1. No category

TEHNIK OPTIK
SEMINAR PRI PREDMETU MODERNA FIZIKA
5.12.2011
ŠPELA ČERNE
FMT-VSŠ
28090126
KAZALO
TEHNIK OPTIK .......................................................................................................................................... 3
PROCES IZDELAVE KOREKCIJSKIH OČAL................................................................................................... 3
RAZBIRANJE PODATKOV IZ RECEPTA ....................................................................................................... 3
OČESNE NAPAKE ALI AMETROPIJE .......................................................................................................... 4
SIMETRIČNA AMETROPIJA....................................................................................................................... 4
Kratkovidnost (myopija) .............................................................................................................. 4
Daljnovidnost (hypermetropija) .................................................................................................. 4
Starostna slabovidnost (presbiopija) ........................................................................................... 4
NESIMETRIČNA AMETROPIJA .................................................................................................................. 5
Enostavni kratkovidni astigmatizem: .......................................................................................... 5
Enostavni daljnovidni astigmatizem: ........................................................................................... 5
Sestavljeni kratkovidni astigmatizem: ......................................................................................... 5
Sestavljeni daljnovidni astigmatizem: ......................................................................................... 5
Kombinirani ali mešani astigmatizem: ........................................................................................ 5
IZBIRA OKVIRJA OČAL ............................................................................................................................. 7
Sestava okvirjev: .................................................................................................................................. 7
Materiali okvirjev................................................................................................................................. 7
Vrste okvirjev ....................................................................................................................................... 7
Tehnični faktorji................................................................................................................................... 8
Estetski faktorji .................................................................................................................................... 8
VIKTORINSKA METODA MERJENJA REFERENČNE TOČKE R ..................................................................... 9
OPTIČNO STEKLO ................................................................................................................................... 10
Dodatki na optičnih steklih ................................................................................................................ 10
Lomni količnik optičnega stekla ........................................................................................................ 10
IZDELAVA KOREKCIJSKIH OČAL .............................................................................................................. 11
PREVZEM OČAL...................................................................................................................................... 14
LITERATURA ........................................................................................................................................... 15
Teorija ................................................................................................................................................ 15
Slike ................................................................................................................................................... 15
2
TEHNIK OPTIK
Tehnik optik je oseba, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov.
Optik oblikuje optične leče, jih glede na zahteve zdravniškega recepta ustrezno vgrajuje v okvir,
izdeluje zaščitna in sončna očala, hkrati pa vsa očala tudi popravlja. Samostojno popravlja in vzdržuje
očesne pripomočke, preverja njegove funkcije in spremlja razvoj pripomočkov za slabovidne. Pozna
osnove estetike in modnih trendov ter zna svetovati porabniku oz. stranki o pravilni uporabi in negi
očesnih pripomočkov.
Za naziv Tehnik optik je potrebno dokončati 4-letno izobraževanje, ki se izvaja v srednji poklicni šoli v
Rogaški Slatini, ki je edina šola v Sloveniji za ta poklic.
PROCES IZDELAVE KOREKCIJSKIH OČAL
Pri izdelavi korekcijskih očal gre optik skozi naslednje procese:
razbiranje podatkov iz recepta
določitev in korekcija optične napake
izbira okvirja očal
Viktorinska metoda merjenja referenčne točke R
izdelava korekcijskih očal
prevzem očal
RAZBIRANJE PODATKOV IZ RECEPTA
Stranka prinese recept, ki ga je izpolnil oftalmolog z merjenjem pacientove dioptrije. Optik razbere iz
recepta za katero očesno napako gre in s tem katero optično steklo bo popravilo to vrsto napake.
Preceniti mora tudi, kaj najboljše lahko ponudi stranki, glede na njen finančni položaj (stranka, ki je iz
srednjega družbenega sloja si ne more privoščiti optično steklo najvišje kakovosti, visokega lomnega
količnika, posebnih slojev na steklo, okvir dragega proizvajalca,…itd.)
