1. No category

LETNO POROČILO
ZA LETO 2012
CENTER ZA KULTURO MLADIH
Vilharjevacesta11, 1000Ljubljana,tel.: (01)2348200,faks: (01)2348220
www.pionirski-dom.si, e-pošta: tajnistvo@pionirski-dom.s
PRILOGE
Priloga 1 : Bilanca stanja na dan 31. 12. 2012
Priloga 1/A: Stanje in gibanje neopredmetenih osnovnih sredstev in opredmetenih
osnovnih sredstev
Priloga 1/b: Stanje in gibanje dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil
Priloga 2:
Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov
Priloga 3:
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu
denarnega toka
Priloga 4:
Prihodki in odhodki določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti
Priloga 5:
izkaz finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov
Priloga 6:
Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov
Poročilo so pripravili:
Viktorija Potočnik, direktorica
Amalija Šiftar, pomočnica direktorice
Majda Mandelj, glavna računovodkinja
Bojan Martinec, vodja oddelka za kulturo
s sodelavci
in
Karmen Feher Malačič vodja oddelka za tuje
jezike in kulture s sodelavci
1
A POSLOVNO POROČILO
UVOD
To poslovno poročilo temelji na sledečih zakonih in podzakonskih aktih:
Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture – ZUJIK (Uradni list
št. 96/02, 123/06, 7/07, 53/07, 65/07, 56/08)
Zakon o zavodih (Uradni list št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96,
31/00, 36/00,127/06)
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pionirski dom – Center za kulturo mladih
(Uradni list št. 100/07 in 105/08)
Zakon o javnih financah (Uradni list št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02,
110/02, 127/06,14/07, 64/08, 109/08, 49/09)
Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS št. 40 in 105/12)
Izhodišče za pripravo poslovnega poročila predstavljajo dolgoročni in srednjeročni
cilji strategije razvoja kulture v Republiki Sloveniji, Mestni občini Ljubljana ter
Strategija razvoja Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih.
Bistveni poudarki iz teh ciljev:

zavod je v javnem interesu, izvaja javno službo na področju izvajanje
programov kulturne vzgoje kot vzgoje za ustvarjalnost otrok in mladine.

zavod opravlja naloge osrednje inštitucije na področju kulturne vzgoje v
Mestni občini Ljubljana in sodeluje z ostalimi kulturnimi inštitucijami in
nevladnimi organizacijami. Zaradi poslabšanega stanja na področju
financiranja neinstitucionalne kulture, smo konec leta, ob soglasju
ustanovitelja, sklenili dogovor o sodelovanju s Hišo otrok in umetnosti in jim
omogočili delovanje v Art centru Pionirskega doma.

zavod organizira svetovanja in posvetovanja za mentorje vzgoje za kulturo,
druge strokovnjake in praktike, vzgojitelje in starše s področja svoje
dejavnosti;

zavod razvija tudi druge dejavnosti, ki so namenjene ustvarjalnemu
preživljanju prostega časa, večanju socialne kohezivnosti, vseživljenjskega
učenja, večanju dostopnosti kulturnih dobrin in znanja ter spodbujanju
medgeneracijskega dialoga, pri čemer sodeluje s sorodnimi institucijami doma
in v tujini;

oddaja prostore za izvedbo kulturnih programov in projektov drugih
organizatorjev kulturnih dogodkov;

povečuje programsko ponudbo za otroke in mlade ter delež prihodkov iz
strani ustanoviteljice in lastne produkcije.
Skladno s sprejetim programom dela in usmeritvami Strokovnega sveta ter Sveta
zavoda je zavod izvajal programe na oddelkih:
 Oddelek za kulturo
2
 Oddelek za tuje jezike in kulture
 Festivalna dvorana in
 Plesni center Jenko.
Zavod ima v upravljanju prostore na Vilharjeva cesti 11, Miklošičevi cesti 28 in
Komenskega 9.
Vsebinske cilje je zavod uresničeval z organizacijo in izvedbo:
 celoletnih programov za otroke in mlade ter odrasle,
 krajših programov za otroke in mlade ter odrasle,
 festivalov,
 matinej,
 enkratnih dogodkov,
 številnih brezplačnih delavnic v okviru zavoda in izven,
 s povezovanjem v skupne akcije namenjene kulturni vzgoji in kreativnemu
preživljanju prostega časa otrok in mladih na nivoju Mestne občine Ljubljana
ter drugih sorodnih organizacij,
 številnih strokovnih, poslovnih in družabnih dogodkov ter prireditev.
Pri načrtovanju in izvajanju programov smo izhajali iz strokovnih izhodišč, ki pravijo,
da ukvarjanje z umetnostjo predstavlja eno izmed najučinkovitejših sredstev
osebnostnega razvoja posameznika in prispeva k višji kakovostni ravni življenja ter
da umetnost pozitivno vpliva na ustvarjalnost in samopodobo otrok ter spodbuja
njihove socialne spretnosti.
Zavod je v celoti izvedel celoletne programe za šolsko obdobje 2011/12.
3
1 FINANČNI KAZALCI
1.1 FIZIČNI KAZALCI
Ocena uspeha zajema:
Število vpisanih otrok in mladih v celoletne dejavnosti na področju kulture se je v
primerjavi z letom poprej povečalo. Glede na zaostreno ekonomsko in socialno
stanje prebivalstva je to pozitiven trend, ki ima svoje razloge zagotovo v tradiciji in
kakovosti izvajanja programov za otroke in mladostnike. Povečalo se je tudi število
vpisanih v krajše programe kulturno umetniških vsebin.
Povečuje se interes vrtcev in šol, za katere izvajamo posebej pripravljene kulturne
dneve in interes za izvedbo gledaliških predstav Gledališkega studia Pionirskega
doma. Kulturni dan smo izvedli za celotno šolo OŠ Celje, kamor so vključeni otroci s
posebnimi potrebami, kar je bil poseben strokovni izziv za vse sodelujoče v
programu.
V šolsko leto 2012/13 je vpisanih 895 otrok, zaradi preobremenjenosti
posameznikov in nemoč uskladiti urnikov se je v letu 2012 izpisalo 46 otrok, kar je za
1/3 manj kot leto poprej. Pri vzrokih za izpis med navedenimi razlogi ni bilo
nezadovoljstvo staršev z izvajanjem programa, temveč je bil v večini razlog
preobremenjenost otrok s šolskimi obveznostmi ter finančna obremenjenost staršev.
V Festivalni dvorani je bilo manj komercialnih dogodkov. Zaskrbljujoče je tudi, da je
bilo leta 2012 veliko odpovedi dogodkov, ki so jih izvajale finančno stabilni partnerji.
Povečalo se je število prireditev za otroke in mlade, predvsem prireditve v okviru
Festivalnic in matinej Igro gledališče išče. Gledališče otrok za otroke dobiva vse
večje število gledalcev in vse več pozitivnih strokovnih kritik in kritik širše javnosti.
Povečali smo lastno produkcijo na gledališki dejavnosti, delavnicah s kulturno
umetniškimi in plesnimi vsebinami za otroke in odrasle ter glasbeno dejavnost –
kitara, bobni, solo petje. Povečali smo število brezplačnih prireditev za otroke in
mlade in pri plačilu celoletnih delavnic upoštevali gmotno stanje družine. Z
zmanjšanim plačilom je v zavod vključenih 17 otrok. Tisti, ki so bili prej vključeni
brezplačno, imajo letos zmanjšano plačilo na račun pridobljenih donacij, to so
predvsem otroci iz doma Malči Belič – teh je bilo konec leta 2012 enajst.
Leta 2011 smo na osnovi sprejetega sklepa Sveta zavoda povišali cene za jezikovno
kulturne programe in znižali cene kulturno umetniških programov, kar ni imelo za
posledico večji vpis v dejavnost. Leta 2012 smo ponovno finančno ovrednotili
posamezne programe na področju kulture in svetu zavoda predlagali korekcijo v
nekaterih cen programov in to z rahlim povišanjem. Pri vpisu v novo šolsko leto
nismo zaznali negativnih učinkov povišanja cen.
Kazalci uporabe in najema Festivalne dvorane za neprofitne dejavnosti za otroke in
mlade kažejo, da sledimo tako dolgoročnim kakor letnim strateškim ciljem –
ustvarjanja osrednjega kulturnega centra za otroke in mlade.
Prireditve javne službe v Festivalni dvorani
št. prireditev
št. obiskovalcev
2008
2009
2010
2011
2012
138
147
154
140
140
23.529 23.290 24.340 25.130 26.380
4
1.2 FINANČNI KAZALCI
V letu 2012 je bilo skupnih prihodkov 1.007.790 EUR, od tega lastnih prihodkov v
višini 490.590 EUR, delež Mestne občine v višini 523.106 EUR. MO je med letom
odločila, da preda prenovo Art centra zavodu, iz tega naslova smo dobili dodatnih
16.000 EUR, ki smo jih morali, zaradi prijave na delovno inšpekcijo, porabiti za
prenovo osvetlitve.
Poleg tega beležimo izpad dohodka zaradi odpovedi prireditev v višini 36.000 EUR v
bruto znesku.
Gibanja razmerja med lastnimi viri in MOL je prikazan na spodnji razpredelnici in
grafu, ki sledi
leto
2008
2009
2010
2011
2012
skupaj 1.170.045 1.216.243 1.099.081 1.040.773 1.008.790
lastni vir 717.302 722.707 572.563 517.667 490.590
MOL 452.743 493.537 526.518 523.106 518.200
800.000
700.000
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
1
2
3
4
5
Zavod je s svojimi programi vezan na izvajanje le teh po šolskem koledarju. Tako že
ob koncu enega šolskega leta načrtujemo dogodke za celo naslednje šolsko leto
(festivali, matineje…). Ustanoviteljica potrjuje programe na osnovi koledarskega leta.
Kljub pričakovanju, da bo ustanoviteljica prevzela sofinanciranje vsaj dela tehničnega
osebja, se to ne uresniči. Zaposleni, zunanji sodelavci in sodelavke zavoda so z
izjemnimi napori izpeljali večino sprejetih in načrtovanih projektov in programov.
Zaradi slednjega in slabe tehnične opremljenosti zavoda za izvajanje sodobnejših
programov, je lahko v prihodnje ogrožena kakovost izvajanja programov in tudi
finančna stabilnost zavoda.
V letu 2011 smo ugotovili presežek prihodkov nad odhodki v višini 1.753,28 EUR.
Poudariti moramo tudi izpad pri donatorjih. Dobljena sredstva iz rednih dejavnosti in
sofinanciranja so pokrila stroške osnovne dejavnosti, kjer smo tudi znižali stroške
porabe.
5
1.3 OPISNI KAZALCI
Kot je videti iz vsebinskih poročil in strokovnih ocen naših programov, so le-ti v
porastu, tako po številu, kot po številu pozitivnih kritik. V preteklem letu smo izvedli
tako že tradicionalne celoletne programe ter jim dodali nove – predvsem na področju
glasbe.
V Art centru Pionirskega doma smo izvajali brezplačne sobotne delavnice za družine
in otroke. Pri tem smo ugotovili, da je za marsikoga to nadomestilo za obiskovanje
rednih delavnic. Uspešne so predvsem tematske sobotne delavnice.
Vsi izvedeni festivali presegajo zgolj meje ljubljanske regije in vse bolj postajajo
ustvarjalna srečanja mladih iz Slovenije, zamejstva in tujine. Kritike in objave o
izvedbi festivalov so pozitivne in pomenijo veliko spodbudo za zaposlene in mlade, ki
se udeležujejo festivalov v vse večjem številu. Vsi programi za otroke in mlade imajo
skupen cilj: pri mladih spodbuditi na različne načine in pristope njihovo ustvarjalnost,
inovativnost in kritičnost kot načina njihovega življenja.
Mladi, ki obiskujejo dejavnosti v Pionirskem domu uspešno sodelujejo na različnih
prireditvah, festivalih in tekmovanjih tako v okviru Mestne občine Ljubljana in po
Sloveniji. Sodelovali so na številnih domačih in mednarodnih prireditvah na
likovnem, filmskem in video, gledališkem, glasbenem, jezikovnem ter na številnih
drugih področjih. Na mednarodnih tekmovanjih o znanju tujih jezikov so vsi
udeleženci iz našega zavoda dosegli izjemne rezultate, kar so potrdili na podelitvi
certifikatov predstavniki tujih kulturnih inštitucij pri nas. Smo inštitucija, ki s ponosom
lahko pove, da smo na spletni strani British Council-a in Goethe inštituta.
6
1.4 ČLOVEŠKI VIRI
1.4.1 Zaposlovanje in kadrovska rast
Zaposleni – v zavodu je na dan 31.12. 2012 redno zaposlenih 28 ljudi.
Kadrovska struktura je zelo neugodna in le z nadomestnim zaposlovanjem, če nam
bo omogočeno, lahko to popravimo.
20 zaposlenih je starih nad 50 let, od tega jih spada 12 v varovano kategorijo
zaposlenih.
V letu 2012 se nismo mogli posvetiti večji kadrovski rasti zaradi bolniških odsotnosti
zaposlenih in to predvsem vodilnih delavcev. Vodja oddelka za tuje jezike in kulture
je bila celo leto odsotna, vodja oddelka za kulturo z večkratno bolezensko
odsotnostjo, vodja Festivalne dvorane je bil zaradi bolezni odsoten skoraj celo leto
oz. do invalidske upokojitve. Glavna računovodja je bila zaradi poškodbe odsotna iz
dela 1,5 meseca, tako da dopusta sploh ni bilo mogoče izkoristiti zaradi narave dela,
pa še med tem je morala opraviti določene naloge, saj je edina zaposlena za
opravljanje teh nalog. Kljub izjemnemu stanju zaradi bolniških odsotnosti smo uspeli
izpeljati vse programsko zastavljene cilje. Od vseh zaposlenih, še posebej sodelavk,
ki so prevzele dodatne delovne obveznosti, je to zahtevalo izjemne napore in izjemno
dobro načrtovanje vseh nalog, ki so jih izpeljale s požrtvovalnim delom.
Zunanji oz. honorarni sodelavci – zavod sodeluje na področju kulturnih dejavnosti
z 22 umetniki oz. drugimi izvajalci. Od tega štirje študentje druge stopnje po
bolonjskem študiju ali podiplomci, vsi ostali imajo visokošolsko izobrazbo
humanistične ali umetniške smeri. Na jezikovno kulturnih programih je 19 zunanjih
sodelavcev z diplomami. Poseben problem se je začel kazati pri sodelavcih z
avtorsko pogodbo, ki bo imel finančne posledice zaradi nove zakonodaje, saj se
bodo stroški izvajanja programov povečali za skoraj 10 % v letu 2013, v naslednjih
letih pa še več.
Za kakovostno delo zavoda so bili izvedeni tedenski sestanki vodij oddelkov,
namenjeni usklajevanju programov, načrtovanju dela in pregledu izvajanja predpisov
ter obravnave aktualnih dogodkov. Vsi zaposleni in zunanji sodelavci so opravili
preizkus poznavanja predpisov za varno delo. Pri Goethe inštitutu, kakor tudi pri
Britanskemu svetu, imamo poseben status sodelavca za najzgodnejše učenje. Naši
pedagogi so tudi preizkušeni izpraševalci na izpitih za tuje jezike (angleški, nemški in
francoski).
Zdravstveni pregledi zaposlenih so bili opravljeni skladno z rednim letnim
programom.
Financiranje kadra – že leta v poročilih opozarjamo na nefinanciranje določenih
kadrov iz strani ustanoviteljice. Zakonodaja na področju financ in računovodstva je
vsako leto zahtevnejša in poleg vsega še nedorečena, tako da z minimalnim kadrom
težko sledimo zakonitemu izvajanju vseh nalog. Zaradi sorazmerne majhnosti to
predstavlja prepletanje nalog, kar je na meji zakonitosti. Prav tako težko opravljamo
naloge komuniciranja z javnostmi
ter vodenjem trženja brez profesionalno
zaposlenega sodelavca. Ponovno, skupaj s SMG opozarjamo na nerešen problem
financiranja varovanja kulturnega objekta. Oboji smo zaprosili za financiranje 24
urnega varovanja objekta, saj se vršijo kraje in poškodovanja tehnične opreme.
7
Konec leta so se upokojili trije zaposleni: pomočnica direktorice, vodja Festivalne
dvorane in ena zaposlena profesorica na tujih jezikih. Oktobra smo zaprosili za
nadomestne zaposlitve – tržnika in dveh tehničnih sodelavcev, pedagoga za tuji jezik
in kulture in že predvideno nadomestno zaposlitev za snažilko, ki se bo upokojila
konec leta 2013. Šele ko smo tik pred koncem leta dobili odobritve, smo lahko začeli
z aktivnostmi – spremembe sistemizacije, objave delovnih mest, kar traja nekaj časa.
Zaradi številnih opravil in spoštovanja zakonitosti vseh postopkov smo sklenili
pogodbo s sodelavko, ki je z nami sodelovala do upokojitve, da nam pomaga izpeljati
vse postopke in druge naloge.
1.4.2 Delo po programu javnih del in študentsko delo
Javnih del nismo imeli. Ker smo javni zavod, za katerega se smatra, da ustanovitelj
zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti, se ne prijavljamo več na razpise na
Zavodu za zaposlovanje.
Študentsko delo smo uporabljali za občasna dela v garderobi, varovanju, tehničnih
delih, kot pomoč pedagogom in za občasno delno izvajanje določenih programov.
V primerjavi z letom prej smo znižali študentsko delo. To je trend zadnjih nekaj let.
1.4.3 Izobraževanje zaposlenih
Izobraževanja (redna srečanja na pedagoških kolegijih in krajša izobraževanja za
pridobitev dodatnih strokovnih znanj organiziranih v sklopu strokovnih združenj –
jezikovnih, kadrovskih, računovodskih in drugih). Številni mladi, ki dobijo priložnost v
našem zavodu za občasna dela, pridobijo tudi veliko izkušenj ter dopolnijo svoja
znanja. Veliko mladih je s tako pridobljenimi znanji in izkušnjami stopilo na
samostojno pot. Ocenjujemo, da so tudi z našo pomočjo povečali samostojnost in
povečali mobilnosti na področju zaposlitve. Pionirski dom se tako uvršča med tiste
institucije, ki s svojo odprtostjo, strokovnostjo in pripravljenostjo zaposlenih
omogočamo mladim, ki vse težje dobijo priložnosti za delo, da se zaposlijo ali dobijo
praktične izkušnje ter posredujejo svoja pridobljena znanja. Tudi v zavodu njihov
prispevek ocenjujem zelo pozitivno, saj mladi vnesejo novosti tako na didaktičnem
strokovnem kot praktičnem področju dela.
