1. No category

TRAJNE MERITVE MAGNETNEGA POLJA V
BLIŽINI 220 IN 400 kV DALJNOVODOV V
SLOVENIJI S TRENUTNIMI MERITVAMI
ELEKTRIČNEGA POLJA
Poročilo o študiji
1.0
500
B Suhadolčanova 85 [µT]
I (400 kV DV Beričevo - Okroglo 1) [A]
I (400 kV DV Beričevo - Okroglo 2) [A]
I (220 kV DV Beričevo - Kleče) [A]
I (220 kV DV Beričevo - Podlog) [A]
0.8
400
September 2014
29.08.2014 00:00
28.08.2014 12:00
28.08.2014 00:00
27.08.2014 12:00
27.08.2014 00:00
26.08.2014 12:00
26.08.2014 00:00
25.08.2014 12:00
25.08.2014 00:00
24.08.2014 12:00
0
24.08.2014 00:00
0.0
23.08.2014 12:00
100
23.08.2014 00:00
0.2
22.08.2014 12:00
200
22.08.2014 00:00
0.4
21.08.2014 12:00
300
21.08.2014 00:00
0.6
TRAJNE MERITVE MAGNETNEGA POLJA V BLIŢINI 220 IN 400 kV DALJNOVODOV V SLOVENIJI
Poročilo o študiji
Avtorji: dr. Blaţ Valič, Tomaţ Trček in doc. dr. Peter Gajšek
Izdajatelj: Inštitut za neionizirna sevanj, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana
September 2014
Inštitut za neionizirna sevanja (INIS) je kot neodvisna in nevladna organizacija registrirana za
raziskave in razvoj na interdisciplinarnem področju problematike neionizirnih elektromagnetnih sevanj.
V okviru INIS deluje skupina, ki je usposobljena za najzahtevnejše razvojno-raziskovalne naloge s
področja tehniškega, administrativnega, pravnega in zdravstvenega nadzora nad neionizirnimi sevanji.
Ker smo mednarodno priznana institucija na področju varstva okolja in varovanja zdravja pred
neionizirnimi elektromagnetnimi sevanji, smo s strokovnim kadrom, bogatimi mednarodnimi
povezavami in sodobno laboratorijsko opremo vrhunsko usposobljeni, da odgovorimo na vsa vaša
vprašanja glede problematike neionizirnih elektromagnetnih sevanj v bivalnem in delovnem okolju.
Inštitut za neionizirna sevanja je s strani Slovenske akreditacije akreditirani organ za izvajanje
meritev elektromagnetnih sevanj v frekvenčnem območju od 0 Hz do 40 GHz ter optičnih sevanj v
območju od 200 - 3000 nm. Je hkrati tudi pooblaščen izvajanje prvih meritev in obratovalnega
monitoringa za vire NF in VF elektromagnetnega sevanja s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje
(Pooblastilo št. 35459-1/2014-2).
©Vse pravice pridrţane. Noben del te študije ne sme biti reproduciran, shranjen ali z drugimi sredstvi (elektronskim, mehanskim, s
fotokopiranjem, skeniranjem) kakorkoli spremenjen brez predhodnega pisnega dovoljenja izdajatelja.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
Kazalo
Kazalo ....................................................................................................................................... 3
Povzetek .................................................................................................................................... 4
1
Uvod................................................................................................................................... 5
2
Daljnovod kot vir EMS .......................................................................................................... 6
3
Mejne vrednosti in zakonodaja ............................................................................................ 10
4
Merilna oprema in merilne metode ...................................................................................... 11
5
Sevalne obremenitve v bliţini daljnovodov............................................................................ 13
6
Pregled rezultatov meritev .................................................................................................. 45
7
Zaključek .......................................................................................................................... 50
8
Literatura .......................................................................................................................... 51
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
Povzetek
Glavni namen izvedbe trajnih meritev elektromagnetnih sevanj v bliţini 220 in 400 kV daljnovodov je
ugotoviti dejanske sevalne obremenitve naravnega in ţivljenjskega okolja na lokacijah, ki so v
javnosti večkrat omenjene kot problematične z vidika zaznavanja tveganj.
Še zlasti so te lokacije večkrat javno izpostavljene zaradi umeščanja novega daljnovoda 400 kV
Beričevo – Krško. Ena od variant umestitve tega daljnovoda je tudi rekonstrukcija obstoječega
daljnovoda 220 kV Beričevo – Kleče ter Kleče – Divača v 400 kV daljnovod. Zato so bile štiri lokacije
za izvedbo trajnih meritev (Osnovna šola Viţmarje Brod, Osnovna šola Dobrova ter stanovanjska hiša
Stara Vrhnika 96a, Vrhnika ter stanovanje v stanovanjskem bloku Suhadolčanova 85 in 90, Ljubljana)
izbrane v neposredni bliţini tega daljnovoda. Meritve na teh lokacijah so bile izvedene v obdobju, ko
daljnovodi 220 in 400 kV niso delovali, ter v obdobju, ko so daljnovodi 220 in 400 kV zopet vključeni
v EE omreţje.
Dodatno sta bili izbrani še dve lokaciji. Ena, stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica, se nahaja
v neposredni bliţini enosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo – Divača, in predstavlja verjetno
najneugodnejšo situacijo izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem v Sloveniji. Druga lokacija,
stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah, pa se nahaja v neposredni bliţini
dvosistemskega 400 kV daljnovoda tipa sod. Takšni tipi daljnovoda se bodo namreč v prihodnje
uporabljali ob rekonstrukcijah in novogradnjah, saj obstoječe študije kaţejo, da povzročajo najmanjše
sevalne obremenitve v svoji okolici.
Na petih od skupno šest lokacij, kjer so bile izvedene trajne meritve, so bile najvišje 24 urne
povprečne izpostavljenosti precej niţje od mejnih vrednosti, ki jih določa uredba. Najvišje 24-urne
povprečne vrednosti so dosegle do 6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje. Če bi to primerjali z
mejnimi vrednostmi smernic Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), pa
24-urne povprečne vrednosti ne presegajo 0,3 odstotka mejnih vrednosti smernic ICNIRP.
Na lokaciji 4, ki se nahaja tik ob 400 kV daljnovodu Beričevo – Divača, so bile izpostavljenosti višje.
Povprečne 24 urne izmerjene vrednosti magnetnega polja doseţejo do 81 odstotkov mejnih vrednosti
za I. območje. Če bi to primerjali z mejnimi vrednostmi Smernic ICNIRP, povprečne vrednosti
doseţejo do 4 odstotke mejnih vrednosti smernic ICNIRP.
Sevalne obremenitve dvosistemskega daljnovoda so se dejansko izkazale za manjše od sevalnih
obremenitev enosistemskega daljnovoda. V času izvajanja trajnih meritev je namreč dvosistemski
400 kV daljnovod Beričevo - Krško nekaj dni deloval samo z enim sistemom. V tem času, ko je deloval
le en sistem, in se je tok v delujočem sistemu povečal na pribliţno 150 odstotkov prvotne vrednosti,
se je vrednost gostote magnetnega pretoka na lokaciji povečala na pribliţno 270 odstotkov prvotne
vrednosti. Torej je povišanje toka v delujočem sistemu za faktor 1,5 povečalo sevalne obremenitve za
2,7 krat, ob tem da se je celoten prenos energije kljub povišanju toka v delujočem sistemu z vidika
celotnega daljnovoda zmanjšal na 75 odstotkov prvotne vrednosti zaradi nedelujočega enega sistema.
Rezultati opravljenih trajnih meritev kaţejo, da so v primerih, ko se daljnovodi nahajajo več kot 60 m
od lokacije izvajanja trajnih meritev, njihovi prispevki zanemarljivi in primerljivi ali manjši od sevalnih
obremenitev, ki jih v svoji okolici povzročajo hišne inštalacije in drugi električni porabniki v objektih
(električne in elektronske naprave, gospodinjski aparati,...).
Ključne besede:
daljnovodi, EMS, izpostavljenost, magnetno polje
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
1 Uvod
Ob umeščanju daljnovodov v prostor se velikokrat pojavljajo različni predlogi ali nasprotovanja o tem,
kje in kako v prostor umestiti nov objekt. Ob tem so eden od glavnih »problemov« elektromagnetna
sevanja (EMS) daljnovodov. Ob predstavitvi osnutkov za umestitev novega daljnovoda 400 kV
Beričevo – Divača so se tako ob obeh variantah tras, tako severni kot tudi juţni, oblikovale civilne
iniciative s predlogi in argumenti proti umestitvi novega daljnovoda v prostor. Severna varianta
rešitve bi se izvedla kot rekonstrukcija obstoječega 220 kV daljnovoda Beričevo – Kleče ter Kleče –
Divača v dvosistemski 400 kV daljnovod, medtem ko juţna varianta predvideva gradnjo novega
dvosistemskega 400 kV daljnovoda ob obstoječem enosistemskem 400 kV daljnovodu Beričevo –
Divača.
Da bi omogočili javnosti dostop do informacij o dejanskih sevalnih obremenitvah v bliţini 220 in
400 kV daljnovodov, so bile v času od maja do septembra 2014 izvedene trajne meritve gostote
magnetnega pretoka in trenutne vrednosti električne poljske jakosti na lokacijah, ki so bile v javnosti
in s strani civilnih iniciativ večkrat izpostavljene kot problematične. Pogoj je bil, da se na lokaciji
nahajajo objekti, ki glede na določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
ţivljenjskem okolju [3] sodijo v I. območje varstva pred sevanji in se v bliţini (do oddaljenosti 150 m)
nahajajo 220 in/ali 400 k nahajajo objekti, ki glede na določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in ţivljenjskem okolju [3] sodijo v I. območje varstva pred sevanji.
Štiri lokacije meritev (Osnovna šola Viţmarje Brod, Osnovna šola Dobrova ter stanovanjska hiša Stara
Vrhnika 96a, Vrhnika ter stanovanje v stanovanjskem bloku Suhadolčanova 85 in 90, Ljubljana) so
bile izbrane v neposredni bliţini severne variante.
Poleg štirih lokacij ob severni varianti sta bili za izvedbo trajnih meritev izbrani še dve lokaciji. Prva
dodatna lokacija, stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica, se nahaja v območju juţne variante
v neposredni bliţini enosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo – Divača, in predstavlja bolj
neugodno situacijo izpostavljenosti EMS daljnovodov.
Druga dodatna lokacija, stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah, pa se nahaja v
neposredni bliţini dvosistemskega 400 kV daljnovoda tipa sod. Takšni tipi daljnovoda se bodo namreč
v prihodnje uporabljali ob rekonstrukcijah in novogradnjah, saj obstoječe študije kaţejo, da
povzročajo najmanjše sevalne obremenitve v svoji okolici.
