LETNO POROČILO 2012
LETNO POROČILO 2012 KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM 1 Kazalo POSLOVNO POROČILO ...................................................................................................2 Predstavitev družbe .................................................................................................................................................. 4 Nagovor uprave KBM Infond, družbe za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM .................................. 6 Nadzorni svet ............................................................................................................................................................ 8 Pregled dela nadzornega sveta ................................................................................................................................ 9 Upravljanje tveganj .................................................................................................................................................10 Pregled gospodarskega okolja v letu 2012 ..........................................................................................................11 Poslovanje družbe v letu 2012..............................................................................................................................13 Poročilo o delu marketinga v letu 2012 ..............................................................................................................15 Organiziranost in kadri ..........................................................................................................................................16 Družbena odgovornost .........................................................................................................................................18 Poslovne in razvojne usmeritve družbe ..............................................................................................................19 Sodni spori ...............................................................................................................................................................21 Pomembni poslovni dogodki po koncu poslovnega leta .................................................................................21 Izjava o upravljanju ................................................................................................................................................21 RAČUNOVODSKO POROČILO ...................................................................................... 22 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ...............................................................................................24 Izjava uprave ...........................................................................................................................................................27 1 RAČUNOVODSKI IZKAZI ....................................................................................................................28 Bilanca stanja na dan 31.12.2012.....................................................................................................................28 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 01.01. do 31.12.2012......................................................................29 Izkaz vseobsegajočega donosa ........................................................................................................................30 Bilančni dobiček ................................................................................................................................................30 Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 01.01. do 31.12.2012 ........................................................................31 Izkaz denarnih tokov za obdobje od 01.01. do 31.12.2012 ........................................................................32 2. PRILOGA S POJASNILI K IZKAZOM ...............................................................................................33 3 POJASNILA K IZKAZOM ......................................................................................................................45 3.1 Pojasnila k bilanci stanja ......................................................................................................................45 3.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ...................................................................................................57 3.3 Računovodske presoje in ocene .........................................................................................................66 4 DRUGA RAZKRITJA................................................................................................................................67 REVIZORJEVO MNENJE ............................................................................................... 70 2 POSLOVNO POROČILO Kazalo vsebine 3 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU Bilanca stanja Sredstva Kapital Izkaz poslovnega izida Prihodki od prodaje (upravljanja investicijskih skladov) Poslovni izid iz rednega poslovanja Poslovni izid iz finančnega poslovanja Poslovni izid pred obdavčitvijo Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Sredstva v upravljanju Kazalci v odstotkih ROA – po obdavčitvi ROE – po obdavčitvi Čisti poslovni izid na povprečno število zaposlenih ČVS na povprečno število zaposlenih Prihodki na povprečno število zaposlenih V EUR 31.12.2012 16.781.164 13.260.039 31.12.2011 17.626.527 13.595.118 31.12.2010 9.637.469 7.667.636 5.271.660 1.094.800 147.261 1.242.061 1.241.427 3.757.707 931.404 -20.603 910.801 728.321 3.938.437 1.382.439 -65.147 1.317.292 1.051.035 258.243.408 194.264.291 214.470.884 7,22 9,25 36.331 7.557.606 165.725 6,74 8,40 27.483 7.330.728 150.373 9,60 12,02 43.199 8.815.079 175.119 POMEMBNEJŠI DOGODKI KBM INFOND V LETU 2012 februar - KBM Infond je prevzel upravljanje Krovnega sklada Probanka z osmimi podskladi in vzajemnega sklada Probanka Globalni naložbeni sklad - Mag. Barbara Gačnik je bila razglašena za najboljšo upravljavko leta 2011 v izboru, ki ga pripravlja revija Moje finance. Prav tako je bil Infond Life, delniški podsklad, izbran za najboljši delniški sklad s področja farmacija za obdobje treh let, ki se trži na slovenskem trgu. junij - KBM Infond je pripravil mobilno aplikacijo na platformi Android za preglede dnevnih tečajnic, novic in člankov ter predstavitev skladov v upravljanju september - KBM Infond je pripravil novo podstran pokojnina.infond.si z izračuni pokojninske luknje in predlogi, kako jo z naložbami v vzajemne sklade v času do upokojitve zapolniti december - KBM Infond je izvedel preoblikovanje skladov v upravljanju, in sicer je združil istovrstne podsklade, vsem skladom v imenih dodal predpono Infond, uskladil naložbene politike z zahtevami ZISDU-2 ter vse sklade v upravljanju, razen Infond PBGS, združil v en Krovni sklad Infond. Tako KBM Infond upravlja 17 podskladov v sklopu Krovnega sklada Infond in kotirajoči vzajemni sklad Infond PBGS - KBM Infond je pripravil mobilno aplikacijo za Apple naprave na platformi IOS za preglede dnevnih tečajnic, novic in člankov ter predstavitev skladov v upravljanju Kazalo vsebine 4 PREDSTAVITEV DRUŽBE KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM (poslej družba) je bila ustanovljena 16. 12. 1993 za nedoločen čas. Ustanovljena je bila z namenom upravljanja investicijskih skladov in je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Mariboru pod številko registrskega vložka 1/90041/00. Odločba o izdaji dovoljenja za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov in posebnega dovoljenja za upravljanje pooblaščenih investicijskih družb, je bila izdana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev 01. 06. 1994 pod številko 25/16/1/94 in 26/16/1/94. Firma: Skrajšan naziv: Sedež: Naslov: Pravna oblika Matična številka Davčna številka: Identifikacijska številka za DDV Šifra dejavnosti: Velikost: Transakcijski račun: Poslovno leto Splet: E-mail: Telefon: Fax: Brezplačna tel. št.: Vodstvo družbe v letu 2012: Predsednik uprave Član uprave KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM Infond, d.o.o. Maribor Ul. Vita Kraigherja 5 družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) 5822416 25711679 SI25711679 66.300 (Upravljanje finančnih skladov) majhna SI 56 0451 5000 0491 522, odprt pri Novi KBM, d.d. koledarsko leto www.infond.si info@infond.si 02 / 229 20 80 02 / 229 27 96 080 22 42 Matjaž Lorenčič mag. Samo Stonič Družbeniki po stanju na dan 31. 12. 2012 Družbeniki Nova KBM, d.d., Maribor Zavarovalnica Maribor, d.d. , Maribor A-Z Finance,d.o.o. Ljubljana Finea d.o.o., Maribor KBM Infond, d.o.o. - lastni poslovni delež SKUPAJ Poslovni delež v % 72 15 7 5 1 100 Kazalo vsebine 5 SKUPINA NOVE KBM Nova KBM, d.d. Adria Bank AG PBS, d.d. Credy banka A.D. Moja naložba, d.d. KBM Infond, d.o.o. M-Pay KBM Leasing, d.o.o. Gorica Leasing, d.o.o. KBM Invest, d.o.o. KBM Fineko, d.o.o. KBM Projekt, d.o.o. KBM Leasing Hrvatska, d.o.o. KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM, je članica Skupine Nove KBM. Konsolidirano letno poročilo za skupino sestavi Nova KBM, d.d., in ga je mogoče pridobiti na sedežu Nove KBM, d.d. Kazalo vsebine 6 NAGOVOR UPRAVE KBM INFOND, DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE, D.O.O. – SKUPINE NOVE KBM Leto 2012 je bilo za KBM Infond leto izzivov. Prve mesece leta je zaznamoval zaključek integracije oktobra 2011 prevzetih Krekovih skladov in februarski prevzem upravljanja devetih Probankinih skladov. Obenem smo bistveno okrepili ekipo v Sektorju upravljanja naložb, kar nam je omogočilo velik napredek pri kvaliteti upravljanja sredstev vlagateljev. V drugi polovici leta so tekli postopki optimizacije ponudbe skladov in usklajevanja naložbenih politik z novo zakonodajo. Kompleksen proces se je zaključil 17. decembra – odtlej KBM Infond namesto skupaj 26 skladov v treh krovnih skladih in treh vzajemnih skladov, upravlja en krovni sklad s sedemnajstimi podskladi in en vzajemni sklad. Obenem z optimizacijo ponudbe smo začeli tudi s projektom širjenja prodajne mreže v tujini. V letu 2013 bomo na avstrijskem in slovaškem trgu razširili nabor trženih skladov, s tremi podskladi pa bomo prvič vstopili tudi na češki trg. Matjaž Lorenčič, predsednik uprave mag. Samo Stonič, član uprave Leto 2012 so zaznamovali pozitivni premiki delniških tečajev na razvitih trgih, ukrepanje centralnih bank ter ameriške predsedniške volitve. Evropska dolžniška kriza je dosegla vrhunec poleti, ko je donosnost španskih 10-letnih obveznic dosegla rekordno visoke nivoje, medtem ko so nemške beležile rekordno nizke donosnosti. Posledično je Evropska centralna banka aktivno posegla na kapitalski trg z objavo programa o odkupu državnih obveznic na sekundarnem trgu. To je pripomoglo, da so donosi do dospetja t.i. 'problematičnih držav' upadli na vzdržne ravni. Na drugi strani je ameriška centralna banka FED ponovno začela s tretjim kvantitativnim sproščanjem, in sicer z mesečnim odkupom hipotekarnih obveznic. Dodatna pozitivna spodbuda za trge je bila ponovna izvolitev ameriškega predsednika Obame v Belo hišo in preprečitev t.i. 'fiskalnega prepada'. Zanimanje za delniške naložbe se je zaradi naštetega krepilo. Bistvenega pomena za našo družbo v smislu novih prilivov sredstev v vzajemne sklade je dogajanje na slovenski borzi. Slovenski borzni indeks je v letu 2012 dosegel relativno dober donos , ki je v okviru dolgoletnih povprečij rasti razvitih delniških trgov , zgodilo se je nekaj prevzemov srednjevelikih družb, kar nekaj je bilo govoric o potencialnih prodajah večjih slovenskih podjetij v državni lasti, vendar pa vse skupaj ni bistveno vplivalo na likvidnost trga, ki ostaja nizka, in krepitev zaupanja vlagateljev ter njihovo pripravljenost za investiranje . K takšnemu stanju 'naložbenega duha' je pripomoglo tudi trenutno gospodarsko, politično in socialno stanje v državi, ki se ne izboljšuje. . Kazalo vsebine 7 Odlive sredstev iz skladov na letnem nivoju, ki jih je družba sicer načrtovala, velja pripisati predvsem potrebi po likvidnih sredstvih vlagateljev in zaskrbljenosti glede prihodnosti. Konec leta smo sicer na delniškem trgu opazili pozitivne premike, ki so bili posledica sprejetih gospodarskih reform in ugibanj o nadaljnji privatizaciji, vendar bo trajnejša rast domačega trga odvisna predvsem od reševanja težav finančnega sistema in razpleta političnih razmer. Poslovno leto je družba zaključila uspešno, s čistim dobičkom 1.241.427 evrov. KBM Infond konec leta 2012 dosega 14,21 % tržni delež med slovenskimi družbami za upravljanje in trdno drži pozicijo četrte največje v Sloveniji. Družba upravlja 260 milijonov evrov sredstev, ki nam jih je zaupalo 90.000 vlagateljev. Maribor, januar 2013 KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM Matjaž Lorenčič, predsednik uprave mag. Samo Stonič, član uprave Kazalo vsebine 8 NADZORNI SVET Nadzorni svet je v letu 2012 deloval v dveh različnih sestavah. Do meseca oktobra je nadzorni svet deloval v sestavi: ga. Manja Skernišak, g. Simon Hvalec, mag. Darko Kovačič, g. Drago Cotar in dr. Vito Bobek. Skupščina družbenikov je v mesecu oktobru odpoklicala go. Skernišak, g. Hvalca in mag. Kovačiča ter namesto njih imenovala g. Aleša Hauca, g. Igorja Žibrika in mag. Miho Šlambergerja. Štiriletni mandat jim je pričel teči 5. 10. 2012. Aleš Hauc, univ. dipl. ekon. od 24 aprila 2012 opravlja funkcijo predsednika uprave v Novi KBM, d.d. Pred tem je bil od leta 2005 generalni direktor Pošte Slovenije, pred tem pa direktor poslovne enote Banke Koper d.d. v Mariboru. Do leta 2005 je opravljal različne vodstvene in svetovalne funkcije v bančništvu in drugih institucijah. Pridobil je certifikat za preizkušenega notranjega revizorja Slovenskega inštituta za revizijo in licenco za cenilca strojev in opreme po ASA metodi. Igor Žibrik, univ. dipl. ekon., je od 6. junija 2012 zaposlen v Novi KBM, d.d., kot član uprave. Ima 18 let izkušenj na vodstvenih mestih doma in v tujini. Poklicno pot v bančništvu je pričel leta 1994 v banki Creditanstalt. Pred prihodom v Novo KBM, d.d., je bil od leta 2008 do 2012 član uprave NLB Prishtina, odgovoren za upravljanje s tveganji. Mag. Miha Šlamberger, univ. dipl. prav., od leta 2009 opravlja funkcijo tajnika Nove KBM, d.d. Pred letom 2009 je bil zaposlen v pravni pisarni Nove KBM, d.d. Je član upravnega odbora Credy banke AD, Kragujevac, član nadzornega sveta PBS, d.d., Maribor, in Zavarovalnice Maribor, d.d. Drago Cotar, univ. dipl. ekon., je zaposlen pri Zavarovalnici Maribor, d.d., kot predsednik uprave. Pred tem je bil vodja oddelka, kasneje direktor oddelka in nato generalni direktor pri Zavarovalnici Maribor, d.d. Dr. Vito Bobek, je zaposlen na Ekonomsko poslovni fakulteti kot izredni profesor za področje mednarodne menjave na Katedri za gospodarsko pravo. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Tovarni avtomobilov Maribor, nato je bil kot raziskovalec zaposlen na Ekonomskem inštitutu v Mariboru, kot izredni profesor na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru in nato kot izredni profesor na Fakulteti za management. Kazalo vsebine 9 PREGLED DELA NADZORNEGA SVETA Nadzorni svet je v letu 2012 deloval v dveh različnih sestavah. Do meseca oktobra je nadzorni svet deloval v naslednji sestavi: ga. Manja Skernišak, g. Simon Hvalec, mag. Darko Kovačič, g. Drago Cotar in dr. Vito Bobek. Skupščina družbenikov je v mesecu oktobru odpoklicala go. Skernišak, g. Hvalca in mag. Kovačiča ter namesto njih imenovala g. Aleša Hauca, g. Igorja Žibrika in mag. Miho Šlambergerja. Nadzorni svet je v obeh sestavah tekom celotnega leta 2012 skrbno spremljal poslovanje KBM-Infond, družbe za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM. Nadzorni svet je svoje delo opravljal z namenom zagotavljanja učinkovitega sistema upravljanja in nadzora nad upravljanjem poslovanja investicijskih skladov. Delo je opravljal v skladu z visokimi strokovnimi standardi in etičnimi vrednotami. Nadzorni svet je vzpodbujal varnost in trdnost sistema upravljanja. Nadzorni svet je poslovanje spremljal na podlagi pregledov mesečnega poročanja uprave družbe o poslovanju in finančnem stanju družbe in investicijskih skladov v njenem upravljanju z izrednimi poročili o pomembnih pravnih in poslovnih dogodkih ter na šestih rednih sejah in eni izredni seji nadzornega sveta. Uprava družbe je članom nadzornega sveta poročala oziroma jih obveščala s strokovno pripravljenimi gradivi in z dodatnimi pojasnili na sejah nadzornega sveta. Prav tako so na seje bile vabljene strokovne službe in notranja revizorka, ki so k posameznim točkam podali dodatna pojasnila. Najpomembnejše teme nadzornega sveta v letu 2012 so bile povezane s spremljanjem poslovanja in finančnega stanja družbe in skladov v njenem upravljanju. Nadzorni svet je v okviru sej obravnaval naslednje dogodke: - seznanjal se je s postopki prevzema upravljanja investicijskih skladov, - potrdil program dela notranje revizije, - se sprotno seznanjal s poslovanjem družbe, - obravnaval in potrdil Letno poročilo družbe za leto 2011, - potrdil Letno poročilo notranje revizije za leto 2011, - se seznanjal in obravnaval pripravo in izvedbo konsolidacije skladov v upravljanju, ki je bila zaključena s 17. decembrom 2012, - obravnaval in potrdil sklic skupščine družbenikov, - se seznanjal s kvartalnimi poročili notranje revizije, - spremljal uresničitev zastavljenih ciljev družbe, - se seznanil s potekom dela, poročili in obveznostmi po zakonodaji, - se seznanil in potrdil načrtovane poslovne aktivnosti družbe, - se seznanil s poročilom o sistemu notranjega poročanja, o informacijski strojni in programski podpori in o sistemu notranjih kontrol in - potrdil poslovni načrt za leto 2013. Na podlagi pregleda in nadzora nad poslovanjem družbe in njenim poslovnim izidom nadzorni svet poslovanje družbe ocenjuje kot uspešno. Nadzornemu svetu niso znane kršitve zakonodaje in notranjih aktov družbe. Kazalo vsebine 10 UPRAVLJANJE TVEGANJ KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM (v nadaljevanju družba), je vključena v celovit pristop Skupine Nove KBM k upravljanju tveganj. Na tem nivoju se opredeljujejo vsa tveganja pri poslovanju Skupine Nove KBM, ocenjujejo se obsegi tveganja in metode spremljanja dejavnikov tveganja, stalno se spremlja izpostavljenost članic skupine specifičnim tveganjem in upoštevanje postavljenih omejitev ter prilagajanje razmeram v poslovnem okolju. V ta namen je Nova KBM, d.d., uvedla standardiziran pristop k upravljanju tveganj po Basel II, ki ga družba uporablja le v okviru, ki pride v poštev pri njenem poslovanju. Upravljanje tveganj družba obravnava kot stalen proces ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, ki se pojavlja v njenem poslovanju, in pri tem uporablja sistematičen pristop. Varnost poslovanja in doseganje najvišje skladnosti s standardi obvladovanja tveganj zagotavlja z ustreznim sistemom upravljanja tveganj. Poslovodstvo je v celoti odgovorno za vzpostavitev upravljanja s tveganji, pri čemer odgovorne osebe sproti poročajo poslovodstvu o izvajanju dejavnosti v zvezi z obvladovanjem tveganj. Usmeritve za upravljanje tveganj so oblikovane z namenom opredeljevanja in analiziranja tveganj, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole teh tveganj oz. omejitev. Sistem upravljanja tveganj se redno preverja in tako redno prilagaja spremenjenim tržnim razmeram. Upravljanje tveganj družbe je opredeljeno v Načrtu za obvladovanje tveganj in Politiki upravljanja s tveganji, ki urejata pravila in postopke za obvladovanje celotnega tveganja, kateremu je družba pri svojem poslovanju izpostavljena, in posameznih vrst tveganj ter njihov prispevek k celotnemu tveganju družbe. Družba zagotavlja, da glede na skupni obseg premoženja pri upravljanju investicijskih skladov, vedno razpolaga z ustreznim kapitalom. Izpostavljena je predvsem kreditnemu tveganju, likvidnostnemu tveganju, obrestnemu tveganju in tržnemu tveganju. Glede na to, da je osnovna dejavnost družbe upravljanje premoženja investicijskih skladov, so pomembna tudi operativna in sistemska tveganja, tveganja kršitve predpisov, tveganja v povezavi s človeškimi viri in strateška tveganja ter tveganja tretjih oseb, ki jim je družba izpostavljena. Podrobnosti v zvezi s sistemom upravljanja tveganj, uporabljenimi metodologijami in vrstami tveganj so v tem poročilu predstavljene kasneje. Upravljanje tveganj investicijskih skladov je družba opredelila v Načrtu upravljanja tveganj Krovnega sklada Infond in vzajemnega sklada Infond PBGS. Ta ureja postopke ugotavljanja tveganj, postopke merjenja oz. ocenjevanja in obvladovanja tveganj ter postopke spremljanja teh tveganj in sicer za naslednja bistvena tveganja: tveganje nasprotne stranke, tržno tveganje, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativna tveganja, tveganje v povezavi s človeškimi viri in tveganje skrbništva. Z izobraževanjem, kot tudi s standardi in postopki upravljanja tveganj, si družba prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge in obveznosti. Skrbno upravljanje tveganj je namreč osnova za zagotavljanje varnosti poslovanja družbe in investicijskih skladov v njenem upravljanju. Kazalo vsebine 11 PREGLED GOSPODARSKEGA OKOLJA V LETU 2012 Kljub vsej napetosti, vzponom in padcem, je bilo leto 2012 na večini borznih trgov dobro leto. Okrevanje svetovnega gospodarstva se je nadaljevalo, a upočasnilo. Evropska dolžniška kriza je v Evropi dosegla vrhunec poleti, ko je donosnost španskih 10 letnih obveznic dosegla rekordno visoke nivoje (7,24% - 24. julija), medtem ko so nemške beležile rekordno nizke donosnosti (1,167% - 20. julija). Iz desne slike je razvidno, da so bili pribitki na slovenske in španske obveznice poleti 2012 najvišji. Pribitek španskih in slovenskih 10 letnih državnih obveznic na nemške 10 letne obveznice v odstotkih (%) 7 6,5 6 5,5 5 4,5 4 3,5 3 2,5 Pribitek 10 letnih španskih obveznic Pribitek 10 letnih slovenskih obveznic Vir: Bloomberg Padec donosnosti je bilo opaziti po odločitvi Evropske centralne banke o aktivnem posegu na kapitalske trge z novimi ukrepi. Odločila se je za odkup državnih obveznic na sekundarnem trgu preko operacije »OMT – Outright Monetary Transactions«. Posebnosti programa so, da se bo lahko izvajal v neomejenem obsegu, osredotočili se bodo na kratkoročne državne obveznice (1-3 leta). Država bo predhodno morala uradno zaprositi za pomoč in skočiti pod okrilje sklada EFSF/ESM ter striktno izvajati program fiskalne konsolidacije. Kratkoročno je ECB dosegla cilj in znižala donosnosti španskih obveznic pod 6%. Umiritev napetosti na trgu državnih vrednostnih papirjev se je kot val optimizma prenesla na delniške trge. Borzni indeks Stoxx Europe 600 Index, v katerem je zajetih 600 družb vseh velikosti iz 18 držav evropske regije, je do konca leta zrasel za 14,4 %. Med evropskimi državami pa ponovno prednjači Nemčija, kjer je borzni indeks DAX zrasel za 29,1 % in se že spogleduje z najvišjimi vrednostmi iz let pred globalno finančno krizo. Leto 2012 je v bilo v ZDA leto predsedniških volitev. V okviru tega je bilo dosti pozornosti usmerjene v analizo stanja ameriškega gospodarstva. Eden izmed večjih težav je še vedno previsoka brezposelnost. Nov program kvantitavnega sproščanja, ki ga je septembra objavila ameriška centralna banka FED, namerava mesečno porabiti 40 milijard USD za nakup hipotekarnih obveznic. Program bo trajal vse do bistvenega znižanja brezposelnosti v ZDA. Do konca leta je program obsegal 85 milijard USD, ki zraven odkupa hipotekarnih, zajema reinvestiranje zapadlih naložb in podaljšanje povprečne ročnosti »Operation Twist«. Na drugi strani je opazno okrevanje nepremičninskega trga in zmanjšanje zadolženosti gospodinjstev. ZDA uspešno zaključujejo proces razdolževanja privatnega sektorja, medtem ko obstaja največje tveganje javni dolg in s tem povezan dogovor o fiskalnem prepadu, ki je krojil usodo delniških trgov v zadnjih mesecih leta. Okrevanje ameriškega gospodarstva je potrdil tudi borzni indeks S&P 500, ki je v letu 2012 zrasel za 13,4 % (v USD). Razvijajoče države izkazuje v povprečju pozitivno makroekonomsko okolje. Kitajska, kot najpomembnejša država v skupini razvijajočih se držav, v več pogledih doživlja prelomne čase. V letu 2012 je prišlo do spremembe celotne vodilne garniture države, poleg tega je bila sprejeta tudi Kazalo vsebine 12 usmeritev gospodarstva iz izvozno usmerjenega v gospodarstvo, ki v večji meri sloni na domačem povpraševanju. Pričakovano bo gospodarska rast v 2012 in prihajajočih letih nižja, kot je bila v preteklih letih, kar so vlagatelji sprva sprejeli negativno, a se je do konca leta optimizem vrnil tudi na kitajsko borzo. Borzni indeks Hang Seng je zrasel za 22,9 % (v HKD). V okviru razvijajočih se držav je potrebno opozoriti na mejne oz. »Frontier« trge, ki zajemajo države, ki so gospodarsko manjše od BRIC držav. Rast borznih tečajev na mejnih trgih je v letu 2012 presegla rast tečajev delnic na BRIC trgih. Delniški indeks, ki zajema delnice družb iz celotnega spektra držav v razvoju (BRIC + preostale države), je v letu 2012 pridobil 15,1 % (v USD), medtem ko je borzni indeks BRIC držav pridobil 11,0 % (v USD). Konec tretjega četrtletja so države, mednarodne organizacije in svetovalne družbe začele objavljati nižje napovedi gospodarske rasti za leto 2013. Mednarodni denarni sklad je znižal napoved svetovne gospodarske rasti iz 2% na 1,5% za razvite države in s 6% na 5,6% za razvijajoče države. Napoved nižje rasti držav v razvoju je posledica slabšega gospodarskega okolja in več negotovosti v razvitih državah. Zraven tega se Kitajska, kot gonilna sila svetovnega gospodarstva, ohlaja. Kitajska oblast je napovedala nižjo ciljno rast za srednjeročno obdobje, in sicer 7,5%. V spodnji tabeli je predstavljena realna rast BDP-ja izbranih držav in regij. V letu 2012 se napoveduje negativna rast EMU (oz. posameznim članicam) ter Veliki Britaniji. Vse države ali regije, z izjemo razvijajočih trgov, imajo nižjo napoved gospodarske rasti, kot je znašalo povprečje 94-03. Pričakovana rast razvijajočih trgov za 2012 je 5,3 %, medtem ko je znašalo povprečje 94-03 4,4%. Realna rast BDP-ja v odstotkih (%) ZDA Kanada Japonska EMU Nemčija Francija Italija Velika Britanija Svetovno gospodarstvo Razviti trgi Razvijajoči trgi Vir: MDS ; P - projekcije Povprečje 94-03 2012P 2013P 3,3 3,5 0,9 2,2 1,5 2,2 1,7 3,5 3,4 2,8 4,4 2,2 1,9 2,2 -0,4 0,9 0,1 -2,3 -0,4 3,3 1,3 5,3 2,1 2,0 1,2 0,2 0,9 0,4 -0,7 1,1 3,6 1,5 5,6 Sprememba svetovnih borznih indeksov v letu 2012 v odstotkih (%) Indeks MSCI World Index MSCI ACWI Index MSCI Emerging Markets Index STOXX Europe 600 Index S&P 500 Index NIKKEI 225 Index DAX Index CAC 40 Index MSCI Latin America Index MSCI Asia Index MSCI BRIC Index Hang Seng Index BOVESPA Russian RTS Index SENSEX Področje Svet (razviti) Svet (razviti + razvijajoči) Trgi v razvoju Evropa ZDA Japonska Nemčija Francija Latinska Amerika Azija Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska Hong Kong Brazilija Rusija Indija 1 leto (v EUR) 11,2% 11,4% 13,1% 14,4% 11,4% 7,0% 29,1% 15,2% 3,6% 16,1% 9,0% 21,0% -4,2% 8,6% 19,1% 1 leto (lastna valuta) 13,2% 13,4% 15,1% 14,4% 13,4% 22,9% 29,1% 15,2% 5,4% 18,1% 11,0% 22,9% 7,4% 10,5% 25,7% Kazalo vsebine 13 POSLOVANJE DRUŽBE V LETU 2012 Družba je ob koncu leta 2012 upravljala premoženje Krovnega sklada Infond s sedemnajstimi podskladi in premoženje enega vzajemnega sklada. Čista vrednost sredstev v upravljanju družbe je na dan 31.12.2012 znašala 258.243.408 evrov, kar je za 32,93 % več kot na dan 31.12.2011, ko je le ta znašala 194.264.295 evrov. Dne 08.02.2012 je družba odkupila pravico do upravljanja in s tem prevzela upravljanje osmih podskladov Krovnega sklada Probanka in enega vzajemnega sklada od upravljavca Probanka upravljanje, d.o.o. Dne 17.12.2012 je družba izvedla preoblikovanje podskladov Krekovega krovnega sklada, podskladov Krovnega sklada Probanka in vzajemnih skladov Infond Global in Infond Dynamic v podsklade Krovnega sklada Infond. Preoblikovanje je bilo izvedeno s pripojitvijo podskladov Krekovega krovnega sklada in podskladov Krovnega sklada Probanka k izbranim podskladom Krovnega sklada Infond (pripojitve), s preoblikovanjem podskladov Krekovega krovnega sklada in podskladov Krovnega sklada Probanka v podsklade Krovnega sklada Infond (vstop) in s preoblikovanjem dveh vzajemnih skladov v podsklada Krovnega sklada Infond (vstop). Družba je v poslovnem letu 2012 dosegla: Opis Prihodki Odhodki Poslovni izid Davki iz dohodka Odloženi davek Čisti poslovni izid obračunskega obdobja v EUR 31.12.2012 5.662.824 4.420.763 1.242.061 0 -634 1.241.427 Na dan 31.12.2012 družba izkazuje bilančno vsoto v znesku 16.781.164 evrov in kapital v znesku 13.260.039 evrov. Kazalniki poslovanja za leto 2012 Opis ROE - po obdavčitvi (čisti dobiček/povprečni kapital) ROA - po obdavčitvi (čisti dobiček/povprečna sredstva) Prihodki na povprečno število zaposlenih Čisti poslovni izid na povprečno število zaposlenih Stroški dela na povprečno število zaposlenih v EUR 2012 9,25 7,22 165.725 36.331 44.979 Kazalo vsebine 14 PREMOŽENJE V UPRAVLJANJU Čista vrednost sredstev vzajemnih skladov, ki jih upravlja družba, po stanju na dan 31.12.2012, znaša 258.243.408 evrov. Zadnji obračunski dan leta 2012 je bil 31.12.2012. Ime investicijskega sklada Datum začetka upravljanja Višina ČVS v EUR na dan 31.12.2012 Vrednost Število enote imetnikov Število enot premoženja Donosnost enot premoženja vzajemnega v letu 2012 premoženja na dan sklada na v% na dan 31.12.2012 dan 31.12.2012 31.12.2012 v EUR Vzajemni sklad Infond PBGS, mešani sklad 09.11.2006 17.710.173 10.539 26.701.071 0,66 1,38 Krovni sklad Infond Infond Alfa, mešani podsklad 01.03.1994 26.089.534 3.524 472.139 55,26 1,70 Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov 14.07.2004 18.375.537 2.679 2.795.554 6,57 8,3 Infond Consumer, delniški podsklad 27.05.2008 239.555 50 256.734 0,93 -0,35 Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov 21.04.2005 3.011.871 370 154.536 19,49 9,70 Infond Krekov globalni, delniški podsklad 11.12.2010 12.100.018 30.102 1.693.369 7,15 14,47 Infond Technology, delniški podsklad 01.10.2007 621.961 238 38.677 16,08 18,34 Infond Bond - Euro, obvezniški podsklad 14.08.2010 5.295.224 314 389.516 13,59 9,46 Infond Energy, delniški podsklad 03.10.2005 6.333.272 1.138 517.325 12,24 -0,35 Infond Frontier, delniški podsklad 16.07.2011 8.423.078 1.431 625.089 13,48 11,15 Infond Hrast, mešani podsklad 01.07.1995 25.942.178 3.284 891.242 29,11 2,91 Infond Life, delniški podsklad 04.06.2007 7.989.513 798 528.070 15,13 13,14 Infond Dynamic, delniški podsklad 10.10.2008 12.394.951 28.817 2.922.343 4,24 8,95 Infond Global, mešani podsklad 26.09.2008 31.016.499 29.713 3.616.600 8,58 2,57 Infond BRIC, delniški podklad 03.10.2005 52.127.736 7.275 2.671.516 19,51 8,42 Infond Delniški, delniški podsklad 27.09.1999 19.452.880 5.374 9.741.611 2,00 7,55 Infond €uropa, delniški podsklad 15.11.2004 7.752.104 1.185 2.030.218 3,82 11,6 Infond PanAmerica, delniški podsklad 04.06.2007 3.367.324 381 300.541 11,20 8,39 SKUPAJ 258.243.408 127.212 Dne 8.2.2012 je družba prevzela upravljanje Krovnega sklada Probanka z osmimi podskladi in vzajemni sklad Probanka Globalni naložbeni sklad; S 17.12.2012 se podskladi Probanka Alfa – uravnoteženi, Probanka Beta – delniški, Probanka Agriculture – delniški, Krekov Klas Družbeno odgovorni, delniški podsklad, Krekov Globalni, delniški podsklad, Krekov Nano&Tech, delniški podsklad, vključijo v Krovni sklad Infond in preimenujejo v Infond Alfa, mešani podsklad, Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov, Infond Consumer, delniški podsklad, Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov, Infond Krekov globalni, delniški podsklad, in Infond Technology, delniški podsklad. Delniški vzajemni sklad Infond Dynamic in Infond Global, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, se preoblikujeta v podsklada Krovnega sklada Infond in preimenujeta v Infond Dynamic, delniški podsklad, in Infond Global, mešani podsklad. Krekov Sidro Obvezniški, obvezniški podsklad, Probanka Gama – obvezniški, in Probanka Sigma – sklad absolutnega donosa, se pripojijo k podskladu Krovnega sklada Infond in preimenujejo v Infond Bond – Euro, obvezniški podsklad. Probanka Uranium – delniški, se pripoji k podskladu Krovnega sklada Infond in preimenuje v Infond Energy, delniški podsklad. Krekov Most Novi trgi, delniški podsklad, in Probanka Novi trgi - delniški, se pripojita k podskladu Krovnega sklada Infond in preimenujeta v Infond Frontier, delniški