Strokovne reference potrjujejo naši pedagogi s predavanji na strokovnih srečanjih
ter objavami člankov v različnih strokovnih in drugih revijah. Iz oddelka za jezike in
kulture smo imeli tri sodelavke, ki imajo mednarodne licence za izpraševalce za
mednarodne preizkuse znanja tujega jezika. Na tem področju imamo v primerjavi z
drugimi jezikovnimi šolami veliko prednost, saj se izvajajo programi z izključno
diplomiranimi kadri – od tega tri študirajo podiplomsko(doktorski študij). Na podlagi
strokovnih referenc smo bili povabljeni s Strani Univerze v Giesnu, Nemčija k
sodelovanju EU projekta – Culture z naslovom Jugend made in EU. Program bo
uspešno izvajan tudi v tem letu.
8
1.5 OCENA VPLIVA POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA
S ponudbo programov za otroke in mlade ter družine dobivajo le ti kakovostne in
pestre vsebine spoznavanja in ustvarjanja na različnih kulturno umetniški področjih
ter možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. S povezovanjem s sorodnimi
institucijami se v Ljubljani oblikuje kakovostna, pestra in prepoznavna ponudba s
kulturnimi vsebinami, kar se bo v sodelovanju s Hišo otrok in umetnosti še okrepila.
Po vzoru festivala Bobri in drugih festivalov za otroke v Pionirskem domu in z njihovo
širitvijo vsebin na druga kulturna področja se Ljubljana zapisuje na zemljevid Evrope
kot kulturna prestolnica s kvalitetno in pestro ponudbo ustvarjanja otrok in mladih.
Posledično imamo še večji obisk otrok in družin iz drugih krajev, kar spodbuja in
povečuje t.i. družinski kulturni turizem v Ljubljani.
INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POMEMBNEJŠE INVESTICIJE V LETU 2012
Leta 2011 je bil potrjen DIIP za prenovo Art centra, dobili smo celo sredstva za
pridobitev gradbenega dovoljenja, ki pa smo jih zaradi prijave, morali po sklepu
delovne inšpekcije in predhodnim soglasjem ustanoviteljice preusmeriti v zagotovitev
ustrezne svetlobe. Po nasvetu inšpektorjev smo uredili osvetlitev tako, da bo v celoti
uporabna tudi po celoviti prenovi ART centra in tako racionalno porabili finančna
sredstva.
1.5.1 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev
vpis v dejavnosti
neprofitne prireditve v FD –
društva,
zavodi ipd.
2012
1268
Plus/minus
%
122 %
15
1480
58 %
66 %
140
26.380
100 %
105 %
4
95
100 %
106 %
57/90
št. obisk. 20.500
6
16
plan-30
27
plan16.000 12.300
7
4
60/77
117 %
25 %
80.266
81.351
101 %
2011
1040
št.
prired.
26
št. obisk. 2250
št.
javna služba izvedena v FD
prired.
140
št. obisk. 25.130
št.
izobraževanje pedagogov
prired.
4
in vzgojiteljev
št. obisk.
90
št.
profitni poslovni najemi v FD
prired.
47
predstave
razstave
prihodki od prodaje storitev
na trgu
Tabela prikazuje odstotek rasti ali upada posameznih kazalnikov uspeha za
ocenjevanje zavoda in direktorice. Pri dejavnostih, ki jih vpisujemo, iz javne službe
(tudi pri FD) ter izobraževanje pedagogov je prikazana rast glede na leto poprej in
glede na plan. Najočitnejši je izpad pri profitnem – poslovnem najemu FD kar smo že
obrazložili in kar je tudi posledica skrajno racionalizirane zasedbe delovnih mest.
9
Vzroki nedoseganja nekaterih finančnih ciljev so:
-
zaprtje parkirišča – kot ovira za večjo izkoriščenost Festivalne dvorane za
tržno dejavnost,
preskromne aktivnosti trženja FD zaradi bolezni. Zavod nima posebne PR in
tržne službe ali zaposlenega za te naloge,
nemožnost dostopa za gibalno ovirane osebe (denacionalizacija in
spomeniška zaščita),
slaba tehnična opremljenost Festivalne dvorane za izvedbo zahtevnejših
dogodkov,
porast števila programsko podobnih programov in zavodov katere financira
oz. je ustanoviteljica MOL,
odpovedi napovedanih dogodkov.
Hkrati lahko ugotovimo, da smo kljub zgoraj navedenim dejstvom, splošnega stanja v
družbi in plačilne nediscipline dosegli in celo presegli vsebinsko zastavljene cilje
predvsem na področju javne službe.
1.5.2 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja – normativi
Zaposleni so skoraj v celoti izpolnili normative in standarde – izstopajo le posamezni
delavci, za katere pa smo storili vse, da jih zaposlimo v okviru sodelovanja zavoda z
drugimi javnimi zavodi. V letu 2012 smo dali poseben poudarek na izboljšanju
kakovosti in pestrosti programov, lastni produkciji in večji dostopnosti vsebin in
programov uporabnikom. Ob upoštevanju finančnih standardov in normativov smo
sprotno spremljali smotrnost in gospodarnost poslovanja zavoda in vzdržnost financ,
kar se kaže tako pri planiranju kot pri realizaciji.
1.5.3 Ocena delovanja sistema notranjega nadzora
Glede na obseg finančne realizacije je zavod podvržen sistemu notranjega
revidiranja vsake 3 leta. Zavod je opravil na podlagi javnega razpisa oceno
notranjega revidiranja za leto 2007 v letu 2008, s čimer smo seznanili Svet zavoda in
ustanoviteljico. Zaradi nekaterih anonimnih prijav smo skladno s sklepom Sveta
zavoda januarja 2011 naročili notranjo revizijo. Skladno z načrtom revidiranja MOL
za leto 2013 je načrtovano revidiranje plač.
V drugi polovici leta smo revidirali način evidentiranja navzočnosti pri delu.
Zaradi bolezenskih odsotnosti še niso v celoti izpeljani postopki sprememb in
dopolnitev nekaterih aktov. Njihovo dokončanje bomo prenesli v leto 2013, ko bomo
posamične akte uskladili tudi s predvideno zakonodajo. Vse zakonske novosti,
predvsem na področju financ, izvajamo sprotno.
Sprotno in kot stalna naloga vseh zaposlenih je racionalna in ekonomična uporaba
delovnih sredstev in obvladovanje oz. načrtovanje celotnega procesa dela, kamor je
vključen tudi nadzor nad rabo materiala.
Poslovanje kaže, da zavod obvladuje tveganja.
10
2. VSEBINSKO POROČILO
UVOD
Zavod je v celoti izvedel celoletne razpisane programe za šolsko obdobje 2011/12,
Vpis na kulturno umetniške programe v š.l. 2012/13 je nekoliko višji kot leto poprej in
to kljub popravkom nekaterih cen navzgor. Vzroki so prepoznavna kvaliteta našega
dela in zaupanje staršev v delo zavoda. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da narašča
vpis v dejavnosti ART centra za otroke in mlade.
Povečuje se interes vrtcev in šol, za katere izvajamo posebej pripravljene kulturne
dneve – obiskujemo tudi šole izven Ljubljane.
V to šolsko leto 2012/13 se je v celoletne programe vpisalo 885 otrok, zaradi
preobremenjenosti posameznikov in nemoči uskladitve urnikov, pa tudi finančnih
razlogov se je v letu 2012 izpisalo 46 otrok, kar je manj kot leto poprej. Jeseni smo
skladno s Smernicami sveta zavoda obravnavali 16 vlog za znižanje vpisnine. Od
tega smo za 5 vlog uspeli dobiti donacijo za obiskovanje dejavnosti, ostalim 11-im je
bilo odobreno do 30 % znižanje. Poleg tega se je število otrok iz doma Malči Beličeve
povečalo na 12 – zanje se zbirajo donacije za kritje stroškov.
Mladi, ki obiskujejo dejavnosti v Pionirskem domu, uspešno sodelujejo na različnih
prireditvah, festivalih in tekmovanjih tako v okviru Mestne občine Ljubljana in po
Sloveniji. Sodelovali so na likovnem, filmskem in video, gledališkem, glasbenem,
jezikovnem ter na številnih drugih področjih. Na mednarodnih tekmovanjih o znanju
tujih jezikov so vsi udeleženci iz našega zavoda dosegli izjemne rezultate, kar so
potrdili na podelitvi certifikatov predstavniki tujih kulturnih inštitucij pri nas. Pri Goethe
inštitutu kakor tudi pri Britanskemu svetu in Inštitutu Charles Nodier imamo poseben
status sodelavca za najzgodnejše učenje. Naši pedagogi so tudi preizkušeni
izpraševalci na izpitih za tuje jezike.
Zaključek celoletnih dejavnosti je bil formalno opravljen 1. junija 2012 z veliko
zaključno prireditvijo izbranih nastopajočih, ki obiskujejo naše dejavnosti. Pred
zaključno prireditvijo smo izvedli v vseh dejavnostih zaključne razstave del mladih
ustvarjalcev in dneve odprtih vrat namenjene širši javnosti. Zatem pa še gledališko
produkcijo posameznih skupin. Predstavili smo konkretno delo pedagogov v
posameznih dejavnostih in rezultate otrok, ki obiskujejo le te. Predstavitve se je
udeležilo veliko staršev in mladih, ki so v neposrednem kontaktu izrekli veliko pohval
in novih idej, kar predstavlja še poseben izziv za celoten kolektiv.
Zavod, kot je razvidno iz priloženega finančnega poročila za obdobje od 1. 1. 2012
do 30. 9. 2012, posluje v skladu s sprejetim planom. Na kratko le toliko, da smo se
uspeli približati planiranemu prihodku – ki znaša dobrih 94 %, kar kaže na realno
planiranje glede na splošno situacijo. Temu ustrezno smo zmanjšali tudi stroške. O
poslovanju in izvajanju programov redno obveščamo Strokovni svet in Svet zavoda,
ki se v ta namen redno sestajata.
S prodajo darilnih bonov smo se vključili v veliko prodajno akcijo, ki jo izvaja podjetje
Petrol d.d.
11
Tabela prikazuje vpis v celoletne in kratke programe na kulturi
2008
1 klaviature
7
2 kitara
14
3 glas. urice - OŠP
24
4 gledališke delavnice
98
5 ples
12
6 foto-video
12
7 slikarstvo
97
8 kiparstvo/ker.
63
9 črkarija
25
10 vrtec MC
18
11 ustvrajalnice MC
9
12 raziskovalci
18
13 bobni
14 računalniška grafika
15 učenje petja
skupaj
397
2009 2010 2011 2012
8
9
9
7
19
41
50
47
15
17
16
14
137 157 170 180
15
24
30
39
14
14
16
11
110
80 105 172
60
59
45
44
22
14
14
10
10
10
8
3
11
9
4
4
20
21
24
23
5
5
4
3
6
441
455
500
568
Komentar:
Pod številkami 2, 4 in 7 so poleg celoletnih programov prišteti obiskovalci počitniških
celotedenskih šol. Pod št. 4 – gledališke delavnice niso prišteti udeleženci gledališkega studia, ki ustvarjajo predstave.
Pod zaporednima številkama 3 in 6 je prišlo do menjave mentorjev, tako da se bodo
rezultati videli šele naslednje leto.
Programi pod številkami 9, 10 in 11 so v rahlem upadanju.
Posebej zanimiv je porast števila vpisanih v glasbene, kjer se mladi srečajo s
priznanimi umetniki brez sprejemnih izpitov, temveč le z željo po spoznavanju
glasbene ustvarjalnosti. Zagotovo so to programi za katere pričakujemo povečanje
vpisa mladostnikov v prihodnje.
12
2.1. KULTURA
2.1.1. Najmlajši
MUCA COPATARICA – V šolskem letu 2011/12 so bile izvedene vse tri oblike
pedagoške in kulturne dejavnosti Muca Copatarica: Ustvarjalnica Muce Copatarice,
Vrtec Muce Copatarice in Klub Muce Copatarice. Skupno število otrok, ki je
dejavnost obiskovalo je 20. Izvedenih je bilo 105 tem, ki so prilagojene starostnim
stopnjam, psihofizičnim sposobnostim, socialno-interaktivnim posebnostim in
časovnim vzporednicam, kot so letni časi, pomembni dogodki, kulturni prazniki in
drugo. V šolskem letu 2012/13 je opažen nižji vpis v to dejavnost. Sodelavko, ki
izvaja omenjeno dejavnost smo vključili v izvajanje programov Mestnega igrališča na
Mali ulici v Ljubljani.
MLADI RAZISKOVALCI – Program Mladih raziskovalcev predstavlja kontinuiran
proces, ki usmerja otrokovo raziskovanje sveta, odkrivanje prepletenosti in
soodvisnosti v pojavih ter procesih v naravnem in družbenem okolju. Vsaka ura
odpre novo temo, kjer postavimo hipotezo, ki jo skozi praktične poizkuse preverjamo.
Teme segajo na različna področja fizike, kemije, biologije, gradbeništva, arhitekture,
ekologije, medijev, tehnike,…
V letu 2012 so bile teme razdeljene na različne vsebinske sklope:
- lastnosti snovi,
- gibanje in sile okoli nas,
- opazovanje Zemlje in vesolja,
- spoznavanje žive narave.
Cilj programa v letu 2012 je spodbujati in podpirati učenje naravoslovja tako, da
otroci opazujejo, spoznavajo in razumejo svet, ki jih obkroža. Program spodbuja
otrokovo iniciativnost in ustvarja izkušnje, ki otroku pokažejo kontradiktornost z
njegovimi zamislimi. Inovativni pouk naravoslovja temelji na raziskovalnem učenju in
poučevanju ter na samostojnem izvajanju poskusov, razvija eksperimentalne
veščine, naravoslovno mišljenje, sposobnost reševanja problemov in kreativnost.
Program bo tudi v prihodnje aktivno sodeloval z znanstvenimi ustanovami, ki jih
redno obiskujemo in sodelujemo na njihovih dogodkih – razstavah, delavnicah,
festivalih. To so Hiša eksperimentov (Znanstvival), Inštitut Jožefa Štefana (obisk
male šole za kemijo), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (Noč
raziskovalcev), Festival slovenske znanosti, Prirodoslovni muzej (aktualne razstave),
Botanični vrt (delavnice, obisk), Živalski vrt (delavnice, obisk)…
13
ČRKARIJA – Program ČRKARIJE omogoča otrokom pridobivanje izkušenj s
pismenostjo v vseh štirih jezikovnih dejavnostih, govorjenju, poslušanju, branju in
pisanju. Dejavnosti niso strogo ločene, pač pa potekajo povezano, mnogokrat so
med seboj tesno prepletene. Izkušnje s pisanjem se povezujejo z otrokovim razvojem
slušnih sposobnosti, prepoznavanja in razločevanja glasov; zgodnje bralne strategije
in strategije pisanja so neločljivo povezane z razvojem govora.
Otroci se učijo brati in pisati po kompleksnem postopku, pri katerem pokažemo vse
črke naenkrat, vsak otrok se jih uči po lastni izbiri, brez obveznega vrstnega reda in
brez skupne norme. Pomembno vlogo pri tem imajo didaktične igre, ki omogočajo
nastavljanje besed, kljub nepoznavanju nekaterih črk, ker si otrok pomaga s sliko ob
črki. Otroci se črk učijo ob rabi pri nastavljanju, njihovo poznavanje črk pa postane
postopno vedno bolj zanesljivo in zavestno.
Raba vseh črk omogoči, da uvedemo smiselne besede in povezan tekst že v začetno
branje. Pri kompleksnem postopku se vidna in slušna analiza povezujeta od prvega
dne učenja, saj otroci prve, igrivo pisane besede že pišejo posnemajoč pedagoginjo.
Pri tem s pomočjo pedagoginje glaskujejo, četudi še ne poznajo vseh črk.
Kompleksni postopek omogoča, da otroci takoj nastavijo, zapisujejo in nato berejo
besede, ki si jih sami zamislijo in oblikujejo. To pomeni, da otrok začenja z logičnim
dojemanjem vsebine, jo ob tem jezikovno oblikuje, analizira na glasove ter jo ob
nastavljanju ali zapisu sintetizira v besede in stavke.
Program upošteva razvojne značilnosti predšolskih otrok, zato se učenje branja in
pisanja ves čas prepleta z igro in uporablja učna sredstva, ki zaposlijo vsa čutila
otrok - lutke, slikanice, igrače, plastelin, risarski in slikarski pribor, naravne materiale,
didaktične igre, štampiljke in računalnik.
Program je dvostopenjski – začetni, kjer gre za spoznavanje pred bralnih sposobnosti in nadaljevalni, kjer razvijajo matematične predstave in pojme.
GLASBENE URICE Glasbene urice so bile v letu 2012 namenjene otrokom od 4. do
6. leta. Ure so imele mesečno tematiko. V sredini septembra smo začeli s tematiko –
jesen. Naučili smo se nekaj jesenskih otroških pesmic. Učenje je potekalo preko
metode ponavljanja in s pomočjo giba. Spoznali smo Orffove inštrumente, njihov
zvok. Pesmice, ki smo se jih naučili zapeti smo spremljali tudi z glasbili. Večkrat smo
pesmico gibalno spremljali in si tako tudi lažje zapomnili besedilo. Spreminjali smo se
tudi v dirigente in dirigirali malemu orkestru ali pevskemu zboru. Naredili smo
preprosta Orffova glasbila in vse naučene pesmice instrumentalno spremljali.
Naslednji meseci so imeli različne tematike: praznujemo; zima; ljudske uganke
izštevanke, pesmi in plesi, pomlad; klasična glasba; popularna glasba; glasbeno
gledališče oziroma glasbene pravljice in še in še. Zaplesali smo tudi balet. Otroci so
se na nevsiljiv način spoznali s ključnimi pojmi glasbene teorije, kot npr. ritem,
melodija, pesem, skladba, inštrument, dirigent, orkester… Spoznali smo nekaj
glasbenih pravljic (Peter in volk, Sapramiška, Babica Zima…). Za glasbene pravljice
smo izdelali preprosto scenografijo, kostume in jo dramatizirali.
Ob pomoči glasbenega poustvarjanja so si otroci razvijali tako melodični kot tudi
ritmični posluh. Ob koncu šolskega leta 2011/12 smo pripravili krajši nastop, kamor
smo aktivno vključili tudi starše. Pokazali smo jim nekaj preprostih glasbenih igric, s
katerimi smo razvijali ritmični posluh. Zaplesali smo ob petju pesmi in jih naučili
korake preprostega slovenskega ljudskega plesa.
14
IGRALNE URICE v tujem jeziku – te so bile polno zasedene. Zanje so tudi posebej
prirejeni prostori, kjer se poleg rednega programa otroci preko igre spoznavajo tudi z
enim od tujih jezikov. Poskusno jih preko iger in ustvarjalnic popeljemo tudi na druga
jezikovna področja.