Meritve na štirih lokacijah so bile izvedene dvakrat. Prvič so bile izvedene v obdobju, ko zaradi
ţledoloma v letu 2014 nekaj najpomembnejših 220 in 400 kV daljnovodov v Sloveniji zaradi okvar ni
obratovalo. Takšno stanje, da 220 in 400 kV daljnovodi dalj časa ne obratujejo, je redek pojav, ki pa
je ponudil moţnost izvedbe primerjalnih meritev EMS med stanjem, ko daljnovodi ne obratujejo, in
stanjem, ko daljnovodi obratujejo. Meritve so bile tako ponovljene na tistih štirih lokacijah, kjer se v
neposredni bliţini nahajal 220 in 400 kV daljnovod, ki je bil zaradi ţledoloma izključen. To so bile
lokacije Osnovna šola Viţmarje Brod, Osnovna šola Dobrova, stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a,
Vrhnika in stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica. Na teh 4 lokacijah so bile izvedene trajne
meritve gostote magnetnega pretoka v trajanju enega tedna v obdobju, ko daljnovodi niso obratovali
zaradi ţledoloma in je potekala njihova rekonstrukcija, kasneje pa so bile trajne meritve gostote
magnetnega pretoka ponovljene po popravilu daljnovodov v obdobju rednega obratovanja.
Na vseh lokacijah so bile izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka za obdobje enega
tedna ter dodatno še trenutne meritve vrednosti električnega in magnetnega polja na 2 lokacijah v
neposredni bliţini objekta, kjer so potekale trajne meritve. Prednost trajnih meritev je, da podajajo
dejanske sevalne obremenitve, katerim smo izpostavljeni. Magnetno polje daljnovoda je namreč
odvisno od obremenjenosti daljnovoda in se s časom spreminja. Zato trenutne meritve ne morejo v
celoti predstaviti, kakšne so dejanske sevalne obremenitve, saj podajajo le vrednosti ob točno
določenem času meritev, trajne meritve pa podajajo tako najvišje kot tudi tipične in povprečne
vrednosti na določeni lokaciji.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
2 Daljnovod kot vir EMS
Pri daljnovodih, ki delujejo pri frekvenci 50 Hz, lahko EMS v okolici daljnovodov opišemo z električnim
in magnetnim poljem, ki med seboj nista povezani. Električno polje je posledica napetosti, ki je
priključena na vodnike daljnovoda. Ker je napetost daljnovoda stabilna, se tudi električno polje
daljnovoda s časom le minimalno spreminja. Seveda električno polje ni prisotno takrat, ko je
daljnovod izključen. Električno polje merimo v voltih na meter (V/m).
Z razliko od električnega polja pa se magnetno polje daljnovoda stalno spreminja. Odvisno je namreč
od toka v vodnikih daljnovoda, tok pa se spreminja z obremenitvijo daljnovoda. Njegovo jakost
(intenzivnost) običajno merimo v enoti tesla (T) oziroma manjši enoti mikro Tesla (µT).
Generirano električno in magnetno polje imata enako frekvenco kot napetost in tok, ki ga povzročata,
to je 50 Hz.
Z vidika ocenjevanja obremenjenosti okolja z EMS za meritve električne poljske jakosti zadostujejo
trenutne meritve, saj se električno polje s časom ne spreminja. Za ocenjevanje obremenjenosti okolja
z magnetnim poljem pa so zato edini pravi način tajne meritve gostote magnetnega pretoka, ki
pokaţejo, kakšne so dejanske obremenitve v daljšem času. Z oddaljenostjo od vira se jakost
električnega in magnetnega polja zmanjšujeta, obenem pa na širjenje električnega polja bistveno
vplivajo tudi okoliški objekti. Še posebej je to pomembno znotraj objektov, saj ţe običajne, tudi
lesene ali opečnate stene, električno polje slabijo in ga zato znotraj objekta praktično ni.
S 1: Človek v električnem in magnetnem polju. Zunanje električno polje povzroči prerazporejanje
nabojev na površini telesa. Zaradi tega nastane električno polje znotraj telesa, ki povzroči
električni tok, ki teče po telesu proti tlom (levo). Zunanje magnetno polje inducira v telesu
vrtinčne tokove, katerih smer je odvisna od položaja telesa na smer magnetnega polja (desno).
Pomembni viri nizkofrekvenčnih polj, katerim smo izpostavljeni, so poleg daljnovodov tudi
transformatorske postaje, električne hišne napeljave, bela tehnika, gospodinjski aparati in različne
električne naprave, ki jih dnevno uporabljamo doma.
2.1 Tipi daljnovodov
Za prenos električne energije se v Sloveniji uporabljajo različni tipi daljnovodov. Razlikujejo se tako po
nazivni napetosti, ki je lahko 220 ali 400 kV, kot tudi po številu nameščenih sistemov, in razporeditvi
vodnikov na stebrih daljnovoda. 110 kV daljnovodi, ki po številu in dolţini presegajo 220 in 400 kV
daljnovode v Sloveniji, se uporabljajo za prenos in distribucijo. V tej študiji 110 kV daljnovodi niso bili
posebej obravnavani, upoštevan pa je njihov vpliv na merilne rezultate na lokacijah, kjer so se
nahajali.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
Glede na število sistemov poznamo enosistemske in dvosistemske daljnovode. Pri enosistemskih
daljnovodih je na stebru nameščen en trifazni sistem, ki ga sestavljajo trije vodniki, ki so pod
napetostjo in po katerih teče električni tok. Vsi trije vodniki so priključeni na enako visoko napetost in
po njih teče enako velik tok, razlika pa je v fazi valovanja v posameznem vodniku. V Sloveniji se
uporablja izmenični tok 50 Hz, kar pomeni, da v vodnikih tok in napetost nihata sinusno in 50 krat v
sekundi zamenjata svojo smer. V vseh treh vodnikih, ki skupaj tvorijo en trifazni sistem, pa se tok in
napetost razlikujejo v tem, da so med seboj časovno zamaknjene za 120° (S 2). Ko je tok ali napetost
v enem vodniku doseţe svojo najvišjo vrednost (npr pri 450°), je v preostalih dveh negativen in po
velikosti zavzame polovično vrednost. Torej je vsota vseh treh tokov v tem trenutku enaka 0. To je
pomembna ugotovitev, saj za trifazni sistem za vsak trenutek velja, da je vsota vseh tokov v vodnikih
enaka 0.
1.0
L1
L2
0.5
L3
0.0
0
90
180
270
360
450
540
630
720
-0.5
-1.0
S 2: Potek toka v vseh treh vodnikih enega trifaznega sistema. Z L1, L2 in L3 so označene
posamezne faze.
Če je pri enosistemskem daljnovodu na enem stebru nameščen en trifazni sistem, pa sta pri
dvosistemskem daljnovodu nameščena dva trifazna sistema, zato dvosistemski daljnovod omogoča
dvakrat večji prenos električne energije. Poleg vodnikov, ki so del trifaznega sistema, so na
daljnovodnih stebrih nameščeni tudi zaščitni vodniki, običajno eden ali dva, ki so namenjeni odvajanju
strele.
Daljnovodi se razen po nazivni napetosti in po številu nameščenih sistemov razlikujejo tudi po
razporeditvi vodnikov. Za enosistemske 220 in 400 kV daljnovode se uporabljajo stebri tipa jelka in
ipsilon, za dvosistemske pa tipa sod.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
S 3: Najpogostejša tipa stebrov enosistemskega daljnovoda. Levo jelka, desno ipsilon.
S 4: Najpogostejši tip stebrov dvosistemskega daljnovoda: sod.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
2.2 Prenosno omrežje
Del prenosnega omreţja v Sloveniji sestavljajo 220 in 400 kV daljnovodi, ki potekajo v smeri vzhodzahod in sever-jug. Kakor je razvidno iz sheme prenosnega omreţja (slika S 5), sta v Sloveniji
načrtovana dva nova dvosistemska 400 kV daljnovoda Cirkovce – Pince in Okroglo – Udine.
Predvidena pa je tudi rekonstrukcija obstoječih 220 kV daljnovodov Beričevo – Divača , Beričevo –
Podlog, Podlog – Šoštanj in Podlog-Cirkovce na 400 kV napetost. Napetostni nivo 220 kV se namreč
postopoma opušča in načrtovano je, da bo ostal v rabi le za čezmejne povezave.
S 5: Shema prenosnega omrežja (Vir: ELES. 90 let prenosnih poti. ELES, 2014).
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
3 Mejne vrednosti in zakonodaja
V Sloveniji od leta 1996 velja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju
[3]. Uredba določa mejne vrednosti, ki so ločeno določene za I. območje varstva pred sevanji ter za
II. območje varstva pred sevanji. V I. območje spadajo tista območja, ki so namenjena bivanju
oziroma kjer se prebivalstvo zadrţuje dalj časa (bivalna območja, šole, zdravstvene ustanove...), zato
tu veljajo stroţje mejne vrednosti. II. območje pa predstavlja ostala območja (gozdovi, njive,
transportna in industrijska območja...).
Uredba uvaja mejne vrednosti, ki so skladne s smernicami Mednarodne komisije za varstvo pred
neionizirnimi sevanji (ICNIRP) iz leta 1998 [1] ter posledično s priporočili Evropskega sveta [5].
Temeljijo na znanstveno dokazanih vplivih na ljudi, upoštevajo pa kar 50-kratni varnostni faktor za
izpostavljenost prebivalstva. Uredba uvaja še poseben dodatni varnostni faktor, ki za I. območje
varstva pred sevanji znaša 10. S tem se Slovenija uvršča med drţave z najstroţjimi zakonsko
določenimi mejnimi vrednostmi v EU.
Za obstoječe vire, to je vire, ki so ob uveljavitvi uredbe leta 1996 ţe bili v uporabi, uredba določa, da
se, četudi se vir nahaja na I. območju, uporabljajo mejne vrednosti za II. območje.
Kasneje, v letu 2010, je Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji mejne vrednosti
na podlagi analize vseh znanstvenih raziskav dopolnila in jih za nizke frekvence povišala [2]. Pregled
znanstvene literature je namreč pokazal, da tudi za izpostavljenosti, niţje od novih, višjih mejnih
vrednosti, ne obstajajo znani škodljivi učinki, ki bi upravičevali oziroma zahtevali drugačne mejne
vrednosti. Mejne vrednosti so za NF EMS podana v T 1 tako za električno poljsko jakost kot tudi za
gostoto magnetnega pretoka.
T 1: Mejne vrednosti za električno poljsko jakost in gostoto magnetnega pretoka glede na Uredbo
o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter smernice ICNIRP iz 2010 za
NF EMS.
mejne vrednosti za
električno poljsko jakost E
gostoto magnetnega pretoka B
[V/m]
[µT]
500
10
10000
100
5000
100
5000
200
Uredba I. območje
Uredba II. območje
Priporočila Evropskega sveta
Smernice ICNIRP 2010
V Sloveniji tako veljajo za I. območje 10-krat niţje mejne vrednosti za električno poljsko jakost in 20krat niţje za gostoto magnetnega pretoka od smernic ICNIRP (2010), za II. območje pa za gostoto
magnetnega pretoka velja 2-krat niţja vrednost, za električno poljsko jakost pa velja 2-krat višja
vrednost od smernic ICNIRP.
