25. člena ZDDV‑1), v Sloveniji obdavčene. Kot namreč
je): namenjene so spodbujanju ali zaviranju neke
določa a. točka drugega odstavka 63. člena ZDDV‑1,
aktivnosti podjetij, (so) financiranju investicij ali
ima davčni zavezanec tudi pravico do odbitka DDV, če
ukinitvi nekaterih aktivnosti, to pa je praviloma
se blago in storitve uporabijo za namene transakcij, ki
v splošnem (javnem) interesu, lahko tudi v la‑
jih je v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnosti za
stnem interesu prejemnika;
plačilo opravil zunaj Slovenije, če bi bil upravičen do
– subvencije v kmetijstvu.
odbitka DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji.
Če pa ugotovite, da vaš zavod v zadevnem primeru de‑
jansko res nastopa kot upravičenec zadevnih subven‑
cij, ki jih podeljuje Evropska Unija, evropski partner pa
jih v imenu in za račun vašega zavoda le prejema, vam
pa prenakazuje, je treba nadalje preveriti naravo teh
subvencij.
Skladno s prvim odstavkom 36. člena ZDDV‑1 pri do‑
bavah blaga ali storitev davčna osnova vključuje vse,
kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v stori‑
tvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvaja‑
lec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave,
vključno s subvencijami, ki so neposredno poveza‑
ne s ceno takih dobav (neprave subvencije).
Vrste subvencij
V kolikor gre v zadevnem primeru za subvencijo, ki vpli‑
Po pojasnilu DURS št. 42601‑176/2005 z dne va na ceno dobav blaga ali storitev, je vaš zavod kot
prejemnik od prejetih subvencij dolžan obračunati
19.7.2005
DDV, pri čemer je stopnja obračunanega DDV v tem
(http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_ primeru seveda odvisna tudi od narave dejavnosti, ki
pojasnila/arhiv_pojasnil_ddv_od_1_5_2004_ jo opravljate – gre torej za obdavčeno ali oproščeno
d o _ 31 _ 12 _ 2 0 0 6 / o d b i t e k _ v s t o p n e g a _ d d v / dejavnost. V tem primeru gre namreč le za vstop tretje
upostevanje_subvencij_clanarin_in_dotacij_pri_izra‑ osebe, ki namesto stranke plača del kupnine.
cunu_odbitnega_deleza_in_vpisovanje_v_davcne_
Če pa ugotovite, da zadevne subvencije niso neposre‑
evidence/) se v slovenskih predpisih kot subvencije dno povezane s konkretnimi dobavami, ki jih vaš zavod
praviloma razumejo transferi iz sredstev proračuna za nudi svojim strankam, pa slednjih v davčno osnovo ne
določene namene. Tako ločimo med:
vštevate.
1. subvencijami, povezanimi s ceno blaga ali sto‑ Pravica do odbitka DDV – splošno
ritve (zneski, ki pomenijo plačilo ali del plačila za
blago ali storitev, so izplačane dobavitelju blaga ali Skladno z že zgoraj navedeno a. točko prvega odstav‑
storitve in jih plača tretja stran, torej ne prejemnik ka 63. člena ZDDV‑1 ima davčni zavezanec pravico,
20
December 2012
da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga
je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga ozi‑
roma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil
oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavče‑
nih transakcij. Na podlagi prvega odstavka 65. člena
ZDDV‑1 za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec
potrebuje tako za transakcije, pri katerih DDV lahko od‑
bije v skladu s 63. členom ZDDV‑1, kot za transakcije,
pri katerih DDV ne sme odbiti, se lahko odbije samo
tak delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam.
oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije),
ne izračunava odbitnega deleža. To posledično po‑
meni, da v kolikor vaš zavod opravlja zgolj obdavčen
promet (torej na svoje storitve obračunava DDV, ozi‑
roma ga ne, kadar gre za t.i. prave oprostitve) in hkrati
prejema subvencije s strani Evropske Unije, ki ne pred‑
stavljajo plačila za opravljene dobave (gre za t.i. prave
subvencije), te subvencije ne vplivajo na njegovo pravi‑
co do odbitka DDV. V tem primeru torej zavod od vseh
prejetih računov, ki se nanašajo na zadevni projekt, lah‑
ko odbije DDV, razen, če gre za kakšno izmed omejitev
Vaš zavod kot oseba javnega prava lahko hkrati izvaja iz 66. člena ZDDV‑1. Če vaš zavod opravlja le oprošče‑
obdavčljivo dejavnost (obdavčeno in oproščeno) in no dejavnost, pri kateri nima pravice do odbitka DDV,
neobdavčljivo dejavnost. Vendar pa je odbitek DDV tudi od zadevnih računov DDV ne sme odbijati.
