1. No category

Publikacija za šolsko leto
2013/14
PODATKI DIJAKINJE, DIJAKA
Ime in priimek
Naslov
Razred
Razrednik
Domači telefon
Službeni telefon očeta
Službeni telefon matere
1
Dragi dijaki, spoštovani starši in sodelavci!
Pred vami je publikacija s podatki o šoli,
organizaciji dela, obvestili, napotki, pravili in
šolskim koledarjem 2013/2014. Upam, da vam
bodo navedene informacije koristile in olajšale
šolski vsakdan.
Podelimo si znanje, izmenjajmo izkušnje,
poiščimo rešitve in rodijo naj se nam nove
ideje, predvsem pa se trudimo, da bi bili
vljudni in spoštovali drug drugega.
Želim vam uspešno šolsko leto.
Ravnateljica
Barbara Miklavčič Velikonja
2
ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA
Ustanovitelj:
Sedež centra:
Direktor centra:
REPUBLIKA SLOVENIJA
CANKARJEVA 10, 5000 NOVA GORICA
Egon PIPAN, univ. dipl. inž. elektrotehnike
Tel.: 05 62 05 700
e-mail: egon.pipan@scng.si
BIOTEHNIŠKA ŠOLA
http://bios.scng.si/
Sedež šole: Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici
Ravnateljica: Barbara MIKLAVČIČ VELIKONJA
barbara.miklavcic@scng.si
Tajništvo: Nina Grgič (do 15.1.2014), Barbara Skok (od 16.1.2014 dalje)
nina.grgic@scng.si
tel.: (05) 62 05 740
barbara.skok@scng.si
fax: (05) 63 05 749
Koordinator izobraževanja: Tatjana Krašna
tatjana.krasna@scng.si
tel.: (05) 62 05 743
Šolska svetovalna služba: Urša Češnjaj
ursa.cesnjaj@scng.si
tel.: (05) 62 05 745
Knjižničarka: Karmen Sirk
karmen.sirk@scng.si
tel.: (05) 62 05 752
Vodja posestva: Jožef Rutar
joze.rutar1@guest.arnes.si
tel.: (05) 62 05 747
Dijaški dom / recepcija
Dijaški dom / vzgojitelji
vzgojitelji@gmail.com
tel.: (05) 62 05 742
tel.: (05) 62 05 751
Zbornica
tel.: (05) 62 05 74
Uradne ure:
Tajništvo:
Šolska svetovalna služba:
Izobraževanje odraslih:
30
30
00
30
vsak delovni dan 9 − 11 in 13 − 14
00
00
vsak delovni dan 8 − 15
00
00
30
00
sreda 8 − 12 , četrtek 14 − 16
3
ORGANI ŠOLSKEGA CENTRA IN ŠOLE
SVET ŠOLSKEGA CENTRA ima štiriletni mandat in ga sestavljajo:

predstavniki ustanovitelja (ministrstvo, lokalna skupnost, gospodarstvo)

predstavniki delavcev centra

predstavniki dijakov

predstavniki staršev dijakov

predsednik strateškega sveta VSŠ

predstavniki študentov VSŠ
DIREKTOR CENTRA: Egon PIPAN
RAVNATELJI organizacijskih enot, šol:






Elektrotehniške in računalniške šole: Robert PERŠIČ
Strojne, prometne in lesarske šole: Primož ŠTEKAR
Biotehniške šole: Barbara MIKLAVČIČ VELIKONJA
Srednje ekonomske in trgovske šole: Inga KRUSIČ LAMUT
Tehniške gimnazije in zdravstvene šole: Vesna ŽELE
Višje strokovne šole: Miran SAKSIDA
PROGRAMSKI UČITELJSKI ZBORI (PUZ-i) BIOTEHNIŠKE ŠOLE:






vodja PUZ-a TEHNIKI: KT, NT in HT: Mojca NOVAK SIMONIČ
vodja PUZ-a TEHNIKI ŽT: Marija DREŠČEK
vodja PUZ-a VRTNAR: Tatjana KRAŠNA
vodja PUZ-a GASTRONOM HOTELIR: Cvetka JANDRIĆ
vodja PUZ-a SLAŠČIČAR: Janja BAVČAR
vodja PUZ-a POMOČNIK V BIOTEHNIKI: Tanja MALIK
STROKOVNI AKTIVI ŠOLE:







vodja aktiva kmetijstvo: Ivana POŠA
vodja aktiva živilstvo: Mateja FLORJANČIČ
vodja aktiva gospodinjstva: Laura UŠAJ
vodja gostinstva: Andreja PISK RUTAR
vodja aktiva družboslovja: Klara LEVSTEK
vodja aktiva naravoslovja in ŠVZ: Karmen GOLJEVŠČEK ČARGO
vodja aktiva vzgojiteljev v dijaškem domu: Vladimir ČOPI
SVET STARŠEV BIOTEHNIŠKE ŠOLE
DIJAŠKA SKUPNOST BIOTEHNIŠKE ŠOLE je organizirana v oddelčnih in
domski skupnosti. Predstavnik dijakov sodeluje v parlamentu Dijaške
organizacije Slovenije. Mentorica dijaške skupnosti je Lidija Kohn, prof.
4
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
V šolskem letu 2013/2014 izvajamo sledeče programe:
A) Programe srednjega strokovnega izobraževanja (SSI):
 KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
 HORTIKULTURNI TEHNIK
 NARAVOVARSTVENI TEHNIK
B) Programe poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI):
 ŽIVILSKO-PREHRANSKI TEHNIK
Tako programi srednjega strokovnega izobraževanja kot tudi programi poklicnotehniškega izobraževanja se zaključujejo s poklicno maturo.
Poklicna matura obsega:
Obvezni del:
pisni in ustni izpit iz slovenščine,
pisni in ustni izpit iz kmetijstva / hortikulture / naravovarstva / živilstva in
prehrane
Izbirni del:
pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike,
izdelek oziroma storitev in zagovor.
Dijaki lahko opravljajo tudi peti predmet in s tem opravijo splošno maturo.
C) Programe srednjega poklicnega izobraževanja (SPI):
 GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (smer kuharstvo
in smer strežba)
 SLAŠČIČAR
 VRTNAR
Šolanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega:
- pisni in ustni izpit iz slovenščine,
- izdelek oziroma storitev in zagovor.
D) Program nižjega poklicnega izobraževanja (NPI)
 POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI
Šolanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega:
- izdelek oziroma storitev in zagovor (zaključno delo).
5
Izvedbeni predmetnik: 2013/2014
Ozn. Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Angleški jezik
P3 Matematika
P4 Umetnost
P5 Zgodovina
P6 Geografija
P7 Sociologija
P8 Fizika
P9 Biologija
P10 Kemija
P11 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 IKT in osnove poslovnega komuniciranja
KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK (SSI)
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4.letnik
Obv.
T/P ted. letno ted. letno ted. letno ted. letno
Izb.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
3
3
3
0
3
2
0
0
2
3
3
102
102
102
0
102
68
0
0
68
102
102
obv.
T
P
T
P
T
P
T
2,5
0,5
84
18
5
176
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
4
136
M2 Trajnostni razvoj
obv.
M3 Podjetništvo in trženje
obv.
M4 Kmetijska pridelava in reja s kmet.mehan. obv.
M5 Varstvo rastlin
obv.
M6 Pridelava krme
obv.
M7 Naprava trajnega nasada
obv.
M8 Vodenje del na kmetijskem gospodarstvu
obv.
M12 Pridelava in predelava grozdja
izb.
M13 Pridelava sadja
izb.
C - Moduli odprtega kurikula
MAT Matematika
KLE Kletarstvo
GOV Govedoreja
ČEB Čebelarstvo
DRT Drevesničarstvo in trsničarstvo
SEV Senzorika vina
DRO Drobnica
EŽI Etologija živali
D - SKUPAJ
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov PUD-a
Število tednov interesnih dejavnosti
3
1
2
1
2
1
34
1
3
6
3
3
2
2
0
2
0
0
2
2
3
102
102
68
68
0
68
0
0
68
68
102
102
30
68
34
68
34
3
102
3
102
34
1
3
4
3
3
0
0
0
0
0
0
0
2
136
102
102
0
0
0
0
0
0
0
68
4
3
3
0
0
0
2
0
0
0
2
136
102
102
0
0
0
68
0
0
0
68
2
1
68
34
2
1
68
34
2
2
3
1
2,5
2
2
1
2
1
64
68
102
30
85
78
68
34
68
34
2
2
64
68
2,5
2
85
78
1
34
2
88
2
70
33
2
3
34
0
2
Izvedbeni predmetnik: 2013/2014
Ozn. Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Angleški jezik
P3 Matematika
P4 Umetnost
P5 Zgodovina
P6 Geografija
P7 Sociologija
P8 Fizika
P9 Biologija
P10 Kemija
P11 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
IKT in osnove poslovnega
M1
komuniciranja
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (SSI)
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4.letnik
Obv.
T/P ted. letno ted. letno ted. letno ted. letno
Izb.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
M2 Trajnostni razvoj
obv.
M3 Podjetništvo in trženje
obv.
M4 Naravovarstvena zakonodaja in etika
obv.
Ekosistemi, izvajanje dejavnosti v
M5
prostoru in ekoremediacije
obv.
M6 Varstvo naravnih vrednot
obv.
M7 Ekološke analize in monitoring
obv.
M8
Gospodarjenje z naravnimi viri
energije in ostanki
obv.
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
3
3
3
2
3
2
0
0
3
3
3
106
106
106
68
102
68
0
0
102
102
102
T
2,5
84
P
T
P
T
P
T
P
0,5
18
3
3
2
2
0
2
0
0
2
2
3
106
106
72
68
0
68
0
0
68
68
102
3
3
3
0
0
2
0
0
0
0
2
136
102
102
0
0
68
0
0
0
0
68
2
1
68
34
2
1
68
34
2
1
68
34
2
1
68
34
T
4
136
P
T
P
T
P
2
84
2
2
110
110
2
3
68
102
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
T
P
M9
Tehnologije obnovljivih virov energije
in vplivi na okolje
obv.
T
P
Predelovanje organskih odpadkov in
M10 vzdrževanje bioloških in rastlinskih
čistilnih naprav
M14 Vodenje v naravi
izb.
T
izb.
P
T
P
C - Moduli odprtega kurikula
ČEB Čebelarstvo
TOR Tujerodni organizmi
GRA Gojenje rastlin
D - SKUPAJ
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov PUD-a
Število tednov interesnih dejavnosti
3
5
34
1
3
7
102
174
34
1
3
33
2
3
34
0
2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
HORTIKULTURNI TEHNIK (SSI)
Izvedbeni predmetnik: 2013/2014
Ozn.
3. letnik
Obv.
T/P ted.
letno
Izb.
Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Tuji jezik
P4
Umetnost
P5
Zgodovina
P6
Geografija
P7
Sociologija
P8
Fizika
P9
Biologija
P10
Kemija
P11
Informatika
P12
Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1
Informatika in poslovno komuniciranje
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
M2
Trajnostni razvoj
obv.
M3
Podjetništvo in trženje
obv.
M4
Pridelava okrasnih rastlin
obv.
M5
Vrtnarska mehanizacija
obv.
M6
Osnove krajinarstva
obv.
M7
Logistika v vrtnarstvu
obv.
M8
Specialno varstvo rastlin
obv.
M9
Osnove hortikulturnega oblikovanja
obv.
M10
Trženje in promocija slovenskih proizvodov in stor. obv.
M11
Osnove vrtnarske tehnologije
obv.
M12
Oblikovanje in urejanje okolja z rastlinami
izb.
M13
Oblikovanje bivalnega in posl. prost. s cvetjem
izb.
C - Moduli odprtega kurikula
KE
Matematika v stroki
BIO
Čebelarstvo
SVR
Urejanje in vzdrževanje hortikulturnega prostora
OKR
Drevesničarstvo in trsničarstvo
D - SKUPAJ
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z delom
Število tednov interesnih dejavnosti
8
4
3
3
0
0
0
0
0
0
0
0
2
136
102
102
0
0
0
0
0
0
0
0
68
2
1
2
1
68
34
68
34
2
1
1
2
68
34
34
68
1
2
3
3
34
68
122
102
35
1
2
4. letnik
ted.
letno
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
34
1
1
Izvedbeni predmetnik: 2013/2014
Ozn. Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Angleški jezik
P3 Matematika
P4 Umetnost
P5 Zgodovina
P6 Geografija
P7 Sociologija
P8 Fizika
P9 Biologija
P10 Kemija
P11 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
ŽIVILSKO PREHRANSKI TEHNIK (PTI)
4. letnik
5. letnik
Obv.
T/P ted. letno ted. letno
Izb.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
T
4
4
3
1
1
1
0
0
0
1
2
140
140
103
30
40
40
0
0
0
40
80
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
6
0,5
2
1
2
2
193
17
70
35
70
68
M1
Predelava živil
obv.
M2
Prehrana in dietetika
obv.
M3
Živilska mikrobiologija z biotehnologijo obv.
M4
Podjetništvo in trženje
izb.
M5
Tehnike analiziranja živil
obv.
M6
Prehranski obrati in gastronomija
izb.
M7
Tehnilogije živil rastlinskega izvora
izb.
M8
Tehnologije živil živalskega izvora
izb.
M9
Kontrola kakovosti živil
izb.
M10 Upravljanje strojev in naprav v živilstvu izb.
M11 Trajnostni razvoj
izb.
C - Moduli odprtega kurikula
TPŽ Tehnološki postopki v živilstvu
ŽTE Živilska tehnologija
D - SKUPAJ
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z
Število tednov interesnih dejavnosti
1
9
4
4
3
0
0
1
0
1
1
0
2
136
136
103
0
0
40
0
40
40
0
70
2
68
1
3
3
2
33
103
116
54
6
217
39
34
2
35
0
2
1
Izvedbeni predmetnik: 2013/2014
Ozn. Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Matematika
P3 Tuji jezik
P4 Umetnost
P5 Družboslovje
P6 Naravoslovje
P7 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 Osnove v gostinstvu
GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
1. letnik
Obv.
T/P ted.
letno
Izb.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
2
2
2
1
2
2
2
66
66
66
33
66
66
66
obv.
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
3
6
89
198
M2
Komuniciranje in poslovanje
obv.
M3
Priprava posameznik skupin jedi
izb.
M4
Priprava rednih obrokov
izb.
M5
Priprava izrednih obrokov
izb.
M6
Postrežba pijač
izb.
M7
Postrežba rednih obrokov
izb.
M8
Postrežba izrednih obrokov
izb.
M10 Kultura bivanja
obv.
M12 Slovenske narodne jedi
izb.
M13 Delikatesna kuhinja
izb.
M15 Peka peciva
izb.
M16 Priprava jedi pred gostom
izb.
M17 Mešanje pijač
izb.
M18 Slovenska vina
izb.
0,5
3
2. letnik
3. letnik
ted.
letno
ted.
letno
3
3
2
0
2
2
2
84
84
56
0
66
66
56
4
4
3
0
0
0
3
63
63
42
0
0
0
42
2
0,5
66
15
5
6
144
7
8
100
18
99
2
5
45
5
45
1
2
35
66
2,5
1,5
40
26
1,5
48
5
79
2
C - Moduli odprtega kurikula
IKT
IKT
ZVHM Zdravstvena vzg. in hig. minumum
HIP
Hrana in pijača
ITA
Italijanščina
VOTR Varstvo okolja in trajnostni razvoj
SGOS Strokovno gostinstvo - strežba
D - SKUPAJ
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov PUD-a
Število tednov interesnih dejavnosti
1
33
1,5
43
1
2
2
33
56
79
33
3
2
10
28
8
2
16
18
1
Izvedbeni predmetnik: 2013/2014
Ozn. Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Matematika
P3 Tuji jezik
P4 Umetnost
P5 Družboslovje
P6 Naravoslovje
P7 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
IKT in osnove poslovnega
M1
komuniciranja
SLAŠČIČAR (SPI)
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Obv.
T/P ted. letno ted. letno ted. letno
Izb.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
3
3
2
1
2
2
2
105
105
70
33
66
66
66
T
3
80
P
Varovanje okolja z osnovami
M2
trajnostnega razvoja
obv.
M3 Osnove podjetništva in prodaja
obv.
M4 Osnove živilstva
obv.
M5 Osnove biotehnologije s prehrano
obv.
M6 Trajno pecivo
izb.
M7 Sladice
izb.
M8 Sladoled
izb.
C - Moduli odprtega kurikula
SLO Slovenščina v stroki
ČIB
Čokolada in bimboni
DS
Dekoracija v slaščičarstvu
Tehnološki postopki v slaščičarstvu
DIES Dietne slaščice
D - SKUPAJ
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov PUD-a
Število tednov interesnih dejavnosti
2
3
3
2
0
0
0
2
44
42
46
0
0
0
46
3
78
20
5
99
55
6
30
155
56
10
3
6
66
32
102
80
6
2
2,5
83
1,5
45
1
33
36
0
2
30
200
24
30
66
9
11
64
66
48
0
66
0
48
18
2
MEP Medeno pecivo
TPS
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
2,5
2,5
2
0
2,5
0
2
24
12
2
1
33
5
122
235
22
12
1
VRTNAR (SPI)
Izvedbeni predmetnik: 2013/2014
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Obv.
T/P ted. letno ted. letno ted. letno
Izb.
Ozn. Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1 Slovenščina
P2 Matematika
P3 Tuji jezik
P4 Umetnost
P5 Družboslovje
P6 Naravoslovje
P7 Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1 IKT in osnove poslovnega komuniciranja
M2
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
obv.
T
T
T
T
T
T
T
3
3
2
1
2
2
2
105
105
70
33
66
66
70
obv.
T
P
3
80
18
obv.
T
2
46
obv.
P
T
P
Osnove rastlinske pridelave z varstvom
obv.
rastlin
T
3
40
P
T
3
58
50
Varovanje okolja z osnovami
trajnostnega razvoja
M3 Osnove podjetništva in prodaja
M4
M5 Osnove upravljanja s stroji in napravami obv.
M6 Osnove hortikulture
izb.
M7 Predelava okrasnih rastlin
izb.
M8 Grajene sestavine zelenih površin
izb.
C - Moduli odprtega kurikula
SLO Slovenščina
BOT Botanika
PRZ Pridelava zelednjadnic
CIA Cvetličarstvo in aranžiranje
D - SKUPAJ
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov PUD-a
Število tednov interesnih dejavnosti
P
T
P
T
P
T
P
2
2
2
0
2
0
2
3
3
2
0
0
0
2
70
44
48
0
0
0
48
3
78
20
5
26
97
18
172
20
5,5
3
48
114
82
50
48
5
30
90
8
2
36
0
2
1
33
6
145
66
8
5
12
64
66
48
0
66
0
48
24
12
2
190
122
23
12
1
Izvedbeni predmetnik: 2013/2014
POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI
1. letnik
Ozn.
Programske enote
A – Splošnoizobraževalni predmeti
P1
Slovenščina
P2
Matematika
P3
Družboslovje in naravoslovje
P4
Športna vzgoja
B – Strokovni moduli
M1
2. letnik
Obv.
T/P ted.
Izb.
letno
ted.
letno
obv.
obv.
obv.
obv.
3
3
4
2
91
93
124
62
1
1
1
3
63
97
35
105
2
3
67
93
2
5
64
160
Komunikacija na delovnem mestu obv.
M2
Temelji živilstva in prehrane
obv.
M3
Kuhanje in strežba
obv.
M4
Osnove rastlinske predelave
obv.
M5
Oskrba na domu
obv.
M6
Enostavni izdelki za dekoracijo
obv.
C - Moduli odprtega kurikula
GOS
Gospodinjstvo in urejanje doma
ANG
Angleščina
DVR
Domači vrt/Osnova peke
D - SKUPAJ
Število tednov izobraževanja v šoli
Število tednov praktičnega usposabljanja z
Število tednov interesnih dejavnosti
T
T
T
T
2
2
4
2
64
64
124
62
T
1
37
P
T
P
T
P
T
P
T
P
T
P
2
1
2
75
1
1
35
35
1
4
35
125
5
2
160
64
34
2
2
Kdor hoče nekaj narediti,
bo našel pot.
Kdor noče ničesar narediti,
bo našel izgovor.
(Arabski pregovor)
13
32
2
1
ŠOLSKI KOLEDAR za šolsko leto 2013/2014
September
ponedeljek, 2.9.2013
začetek pouka
torek, 17.9. - četrtek, 19.9. 2013
roditeljski sestanki za vse letnike
četrtek, 26.9. 2013
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo, popravni
izpiti za dijake prijavljene na zimski izpitni rok ZI in
POM)
Oktober
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 1.10.2013