Slika: Recept
3
OČESNE NAPAKE ALI AMETROPIJE
Poznamo dve glavni vrsti ametropij:
Simetrična ametropija
Nesimetrična ametropija
SIMETRIČNA AMETROPIJA
O simetrični ametropiji govorimo takrat, kadar je prisotna ena fokala oziroma, ko se slika oblikuje v
enem gorišču pred mrežnico (FC: fokus center-rumena pega) ali za mrežnico v očesu.
Pod simetrično ametropijo spadajo naslednje očesne napake:
Kratkovidnost (myopija)
Daljnovidnost (hypermetropija)
Starostna slabovidnost (presbiopija)
KRATKOVIDNOST
SLIKA
PREDMETA
OČESNA
LEČA
KOREKCIJA
NAPAKE
Slika daljnih predmetov
na mrežnici motna
Očesna leča zbere
svetlobne žarke pred
mrežnico
Sferično razpršilno
optično steklo (SPH -)
DALJNOVIDNOST
Slika bližnjih
predmetov na mrežnici
motna
Očesna leča zbere
svetlobne žarke za
mrežnico
Sferično zbiralno
optično steklo (SPH +)
PRESBIOPIJA
Slika bližnjih predmetov na
mrežnici motna
Starostno zmanjšana prožnost
očesne leče, kar otežuje
akomodacijo
Večžariščna stekla
SHEMA
NAPAKE
SHEMA
KOREKCIJE
ZGLED
ZAPISA
SPH
-2.50
SPH
+2.50
Daljava
Bližina
SPH
+2.00
+4.00
Add
2.00
4
NESIMETRIČNA AMETROPIJA
Vzporedni žarki, ki padajo na roženico, se nikoli ne združijo v enem gorišču na mrežnici, temveč na
dveh žariščnih ravninah, ki sta pravokotni druga na drugo in se nahajata v določenih razdaljah. To
razdaljo imenujemo astigmatična razlika oziroma vrednost astigmatizma. Slika predmeta je
razpotegnjena v obliki črte.
Poznamo več vrst astigmatizmov:
Enostavni kratkovidni astigmatizem:
Svetlobni žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje optične moči, se
sekajo v očesnem zrklu pred FC . Žarki meridiana najslabše optične moči, pa se sekajo v FC na
mrežnici.
Enostavni daljnovidni astigmatizem:
Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje optične moči, se sekajo v FC
na mrežnici, žarki meridiana najslabše optične moči pa za mrežnico.
Sestavljeni kratkovidni astigmatizem:
Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje in najmanjše optične moči,
se sekajo znotraj očesa na različnih oddaljenostih pred FC.
Sestavljeni daljnovidni astigmatizem:
Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje in najmanjše optične
moči,se sekajo izven očesa, vendar na različnih oddaljenostih.
Kombinirani ali mešani astigmatizem:
Žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian največje moči, se sekajo pred FC. Tisti
žarki, ki prihajajo vzporedno z optično osjo na meridian najmanjše optične moči, pa se sekajo
za FC.
Astigmatizem korigiramo s cilindričnimi stekli ali cilindri. Vsaka cilindrična leča je sestavljena iz dveh
dioptrijskih vrednosti in osi. Prva vrednost je sferična vrednost, ki nam sliko v določeni vrednosti
poveča ali pomanjša. Druga vrednost se imenuje cilindrična vrednost oziroma cilinder, ki nam sliko v
tej dioptrijski vrednosti cilindra izostri. Tretji podatek zapisa je axa, ki nam sliko na določenih
stopinjah roženične krivine poveča in izostri.