podsklad. Krekov Skala Uravnoteženi, mešani podsklad, se pripoji k podskladu Krovnega sklada Infond in preimenuje v Infond Hrast, mešani podsklad. Probanka Biotech – delniški, se pripoji k podskladu Krovnega sklada Infond in preimenuje v Infond Life, delniški podsklad. Vzajemni sklad Probanka Globalni naložbeni sklad se preimenuje v Infond PBGS, mešani sklad. Kazalo vsebine 15 POROČILO O DELU MARKETINGA V LETU 2012 Družba komunicira z vrsto ciljnih javnosti, ki jim posreduje informacije, jih izobražuje, odgovarja na vprašanja, jih nagovarja z orodji oglaševanja in se z njimi neposredno srečuje. Glavne vsebine v letu 2012 so bile: • • • • • • • prevzem upravljanja skladov družbe Probanka upravljanje, komuniciranje pridobitve naziva naj-upravljavka leta 2011 (mag. Barbara Gačnik) in najboljši delniški sklad področja farmacija za obdobje treh let za Infond Life, štiri trženjske akcije – tri akcije pospeševanja prodaje s ponudbo brez vstopnih stroškov za vse sklade v upravljanju in ločena akcija za Infond Frontier brez vstopnih stroškov mesec dni, mobilni aplikaciji za platformi Android in IOS, Infond pokojnina (posebna spletna podstran za svetovanje glede varčevanja za čas po upokojitvi), prenova prodajnih tiskovin (združena tiskovina za vse sklade v upravljanju KBM Infond – ob prevzemu Probanka skladov in ob izvedbi preoblikovanja), preoblikovanje skladov v upravljanju KBM Infond. Ključne ciljne javnosti pri komuniciranju so splošna javnost, vlagatelji in tržniki v prodajni mreži. Prodaja in prodajne poti Prodaja vzajemnih skladov v upravljanju družbe poteka preko štirih distribucijskih kanalov: • • • • neposredne prodaje, prodaje preko pogodbenih posrednikov na več kot 200 vpisnih mestih po vsej Sloveniji, elektronskega poslovanja (InfondNet) finančnih institucij, ki ponujajo kombinirane finančne produkte. Sklad Infond BRIC se preko pogodbenih posrednikov trži tudi v Avstriji in na Slovaškem. Vlagatelje se na vpisnih mestih nagovarja s pomočjo informativnih in promocijskih tiskovin (ABC naložb v vzajemne sklade, Pregled skladov v upravljanju KBM Infond ter akcijskimi letaki). Vpisna mesta se redno opremlja tudi z promocijskimi gradivi, kot so kocke s papirjem, pisala, stojala s plakati (t.i. pingvini). Informiranje vlagateljev Informiranje vlagateljev se loči na obvezne informacije o poslovanju družbe in vzajemnih skladov o stanju oziroma spremembah vrednosti enote premoženja ter informiranje in izobraževanje vlagateljev o temah, ki so v njihovem interesu, vendar vsebine niso zakonsko obvezne. Glavni načini za posredovanje informacij o poslovanju Infondovih investicijskih skladov so: • pričetek obveščanja obstoječih vlagateljev z elektronskim mesečnikom, • strokovna brošura Naložbeni mozaik za institucionalne vlagatelje, • mediji (obvezne objave, objave vrednosti enote premoženja v drugih tiskanih in elektronskih medijih ter na spletnih straneh), Kazalo vsebine 16 • • • • direktna pošta (za zakonsko predpisana obvestila vlagateljem in delničarjem, praviloma dopolnjena z informacijami in trženjskimi sporočili), spletna stran www.infond.si (obvezne objave in vse informacije o družbi in skladih v njenem upravljanju), dajanje informacij po telefonu: brezplačna telefonska številka 080 22 42 ter osebno na sedežu družbe, vpisna mesta. Informiranje vlagateljev regulira ZISDU in podzakonski akti, izdani na podlagi tega zakona, Zakon o trgu vrednostnih papirjev in podzakonski akti, izdani na podlagi tega zakona, Zakon o gospodarskih družbah, Pravila upravljanja in Prospekt vsakega vzajemnega sklada. Oglaševanje in pospeševanje prodaje V letu 2012 je družba izvedla tri trženjske akcije (februar – marec, september-oktober in december 2012 do konca januarja 2013), ki so temeljile v direktnem marketingu, dopolnjenem s spletnimi oglasi. Prav tako je bila od srede aprila do srede maja ločeno izvedena akcija pospeševanja prodaje delniškega podsklada Infond Frontier. KBM Infond je septembra pripravil novo podstran pokojnina.infond.si z izračuni pokojninske luknje in predlogi, kako jo z naložbami v vzajemne sklade v času do upokojitve zapolniti. Komunikacijsko je bila podprta s septembrsko-oktobrsko trženjsko akcijo. Ves čas je družba ohranjala opaznost blagovne znamke z zunanjim oglaševanjem (izbrani zunanji panoji po Sloveniji ter avtobus v Ljubljani). Pri komuniciranju trženjskih akcij družba redno sodeluje s članicami Skupine Nove KBM ter pogodbenimi partnerji za trženje vzajemnih skladov, ki izvajajo komuniciranje akcijskih ponudb tudi prek svojih komunikacijskih kanalov. ORGANIZIRANOST IN KADRI Družba razpolaga s strokovnim kadrom in z ustrezno organizacijsko strukturo, ki temelji na visokih strokovnih standardih in etičnih vrednotah, ki spodbujajo varnost in trdnost njenega poslovanja. Eno izmed temeljnih načel organizacijskih postopkov je preudarno in zakonito vodenje družbe. Družbo vodi dvočlanska uprava v skladu s strategijami in cilji družbe v najboljšem interesu družbe in vlagateljev v vzajemne sklade. Družbo vodita predsednik uprave Matjaž Lorenčič in član uprave mag. Samo Stonič. Matjaž Lorenčič, univ. dipl. ekonomist, je funkcijo predsednika uprave nastopil meseca februarja 2010. Pred nastopom funkcije je bil od januarja leta 2008 član uprave, pred tem pa direktor sektorja upravljanja naložb v družbi. Poslovno kariero je pričel leta 1995 na MBH, d. d., kot borzni posrednik in jo nadaljeval v KBM Infond, d.o.o., kot svetovalec za naložbe (2001 – 2003). Od septembra 2003 do decembra 2004 je bil vodja strateških financ in namestnik pomočnice predsednika uprave za finance in računovodstvo v podjetju Era, d. d., in član uprave Skopski Saem, A.D. Kazalo vsebine 17 Član uprave Samo Stonič, magister ekonomskih znanosti, je bil od leta 2001 do leta 2005 zaposlen v družbi Aktiva DZU, d.o.o., sprva kot pomočnik predsednika uprave, nato pa kot predsednik uprave. Kariero je nadaljeval na mestu izvršnega direktorja v družbi Aktiva Invest, d.d., ko je leta 2009 nastopil funkcijo izvršnega direktorja v družbi Aktiva Naložbe, d.d. Bil je član v številnih nadzornih svetih, med drugim v družbah: Tehnounion, d.d., Comet Zreče, d.d., EGP Škofja Loka, d.d. in IMP Promont, d.d. Funkcijo člana uprave je nastopil februarja leta 2010. Organizacijska struktura družbe je odraz obsega dejavnosti in specializiranosti opravljanja poslov, razvoja informacijske tehnologije ter kadrovske strukture in temelji na hierarhični, funkcionalni in projektni organiziranosti upravljanja družbe. Organiziranost družbe ustreza določbam ZISDU-2. Organizacijska shema KBM Infond, družbe za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM Uprava Pooblaščenec uprave za notranjo kontrolo Sektor upravljanja naložb Sektor računovodstva Pravno upravni sektor Sektor marketinga in trženja Sektor informatike Služba upravljanja naložb je ločena od ostalih zalednih služb. Upravljanje premoženja opravljajo strokovnjaki s področja upravljanja naložb. V okviru sektorja upravljanja naložb je zaposlenih deset oseb, pri čemer jih ima osem dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika, eden ima tudi CFA in dva imata zaključeno izobraževanje za pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. V okviru podporne funkcije se strokovno opravljajo dejavnosti na področju računovodstva, pravnih zadev, marketinga in trženja ter informatike. Zaposlenim je zagotovljeno pozitivno delovno okolje, v katerem lahko razvijejo in izkažejo svoje sposobnosti. Popolnoma samostojna organizacijska enota, ločena od službe upravljanja naložb ter drugih zalednih služb znotraj družbe, je pooblaščenec uprave za notranjo kontrolo. Pooblaščenec uprave za notranjo kontrolo skrbi za skladnost poslovanja družbe z zakonskimi in podzakonskimi določbami in izvaja nadzor nad postopki, ki se izvajajo v družbi. Na dan 31.12.2012 je bilo v družbi zaposlenih 37 oseb, pri čemer so 3 osebe zaposlene za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnih delavcev oz. začasno povečanega obsega dela. V skladu s tem se je nekoliko spremenila tudi izobrazbena struktura zaposlenih, tako da družba zaposluje: 5 oseb z magisterijem znanosti, 13 z univerzitetno izobrazbo, 13 z visoko strokovno izobrazbo, 3 z višjo in 3 s srednjo izobrazbo. Kazalo vsebine 18 Število zaposlenih v letu 2012 po izobrazbeni strukturi mesec / stopnja izobrazbe januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december povprečno št. zaposlenih V. VI./1 VI./2 VII. VIII. SKUPAJ 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 12 12 12 12 12 12 12 12 12 13 13 13 9 14 14 13 13 13 13 13 13 13 13 13 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 33 37 37 36 36 36 36 36 36 37 37 37 3,08 3 12,25 12,83 5 36,16 Poleg notranje organizacije ima družba zunanjega izvajalca notranje revizije, ki je redno vpet v delovni proces in sistem poslovanja in upravljanja družbe, ki ga redno spremlja in kontrolira. DRUŽBENA ODGOVOROST KBM Infond je med svoje strateške usmeritve zapisal zadovoljstvo vlagateljev, razvoj novih produktov in prodajnih poti, prodor na tuje trge ter krepitev blagovne znamke. Uresničevanje teh ciljev je povezano s kakovostnimi odnosi z zaposlenimi, s prodajno mrežo, poslovnimi partnerji in z vlagatelji v sklade, ki jih upravlja družba. Zaposleni Zaposleni se udeležujejo vseh relevantnih izobraževanj, s pomočjo katerih lahko kakovostno opravljajo svoje delo, družba pa omogoča tudi nadgrajevanje formalne izobrazbe. Uprava družbe je vsem zaposlenim dostopna za pogovor in iskanje rešitev, ki lahko izboljšajo delovno okolje in postopke. Družba skrbi za opremljenost delovnih prostorov z ergonomsko urejenimi delovnimi mesti. Dorečen sistem nadomeščanj v primeru odsotnosti zaposlenim omogoča, da lahko usklajujejo družinske in poslovne potrebe. Družba redno izplačuje dohodke zaposlenim. Z neformalnimi oblikami druženja spodbuja timsko povezanost zaposlenih. Zaposleni so tudi eden izmed generatorjev idej za izboljšanje kakovosti življenja v družbenemu okolju, v katerem Infond posluje. Poslovni partnerji Družba jasno postavlja merila za izbiro poslovnih partnerjev, ki jih tudi transparentno razkriva. Ob izbiri poslovnih partnerjev pri enakovrednih ponudbah izbira lokalne dobavitelje, s čemer podpira razvoj gospodarskega okolja družbe. Sistemsko skrbi za dostopnost poslovnih partnerjev do ključnih ljudi in informacij. Družba vse svoje obveznosti izvede oz. poravna pravočasno in v celoti. Kazalo vsebine 19 Prodajna mreža Družba v prodajni mreži sodeluje s prek 500 tržniki z licenco za trženje vzajemnih skladov in investicijskih družb. Z razdelanim sistemom izobraževanja o osnovnih temah in informiranja o vseh relevantnih vsebinah osebno, po telefonu in elektronski pošti omogoča vsem tržnikom kompetentno delo z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji. Vsak tržnik ima med delovnim časom družbe neposreden telefonski dostop do vseh relevantnih oseb, ki jih potrebuje pri delu, po zaključenem delovnem času družbe pa dnevno do vsaj dveh dodatnih oseb, ki lahko ponudijo takojšnjo strokovno pomoč. Družba skrbi tudi za neformalno druženje tržnikov. Tržniki so, enako kot zaposleni, eden generatorjev idej za pomoč pri izboljšanju kakovosti življenja v okolju, kjer družba posluje. Vlagatelji in potencialni vlagatelji Vlagatelji in potencialni vlagatelji so ključni za poslovanje družbe. Zato je družba sistematično poskrbela za širok sistem informiranja in izobraževanja prek vrste kontaktnih točk. Te omogočajo osebno svetovanje (na primer vpisna mesta in sedež družbe), informiranje po telefonu (brezplačna telefonska številka, telefoni družbe in tržnikov oz. vpisnih mest), po elektronski pošti z mesečnim elektronskim mailingom z novicami, članki in informacijami, več dostopnih kanalov za elektronsko pošto (elektronski naslov info@infond.si, spletni dostop Vprašajte nas in neposredni dostopi do posameznih zaposlenih). V skladu s tem je s prevzemom Probanka skladov KBM Infond prevzela tudi njihovo brezplačno telefonsko številko in izvedla preusmeritve na spletnih straneh. Vsa vprašanja vlagateljev se praviloma razrešuje takoj, če to ni v moči družbe, pa se vlagatelje napotuje na konkretne naslove. Družbeno okolje in skupnost Vse aktivnosti družbe so usmerjene k temu, da družbena in okoljska vprašanja vključuje v redno poslovanje podjetja. Tako sproti omogoča kakovostno delo in nadgrajevanje odnosov z vsemi ciljnimi javnostmi, prek njih pa tudi izboljšanje kakovosti življenja v okolju, v katerem posluje. Poleg tega družba namenja del sredstev neposredni podpori družbenega okolja. Družba pri izbiri prejemnikov donatorskih, kjer je mogoče, pa tudi sponzorskih sredstev, sledi vodilu: ustvariti razliko. Tako imajo prednost pri izbiri posamezniki pred organizacijami, ki pomagajo posameznikom, in akcije, kjer je prispevek vir ključnih premikov. POSLOVNE IN RAZVOJNE USMERITVE DRUŽBE Leto 2012 je bilo v znamenju prevzema upravljanja Probanka skladov ter konsolidacije ponudbe, ki se je zaključila s preoblikovanjem skladov v upravljanju v sedanji en krovni sklad s sedemnajstimi podskladi in en kotirajoči vzajemni sklad. Zaradi zaostrenega gospodarskega položaja v Sloveniji je družba usmerjena v optimiranje ponudbe, stroškov in postopkov poslovanja, odličnosti v komuniciranju z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji ter pogodbenimi partnerji, širitev prodajne mreže in nabora prodajanih skladov tudi na tujih trgih. Poslanstvo KBM Infond s strokovnim upravljanjem premoženja zagotavlja donosno naložbo svojim vlagateljem. Ustvarjamo pozitivno delovno okolje, ki omogoča posameznikom razvijanje svojih sposobnosti za doseganje osebnih in poslovnih ciljev. Družba zagotavlja lastnikom stabilno in donosno naložbo. Kazalo vsebine 20 Vizija KBM Infond bo postala ena od treh vodilnih slovenskih družb za upravljanje. Družba bo širila poslovanje na tuje trge tako, da bo leta 2014 imela 20 % sredstev v upravljanju zbranih na tujih trgih. Ključne strateške usmeritve • • • • zadovoljstvo vlagateljev, razvoj novih produktov in prodajnih poti, krepitev položaja na domačem trgu in prodor na tuje trge ter krepitev blagovne znamke. Ključni strateški cilji Finančni vidik 1. Dolgoročna rast prihodkov in dobička 2. Zagotavljanje kapitalske ustreznosti Tržni vidik oziroma vidik strank 3. Zadovoljstvo vlagateljev 4. Povečanje števila vlagateljev 5. Povečanje sredstev na vlagatelja 6. Podaljšanje naložbene dobe vlagatelja 7. Stroškovno učinkovito upravljanje Vidik notranjih procesov 8. Razvoj produktov v sklopu nove pokojninske reforme in drugih finančnih produktov 9. Optimizacija ponudbe vzajemnih skladov 10. Razvoj prodajne mreže na domačem trgu, vključno s izkoriščanjem možnosti širitve prodaje na tuje trge 11. Ustvarjanje konkurenčnih prednosti z izkoriščanjem sinergij skupine 12. Celovit pristop k ponudbi informacij in produktov stranki 13. Nadaljnji razvoj in širitev elektronskega poslovanja 14. Povečanje prepoznavnosti blagovne znamke Infond kot znak za kakovostno upravljanje premoženja 15. Poenostavitev poslovnih procesov Vidik učenja in razvoja (zaposleni) 16. Razvoj znanja, veščin upravljanja in trženja 17. Izobraževanje in spodbujanje ustvarjalnosti zaposlenih 18. Delo v skladu z etičnimi načeli 19. Zagotavljanje pozitivnega in stimulativnega delovnega okolja. Kazalo vsebine 21 Dogodki, ki bodo v letu 2013 vplivali na poslovanje KBM Infond je oblikoval strateške cilje na osnovi temeljitega posnetka stanja, iz katerega je ovrednotil naslednja pričakovanja o dogajanju na trgu v času do leta 2014: - koncentracija ponudnikov na domačem trgu, - stalno izgrajevanje kakovosti odnosov s prodajno mrežo na domačem trgu, - širitev prodajne mreže na tujih trgih, - aktivni vstop KBM Infonda na trg upravljanja sredstev dobro poučenih vlagateljev, - spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo omogočile razvoj novih produktov. V poslovnem letu 2013 družba načrtuje širitev prodajne mreže in utrjevanje tržnega deleža na trgih, kjer smo prisotni, pri tem velja omeniti širitev ponudbe trženih skladov na slovaškem in avstrijskem trgu in vstop na češki trg. Družba v letu 2013 načrtuje umik vzajemnega sklada Infond PBGS iz borzne kotacije, s čemer bo vlagateljem poenostavila in pocenila poslovanje z naložbo. Prav tako družba načrtuje širitev Krovnega sklada Infond z oblikovanjem podsklada denarnega trga. SODNI SPORI Družba ni udeležena v sodnih in izvensodnih postopkih, ki so ali bi lahko vplivali na njeno premoženje ali dejavnost. POMEMBNI POSLOVNI DOGODKI PO KONCU POSLOVNEGA LETA V zvezi z družbo ni pomembnih dejstev o poslovanju, dejavnosti in finančnem položaju, ki bi lahko vplivali na razumevanje podanih izkazov na dan 31. 