četrtek, 24.10.2013
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
pon., 28.10. – sreda, 30.10.2013
jesenske počitnice
četrtek, 31.10.2013
dan reformacije, praznik
November
petek, 1.11.2013
dan spomina na mrtve, praznik
torek, 5.11.2013


četrtek, 28.11.2013
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
December
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 3.12.2013


december 2013
dan odprtih vrat šole
četrtek, 19.12.2013
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
torek, 24.12.2013
Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter
gledališka predstava pred novoletnimi prazniki
sreda, 25.12.2013
božič, praznik
četrtek, 26.12.2013
dan samostojnosti in enotnosti, praznik
petek, 27.12. – torek, 31.12.2013
novoletne počitnice
Januar
sreda, 1.1.2014
novo leto, praznik
torek, 7.1.2014


sreda, 15.1.2014
zaključek 1. ocenjevalnega obdobja
četrtek, 30.1.2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
Februar
ponedeljek, 3.2.2014
začetek zimskega izpitnega roka 3.2. – 28.2.2014
(zaključni izpit in poklicna matura)
14
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 4.2.2014


petek, 7.8.2013
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
petek,14 .2. in sobota, 15.2.2014
informativna dneva
pon., 17.2. – petek, 21.2.2014
zimske počitnice
četrtek, 27.2.2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
Marec
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 4.3.2014


četrtek, 27.3.2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
April
skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
torek, 1.4.2014


ponedeljek, 21.4.2014
velikonočni ponedeljek, praznik
četrtek, 24.4.2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
ponedeljek, 28.4.– sre., 30.4.2014 prvomajske počitnice
Maj
četrtek, 1.5. – petek,2.5.2014
praznik dela
torek, 6.5.2014


petek, 23.5.2014
zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za zaključne
letnike,
redovalna konferenca za zaključne letnike

ponedeljek, 26.5.2014

skupne pogovorne ure od 17.00 do 18.00,
pedagoška konferenca
zaključek pouka za zaključne letnike in
podelitev spričeval
začetek priprave na ZI in POM (26.5. - 30.5.14)
torek, 27.5.2014
zadnji rok za pisno odjavo od POM
sreda, 28.5.2014
izpitni rok za izboljšanje ocen za zaključne letnike
četrtek, 29.5.2014
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
sobota, 31.5.2014
začetek spomladanskega izpitnega roka ZI in POM
Junij

ponedeljek, 23.6.2014


torek, 24.6.2014


zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za ostale
letnike,
redovalna konferenca za ostale letnike
zaključek pouka in razdelitev spričeval za ostale
letnike,
vpis v višji letnik,
prijava na popravne in dopolnilne izpite:
 spomladanski in jesenski rok
15
sreda, 25.6.2014
dan državnosti, praznik

Ponedeljek, 30.6.2014

začetek popravnih in dopolnilnih izpitov spomladanski izpitni rok (30.6.-7.7.2014),
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
Julij
ponedeljek, 7.7.2014
seznanitev kandidatov z uspehom pri POM
Avgust
petek, 15.8.2014
Marijino vnebovzetje, praznik
ponedeljek, 18.8.2014