3.1 Vrednotenje sevalnih obremenitev
Izmerjene vrednosti se za laţjo primerjavo z določili uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem
in ţivljenjskem okolju [3] pretvori v odstotke glede na dovoljeno mejno vrednost. Pretvorba se izvrši s
pomočjo naslednjega obrazca:
E1
SI 
 B, E izmerjena
100 % ,
 B, E mejna
kjer je SI indeks izpostavljenosti podan v procentih, B,Eizmerjena izmerjena vrednost in B,Emejna mejna
vrednost.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
4 Merilna oprema in merilne metode
Z meritvami so bile na skupno 6 različnih lokacijah izmerjene trenutne vrednosti električne poljske
jakosti in gostote magnetnega pretoka na 2 merilnih mestih v bliţini objekta ter izvedene trajne
meritve gostote magnetnega pretoka v času trajanja enega tedna. Na prvih štirih od teh lokacij so
bile meritve izvedene dvakrat, enkrat v času, ko daljnovodi v bliţini niso delovali, in enkrat v času, ko
so daljnovodi delovali. Dovolj dolgo trajanje meritev (en teden) je zagotovilo, da so bile meritve
izvedene v celotnem času enega tedna, da so bili posneti tipični tedenski vzorci sevalnih obremenitev
zaradi spreminjanja obremenjenosti daljnovodov in drugih virov sevanja, saj meritev upošteva
prispevke vseh virov sevanja na lokaciji.
T 2: Lokacije, kjer so bile izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka.
Zap.
št.
Lokacija
1
Osnovna šola Vižmarje Brod
Na gaju 2, Ljubljana
2
Osnovna šola Dobrova
Cesta 7. maja 20, Dobrova
3
stanovanjska hiša
Stara Vrhnika 96a, Vrhnika
stanovanjska hiša
Dolenjska cesta 403, Lavrica
stanovanjska hiša
5
Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah
stanovanje v stan. bloku
6.1
Suhadolčanova 85, Ljubljana
stanovanje v stan. bloku
6.2
Suhadolčanova 90, Ljubljana
* Oddaljenost se meri od srednje osi daljnovoda
4
Daljnovodi v bližini
Oddaljenost
od
daljnovoda*
enosist. 220 kV Kleče-Divača
dvosist. 110 kV Kleče-Okroglo I, II
dvosist. 110 kV Kleče-Škofja Loka, Medvode
enosist. 220 kV Kleče-Divača
enosist. 110 kV Kleče-Logatec
enosist. 110 kV Kleče-Vrhnika
enosist. 220 kV Kleče-Divača
enosist. 110 kV Kleče-Logatec
enosist. 110 kV Kleče-Vrhnika
60 m +
75 m +
85 m +
enosist. 400 kV Beričevo-Divača
13 m
dvosist. 400 kV Beričevo-Krško I, II
80 m
dvosist. 400 kV Beričevo-Okroglo I, II
dvosist. 220 kV Beričevo-Kleče, Podlog
dvosist. 400 kV Beričevo-Okroglo I, II
dvosist. 220 kV Beričevo-Kleče, Podlog
do roba stavbe.
25 m +
25 m +
+ Če se na lokaciji nahaja več daljnovodov, se oddaljenost nanaša na oddaljenost od najbliţjega daljnovoda
4.1 Uporabljena merilna oprema
Trajne meritve gostote magnetnega pretoka so bile izvedene z osebnim merilnikom EMDEX II ter z
merilno postajo Narda Area Monitor System 2600, ki merita gostoto magnetnega pretoka v
vnaprej nastavljenih časovnih intervalih in izmerjene vrednosti shranjuje v vgrajen spomin. Merilni
sistem EMDEX II je kompakten multifunkcijski merilni sistem namenjen epidemiološkim študijam ter
ugotavljanju osebne izpostavljenosti magnetnim poljem v področju nizkih frekvenc, merilna postaja
Narda Area Monitor System 2600 pa je namenjena izvajanju trajnih meritev na terenu. Oba merilna
sistema sta izotropna, kar pomeni, da sočasno izvajata meritve gostote magnetnega pretoka v vseh
treh smereh prostora, zato izmerjene vrednosti vedno podajajo pravilno trenutno vrednost gostote
magnetnega pretoka. Glavne karakteristike obeh merilnih sistemov so:
 beleţenje vrednosti 24 ur na dan v nastavljivih intervalih (1,5 do 300 s),
 občutljivost 0,05 μT do 300 μT,
 izotropnost,
 frekvenčno območje najmanj 40 do 800 Hz,
 nekajdnevna avtonomija,
 zaslon za prikaz izmerjenih vrednosti (EMDEX II).
Merilna negotovost merilnega sistema EMDEX II znaša ±4,1 dB, merilna negotovost merilnega
sistema Narda 2600 pa znaša ±2,7 dB.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
Trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile izvedene z
merilno opremo Narda EFA 3 z merilnima sondama za električno poljsko jakost in gostoto
magnetnega pretoka. Glavne karakteristike merilne opreme so:
 občutljivost 0,5 V/m do 100 kV/m ter 0,01 μT do 10 mT,
 izotropnost,
 frekvenčno območje 5 Hz do 30 kHz.
Merilna negotovost merilne opreme znaša ±3,1 dB za električno poljsko jakost in ±2,6 dB za gostoto
magnetnega pretoka.
4.2 Postopek meritev
Na izbranih lokacijah so bile izvedene trajne meritve in točkovne meritve trenutnih vrednosti.
Za izvedbo trajnih meritev je bil na vsaki od izbranih lokacij nameščen merilnik za čas enega tedna,
tako da so bili izmerjeni značilni tedenski poteki gostote magnetnega polja. Rezultati so bili nato
obdelani, in sicer so bile vse vrednosti, manjše od 0,05 µT, ponastavljene na 0,05 µT. Določene so
bile najvišje vrednosti gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju trajanja meritev (Najvišja
vrednost B), povprečne vrednosti v celotnem obdobju trajanje meritev (Povprečna vrednost B),
najvišje 24 urne povprečne vrednosti (Najvišja 24 urna povprečna vrednost B).
Na štirih lokacijah so bile trajne meritve izvedene pred pričetkom obratovanja daljnovodov po
ţledolomu in po popravilu daljnovodov in začetku njihovega rednega obratovanja, na dveh lokacijah,
ki pa se nista nahajali ob daljnovodu, ki je bil poškodovan v ţledolomu, pa samo enkrat.
Ob vsakih trajnih meritvah so se v času, ko je bila nameščena merilna oprema za trajne meritve in so
se izvajale trajne meritve, izvedle tudi točkovne meritve električne poljske jakosti in gostote
magnetnega pretoka na 2 merilnih mestih v okolici objekta. Točkovne meritve so bile izvedene v
skladu z zahtevami standarda SIST IEC 61786: 2005 in določili Pravilnika o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njihovo izvajanje [4].
4.3 Obremenjenosti daljnovodov v času meritev
ELES, d.o.o., sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omreţja, je za vse meritve na
posameznih lokacijah posredoval podatke o obremenjenosti posameznih daljnovodov v času meritev.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5 Sevalne obremenitve v bližini daljnovodov
5.1 Lokacija 1, prve meritve: Osnovna šola Vižmarje Brod, Na gaju 2, Ljubljana
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 enosistemski 220 kV Kleče-Divača (ni v obratovanju);
 dvosistemski 110 kV Kleče-Okroglo I, II (obratuje);
 dvosistemski 110 kV Kleče-Škofja Loka, Kleče-Medvode (obratuje).
Namestitev merilne opreme za trajne meritve: pritličje stavbe, šolska knjiţnica.
S 6: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih
meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene na merilnih mestih 1 in 2 28. 5. 2014.
T 3: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
3 m od ograje ob vratih v ograji
3 m od vogala stavbe
Ura
14:56
15:04
T 4: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
2,78
2,24
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,02
0,03
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
T 5: Podatki o prvih trajnih meritvah na lokaciji 1.
Pričetek meritve
Konec meritve
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
28. 05. 2014 14:30
03. 06. 2014 10:15
16651
30
139
0,19
0,06
0,06
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
03.06.2014 12:00
03.06.2014 00:00
02.06.2014 12:00
02.06.2014 00:00
01.06.2014 12:00
01.06.2014 00:00
31.05.2014 12:00
31.05.2014 00:00
30.05.2014 12:00
30.05.2014 00:00
29.05.2014 12:00
29.05.2014 00:00
28.05.2014 12:00
0
S 7: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 1. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
500
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče - Okroglo 1) [A]
I (110 kV DV Kleče - Okroglo 2) [A]
I (110 kV DV Kleče - Škofja Loka) [A]
I (110 kV DV Kleče - Medvode) [A]
400
I [A]
300
200
100
03.06.2014 12:00
03.06.2014 00:00
02.06.2014 12:00
02.06.2014 00:00
01.06.2014 12:00
01.06.2014 00:00
31.05.2014 12:00
31.05.2014 00:00
30.05.2014 12:00
30.05.2014 00:00
29.05.2014 12:00
29.05.2014 00:00
28.05.2014 12:00
0
S 8: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 1. 220 kV daljnovod Kleče – Divača
(rdeča barva) ni obratoval, prav tako ni bil obremenjen tudi 110 kV daljnovod Kleče Okroglo 2
(svetlo modra barva).
0,20
300
B [µT]
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče - Okroglo 1) [A]
I (110 kV DV Kleče - Okroglo 2) [A]
I (110 kV DV Kleče - Škofja Loka) [A]
I (110 kV DV Kleče - Medvode) [A]
200
0,10
100
0,05
0
03.06.2014 12:00
03.06.2014 00:00
02.06.2014 12:00
02.06.2014 00:00
01.06.2014 12:00
01.06.2014 00:00
31.05.2014 12:00
31.05.2014 00:00
30.05.2014 12:00
30.05.2014 00:00
29.05.2014 12:00
29.05.2014 00:00
28.05.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,15
S 9: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo
daljnovodov ni povezave.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5.2 Lokacija 1, druge meritve: Osnovna šola Vižmarje Brod, Na gaju 2, Ljubljana
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 enosistemski 220 kV Kleče-Divača (obratuje);
 dvosistemski 110 kV Kleče-Okroglo I, II (obratuje);
 dvosistemski 110 kV Kleče-Škofja Loka, Kleče-Medvode (obratuje).
Namestitev merilne opreme za trajne meritve: enako kot ob prvih meritvah - pritličje stavbe, šolska
knjiţnica.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene 20. 6. 2014, in sicer na istih merilnih mestih kot predhodno 28. 5. 2014
T 6: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
3 m od ograje ob vratih v ograji
3 m od vogala stavbe
Ura
12:55
12:58
T 7: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
20,14
15,52
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,08
0,09
T 8: Podatki o drugih trajnih meritvah na lokaciji 1.
