Uredba in produkti iz lesa Dr. Bruno Dujič 1 Vsebina predavanja les kot gradbeni material in trendi razvoja lesenih produktov trendi lesene gradnje v svetu razlogi za vključitev obvezne rabe lesa v uredbo potek dela v delovni skupini in argumenti za obvezno rabo lesa končni kompromis spornega obveznega deleža lesa in lesnih tvorih zahteva v uredbi glede deleža lesa in lesnih tvoriv /materialov na osnovi lesa razlaga potrdil FSC in PEFC pomen preverjanja Chain of Custody zelena javna naročila: vpliv izbora za izdelavo projektne dokumentacije po najnižji ceni na njeno kvaliteto zaključek 2 1 Lastnosti lesa porozen, nehomogen material s kompleksno notranjo strukturo naravno spremenljiva gostota strukture oziroma raščenosti lesa; velike razlike v specifični masi nestabilnost geometrije lesenega elementa oziroma strukture prečno na vlakna zaradi delovanja lesa, ki je posledica krčenja mehanske lastnosti lesa so močno odvisne od njegove raščenosti, usmerjenosti vlaken, vsebnosti vlage, velikosti elementa, trajanja obtežbe je naravno obnovljiva surovina v lesu se skladišči CO2 3 Uporaba lesa pomen uporabe lesa v graditeljstvu: ekološka gradnja, trajnostni razvoj, naravno obnovljiva surovina, skladiščenje CO2, sonaravnost bivanja načini uporabe lesa: rezan masivni les, enosmerno lepljeni nosilci, križno lepljene plošče, LVL, vezane plošče, OSB plošče idt. vrste konstrukcijskih sistemov: masivne, okvirne in skeletne konstrukcije, ločne konstrukcije, palični sistemi izvedba lesenih konstrukcij: stanovanjski objekti (hiše in večnadstropne stavbe), poslovni in industrijskih objekti, inženirski objekti, sakralni objekti 4 2 Prednosti in “slabosti” lesa PREDNOSTI: naraven in trajnosten material visoka estetska vrednost prijeten na dotik in za bivanje sposobnost uravnavanja zračne vlage izolativen material (ni toplotnih mostov v konstrukciji) visoko razmerje med nosilnostjo in prostorninsko maso “SLABOSTI”: cena napram drugim gradbenim materialom anisotropija in s tem vpliv na mehanske lastnosti vlažnost in z njo povezane deformacije trajnost, če ni pravilno zaščiten pred navlaževanjem 5 Lastnosti, ki vplivajo na izbiro konstrukcijskega materiala poznavanje materiala prisotnost materiala v družbi cena in dostopnost arhitekturne možnosti trajnost ekološka ozaveščenost varovanje okolja fizikalne in mehanske lastnosti materiala možnost natančnih računskih analiz tehnologija in hitrost gradnje zanesljivost in varnost konstrukcije 6 3 Trendi razvoja lesenih elementov 7 Kako nevtralizirati delovanje lesa – krčenje in nabrekanje lesa Krčenje kr = (L/L)100% (s sušenjem elementa od 30% na 12% vsebnosti vlage) Radialno: krčenje 2.1% Tangentno: krčenje 3.9% Longitudinalno: krčenje 0.1% 8 4 Izvedba križno lepljenih lesenih masivnih plošč – Xlam sistem Uravnavanje mehanskih lastnosti z usmerjenim lepljenjem lamel enosmerno lepljenje GL = Glue-Lam navzkrižno lepljenje XL = Cross-Lam XLam razrez lamel XL - CLT XL - BBS XL - KLH 9 Uravnavanje mehanskih lastnosti in doseganje deformacijske stabilnosti križno lepljene (XLam) lesene masivne plošče - križno lepljenje lamel pod kotom 90º 10 5 Tendenca naraščanja proizvodnje in uporabe križno lepljenih plošč Analize kažejo, da je križno lepljena plošča (Xlam) produkt prihodnosti! Napovedi kažejo, da se bo inovativni sistem gradnje iz križno lepljenih lesenih plošč uveljavil