5
ASTIGMATIZEM
ENOSTAVNI
KRATKOVIDNI
ASTIGMATIZEM
ENOSTAVNI
DALJNOVIDNI
ASTIGMATIZEM
SESTAVLJENI
KRATKOVIDNI
ASTIGMATIZEM
SESTAVLJENI
DALJNOVIDNI
ASTIGMATIZEM
NAPAKA
KOREKCIJA
Plan-konkavno steklo
Plan-konveksno steklo
Konveksno-konkavno
steklo
Konkavno-konveksno
steklo
KOMBINIRANI
ASTIGMATIZEM
Korekcija:
konveksno-konkavno ali konkavno-konveksno steklo
ZGLEDI
a
b
a
b
SPH
CYL
0.00
-2.75
-2.75
0.00
SPH
CYL
0.00
4.50
4.50
-4.50
SPH
CYL
a -0.50
b -3.00
a
b
a
b
-2.50
+2.50
SPH
CYL
3.75
4.00
0.25
-0.25
SPH
CYL
+1.00
-1.25
-2.25
2.25
OS
(AXA)
40°
130°
OS
(AXA)
90°
0°
OS
(AXA)
0°
90°
OS
(AXA)
36°
126°
OS
(AXA)
110°
20°
6
IZBIRA OKVIRJA OČAL
Ko optik iz recepta razbere očesno napako, začneta z stranko iskati primeren okvir.
Sestava okvirjev:
Okvir je sestavljen iz štirih osnovnih delov.
Okvir
Deli okvirja:
1.
2.
3.
4.
Priponka ali ročka
Okular
Nosnik
Mostiček
Materiali okvirjev:
Kovinski (nikljeva zlitina, titan,…)
Plastični ( optyl, propionat,…)
Vrste okvirjev:
Splošni okvir
Okvir na vijake
Okvir na naylon vrvico
Itd.
Splošni okvir
VRSTE OKVIRJEV
Okvir na vijake
Okvir na nylon vrvico
Pri okvirju je potrebno upoštevati :
Tehnične faktorje
Estetske faktorje
7
Tehnični faktorji:
Vrste optičnega stekla
(sferično, cilindrično, večžariščno,…)
Debelina optičnega stekla
Namen uporabe očal
(celodnevno nošenje očal, samo pri določenih opravilih,…)
Estetski faktorji:
Starost stranke
Oblika obraza
(Za nošenje očal je najbolj primeren in idealen ovalni obraz,…)
Položaj nosu
(Pri kljukastem nosu najbolj primerni visoko stoječi okvirji iz kovine ali lahke umetne mase,…)
Vrsta pričeske
(pri izpadajočih laseh, ali celo v primeru pleše, so neprimerna očala z debelejšimi robovi in
temnejših barv,…)
Ten kože
(svetlejši barvi kože pristajajo očala svetle barve s tankimi stenami okvirja,…)
Ko stranka s pomočjo optika izbere okvir, optik inklinira oziroma prilagodi okvir strankinemu obrazu.
To pomeni:
da mora nastaviti nosnike tako, da se lepo usedejo na nos stranke;
da okvir poravna, da rob očal poteka v isti črti z obrvmi;
da je konec ročke udobno zaokrivljen za ušesa stranke, da stranki pri hitrem sunku očala ne
padejo iz glave
Itd.
8
VIKTORINSKA METODA MERJENJA REFERENČNE TOČKE R
Stranki optik izmerimo referenčno točko R. Referenčna točka je tista točka, skozi katero je vid najbolj
lagoden oziroma najboljši in je pomemben podatek pri izdelavi optimalnih očal. To točko izmeri s
pomočjo Viktorinske metode.
Na inklinirani strankin okvir na sredino oba okularja prilepi optik lepilni trak (v primeru kadar ni
priložena plastična šablona). Okvir ponovno namesti na strankin obraz. Pri tej metodi je obvezno, da
so strankine oči v isti višini z očmi optika. Optik z rokami pokrije strankino levo oko in prosi, naj
stranka gleda v optikovo levo oko. S to metodo je oko stranke naravnano na neskončnost (oziroma
kot da bi bilo oko zazrto v neskončnost). Optik si z vodoodpornim flomastrom označi na lepilnem
traku okularja desnega očesa zenico in seveda v primeru več-žariščnih stekel tudi spodnjo veko. Isti
postopek optik izvede tudi na levem očesu stranke.