PLESNE DELAVNICE – Plesne skupine: Pelšuža, Metulji, Želejčki, Tihe miške,
Zajčki, Začetna.
Plesna skupina Metulji
Vaje so potekale vsak ponedeljek od 17.00 do 18.00 od januarja 2012 do junija 2012.
Z novim šolskim letom vaja poteka od 16.30 do 17.30. V skupini je bilo do junija 16
otrok, v nadaljevanju jih je ostalo 14. V skupini ustvarjajo otroci od četrtega do
šestega leta starosti. Program temelji na raziskovanju in oblikovanju primarnega
giba, ki je njim lasten in preko njihovega domišljijskega sveta oblikujemo pravljice,
zgodbice v preko katerih lahko smiselno izrazijo svoje gibalne sposobnosti. Plesna
skupina je nastopila na Območnem srečanju plesnih skupin »Plesno popotovanje« v
Španskih borcih. Bili so najmlajši udeleženci prireditve. Svoje odrske sposobnosti pa
so predstavili tudi na zaključni produkciji Kalejdoskop2012 v Slovenskem
mladinskem gledališču. Plesna skupina se razvija pod mentorstvom Saše Lončar.
Plesna skupina Želejčki
Vaje so potekale vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.00 od januarja do junija
2012. Z novim šolskim letom pa vaje potekajo ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 pod
vodstvom Saše Lončar in v sredo od 18.00 do 19.00 pod vodstvom Urše Kajtna.
Plesna skupina soustvarja sodobno plesno umetnost že tretje leto. Pod vodstvom
Saše raziskujejo in ustvarjajo sodoben gib, pod vodstvom Urše pa se spoznavajo z
različnimi plesnimi tehnikami. V skupini ustvarjajo otroci od sedmega do desetega
leta starosti. S svojimi plesnimi koreografijami nastopajo po različnih odrih v Sloveniji
in so tudi ena izmed najboljših plesnih skupin v Sloveniji, saj so že zelo zgodaj preko
ostrih selektorskih oči prišle do Državne revije plesnih skupin, ki se je zgodila oktobra
2012 v sklopu Mednarodne plesne konference v Velenju z naslovom Pika Miga 2012.
Plesna skupina Pelšuža
Vaje so potekale vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00 pod vodstvom Saše Lončar in
vsako sredo od 19.00 do 20.00 pod vodstvom Bena Novaka. V novem šolskem letu
je skupina zaradi finančnih težav razpadla.
V skupini je bilo pet mladostnikov od dvanajstega do petnajstega leta starosti. S
plesno koreografijo so se uvrstili na Festival plesne umetnosti mladih ŽIVA 2012 v
Španskih borcih.
15
2.1.2. Otroci in najstniki ter starejši
GLASBENA KULTURA – V letu 2012 smo v naši ustanovi izvajali programe učenja
kitare (klasična, akustična, električna), kitarski orkester v sklopu poletne kitarske
šole, klavir, bobni, električni bas, petje in glasbene urice.
Najnovejša programa, učenja bobnov in bas kitare sta prinesla veliko pozitivnega, saj
smo naše učence lahko povezovali v skupine, kar jih je hkrati zelo veselilo in razvijalo
kot glasbenike v skupinski igri.
Koncerta naših mladih glasbenikov sta bila izpeljana na zelo visokem nivoju in
izredno obiskana.
V glasbeni enoti je bilo vpisanih skoraj 50 učencev, katerih velik odstotek nadaljuje
šolanje pri nas, kar potrjuje kvaliteto programov in odličnost pedagogov.
Poučevanje klavirja in jazz-a
V izvajanju programa smo otroke seznanili z glasbeno teorijo (spoznajo note,
lestvico, višaje, nižaje, različne taktovske načine, ritem...). Glavni namen
izvajanja programa je spoznati in pozneje igrati na klavir in električne klaviature.
Poučevanje smo tudi v letu 2012 izvajali individualno. Pri tem so se mladi naučili
spretnosti obvladovanja inštrumenta – igranja klavirja ali električnih klaviatur.
Mlade namreč naučimo igranja instrumenta na nekonvencionalen, bolj svoboden
način, kot v glasbenih šolah, saj spoznavanje teorije poteka hkrati z igranjem na
instrument. Nekateri mladi bi se radi naučili instrumenta in nato igrali v raznih
glasbenih skupinah in jih zato ne zanima klasična vrhunska virtuoznost.
Tisti, ki pa že več let obiskujejo klavir v Pionirskem domu ali so se ga nekaj časa učili
v glasbeni šoli, pa so se spoprijeli s tehnikami igranja jazz-a, blues-a, zabavne in
popularne glasbe. Naučili so se tudi, kako je igrati v skupini ter kako izkoristiti zvoke
klaviatur v sodobni glasbi.
16
UPRIZORITVENA DEJAVNOST Gledališki studio Pionirskega doma tvorijo številne
skupine, ki so razdeljene glede na starost, od najmlajše (5,5 let), pa do najstarejše
skupine (odrasli do 35 let). Udeleženci pridobivajo gledališka znanja in odrske
veščine na različnih zahtevnostnih stopnjah, vsem pa je skupno, da se preko
improvizirane gledališke igre spoprijemajo s prostorom, pripovedjo, čustvi, gibom in
igralskim sodelovanjem. Metode dela in pristopi se prilagajajo vsaki posamezni
skupini, vsaka pa se ob polletju predstavi s skupkom improvizacij ali improvizirano
gledališko predstavo, ter na koncu leta z zaključno produkcijo.
V gledališkem studiu Pionirskega doma smo naše gledališko ustvarjanje zaokrožili z
izvrstnimi gledališkimi produkcijami naših skupin. Tako so se nam pridružili
obiskovalci v dvoranici Lojzeta Kovačiča, v 2. nadstropju Pionirskega doma na
naslednjih gledaliških umetnijah:
- četrtek, 31. maj 2012 ob 18:30. uri: Otroški oder 5 se je predstavil z aktualno
predstavo Zasenčeno sonce, s katero so mladi igralci opozorili na perečo
problematiko priseljenih otrok v našo družbo.
- nedelja, 10. junij 2012 ob 15:30. uri: skupina Gledališki ansambel 2 nas je
nasmejala s komično detektivko Afera pouhn kufer, kjer smo razkrili, katere
so naše tajne agencije in kakšni so naši tajni agentje.
- ponedeljek, 11. junij 2012 ob 18:00. uri: Otroški oder 4 je za nas odkrival
sledi storjenega zločina in pojasnil, kdo je storilec grozovitega umora v
predstavi Polnočni eksces.
- ponedeljek, 11. junij 2012 ob 20:00. uri: člani skupine Mladinski oder 1 so
nas popeljali v čarobni svet odrskega improviziranja, saj so v predstavi
Čakalnica prikazali igro v igri.
- torek, 12. junij 2012 ob 18:00. uri: skupina Mladinski oder 2 nam je prikazala
improvizirano gledališko predstavo Strogo zaupno, ki je nastajala kar pred
vašimi očmi.
- sreda, 13. junij 2012 ob 20:00. uri: komedija Tri sestre, v izvedbi
Gledališkega ansambla 3 je poslastica za vse ljubitelje dobrih družinskih
komedij. Nasmejali smo se skupaj!
17
Izvedba za zunanje naročnike:
PODJETJE,
VVZ
ŠTEVILO PREDSTAVA
ALI ŠOLA
OTROK
PREDSTAVE
BOBRI
400
COPRNICA ZOFKA
BOBRI
200
PERSPEKTIVE
PRINCESA
KAMNITIH
BOBRI
400
BESED
MATINEJA 70
MALA ČAROVNICA
OŠ V. LAŠČE
+
OŠ C.GOLAR
162
5 PUNC.SI
COŠ
200
SMRADEK
SAVA RE
65
MALA ČAROVNICA IN DM
ABANKA
240
brez predstave, brez DM
ABANKA
240
brez predstave, brez DM
MALA ČAROVNICA IN
INFONET
70
BOŽIČEK
MODRA
VRTNICA
in
Matineja
BOŽIČEK
SKUPAJ
2047
FOTO_FILM_VIDEO V letu 2012 je potekal celoletni tečaj fotografije pod
mentorstvom Klemna Ilovarja. Tečajniki so razdeljeni v dve skupini glede na njihovo
poznavanje tehnike in razumevanje fotografske prakse. V prvi oziroma začetniški
skupini sloni poudarek na splošnem raziskovanju fotografije kot umetniške prakse ter
spoznavanju osnovnih zakonitosti likovne teorije. Tako se tečajniki intuitivno približajo
mediju in ga poskušajo razumeti skozi proces lastnega ustvarjanja. Fotografije, ki so
jih posneli sami, brez načrtnega usmerjanja jih na tečaju skupaj pregledamo in o njih
debatiramo. Med pregledom nastalih fotografij se išče povezave in reference z
znanimi fotografskimi deli, ter se jih tako uvršča in primerja z realno fotografsko
produkcijo. Tečajniki tako iz lastnih odločitev lažje razumejo kaj so razmišljali
fotografi in v katerih pogledih so si v pristopu z njimi blizu. Med pregledom se
izpostavi tudi njihove dobre in slabe prakse in načine kako jih spremeniti ali dopolniti,
ter ključno, kako narediti izbor oziroma zaključeno serijo. Kasneje, ko so bili osnovni
pojmi že dobro poznani, so si pridobili nekaj samozavesti. V tej točki se je učna pot
nadaljevala v spoznavanju tehnike. Vsak je izdelal camero obscuro, najosnovnejši
fotografski aparat. V procesu izdelave lastne kamere, so se učili o tehnični plati
fotografije in razumevanju svetlobe ter fotografskih materialov. Camera obscuro so
kasneje uporabili za fotografiranje, posnetke pa so sami razvili v temnici, tako da so
bili vodeni skozi celoten proces izdelovanja slike. V drugi oziroma nadaljevalni
skupini je bil poudarek na ideji in konceptu. V tej skupini so tečajniki že dobro
seznanjeni z vsemi osnovnimi pojmi in tehnikami, zato se tečaj izkoristi za menjanje
idej in pomoč pri realizaciji projektov, katere si zadajo sami. Med delom in
pregledovanjem nastalih fotografij so pomembne stvari kot pri prvi skupini, le da se tu
nadgradi s pogovorom o postprodukciji.
V obdobju od sredine septembra do konca decembra 2012 smo spoznavali osnove
18
filmske opreme in filmskega izražanja. Glavni poudarek je bil na praktičnem delu.
Izdelali smo nekaj t.i. snemalnih vaj (Slow-mo, Obiski, Smile) pri katerih so se dijaki
učili kako se filmski projekt izpelje od ideje do končnega izdelka. Idejo smo najprej
razčlenili tako, da je bila pripravljena za snemanje, nato smo cca 1,5 minutni prizor
posneli (med snemanjem so se dijaki učili o različnih izrezih, rakurzih, o uporabi
kamere, stativa,...), na koncu smo prizor zmontirali, ga opremili z glasbo in ustreznimi
napisi. Na zadnji vaji v letu pa smo začeli z delom na bolj kompleksni vaji. Prizor iz
komedije znanega slovenskega avtorja smo uredili v snemalno knjigo na podlagi te
pa bomo v naslednjih vajah s pomočjo dveh igralcev posneli kratek igrani prizor. Ta
vaja bo dijakom omogočila, da se poizkusijo v različnih vlogah (režiser, snemalec,
montažer, tonski mojster,...) in se v posamezno vlogo tudi bolj poglobijo. Učili se
bodo tudi dela z igralci in dela v skupini. V začetku decembra smo obiskali Nemčijo,
kjer je potekal projekt Mladi v Evropi. Tam smo v mednarodni ekipi snemali
dokumentarni video prispevek.
19
2.2. ART CENTER
Risanje in slikanje: Delavnice sta vodila v letu 2011/12 pedagoga Iztok Amon in
Blaž Vehovar, v 2012/13 pa Iztok Amon in zunanja sodelavka Sara Filipovič. Oba
zunanja sodelavca se posvečata skupinam starejših otrok in mladostnikov in vodita
delavnice z izjemnim občutkom za razvoj in individualni napredek tečajnikov. Pri tem
se opirata na akademske izkušnje študija kiparstva oz. slikarstva ter jih s kritično
distanco prenašata na mlajše.
Dodati je potrebno le hitrejše napredovanje rasti števila skupin in ne števila otrok po
skupinah, sicer kvaliteta pristopa pada.
Upad števila razstav v sami stavbi Art centra, sicer pa uspešno izvedena razstava
Krakovski nasip z naslovom in izhodiščem Bobri 2012.
Zelo dobrodošle in dobro sprejete so bile tudi likovne delavnice kulturnih dni, za
otroke s posebnimi potrebami prav tako, vendar se je izkazalo nekoliko pomanjkljivo
znanje, da bi lahko suvereno in samostojno in stalno izvajali takšne vrste delavnic –
prisotnost spec. pedagogov je bila nujna.
Druge, predvsem socialno šibke skupine otrok se vključujejo v Art center zelo dobro
– teh bi morali privabiti oz. omogočiti še veliko več, saj gre za izjemno hvaležno in
odzivno populacijo.
Sobotne delavnice so bile v šol. letu 2011/12 slabše obiskane – bile so vsako
soboto, ob koncu 2012 pa enkrat na mesec, kar je nekoliko zgostilo obisk na
posamezni delavnici.
V letu 2012 je bil izveden načrtovani kiparski program in so bili doseženi začrtani
cilji. O tem so pričali tako pozitivna doživljajska izkušnja kot sami izdelki
udeležencev, ki so bili tako iz tehničnega kot iz likovnega in ustvarjalnega vidika
uspešno in kvalitetno izvedeni.
V letu 2012 sem s kiparskimi vsebinami sodelovala pri oblikovanju in uresničevanju
posebnih likovnih projektov, v kulturnih dnevih, na festivalu Bobri, festivalu za tretje
življenjsko obdobje, v sobotnih likovnih delavnicah in pri likovnem počitniškem
varstvu.
Kot kvalitetno ocenjujem svoje sodelovanje s kolegi pedagogi Art Centra, s kolegi in
vodjo kulturnega oddelka in z drugimi zaposlenimi v Pionirskem domu.
Glede prostorskih pogojev, je bila oktobra 2012 izvedena sanacija razsvetljave v
učilnicah Art centra, ki zelo pozitivno vpliva na samo delo v likovnih delavnicah.
Kot zelo pozitivno ocenjujem vključitev tehnične službe, ki pomaga pri prostorskih in
tehničnih problemih, ki se porajajo med izvajanjem samega likovnega pouka.
Delavnica kiparstva za mladostnike in odrasle je bila v letu 2012 zastavljena kot
dvostopenjska.
Tečajniki začetnega tečaja so se učili oblikovati večje kiparske forme, postopoma od
enostavnih, do bolj kompleksnih (jajce, stilizirana glava, mavčni portret, živi portret)
ter se spoznali z osnovnimi principi oblikovanja v glini ter tehničnimi lastnostmi
materiala.
Tečajnikih nadaljevalnega tečaja kiparstva, ki so že osvojili oblikovanje po modelu,
gradijo na osebnem likovnem izražanju ter lastnih interpretacijah. Tako smo
oblikovali ekspresiven avtoportret, forme po slikovni predlogi, stilizirane forme,
spoznali smo se z abstrakcijo, pregledali nekaj zgodovinskih obdobij ter nadgradili
tehnično znanje v oblikovanju gline.
20
V obeh skupinah je poudarek tudi na tehnikah, značilnih za keramiko. Tako so se
tečajniki postopoma, tekom procesa dela, pri zaključevanju skulptur spoznali z engobiranjem, schgraffito tehniko, glaziranjem, pod glaziranjem ter patiniranjem.
Program se večino časa izvaja individualno, prilagojen vsakemu posamezniku ter
njegovi stopnji znanja.
DIIP za pridobitev gradbenega dovoljenja smo dobili zagotovljena sredstva s strani
MOL. Zaradi prijave inšpekcijski službi smo dobili SKLEP za ureditev razsvetljave.
Tako smo morali zaprositi za preusmeritev sredstev za sanacijo v takem smislu, da
bomo lahko luči lahko uporabili tudi pri prenovi.
21
2.3. FESTIVALI
ZOOM.6 – Filmski festival “Zoom.6” je potekal 2 dni, 28. in 29. marca 2012 v
Festivalni dvorani Pionirskega doma.
28. marca 2012 smo si ogledali tekmovalne osnovnošolske filme v treh sklopih, v
vmesnem času pa so potekale filmske delavnice.
29. marca 2012 smo si ogledali tekmovalne filme srednješolcev, prav tako z
vmesnimi filmskimi delavnicami. Pred podelitvijo nagrad je v četrtek, 29. marca, ob
15. uri potekala zanimiva in aktualna okrogla miza z naslovom Vsi obrazi Facebooka. Na okrogli mizi so bili sogovorniki mladim in mentorjem Nataša Pirc Musar,
informacijska pooblaščenka in njena sodelavka Jelena Burnik, Špela Grčar –
odvetnica in pooblaščenka Zavoda AIPA, dr. Maja Bogataj Jančič iz Inštituta za
intelektualno lastnino, Leon Žunec, dipl. pravnik in študent sinologije in drugi
strokovnjaki iz tega področja. Teme, zaščita avtorskih pravic in zlorabe le teh, ali smo
dovolj osveščeni in vzgojeni za komuniciranje na spletu, pasteh ACTE, ali avtorske
pravice in njihovo dosledno upoštevanje omejujejo ustvarjalnost posameznika še
posebej mladih so le nekatere teme, ki so se jih dotaknili udeleženci okrogle mize. Z
izjavo Nataše Pirc Musar, da naj mladi na svetovni splet ne dajejo in delajo ničesar,
kar ne želijo doživeti sami, so se strinjali vsi udeleženci okrogle mize, med katerimi
so bili tudi mladi.
Z zaključno prireditvijo v Festivalni dvorani, ki jo je vrhunsko vodil slovenski Stand up
komik leta 2011 Dušan Tomič – Dule, se je končal dvodnevni filmski festival
ZOOM.6.
Na festival je prispelo 61 filmov, od tega 44 filmov iz osnovnih šol in 17 filmov
srednješolcev in njihovih mentorjev. Prispeli filmi so bili filmi vseh žanrov in različne
dolžine, saj tudi pri letošnjem razpisu nismo postavljali omejitev.