Pričetek meritve
Konec meritve
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
20. 06. 2014 12:45
26. 06. 2014 10:45
17041
30
142
1,74
0,07
0,09
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
26.06.2014 12:00
26.06.2014 00:00
25.06.2014 12:00
25.06.2014 00:00
24.06.2014 12:00
24.06.2014 00:00
23.06.2014 12:00
23.06.2014 00:00
22.06.2014 12:00
22.06.2014 00:00
21.06.2014 12:00
21.06.2014 00:00
20.06.2014 12:00
0
S 10: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 1. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
500
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče - Okroglo 1) [A]
I (110 kV DV Kleče - Okroglo 2) [A]
I (110 kV DV Kleče - Škofja Loka) [A]
I (110 kV DV Kleče - Medvode) [A]
400
I [A]
300
200
100
S 11: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 1.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
26.06.2014 12:00
26.06.2014 00:00
25.06.2014 12:00
25.06.2014 00:00
24.06.2014 12:00
24.06.2014 00:00
23.06.2014 12:00
23.06.2014 00:00
22.06.2014 12:00
22.06.2014 00:00
21.06.2014 12:00
21.06.2014 00:00
20.06.2014 12:00
0
0,20
300
B [µT]
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče - Okroglo 1) [A]
I (110 kV DV Kleče - Okroglo 2) [A]
I (110 kV DV Kleče - Škofja Loka) [A]
I (110 kV DV Kleče - Medvode) [A]
200
0,10
100
0,05
0
26.06.2014 12:00
26.06.2014 00:00
25.06.2014 12:00
25.06.2014 00:00
24.06.2014 12:00
24.06.2014 00:00
23.06.2014 12:00
23.06.2014 00:00
22.06.2014 12:00
22.06.2014 00:00
21.06.2014 12:00
21.06.2014 00:00
20.06.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,15
S 12: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo
daljnovodov je nakazana povezava z obremenitvijo 220 kV daljnovodom Kleče - Divača.
0,20
300
B [µT]
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
200
0,10
100
0,05
0
26.06.2014 12:00
26.06.2014 00:00
25.06.2014 12:00
25.06.2014 00:00
24.06.2014 12:00
24.06.2014 00:00
23.06.2014 12:00
23.06.2014 00:00
22.06.2014 12:00
22.06.2014 00:00
21.06.2014 12:00
21.06.2014 00:00
20.06.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,15
S 13: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve 220 kV daljnovoda
Kleče – Divača (rdeča, desna skala). Opazna je povezava med obema veličinama, a nekatere
povišane vrednosti gostote magnetnega pretoka niso povezane s povišanimi obremenitvami
daljnovoda in so posledica drugih virov v neposredni bližini merilnega sistema.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5.3 Lokacija 2, prve meritve: Osnovna šola Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 enosistemski 220 kV Kleče-Divača (ni v obratovanju);
 enosistemski 110 kV Kleče-Logatec (obratuje);
 enosistemski 110 kV Kleče-Vrhnika (obratuje).
Namestitev merilne opreme za trajne meritve: prvo nadstropje stavbe, kabinet slovenščina.
S 14: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih
meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene na merilnih mestih 1 in 2 dne 3. 6. 2014.
T 9: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
3 m od telovadnice
vogal parkirišča
Ura
11:25
11:27
T 10: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
3,35
7,84
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,04
0,03
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
T 11: Podatki o prvih trajnih meritvah na lokaciji 2.
Pričetek meritve
Konec meritve
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
28. 05. 2014 18:03
03. 06. 2014 11:44
16523
30
138
0,22
0,06
0,06
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
03.06.2014 12:00
03.06.2014 00:00
02.06.2014 12:00
02.06.2014 00:00
01.06.2014 12:00
01.06.2014 00:00
31.05.2014 12:00
31.05.2014 00:00
30.05.2014 12:00
30.05.2014 00:00
29.05.2014 12:00
29.05.2014 00:00
28.05.2014 12:00
0
S 15: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 2. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
400
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]
I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]
I [A]
300
200
100
03.06.2014 12:00
03.06.2014 00:00
02.06.2014 12:00
02.06.2014 00:00
01.06.2014 12:00
01.06.2014 00:00
31.05.2014 12:00
31.05.2014 00:00
30.05.2014 12:00
30.05.2014 00:00
29.05.2014 12:00
29.05.2014 00:00
28.05.2014 12:00
0
S 16: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 2. 220 kV daljnovod Kleče – Divača
(rdeča barva) ni obratoval, 110 kV daljnovod Kleče - Logatec (modra barva) pa je bil obremenjen
le minimalno.
0,20
75
B [µT]
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]
I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]
50
0,10
25
0,05
0
03.06.2014 12:00
03.06.2014 00:00
02.06.2014 12:00
02.06.2014 00:00
01.06.2014 12:00
01.06.2014 00:00
31.05.2014 12:00
31.05.2014 00:00
30.05.2014 12:00
30.05.2014 00:00
29.05.2014 12:00
29.05.2014 00:00
28.05.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,15
S 17: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo
daljnovodov ni povezave.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5.4 Lokacija 2, druge meritve: Osnovna šola Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 enosistemski 220 kV Kleče-Divača (v obratovanju);
 enosistemski 110 kV Kleče-Logatec (obratuje);
 enosistemski 110 kV Kleče-Vrhnika (obratuje).
Namestitev merilne opreme za trajne meritve: enako kot ob prvih meritvah.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene 20. 6. 2014, in sicer na istih merilnih mestih kot predhodno 3. 6. 2014.
T 12: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
3 m od telovadnice
vogal parkirišča
Ura
13:22
13:26
T 13: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
19,34
36,33
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,04
0,03
T 14: Podatki o drugih trajnih meritvah na lokaciji 2.
Pričetek meritve
Konec meritve
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
20.06.2014 13:17
27.06.2014 8:41
19610
30
163
0,12
0,05
0,05
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
27.06.2014 12:00
27.06.2014 00:00
26.06.2014 12:00
26.06.2014 00:00
25.06.2014 12:00
25.06.2014 00:00
24.06.2014 12:00
24.06.2014 00:00
23.06.2014 12:00
23.06.2014 00:00
22.06.2014 12:00
22.06.2014 00:00
21.06.2014 12:00
21.06.2014 00:00
20.06.2014 12:00
0
S 18: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 2. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
500
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]
I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]
400
I [A]
300
200
100
S 19: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 2.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
27.06.2014 12:00
27.06.2014 00:00
26.06.2014 12:00
26.06.2014 00:00
25.06.2014 12:00
25.06.2014 00:00
24.06.2014 12:00
24.06.2014 00:00
23.06.2014 12:00
23.06.2014 00:00
22.06.2014 12:00
22.06.2014 00:00
21.06.2014 12:00
21.06.2014 00:00
20.06.2014 12:00
0
0,14
300
B [µT]
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]
I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]
200
0,08
100
0,05
0
27.06.2014 12:00
27.06.2014 00:00
26.06.2014 12:00
26.06.2014 00:00
25.06.2014 12:00
25.06.2014 00:00
24.06.2014 12:00
24.06.2014 00:00
23.06.2014 12:00
23.06.2014 00:00
22.06.2014 12:00
22.06.2014 00:00
21.06.2014 12:00
21.06.2014 00:00
20.06.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,11
S 20: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo
daljnovodov ni povezave.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5.5 Lokacija 3, prve meritve: stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 enosistemski 220 kV Kleče-Divača (ni v obratovanju);
 enosistemski 110 kV Kleče-Logatec (obratuje);
 enosistemski 110 kV Kleče-Vrhnika (obratuje).
Namestitev merilne opreme: znotraj hiše.
S 21: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih
meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene na merilnih mestih 1 in 2 dne 3. 6. 2014.
T 15: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
rob dvorišča
rob parcele
Ura
15:50
15:54
T 16: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
2,41
37,03
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,21
0,32
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
T 17: Podatki o prvih trajnih meritvah na lokaciji 3.
Pričetek meritve
Konec meritve
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
03.06.2014 15:30
10.06.2014 10:35
19571
30
163
0,72
0,05
0,09
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
10.06.2014 12:00
10.06.2014 00:00
09.06.2014 12:00
09.06.2014 00:00
08.06.2014 12:00
08.06.2014 00:00
07.06.2014 12:00
07.06.2014 00:00
06.06.2014 12:00
06.06.2014 00:00
05.06.2014 12:00
05.06.2014 00:00
04.06.2014 12:00
04.06.2014 00:00
03.06.2014 12:00
0
S 22: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 3. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
500
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]
I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]
400
I [A]
300
200
100
10.06.2014 12:00
10.06.2014 00:00
09.06.2014 12:00
09.06.2014 00:00
08.06.2014 12:00
08.06.2014 00:00
07.06.2014 12:00
07.06.2014 00:00
06.06.2014 12:00
06.06.2014 00:00
05.06.2014 12:00
05.06.2014 00:00
04.06.2014 12:00
04.06.2014 00:00
03.06.2014 12:00
0
S 23: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 3. 220 kV daljnovod Kleče – Divača
(rdeča barva) ni obratoval.
300
B [µT]
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]
I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]
0,55
I [A]
B [µT]
200
0,30
100
10.06.2014 12:00
10.06.2014 00:00
09.06.2014 12:00
09.06.2014 00:00
08.06.2014 12:00
08.06.2014 00:00
07.06.2014 12:00
07.06.2014 00:00
06.06.2014 12:00
06.06.2014 00:00
05.06.2014 12:00
05.06.2014 00:00
04.06.2014 12:00
04.06.2014 00:00
0
03.06.2014 12:00
0,05
S 24: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo
daljnovodov ni povezave.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5.6 Lokacija 3, druge meritve: stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, Vrhnika
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 enosistemski 220 kV Kleče-Divača (obratuje);
 enosistemski 110 kV Kleče-Logatec (obratuje);
 enosistemski 110 kV Kleče-Vrhnika (obratuje).
Namestitev merilne opreme: enako kot ob prvih meritvah.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene 23. 7. 2014, in sicer na istih merilnih mestih kot predhodno 3. 6. 2014
T 18: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
rob dvorišča
rob parcele
Ura
16:38
16:40
T 19: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
22,40
46,00
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,08
0,06
T 20: Podatki o drugih trajnih meritvah na lokaciji 3.