Slika: R točka na stranki
S pomočjo PD ravnila optik izmeri iz označenega okvirja zenično razdaljo (PD) od sredine mostička in
višino zenice (V) ter višino veke od roba okvirja. Te podatke si zapiše na strankin recept, saj jih bo
potreboval pri nadaljni izdelavi očal.
Slika: Shematski prikaz R točke na okvirju
9
OPTIČNO STEKLO
Optik predlaga najboljše optično steklo za stranko, ki si ga stranka lahko finančno privošči.
Poznamo dva osnovna materiala optičnega stekla:
Mineralna optična stekla (steklo)
CR (plastika)
Dobre lastnosti
Slabe lastnosti
Mineralna optična stekla
Trda površina in se
zato ne spraskajo
AR sloj nanesemo
direktno na steklo
masovno težja
se razbijejo, lomijo
zelo
nepriporočljiva za
visoke dpt, zaradi
teže
CR optična stekla
masovno lažja
nezlomljiva
hitreje se spraskajo in
s tem uničijo
da lahko nanesemo AR
sloj na steklo, ga
moramo predhodno
prevlečti z trdnostim
slojem
Dodatki na optičnih steklih:
Na površino optičnega stekla nanašamo nanose, ki nam izboljšajo očala in s tem gledanje skozi njih.
Poznamo tri osnovne dodatke na optičnih steklih (ostali so že odvisni od proizvajalca):
Kovinski nanosi ali AR sloji, ki odpravijo bleščanje. Na steklih očal ga prepoznamo, če očala
premikamo pod različnimi koti, po zeleno- modrem odsevu (odvisno od proizvajalca).
Posebno pomemben je pri stanjšanem optičnem steklu.
Hart cool ali HC nanos, ki ga nanesemo na AR sloj. Ta nanos preprečuje praskanje površine in
seveda s tem podaljša življensko dobo optičnega stekla.
Hidrofobni sloj je sloj, ki preprečuje rosenje optičnega sloja oziroma tekočine iz njega
odtečejo brez sledu.
Lomni količnik optičnega stekla:
V primeru, ko ima stranka visoko dioptrijo, se optik odloči za stanjšavo optičnega stekla. Razlog je v
tem, da zbiralna leča poveča oči in razpršilna leča navidezno pomanjša oči. S stanjšavo leče se ta
učinek zmanjša ali pa skoraj izniči.
Stanjšavo optičnega stekla dosežemo s pomočjo lomnega količnika, ki nam ovrednoti gostoto
optičnega stekla ter s tem lom svetlobe. Torej višja je dioptrija, večja je potreba po višjem lomnem
količniku. Osnovno lomni količnik je n=1,5.
STANJŠANA OPTIČNA STEKLA
Vrednost lomnega količnika n
Opomba
1,56
/
1,60
1,67
(AS) Asferična stekla (+dpt)
1,70
1,74
/
1,80
Mineral;
Za visoke dpt nad ±15,0
1,90
10
IZDELAVA KOREKCIJSKIH OČAL
Optik naroči optična stekla z danimi podatki pri izbranem proizvajalcu.
S fokometrom izmeri oziroma določi središčno točko G in dioptrijo optične leče. To točko si dodatno
zaznamuje z vodoodpornim pisalom, ki je pritrjeno na fokometer.
Sestavni deli klasičnega fokometra!
Št.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
Ime
Okular za ostrenje
Obroč za os
Držalo prizme
Držalo optičnega stekla
Stojalo za optična stekla
Obroč za os
Vzvod za fiksiranje nagiba
Ročaj za dioptrijo
Baterije
Vzvod za reguliranje stojala
Vzvod za markiranje osi
Vzvod za držalo stekla
Gumb za vklop/izklop
Slika: Tarča fokometra
Sliki: Prva slika prikazuje pogled SPH leče, druga pa pogled CYL leče v fokometru
11
Optik optična stekla obdela s pomočjo skenerja za okvirje in avtomatskim brusilcem optičnega stekla.