Na slovenskem zemljevidu obstajajo precejšnje sive lise, kjer spodbud za filmsko
ustvarjanje mladih primanjkuje. Zelo močno filmsko vzgojo imajo v Krškem, Novem
mestu, Mariboru, Celju, Trbovljah ter v Celovcu, Gorici in Trstu (delavnice Marnie
filma). Med njimi pa Ljubljana ni zastopana, z izjemo OŠ Brezovica, OŠ Vižmarje
Brod ter Dom Ivana Cankarja (DIC).
10. Otroški festival gledaliških sanj – Otroški festival gledaliških sanj je praznoval
v prvih dveh tednih meseca aprila že svoj deseti rojstni dan. V desetletju si je ta
gledališki festival pridobil izredno pomembno mesto v repertoarju otroških gledaliških
prizorišč. Festival je postal ne le možnost, da se osnovnošolske skupine s svojimi
odrskimi umetnijami predstavijo, ampak predvsem spodbuda in motivacija za njihovo
nadaljnje ustvarjanje. V teh letih smo za osnovnošolske gledališke skupine postali
pomemben festival, dogodek na katerega se skupine z veseljem vračajo in projekt, ki
omogoča, da otroške sanje vseh mladih skupin z željo po nastopanju postanejo
realnost.
Z vsakoletno organizacijo in izvedbo festivala tako spodbujamo mlade, da gojijo to
obliko kulturno-umetniškega udejstvovanja, ki združuje tako ples, gib, petje,
pantomimo, igro, odrsko prezenco, govor, kot tudi razno razne odrske veščine
akrobatike. Na tak način v veliki meri pomagamo oblikovati kulturnega mladega
posameznika, ki ve, kaj je umetnost, umetniška beseda in umetniški izraz ter bo kot
tak sedaj in v prihodnje neprimerno boljši gledalec kulturnih vsebin. Prav gotovo pa
bodo nekateri izmed sodelujočih mladih posameznikov nekoč postali priznani
slovenski umetniki.
22
Tokrat se je 44 osnovnošolskih skupin s 582 igralci in 100 mentorji in mentoricami
predstavilo s svojimi gledališkimi umetnijami na kar dveh odrih profesionalnih
gledališč. V prvem tednu aprila so z mladostniško energijo in umetniškim žarom
mladi igralci napolnili dvorano SiTi teatra, v drugem tednu pa so mlade in najmlajše
obiskovalce navduševali z gledališkimi produkcijami na velikem odru Slovenskega
mladinskega gledališča. Skupno so navdušili kar 8.373 obiskovalcev.
Ker je bil to jubilejni 10. Otroški festival gledaliških sanj, je bila tudi strokovna žirija
številčnejša. Sestavljali so jo:
- Rajko Stupar (predsednik žirije), akademski igralec, režiser in gledališki
pedagog
- Blažka Müller Pograjc, televizijska voditeljica in prevajalka
- Vesna Andjelković, diplomirana igralka, dipl. gledališki in radio producent
- Tadej Pišek, dramski igralec
- Staša Bračič, študentka dramaturgije na AGRFT
Zmagovalci so prav vsi nastopajoči, saj je osnovni namen našega festivala
mladostnikom omogočiti enkratno gledališko doživetje in občutenje pravega in
pristnega gledališkega duha. V soboto, 14. aprila 2012 smo na zaključni prireditvi v
Festivalni dvorani vsem nastopajočim in njihovim mentorjem podelili priznanja in
nagradili najboljše in najbolj perspektivne skupine in posameznike. Nagrade in
Sanjke so podeljevali priznani in poznani gledališki in kulturni ustvarjalci; Polona
Vetrih, Vid Valič, Boris Cavazza in Robert Prebil.
Veseli nas, da vsako leto predstavljamo tako pomemben del otroškega gledališkega
ustvarjanja. Potrudili se bomo, da z našim festivalom tudi v naslednjem desetletju
zanetimo čim več iskric v otroških očeh, nasmehov na obrazih in veselega
mladostniškega smeha.
5. Glasbeni festival ljubljanskih šol – 5. Glasbeni festival osnovnih in srednjih šol
se je odvijal v četrtek, 19. aprila 2012, ob 18. uri v Festivalni dvorani v Ljubljani.
Glasbeni festival, ki je bil izveden že petič, je bil namenjen mladim posameznikom in
skupinam, ki delujejo na področju glasbe. Tudi tokrat jim je omogočil, da so doživeli
svoj prvi večji javni nastop in pokazali svoje glasbeno znanje. Festival mladih
glasbenikov je tudi letos koordiniral sodelavec Jure Karas in Andrej Pekarovič.
Festival mladih glasbenikov, na katerega se je lani prijavilo sicer manj mladih, ki se
želijo ukvarjati z glasbo, a so kljub temu predstavili izjemne pevske in glasbene
dosežke. Poslušalce je še posebej navdušil 66-članski mešani pevski zbor MeMPZ iz
Ljutomera s pesmijo »Sweet dreams. »Res smo veseli, ker se vsako leto prijavljajo
bolj kakovostni mladi glasbeni ustvarjalci. Tudi letos se je pokazalo, da je ta festival
in Festivalna dvorana Pionirskega doma dobro prizorišče, kjer mladi lahko pokažejo
svojo glasbeno nadarjenost,«. Strokovna žirija, Severa Gjurin, pevka, Andrej
Pekarovič, glasbeni pedagog v Pionirskem domu in Miha Šalehar, radijski in
televizijski voditelj, ni imela lahkega dela predvsem pri solistih, saj so bili nastopi
suvereni, profesionalni in so navdušili občinstvo v dvorani. Žirija je v kategoriji
glasbenih skupin podelila posebno nagrado najbolj obetavni glasbeni skupini Zsa Zsa
Bizarre. Nagrade za zmagovalce je podaril Pionirski dom. Zmagovalci so posneli
avtorsko skladbo v tonskem studiu Pionirskega doma.
Program je na svojstven in duhovit način povezoval stand up komik Dušan Tomič –
Dule. Obiskovalci in mladi glasbeni ustvarjalci pa so lahko uživali tudi ob odličnem
nastopu 6pack Čukurja.
23
HOKUS POKUS festival – Festival HOKUS POKUS, ki je potekal 21. marca 2012 v
Festivalni dvorani, je tudi letos sledil glavnemu namenu, to je izobraževanje za
trajnostni razvoj in umestitev aktualne okoljsko-varstvene problematike v celosten
kontekst. Podnaslov letošnjega festivala je bil IZ NARAVE V ZNANOST. Letošnji
festival je tako iskal tiste izume, za katere je človek dobil navdih neposredno v naravi.
Tako so bile delavnice, ki jih je pripravil Pionirski dom, povezane z osnovno idejo
predstaviti otrokom izume narave, ki jih je človek apliciral v svoj svet. Osnovno vodilo
je bilo približati otrokom spoznanje, da je človek zadnji v verigi nastajajočih
organizmov na Zemlji, ki se je učil in oponašal ostala bitja in stvaritve Zemlje.
Poskusili smo ozavestiti odnos do narave in njenih kreatorjev in poudariti pomen
spoštljivosti do le-teh.
Na festivalu so se predstavili naravoslovni krožki OŠ Draga Bajca iz Vipave, OŠ
Louisa Adamiča iz Grosuplja, srednješolci iz gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera
in Mladi raziskovalci iz Pionirskega doma. Otrok, ki so izvajali delavnice za
obiskovalce, je bilo 105.
Na festival so se kot obiskovalci prijavili osnovnošolci (452) iz OŠ Antona Aškerca,
Velenje, OŠ Louisa Adamiča, Grosuplje, OŠ dr. Vita Kraigherja iz Ljubljane, OŠ
Draga Bajca iz Vipave, OŠ Šentvid, OŠ n. h. Maksa Pečarja iz Ljubljane, PŠ Hrušica,
OŠ Trnovo iz Ljubljane. Letos prvič so nas obiskali tudi predšolski otroci (80) – iz
vrtca Mengeš.
Program festivala je bil podoben kot doslej – v delavnicah, ki so osrednji del
dogajanja festivala, so mladi preizkušali svoje tehnične spretnosti, spretnosti
opazovanja ali primerjanja, preizkušanja različnih materialov, sodelovanja pri
nastajanju filmskih vsebin, pridobivali občutek za prostor, zvok, oblike. Otroci so bili
lahko aktivni sodelavci v vsaj dveh izbranih delavnicah. Po končanih delavnicah nam
je Hiša eksperimentov na glavnem odru Festivalne dvorane pripravila eno izmed
njihovih dogodivščin – TLAKOLOGIJO.
Tudi letošnji festival je dosegel svoje cilje – prenašanje izkušenj raziskovanja in
eksperimentiranja med vrstniki, sodelovanje med učitelji, mentorji, šolami in
ustanovami s področja naravoslovja in prepletanje umetnosti in znanosti skozi
aktivne delavnice, pripravljene tudi za najmlajše.
24
2.4. PROJEKTI
2.4.1. Bobri
V Projektu, ki ga že izvaja Mestna občina Ljubljana sodeluje tudi naš zavod. Vključili
smo se v gledališki del programa, kot likovni, kjer so v ART centru potekale
dopoldanske likovne delavnice za otroke in v soboto za družine. Zaradi velikega
interesa smo delavnice likovnega ustvarjanja podaljšali še za en teden. Skupaj z
Mestnim muzejem in Grafičnim centrom smo na Krakovskem sprehajališču pripravili
razstavo del otrok in ustvarjanja vseh v času poteka projekta.
2.4.2. Festivalnice
V letu 2012 smo v Festivalni dvorani izvedli 6 kvalitetnih koncertov namenjenim
otrokom in staršem.
Rdeča nit je predvsem prvi stik otrok z živo izvedeno glasbo različnih žanrov in
raznolikost inštrumentov in zasedb.
Koncerti so bili dobro obiskani.
Nastopi:
- 20. 2. 2012 Oj predpustni čas
- 18. 3. 2012 Simfonični orkester GŠ Vladimir Lovec
- 15. 4. 2012 Severa Gjurin in Dejan Lapanja
- 27. 5. 2012 Učenci Pionirskega doma
- 3. 6. 2012 Simfonični orkester GŠ Vič
- 25. 11. 2012 Vokalne narodne pesmi
2.4.3. Gledališke matineje
Izvajajo se v Festivalni dvorani ob nedeljah popoldan ob 17h – v smislu gledaliških
predstav mladi za mlade. Poleg lastne produkcije našega gledališkega studia smo
omogočili nastop nagrajenim predstavam na gledališkem festivalu, kar se je izkazalo
kot zelo pozitivno. V letu 2012 je bilo izvedenih 8 gledaliških predstav, ki so bile
dobro obiskane in lepo sprejete med mladimi in starši.
25
2.4.4. Kulturni dnevi
ŠOLA
OŠ CVETKA GOLARJA
0trok
82
DELAVNICE/
gledališče, z glasbo po svetu
OŠ VODICE
42
22.10.2012 OŠ GLAZIJA CELJE
OŠ
s
posebnimi
potrebami!
8.11.2012 OŠ C.GOLAR ŠK.LOKA
12.11.2012 OŠ. V. VODNIK
13.11.2012 OŠ. V. VODNIK
14.11.2012 OŠ. V. VODNIK
15.11.2012 OŠ. V. VODNIK
115
slikarstvo, kiparstvo, gledališče PD
gledališče, lutke, ples, glasba,
likovne
CELJE
87
24
18
22
21
gledališče
gledališče
gledališče
gledališče
gledališče
DAT.
4.6.2012
5.6.2012
22.3.2012
LOKACIJA
PD
FD
PD
PD
PD
PD
2.4.5. Počitniške dejavnosti
POLETNA KITARSKA ŠOLA OD 2. 7. do 6. 7. 2012
Program je bil sestavljen iz nadaljevalnega tečaja in začetnega tečaja. V nadaljevalni
skupini je bilo 6 udeležencev, v začetni pa 2 udeleženca. Nadaljevalno skupino je
poučeval prof. Andrej Pekarovič, začetno pa Martina Jerinič.
Tečaj je trajal pet dni, vsak dan po 4 pedagoške ure. Udeležili so se ga le tisti, ki so
med letom obiskovali delavnice kitare v našem zavodu. Učni program je bil sestavljen
po didaktičnih pristopih za skupinsko igro oziroma orkester.
Izvajali smo več skladb različnih zvrsti in tehničnih prvin. Poudarek je bil na skupnem
muziciranju in ritmiki brez pomoči dirigenta, se pravi komorni pristop poslušanja tem
in soliranja.
Na zaključnem koncertu smo premierno izvedi avtorske priredbe skladb: Nothing else
mathers, Ajde Jano, Irish Washer Woman, Greek Zorba, Pink panter.
26
SPLOŠNO POČITNIŠKO VARSTVO S KULTURO IN JEZIKI 2012
OD 20. 2. DO 24. 2. 2012
V počitniško varstvo so bili vključeni otroci v starosti od 6 do 10 let. Skupina je bila
številčno obvladljiva, saj v varstvo ni bil vključen noben problematičen otrok. Število
otrok se je dnevno spreminjalo. V povprečju je obliko počitniškega varstva, ki ga
organizira Pionirski dom v zimskem terminu obiskalo 15 do 25 otrok.
V PONEDELJEK (dopoldan) smo pokukali v zakladnico slovenske ljudske pesmi, in
slišali pesmi iz Prekmurja, Bele krajine, Notranjske, Primorske, Rezije in Istre. Ob njih
smo se pogovorili o različnih narečjih in razvozlali nam tuje narečne besede.
Poslušali smo kako odpete pesmi zvenijo na tradicionalen način, in kaj se zgodi če jih
odenemo v različne sodobne glasbene preobleke (afro, funk, jazz, samba...)
Dogajanje in utrip počitniškega varstva je prišla posneti RTV Slovenija.
V PONEDELJEK (popoldan) smo izvedli delavnico oblikovanja mask. Spoznali smo
kako pri oblikovanju pustnih mask lahko uporabimo kartonsko embalažo.
V TOREK (dopoldan) smo ponovili (nadaljevali) delavnico izdelave pustnih mask in
se z njimi udeležili rajanja v Festivalni dvorani, ki je bilo za otroke Pionirskega doma
brezplačno.
V TOREK (popoldan) smo izvedli delavnico italijanščine.
V SREDO (dopoldan) smo skupaj z otroci iz slikarskega varstva obiskali Kinodvor in
si ogledali film Mumini lovijo komet.
V SREDO (popoldan) smo strnili vtise filma Mumini lovijo komet. Izdelovali smo
Mumine in se pogovarjali kako nastane fotografija, film, risanka…
V ČETRTEK (dopoldan) smo obiskali Slovensko mladinsko gledališče. Prijazno so
nam razkazali zaodrje in drugo stran gledališča, kot ga običajno poznamo. Na odru
smo izvedli plesno-pevski nastop.
V ČETRTEK (popoldan) smo izvedli delavnico angleščine.
V PETEK (dopoldan) smo obiskali Trubarjevo hišo literature, kjer se nam je
predstavila lutkarica Katja Povše (Bogdanovo gledališče) s predstavo Knjižni molj
Bogdan. Otroci so v predstavi resnično uživali, še posebej, ker je predstava
interaktivna in otroci v njej aktivno sodelujejo.
V PETEK (popoldan) smo si tradicionalno ogledali produkcijo zimske slikarske in
gledališke šole.
27
Od 26. 6. do 29. 6.: SOBA – HIŠA – MESTO
Tako kot vsako leto smo v prvem tednu sodelovali s Hišo arhitekture. Otroci so iz
kapa plošč sestavljali svoje hiše, ki so jih pobarvali in jih po svoje oblikovali /strehe,
okna, zavese,…/. Z arhitektko Katjo Pečnik so se sprehodili po bližnji okolici in
spoznali zgodovino Navja in Baragovega semenišča ter Gospodarskega razstavišča.
Kulturologinja Bojana Rudović Žvanut je z otroki izdelala preprost fotoaparat in jim
predstavila delovanje camere obscure, z jezikoslovko Tadejo Volk so spoznavali
osnove francoščine in španščine – s pomočjo arhitekture teh dveh dežel.
V tem tednu je sodelovalo 17 otrok.
Od 2. 7. do 6. 7.: VODA – ZRAK – ZEMLJA
Otroci so sodelovali na naravoslovnih delavnicah, kjer so čistili vodo, sadili rože,
kuhali zdravo, oblikovali odpadne materiale in izdelovali svoj papir. Delavnice so
vodili likovna pedagoginja Nuša Stanojević, pedagoginja Andreja Dimnik, slikarka
Metka Snoj, multimedijski tehnik Sandi Skok. Pri angleščini so spoznavali angleško
hortikulturo, pri nemščini so se naučili na kakšen način se Nemci borijo proti
onesnaženem okolju, učitelj kitajskega jezika Jie Bao pa jim je približal kitajsko
preteklost. V Kinodvoru so si ogledali film Svet oceanov, v Botaničnem vrtu pa so
spoznavali strupene rastline.
V tem tednu je sodelovalo 38 otrok.
Od 9. 7. do 13. 7.: IGRA – IGRAČA – ANIMACIJA
V tem tednu so otroci spoznavali zgodovino iger, izdelovali so skupinske namizne
igre/domine, polž, ki potuje, mesto in promet../, izdelali so svoje igrače iz slanega
testa in lutke. Na gledališki delavnici so jim gledališki mentorji predstavili različna
gledališča in načine igranja skozi zgodovino, na filmski delavnici so izdelali svoj flip
book. Delavnice so izvedli restavratorka Katja Poznič, likovna pedagoginja Nuša
Stanojević in multimedijski tehnik Sandi Skok. Jezikovne delavnice so predstavile
angleško zgodovino gledališča, italijansko sodobno lutkarstvo in zgodovino iger v
starem Rimu skozi latinščino. Jezikovne delavnice so vodili jezikovni pedagogi
Pionirskega doma in Živa Kham. V Kinodvoru so si ogledali animirani film Hiša
pravljic.
V tem tednu je sodelovalo 40 otrok.
Od 20. 8. do 24. 8.: TON –PESEM – ZAPIS
Teden je bil glasbeno obarvan, otroci so skozi delavnice spoznavali zgodovino
glasbe, pesmi slovenskih pokrajin, igrali na male inštrumente, dočakali obisk
glasbenega gosta – in obiskali pravi glasbeni studio. Delavnice so vodili pedagoginja
Teja Bitenc in likovna pedagoginja Vesna Bat, glasbenik Andrej Pekarovič in
pevka Eva Moškon. Jezikovne delavnice so otrokom približale tradicionalno špansko
glasbo, francoski šanson in angleško popevko. Delavnice so vodili pedagoginja
Pionirskega doma in jezikoslovka Tadeja Volk. V Kinodvoru so si ogledali španski
film Na morje! in obiskali Operno hišo v Ljubljani, kjer so si ogledali nove vadbene
prostore, oder in avditorij.
V tem tednu je sodelovalo 40 otrok.