Pričetek meritve
Konec meritve
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
23.07.2014 16:30
30.07.2014 10:40
19461
30
162
0,10
0,05
0,05
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
30.07.2014 12:00
30.07.2014 00:00
29.07.2014 12:00
29.07.2014 00:00
28.07.2014 12:00
28.07.2014 00:00
27.07.2014 12:00
27.07.2014 00:00
26.07.2014 12:00
26.07.2014 00:00
25.07.2014 12:00
25.07.2014 00:00
24.07.2014 12:00
24.07.2014 00:00
23.07.2014 12:00
0
S 25: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 3. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
500
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]
I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]
400
I [A]
300
200
100
S 26: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 3.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
30.07.2014 12:00
30.07.2014 00:00
29.07.2014 12:00
29.07.2014 00:00
28.07.2014 12:00
28.07.2014 00:00
27.07.2014 12:00
27.07.2014 00:00
26.07.2014 12:00
26.07.2014 00:00
25.07.2014 12:00
25.07.2014 00:00
24.07.2014 12:00
24.07.2014 00:00
23.07.2014 12:00
0
0,11
300
B [µT]
I (220 kV DV Kleče - Divača) [A]
I (110 kV DV Kleče Logatec) [A]
I (110 kV DV Kleče - Vrhnika) [A]
200
0,07
100
0,05
0
30.07.2014 12:00
30.07.2014 00:00
29.07.2014 12:00
29.07.2014 00:00
28.07.2014 12:00
28.07.2014 00:00
27.07.2014 12:00
27.07.2014 00:00
26.07.2014 12:00
26.07.2014 00:00
25.07.2014 12:00
25.07.2014 00:00
24.07.2014 12:00
24.07.2014 00:00
23.07.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,09
S 27: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Opazna je povezava med gostoto magnetnega pretoka in obremenitvijo
220 kV daljnovoda (rdeča), ki pa se pojavi samo pri najvišjih obremenitvah daljnovoda (več kot
200 A).
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5.7 Lokacija 4, prve meritve: stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 enosistemski 400 kV Beričevo-Divača (ni v obratovanju do 6.6.2014 ob 14:51, nato obratuje).
Namestitev merilne opreme: podstrešna soba v hiši.
S 28: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih
meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene na merilnih mestih 1 in 2 dne 3. 6. 2014.
T 21: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
rob parkirišča
rob parkirišča
Ura
17:24
17:26
T 22: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
0,58
0,57
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,03
0,02
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
T 23: Podatki o prvih trajnih meritvah na lokaciji 4.
Pričetek meritve
Konec meritve
Vklop daljnovoda
03.06.2014 17:00
10.06.2014 17:00
06.06.2014 14:51
pred vklopom
po vklopu
8383
11779
30
30
70
98
0,12
11,01
0,05
5,14
0,05
8,11
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
Na lokaciji 4 je bil med izvajanjem meritev vklopljen 400 kV daljnovod.
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
11.06.2014 00:00
10.06.2014 12:00
10.06.2014 00:00
09.06.2014 12:00
09.06.2014 00:00
08.06.2014 12:00
08.06.2014 00:00
07.06.2014 12:00
07.06.2014 00:00
06.06.2014 12:00
06.06.2014 00:00
05.06.2014 12:00
05.06.2014 00:00
04.06.2014 12:00
04.06.2014 00:00
03.06.2014 12:00
0
S 29: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 4. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
1100
I (400 kV DV Beričevo - Divača) [A]
1000
900
800
700
I [A]
600
500
400
300
200
100
11.06.2014 00:00
10.06.2014 12:00
10.06.2014 00:00
09.06.2014 12:00
09.06.2014 00:00
08.06.2014 12:00
08.06.2014 00:00
07.06.2014 12:00
07.06.2014 00:00
06.06.2014 12:00
06.06.2014 00:00
05.06.2014 12:00
05.06.2014 00:00
04.06.2014 12:00
04.06.2014 00:00
03.06.2014 12:00
0
S 30: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 4. 400 kV daljnovod Beričevo – Divača
je bil vklopljen med izvajanjem meritev 6. 6. 2014 ob 14.51 uri.
B [µT]
I (400 kV DV Beričevo - Divača) [A]
800
4
400
0
0
11.06.2014 00:00
10.06.2014 12:00
10.06.2014 00:00
09.06.2014 12:00
09.06.2014 00:00
08.06.2014 12:00
08.06.2014 00:00
07.06.2014 12:00
07.06.2014 00:00
06.06.2014 12:00
06.06.2014 00:00
05.06.2014 12:00
05.06.2014 00:00
04.06.2014 12:00
04.06.2014 00:00
03.06.2014 12:00
I [A]
B [µT]
8
S 31: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo
daljnovodov je izrazita povezava.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5.8 Lokacija 4, druge meritve: stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 enosistemski 400 kV Beričevo-Divača (obratuje).
Namestitev merilne opreme: enako kot ob prvih meritvah.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene 10. 6. 2014, in sicer na istih merilnih mestih kot predhodno 3. 6. 2014
T 24: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
rob parkirišča
rob parkirišča
Ura
16:25
16:33
T 25: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
2311
3096
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
3,98
3,75
T 26: Podatki o drugih trajnih meritvah na lokaciji 4.
Pričetek meritve
Konec meritve
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
13.06.2014 16:13
20.06.2014 10:08
19431
30
162
8,76
5,82
6,55
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
20.06.2014 12:00
20.06.2014 00:00
19.06.2014 12:00
19.06.2014 00:00
18.06.2014 12:00
18.06.2014 00:00
17.06.2014 12:00
17.06.2014 00:00
16.06.2014 12:00
16.06.2014 00:00
15.06.2014 12:00
15.06.2014 00:00
14.06.2014 12:00
14.06.2014 00:00
13.06.2014 12:00
0
S 32: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 4. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
1000
I (400 kV DV Beričevo - Divača) [A]
900
800
700
500
400
300
200
100
S 33: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 4.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
20.06.2014 12:00
20.06.2014 00:00
19.06.2014 12:00
19.06.2014 00:00
18.06.2014 12:00
18.06.2014 00:00
17.06.2014 12:00
17.06.2014 00:00
16.06.2014 12:00
16.06.2014 00:00
15.06.2014 12:00
15.06.2014 00:00
14.06.2014 12:00
14.06.2014 00:00
0
13.06.2014 12:00
I [A]
600
10
1000
B [µT]
I (400 kV DV Beričevo - Divača) [A]
800
6
600
4
400
2
200
0
0
20.06.2014 12:00
20.06.2014 00:00
19.06.2014 12:00
19.06.2014 00:00
18.06.2014 12:00
18.06.2014 00:00
17.06.2014 12:00
17.06.2014 00:00
16.06.2014 12:00
16.06.2014 00:00
15.06.2014 12:00
15.06.2014 00:00
14.06.2014 12:00
14.06.2014 00:00
13.06.2014 12:00
I [A]
B [µT]
8
S 34: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo
daljnovodov je izrazita povezava.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
5.9 Lokacija 5, stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 dvosistemski 400 kV Beričevo-Krško (obratuje).
Namestitev merilne opreme za trajne meritve: podstrešna soba v hiši.
S 35: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih
meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene na merilnih mestih 1 in 2 dne 24. 7. 2014.
T 27: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
rob ceste pri grmu
rob ceste pri poti
Ura
11:30
11:35
T 28: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
16,5
13,0
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,05
0,05
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
T 29: Podatki o trajnih meritvah na lokaciji 5.
Pričetek meritve
Konec meritve
24.07.2014 11:18
07.08.2014 9:10
40065
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
30
334
0,59
0,07
0,14
10
B [µT]
9
8
7
B [µT]
6
5
4
3
2
1
07.08.2014 12:00
07.08.2014 00:00
06.08.2014 12:00
06.08.2014 00:00
05.08.2014 12:00
05.08.2014 00:00
04.08.2014 12:00
04.08.2014 00:00
03.08.2014 12:00
03.08.2014 00:00
02.08.2014 12:00
02.08.2014 00:00
01.08.2014 12:00
01.08.2014 00:00
31.07.2014 12:00
31.07.2014 00:00
30.07.2014 12:00
30.07.2014 00:00
29.07.2014 12:00
29.07.2014 00:00
28.07.2014 12:00
28.07.2014 00:00
27.07.2014 12:00
27.07.2014 00:00
26.07.2014 12:00
26.07.2014 00:00
25.07.2014 12:00
25.07.2014 00:00
24.07.2014 12:00
24.07.2014 00:00
0
S 36: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 5. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
07.08.2014 12:00
07.08.2014 00:00
06.08.2014 12:00
06.08.2014 00:00
05.08.2014 12:00
05.08.2014 00:00
04.08.2014 12:00
04.08.2014 00:00
03.08.2014 12:00
03.08.2014 00:00
02.08.2014 12:00
02.08.2014 00:00
01.08.2014 12:00
01.08.2014 00:00
31.07.2014 12:00
31.07.2014 00:00
30.07.2014 12:00
30.07.2014 00:00
29.07.2014 12:00
29.07.2014 00:00
28.07.2014 12:00
28.07.2014 00:00
27.07.2014 12:00
27.07.2014 00:00
26.07.2014 12:00
26.07.2014 00:00
25.07.2014 12:00
25.07.2014 00:00
24.07.2014 12:00
24.07.2014 00:00
I [A]
B [µT]
0,20
0,15
400
0,10
200
0,05
0
07.08.2014 12:00
07.08.2014 00:00
06.08.2014 12:00
06.08.2014 00:00
05.08.2014 12:00
05.08.2014 00:00
04.08.2014 12:00
04.08.2014 00:00
03.08.2014 12:00
03.08.2014 00:00
02.08.2014 12:00
02.08.2014 00:00
01.08.2014 12:00
01.08.2014 00:00
31.07.2014 12:00
31.07.2014 00:00
30.07.2014 12:00
30.07.2014 00:00
29.07.2014 12:00
29.07.2014 00:00
28.07.2014 12:00
28.07.2014 00:00
27.07.2014 12:00
27.07.2014 00:00
26.07.2014 12:00
26.07.2014 00:00
25.07.2014 12:00
25.07.2014 00:00
24.07.2014 12:00
24.07.2014 00:00
I [A]
700
I (400 kV DV Beričevo - Krško 1) [A]
I (400 kV DV Beričevo - Krško 2) [A]
600
500
400
300
200
100
0
S 37: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 5. V času med 26. 7. in 28. 7. 2014 je
deloval samo prvi sistem, v času med 2. 8. in 4. 8. 2014 samo drugi sistem, v času po 4. 8. 2014 pa
sta bila oba sistema izključena.
B [µT]
I (400 kV DV Beričevo - Krško 1) [A]
I (400 kV DV Beričevo - Krško 2) [A]
600
S 38: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, leva skala) in obremenitve daljnovodov na istem
grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in obremenitvijo
daljnovodov je izrazita povezava, ki je večja za drugi sistem, ki je bližji lokaciji meritev. Opazne so
tudi povišane vrednosti v obdobjih, ko je deloval samo en sistem daljnovoda.
5.10 Lokacija 6, stanovanje v stanovanjskih blokih Suhadolčanova 85 in
Suhadolčanova 90, Ljubljana
Daljnovodi v bliţini lokacije:
 dvosistemski 400 kV Beričevo-Okroglo (obratuje samo en sistem),
 dvosistemski 220 kV Beričevo-Krško in Beričevo-Podlog (obratuje).
Namestitev merilne opreme za trajne meritve: spalnica v stanovanju v 2. nadstropju Suhadolčanove
85 in Suhadolčanove 90, Ljubljana.