tudi v večetažni stanovanjski gradnji (do 6 etaž in več) Author: Prof. Dr. Gerhard Schickhofer, TU Graz 11 Visoka natančnost in hitrost gradnje 12 6 Xlam sistem – potencial več etažne lesene sodobne gradnje 2006 3-etažna 2007 7-etažna 2009 8-etažna 2013 9-etažna 13 V Avstraliji trenutno najvišja lesena stanovanjska stavba na Svetu 10-etažna Xlam stavba v Avstraliji http://www.forteliving.com.au 14 7 Trendi lesene gradnje v svetu Reference paper: Mgb ARHITECTURE + DESIGN Equilibrium Consulting, contact Michael c. Green: “The case for tall wood buildings” ? 10-etažna 20-etažna 30-etažna Skice iz: „The Case for Tall Wood Buildings‟ by Michael C Green, MGA inc. 15 Razlogi za skrb, sledi predlog vključitve obvezne rabe lesa v uredbo 16 8 Potek dela v delovni skupini in argumenti za obvezno rabo lesa LCA = life cycle assessment; ker vrednotenja življenjskega kroga proizvodov trenutno ni mogoče vzpostaviti se za prehodno obdobje predlaga stimulirano rabo lesa, ki ima daleč najboljšo ekobilanco! PRIMER: izračun deležev posameznih konstrukcijskih sklopov Osnova za izračun je objekt tlorisnih dimenzij 20m x 20m z upoštevanjem notranjih sten, ki predeljujejo objekt na 4 enake dele 10m x 10m, upoštevana je etažna višini 3m, toplotni ovoj objekta znaša 20cm v stenah in 30cm v strehi, za porabo lesa v strešni konstrukciji je upoštevana vrednost 0,05m3/m2 tlorisne površine strehe, za volumen stavbe je upoštevana sestavo nad temeljno konstrukcijo, kar pomeni, da temeljenje objekta ni vključeno v izračun volumenskih deležev vgrajenih gradbenih materialov v stavbo. POTREBNE KOLIČINE OPIS POTREBNEGA MATERIALA BETON OPEKA FASADA TOPLOTNA IZOLACIJA LESENA STREŠNA KONSTRUKCIJA P+4 m3 392 360 24 360 30 % 33,6 30,9 2,1 30,9 2,6 1166 100,0 P+1 % 64,5 35,5 100,0 M3 100 231 6 216 30 % 17,2 39,6 1,0 37,0 5,1 583 100,0 % 56,8 43,2 100,0 17 Končni kompromis spornega obveznega deleža lesa in lesnih tvorih CITAT IZ UREDBE: Delovna skupina predlaga manjše spremembe Priloge 7 v smislu poenostavitve okoljskih zahtev. Glede spornega obveznega deleža lesa in lesnih tvorih pa je delovna skupina oblikovala kompromisni predlog – obvezen minimalen delež lesa ali lesnih tvoriv še vedno znaša 30 % glede na prostornino, vendar se v prostornino ne vštevajo temeljna konstrukcija in podzemni deli objekta. Poleg tega je polovico tega deleža (tj. 15 % prostornine vgrajenih materialov) mogoče nadomestiti s katerim koli gradbenim materialom ali izdelkom, ki ima deklaracijo glede lastnih okoljskih vplivov (znak za okolje tipa I ali znak za okolje tipa III). Na ta način se proizvajalce gradbenih materialov in izdelkov spodbuja k označevanju svojih izdelkov glede vplivov na okolje v celotni življenjski dobi, zaradi česar bo postopoma mogoč prehod na še bolj zelene in trajnostne gradnje. 18 9 Zahteva v uredbi glede deleža lesa in lesnih tvoriv 19 Zahteva v uredbi glede deleža lesa in lesnih tvoriv 20 10 Merila za izbor in tehnične specifikacije 21 Konstrukcijski sklopi, ki imajo največji vpliv na delež uporabljenega materiala Element Kritina Špirovci Slemenski legi Kapna lega Medetažne plošče Zunanje stene Izolacija sten Izolacija strehe Fasada dimenzije 2 x 7,2 m x 4 m 10 x 16 cm 20 x 28 cm 20 x 28 cm 20 cm 25 cm 20 cm 20+10 cm 3 cm OPEČNA KONSTRUKCIJA št. kosov neto volument kosa neto skupni volumen delež (%) 1 1,15 1,15 1,9 22 0,06 