28
Od 27. 8. do 31. 8.: GIB – SKOK – PLES
Teden smo začeli s cirkuško delavnico, kjer so se otroci preizkušali v vožnji z
monocikli, žonglirali in spoznavali osnovne akrobatske veščine. Delavnico so izvajali
člani zavoda Cirkokrog. V Festivalni dvorani so se razgibavali na telovadnem
poligonu in spoznali osnovna pravila nekaterih športov. Delavnico sta vodili Nuša
Stanojevič in Katja Poznič. Delavnica pantomime, ki jo je vodil Dušan Tomič jim je
predstavila osnove pantomime in delo pantomimika. Jezikovne delavnice so jih
popeljale v svet ruskega cirkusa – Daša Cerar, nemškega baleta in angleškega
plesa. V Kinodvoru so si ogledali film Ferdo Krota in obiskali Plesni center Jenko, kjer
se jim je predstavil plesalec Sašo Krasnov .
V tem tednu je sodelovalo 40 otrok.
POLETNA GLEDALIŠKA ŠOLA
Od 26. 6. do 29. 6.: ZAČETNI PROGRAM Z NADGRADNJO
Prvi teden poletne gledališke šole je bil en dan krajši, zato smo imeli program od
torka do četrtka od devetih do pol štirih, v petek pa do štirih. V torek sta kar dve
udeleženki odpovedali svoje sodelovanje na gledališki šoli, zato so bili v torek le trije,
nato pa preostale dni štirje. Kljub vsemu smo normalno izpeljali program, ki pa je bil
tokrat mešanica začetnega in nadaljevalnega, saj so bili nekateri otroci tu že drugič,
prav tako pa je manjša skupina omogočila več individualnega dela z vsakim
posameznikom. Program je potekal po preverjeni shemi: osnove, gib in prostor,
čustva, pripoved in zadnji dan, kar še ostane in kar si otroci želijo. Petkov nastop je
bil sestavljen iz nekaterih njihovih najljubših disciplin, poleg tega pa so pripravili polimprovizirane skeče o družini vampirjev, ki so jih samoiniciativno pripravljali vsak dan
po kosilu in enega izvedli tudi na nastopu. Skupino sta vodili Teja Bitenc in Urša
Strehar Benčina.
Od 2. 7. do 6. 7.: ZAČETNI IN NADALJEVALNI PROGRAM GLEDALIŠKE ŠOLE
V tednu od 2. 7. do 6. 7. je v gledališki šoli potekal tako osnovni kot tudi nadaljevalni
program. V osnovnem programu je bil namen predvsem spoznavanje z gledališko
improvizacijo. Naslednji dnevi so bili tematsko obarvani z različnimi tematikami: gib,
prostor, čustva in pripoved. Osnovnim improvizacijskim vajam je sledilo spoznavanje
improvizacijskih disciplin. V nadaljevalnem programu gledališke šole pa smo
ponovitvi osnovnih improvizacijskih iger dodali tudi zahtevnejše vaje in naloge. Vsak
dan je bil prav tako tematsko obarvan (gib, prostor, čustva in pripoved), a sledile so
zahtevnejše improvizacijske vaje, ki so poglobile znanje o gledališki improvizaciji.
Zadnji dan obeh gledaliških šol je bil namenjen tudi nastopu in izražanju naučenega
znanja pred občinstvom, tokrat je zaradi večjega števila otrok potekal v Festivalni
dvorani. Pedagoginje so bile Mira Petek, Sinja Čož, Urša Strehar Benčina in Teja
Bitenc.
Od 9. 7. do 13. 7.: ZAČETNI PROGRAM GLEDALIŠKE ŠOLE
V tem tednu je potekala le ena skupina gledališke šole, in sicer z začetnim
programom. Kot vsakič znova smo tudi tokrat sledili preverjenemu pedagoškemu
programu gledališke improvizacije – prvi dan smo spoznavali osnovna pravila igre na
odru, drugi dan smo namenili vajam za izrazit gib in prikazovanje prostora, tretji dan
otroke seznanili s tem, kako pomembno je, da njihova igra izhaja iz izrazitega lika in
čustev, četrti dan pa smo namenili vajam za pripoved. Seveda smo vsak dan vaje
sklenili tudi z vsebinsko povezanimi ŠILA disciplinami. Zadnji dan smo ponovili
njihove najljubše discipline in vaje ter se pripravili za improvizacijski nastop pred
29
starši in drugimi otroci. Pedagoginje so bile Nika Kovač (dva dni), Urša Strehar
Benčina (tri dni) in Mira Petek.
Od 20. 8. do 24. 8.: ZAČETNI IN NADALJEVALNI PROGRAM
To poletje je bil to že četrti termin poletne gledališke šole, kjer otroke seznanjamo z
osnovami gledališke improvizacije v začetnem programu in z nekaj dodatnimi
elementi v nadaljevalnem programu – osredotočali smo se na nazorno prikazovanje
prostora z rabo svojega telesa, na izražanje čustev s svojo mimiko in sporočilnostjo
ter na ustvarjanje čim bolj zanimivih pripovedi znotraj posameznih improvizacij.
Naučeno so otroci predstavili staršem v klasičnem zaključnem nastopu, kjer sta obe
skupini nastopali izmenično.
Od 27. 8. do 31. 8.: ZAČETNI IN NADALJEVALNI PROGRAM
Zadnji teden poletne gledališke šole smo imeli tako začetno, kot tudi nadaljevalno
skupino. Ena skupina je vadila v gledališki sobi, druga pa v baletni dvorani. Program
je potekal podobno kot ponavadi, s poudarkom na gibu in prostoru, pripovedovanju
zgodb, osvojitvi čustev in povezovanju vseh naučenih znanj med seboj. Prav tako
smo se posvečali vajam za krepitev medsebojnega sodelovanja, opazovanja in
upoštevanja drug drugega, otroci pa so se preizkušali tudi v solo improvizacijah. V
petek, 31. 8. Smo imeli ob 15. uri nastop v Festivalni dvorani, kjer sta se začetna in
nadaljevalna skupina med seboj izmenjevali in vsaka predstavili po štiri discipline, ki
so se jih naučili med tednom. Zaradi obiska iz RTV Slovenije, smo imeli poudarek na
TV dnevniku in podobnih »oddajah«, ki so lahko pokazale spretnost naših mladih
voditeljev. Skupine so vodile Teja Bitenc, Nika Kovač, Tanja Stojanovič in Urša
Strehar Benčina.
30
POLETNA POČITNIŠKA LIKOVNA ŠOLA od 26. 6. do 13. 7. in od 20. 8 – 31. 8.:
Počitniško varstvo je potekalo v tedenskih sklopih. V okviru vsakega sklopa so otroci
spoznali različna oblikovalna področja (kiparstvo, slikarstvo, grafiko ter risanje) ter
tehnike znotraj posameznih področij. V času med delavnicami so se izvajala prosta
ustvarjanja v glini, slikanje, pletenje zapestnic ter zgibanje origamijev. Program se je
izvajal v prostorih Art centra na Komenskega 9. Vsak teden ob torkih smo si v
Kinodvoru ogledali risani/animirani film, ob primernem vremenu pa smo obiskali
zunanje igrišče v OŠ Toneta Čufarja. Prve tri tedne smo ob petkih obiskali tudi
aktualno likovno razstavo ki je potekala na Galeriji Vrt ZDSLU-ja.
Od 26. 6. do 29. 6.
V prvem tednu so otroci osvojili tehniko slikanja s temperami. Spoznali smo se z
osnovnim barvnim krogom, mešanjem barv ter se naučili namešati kožno barvo. Ob
slikanju portreta so spoznali osnovne proporce človeškega obraza. Med kiparjenjem
so osvojili osnove oblikovanja gline ter se spoznali z procesom nastajanja
industrijsko narejenih keramičnih posod s pomočjo mavčnih kalupov. Poleg delavnice
risanja s tušem in paličicami smo izvedli tudi nalogo iz področja grafike. Izdelava
matrice za tiskanje kolagrafije – risanje v sveže lepilo – na temo Žuželke,
spoznavanje procesa visokega tiska ter za mnoge prvo srečanje z grafično prešo.
Otroci so v vmesnem času zgibali origamije ter pletli zapestnice ter obiskali razstavo
v galeriji VRT – ZDSLU.
Od 2. 7. do 6. 7.
V drugem tednu smo prvo delavnico začeli ponovno s portretom soseda. Tako so se
otroci spoznali med seboj. Ob tem smo se naučili mešanja barv, osnovni barvni krog
ter spoznali proporce človeškega obraza. V popoldanski delavnici so otroci iz gline
oblikovali posodo ki jo drži žival, ob tem pa spoznali osnovne zakonitosti gline ter
principe oblikovanja. Izdelali smo tudi velike kartonaste hišice, ki so jih nato sami
poslikali. V torek smo po ogledu filma izdelovali matrice za grafiko v tehniki
kolagrafije, na temo filma. Ob prebiranju slovenskih ljudskih pravljic pa smo risali
ilustracijo s tušem in paličicami, kasneje pa ustvarjali mavčno praskanko - relif v
mavčno ploskev na temo »afriške živali«. V četrtek smo spoznali proces tiskanja
grafike. Tiskali smo matrice, ki smo jih izdelali v torkovi delavnici. V petek smo
obiskali razstavo v galeriji VRT-ZDSLU, popoldan pa smo se naučili osnovnih vozljev
za izdelovanje makrame zapestnic.
Od 9. 7. do 13. 7.
V tretjem tednu smo s prvo delavnico začeli ponovno s portretom soseda. Tako so se
otroci spoznali med seboj. Ob tem smo se naučili mešanja barv, osnovni barvni krog
ter spoznali proporce človeškega obraza. V popoldanski delavnici so se otroci
spoznali s tehniko izdelave mozaika iz steklenih ploščic; Po ogledu filma smo v torek
izvedli delavnico v tehniki kolaža na temo filma, v sredo pa smo risali s tušem in
paličicami na temo »moje sanje«. V popoldanski delavnici so otroci samostojno
izdelali vsak svoj lovilec slabih sanj. V četrtek smo izvedli grafično delavnico v tehniki
tiska s premičnimi šablonami, kjer so otroci spoznali zakonitosti grafične tehnike ter
se spoznali z grafično prešo. V popoldanskem času smo izdelovali posode s pomočjo
mavčnih kalupov ter se spoznali z procesom industrijskega nastajanja keramičnih
izdelkov. V petek smo obiskali razstavo v galeriji VRT- ZDSLU, v popoldanskem času
pa smo izvedli delavnico v tehniki praskanke. Otroci so v vmesnem času zgibali
origamije ter pletli zapestnice.
31
Od 20. 8. do 24. 8.
Četrti teden počitniškega varstva smo prvo delavnico začeli ponovno s portretom
soseda. Tako so se otroci spoznali med seboj. Ob tem smo se naučili mešanja barv,
osnovni barvni krog ter spoznali proporce človeškega obraza. V popoldanski
delavnici so otroci v glini izdelovali posodice z različnimi motivi ter tako osvojili
osnovne principe obdelovanja gline. V torek smo po ogledu filma nadaljevali z
delavnico, v kateri smo izdelovali matrice za tiskanje grafike v tehniki risanja v lepilo,
na temo gledanega filma. V sredo smo izdelali relief v mavec s pomočjo praskanja na
temo »moje najljubše kosilo«, v popoldanski delavnici pa smo izdelovali pečatnike, s
katerimi smo potem izdelali sliko. V četrtek smo tiskali matrice iz torkove delavnice.
Otroci so spoznali osnovne zakonitosti tiskanja grafike ter delovanje grafične preše.
Delo je potekalo v skupinah, v vmesnem času so otroci pletli zapestnice, zgibali
origamije, slikali s temperami ter kiparili v glini. V petek smo izvedli kiparsko
delavnico. Izdelovali smo relief v glini s pomočjo odtiskovanja predmetov, otroci pa
so se seznanili tudi z barvanjem gline z glinenimi barvami. V popoldanskem času
smo izvedli risarsko delavnico v tehnik praskanke.
Od 27. 8. do 31. 8.
Peti teden počitniškega varstva smo prvo delavnico začeli ponovno s portretom
soseda. Tako so se otroci spoznali med seboj. Ob tem smo se naučili mešanja barv,
osnovni barvni krog ter spoznali proporce človeškega obraza. V popoldanski
delavnici so otroci v glini izdelovali posodice z različnimi motivi ter tako osvojili
osnovne principe obdelovanja gline. V torek smo po ogledu risanega filma izvedli
delavnico risanja s tušem in paličicami na temo filma. V sredo smo začeli z delavnico
mozaika. Otroci so spoznali osnovni princip izdelave mozaika z steklenimi
ploščicami. V popoldanskem času smo izvedli delavnico praskanke v mavčno
ploskev ter se tako spoznali s tehniko reliefa, ki so jo uporabljali že stari Egipčani. V
četrtek smo tiskali grafiko v tehniki tiska z premično šabloni, kjer so se otroci spoznali
z osnovnimi zakonitostmi grafike, krepili ploskovno razmišljanje ter spoznali
delovanje grafične preše. Delo je potekalo po skupinah. V vmesnem času so zgibali
origamije, pletli zapestnice ter izdelovali pečatnike; V petek smo izvedli delavnico v
tehniki kolaža s krpicami iz blaga, v popoldanskem času pa smo izdelali praskanko.
Vsa kiparska dela izvedena v glini, grafike, mozaiki ter risbe s tušem bodo
razstavljena v galeriji Art Centra na Komenskega 9 v začetku oktobra.
32
2.4.6. Praznovanje rojstnega dneva najmlajših
Pri organizaciji rojstnodnevnih zabav smo združili naše dolgoletno znanje in izkušnje
pri delu z otroki na nekoliko drugačen način. Zabava je organizirana v obliki
intenzivne delavnice izkušenj – raziskovalne ali gledališke. Slavljenec s prijatelji ni le
nemi opazovalec tujih trikov ali nastopov, temveč aktivno sodeluje: pri raziskovalni
zabavi potuje s prijatelji po raziskovalnih postajah, kjer preizkušajo VODO in njene
zakonitosti – kaj se potopi in kaj plava v vodi, kako pod vodo lahko ostaneš suh,
napihujejo različne oblike vode in milnice, izdelajo čistilno napravo za vodo – in
ZRAK in njegove lastnosti – kdo izpihne največ zraka iz pljuč, kaj poganja vrtečo
kačo, izdelajo papirnate zmaje.
Pri gledališki zabavi se otroci najprej z “ogrevalnimi vajami” za medsebojno
sodelovanje, gib, in govor v obliki različnih igric sprostijo in se znebijo treme pred
nastopanjem na odru. Nato se seznanijo z improvizacijskim gledališčem ter tudi
sami s pomočjo animatorja odigrajo krajše improvizirane prizore na golem odru, kjer
si ves prostor in predmete ustvarijo v domišljiji. Otroci sami dajejo predloge za
prostor, situacijo, čustva ali odnose, ki se jih v improvizaciji upošteva (npr. v
restavraciji brez denarnice, otok zakladov, Marsovci so pristali na Zemlji…) Na
gledališki zabavi se otroci skozi igro naučijo medsebojnega sodelovanja, nastopanja
pred občinstvom, kako se znajti v določeni situaciji, odzivanja na predloge soigralcev
ter razločnega govora, hkrati pa jih spodbudimo tudi k uporabi domišljije ter
ustvarjanju lastnega imaginarnega sveta.
V letu 2012 je sodelovalo 265 otrok na različnih rojstnodnevnih zabavah.
20. 1. od 16-18 GRAFIČNI ROJ. DAN/15 otrok;
22. 1. od 16-18 GLEDALIŠKI ROJ. DAN/15 otrok
27. 1. od 17-19 GLEDALIŠKI ROJ. DAN/20 otrok;
3. 2. od 15.50-17.50 NAJEM DVORANE
9. 3. od 17-19 GLEDALIŠKI/15 otrok;
10. 3. od 10.30-12.30 RAZISKOVALNI/15 otrok
17. 3. od 13-15 KIPARSKI/20 otrok;
24. 3. od 11-13 NAJEM RDEČE DVORANE
7. 6. od 17-19 GLEDALIŠKI/15 otrok;
19. 6. od 17-19 GLEDALIŠKI/15 otrok
4. 10. od 17-19 GLEDALIŠKI/15 otrok;
19. 10. od 17-19 GLEDALIŠKI/15 otrok
7. 11. od 17-19 GLEDALIŠKI/15 otrok;
17. 11. od 12-14 GLEDALIŠKI /20 otrok
30. 11. od 17-19 GLEDALIŠKI/15 otrok;
1. 12. od 10-12 RAZISKOVALNI /15 otrok;
2. 12. od 14.30-16.30 GLEDALIŠKI/15 otrok;
8. 12. od 10-12 RAZISKOVALNI/25 otrok
33
2.4.7 EU projekti
-
-
Science – Art Education, developing and deminating an Inovative artistically
gifted student – V sodelovanju s PA Univerza na Primorskem v sodelovanju PA
Univerze v Krakowu delavnice in predavanja za profesorje in študente – 21. 6.
2012.
Jugend Made in Europa – Partner v projektu Univerzi iz Giesna (D) in Wroclawa
(PL) – Enoletni projekt s pomočjo katerega bomo razširili naš filmski festival čez
meje. Prvo srečanje je bilo v Görlicu v času od 30. 11. do 2. 12. 2012. Udeležili so
se ga trije naši pedagogi in obiskovalci foto, film delavnic in nemški jezik in kultura
(teh je bilo 8) – zraven pa so bili še dijaki iz DIC – 8 – njih, ki so sodelovali na
ZOOM festivalu in se sedaj skupaj vključujejo v projekt. Podnaslov projekta je
mladi v Evropi med dokumentacijo in fikcijo.
34
2.5. KULTURA – JEZIKI
Poročilo je razdeljeno na splošni del in na trende.
1. SPLOŠNO: osnovni programi, skupne lastnosti vseh jezikovnih tečajev
a. Osnovni programi
b. Skupne lastnosti vseh jezikovnih tečajev
c. Dodatna ponudba v rednih programih
d. Počitniško varstvo v sodelovanju z Oddelkom za kulturo
e. Reference
f. Povezovanje z rednim izobraževanjem – za večji vpis na tečaje tujih jezikov
2. TREND:
a. Splošno – krajši jezikovni tečaji
b. Evropski jeziki
c. Ne-evropski jeziki, latinščina ter ruščina
2.5.1 Splošno: Osnovni programi, skupne lastnosti
a. Osnovni programi
Osnovni programi Oddelka za tuje jezike in kulture so razdeljeni po starostnih
skupinah, ki zajemajo otroke od 4. leta starosti naprej, mladostnike ter odrasle.
Pomembnejši del naše dejavnosti ostaja poučevanje otrok in mladostnikov.