od prejetih računov dovoljen le, če se lahko ti stroški
pripišejo opravljanju obdavčljive dejavnosti (znotraj Drugi odstavek 105. člena PZDDV določa, da davčni
slednje pa je treba deliti na del obdavčenih dejavnosti zavezanec, ki opravlja deloma oproščeno deloma pa
in oproščenih dejavnosti s pravico do odbitka in na del obdavčeno dejavnost in v zvezi z obdavčeno dejav‑
oproščenih brez pravice do odbitka). V kolikor torej vaš nostjo prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za
zavod prejema plačila tako za opravljanje obdavčljive opravljen promet blaga oziroma storitev (kot npr. pra‑
kot za opravljanje neobdavčljive dejavnosti, ima pravi‑ ve subvencije, dotacije), teh plačil ne vključi v izračun
co do odbitka DDV od prejetih računov le v delu, ki se odbitnega deleža, če v svojem knjigovodstvu ali zunaj‑
nanaša na opravljanje obdavčene dejavnosti. DDV, ki knjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem
je zaračunan pri nabavah blaga oziroma storitev, ki se zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu)
nanašajo na opravljanje obeh navedenih dejavnosti, pa in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbit‑
zavod lahko le odbije v delu, ki ga ugotovi z uporabo ka (vodi ločeno knjigovodstvo, torej po dejanskih po‑
datkih). To posledično pomeni, da v kolikor vaš zavod
ključa, določenega v internih aktih.
poleg obdavčene dejavnosti opravlja tudi oproščeno
Zavod ima torej pravico do odbitka DDV samo, če na‑ dejavnost, pri kateri ni pravice do odbitka DDV (gre
bavljeno blago ali storitve uporablja za opravljanje ob‑ za neprave oprostitve) in se prejete subvencije, ki ne
davčenih dejavnosti in točno določenih oproščenih predstavljajo plačila za dobave (t.i. prave subvencije),
dejavnosti (npr. dobave blaga v drugo državo članico, nanašajo na opravljanje vaše obdavčene dejavnosti,
izvoz blaga, opravljanje storitev, katerih kraj obdavčitve od prejetih računov, ki se nanašajo na zadevni projekt,
ni Slovenija, dobave diplomatskim in kunzularnim pred‑ odbitek DDV lahko uveljavljate le, če v zvezi z odbitkom
stavništvom itd). Če torej zavod poleg navedenih stori‑ DDV zagotavljate vodenje ločenega knjigovodstva po
tev opravlja tudi oproščene storitve, pri katerih pravice 1. alineji 105. člena PZDDV.
do odbitka vstopnega DDV nima (gre torej za neprave
oprostitve), mora prejete račune ustrezno ločevati Če pa vaš zavod izračunava odbitni delež, prejemanje
(bodisi vodi ločeno knjigovodstvo bodisi izračunava t.i. pravih subvencij znižuje pravico do odbitka DDV od
vseh prejetih računov (vključno s tistimi, ki se nanaša‑
odbitni delež).
jo na zadevni projekt). Skladno z drugim odstavkom
Odbitek DDV od vhodnih računov, ki se nanašajo na 65. člena ZDDV‑1 se odbitni delež določi tako, da se
zadevni projekt
navede:
Kot to določa 104. člen PZDDV, davčni zavezanec, ki
opravlja le obdavčeno dejavnost in prejema plačila, ki
ne predstavljajo plačila za opravljene dobave blaga
December 2012
XX v števcu: skupni znesek letnega prometa, brez DDV,
ki se nanaša na transakcije, pri katerih je DDV odbi‑
ten po 63. členu ZDDV‑1;
21
XX v imenovalcu: skupni znesek letnega prometa, brez
svojega otroka starega do treh let oziroma zaradi
DDV, ki se nanaša na transakcije, vključene v štev‑
nege in varstva težje telesno ali zmerno, težje ali tež‑
ko duševno prizadete osebe, v skladu s predpisi, ki
cu, in na transakcije, pri katerih DDV ni odbiten,
urejajo pravice v zvezi s starševstvom,
vključno s subvencijami, razen tistih, ki so nepo‑
sredno povezane s ceno blaga ali storitev iz prvega XX ki ga prebije v delovnem razmerju s krajšim delov‑
nim časom od polnega delovnega delovni invalid
odstavka 36. člena ZDDV‑1.