sobota, 23.8.2014
pedagoška konferenca
začetek popravnih in dopolnilnih izpitov –
jesenski izpitni rok (18.8. – 22.8.2014)
izpitni roki za občane, dijake s pogodbo
Začetek jesenskega izpitnega roka ZI in POM
STROKOVNI DELAVCI ŠOLE (prostor za vpis pogovornih ur)
STROKOVNI
DELAVEC
Barber Rojc
Janja
Bavčar Janja
PREDMET, MODUL
Matematika, matematika v
stroki
Živilstvo, slaščičarstvo:
PRŽ, ŽTE, SLA, DES, DIS,
TPE, TPS, POG, PRŽ, SLD,
ČBO, OPE
Vrtnarstvo, hortikultura:
OHR, CIA, POR, OKR,
OHO, UZP, UHP
DRUGE ZADOLŽITVE
Tajnik POM in ZI, delo z
nadarjenimi dijaki,
delavnice, izobraževanje
odraslih
Delavnice, izobraževanje
odraslih, članica komisije za
kakovost
Colja Živa
Delavnice, izobraževanje
odraslih, skrb za okrasne
rastline
Vrtnarka na šolskem
Vrtnarstvo: DVR
posestvu, projekt Lanatura,
delavnice, vrtnarska postaja
Praktični pouk kmetijstva:
Vinar, vinogradnik na
KPR, PPG, VDK, GSZ, SVI, šoskem posestvu, tečaj
traktorske vožnje
VDT, delavnice
Kmetijski stroji in vrtnarstvo: Vodja testiranja naprav za
KPR, GZS, USN, POR
nanašanje FFS, tečaj VDT
Športna vzgoja
Delavnice
Černe Gec
Nežka
Slovenščina, slovenščina v
stroki
Bizjak Irena
Bratož Ingrid
Bratož
Kristjan
Cej Vojko
Černilogar
Greta
Češnjaj Urša
Zborovodja šolskega
pevskega zbora, lektoriranje
šolskih člankov in šolskih
projektov, izobraževanje
odraslih, zapisničarka
Moduli podjetništva, trženja,
Izobraževanje odraslih,
naravovarstva: VOTR, TRR,
delavnice
OPP, LVV, EKO, PIT, VDK
SVETOVALNA DELAVKA,
koordinatorica dela z dijaki
s posebnimi potrebami, delo
z nadarjenimi dijaki, spletna
16
Pogovorne
ure za
DIJAKE
14.00 - 15.00
Pogovorne
ure za
STARŠE
stran šole
Vzgojitelj v dijaškem domu,
koordinator dela v dijaškem
domu
Laborantka
Čopi Vladimir
Čufer Darja
Dornik Valič
Anka
Drašček
Jasna
Likovna umetnost
Drekonja
Severin
Slovenščina
Drešček
Marija
Moduli: mikrobiologija,
tehnika analiziranja živil,
prehrana in dietetika ter
moduli gostinstva: OBP,
OGO, HIP, KIS
Italijanščina
Fajfar Maja
Florjančič
Mateja
Praktični pouk modulov
slaščičarstva
Kemija, biologija,
Goljevšček
naravoslovje, ekosistemi,
Čargo Karmen tehnološki postopki v
živilstvu
Grmek Petra
Angleščina
Hauptman
Andreja
Jandrić
Cvetka
Praktični pouk strežbe in
kuharstvo
Juretič Vitjan
Fizika
Kobal
Anamarija
Matematika
Kofol Tomaž
Geografija
Kohn Lidija
Družboslovje, sociologija,
zgodovina
Krašna
Tatjana
Botanika, pridelava
zelenjadnic, praktični pouk
ORP
Levstek Klara Angleščina
Makuc Aleš
Moduli vinogradništva,
vinarstva, sadjarstva,
čebelarstva, varstva rastlin
organizator PUD (pogodbe,
zavarovanja), delavnice
Lektoriranje šolskih člankov
in projektov, oblikovanje
šolskih publikacij, brošur,
etiket, izobraževanje
odraslih
Organizator šolske
prehrane, članica sveta
zavoda, izobraževanje
odraslih, delavnice
Laborantka, projekt
Lanatura
PUD, delavnice, tečaji,
izobraževanje odraslih,
pogostitve
Projekt Zdrava šola, projekt
Agriknows, delavnice,
izobraževanje odraslih
Prevodi šolskih člankov in
besedil šolskih projektov,
razpored dežurstev,
delavnice, izobraževanje
odraslih
Vzgojiteljica v dijaškem
domu, zadolžena za
študente, ki bivajo v DD
Delavnice, tečaji, pogostitve,
izobraževanje odraslih
Vzgojitelj v diijaškem domu,
delo z gosti v dijaškem
domu
Mentorica dijaške skupnosti,
izobraževanje odraslih,
delavnice, bazar
Nadomeščanje ravnateljice,
vodja izobraževanja
odraslih, delavnice, tečaji,
članica komisije za kakovost
Prevodi šolskih člankov in
besdil šolskih projektov,
delavnice, izobraževanje
odraslih
Delavnice, tečaji,
izobraževanje odraslih, skrb
za čebele ter kolekcijski
17
ter DIT, KPR, NTN
nasad na šolskem posestvu
Organizatorka PUD,
izobraževanje odraslih,
delavnice, izvajalka učne
pomoči
Projekt Zdrava šola,
Naravoslovje, gospodinjstvo,
Mavrič Čefarin
delavnice, koordinator za
in moduli: EKO, TŽP, ČUP,
Alenka
dijake s pogodbo,
OND, EID
izobraževanje odraslih
Izvajalka učne pomoči,
Murenc
prevodi šolskih člankov in
Savarin
Praktični pouk KDM
besedil šolskih projektov,
Elizabeta
delavnice
PUD, delavnice, tečaji,
Nagode
Praktični pouk modulov
izobraževanje odraslih,
Mateja
slaščičarstva
pogostitve
Komunikacija na delovnem
Vodenje komisije za
Novak
mestu, naravovarstvena
kakovost, izobraževanje
Simonič
zakonodaja, vodenje v
odraslih, delavnice,
Mojca
naravi ter moduli: GRA,
izvedbeni kurikul šole
POK, OPOK, KIP, VNV
Peršolja Staša Umetnost – glasbena
Praktični pouk modulov
Pisk Rutar
Delavnice, tečaji, pogostitve,
gastronomije: OGO, PSJ,
Andreja
izobraževanje odraslih
SGO, PRO, PIO
Plohl Natalija slovenščina
Malik Tanja
Poša Ivana
Prinčič Davis
Remškar
Bogomir
Rutar Jožef
Alan Sattler
Sirk Karmen
Štrancar
Metod
Tavčar Tjaša
Ušaj Laura
Valič Anka
Vidmar
Nadica
Medeno pecivo, praktični
pouk PRŽ
Naravoslovje, kmetijska
pridelava, moduli
vrtnarstva: ORP, ORV,
DVR, GSZ
Informatika in IKT
Koordinatorica delavnic za
OŠ, koordinator ica projekta
Agriknows, delavnice,
izobraževanje odraslih
Projekt uelije2
Družboslovje
VODJA POSESTVA
Vzgojitelj v dijaškem domu
Knjižničarka, delavnice,
spletna stran šole
Koordinator projektov:
Moduli s področja živinoreje:
Uelije, Lanatura, organizator
KPR, GOV, EŽI, VDK
PUD, tečaj VDT, delavnice
Živilstvo in prehrana, živilska
tehnologija, predelava živil
Delavnice, izobraževanje
ter ostali moduli s področja
odraslih
živilstva: ZVHM, ŽMB, OŽI,
TŽP, ŽMB, POG
Enostavni izdelki za
Izvajalka učne pomoči,
dekoracijo, oskrba na domu, delavnice, koordinatorica za
matematika
prostovoljno socialno delo
umetnost - likovna
športna vzgoja
Matematika, tujerodni
Vrh Makarovič organizmi, pridelava krme
Rosana
ter praktični pouk modulov:
NZE, VNV
delavnice
Organizatorka interesnih
dejavnosti, projekt Lanatura
18
RAZREDNIKI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
1.NT
ROSANA VRH MAKAROVIČ
1.KT
1.GH
METOD ŠTRANCAR
ALENKA MAVRIČ ČEFARIN
1.S
1.V
MATEJA FLORJANČIČ
VOJKO CEJ
1.PB
2.KT/2.NT
LAURA UŠAJ
JANJA BARBER ROJC
2.GH
2.S
ANDREJKA PISK RUTAR
PETRA GRMEK
2.V
2.PB
MOJCA NOVAK SIMONIČ
IVANA POŠA
3.NT
3.KT /3.HT
KLARA LEVSTEK
ALEŠ MAKUC
3.GH
3.S
3.V
CVETKA JANDRIĆ
JANJA BAVČAR
NADICA VIDMAR
4.KT
4.ŽT
SEVERIN DREKONJA
TAVČAR TJAŠA
5.ŽT
GOLJEVŠČEK ČARGO KARMEN
OSTALI DELAVCI ŠOLE
ZADOLŽITEV
Hišnik
Šolsko posestvo
Kuhinja
Čiščenje prostorov
Vratarka
DELAVECI
Milan RUPNIK
Jože RUTAR – vodja posestva
Davorin BRATINA, Ingrid BRATOŽ, Aleksander ŠTOR
Bernard ŽGAVEC – vodja
KUHARJI: Tanja BREŠČAK, Danka DAMJANOVIĆ,
Damjana ŠTRUKELJ, Teodor VODOPIVEC
POMOČNIKI: Zora MILETIĆ, Mojca PERKO, Lea PETREVČIČ,
Alan VIDMAR, Magda KOMPARA, Romana PIPAN
Prevoz hrane, natakar: Benjamin PELOZ
Debora VIDMAR BAŠA – vodja
Milka JUROŠ, Sabrija RAMADANI, Suzana ŠAVLI
Vinka CVJETKOVIĆ
Vedno je pravi čas,
da storimo to,
kar je prav.
(Martin Luther King)
19
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
Pogovorne ure
Razpored pogovornih ur je objavljen na oglasni deski in spletnih straneh šole.
Zaradi spremeb urnika se termini pogovornih ur tekom šolskega leta spreminjajo.
Vsak prvi torek v mesecu pa so med 17.00 in 18.00 skupne pogovorne ure, ko
so staršem na voljo poleg razrednikov tudi vsi ostali učitelji. Takrat se starši lahko
pogovorijo tudi s svetovalno delavko.
Roditeljski sestanki
Roditeljski sestanki bodo v šolskem letu 2013/2014 sklicani za vse oddelke v prvi
polovici septembra (glej šolski koledar). Ostale roditeljske sestanke bodo
razredniki sklicali po potrebi.
ŠOLSKA PREHRANA
Dijaki praviloma malicajo v času 4. šolske ure (glavnega odmora).
Cena malice je 2,42 €. Do brezplačne malice je dijak upravičen le, če znaša
dohodek na družinskega člana do 42% povprečne plače.
Vsi dijaki, prijavljeni na šolsko prehrano, ki občasno ne bi želeli malice, jo
morajo pravočasno odjaviti, in sicer predhodni dan do 11. ure na terminalu
pred tajništvom.
V primeru bolezni, ko dijaki ostanejo doma, naj jo še isti dan odjavijo do 11.
ure na tel. (05) 62 05 740 ali nina.grgic@scng.si. Za dan, ko so malico
odjavili, se obračuna, kot da bi malico prevzeli. Za naslednje dni v času
bolezni ali druge odsotnosti pa se malice ne zaračuna. Ob prihodu v šolo
normalno prevzamejo malico.
POZOR! Če je dijak prijavljen na malico in ne malica pa tudi malice pravočasno
ne odjavi, plača polno ceno malice = 2,42 €.
Urnik obrokov za šolsko leto 2013/14
OBROK
zajtrk
malica, glavni odmor
malica zunanji
kosilo
večerja
Čas deljenja obroka
6.30 - 7.30
10.20 - 11.00
11.35 - 12.05
14.00 - 15.30 (petek: 13.00-14.30)
18.00 - 18.30
Ob petkih je čas deljenja kosila od 13.00 do 14.30. Urnik velja od 2.septembra
2013 do preklica.
20
ŠOLSKI ZVONEC
URA
DOPOLDNE
Predura
7.10 – 7.55
1.
7.55 – 8.40
2.
8.45 – 9.30
3.
9.35 – 1.020
4./odmor
10.20 – 11.00
5.
11.00 – 11.45
6.
11.50 – 12.35
7.
8.
12.40 – 13.25
13.30 – 14.15
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
 Šolska svetovalka vpisuje in sprejema dijake v šolo.
 Dijakom, ki niso izbrali izobraževalnega programa oziroma poklica v
skladu z osebnostnimi lastnostmi, interesi in sposobnostmi, svetuje pri
preusmeritvah v druge izobraževalne programe.
 Posveča se tudi dijakom z vzgojnimi in disciplinskimi ter osebnostnimi
težavami in sodeluje v postopkih izrekanja vzgojnih ukrepov.
 Pri učnih težavah lahko ponudi pomoč pri razvijanju učinkovitih strategij,
metod in tehnik učenja.
 Svetovalka informira dijake o nadaljnjem izobraževanju, o poklicih in
možnostih zaposlovanja ter jim pomaga pri iskanju in pridobivanju
štipendij.
 Koordinira postopek za uveljavljanje pravice dijakov do brezplačne
izposoje učbenikov in postopek za pridobivanje posebnega statusa
(pedagoške pogodbe), ki omogoča prilagajanje šolskih obveznosti.