Razširitev ponudbe vidimo tudi v poučevanju odraslih. V naši ponudbi še vedno
ostaja poučevanje angleškega, nemškega, francoskega, španskega in italijanskega
jezika ter sekundarno poučevanje latinskega, ruskega, japonskega, kitajskega in
arabskega jezika. Ker pa je dandanes trend večjezičnost, opažamo rast zanimanja
tudi za druge jezike. Tukaj bi lahko v naslednjih letih razširili ponudbo v smeri še
ostalih slovanskih jezikov kot so npr. češki jezik, slovaški in poljski jezik.
Splošni vpis na tečaje tujih jezikov in kultur, ki ga beležimo v letošnjem šolskem letu
2012/13 je približno enak kot lani. Glede na trenutno situacijo na trgu smo z njim
zadovoljni, saj smo uspeli zadržati približno enako število vpisanih.
Razporeditev po odstotkih glede na posamezni jezik pa se spreminja. Videti je, da
angleščina ohranja primarno vlogo in približno enako število vpisanih, manjše je
zanimanje za nemški in italijanski jezik, drugi jeziki pa so ostali na relativno enakem
številu vpisanih. Občutno večji je interes za francoski in španski jezik, čeprav
številčno ne dosegata števila vpisanih na tečaje angleščine. Porast zanimanja
beležimo pri odraslih pri angleščini, italijanščini, nemščini in francoščini. Nekateri od
teh so tudi starši otrok, ki obiskujejo naše tečaje. Porast je pri individualnem pouku in
tudi tukaj beležimo večje število odraslih.
Primarni cilj za naslednje šolsko leto je povečanje vpisa. V času recesije je velik
dosežek že ohranitev števila vpisanih, kar tudi zadnja leta dosegamo, kljub odhodu v
pokoj nekaterih naših rednih in uspešnih sodelavcev. Poudariti moramo, da bi bila
Oddelku za tuje jezike in kulture dodatna finančna podpora s strani MOL-a nujno
potrebna, saj bi nam omogočila tehnično posodobitev nekaterih učilnic, ki je nujno
potrebna, boljšo posodobitev učno didaktičnih pripomočkov ter učnih materialov,
izvajanje projektov ter najpomembneje dodatno kvalitetno reklamo in oglaševanje, ki
je nujno potrebna, da bi povečali število vpisanih na jezikovnih tečajih.
35
Vrste tečajev, ki jih izvajamo:
Klasični tečaj splošnega tujega jezika je 70-urni letni tečaj (2x tedensko po 45 minut
ali 1x tedensko po 90 minut) ter 46-urni letni tečaj (1x tedensko po 60 minut), igralne
urice zajemajo 40 PU, t.j. 35 srečanj x 60 min na šolsko leto.
Za mladostnike, študente in odrasle organiziramo tudi krajše 20- ali 30-urne (45
minut/ura) tečaje splošnega jezika, osvežitvene tečaje ter konverzacijske tečaje
(minimum predznanja stopnja B1 po Skupnem evropskem okviru za tuje jezike).
Individualni pouk izvajamo za starejše osnovnošolce, mladostnike, študente in
odrasle (20 ur min) po 60 min ali 45 min enkrat ali večkrat na teden.
b. Skupne lastnosti vseh jezikovnih tečajev
Ciljne skupine udeležencev so: predšolski otroci (od 4. leta starosti do vključno 6. leta
starosti), osnovnošolski otroci (od 7. leta starosti naprej do vključno 9. razreda OŠ),
mladina oz. srednješolci (od 1. letnika srednje šole oz. 14. leta starosti naprej),
študenti in odrasli. Iz tega sledi širok starostni razpon ter izkušnje s poučevanjem ne
samo otrok in mladine (največ udeležencev), ampak tudi odraslih.
Starost: od 4. leta naprej do odraslih
Cilj programa: doseganje znanja jezika v skladu z lestvico Skupnega Evropskega
referenčnega okvira za tuje jezike (CEFR), stopnja A1-C2; seznanitev s kulturo
naroda posameznega jezika, s podobnostmi in razlikami v jeziku in posamezni
kulturi, približevanje tuje kulture in krepitev lastne identitete in s tem spodbujanje
sprejemanja in strpnosti med različnimi narodi. Naši slušatelji si pridobijo jezikovno
znanje ter poznavanje kulture za ustrezno komunikacijo in predstavitev sebe in svoje
dežele na tečajih, študiju ali poslovnem izpopolnjevanju v tujini, ter za kakovostnejšo
komunikacijo s tujimi obiskovalci na domačih tleh.
Sestava skupine: posamezne skupine sestavimo skladno na starost udeležencev ter
na njihovo predznanje. Praviloma gre za skupine, ki so homogene, t.j. udeleženci
imajo isto predznanje in so enako stari. Izjemoma so lahko razlike v starosti v
posamezni skupini, če znanje posameznika presega znanje svojega sovrstnika, če
znanje ne dosega znanja svojega vrstnika, če ne moremo zagotoviti popolnoma
homogene skupine. Starostna razlika med otroki ne sme presegati več kot 3 leta;
tako imamo, na primer, igralne urice na angleščini ločene za 4-letne in 5-letne, na
drugih jezikih pa se prilagajamo in združujemo med seboj 4- in 5-letne ali 5- in 6letne. Izjemoma imamo skupaj 4-, 5- in 6- letne otroke.
Število udeležencev na skupino: optimalno število je 8 udeležencev na skupino, mini
skupina je sestavljena iz 3-5 udeležencev. Ostalo je individualni pouk oz. pouk z
individualnim pristopom.
Skupno število vpisanih: skupno število lahko varira glede na nove vpise, izpise,
ter glede na vpis v krajše tečaje v katere vpisujemo tudi po zaključku uradnega vpisa,
t.j. po 1. oktobru.
Angleščina: 289
Nemščina: 81
Francoščina: 54
Italijanščina: 25
Španščina: 19
Japonščina: 4
Latinščina:
6
Ruščina:
8
Kitajščina:
2
36
c. Dodatna ponudba v rednih programih
Naše programe, ki še ne zajemajo poučevanja v kombinaciji ali samostojno s tujim
jezikom nadgrajujemo z občasnimi obiski tujih učiteljev (1x, največ 2x letno na isto
skupino) tudi v nekaterih nižjih skupinah, (po presoji glede na ustreznost), kjer tuji
učitelj 'iz prve roke' predstavil kulturno ozadje svoje kulture in jezika ter tako v smislu
motivacije pozitivno vplival na nadaljnje učenje.
V naše redne programe vključujemo tudi redno opravljanje bralne značke,
priložnostno sodelujemo na različnih literarnih in drugih jezikovnih tekmovanjih. Prav
tako naša ponudba zajema organiziranje raznih jezikovnih prireditev, kot na primer,
večjezična božično-novoletna prireditev, teden odprtih vrat, zaključna prireditev ter
podelitev mednarodnih certifikatov. Povezujemo se z drugimi izobraževalnimi in
kulturnimi inštitucijami ter s tujimi inštituti oz. predstavništvi ter društvi kultur jezikov,
ki jih poučujemo. Tudi letos smo imeli kar lepo število udeležencev na mednarodnih
izpitih iz angleščine, nemščine in francoščine in sicer na izpitih za otroke in
mladostnike ter na izpitih za odrasle. Udeležbo smo obeležili tudi s tradicionalno
prireditvijo podelitve certifikatov, kjer so z nagradami sodelovali tudi MK – Oxford
Center ter predstavništvo Cambridge University Press. Certifikate so podelili direktor
British Council-a James Hampson, ter predstavnici Goethe Instituta in Francoskega
kulturnega inštituta Charles Nodier. Na tak način poskušamo še poglobiti jezikovno
osveščenost ter strpnost do različnih kultur.
V letošnjem letu smo uspeli zagotoviti skupino tečajnikov, ki se pripravljajo na izpit iz
mature iz angleškega jezika. Cilj jezikovnega tečaja s pripravo na maturo je
dodatna seznanitev s sestavo maturitetnega preizkusa, seznanitev s tipom nalog ter
strategijami reševanja nalog. Program predvideva utrjevanje snovi glede na štiri
osnovne jezikovne spretnosti, ki se pri maturi preverjajo t.j. bralno razumevanje,
slušno razumevanje, govorno sporočanje in pisno sporočanje. Prav tako program
temelji na spodbujanju komunikacije v tujem jeziku, predvsem govora.
V ponudbi imamo tudi Muco Copatarico s tujim jezikom. Izkušnje in stroka kažeta,
da vključevanje 3-letnih otrok v izključno jezikovne igralne urice ni primerno.
Primernejša oblika, ki jo za to starost lahko izvedemo je kombinacija z dejavnostjo
Oddelka za kulturo Muca Copatarica. Ta dejavnost predstavlja prehodno obdobje, ko
bi se otroci v toliko seznanili s tujim jezikom, da bi jim v nadaljevanju bilo lažje preiti
na intenzivnejšo obliko učenja. Glavni cilj vidimo v pridobivanje pozitivnega odnosa
do učenja tujega jezika ter spodbujanje in krepitev motivacije za učenje.
To obliko smo ponudili prvič v šolskem letu 2009/10. Program je bil zastavljen tako,
da sta bila v razredu prisotna ves čas pouka dva učitelja (tandem), t.j. nosilka
programa Muca Copatarica ter učitelj jezika – strokovnjak, ki poučuje tuji jezik ter kot
asistent pomaga nosilki programa Muce Copatarice. Ta dejavnost je bila izvedena v
programu Vrtec Muce Copatarice, ki je potekal tedensko po tri ure. Tuji jezik –
italijanščina –je bila prisotna kot ena od aktivnosti znotraj te dejavnosti do 30 minut.
Odziv otrok je bil zelo pozitiven, vendar od leta 2009/10 do sedaj žal ni bilo več
zanimanja.
Dejavnost ostaja v naši ponudbi. Vsako leto bi lahko ponudili drug jezik.
37
d. Počitniško varstvo v sodelovanju z Oddelkom za kulturo ter počitniški tečaji
Med počitnicami se organizira počitniško varstvo. Oddelek za tuje jezike in kulture
sodeluje tako pri varstvu kot tudi pri izvajanju delavnic. Delavnice, ki jih izvajamo so
jezikovne. Običajno imamo 1-2 jezikovni delavnici (odvisno od števila in starosti
prijavljenih) na posamezen dan. Da zagotovimo raznolikost programa običajno
predstavimo en posamezen jezik na dan. Tako lahko v enem tednu predstavimo tudi
do 5 različnih jezikov (več glej Oddelek za kulturo). Pri počitniškem varstvu so v letu
2012 sodelovali vsi redno zaposleni učitelji.
V ponudbi ostajajo ciljno usmerjeni jezikovni tečaji za otroke in mladino v času
poletnih počitnic. Tečajev nismo izvedli, zaradi premajhnega števila prijavljenih.
Prijavljene pa smo usmerili na splošno počitniško varstvo z dodatnimi jezikovnimi
delavnicami, v kolikor so bili za to starostno ustrezni.
e. Reference
Še naprej ostajamo v izpitnem partnerskem programu ADDVANTAGE za šole, ki
prijavljajo kandidate za Cambridge izpite iz angleškega jezika pri British Councilu.
Prednost povezovanja se kaže na področju izkušenj, profesionalnosti, vzajemnosti in
strokovnosti. Predvsem pa je to dobra referenca naše jezikovne šole, saj nam
omogoča: uporabo logotipa
na promocijskih tiskovinah šole in spletu,
potrdilo o sodelovanju, navedbo šole na strani British Council s povezavo na spletno
stran šole, promocijsko gradivo za izpite, navzočnost predstavnika British Councila
na podelitvi certifikatov (to prednost smo si pridobili že pred tem), eno brezplačno
opravljanje izpita PET for Schools ali FCE, en brezplačen 50-urni British Council
tečaj preko spleta za učitelja:«Primary Essentials«, drugi materiali.
f. Povezovanje z rednim izobraževanjem – za večji vpis na tečaje tujih jezikov
Pomembno vlogo pri povečanju vpisa ter širjenju ponudbe Oddelka za tuje jezike in
kulture vidimo v podpori Mestne občine Ljubljane ter kulturnih in izobraževalnih
institucij pri uveljavitvi tečajev v osnovnošolskem izobraževanju, v vrtcih in ne
nazadnje v srednješolskem izobraževanju. Predvsem vrtcem ter osnovnim šolam
lahko ponudimo bogato izbiro tečajev kot tudi kakovosten pouk, katerega osnova je
bila zgrajena skozi dolgoletne izkušnje Pionirskega doma v poučevanju tujih jezikov
za otroke in mladino. Pionirski dom je del jezikovnega izobraževanja že več kot 50 let
in je edina javna institucija, ki ima takšno ponudbo.
V letošnjem letu smo na Osnovni šoli v Grosuplju uspeli organizirati 2 skupini tečaja
angleškega jezika. Honorarna sodelavka je prevzela vodenje teh dveh tečajev, hkrati
pa se nam s pomočjo kakovostne predstavitve nakazuje širše sodelovanje med
osnovno šolo v Grosuplju in Pionirskim domom. To je za nas dodatna spodbuda, da
bi z širitvijo ponudbe izven Ljubljane približali Pionirski dom širši javnosti.
38
2.5.2. Trend
a. Splošno – krajši jezikovni tečaji
Povečali smo število vpisanih v krajše tečaje. Vrsta krajših tečajev je odvisna od
starosti udeležencev ter od jezika, ki se ga želijo slušatelji učiti ter od cilja tečaja ter
od cilja, ki ga imajo slušatelji pred seboj in ne nazadnje od tega, koliko časa zaradi
službenih ali drugih objektivnih obveznosti lahko posvetijo učenju tujega jezika. Delno
pa je odvisno tudi od tega, koliko se jih na tečaj prijavi že v mesecu septembru in
koliko po 1. oktobru, ko še lahko začnemo s krajšimi tečaji in jih tudi tekom leta
izpeljemo.
V ponudbi imamo tako krajše splošne jezikovne tečaje, krajše intenzivne tečaje
(priprava na izpite iz angleščine in nemščine), krajše osvežitvene tečaje, krajše
poslovne tečaje, krajše splošne tečaje za otroke in mladino, tečaj akademskega
pisanja v angleščini in italijanščini, tečaje po meri ter individualni pouk.
Tečaji so: min 10-urni: tečaj priprave za mednarodne izpite za otroke
20-urni: vsi zgoraj omenjeni krajši tečaji
30-urni: vsi zgoraj omenjeni krajši tečaji
b. Evropski jeziki:
Največje število tečajev je splošno jezikovnih letnih tečajev za otroke, mladino,
študente. Občutno se zvišuje povpraševanje po individualnih urah, ki so po navadi
tailor-made oz. po meri. Osredotočamo se na splošne cilje kot tudi na cilje slušatelja,
npr. če se slušatelj želi pripraviti na mednarodni izpit, pri tem pa želi individualni
pristop.
V ponudbi imamo tudi 10-urno pripravo na mednarodne teste Young Learners
Tests (Starters, Movers, Flyers) izpite za otroke na angleščini ter za Fit in Deutsch
1,2 na nemščini, ki so izpiti za mladino. Pripravo ponujamo tudi osnovnim šolam, ki bi
želele svoje učence, ki že imajo določeno raven znanja, primanjkuje pa jim tehnike
pisanja, seznaniti s tehnikami pisanja testov in tudi Young Learners Test-ov ter nato
te učence ne nazadnje tudi prijaviti na enega ali več od teh izpitov.
Na angleščini in italijanščini imamo v ponudbi 30-urni tečaj akademskega pisanja,
ki je namenjen študentom anglistike in italijanščine, študentom sociologije, filozofije,
prava, novinarstva ter drugih sorodnih usmeritev. Tečaj ponuja seznanitev s stilom
akademskega pisanja, s strategijami pisanja potrebnimi za pisanje diplomske naloge
v angleščini in italijanščini ter s pisanjem povzetkov diplomskih nalog v teh dveh
jezikih.
Zgoraj omenjene oblike tečajev priprave na izpite ter akademsko pisanje žal še
nismo uspeli zagotoviti, ostajajo pa v naši ponudbi.
Zanimanje za krajše tečaje za odrasle narašča. Porast zanimanja beležimo pri
odraslih pri angleščini, italijanščini, nemščini in francoščini. Nekateri od teh so tudi
starši otrok, ki obiskujejo naše tečaje. Porast je prav tako pri individualnem pouku in
tudi tukaj beležimo večje število odraslih.
39
c. Ne-evropski jeziki, latinščina ter ruščina:
Na teh jezikih nikakor ne moremo doseči enakega števila vpisanih kot npr. na
kakšnem od drugih evropskih jezikov, zato je število vpisanih toliko manjše, manjše
pa so tudi skupine. Pomembno pa nam je ohranjati to ponudbo ter razvoj jezikovnega
izobraževanja ne-evropskih jezikov in kultur ter manj obiskanih jezikov. Pohvalimo pa
se lahko s tem, da smo verjetno eden od redkih centrov, ki ponujajo tečaj ruščine,
japonščine, latinščine, kitajščine in tega dejansko tudi izvajamo. Mnoge jezikovne
šole namreč ponujajo tovrstne tečaje, vprašanje pa je koliko tečajev teh jezikov
dejansko tudi izvedejo.
Ruščina poteka že nekaj let. S svojim programom lahko pokrije snov osnovne šole in
je lahko tako pomembna alternativa za učence, ki tega izobraževanja ne morejo
pridobiti pri izbirnem predmetu v osnovni šoli, t.j v rednem izobraževanju. Ruščina je
organizirana za otroke in mladino. Ruščina je privlačna tudi za odrasle, saj postaja
pomemben poslovni jeziki.
Latinščina: s svojim programom lahko pokrije snov osnovne šole in je lahko tako
pomembna alternativa za učence, ki tega izobraževanja ne morejo pridobiti pri
izbirnem predmetu v osnovni šoli, t.j v rednem izobraževanju.
Kitajščina in kitajska kultura poteka že dve leti. Imeli smo veliko srečo, da smo dobili
zelo kvalitetnega pedagoga, ki tekoče obvlada slovenski jezik in zato je bilo delo z
učenci mnogo lažje.
Kot že rečeno, ohranjanje ponudbe teh programov bogati splošno podobo
Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih in je še posebej odraz dobrega dela
Oddelka za tuje jezike in kulture kljub nižjemu številu vpisanih v primerjavi z ostalimi
jeziki in so iz kulturnega, socialnega in jezikovnega vidika še kako pomembni.