s pravico do delne invalidske pokojnine,
Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka XX v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od
Pakta svetovanje d. o. o.
polnega v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur
takšnega dela v posameznem letu, preračunanem
na polni delovni čas.
Kaj se všteva v skupno
delovno dobo?
Ali se v skupno delovno dobo, na katero
zaposleni prejema dodatek za delovno
dobo, šteje tudi doba, ko:
Po ZPIZ‑1 se torej v zavarovalno dobo
(ta pa se šteje v delovno dobo), ki se
upošteva v pokojninsko dobo, štejejo
tudi obdobja:
XX prejemanja denarnega nadomestila za primer
XX je zaposleni prejemal denarno nadomestilo,
brezposelnosti oziroma obdobja, za katera so
XX ko je bil prostovoljno pokojninsko zavarovan,
bili s strani zavoda za zaposlovanje plačani pri‑
XX doba, ko je prejemal nadomestilo za čas skrbi
spevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
za otroka do 1. leta,
do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do po‑
XX doba, ko si je zaposleni sam plačeval prispevke
kojnine (22. člen ZPIZ‑1),
– podaljšano zavarovanje – odločba ZPIZ‑a.
XX prostovoljne vključitve v zavarovanje (34. člen
ZPIZ‑1),
I. Delovna doba po Zakonu
XX skrbi za otroka do enega leta starosti (23. člen
ZPIZ‑1),
o pokojninskem in invalidskem
XX podaljšanega zavarovanja (190. člen ZPIZ‑1).
zavarovanju
V skladu z 8. členom Zakona o pokojninskem in invalid‑
skem zavarovanju (Uradni list RS, št- 109/06 – uradno
prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ‑1)
se šteje v delovno dobo, ki se upošteva v pokojninsko
dobo, zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene
dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe, v zava‑
rovalno dobo pa obdobje, ko je bil zavarovanec vključen
v obvezno (13. do 33. člen ZPIZ‑1) ali prostovoljno po‑
kojninsko in invalidsko zavarovanje (34. člen ZPIZ‑1) ter
obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Zavarovalno
dobo opredeljuje poleg 8. člena tudi 188. člen ZPIZ‑1,
po katerem se v zavarovalno dobo šteje čas, prebit v ob‑
veznem zavarovanju s polnim delovnim časom. Kot polni
delovni čas pa se po navedenem zakonskem določilu
šteje tudi čas oziroma obdobje:
II. Delovna doba pred in po uveljavitvi
predpisov, ki urejajo plače v javnem
sektorju
II.1.
Dodatek za delovno dobo pred uveljavitvijo predpi‑
sov, ki urejajo plače v javnem sektorju – Kolektivna
pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki
Sloveniji
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti
v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/1991‑I,
53/1992, 13/1993 – ZNOIP, 34/1993, 12/1994,
18/1994 – ZRPJZ, 27/1994, 59/1994, 80/1994,
39/1995, 60/1995, 64/1995, 2/1996, 20/1996,
37/1996, 56/1996, 1/1997 (2/1997 – popr.),
XX ki ga zavarovanec prebije v obveznem zavarovanju 19/1997, 25/1997, 37/1997, 40/1997, 79/1997,
s krajšim delovnim časom od polnega zaradi nege 87/1997 – ZPSDP, 87/1997, 3/1998, 3/1998,
22
December 2012
3/1998, 7/1998, 9/1998, 9/1998, 51/1998,
2/1999, 2/1999, 2/1999, 39/1999 – ZMPU‑
PR, 39/1999 (40/1999 – popr.), 59/1999,
59/1999, 59/1999, 3/2000, 3/2000, 3/2000,
3/2000, 62/2000, 67/2000, 81/2000, 116/2000,
122/2000, 3/2001, 8/2001, 23/2001, 43/2001,
43/2001, 43/2001, 43/2001, 99/2001, 6/2002,
6/2002, 8/2002, 9/2002, 19/2002, 19/2002,
19/2002, 73/2003, 115/2005; v nadaljnjem bese‑
dilu: KPND) je na podlagi 52. člena Kolektivne po‑
godbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/2008),
v delu ki ureja osnovne plače, delovno uspešnost in
dodatke (torej tudi v delu, ki ureja dodatek za delov‑
no dobo) prenehala veljati z dnem uveljavitve KPJS,
to je dne 11.6.2008. Po 38. členu KPND so v delov‑
no dobo sodila vsa obdobja opravljanja efektivnega
dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokoj‑
ninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zava‑
rovalno dobo, torej tudi obdobja, ki se po ZPIZ‑1
štejejo v zavarovalno dobo (to so obdobja, ko je bil
zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno po‑
kojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobja, za
katere so bili plačani prispevki, razen dokupljene
dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe
– 8. člen ZPIZ‑1).