 Šolska svetovalna služba koordinira izvajanje učne pomoči in sodeluje pri
pripravi individualnih izobraževalnih načrtov.
Samo en način je, kako vzgojiti otroka tako,
da bo krenil po pravi poti,
in sicer tako, da sami hodite po njej.
(Abraham Lincoln)
21
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD)
Sestavni del vsakega izobraževalnega programa je tudi praktično izobraževanje,
ki se deli na:
 praktični pouk v šoli in
 praktično usposabljanje z delom (PUD).
Izobraževanje v šoli in podjetju je enakovredno. PUD je razporejen preko
šolskega leta in del se zaradi narave dela in števila dijakov lahko opravi tudi med
šolskimi počitnicami in drugih dela prostih dnevih.
Program PUD-a se izpelje na podlagi individualnih ali kolektivnih učnih pogodb.
Kolektivno učno pogodbo skleneta podjetje in šola. Pogoj za izvajanje
praktičnega usposabljanja z delom je verificirano učno mesto delodajalca in
pedagoško-andragoška usposobljenost mentorja. Verificirane obratovalnice lahko
najdete na spletnih straneh (Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v rubriki
srednje poklicno in strokovno izobraževanje). PUD dijaki opravljajo tudi na šoli.
Dijak se bo pri delodajalcu praktično usposabljal do 38 ur na teden in največ 8
ur na dan. PUD na šoli koordinirata:
 Tanja Malik (gostinstvo, živilstvo, pomočnik v biotehniki in oskrbi)
tanja.malik@scng.si
 Metod Štrancar (kmetijstvo, vrtnarstvo, naravovarstvo)
metod.strancar@scng.si
Razporeditev opravljanja PUD-a v šolskem letu 2013/14:
Razred
1.PB
2.PB
1.GH
2.GH
3.GH
1.S
2.S
3.S
4.ŽT
5.ŽT
1.KT
1.NT
2.KT
2.NT
3.NT
3.KT/3.HT
4.KT
1.V
2.V
3.V
Čas opravljanja
PUD-a
Trajanje PUD-a v
tednih (urah)
11.4.2014 - 25.4.2014
16.9.2013 - 27.9.2013
2.6.2014 - 20.6.2014
28.2.2014 - 25.4.2014
3.9.2013 - 24.1.2014
nima
21.3.2014 - 20.6.2014
3.9.2013 - 2.12.2013
9.6.2014 - 20.6.2014
nima
16.6.2014 - 20.6.2014
16.6.2014 - 20.6.2014
5.5.2014 - 9.5.2014
5.5.2014 - 16.5.2014
19.5.2014 - 20.6.2014
9.6.2014 - 20.6.2014
nima
nima
19.3.2014 - 20.6.2014
3.9.2013 - 2.12.2013
2 (76 ur)
2 (76 ur)
3 (114 ur)
8 (304 ur)
18 (684 ur)
12 (456 ur)
12 (456 ur)
2 (76 ur)
1 (38 ur)
1 (38 ur)
1 (38 ur)
2 (76 ur)
5 (190 ur)
2 (76 ur)
12 (456 ur)
12 (456 ur)
22
Opombe
1 mesec pred
nastopom PUD-a
morajo dijaki
organizatorju PUD-a
(Tanja Malik, kabinet
živilstvo) dostavit
izpolnjen in potrjen
obrazec o sprejemu na
PUD, teden dni pred
nastopom PUD-a pa še
podpisane pogodbe z
delodajalcem.
1 mesec pred nastopom
PUD-a morajo dijaki
organizatorju PUD-a
(Metod Štrancar) dostavit
izpolnjen in potrjen
obrazec o sprejemu na
PUD, teden dni pred
nastopom PUD-a pa še
podpisane pogodbe z
delodajalcem.
ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
Dijaki, ki imajo po programu praktični pouk, se že v prvem letniku seznanijo s
pravili za varno delo in opravijo test iz varstva pri delu. Organizator: Tanja MALIK.
Dijake, ki opravljajo praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (PUD),
zavaruje šola.
Za dijake 1. in 3. letnikov bodo organizirani sistematski zdravstveni pregledi,
za dijake zaključnih letnikov pa tudi cepljenje. Za dijake živilskih in gostinskih
programov bodo organizirani obvezni živilski pregledi.
Za preventivno zobozdravstvo dijakov skrbi zobozdravnica dr. Kodre Teja, dr.
dent. med., tel. 05 330 33 75. Šolska zobna ambulanta v Zdravstvenem domu
Šempeter.
Splošna zdravnica za dijake pa je: Slavojka BORKOVIĆ,dr.med.,specialist
pediater, v Zdravstvenem domu Šempeter, tel. 05 338 33 24.
Vsem dijakom priporočamo, da se nezgodno zavarujejo pri zavarovalnici, ki jo
sami izberejo.
ŠOLSKA KNJIŽNICA
Šolska knjižnica ni le skladišče knjig, ampak je prostor prijetnega druženja,
prelistavanja časopisov in revij, pa tudi brskanja po internetu.
Članarina, izposoja: Članarina znaša 4 € za vsa leta šolanja: dijaki jo poravnajo
v prvem letniku. Od šolskega leta 2013/14 dalje posebne knjižnične članske
izkaznice ni. Dijaki prvih letnikov si gradivo izposojajo z dijaško izkaznico, dijaki
višjih letnikov pa s knjižnično izkaznico, ki jo že imajo.
Izposoja na dom: 30 dni za knjige (možnost podaljševanja), 7 dni za časopisje in
neknjižno gradivo (CD-ROM, DVD).
Za nepravočasno vrnjeno gradivo računamo zamudnino, ki znaša 0,10 € na
izposojeno enoto na dan.
Urnik knjižnice: ponedeljek, torek, petek: 7.30 – 14.30
sreda:
7.30 – 15.30
četrtek
zaprto
Učbeniški sklad: Šola omogoča v okviru učbeniškega sklada celoletno izposojo
učbenikov. Učbenike si dijaki izposodijo v šolski knjižnici. Izposojevalnina za
učbenike znaša manj kot tretjino maloprodajne cene.
23
INTERESNE DEJAVNOSTI
Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnika in se od učnih predmetov
razlikujejo po načinu izvajanja. Vključujejo športne dejavnosti, strokovne in druge
ekskurzije, vzgojo za mir, družino in nenasilje, obiske strokovnih sejmov,….
Del interesnih dejavnosti prvih letnikov bomo izvedli v različnih centrih šolskih in
obšolskih dejavnosti (razen v nižje poklicnem izobraževanju). Poudarek bo na
ekologiji, orientaciji v naravi, športnih aktivnostih ter spoznavanju kulturnih in
zgodovinskih znamenitosti kraja.
Vsak dijak je dolžan vsako leto opraviti interesne dejavnosti v predvidenem
obsegu, sicer ne more prejeti letnega spričevala, v katerem se te evidentirajo z
opravil / ni opravil, in ne napreduje.
Podrobnejši programi interesnih dejavnosti bodo dijakom predstavljeni pri
uvodnih razrednih urah, staršem pa na uvodnih roditeljskih sestankih v
septembru. Objavljene so tudi na spletni strani šole.
MEDNARODNE IZMENJAVE
Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola se že vrsto let vključuje v projekte
mednarodne izmenjave dijakov.
Izmenjave z vrstniki iz tujine in njihovimi mentorji so izredno koristne, saj na tak
način tako eni kot drugi spoznavajo način dela v tujini; skupno delo in druženje v
okviru projekta pa omogočata neposredno praktično učenje in spoznavanje novih
načinov dela oziroma različnih možnosti. Potrjuje se enakost želja in ciljev mladih,
razvija se strokovnost, inovativnost in pripadnost poklicu, spodbuja se nepozabna
prijateljstva in občutek povezanosti.
Tudi v letošnjem šolskem letu načrtujemo mednarodne izmenjave dijakov. Tako
bomo:
o spoznali nove dežele, kulture,
o izboljšali svoje poklicno znanje in spretnosti,
o izpopolnili znanje tujega jezika ali pa spoznali nov tuj jezik,
o sklenili nova prijateljstva.
24
Na podlagi Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št.
60/2010) je ravnateljica Biotehniške šole na ŠC Nova Gorica sprejela
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
Šolska pravila ocenjevanja so skupaj s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v
srednjih šolah (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) ter v skladu s posameznim
izobraževalnim programom podlaga za ocenjevanje znanja, opravljanje izpitov ter
napredovanje in ponavljanje letnika za dijake in udeležence izobraževanja
odraslih.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Šolska pravila ocenjevanja določajo:
načine in roke izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti, določene z
učnim načrtom oziroma katalogom znanja,
II.
vpogled in roke za vračanje izdelkov,
III.
največje dopustno število pisnih izdelkov na dan in na teden,
IV.
pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
V.
postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju,
VI.
kršitev pravil pri ocenjevanju in ukrepe,
VII. izpitni red,
VIII. pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
IX.
druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.
I.
2. člen
(načela ocenjevanja znanja)
Pri ocenjevanju znanja učitelj:
a) upošteva doseganje pričakovanih učnih ciljev, poznavanje in
razumevanje učne snovi, uporabo znanja, zmožnost analize, sinteze in
vrednotenja znanja,
b) uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
c) spoštuje pravice dijakov, njihovo osebnostno integriteto in različnost,
prispeva k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji,
d) upošteva izobraževalni program.
Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet
ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi,
vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja.
25
3. člen
(javnost ocenjevanja znanja)
(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku
izvajanja programske enote splošnega izobraževanja ali predmeta ter
programske enote strokovnega izobraževanja ali strokovnega modula (v
nadaljnem besedilu: programske enote) v šolskem letu, seznani z:
– učnimi cilji,
– obsegom učne vsebine,
– oblikami in načini ocenjevanja znanja,
– merili za ocenjevanje znanja,
– dovoljenimi pripomočki.
(2) Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet
delovnih dni po sprejetju načrta ocenjevanja znanja.
(3) Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik)
za posamezno nalogo in meje za ocene.
(4) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri programski enoti javno pri
pouku v oddelku oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjen pisni izdelek.
4. člen
(prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb teh pravil se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, če je to
določeno v odločbi o usmeritvi dijaka oziroma v ustreznih aktih, v katerih je
določen način prilagoditve ocenjevanja znanja.
I. NAČINI IN ROKI ZA IZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI,
DOLOČENE Z UČNIM NAČRTOM OZIROMA KATALOGOM ZNANJA
5. člen
(opredelitev neizpolnjenih obveznosti)
(1) Neizpolnjene obveznosti se nanašajo na obveznosti, določene z
izobraževalnim programom in izvedbenim kurikulom programa za posamezen
letnik.
(2) Neizpolnjene obveznosti so:

dijak pri enem ali več vsebinskih sklopih znotraj programske enote
ni dosegel pozitivne ocene oziroma minimalnih standardov znanja
za ta sklop,

neopravljene obveznosti pri projektnem delu,
26


neopravljene obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom v
delovnem procesu in pri interesnih dejavnostih,
dijak ni opravil domačih nalog in drugih obveznosti, določenih z
letnim delovnim načrtom oziroma izvedbenim kurikulom in načrtom
ocenjevanja znanja.
Neizpolnjene obveznosti ob koncu pouka razrednik navede v obvestilu o uspehu.
6. člen
(načini in roki izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti)
(1) Neizpolnjene obveznosti iz prve in druge alineje 5. člena teh pravil
ugotavlja učitelj posamezne programske enote in ga oceni z negativno
oceno ali z oceno neocenjeno.
(2) Dijaka se iz vsebinskega sklopa, pri katerem je bil ocenjen nezadostno
ali ni bil ocenjen, oceni po koncu sklopa v roku enega meseca. Če dijak
tudi tokrat ni pridobil pozitivne ocene se ga lahko oceni še enkrat pred
koncem pouka v šolskem letu.
(3) Neopravljene obveznosti pri projektnem delu dijak izpolni med šolskim
letom oz. pred termini za izpite.
(4) Neizpolnjene obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom v
delovnem procesu dijak lahko izpolni v času počitnic v terminih, ki jih
določi organizator praktičnega usposabljanja.
(5) Neizpolnjene obveznosti iz interesnih dejavnosti ugotavlja razrednik.
Dijak te obveznosti lahko izpolni z udeležbo pri dodatnih dejavnostih, ki
jih organizira šola izven pouka, in v terminih za izpite ali s potrdilom o
njegovem delovanju v klubih, društvih oz. drugih dejavnostih.
II.
VPOGLED IN ROKI ZA VRAČANJE IZDELKOV
7. člen
(izročanje ocenjenih izdelkov)
(1) Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov, določenih z letnim načrtom dela
učitelja, učitelj dijakovo znanje oceni in z ocenami seznani dijake najkasneje v
sedmih delovnih dneh od dne, ko jih dijak odda.
(2) Pred vpisom ocene v dokumentacijo dijak dobi izdelek na vpogled, da ga
pregleda in tako dobi informacijo o pomanjkljivostih v znanju. Preveri doseženo
število točk in oceno ter lahko zahteva pojasnila.
(3) Dijak ali starši oziroma drug zakoniti zastopnik oz. vzgojitelj vzgojne skupine v
kateri je dijak v dijaškem domu, lahko v petih dneh od seznanitve z oceno pisno
zahtevajo vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo pisnega izdelka. Zahtevek
oddajo v tajništvu šole. Učitelj, ki je dijaka ocenil pripravi fotokopijo pisnega
27
izdelka, iz katerega so razvidna vprašanja, odgovori, točke in točkovnik ter jo
odda tajništvo šole. Fotokopijo izdelka dijak ali starši dobijo v tajništvu.
(4) Učitelj vrne dijakom pisne izdelke po poteku roka za zahtevo za vpogled v
pisni izdelek, najkasneje pa v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico.
Izdelke, ki jih dijaki ne prevzamejo, učitelj hrani do konca šolskega leta in jih nato
ustrezno uniči.
Izdelke, ki jih je dijak izdelal v okviru praktičnega pouka, se mu vrne v primeru, da
je sam kupil oz. drugače nabavil uporabljeni material.
III.
NAJVEČJE DOPUSTNO ŠTEVILO PISNIH IZDELKOV NA DAN IN NA
TEDEN
8. člen
(največje dopustno število pisnih izdelkov)
(1) Termini za pisno ocenjevanje so zapisani v Načrtu ocenjevanja za tekoče
šolsko leto.
(2) Dijaki pišejo za oceno največ en pisni izdelek na dan in največ tri na teden.
(3) Na željo dijakov ali zaradi obveznega ponavljanja pisnega ocenjevanja je
lahko tedensko število pisnih izdelkov tudi večje, vendar ne več kot eden na dan.
(4) 14 dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za oceno, razen
v primeru obveznega ponavljanja ocenjevanja ali če dijaki to želijo, kar potrdijo z
zapisom soglasja na pisnem izdelku. Iz utemeljenih razlogov lahko ravnatelj
določi drugače.
IV. POGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE OCENJEVANJA
9. člen
(obvezno ponavljanje ocenjevanja)
(1) Če je pri prvem pisnem ocenjevanju negativno ocenjenih več kot 40% pisnih
izdelkov, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. Pri izračunu procenta
dijakov, ki so bili negativno ocenjeni, se ne šteje dijakov, ki so kršili pravila po 11.
členu teh pravil. Pisno ocenjevanje se na tak način ponavlja samo enkrat.
(2) Dijak, ki je bil že pri prvem ocenjevanju pisnega izdelka ocenjen pozitivno,
lahko v primeru iz prvega odstavka tega člena pisni preskus na lastno željo
ponovi. Če dijak piše izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek z
besedno zvezo »soglašam s ponovnim ocenjevanjem«.
Učitelj ponovno ocenjevanje evidentira v e-asistentu.
28
V. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU
10 člen
(odpravljanje napak pri ocenjevanju)
(1) Ustno ocenjevanje je javno. Ugovora na ustno oceno ni.
(2) Ob seznanitvi s pisno oceno lahko dijak zaprosi učitelja za obrazložitev. Če
ugotovita, da gre pri ocenitvi za očitno napako, učitelj tako napako takoj popravi
in na novo ovrednoti izdelek.
(3) Če učitelj napake ne odpravi v skladu s prejšnjo alinejo, lahko dijak ali njegovi
starši v petih delovnih dneh pisno z obrazložitvijo oddajo zahtevo na tajništvo šole
za odpravo napake. O odpravi napake odloči ravnatelj ali imenuje komisijo, ki
odloči o odpravi napake.
VI. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI
11. člen
(kršitve pravil in ukrepi)
(1) Če dijak krši dogovorjena pravila pri pisnem ocenjevanju znanja ali drugih
oblikah ocenjevanja ter izpitih s tem, da (je) uporablja (l) nedovoljena sredstva
(nedovoljene pripomočke, prepisovanje, prišepetavanje, kršitev izpitnega reda,
ipd.), učitelj dijaku odvzame pisni izdelek in ga oceni z nezadostno oceno. Dijaki,
ki so zaradi navedenih kršitev pravil ocenjeni nezadostno, se ne upoštevajo pri
izračunu odstotka 9. člena teh pravil.
(2) Učitelj evidentira kršitve iz prejšnjih dveh odstavkov v ustrezni šolski
dokumentaciji.
VII. IZPITNI RED
12. člen
(roki, prijava in odjava)
(1) Okvirne roke za opravljanje izpitov določi minister, šola pa z letnim delovnim
načrtom določi termine za spomladanski in jesenski izpitni rok. Ravnatelj lahko
dijaku iz utemeljenih razlogov določi tudi dodatno možnost opravljanja izpitov.
(2) Dijak se prijavi k izpitu na predpisani prijavnici ob koncu pouka na dan, ko je
prejel obvestilo o uspehu ali najmanj 5 dni pred začetkom izpitnega roka, če ni
drugače določeno. Odjavi se lahko najmanj 2 dni pred rokom izpita.
29
13. člen
(splošno o izpitih)
(1) Dijak na šoli opravlja predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
14. člen
(predmetni izpit)
(1) Predmetni izpit pri programski enoti opravlja dijak, ki:
 hitreje napreduje,
 izboljšuje končno oceno programske enote,
 se želi vpisati v drug izobraževalni program.
(2) Končno oceno programske enote lahko dijak izboljšuje po uspešno
opravljenem predzadnjem letniku v času od konca pouka do vključitve v zadnji
letnik in po uspešno opravljenem zaključnem letniku v času od konca pouka do
začetka opravljanja zaključka izobraževanja.
(3) Oceno ene ali več programskih enot posameznega letnika lahko izboljšuje
enkrat.
(4) Pri določitvi končne ocene programske enote se upošteva boljša ocena.
15. člen
(dopolnilni izpit)
(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri programski enoti ni bil
ocenjen.
(2) Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka
izobraževanja.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izobraževanja odraslih.
16. člen
(popravni izpit)
(1) Popravni izpit opravlja dijak iz programske enote, kjer ima ob zaključku pouka
nezadostno oceno.
(2) Dijak popravne izpite opravlja praviloma na šoli, v katero je vpisan.
(3) Dijak ima pravico opravljati popravne izpite samo v primeru, da je bil ob koncu
pouka nezadostno ocenjen iz največ treh programskih enot.
30
(4) Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka v
šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga
določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok.
17. člen
(delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih)
(1) Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev izobraževanja odraslih
ocenjuje učitelj izbrane programske enote ali predmeta.
(2) Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih
programske enote ali predmeta.
(3) S končnim izpitom se ocenjuje znanje po zaključenih vsebinskih sklopih iz
programske enote ali predmeta v posameznem programu.
(4) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posamezne programske enote ali
predmeta, je s tem opravil obveznosti določene programske enote.
18 člen
(pogoji opravljanja izpitov)
(1) Dijak ima pravico opravljati popravne in dopolnilne izpite v primeru, da je bil
ob koncu pouka nezadostno ocenjen oz. iz največ treh programskih enot.
(2) Dijak mora najprej opraviti dopolnilne izpite, šele nato lahko pristopi k
opravljanju popravnih izpitov.
(3) V spomladanskem izpitnem roku dijak sme opravljati največ dva izpita.
(4) Dijak sme v enem dnevu opravljati največ en izpit ali dele izpita iz programske
enote.
(5) Dijak ne more opravljati ustnega dela izpita, če je izpit sestavljen iz pisnega in
ustnega dela in se ni udeležil pisnega dela izpita.
19. člen
(trajanje izpita)
(1) Pisni izpit iz posamezne programske enote traja najmanj 45 minut in največ
90 minut.
(2) Ustni del izpita traja, skupaj s pripravo dijaka največ 35 minut.
(3) Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit
oziroma na ustni del izpita.
31
(4) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ 6
pedagoških ur.
Izpitni nastop traja največ 45 min (ena pedagoška ura).
20. člen
(posebnosti pri izpitu)
(1) Če učitelj zahteva posebnosti pri poteku izpita, mora te posebnosti ob začetku
šolskega leta vnesti v svojo letno pripravo ter v načrt ocenjevanja, ki ga pripravi
strokovni aktiv (daljši čas izpita, domače delo, programi, seminarske naloge…).
(2) O posebnostih na izpitu učitelj opozori svoje dijake na začetku šolskega leta.
21. člen
(razpored izpitov)
(3) Razpored in potek izpitov ter sezname nadzornih učiteljev in članov komisij se
pripravi in javno objavi na oglasni deski najmanj 3 delovne dni pred pričetkom
izpitov.
22. člen
(pravila opravljanja izpita)
(1) Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve oceni ocenjevalec,
praviloma je to učitelj, ki je dijaka poučeval v določeni programski enoti ali
predmetu.
(2) Ustni izpiti se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima
predsednika, izpraševalca in vsaj še enega člana. Vsaj 2 člana komisije sta
praviloma učitelja programske enote ali predmeta iz katere dijak opravlja izpit.
(3) Nadzorni učitelj nadzira pisni del izpita in izdelavo praktičnega izdelka oziroma
storitev.
Izpitno komisijo in nadzorne učitelje imenuje ravnatelj.
(4) Na ustnem izpitu izprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na
obrazložen predlog izpraševalca takoj po izpitu. Izpraševalec mora biti učitelj, ki
je dijaka poučeval v posamezni programski enoti. V izjemnih primerih ravnatelj
lahko določi drugega izpraševalca.
(5) Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o
končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
23. člen
(izpitni red)
(1) Dijaki morajo biti pred prostorom, kjer so po razporedu pisni izpiti, najmanj 15
minut pred začetkom pisnega dela izpitov.
32
(2) Nadzorni učitelj določi sedežni red dijakov na izpitu, jim razdeli izpitne naloge
in jih seznani z dovoljenimi pripomočki, ki jih lahko uporabljajo. Ostale predmete
dijaki odložijo na zato pripravljeno mesto.
(3) Nadzorni učitelj lahko preveri identiteto dijakov, ki jo izkažejo z osebnim
dokumentom.
(4) Dijak, ki začetek pisnega dela izpita zamudi več kot 15 minut ne more več
pristopiti k izpitu.
(5) Pri ustnih izpitih je lahko v učilnici več dijakov. Član komisije jim določi
sedežni red in razdeli vprašanja, da se pripravijo.
(6) Dijak odgovarja na vprašanja z izpitnega listka. Izpraševalec lahko postavlja
dijaku vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z izpitnega listka. Dijak
lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno. Izpitni
listki z vprašanji, na katera so dijaki že odgovarjali, se vrnejo v komplet izpitnih
vprašanj.
(7) Dijak lahko odstopi od nadaljnjega opravljanja izpita, ko se seznani z rezultati
pisnega dela izpita, oz. ko prebere vprašanja ustnega dela izpita. Če dijak odstopi
od opravljanja ustnega dela izpita se dijaka oceni z nezadostno oceno.
(8) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko
opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge mora šoli sporočiti najkasneje
v enem dnevu po izpitu in predložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov
odloča ravnatelj ali na dan prejema vloge.
(9) Če se dijak ni pravočasno odjavil ali se ni udeležil izpita iz neopravičenih
razlogov ali izpit prekine, lahko opravlja izpit v naslednjem roku. V dokumentacijo
se označi: ni pristopil.
VIII. PRIPRAVA IN HRAMBA IZPITNEGA GRADIVA
24. člen
(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem
besedilu: izpitno gradivo) za določenega dijaka, pripravi strokovni aktiv. Če šola
nima strokovnega aktiva, gradivo pripravi učitelj, ki ga je poučeval v programski
enoti in je praviloma tudi izpraševalec oziroma ocenjevalec.
(2) Za pisni del izpitov izpraševalec odda izpitne naloge ravnatelju najkasneje en
delovni dan pred izpitom. Ravnatelj gradivo hrani na način, ki je skladen s pravili
o varovanju izpitne tajnosti.
(3) Za ustne izpite izpraševalec pripravi izpitna vprašanja na lističih s tremi
vprašanji, ki zajemajo snov programske enote, za katero se dijak na izpitu
33
ocenjuje. Število lističev z različnimi vprašanji mora biti najmanj za 5 večje od
števila kandidatov na izpitu.
(4) Izpitno gradivo je potrebno hraniti na način, ki zagotavlja izpitno tajnost.
IX. UGOVOR ZOPER OCENO ALI UGOTOVITEV
25. člen
( odločanje ravnatelja)
(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oz. ugotovitvijo v spričevalu ali
v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.
(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo
utemeljenost.Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne. Če je
ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od deva ugotovitve
utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko komisijo.
(3) Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen.
26. člen
(odločanje komisije)
(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od
njenega imenovanja.
(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno
oceno oz. ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti
odločitvi.
Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oz.
spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem
znanja dijaka.
(3) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj
in način ter obseg ponovnega ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak
seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja znanja.
(4) Odločitev komisije je dokončna.
X.
DRUGA PRAVILA IN POSTOPKI V SKLADU S TEM
PRAVILNIKOM IN DRUGIMI PREDPISI
27. člen
(število ocen in oblike ocenjevanja znanja)
(1) Dijak mora biti pri vsaki programski enoti ustno ocenjen najmanj enkrat, razen
če je v izvedbenem kurikulu določeno drugače. Roki ocenjevanja znanja so
določeni v Načrtu ocenjevanja znanja.
34
28. člen
(končna ocena pri programski enoti ali predmetu)
(1) Končno oceno oziroma ugotovitev pri programski enoti ali predmetu ob
zaključku pouka določi učitelj, ki dijaka pri tej programski enoti poučuje.
(2) Če programsko enoto poučuje več učiteljev, ti vnaprej določijo razmerja za
oceno med posameznimi deli programske enote. Končno oceno določijo skupaj.
Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski
zbor.
29. člen
(analiza ocenjevanja)
Strokovni organi šole najmanj dvakrat letno (ob polletju in ob zaključku pouka)
analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih programskih enotah, in
sicer za posameznega dijaka, skupino oziroma oddelek, ter sprejmejo ustrezne
sklepe.
Analizo rezultatov obravnavajo dijaki oddelka z razrednikom. Razrednik obvesti o
rezultatih starše na pogovornih urah.
30. člen
Za vprašanja, ki niso urejena v teh Šolskih pravilih ocenjevanja, se neposredno
uporabljajo določbe Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. RS
60/2010).
31. člen
(uveljavitev šolskih pravil ocenjevanja)
Ta šolska pravila
2013.
ocenjevanja se uporabljajo na Biotehniški šoli od 2. 9.
Šolska pravila ocenjevanja je določila ravnateljica šole po predhodni obrvnavi na
učiteljskem zboru. Veljati začnejo naslednji dan po objavi na spletnih straneh
šole.
"Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo."
Voltaire
35
ŠOLSKA PRAVILA
Šolska pravila določajo hišni red in druga pravila v skladu s Pravilnikom o
šolskem redu. Celotno besedilo Šolskih pravil lahko preberete na spletni strani
šole ali pa zanj zaprosite razrednike, svetovalno delavko ali vodstvo šole.
1. HIŠNI RED
2. člen
vedenje in obnašanje dijakov
Dijaki se v šoli in zunaj nje vedejo kot odgovorni in dostojni mladi ljudje, ki se
resno pripravljajo na bodoči poklic ali nadaljnji študij. Do sošolcev, učiteljev in
drugih delavcev šole so vljudni.
V času pouka je v šoli tišina. V šolskih prostorih in na zunanjih šolskih
površinah je strogo prepovedano vsako nasilno vedenje, nedostojno obnašanje in
vpitje.
Dijaki uporabljajo za učitelje naziv (profesor, profesorica).
Dijaki morajo v šoli upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih določajo pravila o
varnosti in zdravju pri delu za dijake, ter vsa navodila, ki jih dajejo učitelji oziroma
drugi delavci šole. Za nesreče, ki so posledica neupoštevanja varnostnih
ukrepov, je odgovoren dijak sam.
Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij
ali učiteljev spremljevalcev se upošteva kot težjo kršitev šolskega reda, pri izreku
vzgojnega ukrepa šteje kot najtežja disciplinska kršitev.
Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah in pri drugih organiziranih
dejavnostih so dijaki dolžni upoštevati in izpolnjevati navodila vodij oziroma
učiteljev spremljevalcev.
2a. člen
Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim
in telekomunikacijskim omrežjem
Uporaba mobilnih telefonov med poukom ni dovoljena. Mobilni telefoni
morajo biti med poukom izklopljeni. V primeru uporabe telefona v času pouka,
učitelj telefon lahko zaseže ter ga odda razredniku ali svetovalni delavki ali
ravnateljici, ki na podlagi dijakovega odnosa odloči o vračilu le-tega (dijaku ali
staršem).
V šolskih prostorih in na šolskih površinah ter pri vseh organiziranih šolskih
aktivnostih v šoli in zunaj nje, je uporaba kakršnihkoli snemalnih naprav
prepovedana, razen s pisnim soglasjem ravnateljice ali direktorja Šolskega
centra.
Uporaba prenosnih računalnikov ali dlančnikov med poukom ni dovoljena,
razen če to izrecno dovoli učitelj.
36
4. člen
varovanje šole in nadzor nad vstopom vanje, izhod iz šole
Za varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo skrbimo vsi zaposleni in
dijaki, zato v šoli med poukom dežurata dva dijaka in en učitelj.
Dežurna dijaka o morebitnih problemih obveščata dežurnega učitelja ali
tajništvo ali svetovalno delavko ali ravnateljico. O poteku dežurstva napišeta
poročilo v zvezek dežurnega dijaka. Dogajanje v šoli in njeni okolici nadzira
varnostnik. Dežurna dijaka po potrebi pomagata delavcem šole.
Med poukom se dijaki ne smejo zadrževati na hodnikih pred učilnicami. Med
prostimi urami se dijaki zadržujejo v knjižnici ali v avli v pritličju.
Zunanje obiskovalce oziroma starše sprejmeta dežurna dijaka, eden od njiju
jih usmeri do zbornice, ustreznih kabinetov ali tajništva šole.
5. člen
red in disciplina pri pouku