1,4 2,2 2 0,40 0,8 1,3 1 0,40 0,4 0,6 1 7,20 7,2 11,7 1 18,13 18,1 29,4 1 14,50 14,5 23,5 1 15,88 15,9 25,8 1 2,18 2,2 3,5 61,61 100,0 22 11 Konstrukcijski sklopi, ki imajo največji vpliv na delež uporabljenega materiala Element Kritina Špirovci Slemenski legi Kapna lega Medetažne plošče Zunanje stene Izolacija sten Izolacija strehe Fasada BETONSKA KONSTRUKCIJA dimenzije št. kosov neto volument kosa neto skupni volumen delež (%) 2 x 7,2 m x 4 m 1 1,15 1,15 2,0 10 x 16 cm 22 0,1 1,4 2,4 20 x 28 cm 2 0,4 0,8 1,4 20 x 28 cm 1 0,4 0,4 0,7 20 cm 1 7,2 7,2 12,4 20 cm 1 14,5 14,5 25,0 20 cm 1 14,5 14,5 25,0 20+10 cm 1 15,9 15,9 27,4 3 cm 1 2,2 2,2 3,8 57,96 100,0 23 Konstrukcijski sklopi, ki imajo največji vpliv na delež uporabljenega materiala Element Kritina Špirovci Slemenski legi Kapna lega Medetažne plošče Zunanje stene Izolacija sten Izolacija strehe Fasada XLAM LESENA KONSTRUKCIJA dimenzije št. kosov neto volument kosa neto skupni volumen delež (%) 2 x 7,2 m x 4 m 1 1,15 1,15 2,3 10 x 16 cm 22 0,1 1,4 2,7 20 x 28 cm 2 0,4 0,8 1,6 20 x 28 cm 1 0,4 0,4 0,8 20 cm 1 7,2 7,2 14,2 10 cm 1 7,2 7,2 14,3 20 cm 1 14,5 14,5 28,6 20+10 cm 1 15,9 15,9 31,3 3 cm 1 2,2 2,2 4,3 50,72 100,0 24 12 Primerjava deleža konstrukcijskih sklopov na 4-etažni stanovanjski stavbi OPEČNA KONSTRUKCIJA Element neto volumen delež (%) Kritina 7,40 1,0 Leseno ostrešje 19,09 2,7 Medetažne plošče 204,80 28,6 Zunanje stene 179,04 25,0 Notranje stene 55,44 7,7 Izolacija sten 137,72 19,2 Izolacija strehe 86,92 12,1 Fasada 26,86 3,7 717,269 100,0 BETONSKA KONSTRUKCIJA Element neto volumen delež (%) Kritina 7,40 1,2 Leseno ostrešje 19,09 3,0 Medetažne plošče 204,80 32,0 Zunanje stene 119,36 18,7 Notranje stene 36,96 5,8 Izolacija sten 137,72 21,5 Izolacija strehe 86,92 13,6 Fasada 26,86 4,2 639,11 100,0 XLAM LESENA KONSTRUKCIJA Element neto volumen delež (%) Kritina 7,40 1,3 Leseno ostrešje 19,09 3,4 Medetažne plošče 204,80 36,5 Zunanje stene 59,68 10,6 Notranje stene 18,48 3,3 Izolacija sten 137,72 24,6 Izolacija strehe 86,92 15,5 Fasada 26,86 4,8 560,95 100,0 25 Zahteve v uredbi po certifikatih, ki potrjujejo, da je les iz zakonitih virov 26 13 Definicija pojmov glede zahtev Certifikacijski sistemi za gozdove oz. certifikat gospodarjenja z gozdovi, ki je namenjen upravljavcem gozdov Certifikat sledenja lesa in je namenjen celotni lesnopredelovalni verigi (industriji, trgovini z lesom in lesnimi izdelki), kjer področje pokriva sistem kakovosti, nabavo surovine, kontrolo proizvodnje, vodenje dokumentacije ter označevanje in uporabo logotipov 27 Opredelitev pojmov 28 14 Razlogi za vzpostavitev certificiranja 29 Možnosti sledenja certificiranega lesa (povzeto po mag. nalogi Mitje Piškurja) 30 15 Potek certificiranja in delež certificiranih gozdov po svetu 31 Certificiranje sledenja lesa CoC - Chain of Custody Sledenje lesa (CoC) je ključni element celotnega sistema, saj povezuje certificiran les iz trajnostno gospodarjenih gozdov s potrošnikom. Nadzor v produkcijski verigi lesa (CoC) je v osnovi sledenje gozdnih proizvodov, ki izvirajo iz certificiranega gozda skozi vse faze lastništva, transporta in preoblikovanja od certificiranega 32 16 dr. Bruno Dujič CBD d.o.o., Lopata 19g, 3000 CELJE Biro: Sojerjeva 3, 1000 LJUBLJANA mobitel: 041-842-752 e-pošta: bruno.dujic@cbd.si 33 Title/Department/Archive/Author 17
© Copyright 2024