Dodatek za delovno dobo določa Kolektivna po‑
godba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/2008,
86/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009,
48/2009, 91/2009, 31/2010, 83/2010 in 89/2010,
59/2011, 6/2012 in 40/2012; v nadaljnjem besedi‑
lu: KPJS) v 35. členu, po katerem javnemu uslužben‑
cu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33 %
od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne
dobe.
Po razlagi 35. člena KPJS z dne 16.1.2009 (Uradni
list RS, št. 3/2009) so v delovno dobo sodila vsa
obdobja v državi in tujini, ki se po predpisih pokoj‑
ninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zava‑
rovalno dobo. Po sedaj veljavni razlagi KPJS z dne
30.4.2009 (Uradni list RS, št. 33/2009), pa sodijo
v delovno dobo vsa obdobja opravljanja dela v delov‑
nem razmerju in opravljanje samostojne dejavnosti
doma ali v tujini.
Iz veljavne razlage KPJS, v delu ki se nanaša na
obdobja opravljanja dela v delovnem razmerju, je
torej sklepati, da sodijo v delovno dobo le obdo‑
bja dela javnega uslužbenca v delovnem razmerju,
torej obdobja dela javnega uslužbenca na podlagi
sklenjene pogodbe o zaposlitvi (delovno razmerje
se namreč po 1. členu Zakona o delovnih razmerjih
II.2.
– Uradni list RS, št. 42/2002 in 103/2007 ter po
Dodatek za delovno dobo po predpisih, ki urejajo 16. členu Zakona o javnih uslužbencih – Uradni list
plače v javnem sektorju – Zakon o sistemu plač RS, št. 63/2007 – UPB3 in 65/2008 sklene s po‑
v javnem sektorju, Kolektivna pogodba za javni godbo o zaposlitvi).
sektor
Uradno razlago, kaj se po 35. členu KPJS šteje za
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list opravljanje dela v delovnem razmerju, pa lahko na
RS, št. 108/09‑UPB13, 13/2010, 59/2010, 85/2010, podlagi 11. člena KPJS poda le komisija za razlago
107/2010 in 35/2011; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS), KPJS.
ki se je začel uporabljati 1.1.2004 (razen prvega od‑
Vanja Mavri
stavka 50. člena) v prvem odstavku 25. člena določa,
da je dodatek za delovno dobo del plače, s katerim se
vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni de‑
lovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja v obdo‑
bjih opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanja
samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja
Smo občina in letos dopolnita dve naši
funkcije doma ali v tujini. Višina dodatka za delovno do‑
delavki 30 let skupne delovne dobe. Pr‑
bo za vsako zaključeno leto delovne dobe pa se določi
va ima v javnem sektorju 11 let, druga
s kolektivno pogodbo za javni sektor (drugi odstavek
pa 14 let delovne dobe. Glede na ZUJF,
25. člena ZSPJS).
nas zanima, ali jima lahko letos izplačamo jubilejno
Izplačilo jubilejne
nagrade
December 2012
23
nagrado za 10 let ali ne, ker prva je izpolnila 10 let XX Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno
v javnem sektorju pred enim letom, druga pa pred
dejavnost,
štirimi leti?
XX Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti
v Republiki Sloveniji.