40
2.6 PREDSTAVITVE NA FESTIVALIH
-
-
Zelo uspešni smo bili na festivalu BOBRI – Letos smo nastopili s tremi
predstavami – Coprnica Zofka, Princesa kamnitih besed in Perspektive ter z
Likovnim projektom Ljubljana zgoraj – Ljubljana spodaj, ki smo ga zaključili z
razstavo skupaj z MGLC in Mestno galerijo in mestnim muzejem. Bobri so bili
obiskani nad pričakovanji, saj se je likovno področje ponudilo prvič na tem
festivalu, tudi odziv je bil pozitiven, sicer pa sta dva izmed petih dni bila pokrita
z zunanjimi sodelavci (arhitektura in oblikovanje).
Lunin festival – kjer smo se predstavili z dejavnostjo Art centra in drugih
delavnic, ki potekajo v okviru zavoda.
Kulturni bazar, ki ga organizira MK – naše delavnice so bile dobro obiskane.
Posledično je bilo tudi nekaj vpisa.
Junij v Ljubljani
Muza
Festival za tretje življenjsko obdobje – predstavili smo medgeneracijsko
sodelovanje pri posameznih dejavnostih.
Festival beremo v parku, ki je potekal v Mariboru v so-organizaciji Narodnega doma Maribor
41
2.7 KOPRODUKCIJE in sodelovanja
- Sweet Swing festival je bil v kvalitetno enakem nivoju kot lansko leto,
čeprav se pozna recesija. Društvo Sweet swing.
- Salsa Show – s plesnim centrom Buba – realizirano v celoti.
- Sodelovali smo v projektu – FABULA – skupaj z založbo Beletrina – likovni
natečaj in razstava.
- Obletnica rojstva mojstra Adolfa Jenka – Postavitev kipa – obeležja z
združenje plesnih učiteljev.
- Plesna šola Bolero – več plesnih projektov.
- Qulenium Kranj – Kalejdoskop – soorganizator zaključka festivala, kjer smo
dosegli dogovor o so-organizaciji festivala v letu 2013.
- Oj predpust… v sodelovanju s študenti AG. – v okviru Festivalnic.
- Z zavodom Bunker sodelujemo pri projektu Moja ulica moj vrt in z društvom
Kulturna četrt Tabor, pri projektu Park Tabor.
- Z zavodom Narodni dom Maribor smo v okviru Festivala Lent sodelovali pri
projektu ART kamp v Mariboru.
- TZZ, Mengeš
- Dom Ivana Cankarja Ljubljana
- VVZ Ledina – počitniško varstvo.
- GR – posamezni sejmi.
- HIŠA ARHITEKTURE
- Hiša otrok in umetnosti
- KINODVOR
- BOTANIČNI VRT
- CIRKOKROG
- OPERA IN BALET
- LPP…………
42
3. FESTIVALNA DVORANA
V Festivalni dvorani izvajamo vsak petek plesne večere Zaplešimo skupaj, kjer
opažamo rahlo povečanje števila obiskovalcev, kar je vsekakor naša tržna niša.
Začeli smo s kombiniranimi plesnimi večeri – enkrat na mesec z živo glasbo in enkrat
na mesec v soboto.
V porastu so še zmeraj prireditve za otroke in mlade.
Program trženja dvorane je zastal, zaradi dolgotrajne bolniške in ob koncu leta tudi
invalidske upokojitve sodelavca. Zaradi tega je celotno usklajevanje trženja in
koordiniranja dela potekalo na relaciji direktorice in pomočnice direktorice.
Skupaj z gostincem Vivo catering smo pripravili nekaj ponudb za organiziranje valet,
maturantskih in drugih družabnih dogodkov ter o tem obvestili šole neposredno.
Upamo na ugodnejše rezultate v letu 2013.
V letu 2012 je bilo odpovedanih 12 dogodkov – predvsem zaradi finančnih zadev in
medosebnih odnosov pri organizatorjih.
Festivalna dvorana
JAVNA SLUŽBA
št. udelež.
plesi
gledališke (+ bobri)
otr. prireditve
pustovanja otroci
koncerti
prireditve za mlade
drugi odd.
pevski zbori
SKUPAJ
TRŽNA dej.
posl. najemi
pust odrasli
modne revije
poroke
drugo/
neprofit.
SKUPAJ
2009
66620 2010
45660 2011
49.650 2012
41.550
P
udeležba P
udeležba P
udeležba P
udeležba
39
5200
33
4300
33
3470
35
3200
42
3700
43
2750
31
2080
31
2880
33
4290
37
4900
33
4380
24
3500
3
1580
3
1870
3
1800
3
1700
12
2600
14
3100
9
2200
11
1650
8
2450
14
3920
22
7900
27
10500
8
2070
8
2100
6
1800
7
1850
2
147
1400
23290
2
154
1400
24340
3
140
1500
25130
2
140
1100
26380
84
1
7
9
37100
160
1920
1800
35
1
7
5
16000
160
1920
1500
47
1
2
4
20500
70
600
1100
27
1
2
2
12300
120
650
620
23
124
2350
43330
37
85
3200
22780
26
85
2250
24520
15
47
1480
15170
43
4. PLESNI CENTER ADOLF JENKO
Izvajali smo plesne tečaje za plesalke in plesalce srednje in starejše generacije in
plesne delavnice za otroke in mlade. Gala Jenkov ples je bil izveden spomladi 2012
skupaj z Zvezo plesnih učiteljev Slovenije in Plesnim klubom Bolero. Sodelovali smo
pri izvedbi iniciative za postavitev doprsnega kipa plesnemu mojstru Adolfu Jenku.
V centru izvajamo tudi plesne vaje za valete in maturantske plese in posamezne
plesne projekte. Tudi na področju kakovostnejše in dostopne izvedbe plesnih vaj za
valete in maturantske plese je ob kadrovski rešitvi možno izboljšati in povečati vlogo
našega zavoda.
5. MEDIJSKA PREPOZNAVNOST IN SODELOVANJA
Spletna stran je naš osrednji informacijski portal zavoda. Obiskanost le - te se
povečuje tudi glede aktualnosti dogodkov, ki jih organiziramo. Aktualne dogodke smo
v lanskem letu pričeli posredovati tudi preko aktualnih socialnih omrežij, vendar ta
komunikacija ne bo zaživela, dokler ne bomo imeli ustrezno kvalificiranih kadrov.
Vzpostavili smo posebno stran e-zoom, ki je bila uspešna in jo bomo še nadgradili
zaradi širitve festivala v mednarodni prostor.
 Dejavnosti oglašujemo v dnevnem časopisju in v skoraj vseh brezplačnih
portalih. Pri pregledu objav v letu 2012, se je Pionirski dom pojavljal največ v
naslednjih medijih: KIC Ljubljana, Radio Europa, Delo, Dnevnik, Krater media,
tudi na POP TV, RTV – dobro jutro, razvedrilni in informativni program, Glasilo
Ljubljana, Mogenas….
 Tiskovne konference
 Tedensko obveščanje vseh medijev o programih za otroke in odrasle
 Veliki plakati na plakatnih mestih TamTam
 Manjša plakatna mesta tudi po šolah
 Mediabus
 Flyer-ji in zgibanke, ki smo jih delili
 Stalno obveščanje staršev in ostalih iz baze podatkov po e-pošti
 Pisma ravnateljem in kulturnim koordinatorjem ter mentorjem, po šolah,
poleg e-obvestil.
 Izdaja rokovnika Pionirskega doma za leto 2012
Iz Arhiva media-clippinga Pionirskega doma smo bili po seznamu medijskih objav
omenjeni v različnih oblikah preko 700 krat.
Kljub dejstvu, da nimamo posebne PR službe oz. zaposlenih na tem področju, smo
uspeli povečati prepoznavnost zavoda in s tem povečati zanimanje za vse naše
dejavnosti.
44
Sodelovali smo s/z:
- Kulturni zavodi in društva: Slovensko mladinsko gledališče, Bolero, Kazina,
Glasbeni atelje Tartini, Zavod za oživljanje stare Ljubljane, Ples +, Plesna šola
Fredi, Društvo ljubiteljev Swinga, Goethe Inštitut, Inštitut Cervantes, Italijanski
kulturni center, Center Charles Nodier, British Council, Glasbena skupina
KATICE, Oxford Center – Slovenija, Godba na pihala Bežigrad, MGLC, Društvo
France Prešeren iz Skopja, Kinodvor, JSKD, Peter-Pan, Kinodvor, Mladi zmaji,
Qulenium, Studio Ritem, PŠ Salsa, …….
- Samostojni kulturni delavci in umetniki: Janez Zalaznik, Jure Karas, Davor
Herceg, Sašo Kalan, Slon in Sadež, Damjan Kozole, Zora Stančič, Meta Katelic,
Tanja Radež, Blaž Vehovar, Rajko Stupar, Peter Fileš, Maja Pucelj ter številni
vrhunski plesalci in plesalke ter skupine in drugi navedeni v posameznih poročilih.
- Nevladne organizacije in druga društva ter institucije: ZPM, Sila, Europa
Donna, Športna Unija, Inštitut Heureka, Mathema, SOS telefon, LION's klubi,
oblikovalci Lent – Maribor in EPK …
- Druge institucije MOL: Turizem Ljubljana, ČC Bežigrad, GR, ZOO
- Izobraževalne in raziskovalne institucije: Inštitut Jožef Stefan, Biotehniška
fakulteta, ALUO, FKKT, FNT, Hiša eksperimentov, Botanični vrt, PeF Ljubljana,
PeF Primorska Univerza, Pef Maribor, Kemijski inštitut, BIC Ljubljana, Gimnazija
Vič, SŠGT…..
- Osnovne šole iz Ljubljane: Ledina, Majde Vrhovnik, Prežihov Voranc, Mirana
Jarca, Martin Krpan, Vide Pregarc, Vita Kraigherja, Božidarja Jakca, Valentin
Vodnik, J. Moškrič, Oskar Kovačič, Nove Fužine, Hinko Smrekar, Prule, Dravlje,
Šentvid, Šmartno pod Šmarno Goro, Tabor, Maks Pečar, Kette-Murn, Polje,
Videm, Bičevje, Vižmarje Brod, Vodice, Ivan Grohar, Bežigrad, Nove Jarše …
- Osnovne šole izven Ljubljane: Jožeta Kranjca Rakek, Vodice, Ig, Mengeš,
Preserje, Griže, Anton Aškerc Velenje, Jurij Vega Moravče, Draga Bajca, Vipava,
DOŠ Dobrovnik, DOŠ I Lendava, IV. OŠ Celje, 8. talcev Logatec, Bojana Ilicha
Maribor, Brezovica, Bršljin, Lokavec, Dutovlje, F. Prešeren Črenšovci, Koroški
jeklarji Velenje, Miroslava Vilharja Postojna, Simon Jenko Kranj, Staneta Žagarja
Kranj, Šenčur in njihova podružnica Trboje, Tabor Logatec, Trebnje, Turnišče,
Videm pri Ptuju, Danilo Lokar Ajdovščina, Trzin, Mladika Ptuj, Gradec – POŠ
Hotič, POŠ Vače, POŠ Kresnice, POŠ Jevnica, Tone Okrogar, Ivan Grohar, Grm
Novo mesto, Bovec, Heroja Janeza Hribarja …
- Vrtci –VVZ: Ledina, Vodmat, dr. France Prešeren, Pod gradom, Jelka – Palčki,
Mladi rod, Stonoga, Sneguljčica, Galjevica + Medvedki, Jarše – Kekec, Zmajček,
Otona Župančiča in ostali.
45
B – RAČUNOVODSKO POROČILO
UVOD
Računovodsko poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o sestavljanju letnih
poročil za proračun, proračunske uporabnike in osebe javnega prava.
Pri vodenju poslovnih knjig, vrednotenju računovodskih postavk in kontroliranju se
uporabljajo:
 Zakon o javnih financah (Uradni list RS 11/11- uradno prečiščeno besedilo in
110/11),
 Zakon o računovodstvu (Uradni list RS 23/99 in 30/02-1253),
 Navodilo o pripravi zaključnega računa in metodologiji za pripravo poročila o
doseženih ciljih in rezultatih (Uradni list RS 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10),
 Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in
druge osebe javnega prava (Uradni list RS 115/02, 21/03, 134/03, 126/04,
120/07, 124/08, 58/10, popr. 60/10 ,104/10 in 104/11),
 Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb
javnega prava ( Uradni list RS 134/03, 34/04, 13/05, 114/06-4631, 138/06,
120/07, 112/09 in 58/10),
 Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu
Zakona o računovodstvu (Uradni list RS 117/02 in 134/03),
 Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS 45/05, 114/06-4831, 138/06,
120/07, 48/09, 12/09 in 58/10),
 Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in
druge osebe javnega prava ( Uradni list RS 112/09, 58/10, 104/10 in 104/11).
Naloge računovodsko finančnega sistema so opredeljene v:
- Pravilniku o računovodstvu z dne 28. 11. 2007 in spremembe in dopolnitve
2010
- Sodilu za obračun amortizacije osnovnih sredstev za tržno dejavnost
- Sodilu za razporejanje odhodkov na dejavnosti
- Sodilu za pasivne časovne razmejitve – kratkoročno odložene prihodke iz
naslova tečajnin.
Podatki vseh izkazov temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah skladno
s citiranimi predpisi.
46
1 POJASNILA
1.1 POJASNILA K BILANCI STANJA NA DAN 31. 12. 2012
Bilanca stanja prikazuje resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do njihovih
virov po stanju na dan 31. 12. 2012. Podlaga za prikaz so poslovne knjige, ki so
usklajene s popisom.
Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju
Prikazana so dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju po sedanji vrednosti:
DOLGOROČNA SREDSTVA IN
SREDSTVA V UPRAVLJANJU
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Zemljišča
Zgradbe
Oprema
SKUPAJ
LETO
LETO
INDEKS
2011
2012
2012/11
580,95
349,71
60,19
267.065,06 267.065,06
100
106.309,64 117.555,02 110,57
19.545,81
25.532,26
76,55
399.487,91 404.515,60 101,25
Amortizacija se obračunava posamično z uporabo enakomernega časovnega
amortiziranja. Stopnja je določena v navodilu o načinu in stopnjah odpisa
neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Zemljišče
se ne amortizira. Prav tako se ne amortizira stavba na Vilharjevi cesti 11, ker je bila
razglašena za kulturni spomenik.
Stroški amortizacije se pokrivajo v breme obveznosti do virov sredstev in tekočih
stroškov glede na sprejeto sodilo, ki je opredeljeno v Pravilniku o računovodstvu.
Pri redni letni inventuri ni bilo ugotovljenih viškov ali primanjkljajev. Odpisana so bila,
skladno s predpisi, uničena in pokvarjena osnovna sredstva, katerih sedanja
vrednost znaša 0,00 EUR.
Pionirski dom ne izkazuje dolgoročnih finančnih naložb in terjatev iz poslovanja.
Med dolgoročnimi sredstvi izkazujemo dolgoročne premoženjske pravice –
računalniški programi za delo v računovodstvu in ostalo. Za neopredmetena
dolgoročna sredstva v poslovnih knjigah izkazujemo posebej nabavno vrednost in
posebej popravek vrednosti. Popravek vrednosti se je povečal zaradi obračuna
amortizacije za leto 2012 po predpisanih stopnjah.
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva:
NABAVE IN VLAGANJA V
OSNOVNA SREDSTVA V LETU
2012
STAVBE
OPREMA
DROBNI INVENTAR
SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
15.104,88
3.598,38
642,85
19.346,11
47
VIRI FINANCIRANJA NABAV
OSN. SREDSTEV V LETU 2012
STAVBE
OPREMA
DROBNI INVENTAR
SKUPAJ
-
-
-
-
-
-
-
PRESEŽEK PRIHODKOV
MOL
PREJŠNIH LET 23,15 % 76,85 %
237,88 14.867,00
3.598,38
0
642,85
0
4.479,11 14.867,00
Kratkoročna sredstva, razen zalog in aktivne časovne razmejitve
Denarna sredstva v blagajni - izkazujemo gotovino v višini blagajniškega
maksimuma za tekoče poslovanje.
Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah izkazujemo stanje
sredstev na podračunu pri UJP št. 01261-6030358081.
Kratkoročne terjatve do kupcev se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz
ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve se lahko kasneje zmanjšajo s popravki
vrednosti, če obstaja dvom, da ne bodo poravnane. Popravki vrednosti se
oblikujejo na podlagi posamične presoje izterljivosti določene terjatve. Terjatve se
izkazujejo v bilanci stanja v znesku, zmanjšanem za njihove popravke vrednosti.
Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta so terjatve
do ustanovitelja in ostalih uporabnikov enotnega kontnega načrta, za katere se
sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine.
Med temi terjatvami ne izkazujemo spornih in dvomljivih terjatev.
Druge kratkoročne terjatve - izkazujemo terjatev do državnih in drugih institucij
(refundacije nadomestila za bolniško odsotnost nad 30 dni in nego pri ZZZS,
terjatve do države za odbitni davek na dodano vrednost ipd.).
Aktivne časovne razmejitve - izkazujemo vnaprej plačane stroške oziroma
odhodke, ki se nanašajo na obdobje po izteku obračunskega obdobja, za katero
se sestavlja bilanca stanja. Med aktivnimi časovnimi razmejitvami izkazujemo
naročnine na revije in časopise.
Zalog nimamo.
Podatki o stanju neporavnanih terjatev in ukrepih za njihovo poravnavo:
Neporavnane terjatve imamo iz naslova tečajnin in uporabe Festivalne dvorane.
Terjatve, ki jih nismo uspeli izterjati z izvršbami smo odpisali. Terjatve, ki jih
nismo mogli izterjati s pomočjo opominov smo za večje dolžnike vložili izvršbe
oziroma so še v fazi izterjave.
Podatki o obveznostih - na dan 31. 12. 2012 ne izkazujemo spornih in
dvomljivih obveznosti. Obveznosti se plačujejo ažurno in se upošteva plačilni rok.
Viri sredstev, uporabljeni za vlaganje v opredmetena in neopredmetena
sredstva predstavlja presežek prihodkov iz prejšnjih let, ki je ostal neporabljen za
investicije in nerazporejeni presežek prihodkov iz prejšnjega leta po sklepu Sveta
zavoda razporejen za investicije ter namenska sredstva za investicije od Mestne
občine Ljubljane.
Naložbe prostih denarnih sredstev nimamo.
Izven bilančna evidenca: je nimamo.
V evidencah izkazujemo osnovna sredstva, ki so že v celoti odpisana in se še
vedno uporabljajo, ker nam ustanovitelj že več let ne nameni namenskih sredstev
za nakup nove opreme oziroma tehnično posodobitev.
48
1.2 POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO
2012
1.2.1 Prihodki
Delež prihodkov iz proračuna Mestne občine Ljubljana v celotnem prihodku
Pionirskega doma je v letu 2012 znašal 51,4 %, medtem ko je bil v letu 2011 ta
delež nižji in je znašal 50,3 %.