S 39: Lokacija namestitve naprave za trajne meritve (0) in merilna mesta za izvedbo točkovnih
meritev trenutnih vrednosti (1, 2) ter oddaljenost objekta od najbližjega daljnovoda.
Točkovne meritve trenutne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka so bile
izvedene na merilnih mestih 1 in 2 dne 21. 8. 2014.
T 30: Merilna mesta za točkovne meritve.
Merilno mesto
1
2
Opis
5 m od bloka Suhadolčanova 85
5 m od bloka Suhadolčanova 90
Ura
18:15
18:20
T 31: Izmerjene trenutne vrednosti.
Merilno mesto
1
2
Električna poljska jakost E [V/m]
493
128
Gostota magnetnega pretoka B [µT]
0,32
0,23
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
T 32: Podatki o trajnih meritvah na lokaciji 6.
Pričetek meritve
Konec meritve
Število vseh meritev:
Interval vzorčenja [s]:
Celoten čas meritev [ur]:
Najvišja vrednost B [µT]:
Povprečna vrednost B [µT]:
Najvišja 24 urna povprečna vrednost B [µT]:
Suhadolčanova 85
21.8.2014 17.40
28.8.2014 17:15
20111
Suhadolčanova 90
21.8.2014 18.00
28.8.2014 17:25
20091
30
168
1,27
0,48
0,60
30
167
0,71
0,38
0,47
10,0
B Suhadolčanova 85 [µT]
B Suhadolčanova 90 [µT]
9,0
8,0
7,0
B [µT]
6,0
5,0
4,0
3,0
2,0
1,0
29.08.2014 00:00
28.08.2014 12:00
28.08.2014 00:00
27.08.2014 12:00
27.08.2014 00:00
26.08.2014 12:00
26.08.2014 00:00
25.08.2014 12:00
25.08.2014 00:00
24.08.2014 12:00
24.08.2014 00:00
23.08.2014 12:00
23.08.2014 00:00
22.08.2014 12:00
22.08.2014 00:00
21.08.2014 12:00
0,0
S 40: Graf poteka gostote magnetnega pretoka B na lokaciji 6. Skala zavzema vrednosti do 10 µT,
kolikor znašajo mejne vrednosti za I. območje. Mejne vrednosti za I. območje bi veljale za nov vir,
ker je vir obstoječ, veljajo mejne vrednosti za II. območje, ki znašajo 100 µT.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
500
I (400 kV DV Beričevo - Okroglo 1) [A]
I (400 kV DV Beričevo - Okroglo 2) [A]
I (220 kV DV Beričevo - Kleče) [A]
I (220 kV DV Beričevo - Podlog) [A]
400
I [A]
300
200
100
29.08.2014 00:00
28.08.2014 12:00
28.08.2014 00:00
27.08.2014 12:00
27.08.2014 00:00
26.08.2014 12:00
26.08.2014 00:00
25.08.2014 12:00
25.08.2014 00:00
24.08.2014 12:00
24.08.2014 00:00
23.08.2014 12:00
23.08.2014 00:00
22.08.2014 12:00
22.08.2014 00:00
21.08.2014 12:00
0
S 41: Graf obremenitve daljnovodov v Amperih na lokaciji 6. V času izvajanja meritev je bil en
sistem 400 kV daljnovoda Beričevo – Okroglo izklopljen.
1,0
500
B Suhadolčanova 85 [µT]
I (400 kV DV Beričevo - Okroglo 1) [A]
I (400 kV DV Beričevo - Okroglo 2) [A]
I (220 kV DV Beričevo - Kleče) [A]
I (220 kV DV Beričevo - Podlog) [A]
0,8
400
300
0,4
200
0,2
100
0,0
0
29.08.2014 00:00
28.08.2014 12:00
28.08.2014 00:00
27.08.2014 12:00
27.08.2014 00:00
26.08.2014 12:00
26.08.2014 00:00
25.08.2014 12:00
25.08.2014 00:00
24.08.2014 12:00
24.08.2014 00:00
23.08.2014 12:00
23.08.2014 00:00
22.08.2014 12:00
22.08.2014 00:00
21.08.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,6
S 42: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, Suhadolčanova 85) in obremenitve daljnovodov
na istem grafu (desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote magnetnega pretoka in
obremenitvijo 220 kV daljnovoda Beričevo – Krško je izrazita povezava.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
1,0
500
B Suhadolčanova 85 [µT]
I (220 kV DV Beričevo - Kleče) [A]
400
0,6
300
0,4
200
0,2
100
0,0
0
29.08.2014 00:00
28.08.2014 12:00
28.08.2014 00:00
27.08.2014 12:00
27.08.2014 00:00
26.08.2014 12:00
26.08.2014 00:00
25.08.2014 12:00
25.08.2014 00:00
24.08.2014 12:00
24.08.2014 00:00
23.08.2014 12:00
23.08.2014 00:00
22.08.2014 12:00
22.08.2014 00:00
21.08.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,8
S 43: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, Suhadolčanova 85) in obremenitve 220 kV
daljnovoda Beričevo – Kleče (svetlo modra, desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote
magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov je izrazita povezava.
1,0
500
B Suhadolčanova 85 [µT]
I (220 kV DV Beričevo - Podlog) [A]
400
0,6
300
0,4
200
0,2
100
0,0
0
29.08.2014 00:00
28.08.2014 12:00
28.08.2014 00:00
27.08.2014 12:00
27.08.2014 00:00
26.08.2014 12:00
26.08.2014 00:00
25.08.2014 12:00
25.08.2014 00:00
24.08.2014 12:00
24.08.2014 00:00
23.08.2014 12:00
23.08.2014 00:00
22.08.2014 12:00
22.08.2014 00:00
21.08.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,8
S 44: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, Suhadolčanova 85) in obremenitve 220 kV
daljnovoda Beričevo – Podlog (svetlo zelena, desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov je izrazita povezava, a je ujemanje z
obremenitvijo 220 kV daljnovoda Beričevo – Kleče večje.
1,0
500
B Suhadolčanova 85 [µT]
I (400 kV DV Beričevo - Okroglo 2) [A]
400
0,6
300
0,4
200
0,2
100
0,0
0
29.08.2014 00:00
28.08.2014 12:00
28.08.2014 00:00
27.08.2014 12:00
27.08.2014 00:00
26.08.2014 12:00
26.08.2014 00:00
25.08.2014 12:00
25.08.2014 00:00
24.08.2014 12:00
24.08.2014 00:00
23.08.2014 12:00
23.08.2014 00:00
22.08.2014 12:00
22.08.2014 00:00
21.08.2014 12:00
I [A]
B [µT]
0,8
S 45: Prikaz gostote magnetnega pretoka (črna, Suhadolčanova 85) in obremenitve 400 kV
daljnovoda Beričevo – Okroglo (vijola, desna skala). Med izmerjenimi vrednostmi gostote
magnetnega pretoka in obremenitvijo daljnovodov kljub obratovanju sistema 2 omenjenega
daljnovoda ni povezave zaradi oddaljenosti.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
6 Pregled rezultatov meritev
Od skupno 6 lokacij meritev so bile na 4 lokacijah meritve izvedene dvakrat, in sicer enkrat, ko 220 in
400 kV daljnovodi niso obratovali, in ponovno še enkrat, ko so ti daljnovodi obratovali. Osnovni
podatki o lokacijah so predstavljeni v T 33, najpomembnejši parametri izmerjenih vrednosti pa v T 34.
T 33: Lokacije, kjer so bile izvedene trajne meritve gostote magnetnega pretoka (ponovitev T 2).
Zap.
št.
1
Osnovna šola Vižmarje Brod
Na gaju 2, Ljubljana
2
Osnovna šola Dobrova
Cesta 7. maja 20, Dobrova
3
stanovanjska hiša
Stara Vrhnika 96a, Vrhnika
4
5
6.1
6.2
stanovanjska hiša
Dolenjska cesta 403, Lavrica
stanovanjska hiša
Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah
stanovanje v stan. bloku
Suhadolčanova 85, Ljubljana
stanovanje v stan. bloku
Suhadolčanova 90, Ljubljana
Oddaljenost
od daljnovoda
(*)
Daljnovodi v bližini
Lokacija
enosist. 220 kV Kleče-Divača
dvosist. 110 kV Kleče-Okroglo I, II
dvosist.
110 kV
Kleče-Škofja
Medvode
enosist. 220 kV Kleče-Divača
enosist. 110 kV Kleče-Logatec
enosist. 110 kV Kleče-Vrhnika
enosist. 220 kV Kleče-Divača
enosist. 110 kV Kleče-Logatec
enosist. 110 kV Kleče-Vrhnika
Loka,

60 m

75 m

85 m
enosist. 400 kV Beričevo-Divača
13 m
dvosist. 400 kV Beričevo-Krško I, II
80 m
dvosist. 400 kV Beričevo-Okroglo I, II
dvosist. 220 kV Beričevo-Kleče, Podlog
dvosist. 400 kV Beričevo-Okroglo I, II
dvosist. 220 kV Beričevo-Kleče, Podlog

25 m

25 m
* Oddaljenost se meri od srednje osi daljnovoda do roba stavbe.

Če se na lokaciji nahaja več daljnovodov, se oddaljenost nanaša na oddaljenost od najbliţjega daljnovoda
6.1 Pregled rezultatov trajnih meritev
T 34: Pregled rezultatov trajnih meritev magnetnega polja na posamezni lokaciji.
220 in 400 KV daljnovodi
220 in 400 KV daljnovodi
ne obratujejo
obratujejo
Najvišja 24 urna
Najvišja 24 urna
Najvišja
Povprečna
Najvišja
povprečna
Povprečna vrednost B
povprečna
Lokacija vrednost B vrednost B
vrednost B
vrednost B
[µT]
vrednost B
[µT]
[µT]
[µT]
[µT]
[µT]
1
0,19
0,06
0,06
1,74
0,07
0,09
0,12
0,05
0,05
2
0,22
0,06
0,06
0,10
0,05
0,05
3
0,72
0,05
0,09
11,01
5,14
8,11
4 (*)
0,12
0,05
0,05
8,76
5,82
6,55
0,59
0,07
0,14
5
1,27
0,48
0,60
6.1
0,71
0,38
0,47
6.2
(*) - Za lokacijo 4 so za čas obratovanja podane dvojne vrednosti, ker je 400 kV daljnovod Beričevo – Divača pričel
obratovati ţe med izvajanjem prvih meritev. Zato so vse vrednosti v času prvih meritev, ko je daljnovod ţe deloval,
obravnavane ločeno.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
Najvišja vrednost B predstavlja najvišjo vrednost gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju
trajanja meritev, povprečna vrednost B predstavlja povprečno vrednost gostote magnetnega
pretoka v celotnem obdobju trajanje meritev, medtem ko najvišja 24 urna povprečna vrednost B
pa predstavlja najvišjo 24 urno povprečno vrednosti gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju
trajanja meritev.