Pravica do jubilejne nagrade
ZUJF, kot tudi aneksi h kolektivnim pogodbam de‑
Z dnem 31.5.2012 je pričel veljati Zakon javnosti in poklicev, pogojujejo upravičenost jav‑
za uravnoteženje javnih financ (Uradni list nega uslužbenca do jubilejne nagrade le z izpol‑
RS št 40/2012; v nadaljnjem besedilu: nitvijo določenega števila let delovne dobe (10,
ZUJF), ki v prvem odstavku 164. člena
20, 30) v javnem sektorju. Navedeno pomeni, da
določa, da se določbe od 164. člena do 181. člena
je ob izpolnitvi pogojev po ZUJF oziroma po kolek‑
ZUJF (urejajo povračila stroškov v zvezi z delom in
tivni pogodbi, ki velja za delodajalca in pri njem
nekatere druge prejemke – tudi jubilejno nagrado)
zaposlenega javnega uslužbenca, le‑ta upravičen
uporabljajo do uveljavitve kolektivnih pogodb dejav‑
do jubilejne nagrade, čeprav jo je za isto število let
nosti in poklicev, ki bodo sklenjene po sprejetju ZU‑
delovne dobe že prejel na podlagi predpisov, ki so
JF, s katerimi se uredijo povračila stroškov in nekateri
veljali pred uveljavitvijo ZUJF oziroma aneksov h
drugi prejemki (tudi jubilejna nagrada). Javni usluž‑
kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev.
benci, za katere povračila stroškov in nekaterih dru‑
gih prejemkov ne ureja kolektivna pogodba in funkci‑ Enako stališče je v zvezi z upravičenostjo do jubi‑
onarji pa povračila stroškov in nekatere druge lejne nagrade zavzelo tudi ministrstvo, pristojno za
prejemke prejemajo v skladu z ZUJF (drugi odstavek javno upravo v odgovoru z dne 14.8.2012, ki ga je
164. člena ZUJF).
objavilo na svoji spletni strani.
ZUJF ureja jubilejno nagrado v 177. členu. V skladu
ZUJF in aneksi h kolektivnim pogod‑
s 177. členom ZUJF je zaposleni (javni uslužbenec)
bam (tudi Aneks h Kolektivni pogodbi
upravičen do jubilejne nagrade za 10 let delovne
za negospodarske dejavnosti v Repu‑
dobe v višini 288,76 eurov, za 20 let delovne dobe
bliki Sloveniji, ki velja za zaposlene
v višini 433,13 eurov in za 30 let delovne dobe v viši‑
v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti) so
ni 577,51 eurov, pri čemer se za delovno dobo šteje
začeli veljati z 31.5.2012. V času ko sta delavki
delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri de‑
izpolnili 10 let delovne dobe v javnem sektorju
lodajalcih v javnem sektorju.
(ena pred enim letom, druga pred štirimi leti)
Določilo glede jubilejne nagrade, ki ga vsebuje ZUJF Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske de‑
(177. člen), vsebujejo tudi sklenjeni aneksi h kolektiv‑ j av n o s t i v Re p u b l i k i S l ove n i j i ( U r a d n i l i s t
nim pogodbam dejavnosti in poklicev. V Uradnem li‑ 40/2012), ki daje podlago za izplačilo jubilejne
stu RS, št. 40/2012 so bili objavljeni naslednji aneksi nagrade javnim uslužbencem za 10, 20 in 30 let
dela v javnem sektorju, še ni veljal, zato delavki
h kolektivnim pogodbam:
(za izpolnjenih 10 let dela v javnem sektorju še
XX Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske de‑ pred začetkom veljavnosti aneksa – 31.5.2012)
javnosti v Republiki Sloveniji,
nista upravičeni do jubilejne nagrade. Uradna raz‑
XX Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdra‑ laga določb Kolektivne pogodbe za negospodar‑
vstveni negi,
ske dejavnosti v Republiki Sloveniji (torej tudi do‑
XX Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zoboz‑ ločbe 12. člena aneksa, ki ureja jubilejno nagrado)
dravnike v Republiki Sloveniji,
pa je na podlagi 10. člena pogodbe v pristojnosti
XX Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva sedemčlanskega organa za razlago kolektivne
in socialnega varstva Slovenije,
pogodbe.
XX Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in
izobraževanja v Republiki Sloveniji,
Vanja Mavri
24
December 2012