12. 2012. IZJAVA O UPRAVLJANJU Družba zaradi posebnosti zakonodaje, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, pri svojem poslovanju deloma sledi določbam kodeksov, ki urejajo delovanje javnih družb, predvsem pa določbam podzakonskih predpisov ZISDU-2, ki urejajo področje upravljanja družbe za upravljanje, kakor tudi smernicam in dobrim praksam, ki jih priporočajo institucije Evropske unije, kot npr. Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA – European Securitiesand Markets Authority.) Kazalo vsebine 22 RAČUNOVODSKO POROČILO skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja Kazalo vsebine 23 Kazalo vsebine 24 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA Kazalo vsebine 25 Kazalo vsebine 26 Kazalo vsebine 27 IZJAVA UPRAVE KBM INFOND, družbe za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nova KBM Uprava KBM Infond, družbe za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM, Maribor, potrjuje računovodske izkaze družbe KBM Infond, družba za upravljanje, d.o.o. – Skupina Nove KBM, za leto 2012. Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2012. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve in da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti in nezakonitosti. Maribor, 31.01.2013 KBM-INFOND, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM Matjaž Lorenčič, predsednik uprave mag. Samo Stonič, član uprave Kazalo vsebine 28 1 RAČUNOVODSKI IZKAZI BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2012 Opis v EUR Pojasnila SREDSTVA Dolgoročna sredstva Neopredmetena sredstva in dolgoročne časovne razmejitve Neopredmetena sredstva 3.1.1 3.1.2 3.1.3 Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 3.1.4 3.1.5 3.1.6 Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne poslovne terjatve Odložene terjatve za davek Kratkoročna sredstva Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil Kratkoročna posojila dana drugim Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva Kratkoročne aktivne časovne razmejitve SKUPAJ SREDSTVA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kapital Vpoklicani kapital 3.1.7 3.1.8 3.1.9 3.1.10 3.1.11 3.1.12 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve Rezervacije Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgoročne obveznosti 3.1.13 3.1.14 Kratkoročne finančne obveznosti Kratkoročne poslovne obveznosti 3.1.15 3.1.16 3.1.17 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 31.12.2011 14.196.797 9.532.590 8.715.294 2.779.178 8.715.294 2.779.178 300.986 706.000 4.453.286 343.921 706.000 5.682.946 9.723 11.508 7.732 12.813 4.453.286 5.682.946 2.542.348 8.004.059 620.324 6.537 632.867 10.865 626.861 525.816 1.389.671 643.732 396.954 6.963.373 42.019 16.781.164 89.878 17.626.527 13.260.039 13.595.118 1.460.524 1.460.524 Odložene obveznosti za davek Kratkoročne obveznosti 31.12.2012 6.903.221 146.052 729.709 2.779.106 1.241.427 151.616 99.662 51.954 150.235 150.235 1.460.524 1.460.524 7.903.221 146.052 796.390 2.560.610 728.321 137.391 86.691 50.700 200.544 200.544 3.066.527 3.633.838 152.747 16.781.164 59.636 17.626.527 2.833.643 232.884 3.280.906 352.932 Kazalo vsebine 29 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 01.01. DO 31.12.2012 Besedilo Čisti prihodki od prodaje Drugi poslovni prihodki Stroški blaga, materiala in storitev Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški plač Stroški pokojninskih zavarovanj Stroški socialnih zavarovanj Drugi stroški dela Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Rezervacije Drugi stroški Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah Finančni prihodki iz drugih naložb Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini Finančni prihodki iz posojil, danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz oslabitev finančnih naložb Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti v EUR Pojasnila 01.01. – 31.12.2012 01.01. – 31.12.2011 3.2.1 3.2.1 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.1 3.2.1 3.2.1 3.2.1 3.2.1 3.2.1 3.2.1 3.2.1 5.271.660 94.192 1.678.147 46.376 1.631.771 1.536.774 1.152.924 143.145 87.206 153.499 971.065 971.053 12 85.066 15.384 69.682 275.129 895 274.234 21.422 18.568 2.854 421 421 3.757.707 80.414 1.527.584 65.551 1.462.033 1.147.372 841.142 107.075 65.039 134.116 139.930 139.930 0 91.831 11.700 80.131 120.567 895 119.672 25.436 24.983 453 753 753 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.2.2 3.604 3.604 145.037 145.030 7 1.070 1.070 82.239 82.239 84.439 84.436 3 681 681 Poslovni izid pred obdavčitvijo 1.242.061 910.801 Davek iz dobička Odloženi davki 3.2.3 3.2.4 0 -634 -183.226 746 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.2.5 1.241.427 728.321 Kazalo vsebine 30 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA Besedilo Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Drugi vseobsegajoči donos Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Odloženi davki Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja v EUR 01.01. – 31.12.2012 01.01. – 31.12.2011 1.241.427 -66.681 728.321 -915.115 -116.319 49.638 1.174.746 -1.143.894 228.779 -186.794 BILANČNI DOBIČEK v EUR BILANČNI DOBIČEK 31.12.2012 31.12.2011 Čisti dobiček poslovnega leta Preneseni čisti dobiček Zmanjšanje kapitalskih rezerv Zmanjšanje rezerv iz dobička Povečanje rezerv iz dobička BILANČNI DOBIČEK 1.241.427 2.779.106 4.020.533 728.321 2.560.610 3.288.931 Uprava predlaga delitev dobička v višini 40 % dobička poslovnega leta. O delitvi bilančnega dobička bo odločala skupščina. Kazalo vsebine IZKAZ GIBANJA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 01.01. DO 31.12.2012 2012 STANJE 01.01.2012 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Drugi vseobsegajoči donosi Skupaj vseobsegajoči donos Razporeditev čistega dobička Razdelitev dobička družbenikom Drugo (drugo vplačilo družbenika – izplačilo) STANJE 31.12.2012 v EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid 1.460.524 7.903.221 146.052 796.390 2.560.610 -66.681 -66.681 728.321 -509.825 1.460.524 -1.000.000 6.903.221 146.052 729.709 2.779.106 Čisti poslovni izid 728.321 1.241.427 1.241.427 -728.321 1.241.427 SKUPAJ KAPITAL 13.595.118 1.241.427 -66.681 1.174.746 0 -509.825 -1.000.000 13.260.039 v EUR 2011 STANJE 01.01.2011 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Drugi vseobsegajoči donosi Skupaj vseobsegajoči donos Razporeditev čistega dobička Razdelitev dobička družbenikom Drugo (drugo vplačilo družbenika) STANJE 31.12.2011 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid 1.460.524 1.053.221 146.052 1.711.505 2.245.299 -915.115 -915.115 1.051.035 -735.724 1.460.524 6.850.000 7.903.221 146.052 31 796.390 2.560.610 Čisti poslovni izid 1.051.035 728.321 728.321 -1.051.035 728.321 SKUPAJ KAPITAL 7.667.636 728.321 -915.115 -186.794 0 -735.724 6.850.000 13.595.118 Kazalo vsebine 32 IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 01.01. DO 31.12.2012 v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Prejemki pri poslovanju Prejemki od prodaje proizvodov in storitev Drugi prejemki pri poslovanju b) Izdatki pri poslovanju Izdatki za nakupe materiala in storitev Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku Izdatki za dajatve vseh vrst Drugi izdatki pri poslovanju c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b) 5.344.193 5.267.342 76.851 -3.702.141 -1.514.228 -1.401.534 -72.635 -713.744 1.642.052 3.947.915 3.908.684 39.231 -3.084.285 -1.428.339 -581.665 -893.781 -180.500 863.630 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki od dobljenih obresti Prejemki od dobljenih deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovni sredstev Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb b) Izdatki pri naložbenju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a + b) 1.469.574 58.765 895 0 56.850 1.353.064 -7.093.035 -7.036.676 -36.581 -19.778 -5.623.461 600.652 9.523 895 0 590.234 0 -2.785.188 -2.567.312 -42.673 -175.203 -2.184.536 C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačila kapitala Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) 0 0 0 -1.592.293 -152.293 -1.440.000 0 -1.592.293 10.315.000 6.850.000 3.465.000 -2.175.525 -74.801 -1.365.000 -735.724 8.139.475 D. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) E. ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 1.389.671 -5.573.702 6.963.373 6.963.373 6.818.569 144.804 Opis Izkaz denarnih tokov je narejen po neposredni metodi. Kazalo vsebine 33 2. PRILOGA S POJASNILI K IZKAZOM Poročajoča družba: KBM-Infond, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM, (v nadaljevanju: družba), je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je: Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor. Dejavnost družbe je upravljanje investicijskih skladov. Pravna oblika družbe je majhna družba. 2.1 IZJAVA O SKLADNOSTI Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) kot jih je sprejela EU. Uprava Družbe je računovodske izkaze potrdila dne 25.01.2013. 2.2 PREDPISI, SPLOŠNI AKTI, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV UPORABLJENI PRI SESTAVLJANJU 2.2.1 Predpisi in splošni akti Pri sestavljanju računovodskih izkazov, celotni organizaciji in vodenju računovodstva ter poslovnih knjig uporablja KBM-INFOND, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM, naslednje predpise : • • • • • • • • • • Zakon o gospodarskih družbah Mednarodne računovodske standarde (nadalje MRS) in Mednarodne standarde računovodskega poročanja (nadalje MSRP), kot jih je sprejela EU Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2) Sklep o računovodskih izkazih in analitičnem kontnem načrtu družbe za upravljanje Sklep o poslovanju družbe za upravljanje Sklep o podrobnejši vsebini in načinu izdelave seznama povezanih oseb Sklep o kapitalu družbe za upravljanje Sklep o določitvi postavk stalnih splošnih stroškov družbe za upravljanje Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila družbe za upravljanje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb Pri sestavljanju računovodskih izkazov, celotni organizaciji in vodenju računovodstva ter poslovnih knjig uporablja družba interni akt, ki ga je sprejela KBM Infond, d.o.o., Pravilnik o računovodstvu KBM Infond, d.o.o., Maribor. 2.3 POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV 2.3.1 Podlaga za merjenje Računovodski izkazi so pripravljeni z upoštevanjem izvirne vrednosti, razen pri za prodajo razpoložljivih sredstvih, sredstvih razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in naložbenih nepremičninah, kjer se upošteva poštena vrednost. Metode uporabljene pri merjenju poštene vrednosti so opisane v nadaljevanju. Kazalo vsebine 34 2.3.2 Ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in predpostavke temeljijo na prejšnjih izkušnjah in mnogih drugih dejavnikih, ki se v danih okoliščinah upoštevajo kot utemeljeni, na podlagi katerih lahko podamo presoje o knjigovodski vrednosti sredstev in obveznosti, ki v drugih virih niso takoj razvidni. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva. 2.3.3 Funkcijska in predstavitvena valuta Računovodski izkazi so sestavljeni v EUR brez centov, ki je tudi funkcijska valuta družbe. Terjatve in obveznosti do partnerjev iz tujine ter denarna sredstva, izkazana v tuji valuti, so preračunana v evre po referenčnem tečaju ECB, ki ga objavlja Banka Slovenije in velja ob 24:00 uri obračunskega dne. 2.3.4 Pomembne računovodske usmeritve Družba uporablja iste računovodske usmeritve v bilanci stanja na dan 31.12.2012 v skladu z MSRP kot v primerljivih izkazih za preteklo obdobje, predstavljenih v priloženih računovodskih izkazih. 2.3.4.1 Standardi in pojasnila v uporabi in tisti, ki še niso stopili v veljavo Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih. Novi in spremenjeni mednarodni standardi niso imeli vpliva na računovodske usmeritve, finančni položaj oz. na poslovanje družbe. Standardi in pojasnila, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) z izjemo naslednjih standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki na dan 25.01.2013 niso bili potrjeni za uporabo: • • • • • MSRP 9 »Finančni instrumenti« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015 ali kasneje), Spremembe MSRP 1 »Prva uporaba MSRP« - Vladna posojila (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), Spremembe MSRP 9 »Finančni instrumenti« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« – Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov, Spremembe MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 11 »Skupne ureditve« in MSRP 12 »Razkritje deležev v drugih družbah« - Napotki za prehod (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2013 ali pozneje), Spremembe MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi«, MSRP 12 »Razkritje deležev v drugih družbah« in MRS 27 »Ločeni računovodski izkazi« - Naložbena podjetja (veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. januarja 2014 ali pozneje), Kazalo vsebine 35 • Spremembe različnih standardov »Izboljšave MSRP (2012)«, ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP, objavljenega 17. maja 2012 (MSRP 1, MRS 1, MRS 16, MRS 32, MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje). Podjetje predvideva, da uvedba teh standardov, sprememb obstoječih standardov in pojasnil v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe. Hkrati je obračunavanje varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU še ni sprejela, še vedno neregulirano. Podjetje ocenjuje, da uporaba obračunavanja varovanja pred tveganji v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti v skladu z zahtevami MRS 39: »Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje« ne bi imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze podjetja, če bi bila uporabljena na datum bilance stanja. Dodatne podrobnosti o posameznih standardih, popravkih, spremembah in pojasnilih, ki se jih lahko uporabi in se nanašajo na poslovanje družbe: • MSRP 9 »Finančni instrumenti«, ki ga je OMRS objavil 12. novembra 2009. 