Učitelj začne uro s pozdravom, nato ugotovi in zabeleži prisotnost.
Za red in disciplino pri pouku so odgovorni učitelji in dijaki.
Dijaki so dolžni upoštevati sedežni red, če ga učitelj določi.
Med poukom so dijaki dolžni aktivno sodelovati ter upoštevati vsa
navodila učitelja za delo.
Dijaki so dolžni k posameznim uram pouka prinašati vse pripomočke in
opremo, kot to določi učitelj.
Zamujanje in predčasno odhajanje od učnih ur dijakom in učiteljem ni
dovoljeno.
Med uro učitelj le izjemoma lahko dovoli dijaku izhod.
Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku dovoli zamujanje
oziroma predčasno odhajanje od pouka iz utemeljenih razlogov.
Razrednik pred odločitvijo pridobi mnenje učitelja, ki vodi uro. Če
razrednik odsotnost dovoli, to evidentira v dnevniku.
Dijak, ki mu je izjemoma dovoljen predčasen odhod ali zamujanje ob
začetku ure, pri tem ne sme motiti pouka.
Učitelj mora dobiti soglasje ravnatelja ali njegovega pomočnika za vsako
spremembo urnika.
Pouk se lahko prekinja le z dovoljenjem ravnateljice.
Učitelj je odgovoren za urejenost učilnice ob zaključku ure. Osebno pa je
odgovoren za nastalo škodo, ki bi nastala med šolsko uro, razlogi in
povzročitelji pa bi ostali nepojasnjeni.
Učitelj s svojim zgledom dijake vzgaja k spoštovanju splošnih
civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur.
37
6. člen
skrb za šolski inventar
Namerno uničevanje šolskega inventarja, pisanje po klopeh, stolih, stenah in
straniščih je prepovedano. Povzročeno škodo povrnejo storilci. Za namerno
povzročeno škodo se storilcem skladno s pravilnikom o šolskem redu izreče tudi
ustrezen vzgojni ukrep. Popisane klopi in stole so dijaki dolžni očistiti, če se to od
njih zahteva. Škodo, ki jo dijaki ugotovijo ob prihodu v učilnico, takoj javijo
učitelju.
7. člen
urejanje učilnic in okolice
Dijaki so dolžni v učilnici po koncu ure urediti stole in mize ter pobrati
odpadke.
Pri praktičnem pouku morajo dijaki v prostoru počistiti delovna mesta,
pospraviti orodje ter prostor pomesti, pri praktičnem pouku na šolskem posestvu,
pobrati vse orodje in druge pripomočke, območje dela počistiti ter orodje kasneje
pospraviti na ustrezno mesto. Za pravilen potek in zaključek dela je odgovoren
učitelj oziroma mentor.
Dijaki so dolžni skrbeti za čisto okolico šole. Vodstvo šole lahko določi, kako
bodo dijaki sistemsko skrbeli za čistočo šolskega okoliša.
8. člen
dežurstvo dijakov
 Dežurajo vsi dijaki od 1. do zadnjega letnika po oddelkih. Razpored
dežurstva je objavljen na oglasni deski ter v dnevniku oddelka, iz
katerega je dežurni dijak.

Razredniki seznanijo dijake z nalogami pred začetkom dežuranja. (glej
9. člen)

Dijak prične dežurati ob 7.55 uri in zaključi ob 14.15 uri ne glede na
urnik svojega oddelka. Ob začetku in koncu dežurstva se javi v tajništvu
šole.

Če je v oddelku, iz katerega je dežurni dijak, napovedano pisno
preverjanje znanja, se mora tega preverjanja udeležiti. O tem obvesti
razrednika ali tajništvo šole, da se za čas odsotnosti uredi morebitno
nadomeščanje.

Če je dijak, ki je na vrsti za dežurstvo, odsoten, ga zamenja naslednji
dijak po razporedu, sam pa dolžnost dežurnega opravi ob vrnitvi v šolo.

Potek dežurstva je dolžan spremljati koordinator za dežurstva na šoli (v
šol. letu 2013/2014: profesorica Petra Grmek), dežurni učitelj po
razporedu in razredniki.

Pri mizi dežurnega dijaka se ne smejo zadrževati drugi dijaki.

Dežurni dijak sam pazi na svoje stvari.

Dežurni dijak med dežurstvom ne sme uporabljati multimedijskih naprav
(razen z dovoljenjem ravnateljice).

Delo dežurnega dijaka je dolžan opravljati vestno in odgovorno.
38
9. člen
naloge dežurnega dijaka







Dijak vljudno sprejema starše in druge osebe, ki vstopajo v stavbo šole,
in jih usmerja v zbornico, v ustrezne kabinete ali tajništvo šole.
Spremlja dogajanje na šoli in po potrebi o nepravilnostih opozarja
dežurnega učitelja ali varnostnika ali tajništvo šole ali druge zaposlene
na šoli.
Poskrbi, da so vhod, avla in stopnišče v prvo nadstropje čisti in urejeni.
Poskrbi, da so z vsebino okrožnic seznanjeni vsi oddelki.
Večkrat dnevno, predvsem med šolskimi urami, eden od dežurnih
dijakov obhodi hodnike, stopnišča, avle in druge skupne prostore ter
morebitna pomembna opažanja sporoča varnostniku ali tajništvu ali
drugim zaposlenim na šoli. Medtem drugi dijak dežura na prostoru za
dežurstvo.
En dežurni dijak počisti okolico šole in parkirišče pred vhodom v šolo.
Medtem drugi dijak dežura na prostoru za dežurstvo.
Opravlja druge naloge, za katere ga zadolži tajništvo, ravnateljica,
koordinator za dežurstva na šoli ali svetovalna služba ter hišnik.
10. člen
rediteljstvo in urejenost učilnice
Razpored rediteljev v oddelku, po dva dijaka tedensko, pripravi razrednik in
vpiše v dnevnik oddelka.
Vsi dijaki v oddelku so zadolženi za urejenost učilnice, kjer imajo pouk ter
hodnika pred učilnico.
Naloge rediteljev so:

skrbijo za red in čistočo v učilnici in na hodniku neposredno pred
učilnico,

javljajo odsotne dijake na začetku vsake ure, učitelja morata opozoriti
tudi na posebnosti, kot so npr. nove poškodbe inventarja v učilnici,

če učitelja ni po 10 minutah po začetku ure, to javijo v tajništvo oz.
ravnateljici,

pomagajo učitelju pri delu z učnimi pripomočki, pri rokovanju z AV
sredstvi in v drugih podobnih primerih,

brišejo tablo po potrebi,

po koncu ure učilnico pospravijo, ugasnejo luči in učilnice zapustijo
zadnji, skupaj z učiteljem.
11. člen
hranjenje garderobe in osebnih stvari
Na šoli ni posebnih garderob za dijake, razen pri športni vzgoji, praktičnem
pouku ter v delavnicah. Dijaki osebne stvari nosijo s seboj k pouku in sami
pazijo nanje.
39
Šola ne odgovarja za krajo oblačil, obuval, torb ter drugih osebnih stvari
dijakov, zato jih ti ne smejo puščati brez nadzora.
Pri športni vzgoji mora učitelj omogočiti dijakom varno hranjenje osebnih
stvari.
Šola ne zagotavlja varnosti koles in motorjev na šolskem prostoru.
Morebitne kraje dijaki javijo prisotnemu učitelju oziroma razredniku, v tajništvo
šole, ravnateljici oziroma svetovalni službi.
Večje kraje morajo oškodovani dijaki oziroma njihovi starši osebno prijaviti na
policijski postaji.
12. člen
način obveščanja dijakov in učiteljev
Uradna obvestila, pomembna za dijake, so objavljena na oglasni deski v avli
oziroma pred zbornico ali so objavljena z okrožnico.
Vsa pomembnejša obvestila se objavijo tudi na spletnih straneh
http://bios.scng.si/
Uradna obvestila, pomembna za učitelje in njihovo delo, so objavljena na
oglasni deski v zbornici. Pomembnejše novice, obvestila in novosti so učiteljem
posredovana na mesečnih pedagoških konferencah in sestankih, ki so sklicani po
potrebi. Učitelje obveščamo tudi z elektronsko pošto in preko eAsistenta in
spletnih strani šole www.scng.si.
Na oglasne deske in na druga mesta v šolskih prostorih ni dovoljeno
brez dovoljenja ravnateljice razobešati obvestil, oglasov, vabil in
podobnega gradiva. Prav tako se brez dovoljenja ravnateljice v prostorih
šole ne sme deliti propagandnega gradiva, prodajati proizvodov ali zbirati
denarja.
13. člen
nadomeščanja za odsotne učitelje
Nadomeščanje za odsotne učitelje določa za to zadolženi učitelj ali
ravnateljica. Oddelek ima prosto uro zaradi učiteljeve odsotnosti le, če tako odloči
ravnateljica ali drug učitelj v zbornici po njegovem pooblastilu.
Nadomeščanja so objavljena na oglasni deski v avli šole, pred zbornico in
na spletni strani šole: http://bios.scng.si/ (POVEZAVE: URNIKI in
NADOMEŠČANJA)
40
2. PRISOTNOST IN ODSOTNOST OD POUKA
17. člen
odsotnosti dijakov pri pouku
Dijak je odsoten od pouka zaradi opravičenih ali neopravičenih razlogov.
Starši morajo čim prej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od prvega dne
odsotnosti obvestiti razrednika o vzroku odsotnosti.
Če razrednik ni obveščen o vzroku odsotnosti mora po treh dneh vzpostaviti
stik s starši.
18. člen
opravičevanje odsotnosti dijakov
Opravičilo mora biti dostavljeno razredniku v treh delovnih dneh po ponovnem
prihodu dijaka v šolo.
Če dijak biva v dijaškem domu in je v času bivanja zbolel, vzroke za odsotnost
razredniku sporoči vzgojitelj.
V pisnem obvestilu morajo biti jasno navedeni vzroki in čas izostanka. Pri
opravičevanju odsotnosti dijakov od pouka razredniki upoštevajo določbe
Pravilnika o šolskem redu in sicer se odsotnost dijaka opraviči na podlagi
razrednikove presoje vzroka odsotnosti navedene v opravičilu.
Odhod dijaka od pouka se lahko dijaku dovoli na podlagi utemeljenega
razloga. Za dovoljeno odsotnost morajo starši v treh delovnih dneh po vrnitvi
dijaka v šolo podati pisno obvestilo o razlogih za to odsotnost, če razrednik tako
zahteva.
Če dijak odide od pouka brez dovoljenja, je odsotnost neopravičena, ne glede
na kasnejše pisno obvestilo staršev.
Starši ali organizacija ob soglasju staršev lahko tri dni pred odsotnostjo, pisno
napovejo odsotnost dijaka. Napovedano odsotnost do tri dni dovoljuje razrednik,
nad tri dni pa ravnatelj šole. Hkrati lahko izrabi pravico do napovedane odsotnosti
največ ena četrtina dijakov oddelka. Razrednik pri večjem številu upošteva vrstni
red napovedi.
Dijak, ki je neopravičeno izostal 30 ali več ur, nima pravice do koriščenja
napovedane odsotnosti.
3. ZDRAVJE IN VARNOST DIJAKOV
19. člen
zdravje in varnost
Dijaki morajo pri pouku in šolskih aktivnostih upoštevati navodila in pravila,
izvajalci pa morajo dijakom taka navodila posredovati in primerno ukrepati v
primerih nespoštovanja pravil.
Strogo je prepovedano posedovanje, prinašanje, uživanje, ponujanje in
prodajanje alkohola in prepovedanih drog v šolskih prostorih, na šolskih
41
površinah in pri šolskih aktivnostih izven šole. V šolskem okolišu in pri
vseh organiziranih šolskih aktivnostih je prepovedano kajenje v skladu z
zakonom.
Prepovedano je prisostvovanje pouku ali drugim aktivnostim pod
vplivom alkohola in prepovedanih drog. V primeru suma, da je dijak pod
vplivom alkohola ali drugih drog, učitelj dijaka odstrani od pouka oziroma
dejavnosti in ga preda šolski svetovalni službi. Ta obvesti starše in jim izroči
dijaka ter lahko zahteva preverjanje dijakovega stanja v ustrezni ustanovi. Če
starši ne prevzamejo dijaka, se pokliče nujno medicinsko pomoč.
Pri pouku in vseh organiziranih šolskih in obšolskih dejavnostih je
prepovedano posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in
zdravje ljudi ali varnost premoženja.
V primeru poškodbe, nenadne slabosti ali bolezni dijaka med poukom oziroma
pri dejavnostih, učitelj poskrbi za nudenje prve pomoči in poskrbi, da se pokliče
nujno medicinsko pomoč. V primeru manjše poškodbe poskrbi za spremstvo
dijaku v ustrezno zdravstveno ustanovo. O tem se takoj, ko je mogoče, obvesti
starše. V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj se obvesti tudi policijo. Učitelj
napiše zapisnik o dogodku in ga odda ravnatelju.
20. člen
higiensko-sanitarni režim na šoli
Za vzdrževanje čistoče po učilnicah, laboratorijih, delavnicah, avlah, hodnikih,
stopniščih in straniščih so odgovorni učitelji in dijaki ter vsi zaposleni, ki skrbijo za
vzdrževanje prostorov. Posedanje dijakov po mizah, stopniščih in tleh ni
dovoljeno. Smeti in odpadke so dijaki dolžni odlagati v ustrezne koše za odpadke.
21. člen
zdravstveno varstvo
Šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi zaradi zagotavljanja zdravstvenega
varstva in preventive dijakov. Izvaja akcije ozaveščanja dijakov, v okviru
izobraževanja seznanja dijake z načini iskanja pomoči v nevarnosti in stiski in jih
spodbuja k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot.
Pri izvajanju sistematskih pregledov, cepljenja in drugega zdravstvenega
preventivnega delovanja šola sodeluje z Zdravstvenim domom Šempeter pri
Gorici.
42
4. POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA
23. člen
pohvala, priznanje, nagrada, plaketa
Dijak lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli in izven nje prejme:

pohvalo,

priznanje,

nagrado,

plaketo za najboljšega dijaka šole.
24. člen
predlagatelj pohvale, priznanj, nagrade, plakete
Dijaka lahko predlaga za pohvalo, priznanje, nagrado ali plaketo za
najboljšega dijaka šole:

razrednik,

učitelj,

mentor dejavnosti,

ravnatelj,

drug strokovni delavec šole,

oddelčna skupnost dijakov ali šolski dijaški parlament.
O predlogu za pohvalo, priznanje in nagrado odloča razredni učiteljski zbor,
za plaketo za najboljših dijakov šole pa učiteljski zbor šole.
25. člen
pohvala
Pohvalo se lahko podeli dijaku za:

vidno uvrstitev na regijskem tekmovanju,

dober uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu

pomoč sošolcem,

sodelovanje v obšolskih dejavnostih,

drugo.
Pohvalo v pisni obliki izroči razrednik dijaku.
26. člen
priznanje
Priznanje se lahko podeli dijaku za:

dejanja, s katerimi pomembno prispeva k ugledu šole,

odličen šolski uspeh,

vidno uvrstitev na državnem tekmovanju,

za odličen uspeh na maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu,

redno in aktivno sodelovanje v obšolskih dejavnostih,

pomoč sošolcem,

drugo.
43
Priznanje v pisni obliki podeli dijaku ravnatelj na slavnostni podelitvi oziroma
razrednik ob delitvi spričeval.
27. člen
nagrada
Nagrado podeli šola dijakom za:

vidnejše dosežke na državnih tekmovanjih,

za odličen uspeh v vseh letih izobraževanja,

za najboljši uspeh pri maturi poklicni maturi ali zaključnem izpitu,

izjemne dosežke zunaj šole, samostojne

drugo. nastope ali razstave,

pomembna, stalna aktivnost pri obšolskih dejavnostih, v celotnem času
šolanja na šoli

izjemen prispevek k ugledu šole,

Nagrade so načeloma knjižne, izjemoma pa tudi v drugi materialni obliki. O
vrednosti in obliki nagrade odloča ravnatelj v sodelovanju z razredniki.
Nagrado podeli dijaku ravnatelj na slavnostni podelitvi oziroma razrednik ob
delitvi spričeval.
Šola nagradi dijake, ki so se v šolskem letu posebej izkazali z nagradnim
izletom, ki se ga izvede v mesecu septembru v naslednjem šolskem letu.
Praviloma se izleta udeležita dva dijaka iz posameznega oddelka. Dijake, ki naj bi
se izleta udeležili predlaga učitelj, ki je bil razrednik oddelka v šolskem letu za
katerega se dijake nagrajuje.
28. člen
plaketa za najboljšega dijaka šole
Plaketo za najboljšega dijaka šole podeli šola dijaku za odličen uspeh in
zgleden odnos do šolskih obveznosti, izjemne dosežke na šoli in zunaj šole ter
prispevek k ugledu šole.
Plaketo dijaku podeli ravnateljica na slavnostni podelitvi ob zaključku leta ali
ob podelitvi zaključnih spričeval.
Vsakoletni seznam dijakov, ki so prejeli priznanja, nagrade ali plaketo, je
sestavni del šolske kronike.
44
5. KRŠITVE IN VZGOJNI UKREPI
29. člen
lažje kršitve
Lažje kršitve so:
– neprimeren odnos do pouka,
– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
– kajenje,
– uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim
omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,
– neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja.
30. člen
težje kršitve
Težje kršitve so:
– ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin,
– uživanje alkohola,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari,
– ponarejanje,
– žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
– posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
– namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.
31. člen
najtežje kršitve
Najtežje kršitve so:
– ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor,
– psihično ali fizično nasilje,
– uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
– posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog,
– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali
varnost premoženja,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko
povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
– namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
– neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
Vse kršitve se vpisujejo v ustrezno dokumentacijo, ki jo hrani razrednik v mapi
vzgojnih ukrepov oddelka.
45
32. člen
vrste vzgojnih ukrepov
Vzgojni ukrepi se dijakom izrekajo skladno z določbami Pravilnika o šolskem
redu.
Vzgojni ukrepi so:

opomin

ukor razrednika

ukor oddelčnega učiteljskega zbora

ukor učiteljskega zbora

pogojna izključitev

izključitev
33. člen
izrekanje vzgojnih ukrepov
Za lažjo kršitev se dijaku lahko izreče opomin razrednika.
Za ponavljajoče lažje kršitve in težjo kršitev se dijaku lahko izreče ukor
razrednika ali oddelčnega učiteljskega zbora.
Za ponavljajoče težje in za najtežjo kršitev se dijaku lahko izreče ukor
učiteljskega zbora ali pogojna izključitev ali izključitev iz šole.
35. člen
alternativni vzgojni ukrepi
Alternativni ukrepi so:
 pobotanje oziroma poravnava,
 poprava škodljivih posledic ravnanja,
 opravljanje dobrih del,
 premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.
36. člen
postopek pri alternativnem ukrepu
Postopek določitve in izvršitve alternativnega ukrepa:





Upoštevanje teže kršitve, dijakove odgovornosti, osebne zrelosti dijaka,
nagibe in okoliščine in posledice ukrepa, pred določitvijo ukrepa.
Pisna določitev vsebine ukrepa, načina izvrševanja, trajanja, mesta in
roka za izvršitev ukrepa ter osebe, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.
Seznanitev dijaka in staršev z vsebino alternativnega ukrepa in podpis
izjave o strinjanju s strani dijaka. Če se dijak ne strinja ali ukrepa ne
izvrši, se mu izreče vzgojni ukrep.
Izvršitev alternativnega ukrepa.
Refleksija z individualnimi razgovori na razrednih urah, ter evalvacija s
pomočjo vprašalnika po izvršenem alternativnem ukrepu. Dokumentacijo
hrani razrednik v mapi vzgojnih ukrepov.
46
37. člen
prepoved prisotnosti pri pouku
Dijaku se lahko v primeru, če ogroža življenje ali zdravje drugih dijakov,
začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne.
Prisotnost pri določeni uri pouka lahko prepove učitelj, ki uro vodi. Dijak mora
zapustiti prostor, pri čemer mu učitelj določi drugo obliko dela in mesto, kjer ga
izvaja.
Prisotnost pri pouku določenega dne lahko dijaku, na utemeljen predlog
učitelja ali razrednika, prepove ravnateljica. Svetovalna služba oz. ravnateljica
lahko določita vključitev dijaka v druge oblike dela za določen dan, o čemer mora
biti obveščen razrednik, ki poskrbi za obveščanje staršev in izrek ustreznega
vzgojnega ukrepa.
Izredno se lahko dijaku izreče prepoved prisotnosti pri pouku zaradi izrazito
neprimernega odnosa med poukom. Šteje se, da je dijak imel izrazito neprimeren
odnos pri pouku, če s svojim vedenjem tako izrazito moti učitelja in skupino pri
pouku, da učitelj ne more dovolj kakovostno voditi ure. V to vedenje sodi tudi
izrazito ignoriranje sodelovanja pri pouku. Pred prepovedjo prisotnosti mora biti
dijak jasno opozorjen, da mu bo izrečena prepoved in mora to opozorilo vzeti na
znanje.
Učitelj lahko enako izreka prepovedi prisotnosti tudi pri izvajanju drugih oblik
organiziranega dela z dijaki.
Izrečeno prepoved mora učitelj zapisati v dnevnik oddelka.
Po trikratni prepovedi prisotnosti pri pouku mora razrednik predlagati dijaka v
obravnavo šolski svetovalni službi. Ta skupaj z razrednikom in udeleženimi
učitelji dijaka obravnava in predlaga nadaljnje postopke oziroma ukrepe.
Prepoved prisotnosti pri pouku učitelj izreče hkrati največ trem dijakom, v
nasprotnem primeru mora o stanju v razredu seznaniti ravnatelja.
38. člen
odškodninska odgovornost
Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo,
ki jo povzroči v šoli.
Če dijak namerno povzroči škodo, jo mora povrniti. O povzročeni škodi morajo biti
seznanjeni starši.
Škodo lahko povzročitelj povrne tako, da poskrbi za popravilo oz. nadomestilo
v materialni obliki. Če to ni mogoče, plača račun, ki mu ga izstavi šola ali izvajalec
oz. dobavitelj nove opreme.
47
DIJAŠKI DOM
Odpiranje in zapiranje dijaškega doma:
Ob nedeljah in praznikih oz. dan pred pričetkom pouka v tednu se dom odpre ob
00
30
17 , zadnji dan pouka v tednu pa se dom zapre ob 15 .
Dnevni ritem domskega življenja:
00
00
od 6 do 7
vstajanje, ureditev sobe in priprava na šolo
30
30
od 6 do 7
zajtrk
00
40
od 6 do 7
odhod dijakov v šolo
00
00
od 8 do 12
zaprtje domskih prostorov
00
30
00
od 14 do 15
kosilo (ob petkih se kosilo začne ob 13 )
00
00
od 15 do 16
ura tišine v domu oz. aktivnosti v telovadnici
00
00
od 16 do 17
prva učna ura
00
10
od 17 do 17
odmor
10
00
od 17 do 18
druga učna ura
00
30
od 18 do 18
večerja
30
30
od 18 do 21
interesne dejavnosti
30
00
od 21 do 22
priprava na nočni počitek
00
00
od 22 do 6
pogasitev luči in nočni mir
Učne ure
00
00
00
 Vsak dan je v domu ob 15 začetek miru in tišine. Čas od 15 do 16 dijaki
izkoristijo za krajši počitek.
00
00
 Učne ure potekajo od 16 do 18 in so za vse dijake obvezne. Dijaki 1.
letnikov se učijo v učilnici, izjemoma v sobi, če so v šoli uspešni in se starši
oz. zakoniti skrbniki (v nadaljevanju starši) s tem strinjajo. Dijaki višjih
letnikov se učijo v sobi, vendar lahko vzgojitelj zahteva, da se dijak uči v
učilnici, če meni, da je to zanj potrebno.
 Vzgojitelj evidentira prisotnost dijakov v evidenco učnih ur. Redno spremlja
njihovo delo ter skrbi da le-to poteka nemoteno, pomaga pri organizaciji
učenja in svetuje pri učnih težavah.
 Med učnimi urami se dijaki učijo, pišejo domače naloge in opravljajo druge
vzgojno-izobraževalne aktivnosti. Druge aktivnosti smejo dijaki izvajati le v
dogovoru z vzgojiteljem.
 V času učnih ur mora biti v prostorih doma tišina, uporaba mobilnih telefonov
ni dovoljena. Večkratno motenje ali izostanek od učnih ur se šteje za lažjo
kršitev domskega reda.
48