Slika: Skener okvirja in aparat za avtomatsko brušenje optičnih leč
Okvir optik vstavi v skener za okvir, ki s pomočjo konice obriše notranji del okularja.
Slike: Skener okvirja
Podatke pošlje aparatu za avtomatsko brušenje optičnih stekel.
Slika: Aparat za avtomatsko brušenje optičnih stekel
12
Na ekranu tega aparata se izrišeta oba okularja, ki ju je poskeniral. Vnese podatke referenčne točke
(PD in V). Ta točka se izriše v poskeniranem okularju na zaslonu. Označeno optično steklo poleži na
ekran in središčno točko G na steklu uskladi z referenčno točko R na zaslonu.
Slika: Ekran brusilnega aparata
V posebno roko aparata vstavi držalno nalepko in jo pritisne ob optično steklo. To optično steklo
vstavi z držalno nalepko v brusilni prostor aparata. Izbere fazeto (odvisen od debeline leče),
posnemanje robov (da so robovi spolirani) in pusti, da stroj zbrusi lečo v pravilno obliko. Isti postopek
ponovi za drugo lečo.
Slika: Fazete, ki se razlikujejo po naklonu roba leče
Slika: Posnemanje robov optične leče
13
Izbrušeni optični leči vstavi v okvir in še enkrat s pomočjo fokometra izmeri dioptrijo ter stopinje in
označi G točko. S PD metrom preveri PD in višini in jih primerja z strankinimi podatki. Maksimalni
dovoljeni odmik od strankinih podatkov za PD in V je ±2,00mm, za os pa ±2,5°. Če so vsi izmerki v
okviru tolerance, so očala pravilno narejena in pripravljena na prevzem stranke.
PREVZEM OČAL
Optik stranki izdelana očala posedi na obraz in ponovno inklinira okvir, če je to potrebno. Stranka
mora skozi očala videti kot da bi bila brez očesne napake in imeti udoben občutek nošenja očal.
Na koncu optik pouči stranko o pravilnem rokovanju, uporabi in negi očal. S tem zagotovi dolgo
uporabo in kakovostno nošenje korekcijskih očal.
14
LITERATURA
Teorija:
Zapiski iz srednje šole Tehnik optik
Anatomoja in fiziologija očesa;
Branka Kovačič, Anita Pihlar;
ModArt, Velenje, 2003
http://www.zrsss.si/projekti/optika/
http://www.osa.com.sg/supplydetail.asp?prod_id=78&cat_id=1#
Slike:
http://www.optika-jure.si/images/untitled7.jpg
http://www.clarus.si/uploads/pics/bellinger.png
http://www.rimc.net/images/zastopstva/nigura/nigura_korek_velika_03.jpg
http://csimg.pricesavvy.co.uk/srv/GB/29009720104460/T/340x340/C/FFFFFF/url/emporioarmani-ea-9672-807.jpg
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/af/Half_rim_glasses.JPG
http://si.giarre.com/images/LOZA/exlarge/vl2114s-8fe.jpg
http://www.podarimo.si/slike/slika11307111531.jpg
http://www.informacija.net/img/prenos/18602363/18602363b_page.jpg
http://www.oftalma.si/img/Image/img107.jpg
http://www.optikababnikj.com/pictures/izdelava-ocal.jpg
http://www.opticianworks.com/images/EssilorPALID.jpg
http://www.glasses.com.cn/documents/news/2009-2-6/20092683230326.jpg
http://www.toreuse.com/wp-content/uploads/2011/07/MRT-700.jpg
http://imageshack.us/photo/my-images/237/logo8ro.gif/
15