28. oktobra 2010 je OMRS ponovno izdal MSRP 9, v katerega je vključil nove zahteve glede obračunavanja finančnih obveznosti in iz MRS 39 prenesel zahteve za odpravo pripoznanja finančnih sredstev in finančnih obveznosti. Standard uporablja enoten pristop za ugotavljanje, ali je finančno sredstvo merjeno po odplačni ali pošteni vrednosti, s čimer nadomešča vrsto različnih pravil iz MRS 39. Pristop MSRP 9 temelji na načinu, s katerim podjetje upravlja finančne instrumente (njegov poslovni model) in značilnosti pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev. Novi standard zahteva tudi, da se uporablja enotna metoda za oslabitve, s čimer nadomešča številne različne metode za oslabitev v MRS 39. Nove zahteve glede obračunavanja finančnih obveznosti odpravljajo težavo nestalnosti v poslovnem izidu, ki so posledica odločitve izdajatelja, da svoje dolgove meri po pošteni vrednosti. OMRS se je odločil, da bo ohranil obstoječe merjenje odplačne vrednosti za večino obveznosti, spremembe pa je omejil na tiste, ki so potrebne za odpravljanje problema lastnega kredita. V skladu z novimi zahtevami bo podjetje, ki se odloči, da bo obveznosti merilo po pošteni vrednosti, del spremembe v pošteni vrednosti, ki je posledica sprememb v lastnem kreditnem tveganju podjetja, predstavilo med drugim vseobsegajočim donosom v izkazu poslovnega izida, in ne v poslovnem izidu. • MSRP 10 »Konsolidirani računovodski izkazi«, ki ga je OMRS objavil 12. maja 2011. MSRP 10 nadomešča napotke v zvezi s konsolidacijo v MRS 27 »Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi« in v SOP 12 »Konsolidiranje – Podjetja za posebne namene, z vpeljavo enotnega modela konsolidacije za vsa podjetja, ki temelji na obvladovanju, ne glede na naravo podjetja, v katerega se vlaga (tj., ali je podjetje nadzorovano z glasovalnimi pravicami naložbenikov ali z drugimi pogodbenimi sporazumi, kot je pogosto v podjetjih za posebne namene). Po MSRP 10 obvladovanje temelji na tem, ali ima naložbenik 1) oblast nad podjetjem, v katerega vlaga; 2) izpostavljenost ali pravice do variabilnih donosov iz svojega sodelovanja s podjetjem, v katerega vlaga; ter 3) možnost, da uporabi svojo oblast nad podjetjem, v katerega vlaga, za vplivanje na znesek donosov. Kazalo vsebine 36 • MSRP 13 »Merjenje poštene vrednosti«, ki ga je OMRS objavil 12. maja 2011. MSRP 13 določa pošteno vrednost, daje napotke, kako opredeliti pošteno vrednost, in zahteva razkritja glede merjenj poštene vrednosti. Kljub temu MSRP 13 ne spreminja zahtev glede tega, katere postavke naj bi bile izmerjene ali razkrite po pošteni vrednosti. • Spremembe MSRP 7 »Finančni instrumenti: Razkritja« - Prenosi finančnih sredstev, ki jih je OMRS objavil 7. oktobra 2010. Cilj teh sprememb je izboljšati kakovost podatkov o finančnih sredstvih, ki so bila 'prenesena', vendar jih podjetje še vedno, vsaj deloma, pripoznava, ker ne izpolnjujejo kriterijev za odpravo pripoznanja; in finančnih sredstvih, ki jih podjetje ne pripoznava več, ker izpolnjujejo kriterije za odpravo pripoznanja, vendar je z njimi še vedno na nek način povezano. • Dopolnitve MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki jih je OMRS objavil 16. decembra 2011. Spremembe zahtevajo informacije o vseh pripoznanih finančnih instrumentih, ki so pobotani v skladu z odstavkom 42 MRS 32. Spremembe prav tako zahtevajo razkritje informacij o pripoznanih finančnih instrumentih, ki so podvrženi izvršljivim krovnim pogodbam o pobotanju in podobnim sporazumom, tudi če niso pobotani po MRS 32. • Spremembe MSRP 9 »Finančni instrumenti« in MSRP 7 »Finančni instrumenti: razkritja« - Obvezni datum uveljavitve in razkritja prehodov, ki jih je OMRS objavil 16. decembra 2011. Spremembe prelagajo obvezni datum uveljavitve iz 1. januarja 2013 na 1. januar 2015. Spremembe prav tako zagotavljajo oprostitev zahteve po spremembi primerjalnih računovodskih izkazov za učinek uporabe MSRP 9. Ta oprostitev je bila prvotno na voljo zgolj družbam, ki so se odločile za uporabo MSRP 9 pred letom 2012. Namesto tega bodo potrebna dodatna razkritja prehodov, da bi naložbenikom pomagala razumeti učinek začetne uporabe MRSP 9 na razvrstitev in merjenje finančnih instrumentov. • Spremembe MRS 12 »Davki iz dobička« - Odloženi davek: povrnitev zadevnih sredstev, ki jih je OMRS objavil 20. decembra 2010. MRS 12 zahteva, da podjetje meri odloženi davek za sredstvo glede na to, ali podjetje pričakuje povrnitev knjigovodske vrednosti sredstva z uporabo ali s prodajo. Če je sredstvo merjeno po modelu poštene vrednosti iz MRS 40 »Naložbene nepremičnine«, je lahko težko ali subjektivno oceniti, ali bo povrnitev potekala z uporabo ali s prodajo. Sprememba zagotavlja praktično rešitev težave z vpeljavo predpostavke, da bo povrnitev knjigovodske vrednosti običajno potekala s prodajo. • Spremembe MRS 19 »Zaslužki zaposlencev« - Izboljšave obračunavanja pozaposlitvenih zaslužkov, ki jih je OMRS objavil 16. junija 2011. Spremembe prinašajo znatne izboljšave z: (1) odpravljanjem opcije odlaganja pripoznavanja dobičkov ali izgub, znanega kot »metoda pasu«, kar izboljšuje primerljivost in zanesljivost predstavljanja; (2) racionalizacijo predstavljanja sprememb sredstev in obveznosti iz naslova določenih programov zaslužkov, vključno z zahtevo po predstavljanju ponovnega merjenja v drugem obsežnem dohodku, in s tem ločevanje teh sprememb od sprememb, ki jih imajo mnogi za posledico dnevnega poslovanja podjetja; (3) izboljševanjem zahtev za razkritje določenih programov zaslužkov, kar ponuja boljše podatke o lastnostih teh programov in tveganjih, ki so jim podjetja izpostavljena zaradi sodelovanje v teh programih. Kazalo vsebine 37 • MRS 27 »Ločeni računovodski izkazi« (spremenjeni leta 2011) je OMRS objavil 12. maja 2011. Zahteve v zvezi z ločenimi računovodskimi izkazi so nespremenjene in so vključene v spremembo MRS 27. Ostale dele MRS 27 je nadomestil MSRP 10. • Spremembe MRS 32 »Finančni instrumenti: predstavljanje« - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti je OMRS objavil 16. decembra 2011. Spremembe zagotavljajo pojasnila o uporabi pravil o pobotanju in se osredotočajo na štiri glavna področja: (a) pomen »trenutno ima zakonsko izterljivo pravico pobotati«; (b) uporaba hkratne udenaritve in poravnave; (c) pobotanje zneskov jamstva; (d) obračunska enota za uporabo zahtev pobotanja. • Spremembe različnih standardov »Izboljšave MSRP (2012)«, ki jih je OMRS objavil 17. maja 2012. Spremembe različnih standardov in pojasnil izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 1, MRS 1, MRS 16, MRS 32 in MRS 34), njihov namen pa je predvsem odpravljanje neskladnosti in razlaga besedila. Spremembe pojasnjujejo zahteve za računovodsko pripoznavanje v primerih, kjer je prej bila dovoljena prosta razlaga. Najpomembnejše spremembe vključujejo nove ali popravljene zahteve v zvezi s: (i) ponovno uporabo MSRP 1, (ii) stroški izposojanja po MSRP 1, (iii) pojasnilom zahtev za primerljive podatke, (iv) razvrščanjem opreme za vzdrževanje, (v) medletnim računovodskim poročanjem in odseki informacij za vsa sredstva in obveznosti. 2.3.4.2 Tuja valuta Posli, denarna sredstva in obveznosti izraženi v tuji valuti se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družbe po menjalnem tečaju na dan posla. Menjalni tečaj je referenčni tečaju ECB, ki ga objavlja Banka Slovenije in velja ob 24:00 uri obračunskega dne. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti in izmerjena po pošteni vrednosti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih inštrumentov, razvrščenih kot finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. 2.3.4.3 Finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti. Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel, z izjemo finančnih sredstev in obveznosti, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pri katerih se neposredni stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu. Po začetnem pripoznanju se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju. Finančni inštrument se pripozna, če družba postane stranka pogodbenih določil inštrumenta. Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice družbe do denarnih tokov potečejo ali če družba finančno sredstvo prenese na drugo stranko, vključno z obvladovanjem ali vsa tveganja in koristi sredstva. Nakupi in prodaje, opravljene na reden oz. običajen način, se obračunavajo na dan posla t.j. datum, ko se družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje Kazalo vsebine 38 finančnih obveznosti se odpravi, ko pogodbene obveznosti družbe potečejo, prenehajo ali prekinejo. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni, vloge na vpogled, depozite na odpoklic in depoziti z ročnostjo do treh mesecev. 2.3.4.3.1 Finančna sredstva razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Finančna sredstva namenjena za trgovanje in finančna sredstva, katera je poslovodstvo razporedilo v skupino po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se razporedijo v skupino finančnih sredstev izmerjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Vsi učinki prevrednotenja se pripoznajo v poslovnem izidu, kot realizirani ali nerealizirani kapitalski dobički ali kapitalske izgube. 2.3.4.3.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Naložbe družbe v kapitalske vrednostnice, ki so razvrščene kot finančna sredstva razpoložljiva za prodajo, se pri začetnem pripoznanju izmerijo po pošteni vrednosti. Spremembe poštene vrednosti (z izjemo izgub zaradi oslabitve) so pripoznane v vseobsegajočem donosu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Izgube zaradi oslabitve ter pozitivne in negativne tečajne razlike pri denarnih sredstvih razpoložljivih za prodajo se pripoznajo v poslovnem izidu. Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu so vrednoteni po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno oslabitev. 2.3.4.3.3 Ostalo Ostali neizpeljani finančni inštrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti (če gre za bistven znesek), zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve (v primeru finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti). 2.3.4.4 Lastni delež Ob odkupu lastnih deležev, ki se izkazuje kot del osnovnega kapitala, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljeni deleži se izkazujejo kot lastni delež in se odštejejo od kapitala. 2.3.4.5 Dobiček in dividende Obveznost za izplačilo dobička se pripozna med obveznostmi ob nastanku poslovnega dogodka. Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do prejema dividend. 2.3.4.6 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) so izkazane po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Vrednotijo se po modelu nabavne vrednosti. Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Nabavljeni računalniški programi, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, se usredstvijo kot del te opreme. Kazalo vsebine 39 Deli opredmetenih osnovnih sredstev večjih vrednosti, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva, če je njihova vrednost pomembna. Stroški zamenjave nekega dela opredmetenega osnovnega sredstva (nepremičnine, naprave in opreme) se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride. Opredmetena osnovna sredstva (naprave in oprema) z vrednostjo do 500 evrov z dobo koristnosti daljšo od enega leta, razen računalnikov, monitorjev in tiskalnikov, se ne pripoznajo kot opredmetena osnovna sredstva (naprave in oprema), temveč kot odhodek, ki se pripozna v poslovnem izidu takoj, ko do njega pride. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega sredstva. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti. Zemljišča se ne amortizirajo. Na osnovi ocenjene dobe koristnosti so stopnje amortizacije sledeče: Sredstvo Gradbeni objekti Osebni avtomobili Računalniki in računalniška oprema Drobni inventar Druga oprema Amortizacijska stopnja 5% 12,5-20 % do 50 % od 25 % do 50 % 11-20 % Dobiček ali izguba ob odsvojitvi opredmetenega osnovnega sredstva se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva z njegovo knjigovodsko vrednostjo in se izkaže v izkazu poslovnega izida med drugimi poslovnimi prihodki. 2.3.4.7 Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride. Neopredmetena sredstva z vrednostjo do 500 evrov z dobo koristnosti daljšo od enega leta se ne pripoznajo kot neopredmetena sredstva, temveč kot odhodek, ki se pripozna v poslovnem izidu takoj, ko do njega pride. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega neopredmetenega sredstva in se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Kazalo vsebine 40 Računalniški programi se amortizirajo po 10 do 20 % amortizacijski stopnji, seznam vlagateljev po pogodbi o prenosu upravljanja Krekovih skladov in po pogodbi o prenosu upravljanja skladov Probanke upravljanje d.o.o., pa se amortizira po 10 % amortizacijski stopnji. Družba nima neopredmetenih sredstev z nedoločenimi dobami koristnosti. 2.3.4.8 Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine so nepremičnine posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe ali oboje. Naložbene nepremičnine se po začetnem pripoznanju vrednotijo po modelu poštene vrednosti. Pošteno vrednost oceni pooblaščeni cenilec nepremičnin. Cenitev se opravi ob zaznanju večjih nihanj cen poslovnih nepremičnin na trgu. Dobiček ali izgubo iz naslova spremembe poštene vrednosti družba pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavi. 2.3.4.9 Oslabitev sredstev 2.3.4.9.1 Finančna sredstva Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, razpoložljivim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost. Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem. Vse izgube zaradi oslabitve družba izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo, ki je bila pripoznana neposredno v vseobsegajočem donosu, se prenese na poslovni izid. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, namenjenih za prodajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. 2.3.4.9.2 Nefinančna sredstva Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe, razen naložbenih nepremičnin in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo Kazalo vsebine 41 diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. V zvezi z drugimi sredstvi pa družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve. 2.3.4.10 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Družba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun je bil narejen tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,60 % letno, kolikor je konec novembra 2012 znašala donosnost 10 letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v Euro območju, povečana za pribitek za lokalno tveganje. Izračun je z uporabo projecirane enote pripravil pooblaščeni aktuar. Morebitni aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka. 2.3.4.11 Prihodki Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve finančnih naložb, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, pozitivne tečajne razlike in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila. 2.3.4.12 Finančni odhodki Finančni odhodki zajemajo odhodke za obresti, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Odhodki za obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku. 2.3.4.13 Davek od dobička Davek od dobička poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v vseobsegajočem donosu in se zato izkazujejo med kapitalom. Kazalo vsebine 42 Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih na datum poročanja in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih na datum poročanja. Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljavljati davčno olajšavo, povezano s sredstvom. 2.3.5 Določanje poštene vrednosti Glede na računovodske usmeritve družbe in razčlenitve, je v nekaterih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe. 2.3.5.1 Naložbene nepremičnine Poštena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno. Če ni mogoče določiti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naložbene nepremičnine oceni s pomočjo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja nepremičnine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vključen v izračun vrednosti nepremičnine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni. Kjer je primerno, je pri vrednotenju potrebno upoštevati tudi tip najemnikov, ki so trenutno nastanjeni v naložbeni nepremičnini oziroma so nosilci obveznosti po najemni pogodbi ali pa bi v primeru oddaje v najem te nepremičnine najverjetneje postali njeni najemniki in splošno sliko njihove kreditne sposobnosti, nadalje razporeditev obveznosti za vzdrževanje in zavarovanje nepremičnine med družbo in najemnikom ter preostalo življenjsko dobo naložbene nepremičnine. 2.3.5.2 Naložbe v lastniške vrednostne papirje Poštena vrednost finančnih sredstev, razvrščenih v skupino za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in finančnih sredstev namenjenih trgovanju ali opredeljenih v skupino po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in izmerjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se določa glede na tečaj Ljubljanske borze na datum poročanja za tiste vrednostne papirje, s katerimi se Kazalo vsebine 43 trguje na domačem organiziranem trgu, naložbe v enote premoženja vzajemnih skladov, s katerimi pa se trguje na primarnem trgu se vrednotijo po javno objavljenih dnevnih tečajih izračunanih na primarnem trgu . Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu so vrednoteni po nabavni vrednosti. 2.3.6 Obvladovanje finančnega tveganja 2.3.6.1 Pregled Ob uporabi finančnih inštrumentov je družba izpostavljena naslednjim tveganjem: • • • kreditno tveganje likvidnostno tveganje tržno tveganje. Ta točka obravnava družbo in njeno izpostavljenost posameznim omenjenim tveganjem, njene cilje, usmeritve in postopke za merjenje in obvladovanje tveganj ter njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v nadaljevanju pojasnil k računovodskim izkazom. Poslovodstvo je v celoti odgovorno za vzpostavitev upravljanja družbe s tveganji. Odgovorne osebe sproti poročajo poslovodstvu o izvajanju dejavnosti. Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredeliti in analizirati tveganja, katerim je družba izpostavljena, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole, ter spremljajo tveganja in upoštevajo omejitve. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih družbe. Z izobraževanjem kot tudi s standardi in postopki upravljanja s tveganji si družba prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge in svojih obveznosti. 2.3.6.1.1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica vključena v pogodbo o finančnem inštrumentu, ne izpolni pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem iz naslova terjatev družbe do strank. Na področju kreditnega tveganja družba ni izpostavljena večjim tveganjem, saj ima v glavnem terjatve do investicijskih skladov, ki jih sama upravlja. Do izpostavljenosti družbe kreditnemu tveganju bi prišlo, če bi čiste vrednosti investicijskih skladov v upravljanju, zaradi gospodarske krize ali večjih zahtevkov za izplačila sredstev iz skladov v upravljanju, pričele padati, tako da bi prišlo do likvidacije enega ali več skladov. Zato družba upravlja s tveganji investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skladu z Načrtom za obvladovanje tveganj posamičnega sklada/podsklada. 2.3.6.1.2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob njihovi dospelosti. Najvišjo možno likvidnost družba zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje svojih obveznosti v roku in sicer v običajnih kot tudi stresnih okoliščinah, brez da bi nastale nesprejemljive izgube ali tveganje škodovanja ugleda družbe. Družba spremlja denarne tokove na dnevni, tedenski, mesečni in trimesečni ravni in sicer dnevno. Družba tudi zagotavlja, da ima dovolj denarja za kritje poslovnih stroškov. Kazalo vsebine 44 2.3.6.1.3 Tržno tveganje Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški inštrumenti, vplivale na prihodke družbe ali na vrednost finančnih inštrumentov. Cilj obvladovanja tržnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo tržnim tveganjem v razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička. Družba ima obveznosti v tuji valuti v nepomembnih zneskih, ki ne vplivajo bistveno na poslovni izid. Družba ne uporablja finančnih inštrumentov za obvladovanje valutnega tveganja. Družba ima obveznosti za plačilo obresti v zvezi z najetim posojilom. Tveganje spremembe obrestne mere ne predstavlja pomembnega tveganja. Družba ne varuje spremembe obrestne mere s finančnimi inštrumenti. 2.3.6.1.4 Tveganje spremembe drugih cen Tveganje cene lastniškega kapitala izhaja iz za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev za namene trgovanja, ki jih ima družba. Naložbe v naložbenem portfelju se vodijo posamično, vse odločitve o nakupu in prodaji vrednostnih papirjev sprejema uprava. Sprememba cen finančnih naložb, ki so razporejene v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, v lastniški kapital ima vpliv na višino skupnega kapitala družbe, saj je večina naložb družbe razporejenih v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, katerih učinki spremembe cene se izkazujejo v presežku iz prevrednotenja v kapitalu. 2.3.6.1.5 Upravljanje s kapitalom Družba mora biti v skladu z ZISDU kapitalsko ustrezna, kar pomeni, da mora razpolagati z ustrezno višino kapitala, ki je v odvisnosti od obsega premoženja v upravljanju in od višine stalnih stroškov družbe. Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj družbe. Nadzorni svet spremlja kapitalski donos. Nadzorni svet spremlja tudi višino dobička, izplačanega lastnikom. Družba poseduje 1 % lastnega deleža in ne razpolaga s posebnim načrtom odkupa lastnih deležev. Kazalo vsebine 45 3 POJASNILA K IZKAZOM 3.1 Pojasnila k bilanci stanja 3.1.1 Neopredmetena sredstva v EUR NEOPREDMETENA SREDSTVA Neopredmetena sredstva - računovodski programi - seznam vlagateljev SKUPAJ NEOPREDMETENA SREDSTVA 31.12.2012 31.12.2011 8.715.294 75.483 8.639.811 8.715.294 2.779.178 88.698 2.690.480 2.779.178 Vsa neopredmetena sredstva imajo določljivo dobo koristnosti. Gibanje neopredmetenih sredstev: LETO 2012 Nabavna vrednost Stanje 01.01.2012 Povečanja skupaj - računalniški programi - seznam vlagateljev Odpisi Stanje 31.12.2012 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2012 Odpisi Amortizacija skupaj - računalniški programi - seznam vlagateljev Stanje 31.12.2012 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2012 Stanje 31.12.2012 v EUR 2.955.299 6.841.464 6.464 6.835.000 0 9.796.763 176.121 0 905.348 19.679 885.669 1.081.469 2.779.178 8.715.294 LETO 2011 v EUR Nabavna vrednost Stanje 01.01.2011 Povečanja skupaj - računalniški programi - seznam vlagateljev Odpisi Stanje 31.12.2011 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2011 Odpisi Amortizacija skupaj - računalniški programi - seznam vlagateljev Stanje 31.12.2011 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2011 Stanje 31.12.2011 195.246 2.760.053 10.053 2.750.000 0 2.955.299 97.685 0 78.436 18.916 59.520 176.121 97.561 2.779.178 Družba nima nobenih pravnih omejitev v zvezi z neopredmetenimi sredstvi. Vsa neopredmetena sredstva so v celoti plačana v času sestave poročila. Neopredmetena sredstva niso predmet zastave zaradi pridobitve posojil. 3.1.2 Opredmetena sredstva OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA Zemljišča in zgradbe Oprema Drobni inventar SKUPAJ OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA v EUR 31.12.2012 31.12.2011 204.527 95.992 467 300.986 235.549 108.372 0 343.921 Kazalo vsebine 46 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2012 LETO 2012 Nabavna vrednost Stanje 01.01.2012 Povečanja Odpisi Stanje 31.12.2012 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2012 Amortizacija tekočega leta Odpisi Stanje 31.12.2012 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2012 Stanje 31.12.2012 v EUR OPREMA V FINANČNEM NAJEMU SKUPAJ OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA ZGRADBE OPREMA DROBNI INVENTAR 674.638 0 0 674.638 395.985 22.157 -7.938 410.204 7.582 627 0 8.209 0 0 0 0 1.078.205 22.784 -7.938 1.093.051 439.089 31.022 0 470.111 287.613 34.525 -7.926 314.212 7.582 160 0 7.742 0 0 0 0 734.284 65.707 -7.926 792.065 235.549 204.527 108.372 95.992 0 467 0 0 343.921 300.986 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev za leto 2011 LETO 2011 Nabavna vrednost Stanje 01.01.2011 Povečanja Odpisi Stanje 31.12.2011 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2011 Amortizacija tekočega leta Odpisi Stanje 31.12.2011 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2011 Stanje 31.12.2011 v EUR ZGRADBE OPREMA DROBNI INVENTAR OPREMA V FINANČNEM NAJEMU SKUPAJ OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 674.638 0 0 674.638 343.173 59.068 -6.256 395.985 7.582 0 0 7.582 0 0 0 0 1.025.393 59.068 -6.256 1.078.205 408.067 31.022 0 439.089 263.613 30.256 -6.256 287.613 7.367 215 0 7.582 0 0 0 0 679.047 61.493 -6.256 734.284 266.571 235.549 79.560 108.372 215 0 0 0 346.346 343.921 Družba ima v lastniški uporabi poslovne prostore, ki so etažna lastnina. Poslovnim prostorom pripada funkcionalno zemljišče, katerega ni mogoče odtujiti ločeno, zato je vključeno v postavki zgradbe, se pa ne amortizira. Knjigovodska vrednost zemljišča je 54.194 evrov. Družba nima nobenih pravnih omejitev v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prav tako leta niso predmet zastave zaradi pridobitve posojil. Večji stroški obnavljanja prostorov, v katerih se nahajajo opredmetena osnovna sredstva, še niso nastali, opravljena so bila le manjša redna vzdrževalna dela. Na dan 31.12.2012 družba nima nobenega sredstva v finančnem najemu. Kazalo vsebine 47 3.1.3 Naložbene nepremičnine NALOŽBENE NEPREMIČNINE Naložbene nepremičnine SKUPAJ NALOŽBENE NEPREMIČNINE v EUR 31.12.2012 31.12.2011 706.000 706.000 706.000 706.000 Naložbene nepremičnine so v letu 2012 vrednotene po pošteni vrednosti. Uprava je za leto 2012 ocenila, da ni bilo bistvenih nihanj cen na trgu, zaradi česar ocenjuje, da poštena vrednost na 31.12.2012 bistveno ne odstopa od zadnje cenitvene vrednosti naložbene nepremičnine. Stroškov v zvezi z vzdrževanjem poslovnih prostorov razporejenih med naložbene nepremičnine v letu 2012 ni bilo. Prihodki od naložbenih nepremičnin so v letu 2012 znašali 60.842 evrov. Naložbene nepremičnine niso predmet zastave. V poslovni najem so dane za nedoločen čas. Družba nima dolgov oziroma obveznosti za plačilo v zvezi z naložbenimi nepremičninami. 3.1.4 Dolgoročne finančne naložbe Med dolgoročnimi finančnimi naložbami ima družba naložbe v vrednostne papirje, razvrščene v skupino finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo. v EUR DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 31.12.2012 31.12.2011 INDGL Infond Global, mešani podsklad INDDY Infond Dynamic, delniški podsklad INDBO Infond Bond - Euro, obvezniški podsklad KDD Klirinško depotna družba, d.d. SKUPAJ DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 4.423.123 26.577 0 3.586 4.453.286 5.595.449 24.393 59.518 3.586 5.682.946 Z vsemi naložbami v enote premoženja vzajemnih skladov se trguje na primarnem trgu in se vrednotijo po tržni vrednosti, ki jo dnevno izračunava in objavlja družba za upravljanje. Z delnicami družbe KDD, d.d. se ne trguje na organiziranem trgu in za njih ni mogoče zanesljivo določiti poštene vrednosti, zato so vrednotene po nabavni vrednosti. Za zavarovanje kratkoročnega posojila je zastavljenih 514.971 enot Infond Global, katerih vrednost na dan 31.12.2012 znaša 4.416.443 evrov. Družba v letih 2012 in 2011 ni prerazvrstila finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, v druge kategorije finančnih sredstev. V letih 2012 in 2011 tudi ni bilo prerazvrstitev finančnih sredstev iz drugih kategorij med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Kazalo vsebine 48 Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letu 2012: Izdajatelj Infond Global, mešani podsklad Infond Dynamic, delniški podsklad Infond Bond - Euro, obvezniški podsklad KDD SKUPAJ Oznaka VP INDGL INDDY INDBO KDD Stanje Pripoznanje/ na dan Odprava 01.01.2012 pripoznanja 5.595.449 -1.288.367 24.393 0 59.518 -64.698 3.586 0 5.682.946 -1.353.065 Sprememba poštene vrednosti -118.985 2.184 482 0 -116.319 v EUR RKD 235.026 4.698 239.724 Stanje na dan 31.12.2012 4.423.123 26.577 0 3.586 4.453.286 Družba v letu 2012 ni slabila nobene naložbe v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letu 2011: Izdajatelj Infond Global, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb Delniški vzajemni sklad Infond Dynamic Infond Bond, obvezniški podsklad KDD SKUPAJ v EUR Oznaka VP Stanje na dan 01.01.2011 Pripoznanje/ Odprava pripoznanja Sprememba poštene vrednosti Stanje na dan 31.12.2011 INDGL 7.214.982 -590.233 -1.029.300 5.595.449 INDDY INDBO KDD 28.830 59.826 3.586 7.307.224 0 0 0 -590.233 -4.437 -308 0 -1.034.045 24.393 59.518 3.586 5.682.946 3.1.5 Dolgoročne poslovne terjatve DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE v EUR 31.12.2012 31.12.2011 9.356 367 9.723 7.516 216 7.732 Dolgoročni predujmi za obratna sredstva Dolgoročne varščine SKUPAJ DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE 3.1.6 Odložene terjatve za davke ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK Odložene terjatve za davek, obračunane za oblikovane rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Odložene terjatve za davek, obračunane za negativni presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb za Infond Bond in Infond Dynamic SKUPAJ ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK 31.12.2012 Osnova Davek 17 % v EUR 31.12.2011 Osnova Davek 20 % 63.126 10.731 56.830 11.366 4.570 67.696 777 11.508 7.235 64.065 1.447 12.813 Kazalo vsebine 49 3.1.7 Kratkoročne finančne naložbe razen posojil v EUR KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE RAZEN POSOJIL Infond Global, mešani podsklad (INDGL) Infond Dynamic, delniški podsklad (INDDY) Infond Frontier, delniški podsklad (INDIF) Infond PBGS, mešani sklad (PBGS) Infond Energy, delniški podsklad (INDEN) Infond Bond – Euro, obvezniški podsklad (INDBO) Obveznica Nove KBM (KBM9) SKUPAJ KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 31.12.2012 31.12.2011 359.853 142.244 0 5.853 2.546 9.755 100.073 620.324 350.823 130.556 48.415 0 0 0 103.073 632.867 Vse naložbe prikazane v zgornji tabeli so razporejene v skupino po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. 3.1.8 Kratkoročna posojila KRATKOROČNA POSOJILA Kratkoročna posojila dana drugim SKUPAJ KRATKOROČNA POSOJILA v EUR 31.12.2012 31.12.2011 6.537 6.537 10.865 10.865 3.1.9 Kratkoročne poslovne terjatve KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini Kratkoročne poslovne terjatve do drugih kupcev Druge kratkoročne terjatve SKUPAJ KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE v EUR 31.12.2012 31.12.2011 67 444.994 80.755 525.816 56 335.029 61.869 396.954 Terjatve niso posebej zavarovane. Družba nima oblikovanih popravkov vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev. Kratkoročne poslovne terjatve zapadejo v plačilo v mesecu januarju 2013 in so v času sestave poročila že poravnane. 3.1.10 Denarna sredstva DENARNA SREDSTVA Gotovina v blagajni Denarna sredstva v banki - a vista sredstva - depozit na odpoklic - depozit z ročnostjo 3 mesecev SKUPAJ DENARNA SREDSTVA v EUR 31.12.2012 31.12.2011 46 1.389.625 29.768 609.857 750.000 1.389.671 30 6.963.343 83.487 29.856 6.850.000 6.963.373 Družba ima odprt transakcijski račun pri Novi KBM, d.d., Maribor. Na dan 31.12.2012 je družba imela 609.857 evrov naloženih v depozit na odpoklic pri Novi KBM, d.d., obrestovanem na dan 31.12.2012 po 0,15 % letni obrestni meri. Obrestna mera za depozit na odpoklic je od januarja do julija 2012 znašala 0,35 %, od avgusta do decembra 2012 pa 0,15 %. Obrestne mere za denarna sredstva naložena v depozite z ročnostjo do 3 mesecev v letu 2012 so se gibale v razponu od 1,35 % do 3,4 %. Znesek denarnih sredstev je enak postavki denarja in denarnim ustreznikom. Kazalo vsebine 50 3.1.11 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve (druga kratkoročna sredstva) KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE v EUR 31.12.2012 31.12.2011 41.171 168 680 42.019 89.278 480 120 89.878 Kratkoročno odloženi stroški Kratkoročno nezaračunani prihodki Vrednotnice SKUPAJ KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoročno odloženi stroški se nanašajo na storitve, za katere smo prejeli račun v letu 2012 in bodo izvedene v letu 2013. 3.1.12 Kapital v EUR KAPITAL 31.12.2012 31.12.2011 Vpoklicani kapital Osnovni kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Zakonske rezerve Rezerve za lasten delež Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) Presežek iz prevrednotenja Preneseni čisti poslovni izid Čisti poslovni izid poslovnega leta SKUPAJ KAPITAL 1.460.524 1.460.524 6.903.221 146.052 146.052 37.799 -37.799 729.709 2.779.106 1.241.427 13.260.039 1.460.524 1.460.524 7.903.221 146.052 146.052 37.799 -37.799 796.390 2.560.610 728.321 13.595.118 Osnovni kapital v višini 1.460.524 evrov ostaja v primerjavi s preteklim letom nespremenjen. Kapitalske rezerve so se v letu 2012 po sklepu skupščine zmanjšale za 1.000.000 iz naslova izplačila dela dodatnega vplačila v kapitalske rezerve Nove KBM v letu 2011. OSNOVNI KAPITAL NOVA KBM, d.d., MARIBOR ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d. A-Z FINANCE, d.o. o.,,Ljubljana FINEA HOLDING, d.o.o., MARIBOR KBM INFOND, d.o.o., MARIBOR SKUPAJ OSNOVNI KAPITAL 31.12.2012 1.051.577 219.079 102.237 73.026 14.605 1.460.524 Delež lastništva v% 72,00 15,00 7,00 5,00 1,00 100,00 v EUR Dobiček na delež Delež v dobičku v % 902.890 188.076 87.769 62.692 0 1.241.427 72,73 15,15 7,07 5,05 0,00 100,00 V letu 2012 se struktura lastništva poslovnih deležev glede na leto 2011 ni spremenila. Kazalo vsebine 51 3.1.13 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve REZERVACIJE Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi SKUPAJ REZERVACIJE v EUR 31.12.2012 31.12.2011 99.662 99.662 86.691 86.691 Gibanje rezervacij V EUR Stanje 01.01.2011 Porabljene Odpravljene Oblikovane Stanje 31.12.2011 Porabljene Odpravljene Oblikovane Stanje 31.12.2012 77.128 0 -2.138 11.701 86.691 -460 -509 13.940 99.662 v EUR DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Dolgoročne pasivne časovne razmejitve SKUPAJ DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 31.12.2012 31.12.2011 51.954 51.954 50.700 50.700 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se nanašajo na vračunane stroške, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih letih ter vključujejo vračunane odložene obveznosti za spremenljivi prejemek za uspešnost upravi. 