6.2 Pregled rezultatov točkovnih meritev trenutnih vrednosti električnega in
magnetnega polja na posamezni lokaciji
Lokacija
Merilno
mesto
1
1
2
2
3
3
4
4
5 (*)
5 (*)
6
6
1
2
1
2
1
2
1
2
1
2
1
2
220 in 400 KV daljnovodi
220 in 400 KV daljnovodi
ne obratujejo
obratujejo
Gostota
Gostota
Električna poljska
Električna poljska
magnetnega pretoka
magnetnega pretoka
jakost E [V/m]
jakost E [V/m]
B [µT]
B [µT]
2,78
0,02
20,14
0,08
2,24
0,03
15,52
0,09
3,35
0,04
19,34
0,04
7,84
0,03
36,33
0,03
2,41
0,21
22,40
0,08
37,03
0,32
46,00
0,06
0,58
0,03
2311
3,98
0,57
0,02
3096
3,75
16,5
0,05
13,0
0,05
493
0,32
128
0,23
(*) - Na lokaciji veljajo mejne vrednosti za I. območje (10 µT in 500 V/m). Na ostalih lokacijah veljajo mejne vrednosti za
II. Območje (100 µT in 10 kV/m).
6.3 Lokacija 1, 2 in 3: Osnovna šola Vižmarje Brod, Osnovna šola Dobrova in
stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a
Lokacije 1, 2 in 3 se nahajajo v bliţini več različnih daljnovodov napetostnega nivoja 110 in 220 kV.
Oddaljenosti roba objekta do najbliţjega daljnovoda (srednje osi) znaša za te lokacije med 60 in 85 m.
Na vseh lokacijah so 110 kV daljnovodi obratovali tako pred kot tudi po vključitvi 220 kV daljnovoda.
Primerjava izmerjenih vrednosti na lokacijah 1, 2 in 3 pred in po vključitvi 220 kV daljnovoda ne kaţe
na povečanje vrednosti gostote magnetnega pretoka, saj so tako povprečne kot tudi 24 urne najvišje
povprečne vrednosti gostote magnetnega pretoka ostale podobne. Najvišje izmerjene vrednosti
gostote magnetnega pretoka se sicer razlikujejo, a niso pomembne, saj so v večini primerov
povezane z uporabo katere od električnih in elektronskih naprav v neposredni bliţini merilne naprave
in niso posledica magnetnega polja daljnovodov.
Glede na dejstvo, da so obravnavani daljnovodi starejši od leta 1996, spadajo glede na določila
uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] med obstoječe vire. Za
obstoječe vire uredba določa, da se, četudi se vir nahaja na I. območju, uporabljajo mejne vrednosti
za II. območje, ki pa so za gostoto magnetnega pretoka 100 µT.
Tako povprečne kot tudi najvišje vrednosti gostote magnetnega pretoka v celotnem obdobju izvajanja
meritev so v primerjavi z mejnimi vrednostmi uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
ţivljenjskem okolju [3] majhne. Trenutne najvišje vrednosti dosegajo do 17 odstotkov mejnih
vrednosti za I. območje oziroma 1,7 odstotkov za II. območje, povprečne pa manj kot 1 odstotek
mejnih vrednosti za I. območje oziroma manj kot 0,1 odstotek za II območje.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
Točkovne meritve trenutnih vrednosti so bile izmerjene izven objekta, saj so bile v prvi vrsti
namenjene posnetku električne poljske jakosti, le ta pa je zaradi zunanjih virov znotraj objekta
zanemarljiva. Trenutne vrednosti električne poljske jakosti kaţejo, da so se vrednosti le te na vseh
treh lokacijah 1, 2 in 3 sicer povečale, a tudi po vključitvi daljnovodov ostajajo nizke in dosegajo manj
kot 40 V/m ali 8 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje oziroma manj kot 0,4 odstotka mejnih
vrednosti za II. območje.
Na lokacijah 1, 2 in 3 ni bilo mogoče opaziti povezave med obremenitvijo daljnovoda in izmerjenimi
vrednostmi gostote magnetnega pretoka ali pa je bila ta povezava šibka. Za lokaciji 1 in 3, to je
Osnovna šola Viţmarje Brod in stanovanjska hiša Stara Vrhnika 96a, je iz meritev razvidno, da so bile
v obdobjih, ko je bil daljnovod najbolj obremenjen, zaznane rahlo povišane izmerjene vrednosti
gostote magnetnega pretoka, kar nakazuje na povezavo med obremenitvijo daljnovoda in izmerjenimi
vrednostmi gostote magnetnega pretoka. A povezava je šibka, saj so bile povišane vrednosti gostote
magnetnega pretoka občasno izmerjene tudi takrat, ko so bili daljnovodi malo obremenjeni. Ta
povišanja torej niso posledica daljnovodov v bliţini, ampak katerega od virov v objektu: električne
napeljave v objektu ali katerega od električnih porabnikov. Zato so tudi drugi viri, ki so se nahajali
znotraj objekta (električna napeljava, električne in elektronske naprave...), prispevali enak deleţ k
skupnim sevalnim obremenitvam primerljivo kot daljnovodi.
6.4 Lokacija 4: stanovanjska hiša Dolenjska cesta 403, Lavrica
Lokacija 4 predstavlja eno bolj neugodnih situacij glede sevalnih obremenitev. S tem namenom je bila
tudi izbrana. Vzrokov za to je več:
 lokacija se nahaja v bliţini enosistemskega 400 kV daljnovoda tipa ipsilon, ki glede na
konfiguracijo in modelne izračune povzroča največje sevalne obremenitve v svoji okolici, primerljiv
dvosistemski 400 kV daljnovod bi povzročal najmanj 20 odstotkov niţje sevalne obremenitve ob
siceršnjih enakih pogojih;
 lokacija se nahaja v neposredni bliţini daljnovoda, od osi daljnovoda je rob objekta oddaljen le
13 m, od skrajnega vodnika pa le 2 m;
 lokacija se nahaja na sredini med dvema stebroma daljnovoda, zato vodniki daljnovoda na lokaciji
potekajo razmeroma nizko nad tlemi, njihova višina nad tlemi je največ 15 m nad tlemi;
 trajne meritve so bile izvedene v sobi na podstrešju hiše pribliţno 6 m nad nivojem tal, zato je bila
oddaljenost med merilno opremo in vodniki še manjša kot na tleh;
 daljnovod je bil med izvajanjem meritev znatno obremenjen, tudi do 1050 A, kar predstavlja 70
odstotkov nazivne obremenitve. Tipično so daljnovodi bistveno manj obremenjeni.
Na lokaciji 4, ki se nahaja v neposredni bliţini enosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo – Divača,
so se vrednosti gostote magnetnega pretoka ob vklopu daljnovoda povečale. Na tej lokaciji so
meritve v razmerah, ko daljnovod ni deloval, trajale 4 dni (na vseh drugih lokacijah 7 dni), saj je bil
ţe med izvajanjem prvih meritev vključen 400 kV daljnovod Beričevo – Divača. Vseeno meritve pred
vključitvijo kaţejo, da so vrednosti gostote magnetnega pretoka na lokaciji ob izključenem daljnovodu
nizke: najvišja vrednost je dosegla 0,12 µT oziroma dober odstotek mejnih vrednosti za I. območje
oziroma 0,12 odstotka mejnih vrednosti za II. območje, povprečne vrednosti pa so enake spodnji
meji merilnega območja merilne opreme (0,05 µT oziroma 0,5 odstotka mejnih vrednosti za I.
območje ali 0,05 odstotka mejnih vrednosti za II. območje).
Ob vključitvi daljnovoda so se vrednosti gostote magnetnega pretoka znatno povišale. Povprečne 24
urne vrednosti so dosegle do 8,11 µT, kar znaša 81 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje
oziroma 8,1 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje, trenutne najvišje vrednosti pa so dosegle do
11,01 µT, kar znaša 110 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje. A kljub temu, da lokacija glede na
3. člen uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] spada v I.
območje varstva, in so na izbranem merilnem mestu mejne vrednosti za I. območje preseţene, vir ni
neskladen z določili uredbe. Namreč, za obstoječe vire, ki so ob uveljavitvi uredbe leta 1996 ţe bili v
uporabi, uredba določa, da se, četudi se vir nahaja na I. območju, uporabljajo mejne vrednosti za II.
območje, ki pa so za gostoto magnetnega pretoka 100 µT. Tudi te mejne vrednosti, oziroma celo
dvakrat višje mejne vrednosti Smernic ICNIRP iz leta 2010, ki znašajo 200 µT, zagotavljajo ustrezno
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
varnost vseh izpostavljenih, saj ni znanih in potrjenih škodljivih vplivi pri izpostavljenostih, niţjih od
teh, višjih mejnih vrednosti. Tako trenutne najvišje vrednosti dosegajo do 11 odstotkov mejnih
vrednosti za II. območje.
Točkovne meritve trenutnih vrednosti so bile izmerjene izven objekta, saj so bile v prvi vrsti
namenjene posnetku električne poljske jakosti, le ta pa je zaradi zunanjih virov znotraj objekta
zanemarljiva. Vrednosti električne poljske jakosti kaţejo, da so se vrednosti ob vključitvi daljnovoda
znatno povišale: z manj kot 1 V/m so se povišale na 2311 V/m na enem merilnem mestu in na
3096 V/m na drugem merilnem mestu, kar predstavlja 619 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje
in 62 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje, kar se upošteva za obstoječe vire sevanja.
Glede na obstoječo uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3]
takšnega vira na takšen način ni mogoče umestiti v prostor. Lahko pa takšen daljnovod v obstoječem
stanju deluje do nadaljnjega brez omejitev.
Ker je vplivno območje (območje v okolici vira, kjer so preseţene mejne vrednosti), za takšen
daljnovod (enosistemski 400 kV daljnovod tipa ipsilon) večje od vplivnega območja dvosistemskega
400 kV daljnovoda tipa sod, so novi 400 kV daljnovodi (tudi ţe izgrajeni 400 kV daljnovod Beričevo –
Krško) načrtovani kot dvosistemski daljnovodi tipa sod.
6.5 Lokacija 5: stanovanjska hiša Gabrje pri Jančah 28, Gabrje pri Jančah
Na oddaljenosti 80 m do roba hiše na lokaciji 5 se nahaja dvosistemski 400 kV daljnovod Beričevo –
Krško. Meritve na tej lokaciji so bile izvedene samo enkrat, je pa v tem času poleg načina delovanja z
obema sistemoma daljnovod nekaj dni deloval samo s prvim sistemom (drugi izključen), samo z
drugim sistemom (prvi izključen) nato pa je bil daljnovod nekaj dni v celoti izključen.
Rezultati trajnih meritev kaţejo, da so vrednosti gostote magnetnega pretoka v jasni povezavi z
obremenitvijo daljnovoda. Kljub znatni obremenitvi daljnovoda (do pribliţno četrtine nazivne
obremenitve, tok do 400 A), so vrednosti gostote magnetnega pretoka na lokaciji nizke: do 0,07 µT
oziroma manj kot odstotek mejnih vrednosti za I. območje, če daljnovod deluje z obema sistemoma.