Mestna občina Ljubljana financira plače za štirinajst pedagogov-umetnikov in
direktorico v celoti ter del sredstev za materialne stroške in program. Sredstva za
program in materialne stroške iz proračuna MOL so s v primerjavi z letom 2011
ostala na isti višini.. Plače preostalih petnajstih zaposlenih in večino materialnih
stroškov pokrije Pionirski dom s prihodki od prodaje storitev na trgu.
leto
2008
2009
2010
2011
2012
skupaj 1.170.045 1.216.243 1.099.081 1.040.773 1.008.790
lastni vir 717.302 722.707 572.563 517.667 490.590
MOL 452.743 493.537 526.518 523.106 518.200
1.400.000
1.200.000
1.000.000
800.000
600.000
400.000
200.000
0
1
2
3
4
5
Prikaz prihodkov po kontih glede na javno službo in trg
1= JAVNA
KONTO
SKUPAJ
SLUŽBA
2= NA TRGU
760
1.007.776,43
762
455,56
763
36,00
764
521,93
SKUPAJ PRIHODKI 1.008.789,92
%
100,00
914.870,66
455,56
36,00
521,93
915.884,15
92.905,77
0,00
0,00
0,00
92.905,77
90,79
9,21
49
PRIHODKI
A. PRIHODKI OD POSLOVANJA
Realizacija
Realizacija
INDEKS
2011
2012
real. 2012/11
PLAN 2012
INDEKS
PLAN 2012
1.037.487,58
1.007.776,43
97,14
1.069.400,00
94,24
432.312,25
394.681,47
91,30
441.000,00
89,50
1.01. Prihodki od prodaje storitev na trgu – lastne prireditve in koprodukcije
80.266,41
81.351,56
101,35
81.000,00
100,43
1.02. Uporaba Festivalne dvorane
93.730,41
59.898,00
63,90
100.000,00
59,90
1.03. Prihodki od prodaje storitev - TEČAJNINA
258.315,43
253.431,91
98,11
260.000,00
97,47
2. Prihodki iz proračuna MOL
523.106,28
518.200,00
99,06
527.200,00
98,29
2.01. Sredstva za projekte (javni razpisi)
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Za mladinske aktivnosti
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
2.02. Oddelek za kulturo
523.106,28
518.200,00
99,06
527.200,00
98,29
Za plače, prispevke, davke
423.106,28
418.200,00
98,84
427.200,00
97,89
51.500,00
51.500,00
100,00
51.500,00
100,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
48.500,00
48.500,00
100,00
48.500,00
100,00
6.025,00
17.865,03
296,52
15.000,00
119,10
4. Prihodki od uporabe poslovnih prostorov, opreme in zemjišča
60.836,17
63.883,01
105,01
61.000,00
104,73
5. Prihodki od donacij, sponzorjev
10.007,92
6.250,17
62,45
20.000,00
31,25
5.199,96
6.896,75
132,63
5.200,00
132,63
B. FINANČNI PRIHODKI
843,94
455,56
53,98
850,00
53,60
1. Prihodki od obresti
843,94
455,56
53,98
850,00
53,60
C. DRUGI PRIHODKI
412,98
36,00
8,72
420,00
8,57
2.028,62
521,93
25,73
2.100,00
24,85
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
2.028,62
521,93
25,73
2.100,00
24,85
1.040.773,12
1.008.789,92
96,93
1.072.770,00
94,04
1. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev
Za material in storitve
Za investicijsko vzdrževanje
Za program
3. Prihodki za projekte (javni razpisi) - MZZ, Javni zavod Mladi zmaji
6. Drugi prihodki od prodaje (obratovalni stroški SMG,..)
Č. PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
1.01. Iztirjane popravljene terjatve iz prejšnjih let
1.02. Drugi prevrednot. prihodki (odškodnina zavarovalnice, poračun DDV ...)
E. PRIHODKI SKUPAJ
50
Pri prihodkih je potrebno poudariti, da že peto leto zapored nismo bistveno
spreminjali cen storitev. Edina sprememba je bila znižanje cen tečajnin pri kulturnih
dejavnostih in povišanje pri jezikovno-kulturnih. Leta 2012 smo morali opraviti
določene korekcije, ki niso vplivale na vpis. Pri oddaji prostorov v rabo oz. najem cen
nismo spreminjali že 5 let. Odstopanja oziroma nedoseganje prihodkov glede na
realizacijo leta 2011 in na plan 2012 se kaže edino pri prihodkih od prodaje storitev –
tečajnine – 3% ob nekoliko povečanem vpisu in trženje Festivalne dvorane.
Na nižjo raven prihodkov so vplivali predvsem:

Tečajnine – starši in drugi dajejo še zmeraj velik poudarek izobraževanju otrok,
saj nam kljub temu, da se uvaja zgodnje učenje tujega jezika število vpisa ni
bistveno znižalo. Povišanje posamičnih vpisnin v kulturne dejavnost pa sploh ni
imelo za posledico zmanjšanje vpisa – vpis se je celo nekoliko povečal.

Koprodukcije glasbenih, gledaliških in plesnih prireditev in drugih neprofitnih
prireditve društev zavodov ipd, je bilo več, kar pa pomeni da je bil dotok denarja
manjši – obrazložitev pri FD.

Leta 2012 smo doživeli 4 odpovedi porok, 4 valete, 3 maturantske plese, 5
koncertov in 4 novoletna srečanja. To predstavlja izpad dohodka v višini 34.500
EUR brez DDV – podrobneje pri festivalni dvorani.
Primerjava realizacije prihodkov v letu 2012 v primerjavi s planom je 94,0 %, kar
pomeni, da smo plan zastavili dokaj realno in ga kljub opazni krizi izpeljali v
predstavljenem obsegu.
1.2.2 Odhodki
leto
2008
2009
ODHODKI (skupaj)
1.169.129 1.212.776
Stroški dela
693.118
709.661
Materialni stroški +ostalo 476.011
503.115
2010
1.120.847
703.253
417.594
2011
1.039.518
666.073
373.445
2012
1.007.037
650.733
356.304
Razmerje delo/materialni
stroški
Leta 2008-2012
800.000
700.000
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
1
2
3
4
5
51
ODHODKI
Realizacija
2011
A. STROŠKI MATERIALA IN STORITEV
Realizacija
2012
INDEKS
real.
2012/11
PLAN 2012
INDEKS
PLAN
362.564,48
348.974,38
96,25
384.890,00
90,67
stroški materiala
32.435,02
29.863,10
92,07
33.000,00
90,49
električna energija
10.000,41
10.204,18
102,04
10.100,00
101,03
ogrevanje
29.478,05
30.173,10
102,36
30.000,00
100,58
1.068,27
3.721,97
348,41
1.100,00
338,36
14.005,35
15.374,27
109,77
14.800,00
103,88
1.268,14
0,00
0,00
0,00
0,00
181,59
0,00
0,00
190,00
0,00
prevozne storitve
tekoče vzdrževanje
investicijsko vzdrževanje
uporaba prostorov in opreme
19.223,38
19.332,80
100,57
20.000,00
96,66
komunalne storitve in voda
6.331,83
6.963,33
109,97
6.400,00
108,80
storitve varstvo pri delu
2.447,21
2.923,21
119,45
14.600,00
20,02
dnevnice za službena potovanja,nočnine,druga povrač.
1.875,12
1.548,20
82,57
1.900,00
81,48
kilometrina
3.054,68
2.673,79
87,53
3.100,00
86,25
stroški storitev
93.135,52
89.386,22
95,97
93.000,00
96,11
delo preko ŠS
59.229,28
54.670,09
92,30
60.000,00
91,12
2.068,76
1.491,65
72,10
9.250,00
16,13
424,06
415,09
97,88
450,00
92,24
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
reklama in propaganda
stroški strokovnega izobraževanja
reprezentanca
stroški zavarovanja
stroški plačilnega prometa (provizije)
794,83
847,79
106,66
800,00
105,97
12.569,89
11.180,97
88,95
12.700,00
88,04
6.374,94
4.269,48
66,97
6.500,00
65,68
66.598,15
63.725,26
95,69
67.000,00
95,11
0,00
209,88
0,00
210,00
99,94
B. STROŠKI DELA
666.073,81
650.732,92
97,70
681.951,00
95,42
plače
494.559,92
474.015,46
95,85
500.000,00
94,80
nadomestila plač
13.824,10
13.570,66
98,17
14.000,00
96,93
prispevki in druge dajatve od plač
82.096,93
79.616,63
96,98
83.000,00
95,92
povračila stroškov prevoza na delo in z dela
15.919,22
17.343,96
108,95
17.000,00
102,02
stroški prehrane med delom
23.241,52
21.839,58
93,97
25.000,00
87,36
regres za dopust
20.068,00
12.190,80
60,75
20.068,00
60,75
telefon, poštnina
podjemne pogodbe
storitve AAS- honorarji
sejnine
577,51
1.876,91
325,00
4.043,00
46,42
1.155,02
577,51
50,00
0,00
0,00
0,00
14.729,37
0,00
3.700,00
398,09
12.698,64
12.967,65
102,12
13.200,00
98,24
1.440,00
1.440,00
100,00
1.440,00
100,00
drugi stroški dela- novoletno druženje uslužben.
492,95
564,39
114,49
500,00
112,88
C. AMORTIZACIJA od tržne dejavnosti
872,45
857,00
98,23
800,00
107,13
Č. DRUGI STROŠKI
1.144,16
739,82
64,66
1.200,00
61,65
drugi stroški (članarine, str.iz prejšnjih obrač. obdobij,)
1.144,16
739,82
64,66
1.200,00
61,65
317,45
9,57
3,01
320,00
2,99
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
jubilejne nagrade
solidarnostna pomoč
odpravnina ob upokojitvi
kolekt. dod. pokoj. zav.
plačilo za delo sindikalnega zaupnika
D. FINANČNI ODHODKI
odhodki za obresti
stotinske in tečajne izravnave
E. DRUGI ODHODKI
F. PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
odhodki zaradi oslabitve terjatev; poračun deleža ddv
CELOTNI ODHODKI
317,45
9,57
3,01
320,00
2,99
77,96
489,00
627,24
150,00
0,00
8.468,58
5.233,95
61,80
3.459,00
151,31
8.468,58
5.233,95
61,80
3.459,00
151,31
1.039.518,89
1.007.036,64
96,88
1.072.770,00
93,87
52
Pri odhodkih bomo pojasnili le večja odstopanja v primerjavi z letom 2011 in
glede na plan za leto 2012.
Celotni odhodki so se v primerjavi s preteklim letom znižali za 3,1 %, kar pomeni 6,1
% manj kot je bilo načrtovano. Plan je bil dosežen skoraj v celoti, kljub temu, da smo
na marsikaterem poslovnem segmentu čutili recesijske učinke.
V letu 2012 smo ugotovili presežek prihodkov nad odhodki v višini 1.753,28 EUR in
ga namenili za investicije (pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev).
Prihodki skupaj
Odhodki skupaj
Presežek prihodkov
Realizacija
2011
1.040.773,12
1.039.518,89
1.254,23
Realizacija 2012
1.008.789,92
1.007.036,64
1.753,28
Glavni vzrok izpada prihodkov, na katerega smo opozorili že koncem leta 2010 – to
je zaprtje Vilharjeve ceste za potrebe parkirišč – takrat smo napovedali izpad
dohodka v višini 60.000,00 EUR, kar se je tudi uresničilo. Zaradi sistema parkiranja
odpovedujejo tudi druge stranke, saj parkirišče neurejeno, nerazsvetljeno in še
plačljivo. Na ta način ne moremo dobiti diplomatskih predstavništev ter drugih
prestižnih dogodkov. Drugi razlog je odpoved že napovedane rabe prostorov, kot
posledica stanja v gospodarstvu. Tretji razlog pa je povečanje dejavnosti za otroke in
neprofitnih prireditev – kar so prireditve za mlade, kar je tudi osnovni namen in
poslanstvo zavoda.
Stroški materiala in storitev:
Krajše obrazložitve posameznih postavk z odstopanji navzgor ali navzdol:
Komunalne storitve in ogrevanje se je povečalo zaradi povišanja cen in daljšega
ogrevalnega obdobje.
Stroški strokovnega izobraževanja v te stroške spadajo tudi stroški prevoza
kilometrin in dnevnic, kjer je povečana poraba, zaradi Vključitve v EU – Culture
projekt v povezavi z Unvierzo v Giesnu in Wroclawu. Razliko med planom in rabo
predstavljajo izključno stroški projekta.
Podjemne pogodbe - stroške smo bistveno zmanjšali, saj ni bilo potrebno zagotoviti
dodatnih varovanj zaradi odpovedi najemov v Festivalni dvorani.
Vsi ostali stroški, ki jih je bilo manj od načrtovanih so posledica skrajnega varčevanja.
53
Pregled stroškov opravljenega dela v letu 2012:
1
2
3
4
Plače
Avtorske
ŠS
Podjemne pogodbe
Skupaj
650.732,92
63.725,26
54.670,09
4.269,48
773.397,75
Struktura opravljenega dela
1
2
3
4
Zmanjšan obseg dela na posameznih segmentih in skrajna racionalizacija ima za
posledico zmanjšanje oblik plačila tako za razne oblike dela, kar je obrazloženo v
prvem delu. Pri tem smo sledili načelom ZUJF.
54
1.3 POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO
NAČELU DENARNEGA TOKA
Izkaz vsebuje podatke v obračunskem obdobju in predhodnem obračunskem
obdobju.
Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov je upoštevano načelo denarnega toka
- da je poslovni dogodek nastal in
- da je prišlo do prejema ali izplačila denarja.
Prihodki in odhodki po načelu denarnega toka so razčlenjeni na:
 prihodke za izvajanje javne službe
 prihodke od prodaje storitev na trgu
 odhodke izvajanja javne službe
 odhodke prodaje storitev na trgu.
Ta obrazec je evidenčni izkaz, ki vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih za
izvajanje javne službe ter tržne dejavnosti. Sodilo, ki smo ga uporabili za
razmejevanje odhodkov na javno in tržno dejavnost je razmerje med prihodki od
poslovanja, ki se nanašajo na posamezno dejavnost.
1.4 POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV PO VRSTAH
DEJAVNOSTI
Naziv
ZNESEK
javna služba
Prihodki od prodaje proizvodov in storitev
914.870,66
Finančni prihodki
455,56
Drugi prihodki
36,00
Prevrednotevalni poslovni prihodki
521,93
CELOTNI PRIHODKI
915.884,15
Stroški materiala
65.112,65
Stroški storitev
260,120,68
Stroški materiala in storitev
325.233,33
Plače in nadomestila plač
445.141,55
Prispevki za socialno varnost delodajalcev
72.468,03
Drugi stroški dela
67.067,72
Stroški dela
584.677,30
Amortizacija
0
Drugi stroški
712,21
Finančni odhodki
9,57
Drugi odhodki
489,00
Prevrednotevalni poslovni odhodki
4.123,55
CELOTNI ODHODKI
915.244,96
Presežek prihodkov
639,19
Presežek odhodkov
ZNESEK
trg
92.905,77
0
0
0
92.905,77
5.127,73
18.613,32
23.741,05
42.444,57
7.148,60
16.462,45
66.055,62
857,00
27,61
0
0
1.110,40
91.791,68
1.114,09
55
Javna služba se financira iz proračunskih in ne-proračunskih sredstev.
Iz proračunskih sredstev so sredstva namenjena za plače (14 zaposlenih) pedagogov
in direktorice ter za program in delno povračilo materialnih stroškov.
Ne proračunska sredstva pa predstavljajo plačila za izvajanje tečajev, prihodki od
plesnih tečajev, prihodki od vstopnic za kulturne prireditve, prihodki od uporabe
Festivalne dvorane in drugih prostorov predvsem za neprofitno dejavnost in
donacije.
Tržno dejavnost predstavljajo prihodki od uporabe poslovnih prostorov in uporabe
Festivalne dvorane za profitno dejavnost.
Pionirski dom je v letu 2012 razporejal odhodke na dejavnosti:
Na podlagi neposrednih stroškov dejavnosti (po stroškovnih mestih);
Ugotavljanje spremenljivega dela splošnih stroškov (določanje na podlagi ključa).
1.5 POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
V tem izkazu ne izkazujemo finančnih terjatev in naložb.
1.6 POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANCIRANJA
V izkazu računa financiranja izkazujemo zmanjšanje sredstev na računu in sicer
razliko med prihodki in odhodki iz denarnih tokov.
56
KAZALO
Osnovni podatki
stran
1
A POSLOVNO POROČILO
UVOD
1.
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
1.4.1.
1.4.2.
1.4.3.
1.5.
1.5.1.
1.5.2.
1.5.3.
FINANČNI KAZALCI
FIZIČNI KAZALCI
FINANČNI KAZALCI
OPISNI KAZALCI
ČLOVEŠKI VIRI
Zaposlovanje in kadrovska rast
Delo po programu javnih del in študentsko delo
Izobraževanje zaposlenih
OCENA VPLIVA POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA
Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev
Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja-normativi
Ocena delovanja sistema notranjega nadzora
2. VSEBINSKO POROČILO
UVOD
2.1. KULTURA
2.1.1. Najmlajši
2.1.2. Otroci in najstniki ter starejši
2.2. ART CENTER
2.3. FESTIVALI
2.4. PROJEKTI
2.4.1. Bobri
2.4.2. Festivalnice
2.4.3. Gledališke matineje
2.4.4. Kulturni dnevi
2.4.5. Počitniška dejavnost
2.4.6. praznovenje rojstnega dne
2.4.7. EU projekti
2.5. KULTURA - JEZIKI
2.5.1. Splošno
2.5.2. Trend
2.6. PREDSTAVITVE NA FESTIVALIH
2.7. KOPRODUKCIJE IN sodelovanja
2
4
4
5
6
7
7
8
8
9
9
10
10
11
11
13
13
16
20
22
25
25
25
25
26
26
33
34
35
35
39
41
42
57
3. FESTIVALNA DVORANA
4. PLESNI CENTER ADOLF JENKO
5. MEDIJSKA PRPOZNAVNOST
43
44
44
B - RAČUNOVODSKO POROČILO
45
UVOD
45
1. POJASNILA
1.1. POJASNILA K BILANCI STANJA NA DAN 31.12.2012
1.2. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN
ODHODKOV ZA LETO 2012
1.2.1. Prihodki
1.2.2. Odhodki
1.3. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN
ODHODKOV PO NAČELI DENARNEGA TOKA
1.4. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN
ODHODKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI
1.5. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANČNIH TERJATEV
IN NALOŽB
1.6. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANCIRANJA
47
47
49
49
51
54
55
56
56
58