3.1.14 Odložene obveznosti za davek ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK Odložene obveznosti za davek SKUPAJ ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK v EUR 31.12.2012 31.12.2011 150.235 150.235 200.544 200.544 Odložene obveznosti za davek se nanašajo na obveznosti za odložen davek v zvezi s prevrednotenjem dolgoročnih finančnih naložb razpoložljivih za prodajo. Odložene obveznosti za davek na dan 31.12.2012 znašajo 150.235 evrov in so obračunane po stopnji 17 %, saj družba ocenjuje, da bo v letu 2013 odprodala pomemben delež finančnih naložb, razporejenih v skupino razpoložljivih za prodajo. V kolikor bi družba te naložbe držala do konca leta 2015, bi obračunala odložen davek v višini 15 %, kar bi znašalo 132.561 evrov. Kazalo vsebine 52 3.1.15 Kratkoročne finančne obveznosti v EUR KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 31.12.2012 31.12.2011 Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini SKUPAJ KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 2.833.643 2.833.643 3.280.906 3.280.906 Družba ima na dan 31.12.2012 obveznosti za kratkoročni kredit do Nove KBM, d.d., Maribor ,za glavnico v znesku 1.825.000 evrov, za obresti, natečene do 31.12.2012 v znesku 8.643 evrov in za 1.000.000 evrov za izplačilo naknadnega vplačila v kapitalske rezerve. Obresti se obračunavajo in plačujejo mesečno in so na zadnji dan v letu 2012 obrestovana z obrestno mero 5,50 % letno. Kredit je zavarovan s 514.971 enotami premoženja Infond Global, katerih vrednost na dan 31.12.2012 znaša 4.416.443 evrov. Obrestna mera je bila v letu 2012 ves čas enaka in sicer 5,50 % letno. Gibanje glavnice kratkoročnega posojila v letu 2012 POSOJILODAJALEC Nova KBM, d.d. Nova KBM, d.d. SKUPAJ DOBLJENA POSOJILA STANJE 01.01.2012 715.000 2.550.000 3.265.000 v EUR POVEČANJE ZMANJŠANJE STANJE 31.12.2012 215.000 1.825.000 2.040.000 930.000 2.550.000 3.480.000 0 1.825.000 1.825.000 3.1.16 Kratkoročne poslovne obveznosti KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Druge kratkoročne obveznosti SKUPAJ KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI v EUR 31.12.2012 31.12.2011 4.259 94.775 133.850 232.884 4.242 255.671 93.019 352.932 Druge kratkoročne obveznosti vključujejo kratkoročne obveznosti do zaposlencev v znesku 111.397 evrov, 22.104 evrov obveznosti do državnih inštitucij in 349 evrov za druge dohodke. KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI DO DRUŽB V SKUPINI Nova KBM, d.d. KBM Invest, d.o.o. – Skupina Nove KBM SKUPAJ KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI DO DRUŽB V SKUPINI v EUR 31.12.2012 31.12.2011 4.259 0 4.009 233 4.259 4.242 Kazalo vsebine 53 3.1.17 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoročne pasivne časovne razmejitve SKUPAJ KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE v EUR 31.12.2012 31.12.2011 152.747 152.747 59.636 59.636 Pasivne časovne razmejitve vključujejo stroške, ki so že nastali, vendar družba zanje v letu 2012 ni prejela računa in vračunane stroške za obveznosti za spremenljivi prejemek uprave za uspešnost v znesku 26.044 evrov, ki zapadejo v plačilo v letu 2013 in vračunane stroške neizkoriščenih dopustov poslovnega leta 2012 v višini 53.186 evrov. 3.1.18 Zunajbilančne terjatve in obveznosti v EUR ZUNAJBILANČNE TERJATVE IN OBVEZNOSTI 31.12.2012 31.12.2011 Zastava po pogodbi Garancije Plačilne kartice Skupaj 4.416.443 0 4.500 4.420.943 4.305.621 7.035.000 4.500 11.345.121 Zunajbilančne terjatve in obveznosti predstavljajo zastavljene vrednostne papirje za kritje posojila v znesku 4.416.443 evrov in za kreditne plačilne kartice v znesku 4.500 evrov. 3.1.19 Finančni inštrumenti Družba zagotavlja aktivno upravljanje s tveganji v skladu s sprejetim Načrtom za upravljanje s tveganji. V letu 2012 niso bili uporabljeni finančni inštrumenti za obvladovanje tveganj. Kreditno tveganje Družba nima spornih ali dvomljivih terjatev. Vse terjatve so bile poravnane v valutnem roku. Knjigovodska vrednost finančnih sredstev predstavlja maksimalno bruto izpostavljenost. v EUR Opis Dolgoročne poslovne terjatve Kratkoročna posojila Kratkoročne poslovne terjatve in ostale terjatve SKUPAJ 31.12.2012 31.12.2011 9.723 6.537 525.816 542.076 7.732 10.865 396.954 415.551 Knjigovodska vrednost poslovnih terjatev do kupcev v skupini Opis Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini SKUPAJ v EUR 31.12.2012 31.12.2011 67 67 56 56 V letu 2012 ni bilo oblikovanih popravkov kot tudi ne izločitev sredstev na podlagi oblikovanih popravkov. Kazalo vsebine 54 Likvidnostno tveganje Družba je obvladovala likvidnostno tveganje z ustreznim načrtovanjem denarnih tokov. Vse obveznosti je družba poravnala v valutnem roku. Spodnja tabela izkazuje pogodbene roke za zapadlost finančnih obveznosti, vključno z ocenjenimi plačili obresti in brez vpliva dogovorov o pobotu (zapadlost obveznosti na osnovi pogodbenih, nediskontiranih plačil): v EUR 31.12.2012 Knjigovodska vrednost Pogodbeni tokovi 6 mesecev ali manj 6-12 mesecev 1.833.643 1.875.188 0 1.875.188 0 0 0 385.631 -385.631 -385.631 0 0 0 0 Knjigovodska vrednost Pogodbeni tokovi 6 mesecev ali manj 6-12 mesecev 1-2 2-5 let leti Več kot 5 let 3.280.906 -3.370.694 -3.370.694 0 0 0 0 412.568 -412.568 -412.568 0 0 0 0 Zavarovana bančna posojila od družb v skupini Nezavarovane obveznosti do dobaviteljev in ostalih 31.12.2011 Zavarovana bančna posojila od družb v skupini Nezavarovane obveznosti do dobaviteljev in ostalih 1-2 2-5 let leti Več kot 5 let v EUR Tveganje sprememb obrestnih mer Družba je izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer pri prejetih posojilih, ki so vsa kratkoročna. Prejeti kratkoročni krediti so bili obrestovani po fiksni 5,50 % obrestni meri. Obrestna mera ni varovana z drugimi finančnimi inštrumenti. tveganje Tveganje spremembe tržnih cen vrednostnih papirjev Naložbe po pošteni vrednosti Finančne naložbe po pošteni vrednosti Učinek spremembe tečaja +5 % 253.501 v EUR Učinek spremembe tečaja -5% -253.501 Kazalo vsebine 55 Upravljanje s kapitalom Družba mora zagotavljati kapitalsko ustreznost. V letu 2012 je bila družba ves čas kapitalsko ustrezna. Na dan 31.12.2012 je družba kapitalsko ustrezna, če ima 1.067.763 evrov kapitala. Znesek v višini 1.067.763 evrov predstavlja kapitalsko ustreznost glede na 25 % ostalih splošnih stroškov družbe za leto 2012. Poštena vrednost Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil Dolgoročne terjatve Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročna posojila Kratkoročne terjatve Druga kratkoročna sredstva Denar in denarni ustrezniki Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti Obveznosti do dobaviteljev in ostalih Knjigovodska vrednost 706.000 4.453.286 9.723 620.324 6.537 525.816 42.019 1.389.671 0 -2.833.643 -385.631 v EUR 31.12.2012 Poštena vrednost 706.000 4.453.286 9.723 620.324 6.537 525.816 42.019 1.389.671 0 -2.833.643 -385.631 31.12.2011 Knjigovodska Poštena vrednost vrednost 706.000 706.000 5.682.946 5.682.946 7.732 7.732 632.867 632.867 10.865 10.865 396.954 396.954 89.878 89.878 6.963.373 6.963.373 0 0 -3.280.906 -3.280.906 -412.568 -412.568 Pri dolgoročnih finančnih naložbah, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, je poštena vrednost izračunana na osnovi borznega tečaja Ljubljanske borze, pri tistih s katerimi se trguje na primarnem trgu pa je dnevno objavljena izračunana vrednost. Vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, so izkazani po knjigovodski vrednosti na dan bilance stanja, ki je ocenjena poštena vrednost. Poštena vrednost za prejeta in dana posojila je izračunana na osnovi diskontiranega denarnega toka glavnice in obresti. Druge terjatve in obveznosti so izkazane po odplačni vrednosti, ki je knjigovodska vrednost in se upošteva kot poštena vrednost. Hierarhija določanja poštene vrednosti Finančna sredstva Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida – dolžniški finančni instrumenti – lastniški finančni instrumenti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo – lastniški finančni instrumenti Skupaj 620.324 100.073 520.251 4.449.700 4.449.700 2012 Nivo 1 620.324 100.073 520.251 4.449.700 4.449.700 2011 Skupaj 632.867 103.073 529.794 5.679.360 5.679.360 v EUR Nivo 1 632.867 103.073 529.794 5.679.360 5.679.360 Pri pripoznavanju in razkrivanju poštene vrednosti finančnih inštrumentov z uporabo tehnike ocenjevanja poštene vrednosti je bila uporabljena sledeča hierarhija: - V Nivo 1 so vključene naložbe, kjer je poštena vrednost določena v celoti na podlagi objavljenih cen, doseženih na aktivnem trgu. - V Nivo 2 so vključene naložbe, kjer je poštena vrednost določena na podlagi modelov vrednotenj, pri katerih so upoštevane spremenljivke, ki so pridobljene na podlagi javno dostopnih tržnih podatkov (na primer tržne obrestne mere). - V Nivo 3 so vključene naložbe, kjer je poštena vrednost določena na podlagi modelov vrednotenj, pri katerih so upoštevane subjektivne spremenljivke, ki niso javno dostopne na trgih. Kazalo vsebine 56 3.1.20 Dogodki po datumu bilance stanja Po datumu bilance stanja do vključno datuma izdaje revizorjevega mnenja, v času sestavitve tega poročila in revidiranja izkazov, ni bilo drugih dogodkov, ki bi vplivali na pravilno razumevanje podanih izkazov. Kazalo vsebine 57 3.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 3.2.1 Prihodki PRIHODKI IZ PRODAJE Prihodki od upravljavskih provizij - prihodki od vzajemnih skladov* - prihodki od Krovnega sklada Infond Prihodki od vstopnih provizij Prihodki od izstopnih in kazenskih provizij POSLOVNI PRIHODKI SKUPAJ v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 4.965.375 349.816 4.615.559 30.207 276.078 5.271.660 3.654.810 957.796 2.697.014 30.065 72.832 3.757.707 *V letu 2011 so prihodki od vzajemnih skladov zajemali provizijo Infond Globala in Infond Dynamica, ki sta se 17.12.2012 vključila v Krovni sklad Infond. V letu 2012 prihodki od vzajemnih skladov zajemajo samo upravljavsko provizijo vzajemnega sklada Infond PBGS. v EUR UPRAVLJAVSKA PROVIZIJA Infond PBGS, mešani sklad Infond Alfa, mešani podsklad Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov Infond Consumer, delniški podsklad Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov Infond Krekov globalni, delniški podsklad Infond Technology, delniški podsklad Infond Bond - Euro, obvezniški podsklad Probanka Gama - obvezniški Krekov Sidro Obvezniški, obvezniški podsklad Probanka Sigma – sklad absolutnega donosa Infond Energy, delniški podsklad Probanka Uranium - delniški Infond Frontier, delniški podsklad Krekov Most Novi trgi, delniški podsklad Probanka Novi trgi – delniški Infond Hrast, mešani podsklad Krekov Skala Uravnoteženi, mešani podsklad Infond Life, delniški podsklad Probanka Biotech – delniški Infond Dynamic, delniški podsklad Infond Global, mešani podsklad Infond BRIC, delniški podklad Infond Delniški, delniški podsklad Infond €uropa, delniški podsklad Infond PanAmerica, delniški podsklad SKUPAJ 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 349.816 466.748 308.127 3.496 75.228 255.807 12.130 41.739 10.342 3.220 1.902 142.114 1.764 29.333 55.833 78.713 313.626 189.757 108.515 5.920 210.141 544.090 1.116.155 415.503 159.161 66.195 4.965.375 0 0 0 0 14.462 48.933 2.189 36.487 0 701 0 159.212 0 2.979 11.538 0 351.175 41.594 62.384 0 256.964 700.832 1.288.547 469.249 167.047 40.517 3.654.810 Kazalo vsebine 58 Upravljavska provizija se je v letu 2012 obračunavala po spodaj navedenih odstotkih od čiste vrednosti sredstev v upravljanju: • za obdobje do 16.12.2012 so bile obračunane upravljavske provizije v skladu s spodnjo lestvico: 01.01.- 16.12.2012 UPRAVLJAVSKA PROVIZIJA Krovni sklad Infond Infond BRIC, delniški podsklad Infond Delniški, delniški podsklad Infond Energy, delniški podsklad Infond Life, delniški podsklad Infond PanAmerica, delniški podsklad Infond €uropa, delniški podsklad Infond Frontier, delniški podsklad Infond Hrast, uravnoteženi podsklad Infond Bond, obvezniški podsklad Infond Global, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb Delniški vzajemni sklad Infond Dynamic 2,10% 2,10% 2,10% 2,10% 2,10% 2,10% 2,40% 1,85% 1,00% 1,50% 1,50% Krekov krovni sklad Krekov Sidro Obvezniški, obvezniški podsklad Krekov Most Novi Trgi, delniški podsklad Krekov Skala Uravnoteženi, mešani podsklad Krekov Globalni, delniški podsklad Krekov Nano&Tech, delniški podsklad Krekov Klas Družbeno Odgovorni, delniški podsklad 1,15% 1,95% 2,00% 2,00% 1,95% 2,50% Krovni sklad Probanka Probanka Gama - obvezniški Probanka Sigma - sklad absolutnega donosa Probanka Uranium - delniški Probanka Novi trgi - delniški Probanka Biotech - delniški Probanka Alfa - uravnoteženi Probanka Beta - delniški Probanka Agriculture -delniški Probanka Globalni naložbeni sklad 0,90% 1,85% 1,35% 2,00% 1,35% 1,85% 1,85% 1,35% 2,00% Kazalo vsebine 59 • Za obdobje od 17.12.2012 so bile obračunane upravljavske provizije v skladu s spodnjo lestvico: UPRAVLJAVSKA PROVIZIJA Krovni sklad Infond Infond BRIC Infond DELNIŠKI Infond ENERGY Infond LIFE Infond PANAMERICA Infond €UROPA Infond FRONTIER Infond DYNAMIC Infond KREKOV GLOBALNI Infond TECHNOLOGY Infond DRUŽBENO ODGOVORNI Infond BETA Infond CONSUMER Infond ALFA Infond GLOBAL Infond HRAST Infond BOND - EURO Vzajemni sklad Infond PBGS, mešani sklad 2,25 % 2,25 % 2,25 % 2,25 % 2,25 % 2,25 % 2,50 % 2,25 % 2,25 % 2,25 % 2,25 % 2,25 % 2,25 % 2,00 % 2,00 % 2,00 % 1,10 % 2,00 % Vstopna provizija je v skladu s Pravili upravljanja vzajemnih skladov obračunana v razponu od 3% do 0 % v odvisnosti od vrednosti in oblike vplačila. V času tržne akcije se vstopna provizija ni obračunavala. Izstopni stroški so v letu 2011 obračunani: • za Infond Global, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, 1,00 %, • za Infond Dynamic, delniški vzajemni sklad, 1,00 %, • za Krekov Globalni, delniški podsklad, 3,00 %, • za Krekov Skala Uravnoteženi, mešani podsklad, 0,50 %, • za Krekov Most Novi trgi, delniški podsklad, 0,50 %, • za Krekov Nano&Tech, delniški podsklad, 0,50 %, • za Krekov Klas Družbeno odgovorni, delniški podsklad, 0,50 %, • za vzajemni sklad Probanka Globalni naložbeni sklad 3,00 % Izstopni stroški do 17.12.2012 so obračunani: • za Infond Global, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb, 1,00 %, • za Infond Dynamic, delniški vzajemni sklad, 1,00 %, • za Krekov Globalni, delniški podsklad, 3,00 %, • za Krekov Skala Uravnoteženi, mešani podsklad, 0,50 %, • za Krekov Most Novi trgi, delniški podsklad, 0,50 %, • za Krekov Nano&Tech, delniški podsklad, 0,50 %, • za Krekov Klas Družbeno odgovorni, delniški podsklad, 0,50 %, • za vzajemni sklad Probanka Globalni naložbeni sklad 3,00 % Kazalo vsebine 60 17.12.2012 so pričela veljati nova Pravila upravljanja Krovnega sklada Infond in vzajemnega sklada Infond PBGS, mešani sklad, izstopni stroški so tako od 17.12.2012 obračunani: • za Infond Dynamic, delniški podsklad, 1,00 % • za Infond Global, mešani podsklad, 1,00 % • za Infond PBGS, mešani sklad, 3,00 % • za Infond Krekov Globalni, delniški podsklad, 3,00 % DRUGI POSLOVNI PRIHODKI Prihodki od najemnin Drugi prihodki SKUPAJ DRUGI POSLOVNI PRIHODKI PRIHODKI OD NAJEMNIN Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremičnin Prihodki od drugih najemnin SKUPAJ PRIHODKI OD NAJEMNIN v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 61.664 32.528 94.192 69.180 11.234 80.414 v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 60.842 822 61.664 68.227 953 69.180 Družba dosega prihodke tudi od najemnin iz naložbenih nepremičnin, ki jih zaračunava za oddane poslovne prostore v 6. nadstropju poslovne stavbe City, in sicer Moji naložbi, d.d., in KBM Leasing, d.o.o. – Skupina Nove KBM. Prihodki od oddaje poslovnih prostorov (naložbenih nepremičnin) so v letu 2012 znašali 60.842 evrov. Prihodki iz najemnin iz naložbenih nepremičnin za leto 2013 bodo znašali 60.842 evrov, v naslednjih petih letih pa bodo znašali 304.210 evrov. Celotni znesek možnih letnih najemnin iz naložbenih nepremičnin je 60.842 evrov. Najemne pogodbe so sklenjene za nedoločen čas. Stroškov vzdrževanja v naslednjem letu ni pričakovati. Kazalo vsebine Prihodki po izvoru nastanka in vrstah za leto 2012 v EUR UPRAVLJAVSKA