Posamezno odsotnost pri učnih urah dijaku dovoli njegov vzgojitelj, daljšo pa
ravnatelj. V primeru, da ima dijak v času učnih ur izven šolsko dejavnost,
morajo starši o tem pisno obvestiti vzgojitelja.
Večerne dejavnosti – priprava na spanje
30
 V večernem času morajo dijaki svoje aktivnosti končati do 21 . To velja tudi
za spremljanje TV-programa; programe, ki trajajo dlje, smejo dijaki gledati do
konca le s predhodnim dovoljenjem dežurnega vzgojitelja.
30
 Priprava na nočni počitek se začne ob 21 . Sledi čas nočnega miru,
00
00
namenjenega spancu, ki traja od 22 do 6 . V tem času je v dijaškem domu
prisoten varnostnik.
Pospravljanje in čiščenje
 Zjutraj pred odhodom v šolo dijaki sobo pospravijo. Sobe in kopalnice
morajo biti vedno čiste in urejene. Koši za smeti morajo biti dnevno
izpraznjeni. V jutranjem času vzgojitelji pregledajo in ocenijo sobe.
00
00
 Ob četrtkih od 17 do 18 poteka generalno čiščenje sob in kopalnic.
 Čiščenje okolice doma in kadilskega prostora poteka po potrebi, v dogovoru
z vzgojitelji.
00
30
 Ob četrtkih od 7 do 7 je obvezna menjava posteljnine.
Prevzem pošte
 Prispelo pošto dijaki prevzamejo pri vzgojitelju.
Telefonski pogovori
 Starši, sorodniki in prijatelji lahko kličejo dijake na domski telefon v
večernem času na številko (05) 62 05 751.
Parkiranje
 Dijaki, ki prihajajo v dijaški dom z osebnim avtomobilom, morajo le-te puščati
00
30
na zunanjem parkirišču. Zvečer od 19 do 6 zjutraj lahko parkirajo na
notranjem spodnjem parkirišču. V primeru neupoštevanja časovne določitve
dijaki izgubijo to pravico. Ograjo oz. vrata na parkirišče jim odpira vratar.
Prihodi in izhodi dijakov
00
00
 Prihodi v dijaški dom ob nedeljah ali praznikih so v času med 17 in 22 .
Soglasje za poznejši prihod v dom morajo starši dostaviti v pisni obliki na
začetku šolskega leta.
00
 Med tednom morajo biti dijaki v večernem času v domu do 21 . S soglasjem
30
svojega vzgojitelja lahko pridejo dijaki v dom tudi do 21 .
 Dijaki višjih letnikov lahko s soglasjem vzgojitelja enkrat tedensko izkoristijo
00
izhod do 22 .
 Dijaki višjih letnikov in tisti, ki nimajo šolskih obveznosti, lahko z vednostjo
staršev in odobritvijo svojega vzgojitelja, izkoristijo daljši izhod.
 Pogoj za pridobitev podaljšanja izhoda je uspešnost v šoli in sodelovanje pri
vzgojno-izobraževalnih aktivnostih v domu.
00
 Dijaki podaljšan izhod najavijo dežurnemu vzgojitelju do 20 in pri tem
sporočijo tudi uro prihoda.
49




Dijaki, ki se redno udeležujejo aktivnosti izven doma (klubski treningi,
tečaji,…) v večernih urah, morajo na začetku šolskega leta prinesti svojemu
vzgojitelju pisno soglasje staršev.
Dijaki, ki v prostem času želijo zapustiti območje Šempetra, morajo to
predhodno povedati dežurnemu vzgojitelju.
V kolikor se dijak po večernem izhodu ne vrne pravočasno v dom, je
sostanovalec o tem dolžan obvestiti dežurnega vzgojitelja ali nočnega
varnostnika.
Če ima dijak čez vikend šolske obveznosti, mu ob soglasju staršev,
ravnateljica lahko v tem času dovoli bivanju v dijaškem domu.
Odsotnost iz dijaškega doma
 Če ob začetku novega delovnega tedna dijak ne pride v dijaški dom, mora
dijak oz. njegovi starši obvestiti vzgojitelja o vzroku in predvidenem trajanju
odsotnosti.
 V primeru dijakove odsotnosti iz doma se od cene bivanja v domu odšteje
sorazmerni delež za prehrano.
 Med tednom lahko dijak odide domov le v dogovoru s starši, ki o tem
obvestijo vzgojitelja.
 Če je dijak odsoten iz doma ponoči, ne da bi bil znan vzrok njegove
odsotnosti, mora dežurni vzgojitelj to sporočiti njegovim staršem.
Odsotnost zaradi bolezni
 Če dijak zboli in ne more k pouku, se o svojem počutju pogovori z dežurnim
vzgojiteljem. Le-ta lahko dijaka napoti v zdravstveni dom.
 Kadar v času bolezni dijak ostane v dijaškem domu (dan ali dva), mu
izostanek od pouka opraviči matični vzgojitelj. Ko pa je dijak zaradi bolezni
odsoten od pouka več kot dva dni, praviloma odide domov. V tem primeru
mu odsotnost od pouka opravičijo starši ali osebni zdravnik.
 V času nalezljive ali druge bolezni, ko dijak potrebuje intenzivno oskrbo ali je
nevarnost okužbe drugih dijakov, mora dijak oditi domov oz. ostati v domači
oskrbi.
Odjava prehrane
 Prehrana se prične s ponedeljkovim zajtrkom in se zaključi s petkovim
kosilom (večerja za petke je odjavljena in ni zaračunana).
 Mesečna oskrbnina se zmanjša za stroške prehrane v primeru, ko dijak
napove odsotnost dežurnemu vzgojitelju en dan prej do 9. ure zjutraj.
 Iz objektivnih razlogov (šolske obveznosti, obšolske aktivnosti, ipd.) se lahko
dijak odjavi od kosila ali večerje, razen zajtrka oz. ima možnost dobiti hladen
nadomestni obrok.
 V primeru kakršne koli odsotnosti dijaka so starši dolžni obvestiti dijaški dom.
Dijaku se od mesečne oskrbnine odšteje dneve odsotnosti.
50
Posebne želje dijakov
 Za uresničitev posebnih želja dijakov (podaljšan nočni izhod, nočna
odsotnost, krajše bivanje pri sošolcu, kopanje v reki ali bazenu, ipd.) je
potreben dogovor in pisna privolitev staršev.
Obiski
 Vsak zunanji obiskovalec se mora ob prihodu v dom obvezno javiti
vratarju oz. dežurnemu vzgojitelju.
 Obiski oseb nasprotnega spola so dovoljeni le izjemoma, s predhodnim
dovoljenjem vzgojitelja, v nočnem času in v času učnih ur pa so strogo
prepovedani.
Sobni red
 V sobo se dijak vseli po že izdelanem razporedu. Preseli se lahko le v
izjemnih primerih. V začetku šolskega leta do 30. septembra se lahko na
željo dijaka ali staršev sobni razpored še prilagodi.
 Ob nastanitvi stanovalci prevzamejo sobni inventar in ga na koncu šolskega
leta vrnejo v enakem stanju. Prvotnega razporeda opreme v sobah ni
dovoljeno spreminjati. Vsako okvaro v sobi oz. kopalnici morajo dijaki prijaviti
vzgojitelju.
 Vsi stanovalci sobe imajo enake pravice in dolžnosti ne glede na spol in
starost.
 Zjutraj pred odhodom v šolo dijaki sobo pospravijo, prezračijo in pometejo ter
pospravijo posteljo. Sobe in kopalnice morajo biti vedno čiste in urejene.
Koši za smeti naj bodo dnevno izpraznjeni.
 Dijaki v sobah uporabljajo copate, čevlje pa puščajo v za to namenjenih
omaricah v kopalnici. Ob odhodih domov (ob petkih, pred prazniki in pred
počitnicami) zapustijo sobe in kopalnice čiste in urejene.
 Dijaki morajo ravnati z električno napeljavo v sobi in domu tako, da ne
ogrožajo zdravja in življenja sebe in drugih.
 V sobah je prepovedano uporabljati grelne elemente (kuhalnike, peči,
likalnike), televizorje, kakor tudi ostale predmete, s katerimi bi lahko ogrozili
varnost, zdravje ali življenje tako sebe kot drugih oziroma povzročili škodo
na opremi.
 Glasbeni aparati morajo biti naravnani na sobno glasnost, v nasprotnem
primeru se uporaba le-teh prepove.
00
 Od 22 naprej mora biti v sobah mir, primeren za nočni počitek oz. učenje (s
soglasjem vzgojitelja).
 Prepovedano je lepljenje in pisanje po zidovih. Ravno tako ni dovoljeno
odmetavanje predmetov skozi okno ter polivanje.
 V sobe se ne sme prinašati pribora in hrane iz jedilnice.
 V sobah in drugih prostorih dijaškega doma, ter v šolskem okolišu je strogo
prepovedano kajenje, posedovanje in uživanje alkohola ter ostalih
prepovedanih substanc. Ta prepoved velja za vnos, za uživanje v domu oz.
za prihajanje v dom pod vplivom omenjenih substanc.
51




Vstop v sobo je dovoljen samo dijakom, ki v njej živijo, drugim pa samo v
soglasju z ostalimi stanovalci in v njihovi navzočnosti. To ne velja za
vzgojitelje in druge delavce doma.
Iz varnostnih in higiensko-zdravstvenih razlogov lahko vzgojitelj pregleda
sobo, omare in druge predmete.
V času odsotnosti dijaki sobe zaklepajo; ob odhodu domov imajo možnost
pustiti ključe sob v vratarnici.
Dijak je sam odgovoren za svoje osebne predmete. Za morebitne odtujene
stvari dijakov iz nezaklenjenih sob dijaški dom ne odgovarja in ne sproža
postopka uradnega pregona. Zato svetujemo, da večjih vsot denarja in
dragocenih predmetov ne hrani v domu.
Uporaba računalnikov
 Uporaba prenosnih računalnikov v sobah je možna v dogovoru z vzgojiteljem
in starši do 22:00, pozneje pa le z dovoljenjem vzgojitelja in v dogovoru s
sostanovalcem. V času učnih ur je uporaba računalnika dovoljena samo v
vzgojno-izobraževalne namene.
 Dijaki lahko uporabljajo skupne računalnike v skladu z navodili, ki veljajo v
računalniški sobi.
 Pri uporabi interneta je prepovedano profitno delovanje, neupoštevanje
navodil pooblaščenca za internet, nepooblaščeno nalaganje programov ter
vdor v sistem.
Poravnava povzročene škode
Škodo, ki jo povzroči na domski opremi (namerno ali iz malomarnosti), mora dijak
poravnati. Če se krivca za povzročeno škodo ne ugotovi, poravnajo škodo:

v sobi – vsi stanovalci sobe,

v kopalnici – vsi uporabniki kopalnice,

v skupnih prostorih nadstropja – vsi dijaki nadstropja,

v skupnih prostorih doma – vsi dijaki dijaškega doma.
Ukrepanje v posebnih okoliščinah
Če obstaja utemeljen sum, da gre za kršitev domskih pravil, ki ima elemente
kaznivega dejanja, je pooblaščena oseba dolžna o tem obvestiti pristojne organe
in starše dijaka. Pregled osebnih stvari dijaka v sobi lahko v prisotnosti dijaka
opravita dva strokovna delavca, od katerih je vsaj en vzgojitelj. Dijaku se lahko
začasno zasežejo osebne stvari, če le-te ogrožajo varnost in zdravje dijaka
samega ali drugih. Odvzete stvari se dijaku ali staršem vrnejo, ko preneha vzrok
za odvzem.
52
KAM PO POMOČ V TEŽAVAH
Če imate težave, ki jih ne znate rešiti sami, poiščite pomoč pri razredniku, v
svetovalni službi ali pri ravnateljici.
Lahko se obrnete tudi na zunanje ustanove, ki ponujajo informacije, nasvete in
pomoč vsem tistim, ki pomoč potrebujejo. Zbrali smo nekaj ustanov in njihovih
telefonskih številk.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
KRIZNI CENTER za otroke in mladostnike NOVA GORICA:
08 20 52 460 (Marušičeva 6, 5000 Nova Gorica)
Center za mentalno zdravje, ZD Nova Gorica: 05/338 33 09
Društvo za nenasilno komunikacijo, e: Koper: 05/639 31 70,
031 546 098
Društvo za nenasilno komunikacijo, e: Ljubljana: 01/434 48 22
TOM – telefon otrok in mladostnikov: 080 12 34
Odsev se sliši – informacije in pomoč pri odvisnostih: 080 63 73
SOS za ženske in otroke: 080 11 55
Center za pomoč mladim: 01/431 61 96
Združenje proti spolnemu zlorabljanju: 01/131 33 41
SAFE-SI, nacionalna točka osveščanja o varni rabi interneta za otroke in
mladostnike v Sloveniji: http://www.safe.si/
Za otroke in mladostnike, med 10. in 18. letom, ko pri uporabi interneta
naletijo
na
neprimerne,
nezaželene
in
nevarne
vsebine.
http://www.nasvetzanet.si
53
KAZALO
ŠOLSKI CENTER NOVA GORICA ___________________________________ 3
BIOTEHNIŠKA ŠOLA _____________________________________________ 3
ORGANI ŠOLSKEGA CENTRA _____________________________________ 4
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ______________________________________ 5
ŠOLSKI KOLEDAR za šolsko leto 2013/2014 ________________________ 14
STROKOVNI DELAVCI ŠOLE _____________________________________ 16
RAZREDNIKI V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 ________________________ 199
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI ____________________________________ 199
ŠOLSKA PREHRANA ___________________________________________ 20
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA _________________________________ 21
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD) _____________________ 22
ŠOLSKA KNJIŽNICA ____________________________________________ 23
INTERESNE DEJAVNOSTI _______________________________________ 24
MEDNARODNE IZMENJAVE ______________________________________ 24
ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ________________________________ 25
ŠOLSKA PRAVILA ______________________________________________ 30
DIJAŠKI DOM __________________________________________________ 42
KAM PO POMOČ V TEŽAVAH ____________________________________ 47
54
Nič na svetu ni tako dobro razporejeno kot pamet:
vsakdo misli, da je ima dovolj.
(Rene Descartes)
ŠC Nova Gorica
BIOTEHNIŠKA ŠOLA
Publikacija 2013/2014
Naklada 450 izvodov
Uredila: Barbara Miklavčič Velikonja s sodelavci
55