V času delovanja le z enim sistemom se vrednosti povišajo: ko je deloval le prvi sistem z
obremenjenostjo do 600 A, vrednosti gostote magnetnega pretoka na lokaciji doseţejo do 0,15 µT
oziroma 1,5 odstotka mejnih vrednosti za I. območje. Če pa je deloval le drugi sistem z
obremenjenostjo do 550 A, vrednosti gostote magnetnega pretoka na lokaciji doseţejo do 0,19 µT
oziroma 1,9 odstotka mejnih vrednosti za I. območje.
Torej se je v razmerah, ko je deloval le en sistem, in se je tok v delujočem sistemu povečal na
pribliţno 150 odstotkov prvotne vrednosti (celoten prenos energije se je zaradi nedelovanja drugega
sistema zmanjšal na 75 odstotkov prvotne vrednosti), vrednost gostote magnetnega pretoka na
lokaciji povečala na pribliţno 270 odstotkov prvotne vrednosti. Rezultati meritev (glej S 34) kaţejo, da
dvosistemski daljnovodi povzročajo znatno manjše sevalne obremenitve v svoji okolici kot
enosistemski daljnovodi.
Trenutne vrednosti so bile izmerjene izven objekta, saj so bile v prvi vrsti namenjene posnetku
električne poljske jakosti, le ta pa je zaradi zunanjih virov znotraj objekta zanemarljiva. Vrednosti
električne poljske jakosti so bile 16,5 V/m na prvem merilnem mestu in 13,0 V/m na drugem
merilnem mestu, kar predstavlja 3,3 ter 2,6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje.
6.6 Lokacija 6: stanovanje v stanovanjskem bloku Suhadolčanova 85 in
Suhadolčanova 90, Ljubljana
Na lokaciji 6 so meritve potekale sočasno v dveh stanovanjih, katerih rob se nahaja na pribliţno enaki
25 m oddaljenosti od dvosistemskega 220 kV daljnovoda Beričevo-Kleče ter Beričevo-Podlog ter 65 m
od dvosistemskega 400 kV daljnovoda Beričevo-Okroglo. Meritve na tej lokaciji so bile izvedene samo
enkrat, v času izvajanja meritev pa je bil 220 kV daljnovod obremenjen do 500 A, kar znaša več kot
polovico nazivnih obremenitev, na 400 kV daljnovodu pa je bil en sistem izključen, drug sistem pa
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
obremenjen s tokovi do 300 A, kar predstavlja pribliţno 20 odstotno nazivno obremenjenosti
daljnovoda.
Rezultati trajnih meritev kaţejo, da so vrednosti gostote magnetnega pretoka v jasni povezavi z
obremenitvijo 220 kV daljnovoda, še posebej s sistemom Beričevo – Kleče, ki je tudi najbliţje
lokacijam meritev. Namreč, na omenjenem 220 kV dvosistemskem daljnovodu se nahajata dva
sistema, ki se kasneje razcepita in eden poteka do Kleč, drugi pa do Podloga. Zato oba sistema nista
popolnoma simetrično obremenjena, so pa obremenitve vseeno razmeroma simetrične. Najvišje
obremenitve 220 kV daljnovoda v času izvajanja meritev so dosegale več kot 60 odstotkov nazivne
obremenitve, medtem ko so obremenitve 400 kV daljnovoda znašale do 20 odstotkov nazivne
obremenitve. Ker je tudi oddaljenost 400 kV daljnovoda od lokacij meritev bistveno večja od
oddaljenosti 220 kV daljnovoda, povezave med gostoto magnetnega pretoka in obremenjenostjo
400 kV daljnovoda ni zaznati.
Glede na dejstvo, da so obravnavani daljnovodi starejši od leta 1996, spadajo glede na določila
uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju [3] med obstoječe vire. Za
obstoječe vire uredba določa, da se, četudi se vir nahaja na I. območju, uporabljajo mejne vrednosti
za II. območje, ki pa so za gostoto magnetnega pretoka 100 µT.
Za celotno obdobje meritev znašajo povprečne vrednosti trajnih meritev na lokaciji Suhadolčanova 85
0,48 µT oziroma 4,8 odstotka mejnih vrednosti za I območje in 0,48 odstotka mejnih vrednosti za II.
območje, najvišja 24 urna povprečna vrednost pa znaša 0,60 µT oziroma 6 odstotkov mejnih
vrednosti za I. območje in 0,6 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje. Na lokaciji Suhadolčanova
90 znašajo povprečne vrednosti za celotno obdobje meritev 0,38 µT oziroma 3,8 odstotka mejnih
vrednosti za I območje in 0,38 odstotka mejnih vrednosti za II. območje, najvišja 24 urna povprečna
vrednost pa znaša 0,47 µT oziroma 4,7 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje in 0,47 odstotkov
mejnih vrednosti za II. območje.
Trenutne vrednosti so bile izmerjene izven objekta, saj so bile v prvi vrsti namenjene posnetku
električne poljske jakosti, le ta pa je zaradi zunanjih virov znotraj objekta zanemarljiva. Vrednosti
električne poljske jakosti so na prvem merilnem mestu tik pod mejnimi vrednostmi za I. območje:
izmerjena vrednost je bila 493 V/m, kar predstavlja 98,6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje
oziroma skoraj 5 odstotkov mejnih vrednosti za II. območje, na drugem merilnem mestu pa je bila
izmerjena vrednost 128 V/m, kar predstavlja 25,6 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje in 1,3
odstotke mejnih vrednosti za II. območje.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
7 Zaključek
Trajne meritve gostote magnetnega pretoka, ki so bile izvedene na 6 lokacijah v bliţini 220 in 400 kV
daljnovodov v Sloveniji so pokazale, da so povprečne vrednosti izpostavljenosti običajno bistveno
niţje od najvišjih, ki nastopijo takrat, ko je daljnovod nazivno obremenjen. Daljnovodi so običajno
obremenjeni bistveno manj kot je njihova nazivna obremenjenost; v času meritev noben daljnovod ni
presegal 70 odstotkov nazivnih obremenitev, tipično pa so vrednosti dosegale med 20 in 40 odstotki
nazivnih obremenitev.
Trajne meritve, ki so bile izvedene, ne podajajo najneugodnejših teoretično mogočih izpostavljenosti.
Takšne najneugodnejše izpostavljenosti bi bile doseţene pri nazivni obremenitvi daljnovodov, to
pomeni pri največji dovoljeni obremenitvi daljnovodov. V obdobju izvajanja trajnih meritev so bile
obremenitve niţje, nazivnim obremenitvam so se pribliţale na lokaciji 4, kjer so dosegle do 70 %
nazivnih obremenitev. A namen trajnih meritev je bil prav ugotavljanje, kakšne so tipične vrednosti
izpostavljenosti, ki pa so znatno niţji od teoretično najneugodnejših ob nazivni obremenitvi, ki pa se
pojavlja zelo redko.
V Sloveniji je veljavna zakonodaja na področju EMS sorazmerno stroga za nove vire EMS. Mejne
vrednosti so za I območje, kamor sodijo bivalna območja, območja namenjena zdravstvu, šolstvu...
kar 10-krat niţja od priporočil Evropske unije in celo 20-krat od smernic Mednarodne komisije za
varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki je vodilna svetovna institucija pri oblikovanju priporočil
in smernic o izpostavljenosti EMS.
Na petih od skupno šest lokacij, kjer so bile izvedene trajne meritve, so bile tako najvišje kot tudi
povprečne in najvišje 24 urne povprečne izpostavljenosti nizke. Najvišje vrednosti so dosegale do 17
odstotkov mejnih vrednosti za I. območje, povprečne pa do 6 odstotkov mejnih vrednosti za I.
območje. Če bi to primerjali z mejnimi vrednostmi Smernic ICNIRP, najvišje vrednosti ne presegajo 1
odstotka mejnih vrednosti, povprečne pa ne presegajo 0,3 odstotka mejnih vrednosti smernic ICNIRP
[2].
Na lokaciji 4, ki se nahaja tik ob 400 kV daljnovodu Beričevo – Divača, so bile izpostavljenosti višje.
Najvišje vrednosti so dosegale do 110 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje, povprečne 24 urne
pa do 81 odstotkov mejnih vrednosti za I. območje. Če bi to primerjali z mejnimi vrednostmi Smernic
ICNIRP, najvišje vrednosti dosegajo do 5,5 odstotka mejnih vrednosti smernic ICNIRP, povprečne pa
do 4 odstotke mejnih vrednosti smernic ICNIRP [2].
Na štirih lokacijah, kjer se je najbliţji daljnovod nahajal najmanj 60 m od lokacije, so bile najvišje
povprečne 24 urne vrednosti gostote magnetnega pretoka 0,14 µT, kar predstavlja 1,4 odstotka
mejnih vrednosti za I. območje. Takšne vrednosti so pogoste znotraj bivalnih objektov ţe zaradi
prispevka vseh hišnih napeljav, električnih in gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, ki se
nahaja v večini domov. Zato je vpliv 220 in 400 kV daljnovodov, ki se nahajajo 60 m in več od
objektov, praktično zanemarljiv. Prav tako v teh primerih ni opaziti pomembnejših razlik v
izpostavljenosti med lokacijami, kjer je bil nameščen 220 kV daljnovod (lokacije 1, 2, in 3) ter lokacijo,
kjer je bil nameščen 400 kV daljnovod (lokacija 5). Povprečne ter 24 urne povprečne vrednosti so na
teh lokacijah primerljive.
Rezultati meritev so pokazali, da dvosistemski daljnovodi kljub dvakrat večjim prenosnim kapacitetam
ob enaki tokovni obremenitvi in torej dvakratnem prenosu energije povzročajo znatno manjša
magnetna polja v svoji okolici ter s tem vplive na okolje in človeka. Ko je na lokaciji 5 dvosistemski
400 kV daljnovod deloval z enim odklopljenim sistemom, so bile sevalne obremenitve znatno višje kot
takrat, ko sta delovala oba sistema. To je na podlagi računskih modelov ţe poznano, rezultati meritev
na lokaciji 5 pa so računske rezultate potrdili. Razlog za manjše sevalne obremenitve je v delni
kompenzaciji magnetnega polja enega in drugega sistema.
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si
8 Literatura
[1]
ICNIRP. Guidelines for limiting exposure to time-varying electric, magnetic, and electromagnetic
fields (up to 300 GHz). Health Physics 74: 494-522, 1998.
[2]
ICNIRP. Guidelines for limiting exposure to time-varying electric and magnetic fields (1 Hz to
100 kHz). Health Physics 99: 818-836, 2010.
[3]
Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju, UL RS 70/1996
[4]
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o
pogojih za njihovo izvajanje, UL RS 70/1996
[5]
ES. Priporočila Sveta (1999/519/ES) z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne
javnosti elektromagnetnim sevanjem (0 Hz- 300 GHz). UL EU L199, 1999
Inštitut za neionizirna sevanja, Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana, www.inis.si, info@inis.si