PROVIZIJA Ime investicijskega sklada 0,90% 1,00% 1,10% 1,15% 1,35% 1,50% 1,85% 1,95% IZSTOPNA PROVIZIJA 2,00% 2,10% 2,25% 2,40% 2,50% VSTOPNA PROVIZIJA 0,50% 1,00% 3,00% DRUGI POSLOVNI PRIHODKI Drugi poslovni Najemnine prihodki SKUPAJ Vzajemni sklad Infond PBGS, mešani sklad 349.816 0 108.382 458.198 21.264 414 467.162 15.011 843 308.970 191 400 3.896 Krovni sklad Infond Infond Alfa, mešani podsklad Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov 445.484 293.116 Infond Consumer, delniški podsklad Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov Infond Krekov globalni, delniški podsklad 3.305 2.457 245.778 Infond Technology, delniški podsklad 11.621 Infond Bond - Euro, obvezniški podsklad Probanka Gama - obvezniški Krekov Sidro Obvezniški, obvezniški podsklad Probanka Sigma – sklad absolutnega donosa 39.652 72.771 10.029 0 509 283 2.087 10.342 3.220 1.902 Infond Energy, delniški podsklad 136.934 Probanka Uranium - delniški 5.180 1.764 Infond Frontier, delniški podsklad 21.787 Krekov Most Novi trgi, delniški podsklad 7.546 55.833 Probanka Novi trgi – delniški Infond Hrast, mešani podsklad Krekov Skala Uravnoteženi, mešani podsklad 294.872 470 75.723 46.714 302.521 270 12.683 589 42.328 184 10.526 83 3.303 281 2.183 1.233 143.347 165 1.929 1.981 31.314 125 1.525 57.483 78.713 1.026 79.739 18.754 852 314.478 189.757 115 Infond Life, delniški podsklad 102.014 Probanka Biotech – delniški 25 6.501 4.340 194.212 3.057 5.920 111.572 6.099 Infond Dynamic, delniški podsklad 200.073 Infond Global, mešani podsklad 521.761 12.019 10.068 4 28.186 571 86.191 1.074.264 41.891 9.360 1.125.515 Infond Delniški, delniški podsklad 399.697 15.806 810 416.313 Infond €uropa, delniški podsklad 152.816 6.345 262 159.423 63.461 2.734 1.445 22.329 Infond BRIC, delniški podklad Infond PanAmerica, delniški podsklad 238.331 630.852 67.640 Drugi kupci SKUPAJ 10.342 39.652 2.087 3.220 10.989 721.834 1.035.374 67.454 926.411 1.929.186 61 116.722 21.787 80.317 30.207 6.605 114.377 155.096 61.664 32.528 94.192 61.664 32.528 5.365.852 Kazalo vsebine Prihodki po izvoru nastanka in vrstah za leto 2011 VSTOPNA PROVIZIJA UPRAVLJAVSKA PROVIZIJA 1,00% 1,15% 1,50% 1,85% 1,95% 2,00% 2,10% 2,40% IZSTOPNA PROVIZIJA 2,50% 3,00% 1,00% 0,50% DRUGI POSLOVNI PRIHODKI Drugi Najemposl. nine prih. v EUR SKUPAJ Infond GLOBAL 700.832 130 47.740 748.702 Infond DYNAMIC 256.964 127 17.295 274.386 Infond HRAST 351.175 1.119 352.294 470.025 Infond DELNIŠKI 469.249 776 Infond €UROPA 167.047 341 167.388 1.288.547 24.327 1.312.874 Infond BRIC Infond ENERGY 159.212 706 159.918 Infond PANAMERICA 40.517 224 40.741 Infond LIFE 62.384 862 63.246 221 36.708 Infond BOND 36.487 Infond FRONTIER 2.979 Krekov GLOBALNI 1.057 48.933 0 Krekov KLAS 14.462 Krekov MOST Krekov NANO&TECH Krekov SIDRO 4.036 4.806 53.739 4 562 15.028 11.538 56 742 12.336 2.189 84 162 2.435 1.525 43.140 701 10 Krekov SKALA 41.594 711 21 Drugi kupci SKUPAJ 36.487 701 957.796 351.175 13.727 90.527 2.186.956 62 2.979 14.462 30.065 4.806 65.035 2.991 69.180 11.234 80.414 69.180 11.234 3.838.121 Kazalo vsebine 63 Finančni prihodki FINANČNI PRIHODKI Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo Finančni prihodki iz finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Finančni prihodki iz danih posojil Finančni prihodki iz posojil danih družbam v skupini Finančni prihodki iz posojil danih drugim Finančni prihodki iz poslovnih terjatev Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih SKUPAJ FINANČNI PRIHODKI v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 275.129 240.619 120.567 110.746 34.510 21.422 18.568 2.854 421 421 296.972 9.821 25.436 24.983 453 753 753 146.756 Finančni prihodki iz finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo so realizirani kapitalski dobički iz odprave pripoznanja finančne naložbe Infond Global - INDGL v znesku 235.026 evrov in realizirani kapitalski dobički iz odprave pripoznanja finančne naložbe Infond Bond – INDBO v znesku 4.698 evrov ter prihodki od prejetih dividend v znesku 895 evrov. Finančni prihodki iz finančnih sredstev iz skupine po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so realizirani in nerealizirani kapitalski dobički iz teh naložb. Finančni prihodki iz obresti od družb v skupini se nanašajo na obresti od danih depozitov in na obresti od a-vista sredstev pri Novi KBM, d.d., Maribor. Finančni prihodki iz posojil danih drugim se nanašajo na obresti od danih depozitov in obresti od danega posojila. 3.2.2 Odhodki Poslovni odhodki STROŠKI Stroški blaga, materiala in storitev Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški plač Stroški pokojninskih zavarovanj Stroški socialnih zavarovanj Drugi stroški dela Odpisi vrednosti Amortizacija Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Drugi poslovni odhodki Rezervacije Drugi stroški SKUPAJ STROŠKI v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 1.678.147 46.376 1.631.771 1.536.774 1.152.924 143.145 87.206 153.499 971.065 971.053 12 85.066 15.384 69.682 4.271.052 1.527.584 65.551 1.462.033 1.147.372 841.142 107.075 65.039 134.116 139.930 139.930 0 91.831 11.700 80.131 2.906.717 Kazalo vsebine 64 v EUR STROŠKI STORITEV Stroški trženja vzajemnih skladov Stroški reklame in reprezentance Stroški drugih intelektualnih storitev Stroški vzdrževanja Stroški nadomestil in taks ATVP Stroški najemnin Drugi stroški storitev SKUPAJ STROŠKI STORITEV 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 406.715 400.196 95.228 250.408 201.044 34.381 243.799 1.631.771 316.866 500.855 31.044 181.542 139.633 22.525 269.568 1.462.033 Stroški revizijskih storitev za revidiranje poslovanja družbe za leto 2012 bodo znašali 6.000 evrov. V okviru stroškov drugih intelektualnih storitev so izkazani stroški odvetniških oz. notarskih, revizijskih in drugih intelektualnih storitev. Celoten znesek revizijskih storitev znaša 22.720 evrov. Sestoji se iz revidiranja preoblikovanja podskladov Krovnega sklada Probanka, Krekovega krovnega sklada v podsklade Krovnega sklada Infond ter posebne študije v zvezi s stečajem MF Global v znesku 19.720 evrov ter iz zneska 3.000 evrov za končno revizijo družbe za leto 2011. STROŠKI DELA Stroški plač Stroški pokojninskih zavarovanj Stroški socialnih zavarovanj Drugi stroški dela SKUPAJ STROŠKI DELA v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 1.152.924 143.145 87.206 153.499 1.536.774 841.142 107.075 65.039 134.116 1.147.372 Drugi stroški dela se nanašajo na stroške regresa, stroške prehrane in prevoza ter bonitete za dodatno zdravstveno zavarovanje in bonitete za nezgodno zavarovanje. v EUR FINANČNI ODHODKI Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb Finančni odhodki iz oslabitev oz. ob odpravi pripoznanja finančnih naložb izmerjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Finančni odhodki iz finančnih obveznosti Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti SKUPAJ FINANČNI ODHODKI 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 3.604 82.239 3.604 145.037 145.030 7 1.070 1.070 149.711 82.239 84.439 84.436 3 681 681 167.359 Kazalo vsebine 65 3.2.3 Davek od dohodka DAVEK Davek iz dobička Odloženi davek DAVEK v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 0 -634 -634 -183.226 746 -182.480 Družba zaradi uveljavljanja olajšave za investicije v letu 2012 ne plača davka iz dobička. Družba je v letu 2012 plačala 76.344 evrov akontacije davka od dohodka, ki jo ima vzpostavljeno kot terjatev. OBRAČUN DAVKA Dobiček pred obdavčitvijo Davek Davek od osnove Davčno nepriznani odhodki Davčne olajšave Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo Odhodki, ki povečujejo davčno osnovo Sprememba davčne osnove zaradi prehoda na nov način računovodenja Povečanje davčne osnove ODMERJENI DAVEK 31.12.2012 Davek v% Osnova Vrednost 31.12.2011 Davek v% Osnova 1.242.061 v EUR Vrednost 910.801 1.242.061 105.508 -1.346.048 -1.072 -119 18 18 18 18 18 223.571 18.991 -242.289 -193 -21 910.801 89.900 -81.601 -913 20 20 20 20 182.160 17.980 -16.320 -183 -375 45 18 18 -67 8 -2.102 45 20 20 -420 9 0 0,00 0 916.130 20,12 -183.226 18 0,05 -634 -634 20 20,04 746 -182.480 Odloženi davek SKUPAJ DAVEK Efektivna davčna stopnja za leto 2012 znaša 0,05 %. Družba v letu 2012 uveljavlja 40 % olajšavo za vlaganje v investicije. Odloženi davki se nanašajo na odpravo pripoznanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine. 3.2.4 Odloženi davek Odloženi davki pripoznani neposredno v vseobsegajočem donosu: ODLOŽENI DAVEK Odloženi davek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb za postavke v breme kapitala - odložene terjatve - odložene obveznosti SKUPAJ ODLOŽENI DAVEK v EUR 31.12.2012 31.12.2011 -149.459 776 -150.235 -149.459 -199.097 1.447 -200.544 -199.097 Sprememba odloženih davkov v izkazu vseobsegajočega donosa znaša 49.638 evrov. Sprememba v znesku 26.374 evrov se nanaša na uskladitev davčne stopnje iz 20 % v letu 2012 na 17 % za leto 2013. Kazalo vsebine 66 3.2.5 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja POSLOVNI IZID Prihodki Odhodki Poslovni izid Davki iz dohodka Odloženi davek ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 3.3 v EUR 01.01.31.12.2012 01.01.31.12.2011 5.662.824 4.420.763 1.242.061 0 -634 1.241.427 3.984.877 3.074.076 910.801 -183.226 746 728.321 Računovodske presoje in ocene Rezervacije za obveznosti do zaposlenih za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade temeljijo na aktuarskem izračunu. Izračun je bil narejen tako, da je upošteval stroške odpravnin ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera znaša 4,60 % letno, kolikor je konec novembra 2012 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evroobmočju, povečana za pribitek za lokalno tveganje. Upoštevane ocene in presoje odražajo dejansko stanje v času priprave aktuarskega izračuna. Na kratek rok ni pričakovati bistvenih odstopanj od uporabljenih predpostavk. Kazalo vsebine 67 4 DRUGA RAZKRITJA 4.1 Prejemki uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualnih pogodbah Družba za upravljanje navaja podatke o znesku bruto plač, drugih prejemkov in drugih ugodnosti, ki so bile obračunane v letu 2012 upravi, vključno z spremenljivim prejemkom z odloženim izplačilom, članom nadzornega sveta in zaposlenim po individualnih pogodbah: v EUR Število prejemnikov 01.01. – 31.12.2012 2 7 7 205.585 6.134 287.649 499.368 Člani uprave Nadzorni svet Zaposleni na podlagi individualne pogodbe Skupaj Družba ne izkazuje terjatev do nadzornega sveta. Obveznosti družbe do uprave in zaposlenih na podlagi individualnih pogodb se nanašajo na plačo, obračunane potne stroške in dnevnice za mesec december. Družba upravi v letu 2012 ni odobrila nobenega posojila oz. poroštva. Družba ima dvočlansko upravo. 4.2 Razmerja do povezanih oseb Infond, d.o.o., je družba v skupini Nove KBM, d.d., Maribor. Za povezane osebe se štejejo družbe iz skupine Nove KBM, d.d., Maribor. Vse transakcije z fizičnimi osebami in njenimi bližnjimi so razkrite zgoraj v točki 4.1. Prikaz terjatev, obveznosti in naložb po skupinah povezanih oseb: Povezana oseba Nova KBM, d.d., Maribor - obveznosti iz poslovanja - obveznosti iz financiranja - pasivne časovne razmejitve - terjatve iz financiranja- depozit - terjatve iz financiranja - obresti - terjatve iz poslovanja KBM-Leasing, d.o.o. – Skupina Nove KBM - obveznosti iz financiranja - terjatve iz poslovanja Moja naložba, d.d. - terjatve iz poslovanja - pasivne časovne razmejitve - obveznosti iz poslovanja Zavarovalnica Maribor, d.d. - obveznosti iz financiranja - obveznosti iz poslovanja - pasivne časovne razmejitve KBM Invest, d.o.o. – Skupina Nove KBM - obveznosti iz poslovanja PBS, d.d. - terjatve iz financiranja - depozit - terjatve iz financiranja- obresti Začetno stanje Povečanje Zmanjšanje v EUR Končno stanje 4.009 3.280.906 178 6.879.856 0 0 44.463 2.583.770 11.561 2.100.000 1.955 7.200 44.213 4.031.033 10.909 8.120.000 1.711 7.200 4.259 1.833.643 830 859.856 244 0 0 57 0 5.094 0 5.084 856 0 0 69.768 15.859 25.636 69.607 15.859 25.636 0 0 20.722 70.551 117.519 256.433 70.551 117.519 252.186 0 67 0 1.017 0 0 0 0 0 24.969 232 7.200 7.432 0 0 0 250.000 1.762 0 1.522 250.000 240 Na dan 31.12.2012 Zavarovalnica Maribor, d.d. ni več povezana oseba. Kazalo vsebine 68 4.3 Prikaz strukture prihodkov od provizij PROVIZIJA Infond PBGS, mešani sklad Infond Alfa, mešani podsklad Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov Infond Consumer, delniški podsklad Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov Infond Krekov Globalni, delniški podsklad Infond Technology, delniški podsklad Infond Bond - Euro, obvezniški podsklad Probanka Gama - obvezniški Krekov Sidro Obvezniški, obvezniški podsklad Probanka Sigma – sklad absolutnega donosa Infond Energy, delniški podsklad Probanka Uranium - delniški Infond Frontier, delniški podsklad Krekov Most Novi trgi, delniški podsklad Probanka Novi trgi – delniški Infond Hrast, mešani podsklad Krekov Skala Uravnoteženi, mešani podsklad Infond Life, delniški podsklad Probanka Biotech – delniški Infond Dynamic, delniški podsklad Infond Global, mešani podsklad Infond BRIC, delniški podklad Infond Delniški, delniški podsklad Infond €uropa, delniški podsklad Infond PanAmerica, delniški podsklad SKUPAJ 4.4 Upravljavska provizija v denarju v delnicah Vstopna provizija Izstopna provizija V EUR Skupaj 349.816 466.748 0 0 0 414 108.382 0 458.198 467.162 308.127 3.496 0 0 843 400 0 0 308.970 3.896 75.228 0 25 470 75.723 255.807 12.130 0 0 0 283 46.714 270 302.521 12.683 41.739 10.342 0 0 589 184 0 0 42.328 10.526 3.220 0 83 0 3.303 1.902 142.114 1.764 29.333 0 0 0 0 281 1.233 165 1.981 0 0 0 0 2.183 143.347 1.929 31.314 55.833 78.713 313.626 0 0 0 125 1.026 852 1.525 0 0 57.483 79.739 314.478 189.757 108.515 5.920 210.141 544.090 1.116.155 415.503 159.161 66.195 4.965.375 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 115 3.057 6.099 4 571 9.360 810 262 1.445 30.207 4.340 0 0 28.186 86.191 0 0 0 0 276.078 194.212 111.572 12.019 238.331 630.852 1.125.515 416.313 159.423 67.640 5.271.660 Upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev Družba ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev, vendar v letu 2012 ni upravljala premoženja dobro poučenih vlagateljev. Kazalo vsebine 69 4.5 Prevzem upravljanja vzajemnega sklada Probanka Globalni naložbeni sklad in Krovnega sklada Probanka z osmimi podskladi Z 8. 2. 2012 je družba prevzela upravljanje vzajemnega sklada Probanka Globalni naložbeni sklad in Krovnega sklada Probanka z osmimi podskladi. Na dan 8. 2. 2012 je znašala čista vrednost sredstev v upravljanju vzajemnega sklada Probanka Globalni naložbeni sklad in Krovnega sklada Probanka z osmimi podskladi 77.016.366 evrov. Družba je ocenila dobo koristnosti neopredmetenega sredstva v višini 10 let. Prevzem upravljanja vzajemnega sklada in podskladov Krovnega sklada je družbi doprinesel prihodke v višini 1.344.457 evrov, in sicer za obdobje od 8. 2. do 31. 12. 2012. V kolikor bi do prevzema prišlo s 1. 1. 2012, bi znašali prihodki družbe iz tega naslova 1.495.635 evrov. 4.6. Mehke provizije Družba za upravljanje prejema od borznega posrednika ConvergEx Execution Solutions, New York, preko katerega se izvajajo nakupi in prodaje vrednostnih papirjev za podsklade, mehke provizije iz naslova količine opravljenih poslov. Od 08.02.2012 do 16.12.2012 je družba za upravljanje prejemala mehke provizije le za račun podskladov Probankinega krovnega sklada in vzajemnega sklada Probanka Globalni naložbeni sklad, od 17.12.2012, po izvedbi preoblikovanja, pa za vse podsklade Krovnega sklada Infond, kakor tudi za Infond PBGS, mešani sklad. Prejeti zneski iz naslova mehkih provizij so namenjeni za plačilo storitev, potrebnih za upravljanje podskladov, in sicer za raziskovalne storitve za podsklade – podrobne informacije o vrednostnih papirjih, ki jih izdela Morningstar Deutschland GmbH. Prikaz gibanja mehkih provizij: Začetno stanje 08.02.2012 povečanje zmanjšanje Končno stanje 31.12.2012 2.732 7.557 7.507 2.782 Ob prevzemu upravljanja dne 08.02.2012 je stanje mehkih provizij na računu znašalo 2.732 EUR, kar je družba za upravljanje prejela od Probanke upravljanje, d.o.o. Kazalo vsebine 70 REVIZORJEVO MNENJE Kazalo vsebine 71 Kazalo vsebine 72 Kazalo vsebine 73 Kazalo vsebine 74 Kazalo vsebine 75 Kazalo vsebine 76 Kazalo vsebine
© Copyright 2024